Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek U. jvniga 199«
Štern, m. Lete X. (XV«.)
ARIBORSKI
Cena 1
VEC
2NIK
i in n'—m: »Tihot, Ctoapoaka ui* « / ishaja run nadeija » pr—ni kov vsak du ob Kuri / Vetja v upravi ali po p o*ti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po ■profana tadi oglasni odtfrtalt	v LfaMjanl / Po*M ^aho^l
/
St.
JUTRA
99
Pmih&Z Ztufat lUt&iieiiska	iia	/iAAtLu	u	CmiflAmi
V čudoviti «©bi se je porajala slovenska tiskana knjiga. Bila je to doba kmečkih uporov, turške invazije, verskih bojev, ko je slovenskega človeka razen tega še uničevala kuga in slaba letina ter so mu kobilice uničevale in pustošile polja. Sredi tedanjega slovenskega Življenja je vzniknil lik Primoža Trubarja. On je oče slovenske tiskane knjige, o-srednja postava svoje dobe. Svojo protestantsko miselnost je zajemal od svojega učitelja tržaškega škofa Bonoma, v bivšem koprskem škofu Vergeriju pa je našel energičnega, sposobnega pospeše-vatelja svojih teženj.
Trubar se je udejstvoval predvsem kot organizator mlade cerkve na slovenskih tleh. To organizatorično delo je rodilo lepe sadove, in je Trubar pustil za seboj sposoben naraščaj, ki je nadaljeval njegovo delo. Tedanje razmere so bile sejalcem nove protestantske vere na slovenskih tleh na eni strani precej u-godne, saj je ljudstvo videlo, koliko moralne propalosti je bilo med tedanjo ri-rnokat. duhovščino. Saj navaja naš znameniti literarni zgod. dr. Ivan Prijatelj v svoji znani knjigi »O kulturnem pomenu slovenske reformacije«, prav poučna in zanimiva dejstva. Tako so na primer leta 1562. poslali gornjeavstrijski prelatje cesarju prošnjo, naj umakne prepoved konkubinama. Opatje so jemali duhovščino v zagovor, češ da duhovniki radi svo jili študij ne morejo biti brez priležnic. In leta 1581 piše papežev vizitator, ki je nalagal slovenskim duhovnikom razne kazni radi prestopkov, oglejskemu patriarhu: »In teh glob bode dvajset do petindvajset cekinov, ker ga ni ne duhovnika, ne župnika, kateremu ne bi bilo kaj dokazano glede razuzdanosti, pohuj-šljivega obnašanja in Občevanja.«
Na drugi strani pa je vendarle bilo to i rubarjevo cerkveno organizatorično delo precej nevarno, saj se niso v tedanji dobi izbirala inkvizitorska sredstva, ako je bilo treba nevarnega Človeka odstraniti.
Saj jih je bilo precej tedaj na Slovenskem, ki so svoje prepričanje plačali s težkimi žrtvami. Tako je 'na primer ljubljanski kanonik Mertlic umrl v ječi. L. 1560. je napadel ljubljanski škof predi-kanta Vlahoviča na Vranskem lastnoročno z orožjem in ga držal 21 dni v mrzli ječi ob kruhu in vodi. Sličnih slučajev nasilnega obračunavanja je bilo še več. Ko se je predikant Knafelj podal v Kokro, je preddvorski župnik najel ljudi, da bi predikanta slekli in njegovo obleko prinesli župniku, za kar jim je obljubil pijače. Leta 1587 sta dva lovca vrgla pridigarja Kupljenika s konja, ga premikastila do krvi iti zaprla v loško grajsko ječo, kateri dogodek je oskrbnik brižin-škili škofov slavil z zmagoslavnimi streli iz velikega grajskega topa. In celo na sicer mirnega Dalmatina so navalili Pu-štalci, nahujskani po kaplanu Wurtznerju in udu grozili s smrtjo. In ko je nahujskana množica navalila leta 1586. na super* intendanta Špindlerja, je sredi množice stal kaplan Mercina in spodbujal ljudi z vzklikom *s kaminom pobite ga, s kaminom!«
Ta in druga surova dejanja je treba pač gledati iz vidikov tedanje dobo, saj se z druge strani večkrat povdarja, kako so slovenski luteranci stregli brezobzirnemu škofu Tomažu Hrenu ih) življenju. Ob takšnih razmerah je pač lahko presoditi napore in težave, katerim je btt Primož Trbar v svojem cerkveno or-
BLBD, 36. junija. Danes dopoldne je prispel v Lesce Nj. Vel. kralj Peter v spremstvu svoje matere Nj. VeL kraljice Marije in svojih bratov kraljevičev Tomislava in Andreja, da prebije poletne mesece v kraljevem dvorcu Suvoboni ob Blejskem jezeru. Na kolodvoru so pričakali visoke goste Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, nadalje sreski načelnik, župani itd. Visoki gostje so se odpeljali nato v kraljevi dvorec in so biH na vsem potu od prebivalstva in letoviščnih gostov viharno pozdravljeni.
Bg	MarfA	&wš£šdk&
ltska
DUBLIN 26. junija. De Valera je predložil irskemu parlamentu osnutek nove ustave svobodne države Irske. Časnikarjem je izjavil, da ugasne z novo ustavo funkcija guvernerja kot zastopnika kralja Velike Britanije in bo njegovo mesto zavzel prezident irske republike. Z novo ustavo odpade tudi prisega kralju Velike Britanije. Odslej bodo državljani svobodne države irske polagali prisego edino ter izključno v roke prezidenta irske republike. Z novo ustavo se je dokončno uveljavila samostojnost irske republike ter nje definitivna neodvisnost od Anglije.
Ue^id-Edett-dd&as g istim ufakom v Ženeva
PARIZ, 26. junija. Angleški zunanji minister lord Eden, ki je na potu v Ženevo prispel semkaj, je imel včeraj zvečer konferenco z ministrskim predsednikom Blumotn in zunanjim ministrom Delbosom, s katerima je obravnaval vsa važna vprašanja, ki prispejo na dnevni red zasedanja Društva narodov. Po konferenci se je izdal komunike, v katerem se povdarja, da so se v razgovoru obravnavala vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red ženevskega zasedanja. V komunikeju se ugotavlja popolno soglasje med Francijo in Anglijo. Razgovori so Se tikali predvsem italijansko-abesinskega konflikta ter odnošajev do Nemčije in locarnskega vprašanja. Lord Eden In Delbos sta se odpeljala na konferenco v Ženevo skupno v istem vozu, v katerem je potoval k zasedanju Društva narodov tudi neguš Haile Selasslje.
Eksodus fimaskik (tosCmuev m SeSpij-ske$6 ftadamuia
BRUSELJ, 26. junija. Incidenti v belgijskem parlamentu so se stopnjevali, ko je ministrski predsednik van Zeeland prečital v parlamentu deklaracijo vlade. Ko je po van Zeelandu spregovoril flamski socialist finančni minister de Man in hetel prečitati vladno deklaracijo v francoščini, so z glasnimi protesti zapustili parlament člani nacionalnega flamskega bloka, potem ko so podali izjavo, da jih v nobenem slučaju ne zanima francoski govor.
dntemkf, kammsU m mofad§a
NEWYORK, 26. junija. V gledališču Manhattan je bil včeraj velik zbor ameriške komunistične stranke, na katerem je sodelovalo 741 delegatov iz vse države. Glavni strankin tajnik je ime! govor, v katerem je dejal, da je svrha stranke ameriških komunistov revolucija, ker se stranka smatra kot nosilko tradicije revolucije iz leta 1776 in državljanske vojne iz leta 1851.
fktoS&M umska &famževmie L 1935 je stota 240 mi. sUt&Utgav
LONDON, 26. junija. Havas poroča: V smislu avtentičnih poročil, ki se doslej niso objavila, je Nemčija izdala v preteklem letu za oborožitev vojske, mornarice in letalstva 240 milijonov funtov šterlingov.
Hošim Utsemdmm!
Vidovdanska številka »Večerni k a"
bo izšla v povečani nakladi in v pomnoženem obsegu ter ostane
3 dni
v rokah citate! je v! S tem se nudi vsen inserentom najugodnejša insercijska prilika. Inserate in male oglase sprejema uprava »Večernika* do sobote 27. junija do 9.ure.
RAZNI TEKOČI POSLI.
Včeraj je bila seja ministrskega sveta in je po seji dal minister za šume in rudnike Gj. Jankovič ■novinarjem izjavo, v kateri pravi, da sta bili na seji poročili o zunanji in notranji politiki ter da so se na seji pretresali razen tega razni tekoči posli.
SPAHO NA DUNAJU.
Na Dunaj je prispel na parobrodu »Ale-ksandar« prometni minister dr. Spaho, da se informira o prometnih odnošajih in turističnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo.
NEGUŠ V ŽENEVO.
Končno se je^ neguš vendarle odločil, da odpotuje v Ženevo. Pred odhodom iz Londona je neguš sprejel novinarje ter jim izjavil, da želi ob odhodu iz Londona Mraziti britanskemu narodu radi gostoljubnosti in pomoči, katere je ta veliki narod izkazal njegov? pravični stvari, prav toplo zahvalo. Na kolodvoru Vic-toria se je zbrala k pozdravu velika množica ljudi. Ko je vlak pričel voziti in ko se je prestolonaslednik ter vojvoda haruarski poslavljal od svojega očeta, so se iz množice slišali vzkliki »Naj bi bilo srečno!«
EDEN ČASTNI DOKTOR.
Oxfordska univerza je izvolila za častnega doktorja ministra zunanjih zadev A. Edena.
UREDBA O KMETIJSKIH ZBORNICAH
Kmetijski minister je pripravil načrt uredbe o organiziranju, kompetenci, pravicah in dolžnostih Kmetijskih zbornic. Načrt uredbe ima deset poglavij, in sicer je v prvem poglavju govora o sestavi, področju in nalogah Kmetijskih zbornic.
V drugem poglavju se obravnava razmerje Kmetijskih zbornic do državnih ^blastev, samouprav in zadrug. Tretje poglavje govori o članih Kmetijskih zbor-uic ter o njihovih* pravicah in dolžnostih.
V četrtem poglavju naahjamo določbe o organih Kmetijskih zbornic, v petem poglavju je govora o stanju izvoljenega razsodišča, v ostalih petih poglavjih pa se točno odrejajo smernice, ki se tičejo gospodarstva Kmetijskih zbornic, razpusta, državnega nadzorstva in sodelovanja med posameznimi zbornicami.
ganizatoričnem delovanju izpostavljen. Bogve, kaj bi bilo s tem odličnim nekdanjim pridigarjem v ljubljanski šentklav-ški cerkvi, da ni leta 1540. pravočasno pobegnil iz Ljubljane, kar je pozneje moral še večkrat storiti. Bogve, če bi doba naše reformacije ne doživela strahovitega primera in eksermpla, kakršnega je bil na pr. deležem Ivan Hus leta 1415., ko so ga sežgali, ali pa Giordano Bruno, ki je lota 1600 kot prepričan svobodomiselc končal svoje življenje v Rimu na grmadi, ali pa nemara Galileo Galiled, ki si je leta 1633 v Rimu rešil
svoje življenje s tern, da je podlegajoč grožnjam inkvizicije preklical vse svo-ie nauke. Primož Trubar je ostal ohranjen, da je laliko izvršil svoje veliko poslanstvo kot oče slovenske tiskane knjige.
Njegova dela »Abecedarium«, Cate-chismus«, »Ta evangeli svetiga Matevža«, »Slovenska cerkovna ordninga«, »Ta celi katekismus«, »Svetiga Pavla listov!« itd- tvorijo pomembno osnovo, na kateri se je pričela graditi stavba slovenske književnosti.
V ponedelejk dne 29. im. poteka 350
let od smrti Primoža Trubarja. Veliko je Število talentov, ki jih je na slovenskih tleh oblikovala reformacija. Največji, najvidnejši in najzaslužnejši med njimi je Primož Trubar. Stavbo, ki jo je pričel graditi Primož Trubar, so nadaljevali in dogradili Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Protestamsko gibanje se pri nas ni uveljavilo. Toda to, kar je ustvaril genij Primoža Trubarja, je postalo temelj naši književnosti in naši kulturi. V tem je veliki pomen poslanstva, ki ga je med nami izvršil Primož Trubar.
Okna v svet
Neguš je bridko razočaran
LONDON, 26. junija. Glede neguša se doznavajo informacije, da se ne bo dolgo zadržal v Ženevi, ker se neguš pogaja za nakup neke vile ob angleški obali. Zdi se, da je Eden Pregovoril neguša, da ostane v Ženevi samo nekaj časa, da tamkaj apelira na plenum Društva narodov, nakar se vrne v Anglijo, kjer se misli stalno naseliti. To neguševo odločitev spravljajo v zvezo z Edenovim opominom, da ga bo britanska vlada v obratnem slučaju morala poslati nazaj v Palestino. Po poročilih agencije Stefani se bo po povratku iz Ženeve nastanil neguš na otoku Mallovcu. »Daily Express« poroča, da le neguš popolnoma strt, ker je končno uvidel, da je izgubil prestol. Vse njegove *ade, da bo njegov pojav v Londonu javno mnenje tako navdušil, da bo angleška vlada primorana, da vodi vojno za Abesinijo, so se izjalovile. Njegov prvotni optimizem se je pretvoril sedaj v trpko resignacijo, ker je uvidel, da noče Anglija zanj žrtvovati niti enega vojaka. V Ženevo prispe neguš v spremstvu princa od Kaffe, dočiin ga bo njegova deca čakala v Londonu. Posebno globok vtis je napravila na neguša vest, da mu je Švica samo pogojno dovolila kratkotrajno bivanje v Švici. Neguš je ob tej priliki zamahnil z roko ter izjavil: »Na to ima Švica nedvomno pravo.«
Dardanelska konferenca se je razšla
MONTREUX, 26. junija. Dardanelska konferenca se je včeraj odgodila. V krogih delegacij se zatrjuje, da se je konferenca odgodila radi sestanka sveta in plenuma Društva narodov, kamor se poda večina delegatov. Z druge strani pa se doznava, da je vzrok odgoditve v tem, ker želijo posamezne delegacije sprejeti nova navodila od svojih vlad, in sicer radi težav, ki so nastale. Nedvomno pa je vzrok odgoditve predvsem v tem, ker so se med delegacijami Rusije in Anglije pojavljala vedno večja nesoglasja
Pred veliko bitko pri KiJangu
HONGKONG, 25. junija. Reuter poroča: Po vesteh \z verodostojnih kitajskih krogov je prišlo do prvega spopada z oddelki južnega Hunana. To se smatra kot pričetek državljanske vojne med Nankingom in Kvangsijem. Od* delki Kvangsija so navalili na nankinške oddelke, ki so se umaknili v praven svojih utrdb. Borba je bila kratka, toda zelo ostra. Pričakuje se velika bitka pri Ki-Jangu.
Kaj se piete med Berlinom m Rimom
BERLIN, 25. junija. Havas poroča; V zvezi s prihodom državnega tajnika za letalstvo generala Vallea in posebne italijanske misije, se v nemških političnih krogih povdarja, da gre za obisk vljudnosti. Gotovi r.arodnosocia-iistični krogi pa upajo, da bo ta obisk okrepil razvoj mednarodne fašistične zajednice in da bo le na ta način mogoče premostiti težave med Italijo in Nemčijo, zlasti v vprašanju Avstrije in srednje Evrope. Pristaši sodelovanja z Anglijo pa so doslej uspeli toliko, da so zavrli napredovanje italofilskega pokreta, ki mu Je duša von Hassel, nemški poslanik v Rimu.
BERLIN, 26. junija, italijanski šef štaba letalstva general Valle je včeraj takoj obiskal novo ogromno zgradbo ministrstva letalstva, kjer sta ga pričakala generala Goring in Mteeh. Nato so se pričeli v ministrstvu letalstva razgovori, o katerih se zatrjuje, da so navadna izmenjava mišljenja glede aktualnih letalskih problemov. Na drugi strani pa ni nikakšnega dvoma, da je misija generala Vallea velike in dalekosežne važnosti za odnošaje med Nemčijo in Italijo.
fkatišatske ut AkoUsItB movUa
Gangstersko fantastičen načrt o razbojniškem izropanju stavljalnice pred sodniki
za-
Na zatožni klopi je sedel danes dopoldne pred malini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 391etni ključavničar Rudolf Jordan, doma iz okolice Kočevja, radi obtožbe nameravanega razbojništva. Obtožnica mu je očitala, da je dne 23. maja 1936 v Mariboru skušal uasnovati dva moška, da bi storila zločinstvo razbojništva, in sicer ju je nagovarjal, naj bi skupno z njim s silo vdrli v zastavljalnico Pavle Remove v Gregorčičevi ulici, pobili lastnico in nameščence na tla ter nato izropali zastavljalnico. Ta fantastičen načrt pa sta omenjena dva moška prijavila policiji, ki je nato Jordana aretirala. Pri zasliševanju na policiji, kakor tudi pri današnji razpravi je Jordan vsako krivdo odločno zanikal ter izpovedal, da se niti ne spozna v Mariboru, niti ni vedel, kjer se zastavljalnica nahaja. V Maribor pa je prišel, da bi našel kakšen zaslužek. 8. maja je bil namreč odpuščen iz moške kaznilnice v Mariboru, kjer je presedeval dvoletno kazen radi neke tatvine. Nadalje je Jordan navajal, da je najpreje odšel domov v Suhorje pri Novem mestu, od koder pa se je v drugi polovici maja 1936 zopet vrnil proti Mariboru, kjer je skušal najti kako zaposlitev. Dne 23. maja se je Jordan v dopoldanskih urah pojavil v neki gostilni v Vetrinjski ulici, kjer je navezal pogovor s krošnjarjem Stanislavom Beovičem. Po kratkem razgovoru o vsakdanjih stvareh je Beoviču rekel, da bi bilo prav hitro lahko zaslužiti kakšnih 20.000 dinarjev, ne glede na zlato in srebro. Ko ga je Beovič vprašal, kako in kaj, mu je razvil ves načrt o
razbojniškem napadu na zastavljalnico. Beovič o vsem tem ni rad siišal. Ker pa je Jordan le silil vanj, se mu je končno začel izgovarjati, da za takšen posel ni dovolj močan in da je potrebno, da si Jordan najde kako primernejšo osebo. Tako sta naposled šla iz gostilne. Nedaleč od gostilne je stal krošnjar Ludvik Polajžar, ki ga je Beovič poznal. Ker se Jordana ni mogel iznebiti, je Beovič stopil k Polajžarju in mu rekel, da ima priliko dobro zaslužiti. Tudi Polajžarju je Jordan razvil ves njegov načrt ter mu vse natančno razložil. Rekel mu je pa, da se je treba za stvar kmalu odločiti, ker da se zastavljalnica ob 12.30 že zapre. Pa tudi Polajžar se za ta načrt ni hotel navdušiti, marveč je gledal, da bi se ga čimpreje iznebil. Rekel mu je, da njega v zastavljalnici poznajo in da bo že dobil kakega drugega tovariša, ki bo za takšno podjetje primernejši. Na Glavnem trgu so našli naposled nekega Josipa Najbauerja. Vsi trije so nato šli po Gosposki ulici v smeri proti zastavljalnici in je med potom Jordan še enkrat ves načrt razlagal. Na vogalu Slovenske in Gosposke ulice pa je Najbauar poklical stražnika in mu sporočil razbojniški načrt. Stražnik je takoj Jordan aretiral. Pri telesni preiskavi pa Jordan ni imel pri sebi ničesar drugega kakor robec.
Kljub temu, da je pred sodniki zatrjeval svojo nedolžnost, je bil Jordan na podlagi izpovedb prič obsojen na 1 leto ln 3 mesecev robije. Senatu je predsedoval S1, o. s. dr. Tombak, prisednika na sta bila s. o. s. Lenart in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever.
Petindvajsetletnica Sokolskega društva v Središču ob Dravi
so bile strumno in precizno izvajane. Nastop je dokazal, kaj zmore tudi podeželsko društvo z vztrajnim delom v sokolskih vrstah.
Ob priliki proslave 25. letnice Sokolskega društva je priredilo dne 14. junija t. 1. ptujsko sokolsko okrožje v Središču okrožni nastop. To proslavo je naše društvo izkoristilo tudi za razvitje svojega prapora, za katerega je Njegovo Veličau stvo kralj Peter II. daroval znesek Din 2.000. V naš starodavni trg, ki se je za ta dan odel v zastave, so prihiteli bratje in sestre sokolskih edinic ptujskega o-krožja. Poleg tega so se posebno v častnem številu odzivali vabilu bratje Va-raždinci in Cakovčani. Ob 11. uri pred-r. o kine je bilo s4o vesno razvitje prapora. Zupo so zastopali bratje Dr. Šalamun, župni tajnik brat Dojčiuovič, in br. Zorko, medtem ko je poleg ostalih predstavnikov javnega življenja počasti! prireditev z navzočnostjo g. sre/ki načelnik dr. Vidic. Kamrica gospa Dragica Zadravec je z besedami:	»Sokoli čuvajte
Jugoslavijo« pripela na prapor krasen trak. Povdairjajoč dolgoletne bratske odnošaje varaždinskega in središkega Sokola je brat starosta varaždinskega društva, narodni poslanec Stjepan Novakovič, pripel na prapor nacionalni trak, dar Varaždincev.
Ob 15. uri popoldne je bil nad
Toča je okoli Makol vse razdejala in pokončala
Strela in toča sta razsajali te dni v Makolah iti njeni najbližji okolici. Bilo je okrog 9. zvečer, ko so se pripodili nenadoma nevarni oblaki in se je vsula nič dobrega obetajoča ploha. Vmes je neprenehoma treskalo. Ljudje, ki so se povečini že spravili v posteljo, so vstali in s strahom pričakovali najhujšega. Naenkrat je presekal ozračje močen tresk in v naslednjem hipu je že tudi zažarelo gospodarsko poslopje posestnika Jančiča Matevža v VariSavasi. Sosedje so pritekli na pomoč, vendar ognja niso mogli pogasiti. Rešili so pa živino in vozove. Posestniku je požar uničil zraven gospodarskega poslopja tudi seno in vse gospodarsko orodje. Zavarovan je bil le za
7000 Din. Skoro istočasno pa je razsajala pri sosednji Sv. Ani letos tako usodna toča, ki je nekaterim posestnikom tam okrog uničila vse kulture na njivah, ki so popolnoma razdejane in kažejo obupno sliko. Okrog deset posestnikom so tudi popolnoma uničeni vinogradi, ki so letos obetali izredno bogato letino.
Hat*
Prihodnje streljanje lovskega društva v Mariboru bo v ponedeljek, dne 29. junija med 16. in 18. uro na vojaškem strelišču v Radvanju. Vabljeni člani in prijatelji strelskega športa!
ihtivuasU Mat/eškepa sfujetja
Hnaus-Opitoua metoda
Mariborska založba »Žena in svet« je izdala drobno knjižico pod naslovom »Knaus-Oginova metoda« izpod peresa Milice Stupanove, ki hoče prikazati slovenskemu ženstvu rešitev najvažnejšega itn najbolj perečega vprašanja ureditve spolnih odnošajev v prvi vrsti pri delovnih slojih. Slovenska literatura pozna bolj malo takih del in je zato vse hvalevredno, da se je mariborska založba »Žena in svet« poglobila v Skrivnosti človekovega spočetja in ga v drobni brošu-rici v primerni obliki prikazala delavski in kmečki ženi, z namenom, da bi jo obvarovala hujših nesreč, ki jih srečavamo
dan za dnem in ki imajo često svoj tra-vse j gičen 'konec pred sodiščem, često pa po-dobro uspeli okrožni nastop. Vse točke vzročijo celo smrt.
Pisateljica Milica St up a nova obravnava nazorno v brošuri spolno stiko delovnega ljudstva v sedanjosti, na drugi strani pa prikazuje izhod in rešitev po znani Knaus-Oginovj metodi. V svojih ugotovitvah se pisateljica opira na zahteve žen, da bi morale današnje zakonodaje, ki so v zvezi z urejevanjem rojstev, upoštevati predvsem žensko voljo, obenem pa se zavzema za pobijanje splava, tudi legalnega, in za pravilno ureditev porodov. Pri tem išče vzrokov v današnjem človeku, ki postaja radi nepravično razdeljenih zemeljskih dobrin vedno bolj raz-
ŠOLSKE REFORME NA KITAJSKEM.
Kitajski prosvetni minister Je izdal na-redbo, po kateri je pouk na ljudskih šolah brezplačen. Prav tako imajo tudi srednje šole in univerze sprejeti vsako leto večje število dijakov brezplačno. Naj pripomnimo, da mora mladi Kitajec hoditi v šolo najmanj deset let, preden se nauči čitati in pisati.
dražljiv in zagrenjen, posebno šc, ker mu današnja družba ne nudi izhoda iz njegovega težavnega položaja. Ker si današnji človek ne upa biti suženj razmnoževanja, ni čudno, če je spolno trpljenje človeštva prikipeJo do vrhunca, če se neprestano veča število tragedij, če je vedno več splavov, detomorov u-morov in samomorov radi nesrečne ljubezni, na drugi strani pa narašča Število sipolmih abnormalnosti, raznih nervoz, histerije itd.
Pisateljica ugotavlja nadalje, da trpi pod pezo spolnega nagona najhuje naše delovno ljudstvo, ki je še nepoučeno v seksualnih vprašanjih in nosi v tem pogledu veliko krivdo današnja vzgoja. — Vprašanje, kako pravilno urediti spolne odnošaje, gotovo najbolj v živo zadeva slehernega človeka, prav posebno paše žensko, ki ji je narava naložila vsa bremena, ki so v zvezi z uteho spolnega nagona. Naše žene in mladenke rešujejo to vprašanje same zase it« še niso doslej čutile potrebe, da bi se javno zavzele za pravično rešitev. V drugih državah so v tem pogledu že daleč pred nami. Naše žene in mladenke rešujejo to vprašanje različno, vsaka po svoji uvidevnosti in po svoji vesti. Marsikatera si skuša pomagati na ta ali oni način, kar je pogostokrat za njo usodno.
Umetni splav je Pri nas dovoljen samo tedaj, če ugotovi tričlanska zdravniška komisija, da je z nadaljno nosečnostjo ali s porodom ogražeuo življenje žene ali mladenke, ki je zanosila. Poleg teh splavov pa se vrše nešteti protizakoniti splavi, deloma po zdravnikih, še v večji meri pa jih vrše razni mazači. V ogromni večini sili žene k splavu slab socialni P<> ložaj. Prisiljeno materinstvo pa je tudi v nasprotju z osnovnimi pojmi o človekovih pravicah. Materinstvo je zaždjeno. za posameznika in skupnost le tedaj, c& je prostovoljno. Kdo more prisiliti ženo, da postane mati proti svoji volji. Zato se pisateljica zavzema za priznanje Pra* vice ženi nad lastnim telesom že iz na” čelnega razloga, ki bi moral imoti za posledico ukinitev § 171., ki prepoveduje odpravo telesnega plodu. Splav naj hi ne bil dovoljen samo iz medicinske indikacije, marveč tudj Iz evgenske in socialne indikacije. Evgenska indikacija naj bi prišla v poštev pr** dedno obremenjenih ženah, pa tudi PrI ženi, k; je zanosila premlada. Socialna indikacija je sicer že nekaj let predmet javnih razprav, vendar pa še rešitve ni. Kakor evgenska in medicinska je upravičena tudi socialna indikacija, saj bi bilo z njo preprečeno marsikatero zlo posameznikom, narodu in dmžavl.
K
V Mariboru, dne 26. VI. 1936.
MIMI UMU II I III M II
Agilna gasilska četa v Rušah bo v nedeljo dne 28. t. m. blagoslovila in razvila na trgu pred kapelico svoj gasilski prapor. Po pozni maši bodo slavnostni govori in zabijanje spominskih žebljev. Po banketu, ki bo prirejen na čast kurnici ge. Krejčijevi in gasilskim funkcionarjem, bo odhod na veselični prostor, M bo zelo lepo okrašen. Železniške zveze iz Maribora so zelo ugodne. Odhodi vlakov iz Maribora ob 5.44, 13.20 in 14.28. Povratek iz Ruš ob 20. in ob 7.10 zjutraj. Gasilci in prijatelji gasilstva vljudno vabljeni.
Česky klub. Zaključek češke dopolnilne šole, združen z izpraševanjem učencev, izročitvijo spričeval ter slikanjem, se vrši v sobto 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v šoli v Cankarjevi ulici. Nato se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto. Prosimo svoje rojake, da se tega zaključka pouka po možnosti udeležijo. Odbor.
Mariborski dvor. Danes morske ribe in postrvi. Sprejema abonente na domačo hrano.
Problem brezposelnih učiteljev in učiteljic postaja vsebolj pereč. Obravnaval se bo na posebnem zborovanju brezposelnih učiteljev in učiteljic, ki bo 29. junija ob pol 10. v prostorih tukajšnje Glasbene matice.
0 h Ut GMht
mmmmmmmammmmmmama
Danes zaključek šolskega leta. Učni uspehi so sledeča: na štiri meščanskih šolah je bilo v preteklem šolskem letu 'kupno 1624 učencev in učenk, od katerih jih je razred izdelalo 1431, padlo pa 193. Na štirih osnovnih šolah je bilo 1012 dečkov in je skupno izdelalo razred 842, padlo pa 122. Na štirih osnovnih dekliških šolah in na vadnici zasebne učiteljske šole je bilo lani skupno 1308 deklic, od katerih je izdelalo razred 1166, padlo pa 137.
Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da se je g. paroh vrnil z bolezenskega dopusta ter se bo odslej redno vršila služba božja. — V nedeljo 28. t. m. na Vidovdan svečana služba božja ob 9.30 s priključeno zadušnico (parastos) za padle žrtve v vojni za osvobojenje.
Mrtvaški zvon. Na Aleksandrovi cesti 105 na Pobrežju je preminil v starosti 67 let vpokojeni železničar Jožef Vizjak.
Na mariborskih osnovnih šolah se bo vršik) vpisovanje šoloobveznih otrok dne 30. junija od 8. pa do 12. ure. Starši no-vovstopivših učencev naj iste pripeljejo sami k vpisovanju, ker se ob tej priliki sestavlja takozvani zdravstveni list in morejo dati gotove podatke le starši, v prvi vrsti seveda matere.
Hud naliv. Sinoči okrog 18. ure se je vlila na Maribor huda ploha z gromom in treskom. Nekajkrat je pošteno zagrmelo in je strela udarila v hišo policijskega uradnika Lipovža v Delavski ulici. Povzročila pa ni hujše škode, ker je bila vodena. Treščilo je tudi v električno napeljavo in so pregorele varovalke v transformatorjih.
V ugotovitvah, da je splav zlo, ki ga bo odpravila sprememba gospodarskega položaja širokih mas, navaja pisateljica tudi nekatera najvažnejša orožja v boju proti splavu. Med drugim zadostno zaščito noseče žene, ustvaritev takih gospodarskih pogojev, da bo vsak otrok dobrodošel in spoštovanje slehernega materinstva tudi izven zakonskega. V ugotovitvah, da je prepoved splava in njega kazensko preganjanje neučinkovito in neuspešno, postavlja pisateljica žene v boj za legalizacijo splava s katero bo rešenih na tisoče žen vseh hujših nesreč.
V drugem delu sta prikazana našim ženam izhod in rešitev po znani Knaus-Oginov} metodi. Zdravnika Japonec Ogi-no in Ncmee Knaus sta na podlagi operativnih izkušenj dognala, da }e tudi spolno zrela žena v gotovih razdobjih neplodna in da se ta razdobja redno ponavljajo vsaki mesec. Treba je torej samo ta plodna oziroma neplodna razdobja, ki se lahko čisto točno ugotovijo, v spolnem občevanju upoštevati. Na koncu pa je objavljena pregledna dr. Knausova razpredelnica po kateri se more očuvati nosečnosti vsaika žena.
35letnico mature so praznovali v torek 23. in v sredo 24. junija t. 1. maturanti mariborske gimnazije iz 1. 1901, v torek zvečer na prijateljskem sestanku v dvorani Nabavljalne zadruge, v sredo pa so se povspeli na zeleno Pohorje ter v prijaznem, novem planinskem letovišču tovariša dr. Jeharta na Smolniku preživeli kot njegovi gostje v tovariško-veselem razpoloženju srečne ure svide-uja, obujajoč ljube spomine na dijaška leta ter ob zvokih naše lepe slovenske pesmi, obenem pa oplakujoč tovariše, ki so izza proslave 301etnice odromali v večnost, zlasti tovarišev Vladimira Pušenjaka in Ernesta Vargazona, ki sta za večno zapustila svoje tovariše tik pred 351etnico mature. Proslave so se udeležili sreski načelnik v pok. dr. Marko Ipavic, sodni svetnik dr. Tombak, prof. bogoslovja dr. Anton Jehart, žel. urad. Kitak, prof. I. Mravljak, zasebni uradnik Štefan Medved, bančni uradnik R. Polak in novinar V. Špindler, vsi iz Maribora, dekan A. Sagaj iz Hoč, župniki Sinko (Sv. Lenart v Slov. goricah), Kraner (Spod. Kungota), Trinkaus (Pa-meče), Letonja (Sv. Bolfenk v Slov. gor.), direktor Jug, sodni svetnik Tiller in odvetnik dr. Jaške, vsi trije iz Ljubljane. Mnogi tovariši so bili deloma po svoji službi zadržani. V sredo zjutraj pred odhodom na Pohorje so se udeležili v Alojzijevi cerkvi maše, katero je za umrle in za žive tovariše bral g. dekan Sagaj. Cela proslava, katero je na zelo posrečen način pripravil tovariš dr. Ipavic, je bila prelep dokaz iskrenega in odkritega tovarištva.
Izredni občni zbor gasilske čete Rače. Dne 20. junija t. 1. se je vršil izredni občni zbor gasilske čete Rače, ob kateri priliki so bili imenovani častnim članom sledeči zaslužni gasilci: Muzek Ljudevit, Ptuj, Klemenčič Jožef, Pobrežje, Podlira-ški Karel, Slov. Bistrica, Pšeničnik Anton, Pobrežje, Fajfar Jožef, Hoče, Kranjc Miroslav, Fram, Kranjc Srečko, Pesnica, Benko Jožef, Murska Sobota, Kessler Alfons, Maribor, Kaloh Alojz, Studenci pri Mariboru, Samostor Ivan, Spod. Polskava, Ribi«. Franc, Zerkovci, Zrnko Jožef, Rače in Rečnik Andrej, Rače.
Za gasilski prapor prostovoljne gasilske čete v Rušah so doslej darovali; po 200 Din: občina Ruše, Handl Jurij, Novak Anton, po 100 Din Krejči Anton, tvornica za dušik, Aga Ruše, Stani Tomaž, Dolinšek Emerik, Gričnik Jurij, Šketh Štefan, Kae Ivan, Eigner Albin, Eigner Srečko, Janko Fridolin, Jurše Josip st., Knific Janko. Bečela Jožica, Be-čela Rozika, Lesjak Davorin, grofica Adela Kulmer, posojilnica Ruše, Gorišek Mirko, Zidarič Joško. Po 50 Din Lobnik Fric. Šmidhofer Marija, Ad. Niemczenov-sky, Gugl Viljem, Leinschitz, Juršič, Ivanka Ratej, Adolf Pečar, Wenko Roman, Malčka Šeško, inž. Teržan, dr. Zorec Adolf, Korošec Ivan, Toplak Alojz, Repolusk Franc, Grudnik Franc, Fras Alojz, Konzumno društvo, Toplak Franc, Lingelj Dragotin, Čiček Franc, Košenina Joško, Knuplež Ivan, Struger Leopold, Hape Karol, Lorbek Franc, St. Ožbald, Richter Maribor, gasilska četa Selnica ob Dravi, Lakoše Franc, Skaza Olga, Jug Ivan, Sornik Franjo, Lampreht Franjo, šiker Josipina, Mule Jožef, Čuček Feliks, Kšela Bogoljub, Marin Jakob, Ravnjak Ivan in Breznik Franc.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Konigova in Maverjeva lekarna, jutri v soboto Maverjeva in Albaneževa.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Skoraj nobene spremembe dosedanjega vremena.
Lizol... 33Ie»tni železničar Ivan Žunko iz Gornjega Radvanja 44 je v trenotni razburjenosti segel po lizolu, ki ga je zavžil v toliki količini, da je za las ušel smrti. Zdravnikom v splošni bolnišnici, kamor so ga prepeljali mariborski reševalci, se je posrečilo, da so nni rešili življenje.
Jezuitski sluga vlamlja v jezuitski samostan. Danes dopoldne se je moral pred malim kazenskim senatom zagovarjati 241etni ključavničar in bivši sluga v jezuitskem samostanu v Maribor,u Josip Šturm, ki je dne 20. maja 1936 vlomil skozi okno v jezuitsko cerkev. Pri tem pa je bil zasačen po nekem redovniku. Zaradi poskušenega vloma se je moral zagovarjati pred sodniki, ki so ga obsodili na 1 leto in 6 mesecev robi je.
Industrijalčeva nezgoda z motornim kolesom. V Trubarjevi ulici se je prevrnil z motornim kolesom industrialec Adolf Himler iz Jelenc pri Pesnici. Pri padcu si je strl desno nadlehtnico in so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
Obmejni Marenberg — Kralju Mučeniku
Na Vidov dan bo odkritje spominske plošče!
Ko je 9. oktobra 1934 pod usodnimi streli v Marseju naš največji Sokol, naš vladar in kralj omahnil sredi največjega dela za svoj mili narod, smo izgubili obmejni Slovenci svojega prvega očeta, ki nas je branil in osvobodil. Narod je pla-kal v boli, narod je krvavel v srcu in tuga je legla kot mora po naših obmejnih naselbinah. Saj je padel največji sin naroda, ljubljeni vladar jugoslovenski, ujedinitelj treh bratov po krvi, ki so bili sužnji sovragu.
Ljubezen do blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja je in bo največja svetinja slehernega obmejnega Slovenca. Ta ljubezen se je pokazala v spontani zamisli:	»Obmejni Marenberg
mora postaviti kralju Ujedinitelju skromen, a lep spomin.« To je bila želja naroda, ki se je otresel suženjskih verig. Mnogo je bilo načrtov, končno so se poseben odbor pod predsedstvom sodnega predstojnika g. Zorerja ter vsa narodna društva zedinila, da se vzida v pročelje sreskega sodišča lepa granitna plošča s kraljevim reljefom in državnim grbom ter napisom pisatelja A. Gradnika, v katerem izraža narod svojemu vladarju nepozabno ljubezen:
Mučeniku Kralju Aleksandru I. Zedinitelju 17. XII. 1888 — 9. X. 1934 Še živ poveljnik naših src ukaži in od povsod, kjer naših je mejnikov dobil odgovor boš:
»Mi smo na straži«
Gradnik.
Slovesno odkritje tega skromnega spomenika, ki je prvi v svobodni dravski dolini, bo na Vidov dan. Pokroviteljstvo je prevzel ban dravske banovine dr. M. Natlačen. Sodelovala bo divizijska godba in vod vojakov iz Ljubljane ter pevci iz Maribora.
Jugosloveni! Naša dolžnost je, da se udeležimo te slavnosti v čim večjem številu, da pokažemo svojo veliko ljubezen do blagopokojnega kralja, čuvarja naših mej ter borca za našo svobodo. V nedeljo ^vsi v Marenberg! — Kolar Vilko.
Čuvajte Jugoslavijo! dogodki ftc svelu
LJUBEZEN NE POZNA ZAPREK.
Cesarski Dunaj ima ljubezensko senzacijo, ki se živahno komentira v boljših krogih. Dunajski listi so se na široko razpisali o zanimivi razpravi pred sodiščem, kier sta sedela na zatožni klopi dva elegantna gospoda, podobna drug drugemu, kakor jajce jajcu, kot zasebna tožiteljica pa je nastopala mlada, lepa in elegantna hčerka bogatega dunajskega industrijca. ki je v enem izmed mladih obtožencev iskala svojega zaročenca.
Mlada dama se je na neki zabavi strast no zaljubila v elegantnega trgovskega potnika Knuta. Brez vednosti staršev se je mlada dama zaročila s potnikom Knutom, ki mu je v denarnih stiskah pomagala z večjimi zneski denarja. »Ljubezen ne pozna zaprek!« je bil moto njune goreče ljubavi. Nekega dne je Knut izginil. Zaman ga je nestrpno čakala mlada zaročenka. Vsa srečna pa se je vrgla v naročje gospodu, ki je bil na las podoben zaročencu. Toda neznanec ji je razkril nesrečo, katere žrtev je postal Knut. Mladi zaročenki se je posvetilo v glavi, a v srcu jo je zbodlo. Prevarana, ogoljufana! Za ljubezen in denar! Policija je njenega zaročenca in njegovega dvojnika aretirala. Usoda mlade zaročenke pa je tem grenkejša, ker ne more razpoznati, kateri je njen pravi zaročenec.
GROFICA ZAPELJIVKA.
V Budimpešti imajo svojevrstno senzacijo, ki jih sicer srečavamo povsod, vendar pa ne v tako ostrih oblikah. Žena
to
Kino Union. Od danes dalje velefihn »Žensko jezero« po romanu od Vicky Baiim. Film ljubezni, mladosti, lepote.
ŠTIRJE SPOMENIKI ZA NOVO SKUPŠČINSKO PALAČO.
■Kakor je razvidno iz zadevnega razpisa skupščinskega predsedstva za izdelavo .umetniških del v novi skupščinski palači, se bodo postavili v novi palači štirje spomeniki iz domačega belega marmorja, in sicer spomenik kneza Ko-celja, kralja Tomislava, carja Dušana in kralja Petra I. Osvoboditelja.
KAKŠEN RAVNATELJ »KOVNICE« JE BIL M. BOŠKOVIC.
Včeraj se je pričela razprava proti ravnatelju »Kovnice« d. d. Milivoju Boš-koviču ter njegovemu knjigovodji Krsti Gjordjeviču v zvezi z znano afero falzi-ficiranja srebrnih 50-dinarskih kovancev. Obtožena sta, da sta izvršila utajo okoli 740 kg srebra, to je 6700 komadov srebrnih ploščic za izdelavo 50-dinarskih kovancev. Vrednost tega srebra znaša 518.000 dinarjev. Ta material je dobila »Kovnica« za izdelavo srebrnih 50-dinar-skih kovancev, ki sta si ga protizakonito prisvojila in se s teni pregrešila zoper člen 318 kazenskega zakona. V teku preiskave se je ugotovilo, da sta Boškovič in Gjordjevič izdelala za sebe srebrnih kovancev po 50 dinarjev za preko 6000 kilogramov v nominalni vrednosti 300.000 dinarjev. Razen tega sta obtožena, da sta v prvi polovici 1936 spravila v promet v Beogradu falzificirane kovance. Boškovič in Gjordjevič sta bila privedena na sodišče že ob 7. zjutraj. Boškovič je na vse načine gledal, da ga ne ujamejo na ploščo fotoreporterji. Pustil si je rasti brado, ne nosi pa več naočnikov. Boškovič je pri razpravi dejal, da je utrujen, ker čaka na sodišču že od 7. ure zjutraj, nakar se je razprava prekinila in se danes nadaljuje.
ODPRTO PISMO MUSSOLINIJU.
Kakor piše zagrebška »Istra« v zadnji številki, je znani graški bogoslovni profesor dr. Ude naslovil na Mussolinija odprto pismo, v katerem najostreje obsoja način vojskovanja, ki se ga je italijanska vojska poslužila v Abesiniji.
KOLIKO JE PREBIVALCEV V DRAVSKI BANOVINI.
V smislu zadevne statistike Higienskega zavoda v Ljubljani se je v preteklem letu zvišalo število prebivalstva v Dravski banovini za 9885 in je koncem leta 1935 imela Dravska banovina 1 milijon 199.052 prebivalcev.
notarja Kurucza je tožila lastnico hotela grofico Czaky, ker je zapeljala njenega moža, in zahtevala od grofice nad 100.000 Din odškodnine za moža. Sodišče pa je tožbo zavrnilo, ker po madžarskem zakonu ni kaznivo, če zapelje ženska moškega, marveč obratno.
NOVA NARKOZA.
Zdravnik v bolnici Martina Lutra v Grtinewaldu pri Berlinu prof. Viljem Beantzner je opozoril zdravniške kroge na novo vrsto narkozo, ki se daje v obliki injekcije v žilo odvodnico, in ki je brez običajnih nevšečrrih posledic. Bea-tzner se je že štirikrat poslužil te narkoze, pri čemer je 220 krat odprl trebuh, ter operiral žolčne mešičke, slepiče, želodčne čire itd. Narkotična snov se imenuje »Evipand« in je neka spojina natrija in bele soli, ki je lahko topliva v vodi,-Naenkrat se vbrizga v žila 5 do 10 kubičnih centimetrov raztopine. Trajanje narkoze se lahko točno odmeri.
ZAŠČITA ZAKONA V RUSIJI.
Sovjetska vlada je objavila tekst zakonske osnove o zaščiti zakona in potomstva. Novi zakonski načrt prepoveduje splav, otežkočuje ločitve zakonov in predvideva strogo kontrolo plačila alimentov za nezakonske otroke. V splošnem pa 'je zakon namenjen zaščiti žene in otrok ter predvideva znatne olajšave in ugodnosti za družine s številnim potomstvom. Izgleda, da bo Rusiji uspelo, podvojiti v 35 letih število svojih državljanov in da bo Rusija leta 1970 v resnici štela 400 milijonov prebivalcev.
Htvavi ttU
Poleg mene je stal moj rojak in neki študent ter mi dajal povsem nepotrebna navodila o tem, na katero številko naj stavim. Vztrajno sem stavljal na številko 7 hi čez nekaj izgub sem končno na splošno presenečenje dobil pol milijona frankov. Bil sem blazen od sreče. Zgrabil sem denar in skupno s svojim prijateljem zapustil kastno in se odločil, da nikdar več ne bom igral.
Bil sem zelo bogat in v tem trenutku sem najbolj hrepenel, da se odtegnem temu nevarnemu življenju in da odidem v svojo krasno Slovenijo. Dolgo sem se 'boril z vestjo. Nekaj me je gnalo, da zapustim Arabce, da jih prevarim in opustim pustolovsko življenje in da se po
tolikih letih neprilik in potovanj končno | važnejše je bilo, da sem po devetih me-
umirim. Zastonj. Vest je bila vedno močnejša od vseh skušnjav. Čutil sem, da sem preveč prirastel na arabska tla in da preveč pripadam Afriki.
Pol miljona frankov pri meni ni moglo dolgo obstati. Vseeno, da sem devet mesecev preživel v svojem poslanstvu po Evropi in se pri tem neštetokrat boril proti svoji vesti, sem se vendar končno odločil vrniti se nazaj v Afriko.
DVAJSETDRUGO POGLAVJE.
Kot begunec legije vržen v ječo.
čeprav je bila moja misija v Evropi polna zanimivih in zavozlanih doživljajev, vendar ne maram ob tej priliki govo riti o njih. Vsekakor se nisem mogel v tem poslanstvu držati kakih moralnih ali drugih ozirov, niti postopati po kakih pravilih, ki spadajo v taka razmerja. Naj
secih potovanja in z raznimi srečanji v Evropi z uspehom končal svoje poslanstvo in da sem mogel z zadovoljstvom kreniti nazaj. Edino eden del naloge se je nanašal na Algier, kjer sem moral proučiti prilike v Legiji in premikanje francoskih čet proti zapadli.
V Marseillu sem se ukrcal za Algier. Z novimi listinami sem se mogel v Algi-ru popolnoma svobodno gibati, tem bolj, ker sem bil v Legiji zaznamovan med mrtvimi. Smatral sem, da so me v Legiji čisto pozabili in da se zame gotovo nihče več ne briga.
Toda v tem predpostavljanju sem se strahovito zmotil.
Dvanajstega marca 1924. leta sem sedel pred teraso »Grand« hotela v Algier-ju. Na nebu je trepetalo milijarde zvezd. Nepremično sem sedel in vase zatopljen
sem mislil o strahotah ki sem jih v zadnjih letih doživel. Bil tako pogreznjen vase, da niti opazil nisem, kako je neki mož zavzel mesto čisto blizu mene. Pogledal sem ga in se komaj vzdržal od presenečenja. Pred menoj je sedel Billy Blacher, eden mojih bivših tovarišev, narednik v tujski legiji.
Menda je prav moje razburjenje vplivalo na to, da me je takoj spoznal. Skočil je k meni in vzkliknil:
»Odkod prihajaš, človek? Že davno te smatramo za mrtvega.«
Zbral sem se, razvlekel usta v nasmeh in mu hladno odgovoril:
»Con quien tengo 1’honor de bablar? (S kom imam Čast govoriti?)«
»Pojdi no, brate! Kaj se še izbegavaš? Ali me ne poznaš?«
(Se bo nadaljevalo.)
l.Vr.3TH£ISS
Sfefidua gišanje
Olimpijski desetoboj za državno prvenstvo v Mariboru
11. julija ob 17. uri popoldne: tek 100 m
— desetoboj, skok v daljino — desetoboj, tek 3000 m, met krogle — desetoboj, štafeta 400x300x200x100 m, skok v višino, tek 1000 m seniorji, tek 400 m — desetoboj. — 12. julija ob 15.30: 110 m zapreke — desetoboj, 100 m juniorji B. C.
— predteki, met diska — desetoboj, skok v daljino — juniorji B. C., skok s palico
— desetoboj, 100 m juniorji B. C. — finale, met krogle — juniorji B. C. (juniorji B. — 4 kg, juniorji C. — 5 kg), met kopja — desetoboj, met kopja — juniorji B. C., skok v višino — juniorji B. C., tek 1500 m — desetoboj, tek 1000 m — juniorji B. C., štafeta 4x100 m juniorji B. C. Pravico nastopa po 'pravilih Jug. lahkoatletskega saveza. Tekmovanje se yrši na tekališču, ki je posuto z ugaski,
ima dva nedvignjena zavoja ter meri 428 m. Kvalifikacija se vrši po novih finskih tablicah.
Nagrade prejmejo v desetoboj,u prva šesterica, in to prvak pokal pokrovitelja, prvi najboljši Mariborčan pokal prireditelja, ostali plakete. Pri točkah za juni-orje ni nagrad.
Prijave za desetoboj se imajo poslati na Jug. lahkoatletski savez, Zagreb, Gun-duličeva ulica br. 22 najkasneje do 4. julija 1936 ob 12. uri
Delegiranje sodnikov, službeno. V Murski Soboti sodi dne 28. t. m. SK Mura II: SK Drava g. Bizjak, SK Mura I:SK Ljubljana g. Schneller. V Dolnji Lendavi dne 29. t. m. SK Lendava:SK Ljubljana g. Turk.
se valile po cestah Ln ulicah ter napravile precej škode.
Namesto pred oltar v cirkus. V torek je prišel iz Maribora v Marenberg cirkus »Kolorado«, ki je te dni gostoval v Mariboru. V ta cirkus je zašla tudi neka Marica, ki je bila že oklicana. Njen ženin je prišel v Marenberg ter si na vse načine prizadeval, da bi pregovoril pobeglo nevestico Marico, da se vrne k njemu. A Marici očividno cirkuško življenje bolj ugaja kakor pa zakon in ni hotela slišati klicev opeharjenega ženina. Tudi njegova grožnja z orožniki ni zalegla. Kako bo zadeva končala, še ni jasno.
Ja Retnje iad#6M
vesli
Smrt uglednega vzgojitelja naše mladine. V Ljubljani je umrl včeraj popoldne v starosti 64 let direktor I. državne realne gimnazije in načelnik prosvetnega oddelka dravske banovine g. Josip Mazi. Vest o njegovi smrti je žalostno odjeknila širom naše ožje in širše domovine. Po končani univerzi se je Josip Mazi po-svetil profesorskemu poklicu in je nepretrgoma ,10 let učil na ljubljanski realki. Blagi pokojnik je bil med onimi slovenskimi profesorji, ki ga je odlikovala krepka nacionalna zavest in se je v tem svojem odločnem prepričanju popolnoma posvetil vzgoji mladine ne samo kot profesor in pozneje kot direktor, marveč tudi kot odlični pisatelj šolskih knjig iz realnih ved. Bil je nekaj časa po prevratu honorarni profesor na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, pozneje pa imenovan za načelnika prosvete pri banski upravi. Z direktorjem Mazijem je legel v grob odličen šolnik, ugleden vzgojitelj in velik kulturni tvorec, ki ga bo naš narod ohranil v trajnem spominu.
Nov grob v neosvobojenl domovini. V Portorose pri Piranu v Julijski Benečiji je umrl te dni posestnik Zdravko Kotnik. Zapustil je ženo z dvema rKidoletni-ma otrokoma, ki sta izgubila z njim nenadomestljivega očeta. Pokojnik je bil znan širom tržaške okolice in je imel velik krog prijateljev in znancev. V lepem spominu ga bodo ohranili zlasti tržaški Slovenci, ki jim je svoje dni storil veliko dobrega. Bil je usmiljenega srca in je v prvi vrsti dolga leta uspešno podpiral razna humana društva. Blag mu spomin, preostalim naše najgloblje sožalje!
jPtujske aevite
Gostovanje ljubljanskega gledališkega ansambla v Ptuju. Brez kričeče reklame, skromno . in resno, kakor morajo biti umetniške prireditve, so naznanjali mali letaki v soboto po izložbah prihod najboljših igralcev iz Ljubljane z najboljšim delom letošnje sezone. Tisti, ki zasledujejo bolj umetniške dogodke nego razne roparske napade in ubijanja, so dobro vedeli kaj pomeni čisto navaden naslov igre »Pesem s ceste«. Cene so bile za ptujske razmere nekoliko previsoko do-
ločene, ali obiskovalci gledališča, ki obstoje večji del iz uradniških krogov, so radi žrtvovali ono vsotico, čeprav na koncu meseca, da se navžijejo nekoliko umetniškega duha. Gledališče ni bilo sicer bogve kako dobro posečeno, toda tembolj so izkazali svoje zadovoljstvo oni. ki so prišli in niso štedili s pritrjevanjem. časopisi so že dovolj pisali o tej prireditvi in prepričati smo se morali, da niso prav nič pretiravali. Simpatična figura g. Emilja Kralja, ljubljenca ljubljanskega gledališča si je kmalu osvojila publiko. Da si je izbral g. Dancš v tej igri svojo briljantno vlogo za svoj častni večer, nas je prepričalo, da zna g. Daneš dobro, kaj mu leži. Bolj pristne figure si človek sploh ne more predstavljati. Med tema dvema igralcema pa je stala tretja figura g. Sancina, ki je bila na isti višini kakor ostala dva. Tako v pevskem kakor v igralskem oziru so nas naravnost zadivili. Poleg drugih še manjših moških vlog pa niso zaostajale prav v nikakem oziru ženske vloge. Igra mogoče ni mogla prepričati popolnoma malomeščanske publike Ptuja, ker je ista navajena gledati ali kmetske ali salonske igre in se ne more vživeti v življenje velemesta, ki ga pozna le tisti, ki se je v njem rodil ali živel. Poleg »Micki je treba moža« je to druga igra, ki se v njej lahko reče, da je doprinesla nekaj pristnega na oder v letošnji sezoni.
unuito
Neznani utopljenec. V torek je Drava v Vuhredu naplavila neznanega moškega srednjih let, ki je bil že kakih 14 dni v vodi. Takoj so šli na lice mesta maren-berški orožniki, a niso mogli ugotoviti identitete utopljenca, ker je že močno razpadal. Prepeljali so ga v vuhreško mrtvašnico, kjer ga bodo pokopali.
Nevihta nad Marenbergom. V torek proti večeru je divjala nad Marenbergom strašna nevihta, kakršne ne pomnijo stari Marenberžani. Med šviganjem strele in gromom se je utrgal oblak. Lilo je kot iz škafa. Vmes je padala tudi debela toča, ki pa k sreči ni napravila mnogo škode. Marembenške ulice so bile poddbne deročemu hudourniku. Kanali niso mogli požirati ogromne množine vode, ki so
Kresovanje. Na grajskem griču nad trgom je v torek, dne 23. t. m. zagorel velik kres na čast Janezu krstniku. Bil je to prvi kres te vrste, ki v tukajšnjem okolišu niso običajni, pač pa so običajni tu velikonočni kresovi in kresovi v čast Cirilu in Metodu.
Petrov sejem. Vsakoletni živinski sejem, takozvani Petrov sejem, se radi praznika vrši v torek, dne 30. junija t. 1., med tem ko bo kramarski sejem že v ponedeljek, dne 29. t. m.
K proslavi lOOletnice šole v Stogovcih vozi v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne ob po' 14. uri izpred gostilne Pri pošti na Spodnjem g risu avto po znižani vozni ceni.
la oiirtjettia ih sveto
PROKETSTVO NEZVESTOBE.
V Honkongu je umrl te dni neki moški, ki je na smrtni postelji priznal, da je njegovo pravo ime Bela Kiss in da se je 25 let skrival pod tujim imenom. Tudi je priznal, da jo njegove usode krivo pro-kletstvo nezvestobe njegove žene. Ko je bila o tem skrivnostnem priznanju obveščena policija v Budimpešti in ko se je pričela zanimati za življenje Kissa, ki je bil po rodu iz nekega malega ogrskega mesta, je razkrila strašno dramo, ki se je odigrala pred 25 leti.
Bela Kiss je bil bogat človek. Imel je lepo ženo in razkošno je živel v svoji vili. Lepa Kissova žena pa se je smrtno zaljubila v nekega mladega slikarja. Vse to je bilo Kissu znano. Nikdo ni ničesar sumil, ko se je raznesla vest, da je Kissova žena pobegnila s svojim ljubimcem. Izbruhnila je svetovna vojna in Kiss je moral na fronto. Ko pa je komisija pri rekviziciji preiskala njegovo vilo, je presenečena našla v nekem sodu truplo ženske in mladega moškega. Uvedena je bila peiskava, toda Kissa so oblasti zaman iskale. Ni nobenega dvoma, da se je Kiss
Mas novi teman!
S 1. julijem t. 1. prične izhajati v našem listu nov roman, ki bo spričo napetosti dogodkov in dramatičnega razpleta nudil našim naročnikom in čitateljem precej zanimivo čtivo. Naslov našemu novemu romanu je:
žetev zveste
Snov novemu romanu je zajeta iz dobe španskih gverilskih bojev proti cesarju Napoleonu. Mlada žena, ki vzljubi Napoleonovega generala, po rodu Poljaka, postane žrtev gverilskega vodje, ki ji vzame žensko čast. Nastopijo dogodki, ki predstavljajo višek ljubavne tragike in ki usode-polno posežejo v usodo in življenje ljubeče mlade Španke in Napoleonovega generala. Naš novi roman je prepoln dramatičnih dogajanj. Pojav španskega gverilskega voditelja spominja na Fra Diavola, razvoj ljubezni in tragike je prikazan s preprosto enostavnostjo in prepričevalno neposrednostjo. Zato smo prepričani, da ga bodo vsi naši čitatelji prav radi prebirali. Obenem pa upamo, da bo naš novi roman mnoge spodbudil k temu, da si naš dnevnik, ki je najcenejši dnevnik v državi, pričenši s 1. julijem naročijo.
kruto maščeval nad svojo nezvesto ženo in njenim zapeljivcem.
NOVINAR IN MINISTER.
Te dni je sotrudnik madridskega lista »A. B. C.« zaprosil prosvetnega ministra, naj bi mu vsaj v glavnih potezah orisal načrt novega zakona, ki ga vlada tako ljubosumno skriva pred javnostjo. Prosvetni minister pa je novinarju odgovoril, da ga viže službena tajnost. Ker pa se poročevalec ni dal kar tako odpraviti in je na vsak način hotel nekaj izvedeti o načrtu novega zakona, je minister, da bi se znebil nadležnega novinarja, vprašal: »Povejte mi, ste človek, ki znate varovati zaupano tajnost?« — »Prav gotovo,« je odgovoril novinar. »No vidite,« je dejal minister, »tudi jaz sem tak človek in nemorem izpolniti vaše želje. V ostalem, ker boste čuvali tajnost, pa bi vam moje izjave nič ne koristile, ker bi se jih ne smeli poslužiti.« Tako se je minister znebil nadležnega novinarja.
Ponižna prošnja.
Star, umirajoč sluga: Oprostite mi, gospod ravnatelj, ne bi rad umrl na dan, ko imam prosto.
Aazfio
PODPISANI IZJAVLJAM.
da nisem v nobenem oziru plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena. ViKoslav Korošec. ______________.1176
BRZOJAVI
Danes pojedina morskih rib: Raki, Sanpiero, čevoli. zubal-ci, salpe. brancini, skombri, plavice, sardele in nule ribice. Gostilna Vicel. Rotovški trg 8.	3194
DIN 20.—
svilene kombineže Trpin, Vetrinjska 35.
Prodam
orodajn
2261
Prodam 1000 in* stoječega BUKOVEGA LESA.
Izve se pri upravi »Večerni-ka«.	3173
Sluibo dobi
PERFEKTNO KUHARICO
išče hotel »Novi svet«. Predstaviti se od 2.-4. ure popoldne.	3175
DVE NATAKARICI
sprejmemo za čas Slamšeko-vili prazn kov in eno pomožno moč za kuhinio. Gostilna »Mesto Ljutomer«, otmler. 3174
HOTEL »OREL«
rabi 28. In 29. junija večje šle vilo pomožnih natakarjev in natakaric.	3171
Kupujte svoje potrebščine pri naših idsaruntlh 1
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
jrestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
d.,