Čeke so ponarejali v Neaplju, unovčiti pa so jih hoteli v Gorici 1 Sabine Sandrieser glavna kandidatka za vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo na Koroškem /2 Primorski ČETRTEK, 6. MARCA 2008_ Št. 56 (19.146) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dvoboj, v katerem se merita dve Ameriki Martin Brecelj Baracku Obami je spodletelo. Enajstim zaporednim zmagam na primarnih demokratskih volitvah je v torek dodal še dvanajsto v Vermontu, potem pa je doživel tri pekoče poraze hkrati - v Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu. Če bi tudi v teh treh zveznih državah slavil, kot so nekateri napovedovali, bi imel demokratsko predsedniško nominacijo v žepu. Zdaj pa je igra spet odprta. Očitno se je Hillary Clinton znala pobrati iz krize, v katero je zabredla po »super torku«, 5. februarja, ko je Obama zmagal v večini izmed 22 držav, kjer so tedaj potekale demokratske strankarske volitve. Po neuspehu je zamenjala šefa svojega volilnega štaba, pa tudi volilno strategijo, ki je postala veliko agresivnejša. Očitno se ji je obrestovalo. Res je, da Obame še ni dohitela po številu delegatov, a razlika je postala tako tesna, da se bo vozel demokratske predsedniške nominacije verjetno rešil šele na avgustovski konvenciji v Denverju. V demokratskih vrstah se tako obeta še dolg dvoboj, ki je resnici na ljubo tudi nadvse zanimiv, saj se v njem tako rekoč merita dve Ameriki. Na eni strani ženska zrelih let, belka in bivša prva dama, ki tako rekoč pooseblja ameriško aristokracijo. Na drugi strani mlajši moški temne polti, ki bi potomce nekdanjih sužnjev rad simbolično prvič popeljal do najvišjega položaja v državi in sploh v svetu... Ob tem pa ne bi smeli spregledati, da je v torek pri republikancih John McCain dokončno osvojil predsedniško nominacijo. To seveda pomeni, da se bo vietnamski veteran lahko odslej v celoti posvetil pripravam na splošne novembrske predsedniške volitve ter skušal pri do bi ti čim šir šo pod po ro zlasti v sredini političnega prostora, pri čemer seveda niso izključeni vlomi v demokratski zelnik. Te nevarnosti se pri demokratih dobro zavedajo. V tem smislu je Clintonova takoj po torkovi zmagi Obami predlagala »ticket«, se pravi skupen nastop za osvojitev Bele hiše, pri čemer je sebi odmerila glavno vlogo. Takšen predlog je bivša prva dama že nekajkrat iznesla, še preden je Obama uspel ogroziti njeno prvo mesto. Toda senator iz Illinoisa je tokratno ponudbo zavrnil še odločneje kot v preteklosti, saj je medtem že neposredno okusil slast zmage. A kjer se prepirata dva... dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ljubljana - Na izrednem zasedanju Slovenski državni zbor priznal neodvisnost Kosova Za sklep o priznanju je glasovalo 57 poslancev, proti pa so bili štirje zda - Na torkovih primarnih volitvah demokratske stranke Hillary Clinton slavila zmago in ponovno odprla tekmo z Obamo Hillary Clinton se veseli volilnega uspeha ansa NEW YORK - Newyorški senatorki Hillary Clinton je v torek uspelo, da še naprej ostaja v igri za predsedniško nominacijo demokratske stran- ke potem, ko je v zveznih državah Rhode Island, Ohio in Teksas premagala senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Pri republikancih pa je John McCain v to- rek že osvojil republikansko predsedniško nominacijo ter dobil blagoslov predsednika Georgea Busha. Na 20. strani LJUBLJANA - Slovenski državni zbor j e včeraj na izredni sej i s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev sprejel sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče, ki so svoj nasprotni glas utemeljili s tem, da priznanje Kosova pomeni škodljivo in prehitro odločitev, omenil pa je tudi pritiske ZDA. Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je predstavil vladni predlog za priznanje, je vse očitke zavrnil. Na 5. strani Slovenski protest zaradi hrvaških posegov ob Dragonji Na 3. strani Pogovor z mojstrom obrtnikom Adrianom Gariupom Na 4. strani Trst: spremni učinki padca schengenske meje Na 7. strani Dolinska občina: razvoj Doline Glinščice Na 8. strani V šempetrski bolnišnici bodo obnovili dotrajan energetski blok Na 18. strani fjk - Volitve Riccardo Illy za uveljavitev »dežele znanja« TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in predsedniški kandidat leve sredine Riccardo Illy je na včerajšnjem odprtju volilnega urada Demokratske zaveze v Trstu poudaril temeljne točke programa levosre-dinske koalicije, ki so zaobjete v geslu »Dežela znanja«. Gre predvsem za vlaganje v izobraževanje, univerzo, raziskovanje in inovacijo, medtem ko ni izključeno zmanjšanje števila deželnih svetnikov, Illy pa načrtuje tudi pre-ustroj nekaterih odborništev. Na 3. strani gorica - Gasilci so včeraj imeli polne roke dela Divjala močna burja VSvetogorski ulici padla visoka smreka - Vremenoslovci za današnji dan napovedujejo še močnejše sunke G ORIC A - Na Goriškem je včeraj pihala močna burja in marsikje povzročila gmotno škodo. Gasilci so imeli kar nekaj dela zaradi odlomljenih vej. Posredovali so v Gradišču, kjer je velika veja nevarno visela nad cestiščem, in v Ulici Carducci v Gorici, kjer je veter poškodoval nekaj oken. Burja je največjo gmotno škodo povzročila v Svetogorski ulici v Gorici, kjer je močan sunek podrl smreko. Padla je sredi dvorišča in poškodovala avtomobil. Vremenoslovci napovedujejo, da naj bi se danes burja okrepila, ponehala pa naj bi komaj v noči na soboto. Ob tem naj bi naše kraje jutri zajel nov val slabega vremena s padavinami, ki bodo v soboto pogostejše. Na 17. strani 2 Sreda, 5. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Kosovo je pravilo, ki potrjuje izjemo Jo2e Pirjevec_ Na moj internetni naslov zadnje čase kar dežujejo maili, ki mi jih pošilja »Coordinamento Na-zionale per la Jugoslavia«, organizacija, ki v Italiji skrbi za srbske koristi (čeprav ne samo). Moram reči, da sem s poročanjem kar zadovoljen, ker mi nudi možnost, da se seznanim s tem, kar o prostoru pokojne Titove federacije piše pro-beograjski mednarodni tisk, čeprav se z njegovimi stališči večinoma ne strinjam. Po 17. februarju je seveda glavna tema razpravljanja osamosvojitev Kosova, proti kateri se je eno-dušno postavila evropska levica. Argumenti, ki jih navaja v svojem odklonilnem odnosu do odločitve parlamenta v Prištini, so v glavnem trije: kršitev mednarodnega prava, češ da je Kosovo sestavni del Republike Srbije; razširjeni kriminal, s katerim je prežeta albanska družbena stvarnost na Kosovu;impe-rialni interesi, ki jih imajo ZDA v tem delu Balkana. Moram reči, da vsi ti trije argumenti veljajo, kar pa me ne prepriča, da bi ne podpiral odločitve kosovskih Albancev. Naj razložim zakaj. Albanski narod je med vsemi balkanskimi imel pozno prebujo. Prvi znak njegove samozavesti je spomenica, ki jo je leta 1878 »Prizrenska liga« naslovila na Berlinski kongres, da opozori velike sile na obstoj albanskega nacionalnega vprašanja. Šlo je za pobudo peščice veljakov, ki niso imeli dosti zaledja v ljudskih množicah, še vkleščenih v primežu analfabetizma, revščine, klanske družbene ureditve, krvne osvete itd. Ker Albanci niso bili zmožni, da bi se sami učinkovito borili za svojo usodo, so postali lahek plen požrešnih sosedov in velikih sil. Med prvimi predvsem Srbije, ki je v času prve balkanske vojne (1912) zasedla Kosovo in se skušala prek severne Albanije prebiti do Jadrana. Da bi to preprečili sta Avstro-Ogr-ska in Italija botrovali ustanovitvi samostojne albanske države, ki pa je v svojih mejah zaobsegala le polovico albanskega naroda. Drugo polovico so si med sabo razdelile Srbija, Črna gora in Grčija. Srbija se je vrnila na Kosovo, kakor Židje v Palestino. Pokrajino je imela za svojo »obljubljeno deželo«, čeprav je večina njenega prebivalstva bila albanske narodnosti. Ker je bilo treba torej Kosovo »posrbiti«, nove oblasti niso izbirale sredstev. Kakor vemo iz pisanja Leva Trockega ali iz poročila, ki ga je izdelala komisija ustanove Carnagie, so v »Stari Srbiji« - tako so preimenovale zasedeno deželo - izvršili pravi masaker. Po prvi svetovni vojni, ko je Kosovo postalo del nove Kraljevine SHS, se je zgodba ponovila. Proti Albancem so oblasti uprizorile prave pogrome, jim razlaščale zemljo, jih silile v izgnanstvo in na njihova posestva naseljevale kolone iz Bosne, Hercegovine, Like, Črne gore, da o vojnih veteranih iz Srbije niti ne govorimo. Nasilje, ki so ga izvajale pri tej etnični čistki - pogosto s pomočjo čet-niških enot - je bilo nepopisno: cele vasi so bile uničene in požgane, bila so organizirana posebna koncentracijska taborišča za ženske in otroke, ljudi, ki so zaradi divjega nasilja izgubili življenje, ni bilo mogoče prešteti. Ko je bila ta »pacifikacija« zaključena, je bilo preživelo albansko prebivalstvo podvrženo neusmiljeni raznarodovalni politiki: med vsemi jugoslovanskimi manjšinami so »Šiptarji« imeli najmanj pravic (pravzaprav nobene). Te razmere so se ponovile tudi po drugi svetovni vojni in so do Rankovičevega padca leta 1966 pogojevale politiko socialistične Jugoslavije do kosovskih Albancev. Šele po tem letu so se nekoliko spremenile, a ne za dolgo, saj je Slobodan Miloše-vič že konec osemdesetih let odpravil vsako kosovsko avtonomijo. Glede na to zgodovinsko preteklost se sprašujem, s kakšno moralno pravico si Srbi prisvajajo Kosovo? Pridobili so si ga po agresivni vojni proti Turčiji in si ga priključili kot plen, ne da bi se pozanimali, kaj o tem meni lokalno prebivalstvo. Izgubili so ga leta 1999 po vojni z Natom, ki je dokazala, če ne drugega, da dialog med Beogradom in Prištino zaenkrat ni več možen. Zavedam se, da priznanje samostojne kosovske republike pomeni kršitev helsinškega načela o nedotakljivosti meja, kakor so se oblikovale po drugi svetovni vojni v Evropi. Zavedam se, da je to načelo pomembno za evropsko stabilnost, za nas Slovence še posebej, saj smo dokončno zakoličili svojo zahodno mejo šele leta 1975. Kljub tem zadržkom trdim, da ima vsako pravilo izjemo. V našem primeru je Kosovo ta izjema. VREME OB KONCU TEDNA v Se nekaj časa več oblakov kot sonca Darko Bradassi Da je bil torkov vremenski preobrat izrazit najbolje dokazujejo temperature, ki jih je radiosonda iz Campoformida namerila v višjih slojih ozračja. Še v ponedeljek opolnoči je bilo na višini 1440 m v prostem ozračju kar 12,8°C, ničta izo-terma pa se je zadrževala na okrog 3000 m. To bi bile normalne vrednosti v maju ali juniju. Višji sloji ozračja so se prehodno občutno otoplili, temperatura v višinah je bila za okrog 13°C višja od dolgoletnega povprečja. Sledil je nenaden padec. Včeraj opolnoči je radiosonda na višini 1391 m namerila -4,3°C, v 48 urah so se torej višji sloji ozračja ohladili kar za 17,1°C, lahko bi kar rekli, da je šlo za spremembo, ki se navadno dogaja v več mesecih. Padec temperature je bil občuten tudi v pri-zemlju, toda manj izrazit, kot v višjih slojih. Občutek mraza pa se je zaradi močnega vetra in padavin (ponekod sneženja) iznatno povečal. Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER je v torek v Trstu na pomolu Bandiera namerila najnižjo temperaturo 5,3°C, najmočnejši sunek burje pa 112 km/h. Predvsem v Zgoniku je najnižja temperatura glede na ponedeljek občutno padla. V ponedeljek zjutraj je Deželna meteorološka opazovalnica v Zgoniku namerila najnižjo vrednost 10,7°C, včeraj čez dan pa 1,9°C. Kljub ohladitvi živosrebrni stolpec v nižinah in na Kraški planoti ni padel pod ničlo. Spre -memba pa je bila toliko bolj občutna, ker je v torek zjutraj pred preobratom pritekal proti nam z južnim do jugovzhodnim vetrom topel zrak. Živosrebrni stolpec je tako tudi v prizemlju v nekaj urah, ko so se začele pojavljati padavine, padel za 8 do 10°-C. Vremenska fronta, ki jo spremlja obsežen zalogaj mrzlega zraka, je včeraj zapustila naše kraje in je zajela zahodno in osrednje Sredozemlje, nad katerim je nastalo obsežno ciklonsko območje, ki se bo v teh dneh počasi pomikalo proti vzhodu oz. severovzhodu. Prva posledica, ki smo jo že v teh dneh občutili in ki jo bomo občutili še danes in jutri, je močna burja, druga pa spremenljivost vremena. Predvsem, ko bo ciklonsko območje nekoliko bližje, bo več oblačnosti, občasno se bodo še pojavljale rahle padavine. Sicer pa bo v teh dneh več oblakov kot sonca, temperature pa se bodo postopno zvišale. Danes bo sprva delno jasno, čez dan pa se bo od juga spet pooblačilo, proti večeru bodo predvsem v južnejših predelih ponekod možne rahle padavine. Meja sneženja se bo zvišala. Pihala bo močna burja. Jutri in v soboto bo prevladovalo oblačno vreme, občasno se bodo pojavljale rahle padavine. Burja bo postopno oslabela in v soboto ponehala. V nedeljo bo predvidoma dosegla naše kraje nova atlantska fronta. Spremenljivo oblačno bo z občasnimi padavinami. Zapihal bo šibak jugozahodni veter. Temperature se bodo zadrževale v dolgoletni normalnosti. Kot kaže, bo za občutnej-še izboljšanje potrebno počakati še nekaj dni. koroška - Uživa tudi podporo vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine v Avstriji Sabine Sandrieser prva kandidatka za novega vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo Sabine Sandrieser, prva kandidatka za novega vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo ima podporo vseh treh predsednikov političnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem lukan CELOVEC - Kocka glede novega vodje oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško je očitno padla! Strokovna komisija je po torkovem zaslišanju kar osmih kandidatov in kandidatk, ki so se prijavili na razpis za položaj novega deželnega šolskega nadzornika za dvojezične ljudske in glavne šole in vodje oddelka za manjšinsko šolstvo, postavila na prvo mesto Sabine Sandrieser, ravnateljico javne dvojezične šole v Celovcu. Že takoj po objavi rezultata zaslišanja - po predlogu komisije sta na drugem in tretjem mestu še Michael Gutovnik s pedagoške visoke šole in Josef Kraut, ravnatelj ljudske šole v Šmi-he lu nad Pli ber kom - so pred sed ni ki vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine (NSKS, ZSO, SKS) izrazili podporo prvouvrščeni kandidatki. San dri e serje va je bi la na mreč tu di na skup nem pred lo gu, ka te re ga so or ga -nizacije še pred zaslišanjem posredovale Deželnem šolskem svetu za Koroško. Zdaj jo mora potrditi še Deželni šolski svet in nato še zvezna ministrica za po uk Clau dia Schmi ed. Od lo či -tev o novem vodji oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu je bila potrebna, ker je s koncem lanskega leta šel v pokoj dosedanji vodja To maž Ogris. Funkcija vodje oddelka za dvojezično šolstvo je v zadnjih letih močno pridobila na pomenu: število prijav k dvojezičnemu pouku iz leta v leto narašča kljub vzporednemu upadu števila učencev, jezikovni pouk in didaktika sta soočena z vedno novimi strokovnimi spoznanji, ki jih je treba vključiti v šolsko prakso, nenazadnje pa tudi politična situacija na Koroškem povzroča napetosti, ki jih občutijo tudi v dvojezičnem šolstvu. Na to je včeraj opozoril podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudolf Altersberger, ki je prav zaradi tega izrazil željo, da bi bivšega vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo Tomaža Ogrisa nasledila močna osebnost, ki bo kos vsem izzivom. Za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je predsednik Matevž Grilc poudaril, da njegova organizacija soglaša z izbiro komisije in pristavil, da so vsi trije predlagani kandidati primerni za to funkcijo, Sabine Sandrie-ser pa da je bi la tu di na sez na mu šti -rih kan di datov in kan di datk, za ka te - re so se do go vo ri li zno traj po li tič nih organizacij slovenske manjšine. Poleg Sabine Sandrieser so Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slo ven cev in Slo venk ( SKS) de žel -nemu šolskemu svetu za razpisano mesto predlagali še ravnateljico ljudske šo le v Dob rli va si Fi ni Kraut, rav na te -lja ljudske šole v Lipi nad Vrbo Christiana Zeichna ter Heriberta Kulme-scha, ki je bil ravnatelj ljudske šola na Ko tu, pre den je usta no va pos ta la po -družnica. Tudi predsednik ZSO Marjan Sturm je poudaril, da izbor komisije »us tre za te mu, o če mer smo dis ku ti ra -li«, za Skupnost koroških Slovencev in Slo venk ( SKS) pa je pred sed nik Ber -nard Sadovnik opozoril na vrsto strokovno zelo usposobljenih pedagogov, ki jih pre mo re slo ven ska na rod na skup nost. Ivan Lukan podbonesec Natečaj Kal v poeziji brez meja PODBONESEC - Občina Podbone-sec razpisuje peto izvedbo mednarodnega pesniškega natečaja »Kal v poeziji - umetnost brez meja«. Cilj natečaja je utrjevanje povezovanja med ljudmi in širitev skupnih čustev, ki presegajo vsako jezikovno pregrado, s pomočjo poezije. Prva izvedba leta 2004 je predvidevala sodelovanje z neobjavljenimi poezijami v italijanskem in slovenskem jeziku, vključno s krajevnimi narečji; s tem so želeli počastiti vstop Slovenije v Evropsko unijo. V naslednjih letih pa so se spomnili mnogih naših ljudi, ki so odšli po svetu ter ustvarili številčne in živahne skupnosti v deželah, kjer se govori francosko in angleško, ter v natečaj leta 2005 vključili francoščino, leta 2006 in 2007 pa še angleščino. Za natečaj 2008 bodo prispevki seveda lahko v italijanskem in slovenskem jeziku, poleg tega pa tudi v nemškem; s tem se organizatorji želijo spomniti beneških izseljencev in istočasno počastiti nedavni zgodovinski dogodek, dokončni padec meja naše dežele s sosednjima evropskima državama, Avstrijo in Slovenijo. Kot je že običaj, želi organizatorji natečaja, poleg spodbude številnih odraslih, ki radi izražajo svoja čustva in občutke v vezani besedi poezije v enem od treh jezikov natečaja, posebej ovrednotiti sodelovanje učencev osnovnih in nižjih srednjih šol, za katere je predviden poseben oddelek. Doslej je bilo na natečajih predstavljenih več kot 950 del: nekateri pesniki med odraslimi so svoja dela predstavili na vseh izvedbah, pri učencih pa so zabeležili sodelovanje kakih tridesetih šol iz Nadiških dolin in dežele Furlanije Julijske krajine, pa tudi iz drugih dežel in držav. Občina Pod-bonesec in organizacijski odbor se zahvaljujeta vsem sodelujočim, tako starim znancem kot novim, in se zahvaljujeta učiteljem, ki so dali dragoceno prispevek k rasti ljubezni do poezije pri učencih. Za leto 2008 je tema natečaja: »...meje...«. / ALPE-JADRAN Četrtek, 6. marca 2008 3 volitve - Predsednik deželne vlade v novem volilnem uradu o ciljih leve sredine V Illyjevem programu FJK kot »dežela znanja« Vlaganje v izobraževanje - Preustroj odborništev - Upokojenci zapustili koalicijo TRST - »Dežela znanja«: v tem geslu je zaobjeta temeljna vsebina volilnega programa levosredinske Demokratske zaveze, ki ga je predsednik deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki vnovič kandidira za ta položaj, zgoščeno orisal na včerajšnjem večernem srečanju z novinarji v prostorih novega volilnega urada v Ul. Diaz v Trstu. Program so poleg Illyja podpisali vsi deželni tajniki, predsedniki oz. koordinatorji strank leve sredine, tudi tajnik in deželni svetnik Stranke upokojencev Luigi Ferone, ki pa je ravno včeraj Illyju sporočil, da zapušča levosredinsko koalicijo, kar Illy ni želel komentirati in prepušča utemeljevanje tega preobrata kar sami Stranki upokojencev. Dežela znanja, torej. Prav na tem področju, je dejal Illy, bo potrebno delovati na več ravneh. Tako bo treba še več vlagati v izobraževanje, pri čemer si bo nova levo-sredinska deželna uprava (če bo seveda zmagala) prizadevala, da bo več pristojnosti na tem področju prešlo z države na Deželo. Prav tako bo potrebno še večje vlaganje v univerzo, še zlasti v fakultete z znanstveno usmeritvijo, ter v raziskovanje in inovacijo. Glede slednje so v načrtu dopolnitev oz. izpopolnitev širokopasovnih povezav z optičnimi vlakni, reorganizacija nekaterih gospodarskih področij in razvijanje storitev. V načrtu Demokratske zaveze je tudi, da se kot zgled inovacije in znanja predstavi ravno javna uprava, pri čemer obstaja cilj informatizacije vseh javnih storitev (poleg deželne tudi ostalih krajevnih uprav, zdravstvenih struktur idr.), v prvih šestih mesecih novega mandata pa Dežela namerava prodati svojo informacijsko družbo Insiel. V Illyjevem programu se kot cilji pojavljajo gospodarski razvoj in kompetitiv-nost, družbena kohezija in ekološka bilanca, »motorji spremembe« pa so kot že rečeno inovacija, raziskovanje in razvoj, izobraževanje in usposabljanje, poenostavitev in kakovost institucij ter infrastrukture. Med področji je tudi zdravstvo, kjer bo treba po Illyjevih besedah v polnosti izvajati že sprejete zakone, zmanjšati število zdravstvenih podjetij na tri enote, izpopolniti storitve in razviti napredne tipologije posegov. Illy ne izključuje možnosti zmanjšanja števila deželnih svetnikov, kar pa je možno le preko spremembe deželnega statuta. Med popravki k osnutku novega statuta, ki v Rimu ni naletel ravno na pozitiven sprejem, bo vključeno tudi zmanjšanje števila svetnikov. Predsednik Dežele pa cilja k potrditvi čim višjega možnega števila dosedanjih članov njegove vlade, čeprav so Riccardo Illy polaga veliko važnost na izobraževanje, raziskovanje in inovacijo kroma nekateri že napovedali, da se ne bodo vrnili ne v vlado ne v deželni svet, med temi pa je tudi dosedanji odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego. V novi deželni vladi pa bosta zagotovo vsaj dva nova ženska obraza. V Illyjevih načrtih je tudi preustroj nekaterih odborništev oz. prenos pristojnosti: tako bosta prostorsko načrtovanje in okolje združena pod isto streho, isto se bo zgodilo za področji prometa in javnih del. Program svoje koalicije želi Illy posredovati javnosti s tradicionalnimi propagandnimi sredstvi (lepaki, priložnostnimi publikacijami in spletno stranjo) ter preko televizijskih, radijskih in časopisnih intervjujev in soočenj ter s prisotnostjo na teritoriju. V štirih letih in sedmih mesecih mandata je obiskal 190 občin v FJK, v prihodnjem mesecu pa namerava obiskati še ostalih 29: »Mislim, da ni noben deželni predsednik nikoli obiskal vseh 219 občin v teku svojega mandata,« je dejal Illy. Ivan Žerjal Letta jutri in v soboto v FJK TRST - Podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade in predstavnik Demokratske stranke Enrico Letta se bo jutri in v soboto mudil v Furlaniji-Julijski krajini. Vest je včeraj sporočil kandidat DS za deželni svet Francesco Russo, ki naj bi skupaj z Letto jutri nastopil na volilnem shodu v Trstu. Vedno v petek naj bi Letta obiskal tudi Gorico, v soboto pa bo v Vidmu. SSk nadaljuje z zbiranjem podpisov Stranka Slovenska skupnost nadaljuje z zbiranjem podpisov za predložitev kandidatnih list za aprilske deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini. Kot smo včeraj izvedeli, zbiranje podpisov poteka dejansko le še v pokrajini Videm, saj so v pokrajinah Trst in Gorica predstavniki stranke že zbrali več kot zadostno število podpisov in je bilo krepko preseženo potrebno število petstotih podpisov (kot je znano, je za predložitev list potrebno zbrati po petsto podpisov v vsaki od omenjenih pokrajin), pri čemer pri SSk opozarjajo, da so pri ljudeh naleteli na posebno zadovoljstvo zaradi dejstva, da stranka nastopa z lastnim simbolom, ki je po novem le v slovenščini. Olimpijska zmagovalka Gabriella Paruzzi kandidatka za deželni svet na listi Občanov za predsednika VIDEM - Olimpijska zmagovalka v smučarskem teku Gabriella Paruzzi se bo na listi Občanov za predsednika, ki podpirajo predsedniško kandidaturo Riccarda Illyja, potegovala za vstop v deželni svet. Paruzzijeva bo nosilka liste v Zgornji Furlaniji. Olimpijsko zlato na 30 km v klasični tehniki je osvojila leta 2002 v Salt Lake Cityju, leta 2004 pa je osvojila tudi svetovni pokal. ajdovščina - Nova pobuda civilne iniciative Za Primorsko Če bo potrebno, do enotne Primorske s pomočjo referenduma AJDOVŠČINA - Civilna iniciativa (CI) Za Primorsko, kije v podporo ohranitvi imena Primorska pri poimenovanju bodočih pokrajin zbrala preko 22.000 podpisov, si bo odslej prizadevala za oblikovanje enotne pokrajine v zahodnem delu Slovenije. To nameravajo uresničiti s pomočjo kulturnih zborovanj, če bo treba, pa bodo zahtevali zakonodajni referendum. Doslej je CI branila le "sveto ime Primorska", a ker velika večina izmed preko 22.000 podpisnikov peticije za ohranitev imena podpira oblikovanje enotne Primorske pokrajine, bodo v nadaljevanju postopka sprejemanja pokrajinske zakonodaje zagovarjali to stališče, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ajdovščini poudaril član civilne iniciative Marjan Bevk. Po njegovih besedah so z zbiranjem podpisov zaključili, nadaljevali pa bodo s kulturnimi zborovanji, kakršni so že pripravili v Ajdovščini in Postojni. V začetku aprila bodo prireditev organizirali v Spodnji Idriji, nato pa še v Pivki in Novi Gorici. Zagovornike enotne pokrajine od Bovca do Pirana bodo 27. aprila povabili tudi na borčevsko spominsko slovesnost na "primorski sveti gori" Nanosu, je povedal član civilne iniciative Božo Novak. V civilni iniciativi Za Primorsko so precej kritični do zagovornikov oblikovanja Goriške pokrajine. "Če Forum za Goriško in novogoriški župan sovražita občino Koper zaradi njenega razvoja, to še ne pomeni, da moramo vsi na severnem Primorskem sovražiti južne Primorce," je dejal Bevk, tudi predsednik društva za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske. "Kot da 20.000 podpisov Primork in Primorcev nič ne po- meni. Ta ignoranca aktualne politike je zaskrbljujoča," pa je član civilne iniciative Marijan Suša opozoril na dejstvo, daje v državni zbor prišel zakon, ki je kljub drugačni volji ljudi predvideval delitev Primorske na tri pokrajine. "Zakonodajni referendum, do katerega bo, kot kaže, moralo priti, bomo zahteval sami ali ob pomoči drugih gibanj, lokalnih skupnosti in političnih strank. Primorske ne damo," je izpostavil. Sicer se želijo v civilni iniciativi aktivno vključiti v postopek sprejemanja pokrajinske zakonodaje. Enotna Primorska po vsej dolžini meji na Italijo, pri čemer na drugi strani meje živi precej Slovencev. Za obrambo tega prostora je nujna enotna pokrajina, povezana v skupen kulturni prostor, je opozoril Bevk. "Če bomo Primorsko razdrobili, bomo sami nemočni proti Italiji, zamejci pa ne bodo imeli prave opore," je izpostavil enega izmed razlogov za enotno pokrajino. Po njegovih besedah zato njihova prizadevanja podpirata tudi predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Italija je Primorsko v preteklosti okupirala z vojsko, zdaj pa to počne s kapitalom, je dodal Novak. Na novinarski konferenci pa so se dotaknili tudi zadnjih dogajanja v zvezi s prodajo slovenske zemlje ob Dragonji. "Slovenski politiki so tista nezmožna bitja, ki izgubljajo teritorij in dostojanstvo Slovenije. To dokazuje tudi uzurpacija slovenskega ozemlja ob Dragonji. Kaže, da bomo morali ustanavljati primorske straže, da bomo sami branil to ozemlje, saj naša država tako medlo in v rokavicah potiska ta problem na rob svojega delovanja," je bil ogorčen Bevk. (STA) slovenija - hrvaška - Zaradi hrvaških posegov na levem bregu Dragonje Janša protestiral pri Sanaderju Hrvaškega kolega je slovenski premier opozoril, da gre za kršenje brionske deklaracije o izogibanju incidentom kot lanskega blejskega dogovora LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Janša je včeraj poklical hrvaškega kolega Iva Sanaderja in mu izrazil protest zaradi posegov v lastninsko pravico parcel na levem bregu Dragonje. Kot je dejal, je Sanaderja opozoril, da je zadeva resna in da gre za kršenje tako brionske deklaracije iz leta 2005 o izogibanju incidentov kot tudi blejskega dogovora lani. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Janša, bo v primeru nadaljevanja tovrstnih dejanj s strani Hrvaške predlagal za-mrz ni tev do go vo ra med pre mi e ro -ma, ki sta ga septembra lani dosegla na Bledu, da bosta državi rešitev iskali s pomočjo tretjega in da bo rešitve iskala mešana komisija. Po ve dal je še, da sta se zdaj s Sa na -derjem dogovorila za takojšnji sestanek mešane komisije, ki naj bi določila sporne točke ob meji med državama. Po Janševih besedah je Sanader odgovoril, daje prodajo zemljišč na levem Dragonje izvedla občina Buje, ne pa hrvaška vlada. "Moj odgovor pa je bil, da brionski dogovor iz leta 2005 veže vse subjekte v Sloveniji in na Hrvaškem in da je ta dogovor potrebno spoštovati. Poleg tega pa smo obveščeni, da je v tem kon kret nem pos top ku, ko je šlo za prodajo tega zemljišča, sodelovalo tudi ministrstvo za kmetijstvo vlade Republike Hrvaške," je dejal Janša. "Kljub temu da se nisva strinjala o sa mem po te ku in raz lo gih za ta kon flikt, sva se do go vo ri la, da se takoj sestane mešana komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi blejskega dogovora, in ki ima za nalogo, da na tanč no do lo či spor ne to čke ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Ta določitev bo omogočila lažji nadzor brionskega sporazuma, posledično pa omo go či la tu di, da se za te spor - ^ 4 Janez Janša ne točke poišče rešitve," je še povedal slovenski premier. Hrvaški premier Ivo Sanader je potrdil, da mu je slovenski premier Janez Janša izrazil protest zaradi posegov na parcelah ob Dragonji. Izjavo, da bo v primeru nadaljevanja takih dejanj Slovenija predlagala zamrznitev blejskega dogovora premierov, pa je komentiral z besedami, da " gre mor da za pri tisk ne ka te rih koalicijskih partnerjev ali opozicije". Sa na der je tu di po tr dil, da sta Ivo Sanader má se z Janšo dogovorila za takojšen se-sta nek me ša nih ko mi sij, ki naj bi "določila sporne točke ob meji med državama in pravni okvir za iskanje rešitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu". Dodal je, da komisiji delata vsaka na svoji strani, sicer pa j e skrajni čas, da bi se sešl i na skupnem srečanju, ki bo zaprto za javnost. Ponovil je, da komisiji ne bosta prejudicirali meje ter da sta hrvaška oblast in opozicija soglasni glede urejanja obmejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu. Sklad kme tij skih zem ljišč in gozdov (SKZG) je v sporočilu za javnost ob tem zapisal, da je glede posegov na zemljišča na levem bregu Dragonje storil že vsa možna pravna dejanja v okviru svoje pristojnosti, hkrati pa je sklad zakupniku zemljišč na levem bregu Dragonje Jošku Jorasu obljubil vso potrebno pravno pomoč. Slovensko ministrstvo za notranje zadeve pa je v zvezi z napisi na mejnih kamnih na tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko v Murski Šumi v sredo sporočilo, da slovenska policija celotno območje na levem bregu Mure redno nadzira in spremlja vsa dogajanja, torej slovenska stran na tem območju izvaja slovensko jurisdikcijo. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, ni razlogov za domneve, da je Slovenija to območje prepustila Hrvaški ali da si je Hrvaška to območje prisvojila. (STA) 4 Četrtek, 6. marca 2008 GOSPODARSTVO obrt - Adriano Gariup, prejemnik naslova mojster obrtnik Navsezadnje si vesel, da si se odločil za svoj poklic Po potresu je bilo veliko dela tudi za instalaterje - Politika? Danes ne, jutri pa... SREDNJE - Kot smo poročali, je bil preteklo nedeljo v videmskem gledališču Giovanni da Udine praznik obrtništva, za katerega so dale pobudo deželna uprava FJK in stanovske organizacije CNA, Confartigianato in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Na srečanju, ki so se ga udeležili številni obrtniki iz vse dežele, je predsednik FJK Riccar-do Illy 102 podjetnikom podelil naslov »mojster obrtnik« (it. maestro artigiano). Posebno priznanje odličnosti je prejelo 27 obrtnih podjetij, od katerih so štirje slovenska. Med nagrajenci je tudi Adriano Gariup, lastnik individualnega podjetja za električne napeljave iz Srednjega. Zmotili smo ga sredi delovnega dne in mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je prav rad odgovoril. »Priznanje sem sprejel z velikim zadovoljstvom, saj priznanje je vendarle priznanje in vsak se ga veseli. V takih trenutkih pa pomisliš na prehojeno pot, na storjene izbire in navsezadnje si vesel, da si se odločil za svoj poklic!« nam je dejal Gariup. Mojster obrtnik, zraven pa še pri- Adriano Gariup mer odličnosti. Ob takih priložnostih je prvo vprašanje vedno obvezno: kdaj in kako ste začeli svoj poklic? »Dolgo od tega,« se smeje. »Leta 1983 sem na domačih tleh ustanovil individualno firmo. Poklica pa sem se izučil že prej, ko sem bil vrsto let zaposlen v Pi-relliju pri Milanu. Takrat pa sem se po potresu odločil, da se z družino vrnem v domače Preserje, kjer sem popravil hišo in torej na novo uredil svoj dom.« Primerjajmo za trenutek začetek osemdesetih let in današnji čas: kakšne so razlike na tržišču? »Ko sem se vrnil iz Lombardije, je bilo nedvomno lažje. Po potresu so ljudje ponovno obnavljali domove in cele vasi. V ta namen so v Benečijo pritekala tudi finančna sredstva in dela je bilo veliko tudi za električne inštalaterje. Danes se tudi v mojem sektorju soočamo s splošno krizo, gospodarsko stagnacijo, ki je zajela naš prostor in rekel bi kar vso Italijo.« Pa vendar je deželni odbornik Bertossi na nedeljski svečanosti dejal, da obrtniki predstavljajo zdravo hrbtenico deželnega gospodarstva. Kako ocenjujete to izjavo? »Tako, kot sem že povedal. Obrtniki smo soudeleženi v splošni gospodarski krizi, ki ji botruje več faktorjev, začenši z globalizacijo, ki je npr. zmanjšala razdalje s Kitajsko in sočasno podrla določena ravnovesja. Vsekakor je stanje zelo odvisno od sektorja do sektorja.« Kako pa je na to vplival padec schengenske meje? »Osebno tu nisem zaznal velikih sprememb. Morda tudi zato, ker je dogodek razmeroma blizu in bomo prve trgovinska zbornica - Projekt za zaščito geografske identitete Po vinu, olju in siru čaka na zaščito tudi tržaška sardina TRST - Po kraškem vinu, oljčnem olju in siru čaka na ustrezno zaščito svojega porekla tudi sardina iz Tržaškega zaliva. Tržaška Trgovinska zbornica si prek svojega posebnega podjetja Aries namreč že od leta 2004 prizadeva, da bi tržaške sardine dobile certifikat o zaščiteni geografski identifikaciji (IGP). Promocija in ovrednotenje ribiških proizvodov je za obmorsko mesto, kot je Trst, zelo pomembno, še posebno glede na vse bolj konkurenčen trg, na katerem sta kakovost in specifičnost dragocena dodana vrednost. V Tržaškem zalivu se po svoji kakovosti odlikuje majhna plava riba, ki je prvi divji ribiški produkt v pričakovanju certifikata IGP. Gre za sardino lampare iz Tržaškega zaliva (rod sardina, vrsta pilchardus), ki ji Tržačani narečno pravijo sardela in ki se lovijo s sistemom privabljanja s svetlobnimi viri, sicer tipičnim za to območje. Tržaška Trgovinska zbornica je začela s projekti in iniciativami za ribiški in ribogojski sektor že leta 1996. Leta 2004 pa je podjetje Aries na pobudo samega sektorja pripravilo projekt za pridobitev znamke IGP za sardino iz Tržaškega zaliva. Dveletni projekt, financiran v okviru deželnega operativnega programa SFOP 2000-2006, je bil razvit v dogovoru z ribiškim konzorcijem Tržaškega zaliva, predstavlja pa pilotni projekt tako na deželni kot nacionalni ravni. Ne obstaja namreč razširjena operativna metodologija za certificiranje porekla ribiških produktov, ki niso gojeni in so torej divji. Prošnja za zaščito porekla temelji na posebni tehniki ribolova, ki se namesto vab poslužuje lampar, močnih svetlobnih teles, ribolov pa poteka z dvema ploviloma, matično barko in barčico. Tipične za Tržaški zaliv so tudi mreže in namestitev lampar. Podvodne luči, ki so bistvene za zbiranje in ohranjanje jate, so nameščene tako na matični barki kot na barčici; barka je pri lovu zasidrana, barčica pa ji pomaga pri operaciji z ohranjanjem jate med spuščanjem mrež. Vsi ti postopki, vključno z roki ribolova in trženja ulova, so zbrani v pravilniku, ki je temeljni dokument pri prošnji za zaščito. V njem ni opisana samo zgodovinska tradicija in povezava med proizvodom in ozemljem njegovega porekla, ampak tudi redni potek proizvodne dejavnosti na osnovi pravil in postopkov, ki jamčijo končno kakovost proizvoda. Ta dokumentacija je trenutno v fazi preverjanja na ministrstvu za kmetijske politike, ki ima končno besedo pri podelitvi zaščitne znamke IGP. gibanja - Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj V Sloveniji se je konec leta 2007 gospodarska rast začela umirjati LJUBLJANA - V Sloveniji se je v zadnjem četrtletju lani začelo umirjanje gospodarske rasti. Kot opažajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je tedaj začelo umirjanje proizvodnje tako v predelovalnih dejavnostih kot v gradbeništvu, postopno se je v zadnjih mesecih leta 2007 umirjal tudi izvoz. Slovenija je v prvem četrtletju lani beležila 7,2-odstotno gospodarsko rast, kar je bilo največ po osamosvojitvi, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil direktor Umarja Boštjan Vasle. V prvih devetih mesecih lani je gospodarska rast znašala 6,5 odstotka, zadnje lansko četrtletje pa bo po njegovih besedah verjetno najslabše v celotnem lanskem letu. Skup na go spo dar ska rast v le tu 2007 se bo torej gibala okrog šest odstotkov, kar je v skladu z napovedmi Umarja, je povedal Vasle. Državni statistični urad bo podatek o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju lani objavil v ponedeljek. Vse institucije v zadnjih mesecih znižujejo svoje napovedi gospodarske rasti za leto 2008, je opozoril Vasle. Nazadnje je to storila Evropska komisija, ki je februarja že tretjič zapored popravila napoved za območje evra; ta zdaj znaša 1,8 odstotka. Podobno je januarja storil tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), ki v območju evra letos pričakuje še nižjo, 1,6-odstotno gospodarsko rast. Po drugi strani se zvišujejo napovedi inflacije. Potem ko se je ta v območju evra v lanskem zadnjem četrtletju povzpela na 2,9 odstotka, je Evropska komisija prejšnji mesec zvišala napoved za leto 2008 na 2,6 odstotka. Leto 2008 bo tako v mednarodnem okolju verjetno zaznamovano z umirjanjem gospodarske rasti in nadaljnjim naraščanjem inflacije, je povzel Vasle. V Sloveniji je bilo gibanje cen v februarju za razliko od preteklih mesecev razmeroma umirjeno. Za prihodnje mesece je Vasle napovedal, da se bo med-letna inflacija verjetno umirila. Kako hitro bo do tega prišlo, pa bo odvisno predvsem od gibanja cen hrane in nafte na EVRO 1,5196 $ -0,07 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 05. marca 2008 učinke zaznali na daljši termin. V mojem sektorju so cene storitev, ki jih ponujajo kolegi iz Slovenije, podobne. Nekateri so iz Slovenije že prej delali tudi pri nas in obratno. Pričakujem, da se bodo tudi Fur-lani premikali na slovensko tržišče, ki se razvija in je obetavno.« Adriano Gariup je v našem prostoru znan tudi kot eden stebrov Beneškega gledališča, vaš prihodnji nastop je napovedan že za 8. marec v dvojici z Anno Iussa. Ste se tudi amaterskega odra lotili kot električar? (Se smeje). »Ne, začel sem takoj kot igralec, v svoji prvi vlogi sem bil župan.« V realnem svetu pa ste bili celih devet let podžupan v Srednjem. Ste kdaj pomislili, da bi se, morda po upokojitvi, ponovno posvetili aktivni politiki in postali, denimo, res župan? »Hm, za enkrat ne razmišljam v tej smeri. Ta trenutek me politika ne mika. Ampak v prihodnje... morda. Nikdar ne vemo, kaj nas še čaka v življenju.« Gospod Gariup, še enkrat čestitamo za priznanje in hvala za pogovor. (igb) D&B ni spremenila ratinga Slovenije LJUBLJANA - Dun&Bradstreet je v marčnem poročilu ohranil rating Slovenije pri DB2b. Bonitetna hiša tokrat največ pozornosti namenja visoki inflaciji in ocenjuje, da je država na tem področju v neprijetni situaciji. Glavni razlogi so sicer zunanje narave (visoke cene nafte in hrane), obstaja pa nevarnost, da bo inflacija zaradi morebitnega povečanja plač tudi v prihodnje ostala na visokih ravneh. Če bo premieru Janši uspelo izpolniti obljube, da se plače ne bodo povečevale, bo padla kupna moč prebivalstva, kar ne bo pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, opozarja Dun&Bradstreet. Če pa mu rasti plač ne bo uspelo zajeziti, se bo visoka inflacija nadaljevala, slovenski proizvajalci pa bodo postajali vse manj konkurenčni, kar slovenskemu gospodarstvu prav tako ne bo koristilo. Unioncamere v Maroku TRST - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti vodi delegacijo zveze zbornic Unioncamere, ki se mudi na delovnem obisku v Maroku. Glavna tema srečanj so naložbe v tamkajšnjem turističnem sektorju. valute evro (povprečni tečaj) 05.03. 04.03. ameriški dolar japonski jen 1,5196 157,65 108015 1,5206 156,78 10 8054 kitajski juan ruski rubel 36,5120 74493 10,8054 36,5220 7,4502 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,76850 93627 0,76560 93610 JVCUJKU M UI1C1 norveška krona 7,8565 25,048 7,8535 24916 LCJIVO IVI Ul Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5807 15,6466 263,01 3,5291 1,5773 15,6466 263,27 3,5322 LJUIJJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5084 1 6405 1,5035 1 6304 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3 7185 1,9558 3,7288 IUI 1 IU1 ohJ ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 32,369 3,4528 32,380 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats ICKI rpa 0,6971 2,5452 0,6975 2,5356 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 100,99 1 8383 100,51 1 8482 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2795 7,2710 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 05. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,075 3,00 2,8925 2,6675 LIBOR (EUR) 4,2025 4,39875 4,405 4,40375 LIBOR (CHF) 2,54833 2,805 2,83667 2,88 EURIBOR (EUR) 4,201 4,401 4,406 4,404 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 20.805,99 € +505,26 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 05. marca 2008 svetovnih trgih, je dejal. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance naj bi se lani po oceni Umarja močno povečal. Znašal naj bi 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je nedvomno največ v obdobju po osamosvojitvi. Vasle je kot ključni razlog za takšno rast izpostavil povečan uvoz proizvodov in storitev ter napovedal, da se bo primanjkljaj že letos zmanjšal. Na trgu dela učinkov umirjanja gospodarske rasti zaenkrat še ni opaziti. Trg dela se vedno odziva z določenim zamikom, je pojasnil Vasle in dodal, da so se ugodni trendi na trgu dela konec leta 2007 nadaljevali. Nezaposlenost se je tako še vedno zmanjševala, zaposlenost pa povečevala. V letu 2007 se je okrepilo tudi varčevanje prebivalstva v bankah, kar na Umarju povezujejo z višjo rastjo neto plač in naraščanjem obrestnih mer, predvsem pa z varčevanjem v vzajemnih skladih. Visoka kreditna aktivnost domačih bank je bila večinoma usmerjena v kreditiranje podjetij. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 38,00 +1,12 +1 24 INIEREUROPA KRKA 1 UKA KOPER 35,93 108,24 +1,83 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 75,03 323,85 +0,98 +0,69 MERKUR PETROL 712,32 +1,62 TELEKOM SLOVENIJE 299,87 +3,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 127,50 +1,71 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,04 -0,02 ISTRABENZ 94,00 -1,43 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,19 +0,66 MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 87,37 +0,11 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA +1 96 TERME ČATEŽ 558,83 ŽITO 278,95 +1,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 05. marca 2008 +2,50 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,63 -0,38 ALLEANZA ATIAMTIA 8,41 +1,33 AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE 20,79 6,1 1217 +2,67 +1,40 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MNANIO 2,9225 +0,66 +2,01 +1 34 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,79 1,863 +1,36 ENI FIAT 7,045 23,35 13 56 +0,37 +3,96 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 21,33 +3,83 +5,75 +1 32 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,72 28,37 +2,86 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,0325 4,395 +3,55 +1,67 +1 22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,05 18,00 +2,51 +1 93 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,82 12,46 +0,24 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 2,5975 0,6515 +0,91 +4,81 SNAM RETE GAS 27,58 4,4525 +2,72 -0,64 STMICROELECTRONICS 7,57 +1,90 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 1,65 1601 +3,32 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8475 15 37 +5,75 +1,05 UNICREDITO 4,84 +2,81 +2,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 104,57 $ +0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 05. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.839,26 2.178,25 +1,33 +1 58 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.467,34 116,77 +1,19 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Ranjaluka 4.267,64 2.161,31 +1,18 -1,81 Dll\J, Dal llaIUIva FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.902,84 2.031,43 -1,09 -1 79 DCICA 1 -J, DCUUI C1*_! SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.064,58 5.216,20 -1,96 -0,75 Dir a, jaiaicvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 28.611,12 7.011,34 -1,31 +1,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.254,99 1.753,57 +0,34 +0,57 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.333,70 +0,52 MSCI World, New York 1.432,95 -0,61 DAX 30, Frankfurt FT^F mn 1 nnrlnn 6.683,71 5.853,50 +2,12 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.756,42 3.772,01 +1,49 +1,72 +2,35 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.511,5 3 684 54 +2 +1,74 ,06 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 3.684,54 +2 12.972,06 -0,16 STI, Singapur 0,31Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.910,77 23.114,34 4.292,65 16.542,08 -0,02 -0,99 +1,24 / SLOVENIJA Četrtek, 6. marca 2008 ljubljana - Na izredni seji DZ za priznanje glasovalo 57 proti pa 4 poslanci Slovenija priznala neodvisnost Kosova 5 LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj na izredni seji s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev sprejel sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče. Poslanski skupini SNS in nepovezanih poslancev sta v dopoldanskem delu seje pojasnili, da priznanja Kosova ne bosta podprli, ker gre za škodljivo in prehitro odločitev. Zmago Jelinčič je povedal, da gre po njegovem mnenju "za pritiske ZDA in potem posledično tudi držav EU". Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kot je povedal Sašo Peče, menijo, da do priznanja prihaja prehitro in da bo z njim DZ "poteptal" mednarodno pravo. Priznanje po njihovo ni v interesu Slovenije, ampak ZDA, katere direktive sprejema MZZ in zunanji minister Dimitrij Rupel. Rupel je zavrnil očitek, da bi pri priznanju Kosova šlo za direktivo ZDA in tovrstne interpretacije označil za "zgrešene", "neumne" in "bedaste". Očitek, da bi s priznanjem Kosova Slovenija kršila mednarodno pravo, pa je označil za absurdnega, saj ga "potem krši praktično cel civiliziran svet". V imenu predlagatelja je pred tem Rupel pojasnil, da je vlado pri sprejemu predloga za priznanje 21. februarja vodila ugotovitev pogajalska trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve in da je bila deklaracija o neodvisnosti Kosova 17. februarja legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova edinstven, je dejal. Vlado pa so vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi. Vodila jo je tudi odločenost, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, in grožnje s povračilnimi ukrepi ne morejo diktirati slovenske zunanje politike, je dodal Rupel in poudaril, da ne gre za odločitev, ki bi bila uperjena proti Srbiji, ampak da jo Slovenija sprejema v okviru politike EU oziroma politike mednarodne skupnosti. Miran Potrč je v imenu poslanske skupine SD menil, da gre za pomembno odločitev, pred katero pa so postavljeni zaradi odločitve koalicija, ki je zahtevala izredno sejo. SD bi si želela kompromis- ne rešitve za Kosovo, kljub temu pa je podprla priznanje v upanju, da bo prispevalo k ohranjanju miru in razvoja v Srbiji in na Kosovu ter da ne bo privedla do poslabšanja odnosov z obema. Milan Cvikl (SD) je menil, da bodo posledice priznanja Kosova nedvoumne, saj bo mednarodna skupnost morala dokazati, da gre za primer sui generis, sicer se bo soočila z nastajanjem novih držav, proti priznanju katerih bo po priznanju Kosova težko nastopiti. Jožef Školč (LDS) je izpostavil pomen tega, da je bilo Kosovo jugoslovanski problem, kije dal pomemben pospešek tudi slovenskemu osamosvajanju. LDS je podprla priznanje Kosova kljub njegovi "nejasni prihodnosti". Pričakujejo pa, da bodo oblasti na Kosovu prevzele odgovornost za svojo usodo in da bo mednarodna skupnost bdela nad spoštovanjem uresničevanja zavez Prištine. Po oceni poslanske skupine NSi, kot je povedal njen vodja Jožef Horvat, je izbrani čas za priznanje Kosova "optimalen", saj je ureditev statusa Kosova nujna za- radi stabilnosti regije, do neodvisnosti pa imajo pravico tudi na podlagi pravice do samoodločbe. Da ima Kosovo pravico do samoodločbe, je bila mnenja tudi poslanska skupina SLS, pa tudi SDS. Kot je dejal Jožef Jerovšek, bi bilo po mnenju SDS vsako odlašanje priznanja Kosova neprimerno tudi zato, ker gre za primer sui generis. Poslanska skupina DeSUS po besedah Vilija Rezmana podpira priznanje, saj morata tako EU kot Slovenija storiti vse, da bi Kosovo čim prej dobilo vse atribute državnosti, kot tudi, da bi zadržala dobre odnose tudi s Srbijo. Rupel je po razpravi še zagotovil, da je vlado pri odločitvi vodila celota političnih, varnostnih in gospodarskih interesov. Pozdravil pa je zavest, ki se je pokazala med razpravo, da s priznanjem Kosova Slovenija sprejema tudi soodgovornost za nadaljnji razvoj Kosova. Poudaril je, da čakanje na nek boljši ali kasnejši čas ne bi spremenilo teže odločitve. Želi pa si, da si "Srbija v svojih odzivih na neodvisnost ne bi sama zaprla poti v EU". (STA) Zunanji minister Dimitrij Rupel je na izredni seji DZ predstavil vladni predlog o priznanju neodvisnosti Kosova bobo kobilarna lipica - Prostorska ureditev za zavarovano območje Načrt za zdaj brez golfa Parkirišče pred hotelom Maestoso se umika - Odprli naj bi nekdanji vhod z bazovske strani LIPICA - Z včerajšnjim dnem se je pričela javna razgrnitev načrta prostorskih ureditev za zavarovano območje Kobilarne Lipica (KL). Gre za načrt, na podlagi katerega bodo v Lipici pridobivali dovoljenja za prenove, dograditve in novogradnje, in ki smo ga čakali od leta 1996, ko je KL postala državna last. So pa iz predloga prostorskega načrta izvzeli obravnavo tako obstoječega kot morebitno širitev golf igrišča, ker so se na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) odločili, da naročijo izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. Za izdelovalca delnega prostorskega načrta KL (ta zajema cca 280 hektarov) so na MOP izbrali ljubljansko družbo Urbania, ki jo vodi Peter Lovšin. Kot je povedal, ga je pri delu vodilo načelo, da je treba temeljito pretehtati že opravljene posege, predvsem pa pravilno razporediti dejavnosti. »Pri pripravi načrta smo se naslonili na obstoječe strokovne podlage in upoštevali novosti v zakonodaji. Jeseni smo pridobili smernice vseh ustanov, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, upoštevali pa smo tudi rešitve, ki so jih predlagali izdelovalci ta- krat še Državnega lokacijskega načrta v letu 2004.« V sami kobilarni tako ni predvidenih večjih posegov. »V pokriti jahalnici želimo pridobiti prostor za 1500 obiskovalcev, zato jo bomo dogradili in rekonstruirali,« je povedal direktor KL Matjaž Pust. »Hlevov imamo sicer dovolj, vendar ne ustrezajo današnjim standardom. Postaviti želimo še en hlev, potrebujemo nove gnojne jame, fizioterapevtski center. Servisne objekte in delavnice, ki stojijo v bližini hotela Klub, bomo premaknili na drugo stran in za oskrbovanje kobilarne odprli nekdanjo vstopno cesto iz lokavske smeri.« Več novosti je predvidenih na področju prometne ureditve. Tako naj bi parkirišče pred hotelom Maestoso preuredili v parkovne površine, za osebna vozila pa bi ostal prostor ob vznožj u griča (cca 250 mest). Cesta iz sežanske smeri naj bi postala enosmerna, o tem bodo morali mnenje povedati tudi na občini Sežana, cesto iz smeri Lokve pa bi pustili, kot je. Za organizirane skupine, ki prihajajo z avtobusi, pa bi uredili vstop skozi nekdanji vhod iz bazovske smeri. »Na platoju med nek- danjo karavlo, ki je v lasti KL, in vhodom bi uredili parkirišče, potem pa obiskovalce prepeljali skozi lep drevored naravnost v historično lipiško jedro s kočijami ali vozovi. Želimo si, da bi nam to uspelo v letu 2010,« je povedal Matjaž Pust. Ker bi parkirišče stalo izven zavarovanega območja KL, ga bo treba definirati v prostorskih načrtih občine Sežana. Kot že rečeno pa so se obravnavi golf igrišča v tokratnem predlogu prostorskega načrta izognili. »Zaradi Nature 2000 je za tak poseg predpisana celovita presoja vplivov na okolje in zato smo cca 45 hektarov - obstoječega in predvidenih dodatnih devet igralnih polj - izločili. Na MOP so v začetku februarja s postojnskim Inštitutom za raziskovanja Krasa podpisali pogodbo za izdelavo omenjene presoje. Potem pa se bomo odločili.« Kar pa zadeva predstavljeni predlog načrta prostorskih ureditev, bo ta do 4. aprila na ogled v prostorih MOP, občine Sežana in v Lipici, v torek, 12. marca, pa bo na občini Sežana ob 16. uri tudi javna obravnava. Irena Cunja brestovica pri komnu - Drugo leto zapored Ocenili 31 vzorcev rdečih in belih vin Tokrat so v goste povabili tudi vinarje iz Medje vasi - V soboto in nedeljo v Brestovici veseloigra Jutri bo v Brestovici sejem BRESTOVICA PRI KOMNU - V Brestovici pri Komnu so v teh dneh že drugo leto zapored pripravili ocenjevanje in degustacijo vin. Tokrat so na ocenjevanje povabili tudi vinarje iz Medje vasi z druge strani meje, ki so se povabilu organizatorjev radi odzvali. Ocenjevali so 31 vzorcev vin, katere je pod budnim očesom Majde Brdnik in Milene Štol-fa iz Kmetijsko svetovalne službe Sežana ocenjevalo kar 16 ocenjevalcev. V dokaj hudi konkurenci je zmago slavil domačin, prizadevni osmičar Dušan Rebula s sinom Romanom, ki je prvo nagrado dobil tako za rdeče kot za belo vino. Drugo mesto si je med belimi vini zaslužil Paolo Ferfoglia iz Medje vasi, tretje pa Emil Štolfa iz Brestovice. Druga nagrada za rdeče vino je pripadla Emilu Štolfa, tretja pa Ivanu Filipčiču, oba iz Brestovice. Po ocenjevanju vin so se pridružili tudi gostje z obeh strani meje, sledila je zakuska in prijeten klepet ob degus-taciji vseh vzorcev vin in seveda vseh nagrajenih vin. Ob tej priložnosti so vse prisotne povabili v imenu TD Brest na ponovitev veseloigre »Jutri bo v Brestovici sejem«, ki bo v soboto, 8. marca, ob 19.30 in v nedeljo, 9. marca, ob 18.30 uri. V soboto pa bo pred predstavo tudi otvoritev fotografske razstave domačih najmlajših nadobudnih fotografov, ki so posneli fotografije pod ostrim očesom fotografa Silva Slaparja iz Fotokluba Ljubljana. Olga Knez Udeleženci ocenjevanja rdečih in belih vin v Brestovici o. knez V soboto v Ilirski Bistrici »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe!« ILIRSKA BISTRICA - V soboto, 8. marca ob 19. uri, bo v Kulturnem domu v Ilirski Bistrici gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo v dveh dejanjih Marca Tassare »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe!«. Prevod, priredba in režija Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Igra je prvič na sporedu v slovenščini, odlikujejo pa jo duhovito napisani dialogi in komične situacije, tako da se obeta visokokalo-rična komedijska bomba za vse okuse. Jutri v Komnu predavanje in delavnica o prvi pomoči KOMEN - Športno kulturno društvo 15. februar iz Komna prireja jutri ob 17.30 uri v Kulturnem domu v Komnu predavanje in delavnico iz prve pomoči »Kako reagirati ob najbolj pogostih nezgodah«. O tej temi bosta govorili zdravnica z urgence Natalija Pe-trovčič in medicinska sestra Jana Koron. Predavanje in delavnica, ki sta brezplačni, bosta trajali 3 do 4 ure. Dodatne informacije zainteresirani dobijo pri Katarina Pleško na tel. 051 260 663. (O.K.) V Hrpeljah jutri koncert posvečen ženskam HRPELJE - Moški pevski zbor Slavnik Hrpelje-Kozina pripravlja za jutri zvečer ob 20. uri koncert, ki je posvečen ženskam in njihovim praznikom. Ob domačem zboru se bodo poslušalcem predstavili še Mešani pevski zbor Brni-stra, mladinski zbor OŠ DBB iz Hrpelj, zaighrali pa bosta glasbeni skupini Navihani lisjaki in Sonce iz Gročane. V Štanjelu predstavitev knjige Benke Pulko ŠTANJEL - V Galeriji Lojzeta Spacala v gradu Štanjel bodo v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri predstavili novo knjigo z naslovom Pocestnica, avtorice Benke Pulko, Slovenke leta, ki je z motorjem prepotovala svet. Ob branju knjige vsekakor bralci doživijo vožnjo skozi življenje na sopotnikovem sedežu njenega motorja. Življenjski potopis je zabavno, duhovito in razburljivo branje za velike in male. Spoznajo, kdo je Ben-ka Pulko, kako je odraščala in živela, preden se je odpeljala okoli sveta. (O.K.) 6 Četrtek, 6. marca 2008 ITALIJA / volitve - Potem ko je Demokratska stranka končala izbor kandidatov Veltroni potišal radikalce, medtem pa se je ujezil Parisi Obrambni minister razmišlja o umiku kandidature, ker je Calearo hvalil Mastello RIM - Na italijanski politični sceni je bil včeraj dan hude krvi in užaljenosti zaradi kandidatur za aprilske parlamentarne volitve. To velja predvsem za Demokratsko stranko, kjer se je jezi radikalcev zaradi nezanesljivih mest na kandidatnih listah pridružila užaljenost obrambnega ministra Ar-tura Parisija, ki jo ima z nosilcem kandidatne liste v Venetu Massimom Calearom. K temu je treba prišteti še kritike in razočaranje žensk, ki se pritožujejo zaradi nespoš-tovanja ženskih deležev, pa tudi tistih, ki so bili izločeni s kandidatnih list, kot je primer nekdanjega podpredsednika protimafijske parlamentarne komisije Giuseppeja Lumie. Veltroni, ki je s svojimi sodelavci opravil težaško delo izbora kandidatov, da bi stranki zagotovil prenovljeno parlamentarno zastopstvo, a da pri tem ne bi »po-metel« z izkušenimi politiki, je kritike na mehak, a odločen način zavrnil. Liste so zaprte in preskakovanje na seznamu kandidatov ni več mogoče, je odgovoril radi-kalcem, ki so zahtevali dogovorjenih devet zanesljivih mest. Sedem jih je zanesljivih, dva pa zelo možna, je zagotovil vodja DS, za katerega politični dogovor ne more biti izenačen s tramvajem, na katerem so sedeži rezervirani. Radikalcem ne preostaja drugega, kot da sprejmejo ponujeno, čeprav je Marco Pannella napovedal stavko žeje, kar pomeni, da se bo odpovedal uživanju tekočin, dokler se razmere ne razrešijo. Veltroniju se zdi Pan-nellova reakcija pretirana, zato mu je svetoval, naj tako odmevne protestne akcije hrani za res pomembna, predvsem etična vprašanja v državi in v svetu. Sestava kandidatnih listje povzročila še druge glavobole. Arturo Parisi je včeraj dejal, da bi si lahko celo premislil glede svoje kandidature, in to zaradi izjav Massima Caleara, donedavnega predsednika Federmeccanice in pomembnega predstavnika Confindustrie, v torkovi televizijski oddaji Ballaro. Calearo naj bi namreč hvalil obnašanje Clementeja Mastelle, ki mu Parisi ne odpušča, da je vrgel Pro-dijevo vlado, zato resno razmišlja o umiku svoje kandidature. Medtem ko je Mavrična levica včeraj potrdila zanesljivi kandidaturi za travesti-ta Luxurio in za vodjo »no globalov« Ca-rusa, čeprav se bo moral zagovarjati pred sodniki, je bil Berlusconi še naprej deležen pozornosti zaradi nasprotovanja prodaji Alitalie tujcem. Napovedal je tudi boj za ohranitev dosedanje vloge Malpense, medtem ko je Veltroni prepričan, daje treba usodo Malpense in Alitalie ločiti. Vodja DS je zadevo izkoristil tudi za to, daje svojega tekmeca obtožil zagovarjanja državnega vmešavanja v gospodarstvo, ki da je v nasprotju z Berlusconijevim prepričanjem, daje velik liberalec. Za Walterja Veltronija so ti dnevi še posebno vroči zaradi polemike okrog kandidatur ansa molfetta - Zahteva na manifestaciji po smrti petih delavcev Varnost na delu! Vlada pripravlja poostrene sankcije, Confindustrija se ne strinja z ukrepom MOLFETTA - Več tisoč ljudi se je včeraj udeležilo manifestacije v znak protesta zoper smrt petih delavcev, ki so jih med čiščenjem avtocisterne umorili strupeni hlapi, in za poostritev nadzorstva in varnostnih predpisov na delovnih mestih. Manifestacijo je skupno priredila sindikalna zveza CGgil, Cisl, Uil, svojo solidarnost petim žrtvam pri delu pa so iznesli tudi številni ljudje iz bližnjih krajev v pokrajini Bari. Prisotni so bili tudi predsednik dežele Apulija Nichi Vendola, deželni odbornik Guglielmo Minervini in župani številnih bližnjih občin. Javno tožilstvo iz Tranija je včeraj imenovalo zdravnike sodne medicine, ki bodo danes opravili obdukcijo trupel, da bi ugotovili točne vzroke smrti. V prvi vrsti, katere strupene snovi so povzročile smrt petih delavcev. V cisterni se je namreč nahajalo žveplo v prahu, ki pa samo po sebi ne povzroči smrtnih posledic. Italijanska vlada pa bi morala danes odobriti novo enotno besedilo zakona o varnosti na delu s poostrenimi kaznimi za kršilce. Prav napovedana poostritev sankciji je izzvala protest zveze industrijcev Confindustria in številnih združenj obrtnikov. Z novimi normami naj bi pod-jetnik-kršitelj tvegal do dve leti zapora, kar je po mnenju predstavnikov industrijcev očitno preveč. Generalni direktor Confindustrie Maurizio Berretta je ocenil, da je tolikšna poostritev povsem neupravičena. Minister za delo Cesare Damiano je potrdil, da industrijci nasprotujejo novim normam, te pa so potrebne, da bi preventivno delovale za varnost na delovnih mestih. Cvetje spomina na kraju smrti petih delavcev v Molfetti Bratca naj bi vvodnjak padla V I I* V« po nesrečnem naključju BARI - Francesco in Salvatore Pappalardi nista bila deležna nasilja, preden sta junija 2006 padla v vodnjak zapuščene domačije v Gravini in Puglia. Tako so ugotovili sodni zdravniki, ki so včeraj opravili obdukcijo na njunih posmrtnih ostankih, ki so jih našli minulega 25. februarja. Sodni zdravniki so nadalje ugotovili, da je Francesco umrl najpozneje osem ur po padcu, saj je pri tem utrpel hude poškodbe. Salva-tore pa je po vsej verjetnosti umrl veliko pozneje, in sicer 36 do 48 ur po padcu, in to zaradi poškodb, lakote in mraza. Na posmrtnih ostankih vsekakor ni nobenega znaka, na osnovi katerega bi lahko sklepali, da je bratca kdo vrgel v vodnjak ali da bi ju kako drugače fizično poškodoval. Zaradi tega so odvetniki očeta Fi-lippa Pappalardija, ki je zaprt pod obtožbo umora, včeraj ponovno zahtevali, naj njihovega varovanja spustijo na prostost. O zadevi bo predvidoma danes odločil sodnik, potem ko bo spet zaslišal Pap-palardija. Prijeli 23 ljudi zaradi goljufije s subvencijami EU BARI - Finančni stražniki so včeraj v Apuliji in v Kalabriji zaradi goljufij v zvezi s subvencijami EU za pridelavo oljčnega olja aretirala 23 oseb. Ugotovili so, da so se aretirani nezakonito polastili 6,5 milijona evrov. V akciji so aretirali in priprli šest ljudi, 17 jih pa jih je v hišnem priporu. Zasegli so 23 stiskalnic in 85 oljčnih nasadov. V operaciji, poimenovani "Golden Oil", ki je potekala v okolici Barija, Lecceja, Brindisija in Cosenze, je sodelovalo 400 vojakov. Preiskavo je vodilo javno tožilstvo v Traniju. Slovo od scenografa Enrica Joba ROMA - V torek zvečer je v rimski bolnišnici Villa del Rosario za posledicami bliskovite levkemije podlegel znani scenograf in ko-stumograf Enrico Job. Bil je mož priznane režiserke Line Wer-tmuller. Na začetku svoje kariere se je Job navduševal za slikanje, po več neuspehih pa se je uspešno posvetil gledališki in kinematografski scenografiji. Njegova slava je obšla ves svet; sodeloval je z Luco Ronconijem, Luco De Filip-pom, Francescom Rosijem in seveda celih 40 let s soprogo Wer-tmullerjevo. Vzporedno se je posvečal tudi liriki in kinematografiji, v osemdesetih letih pa se je preizkusil tudi kot pisatelj. afera - Predvajajo ga številne tuje televizije, italijanske pa ne Kočljiv mednarodni uspeh dokumentarca o smeteh v Neaplju RIM - Dokumentarni film "Biutiful cauntri" (Lepa dežela) o posledicah krize z odpadki in onesnaževanju okolja v Kampanji je poskrbel za razburjenje. Film so posneli trije mladi Neapeljčani in ga decembra uspešno predstavili na festivalu v Turinu. Odtlej za njegovo predvajanje stojijo v vrsti številne tuje televizijske postaje, na primer britanska BBC in nemška ARD. Italijanska državna televizija RAI pa je 83-minutni film kar prezrla. Razlog? Gre za občutljivo poročilo o pogubnih posledicah strupenih odpadkov na okolje, ki jih mečejo na nezakonite deponije in zakopavajo na poljih, na katerih rastejo paradižniki. V dokumentarnem filmu so v ospredju z dioksinom zastrupljene ovce, za rakom oboleli kmetje in zastrupljena voda. Vse to dramatično dogajanje poteka v enem od najlepših predelov Italije, kjer je pod vedrim nebom okoli 1200 nezakonitih odlagališč odpadkov, polnih strupenih snovi, lokalna politika pa je tesno prepletena s camorro, neapeljsko vejo mafije. Tarča dokumentarca je med drugim predsed nik de že le Kam panja An -tonio Bassolino, ki se mora s še 27 visokimi predstavniki krajevnih oblasti in podjetij zagovarjati na sodišču. Očitajo jim goljufije in zlorabo oblasti. Kar se tiče podjetij, so med osumljenimi izključno podjetja, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem odpadkov in njihovo reciklažo. Proces se bo predvidoma začel 14. maja. Neapelj in okolica se že več kot desetletje spopadata z velikanskimi problemi v zvezi z odpadki. Deponije in kraji za reciklažo so nenehno prenapolnjeni. V trgovino z odpadki za reciklažo se vmešava camorra. V začetku letošnjega leta se je kriza z odpadki še zaostrila, ko se je več kot 350.000 ton nesnage nabralo po ulicah Neaplja in okolice. sicilija Protimafijska veleblagovnica PALERMO - Na Siciliji se je 241 podjetnikov in trgovcev odločilo, da mafiji ne bodo več plačevali "varščine". Manjša skupina se jih je odločila, da bodo odprli skupno trgovino. "Narod, ki mafiji plačuje varščino (pizzo), je narod brez dostojanstva," so sporočili z napisi na plakatih v Palermu. V Italiji sicer 16.000 podjetij vsak mesec plačuje od 500 do 10.000 evrov dajatev organiziranemu kriminalu, od teh jih je kar 50.000 sicilijanskih. Žarek upanja, da se bo to počasi le spremenilo, prinaša 241 pogumnih podjetnikov, ki so se mafiji uprli in varščine ne plačujejo več. Poleg tega se jih je 30 odločilo, da jih bo skupaj odprlo prvo "protimafijsko" veleblagovnico "Pizzo-free". V njej bodo kupci lahko zbirali med obrtniškimi izdelki, kot so tradicionalna sicilijanska pokrivala "coppole" v modernih barvah, in biološkimi pridelki, pridelanih na mafiji zaplenjenih poljih, npr. vina, testenine, pa tudi pločevinke "Libera Terra", ki jih prodajajo po vsej Italiji. Lastnik Vincenzo Cordicello, ki je sam pred leti prijavil svoje mafijske preganjalce, že načrtuje otvoritev trgovin tudi drugod po Italiji. Četrtek, 6. marca 2008 "J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it tržaška prefektura - Sestanek krajevnih upraviteljev in državno domeno Schengen, postranski učinek: »ovire« na nekdanjih prehodih Kdo bo odstranil zapuščene objekte? - Prioriteta Plavjem in Šempolaju-Gorjansko Padec schengenske meje ima, dobra dva meseca po velikem evropskem slavju, na italijanski strani nekatere nezanemarljive stranske učinke. Zapornice so bile sicer dokončno odstranjene, dotrajani objekti na meji pa ne, kar mnogokje predstavlja nevarnost za promet. Kaj in kako z njimi so razpravljali na včerajšnjem sestanku na tržaški prefekturi. Po odprtju meje 21. decembra lani je bila pristojnost nad mejnimi prehodi začasno poverjena policiji. Ampak le do konca leta. Mejni prehodi so državna domena, z novim letom jih je »prevzela« prefektura. Pa se je zastavilo vprašanje, kdo naj skrbi za varnost na nekdanji meji in za primerno razsvetljavo preostalih objektov. Ponekod prihajajo policijski agenti na podvečer prižigati luči na nekdanje mejne prehode, zjutraj pa jih ugasnejo. Taka rešitev ni najboljša, najbolj racionalna. Potrebna bi bila širša, celovitejša ureditev nekdanjih prehodov, tako velikih, nekdanjih mednarodnih, kot majhnih, nekdanjih maloobmejnih. Srečanja na prefekturi so se udeležili župani ali predstavniki občin na Tržaškem, ki se jih stanje na nekdanjih mej nih pre ho dih ne po sred no ti če, predstavniki pokrajine (na številne mejne prehode peljejo pokrajinske ceste), cestnih družb in državne domene. Razčlenili so položaj na posameznih odprtih prehodih ter se odločili za dva prioritetna posega. Prvi se nanaša na mejni prehod Plavje, drugi na mejni prehod Šempolaj-Gorjansko. Na obeh prehodih so na sredi cestišča ostale »ovire«: policijska kabina, pločnik, kamnita struktura, s katere so odstranili zapornico. Odstraniti bi morali tudi streho nad cestiščem, ker naj bi ne odgovarjala prometnim predpisom o mednarodnih cestah, kakršni sta postali cesti po padcu meje. Dogovorjeno je bilo, da naj bi vse te »ovire« odstranili v nekaj mesecih. Podobne težave imajo tudi na nekaterih drugih prehodih. Dolinska županja Fulvia Premolin je nakazala polo žaj na pre ho dih na Pes ku, So cer bu in v Ospu. Upravljanje (ali odstranitev) objektov ob meji ni v pristojnosti občine (tudi zato ne, ker vodijo na te pre- Obstoječo strukturo na nekdanjem mejnem prehodu Šempolaj-Gorjansko bodo odstranili hode državna in pokrajinska cesta). Občinska uprava pa je pripravljena prevzeti nase to breme (beri: odstranitev), ko bi v zameno dobila v posest kako kasarno ali podoben objekt državne domene, seveda po znižani ceni. Predstavnik državne domene ni izključil te možnosti, potreben pa bo dogovor. V repentabrski občini je župan Aleksij Križman opozoril na verjetno najbolj zagoneten primer: Fernetiči. Pri njem so soudeleženi po vrsti: repentab-rska občina, tržaška pokrajina, podjetje Friuli Venezia Giulia Strade, ki je prevzela cesto od cestnega podjetja Anas, cestno podjetje Anas, ki ima še nekatere pristojnosti nad območjem in državna domena. Križman je že spet opozoril, da je postal po odstranitvi zapornic promet - s 1.500 prehodi tovornjakov dnevno - bolj tekoč in zato bolj nevaren. Zato ga je treba nujno upočasniti. Kako? Najbolj primerno bi bilo krožišče, je predlagal. Seveda bi morali prej odstraniti sedanje objekte na italijanski strani meje. In to čimprej, da bi ne prišlo do kake nezgode s tragičnimi posledicami. M.K. Volitve 13. in 14. aprila: zdravniška potrdila za volivce invalide Tržaško podjetje za zdravstvene storitve je pred bližnjimi parlamentarnimi in deželnimi volitvami, ki bodo 13. in 14. aprila, posredovalo sporočilo o izdajanju zdravniških potrdil tistim volivcem, ki so invalidi oz. fizično onemogočeni in ki se vsekakor ne morejo fizično podati na volišče. Kdor takega zdravniškega potrdila še nima, bo moral opraviti zdravniški pregled v ambulanti sodne medicine. Zainteresirani se bodo morali zglasiti v tajništvu strukture za preverjanje zdravstvenega stanja oz. ambulante sodne medicine v Ul. Farneto 3 v tretjem nadstropju v sobi št. 323 od četrtka, 10., do sobote, 12. aprila, med 8. in 10. uro, s seboj pa bodo morali imeti veljaven osebni dokument, volilno potrdilo in morebitno zdravstveno dokumentacijo, ki potrjuje njihovo invalidnost. V slučaju posebnih primerov oz. bolnikov, ki so vezani na življenjsko potrebne elektronske zdravstvene naprave, se bodo morali slednji obrniti na urade občin, kjer imajo stalno bivališče. Občine bodo omenjeni strukturi takoj posredovale zahtevo po zdravniškem pregledu, da se preverijo možnosti različnih načinov podeljevanja zdravniških potrdil (npr. preko pregledov na domu). V tem primeru bo treba posredovati osebne podatke: priimek in ime, bivališče in telefonsko številko invalida. 14. aprila bo ambulanta strukture v Ul. Farneto na razpolago za izdajanje potrdil med 8. in 12. uro. Potrdila pa bodo izdajali tudi v drugih dneh odprtja ambulante v okviru normalnega urnika delovanja s predhodno telefonsko rezervacijo pri centru CUP (tel. št. 040-6702011). APrimorski ~ dnevnik Vozil brez dovoljenja, zavarovanja in ravnotežja Pri Pončani je močno vinjeni 55-letni Tržačan M. G. povzročil veliko škode, k sreči samo gmotne. V noči med torkom in sredo je v zelo slabem stanju vozil svoj avtomobil po Ul. Orlandini navzdol, ko ga je na ovinku pri hišni številki 32 zaneslo v parkirano dostavno vozilo. Avto je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je zadel še nekaj parkiranih avtov in jih poškodoval pet. Voznik ni bil ranjen, drugih vpletenih oseb pa ni bilo. Tržaški mestni redarji so se ob prihodu na kraj nesreče znašli pred vrsto poškodovanih vozil in opo-tekajočim se moškim, kateremu so z ustrezno napravo v dveh poskusih obakrat izmerili kar 3,26 grama alkohola v litru krvi (najvišji dovoljeni prag je 0,5 g/l). Da bo podatek bolj jasen: človek moškega spola s telesno težo 80 kilogramov doseže stopnjo pijanosti 3,26 g/l, ko zaužije od štiri do pet litrov piva s stopnjo alkohola 5%, kake tri litre piva s stopnjo alkohola 8%, dva litra vina ali pa 55 centilitrov žganih pijač (s stopnjo alkohola 40%). To pa še ni bilo vse: M. G. je vozil brez vozniškega dovoljenja, zavarovalna pogodba za avtomobil pa je zapadla. Moškega čaka proces zaradi vožnje v vinjenem stanju, plačati pa bo moral nekaj visokih glob in gmotno škodo, ki jo je povzročil na šestih parkiranih vozilih. Dve prometni nesreči na Cesti za Opčine Včeraj okrog poldne je prišlo do čelnega trčenja na Cesti za Opčine. V bližini Doma blagrov je avto nissan micra, vozeč proti Opčinam, zavozil na nasprotni cestni pas in zadel dostavno vozilo z registrsko tablico iz Pordenona. Avto se je zatem obrnil in trčil še v cestno ograjo: voznika, 30-letnega Nea-peljčana, ki stanuje v Trstu, je rešilec odpeljal v katinarsko bolnišnico, okreval naj bi v enem mesecu. Popoldne pa sta na isti cesti, in sicer približno en kilometer pred obeliskom, čelno trčila avta lancia tema in fiat punto: kljub velikemu strahu se ni nihče poškodoval, tako da so prišli na kraj nesreče samo mestni redarji. deželne volitve - Dejavnost strank DS in Mavrična levica danes in jutri zbirata podpise Socialistična stranka določila tržaške kandidate za deželni svet Kmalu bo stekel rok zbiranja podpisov za predstavitev kandidatnih list za deželne volitve, ki bodo potekale 13. in 14. aprila. V teh dneh stranke hitijo z zbiranjem podpisov, ki jih bodo morali oddati najkasneje do nedelje. Med tistimi, ki zbirajo podpise, je tudi Demokratska stranka, katere predstavniki bodo danes in jutri zbirali podpise od 9. do 19. ure na strankinih sedežih v Ul. Geppa 9 in Ul. Do-nota 1 in, če bo vreme dopuščalo, na sledečih točkah: na Borznem trgu, v Ul. delle Torri, na Trgu sv. Jakoba, v Ul. Stock v Rojanu (nasproti veletrgovine Pam), na Trgu Stare mitnice in na Op či nah na kri ži šču med Na rod -no in Proseško ulico (v slučaju slabega vremena bodo podpise zbirali v prostorih Slovenskega kulturnega društva Tabor v Prosvetnem domu). Podpise bodo zbirali tudi v športno-kulturnem centru v Zgoniku danes od 18. do 20. uri in jutri od 15. do 16. ure. V Miljah pa bo zbiranje podpisov po- tekalo danes na Trgu republike od 10. ure do 12.30. Mavrična levica bo danes zbirala podpise od 9. ure do 18.30 na sedežu pokrajinske federacije Stranke komunistične prenove v Ul. Tarabo-chia 3 v prvem nadstropju, dalje od 9.30 do 12.30 v Ul. delle Torri in na Trgu Stare mitnice (pri veleblagovnici Upim), od 16. ure do 18.30 pa v trgovskem centru Il Giulia. Medtem je tržaška federacija Socialistične stranke določilo svojo kan di dat no li sto za tr žaš ko vo lil no okrožje, pri čemer, piše v sporočilu za javnost, so se vidni predstavniki stranke umaknili in prepustili mesto novim obrazom iz sveta dela in civilne družbe. Za izvolitev v deželni svet se bodo tako potegovali Alessandro Canzi-ani, Antonio Cerini, Elvio Ciacchi, Norberto Fragiacomo, Sabino Pastore, Ana Cecilia Prenz, Irene Saranz, Ce sa ri na Sus sel, Ales san dro Ti rel, Walter Ulcigrai, Franco Zanini in Martina Zerbinato. vreme - Pihala naj bi do jutri Še naprej močna burja Gasilci in mestni redarji so imeli tudi včeraj opravka s padanjem vejevja in strešnikov Medtem ko so padavine pojenjale, je burja včeraj še naprej divjala po tržaški pokrajini (na sliki Kroma), po napovedih deželne meteorološke opazovalnice OSMER pa bo zelo silen veter pihal do jutri. Hladna fronta, ki je prišla v torek s severnega Atlantika, je v naših krajih sprožila močne sunke burje, pri opazovalnici OSMER pa predvidevajo, da bodo najmočnejši sunki presegali sto kilometrov na uro vse do jutri, se pravi štiri dni zapored. Nazadnje je bila burja tako intenzivna sredi decembra 2005, ko so sunki presegli sto kilometrov na uro šest dni zapored. Gasilci so imeli zaradi vetra tudi včeraj polne roke dela, vsekakor pa je bila situacija bolj mirna kot v torek. Ponoči so našteli deset posegov, med 8. in 18. uro pa štirinajst, pretežno zaradi padanja vej in raznih predmetov. Ob uri kosila so mestni redarji začasno zaprli del Ul. Mazzi-ni, ker so padli na cestišče nekateri strešniki. 8 Četrtek, 6. marca 2008 TRST / dolinska občina - Ta mesec konec evropskega projekta Dolina Glinščice in njena vse bolj urejena okolica Županja Fulvia Premolin o številnih posegih v naravnem biseru - Dodatnih 52 tisoč evrov Dolina Glinščice verjetno še ni bila deležna tolikšne pozornosti kot zadnji dve leti. Začelo se je z evropskim projektom z naslovom Dolina Glinščice in njena okolica, nadaljevalo - bilo je oktobra 2006 - z uradnim priznanjem občinske uprave kot upra-viteljice deželnega naravnega rezervata tega krajinskega bisera. Posegi za ohranitev in razvoj tega območja so se prelivali, bili pa so izdatni, kot sredstva, ki so to omogočala. Evropski projekt je bil vreden 500 tisoč evrov, deželni prispevek za upravljanje rezervata 480 tisoč evrov (v treh letih). Sredi marca (14. in 15.) bo evropski projekt priromal do končne pos taje, saj se mo ra zaklju či ti do kon -ca meseca. »V teh dveh letih projekta je bilo v Glinščici veliko narejenega,« je zadovoljno ocenila dolinska županja Fulvia Premolin. »Urejene so bile nekatere steze, popravljena lopa na cerkvici na Pečah, postavljeni so bili novi smerokazi in delno je bil urejen tudi sprejemni center v Boljuncu,« je jedrnato povzela dosedanja dela. Predvsem pa je vse to de lo vanje potekalo pod okriljem in nadzorstvom domačih upraviteljev, v potrditev nenapisanega pravila, da se na domačo zemljo (in kamenje, ki ga v Glinščici ne manjka...) najbolje razumejo prav do ma či ni. Ob koncu bosta evropski projekt kronala še dva dogodka: uradna pred-sta vitev lo go ti pa Doli ne Glin šči ce (14. marca) in izdaja knjige o tem območju. Za logotip je bil izbran netopir, eden od »avtohtonih prebivalcev« Doli ne Glin šči ce. Potol kel je kon ku -ren co dru gih dveh žival skih tek me -cev: žabice in rakca. Žabica je izvise-la, ker naj bi jo že nekje drugje izbrali za razpoznavni znak. Netopir bo, seveda, stiliziran, na predstavitvi pa bo tudi pojas nje no, zakaj je bil prav ta podne vi viseči, pono či le teči ponočnjak izbran za »zaščitni znak« Doli ne Glin šči ce. Knjiga bo postavila pod drobnogled naravoslovne, zgodovinske, socialne, družbene in športne danosti in aspekte Doline Glinščice. Svoje mesto bodo v njej do bi le tudi sre nje, last -nice velikanskega dela zaščitenega območja, medtem ko bo v športnem delu izpostavljeno delovanje Slovenskega planinskega društva Trst in italijanskega alpinističnega društva CAI. Tes no pove zan z evrop skim pro -jektom in upravljanjem rezervata je pro ces Agen de 21, ki ga je ob čin ska uprava - kot prva in doslej edina v deželi - aktivirala lani. Agendi temeljito sledi odbornica za okolje Laura Stravisi. Sedmim uvodnim srečanjem po vaseh in sestan kom s predstavni -ki krajevnih organizacij je sledila ustanovitev foruma, skupine kakih 40 ljudi, porazdeljenih v tematske sklope. Ta bo izdelal kriterije za pripravo načrta za ohranitev in razvoj Doline Glinščice, nekakšne »ustanovne li sti ne« ali »sta tuta« do lin ske ga na -ravnega čudesa. Tehnično-znanstvena komisija bo kriterije pregledala skup no s predstavni ki ob čin ske upra -ve, nato bo projektantu poverjena na-lo ga pri pra ve na čr ta na podla gi spre -jetih smernic. Županja Premolinova je bila v tej zvezi dvakrat zadovoljna: prvič, ker poteka de lo v forumu do bro, saj je sode lo vanje med posa mez ni mi čla ni-občani steklo pospešeno; drugič, ker bo deželna uprava Furlanije-Julijske krajine dodelila nadaljnjih 52 tisoč evrov prispevka za pripravo načrta za ohranitev in razvoj Doline Glinščice. Navsezadnje je tudi izbrskanje dodatnih sredstev v času, ko je le-teh vse manj, že samo po sebi velik uspeh. M.K. Desno: cerkvica na Pečah v Dolini Glinščice; zgoraj: Fulvia Premolin Tečaj informatike Zaradi velikega povpraševanja po tečajih informatike prireja Občina Devin-Nabrežina dodaten tečaj za začetnike, ki naj bi potekal ob torkih od 20.30 do 22.00. Vpisovanja so že v teku, prostih je še nekaj mest. Predvidenih je 28 srečanj, cena za bivajoče v občini je 125 evrov, za nebivajoče pa 150 evrov. Z vpisovanji in ponujanjem informacij se ukvarjajo pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800-002291) v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob sredah in četrtkih tudi med 14. in 17. uro. Dva razpisa Občine Repentabor Občina Repentabor predstavlja dva javna razpisa: razpis za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za nepremičnine namenjene bivanju (na osnovi 11. člena zakona 431/1998 in 6. člena d. z. 6/2003) in razpis za dodelitev prispevkov v korist javnih ali zasebnih osebkov, ki dajejo na razpolago manj premožnim najemnikom neoddana stanovanja (na osnovi drugega stavka 6. člena d. z. 6/2003). Družine z bivališčem v repenta-brski občini, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj zasebne ali privatne lasti za leto 2007, morajo predstaviti prošnjo za dodelitev olajšave izključno s temu namenjenim obrazcem, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od dne 10. marca v tajništvu Občine Repentabor (Col št. 37, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vlogo prošenj zapade 30. aprila 2008 ob 12. uri. Javni osebki ali zasebniki, lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, ki so dali manj premožnim osebam v najem pred tem neoddano stanovanje, morajo zaprositi za prispevek, kot predvideva zakon. V ta namen je treba predstaviti prošnjo na ustreznem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 10. aprila v občinskem tajništvu. Rok za vlogo prošenj zapade 30. aprila ob 12. uri. Potapljaške mešanice Nocoj bo Sub Sea Club (Pomol bratov Bandiera 17) ob 21. uri gostil predavanje Enrica Paganija o potapljaških mešanicah nitrox in trimix. Predvajali bodo tudi vi-deoposnetke potopljenih ladij v hrvaškem morju. nicol kralj - Dijakinja družboslovnega liceja opravila enotedensko prakso v našem uredništvu »Primorski se mi zdi skoraj perfekten Mlada Nicol ceni predvsem dejstvo, da se naši članki ne spuščajo v podrobnosti - Novinarski poklic ji je všeč, ker je naporen, a zelo zanimiv • •• « Nicol Kralj pred svojim računalnikom v našem uredništvu kroma Ob prebiranju zgornjega naslova je najbrž marsikateri bralec izbuljil oči, ali se celo nejeverno zasmejal. In vendar: nekaterim bralcem Primorskega dnevnika je naš časopis všeč takšen, kakršen je. Med njimi je Nicol, dijakinja Družboslovnega liceja Antona Martina Slomška, ki je prejšnji teden preživela na delovni praksi v našem uredništvu. Nicol je redna bralka našega dnevnika in ker ji je pisanje v slovenščini všeč (»a predvsem takrat, ko mi naslov leži,« je pojasnila), je bila nad opravljenim delom zadovoljna. »Mislim, da bi novinarstvo lahko postalo moj poklic. Delo se mi je zdelo naporno, a zelo zanimivo.« Nicol obiskuje tretji razred: prejšnji teden v njem ni bilo pouka, saj so dijaki opravljali delovne prakse pri različnih ustanovah in podjetjih. Ob povratku v razred so morali pripraviti sintetično poročilo, v katerem so predstavili ustanovo, v kateri so delali, poklic, ki se v njej opravlja, dnevnik svojega dela, osebno mnenje, Nicol pa je pripravila tudi intervju z odgovornim urednikom Dušanom Udovičem. »V tednu dni sem se naučila pisati krajše članke, kar je koristno, saj se v šoli ukvarjamo predvsem s teorijo in skoraj nič s prakso. Naučila sem se iskati novice, tako v serverjih tiskovnih agencij kot na spletnih straneh osrednjih italijanskih dnevnikov. Pri- jatelji so me strašili, da bo delo zelo zahtevno, da bom morala sama iskati glavne novice in pisati članke, k sreči pa ni bilo tako. Ukvarjala sem se predvsem s krajšimi novicami o italijanskem ali svetovnem dogajanju ...s takimi, ki jih običajno ne berem.« Katere novice pa pritegnejo tebe in tvoje sošolce? »Mladi na splošno ne berejo radi časopisov. V Primorskem iščejo predvsem športne novice, ker poznajo igralce. Podobno je s kulturo: prebereš predvsem takrat, ko koga poznaš.« Kako bi morali podajati ostale novice, da bi bile za mlade bolj vabljive? »Novic ni mogoče spreminjati, zato dvomim, da bi mladi brali o politiki, če bi bile politične vesti napisane drugače. Meni se Primorski zdi skoraj perfekten, ker se ne spušča v podrobnosti, a vedno objavi glavne stvari. Ko smo morali pri predmetu "družbene vede" slediti poročanju Primorskega dnevnika in Piccola, sem opazila, da se novice v Piccolu večkrat ponavljajo, v Primorskem pa ne.« Kaj pa Klop? Ga berete? »Včasih ga berem, veliko ljudi pa se pritožuje, ker ne objavlja več rubrike Kam ta konec tedna; tista je bila zelo koristna ... « (pd) / TRST Četrtek, 6. marca 2008 9 tržaška univerza - Včeraj okrogla miza o ženskem zaposlovanju O neenakosti in neenakopravnosti v univerzitetnem in delovnem svetu Danes ob 10.30 predstavitev delovanja odbora za enake možnosti in izsledkov raziskave Ob mednarodnem dnevu žensk se vrstijo tudi številne okrogle mize in konference o tako imenovanem ženskem vprašanju. V bogat spored dogodkov se je vključila tudi tržaška univerza, ki je včeraj priredila predavanje sociologinje Donatelle Ba-razzetti »o ženski zaposlitvi in novih neenakopravnostih«. Njen nastop je uvedla Elisabetta Vezzosi, med pobudnicami tečaja Ženske, politika in institucije, ki skuša že nekaj let ženske približati političnemu udejstvo-vanju.Vezzosi, sociologinja s Kalabrijske univerze in direktorica interdisciplinarnega centra Women's Studies Milly Villa je svoj poseg osredotoči la na spre mem be, ki jih na glo -balni ravni doživlja svet dela. Svetovni kapitalizem je namreč reorganiziral zaposlovanje, med tistimi, ki so najbolj nastradale, pa so prav ženske. »S pogodbami za določen čas, s tako imenovanim prekernim delom, ga je ka pi ta li zem in di vi du a li zi ral,« je pojasnila Barazzetti. »Zaposleni ne nastopajo več kot "razred", ampak kot posamezniki. Zato so veliko bolj šibki, brez garancij in laže podvrženi izsiljevanju.« Ta proces je značilen za ves zahodni svet, vsaka država pa je nanj reagirala po svoje. »V Italiji ne dobro, v Franciji in predvsem Nemčiji pa je bil pristop resnejši, kar j e mladim i n ženskam nekoliko omililo negativne posledice.« Kajti med tistimi, ki jih posledice nestalnega dela najbolj prizadenejo, je kar 75% žensk. »V zloglasnih call cen trih pa so žen ske ce lo ve li ka ve -čina, saj so »moški v njih zaposleni samo kot koordinatorji«. Enakopravnost pa taka ... O diskriminacijah in enakih mož nos tih bo na uni ver zi te kla be -seda tudi danes. V konferenčni dvorani poslopja H3 bodo ob prisotnosti rektorja Francesca Peronija, administrativnega direktorja Antonina Di Guarda in predstavnice študentov predstavili delovanje odbora za enake možnosti, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Na okrogli mizi, ki se bo pričela ob 10.30, bo sodelovala tudi sociologinja Barazzetti, ki bo spregovorila o neenakosti v univerzitetnih krogih. Na to temo bo spregovorila tudi Margherita Sartorio: raziskovalka javnomnenjske družbe Swg bo predstavila raziskavo, ki so jo pred nedavnim opravili med študenti in zaposlenimi na tržaški univerzi. (pd) Včeraj sta na univerzi spregovorili Donatella Barazzetti in Elisabetta Vezzosi kroma tržaška pokrajina - Predstavitev srečanja Ženske tretjega tisočletja V gledališču Miela ob 15. uri o delu, družbeni angažiranosti in zasebnem življenju žensk V tržaškem gledališču Miela bosta tržaška pokrajina in njena komisija za enake možnosti danes ob 15. uri priredila srečanje, ki nosi naslov »Spletanja. Delo, družbena angažiranost in zasebno življenje v ženskem prepletu«. Srečanje bo priložnost za pregled obračuna delovanja ustanove na področju sociale in uveljavljanja vloge žensk, ovrednotenja njihovih kompetenc in profesionalnosti. Tržaška pokrajina se je v zadnjih letih namreč konkretno posvetila uveljavljanju enakih možnosti med ženskami in moškimi. Ženske tretjega tisočletja zasledujejo namreč uresničitev kulture človekovih in državljanskih pravic za razvoj in rast celotne družbe. Uvodne misli bodo poverjene predsednici Pokrajine Trst Marii Teresi Bassa Poropat, deželni odbornici za enake možnosti Micheli Del Piero, pokrajinski odbornici za enake možnosti Wally Trinca in predsednici pokrajinske komisije za enake možnosti Eloisi Cignatta. Besedo bo nato prevzela pisateljica in docentka Silvia Zetto Cassano, ki bo postregla s predstavitvijo ženske med preteklostjo in prihodnostjo. Pred predvajanjem filma Eleonore Faucher »Brodeu-ses« (Vezilje) bosta psihoterapevtka Franca Amione in absolventka psihologije Martina Zaccariotto spregovorili o ženskih najbolj intimnih občutkih; Nikla Petruška Panizon in Barbara Della Polla pa bosta podali nekaj literarnih odlomkov. Vstop je prost. (Na posnetku Kroma utrinek z včerajšnje predstavitve srečanja) Razstava v poklon ženskemu delu Pri Skd Tabor so se odločili, da bodo 8.marec letos obeležili s poklo-nom ženskemu delu, njegovi raznolikosti in razvoju. Tako bodo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah odprli fotografsko razstavo Staranzano - le donne i lavori nel Novecento (Šta-rancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje), ki jo je lani ob evropskem letu enakih možnosti pripravil sindikat upokojencev Spi Cgil iz Šta-rancana. Protagonistke razstave so kmetice, delavke, prodajalke, uradnice, gospodinje, njihove zgodbe, njihovi obrazi, njihova pričevanja ... V imenu pobudnikov razstave bo uvodoma spregovoril Riccardo Mar-chesan, predstavnik Spi- Cgil iz Šta-rancana. O razstavi ter o ženskem vprašanju bosta spregovorili odbor-nica za enake možnosti v Občini Zgonik Nadja Debenjak in novinarka Poljanka Dolhar. Za glasbeni po-klon 8. marcu in vsem prisotnim bo poskrbel ženski pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Zulejke Deve-tak. Jutri se torej na Opčinah ob 20.30 obeta vsebinsko bogato praznovanje mednarodnega dneva žensk, čigar stoletnico praznujemo prav letos. O enakih možnostih Ob praznovanju mednarodnega dneva žena prirejata Občina Zgonik in Odbor za enake možnosti državnega Zavoda za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) jutri ob 13.uri v prostorih KD Dom Briščiki (Briščiki 77) srečanje o enakih možnostih med žensko in moškim.Sodelovali bodo župan zgo-niške občine Mirko Sardoč, predsednik OGS Iginio Marson, deželna svetnica Tamara Blažina in predsednica tržaške pokrajinske komisije za enake možnosti Eloisa Cignat-ta in svetnica Pokrajine Trst za enake možnosti Wally Trinca. Uvodne misli bosta podali predsednica odbora za enake možnosti OGS Elena Weber in odbornica Nadja Debenjak. Posvet o integraciji arabskih žensk Italijansko-arabsko kulturno združenje Addiwan prireja jutri na zavodu za ostarele Itis (Ul. Pascoli 31) ob 16.30 posvet o integraciji arabskih žensk. Beseda bo tekla o identiteti, predsodkih, težavah in izzivih, ki jih Arabkam ponuja današnja družba. Mimoza za Emergency Ob mednarodnem prazniku žensk bo združenje Emergency v soboto od 10. do 18. ure na Trgu Cavana delilo mimoze z mirovnim trakcem. kavarna san marco - Predstavitev sobotne deželne demonstracije žensk v Vidmu Osmi marec spet »dan upora« Proti napadom na žensko samoodločbo, dostojanstvo in svobodo - Na volitvah bo treba tehtno izbirati - Stekla bo kampanja »Oporekajmo oporečnikom« Žensko zasedanje v kavarni San Marco kroma V duhu gesla »v slogi je moč« se bodo ženske iz naše dežele v soboto, 8. marca, zbrale v Vidmu s skupno zahtevo po uresničevanju svojih pravic. Ob tem mednarodnem prazniku, pravzaprav zgodovinskem dnevu se bodo zbrale ob 16.30 na vi-demskem Trgu Matteotti in glasno opozorile na kulturno ter politično nazadovanje v Italiji. Na včerajšnjem srečanju v kavarni San Marco so predstavnice tržaške Koordinacije žensk, ki združuje številna mestna ženska združenja, predstavile glavne težave, s katerimi se morajo ženske danes soočati. Ena za drugo so za mikrofonom izpostavile pretirano vsiljevanje Cerkve v družbeno oziroma družinsko življenje in pa povsem skromne rešitve, ki jih ponujajo politični predstavniki, da bi ohranili in ovrednotili laičnost države. »Vse to krši avtonomijo in svobodo žensk,« so si bile edine govornice. Po napadih na zakon 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, se pravi po napadu na žensko samoodločbo in dostojanstvo, bo 8. marec spet zapisan kot dan upora, dan boja, nikakor pa ne bo šlo za praznik. »Spet so teme spolnosti, natalitete in medosebnih odnosov z vso silo izbruhnile na dan. Z ženskim telesom so začeli prosto ukrepati tako politiki v volilne namene kot na splošno moški, da bi dokazali svojo premoč nad žensko,« so poudarile udeleženke srečanja. Za nameček se je vnela celo krajša diskusija. Pustimo politiko ob strani,« so bile mnenja nekatere, spet druge pa so jim ugovarjale, da je potrebno v političnih predstavnikih spoznati somišljenike, ki bi lahko končno ovrednotili in udejanili ženske zahteve. Pri tem so nekatere opozorile, naj bo glas na aprilskih volitvah čim bolj tehten, »naj gre torej ženskam, ki si srčno prizadevajo, da bi bilo že enkrat konec diskriminacij v imenu prave enakopravnosti.« Videm so ženske izbrale zato, ker je tu največ zdravnikov, ki oporekajo splavu; v soboto bo zato stekla tudi kampanja »Oporekajmo oporečnikom«. Kdor bi se rad udeležil demonstracije, se lahko pridruži tržaškim ženskam, ki se bodo v soboto zbrale četrt pred 14. uro na železniški postaji; vlak bo odpeljal v smeri Vidma ob 14.11, v nasprotno smer pa ob 20.10. (sas) 1 0 Četrtek, 6. marca 2008 TRST krožek krut - Pestro in večplastno delovanje se nadaljuje Pri Krutu z dobrim počutjem pomladi naproti Delavnico Barve in čopiči za dobro počutje, ki se bo odvijala ob torkih, bo vodila Jana Pečar Tradicionalno filmsko popoldne bo v marcu nadomestila prireditev Mimoze za vas kroma Prejšnji ponedeljek je bilo na Krutu kar se da razgibano, iz česar se da razbrati, da društveno delovanje redno poteka in se bo kot kako odvijalo s številnimi pobudami in dejavnostmi tja do poletja. Popoldne so se na društvenem sedežu zbrale članice, ki sodelujejo pri bralnem krožku "Skupaj ob knjigi'. Poročale so o prebranih knjigah, jih komentirale, izmenjavale so si mnenja in prisluhnile krajšemu avtobiografskemu zapisu, kar je dalo popoldnevu poseben pečat prisrčnosti. Pogovor se je navezal tudi na naslednjo sezono s konkretnimi predlogi, da bi se obravnavalo življenje in delo žensk v prejšnjem stoletju. Takoj za tem se je odvijala predstavitvena konferenca delavnice Barve in čopiči za dobro počutje. Srečanja, ki se bodo odvijala ob torkih popoldne, dvakrat mesečno, bo vodila likovna tera-pevtka Jana Pečar, kije prisotnim spregovorila o likovnem izražanju. Med drugim je navedla, da likovna terapija sodi med neverbalne načine iskanja poti do kakovostnega življenja. Lahko predstavlja način za drugačno, mogoče kon-struktivnejše, preživljanje svojega prostega časa. Obenem lahko postane metoda sprostitve in pomembno sredstvo odkrivanja in izražanja svoje notranjosti. Želja je, da bi se ponudilo izviren način, da dosežemo dobro počutje z izražanjem svojih misli in čustev s pomočjo barv, čopičev, z drugimi likovnimi materiali. Sledil je praktični del z uporabo voščenk, kred, kolaža, kar je prisotne posebno pritegnilo in navdušilo. Prvo srečanje, na katerega se je tre ba predhod -no prijaviti na Krutu, tudi telefonsko, bo v torek, 11. marca od 17. do 19. ure na društvenem sedežu. Naslednja pobuda »Srečajmo se popoldne...«, ki se praviloma odvija enkrat mesečno v Gregorčičevi dvorani s predvajanjem filma in klepeta ob čaju, bo v marcu združena z »Mimoze za vas« in je načrtovana v petek, 14. marca v Narod nem do mu. Tudi ostalo delovanje se odvija kot začrtano, tečaji skupinske vadbe potekajo v jutranjih urah, na veliko povpraševanje pa se pravkar začenja tudi popoldanski tečaj. V sredo, 12. marca bo ponovno stekel spomladanski ciklus vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu, vpisovanje je v teku. Vsi oziroma vse, ki radi plavanjo in se razgibavajp v bazenu, vabljeni, da se zglasijo v Krutovi recepciji za podrobnejše informacije. Vsem tistim pa, ki bi radi preživeli nekaj dni v zdravilišču Strunjan ali v osta- lih termalnih centrih v Sloveniji, gre vabilo, da pokličejo ali pridejo mimo društvenega sedeža za pravočasno rezervacijo in za vsa zadevna pojasnila. Glede skupinskih bivanj v zdraviliških centrih velja napoved, da bo prvi odhod v začetku maja meseca. Program bivanja v Zdravilišču v Strunjanu predvideva kot vedno poleg oddiha in animacijskih dejavnosti tudi terapevtsko obravnavo. V sklopu Krut - Natura so vsako drugo sredo na vrsti srečanja krožka Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami, kjer se obravnava vedno bolj obširno metode in tehnike, ki pripomorejo k ohranjanju zdravja, k premoščanju vsakdanjih težav in stresov, v zasledovanju kvalitete življenja. Pod to okrilje spada tudi tečaj joge, ki je dolgoletna stalnica v Krutovem delovanju V nedeljo, 20. aprila pa so člani in prijatelji krožka vabljeni, da se pridružijo izle tu na otok Krk in otok Koš ljun, ki ga Krut prireja skupno s Podpornim društvom Rojan in SKD Lonjer Katina-ra. Pro gram izle ta, ki med dru gim predvideva ogled Vrbnika, mesta Krk in Malinske, je na voljo na društvenem sede žu. In kot lep pozdrav pomladi ponuja krožek štiridnevno potovanje od 24. do 27. aprila na Dansko z ogledom glavnega mesta Kopenhagna in znamenitega par ka Tivo li, turo po Sever ni Zelan -diji z ogledom gradov in Narodnega muzeja, pa še obisk stare danske prestolnice Roskilde in zanimivega muzeja ladij Vikingov. Ponudba je raznolika in pestra; vsakdo lahko najde nekaj, kar je njemu najbolj primernega, kar mu najbolj leži, kar ga dejansko zanima. Le zglasiti se je treba v Krut-ovi recepciji za informacije in pojasnila ter pomoč pri izbiri. Naj velja geslo: lepo je, ko se nam porodijo hrepenenja in želje, še lepše pa je, ko nam jih uspe uresničiti. -/ Nagrajevanje mladih fotografov »brez meja« Danes bo ob 19.30 v Društveni gostilni (pubu) na Opčinah potekalo razglasitev zmagovalcev in otvoritev razstave fotografskega natečaja »Mladi brez meja«. Pobuda je sad sodelovanja med Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje (SDZPI) iz Trsta, Mladinskega centra Podlaga iz Sežane in Kluba študentov Sežana, ki se je razvilo v okviru projekta Mejni dogodki. Na natečaj se je prijavilo enajst mladih avtorjev od 15. do 30. leta starosti, vse prispele fotografije pa je pregledala ter ocenjevala žirija v sestavi: Viljam Lavrenčič, Alida Cartaggine in Nejc Ivančič. Poslana dela so se morala nanašati na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu schengenske meje. Prva nagrada foto-natečaja predvideva bon za 500 € za nakup fotografske opreme, druga in tretja pa ravno tako bona v vrednosti 150 oz. 50€. Vabljeni torej na nagrajevanje v openski pub, kjer bodo fotografije razstavljene vse do 13. marca; sočasno pa bodo na ogled tudi v mladinskem centru Podlaga v Sežani od 7. do 29. marca. Filmski večer v Rojanu Društvo Rojanski Marijin dom vabi na filmski večer »S kamero v podvodnem svetu«, na katerem bo Marko Civardi predstavil nekaj svojih zadnjih najbolj uspešnih in zanimivih filmov. Marko Civardi, po poklicu tehnik na RAI-WAY, se je začel ukvarjati s podvodnim športom že pred kakimi dvanajstimi leti. Ker pa je že prej znal uporabljati kamero, saj je delal z videooperaterjem Miranom Hrovatinom, si je takoj preskrbel vse potrebno, da je lahko začel snemati pod vodo. Začel je sodelovati na raznih tekmovanjih po Italiji, kjer je dosegal lepe rezultate. Na spodbudo Federacije je sodeloval na svetovnem tekmovanju filmov, snemanih pod vodo, in dosegel 4. mesto in nagrado za najboljšo montažo ter najboljšo sliko. Zanimivost jutrišnjega večera predstavlja projekcija videa Heron Island, ki ga je Civardi posnel v Avstraliji, pa razni filmi posneti v Jadranskem morju. Vse to in še več boste lahko videli jutri, 7. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Predstavitev knjige Pol Viceja Društvo Promemoria in založba KappaVu prirejata danes ob 17.30 v prostorih Novinarskega krožka v Trstu (Korzo Italia 13) predstavitev knjige Pol Viceja La foiba dei mira-coli/ /indagine sul mito dei »soprav-vissuti« (Fojba čudežev - študija o mitu »preživelih«). Knjiga se navezuje na dogodke iz polpretekle zgodovine in na današnje obnavljanje »obdobja fojb«. Spomladi 2005 je bil Gra-ziano Udovisi, upokojeni učitelj, bivši poročnik italijanske fašistične Milizie Difesa Territoriale, deležen posebnega priznanja kot »osebnost leta«, in sicer zaradi nekega intervjuja z novinarjem Giovannijem Minolijem, ki so jo v teku let večkrat predvajali na italijanski državni televiziji. V njej pripoveduje, kako se je leta 1945 rešil iz fojbe, v katero je bil vržen in kako je rešil še nekega drugega nesrečneža ... Poleti 1945 pa je Giovanni Radettic-chio, bivši vojak Milizie Difesa Territoriale, izpovedal oblastem v Trstu, da se je rešil iz fojbe, v katero je bil vržen, da se je iz nje rešil samo on, ter da je v tej fojbi umrl neki ... Grazia-no Udovisi. Istega poletja 1945 pa je-Graziano Udovisi zbežal v Padova, da bi se izognil aretaciji, ker so ga oblasti iskale kot vojnega zločinca.... To so izhodiščni podatki čudnega zapleta, ki ga obravnava knjiga. Kako, zakaj in kdo je sodeloval v tej zgodovinski in medijski intrigi je predmet minuciozne zgodovinske raziskave Pol Viceja. Knjigo bosta predstavila Fabio Amo-deo, predsednik Novinarskega krožka in Alessandra Kersevan, predstavnica založbe KappaVu. Prisoten bo tudi avtor. Matvejevic, Zlobec in Scotti na posvetu ob 25-letnici Zavoda Združenega sveta iz Devina Ob 25-letnici delovanja Zavoda Združenega sveta iz Devina bo jutri v veliki dvorani Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 z začetkom ob 9. uri mednarodna konferenca o Jadranu, ki bo potekala v organizaciji univerze in devinskega zavoda pod visokim pokroviteljstvom predsednika italijanske republike ter pod pokroviteljstvom Dežele FJK, Pokrajine in Občine Trst ter Trgovinske zbornice. Vrhunski intelektualci, med katerimi gre omeniti Predraga Matvejevica, Cirila Zlobca in Giacoma Scottija, bodo o tem vprašanju razpravljali iz različnih zornih kotov: okol-jskega, umetnostnega, kulturnega, zgodovinskega, književnega, gospodarskega in zemljepisnega. Dopoldne bo plenarno zasedanje s posegi rektorja tržaške univerze Francesca Peronija in devinskega zavoda Marca Abriouxa ter predstavnikov krajevnih oblasti (deželnega odbornika za delo Roberta Cosolinija, predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poropat, tržaškega občinskega odbornika za šolstvo Giorgia Rossija in predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija) in književnikov Predraga Matvejevica, Cirila Zlobca in Giacoma Scottija. V popoldanskih urah pa bosta stekli okrogli mizi na temo Kultura in družba (v avli Bachelet) ter Človek in narava (v avli Venezian), udeleženci posveta pa se bodo tudi seznanili z raziskovalno dejavnostjo dijakov devinskega zavoda. šola in glasba - Začetek 8. glasbene revije na NSŠ sv. Cirila in Metoda Dnevi mladih glasbenikov Včeraj popoldne prvi koncert - V treh dneh nastop 123 učencev s Tržaškega in iz Slovenije - Zaključni koncert 19. marca v Boljuncu Glasbena revija obsega tako solistične kot skupinske nastope kroma V prostorih Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je včeraj popoldne potekal prvi iz niza tretjih nastopov v okviru letošnje že osme izvedbe tradicionalne glasbene revije, ki jo prireja svetoivanska šola v sklopu svojega glasbenega laboratorija. Letošnje revije se udeležuje 123 mladih glasbenikov iz osnovnih in srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki delujejo v tržaški pokrajini, poleg njih pa nastopajo tudi učenci iz Slovenije. Udeleženci nastopajo bodisi kot solisti bodisi skupinsko (kot duo, trio ali večja komorna skupina). Letos prvič nastopajo učenci italijanskih šol Roli, Stock in Stuparich, kjer so pred nedavnim, podobno kot pred leti na NSŠ sv. Cirila in Metoda, uvedli tudi glasbeno smer. Včerajšnji prvi koncert je obsegal 23 točk, nastopilo pa je skoraj šestdeset učencev raznih šol. Ostala dva koncerta bosta potekala še danes in jutri, posamezne nastopa pa ocenjuje komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov, kiji predseduje slovenski skladatelj in pedagog Mitja Reichenberg. Komisija bo določila, kateri posamezniki oz. skupine bodo nastopile na zaključnem koncertu, ki bo 19. marca v gledališču France Prešeren v Boljuncu, obenem bo podalila nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in avtorske skladbe, nagradila pa bo tudi izvirne sestave, najmlajše izvajalce in obetavne talente. Ob tej priložnosti bodo izbrali tudi tiste, ki se bodo kasneje lahko udeležili natečaja v izvajanju klasične glasbe, ki ga bo v maju priredil licej Dante Alighieri. Izbrani učenci bodo letos nastopili tudi na nagradnem koncertu, ki bo spomladi potekal na Glasbeni matici. / TRST Četrtek, 6. marca 2008 1 1 ricmanje - Kuharski tečaj z Vesno Guštin Vrle kuharice spoznavale recepte s Krasa in iz Brega Pred kratkim se je v Ricma-njih zaključil uspešen kuharski tečaj z gospo Vesno Guštin (na sliki). SKD Slavec je pred leti že priredilo take tečaje, zaradi velikega povpraševanja se je zato odbor odločil, da pobudo še enkrat ponovi. Trinajst izkušenih in manj iz-ku šenih vrlih ku ha ric se je zbra lo v prostorih domače Babne hiše in se pod men tor stvom go spe Ves ne Guš tin pre izku si lo v pri pra vi raz -nih recep tov s Kra sa in iz Bre ga. Cilj tečaja je bil predvsem ta, da so se kuharice naučile pripravljanja jedi s kva šenim tes tom, ki se v da -našnjih receptih zelo malo uporablja. Tako so »trenirale« v pripravi raznih vrst kruha in sladic. Poleg tega so tis te ne ko li ko manj izku še-ne spo zna le mar si kateri trik, ki omogoča, da tudi najenostavnejši vsakodnevni recepti uspejo na imeniten način. Na koncu tečaja so bile vse sodelujoče izredno zadovoljne, kar prav gotovo spodbuja društvo, da bo v bodo če tovrst no izkuš -njo še pono vilo. Včeraj danes teden možganov - Včeraj začetek Von Economo in letargični encefalitis Gledališka predstava posvečena liku znamenitega tržaškega nevro-znanstvenika Constantina von Econo-ma je včeraj v tržaškem gledališču Ora-zio Bobbio odprla tržaško izvedbo Tedna možganov. Prireditelji so želeli osvetliti lik von Economa, ki je svoje življenje posvetil študiju anatomije možganov in kot prvi spoznal simptome letargičnega encefalitisa. Predstavo sta podpisali Livia Amabilino in Lorella Tessarotto, v njej pa so nastopili Maria Grazia Plos, Mau-rizio Zacchigna, Elke Burul, Gualtiero Giorgini, Giorgio Amodeo in Paola Sait-ta. Igralci so sodelovali tudi z docentom fiziologije na tržaški univerzi Pier Pao-lom Battaglinijem (na posnetku Kroma), ki je poskrbel za znanstveno razlago predstavljene patologije. Danes, ČETRTEK, 6. marca 2008 STANKA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.25- Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 16.41. Jutri, PETEK, 7. marca 2008 FELICITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,2 stopinje C, zračni tlak 1012 mb raste, veter 62 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo oblačno, vlaga 62-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 8. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor. S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor. S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 18.00, 19.30 »Angeli distratti«; 21.00 »Cous cous«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Jumper«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Jumper«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«; 20.30, 22.00 »Rec«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Non e' un paese per vecchi«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Sweeney Todo - II diabolico barbiere«; 16.00, 18.15 »Parlami d'amore«; 18.20, 21.15 »Il petroliere«; 16.00 »Asterix alle olimpiadi«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Il petrolie-re«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15 »Rendition - Deten-zione illegale«; 22.15 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.00, 21.10 »Juno Juno«; 20.30 »Darjeeling Limited«; 17.20, 19.30, 21.40 »Wilsonova vojna«; 18.40 »Tea tea«; 17.30 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Rec«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »John Rambo«; 18.30, 20.20 »Caos calmo«; Dvorana 4: 18.30, 20.30 »Il mattino ha l'oro in bocca«; 16.30 »Asterix alle olimpiadi«; 18.30, 22.15 »Parlami d'amore«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.00 »Jumper«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il mattino ha l'oro in bocca«; Dvorana 5: 17.30 »Parlami d'amore«; 20.10, 22.10 »John Rambo«. 0 Prireditve UČENCI IN UČITELJICE OŠ Frana Milčin-skega toplo vabijo starše sorodnike in prijatelje na proslavo Dneva slovenske kulture v sredo, 12. marca, ob 18. uri v Dijaškem domu. COŠ P. TOMAŽIČ, v sodelovanju z SKD Primorec iz Trebč vabi na ponovitev igrice Ostržek, ki bo v petek, 7. marca 2008, ob 14. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. Igrico so pripravili učenci in učitelji COŠ P. Tomažič. Prisrčno vabljeni vsi, še posebej žene, mame, none... SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL ZVEZA SV. IVANA vabi člane in simpatizerje na praznik Dneva žena ter praznik včlanje-vanja v sindikat upokojencev, ki bo v petek, 7. marca, ob 15.30, na sedežu v ulici S. Cilino št. 44/A. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk, na odprtje fotografske razstave »Staranzano - le donne, i lavori nel Novecento (Štarancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje), ki bo v petek, 7. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. O razstavi bodo spregovorili: Riccardo Marchesan (SPI- CGIL Sta-ranzano), odbornica za enake možnosti Občine Zgonik Nadja Debenjak ter novinarka in kulturna delavka Poljanka Dolhar. Nastopil bo ŽPZ Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC v sodelovanju s SKD F. Prešeren, priredi v okviru praznovanja mednarodnega Dneva žena v petek, 7. marca, od 20. ure dalje družabnost za vse žene in dekleta »Čakajoč na osmi marec«. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete inJavni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Sv. Anton Novi vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 8. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta, 3). Nastopili bodo: Oktet Borea - Ajdovščina; Vokalna skupina Snežet - Tolmin; Pevski zbor Planina - Postojna; MoPZ Kras - Opat-je selo; Komorni zbor Iskra - Bovec; MePZ Tabor Kalc 1869 - Knežak. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 9. marca, na sporedu zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka. V režiji Lučke Susič bo nastopil Slovenski oder iz Trsta z igrico MEDVEDEK PU. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, vabi ob priliki Mednarodnega dneva žena, v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v sren-jsko hišo v Gročani, na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live!« v izvedbi Teatra Komigo. SKD LIPA iz Bazovice vabi na otvoritev razstave »Dan žena ob ženski ustvar- RICMANJSKI TEDEN 2008 11.3.2008 - 19.3.2008 v Kulturnem domu v Ricmanjih jalnosti« - razstavo klekljarskih izdelkov tečajnic bazovskega doma, ter predstavitev zbirke ljudskih zgodb »Kruh in ribe« Nade Ravbar Morato, v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri v Ba-zovskem domu. Glasbena kulisa ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 15. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, ŽePZ Sinji galeb DU -Izola, MePZ Ivan Kokošar - Koritni-ca, ŽuPZ Sveta Lucija - Piran, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Adriatic - Hrvatini. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Pro-seška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Prispevki V spomin na Ignacija Korošča daruje brat Aldo z družino 100,00 evrov za zbor Jadran iz Milj. Namesto cvetja na grob Julke Škabar daruje družina Kutin in nona Rozi (Ferne-tiči) 125,00 evrov za NK Kras. Namesto cvetja na grob Klavdija Prašlja, Sergija Klabjana, Mirkota Kocjančiča ter Karoline Ota vd. Klabjan daruje Ada Počkar 20,00 evrov za MoPZ V. Vodnik in 20,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Marijo Budin vd. Tence daruje nečak Ivan 50,00 evrov za Oktet Odmevi. V spomin na Karlino Klabjan darujejo An-kica, Katja in Drago 50,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Hermino Ferluga daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. t Pridružil se je ljubljenima Lucil-li in Ermanu Albino Gerli Žalostno vest sporočajo brat Sergio, sestre Mariuccia, Irene in Any ter vsi nečaki Pogreb bo v petek, 7. marca ob 10.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Boršt. Boršt, 6. marca 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine t Dotrpela je Silva Zeriali Žalostno vest naznanjajo sestra Umberta in Antonio, nečakinja Donatella in Fabio, sestra Aurelia, brat Miro z družino. Pogreb bo v soboto, 8. marca ob 11.40 iz mrtvašnice v ulici Costalunga. Trst, 6. marca 2008 Pogrebno podjetje Zimolo Ob boleči izgubi sestre SILVE žalujeva z Umberto in sorodniki sestrični Neva in Ada z družinama 12 Četrtek, 6. marca 2008 TRST / □ Čestitke Na beneškem konservatoriju »B. Marcello« sta BEATRICEZONTA in VESNA ZUPPIN z odliko in pohvalo zaključili akademski študij 2. stopnje iz klavirja. SKD Barkovlje jima čestita iz vsega srca in jima želi veliko zadoščenja in nadaljnjih uspehov. Vse najboljše »mali« JAN za tvoj 3. rojstni dan! Naša srčna je želja, da čimprej boš spet doma. V Sabličah fešta se nadaljuje, saj LUCIO svoj rojstni dan praznuje. Da bi še na mnoga leta z nami lepe pesmi pel in z ženo plesal še naprej! To ti želijo žena, otroci z družino in vsi vnuki. V družini, doktorja je vedno dobro imet za brezskrbno živet. KRI-STINIŠKERKza uspešno opravljeno prvo operacijo čestitajo vsi Zidarič. S Izleti H3 Obvestila VZPI-ANPI OPCINE Jutri, 7. marca ob 10.30 v Narodni ulici št. 28 na Opčinah Polaganje venca na spominsko ploščo v počastitev spomina ROZAUJE KOS KOCIAN GULIČEVE ob 64-letnici mučeniške smrti Sodelujejo učenci 3., 4. in 5. razreda OS F. Bevk, priložnostne besede Majna Pangerc. Vabljeni! ŠD BRINJ POVIR - Pohodniška sekcija, vabi v nedeljo, 9. marca, na 10. po-virski pohod. Zbor pohodnikov je izpred prostorov Športnega društva (za Zadružnim domom) v Povirju ob 13. uri. Pohod je na lastno odgovornost. AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. H Šolske vesti DNSŠ SV. CIRILA IN METODA - GLASBENI LABORATORIJ prireja tridnevno »8. glasbeno revijo«, v prostorih šole v ulici Caravaggio 4, po sledečem razporedu: danes, 6. marca ob 16. uri. V petek, 7. marca ob 16. uri (1. del) in ob 17. uri (2. del); v četrtek, 6. marca ob 16. uri. Nastopajo kot solisti in v komornih skupinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor danes, 6. marca, ob 20.30 na sedežu društva v Nabrežini. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni »tečaj vezenja« (štikan-ja), ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Prvo srečanje bo danes, 6. marca. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, dve srečanji o RAVNOVESJU IN MOČI DUŠE - opazovanja in presojanja o antropozofski disciplini. Mau-rizio Barut bo predaval v petek, 7. marca 2008, ob 20. uri, o »Soglasju misli z voljo« in v soboto, 8. marca 2008, ob 20. uri, na temo: »Moč, ki preraja čustva v življenje«. Vstop prost. Tel.: 339-7809778 (Tullio). SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU y* % nf ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer »S kamero v podvodnem svetu«, na katerem bo Marko Civardi predstavil nekaj svojih najbolj uspešnih in zanimivih filmov. Večer bo v petek, 7. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Prisrčno vabljeni! NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 040-3481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec -Pilates in telovadba: zainteresirane obveščamo, da v petek, 7. in v petek, 15. marca vadba ODPADE. VZPI-ANPI OPČINE sporoča, da bomo, ob 64. letnici mučeniške smrti ROZALIJE KOS KOCJAN - GU-LIČEVE, v petek, 7. marca, ob 10.30, počastili njen spomin. Ob petju učencev 3., 4. in 5. razreda OS F. Bevka in priložnostnih besedah Maj-ne Pangerc, bomo položili venec na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124), v sodelovanju s škedensjkimi levičarskimi ženami, bo počastilo, v soboto 8. marca, ob 19.30 stoletnico dogodka, ki je sprožil nastanek Mednarodnega Dneva Zena s kulturnim programom, kateremu bo sledila družabnost. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja (ul. Masaccio, 24) vabi ob Mednarodnem dnevu žena na večerjo ob glasbi, v soboto, 8. marca, od 20. ure dalje. Rezervacije na št. 040-572114. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju s SKD Slovenec Boršt - Zabrežec in SKD Prešeren Boljunec vabi ob Mednarodnem Dnevu Zena na ogled »Razstave ročnih del domačijh žensk in razstave tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini«, ki bo od 6. do 9. marca v srenjski hiši v Borštu. Otvoritev danes, 6. marca, ob 20.30 - sodeluje Zenska pevska skupina Stu Ledi - za prisotne prijetno presenečenje. Urnik razstave: v petek od 16. do 20. ure, v soboto od 15. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 12. in 16. do 20. ure. V soboto, 8. marca, ob 18.30 v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljun-cu bo Kulturni program: sodelovali bodo: MPZ Upokojencev iz Brega, Elena Husu in Tatiana Turco, par plesne šole Gabrielle Alcarcon, Danila Tuljak Bandi. Sledil bo priložnostni pozdrav županje Fulvie Premolin in odbornice Tatiane Turco. V fojerju bo razstava slik in ročnih del Danile Tul-jak Bandi. Sledili bosta tekmovalna razstava domačih slaščic in nagrajevanje peciva ob družabnosti. Kdor želi sodelovati pri razstavi, naj prinese pecivo v gledališče v soboto, 8. marca od 16. ure dalje. ŽENSKE IZ DOLINE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljene! OBČINI REPENTABOR IN ZGONIK - V sklopu projekta Interreg Italija - Slovenija »Spoznaj Kras«, vabita v nedeljo, 9. marca 2008, na brezplačni vodeni ekskurziji na sv. Lenart. Zbor po-hodnikov pri balinišču v Samatorci (Zgonik) ob 9.15 za jutranja izleta (z Igrata: Primož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob danes, 6. marca, ob 20.30 sobota, 8. marca, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) četrtek, 13. marca, ob 20.30 Zaželjera predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 _;_:_ vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Hoje je za približno tri ure, višinska razlika pa znaša 100 m. Priporočamo planinske čevlje. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov »mailto:cu-riosidinatura@libero.it«. SPDT prireja 39. zimske športne igre, ki se bodo vršile v nedeljo 9. marca 2008 na Trbižu. Vabimo vse člane in tekmovalce, da se iger udeležijo. Predviden je prevoz z avtobusom, odhod ob 6.15 na ul. F. Severo pred sedežem Rai. Prijave in informacije do četrtka na Zsšdi (tel 040/635627). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šem-polaju (v organizaciji SKD Vigred). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 10. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na okroglo mizo o zbirki 129 življenjepisov pomembnih, a premalo znanih slovenskih žensk POZABLJENA POLOVICA. Govorile bodo članice uredniškega odbora dr. Alenka Šelih, Alenka Puhar in dr. Marta Verginella. Prisoten bo tudi glavni urednik Založbe Tuma Goran Č. Potočnik. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED obvešča, da bo po zimskem premoru, v društvenih prostorih v Šempolaju, ponovno potekal tečaj priprav narodnih noš in sicer ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure (prvo srečanje v ponedeljek 10. marca). Vabljene tudi nove tečajnice. SKD VIGRED vabi ob Mednarodnem dnevu žena na »Kulturni večer« v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju. Nastopajo: venderi-goli Vanka in Tonca in ZPZ Vesna pod vodstvom Zulejke Devetak. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 11. marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Bela muca bo pripovedovala Fjona Mezgec. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). PREDSEDNIK UO SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA SKLADA SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo redni Občni zbor v četrtek, 13. marca, na sedežu v ulici Ginnastica, 72, v prvem sklicu ob 19. uri in v drugem ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA v sodelovanju s ENAKE MOŽNOSTI SKD SLOVENEC Boršt-Zabrežec SKD PREŠEREN Boljunec 08 MEDNARODNEM DNEVU ŽENA od 6. do 9■ marca v srenjski hiši v Borštu »Razstava ročnih del domačih žensk« in razstava tipičnih slaščic gostujočih podeželskih žena »Toplice iz Okonine« pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini Otvoritev v četrtek, 6. marca 2008 ob 20.30 sodeluje Ženska pevska skupina STU LEDI za prisotne prijetno presenečenje URNIK RAZSTAVE: petek 16.-20., sobota 15. - 18., nedelja 10. - 12. in 16.-20. v soboto, 8. marca 2008 ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu »Kulturni Program« nastopajo Priložnostni pozdrav v fojerju MPZ Upokojencev iz Brega Elena Husu in Tatiana Turco par plesne šole Gabrielle Alcarcon Danila Tuljak Bandi županje Fulvie Premolin in odbornice Tatiane Turco Razstava slik in ročnih del Danile Tuljak Bandi Tekmovalna razstava domačih slaščic Nagrajevanje peciva ob družabnosti KDOR ZELI SODELOVATI PRI RAZSTAVI, NAJ PRINESE PECIVO V GLEDALIŠČE V SOBOTO, 8. MARCA OD 16. URE DALJE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane, da se udeležijo 54. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 13. marca, v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v dvorano Ba-roncini v Trstu (Ul. Trento št. 8) na predavanje »Bolnikove pravice«. Govoril bo redni profesor privatnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju Dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu, na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan, s sestro Immaccolato iz Gorice in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Su-sanno Lovrencich. Intervjuje vodi Martina Repinc. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. S Mali oglasi AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DAJEMO V NAJEM delno opremljeno stanovanje, 85 kv. metrov v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 3479020254. KMEČKI TURIZEM v Gabrovici pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v marcu ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na 040 - 2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA (Trnovca 14) je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NA OPČINAH prodam stanovanje z lastno garažo in velikim skupnim vrtom. Tel. št. 340-2244780. POŠTENA DELAVKA, 50-letna, iščem nekajdnevno zaposlitev kot čistilka ali varuška. Tel. 340-7774550. PRODAM Lancia Y 1.2 LS, 16 ventilov, letnik oktober 2000, 62.000 km, v zelo dobrem stanju. Tel. št. 3805180355. PRODAM udobno stanovanje na Greti, v bližini svetilnika, v lepi, elegantni stavbi. Tel. št. 335-5319333. PRODAM štirikolesnik Ape prekucnik (ribaltabile). Cena 2.500 evrov. Klicati na tel št. 040-212644 ob uri obredov. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giulia«, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ali 040-566323 ob uri obedov. PRODAM motor Yamaha fazer 600, 6.800 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na 040228575. PRODAM v Boljuncu dvoetažno hišo z vrtom. Možen tudi polovičen odkup. Tel. št. 348-7844620. S Poslovni oglasi ŠC MELANIE KLEIN IŠČE marljive vzgojitelje/ice z izkušnjami. Curriculum na info@melanie-klein.org IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 DAN ŽENA v soboto, 8. marca bomo praznovali v Gostilni Sar-doč v Prečniku 1/B z glasbo v živo. Za rezervacije tel. 040/200871 AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. ITI Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sa-matorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. / KULTURA Četrtek, 6. marca 2008 13 književnost - Aleksij Pregarc: Odtenki vesti in (Ne)všečne obrobnosti Izbor dram in esejev v žlahtnem in iskrivem jeziku Zbornika sta izšla pri ljubljanski založbi Koščak v letu 2007 Odtenki vesti Za ta Pregarčev zbornik dramskih besedil, ki so bila predvajana po radijskih valovih ali odigrana na odrskih deskah, je spremno besedo prispeval filozof Taras Kermauner. O teh delih bi lahko dejali, da nosi vsaka avtorjeva drama v sebi temelj pisateljevih idejnih in duhovnih stališč. Srž teh je nakazan že v naslovu in zaznaven v vsakem od treh besedil. Kot pomembno bivanjsko težnjo postavlja Pregarc pojem vesti. Vest je najmočnejša sila v človeški intimi, s katero se posameznik sooča ob vsakem dejanju in preko katere uveljavi svojo ednino med raznoliko množico. Samo preko usklajenega odnosa s svojo etično odgovornostjo zmore subjekt zgraditi v sebi neko krepostno duhovno središče, ki zajema moč iz najglobljih prvin svoje notranjosti in je daleč od splošno veljavnih družbenih gesel. Opisani položaji vesti niso v Pregarcu ujeti v statičnost, temveč sledijo dinamičnim razgibanostim. Prostor duhovne svobode se tako nenehno razvija, pogumno sprejema dvome, si zastavlja vprašanja, poka od napetosti, doživi zmago ali poraz in preraste sebe, pri tem pa ohrani vseskozi celostno podobo. Takšne razsežnosti vesti uteleša lik škofa Antona Martina Slomška, ki ga je Pregarc ubesedil v odrski lepljenki z naslovom Božji vitez na slovenski zemlji. Svetega moža predstavi pisec kot človeka z zglednim vsakdanjikom, ki se opira na trden sistem vrednot in se z dušo in telesom predaja evangelijskemu sporočilu. Hkrati se izkaže kot neugnan domoljub, ko se v svoji narodni vnemi nenehno bori zoper ogroženost slovenskega jezika in zoper kulturno zaostalost ljudstva. V svojem etičnem jedru pa hrani čisto luč svobode, ki mu onemogoča, da bi se zaklepal v zatišja in sprenevedanosti. Tako prečastiti mož pozabi na vse tu zemske slave in cerkvene časti in se le kot človek, ki je razžalil, opraviči drobnemu dekletcu za prestroge besede izrečene s sebičnim napuhom. Iz stanja razvezane vesti izhaja tudi Kajetan, glavni lik v črni groteski Druščina s potoka. Besedilo se začenja s prizorom estetiziranega ljubezenskega prizora, v katerem je moški protagonist popolnoma predan svetlemu razpoloženju ljubezenske uresničitve. Vendar idila se sproti umika de-ziluziji, saj se mu ljubljeno dekle odmika in razpušča v njem nemirno otožnost in bolečo potrtost, ki se po njenem odhodu napolnita še z grotesknostjo. Dogodki zado-bijo že kar baladno težo, ko se Kajetan znajde med druščino ob potoku. Slednjo tvorita begunca Virgil in Gil zraven pa še truplo pribežnika. Pisec ponudi bralcu pozitiven razplet, ko prevlada v glavnem junaku etična os, da enostavno preskoči vse predsodke in predpise in pred seboj zagleda le dva begunca potrebna pomoči. Tako jima pomaga. V drami Na pragu niča nas pisec popelje na ravnino onostranstva, ko se na prizorišču pojavi duh umrlega. Slednji prisostvuje hčerinemu prihodu na pokopališče s šopkom italijanskih nageljnov. V luči minljivosti se razkrijejo resnice, kot bi le smrt omogočila pristna videnja. Obratno pa živi ostajajo ujeti v svoje zemeljske vizije in so nesposobni, da bi se s svobodno kretnjo znebili zamotanosti vsakdana. Mimo nagonskega materinskega čuta in brez etičnih perspektiv je namreč glavna junakinja zapustila prizadeto dete in odšla v blišč tržaškega zahoda. Njen prostor oza-veščanja se je nepopravljivo skrčil, da še vedno ne zmore osvobojene kretnje, ki bi jo pognala onkraj sebičnih vizij in zavistnih premlevanj, v katere se je ujela. Tudi jezik Pregarčevega pisanja je sestavni element njegovega etičnega pristopa do sveta. To je izraz, ki je vselej nabit z jasno sporočilnostjo, pa čeprav razpote-gnjen čez celo serijo jezikovnih sredstev. Z lahkoto prehaja namreč Pregarc od pro-vokativnih besednih gest do užitkarskega estetiziranja, od poltenosti do depoetizi-ranosti, od groteskne ostrine do veličastne govorance. Če želimo Pregarčevo pisanje uokviriti v neka literarna teženja, se nam zazdi, Aleksij Pregarc kroma da izhaja Pregarčeva nuja po svobodnem etičnem iskanju iz eksistencializma, s potrebo po jezikovni sporočilnosti in z občutkom zveste pripadnosti narodni biti se približuje literarnemu migotanju slovenskega tržaškega obrobja, z jezikovnimi iskanji pa se postavi v štric z modernizmom. (Ne)všečne obrobnosti Ko skušam najti primerno oznako, s katero bi lahko umestila avtorja kratkih esejev (Ne)všečne obrobnosti (uvodno besedo je napisal dr. Drago Legiša) v nek virtual-ni prostor, se mi vselej kot najprimernejša vsiljujejo obrobnosti. Človek, ki zna hoditi po robovih, je kot zibajoče nihalo, ki se lahko vselej spusti onkraj tega in onkraj vsega. Danes se oplaja z izbranim govorom, jutri preseneti s svojo molčečnostjo. Včasih misli vzklika z odločnostjo in ostrino, drugič pa prednjačita v njem bivanjska negotovost in srčna krhkost, da se razočarani subjekt oprime zemlje, žemljice. Pogrezanje v pod-zemnosti, med zapletene klopčice korenin prinaša očiščenja, preko katerih se epski subjekt spet požene med kovalce sanj. Umetnik s svojimi pisanji stopa v raj, kot nekje zapiše pisec sam, čeprav pri tem ne odmisli pekla! Vsestranski umetnik pisane besede Aleksij Pregarc se torej bralcem v omenjeni knjigi predstavlja kot esejist z raz- mišljanji, zapisi in glosami, ki jih je ubese-dil v štiriletju 2000-2004 in napisal za radijske oddaje. Besedila so razvrščena po kronološkem zaporedju in razdeljena v tri sklope. V teh se pisec na interpretacijsko prodoren način in z dobršno mero kritičnosti odziva na kulturno in politično vrvenje sodobnega časa. S pozornostjo beleži prigod-niške momente, razgalja svoja spoznanja in razkriva doživetja ter s tem zaznava duhovna drhtenja današnje družbe. Pri tem nedvomno bralca preseneča raznolikost vsebin, ki so izmuzljive za vsako tematsko razčlenitev. Pa vendar lahko vsaj delno pre-zremo kronološko nastavljenost in po-vlečemo skozi obravnavane vsebine nekaj rdečih niti. Gotovo gre tu za večplastno sposobnost razmišljanja, ki se hkrati obrača navzven in navznoter, ko preskakuje od mi-nimalističnih drobnarij do globalnih razsežnosti. Tako vključi v prispevke tudi svoj mi-krokozmos, oziroma svojo rojstno vas Ric-manje, ko se zaustavi ob razglabljanju o krajinarskem imenu svoje rodne vasi, ki za-dobi v članku uglednega novinarja nekoliko zaničljiv prizvok. Pisec ga z igrivim tonom izpodbija in hkrati zanikrno predstavo nadgrajuje z nizanjem kulturnega delovanja na tem tržaškem rebru. Pot iz Ricmanj do Trsta je kratka, pa vendar zagonetna. V razmišljanjih, ki jih posveča rodnemu mestu se pisec dotika gledaliških predstav, prerešetava slovensko in italijansko dnevno časopisje, razkrinkava politična migotanja, ustvarja naveze z italijanstvom, predvsem pa se s pogumno gesto spopade s tržaškimi vozli. S sumničavostjo namreč beleži razvpitosti mestnih politikov, z navijaško mrzlico spremlja nogometno tekmo, s skrbjo zalezuje večnostno problematiko manjšinske številčne okrnjenosti. Podreza pa tudi med tiste duhovne zavrtosti, zaradi katerih se čestokrat manjšina oklepa vloge žrtvenega jagnja in pozablja na uravnovešeno dostojanstvo, ki ga prinašata zavestna snovanja duhovnih vezi in nenehno iskanje etičnega ključa. Pesnik se iz tržaške stisnjenosti požene v slovenski državni prostor in še dlje, ko se npr. v svojem eseju dotakne osebnosti Va'-clava Havla, njegovih uporniških vizij, leposlovnih gest in političnih dejanj. Pregarčevo zanimanje krene tudi čez ocean, kjer ga privlači izseljeniški kulturni utrip. Pri tem zbodejo bralca mrka tehtanja, preko katerih pride do izraza zamiranje slovenskega govora med Slovenci v tujini. Opisane tesne zaznave skuša esejist preseči z nizanjem spodbudnih kulturnih pojavov. Tako v Triptihu literarnih portretov primorskih pesnikov posveti svojo raziskovalno vnemo avstralskemu slovenskemu ustvarjanju. S tenkočutnostjo oriše trmoglavo vipavsko sanjaštvo, ki ga je v svojih rimah stkala pesnica Pavla Gruden. S pesniško doumljivostjo prikaže pesniški opus istrskega pesnika Berta Pribaca, ki je tesnobna tavanja utišal v transcendentalnih vzgibih. Posebno prijateljsko pozornost pa posveti Aleksij Pregarc pesniku Ivanu Bur-niku Legiši, ki se je v daljno Adelaido pripotoval iz Medje vasi in spojil v svojih verzih usihajoči trpki spomin na rodno vas s pokrajinsko pisanostjo in duhovno mnogo-ličnostjo krušne dežele, čez katero stopa kot drugorodec. Bolj kot literarni kritik se Pre-garc tu izkaže kot razumevajoči opazovalec, ki spremlja tok pesnikove zavesti, zaznamovane z bolečino iztrganosti, z izkore-ninjenostjo in z občutkom nepripadnosti. Iz vsega esejističnega gradiva odseva Pregarčeva duhovna drža, ki temelji na veri v moč umetniške besede. Pisec se predstavlja kot človek z utrjenimi moralnimi načeli, ki deluje vselej v soglasju z vestjo. V skrbi za resnico se nenehno oklepa dvomov in v obrazih sogovornika zasleduje prvin-skost, ko sebi in bralcu postavlja zagonetna vprašanja. Vse to v žlahtnem in iskrivem jeziku. Vilma Purič zgodovina N. Troha V VI Slovencih in razdelitvi STO Najnovejša, 3. in 4. številka Zgodovinskega časopisa za leto 2007 je za tukajšnjega bralca še posebno zanimiva, saj med drugim objavlja izvirni znanstveni članek Nevenke Troha o tržaških Slovencih in vprašanju razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja. V avtorskem izvlečku beremo, da je velika večina Slovencev zahtevala, da STO dejansko zaživi, saj je menila, da je to edini način, ki jih bo zavaroval pred italijansko asimilacijo. Le stežka so zato sprejeli odločitev o razdelitvi dotedanjega STO-ja med Italijo in Jugoslavijo, ki jo je prinašala Spomenica o soglasju iz oktobra 1954 in s tem vrnitev italijanskih oblasti v cono A. V zelo kratkem italijanskem povzetku beremo, da bo članek objavljen v italijanščini v posebni knjigi obenem s prispevki s posveta ob 50-letnici londonskega memoranduma. Posvet je leta 2004 organiziral oddelek tržaške univerze, ki preučuje človekovo udejstvovanje na družbenem področju. S Trstom je povezana tudi v angleščini napisana razprava profesorice Lee Chinyun s Taiwana o avstrijskem pomorskem razvoju v Vzhodni Aziji v letih 1869 - 1914. V članku piše, da je Trst v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno sicer razširil pomorsko trgovino proti Vzhodu, a linije na Daljni Vzhod niso bile povsem uspešne zaradi raznih notranjih problemov v avstrijskem Lloydu in stagnacije Trsta. Na področje gospodarske zgodovine sega tudi razprava Žarka Lazarevica o dolgoročnem gospodarskem razvoju Slovenije od srede 19. stoletja do izteka 20. stoletja v evropski perspektivi. Poleg teh treh razprav velja omeniti še nekatere druge. Tako Aleš Žužek obravnava vprašanje naselitve Slovencev v vzhodnoalpski prostor. Na podlagi svoje interpretacije pisnih in arheoloških virov ter jezikoslovnih in toponomastičnih raziskav postavlja domnevo, da so Slovani naselili Vzhodne Alpe v obdobju 595 -599/600. Najobsežnejši članek v tej številki pa je prispeval Boris Golec, ki navaja številna neznana in presenetljiva odkritja o zasebnem življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja. Njegovo potomstvo živi še danes. Naj navedemo avtorje in naslove še preostalih treh razprav, ki so objavljene v tej dvojni številki osrednje slovenske zgodovinske revije: Martin Claus, Delegiranje oblasti v 12. stoletju: pododvetništvo; Stanislav Južnič, Boškovic v Ljubljani; Drago Kladnik, Zgodovinski vidiki podomačeva-nja tujih zemljepisnih imen. (mab) stalno gledališče fjk - Trikrat v tržaški Rossettijevi dvorani Umetelno odrsko »čaranje« S predstavo La Fin des Terres je gostovala slovita skupina Philippea Gentyja Philippe Genty se je s svojimi predstavami, ki spajajo ples, gledališče giba in animiranje lutk, uveljavil na svetovni ravni kot eden največjih mojstrov gledališkega iluzionizma; tudi njegova zadnja postavitev z naslovom La Fin Des Terres je doživela velik uspeh v gledališčih vseh celin, od Hong Konga do Adelaide, New Yorka in Londona, kjer je doslej gostovala. Veliko gledalcev je privabila tudi v tržaško Rossettijevo dvorano, v kateri so od 26. do 28. februarja nastopali Gentyjevi plesalci-ča-rovniki, vendar predstava tokrat ni bila razprodana in je bilo zlasti v prvih vrstah parterja opaziti nekaj praznih mest. Kakorkoli že, predstavo, ki jo je Philippe Genty ustvaril v sodelovanju s svojo dolgoletno sodelavko Mary Underwood, odlikuje vrhunska tehnika, od giba in animacije do kostumov, scenografije, osvetlitve in seveda zvočne kulise. Kot sicer vse Gentyjeve odrske stvaritve je tudi La Fin des Terres neopredeljiva, nekako nedoločena, pre- žeta z nekakšnim neizraženim notranjim brezupom, z občutkom nemoči, ki ga vzbujajo nočne more, in na koncu zapusti v gledalcu nekakšen nepotešen nemir in negotovost glede sporočilnosti predstave same. Vezna nit predstave, v kateri se prizori vrstijo brez vidne logične povezave, je srečanje dveh oseb, ki se odseva na različnih ravneh zavesti, čustev, domišljije, sanj. Osrednja dva lika, žensko in moškega, igrajo dve plesalki in dva plesalca, a zamenjave so povsem neopazne: dekle se zavrti okoli svojega plesalca, in ko je spet v ospredju, opazimo, da ima drugačen obraz in postavo. Enako mojstrsko se prikazujejo in izginjajo tudi predmeti, ki so nepogrešljivi element Gentyjevih predstav. V La Fin des Terres imajo vseobsegajočo vlogo ogromni baloni iz lahke prozorne folije, kakršne so najlonske vrečke, ki jih dobimo v marketih za sadje in zelenjavo: ljudje so vanje ujeti ali pa se morja z njimi boriti, na koncu kot rahle moraste sanje napolnijo ves oder. (bov) 1 4 Četrtek, 6. marca 2008 KULTURA / medijski uspeh naših avtorjev Knjiga meseca na Radiorai 3 V dnevniku Manifesto tudi o Marti Verginella Od januarja skoraj ne mine dan, da ne bi ime tržaškega pisatelja Borisa Pahorja opazili na kakem vsedržavnem mediju. Včerajšnji dan je bil s tega vidika posebno radodaren. Med radijsko oddajo Fahrenheit, ki jo vsak popoldan predvaja vsedr-žavna tretja mreža Rai, so Pahorje-vo Nekropolo razglasili za knjigo meseca februarja. Tako so se odločili poslušalci oddaje, kije pred mesecem dni Pahorju posvetila dolg intervju. Svoj glas so oddali preko elektronske pošte, s »februarsko« zmago pa se bo Pahor lahko potegoval za naslov knjige leta. O Pahorjevem preboju »na vse-državno italijansko književno prizorišče« je včeraj pisalo tudi ljubljansko Delo (članek v Književnih listih je podpisal Primož Sturman), rimski Il Manifesto pa je objavil daljši zapis En-za Collottija z naslovom »Slavi in Ve-nezia Giulia, una storia dimezzata«. Povod za članek italijanskega zgodovinarja je bil izid knjige »Il confine de-gli altri«, ki jo je za založbo Donzelli napisala tržaška zgodovinarka Marta Verginella. Gre za dragoceno in potrebno knjigo, je zapisal recenzent, ki italijanskim bralcem predstavi zgodovino Hrvatov in Slovencev v Julijski krajini, predvsem pa, kako je italijanska država ravnala z njimi. Tržaška zgodovinarka je svoje delo obogatila z življenjskimi zgodbami, med katerimi je Collotti izpostavil ravno tisto ...Borisa Pahorja. (pd) kitara - Intenzivna turneja Marko Feri v ZDA in Mehiki koncertiral in vodil delavnice 25.000kilometrov, 16 letov in 41 ur leta so potovalni podatki ameriške turneje kitarista Marka Ferija, ki se je pred nedavnim vrnil z najdaljšega gostovanja v tujini kot solist. Vse se je začelo na lanski konvenciji Guitar Foundation of America, kjer je zbral veliko povabil in je potem sam poskrbel za koordinacijo zahtevne turneje. Igral je v državah New York (Rochester-Nazareth College, Queens College, Fredonia-Rosch Recital Hall, State University of New York), Tennessee (Nashville-Nashville public radio, Nashville Public Library »Virtuoso Showcase«) in Teksas (Georgetown - Alma Thomas Theatre, South Western University, Fort Worth Guitar Society) ter v Mehiki (Durango-Salon del Congreso del Estado de Durango, Gomez Palacio, Universidad de Durango). Petkrat je koncertiral in vodil visoke tečaje v okviru univerzitetnih ponudb: Na ameriških univerzah odprto sprejemajo priložnostna sodelovanja gostujočih docentov, čeprav so to praviloma redkokdaj tujci. Organizacija je povsod učinkovita in obisk na koncertih je presenetljivo dober. Univerzitetni kampusi razpolagajo z velikimi, akustičnimi koncertnimi dvoranami, kjer se dnevno odvijajo koncerti tudi zelo uglednih glasbenikov in gledališke predstave, ki so odprti tudi za publiko izven. Kakšen je bil nivo glasbenikov, ki so se udeležili tvojih tečajev? Na individualnih lekcijah sem zasledil zelo dobro tehnično pripravljenost, splošno pa bolj skromno poznanje repertoarja v primerjavi z evropskimi standardi. Vsekakor je veliko zanimanja in učenci sledijo besedam mentorja z izredno pozornostjo. Zanimanje je bilo zelo živo tudi pri slušateljih. Tvojim koncertom je sledilo na stotine poslušalcev. S kakšno publiko si se soočal? Imel sem zelo spodbudne izkušnje, saj sem tudi pri zahtevnejših skladbah začutil pozornost in zbranost publike, tudi ko ni šlo za strokovnjake. Prišlo je do dobrega ravnovesja med kvaliteto in kvantiteto: pohvale po koncertih niso bile nikoli banalne in dvorane so bile povsod zelo dobro zasedene. V Mehiki je publika bolj sproščena, sprejem bolj prisrčen. Glede na vzklike po koncertu sem se počutil, kot da bi me poznali od nekdaj. V Združenih državah publika ohranja večjo distanco, a izraža vsekakor večjo toplino od evropske publike. Promocija je bila povsod zelo učinkovita, posebno v Mehiki, kjer sem Marko Feri kroma imel čast, da sem igral ob otvoritvi dveh kitarskih festivalov pred prestižno in številno »premiersko« publiko sponzorjev, politikov in kulturnikov. Katere skladbe iz tvojega koncertnega programa so bile deležne največjega zanimanja? Ob lanskem nastopu sem ugotovil, da je v Ameriki več zanimanja za jazzovsko govorico, zato sem sestavil program turneje tako, da sem v drugem delu igral Jazz sonato Bogdanoviča in Brouwerjeve Variacije, v prvem pa glasbo španskih avtorjev in še skladbo Tržačana Pavleta Merkuja. Koncert ni imel klasičnega poteka, saj je šlo za združitev dveh pogledov na kitaro. Izbral sem področja, na katerih kitara najbolje deluje, predvsem glasbo kitaristov-sklada-teljev, ki znajo razvijati značilnosti tega glasbila. Splošno je publika pokazala največ zanimanja za skladbe, ki jih še ni poznala. Kakšno težo ima tako intenzivna turneja v tvoji karieri? S programom turneje sem se koristno soočil kot koncertant in kot docent. Koncerti so se zvrstili v razmeroma kratkem obdobju, saj bi mi drugače težko uspelo zadostiti tolikim ponudbam. Tako natrpan koledar predstavlja za glasbenika izredno dobro vajo; vsak koncert doživljaš drugače, bolj zrelo. Prav tako je bilo zame pomembno poslušati učence, ki prihajajo iz drugačnih glasbenih in pedagoških okolij. Na delavnicah učiš in se učiš, se soočaš z novimi skladbami, zunaj običajnega delovnega ambienta. Verjetno so nastali tudi novi stiki za nadaljno sodelovanje. Dobil sem vabila za druge koncerte v Kanadi, Mehiki, Teksasu. V prihodnjem letu bom vsaj trikrat v Ameriki s krajšimi turnejami. Moral bom uskladiti vse nove ponudbe s tistimi, ki so izpadle iz tega prvega sklopa. Rossana Paliaga slovenske pripovedi - Zmago Šmitek: Videnja pokrajine Naravni in namišljeni prostori v slovenskem ljudskem izročilu Zmago Šmitek, profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v tej svoji novi knjigi zbral in interpretiral vrsto zanimivih motivov in povedk o naravnih in namišljenih prostorih v slovenskem ljudskem izročilu. Izdaja je že četrto njegovo delo od skupaj osmih - preostale sta pripravila Monika Kropej in Roberto Dapit - v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi radovljiške založbe Didakta. Gre za serijo, namenjena zlasti mlajšim bralcem, čemur so prilagojene tako ilustracije, tokrat delo Mojce Sekulič - Fo, kot tudi poljudnejša raven razlag in pojasnil k tematsko sorodnim besedilom, izbranim iz zakladnice slovenskega pripovednega izročila. Tukajšnje izhodišče misel, da si človek ureja in osmišlja svet okoli sebe, da se v njem prepoznava, prostore pa doživlja tako, da ga vselej na nekaj spominjajo. Se pravi, da svoje miselne vzorce naseljuje v nova okolja zato, da jih lahko poimenuje, uredi in razvrsti. To dokazujejo zemljepisna imena, ki so pogosto povezana z deli telesa, hiše ali cerkve, kot na primer Čelo, Glava in Hrbet pa Vrata, Kot ali Polica ter Sleme, Turen in Oltar. Zmago Šmitek dodaja, da je takšno doživljanje naravnega okolja in razumevanje njegove govorice pustilo številne sledove v ljudski ustvarjalnosti. V zapisanih pričevanjih naših prednikov zato lahko odkrijemo številne razlage in poudarke, ki jim raziskovalci pripisujejo bodisi 'po- ganske' bodisi 'krščanske' korenine, ki pa se nemalokdaj tudi prepletajo. Z Videnjem pokrajin Šmitek nadaljuje raziskavo, ki jo je pred leti zastavil s podobno zbirko razlagalnih ljudskih pripovedi z naslovom Odkod je ta naš svet. Tedanjim ljudskim razlagam nastanka sveta, rodovitne prsti, voda in drugih pogojev za življenje zdaj dodaja predstave preprostega človeka o geografiji njegovega neposrednega okolja - o nastanku in v nekaterih primerih tudi uničenju naselij, gradov, cerkva pa tudi jezer, rek, votlin in hribov. Pri tem ga ne zanima izvor poimenovanj, kot ga raziskujejo jezikoslovci ali arheologi, temveč ljudsko doživljanje in razlaganje, ki je predmet etnologije. Izbor sestavlja štirideset kratkih besedil, povzetih po zapisih polihistorja Valvasorja, Janeza Trdine, Janeza Zupanca in drugih znanih prirejevalcev pa tudi živih posredovalcev ljudskega izročila. Že njihovi naslovi kažejo, o čem govorijo in kam sodijo na primer Podrta gora, Vragova peč, Nastanek Blejskega jezera, Kako je Suhor dobil ime ali Kako so zidali Hmelj-niški grad. Tem prepoznavnim lokacijam sledijo povedke o podzemskih oziroma podvodnim in nebesnih prostorih ter še nekaj besedil o domišljijskih, sanjskih, pravljičnih krajih, kot sta Dežela izobilja ali Indija Ko(ro)mandija, ki jim ni mogoče določiti geografskih koordinat, a si jih ljudje vendarle znajo živo predstavljati in vanje verjeti. Iztok Ilich Poslanica ob svetovnem dnevu gledališča Mednarodni gledališki inštitut (ITI) je na svoji spletni strani objavil poslanico, ki jo je ob letošnjem svetovnem dnevu gledališča, 27. marcu, napisal kanadski gledališki in filmski režiser Robert Lepage. Lepageova uvodna misel je: »Obstaja več hipotez o izvoru gledališča, zame najbolj miselno vznemirljiva pa ima obliko bajke.« In kaj pripoveduje Lepageova bajka? Neke pozne noči se je gruča mož zbrala v votlini, da bi se ogrela ob ognju, zraven pa si pripoveduje zgodbe. Nenadoma se eden od njih domisli in vstane, da bi s svojo senco ponazoril pripoved. Ob uporabi svetlobe plamenov doseže, da se liki na stenah votline pokažejo veliko večji, kot so v resnici. Ostali, vsi prevzeti, tako enega za drugim prepoznavajo silaka in slabiča, tlačitelja in potlačenega, boga in smrtnika. Dandanašnji so luči reflektorjev nadomestile prvotni kres, odrska mašine-rija pa stene votline. Z vsem dolžnim spoštovanjem do nekaterih puristov nas ta bajka spomni, da je tehnologija celo v samih koreninah gledališča in da je zato ne smemo jemati kot grožnjo, temveč kot povezovalni element. Preživetje gledališke umetnosti je odvisno od njene sposobnosti za odkrivanje same sebe ob uporabi novih orodij in govoric. Kajti kako gledališče lahko ostane pričevalec velikih vložkov svoje dobe in pospeševati razumevanje med narodi ne da bi samo dokazovalo duha odprtosti? Kako bi se lahko bahalo, da ponuja rešitve za probleme nestrpnosti, izključenosti in rasizma, če bi v lastni praksi zavračalo vsakršno križanje in vključevanje? Umetnik mora, da bi lahko predstavljal svet v vsej njegovi kompleksnosti, prinašati nove forme in ideje ter zaupati inteligenci gledalca, ki je sposoben sam razlikovati silhueto človeškosti v tej večni igri svetlobe in sence. S prevelikim igranjem z ognjem res prevzemamo tveganje, da se bomo opekli, vendar obenem dobivamo možnost, da bomo očarani in razsvetljeni, je sklenil 50-let-ni Lepage. Lepage, doma v Quebecu v Kanadi, je raznovrsten ustvarjalec -gledališki in filmski režiser, dramatik, igralec. Izviren in ustvarjalen pristop k teatru sta mu prinesla mednarodno slavo. Posebej vplivna je bila njegova uporaba novih tehnologij. Igro je študiral doma in v Parizu. Leta 1984 so njegovo igro "Circulations" razglasili za najboljšo kanadsko uprizoritev. (STA) / AVTOMOBILI Četrtek, 6. marca 2008 15 novost - Novi malček bo zamenjal atosa Hyundai i10 je najbolj primeren za mestni promet Velika medosna razdalja zagotavlja veliko prostora v notranjosti Novega Hyundaijevega malčka smo preizkusili v kaotičnem prometu sicilske-ga glavnega mesta ter na prašnih cestah, ki obkrožajo Palermo. V skladu z novim trendom, so Korejci svojega malčka, ki nadomešča dosedanjega atosa, poimenovali i10. V salonih ga bomo videli še ta mesec, stal pa bo, vsaj vstopna različica, približno 10 tisoč evrov. Hyundaijevi oblikovalci so oblikovali majhno vozilo z zelo skladno in sodobno zunanjostjo. Maska ponavlja motiv, ki smo ga videli pri njegovemu večjemu bratu i30, prednji del avtomobila pa označujejo elegantno oblikovani žarometi. Hyudai i10 je tipično vozilo za mestni promet, v njem pa brez težav najde prostor pet odraslih. Kljub omejenim zunanjim meram se novi malček ponaša z relativno veliko medosno razdaljo, vsekakor večjo od svojih tekmecev, kar seveda pomeni več prostora v notranjosti. Prtljažnik ni mikroskopski, vanj pa ne boste spravili hladilnika, ima pa 225 litrov praznine, kar za 3,5 m dolg avto ni malo. Če pa zložimo zadnje sedeže, je v njem prostora za 910 litrov. Izdelujejo ga v indijskem Chennaiju, splošna kakovost pa j e na dokaj dobri ravni. I10 poganjata dva bencinska motorja: takoj je na voljo 1100-kubična različica, ki zmore 66 KM, konec leta pa bo tu tudi 1200-kubični motor, ki bo pridelal 75 KM. Če pa ne morete brez dizla, kar je pri tako majhnem avtu, po našem mnenju, popoln nesmisel, vam Hyundai ponuja 1100-kubični agregat s 75 KM. Vsi motorji spoštujejo evropski normativ euro4, turbodizel pa porabi samo 4,3 l plinskega olja na 100 km, pri tem pa izpusti v ozračje samo 114 gr CO2 na km. Vsi trije motorji so na voljo s petstopenjskim ročnim menjalnikom, za doplačilo pa dobite samodejni menjalnik na obeh bencinskih različicah. Palermo je s svojim kaotičnim prometom bil dostojno prizorišče za prvi stik z i10: avto se brez težav prebija skozi množico večjih vozil, ki jih vozijo večinoma zelo nervozni vozniki. S svojim poskočnim turbodizlom se je vedno uspešno izvlekel iz zastojev. Zunanjost malega i 10 je zelo skladno oblikovana, samodejni menjalnik pa je na voljo za bencinske agregate energija Seat proti onesnaževanju okolja Z zajetnim številom generatorjev za pridobivanje sončne energije bo Seatova tovarna v Martorel-lu letno v okolje izpustila skoraj dvanajst tisoč ton CO2-ja manj. V želji po čim manjšemu onesnaževanju okolja so se pri Seatu odločili, da bodo v eni od svojih tovarn, ki stoji v mestu Martorell, energijo proizvajali na drugačen način. Na streho so zato namestili ogromno število sončnih kolektor-jev, planirajo pa tudi, da bodo imeli nameščene največje generatorje za sončno energijo na svetu. Kolektorji na strehi bodo na leto proizvedli dobrih enajst gigavat-nih ur električne energije in se bodo raztezali na 139.000 kvadratnih metrih površin. Z energijo pridobljeno na ekološki način bo tovarna na leto v okolje izpustila skoraj dvanajst tisoč ton manj CO2-ja. In vrednost naložbe? Okoli 6,8 milijona evrov. Stran pripravil Ivan Fischer slovenija V pripravi nov način plačevanja cestnine Slovensko ministrstvo za promet nadaljuje z aktivnostmi za uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Ministrstvo za promet v skladu z Akcijskim načrtom uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji, ki ga je sprejela vlada Republike Slovenije 19. julija lanskega leta, intenzivno vodi in nadaljuje vse aktivnosti, potrebne za uvedbo cestninjenja v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo. Prva faza akcijskega načrta predvideva uvedbo elektronsko zaprtega satelitskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za tovorna vozila največje dovoljene mase nad 3,5 ton do avgusta 2009, za vse ostale uporabnike pa do konca leta 2010. Vse aktivnosti tečejo v skladu s termin skim na čr tom. Vlada še dodaja: »Za prehodno obdobje pa proučujemo tudi druge oblike cestninjenja, predvsem v smislu boljše pretočnosti. Kakršen koli korak bo Ministrstvo za promet v zvezi s prehodnim obdobjem storilo, ta nikakor ne sme ogroziti poplačila kreditov, najetih za izgradnjo avtocest v Sloveniji.« obletnica - Prvi športni uspehi v carski Rusiji Pred sto leti Škoda zmagovala Grof Paul Draskovich najhitrejši v gorski preizkušnji na Ivanovem sedlu v Bosni Z zaključkom prvega dela testiranj škode fa-bie super 2000 je češki avtomobilski proizvajalec na prav poseben način obeležil 100. obletnico svojih prvih velikih uspehov v športnem avtomobilizmu. Podjetje Lurin & Klement (danes Škoda) je že takoj po svoji ustanovitvi leta 1901 začelo s svojimi vozili tekmovati na raznih dirkah. Najprej je sodelovalo na motorističnih dirkah, leta 1905 pa se je lotilo proizvodnje avtomobilov in z njimi leta 1908 doseglo tudi prve velike uspehe. Znamka je svoj prvi uspeh slavila na gorski dirki Zbraslav - Jilovištu marca 1908, za volanom pa je sedel znani dirkač in konstruktor Otto Hi-eronimus. 1. junija 1908 se je isti dirkač udeležil prve večje mednarodne dirke Sankt Peterburg -Moskva, ki je bila dolga 690 km. Čeprav je s svojim dirkalnikom nastopil v najmanjši kategoriji, je zmagal v svojem razredu, obenem pa je v skupni razvrstitvi dosegel peto mesto. Grof Paul Draskovich je bil v gorski preizkušnji na Ivanovem sedlu (Bosna) najhitrejši v kategoriji dvoli-trskih dirkalnikov. AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO y ADRIAENERGY - OMV ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" - Tel. 040-225007 1 6 Četrtek, 6. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Ortolan (levo) z odgovornima za tržaški in goriški oddelek poštne policije bumbaca Kradli so izpolnjene bančne čeke, spreminjali imena naslovnikov in zneske ter jih skušali nato unovčiti v raznih poštnih uradih. Pri tem niso upoštevali tesnega sodelovanja med poštnimi uslužbenci in poštno policijo, ki je z uspešno preiskavo »Blue clean« razkrinkala kriminalno organizacijo in aretirala tri osebe. Za zapahi so se zaradi kraje čekov, ponarejanja in goljufije znašli 51-letni Lino Filigoi iz Vidma, 30-letni Peter Mišič iz Šempetra in 43-letni Antonio Russo iz Neaplja, sodnim oblastem pa je policija prijavila še sedem drugih oseb med 30. in 40. letom starosti, med katerimi so trije Goričani, trije slovenski državljani in en srbski državljan. Filigoi in Russo sta v preteklosti že sodelovala pri podobni goljufiji, zaradi katere sta že bila v zaporu. Operacijo »Blue clean« je koordiniralo goriško javno tožilstvo, izvedli pa so jo leteči oddelek goriške kvesture ter goriška in tržaška poštna policija. Kot so povedali vodja letečega oddelka goriške kvesture Massimiliano Ortolan in odgovorna pri tržaški in goriški poštni policiji, se je preiskava začela februarja 2007. Goričan M.R. je na poštnem uradu v Fa-ri odprl račun, na katerega je položil le deset evrov. Nekaj dni kasneje se je M.R. vrnil na pošto s čekom v vrednosti 19 tisoč evrov, ki jih je hotel položiti na račun. Pošt- tržič - V torek Razbijal cvetlična korita Tržiški karabinjerji so prijavili 55-letnika, ki je v torek zvečer v Tržiču razbil več cvetličnih korit v ulici Garibaldi. Italijanskega državljana z bivališčem v Tržiču, ki so mu v preteklosti že sodili, sta v torek ob 21.30 prijeli dve patrulji karabinjer-jev v bližini turistične agencije Le Marmotte. Mimoidoči so namreč malo prej obvestili sile javnega reda, da po ulici Garibaldi hodi in kriči vidno vinjen moški, ki razbija cvetlična korita in drugo urbano opremo. Karabinjerji so ga pospremili na oddelek za prvo pomoč tr-žiške bolnišnice, kjer se je umiril. Lino Filigoi nemu uslužbencu se je obnašanje stranke zdelo sumljivo, zato je obvestil goriško poštno policijo. Nekaj dni kasneje sta se podobna dogodka pripetila na poštnih uradih v Ločniku in v Stražicah: dva slovenska državljana sta najprej odprla računa in nanj položila deset evrov, v naslednjih dneh pa sta se k okencu vrnila z 19 tisoč in 32 tisoč evrov vrednima čekoma. Eden izmed teh je bil napačno izpolnjen, kar je v poštnem uslužbencu vzbudilo še večji sum. »Kontrola je pokazala, da so bili čeki ukradeni na centru za preusmerjanje pošte v kraju Peschiera Borromeo pri Milanu. Čeke so izbirali med tistimi, ki so jih izdajala velika podjetja ali zavarovalnice, torej ustanove, ki bi lahko izplačevale velike vsote denarja. Iz Lombardije so jih pošiljali v Neapelj, kjer so s posebnimi kemičnimi preparati izbrisali prava imena Peter Mišič naslovnikov in zneske. Nato so odlično ponarejeni čeki prispeli v FJK,« je povedal Ortolan in pojasnil: »Dva člana organizacije sta bila zadolžena za iskanje sodelavcev na obeh straneh meje, ki bi bili pripravljeni na odpiranje računov, na katere bi preko ponarejenih čekov polagali velike vsote denarja. Dogovor je predvideval, da bi po unovčenju denarja sodelavci dobili v zameno deset odstotkov vsote.« Kriminalni organizaciji pa je le enkrat uspelo dvigniti denar iz računa na pošti. V vseh ostalih primerih je policija pravočasno obvestila podjetja in zavarovalnice, ki niso nakazale denarja. Goljufi so kljub temu več mesecev nadaljevali s ponarejanjem čekov. Skupna vrednost le-teh je po ocenah policije znašala 350 tisoč evrov, najvišja vsota, ki so jo položili na priložnostni račun, pa je bila 72.850 evrov. »- gorica - S preiskavo »Blue clean« policija aretirala tri goljufe in prijavila sedem oseb Na ukradenih čekih ponarejali imena naslovnikov in zneske Za zapahi Videmčan, Neapeljčan in 30-letnik iz Šempetra - Skupno bi unovčili 350 tisoč evrov Antonio Russo Ker jim na Goriškem ni uspelo dvigniti denarja, so začeli odpirati račune tudi na Tržaškem, v Benetkah in drugod. Vzporedno s to goljufijo so skušali izpeljati tudi druge. Skušali so organizirati lažno tatvino avtomobila, da bi jim ga zavarovalnica izplačala. Ob tem so skušali prodajati oblačila s ponarejenimi znamkami in uporabljati kreditne kartice, ki so jih klo-nirali v Sloveniji in v Veliki Britaniji. Nobena izmed teh goljufij jim ni uspela,« je povedal Massimiliano Ortolan. Filigoia, Mišiča in Russa je policija aretirala januarja. Prva dva sta v goriški kaznilnici, tretji pa je v zaporu v Neaplju. Policisti iz Milana in Neaplja nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili, ali so kriminalno organizacijo sestavljali še drugi člani. Aleksija Ambrosi Kruh in mleko dražja V mesecu februarju so se v Gorici za nekaj stotink evra zvišale cene kruha, mleka, testenin, moke in sadja. Podatek izhaja iz mesečnega poročila občinske komisije za nadzor nad cenami, ki je bila ustanovljena na pobudo zavoda ISTAT in ji predseduje občinski odbornik Sergio Cosma. Člani so preverili cene 400 različnih dobrin ali storitev, ki spadajo v italijansko potrošniško košarico ter so bile februarja na prodaj v Gorici. En kg kruha je namreč januarja stal 3,28 evra, februarja pa 3,36 evra. Za skoraj deset centov se je zvišala cena testenin (od 1,23 evrov na kg do 1,34 evrov), za deset centov pa seje povišala tudi cena hrušk. Komisija je tudi ugotovila, da so se nekoliko znižale cene prašičjega mesa, jagod, dizla in bencina. Primorska poje v Števerjanu ZSKD Gorica in KD Briški grič iz Šte-verjana prirejata jutri ob 20.30 v domu na Bukovju v Števerjanu koncert v okviru 39. revije Primorska poje. Nastopili bodo pevska skupina Val iz Pirana, pevska skupina kmečkih žena iz Ilirske Bistrice, tercet Juhana iz Tolmina, ženska pevska skupina Mandrač iz Kopra, vokalna skupina Kantadore iz Gradina ter ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. Vstop je prost. Poslušalcem se obeta pester in zanimiv koncert, saj bodo vse skupine predstavile pesmi iz slovenske ljudske zakladnice. Zaposlijo kuharja V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo danes zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto kuharja, ki ga bo goriška občina zaposlila s trimesečno pogodbo s polnim delovnim urnikom. Zahtevajo nižješolsko izobrazbo in opravljeni kuharski tečaj. Koncert v stolnici V okviru praznovanj zavetnikov bo jutri ob 20.30 v stolnici v Gorici koncert, na katerem bodo nastopili pevski zbor Lojze Bratuž, zbor prosvetnega društva Štan-drež, zbor sv. Ignacija in zbor kapele sv. Karla. Večer o evropski širitvi Evropeistična akademija iz Gorice se bo ob priložnosti predsedovanja Slovenije EU odpravila na ogled Ljubljane in kongresnega centra Brdo. Kot priprava na obisk prirejajo danes ob 17.30 v hotelu Best Western v Gorici večer, na katerem bodo spregovorili predsednik Evropei-stične akademije iz kraja Otzenhausen Arno Krause, bivši veleposlanik Evropske komisije Albert Maes in koordinator centra za mir in razvoj iz Beograda Bojan Sta- gorica - ZSŠDI brez uspeha pisalo društvu slovenskih lovcev Pismo dvakrat zavrnili Naslov »Trg Neodvisnosti 5, Gabrje« imajo na poštnem uradu za neobstoječega Ob koncu so vrgli puško v koruzo. ZSŠDI je pred nedavnim skušalo poslati društvu slovenskih lovcev dežele FJK Doberdob pismo, ki ga je pristojni poštni urad zavrnil, češ da naslov »Trg Neodvisnosti 5, Gabrje«, ne obstaja. »S tržaškega sedeža ZSŠDI so že poskusili poslati pismo predsedniku društva na Opčine,« je povedal goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig in nadaljeval: »Pismo so zavrnil in napisali, da naslov ne obstaja. Nato smo poskusili iz Gorice: pismo smo poslali na društveni sedež v Gabrje, tudi tokrat pa smo pismo dobili nazaj. Ob koncu smo se vdali in kuverto izročili osebno.« Na občini Sovodnje so povedali, da se trg v Gabrjah sicer še imenuje trg Indipenden-za, slovenski naziv pa obstaja in ga lahko upo- rabljamo. »Če izdamo dvojezično izkaznico, bo na njej pisalo "p.zza Indipendenza - Trg Neodvisnosti"« je pojasnila uslužbenka in povedala, da se je tudi sama spoprijela s podobnimi problemi: »Iz Sovodenj sem poslala pis- mo v Gabrje. Po dolgem času so mi ga poslali nazaj, ker niso prepoznali naslova, na podlagi žigov pa sem ugotovila, da je prišlo celo do Zagreba. Na poštnem uradu so verjetno mislili, da sta "Gabria" in "Zagabria" isto.« Ob koncu naj še pripišemo, da gre te nevšečnosti vsaj delno pripisati dejstvu, da je bilo v sovodenjskem poštnem uradu ukinjeno raznašanje pošiljk, ki je sedaj poverjeno poštnemu uradu v Zagraju. ¿čepa m. %of®£K VEČER Z AFRO-KUBANSKIMI RITMI »COHJJfE D'OILO« TREBUŠNI PLES,SALSA,KARIBSKI PLESI Danes, 6. marca 2008, ob 20.30 Kulturni dom v Gorici (ul. I.Brass, 20) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. marca 2008 17 vreme - Goriški gasilci so včeraj imeli polne roke dela Sunki burje lomili veje in odpihali onesnaženost V Svetogorski ulici v Gorici je visoka smreka padla sredi dvorišča lokve, trnovo Pobeljena planota Močna burja, kije včeraj pihala na Goriškem, po podatkih Bogdana Zorattija, poveljnika štaba civilne zaščite mestne občine Nova Gorica, ni naredila velike škode. V mestu je bilo mogoče opa zi ti ne kaj po lo mlje nih vej dreves, kakšno prevrnjeno stvar, česa hujšega pa k sreči ne. Sneg je pobelil Sveto Goro, Trnovsko planoto in seveda tudi Lokve. Splet na ka me ra na por ta lu druš -tva Planota, s pomočjo katere je mogoče redno spremljati pogled na tamkajšnje vremenske razmere, razkriva podobo zasneženih Lokev, o kateri so ljubitelji zimskih ra dos ti to zi mo do slej le sa -njali. Vprašanje je le, ali bo snežna odeja tam zdržala do lepšega vremena z manj burje, da se bo lahko nanjo mogoče podati tudi s smučmi ali sankami. Zasnežilo je tudi v Posočju, kjer so cesto čez Pre del splu ži li že v to rek. Med Razdrtim in Ajdovščino ter Ajševico in Šempasom je bil včeraj zaradi burje prepovedan pro met za kamp pri ko li ce in vsa vozila s hladilniki in ponjavami do no sil nos ti osem ton. Na cesti, ki povezuje Ajdovščino preko Cola in Črnega Vrha z Godo vi čem je bil pre po ve dan pro -met za priklopnike in polpriklop-nike. Podobne razmere gre pričakovati tudi danes, po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje, se bo burja danes okrepila in v močnih sunkih pihala ves dopoldan. Na izpostavljenih legah naj bi sunki dosegli tudi 130 ki lo me trov na uro, za to bo do omenjeni ukrepi v prometu veljali tudi danes. Danes ponoči naj bi burja po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje nekoliko oslabela, vendar naj bi bila še ved no moč na in naj bi tu di jut ri na izpostavljenih mestih v sunkih presegala hitrost 90 kilometrov na uro. (km) Smreka sredi dvorišča v Svetogorski ulici v Gorici Na Goriškem je včeraj pihala močna burja in marsikje povzročila gmotno škodo. Gasilci so opravili več posegov, prvega pa že sredi noči s torka na včerajšnji dan. Zaradi silovitih sunkov burje je prišlo do kratkega stika v električni kabini v Mošu; vnel se j e manjši požar, ki so ga gasilci brez večjih težav pogasili. Gasilci so imel kar nekaj dela tudi zaradi odlomljenih vej. Posredovali so v Gradišču, kjer je velika veja nevarno visela nad cestiščem, in v ulici Carducci v Gorici, kjer je veter poškodoval nekaj oken. Burja je največjo gmotno škodo povzročila v Svetogorski ulici v Gorici, kjer je močan sunek podrl visoko smreko, ki je rastla na dvorišču stanovanjske hiše biv- šega goriškega župana Micheleja Martine. Drevo je padlo sredi dvorišča; pri padcu so veje oplazile in poškodovale parkiran avtomobil, k sreči pa ni bil nihče ranjen. Na kraju so posredovali goriški gasilci, ki so drevo odstranili in prežagali, medtem ko so bili popoldne na delu na Travniku, kjer je burja skoraj odpihala reklamni transparent. V večernih urah so nazadnje posegli na Prevali, kjer se je vnel požar, zgorelo pa je približno dva hektarja travnate površine. Močna burja je včeraj pihala tudi na Tržiškem, od koder gasilci ne poročajo o večji gmotni škodi. Vremenoslovci napovedujejo, da naj bi se danes burja še okrepila, ponehala pa naj bi komaj v noči na soboto. Ob bumbaca tem naj bi naše kraje jutri zajel nov val slabega vremena s padavinami, ki bodo v soboto nekoliko pogostejše. Burja je povzročila nekaj nevšečnosti, vendar je po drugi strani blagodejno vplivala na stopnjo onesnaženosti, saj je dobesedno odpihala onesnaženost. V torek so naprave deželne agencije ARPA v Gorici izmerile 18 mikrogramov drobnih prašnih delcev v zraku, v Ločniku 13, v Tržiču pa 9. Najvišjo dovoljeno vrednost 50 mikrogramov delcev so v Gorici zadnjič presegli v petek, ko so izmerili 91 mikrogramov, od tedaj pa je bila onesnaženost vedno pod mejnim pragom. Glede na vremenske napovedi tudi v prihodnjih dneh gre pričakovati svež zrak. gorica - Razstava Navdih je našla v ruski avantgardi Ustaljena navada je, da ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, v Kulturnem domu v Gorici pripravijo priložnostno prireditev, na kateri pride do izraza ženska ustvarjalnost. Tudi letos bodo v kulturnem hramu obdržali tradicijo in bodo pomemben datum počastili z likovno razstavo, ki jo bo obogatil še glasbeno-pevski nastop. Svoja likovna dela bo postavila na ogled mlada slikarka Marina Brumat iz Fare, ki je svoj umetniški navdih našla predvsem v avandgardnih zvrsteh, še posebno v ruski avantgardi. Posebno je opazen vpliv nanjo enega največjih predstavnikov te umetniške struje, znanega Vasilija Kandinskega. Marina Brumat je študirala na Likovni akademiji v Firencah in na univerzi v Trstu, kjer je diplomirala v filozofskih vedah in je zagovarjala diplomski izpit na temo »Filozofski aspekti estetskega pojmovanja pri Vasiliju Kandinske-mu«. Ta dva zapisa sta pred kratkim našla mesto v zbirkah knjižnice Bibliothèque Kandin-sky v Centru George Pompidou v Parizu. V zadnjih letih so nekatere revije, ki izhajajo v naši deželi, objavile tudi druge njene razprave za razumevanju abstrakcije. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma. Avtorico bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih, prireditelji pa so poskrbeli tudi za tisk priložnostne zgibanke s podatki o umetniški poti Marine Brumat. Odprtje razstave bo popestril še nastop solopevke Mirjam Pahor iz Rupe, ki jo bo na klavirju spremljala pianistka Barbara Peršič iz Števerjana. Glas be ni ci sta za to pri lož nost izbrali nekaj šansonov legendarne Edith Piaf. Letos namreč poteka 45 let od prerane smrti vrabčka iz Pariza, kot so imenovali slavno francosko pevko. Razstava bo odprta do 20. marca; ogledati si jo bo mogoče od po ne delj ka do pet ka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi prireditvami. (vip) ronke - Jubilej klekljarskega krožka V Laškem so že dvajset let zaljubljeni v klekljanje Namesto svetnikov so bile včeraj v občinski sejni dvorani v Ronkah čipke, ki so jih postavile na ogled članice klekljarskega krožka društva Jadro, da bi praznovale dvajsetletnico delovanja. Na odprtju razstave (na posnetku Altran) je spregovoril predsednik društva Jadro Kar-lo Mucci, v imenu ronške občine pa podžupanja Marina Cuzzi. Prisotni so bili tudi gostje iz Idrije, in sicer idrski podžupan Bojan Režum, predstavnica turistično-informacijskega centra Mirka Rupnik in predsednica društva Idrijska čipka Anica Vršič. Slednja je povabila kleklja-rice društva Jadro na idrijski čipkarski festival, ki bo potekal med 20. in 22. junijem. gradež - Umor Sosed prepoznal Lazarevica Sosed gradeškega ribiča Itala Felluge, ki je bil ubit 8. februarja na svojem domu, je prepoznal srbskega državljana Mi-lovana Lazarevica. Do prepozna-ve je prišlo med sodno obravnavo, ki je včeraj potekala na goriškem sodišču in ki jo je zahteval namestnik javnega tožilca Marco Panzeri. Obravnave so se udeležile tri priče oz. trije Fellu-govi sosedje. Eden izmed njih je povedal, da je videl Lazarevica 7. februarja zvečer, medtem ko je skupaj s Fellugo vstopal v njegovo stanovanje. Truplo gradeške-ga ri bi ča so naš li dan po tem; z obdukcijo so ugotovili, da je mo ri lec Fel lu go za bo del enajst -krat, rane pa so mu bil e takoj usod ne. S tr žaš ke ga so diš ča še ni so odgovorili na zahtevo Lazarevi-cevih branilcev, da bi srbskega državljana spustili na prostost. gabrje - V soboto Prešernova proslava Ob prazniku kulture poimenovanje dvorane V Gabrjah bodo, 8. marca, ob 20.30 priredili dvojno slavnost. Že sam datum pove, da bodo proslavili mednarodni dan žena, obenem pa bodo počastili dan slovenske kul tu re. Pri re di tev bo po te ka la v domu društva Skala na osrednjem gabrskem trgu v soorganizaciji s kotalkarskim društvom Vipava s Peči. Praksa skupnega proslavljanja po te ka že ne kaj let in se je po ka za -la za ze lo us peš no. Pe leg re ci ta tor -skih, glasbenih in pevskih točk, bodo na letošnji proslavi počastili spomin na domačinko Antonijo Korsič-Pavletič, ki je veliko stavbo, v kateri se nahaja gabrski kulturni dom, pred skoraj tridedsetimi leti za pus ti la do ma če mu druš tvu Ska -la. Že v se dem des tih le tih je go spa Tončka za razne prireditve dajala na razpolago dvorišče svoje domačije, ker ni imela potomcev, pa je z oporoko celotno posestvo prepustila domačim kulturnim delavcem. Od takrat se je prosvetno in kulturno de lo v tej va si ci ze lo pove ča lo. Na velikem travniku za hišo so pred leti uredili tudi manjše nogometno igri šče, na ka te rem v po let nih me -secih potekajo številni turnirji. V samem domu pa imajo poleg društva Ska la svoj se dež še druš tvo slo -venskih lovcev Doberdob in sovo-denjsko društvo krvodajalcev. Antoniji Korsič-Pavletič se bodo v soboto oddolžili in po njen po i me no va li dvo ra no, v ka te ri po -tekajo razne prireditve. Slavnostni go vor bo ob tej pri lož nos ti imel kulturni in družbeno-politični delavec ter nekdanji sovodenjski župan Vid Pri mo žič. Kul tur ni pro -gram, ki bo sle dil urad ne mu po i -menovanju, bodo oblikovali recita-torska skupina s Katerino Citter, Monico Quaggiato in Jurijem Klanj ščkom, ki ta rist ka Mar ti na Gereon in moški pevski zbor Skala. (vip) 18 Četrtek, 6. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - V splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Končno bodo obnovili dotrajan energetski blok Za poseg bo potreben milijon evrov - Z donacijo Zavarovalnice Triglav bodo začeli načrtovanje Šempetrska bolnišnica je prejela 12.500 evrov za posodobitev energetskega bloka, ki jih v okviru akcije Eko dona-cije podarja Zavarovalnica Triglav. Akcija poteka po vsej Sloveniji, omenjena zavarovalnica pa je enako vsoto namenila še enajstim drugim okoljevarstvenim projektom. »To veliko pomeni za bolnišnico, tako z ekonomskega in ekološkega vidika kot tudi z vidika samostojnosti v oskrbi z električno energijo v izjemnih situacijah, kot so na primer elementarne nesreče,« je včeraj na predstavitvi dona-cije z zadovoljstvom poudaril v.d. direktorja bolnišnice Silvan Saksida. »Prepričan sem, da smo se glede donacije odločili za pravo inštitucijo,« pa je dodal Vladimir Mišo Čeplak, član uprave zavarovalnice Triglav. Bolnišnica je investicijo v posodobitev energetskega bloka načrtovala že pred leti, vendar se je zataknilo ravno pri finančnih sredstvih, saj zanjo potrebuje milijon evrov. Ravno zato, poudarja Egon Fornazarič, direktor območne enote Nova Gorica Zavarovalnice Triglav, so se odločili, da z omenjeno vsoto pomagajo bolnišnici do uresničitve tega projekta, ki bo imel poleg ekonomskih tudi ekološke učinke, saj bi z zmanjšali emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Po besedah Silvana Sakside, bolnišnica beleži visok porast porabljene energije, kar že predstavlja 15 do 20 odstotkov bolnišničnih stroškov. Predstojnik tehnično-oskrbovalne službe v bolnišnici Aleš Bajc pa je dodal, da j e 30 let star energetski sistem v bolnišnici dotrajan, doslej pa se vanj praktično ni vlagalo nobenih sredstev, nekaj manjših posodobitev sta bili deležni le kotlovnica in fasada zgradbe. Zaradi stare opreme pa je težko tudi nadzorovati temperaturo v bolnišnici, pravi Bajc, zato neustrezna mikroklima v bolnišnici slabša tudi delovne pogoje. Načrtovana posodobitev obstoječih naprav za hlajenje in ogrevanje bolnišničnih prostorov, fasade, distribucije električne energije in samostojnega generatorja bo stekla postopoma. Najprej bodo pripravili projektno dokumentacijo, nato pa nastopili k realizaciji. Poleg omenjene donacije bodo za izpeljavo milijon evrov vrednega projekta potrebovali še dodatna sredstva. V bolnišnici računajo na evropske ekološke sklade, pri razpisih jim bo pomagala Regijska razvojna agencija severne Primorske. Denar, ki gaje Zavarovalnica Triglav bolnišnici podarila, bodo porabili za pripravo projektnega načrta, »vendar pa do-nirana vsota za to ne bo zadostovala,« šempeter - Saksida o beli stavki Zastojev še ni Zdravniki so se oprijeli pravice do enourne priprave na delo Zdravniki in medicinske sestre v šempetrski bolnišnici so bili med prvimi v Sloveniji, ki so se v začetku tedna oprijeli pravice do enourne individualne priprave na delo in tako začela t.i. blago obliko bele stavke v podporo pogajalski skupini zdravniškega sindikata Fides v Ljubljani, ki se že več mesecev pogaja z vlado. Doseči hočejo uvrstitev zdravnikov v ugodnejši plačilni sistem javnih uslužbencev. Po treh dneh bele stavke smo v. d. direktorja bolnišnice Silvana Saksido vprašali, ali ima ta ukrep medicinskega osebja že posledice, ki bi se kazale v zastojih pri delu. »Doslej do mene še ni prišla informacija, ki bi poročala o zastoju pri delu. Opravil sem sestanke s predstojniki služb in jih prosil, da izdelajo poročila o tem, ali je že prišlo do zastojev v izvedbi progra- ma. Poročila bom dobil v četrtek. Pričakujem pa, da se zadeva na nivoju države čim prej reši. Če se bo za to obliko dela odločilo veliko zaposlenih, bo to nedvomno pomenilo zastoj v izvedbi rednega programa, tako na neoperativnem kot operativnem področju. Predstojnikom in glavnim sestram sem poudaril, da morajo biti ur-gentini primeri obravnavani tako, kot jim to veleva stroka,« je povedal Saksida in dodal, da bo do zastojev pri delu in podaljševanja čakalnih dob zaradi odlaganj operacij nedvomno prišlo, če bo stavka trajala dalj časa. »Doslej še nisem bil obveščen, da bi kdorkoli ne bil operiran in nepregle-dan zaradi tega ukrepa zdravnikov in medicinskih sester,« je poudaril Saksida. V bolnišnici je 90 zdravnikov specialistov, kar pomeni izpad 90 ur dela dnevno. (km) gorica - ASTER Romoli in Petejan o skupnih projektih Mirensko letališče, ki kljub številnim načrtom ostaja neizkoriščeno, bi lahko v prihodnje uporabljali tudi za prirejanje velikih manifestacij in koncertov. Ideja se je porodila v teku včerajšnjega srečanja na goriški občini, kjer so se srečali goriški župan Ettore Romoli, sovodenjski župan Igor Petejan, goriški odbornik Antonio Devetag in nekateri občinski funkcionarji. Upravitelji so se pogovorili o razvoju goriškega območja z gospodarskega in turističnega vidika. V ta namen so pregledali projekte, ki sta jih občini Gorica in Sovodnje zastavili v okviru medobčinske zveze ASTER. Med projekte spada tudi ureditev kolesarskih stez med Gorico in Sovod-njami. Le-te bodo dale pomemben doprinos k razvoju turizma, ki je vezan na prvo svetovno vojno in na ovrednotenje goriškega gradu. Na razpolago je 2.900.000 deželnega prispevka, ki jih bosta občini uporabili v štirih sklopih. foto k. m. opozarja Saksida. Potrebovali bije še enkrat toliko. »Ostala sredstva za izgradnjo pa bomo črpali iz evropskih skladov saj bolnišnica nima denarja,« dodaja v.d. direktorja. Po najboljšem možnem izidu bi z omenjeno obnovo v bolnišnici lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta. Po prvih grobih izračunih jim bo posodobitev prinesla vsaj 50 odstotkov prihranka energije, saj načrtujejo tudi izgradnjo ko-generacije ali trigeneracije, to je toplotna oskrba in proizvodnja električne energije in uporaba pare. Obnovljen energetski sistem pa je nujno potreben tudi zaradi načrtovane izgradnje urgentnega centra, ki bo zanj pomenil še dodatno obremenitev in bi je, dotrajan kot je, ne zdržal. Donacijo Zavarovalnice Triglav je pozdravil tudi direktor RRA Severne Primorske, Črtomir Špacapan. Povedal je, da takšni projekti ne prinašajo »komercialnega« uspeha, zato jih je potrebno načrtovati na dolgi rok. Špacapan se nadeja uspeha na ustreznih evropskih razpisih, saj so le-ti načeloma naklonjeni tovrstnim ekološkim naložbam. (km) gorica, renče - Skupna svečanost za padlega pilota Spomin na sestrelitev Letalo kapetana Tullia Viscontija je strmoglavilo pred 82 leti pri Orehovljah Avstroogrski vojaki si ogledujejo sestreljeno letalo pri Orehovljah foto vip števerjan - Odprli fotografsko razstavo v gostilni Koršič V pričakovanju pomladi Svoje posnetke so postavili na ogled Renato Elia, Marko Lutman in Simon Komjanc Iz pesmi »Aspettando primavera« (V pričakovanju pomladi), ki jo je napisal Renato Elia, jemlje navdih fotografska razstava, ki so jo v soboto odprli v gostilni Koršič v Števerjanu. Svoje posnetke raznih pomla- danskih utrinkov so postavili na ogled Marko Lutman in Renato Elia, ki sta člana foto-kluba iz Ločnika, ter domačin Simon Komjanc. Na odprtju so bili prisotni števerjan-ski župan Hadrijan Corsi, podžupan Domi- bumbaca nik Humar in občinska odbornica za kulturo Franka Padovan, ki je poudarila, da so kulturni dogodki pomemben trenutek skupne rasti in srečevanja. Razstava bo na ogled do 21. marca. Preteklo nedeljo so Goričani najbrž opazili, da se je okrog poldne povečala prisotnost letal na nebu. Iz zahodne smeri se je namreč iznenada pojavila jata šestih turističnih letal, ki so nad Gorico priletela iz Veneta. Poletela so tudi nad Oslavje in nekajkrat obkrožila tamkajšnjo veliko vojaško kostnico in se nato spustila na goriško letališče. Šlo je za počastitev spomina na italijanskega pilota, ki je med prvo svetovno vojno izgubil življenje med sestrelitvijo na soškem bojišču. Pobudo za svečanost in obisk kraja sestrelitve, je dal poveljnik italijanskih letalskih sil v Avianu, polkovnik Roberto Sardo, ki je pomoč in sodelovanje poiskal pri društvu Soška fronta iz Nove Gorice. Oslavsko kostnico, kjer se nahajajo posmrtni ostanki pilota, kapetana Tullia Viscontija, je v nedeljo obiskala večja skupina ljudi z obeh strani meje, v glavnem raziskovalcev takratnih dogodkov in ljudi iz letalskih krogov. Iz Turina sta prišla tudi nečaka nesrečnega pilota, Maria Vittoria Visconti in njen brat Angelo Carlo. Po obisku kostnice so si gostje ogledali kraj v Orehovljah pri Mirnu, kjer je padlo sestreljeno letalo. Pri sestrelitvi je bil ubit pilot Tullio Visconti, drugi pilot pa je bil ranjen. To se je zgodilo 18. februarja 1916, ko je fronta še potekala na Doberdobski planoti in ob Soči, vas Orehovlje pa se je nahajala v zaledju avtroogrske vojske. Avstrijci so mrtvega pilota pokopali na enem od njihovih vojaških pokopališč v Ren-čah, veliko let po vojni in po dograditvi kostnice septembra leta 1938 pa so njegove posmrtne ostanke premestili na Oslavje. Gostje so si ogledali tudi kraj prvega pokopa v Renčah. Tistega daljnega februarskega dne 1916 leta je skupina petih italijanskih letal Caproni napadla in bombardirala Ljubljano. Pri tem je bilo med prebivalstvom več mrtvih. Na poti nazaj so Italijane nad Komnom prestregli avstrijski lovci in sestrelili dve letali. Enemu je uspelo doseči italijanske bojne položaje in je hudo poškodovano pristalo v Gonarsu, Visconti pa je s svojim letalom prisilno pristal na avstrijski strani fronte. V propagandne namene so Avstrijci napravili veliko posnetkov in fotografije objavili v številnih časopisih. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. marca 2008 19 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 7. marca koncert orkestra Pomeriggi Musicali »La via prosegue senza Fina«; 13. marca nastop Jin Xing Dance Theatre »Shanghai Tango«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 048133090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioProsa«: 11. marca »Trap-pola per topi«, nastopata Adriana Innocenti in Piero Nuti; »Sipario-Danza«: 17. marca, »Bolero« (Com-pagnia Balleto iz Rima); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 15. marca ob 20.45 »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Melfi«. Glasba: 18. marca, ob 20.45 Ramin Bahrami (klavir) »Johann Sebastian Bach«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Pre-snjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. TEATRANDO, niz komičnih gledaliških predstav v organizaciji kulturnega združenja Gradisca... Il teatro bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.45: 15. marca »Mi e caduta una cavalla nel letto«. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 14. marca ob 21. uri Ivan Segreto »Ampia«; 10. aprila ob 21. uri Andrea Brambilla (Zuzzurro) »Tutti i santi giorni«; 29. aprila ob 21. uri Tul-lio Solenghi »L'ultima radio«; 9. maja ob 21. uri David Riondino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Piano-fortissimo«; informacije na tel.0481-92683. ààk Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Jumper«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 «Meduse«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.00 »Jumper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il mat-tino ha l'oro in bocca«. Dvorana 5: 17.30 »Parlami d'amore«; 20.10 - 22.10 »John Rambo«. fî Razstave SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija - Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali je na ogled do 15. marca v razstavnih prostorih Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Ar-jan Pregl, Claudia Raza, Larissa To-massetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; urnik: od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V DVORANI APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 anni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI bo v petek, 7. marca, ob 18. uri v okviru praznovanja 8. marca odprtje samostojne razstave umen-tice Marine Brumat iz Fare. Umetnico bo predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. Za glasbeni okvir bosta poskrbeli solistka Miriam Pahor in pianistka Barbara Persič; do 20. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA bo do 12. marca na ogled razstava z naslovom Trubar - Vsem Slovencem. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je do 8. marca na ogled fotografska razstava Gianfranca Abrami-ja z naslovom Z Istro v srcu; urnik: 10.30 - 12.30 ter 16.30 - 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Sve-tozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pi-lonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-368917. V ROMANSU je v langobardski dvorani v občinski stavbi na ogled stalna razstava z naslovom Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481966904. ~M Koncerti NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. ANFFAS IZ GORICE ob 40-letnici delovanja združenja prireja koncert pihalnega orkestra Mesta Gorica v soboto, 8. marca, ob 20.30 v avditoriju v ul. Roma v Gorici; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v soboto, 8. marca, ob 22.30 koncert skupine Salamandra Salamandra in njihovega gosta Fea Vo-lariča. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 14. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert z naslovom »Fagottissi-mo«, nastopili bodo Mihai Timofte, Costica Marcut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 15. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Ferdinando Mus-sutto; vstop prost. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca pohod na Sella Buinz (2480 m) - zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot v skupini Montaža z izhodiščem na Ne-vejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezna popolna zimska oprema. Odhod ob 5. uri izpred društvenih prostorov; informacije pri vodniku Stanislavu Jablanšček (tel. 0038631-883169). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v nedeljo, 9. marca, pohod po Kraški gmajni. Izlet primeren za vsakogar, v organizaciji Planinske skupine Trstelj. Zbirno mesto v Lipi na Krasu pri stari šoli ob 9. uri. Zmerne hoje za od 3 do 4 ure. Po končanem pohodu družabno srečanje; informacije na tel. 003841-507755 (Bojan Mermolja) in na tel. 003831677982 (Andrej Furlan). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo, da bo 8. marca avtobus za izlet v Abano odpeljal ob 7.15 iz Ronk (pi-cerija Il Gambero), ob 7.30 iz Doberdoba pri cerkvi in ob 7.40 iz Jamelj. PD RUPA-PEČ IN ASKD VIPAVA organizirata v nedeljo, 9. marca, izlet na sneg in v terme v Bad Kleinkirchheim. Odhod iz Rupe ob 6.30; informacije in vpis na tel. št. 3286979597 (Martina). □ Obvestila MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH bo od 1. marca odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku pa bosta ekološka otoka še naprej odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. GALERIJA SPAZZAPAN v Gradišču obvešča, da je odprta z novimi urni- ki in sicer od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. OB PRILOŽNOSTI SMUČARSKIH TEČAJEV SPDG v nedeljo, 24. februarja, je prišlo na avtobusu do zamenjave otroških smuči. Lastnik smuči znamke elan x integra 5.0 JR, dolžine 113 cm, rumene barve, naj se javi na tel. 0481-882620 v večernih urah. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da je v teku nabiranje podpisov za listo kandidatov SSk za deželni svet, ki kandidirajo v goriškem okrožju. Kdor hoče podpisati listo, se lahko obrne do goriškega sedeža stranke vsak dan od 8.30 do 9.30 ter od 17. do 19. ure ali do izvoljenih predstavnikov SSk. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju z občino Sovodnje, s so-vodenjsko civilno zaščito in z ribiškim zavodom ETP čistilno akcijo bregov Soče in Vipave v nedeljo, 9. marca. Zbirališče ob 8.30 na sedežu društva Vipava v Sovodnjah. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. H Prireditve KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZTT vabita na predstavitev zbirke poezij Marine Cernetig »Pa nič nie še umar-lo« v torek, 11. marca, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB Centru v Gorici. O zbirki bosta spregovorila Miha Obit in Martina Kafol, ob koncu pa bo Lucia Trusgnach podala kratek povzetek letošnjega jubilejnega 50. Trinkovega koledarja. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ vabi na večer slovenske kulture v torek, 11. marca, ob 20.30, v domu Andreja Budala v Štandrežu. KULTURNO DRUŠTVO SKALA v sodelovanju s SKD Vipava in SD Karni-val vabi v soboto, 8. marca, ob 20.30 v Gabrje na praznovanje dneva slovenske kulture. OBČINA ROMANS prireja v petek, 7. marca, ob 20.30 v avditoriju Galupin na trgu Candussi v Romansu predstavitev novega Zvezka literarne nagrade Celso Macor. Izdajo 2004/2006 Zvezka št. 2-3 bosta predstavila Fer-ruccio Tassin in Hans Kitzmuller. ONAV (vsedržavna organizacija po-kuševalcev vin) obvešča, da bo v soboto, 8. marca, veliko praznovanje in večerja s pomembnimi gosti in vini iz kleti Goriška Brda; informacije in rezervacije na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 15. marca, in v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v nedeljo, 9. marca, ob 19.30 Prešernova proslava z naslovom Dobra volja je najbolja v priredbi pihalnega orkestra Kras in kulturnih društev Kremenjak, Jezero in Hrast. S spletom glasbe, plesa in gledaliških prizorov bodo nastopili otroci in mladi iz doberdobske občine. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 10. marca predavanje na temo strahu; večer bo povezovala Giusy Bellusci. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v petek, 7. marca, ob 22. uri improvizacijski plesni performans v organizaciji goriškega kulturnega umetniškega društva KREA. Nastopata japonski buto plesalec Ryuze Fu-kuhare in njegova dva ameriška spremljevalna glasbenika George Cre-maschi (kontrabas,elektronika) in Liz Allbee (trobenta, elektronika). Na tržaški filozofski fakulteti je uspešno diplomiral Patrih Zulian Vso srečo in še mnogo uspehov mu želijo mama, tata, Elena, Igor, noni Olga in Anita. S Patrikom se veselita in mu čestitata teta Loredana in sestrična Lorena z družinama Čestitamo Patriku Zulianu za doseženi univerzitetni uspeh in se z njim veselimo tovariši VZPI Dol-Jamlje ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na Ustvarjalnost 2008 na sedežu KD Skala v Gabrjah v nedeljo, 9. marca, od 10. do 13. ure: Andrea Pahor tridimenzionalno opredmeti svojo zamisel; Ivan Zotti se ukvarja s plastičnostjo, gibkostjo in toplino lesa; Boris Prinčič se na svojstven način posveča fotografskim posnetkom; Susi Makuc išče ravnotežje in posreduje napetosti skozi ledene odseve obdelanega stekla; Igor Cro-selli in Robert Ocretti se posvečata govorici kraškega kamna; Andrej Ro-sano in Mitja Morgut bosta ponudila nekaj požirkov obrtniškega piva za pokušnjo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu na kulturni večer Mimoze za vas. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave Misli likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan, s sestro Immaccolato iz Gorice in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovren-cich. Vodila bo Martina Repinc. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Prešernovo proslavo »Od Trsta do Števerjana« v petek, 7. marca 2008, ob 20. uri, v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Govornik dr. Livio Semolič in sodelujejo: OPZ Kremen-jak, OPZ F. B. Sedej iz Števerjana, plesni skupini Kremenjak, plesna skupina MOSP in Oktet Odmevi. 0 Mali oglasi PRODAM avto Fiat 600, letnik 2005, cena 4.000,00 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM diatonično harmoniko »Melodija«. Cena 1.100,00 evrov. Tel. št. 335-5387249. PRODAM klasično spalno sobo (zakonska postelja, ogledalo, dve omari in dve nočni omarici) in omaro dnevne sobe z mizico po nizki ceni; tel. 347-3590912. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Caterina Palazzo vd. Indaco v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Fulvio Si-monetti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.30, Dirce Luigia Martellos vd. Valdemarin v kapeli pokopališča v Versi in na pokopališče v Romansu. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 14.00, Carmen Govetto vd. Vi-sintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nicola Sarci-na iz bolnišnice na pokopališče; 12.00, Gesuina Caselli vd. Pascutti v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Giorgio Cossar (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. 20 Četrtek, 6. marca 2008 ŠPORT / zda - Na demokratskih primarnih volitvah premagala Baracka Obamo v Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu Po torkovi zmagi v treh državah Clintonova ostaja v igri za Belo hišo Le v Vermontu ji je spodletelo - Pri republikancih je John McCain že osvojil republikansko predsedniško nominacijo NEW YORK - Newyorški senatorki Hillary Clinton je v torek uspelo, da še naprej ostaja v igri za predsedniško nominacijo demokratske stranke potem, ko je v zveznih državah Ohio in Teksas premagala senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Pri republikancih je John McCain v torek že osvojil republikansko predsedniško nominacijo. Re pub likan ci in de mo kra ti so se v torek na strankarskih volitvah pomerili v Vermontu, Rhode Islandu, Ohiu in Teksasu. Senator iz Arizone McCain je po pričakovanjih zanesljivo zmagal v vseh štirih državah, tako da se je nekdanji guverner Arkansasa Mike Hucka-bee poslovil od predsedniške tekme, saj je McCain zbral več kot 1191 delegatskih glasov, kolikor jih je potrebno za osvojitev nominacije. Kot je zatrdil Huckabee, si bo sedaj odločno prizadeval za poenotenje stranke za McCai-nom, ki ga je imenoval častnega človeka in mu obljubil vso podporo. Senatorja je včeraj v Beli hiši sprejel predsednik George Bush, ki je svojemu nasprotniku za strankarsko nominacijo leta 2000 prav tako izrazil uradno podporo. 71-letni McCain je svojim privržencem v Dallasu povedal, da samozavestno in ponižno ter z občutkom odgovornosti prevzema pred- sedniško nominacijo stranke ter nemudoma kritiziral demokratske pozive k umiku iz Iraka. McCain in republikanci imaj o sedaj na voljo precej časa, da se pripravijo na splošne volitve proti izbrancu demokratov, ki pa trenutno še ni znan. Obama je po enajstih zaporednih zmagah v torek v Vermontu dodal še zanesljivo dvanajsto, nato pa je Clintonova prekinila njegov niz najprej s prav tako prepričljivo zmago v Rhode Islandu, zatem še v Ohiu, kjer j e po 86 odstotkih preštetih glasov osvojila 55 odstotkov, Obama 43 odstotkov glasov. Ameriške televizije in ameriška tiskovna agencija AP pa so nato včeraj po 76 odstotkih preštetih glasov volitev v Teksasu Clintonovo z 51 odstotki podpore že razglasile za zmagovalko proti Obami, ki je prejel 47 odstotkov glasov. Rezultate strankarskih volitev so v Teksasu šteli pozno v noč, dokončna razdelitev delegatskih glasov te države pa morda ne bo znana do petka, saj so volitvam sledila še strankarska zborovanja, katerih rezultati se lahko štejejo do takrat. Ne glede na tri zaporedne zmage 60-letne Clintonove, Obama ohranja prednost v številu delegatskih glasov, kar je v torek zvečer poudaril tudi svojim privržencem v teksaškem San An- John Mccain pri predsedniku Georgeu Bushu ansa Hillary Clinton slavi zmago toniu. Obama je pred torkom po štetju tiskovne agencije AP vodil s 1389 delegatskimi glasovi proti 1276. Ker pa jih demokrati z volitvami in strankarskimi zborovanji delijo po proporcionalnem na če lu, se mu pred nost pred Clin to no -vo ne bo zelo zmanjšala. Po vseh izračunih, ki so na voljo, nobenemu kandidatu z volitvami in strankarskimi zborovanji ne bo uspelo osvojiti potrebnih 2025 delegatskih glasov za zmago, četudi porazi nasprotnika v vseh preostalih državah do junija. Naposled bodo odločali glasovi tako imenovanih "super delegatov" oziroma strankarskih veljakov, ki se lahko odločijo po svoje. Demo kra tom se se daj obe ta po -daljšana kampanja vsaj do 22. aprila, ko bo na vrsti Pensilvanija, pred tem pa bodo strankarska zborovanja v Wyomin-gu 8. marca in volitve v Mississippiju 11. marca. Pričakovati je ostro kampanjo, saj so se napadi Clintonove na 46-let-nega Obamo s poudarjanjem njegove neizkušenosti očitno obrestovali. Zanjo je namreč glasovala večina demokratov, ki so se tik pred volitvami odločili, komu bodo oddali svoj glas. Obami je škodoval tudi član njegove kampanje, kije kanadski vladi razlagal, da senator ni resno mislil, ko je napovedoval nova pogajanja o sporazumu o prosti trgovini ansa Portaženega Baracka Obamo tolaži žena Michelle ansa Severne Amerike (Nafta), ki ga v Ohiu krivijo za izgubo delovnih mest. Clintonova je vidno olajšana svojim ponovno navdušenim privržencem v Columbusu v državi Ohio dejala, da se sedaj tekma šele začenja in bo šla naprej do končne zmage. Letošnje volitve tako ostajajo polne preobratov, Clintonovi pa je kampanjo po New Hampshireu januarja uspelo še drugič ohraniti pri življenju, tokrat v Ohiu. Kot so pokazale vzporedne ankete, sta zanjo v Ohiu glasovali dve tretjini belopoltih volivcev in celo večina belopoltih moš kih. Ohranila je tudi podporo žensk in starejših ter revnejših in manj izobraženih demokratov. V Teksasu je prejela dve tretjini glasov demokratov latin-skoameriškega porekla. Obama je ohranil svojo podporo med mladimi, bolj izobraženimi ter premožnimi demokrati in skoraj 90 odstotkov podpore med temnopoltimi. Po mnenju komentatorja televizije CNN, republikanca Boba Bennetta, pa newyorški senatorki morda še najbolj pomaga to, da se je izpred oči javnosti umaknil njen soprog, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, kije z neprevidnimi izjavami doživel veliko kritik iz vrst demokratske stranke. (STA) bližnji vzhod - Težko posredovanje ameriške državne sekretarke po dogodkih v Gazi Condoleezza Rice: Izraelci in Palestinci so pripravljeni na nadaljevanje pogovorov TEL AVIV - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj na novinarski konferenci z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni v Jeruzalemu napovedala, da so Izrael in Palestinci kljub nasilju na območju Gaze pripravljeni na nadaljevanje mirovnih pogovorov. "Obe strani sta me seznanili, da nameravata obnoviti pogajanja," je ob koncu svoje dvodnevne bližnjevzhodne turneje dejala Riceova, ki pa ni razkrila datuma za nadaljevanje pogovorov. Dejala je le, da sta "obe strani v stiku, kako to uresničiti". Riceova je še dejala, da prekinitev ognja "ni pogoj za začetek pogovorov". Ob tem je palestinski predsednik Mahmud Abas v Ramali sporočil, da ceni prizadevanja Riceove, da zaščiti mirovni proces in pogajanja. Mirovni proces je "strateška odločitev" in njegova stran ima "ves namen", da ponovno začne z mirovnimi pogovori, je dejal Abas, ki je še v nedeljo zagotavljal, da je na pogajanja pripravljen šele po prekinitvi ognja na območju Gaze. Abas je mirovna pogajanja prekinil zaradi številnih žrtev operacije izraelske vojske na območju Gaze. V tednu dni je bilo v izraelskih vojaških akcijah na območje Gaze ubitih 127 Palestincev, 400 pa je bilo ranjenih. Izraelski varnostni svet je sicer včeraj odločil, da je cilj celovita zaustavitev raketnih napadov palestinskih skrajnežev na izraelsko ozemlje. Iz urada izraelskega premier Ehuda Olmerta so ob tem sporočili, da se bo boj proti oblasti Hamasa na območju Gaze nadaljeval. Hkrati si bo Izrael prizadeval za mirovni proces s palestinskimi avtonomnimi oblastmi in za preprečitev humanitarne katastrofe na območju Gaze. Pred tem je Olmert napovedal nadaljevanje vojaških akcij na območju Gaze. "Vojaške akcije proti Hamasu na območju Gaze se bodo nadaljevale, dokler se ne bo prenehalo obstreljevanje z raketami". Livnijeva je v zvezi s tem dejala, da si Izrael želi sodelovanja s palestinskimi avtonomnimi oblastmi in si bo prizadeval za deligitimacijo Hamasa. (STA) Condoleezza Rice in Cipi Livni ansa Chavez za mir, kljub napetostim s Kolumbijo CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je včeraj dejal, da si "želi miru", vendar pa Kolumbija in njeni zavezniki v Washingtonu utelešajo vojno. Dodal je še, da je nenehen spor z ZDA neizogiben. "Potrebno je povedati: Oni, država in njeni lakaji, so vojna. Mi želimo mir. Mi smo pot k miru," je v televizijskem nagovoru dejal Chavez. Venezuela in Ekvador sta v nedeljo kot odgovor na kolumbijsko vojaško akcijo, v kateri je bilo ubitih več deset upornikov v taborišču na ekvadorskem ozemlju, na meje s Kolumbijo postala več tisoč vojakov. Na napetosti med Ekvadorjem, Venezuelo in Kolumbijo se je včeraj odzvalo slovensko predsedstvo EU in v imenu EU izrazilo zaskrbljena zaradi vse večjih napetosti med Venezuelo, Ekvadorjem in Kolumbijo ter napotitve oboroženih sil na mejna območja med temi državami. Vse vpletene strani je EU pozvala, naj se vzdržijo skrajnih dejanj in preprečijo nadaljnje poslabšanje trenutnih razmer in spodbudila vse vpletene države, naj si prizadevajo za mirno rešitev težav z dialogom. EU za arabski načrt rešitve libanonske krize BEJRUT - Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v torek v Bejrutu dejal, da EU podpira načrt Arabske lige za končanje libanonske politične krize. Ob tem je pozval Libijo, naj izvoli novega predsednika še pred vrhom Arabske lige, ki bo konec marca v Siriji. Načrt Arabske lige vsebuje tri temeljne elemente: poziv k predsedniškim volitvam in oblikovanju nove vlade narodne enotnosti ter poziv k sprejetju novega volilnega zakona. V Libanonu so namreč minuli teden že petnajstič preložili predsedniške volitve, država pa je tako brez predsednika države že od od 23. novembra lani, ko se je iztekel mandat pro-sirskemu politiku Emilu Lahoudu. Parlament naj bi predsednika države skušal ponovno izvoliti 11. marca. Do ponovne preložitve je prišlo potem, ko generalnemu sekretarju Arabske lige Amru Musi ni uspelo premostiti zastoja med prozahodno vladajočo večino in opozicijo pod vodstvom libanonskega gibanja Hez-bolah. (STA) / SVET Četrtek, 6. marca 2008 21 srbija - Predsednik vlade in predsednik države spet globoko sprta Kostunica za vključitev v EU kot kosovo Južna Osetija le skupno s Kosovom, Tadic proti zahteva O sporni resoluciji včeraj začela razpravljati skupščina - Vlada na robu krize priznanje BEOGRAD - Srbska skupščina je včeraj začela razpravo o predlogu resolucije, v skladu s katero bi se Srbija Evropski uniji pridružila samo skupaj s Kosovom. Predsednik parlamenta Oliver Dulic je sejo parlamenta kmalu po začetku prekinil, češ da mora o predlagani resoluciji najprej razpravljati srbska vlada, šele nato pa bodo lahko o njej odločali poslanci. Resolucija, ki jo je predlagala Srbska radikalna stranka (SRS), EU poziva, naj "jasno in nedvoumno" pove, da je Kosovo del Srbije, sicer se pristopna pogajanja med unijo in Srbijo ne bodo nadaljevala. Predlog med drugim tudi obsoja "nezakonito odločitev EU, da v Srbijo (na Kosovo) pošlje misijo Eulex, s čimer EU krši osnovna načela mednarodnega prava". Resolucija bo verjetno sprejeta, saj naj bi jo poleg radikalcev podprli še člani Demokratske stranke Srbije (-DSS) premiera Vojislava Koštunice, Nove Srbije (NS) in Socialistične stranke Srbije (SPS). Nasprotovanje resoluciji so izrazile Demokratska stranka (DS) predsednika Borisa Tadica, G17 Plus, Liberalno demokratska stranka (LDP) in Zveza vojvodinskih Madžarov. Sprejetje resolucije bi povzročilo razkol v srbski liberalno-konserva-tivni vladni koaliciji in bi lahko povzroči lo celo padec vla de in raz pis predčasnih volitev. Druga možnost je, da bi novo vlado oblikovali Koštuniče-va konservativna DSS in radikalci. Predsed nik Tadic na mreč ome -njeni resoluciji odločno nasprotuje in svari, da bi njeno sprejetje vodilo le v nadaljnjo izolacijo Srbije. Kot je poudaril v torek, se resolucija ne ukvarja z ohranjanjem celovitosti Srbije in ne ko ris ti zašči ti Kosova, am pak je njen osnovni namen, da Srbija prekine pogajanja o članstvu v EU. Koš tuni ca je par la men tar ne stranke nasprotno že v torek pozval, naj potrdijo enotno državno in nacionalno politiko, ki Kosovo obravnava kot del Srbije. Kot je dodal, bi ta skupna politika lahko zadovoljila tako tiste stranke, ki vztrajajo pri evropski integraciji, kot tudi tiste, ki si prizadevajo za ubra ni tev Kosova kot de la Sr -bije. Razprava o predlogu resolucije z naslovom "Resolucija narodne skupščine Republike Srbije o zaščiti ozemeljske celovitosti Republike Srbije v odno sih z med na rod ni mi or gani zaci - jami" - v prvotni verziji je bilo temu dodano še "posebej z EU" - je bila na začetku včerajšnje seje parlamenta pričakovano uvrščena na dnevni red z glasovi poslancev SRS, DSS, NS in SPS. Sicer pa je Koštuničeva DSS včeraj tudi predstavila predlog za razpis referenduma, na katerem bi se srbski državljani odločali o vstopu države v EU s Kosovom ali brez nje ga, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Če so vse stranke za vstop Srbije v EU, ne potrebujemo referenduma o tem. Referendum bi organizirali zato, da bi rešili nastali problem, ali naj Srbija vstopi v EU skupaj s Kosovom ali ne," je povedal tiskovni predstavnik DSS Andreja Mladenovic. Srbska zakonodaja predvideva, da je lahko vsako vprašanje, ki je v pris-toj nos ti par la men ta, tudi predmet referenduma. Za razpis slednjega srbska ustava zahteva podporo večine poslancev, zadostuje pa tudi 100.000 zbranih podpisov volivcev. (STA) MOSKVA - Parlament v Južni Osetiji, regiji v Gruziji, ki si prizadeva za odcepitev, je v torek sprejel resolucijo, v kateri so Evropsko unijo, Rusijo in Združene narode pozvali, naj priznajo neodvisnost Južne Ose-tije. "Precedens Kosova je prepričljiv argument," so zapisali v resoluciji. "Južna Osetija ima vse potrebne pogoje in lastnosti za suvereno državo ter deluje v skladu z načeli demokracije in kot država, ki spoštuje zakone in je socialno usmerjena," je še zapisano v resoluciji. Hkrati so tudi iz Abhazije napovedali, da naj bi tamkajšnji parlament še ta teden sprejel podobno resolucijo. Abhazi-ja in Južna Osetija sta se v začetku 90. letih minulega stoletja dejansko odcepili od Gruzije. Z gospodarsko in diplomatsko podporo Rusije ti dve provinci na območju Kavkaza od takrat delujeta kot samostojni državi. Nobena država, niti Rusija, pa njune neodvisnosti ni priznala. (STA) Boris Tadič Vojislav Koštunica vatikan - Jeseni Vrh katoliških in islamskih voditeljev VATIKAN - Papež Benedikt XVI. bo novembra gostil vrh katoliških in muslimanskih voditeljev, so sporočili iz Vatikana. Gre za prvi tovrstni vrh, ki so ga napovedali po dvodnevnih pogovorih predstavnikov Vatikana in predstavnikov muslimanov iz Italije, Velike Britanije, Jordanije in Turčije. Konferenca bo potekala od 4. do 6. novembra, kar je natanko leto dni po tem, ko je 138 muslimanskih voditeljev iz 43 držav na Vatikan naslovilo odprto pismo, v katerem so pozvali k miru. Leto pred tem je namreč papež s svojim govorom na nemški univerzi v Re-gensburgu razjezil nekatere muslimanske voditelje. V govoru je islamsko vero poistovetil z nasiljem. "Papež se želi srečati z muslimanskimi voditelji, da bi skupaj ugotovili, kaj nas združuje, ne da bi pri tem mini-malizirali ali ignorirali naše razlike," je danes še poudaril vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone. (STA) Premier Wen Jiabao je govoril tudi o olimpijskih igrah ansa nafta - Kljub pozivom porabnikov Opec ne bo spreminjal proizvodnih kvot Sod nafte včeraj nad 101 dolarjem DUNAJ - Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) zaenkrat ne bo spreminjala proizvodnih količin v 13 državah članicah, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa po koncu včerajšnje ministrske konference na Dunaju povedal tiskovni predstavnik Opeca. Članice Opeca, izvzemši Irak, bodo tako še naprej dnevno proizvajale 29,67 milijona sodov nafte. Proizvodnja vseh 13 članic kartela pa trenutno znaša 32 milijonov sodov dnevno, kar znaša približno 40 odstotkov svetovne proizvodnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opec tako ni upošteval nasvetov največjih porabnic nafte, da zviša dnevno proizvodnjo in tako umiri cene, ki so se v minulih dneh povzpele na nove rekordne vrednosti. V ponedeljek je bilo treba za sod ameriške nafte odšteti kar 104 dolarjev, včerajpopoldne pa je cena soda zahodnoteksaške lahke nafte dosegla 101,12 dolarja. Opec vztraja, da je zalog nafte dovolj in da so visoke cene posledica šibkega dolarja. Visoke cene so po mnenju naftnih ministrov Opeca tudi posledica geopolitičnih razmer in nezadostnega števila rafinerij po svetu, navaja AFP. Ministri Opeca se bodo naslednjič na temo proizvodnje nafte sestali 9. septembra, po potrebi pa tudi prej. Si cer pa se bodo sre čali že ko nec aprila v Rimu, kjer bo potekala konferenca proizvajalk in največjih porabnic nafte. (STA) Trgovci z nafto na newyorški borzi kitajska - Ob začetku letnega zasedanja ljudskega kongresa Premier Wen Jiabao za počasnejšo gospodarsko rast in spoštovanje okolja PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao je včeraj v nagovoru narodu ob začetku letnega zasedanja vsekitaj-skega ljudskega kongresa napovedal, da želi upočasniti bliskovito gospodarsko rast, obrzdati naraščajočo inflacijo in okrepiti varstvo okolja. Ob tem je pozval k "pametni finančni politiki in omejeni denarni politiki". "Trenutno naraščanje cen in vse močnejši inflacijski pritiski so največja skrb naroda," je v svojem dvoinpo-lurnem nagovoru okoli 3000 delegatom dejal kitajski premier. Rast cen ima velik vpliv na življenje ljudi, še zlasti tistih skupin z nižjimi prihodki, je dejal. Za letošnje leto je napovedal nekoliko nižjo gospodarsko rast, ki naj bi se gibala pri osmih odstotkih. Podobno napoved za leta 2007 je Kitajska presegla z 11,4 odstotka. Rast cen naj bi po njegovih besedah omejili na 4,8 odstotka. Dejal je tudi, da velike podražitve proizvodnih sredstev in nepremičnin otežujejo boj proti inflaciji. V začetku leta so maloprodajne cene s 7,1-odstotnim povečanjem dosegle najvišjo raven v zadnjih 11 letih. Samo cene prehrane so po uradnih podatkih narasle za 18,2 odstotka. V govoru je Wen pozval tudi k večjim prizadevanjem pri varstvu okolja. " To le to bo odlo čil no, da bi do segli zavezujoče cilje glede varčevanja pri porabi energije in zmanjšanju izpustov škodljivih snovi. S tem je nakazal na do sedaj ne dosežene napovedi, da bi do leta 2010 porabo energije glede na gospodarske dosežke znižali za 20 odstotkov, škodljive izpuste pa za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Premier se je dotaknil tudi bližnjih olimpijskih iger v Pekingu. Poudaril je, da bodo igre edin stve ne in do bro organizirane. "Igre bomo dobro organizirali. V sodelovanju z mednarodno skupnostjo bomo zagotovili edinstven in dobro pripravljen športni dogodek," je v govoru 3000 delegatom dejal Wen Jiabao in dodal: "Teh iger se veselijo vsi sinovi in hčere kitajskega naroda." Kongres bo na zasedanju, ki naj bi predvidoma trajal 10 dni, potrdil tudi imenovanja na najvišje položaje v državi in reformo vlade. Tako naj bi kon gres po pri čako vanjih na polo žaj predsednika države znova izvolil Hu Jintaa, Wen Jiabao pa bo ostal na premi er skem polo žaju. Poleg tega bodo potrdili državni proračun za leto 2008. (STA) ansa eu in zda Iran naj končno brez slepomišenja sodeluje z IAEA DUNAJ - Evropska unija in ZDA sta včeraj pozvale Iran, naj polno sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) glede svojega jedrskega programa. "EU je še naprej globoko zaskrbljena nad dejstvom, da IAEA kljub štirim letom intenzivnih prizadevanj še vedno ne more določiti narave iranskega jedrskega programa," je v imenu unije dejal predstavnik Slovenije kot predsedujoče EU Ernest Pe-trič. Ameriški veleposlanik pri IAEA Gregory Schulte je prav tako izpostavil nujnost polnega sodelovanja Teherana, da bi mednarodna skupnost lahko vzpostavila zaupanje v njegov jedrski program. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je včeraj sporočil, da se bo njegova država po tem, ko je Varnostni svet ZN v ponedeljek skoraj soglasno potrdil nov, doslej že tretji paket sankcij proti Iranu - o svojem jedrskem programu pogajala le še v okviru IAEA. S tem je Iran v bistvu prekinil pogajanja z EU, ki sta jih v minulih letih vodila t. i. trojka EU (Nemčija, Francija in Velika Britanija) in visoki predstavnik za skupno zunanjo politiko Solana. (STA) 2 2 Četrtek, 6. marca 2008 trst - Gledališče La Contrada Tetovirana roža V glavni vlogi nastopa Mariangela DAbbraccio - Od jutri V abonmajskem nizu gledališča ja Williamsa. Tokratna Serafinaje MaLa Contrada - Orazio Bobbio bo od jut- riangela DAbbraccio, Alvaro pa Paolo ri na sporedu slovita drama Tetovira- Giovannucci (na sliki). Predstavo si bo na roža ameriškega avtorja Tennessee- mogoče ogledati do nedelje, 16. marca. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Rainer Werner Fassbinder: »Le lacrime amare di Petra von Kant« / Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije, Stalno gledališče iz Turina in v sodelovanju z Théâtre National Populaire Villeurbanne - Lyon. Režija: Antonio Latella. Urnik: v sredo, 12. marca ob 20.30, v četrtek, 13. ob 16.00 in 20.30, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Clive Duncan: »Wild weekend« / v angleščini nastopa Vienna's English Theatre. Urnik: danes, 6. marca ob 21.00, jutri, 7. ob 11.00 in 19.00 ter v soboto, 8. marca ob 11.00 in 17.00. Patrick Sueskind: »Il contrabasso« / Apas Produzioni. Režija: Marco Risi. Urnik: od 10. do 15. marca ob 21.00 v nedeljo, 16. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: jutri, 7. in v soboto, 8, ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče S. Giovanni (Ul. S. Cilino 99/1) Harold Pinter: »Prove d'autore« in »Victoria station«. / Nastopa gledališka skupina Teatro incontro. Režija: Simonetta Feresin. Urnik: v soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. marca ob 17.00. Gledališče Miela V soboto, 8. marca ob 21.00 / V okviru niza komičnih predstav bo na sporedu v monologu Roberta Citrana predstava »Ciao nudo - Memorie di un chirichetto«. GORICA Kulturni dom V torek, 11. marca ob 20.45 / Gledališka predstava »Stekli psi« v izvedbi SNG Nova Gorica. V soboto, 15. marca ob 20.45 / Gledališka predstava skupine "Gradisca... Il teatro": »Mi e caduta una cavalla nel-l'letto« (Padla mi je ena kobila v posteljo). Režija: Salvatore Zona. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 15. marca ob 20.45 / Ulde-rico Pesce: »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Mel-fi«. Nastopata Ulderico Pesce in Andrea Satta. VIDEM Teatro Palamostre Werner Schwab: »Sterminio« / Nastopa Teatro delle Albe v okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Režija: Marco Martinelli. Urnik: od 11. do 13. marca ob 21.00, 15. marca ob 19.00 in 22.00 ter 16. marca ob 21.00. _SLOVENIJA_ ILIRSKA BISTRICA Kulturni dom V soboto, 8. marca ob 19.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Gledališče Špas teater Mengeš nastopa z delom »5 žensk.com«. V ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Matjaž Zupančič: »Razred«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. marca ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Razred«. Jutri, 7. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Zijah A. Sokolovic: »Glumac ... je glumac ... je glumac«. V torek, 11. ob 18.00 in v sredo, 13. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagaba-ba«. V sredo, 12. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Jutri, 7. marca ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V soboto, 8. in v ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. V torek, 11. marca ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. MGL Veliki oder Danes, 6. marca ob 19.30 / Elfriede Jelinek: »Mala trilogija smrti«. Gostuje Beogradsko dramsko pozorište. Jutri, 7., v soboto, 8. in v nedeljo, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 10. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 11. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 12. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V četrtek, 13. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Mala scena MGL Danes, 6. marca ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. Jutri, 7. marca ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 8. marca ob 20.00 / Miro Ga- PRIREDITVE vran: »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 10. marca ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V torek, 11. marca ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V četrtek, 13. marca ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Danes, 6., jutri, 7. in v soboto, 8. marca ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova«, komedija. Režija: Luka Martin Škof. V sredo, 12. ob 19.30, v četrtek, 13. ob 17.00 in 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. V petek, 14. marca ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: danes, 6., jutri, 7. in v soboto, B. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca ob 16.00. V ponedeljek, 10. marca ob 20.30 / Nastopil bo Quartetto Emerson v priredbi tržaškega koncertnega društva v okviru sezone 07/0B. GORICA Kulturni dom Danes, 6. marca ob 20.30 / Koncert afro-kubanskih ritmov s skupino »Co-rine d'Oro« (Kuba, Egipt, Nigerija, Senegal). Vstop prost. Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 13. marca: / Koncert Duo Sluga - Corazza: Sluga Aleksander -čelo, Carlo Corazza - klavir. Avditorij V petek, 14. marca ob 20.45 / »Fagot-tissimo«. Mihai Timofte, Costica Mar-cut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 6. marca ob 20.45 / Compañia Antonio Gades, »Carmen«, baletna predstava. Režija: Antonio Gades in Carlos Saura. V četrtek, 13. marca ob 20.45 / Simfonični orkester FJK. Dirigent: Umberto Benedetti Michelangeli. Jeffrey Swann - klavir. V nedeljo, 16. marca ob 20.45 / »U- Theatre / Shaolin kun fu. A hit of Zen«. Plesno-glasbeni spektakel. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 8. marca ob 20.15, velika dvorana / Koncert ob B. marcu: »Nei-sha«. V ponedeljek, 10. marca ob 20.15, velika dvorana / Komorni orkester »Spi-rit of Europe«. Karmen Pečar - violončelo. Dirigent: Martin Sieghart. LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 1B.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Raz- stava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Občinska umetnostna dvorana: do 16. marca razstavlja pod naslovom »Bian-co d'ombra« Marina Brumat. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BORŠT Srenjska hiša: od danes, 6. marca (otvoritev ob 20.30) do 9. marca bo na ogled razstava ročnih del domačih žensk in razstava tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini. Urnik: v petek, 7. od 16.00 do 20.00, v soboto, 8. od 15.00 do 18.00 in v nedeljo, 9. marca od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 21. marca je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V hiši Morassi v grajskem naselju, je do 8. marca na ogled fotografska razstava Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; razen nedelje in pone-dljka je odprto med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30. V dvorani APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 an-ni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. Kulturni dom: od jutri, 7. marca (otvoritev ob 18.00), do 20. marca bo razstavljala slikarka Marina Brumat iz Fare ob Soči. Možnost ogleda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 14. marca, bo pod naslovom »Moji srčni kraljici« razstavljal likovnik Rudi Skočir. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. (Nadalje možen ogled do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni). ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lut-mana, Renata Elie in Simona Komjan-ca na temo pomladi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. -/ _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: od danes, 6. marca (otvoritev ob 18.00), bo v veliki galeriji razstavljal slike z naslovom »Žarjenje življenja« Mirjam Kocjan. MC Podlaga Sežana: od jutri, 7. (otvoritev ob 20.00) do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pi-lonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro; informacije na tel. 003865-3689177. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure . IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. N IMIV O S TI Četrtek, 6. marca 2008 dolžina dneva Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 Dolžina dneva 11.25 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 16.41. bioprognoza Danes se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave in tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 3.14 najnižje -30 cm, ob 9.05 najvišje 47 cm, ob 15.28 najnižje -64 cm, ob 21.50 najvišje 50. Jutri: ob 3.44 najnižje -36 cm, ob 9.37 najvišje 47 cm, ob 15.54 najnižje -63 cm, ob 22.17 najvišje 55. temperature v gorah oc 500 m ............ 1 2000 m ...........-7 1000 m ..........-2 2500 m ...........-8 1500 m ...........-7 2864 m...........-9 uvindeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Predvidoma bo pretežno oblačno z rahlimi do zmernimi padavinami. Meja sneženja bo v Alpah nad okrog 700 m, v predalpah nad okrog 1400 m. Še bo pihala močna burja, ki bo proti večeru nekoliko oslabela. Jutri in v soboto bo večinoma oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, ki bodo v soboto nekoliko pogostejše. Burja bo v noči na soboto ponehala. tradicija - Predavanje dr. Milka Matičetova in dr. Nevenke-Nene Židov v Razpotju pri Dreki Pirhe barvajo tudi v Benečiji DREKA - V soboto, 3. t. m. so v dreški občinski dvorani, ki je v vasi Razpotje, priredili lep popoldan namenjen pirhom. Častna gosta prireditve sta bila dr. Milko Matičetov in dr. Nevenka-Nena Židov. Srečanje sta priredili društvi KD Ivan Trinko iz Čedada in domače društvo Kobilja glava. Predsednica omenjenega društva Gabriella Cicigoi je ob pozdravu povabila prisotne, naj se v nedeljo, 16. marca, udeležijo delavnice v isti občinski dvorani (ob 14. uri), kjer bodo domačinke praktično prikazale, kako so nekoč barvali pirhe. Pirhe so poznali po slovenskem in slovanskem svetu. Bili so poznani tudi v Benečiji, le da so besedo "pierhe" poznali samo v dreški občini. Navada barvati velikonočna (kokošja) jajca se je v Benečiji za daljše obdobje dejansko izgubila v prid čokolade in bleščečega papirja, sedaj pa jo nekatere gospodinje ponovno oživljajo. Da so pirhe v Benečiji poznali, priča zbirka, ki jo je leta 1946 poslal v ljubljanski muzej msgr. Ivan Trinko. Ob neki raziskavi so ga vprašali, če so tudi v Benečiji za veliko noč barvali jajca. Trinko je kot odgovor poslal v Ljub- ljano zbirko pirhov, ki jo je pred nedavnim odkril akademik dr. Milko Matičetov, ki je bil, kot zapisano, prisoten na sobotni prireditvi. Etnologinja dr. Nevenka Židov iz ljubljanskega etnološkega muzeja je razložila, kako je do te navade prišlo. Pirhi so bili pobarvana jajca, ali pa izpraznjena, da je ostala le lupina. V začetku 19. stoletja so bila rdeče pobarvana, po ljudskem verovanju pa so predstavljala Kristusove rane. Pripisovali so jim zdravilno in magično moč. O beneški varianti pirhov so spregovorile domačinke Silvia Bizikova, Ivanka Sirjova in Marica Čikova. Jajca so pobarvali najprej s čebulnim listom (kot tudi v drugih naših krajih), nato pa so jih okrasili s posebnim zelenjem. Ko so jih "odrabili" so lupine zdrobili oko li hi še, da bi pre gna le mod ra se in druge škodljive živali. Če pa so na pirh narisali goloba ali srce, je bilo to darilo, ki je bilo enakovredno poročnemu pr sta nu. Tu di dru ga če so ime le ris be na pirhih svojo simbolno vrednost, ki jo je obrazložila s pomočjo fotografij Lucia Trusgnach. Res prijeten popoldan avstrija Bojazen pred "nogometnimi srčnimi infarkti" DUNAJ - Dunajske bolnišnice v času letošnjega nogometnega evropskega prvenstva v Avstriji in Švici pričakujejo porast števila srčnih infarktov, tako da so zdravstvene ustanove v avstrijski prestolnici že napovedale, da bodo v času zaključnega turnirja, ki bo od 7. do 29. junija, povečali število zdravniškega osebja. "Izkušnje iz Nemčije, ki je pred dvema letoma gostila nogometno svetovno prvenstvo, pravijo, da je verjetnost srčnih infarktov v času tako velikega in atraktivnega športnega dogodka izjemno visoka," so v izjavi za javnost zapisali dunajski možje v belem. V ta namen bodo dunajske bol niš ni ce v ča su ev rop ske ga pr -venstva stare celine - poleg povečanega zdravniškega osebja - pripravile dodatne sobe za nujne primere in duševno skrb. (STA) se je zaključil z lepo domačo pesmijo. (ma) iran - Nenavadna razsodba Skopi mož naj ženi kupi 124.000 vrtnic Dr. Milko Matičetov in dr. Nevenka-Nena Židov na srečanju v Razpotju; zgoraj košara beneških pirhov novi matajur TEHERAN - Iransko sodišče je odločilo, da mora skopi soprog svoji ženi kupiti 124.000 rdečih vrtnic, potem ko je slednja na sodišče proti njemu vložila tožbo in zahtevala doto. "Po desetih letih zakona se je Hengameh odločila, da bo zahtevala svojo doto v obliki 124.000 rdečih vrtnic in tako kaznovala svojega zelo skopuškega moža," je zapisal časopis Etemad. "Kmalu po sklenitvi zakona sem spoznala, da je Šahin zelo slab. Če sva šla na kavo ali v restavracijo, ni želel plačati niti moje kave," je povedala žena. Obtoženi pa je na sodišču povedal, da si lahko na dan privošči le pet vrtnic, ter godrnjal, da so "take ideje ženi v glavo vbili prijatelji z milijardami denarja". Sodišče mu je do nakupa vrtnic zaseglo stanovanje v vrednosti 600 milijonov rialov (64.000 ameriških dolarjev). Rdeča vrtnica z dolgim pecljem stane v Teheranu 20.000 rialov (približno dva dolarja). V skladu z iranskim pravom lahko ženska zahteva doto oziroma t.i. mahr, ki je darilo moža ob poroki, kadarkoli v času zakonske skupnosti ali ob ločitvi. V Iranu je sicer v navadi, da moški ponudijo zlate kovance ali posest. Iranski možje lahko pristanejo tudi v zaporu, če ženam ne podarijo dote. (STA) 2 4 Četrtek, 6. marca 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Velika zmaga Rome na stadionu Santiago Bernabeu Real kot Milan Roma kot v sanjah Real Madrid - Roma 1:2 (0:0) STRELCI: Taddei (R) v 28., Raul (RM) v 29. in Vučinic (r) v 47. min. drugega polčasa. REAL MADRID (4-2-3-1): Casillas; Michel Salgado (od 20. d.p Torres), Pepe, Cannavaro, Heinze; Diarra (16' s.t. Drenthe), Gago; Baptista (od 40. d.p. Soldado), Guti, Ro-binho; Raul. TRENER: Schuster. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cicinho (od 42. d.p. Panucci), Mexes, Juan, To-netto; De Rossi, Aquilani; Taddei, Perrotta (od 31. d.p.. Pizarro), Man-cini (od 20. d.p. Vučinic); Totti. TRENER: Spalletti. SODNIK: Vassaras (Grč). IZK-JUČITEV: Pepe v 26. d.p. MADRID - Real Madrid kot Milan zapušča Ligo prvakov že v osmini finala, za razliko od Milana pa se mu je to zgodilo že četrtič zapored. Glede na težavnost Interjeve naloge čez teden dni proti Liverpoolu pa se utegne zgoditi, da bo čast italijanskega nogometa v Evropi reševala le Ro- ma. In to, po suvereni zmagi na znamenitem Santiagu Bernabeu, morda celo v vlogi kandidata za končno zmago. Roma je proti sicer okrnjenemu Realu (predvsem se je poznala odsotnost Van Nilsterooya) uspešno prestala zrelostni izpit. Če se je Schu-sterjevo špansko moštvo po prvi tekmi v Rimu upravičeno sklicevalo na smolo, tokrat nima nobenih alibijev. V celem prvem polčasu ni Real imel niti ene priložnosti, čeprav je pretežno napadal pa Rome ni nikoli nadigral. Totti in tovariši so se zelo urejeno branili, nikoli se niso odpovedali fazi napadanja, več kot očitno je bilo, da se Španci bojijo njihovega nasprotnega napada. V enem izmed teh je odlični Alberto Aquilani s silovitim strelom od daleč zadel prečko,š e v isti akciji pa takoj zatem spet resno zaposlili Ca-sillasa. Toda Roma je svoj najboljši obraz pravzaprav pokazala v drugem delu, ko ni praktično zapravila nobene žoge., čeprav je Baptista po pro- Zmagati na madridskem stadionu Bernabeu je za vsakega nogometaša veliko zadoščenje ansa stem strelu že v 3. min. zadel prečko. Ne da bi ničesar več tvegala je Roma zadržala začetni naval gostiteljev, potem pa je mojstrsko potezo povlekel trener Spalletti, ko je Mancinija zamenjal s še bolj napadalnim Mirkom Vučinicem, ki je igral samo 25 minut, a pustil na tekmi svoj pečat. Najprej je v protinapadu zadel prečko, nato pa je s hitrim gibom izsilil opomin in (zaradi dvojnega kartona) izključitev Pe-peja. Gol Taddeija z glavo po lepi podaji po zraku Tržačana Tonetta je bil skoraj logična posledica boljše igre gostov. Real je sicer takoj izenačil z veteranom Raulom (a bil je v nedovoljenem položaju) in morda se je za hi zdelop, da so se Romi zatresle noge. Vučinic in Totti pa sta bila prava mojstra pri zadrževanju žoge in pridobivanju prekrškov, zahvaljujoče se katerim so lahko Romini branilci zadihali. Real je obupano napadal, pridobil pa je le nekaj kotov. Pika na »i« je bil gol Vučinica v sodnikovem podaljšku po prostem udarcu Panuccija. ostali tekmi Naprej tudi Chelsea in Schalke 04 V četrtfinalno fazo sta sinoči napredovale še Chelsea in, Angleži niso imeli z Olympiacosom prav nobenih težav, saj so že po prvem polčasu vodili z 2:0. Vse drugače je bilo v Oportu, kjer je domači Porto izsilil podaljšek, ki pa ni ob rodil spre memb, pri kazenskih strelih pa so bili igralci Schalkeja bolj hladnokrvni (4:1) Porto - Schalke 04 2:4 po 11 -me-trovkah (0:0, 1:0) STRELEC: Lopez v 85. min. Chelsea - Olimpiacos 3:0 (2:0) STRELCI: Ballack v 5., Lampard v 24. in Kalou v 48. minuti 11. MARCA: Inter - Liverpool. POKAL UEFA - Danes (20.45), prva tekma osmine finala: Fioren-tina - Everton. NESREČNI MESSI - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi bo moral zaradi poškodbe stegenske mišice, ki jo je staknil v torek na tekmi Lige prvakov proti Celticu, počivati vsaj mesec dni. Podobna poškodba ga je doletela že sredi decembra lani. 15 Romina zmaga ne sme čuditi, če upoštevamo, da je Real Madrid na zadnjih enajstih mednarodnih tekmah na stadionu Bernabeu iz svoje mreže potegnila 15 žog, zadnjič pa igrišče brez prejetega gola zapustila leta 2006. Real pač morda res ni več to kar je bil, zmaga Rome pa je vsekakor zelo prestižna. košarka Siena bo morala še počakati BEOGRAD - Košarkarjem Montepaschija iz Siene le za las ni uspelo, da bi si predčasno zagotovili uvrstitev v četrtfinale evrolige. V Beogradu so pred Partizanom klonili šele v zadnjih sekundah. Siena je v tretji četrtini vodila že z 11 točka mi prednos ti, a se je pus -tila ujeti. Tri sekunde pred koncem je Stonerook (13 točk) pri izidu 76:75 za Par ti zan zgrešil oba pro -sta meta, tako zatem pa naredil usodno namerno napako. Partizan je zmagal z 78:75. Ostali izidi: Unicaja Malaga - Barcelona 62:61 (Jaka Lakovič 24 minut, 16 točk, skok, 3 podaje za Barcelono); Fenerbahče Ulker -Aris 59:60 (Gašper Vidmar 11 minut, 4 točke, 3 skoki, 2 ukradeni žogi za Fenerbahče, Emir Preldžič 19 minut, 3 skoki za Fenerbahče) MAJDIČEVA DRUGA - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na klasičnem sprintu za svetovni pokal v Drammnu, kjer je leta 2006 vknjižila prvo zmago v svetovnem pokalu, osvojila drugo mesto. Zmagala je Finka Virpi Kui-tunen, tretja pa je bila Norvežan-ka Astrid Jacobsen. V moški konkurenci si je Čeh Lukaš Bauer tri tekme pred koncem sezone že zagotovil skupno zmago. ROCCA PROTESTIRA - Ukinimo superveleslalom, se glasi poziv italijanskega smučarja Gior-gia Rocce po nesreči, zaradi katere so Avstrijcu Lanzingerju amputirali nogo. Rocca meni, da je super-G nevaren, ker ni predviden noben trening, hitrosti pa so visoke kot v smuku. KOLLER - Jan Koller, češki nogometni reprezentant in napadalec Nurnberga, se po prvenstveni tekmi njegovega moštva s Hannovrom ni vzorno obnašal. Zaradi pljunka proti nasprotnemu igralcu ga je Nemška nogometna zveza kaznovala z eno tekmo prepovedi nastopa, poleg tega pa bo moral plačati 15.000 evrov. HOKEJ - Hokejisti Salzburga, branilci naslova, so prvi finalisti lige Ebel. V četrti polfinalni tekmi so še četrtič premagali tekmece z Dunaja. Ljubljanska Olimpija po zmagi s 3:2 v četrti tekmi s 3:1 vodi proti moštvi Black Linz. košarka 14. junija v Trstu tekma tržaških zvezd TRST - Vodilno tržaško košarkarsko društvo (slabo) zastopajo pretežno igralci iz drugih sredin, dobrih tržaških košarkarjev pa je veliko. Na pobudo nekdanjega odbornika Pallacanestro Trieste Daria Bocchinija, ki zdaj dela za Jesi, bo 14. junija v Trstu tekma »zvezd«, na kateri bodo med sabo igrali v Trstu rojeni košarkarji, ki nastopajo v državnih ligah (baje jih je okoli 40). Kot nam je povedal Bocchini, bodo kot goste povabili tudi vrhunske igralce, ki so branili barve Trsta. Imen ni razkril, v mislih pa je najbrž imela Gregorja Fučko in druge člane nekdaj uglednega Stefanela, pristni Tržačan pa je tudi Gianmar-co Pozzecco. Bocchini je k sodelovanju pritegnil poleg Servolane in Azzurre tudi Bor, kije ta čas druga ekipa v Trstu, po številu tržaških košarkarjev pa dejansko prva. Dobiček od predstave bodo namenili Fundaciji Lucchetta-Ota-DAngelo. atletika - Od jutri dvoransko SP v Valencii Italija brez Andrewa Howea Slovenija za medaljo in dva finalista VALENCIA - Na svetovnem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki bo od jutri do nedelje v španski Valencii, bo nastopilo 14 branilcev naslova iz prejšnjih iger v Moskvi in 11 atletov, ki so zmagali na lanskem SP v Osaki na odprtem. Italijansko zastopstvo številčno ne bo obsežno. Šteje namreč le šest moških in šest žensk. Italija tudi sicer z dvoranskimi prvenstvi nima sreče. Ženska ekipa že 11 let ni osvojila nobene medalje, moški pa so v tem času le dvakrat stopili na zmagovalni oder. V troskoku je Goričan Paolo Camossi zmagal leta 2001 in celo premagal takrat nepremagljivega Jonathana Ed-wardsa, na prejšnji izvedbi v Moskvi pa je Andrew Howe osvojil bronasto od-ličje v skoku v daljino, a ga tokrat ne bo v Valencii, saj ni v formi in je prejšnji teden s skromnim skokom 7,71 m na dvoranskem DP prvič doživel poraz v Italiji. Italijanske barve bodo tako branili Fabio Cerutti na 60 m, Lukas Rifes-ser na 800 m, Christian Obrist na 1.500 Howe ne bo branil brona iz Moskve m, Cosimo Caliandro na 3.000 m, Fi-lippo Campioli v skoku v višino in Fabrizio Donato v troskoku. Med ženskami pa bodo tekmovale Elisa Cusma na 800 m, Silvia Weissteiner na 3000 m, Micol Cattaneo na 60 m z ovirami, An-tonietta Di Martino v skoku v višino ter Assunta Legnante in Chiara Rosa v suvanju krogle. V Valencii bo nastopila peterica Slovencev, tri atletinje in dva atleta, vodstvo Atletske zveze Slovenije pa načrtuje eno medaljo in še eno do dve uvrstitvi v finale. Prvo ime ekipe je Marija Šes-tak, ki je edina na svetu v zimi v trosko-ku preskočila 15 metrov (15,08 m). Poleg Šestakove ki je bila peta na lanskem SP na prostem v Osaki na Japonskem, bodo nastopili še Miran Vodovnik, ki je bil šesti na lanskem SP v suvanju krogle, Sonja Roman, ki bo tekla na 1500 in 3000 m, Damjan Zlatnar na 60 m ovire ter de-bitantka na velikih tekmovanjih Nina Ko-vačič, tekači ca na 60 m. Prvi dan bodo podelili štiri komplete medalj: v ženskem peteroboju, na 60 m med moškimi in ženskami ter v moškem suvanju krogle. Prvenstvo bo predvajala TV postaja Rai Sport Satellite, jutri od 17. do 21. ure, v soboto od 17.30 do 20.45, v nedeljo pa od 16.10 do 19.15. orientacijski tek Na prestižnem Lipica Open tudi ekipa ŠZ Gaja Konec tedna (v soboto in v nedeljo) bo pri Krajni vasi pri Dutovljah že tradicionalna tekma v orientacijskem teku Lipica Open 2008 (organizator je EOL Ljubljana). Prvo tekmovanje so organizirali leta 1992, udeležilo pa se ga je nad sto tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Avstrije in držav z območja nekdanje Jugoslavije. Zadnja leta se tekmovanja udeležuje preko 700 tekmovalcev z vsega sveta. Prijave so še v teku (na spletni strani www.lipicaopen.com) in tekmovalci se odločijo bodisi za enodnevno (15 evrov) kot tudi za dvodnevno (25 evrov) tekmovanje. Prvi štart v Krajni vasi bo v soboto ob 11. uri, v nedeljo pa ob 10. uri. Tekmovalni center na ciljnem prostoru bo na dan tekmovanja deloval že od 8.30 dalje. Dan prej pa bodo organizatorji za katerikoli informacije na razpolago od 17. do 20. ure v hotelu Klub v Lipici. Na lipiškem tekmovanju pri Krajni vasi bo nastopila tudi ekipa novonastale orientacijske sekcije pri gropajsko-padriški ŠZ Gaji, ki je januarja letos tudi sama organizirala podobno (v manjši meri) tekmovanje. / ŠPORT Četrtek, 6. marca 2008 25 naš pogovor - Tomaž Druml, glavni junak mladinskega SP v nordijski kombinaciji Zamejski kandidat za zimske olimpijske igre Tekmovalec iz Ziljske doline na Koroškem odkrito cilja na ZOI leta 2010 v Vancouvru Koroški Slovenec iz Ziljske Bistrice (v Ziljski dolini v Avstriji, le nekaj kilometrov od Trbiža) Tomaž Druml, ki je prejšnji teden v Zakopanah na Poljskem osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v šprintu v nordijski kombinaciji (smučarski skoki in tek na smučeh) in pred tem še dve srebrni medalji (ekipno in kot posameznik vedno v nordijski kombinaciji) se je dejansko rodil na smučeh. Med enim metom krogle in drugim (intervjuvali smo ga med bowling-tekmo s prijatelji) nam je 19-letni Bistričan povedal marsikaj zanimivega. Rodil se je v športni družini. Njegov oče je bil nekaj let predsednik Slovenske športne zveze (organizacija sorodna naši ZSŠDI). Brat je skakalec in se vneto pripravlja na univerzijado, tudi mlajša sestra se ukvarja s tekom na smučeh. Kako in zakaj pa se je Tomaž odločil za nordijsko kombinacijo? »Pravzaprav so na to izbiro vplivali tudi starši, saj so mi prav oni prvič nataknili smuči na noge. Bil sem še zelo mlad. Imel sem štiri ali pet let. S časom sem ta šport vzljubil in danes se s tem ukvarjam profesionalno.« Profesionalno? »Ker sem prestopil v vrste policije lahko treniram vsak dan. Vsi najboljši avstrijski športniki tekmujejo v dresih policije. Če se ne motim, podobno kot v Italiji.« Osvojil si zlato medaljo v šprintu in še dve srebrni medalji. Kako bi ocenil svoj nastop na mladinskem SP? »Zelo sem zadovoljen. Pri šprinterski preizkušnji sem bil brezhiben. Pri ostalih dveh preizkušnjah pa sem še malce plačal davek komaj prebolele gripe. Nisem bil v najboljši formi. Če bi bil popolnoma zdrav, bo lahko celo zmagal. Škoda.« Najbrž imaš kar ambiciozne cilje za prihodnjo sezono? »Velja. V prihodnji sezoni bi rad prestopil v člansko A reprezentanco nordijskih disciplin. Rad bi tekmoval proti najboljšim v svetovnem pokalu.« Leta 2010 bodo v Vancouvru v Kanadi zimske olimpijske igre... »Tudi to je eden izmed ciljev, ki sem si jih postavil za bodočnost.« Koliko treniraš dnevno in kako porazdeliš trening teka na smučeh ter skokov? »V glavnem zjutraj skačem ali pa vadim v telovadnici z utežmi oziroma preizkušam simulacijo skokov. Popoldne pa je na vrsti tek na smučeh. Poleti pa veliko tekam in kolesarim. Treniram vsaj pet ur dnevno.« Kaj pa imaš raje: tek ali skoke? »Tek, saj mi je bolj pisan na kožo. V zadnjih letih pa sem pri smučarskih skokih zelo napredoval.« Kje pa imate skakalnico? »V bližnjem Zahomcu (dal jo je postaviti Stanko Bloudek, pionir mnogih športov na Slovenskem, po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije op. ur.).« Najbrž si obiskoval slovenske šole v Celovcu? »Tako je. Zaključil sem slovensko gimnazijo nižje stopnje. Zatem pa sem se vpisal na športno gimnazijo v Špital, kjer so bili pogoji za trening odlični. Imeli smo 25 ur pouka tedensko, zatem pa smo se posvečali športnemu udejstvovanju.« Kaj pa rad počenjaš v prostem času? »Nimam ga veliko. A ko le morem, grem v gore in plezam. Rad gledam filme in tudi kolesarim.« Kateri je najbolj razširjen šport med koroškimi Slovenci v Avstriji? »Odvisno. Na podeželju je alpsko smučanje. V Celovcu in v ostalih središčih pa ekipni športi (nogomet, hokej itd.). Za katero ekipo pa boš navijal za junijskem nogometnem EP Euro 2008? »Za Avstrijo. Če bi bila Slovenija, bi navijal tudi zanjo.« Jan Grgič Devetnajstletni koroški Slovenec Tomaž Druml iz Ziljske Bistrice košarka - Promocijska liga na Goriškem Domovci končali redni del brez domačega poraza Dom - Edera 79:64 (19:17, 32:37, 58:55) DOM: Voncina 13, Gravner 11, Cej 23, Belli 5, Franco 6, Kristancic 6, Faganel 2, Campanello 11, Čotar, Za-vadlav 2, Bresciani nv, Kojanec, trener Brumen. SON: 22; PON: nihče. 3T: Cej in Campanello 3, Gravner in Voncina 1. Domovci ostajajo po koncu rednega dela prvenstva na domačih tleh nepremagani. Tokrat je v Kulturnem domu padla Edera. Varovanci trenerja Brumna, katere čaka le še zaostala tekma v gosteh proti Tržiču, so tekmo začeli nezbrano. V obrambi so nasprotnikom dovoljevali lahko pot do koša, v napadu pa je blestel le Cej, ki je v prvi četrtini dosegel kar deset točk. V drugi četrtini pa so se razigrali nasprotnikovi izkušeni centri, ki so v napadu zadevali iz vseh položajev. Ti so torej popeljali Edero do vodstva pe- tih točk ob polčasu. To je precej razburilo trenerja Brumna, ki je upravičeno zahteval večjo borbenost v nadaljevanju. Domovci so v tretji četrtini igrali kot prerojeni in s štirimi trojkami ter nekaj uspešnimi akcijami Gravnerja povedli z desetimi točkami razlike. Tedaj pa so nekoliko popustili in tako dovolili nasprotnikom, da zaostanek zmanjšajo na bore tri točke razlike. Zadnjo četrtino sta obe ekipi začeli zelo agresivno. Edera je s consko postavitvijo obrambe poskušala zaustaviti Domove prodore na koš. Tedaj pa sta zablestela Cej in Campa-nello, ki sta s štirimi zaporednimi trojkami zapečatila usodo tekme. V zadnjih minutah so tako domači le upravljali rezultat. Tokrat gre pohvaliti vse igralce, predvsem zaradi borbene in skupinske igre, ki so jo prikazali v drugem polčasu. Med njimi je nedvomno izstopal neustavljivi Cej. Vrstni red: Dom*, Villesse* in Grado 28, Monfalcone* 26, Edera* in Romans* 14, Amatori Isontini in Fal-constar* 10, Mossa* 8, Cormons* 6. (* s tekmo manj) Albert Voncina MINIBASKET Basket Mania - Breg 47:29 (4:14,14:2,13:7,16:6) BREG: Stefančič 2. Tul 2. Sparta 4, Matarrese 2, Zobec 4, Giacomi-ni 15 Brežani so odlično pričeli in osvojili prvo četrtino. Domačini so v drugem delu z boljšo peterko na igrišču zlahka nadoknadili ter zaključili v prednosti 18:16. Kot ponavadi pa so se Brežani prehitro utrudili in poraz je bil neizbežen. Basket Mania je prevladal pod košema, pa tudi obramba plavih je bila nezadovoljiva. Uspela izbirna tekma Borovih gimnastičark V soboto je v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu v Trstu gimnastični odsek tega društva priredil notranje tekmovanje v ritmični gimnastiki, ki je veljalo tudi kot izbirno za bližnje nastope Borove tekmovalne vrste. Nastopilo je 17 deklet , udeležba pa bi bila lahko še številnejša, vendar so nekatere mlade telo-vadke zbolele. Tekmovalke so nastopile v štirih kategorijah. Med njimi so z žogami nastopile tudi ritmičarke oddeljene Borove skupine, ki vadijo na Opčinah, ob njih pa tudi dve skupini deklic brez orodja ter mladinke z obroči. Doseženi so bili taki rezultati: Deklice (vse proste vaje): 1. Linda Cappellini 7,20; 2. Alenka Košuta 7,00; 3.Vera Šturman 6,50; 4. Neža Petaros 6,00; 5. Maša Kocjančič 5,90; 6. Gaja Sardoč 5,80; 7. Ylenia Pagan 5,50. Kadetinje: 1. Petra Švara 7,70 (obroč); 2. Ivana Košuta 7,00 (kolebnica); 3. Valentina Jogan 5,00 (obroč). Mladinke (vse vaje z obroči): 1. Irena Košuta 7,90; 2. Fabiana Geri 7,10; 3. Irina Obersnel 7,00 4. Tjaša Oblak 6,90. Članice: 1.Mateja Mezgec 7,95 (obroč); 2. Mojca Žiberna 7,70 (žoga); 3. Valentina Oblak 7,30 (žoga). Tekmovanje, katero so odlično organizirale mlade društvene vaditeljice Meggy Mauri, Petra Dilli in Eri- ka Gregori, je pokazalo velik napredek mladih ritmičark. Sistematična vadba, s katero se v zadnjem času pripravljajo na svoje bodoče uradne tekmovalne obveznosti, že kaže prve rezultate, zato je bilo tudi strokovno vodstvo sekcije s prikazanimi vajami zadovoljno. To pa tem bolj, ker so tekmovanje sodile uradne sodnice dr. Branka Vajngerl, Ana Rebov in prof. Olga Pavletič. Prva tekma za državno prvenstvo Slovenije bodo imele že v soboto v Ljubljani. Ob koncu tekmovanja, ki je potekalo pred polnimi tribunami občinstva, so bile tekmovalke nagrajene s kolajnami in diplomami, posebno pa so se razveselile lepih enotnih majic, katere je prispeval mladi podjetnik Va-sja Vaupetič, lastnik podjetja Bitcenterhotel (-boj-) nogomet - Ljubitelji Sovodenjci ustavili doslej vodilnega Sovodnje - Fincantieri 1:1 STRELEC: Sartori v 55 min. (11 m.) LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Peteani (Tomšič), Grilj, Gorjan (Antoni), Černic, Figelj Erik, Pahor (Figelj Peter), Sartori, VIsintin (Florenin), Ferfoglia, Bellini. Trener: Cescutti. Sovodenjski ljubitelji so spet pokazali, da preživljajo obdobje dobre forme, saj so zasluženo zaustavili Fincan-tieri, ki je zasedal prvo mesto na lestvici. Začetek tekme ni bil najbolj obetaven, saj so gostje kmalu povedli po grobi napaki domače obrambe. Gledalci so bili priča lepi tekmi, tudi ritem igre je bil kar visok in priložnosti so se vrstile za obe ekipi. Med prvim in drugim polčasom je trener naredil kar nekaj menjav in drugi polčas so Sovodenjci začeli napadalno. Ferfoglia si je kmalu spretno prislužil enajstmetrovko, ki jo je Sartori izvedel brez težav. Domačini so nato odločno ciljali na poln rezultat in goste spravili v obrambo. Dobre priložnosti sta zapravila predvsem Sartori in Florenin, tako da se rezultat do konca ni spremenil. Škoda, saj po prikazanem na igrišču bi bila za Sovodenjce zmaga pravičnejši rezultat. V soboto bo v Porpettu tekma proti domači ekipi. Vrstni red: Mossa 43, Fincantieri in Manzano 42, Moraro 41, Turriaco 36, Chiopris 30, Sovodnje 29, Staranzano 25, Villesse 21, Leon Bianco in Porpetto 20, Survival 16, Fossalon 11, Cervignano 9. 1. AMATERSKA LIGA - Zaostala tekma: Gallery - Azzurra 2:1 (strelci: Zacchigna, Roman (A), Martini). KOLESARSTVO Leghissa (3.) in Pozzecco (12.) na prvi dirki pri Trentu Slovenska kolesarja Christian Le-ghissa (član kluba Ovam iz Vittoria Veneta) in Daniel Pozzecco (Carraro Ar-cobaleno Team) sta opravila krstni nastop v letošnji sezoni na državni dirki (gorsko kolesarstvo) San Leonardo Bike pri kraju Borghetto pri Trentu. Organizatorji tekme so člani Pozzeccovega kluba Team Carraro Arcobaleno. Na pet in pol kilometrov dolgi progi (približno dvesto metrov višinske razlike) je nastopilo okrog 150 tekmovalcev. Leghissa, ki je letos prestopil v starostno kategorijo Master 1, je osvojil tretje mesto v svoji kategoriji in deseto na absolutni lestvici. Progo je prekolesaril v eni uro in pet minut. Pred njim sta se uvrstila To-skanec Mirko Balducci in domačin Ivan Pintarelli. Daniel Pozzecco pa se je med mladinci uvrstil na 12. mesto. Progo je prekolesaril v času 1.30:56. Pri mladincih je zmagal Elia Silvestri (1.17:34). □ Obvestila SPDT prireja 39. Zimkse športne igre, ki bodo v nedeljo 9. marca 2008 na Trbižu. Vabimovse člane in tekmovalce, da se iger udeležijo. Predviden je prevoz z avtobus, odhod ob 6.15 na ul. F. Severo pred sedežem Rai. Prijave in informacije do četrtka na Zsšdi (tel 040/635627). ŠD MLADINA - smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili 39. zimskih športnih iger, v nedeljo, 9. marca, naj se prijavijo odgovornim smučarskega odseka ali na tel. št. 040-213518 ali 3487730389, najkasneje do danes do 12. ure. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi na prosto plezanje na novi umetni steni v športnem centru Bazovica ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Informacije nudi Goran na telit. 3408597787. Toplo vabljeni !! AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 16. marca društveno tekmo v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane, tekmovalce in udeležence smučarske šole v soboto 8.marca 2008 s pričetkom ob 10.uri na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Zaželena čimvečja prisotnost. Vpisovanje na info@skdevin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika) 26 Četrtek, 6. marca 2008 ŠPORT / PLANINSKI SVET Aconcagua Pred dnevi se je iz južne Amerike vrnila odprava tržaških alpinistov, ki so se v sestavi Maury Tamplenizza (CAI Alpina delle Giulie CIM in GARS), Erika Ferfoglia in Mauro Pianina (CAI Alpina della Giulie GARS) ter Adriano Ri-naldi (CAI XXX ottobre) lotili serije vrhov, med temi tudi znamenite Acon-cague (Kamnitega stražarja). Na vrh s 6.962 m najvišje gore v Andih se je 20. januarja povzpel Tamplenizza, ki že od leta 1995 živi v Dragi. Čeprav so bili vsi pripravljeni do potankosti, jim je bilo zaradi vremenskih razmer in višine zelo težko, tako da sta se Ferfoglieva in Pianina ustavila na višini 5.400 m, Ri-naldi pa na višini 5.850 m, s čimer so se izognili ozeblinam in višinski bolezni, ki je zajela člane mnogih drugih odprav, ki so se istočasno mudile tam. Zato pa so se dva dni kasneje vsi povzpeli na vrh Cerra Bonete (5.004 m). Medtem ko sta se Rinaldi in Pianina vrnila v Italijo zaradi službenih obveznosti, sta se Tamplenizza in Erika Fer-foglia preselila v Čile, kjer sta med prepadi in ledenimi ploščami najprej odprla novo smer na zasneženem ognjeniku Osorno, nato sta se lotila vrha Villarice (pokrajina Pucon), pri čemer sta največ težav imela s pridobitvijo dovoljenja za vzpon brez vodnika. Ob po-vratku v Argentino jim na višini 3.000 m zaradi previsoke temperature vrhnjega dela ledenika (povzročal je prave rafale kamenja) ni uspelo nadaljevati vzpona na ognjenik Lanin (3.747 m). Domov se vračata vsekakor zadovoljna. Maury Tamplenizza je skupno preplezal 14.0000 metrov višinske razlike, Erika Ferfoglia pa 12.0000. Švab danes v Vidmu Slovenski alpinist iz Trsta Erik Švab bo danes, ob 21. uri gost srečanja »Alpinismo a 360 gradi«, ki bo v av-ditorijumu Menossi v Vidmu. Zgodnje pomladanski pohod skozi geološki čas V času, ko se narava prebuja, ko so stare trave že polegle, mlade še niso zbrstele, je geološka zgradba kraških tal najbolj vidna. Zato smo hoteli izkoristiti ta posebni trenutek za spoznavanje geološke zgodovine našega okolja. V preteklih sezonah smo že posvetili pozornost območju Nabrežine, Proseka in Medvedjaka. Na omenjenih pohodih nas je vsakič vodil in nas z razlago obogatil poznavalec in ljubitelj geoloških znanosti Paolo Sossi. Tudi v nedeljo, 16. marca 2008 bo z nami. Zbrali se bomo ob 8.30 na Poklonu pri Pilu (za restavracijo Furlan). Z vodičem se bomo podali po ozemlju Repentabra: s Poklona na Col, nato bomo prečkali državno mejo, se podali na Voglje, na Volniško gričevje in mimo P'ča nazaj na Poklon. Pot ni zahtevna, je primerna za vse. Hodili bomo približno tri ure in pol. Za morebitna pojasnila tel. 040/2176855 -Vojka. (M.P.) Izlet SPDT na Sisol (835m) Po dolgotrajni, sivi megli zadnjih dni smo se skoraj s presenečenjem zbudili v jasno nedeljsko jutro. Nedelja, 2.marca 2008 je bila kot nalašč za izlet v naravo. Pravo navdušenje je tako vladalo med tržaškimi planinci, ki so v Bazovici čakali na avtobus s katerim so se skupaj z ostalimi člani SPDT podali na izlet v smeri proti Učki. Po poti jih je občasno še zajela plast megle, vendar se je prav kmalu razpršila. Vožnja skozi komaj se prebujajočo naravo je bila izredno prijetna in po dveh urah so se izletniki pripeljali do Plomina in od tu nadaljevali pot še do mesteca Brseč, ki leži na slikoviti ravnici 150 m nad morjem, nad strmo padajočimi stenami. Tu se je skupina 47 izletnikov razdelila. Večja skupina korajžnih planincev se je hitro pripravila za na pot, si oprtala nahrbtnike in se začela vzpenjati na 835 m visoki, izredno razgledni vrh Sisol v pogorju Učke. Vrh se nahaja na njenem južnem delu, kjer se hrbet gorskega masiva zoži v oster greben. Pot se začenja med nasadi oljk v pravem sredozemskem okolju, se naglo vzpne do travnatega pobočja po katerem se vije v prijetnih, širokih lokih. Nato se spet strmo vzpne po borovem gozdiču vse do ostrega grebena in slikovitega na- ravnega okna Provretenice. Tu so se planinci odpočili in se naužili čudovitega razgleda na Boljunsko polje in naprej proti Pazinu. Pogled proti morju pa so večkrat zatirale podeče se megle. Od tod smo nadaljevali pot po ozkem, skalnem grebenu (saj padajo proti zahodu stene Sisola navpično) do vrha in preko njega v smeri Plomina. Kmalu je pot prešla v travnato pobočje s pogledom na obalo in otoke. Po prečkanju pobočja je izletnike čakal še strmi spust skozi gozd do Plomina. Manjša skupina dvanajstih po-hodnikov pa se je iz Brseča podala po lepo urejeni poti, ki se vije mimo pokopališča po gozdu do morja in se ustavila na lepi peščeni plaži, kjer hranijo vaški ribiči svoje barke in imajo skladišča za ribiško opremo. Tu so se okrepčali in sončili na plaži ob morju. Vročina pa jih je kmalu spet spravila na noge. Ogledali so si še malo pristanišče in se nato po strmi poti, po grebenu povzpeli do planote, kjer se nahaja 140m nad pristaniščem, starodavni mornarski tempelj, cerkev sv. Marije Magdalene. Na tem naravnem balkonu so lahko občudovali Kvarnerski zaliv, otok Cres in se nato podali na ogled lepega, srednjeveškega mesteca Brseč. To je kamnito mestece, skoro v celoti obnovljeno, vidni pa so še znaki nekdanje utrdbe, kot del obzidja, vhodna vrata in kvadratni stolp iz 13.-14. stoletja, ki so ga kasneje preuredili v zvonik. Ogledali so si tudi cerkev Sv. Jurija, ki je znana po svojih freskah iz leta 1470 in po štirih lesenih oltarjih. Avtobus je nato popeljal planince do enkratne razgledne točke s pogledom na Kvar-ner, kjer se morje globoko zarije v zemljo in tvori 4 km dolg in ozek »fjord«, ki vodi do pristanišča Plomin. To mestece, ki je skoro zapuščeno ima tudi svoj čar. Pod njim pa raste novo naselje ob veliki elektrarni in pristanišču. Tu so dočakali planince, ki so se vrnili s pohoda na Sisol. Skupaj so se podali na zasluženi oddih in prigrizek v lepo vaško restavracijo. Za krasen izlet se udeleženci zahvaljujemo vodiču Slavkotu. (M.P.V.) SPDT - članarina SPDT poziva člane, da čimprej poravnajo društveno članarino. To lahko storijo v Tržaški knjigarni ali na Občnem zboru, ki bo v četrtek, 13. marca 2008 v Gregorčičevi dvorani, ul Sv. Frančiška, 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni! S koprskimi planinci po poti S. Slavec Z ukinitvijo nadzora na meji med Italijo in Slovenijo, so se še povečale možnosti za stike in sodelovanje med planinci sosednjih dežel. Prav posebno je to opazno v Klinšci, ki jo je dolga leta utesnjeval mejni pas in omejeval gibanje v bližini mejne črte. Obiski slovenskih planincev so bili bolj redki,t udi zaradi pomanjkanja vodnikov v slovenščini. No tudi temu bo v kratkem zadoščeno, kajti v pripravi je ponatis vodnika »Slovenska Istra, Čičarija, Brkini In Kras,« kjer bo opisanih nekaj najvažnejših poti v Klinšci, med te- Maury Tamplenizza na vrhu Aconcague (6.962 m) mi tudi »pot Slave Slavec« SPDT. Za to pot so mnogi že slišali, a ker je zaenkrat še pomanjkljivo zaznamovana so me naprosili za vodenje izleta. Domenili smo se za soboto 1 marca in ob 8.30 je pripeljal k gledališču F. Prešeren avtobus s 28 planinci ki jih je spremljala g. Maruška Lenarčič.Najprej smo si ogledali izvire na Jami ter mlinske kamne in staro prešo pred boljunsko torkljo. Našo pot smo pa začeli na Potoku. Z lahkoto smo prečili na srečo suho strugo in po strmih serpentinah dosegli udobno a strmo stezo ki nas je dobro ogrete privedla na izrazito strmo polico. Pred špargljevo jamo smo se malo oddahnili in mimo zanimivih spodmolov dosegli travnate ve-sine ki so zaradi vlage terjale previd-nost.Srečno smo vsi dosegli vrh, ki nam je kljub oblačnosti nudil precejšen razgled. Po meliščih smo sestopili proti Gornjekonški steni, si ogledali naravni most, jamo z dvema vhodoma,znano arheološko najdišče ter balvan v obliki kocke s stranicami 2 m, ki se je kdovekdaj prikotalil na melišče. Po gruščatem svetu smo kar hitro dosegli strugo Klinšce ravno pri ostankih rimskega jezu in začetku znamenitega vodovoda.Razpoloženje je bilo na višku, časa smo imeli na pre- tek, pa smo podaljšali pot doBotača, kjer smo si ogledali zanimiv mejnik iz leta1819, ki razmejuje katastrske občine Boljunec, Drago in Beko ter ostanke mlinov in mlinščice. Pot proti bivši želežniški progi nam odkriva še drugo podobo Klinšce: strma skalovja Griže,zeleno oazo Bukavca, dolg greben s Comicijevim spomenikom ter starodavno svetišče na Pečah. Pod zaselkom Hrvati smo krenili po solni poti mimo ostankov Muhovega gradu na prelaz Zabrežec in mimo strelskih jarkov iz I. svet. vojne stopili v območje gradišča na Mihaelu. Da je res tu stala starodavna naselbina pričajo tudi številni drobci glinenih posod ki so posejani med kamenjem. Na vrhu se nam je odprl pogled na našo prehojeno pot, kot tudi na breške vasi in Žaveljski zaliv. Še par posnetkov za spomin in že smo na meliščih ter mimo zg. Grapčeve stene pri zadnjih hišah Bol-junca. Urno še skozi vas do parkirišča, kjer je prijatelje iz Kopra že čakal av-tobus.Šesturna hoja nam je dala možnost spoznati Klinšco malo dru-gače.Poslovili smo se s obljubo da ob priliki preizkusimo še druge poti po tem našem prelepem kraju,ker je zažel-jena in menimo tudi potrebna večja prisotnost planincev iz Slovenije. (SG) Smučarski tečaji SPDT V soboto, 1. marca so se zaključili smučarski tečaji Slovenskega planinskega društva Trst za osnovnošolce in mlajše tečajnike, ki so se začeli 9. februarja na Podkloštru. Tečaji so se vključevali v skupno pobudo, ki jo je društvo prispevalo za Športno šolo Trst v okviru projekta »Teči, skači, meči«. Vsako soboto se je preko trideset otrok v spremstvu staršev peljalo z avtobusom na bele strmine. Po nakupu ski-pasov in skupnem ogrevanju, so se tečajniki spustili na proge. Po jutranjih urah vadbe so se otroci v družbi staršev in učiteljev odpočili. Po kosilu so nadaljevali s smučanjem in vajami. Društveni učitelji so vodili tečaje različnih težavnostnih stopenj, najštevilčnejši je bil začetniški tečaj, kateremu sta sledila dva učitelja. Vse sobote so imeli smučarji srečo z vremenom, razen zadnje, ko so med smučanjem preverili kako se lahko v hribih v zelo kratkem času vreme spremeni. V jutranjih urah je bilo namreč sončno in vetrovno, takoj po kosilu se je pooblačilo, nato je deževalo; dež pa je kmalu prešel v sneg, nato jih je obdala še megla. Ko so se premočeni prišli do avtobusa pa so se oblaki raztrgali, nebo se je zvedrilo in v sončnem popoldnevu se je odprl čudovit razgled na Rožno dolino. Ko so bili še vsi zbrani, so po kosilu učitelji otroke nagradili s priznanji za uspešno opravljeni tečaj. Sledila je še zadnja vaja in spust v dolino. Med prevozom proti domu so se izletniki zabavali med predvajanjem videofilma o prvih dneh tečaja, ki ga je posnel naš član in učitelj Marko Civardi. Na zadnje spomnimo, da se bodo v nedeljo, 9. marca na Trbižu 39. Zimske športne igre. Vabimo vse nove mlade tečajnike in starše, ostale člane in tekmovalce naj se vpišejo na tekmovanje. Kdor pa res noče tekmovati se lahko pridruži na avtobusni izlet. Avtobus bo startal ob 6.15 izpred sedeža Rai na ul. F. Severo. Prijave zbira urad Zsšdi, tel. 040635627. Udeleženci izleta po poti Slave Slavec Smučarski tečajniki SPDT / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. marca 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Golte 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (vodi F. Frizzi) 21.10 Nan.: Don Matteo 6 (i. T. Hill) 23.25 Aktualno: Porta a pora ^ Rai Due 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 (i. E. Atalay) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (vodi M. San-toro) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Artu (vodi G. Gnocchi) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli) 21.05 Film: Trappola sulle montagne roc-ciose (akc., ZDA, '94, i. S. Seagal, E. Bogosian) 22.45 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.20 Dok.: Sfide - Gennaro Ivan Gattu-so da Schiavonea u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.35 17.50 18.40 18.55 20.20 21.10 23.40 1.15 Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: La famiglia Kennedy (dram., ZDA '00, i. J. Hennessy, L. Holly) Kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: I due superpiedi quasi piatti (kom., It., '76, i. B. Spencer, T. Hill) Film: Rivelazioni - Sesso e potere (dram., ZDA, '94, i. M. Douglas, D. Moore) Dnevnik, pregled tiska Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello Nad.: CentoVetrine Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Nan.: Settimo cielo (i. S. Collins, C. Hicks) Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: R.I.S. 4 - Delitti imperfetti (i. L. Flaherty, F. Troiano) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita R. Brescia in B. Braida) 23.55 Variete: Mai dire Grande fratello 0.45 Realistični show: Talent 1 ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 Domani si vedra 9.30 Udinesismi, il blog in tv 9.55 Dok. o naravi 10.35 Nan.: The flying doctors 11.05 Koncert klasične glasbe 12.10 Salus TV, sledi Musa TV 12.30 Aktualno: Rotocalco ADN Kronos 12.55 Aktualno: Italia economia 13.30 Oddaja v živo 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.00 Politična oddaja: Occhio azzurro 16.05 Nan.: Zanna Bianca 18.35 Obiettivo lavoro 19.00 Musa tv 19.10 Telequattro: Un'esperienza in Kenya 19.55 Športna oddaja 20.05 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Qui Cortina 21.05 Aktualno: Osservatorio industriale - Strategie per il futuro 22.05 Klasična glasba 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.00 1.35 Vremenska napoved 23.30 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 23.45 Aktualno: Ospedali riuniti di Trieste 0.05 Film: La polvere degli angeli (dram., '82, i. D. Scarwid, H. Braden) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il castello di carte (dram., VB, '68, i. G. Peppard, I. Stevens) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hennessy, Jerry O'Connell) % jé 23.35 Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette, tutto fa brodo in tv 0.50 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05 18.40 Risanka 10.10 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.15 Nad.: Novi jutri 10.45 Dok. oddaja 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Moj zob strahopetec 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija: Po stopinjah Osame Bin Ladna 20.45 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Igra moči (t Slovenija 2 6.30 9.30, 13.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 14.25 Odd. o modi: Bleščica 14.55 Dok. film 15.45 Globus (pon.) 16.15 Dok. serija 17.10 Prvi in drugi 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.05 Pomagajmo si 18.35 Evropski magazin 19.10 Glasba: Trio Psalteria (pon.) 19.40 Zapojte z nami: Felix Mendelssohn Bartholdy 20.00 Film: Istanbulska kuhinja 21.45 Nad.: 4400 Povratniov 22.25 Film: Johnny Zobotrebec 0.15 Film: Nesrečni dogodki Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 23.25 0.05 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva Dok. oddaja: City Folk Dok. oddaja Odmev Pogovorimo se o... 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem Film: Katera bo prava? (kom., ZDA, '82) Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Odprta tema (pon.) Mladi upi Videospot Rally magazin Mladi @ -a+e (pon.) EPP 23.00 Dnevnik in vremenska napoved Spomini borcev Naj viža Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Desa Muck: Pasti življenja - drugič! (22. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled slovenskega tiska; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožven-ket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Li- terarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika;19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in medigra; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenja; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Koro-tan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Si Mercator v Sloveniji Ponudba najboljšega soseda ercator Trgovska znamka Mleto mešano meso pakirano Cinft || kg y / C Hren s smetano pO g Droga Kolinska, l .j tihi ¡ana 1,15eur Jimčji hrbet s kosijo, posi reino cena a kg različni Johavirdji t 7,25 EUR H, ercator Slovenska košarica Polenta insianr, 2^0 £ Droga Kdtugka, Ljubljana 0,52eur ¿S Po. js) t--- m JJUj^iJiU -J ( LS rj.ru liiitv.ii.-. Voda Dana 4 s 1Ikra + 2* 1,5 litra BREZPLAČNO Daiiii Mirna 2,12 EUR Primorska moka posebna, 1 kg Ml i notese* Ajdovičina 0,99 EUR * K * Pijača Fi( Light, trije okusi: oran zada, limonada ali exetic, 2 lirra PEI Vino Brežice, Brtriicc BREZPUCNO 0,39 EUR Ponudba velja od 6.3. do 243.2008, oz. do prodaje Zidog. Vablj- eni v: Mercator Center Koper Dolinske ceste 1 a. GQQQ Koper Tel . +386 S 66 36 030 Odpiralni č**; qc ponddal|tA do petfui •ababa: ndlflfc. úd S tío do 21 .Ht ur« Dd 9.M da 91 .M m t.J B W U-j lS.ODur* Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 50G0 Nova Gorice Tel.-+396 S 33 43 300 Qdp¡r#|ni od panadel|kd