leto LXXVM it. m pSSS" LJaftttsoa, UHA iS. UREDNUTVO AM UPRAVA: uubuama, puocdcukva IZKLJUČNO ZASTOPSTVO srn oglas* te ^tfjptej Banje ta UKIONF FUBBUCITA ITAOANA & A*, MILANO NAMA ESCLUSIVA UNIONS km pvbbttctta di proveniema itallana ITAUAIf A S. A-, MILANO. Duri femfeattimenti siti fronte siciliano Due incrsciatcri, due piroscafi, quattro trasporti ed alcuni me zzi da sbarco gra v 3 men te danneggiati Comando Supremo. — Iiollettino di guer- ra Nr. 1173: Duri cnmbattimenti difcnsivi vengono Sostenuti dalle truppe italo-germaniche nei settori centrale e srttentricnale del fronte Mciliano, per cuntcncrc Favanzata del nem ico. Mcssina o stata. intensamente e ripetu- tamentp bcmbardata dairaviazione avver-saria. Aerosihiranti italianj hanno attaccato €*rnvc£:ii r>ri.V acrjiio riella Sicilia rolpendo un incrooiatcre le^rgero e dne piroscafi di medio icrnellaggio. mentre bombardieri notturni agivana ton favorcvole esito sui porti di Pp.lermo e Siracusa. Nella rada di Augusta e lungo le ceste tettentrionali dell'isola velivoli tedeschi danneggiavano gravemente con bombe quattro trasporti per complcssive 17.000 tonn. uii cacciatorpediniere ed alcuni moz-zi da sbarco. In aero inglese veniva abbattuto presso le custe dclla Sardcgna da un nostro cac-eiatorpcd in iere. Generale Ambrusio. Nota: Le incursioni effettuate dal nemi-co sulle citta di Torino. Milano e Genova citate dal bolletino No. 1170 binno causa-to, secondo i dati fmora pervenuti. le se-guenti vittime tra !a popolazione civile: a Torino 12 morti e 43 feriti, a Milano 101 morti e 267 feriti, a Genova 11 morti e 37 feriti. ii boji na sicilskem bojišču Dve križMkf, Sva paridka, za izkrcale Vrhovno poveljniStvo. Vojno poročilo Št. 1173: Itali.jansko-ncmške fote vzdržujejo hude obrambne boje v srednjem in severnem odseku sicilsfcega bojišča, da bi zadržale Sovražno prodiranje. Sovražno letalstvo je močno in ponovno bombardiralo Messino. Italijanska terpedna letala so napadla konvoje v vodah Sicilije in zadela 1 lahko kri Žar ko in Z parnika srednje tonaže, medtem ko so nočni bembniki z dobrim uspehom delovali nad pristaniščema Palermo in Siracusa. Nemška letala so v pristanišču Avguste in vzdolž severne obale otoka hudo poškodovala z bombami štiri prevozne ladje s skupno 17.000 tenami. 1 ruiilec in nekaj čolnov za izkrcanje. Naš rušilec je v bližini sardinske obale sestrelil eno angleško letalo. General Ambrosio. * Pripomba: Sovražni letalski napadi na mesta Turin. Milan in Genovo, ki so bili omenjeni v poročilu št. 1170, so po doslei dospelih podatkih povzročili tele žrtve med civilnim prebivalstvom: v Tur inu 12 mrtvih in 43 ranjenih, v Milanu 101 mrtev in 267 ranjen.h. v Genovi 11 mrtvih in 37 ranjenih. Švicarski list ests^o obssja angleške teroristične letalske napade Bem. 11. avg. s. »Corriere del Ticlno« omenja novo oznako najnovejših bombardiranj v Turinu Milanu in Genovi, ki so si jo izmislili anglosaški listi, in poudarja, j da £Ti"C očitno za uničevalne in ustrahovclne napade, kakor kaže okoliščina, da je bila v Tur in u obenem z diuglmi znameniti spomeniki zadeta nabožna ustanova Gottolen, ^o, ki je nek^ j najbolj humanitai nega in skrbstvenega, kar si moremo zamišljati v i štiri prevense ladje in več hudo pošh ffi 1 ovaitlli korist ubogih bolnikov in osirotelih otrcK Pojasnilo cficioznega značaja, k: so jra objavile angios3Žke agencije, sporoča, da so hoteli s temi bombardiranji zadeti n? le tri g-lavna industrijalca src išča se crne ItsJrp. temveč obenem izkoristiti po itični zna^ai teh treh mest zlasti Milana, v pr:zren upanju, da bo mogoče izzvati ugodno ozračje za zlom notranje front?." Txk< ni si mogoče predstavljati, kako n^i ol kova vejica, na kateri so bombe raznega kalibra, in ki jo letala od vržejo na to k r ie narodu najbolj sveto, izzove zaželjeni uč nek. Velika angleška petrolejska ladja potuljena Algesiras. n. avg. s. Zaradi hudega vetra nad Algesirskim zalivom, je morje pokrito z gostjo plastjo petroleja, ki so ga valovi prinesli z morja okrog Gibraltarja, kicr so napadalna sredstva Kr. itaJiiangko mornarice dno 5. t. m. potopila angleško 10.000-toniko petrolejsko ladjo. Za Domovina sa padli Seznam izgub v guSiju i: i m. 11. avg. s. Vrhovno poveljnf3tvc objavlja izgube v mesecu juliju in ene. ki niso bile omenjene v prejšnjih seznamih in za katere so da 31. julija prispele prcipi^ne Ustane: Vojska (z milico!: padlih 979, ranjenih 1465. Morn:*-r'oa:. padlih' 58. ranjenih 60. I.etalsuo: padlih 91, ranjenih 117 Trgovinska mornarica: padlih 78, ra. njenih 32. Seznam-' padlih so objavljeni v današnjem izrednem dodatku lista jLo Foize Annate . Slavnim borcem in njih družinam |Hn-ijiva večna hvaležnost Domovine! Upokojitve in imenovanja prešskt&v Rim, 11. avg. s. Z objavljenim dekretom so bile odrejene naslednje upokojitve in imenovanja prefektov: Upokojeni so: Odvetnik Giovanni Bat-tista MarziaU, prefekt na razpolženju, dr. Temistocio Testa, prefekt na razpoloženju, dr. Marcello Tallarrco, prefekt v Imperiji, dr. Marcello Bonfonti, prefekt v Forliju. odvetnik Italo Foschi. prefekt v Trentu, vitez velikega križa Pietro Giacomo, prefekt v Varessesu, inž Giannini Romualdi. prefekt v Livornu. odvetnik Guido San-donnino, prefekt v Pescari dr. Giuseppe Murino, prefekt v Vercelliju. dr. Mario Pi-gli, prefekt v Cattaru. gr. uff. Alberto Gi-ombini, generalni direktor notranjega ministrstva na razpoloženju. Premeščeni ?o dr. Gio\-anni Vite'ii, prefekt iz Pavie v Rim s funkcijami šefa kabineta notranjega ministra, dr. Domenico Soprano, prefekt iz Alessandrije v Nea-pelj. dr. Giovanbattista Laura, pedguver-ner Rima. v Varese. dr. Gasparre Viola, prefekt iz Barija je na razpoloženju in bo prevzel poseben položaj, dr. Adalberto Peruti, prefekt iz Pise v Alessandrio. dr. Ferdinando Flore? prefekt iz Taranta, v Piso. dr. Silvio Innocenti. na razpoloženju, določen za Taranto, dr. Giuseppe Livoti, prefekt iz Astija. v Bari. odvetnik Carlo Villasanta. z bivšega guvernatorata Dal-mazie v As*'h dr. Florendo Giaumichele. prefekt iz Pe?ara, v Forli. dr. Ricardo Ventura, prefekt iz Ravenne, v Livorno. dr. Gaetano Orni. prefekt na razpoloženju, v Pescaro, dr. Salvatore R-apisarda. prefekt iz Trevisa. v Ravenno. dr. Gugli-elmo Frongio, prefekt na razpoloženju, v Imperio. Komisar Narodnega združenja bojevnikov Rim, 11. avg. s. Z odlokom šefa vlade z dne 10. t. m., čegar izvršitev je v teku, je bil advokat Luigi Ga s parolo imenovan za komisarja Narodnega združenja bojevnikom, general Achile Artelli. prefekt Kraljevine in Zlata kolajna, pa je bil imeno-jvan za komisarja Zavoda modrega traku med boje\*niki, cdlikovanimi za vojaško hrabrost. Iz ministrstva za devize in valute Rim, 11. avg. s. Minister za devize in valute Eksc. Acantcra je imenoval za sveje-ga šefa kJbneta gr. uff. dr. Fmneesca Cremoneseja. generalnega inšpektorja f--nančrrega ministrstva, za svojega osebnega tajnika pa dr. Roberta Paolilla iz Bance d'Italia. Veliki japonski uspehi tta PaciSika Tokio, 11. avg. s. Na področju Salo-monskih otokov so Američ.ani izgubili cd 30. junija do danes 7 križark, 9 rušilcev, 20 tovornih paraikev in 372 letal. Japonci so izgubili 2 rušilca in 87 letal. Tokio, 11. avg. s. Okro? 300 sovražnih letal je v zaporednih valovili napadlo 9. t. m. otok Kolomangara v Saiomonski skupini. Močan zaporni cgenj Japoncev je sovražnim silam preprečil dosego ciljev. Noben vojaški objekt na ctoku ni utrpel škode. Ne ve se še. kakšne izgube so utrpela sovražna letala. Z vzhodne fronte v Mengkijangu, 11. avg. s. Japonskim kopnim silam je uspelo skupno z letalskimi silami vojske obkoliti komunistične edinice. pripadajoče 40 ar-madnemu zboru v trikotnem odseku oo mejah Hopeja. Ob zori so japonske edinice pričele splošni napad na sovražnika iz štirih smeri in so ga obkolile. Osredotočeni napad je bil izvršen proti sovražniku, skupno z edinicami letalstva. Letalske skupine so bombardirale sovražne skupine, ki so se skrivale v gorah in tudi sovražne barake. Tako je bila odrezana pot. da sovražni gverilci niso mogli pobegniti in bodo v najkrajšem času uničeni. Tujo v avdienci Tokio. 11. avg. s. Devi je cesar sprejal ministrskega predsednika Toja. ki je vladarju poročal o polož3ju. Izjalovljeni sovražni napadi na vzhodnih bojiščih Boji na vseh mšmttk — Vri sovjetski prodorni poskusi zavrnjeni — 34* sovražnih tankov uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavi 1 o danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču ;n v odseku ob MiuMi so bili samo Mabsi sovjetski sui.ki. l-astn» napad je dosegel postavljeni cilj, Na področju pri Bjel porodu se nadaljujejo težki, sprememb »Milni boji. Močni so- \ razni poskus, prodora, podvzeti s pehotni, mi in oklopnlmi silami, so se s sestrelitvijo v**Iikepa števila oklopnih voz izjalovili. V ods«'kn z ijift'Jno od Orla so se prav tuko zrušili številni sovražni napadi. Samo Ra področju ene oklopne divizije je bilo sestreljenih 61 sovjetskih oklopnih voz. Tudi na področju južno in južno zapadno ob Vja/me je sovražnik z nezmanjšano »i-lovitosijo nadaljeval poskuse za prodor. Kazen krajevnih vdorov je fronta ostala trdno v nemški posesti. Južno od Ladoškefja jezera je podvz *1 sovražnik krajevne sunke, ki so bili prav tako odbiti. Na vzhodni fronti je bilo včeraj sestreljenih 348 oklopnih voz. Letalstvo je na vseh težjsenih točkah posedlo z močnimi oddelki bojnih letal in !o:al za bližnje polete v boje in je razbremenilo vojsko v borbi. Na daljnem severu so nemški lovci v neprehodnem pragozdu zavzeli od sovražnika trdovratno branjeno višinsko postojanko in jo držali proti močnim pehotnim in topn'škim protinapadom, pri čemer je sovražnik utrpel težke izgube. Na Siciliji So naše čete v severnem odseku v trdih bejih odbile v premakljivem bojevanju sovražne napade. S srednjega in vzhodnega odseka javljajo samo o sovražnem delovanju izvidniških in naska-kovalnih oddelkov. Pri nočnem napadu težkih hc rubnih letaf proti sovražnemu transportnemu brodevju pred pristanišči Augusta in Siraku.-a so bile štiri transportne ladje s skupno 21.000 br. reg. to- nami uničujoče zadete. Sedem nadaljnjih velikih ladij, med njimi ena vojna ladja* Je bilo težko zadetih. Podnevi je letalstvo izvedlo presenetljive prodore proti severni in juznovzhodni obali otoka in napadlo razkladaiišča v sovražnikovih oskrbovalnih vediščih. Z zadetki bomb in krovnega orožja 3c bil poškodovan i rušilec in 4 transportne ladje kakor tudi več izkree-valnih Čolnov. Preteklo noč je metal sovražnik rušilne in zažigalne bombe na področje mesta Nftmberir. V stanovanjskih okrajih, na kulturnih ustanovah in javnih poslopjih je biia povzročena škoda. Prebivalstvo je imelo samo majhne izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili 14 napadajočih letal. Nemška brza bojna letala so v noči na 11. avgusta brez lastne izgube z odličnim uspehom napadla vojaške cilje v srednji Angliji. Nad Nurnbergom sestreljenih 16 sovražnih bombnikov Berlin, 11., avg. s. Kakor obvešča DNB, se je število med sovražnim terorističnim napadom na Nurnberg sestreljenih angleških letal na osnovi najnovejših ugotovitev dvignilo na 16. Finsko vejno poročilo Helsnki, 11. avg. s. Današnje poročilo finskega glavnega stana javlja o živahnejšem izvidhiškem ndej?tvovanju v Karel:; k i ožini. V srednjem odseku fronte v Vzhodni Kareliji so naše čete odbile napad sovražne stotnijo. Nič pomembnega ni poročati ^ ostalih kopnih front. Nad Finskim zalivom so naši lovci južno od Koivi-sta v letalskih borbah sestrelilo eno sovjetsko lovsko letalo t,-pa >Ijag le in poškodovali tri lovce, ne da bi sami utrpeli izgube. Krvave izgube sovjetskih čet Berlin, 11. avg. 5. Mednarodna obveščevalna agencija peroča: Ker so se tudi včeraj boibe zapadno in južnezapadno od Bjelgcroda vršile v omejenem in razmeroma tesnem prostoru in ker Sovjeti zaradi tega niso mogli razviti svoje množice pehote in tankov, so bile izgube sovražnika bclj krvave kakor prejšnji dan. Strnjene kedone sovražnih čet na pohodu in močni val; napadalnih skupin so nudili nemškim bojnim IctaJcm. ki so bila zaposlena v b tki od zore do neči, odlične cilje. Poročajo n. pr„ da je neki skupini nemških strmeglavcev na področju Cuvu-jevs. uspelo ob sodelovanju z nemškimi tankovci uničiti z vrsto bomb. ki so zadele v polno, kolono, obsteječo iz več ko SO sovražjrh motornih sredstev, naloženih s četami, kakor tudi štiri sovjetske tanke najtežjega tipa. Tako je bil nameravani napad sovražnika pr:ti boku nemškega obrambnega sistema v kali zatrt. Po kle-Žčnem manevru nekaterih skupin nemšklf '.ankov na levem krilu tega odseka, je bila skupina sc vjotskih sil obkoljena in uničena. Istočasno so nemške čete preprečile poskus obkolitve, ki ga je izvišil sovražil ;k. V odsekih južnozapadno. zapadno in se-vernozapadno od Orla so bile tudi včeraj hude boibe. Sovražnik, ki je Izgubil nado v uresn:čenje načela za cbkolltev ogromnih skupin nemških sil, je divje frontalno napadel, toda ti napadi niso imeli nobenega uspeha. Proti nemški postrojitvi zapadno in južno od Vjazme. na področju Kirova in Jarzeva. so boljševiki prepeljali tudi včeraj sveže pehotne skupine in tanke, ki so skušali ob močni podpori topništva za vsako ceno črte branilcev prebiti. Samo na treh točkah obširne postr:- | jitve ie sovražniku uspelo za ceno hudih krvavih izgub odbiti sle branilcev. V naglih protinapadih so nemške čete vzpostavile položaj in umčile sovjetske oddelke, ki se jim ie pcsreČ !o vdreti. V odseku kubanskega mostišča in ob Mr.isu. so bile eperacije krajevnega značaja, ki so jih izvedle nemške čete. uspeš- ne. V ostalih odsekih vzhodne fronte je vladal mir. Akcija nemške mornarice v Azovskem morju Berlin, 11. avg. s. Preteklo noč so edinice nemške moin-.rice piodile v Azovsko morje, tako da so lahko streljale s topništvom na sovjetske postojanke ob Miu&u. To je bilo že šestič, da je topništvo nemške mornarice bombardiralo te postojanke. Potem ko so dcs?g*e s svojo akcij" odlične uspehe, so se nemške er::nice nepoškodovane vrnile na svoj- izhodiščna oporišča. Fcncsrecsn napa£ na renaški kenvoj BerPn, 11. avg. s. Skupini sovjetskih bcmbr k w ie včeraj napadla v ožini K-rča nemški cskibovajni konvoj. Kakor pil prej-šnj:h poizkusih so tudi včeraj sovjetska letala po odmetu tovora tomb in uporabi letalskega orožja, vrgla na nemški konvoj steklenice s fosforjem, ki pa niso povzročile škode. Samo dve nemški edinici sta bili zadeti z drobci od bomb. ki so pa:;le v bližini škoda pa ie nezn?tna. Izgube sovjetske vojne nurs2arlce tta črnem morju Berlin, 11 avg. s. Mednarodna obveščevalna agencij poroča nove podrobnost o izgubah sovjetske vojne mornarice na Črnem morju. V seznamih potopljenih so-vražn'h ednic so samo tiste ladje, ki so bile z vso gotovcst.'o potopljene. Letalstvo in pomor'ke sile osi ter njen;h evropskih zaveznikov so potopile križarji *Komin-tern?< in »Rdeča Ukrajina;, vodilni ladji -Taškent^r in - Moskva c, 11 rušlcev in 34 podmornic. Po izgubi teh edinic ima sovjetska mornarica na Črnem morju še bojno ladio ^Pariška komuna-. 4 kržarke. eno vcdilno ladjo. 8 ruslloev. okrog 40 podmornic ter nedoločeno število stražnih ladij, terpednih čolnov, protipoJmorniških sredstev in manjših edin c. Vse te pomorske sile ne merejo zaradi stalrega ogrožinja iz zrak in z merj^ v z^.Dadnem. severnem in vzhodnem podrrč;u črnega morja tvegati brez hude nevarnosti vojnih operacij večjega ali manjšega obsega. tfaseretstva međ Anglosasi in boljševiki se ne dado odstraniti Stctkbolm. H. avg. s. Glede Churchillo-vega obiska v Kunadi poročajc naslednje podrobnosti: Obisk je bil sklenjen na zadnji seji vlede v Londonu in takoj nato sta se obe vladi sporazumeli glede datuma in načina obiska. Churchill je to pot v spremstvu žene in hčere, ministra za transporte in šefov glavnih stanov vseh treh orožij, kakor tudi lorda Mountbattena. šefa famoznih '^komandosovi, prispel v Queebeck z letalom ki ga je nilotiral sam poveljnik letalske divizije, ki je vodil zadnji napad na Pomrje. Obisk je bil znan samo nekaterim odgovornim osebam kanadske in ameriške vlade. Poročilo o sestanku med Churchillom in Mackenzijem, ki je uvod v sestanek med Churchillom in Rooseveltom, ne nove mnogo. Za nadomestek s« londonski tisk prepušča ugibanju. Po mnenju tega tiska naj bi bi] ta obisk uvod v vrsto senzacionalnih dosodkov. Zavezniki priznavajo, da so doslei imeli skupno strategijo ne pa skupne politike in nočejo več; oklevati za spora- zum tudi na političnem področju, predvsem seveda o smotrih vojne, ki naj bi se vzporedni. Pravijo tudi. da bo »tabela terminov in programov« v celoti revidirana Zadnji dogodki kakor izkrcanje na Siciliji. Dolitlčna sprememba v Italiji, ruska ofenziva, obnova bombardiranja v velikem slogu, naj bi ustvarili popolnoma nov položaj, ki ga morajo šefi zavezniških sil proučiti. Spričo sprememb v položaju naj bi celo sklepi v Casablanci izgubili svojo aktualnost. Kar pa moti navidezno zopet vzpostavljeno skladnost, je odsotnost Stalina, ki tudi to pot ni odgovoril na pozive in vabila. Churchill in Roosevelt pa se morata vendarle z njim posvetovati po svojem razgovoru kajti noben sklep ne more veljati brez odobrenja Moskve. Sovjetski vojaSki ataše v Washingtonu je bil resnično napro-šen, naj se poda v Queebeck, da dobi potrebna obvestila. Neki drugi angleški diplomat pa je pripravljen za odhod v Mo-skvo s Churchillovo in Rooseveltovo po- Dr. De Cecco t Ljubij-ana, 12. avgusta. Včeraj opoldne je nenadoma umrl pri svoji delovni mizi v Tiskovnem uradu dr. Attilio de Cecco, Kr. tiskovni tasc pri Visokem komisariatu. Eksc. Visoki komi«r je talcoj za tem obiskal urad in počastil pokojnikov spomin. Zvečer je bilo pokojnikovo truplo prepeljano mi Zale. O nenadni pokojnikovi smrti je bila obveščen;* njegova družina. Pokojni dr. Attilio De Cecco je bil t najlepših letih, star komaj 32 let. !>a je lahko za-\-z.el odgovorno mesto £ef,a ttiJcej-šnjega Tiskovnega urada, so bile odločilne predvsem njegove odlične sposobnosti. Bil je odličen, irvaževan uradnik In funkcionar ministrstva ljudske kulture, potem ko je oromoviral za doktorja gospodarskih in trgovskih ved. Kmlu je izkazal svo}« spretnosti in odlično strokovno usposobljenost. Zmagal je v prvem natečaju Kr. tiskovnega atašeja za prefekture Kraljevine. Določeno mu je bilo mesto shržbovanja v Bologni. Vsi njegovi predpostavljeni so spoznali v njem odličnega uradnika. Cenili so njegove zmožnosti, njegovo taktno obnašan ie. Spričo številnih vrlin, ki jih je kazal, 50 mu bile odkazane in poverjene delikatoe dolžnosti predstav i tel ja ministra ljudske kulture ori Visokem komisariatu v Ljubljani. Bi! je demobiliziran v svojem oddelku, ki je bil v Dalmazii. Potem, ko je bil defi časa pod orožjem v činu poročnika, je zapustil Knin in prispel na vodilno me»to tiskovnega urada v Ljubljani. Svoje odgovorne dolžnosti je prevzel dne 10. junija 1942. S feboj je prinese! splošno rpoito-vanje vseh. ki 50 ga poznali in ki so imeli priliko ceniti njegove odlike vestnosti, točnost i in plemenite prizadevnosti. Pokojni dr. De Cecco ie pripadal ugledni družini iz Campagne. Bil Je sin uslednega profesorja; imel je še dva brata. Oba sta bila pod orožjem eden od njih je bil nedavno ranjen v sicilskih borbah. Dr. De Cecco si je pridobil v zdravem, vedrem okolju dragih svojcev one odlike značaja in moralne kvalifikacije, zaradi katerih je vzbudila njegova nenadna smrt tako boleč odmev med vsemi, ki so ga poznali in ki so živeli ter delovnli v njegovi bližini. Nedavno se je dr. De Cecco vrnil z dopusta, ki ga je preživel pri dragih svr»>-cih. V Ljubljano je prišel dobro razpoložen. Včeraj dopohine je pričel tožiti, da mu nagaja srce in je bil pri zdravniku, opoldne pa se je sredi dela zgrudil na tla. Njegova nenadna smrt je težko prizadela predvsem svojce, petem pa njegovo podrejeno osebje, ki mu je bil pokojnik ves čas svojega službovanja v Ljubljani dobrohotno naklonjen. Dasi Se zelo mlad, je imel vendarle dragocene življenjske izkušnje. Bil je izredno blagega značaja, prisrčno ljubezniv, z vsakomur prijazen. Ka®U je posebno globoko razumevanje za tisk in novinarsko delo. Bil je zmerom pripravljen podpirati novinarske težnje, kadarkoli je bil za to naprešen. Zaradi tega si je piidobii v Ljubljani tople simpatije vseh, ki so prišli z njim v stik in ki »o znali ceniti njegove odlike duha in srca. Slava spominu dr. Attilia de Cecca! slanico. Nejevolja zaradi nenavzočnosti S".;..ina se kaže celo V poročilu, ki je bilo objavljeno po sestanku Churchilla in Ma ckenzieja. Bueno*i Aire«, ll. avg. s. Uradno so javili danes v Queebecku, da bo Roosevelt prišel v to mesto in se sestal s Churchil om. toda dan sestanka še ni bil objavljen. Portugalski poslanik v Vatikanu odpotoval v Miboiio Rim, 10. avg. s. Portugalski veleposlanik pri Vatikanu Carneiro Pacheco je po več razgovorih z državnim tajnikom Magliorie-jem zapustil Rim in odpotoval v Lizbono, kjer se bo zadržal nekaj tednov. (II Pic-colo«.) Berba Indije proti Angliji Lizbona, 10. avg. s. Po poročilu angleške poluradne agencije ?o pokrajinske vlade izdale izredne ukrepe zaradi možnosti nemirov ob obletnici aretacije Gandhija in drugih članov vseindijskega kongresa. Aretirani so bili številni nadaljnji člani kongresa in njih privrženci. V Bombavu so aretirali 300 oseb. V Pooni je bilo med demonstracijami pred palačo Aga Kana, kjer je Gandhi zaprt, aretiranih 100 indijskih demonstrantov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Satrt«*, J2- avgusta i»4S S rev is: Tudi letos huda sosa L hibi v«« a, 12. avgusta. Mnogi ki fo i' tos »meli dovolj ^riljke tožil nad ljubi!cnsk.m i'„dnebjem "no morejo \erjeti da ie tudi ietos huda suša. Sicer ni talco hudo kakor lani. vendar je zau-nje r»se že ~olo občutna. Ljubljana ma sorazmerno precej vlažna tla razen na severni strani, kjer je podla -.a?, sprstenine savski pred. ki naglo propu-§ča vodo Zato tudi ne čutimo tako hitro pesledic suše. Obdelovalci vrtov pa lahko tudi skoraj vsi uporabljajo vodovodno vodo za zalivanje. Zato se je tudj zdelo, da bo fetos cr\o preveč moče kakor premn.lo. Junij in julij sta, b'la res piecej deževna. E>e-žft"Mo ie zelo pogosto in v posamezmh me. sevih .i*1 h.lo veo padavin kakor znaša povprečje, izračun.-no na daljšo dobo v Ljubljani. Toda ne smemo pozabiti, da se zna- c:l~osti suše ne kažejo le v tem. da je zgornja plast obdelane zemlje mocr-o posušena. Spomnimo se. da ie bilo v pretekli zimi sorazmerno malo snega in padavin sploh. Zemlja ie bila lani močno presušena, saj Je bilo skoraj vse teto nenavadno suho. Zato so rekatoii napovedovali da bo tem več snega pozimi. Toda tudi snega ni bHo. Spcd-nje zemeliske plasti se dovolj dobro napoje le s snežnico. ko sneg kopni počasi in zemlja postopno vsrkava vodo. Predvsem cd kcVčine sno^a je odvisno. aH je suša al; ne; Med dežjem namreč zemlja ne prejme r.r.vadno d volj vlage, zlasti ne med poletnimi plohami. Vcč[na vode se odteče po površju. Ob plchah pa voda celo škoduje, ker odnaša rahle ter rodovitne plasti jemlje. Junija, ie julija, so se res vrstile pogoste plohe, a spodnje plasti zemlje vendar niso mogle izpopolniti zaloge vlage, ki bi jih sicer vsebovale, če bi bilo pozimi dovolj snega. Mnoge* bolj čutijo sušo v krajih s kra^ škimi tlan*i. Večina Dolenjske je kraške. Pitno vodo morajo v večini krajev zbirati v kapnicah. Pl^st rodovitne zemlje je sorazmerno tanka in se naglo presuši. Potoki so redki in poleti kmalu presahnejo, če ne dežuje redno in zlasti, če je bUa suha zima in lepa pomlad. Zato je razumljivo, da morajo mnogi mlini na Dolenjskem počivati ker so potek: suhi. Tudi v Ljubljani so vode zelo upadle, zlasti potoki. Skoraj povsem suha je GUnica. ki je lani nekaj časa, usahnila. Gradaščica se je iz- hudourniške reke spremenila v ponižen potok. Mal graben ima zdaj svoje pravo ime. Tudi V Ljubljanici je voda precei nizka. Struga skozi m05to jo pa suha. ker je voda skoraj povsem zaprta z zapornico v Trnovem. Ko bo gotova zapornica pri cukrami, bo v strugj skozi mesto stalno več ali manj vode, tako da bo mogoča tudi plovba s čolni med Abroževim trgom in Trnovim. Morda bo celo uveden redni promet za potn?fce, da bomo imeli nekakšen >tramvaj k tudi na Ljubljanici. — Zdaj je pa v Ljubljanici vendar še dovolj vode za zasilno kopal"šče pod zapornico v Trnovem. KINO CKlON Melo« «-21 Kako 9o z zvijačo razkrinkali lažnega moralista in retili na smrt obsojenega zaljubljenca prikazuje film izdelan po Shakespeare-jevi drami DNEVNE VESTI — Umrl je senator Ciardi. V Rimu je umrl senator Livij Ciardi. Pokojnik je bil rojen v Rapolanu dne 16. julija 1881. Po poklicu je bil železniški strojnik. Ves svoj prosti čas ie posvetil sindikalni organizaciji svoje stroke. Bil je med pionirji italijanskega socialističnega sindikalizma. napisal ie vec načelnih publikacij o tem gibanju. — Sin založnika IMerz? izpuščen. Te d- bil izpuščen iz zaporov v Bariju sin pr bji znanega založnika ter izda- jate ..a l Laterze. Skupno z njim je bil izpuščiv. Ladi pisatelj Guido De Rug-giero. Istega dne so bila v izložbah omenjene .založbe razstavljena dela izpuščenega Dc Ruscjiera in Benedetta Croce. — Ob 15-leintei smrti Stjepana Rad!ca SO bi . Do V9eh večjih jih Nezavisne Drž.; [rvtske maše .>nice. Zadužnici v ceri - Blaža v Zagrebu je prisostvovala tudi pokojnikova vdova z otroci m sorodniki Po masi se je podala na Miro-goj. kjer se je del j časa pomudila na grobu pokojnega soproga. — Nagrada bolgarskemu pisatelju. Bolgarski prosvetni minister je v okviru posebnega nagradnega natečaja za najboljšo basen priznal prvo nagrado pisatelju Emilu Stanevri za njegovo »Divjo raco«. — Turški umetniki bodo razstavljali v Budimpešti. Ogrsko-turško društvo je povabilo po turškem prosvetnem ministru turške likovne umetnike k razstavi v Budimpešti. Razstava bo predvidoma v zimskih mesecih. Turški poslanik v ogrski prestolnici je že sporočil, da so se turški umetniki odzvali povabilu. — Begovičeva drama v Pragi. Na odrih nemških gledališč v Pragi je doživela te dni svojo krstno predstavo drema Milana Begov iča ^Grešnica«. — Duhovniške vesti Iz gorizijske nad-škofije. Frančišek Felc je bil imenovan za župnika, v Quisci e Colliu. Ludvik Rusjan je prišel za župnega vikarja v Cero, Franc Srebrnič za vikarja v Ottales, Anton Bre-son za župnika v novi župniji sv. Nikolaja in Pavla v MonfaJconu. Friderik Rener za kaplana v Rifembergu, Josip Tre vi san pa za kantona v Idriji. — Mašniške redove je podelil nadškof Margoti v cerkvi sv. Ignacija Ladislavu Bakiassiu. Karlu Butkoviču, Alojziju Ristiju, Brunu Sbalchieru in Petru Angladu. — Razpisani sta župniji v Aqui-leji in Perteolu. — Slavna plesalka piše spomine. Slavna plesaJka. Cleo de Marode, ki so ji dvorili svoj čas najpomembnejši možje, se je nedavno umaknila v Lyon. Tukaj je otvorila pleaio solo in pričela pisati svoje spomine. — V novem odboru hrvatskih književnikov so dr. Mile Buuak. kot predsednik, dr. Ante Bonifatič in dr. Branimir Livadič kot popredsednika. Vinko Kos kot tajnik in Zlatko MHković k^t blagajnik. — 100.000 lir je poslal grof Fi-idrik Pa-voncelli. ki biva v argentinski prestolnici, predsedniku italijanske vlade za pomoč oškodovancem zaradi letalskih napadov v Neaplju. — Božična dopisnica je romala 30 let. Neki strojnik iz EHbinga v Nemčiji je prejel nedavno božično dopisnico, ki je bila napisana 24. decembra 1912. Poslala mu jo je mati, ki ^e pred 15 leti umrla. Razdalja Podlago za domačo knjižnico si najbolj poceni ostvarite, će se naročite na knjižno zb'rKo »Dobro knjigo«. Vs: njeni romani so Litvi, da jih boste radi vedno na novo jemali v roke. Vsak mesec rzide po ena knjiga. Povprašaj te v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda c v Narodni tiskarni. P. G. VVodehouse: 48 MALA PEPITA Čudno, silno čudno me je gledaL V teh Sivih, temnih očeh je bilo nekaj, kar me je navdajalo z nedoločno zadrego. Notranji glas mi je šepetal, da mora imeti določen varok, ko me tolikanj sili k razgovoru. >Mislim, da bi vam lahko povedal kaj takega, kar bi vas bolj zanimalo od v^Se knjige,« 3e dejal, »pa čeprav je najzanimivejša na svetu.« Prižgal si je cigareto. »Kaj ne, da niste hoteli, da bi se vam na tej poti zapletal med noge?« Odveč se mi je zdelo, da bi hodila dva.« sem malomarno odvrnil. »Sicer pa utegne biti res, kar pravi gospod Abnev: da dvoje glav več zaleže od ene. Kakšni so vaši nameni, ko se pripeljeva v London?« White se je sklonil proti meni in me po-trepljal po kolenu. >Moj namen je, da se prilepim na vas kakor listek na steklenico, sinko,« je odgovoril. »Taksen je moj namen.« 3-Kaj hočete s tem reči ? c Ker sem se Čutil krivega, mi je bilo težko kljubovati njegovim očem, in to me je dražilo. »X>ognati hočem, kakšen je bil naslov, ki ste ga dali fantu, ko sta davi govorila na hlevskem dvorišču.« Čudno je, kako se časih prispodobe ujemajo s stvarnostjo. V povestih sem mnogokrat čTtal da je komu v trenutku zavzetosti in prepadenosti -srce poskočilo v med odpremn«. in prejemno postno postajo je komaj DO km. — Silovit vihar je razsajal te dni nad Monfalconom. Vmes je treskalo in grmelo. Vihar je izi-uval v mestu več dreves, škoda na okoliških poljih je občutna. IZ LJUBLJANE Nakazila za parmezanski sir Pokrajinski Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za parmezanski sir na Novem trgu štev. 4 II in to po naslednjem abecednem redu: v petek, dne 13. avgusta od A—L, v soboto, dne 14. avgusta "d M—Z. Potrošniki se opozarjajo, da dvignejo pri Svojih trgovcih na odrezek št. 7rl6 po 60 gr v času od 16. &> 18. t. m. Zamudniki niso upravičeni do navedene količine sira. Trgovci Ln potrošniki, ki še niso dvignili surovega masla za mesec avgust, naj store to takoj, najkasneje pa do 18. t. m., ker v nasprotnem slučaju niso upravičeni d<-tega blaga. . Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod v Ljubljani poziva imetnike navadnih živil sivi h nakaznic od št. 1 do št. 35.000. da dvignejo 1 kg krompirja na odrezek št. 707 za mesec avgust pri spodaj omenjenih tvrdkah v dneh od 13. do 18. t. m.; Nicklsbacher. Jelačin, železničarska zadruga. Smerkolj. Gregorc, B^hovec, Konzumno društvo Vič, Mirinko. Krompir za ostale živilske nakaznice bo nakazan v nekaj dneh. —lj Poslabšanje vremena? Včeraj je začel zračni tlak precej močno popuščati, vendar je ostalo še sončno. Tudi pc*ioči je ostalo še pretežno jasno. Davi so se pa začeli zbirati oblaki, ki so napovedovali poslabšanje. Pokazalo se je še sonce, a se je kmalu skrilo in večina neba je bilo pooblačenega že ob 8. Vendar nam je tla-komer obetal še lepo vreme. Zračni tlak je popuščal davi do sončnega vzhoda, nakar je začel zopet naraščati- Včeraj je bil zopet pravi poletni dan; pritisniJa je huda vročina. Maksimalna temperatura je dosegla 30.4°. Današnja minimalna temperatura pa znaša 14.9°. —lj Poročila sta se te dni v župni cerkvi na Viču g. inž. Milan Jeran in gdč. Danica Boltežar. Priči sta bila nevestin brat inž. Rado Boltežar in ženinov brat cand. inž. Branko Jeran. —lj Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je g. dr. Aleksander Fatur, direktor drž. železnic v p,, poslal 300 Lir namesto običajne zahvale v listih udeležencem pogreba rajne sestre, pisateljice gospodične Lee Fatur j eve. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podoiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Seznami davčnih osnov čevljarjev bodo razgrnjeni v mestnem odpravništvu do 24. t- m., seznami davčnih osnov tapet -nikov. pred tiskari j. vezilj, vezilj pa ram en-lov. izdelovalcev pogrebnih potrebščin, kozmetike, izdelovalcev igrač, torbarjev, usnjarjev, pod obar j ev — rezbarjev — po-zlačevalcev in sedlarjev do 25. t. m. ter seznami* davčnih osnov steklarjev, brusilcev Stekla, pečarjev, keramikov, karnnosekov, opekarn, vodnjakarjev, krovcev, izdelovalcev cementnih izdelkov, zidarjev, pletil-stev, vezilj in strojnih pletiljstev bodo pa razgi" m? do 26. avgusta v mestnem od- grt. v. Ta mah bi bil prisegel, da se z menoj dogaja isto. Občut :. d- rni tiči v grlu nekakšen z. aašek. je bil tako živ, da sem čutil praznoto na tistem kraju, kjer bi moralo biti srce. Niti dihati nisem mogeL 1'darec je bil tako strahotno nepričakovan, da me je dobesedno ohromil. White pa je očitno mislil nadaljevati po-menek tudi tedaj, če se ga jaz ne bi maral udeležiti. »Razumem, niste si mogli misliti, da sem blizu, <'.ugače ne bi bili govorili tako, kakor ste, Nu, bil sem tam in sem slišal vse, kar . te rekli. ,Tu je denar/ ste rekli, 4n tu naslov, kjer se zglasis, ko prideš v London; vse drugo bo Smi*hova skrb/ Seveda, preden ste rekli to «*te govorili tudi že druge reči, a jaz nisem prišel za časa, da bi bil vse slišal. Kar sem slišal, mi je zadostovalo; in zdaj moram le še zvedeti, kakšen je bil tisti naslov. Vidite, to bom skušal storiti, kakor hitro prideva v London,« Vse te osupljive novice je pripovedoval s trdnim, mirnim glasom, kakor bi govoril o docela vsakdanjih stvareh. Meni pa se je zdelo, da pomenijo njegove besede konec vsegra. Bilo mi je, kakor da me ie zdaj drži policija za vrat. Kako neumen sem blL da sem govoril o takih rečeh na hlevskem dvorišču, pa naj je bilo v deti še tako prazno in zapuščeno! Moral bi bil vedeti, da je v šolskem zavodu povsod vse pomo ušes. >Priznati vam moram.« je White nadaljeval. >da me je nekoliko dimilo, ko sem vide! tudi vas zapletenega ▼ te iet ori jo z Caterina Boratto, Carlo Tamberlani. Predstave ob; 16.30 in 18.30 uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Ljubavno-pustolovska zgodba močnega d' janja z glasbenimi in pevskimi vložki — Najzanimivejša sodobna, vsebina GREŠNA 2ENA šunpatični igralci: Otelio Toa*>, Gustav DiesAi, Vi veča Undfors Predstave ob 16.30 in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 Prava ljubezen ne pozna zemeljskih dobrin, ta gre svojo pot. Ljubka in zanimiva zgodbica v filmu POMORŠČAK V glavni vlogi lepa Maria Mercader in Massimo Serato. Predstave ob 14., 16. in 18. uri Glea Ljubljansko pokrajino odreja naslednje najvišje prodajne cene: V prodali na debelo za 1O0 kg slanine 1800 lir. za 100 kc panceto 1P51 lir. za 100 kg mast! 1705 lir. franco •sk'.n^.šCe izkltučivši občansko trošarino. V prodaji na arobnn /h 1 kp slanine 21 6C lir. za Ikg pancete 23 30 lir. za 1 kg m a -1: 20 Hr franeo trgovina, irključirši vse Javne dajatve. Cene v smislu odlovbe po čl. 4 odloka z dne 9. V. 1341 morajo biti izpostavljene r proda- jalnicah. VeupoStevanje teb najvišjih cen se ka^-ntije po odredb* o conah v zvezi i odredbo dne 3o I 1942 st 8.. Uradni list št. 8 42. pravništvu. torej v III. nadstropju magi-st ratne hiše za vodnjakom. —lj Oddajanje smeti in pepela mestnim smetarjem se še vedno ne razvija pravilno. Dogaja se, da gcepodinje že več ur pred prihodom smetarja postavljajo polne zaboj čke pred vezna vrata, po nekod pa stoje zabojčki pred vrati že zvečer. V zabojčkih še vedno rti samo prahu in pepela, temveč so v njih tudi raznovrstni organski odpadki, kakor zelenjava i. t. d- Ti odpadki prično v zabojih gniti, povzročajo smrad ter so prav paša za muhe, ponoči pa razbrskava-jo smeti še podgane in miši. Na ta način smeti lahko postanejo leglo raznih kužnin bolezni, ki bi se labJco razširile po vsem mestu. Da se prepreči za reditev muh in drugega nadležnega mrčesa ter razširjanje bolezenskih klic, so dobili mestni smetarji navodilo, naj strogo nadzorujejo, da bodo gospodinje smeti dostavljale šele tik pred prihodom smetarja. Enako bodo nadzorovali, da bodo zaboji narx>lnjeni samo s prahom in pepelom, Zato je nujno potrebno, da gospodinje vse organske odpadke kakor zelen j vo, gnilo sadje, olupke, otreb-ke in tudi papir sežgo. vse živalske odpadke pa trporbijo na vrtu za kompost, naposled pa morajo vse tvari ne, za katere so po odredbah oblasti določeni posebni zbiralni centri, oddajati v taka zbirališča. Opominjamo občinstvo, naj se v lastnem interesu in v interesu splošne higiene ter zatiranja kužnih bolezni natanko ravna po teh navodilih. Smetarski nadzorniki in vozniki bodo prestopke naznanjali ter bodo kršilci kaznovani z globo do 380 Lir ali z zaporom do 20 dni, a njih imena bodo obavljena v časnikih. Novo mesto Ravna.t»»lj«tA-o nov°roe6ke gimnazije obvešča vse učence, ki imajo popravni izpit italijanščine, da se bodo pričeli počitniški tečaji italijanskega jezika dne 17. avgusta 1943 ob devetih v gimnazijskem poalopju. Tečaj smejo obiskovati tudi učenci, ki ni-majo popravnega izpita. Knjižne novice Borci proti *mirti. Prihodnja -Dobra knjiga . ki iz^de sredi'meseca, bo delo znamenitega holandskega zdravnika Paula Pe Kruifa sBorci proti smrti«. Pisec ie bil že s 26 leti vseučiliški profesor za baKteriolo. gijo in je s svojimi doli že zgodaj zaslovel v znanstvenem svetu Z elementarnostjo, ki pritegne še tako hladnega bralca s fantazijo, ki preseneča, pripoveduje De Kruif o nenavadni usodi pomembnih raziskovalcev, ki so sf drznili upreti se epidemijam, lakoti in smrti. Postali so vzorniki za generacije. Zdravnike in izumitelje opisuje k^t ljudi, ki jim ni bilo tuje trpljenje samote, razočaranja in zmot. Celo najbolj tragične momente osvetljuje s pogumnim, moškim humorjem. Vrsta »borcev proti smrti« sega od tragičnega Seiruriehveisa od-rešenika mater, preko Bantinga, izumitelja insulina, Mmota, ki je ukanil morilne kn,ne bolezni, pa vse do Kinsena m Rollierja, ki sta kradla sončno luč, da bi reševala ljudi v nesreči. NarcCujte se na knjižno zbirko >Dobro knjigo« v upravi »Jutra-i in ^Slovenskega naroda« v Ljubljani, Puccinijeva št. 5. Vsem ljubiteljem Lepe kn-igo se »Dobra knjiga« sama po sebi priporoča. Novo jrospodarsko znanstveno delo. V kratkem izide znanstvena knjiga vseuč. prof. dr. V. Murka o zgodovini denarja do današnjih dni. Nad 300 slik bo pojasnjevalo poljudno obravnavano snov o denarju. Roman v slikah. V Ljudski tiskarni je bil natisnjen zanimiv roman v slikah Quo vadis^. Besedilo je povzeto po znamenitem H. Sienkiewiczevem romanu. Knjigo je izdalo ure km. Polovica otoka je zletela v zrak. Ikiaj meri otok samo 10.5 km*. En vulkanski vrh je povsem izginil Učenjaki so pozneje izračunan, da je zletelo v znak 18 km* prsti in kamenja. Vse to je bilo razmetano deloma po okolici, deoraa je pa izginilo v morju. Strahoviti katastrofi je sledil peščen dež in otok je pokriia do 70 m debela plast peska. Pesek je razneslo na površino dobrih SO0.OO0 km-. 200 km daleč naokrog so videli ogromne ognjene zublje ter stebre dima in peska. Se več mesecev pozneje je zakrival nebo r*ad otokom ogromen modrikasto vijoličast oblak. ki je zlasti v večernih urah žarel v čudovitih barvah V ogTornnih valovih se je dvignilo morje, ko se je pogrezruia vanj polovica otoka Ve lovi so bili visoki do 36 m tako. da so pljuskali celo čez otoka Javo in Sumatra. Preko Indijskega in Tihega oceana je valovilo morje ogromne valove tja do južnoameriške obale. Človeških žrtev je zahtevala ta strahovita elementarna katastrofa okrog 50.000. Vsi potresom eri na svetu so zabeležili potresne sunke. Nastale so silne električne nevihte. En vulkanski vrh z žrelom je pa ostal sredi strahovitega razdejanja nad 40 let miren, kakor da se je izčrpal. Morje in vetrovi so z*»pet zanesli življenje na opustošeni otok. Leta 1928. je pa začelo v zemlji zopet bobneti in iz morja se je dvignil nov otok, ki je dobil ime Anak-Kraikatau. Leta 1931. je najstelo okrog otoka silno bruhanje morske vode, leta 1935. se je pa novi otok znova pogreznil v morje. Nihče ne ve kaj re je dogajalo v naročju žareče zemlje na tem kraju. Pr-?d katastrofo je bil otok Krakatau dolg 9. širok pa 5 km, a zdaj ie dolg samo 5 5. širok pa 2 km. alikah. V uvodni opombi .*»e poudarja, da je besedila, povzetega po besedilu izvirnega Je'a. le toliko, kolikor je potrebno za razumevanje podob ir. zi.jo . d gaj n \ Po tem romanu v slikah b • < .> segaU no samo stireiH rjubil lobn : -m-j»ak tudi dijaška m'*i na Nj i oripomnlmo, aa je to nafl pivi slikovni ro ;: Kjn° sioKa: Pomorščak. Kino Union: Zob za zob. D E z U K .N I i t. K \ K n ; Dane*: Mr. Leustek. Re^ljcva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12; K mota . V*i£, Tržaška cesta. ŠPORTNI — Demisija odbora hrvatske aSgome&M zve«e. Predesdnik in oelokuj>n; odboi br vatske nogometni sveee bo po istavko Državni v\ o Lboi — Hrvatski r°koborei \ Ktuminip in Bolgariji. Hrvatska rokoboraka reprezentanca bo v kratkem goatovaJa v Rumuniji in v Bolgariji. Hrvati upajo, da bodo njihovi nastopi v obeh državah oapeani. — Sp°rtne *ta\e so otobickanoaan po m L Na Švedskem, kjer so jih prirejaJi doatcri zasebniki. so letos z njimi saaluz < k->l: 80.000.000 lir. dvedak se |e aedaj odločila* da bo športne stave podržavila oziroma jih proglasila za svoj monopol. AG so kače fmizlkaličfie? Indijski zaklinjalci kač potujejo j>o vetu in prirejajo z njimi zanimive in vt e-krat zelo napete preiskavo. Kare se a plesu podobnimi kretnjanu ch .. sar ali zabojev, če za^li^ijo f - m>. Potem se pa zopet zvijojo v koteči čim godba utihne. Nekateri naravoslovci tr i-Jo, da je to prevara in cia kače aa g> - ! 1 1 sploh niso dovzetne Mnogi e<^U» d\•» t>i i da bi kače sploh slišale. V nekem žrval- skem \Ttu so pa napravili pred 1« i i Ziini-miv poskus. Pred kače so postavili ra^lij- ski RVOOnflC. v kletki so bile k. bre. klopotače in pvthoni. Cim se jo SQ iz zvon« čka valček so se BB>Sele k;s. ahno z\-i- jati in iskati z glavami izvor £rtasbo RADIO LJUBLJANA PETKK. 13. AVT.l >TA 1913: 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: NajKUca . ■ ; Poroćila v italijar.šdini. — 1^.20: i Poročila v slovenščini. — 12.45: Op uma gl t. — 13.00. Napoved časa. Poročila v r. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Povrlj>t\.i \ iloven-ščini. — 13.12: Koncert Radijskega orkestra di dirigent D. M. Sljanec Plsai da: Magdalena; 2. Canlcci: Bres Jutri rone: Pesem; 4. Cantarini: Capri 5. Dvorak: Legenda; 6. Borodm: I vac: Kolo iz opere Moranai; 8 Bernard SXi-janček — koračnica. — 14.00: P janščini — 14.10: Orkester voci dirigi : lta. — 15.00: Poroč-ila v slovenščini. — it - -povpd časa. Poročila v Italijani 17.15: Koncert dua Golob—Adamič. 1. Skale; v ljanskt promenadi — vamfiek modernih lob: Nekaj domačih. — 17.^5: Eoi Cfirjbalo Izvaja Renata Noll. — 19.00 italijansko c — poučuje prof. dr. E — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45 Ope-retrta glasba. — 20.00: Napoved fiaaa l' ▼ italijanščini. — 20.10: Koncprt vodi di lr« m«ndo La Rosa Parodi. — 21.00: rt Ana: micevega orkectra. — 21.30: Koncert vodi dirigent Angelini. — 22.00: Znani dueti. — 22.30: Valčki in mazurke. — 22 45: Poročila v H fčini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme. PRODAM LEPO SVINCO tri in pol meseca staro. Poizve se v gostilni M i in. Rožna dolina. Cesta n, it X-;;«7-I POŠILJKF IZITALIJF v Ljubljansko pokrajino Varr najhitreje in najceneje dostp\ mednarodna transport ro1 r\rdka MARCHESI LOMBARĐA S. A«, MILANO, VTA ARNALDO DA BRESCIA 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano - Ljubljana Strokovna carinika služba na vseh obmejnih postajah — tt»di v inozemstvu. Zastopstvo v Ljubljani R A J K O TUR K, VULHARJEVA CESTA 3TEV. malim Fordom. Sicer ae morem reči, da bi imel v svoje bližnje otroško zaupanje, a niti za hip mi si prišlo na misel, da utegnete imeti tudi vi prste vmes. To je samo dokaz.< je nato filozofsko dodal, >da se človek, kadar gre za toliko denarja, kolikor ga je moči zasluziti z .malo Pepito', ne sme na nikogar zanesti. Vlak je dirjal in dirjal Skušal sem se obrzdati m umiriti, da bi si zasnoval kak načrt, pa ni šlo. Kar sem pomnil v svojem življenju, se nisem bil tako grdo priti snjen ob zid! White je nadaljeval svoj samogovor. >Zmešali ste me. Nisem si mogel razložiti, kako in kaj. Prvo, kar mi je prišlo na misel, je bilo kakopak, da delate v soglasju z Buckom Macom Ginriisom ali za njegov račun; po tem, kar se je nocoj zgodilo, pa sem si dejal, da vsekako ne delate za Maca Ginnisa, tudi če delate za tuj račun. Ko sem vso stvar se enkrat preudariL sem prišel do bolj določnega zaključka, to je, da ne morete delati za tuj račun, ampak le za samega sebe. Najbrže ste si mislili, da bi se dalo dobiti od starega Forda precej, denarja, de bi g s sinovo pomočjo zgrabili za vrat, is da bi bil to boljši zaslužek kakor učiteljevanje. Tako ste se menda odločili. Z mirno dušo se upam staviti, da je to vaš prvi posel te vrste.« Spet aa je iztegnil naprej m me pofcrep-ljal po kolenu. To trepljanje, t katerem je bilo nekaj vsiljivo domačega, me je neizrečeno dražilo. Na osnovi lastne izkušnje lahko rečem, da je, če že aretacija sama po sebi ni prijetna, aretacija po detektivu z očetovskim nastopom nekaj, kar lahko pripravi človeka v blaznost. >Cujte,< je nadaljeval. >Bodite pametn: in napraviva to reč skupaj.« Nemara je pripomogel tudi spomin na skoraj enake besede, ki sem jih bil slišal iz Buckovih ust; toliko drži, da sem z vzklikom poskočil na sedežu in prepaden zastrmel sopotniku v obraz. >Prav lepa družbica bova.' je s prejšnjim mirnim glasom nadaljeval White. ^Ce je bil kdaj kak slučaj, ko je bilo treba delati naspol, je ta-le. Vi ste dobili fanta, jaz pa vas. Jaz ga ne morem odpeljati brez vaše pomoči, vi pa ne, če se ne pogodite z menoj. To je — kako že pravijo? — cir-culus vitiosus*. Delitev dobička je edina pot, ki vodi iz njega.. Hočete?« Z nasmeškfTTi me je pogledal in si prižgal cigareto, med tem ko jaz v svoji osuplosti še vedno nisem mogel spraviti besedice iz sebe. Nato je zadovoljno puhnil velik oblak dima, prekrižal noge in se zJeknil nazaj. >Ko sem vam rekel, da sem Pinkertonov detektiv, sinko moj,< je povzel nato čez čas, »sem vam povedal baš nasprotje resnice. Toda ker ste me bili zalotili, ko sem v okolici zavoda streljal s pištolo, sem vam moral dati nekakšno pojasnilo.« Puhnil je nov oblaček dima, ki se je razblinil ▼ kolobar, in napeto gledal za njim. dokler ga ni ventilator posrkal. >Moje ime je Smooth Sam Fisher,« je dodal. XVI. Izmed dveh nasprotnih občutkov je zmerom slabotnejši tisti, ki se umakne drugemu. Naj me je to nenavadno priznanje še tako presenetilo, toliko vem, da me je hkratu potolažilo. Ko bi se bil utegnil i i-diti, bi me bila sopotnikova novica nedvomno navdala z začudenjem; a za to ni bilo časa; in gotovost, da \Vhite ni Pinkertonov detektiv, mi je tolikanj olajšala srce, da mi vobce ni bilo več mar, kdo je v resnici. VVhite — ali bolje. Sam — je na d al jt v »V takšnihle zadevicah je vselej moja navada, da prepustim težko delo drugim, sam pa nastopim šele tedaj, kadar je pot odprta in otrebljena zaprek. Tako si prihranim mnogo časa in truda. Jaz ne potujem s tolpo kakor ta cepec Buck; kaj bi mi pa pomagalo, če bi imel tolpo s seboj ? Drug bi bil drugemu na poti, dokler ne bi šlo vse po zlu. Poglejte na primer Bučka! Kam je prišel ? Porazen leži na mrtvem tiru, med tem ko jaz..-" Samozadovoljno se je namuznil. Njegovo vedenje ml je bogme presedalo. Jezilo me je, da ne pomenim blagemu lopovu nič drugega kakor skromno mačjo šapico, Id naj njemu v korist pobere kostanj iz žerjavice. *Med tem ko vi kaj?< sem mu segel v besedo. Z umerjeno zavzetostjo me je pogledal. >Hudimana! Med tem, ko se bom jaz pogodil z vami- sinko moj, in dobil swj delež dobička.« >Res?« >Nu, ali mar ajf ?« Urejuje Josip Zupangg. — 23* Narodno del I4*otnJr Volčič —Ml LjvUj&ni