. TRST, sobota 9. maja 1959 Let° XV. . Št. 110 (4264) JttDNISTVO; dl. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA B. 29 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lkr — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur. letno 1000 lir - ^Aiov- - * *a bil° de-°uvisno od dnevnega vi veda od volje pri-*d. Vprašanje zdru- žitve Nemčije ne spada n. pr. v mandat te organizacije, ki po njegovem mnenju predstavlja v tem primeru samo »zainteresiranega opazovalca*. Po mnenju Hammarskjoelda se je položaj na Srednjem vzhodu izboljšal: «Relativni mir, je dodal, se vedno bolj približuje konstruktivnemu in stabilnemu položaju.« Na koncu je izrekel željo, naj bi konferenca zunanjih ministrov da. la pričakovane rezultate. Materialne priprave za konferenco zunanjih ministrov so praktično končane. Urediti je treba še nekatere podrobnosti. O tem se upravni tajnik kon ference razgovarja z angleškimi, francoskimi, ameriškimi in sovjetskimi funkcionarji. Od danes ne morejo tisti, ki nimajo nič opravka z upravo OZN, priti v palačo narodov, če nimajo posebne propustni-ce. Časnikarji, ki so akreditirani pri konferenci, morajo imeti posebno izkaznico, tiskano v treh jezikih, t. j. v francoščini, angleščini in ruščini. Jutri bo začela delovati varnostna služba v palači in okoli palače. Iz raznih krajev Švice je policija dobila ojačenja. Poostrili so nadzorstvo na fran- cosko-švicarski meji, da zavrnejo morebitne nezaželene elemente. Odredili so posebne ukrepe, da preprečijo morebitne incidente, ki bi jih povzročili begunci iz vzhodnih držav, zlasti Madžari. Agenti na motorjih bodo povsod spremljali avtomobile zunanjih ministrov. «Dom časnikarjev«, kjer se bodo zbrali časnikarji iz vsega sveta, jim je od danes na raz polago. Navzočih bo nad 1500 časnikarjev in radiokronistov. Švicarski tehniki imajo polne roke dela za telekomunikacijske in druge naprave, Medtem začenjajo prihajati prvi člani delegacij. Jutri popoldne bo prišel francoski zunanji minister De Murville. Ameriški državni tajnik Herter in glavni ameriški delegati bo. do prišli jutri zvečer. Selwyn Lloyd bo prišel v nedeljo o-koli poldne, zahodnonemški zunanji minister von Brentano pa v nedeljo zvečer. Sovjetski zunanji minister Gromiko bo odpotoval jutri z letalom iz Moskve. V sovjetski delegaciji bodo tudi pomočnik zunanjega ministra Zorin, poslanik v Londonu Malik, poslanik v Vzhodni Nemčiji Pervuhin in poslanik v Zahodni Nemčiji Smirnov. Vzhodnonemška de. legacija je odpotovala danes popoldne s posebnim vlakom iz vzhodnega Berlina. Predseduje ji zunanji minister Lo-thar fccli. Ameriški državni tajnik Her. K**lliii,l,,MII||||||||(||||||||||||llllnulll|MHIIIUHili„l„Mliiil,ltllii,liiilliiiimt„iiiu„MiiniiMiiiiiiiiiilllliiiiMiliii,iiilj odpeljali V,stvomProstov°licev POd *ii z*de ^'P^rov za no-\ prtZaa.e in za javna de-€ da bi potop- dvignili na po 'Va i?0ldneSe ,7e dogodila o-, t je ko s« je ladja, ‘e šgr. je*a egiptovska 1 i’ kliž»Vnik inženirjev za t1 0d Č . vei>kemu jezu tt a- »Danderah« kiara rečna ladja na i l*t »10 uP°rabljajo že PfVegPareV,aŽanje tUrA“ m,;. Že „ ] slapa pn A-E?lj»li nekaj let so jo ^ in am° izlete med rl». ob delti. % Hi f V® Dot'lf-iSvlra*a godba in bC “*°y je bila že 0 ie nastala eks-oddelku in J*'oT.*?etek požara. Ka- Ministrstvo za javna dela je javilo, da je potopljena ladja lahko prevažala 300 oseb, medtem ko se je vanjo vkrcalo baje okoli 350 oseb. «»------ Konservativci napredovali pri upravnih volitvah v Anol"* •k!} v je nastala e sli1* _oddelku ^u, J N,Sik’ S'1iezju'tUial približati lad- k'«ii *4iai odda-* V1 sto metrov- I Vll4» ni Kil/v S>o°*nLin ^elo se vode »1; °goče bilo je, Tna'’c Preprečiti ka- Si4 »uniLP°tnikov se je na a m vsi so se (a.?* 'e i6”,0 stran ladje, ki •0 "potii m® Prevrnila in V Pori ,pila- Potniki, k, j reši*i .r°vom, se niso h ln so utonili.' ™ " 'P-8a lad.1a, na kateri LONDON, 8. — Skoraj popolni rezultati občinskih volitev, ki so bile v več ko 400 krajih Anglije in Walesa, kaže. jo precejšnji uspeh konservativcev na podeželju. V 28 ob činah Londona, kjer so imeli laburisti do sedaj v rokah večino občin, so konservativci tudi napredovali. Laburistična stranka je zgubila večino v občinskih svetih v več važnih središčih. Z volitvami na podeželju so obno-občinskih svetov. novitev celotnega občinskega sveta. Zadnje volitve so bile leta 1956. V političnih krogih primerjajo sedanje volitve z volitvami, ki so bile maja 1956, eno leto pc zmagi konservativcev pri parlamentarnih volitvah. Leta 1956 so laburisti dosegli veliko zmago. Pridobili so 205 sedežev in večino v sedmih važnih središčih. Danes pa so lanuristi izgubili 188 sedežev ir, večino v sedmih industrijskih središčih. Na ta način so sedanje upravne volitve skoraj v celoti razveljavile uspeh laburistov leta 1956. Napredovanje konservativcev je vzpostavilo položaj, kakršen je bil pred tem letom. Vendar pa bi bilo težko izvajati jasne zaključke na pod' lagi teh podatkov, ker je bila udeležba pri volitvah samo 30 do 45-odstotna. Nekateri opazovalci ugotavljajo, da uspeh konservativcev ni tako veliK, da bi lahko nakazoval njihovo zmago na prihodnjih splošnih . olitvah. Vendar pa se predvideva, da bodo ti podat ki imeli za posledico, da bodo v konservativnih krogih znova poziva’: vlado, naj izkoristi ugoden trenutek in razpiše splošne volitve že jeseni letos. ter, ki je po 19. uri odpotoval i stop iz Wasliirigtcna in ki se bo med potjo ustavil v Bonnu, je izjavil, da odhaja z namPiiom, da vodi plodna pogajanja; dodal pa je, da njegova pričakovanja na uspeh »niso prevelika«. Herter ni hotel izjaviti, ali misli, da bo konferenci zunanjih ministrov sledila konfe-enca najvišjih. V glavnem je Herter ponovil izjave, ki jih je podal sinoči po televiziji Prea odhodom se je razge-varjal s predsednikom Eisen-hiuverjem, Kar se tiče udeležbe predstavnikov Vzhodne in Zahodne Nemčije na ženevski konferenci, je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se pričakuje, «da bodo predstavniki o-beh Nemčij na razpolago s funkcijo strokovnjakov v primeru, da bo njih navzočnost potrebna.« Dodal je, da se predvideva, da bodo predstav, niki obeh Nemčij navzoči v konferenčni dvorani. v MRp spremembo imena stranke, ki naj poudari njeno socialno orientacijo. Iz dosedanjih govorov je razvidno, da je MRP izbrala srednjo pot in ponudila ne- katerim voditeljem omenjenega gibanja večje število sedežev v vodilnih organih, medtem ko bi se za sedaj o-hranilo dosedanje ime stranke. To stališče, ki so ga časnikarji označili za »obnovitev toua ne sprememba«, kaže namen, da se ne opusti naziv trenutku, ko ima ta stran-ga volilne uspehe. To je poudaril predsednik stranke Pflim lin v svojem otvoritvenem govoru in tudi drugi govorniki. MRp pa je zavrnila predloge za zavezništva z namenom, da se ustanovi velika »laburistična stranka«. Te predloge so postavile nekatere stranke, ki so v opoziciji. De Gaulle napoveduje ^obnovitev Alžirije združene s Francijo> PARIZ, 8. — V Franciji so danes praznovali 14. obletnico premirja v letu 1945. Letošnje proslave niso bile tako veličastne kakor v preteklosti. V Orleansu pa so ob navzočnosti generala De Gaulla praz. novali tudi praznik device orleanske. Glede Alžirije je general izjavil: »Obnovitev, Alžirije, obnovitev tega področja, ki mora spet najti svoj mir in ki bo v miru našlo srečno prihodnost. O tem sem prepričan in to je gotovost: prihodnost, v kateri bo sleherni človek te dežele lahko s svojim glasom razpolagal o samem sebi, kakor je potrebno v demokraciji; prepričan sem, da bo ta dežela hotela vedno ostati prostovoljno združena s Francijo.« V zvezi z bližnjimi mednarodnimi sestanki med velikimi državami je De Gaulle izjavil: »Upam, da bo mogoč kak dogovor, kak sporazum ali modus vivendi. Ce bo tako, bo potrebno, da se med temi narodi naveže sodelovanje za blagor drugih ljudi, vseh tistih, ki nimajo čc sredstev velikih držav, ki so polne bogastva in tehničnih virov. PotreDno je, da manj srečne dežele dobivajo pomoč od svo-jih bratov. To bo Francija predlagala na sestanau. o katerem govorim, ker je prepričana, da bo tem ostala zvesta svojemu poslanstvu.« Včeraj se je začel 16. kon-grc-> ljudskega republikanskega gibanja. Na kongresu se postavlja važno vprašanje, t. j. sprememba statuta, da se \ stranko lahko sprejme gibanje «Ressemblement Forces Democratiques», ki združuje delavske, kmečke in družinske organizacije in ki se označuje za «levico MRP«. To gibanje je postavilo kot pogo-j za pri- Kar se tiče glavnih aktualnih vprašanj, zlasti Alžirije, pa je Pflimlin poudaril zvestobo politiki evolucije in zaupanje v generala De Gaulla, da jo bo izvedel. vili tretjino V Londonu pa so volili za ob-iiiimuii mm m m m milimi m itiiiiuviiiiiininuiiiiii n tliliillii Izjave v Vzhodni Nemčiji ob 14. obletnid kapitulacije «Nemška demokratična republika bo govorila v imenu vseh miroljubnih Nemcev» «i diblo^?1 kongresa a-A v ,biatov, je bila v tIknUtkU-u,"eS,reSe' Ji je °J Približala in r®siti okoli slo KS . ..................... 3> pa Ponesrečene ladje. (V ki»tacte polic'ja opo/o-vsa bližnje A|J8l 200 potnikov, V«* v hi--°- Pripeljali J.V.i0'! 3n 'TJem mestu Li’ ranjenih, ki so C111,?1' 5ih ie P^ti T^Sjrlo. Do 18. ure aP«l. tako da zm-4^gotovljen° števi- V* tfeer je dal na-t -iPothii. 1p pomoč pre- ti ■ > aillil,, J puiuui- pie-jSt.v«6*r m 'n družinam E »to' t)0 °dšel na kraj R? * ‘‘ se^aj r Hnn, ^aj pogrešajo \ie Stranje mi-,v»'rji »poročilo, da or- \ tkv^-nam nimai° P°' V'r,1Vaio^a ndeležencev. , naj nblastmi. več znanih \ v"e tiste, ki A- v stij-. Ce izleta, r ■ ■ prizo' '■ lt?*r a p°nesrečenih, je i!1) hi r«, varnega (nženir-, Je skočil v vo-» V * žeu ?e zvedel, da 1 - Potou]:a in 3 otroci o- t.? i u'Onii “ ■' on fl HluP jen' ladji. ^ČUnih oblasti “Pine rt8n,ika 170 ')0,‘ j^tlj '•sije iizla,vcev in vo-i-’ ki . ei° truplu v manjka 170 pot-del a v « 4» ’ ki"L'^ek .VSt*°dila Pa kraju, kjer XV rv., sr<'ča širok vse zase je gla 9 znižala. Von Brentano pa vztraja pri nepopustljivosti - Ollenhauer je mnenja, da SZ ne želi za sedaj združitve Nemčije BERLIN, 8. — »Nemška demokratična republika bo govorila v 2enevi v imenu vseh miroljubnih Nemcev.« To je bila glavna teza številnih govorov v vzhodnem Berlinu ob 14. obletnici kapitulacije Nemčije. O tem sta med drugim govorila prvi tajnik enotne so cialistične stranke Walter Ul-bricht in odpravnik poslov Sovjetske zveze v vzhodnem Berlinu Košemasov na sprejemu sovjetskem poslaništvu. To so poudarili tudi vzhodnonemški' govorniki pred spomenikom padlih v vzhodnem Ber hnuibricht je izjavil, da udeležba vzhodnonemške delegacije v Ženevi pomeni prizna nje de Cacto vzhodnonemške republike. Dodal je, da tisti, ki pošteno želi mir, mora uvesti redne diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Predsednik vzhodnonemške republike Pieck in ministrski predsednik Grotevvohl ter tajnik enotne socialistične stranke Ulbricht pa so ob obletnici kapitulacije Nemčije poslali Hruščevu brzojavko, s katero pozivajo SZ, naj se zavzema na ženevski konferenci za sk e-nitev mirovne pogodbe z Nemčijo. .. . Zuhodnonemški zunanji minister von Brentano je nocoj izjavil po televiziji, da bo hod «napravil vse mogoče«, da bi konferenca zunanjih ministrov imela uspeh. Dodal je, da so »meje«, preko katerih ne ; more Zahod iti, «Te je dodal minister, «se aor.čuio tam, kjer bi varnost in svoboda človeštva bila v nevarno. sti.» Nato je von Brentano izjavil, da je «zmerno optimističen« glede uspeha konference. Von Brentano je dalje izjavil; »Vsi, zvezna vlada m zavezniške vlade, se popolnoma zavedamo ogromne odgovornost:, ki jo imamo, ker je usoda nemškega naroda odvisna od tega, ali i orno uspeli odpraviti napetost med Vzhodom in Zahodom in zgraditi zanesljiv red na celini. Napraviti mora mo vse, kar moremo, da bo konferenca imela uspeh. Samo dolga podajanja lahko piipo-ljejo do uspeha.* Zatem je ponovno zavrnil sovjetske predloge in dejal, da so nesprejemljivi. Obžaioval je, da se nemške stranke niso ..logle sporazumeli o enotnem stališču pred konlerenco. Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer pa je agenciji Urited Press izjavil, d« Sz nima velikega interesa za združitev Nemčije, pač pa hoče doseči sporazum, ki naj »do najmanjše mere« zmanjša nevarnost vojne v Evropi. Poudaril je zatem, da je «dozdevna želja Zahoda in Vzhoda za izvajanje politične in vojaške pomiritve vzrok za upanje«, in dodal, da glavno vprašanje ni toliko, kakšno "stališče naj Zahod zavzame do sovjetskih predlogov togost ali kompromis —■ kakor pa, kako v sedanjih 0 med SZ in Finsko MOSKVA, 8. — V intervjuju »Pravdi« omenja Hruščev rovjetsko-finske odnose kot primer sožitja med Vzhodom in Zahodom, toda hkrati napada nekatere protisovjetske izjave nekaterih finskih socialdemokratov. Poudaril je, da je kritiziranje sovjetske politike nasproti Finski zlonamerno in da je njen namen pokvariti sovjetsko-finske odr.q-se. Izjavil je zatem, da »odnosi dobrega sosedstva med SZ in Finsko niso všec nekaterim imperialistom izven Finske, ki se niso odpovedali namenu, da se poslužujejo te države za svoje napadalne namene, kakor so delali prej.« O finskih socialdemokratih je Hruščev izjavil, da »služijo predvsem tistim krogom na Zahodu, zlasti onstran oceana, ki hočejo poslabšanje odnosov med Finsko in SZ«. Dodal je, da sovjetska vlada dobro ve, da ta skupina socialdemokratov ne predstavlja fin. skih socialdemokratov, katerih »večina podpira politiko prijateljstva s SZ«. «» ------ MOSKVA, 8. — Indonezijski pie >e inik Sukamo je prišel danes iz Moskve v Soc- ob Črnem m irju. V vloskvi sta ostala indonezijski zunanji minister Subandrio iu minister za bivše borce Saleh. Danes je sovjetski zunanji minister Gromiko priredil njima na čast kosilo. Pred izjavo Koče Popoviča v o sodelovanju FLRJ v Ženevi Odgovor «Borbe* na napad glasila KP Romunije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Današnja redna petkova tiskovna konferenca je bila v zadnjem trenutku odpovedana. Novinarji so sa to zvedeli šele. ko so prišli na konferenco. Nepričakovana odpoved konference pred samim začetkom je dala povod za razna ugibanja. Po naših informacijah je bila konferenca odpovedana, ker se pričakuje za jutri izjava državnega tajnika Koče Popoviča, ki se bo dotaknil aktualnih mednarodnih dogodkov. Prevladuje mišljenje, da bo glavni del izjave jugoslovanskega državnega tajnika posvečen ženevski konferenci zunanjih ministrov. Znano je že. da je jugoslovanska vlada kot ena najbolj prizadetih žrtev zadnje svetovne vojne, borec za miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj in miroljubno koeksistenco med narodi, posebno zainteresirana za uspeh konference. Jugoslavija je mnenja, da bi udeležba tzvenblokovskih držav na konferenci pripomogla k uspešnemu delu tega važne ga sestanka. V tem smislu je jugoslovanska vlada marca prikazala svoje stališče vladam Sovjetske zveze, ZDA, Veli ke Britanije in Francije. Sklep varšavske konference vzhodnih držav, da se v Ženevi zahteva udeležba Poljske in Češkoslovaške na “konferenci, da bi se na ta način dosegla blokovska pariteta, in eventualna zahteva zahodnih velesil b udeležbi llalije, Ho landske. Norveške in Belgije, oboje je bilo povod za Jugoslavijo, da ponovno postavi zahtevo udeležbe izvenblokov-skih držav na konferenci. Jugoslavija s* namreč ne strinja z idejo o udeležbi na konferenci samo zastopnikov blokovskih držav, posebno še, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se morajo opustiti blokovski okviri, če se želi doseči uspeh. V zvezi z zahtevo Jugoslavije o udeležbi na konferenci so se pojavili r-1/.ni argumenti. Medtem ko so eni, kot to u. gotavlja nocojšnja »Pclitika«, proti udeležbi Jugoslavije, ker niso gotovi, da bo podprla njihova stališča, so zopet drugi proti udeležbi Jugoslavije, ker so mnenja, da bo Jugoslavija podprla nasprotna stališča. Z drugimi besedami: neodvisna politika Jugoslavije in njeno »HlllimillMIIIimMIIMMIIMIHIHUimiHmiMIMlillMIIMMHIIIMMMIIMMillUHIIHIIIMHIHMHIMHIIIIIIIIMIIMIIIMillHIMIimHIMMIIMIIMIIUHIHMIMIflHIMIMMnlltHIMMMMfltmiHIllUllMIIHIIIMIIIMII Pella bo odšel v Ženevo na sestanek v svojstvu opazovalca svoje vlade RnselH o sporih s Francijo in Nemčijo v evropski skupščini - PSI ne zahteva več obveznega vpisa članov N1VIS v KGII.? - Togliattijev poziv komunistom Sicilije - Uspeh stavke delavcev lesne industrije in bančnih uradnikov (Od našega dopisnika) RIM, 8. -- Iz palače Chigi so danes sporočili, da bo zunanji minister Giuseppe Pella odpotoval v Ženevo samo kot opazovalec italijanske vlade na konferenco zunanjih ministrov. Pred tem pa se ne bo posvetoval ostalimi ministri na posebni seji vlade, ki bo skli- okoliščinah doseči popustitev napetosti m mir v Evropi, glede katerih se zdi, da sta zainteresirana Vzhod in Zahod. Ollenhauer je dalje izjavil, da mu je Hruščev pri razgovoru v vzhodnem Berlinu dal razumfeti, da Sz nima interesa, truditi se za združitev Nemčije. »Moskvo predvsem zanima, je dodal Ollenhauer, sporazum, ki naj do najmanjše mere zmanjša nevarnost spopada v Evropi. Taktika, ki jo bodo zahodne države uporabile pri pogajanjih s SZ, se bo morala torej izvajati e* lastično, kar se tiče vprašanja združitve«. Zatem je Ollenhauer izjavil, da nasprotuje togi povezavi vprašanja evropske varnosti z vprašanjem nemške združitve, ker to ne bi izboljšalo možnosti sporazuma. Kritiziral je sklep bonnske vlade, da ne postavi za voditelja delegacije, ki bo odšla v Ženevo, zunanjega ministra von Brenta-na, ki bo tudi šel v Ženevo. Ollenhauer je dejal, da želijo predstavniki Vzhodne Nemčije ramo izkristalizirati in ohraniti delitev Nemčije. Toda če bi bil von Brentano osebno navzoč v konferenčni dvorani bi lahko dosegli neko obliko sporazuma o povečanju gibanja prebivalcev med obema področjema in o drugih ukrepih za zmanjšanje pritiska, kateremu je podvrženo prebivalstvo v Vzhodni Nemčiji. cana šele po njegovem povratku. Pravijo, da je tako prav, ker da italijanskega stališča ni potrebno izpre-minjati in da je tudi že dovoli znano. Vladna agencija je poleg tega sporočila, da vlada ne bo upoštevala nobenega predloga, ki bi imel namen spreminjati sedanje stanje v mednarodnih pogajanjih glede reševanja berlinskega vprašanja in vprašanja nemške enotnosti, vprašanj demilitarizacije ali deza-tomizacije nekaterih evropskih področij, ter drugih vprašanj. V tem smislu je Pella dal tudi izjave za jutrišnjo številko tednika «La Settimana Incom Illustrata«. Hkrati se potrjuje vest, da se bo Pella v nedeljo zjutraj 10. t. m. sestal v Ženevi z državnim tajnikom ZDA Christianom Her-terjem. Drugih posebnih novic danes v Italiji ni bilo, če izvzamemo izjavo Rosellija, ki je podal ostavko na članstvo evropske skupščine v Strasbur-gu. Izjavil je novinarjem, da obstajajo v skupščini spori s Francijo in Nemčijo glede političnih in tehničnih vprašanj. Prav zaradi teh sporov — tako je poudaril — je bil prisiljen iz evropske *kup«čine izstopiti. Z notranjepolitičnega področja pa je bila danes najpomembnejša uradno nepotrjena vest iz krogov PSI: da je namreč opustilo svoje dosedanje načelno stališče glede obveze, da se morajo vsi člani MUIŠ po spojitvi s PSI vpisati v CGIL. Iz istih krogov se je izvedelo, da bi se šele po spojitvi proučevala in reševala vprašanja pripadnosti posameznim sindikatom, in sicer za vsak primer posebej. V vodstvu MUIS pa zagotavljajo, da so socialistični voditelji obljubili, da bodo poskrbeli za izstop njihovega mladinskega gibanja iz Svetovne zveze demokratične mladine kakor tudi za izstop vseh članov PSI iz tistih organizacij, ki so Pod vodstvom komunistov. V zvezi s temi vestmi se že slišijo zagotavljanja s strani socialističnih levičarjev, da bodo na prihodnjem zasedanju CK PSI vse take sklepe vodstva kritizirali kot »nevarno spletko socialnih demokratov za oslabitev enotnosti delavskega razreda in fionte miru«. Po drugi strani pa je tajništvo Mladinskega gibanja PSI sklenilo, da bo kongres šele v oktobru. Togliatti je pozval komuniste Sicilije, naj začnejo s konkretnim in podrobnim delom, da bi na volitvah iztrgali demokristjanom zmago, kajti KD hoče vladati na Siciliji iz Rima s pomočjo svojih skorumpiranih in prepotentnih pro-konzulov«. Togliatti vabi volivce, naj glasujejo za KPi in za tiste stranke, ki predstavljajo vsaj pristne sicilijanske sile. V pozivu obljublja, da bo tudi sam obiskal Sicilijo ob zaključku volilne kampanje. Poziv bo objavljen v jutrišnji številki »Unita«, Fanfani, ki se očitno hoče v čim večji operi ponovno vključiti v politično življenje, se je oglasil tudi danes prav tako v zvezi z volitvami na Si- ciliji. Dejal je, da se bo sicilijanske voiilne kampanje o-sebno udeležil v okviru smernic, ki jih je nakazal sedanji tajnik KD Moro, t. j. v okviru odločne borbe proti odpadniškemu deželnemu predsedniku Milaz/u Predsednik vlade Segni pa je še vedno bolan in še ni okreval po operaciji, za katero trdijo, da ni bila nevarna. Preko svojega urada na Viminalu je sporočil opoziciji, da volitev v Florendi, Neaplju in Benetkah ne bo pred prihodnjo jesenjo, češ da je ta ukrep popolnoma v skladu z ustavnimi predpisi. Pričakuje se, da bo o tem ponovno govoril v poslanski zbornici prihodnji torek, ko bo odgovarjal na številne interpelacije poslancev PSI in KPI. Prvi dan stavke delavcev lesne industrije, kakor tudi prvi dan 48-urne stavke bančnih uradnikov je popolnoma uspel. Sindikalni voditelji prvih se bodo sestali prihodnji teden, ko bodo sklepali o nadaljnji potrebi okrepitve mezdnega gibanja. Zlasti uspela je stavka bančnih uradnikov, ki je v mnogih mestih dosegla stoodstotno odsotnost z tudi dela A. P. Pred sestankom Nehru - Ajub ? NOVI DELHI, 8. — V Novem Delhiju že dlje časa razpravljajo o morebitnem sestanku med Nehrujem in pakistanskim predsednikom Ajubom. O tem govorijo že od februa-ja, ko je bil v Karačiju sestanek ministrov obeh -držav. Tedaj je pakistanski tisk napovedal, da bodo bistveni rezultati tega sestanka, čeprav je bil koristen, prišli do izraza šele na sestanku državnih poglavarjev Indije in Pakistana »Hindustan Times« piše v tej zvezi, da je indijska vlada v načelu za to, da bi prišlo do sestanka med Nehrujem in Ajubom, če je Pakistan pripravljen tudi v dejanjih, ne samo v besedah, prispevati k takšnemu vzdušju, v katerem bi lahko sklicali sestanek. Nadalje piše časnik, da Indija ni prejela od Pakistana nobenega konkretnejšega predloga o tem. Ce ga bo prejela, ga bo temeljito proučila. — V vsakem primeru sestanek ne bi mogel biti pred zaključkom sedanjih razgovorov med Indijo in Pakistanom, na katerih razpravljajo o poravnavi spora zastran voda ob posredovanju Mednarodne banke Ce bodo na teh razgovorih u-gotovili kake možnosti za poravnavo spora, potem bi se kakor sodi časnik, povečale tudi možnosti za sestanek med Nehrujem in Ajubom. «»------ Uspehi kmetijskega velesejma v Novem Sadu NOVI SAD, 8. — Na 26. mednarodnem kmetijskem ve- lesejmu, ki se je včeraj končal v Novem Sadu je bilo sklenjeno za 52 milijard dinarjev kupčij. Med sklenjenimi kupčijami so na prvem mestu izdelki jugoslovanske industrije, kmetijskih strojev, kemične in prehrambene industrije. Od inozemskih razstavljavcev so pajvečje kupčije, na pravili zastopniki Vzhodne Nemčije in Italije Vzhodna Nemčija .ie razstavljala kompletne garniture in stroje za obdelavo zemlje in za popolno mehanizacijo posameznih poljedelskih kultur. Italija pa naprave za mlekarstvo, vinarstvo, kšetarstvo in za proizvodnjo testenin. Novosadski sejem je obiskalo okrog 400.000 obiskovalci-v iz Jugoslavije in inozemstva. • «»------ Alžirski Francozi proti De Gaullu ALZ1R, 8. — Alžirski »odbor za javno blaginjo« je pozval danes Francoze, naj ostanejo 13. maja doma v znak enodnevnega žalovanja, ko bo Francija uradno proslavljala povratek De Gaulla na oblast. Odbor pravi v svoji izjavi, da namerava De Gaulle dovoliti avtonomijo Alžircem in s tem ustvarja »smrtno nevarnost za deželo«. Izjava pravi zatem, da besede De Gaulla, da je «Alžirija naših očetov mrtva«, pomenijo »argument, ki je' pri srcu pravim zagovornikom prevrata in upora«. Samuel Hoare umrl LONDON, 8. — Sinoči je v Londonu umrl bivši britanski zunanji minister v predvojnem času sir Samuel Hoare. Bil ie zunanji minister leta 1935 in 1936. Bil je tudi štirikrat tajnik v notranjem ministrstvu Med zadnjo vojno je bil štiri leta poslanik v Madridu. Imel je 79 let. Umrl je nenadoma še včeraj se je udeležil sestan ka v lordski zbornici. Ouarles umrl WASHINGTON, 8. — Danes je v starosti 64 let umrl v spanju pomočnik ameriškega ministra za obrambo Donald Quarles. Ni znano, da bi bil bolan. Sinoči se je udeležil večerje in je bil pri dobrem zdravju. Umrl je v spanju, ko . je bil sam doma, ker je žena bila odsotna iz Washingtona. Danes bi moral sodelovati pri nekem televizijskem programu. Ker se ni prijavil, so poslali nekoga na dom, da se informira, in so ga našli mrtvega. 0 ribolovu v islandskih vodah LONDON, 8. — »Manchester Guardian* zahteva od britanske vlade, naj bo previdna v odnosu do Islandije in naj ne dopusti, da bi se še bolj zaostril spor, ki se je vnel zaradi pravic do ribarjenja v islandskih vodah. Časnik I meni, da se bo po protestu britanske vlade in incidentu, ki se je pripetil predvčerajšnjim, položaj poslabšal in da morajo britanski ladijski poveljniki strogo spoštovati zakonitost v teh vodah in upoštevati tudi naraščajoči odpor Islandcev do ravnanja Britancev. neodvisno stališče do mednarodnih vprašanj predstavlja o-viro za udeležbo Jugoslavije na konferenci. #Mar to ni absurd v današnjem času, ko se takšna neodvisna politika vedno bolj uveljavlja v svetu?« se vprašuje ,.Politika”. Jugoslavija ni proti udeležbi drugih držav na konferenci, toda kolikor se postavlja zahteva za razširitev udeležbe, tedaj je Jugoslavija najbolj poklicana, da na konferenci sodeluje. Z ozirom na ta dejstva vlada v beograjskih novinarskih krogih veliko zanimanje za jutrišnjo izjavo državnega tajnika Koče Popoviča. V protijugoslovanski gonji se je zadnje dni pojavil tudi romunski tisk. Glasilo CK romunske delavske partije «Skantea» je 5. maja objavilo daljši članek, v katerem med drugim dolži Jugoslavijo, da zastopa linijo, ki je nasprotna enotnosti miroljubnih «il, jugoslovanski tisk pa da ni napisal niti ene kritične De-sede o agresivnem razvoju NATO, SEATO in bagdadske-pakta, čeprav je dobro znano stališče Jugoslavije do blokov sploh, in ponovil staro trditev o namenu Jugoslavije, da formira tretji blok. Po teh neutemeljenih, neumestnih in zlonamernih ugotovitvah je «Skantea» prešla na glavno ugotovitev, da jugoslovansko stališče nima nič skupnega s «pozitivnim nevtralizmom« in takoj zatem v isti sapi napadla izvenblokovsko politiko Jugoslavije in hvalila politiico aktivne koeksistence azijskih in afriških držav. »Zaman se .Skantea’ trudi, ugotavlja nocojšnja ,Borba’ napraviti razliko med jugoslovansko izvenblokovsko politiko in politiko miroljubne koeksistence azijskih in afriških držav. Te razlike ni. Toda razlika nastane šele ko .Skantea’ ponavlja taborsko pojmovanje koeksistence, ki ga «Skantea» imenuje «novi fenomen«. Ta »novi fenomen« obstaja po »Skantei« v odnosih izvenblokovskih držav do socialističnega tabora, ki bi se morali temeljiti na podrejanju vloge izvenblokovskih držav taborskim ciljem in njegovemu trdnemu povezovanju z vzhodnim blokom. S tem se odkriva tudi bistvo napada na izvenblokovsko politiko Jugoslavije in istočasno tudi vseh ostalih držav, ki so sprejele izvenblokovsko usmeritev. S takšnim blokovskim gledanjem na vprašanja koeksistence, zaključuje «Borba», «Skantea» in vsi ostali, ki ga propagirajo, delajo zelo slabo uslugo naporom in pobudam držav socialističnega tabora, da bi prišlo do ženevskih razgovorov, in spravljajo v dvome iskrenost naporov vzhodnih zastopnikov v Ženevi.« B. B. s»------- 60 podjetij FLRJ na velesejmu v New Yorku NEW YORK, 8. — Na med-narodnem velesejmu, ki so ga danes odprli v New Yorku, razstavlja ekrog 60 jugoslovanskih podjetij. Poleg tradicionalnih artiklov, ki jih Jugoslavija izvaž-; v ZDA, izdelkov bakra, aluminija, jekla, lesne in usnjene galanterije in izdelkov prehrambene industrije, so jugoslovanska podjetja prvič razstavila tudi več vrst elektromotorjev in motornih čolnov. Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in ZDA je precej stabilna. Kljub padcu cen svinca in cinka in zmanjšanju a-meriškega uvoza zara-di recesije, je Jugoslavija lani vzdr- žala izvoz na stopnji 1957. leta. •••Hlllllmil|||||MmtmillllMIIIHItltltlt|HHtHllimi||||,|||||||||,|„|,||||||IHimi|l|||l|mHltlllllllHlllHIIII!llinillllllllllllllltltllllH!lltHfttll1IIIIIM SZ za nadzorovanje s pomočjo n metnih eksplozij satelitov Konferenca o prekinitvi jedrskih poizkusov odložena na nedoločen ča» Ameriška vlada zavrača obtožbe o oviranju ženevske konference ŽENEVA, 8. — Sovjetska zveza bi bila pripravljena sodelovati pri skupnih programih z Veliko Britanijo in ZDA za izstrelitev umetnih satelitov, katerih namen bi bil nad. zorovati eksplozije v veliki višini. Ta predlog je sporočil danes sovjetski delegat Carap. kin na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov. Zahodne države so namreč poudarjale, da bi za učinkovito nadzorstvo eksplozij v stratosferi bilo potrebno proučiti tudi primerna sredstva za njih nadzorovanje. Sovjetska zveza je mnenja, da bi sateliti, pove. zani z nadorstvenimi postajami, lahko vršili nadzorstveno službo. Na današnji seji so tri delegacije sprejele dva nova člena pogodbe. 13. in 16. Prvi govori o organiziranju in delovanju nadzorstvenega sistema na o-zemlju držav, ki bi se pridružile sporazumu o prekinitvi je. drskih poizkusov; drugi pa govori o načinu sprejemanja nekaterih sklepov. Današnje pori čilo javlja dalje, da se bodo o prihodnji seji konference sporazumele tri vlade. Na današnji seji so tri delegacije nadaljevale proučevanje tehničnih vprašanj, ki nastajajo za prihodnjo konferenco zunanjih ministrov v zvezi s sedanjimi pogajanji. Glazm tajnik OZN je baje predočil težave, ki so povezane s tem, da bi istočasno zasedali dve konferenci zaradi premajhnega števila tolmačev m tehničnega osebja. Zato so se ba.ie sporazumeli, da bodo počakali, da konferenca zunanjih ministrov določi svoj program in svoj delovni urnik. V noti, izročeni danes v Moskvi, zavrača ameriška vlada sovjetske obtožbe, da je namen dobavljanja ameriškega modernega orožja državam NATO, onemogočiti ženevske razgovore. Nota omenja poročilo sveta NATO od 7. maja o obrambnih programih atlantskega zavezništva. To poročilo je poudarjalo, da je name i programov Izboljšati obrambne naprave NATO, ki so v skladu s političnimi direktivami, ki so bile že zdavnaj določene. Ti ukrepi, pripomi- nja nota, nimajo torej nobenega napadalnega namena in nikakor ne morejo onemogočiti uspeha ženevske konteien-ct. Zatem poudarja nota, da želijo ZDA napraviti vse, da bi žtnevska konferenca imela u-speh. «ZDA gredo na ženevsko konferenco z željo, storiti vse rnoer če. da re ta konferenca srečno zaključi, in izreka željo, da bo SZ poslala svoje predstavnike v 2enevo, ki bodo imeli isto željo.« Nota omenja zatem izjavo predsednikov vlad NATO* od 19. decembra 1957, ki ugotavlja, da so sovjetski voditelji ovirali sklenitev sporazuma o splošni razorožitvi in dali jasno razumeti, da opremljajo sovjetske sile z najbolj modernim in uničujočim orožjem in tudi z vsemi vrHami izstrelkov. Izjava je poudarjala, da skuša SZ. doseči, da bi se vse evropske države razen SZ odpovedale jedrskemu o-rožju in izstrelkom ter da bi naslanjale svojo obrambo na orožje iz preda lomske doba. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. maja Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 22,», najnižja 13,7, zračni tlak 1011,4, veter jugovzhodu ik a km n» uro, vlaga 62 od*.., morje skoraj mimo, temperatura morja 16,5 stopinje rza§ dnevnik Danes, SOBOTA, S. ■"»*» Gregorij Sorice vzide ob 4.43 in /« \.unJ 19.21. Dolžina dneva »J« if4j vzide ob 3.53 in zatone od Jutri, NEDELJA, 1». D1*1* Izidor h sindikalnega življenja na Tržaškem Lepo uspela stavka v lesni industriji V nekaterih podjetjih so že podpisali sporazum in dosegli izboljšanje prejemkov - Stavka bančnih uradnikov Včeraj je bila enotna stavka delavcev lesne industrije in ja po podatkih obeh sindikalnih organizacij stavkalo i»5 odst. delavcev. Stavka je stoodstotno uspela v vseh pomembnejših podjetjih: Zerial, Frandoli, Tosoratti, Scasso, Gregorichio itd. Po neuradnih vesteh ni stavka v celoti uspela edino v podjetju Colombrn. V podjetjih Tacconi e Paniz-zolo in Aries pa so podpisali sporazum, s katerim so uredili izboljšanje prejemkov in tako uredili sindikalni spor. Delavci lesne industrije stavkajo v prvi vrsti zato, da bodo dosegli povišanje prejemkov. V tej panogi so se namreč v zadnjih letih občutno povišali dobički delodajalcev, saj je leta 1956 znašala proizvodnja te industrije v vsej državi približno 350 milijard lir in je dosegla lani že skoraj 400 milijard lir. Istočasno pa se niso večale v istem sorazmerju delavske plače in so znašale 1956. leta povprečno 140.22 lir. Takrat so znašale v industriji 197,52 lir in je torej znašala razlika 29,01 odst. Ta razlika se je v naslednjih letih, zlasti lani, še zaostrila. Zahteve sindikalnih organizacij so zelo skromne: delavci zahtevajo samo povišanje plač za 10 odst. in nekatere izboljšave normativnega značaja. Delodajalci pa so najprej po: nudili 0,5 odst. in nato po prvi stavki 2.50 odst., toda istočasno so zahtevali, da se delavci odpovedo vsem normativnim izboljšanjem. Včeraj so stavkali tudi bahč-ni uradniki in so bile vse banke in agencije zaprte. Po uradnih podatkih njih avtonomnega sindikata SABIT je stavkalo 95 odst. bančnih uradnikov. Stavka se danes nadaljuje. SEJA OBC. ODBOBA Sklep o gradnji novega plinohrana Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Na seji so sprejeli sklep o gradnji novega plinohrana v Brolettu. Sklep bodo predložili občinskemu svetu. Odborniki so proučili tudi zahtevo dveh avtomobilskih družb za prevoz potnikov po zvišanju tarif. Družbi trdita, da nista zvišali tarif od leta 1953, da se je število potnikov zmanjšalo, stroški pa so se pove dali. «»-------- Zahteve pleskarjev Včeraj popoldne je bila na sedežu v Ul. Pondares skupščina pleskarjev, ki so razpravljali o lokalnih pogajanjih glede obnove delovne pogodbe. Ta pogajanja bodo v ponedeljek 12. t. m. in bodo na njih predstavniki delavcev zahte- vali, da se tudi za pleskarje " ' ilm prizna in uveljavi delovna po- mHlltlllMIIMUliililliiliniJIllimillllllHimillniiHUillinimi^J Preštevanje sil MUIS in PSDI Prihodnji teden pride v Trst Matteo Matteotti Na sinočnji skupščini PSDI je govoril poslanec Preti Tajništvo tržaškega odseka MUIS sporoča, da pride prihodnji četrtek ali petek v Trst Matteo Matteotti, ki bo govoril na skupščini članov gibanja ter orisal način spojitve s PSI. Skupščine se bodo udeležili lahko samo člani. Ne izključuje se možnost, da bo Matteotti govoril tudi na javnem zborovanju in na tiskovni konferenci. Poročilo pravi nadalje, da spremljajo v krogih MUIS raz. voj političnega položaja z velikim zanimanjem. V sedanjem položaju se ne more resno jemati namen poslanca Pretija, da bi uresničil krajevno politiko z obnovljenim sredinskim sodelovanjem PSDI s KD in republikanci. Navzočnost treh svetovalcev MUIS v občinskem svetu bo že sama po sebi pogojevala delovanje KD in PRI. PSDI ima samo e: nega občinskega svetovalca, ki je v glasovalni izjavi ,o proračunu izrekel željo po sredinski politiki in po vstopu PSDI v občinski odbor. PSDI tudi ne bo imel mnogo možnosti, da bi usmerjal politiko krajevnih ustanov, kajti o tej politiki bo odločal občinski svet, kjer bodo trije svetovalci MUIS imeli važno vlogo pri sklepanju o tem vprašanju. Na sedežu PSDI pa j® bila skupščina, na kateri je govoril poslanec Preti. Orisal je razvoj položaja v poslednjih mesecih in rekel, da je PSli postavil vstopu MUIS v stranko zelo neugodne pogoje. Za Pretija je pojav MUIS v Trstu žs likvidiran, češ da je ostala v njem le peščica članov. V Trstu je enotnost socialdemokratov že vzpostavljena in u-pati je — tako pravi poročilo — da bo PSDI še nadalje ostal odločilna sila na političnem, sindikalnem in upravnem področju. V diskusijo so posegli nato Schiffrer, Fazzini, FontanOt, Giorgio Cesare in drugi. Danes se bo Preti sestal s poktajlnskim tajnikom Krščanske \ dfntokfacija BeKijem in podlupan&m Cumbatom, s Katerima bo razpravljal o u-pravnih in »radikalnih vprašanj#. S<*i*l(fel»iokrati niso povedali nič novega, ker so od vsega "pocetfTa vedno trdili, da je večina pristašev, ostala z njimi. Zanimivo je, da je lz njihovega poročila razvidno, da je Giorgio Cesare prvič javno nastopil z njimi, potem ko se je svoj čas ločil od PSDI in pristopil k MUIS. Za Schiffrerja je bilo takoj v začetku znano, da se bolj nagiba PSDI. V bližnjih dneh se bo pokazalo, kako se bo položaj razvijal. 1» • »rapido* «Rialto» v Benetkah, ki dospe v Milan ob 22.55. Na jadranski progi proti Ba riju bodo vozili vsi vlaki hitreje, in sicer za 30 do 40 minut, ker bo v kratkem e iektrificiran del proge med godba, ki žd velja za druge gradbene delavce. Razlika med plačami obeh kategorij je precejšnja in znaša za specializiranega delavca 34 lir na uro, sorazmerno pa za druge kategorije. Ta razlika ni nikakor utemeljena in zato pleskarji upravičeno zahtevajo, da se njih prejemki izravnajo. Na skupščini so sklenili, da bodo v primeru nepopustljivosti delodajalcev pričeli z ostrejšo sindikalno borbo in da se bodo ponovno sestali v četrtek ob 18. uri. V ponedeljek v Sv. Marku Suspenzija 20 delavcev Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja naročil V ponedeljek bo v ladjedelnici Sv. Marka prenehalo z delom 20 tesarjev in varilcev. Te delavce bodo začasno suspendirali, kot so že suspendirali številne delavce v tovarni strojev Sv. Andreja. Tudi do te suspenzije delavcev je prišlo zaradi pomanjkanja naročil, kar postaja stalno bolj pereče prav v največji tržaški ladjedelnici. Vodstvu CRDA se je- sicer v zadnjem razdobju posrečilo zagotoviti naročilo za gradnjo dveh večjih plavajočih dokov in ene manjše pomožne vojne ladje za NATO, vendar vse to ne bo zadostovalo niti za polno zaposlitev tržiške ladjedelnice, kjer bodo ta naročila izvršili. Obljubljeni veliki prekooceanski ladji pa za sedaj nista niti še na papirju, ker se še niso pričeli niti pogajati o tem naročilu. Položaj je zato zelo resen, saj bo celo v najbolj ugodnem priffteru da bi vsa ta naročila pričeli izvajati čimprej, nasto. pilo daljše razdobje, ko bodo vsi obrati CRDA v Trstu in Tržiču brez pomembnejšega dela in bodo torej neizbežno sledile še nove suspenzije delavcev. «»------ Kdo je lastnik V uradih letečega oddelka kvesture v Ul. Universita 1 je lastniku na razpolago 20.000 lir, ki jih je pošten najditelj našel v bližini Ul. della Bor-sa dne 7. t. m. mmnmint im nuni ............... Škodljiva zavlačevanja Urada za delo Šele prihodnji teden sestanek glede vprašanja trg, uslužbencev Z novim voznim redom povečana brzina vlakov Včeraj je imel ravnatelj železnic dr I.enci na vlaku, ki je vozil med Milanom in Pe scaiu, običajno vsakoletno tiskovno konferenco v zvezi novim poletnim voznim re dom. Kar se tiče Trsta, bodo vsnostavljene naslednje nove zveze. Viaku za Hamburg bodo priklopili nov direkten voz ia Trsta. Cez Opčine bo vozil nov direkten voz med Benetkami in Ljubljano. Z elektr: fihacijo proge Trst - Benetke bodo vlaki vozili hitreje tudi na progi Trst - Milan. Iz Trsta v Milan bo trajalo potovanje z vlakom, ki odpelje iz Trsta ob 18.35, samo 4 ure ia 20 minut * prestopom na Cujejo so vesti, da namerava urad za delo šele prihodnji teden poklicati sindikalne predstavnike glede delovne pogodbe za zaposlene v trgovinskih podjetjih, pa čeprav sta obe sindikalni organizaciji zahtevali sklicanje že pred dobrim tednom. Na ta način se položaj trgovinskih uslužbencev še vedno ni uredil, kljub temu, da že podpisana delovna pogodba predvideva, da bi morali prejemati poviške od 1. aprila. 6* s- : fc* * Kot smo že podrobno poročali, so namreč 27. m*rca po posredovanju vladnega generalnega komisarja podpisali sporazum med »ihdikklnimi predstavniki in delodajalci: Do tega podpisa jff prišlo po . dolgotrajni borbi, saj je že pred božičem vse kaza* lo, da bo prišlo do stavke. Takrat so zadnji trenutek delodajalci zagotovili, da bodo piičeli s, pogajanji. Ko pa je splahnelo ‘praznično razpoloženje so na to obljubo pozabili. Po raznih zapletljajih so delavci, ki so se naveličali zavlačevanj, tik pred veliko nočjo proglasili stavko, pred katero so delodajalci popustili in pristali na pogodbo. Vendar pa se ta pogodba še sedaj ne izvaja, poseben člen namreč predvideva sestavo tehnične komisije, ki naj bi uredila podrobnosti. Ta komisija bi se morala sestati in ukrepati do 15. aprila, v resnici pa se je sestala prvič šele 18. aprila in nato po nekaterih neuspešnih sestankih prenehala -z delom. Nato je še prišlo do plenarnega sestanka, na katerem pa so se stališča še zaostrila tako, da so se pogajanja prekinila. Razlike v »tališčih e*° bistvene in se nanašajo predvsem na nekatere pogoje vsedržavne iŠelovn* pogodbe in na kategorizacijo zaposlenih. Trgovinski uslužbenci pričakujejo, djj. se bo. .nehalo z zavlačevanji in da bo prišlo čimprej do prvega sestanka na uradu za delo, ki hrani omenjeno pogodbo in ki je torej dolžan posredovati. potresa pri II.1 Bistrici Epicenter potresnih sunkoV, ki smo jih v Trstu občutili v noči med četrtkom in petkom, je bil približno 40 km od Trsta, in sicer med Ilirsko Bistrico in Postojno. Iz Ilirske Bistrice so nam včeraj sporočili, da so občutili Ancono in Pescaro. m 1111111111111111111111 n umi n ... Iz mesta in z dežele Včeraj ob 8.45 se je pripeljal z letalom v Ronke minister za sodstvo Gonella, ki je potem govoril na tržaški univerzi v okviru zasedanja evropskih študijev. Ob 15.30 je minister zopet odpotoval v Bim. Minister se je sestal tudi s prvim predsednikom priziv nega sodišča dr. Carlom Caso-lijem, z državnim pravdni-kom dr. Tommasom Griebom in drugimi sodniki, s kater: mi se je razgovarjal o sta-ležu sodnih uslužbencev in o dveh načrtih za gradnjo novih zaporov. Glede tega obstajata dva načrta, in sicer za zidanje v Padričah in nad Cedasom. Minister se je izrekel za poslednjega. Minister je bil tudi na županstvu in na vladnem komisariatu. «»------- Pogled na množico, ki je v četrtek popoldne preplavila Dolino. Slika Je bila P“nelajz kioska, v katerem so bila razstavljena domača bre^kavina. Kot^vidiino.-j« bil ^t udi prc« kioskom velik naval občinstva, saj ni vsak dan priložnost pokušati pristna domača vina. prvi sunek ob 23,45, čez 4 sekunde je bil drugi sunek, nato pa čez 3 sekunde tretji sunek. Pri tretjem sunku je bilo slišati močno bobnenje. Najmočnejši sunek je bil prvi in je dosegel 3 stopinje ter trajal poldrugo sekundo; drugi sunek je trajal dve sekundi, tretji pa tri. Škode ni bilo nobene, le ljudje so se nekoliko prestrašili, ker so se bali, da bodo sledili hujši sunki, kakor pred nekaj leti, ko je potres povzročil precej škode. Najbolj so potres občutili v Postojni, kjer so ljudje že vstajali,-da bi se pravočasno rešili, pa se je vse kmalu pomirilo brez škode in panike. — !<»------------------ isk ministra Gonelle S podiranjem mlaja zaključen tradicionalni dolinski praznik i Scarlattlja, Cestija, ?* 1 Mozarta; 22.30 Pojejo M2JJJ ^ pc in Duo s Kva-rrtera, ^nl ksofomst Sil Austin; «■ Mlaja v Dolini ni več in niti tretje vinske razstave ne. Sinoči, bilo je točno 19.30, so krepke roke domačih fantov prijele za vrv in na znak župana »fantovske* potegnile; mlaj je padel, kot bi ga spodnesli in pomaranče ter limone so zletele visoko v zrak. Hip nato je na češnjo,_ ki je_ bila prepletena Nesreča financarja Včeraj kmalu po opoldnevu so z avtom RK pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 46 let starega finančnega stražnika Luigija Sandrija iz Ul. Crispi 17, kateremu so zdravniki ugotovili več ran na levi nogi, roki in ramenu. Sandri je v bolnišnici povedal, da je s službenim motorjem trčil na Nabrežju Mandracchio v avto, ki ga je vozil 34 let stari Giorgio Da-pretto iz Ul. Parini 13. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je Dapretto nenadoma zavil na levo, in sicer v trenutku, ko ga je hotel Sandri prehiteti. Ponesrečenec bo okreval v 15 ali 40 dneh. z žlahtnimi sadeži navalila otročad in manj kot v petih minutah je bila oropana svojega bogastva. In tega ni bilo malo, saj je bilo na češnji skoraj šest stotov pomaranč in limon. Toda začnimo lepo od začetka. 2e zgodaj popoldne so pričeli v vas prihajati okoličani in tudi mnogo meščanov je bilo med njimi. Ustavljali so se zlasti pred kioskom, v katerem so točili zadnje litre pristne domače kapljice. Reči moramo, da je tretja razstava breških vin imela velik uspeh, kajti na račun razstavljenega vina smo skozi vse tri dni slišali samo pohvale. Tudi včeraj so ga precej prodali in mnogi ljudje, zlasti meščani, so radi kupili tudi zaprte steklenice vina, češ vsaj enkrat naj se napijemo vina, ki je prišlo od trtorejca naravnost v roke potrošniku. Okoli 18. ure je bila vas že polna ljudi, predvsem pa trg, kjer so ljudje potrpežljivo ča kali, kdaj bodo mlaj podrli. Tudi gostilne so bile polne in marsikatera hiša je dobila kup »nepovabljenih* gostov. Pod mlajem se je podila otročad, fantje pa so začeli spravljati gabre, s katerimi so pred dnevi -okrasili vas. To delo je zavzelo precej časa in šele okoli 19. ure je bilo vse nared. Naenkrat so fantje izginili, medtem ko je domača godba začela igrati koračnice. Takrat se je trg napolnil kot ob največjih praznikih. Fantje so namreč prikorakali iz spodnjega dela vasi pod mlaj, ga obstopili, in zapeli tradicionalno «Eno drevce mi je zraslo*. Potem so se razleteli vsak na svojo stran, poprijeli za vrvi, s katerimi je bil mlaj pritrjen, drugi pa so začeli odganjati ljudi, ki so bili preblizu kraja, kamor bi moral mlaj pasti No, potem je dal župan znak in mlaj se je zrušil, ob velikem veselju otrok, ki so se zakadili v košato češnjo. . . S tem pa je bilo opravljeno le glavno delo. Fantje so namreč potem odžagali češnjo, nato «lanteno» in začel se je «kant». Prodali so deblo posebej, trame in gabre spet posebej. Zanimivo je bilo poslušati, kako so fantje prodajali svoje blago in obotavljanje nemajhnega števila kupcev, ki se niso mogli odločiti za nakup. Bila je že noč, ko je bila stvar končana. A le na zunaj. Razstava je bila odprta skoraj do polnoči, fantje pa so se u-maknili, da zračunajo. če so od letošnjega praznika imeli dobiček ali zgubo. Ce bo zguba, bodo morali doplačati iz svojega, če je bil majhen dobiček, ga bodo zapili, če bo kaj več, bodo še nekaj pojedli zraven in če bo še več, tedaj pa: dva avtobusa in na izlet. . . Drugo leto pa, so nam rekli, tako kot pravijo Srbi: Jovo na novo! PO STAVKI KOVINARJEV dikalnimi predstavniki kovinarjev in delodajalci, To bodo ločeni stiki, vendar se upa, da bodo rodili Zaželen sad in da bo prišlo do neposrednih pogajanj, na katerih bodo rešili sporna vprašanja. Do teh prvih stikov bo prišlo na pobudo ministrstva, ki j« ugotovilo strnjenost in e-notnost vseh kovinarskih delavcev v Italiji, saj je zadnja 48-Urna stavka presegla vsa pričakovanja. Istočasno je to tudi znak, da so se delodajalci pričeli zavedati, da ne bodo mogli obnove delovne pogodbe za kovinarje zavlačevati v nedogled. Seveda pa z vsem tem še ni rečeno, da bo s pogajanji mogoče odstraniti vsa sporna vprašanja. Prizadeti sindikati v tej zvezi že sedaj poudarjajo, da bodo v negativnem primeru prisiljeni pričeti s še ostrejšo sindikalno borbo. ——«»—— na vogalu ulic Caprin in Sca-linata. Dvignili so ga in odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil popolnoma pijan. Zaradi tega ga je policija prijavila sodniji. Bon-nes je včeraj trdil, da sploh ni bil pijan. Rekel je, da je imel strgane čevlje ter da se je zaradi tega spotaknil in telebnil na tla. Ker se je pri tem potolkel, ni mogel vstati sam. Sodnik mu seveda ni nič Verjel in ga je zašil. Sklepi skupščine delavcev v «Dreher> Včeraj ob 5,30 je bila v pivovarni Dreher skupščina delavcev in uslužbencev, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o rezultatih pogajanj glede obnove delovne pogodbe. Dosežen je bil določen u-speh, saj so gospodarji pod pritiskom stavke, ki je bila 10. aprila, nekoliko popustili in so pristali, da prično razpravljati o normativnem delu delovne pogodbe, medtem ko še vedno nočejo popustiti glede izboljšanja prejemkov. Na skupščini so delavci sklenili, da ne bodo pristali na obnovo delovne pogodbe, odnosno so pooblastili sindikaliste, da podpi. šejo pogodbo le v primeru, če bo vsebovala tako normativna kot ekonomska izboljšanja. Pogajanja se bodo nadaljevala v Rimu 19. In 20. maja. Znižali so mu kazen Pred prizivnim porotnim sodiščem je bil včeraj za zaprtimi vrati proces proti 35-let-nemu Giuseppu Kressevichu iz Ul. Ponchielli št. 1, ki ga je lani sodišče obsodilo na 3 leta ječe in 40 tisoč lir denarne kazni ter na prepoved službovanja v javnih uradih za pet let. Kressevich je bil obtožen, da se je dal «podkupiti po tujcu*. Prizivno porotno sodišče je upoštevalo, da ni bilo dejanje važno, ter je uveljavilo tudi splošne olajševalne okoliščine in znižalo Kressevichu kazen na 1 leto in 8 mesecev ječe, denarno kazen pa od 40 na 30 tisoč lir. Popolnoma pa ga je oprostilo pomožne kazni prepovedi dostopa v javne službe. Kressevicha so najprej obtožili poskusa vojaškega vohunstva, on pa je vedno zanikal sleherno krivdo. Njegova zagovornika odv. Uglessich in Berton sta na včerajšnji. razpravi zahtevala, naj ga popolnoma oprostijo. Predsednik sodišča: dr. Nar di, državni pravdnik Visalli. «» — Prva pogajanja v ponedeljek v Rimu V ponedeljek bo prišlo v Rimu na pobudo ministrstva za delo do prvih stikov med sin- niimiiiiiHiiiiiitiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiii Sinoči v Kopru pred «Triglavom» Ni iz se mogel rešiti avta v morju Žena jo pravočasno skočila Iz avtomobila in si reSila življenje V četrtek so otvorili tudi v Trstu knjižni sejem. Na stojnicah je razstavljenih okrog 70 tisoč knjig in ljudje pridno segajo po njih, ker so tudi cenejše. Za večino knjig Je 1« odstotkov popusta, za nekatere pa celo 50 odstotkov. g - » mmm Včeraj ob 20.25 se je zgodila na parkirnem prostoru pred »Triglavom* huda nesreča, ki je terjala mlado življenje 27-letnega kemijskega tehnika Romana Cvetka, zaposlenega v bolnišnici v Valdoltri Roman Cvetko je hotel parkirati svoj avto v parkirnem prostoru in je zaradi še nepojasnjenih vzrokov zapeljal v morje. Žena Pavla, leto dni mlajša, ki se je vozila z njim v avtu, je bila tako prisebna, da je v momentu, ko je avto trčil v ribiško ladjo izkoristila zadnje sekunde in pravočasno skočila iz avta v morje ter se tako rešila gotove smrti. Njen mož, ki je avto upravljal, je padel skupaj z avtom v morje. Ribič Renato Laza-rich, ki je bil očividec nesreče, je takoj skočil v morje in skušal rešiti ponesrečenca. Kljub temu, da so luči avto-mobila še gorele v morju in mu je zaradi tega bilo reševanje do neke mere olajšano, ni mogel zaradi vodnega pritiska na zaprta vrata avtomobila nič pomagati. Tudi pomoč gasilcev ni nič pomagala, ker je bil Cvetko že mrtev. Vrata na strani volana so bila stisnjena ob obalni zid, vrata, skozi katera je skočila žena, pa je zaprl vodni pritisk. Morje je tam globoko 4 metre. Včeraj ob 12.30 je odplula iz našega pristanišča v AvstraBJo ladja itToscana*. s katero je odootovalo nad 700 izseljencev. Med njimi je bilo 250 Italijanov, od katerih 10 lrzaca-nov, 220 Avstrijcev in precejšnje število beguncev, Prometna nesreča Včeraj dopoldne okoli 8,30 je prišlo na trbiški avtocesti do hude prometne nesreče. Znani industrijec, 34 let stari Elio Variola, je bil s svojim avtom namenjen proti Seslja-nu. Pri Sv. Križu je hotel prehiteti neki kamion, ki Je vozil pred njim, toda ta ja tedaj zavil na levo in nesreča je bila neizbežna. Variolov avto je zadel ob kamion, potem se je prevrnil in s kolesi navzgor obstal na bližnjem travniku. Z nekim zasebnim avtom so ponesrečenega industrijca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Ugotovili so mu namreč številne poškodbe po vsem telesu ter pretres možganov. Usoden padec Včeraj popoldne ob 16. uri so z avtom RK pripeljali bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek 87 let staro Carolino Franceschini vd. Ber-netti iz Ul. Gatteri 35, ki je dopoldne padla v svojem stanovanju in si zlomila kolčni sklep. Zaradi visoke starosti ponesrečenke so si zdravniki o njenem zdravstvenem stanju pridržali prognozo. Poskus samomora Včeraj zjutraj se je s plinom zastrupila 20 let stara Marina Piani por, Bronzi iz Ul. Della Guardia 37. Potem ko je poslala očeta z 10 mese cev starim sinom na izprehod se je zaprla v kuhinjo in odprla plin. Ko so je njen oče vrnil domov, jo je našel nezavestno na tleh. Z avtom RK so jo nemudoma odpeljali V bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognooz. Zvečer pa se je zvedelo, da je Bronzijeva izven vsake nevarnosti, Prijavljeni tatvini Dva švicarska državljana sta prijavila policiji, da so nezna- ni tatovi ukradli iz njunega avta, ki je parkiral pred hotelom «Excelsior», dva fotografska aparata, potne liste 120.000 lir, 50 švicarskih frankov in drugo. Tatvino motorja pa je prija vil 18 let stari Claudio Ferra-rese iz Ul. Petronio 5. NA PRIZIVNEM SODISCU NA SODNIJI Vinski bratec Na sodniji je bil včeraj 41 letni Renato Bonnes, brez stal. nega bivališča, obsojen na 12 dni pripora. V prvih popoldan, skih urah 26. aprila so ga policisti našli ležečega na tleh •mniiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. in 8. maja t. 1. se je v Tietu rodilo 13 otrok (1 mrtvo, rojen), umrlo Je 16 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: Ind, izvede-nec Vlttorlno Cappello in gospodinja Luisa Tommasoni, učitelj Giuseppe Bassi in učiteljica Iride Marši, pomorščak Mario Carboni in prodajalka Adelma V klon is pomorščak Mario Benedetti in go. spodinja Rita Metton, ind. izvedenec Albino (Jatin in učiteljica Iolanda Eait, nameščenec Dino Verdi ln knjižničarka Irene Vez-zi, uradnik Giorgio Saber in gospodinja Luciana Bubnlch, krznar Olivo Pauletioh in krznarka Silvana Savi. UMRLI SO: 57-letni Gabriele Lipomt, 63-letna Maria Pallaga vvi. Cavallaro, 72-letni Annibale Rossi, 63-letru Altredo Butiro, 38-letna Caterioa Zuljan vd. Mara. ni, 87-letna Enima Meloni vd. Na. poleone, 73-letnl Augusto Remor 82-letna Maria Vever vd. M.ljac, 87-letna Lucia Magris vd. Muran 88-letni Carlo Godig-nani, 92-letn Antonio Sestan, 6 dni star Serglo Fieri, 74-letn.l Anton-lno Quattroc-chl, 87-letna Luigia Sega-ttl vd Com-ar, 73-letna Anna Mazzega Polis vd. Battarello, 69-letnl Fe-derico Vlanello. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr, Gmelner, Ul. Glulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; dr. Signorl, Trg Ospedale 8; dr. Miam, Barkovlje NI coli, Skedenj. IZLETI SPDT priredi planinski Izlet nedeljo 10. t. m. na Slavnik. Odhod z avtobusom proti Reki do Markovščlne ob 7. url zju-trkj glavne avtobusne postaje. * * * Zbiranje zaradi nakupa voamh listkov pol ure prej, to Je ob 6,30. GLASBENA MATICA V TRSTU DANES 9. maja ob 20.30 uri v Avditoriju 1959 pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent PROF. C. CVETKO Sodeluje BASIST DANILO MERLAK, član ljubljanske Opere Posebej opozarjamo na to, da so na sporedu koncerta v krstni izvedbi tri skladbe naših domačih tržaških skladateljev U-balda Vrabca, Danila Švare in Karla Pahorja. Vabila so na razpolago v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričet-ko koncerta v Ulici Roma 15-11. SNG v TRSTU V nedeljo 10. t. m. o.b 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk* v KRIŽU JOSIP TAVČAR sPekel je vendar pekel» Prosvetni društvi »ANDREJ COK» in uPROSEK - KONTOVEL* Vabita na KONCERT Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane ki bo v nedeljo 10. maja ob 15.30 na OPČINAH in ob 18.30 na KONTOVELU Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncertov. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« TRST Naši najmlajši vabijo na svojo prireditev, Ki bo v nedeljo 10. maja ob 17. uri v gledališču v KOPRU pod režijo Eme Starčeve (članica SNG). — Pevski zbor pod vodstvom Fride Valetičeve. — Baletne točke vodi Adrijan Vile« (član SNG). Izven programa bodo nastopili člani baletne šole SNG. POZOR! Točno ob 14.30 bo odpeljal avtobus, ki bo čakal nastopajoče in spremljevalce pri cerkvi sv. Jakoba in ne na glavni avtobusni postaji, kot je bilo pomotoma javljeno včeraj in predvčerajšnjim Zveza borcev NOB -Štorje priredi 10. maja ob 17. url koncert s sodelovanjem kvinteta Avsenik. Po koncertu ples. Vljudno vabljeni. čilajle in Urite PRIMORSKI ONEVNIK P*es. TRST 11.6 11.30 Simfonična glasu«. Radijska igra. __________ 11. PHOGRAM jjg 14.00 »On, ona m flCfjTj igfl Tretja stran; 21.00 Ra*!*3 KOFEK ,jjH Poročila v Italijan«1111- 1J 15, 19.15. 22.30. |J* Poročila v slov.: 15.00. , - l5 ia S« 5.00-6.15 Preno#- RL; Aj Jutranja gla-sba: T.w-»- d#« RL; 7.15 in 7.40 Glasba $ jutro; 12.00 in :12.50 O ^(3, željah: 13.40 ts J 13 45 Por.pvke in ritmi d3 13 45 Popevke in tam: 14.30 Kultur™ 14.40 Onereina £;as,?’xn matinske popevke: 1»-* nos RL; 17.30 Glasbe«i ^ 19.00 Igrajo orkestri L? » Jerry Mengo, Xavier .»jjjllj rez in Noel Chiboust. 1'pjesd T-iT n is in Prenos RL; 22.15 m glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 292,1 »• iročila: 5.00, 5 00, • i)JI Poročila lo.oo, i3.ro. 22 00 22.55 15.00 17-00, 8.05 «Mladina P°Je» ejj inozemski mladinski * le Igrajo znar.i plesni or Radijska šola (ponovitev): V pomij** JjgPj du; 9.30 Mali koncert ^ 10.10 MnoZičn^ glasbe; i0.25 Panorama z^bav^jjgf tlijT 11.00 Odlomki iz f1,. J#* fona} in koncertov; j K ioni j- in KOfK-erivrv. - * p- stal tednik; 12,00 Opol*' ji* samfclom Srečka ujl* ? Kmetijski nasveti hevšek: Sodelovanje U na v dnjžbeno-polttivUjtjj J mariborskega okraja. Tj r 12.40 D°"rTa vajski napevi; 1240 I^wrja. pevi izpod zelenega JT Sodelujejo: Pohorskn ,„[» ■“ jeta Sonja in Milan, k ^ ton Nefiai in Drav* jjj) pojeta Mileva in Nada, bavna glasba, _ vmes 12.30 Od Volfganga A»g}9 Mozarta do Ermann* ^ rarija; 14.15 Športna 1 1 ra--------- vmes obvestila 14.30 'Naši' poslušalci če } „ pozdravljajo; 15.15 ba, vmes obvestila j; ,5 00 15.40 S knjižnega trg9' .i; F, orkester A nore Kostela" ^ lz zakladnice romanci* v Kiaomce roiu**—-«^ . 17.10 Pred kongresom ^ ir.unistov Slovenije P V"« skih zborih in godbam ^ p «Svoboda» Jesenice; I pihalni orkester JLA: »Je *j! kovni Doeovori: lo.1J„jt: >Zš o V r lesnim (prva lodije; 'l8.45 Okno v 20.00 Pol ure s plesm™ ^ tovid C ar rol 1 lPVvet *n Jj/ i).30 Spoznavajmo imft I tv r a jj Melodije za konec ''^t: ' Oddaja za naše ritt^' Do 18.00 Oddaja za TVT^J mozaik — Zagreb; 20. nlk — Beograd; 20T” --I* kronika: Sterijino po^J^enU,! rn-ad- 20 50 Zabavno-g1«^ ir daja’ — Beograd, CiPCi‘ telev«»a;i,.^ siebiere; 22.05 Roma**1 De Amlcisa. c RADIO polnoči v plesnem j^ ^ RTV JUGOSLAVl „1 14.00 Oddaja za šo^oOO ročila; 20.30 Poročila OLKDAt* VERDI Danes ob 21 ur! koncert orkestra Tr* f-Ut sodelovjbUjut I monije ob N:k(te Magaloffa. co Caracclolo. Na skladbe Mozarta id yjt" Nadaljuje se Prot?,JioV0. 1' TEATRO NtJu Jrl«V Danes ob 21. uri m uri G. Viola: »Tista med'ija v 3 ^ ^ liška skupina ijf. ■ Cene: 400, 250 in 15U 0, 250 in Excelsior 16.00 «-M3.riurlS5<'i.«Ip D. Darrieux, P- ™ec)( * jš, Fenlce 16.00 »Sestan pfiljš CUH.C 1U.UU C’ * ‘ nom», L. Ventura, a jev Arcobaleuo 15.30 «5* . 1, berco Sordi, MaS^i ‘p | Supercinema 15.30 “ in Paperino v nap ka VVal-t Disneya. ,pe£ f Filodrammatico *"• ne ® Trga sv. Petra*, 1/1 . Chiarl. ,,-ta r Grattacielo 16.00 Alec Guiness. CrtstaPo 16.00 »Vsi M Mastroianni, - , Capitol 16.00 «zenuil»r- m* o n ivi 0.1 a nI/t riii O -.ief Bardot, Antonio Vjtef -Aftra Rolano 16.30 ^ -»11 IIL f brati*, D Bogarde. , |9 | Alabarda 16.90c«B®£eyeJ, ca Lidije*, S. gVj. scitia. Terhnicoior. jf: J(l A Idebaran 16.00 enC« \ tar ali smrt*, LatK^,, Ariston 16.00 «crl Mladim strogo Garib#ldlc y cev*, Shelley. Ideale 14 00 «Go9Pbd,r A. Vilar, V Im pero 16.30 *a’-rep0vl%>, Mladim strogo PrcGuO Italia 16.00 «Zene rPJP rard Philippe, v - <" « Moderno 16.00 tfr S. Loren, A. I S. Marcu 16.00 « , |L G. Pečk, G. »Jf Savona 15.00 ,ajnes J vela dvakrat*, 0. K im riovak. ,. Vlale 16 00 »NeustO „4 dison, V. Frencn „ p m Vittorio Venet« J.J, y vrtu*, P. Nevvman^jse)'' j Belved«re 15.30 „gn0'.a r Douglas S. f Marconi 16.00 «P' ^ sa», J. Hausem ^al™ * Massimo 16.00 f nel Wt!de, Abbe a|i J Novo Ctise l6.09._.„er. „ iP ‘ ka”, Robert SOBOTA, I. maja 19S9 RADIO TRSI A 7.30 Lahka glasba in beležke 11.30 Brezobvezno, drobiž od vse. povsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Skladbe Fritza Kreislerja; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Odmevi Iz Pariza; 15.00 De Falla: Car ljubezni, ua-let; 15 30 Kavarniški koncert; Odeon 16.00 “B.epe;re"f , M. Allaslo, “ JA Radio 16.00 «V fJUvi*0 a I E. Fischer, B. «^ KINO V Verdi «Običajbl r Gassman. jib14 * Europa «Zenske w j Petit. ... Roma »Nasilneži*- ln pt* j Volta «Totb, Eva čopič*. 16.00 Novelist tedna — Stephen Pollack: »Smehljaj*; 16.20 Jugo- slovanske pesmi In plesi; 16.45 Motivi Irvln-ga Berlina; 17.00 Flesna čajanka; 17.30 Veljka dela slavnih mojstrov; 1800 Oddaja za riajmlajie; 19.25 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zborovske skladbe Franceta Marolta; 21.00 »Sreča grdih*, radijska veseloigra, ki jo Je napisal GlauCo Pon. zatia; nato Glasbeni variete; 22 15 Koncert sopranistke Marine Plenim, pri klavirju Giorgio Fava-retto, — «a sporedu so samospevi natrij g Vsem, ki so * izcubl vali ob briJIu dragega očeta Silvestra tafU® se toplo *ahva1i-i^ na zahvala c. s- ^ vsem, ki sO nanIeil* p2(> čin počastili "P „ A in ga Spremil' -zena. ItCj 5of^ Zena. Ib ?r*i*5il. Trebče, » V19, - JMmorski dnevnik — 3 — 9. maja 1959 J« MENIJO 0 TEM SOVJETSKI ZNANSTVENIKI • • Pot v vsemirje in vprašanje radioaktivnosti »Prav u zas» ne sme gledati kot •o ^epremostljivo oviro, kot j. 1® ocenili Američani, pač (čit: ?? nekakšen ščit, ki življenje na Zemlji pred tim žarki in pred sonč. btarevanjem. ti^oaiji kakih 57.000 km t* ueni^e se radioaktivnost k u Povečuje, pač pa ce-*«» in, vedno bolj ko se Vko ,k,em° od Zemlje, slabi, Si t(V^^8tavljala nobene večje 1( 2, 0s*‘' Vendar velja to ki v«»ke višine. V pasovih, ji Sj, “ližji našemu planetu, ltlltnUac*ia povsem drugačna, v^nost radiacije in ne-Pred njo je na stotine V teh pasovih so "biifti * ^un'ka pod nepre-5*1- , bombardiranjem in z ti |>rif1tv*m^ števci so — pro-li » kovanju — zvedeli, da IšOO , r»*dalji med 500 do k^.rn nad Zemljo gosta ma. bitlb j, n*elih, z elektriko na- V ®ev’ ki imajo v se- več sto ali celo l*Vie S°'S e'«ktronvoltov. Po-tttjj naPrave na luniku »o tjotovile, da večino teh **«t»vljajo elektroni. V Predelih je bila IVuj ra«ija teh delcev to-H ’ so jih registrirale V b? n*prave lunika, ki ^ * temu namenjene. fkJe^etski učenjaki se stri-JB, ,j *v°jimi ameriškimi kori*!^ J* »radioaktivni pas* 'bij; ,° dvojen. Gre za no- Kji « za zunanji pas. No-??.* *'• sloj je »Dražil 01lzu Zemlje in njego- . i,»ajvJ i 2 • t d., debelina znaša Vij 3 *** ti toč km. Koncev '**U ; ali bolje goatota tega V v, naivečja nad Ekvator-; Vil *m ko se proti tečaje-^ IHjj*0*tttta močno razredči 1 2» aktiv«Pst skoraj izgi-iVjj- raz'iko od prvega note *» 2unanJi P“* “ J 4o na razdalji od I n km od Zemlje -\ Polnoma ovija Zem-iS »» °b tečajih go- ®krat večja kot nad .Ni pri^' Tu P* J* treba Pomniti. Nevarni na-‘‘ litim delci notranjega slo-S kot °ri z,natn° večjo energi-*lci zunanjega sloja, v * Pasu h.K»ko . radioaktivnl pasovia t JS iakai končen-'IvNein Ekvatorju? — se S k*,a *°vjetski znanstve-l^titi a Pojav skušajo po-ki .'ti,,. zakonl Zemljinega ttsNb*,.!.'- Kozm‘dni žarki, ki °*ier. 7lrat0 visoke sloje i-Mh ’ fn oni drobni delci, S Ve 0lzvaja sončno izža-ijp ^ nabiti z električno JJttilem ,radl tega Jih m» H*«t0 privlačuje in višine, če bi moral v njej prebiti 5 ur. Udarjajoč z veliko brzino ob stene vsemirske-ta letala, elektroni proizvajajo roentgenske žarke, ki so v velikih dozah smrtonosni. Vtem ko sovjetski znanstveniki menijo, da se ta problem da rešiti s pomočjo razmeroma tankih kovinskih sten, so Američani mnenja, da bo ire-ba podočo vsemirsko ladjo izstreliti s področij Zemljinih tečajev, to se pravi od tam, kjer se »radioaktivni pas* neha. Na višini kakih 10.000 km pa je radioaktivnost že »znosna* in bi na tej višini mogel krožiti okoli Zemlje tudi satelit s človeško posadko. V zvezi s temi ugotovitvami, A-meričani že proučujejo možnosti za odpošiljanje v vsemirje rakete s človeško posadko. Ko vsemirska ladja preleti 50.000 km, je po mnenju sovjetskih znanstvenikov že izven nevarnosti, ker je tedaj že v pravem vsemirju, to se pravi, ker je radioaktivnost tam že zelo nizka. Na svoji poti proti Soncu je sovjetski lunik registriral le sunke od 2 delcev na sekundo na kvadratni cm površine. Zaradi tega sovjetski znanstveniki računajo, da bodočim vsemin-skim potnikom ne bo grozila prevelika nevarnost pred radioaktivnimi obolenji, ko bodo na poti proti drugim planetom. V tem so sovjetski znanstve. niki precej drugačnega mnenja od svojih ameriških kolegov .Vendar pa je tudi po mnenju sovjetskih znanstvenikov ta »varnost* le relativ na Na Soncu prihaja pogosto do velikanskih eksplozij, ko ogromne mase električno močno nabitih delcev zletijo v vse. mirje. In vsemirje se v tem primeru napolni s smrtonos no radioaktivnostjo. Xi pojavi so v odnosu na znane 11-letne sončne cikluse. Zato smo v začetku rekli, da bodo morali morebitni bodoči potniki vsemirskih ladij paziti na »vreme*. Zemljin »radioaktivni pas* električno nabite elektrone povečini absorbira, ali jih pa preusmeri. Tisti elektroni pa ki se vendarle prebijejo, jih zemeljska atmosfera zadrži in jim odvzame energijo. Slednja ugotovitev nam pove, da se bodo morali raketni tehniki v bodoče ozirati tudi na dosedanje izsledke zvezdoslovcev, posebno pa na izsledke tistih strokovnjakov, ki proučujejo sončne cikluse. Iz tega sklepamo, da se področje astronavtike čedalje bolj širi in, če hočemo, zapleta. Intenzivno raziskovanje vse-nirja s pomočjo izstrelkov in satelitov torej že začenja dajati svoje prve in konkret-ip tazultate. Vprašanje ovir le zelo zapletena zadeva in mnenja so, kot smo že videli, deljena. Po sovjetskem mnenju ovire niti niso tako nepremostljive, pa tudi ameriški strokovnjaki so sedaj bolj optimisti, kot so bili tedaj, ko so vsemirje proučevali le oo nekih teoretičnih zaključkih in niso mogli še vanj poseči z raketami. ; : ' . tm i 4*V: I v & i silnicah ^‘"'n..................... S^° p°nek,ks- I i &trjp.L,lrac^oa,ctivn* pasa znan. pojasnilo, /a- *ran nad Ekvatorjem. luV n.Pa z«radi velikih ia-'ite. ith.« u Pride tudi do iiN. v magnetnih t|j 'llvm Primerih se «ra-Pa*» tudi pretrga <]., Pro-i * ,in oblaki elektro-bj. Pov,, .° v niši« sloje. K« J-^ejo one čudovite ^ kN iJ*Ve’ ki j*h P0"18- »i jhenom polarni »iji V «o J ' nom O »b tt!Janak« v%j tečajih, ■ o razmeroma tu...... v«asih se pa j,,a‘ mnogo globlje Xj . elorja. °d teh odkritij, so tua *tl^ak* skusali od-«o ' na vprašanje, ko. pred rs- hS b?HJo7k- *ro« more- l»*lk0ih °*'m vsemirsklm Kit 'n kak» bi se te Preprečiti ^vHikihniU n*klh predvsem "* br« w,an»tvenikov bi 1 P°se^n® zaWlttt ^ ^reiiveti doze žar- na je na 1«Q0 um Prav potiho je v neposredni bližini Kopra zrastla tovarna motornih koles sTomosa. Njeni izdelki — več vrst motorjev — že brnijo po vseh cestah Slovenije in Jugoslavije. Le redkokdaj se jih v tovarni nabere toliko, kolikor jih vidimo na slilci, kajti vse gre takoj izpod rok. Letos nameravajo izdelati skoraj 20 tisoč motornih koles, do februarja pa so imeli že 36 tisoč naročil. ZADNJIČ SMO GOVORILI 0 ŽVEPLANJU, DANES BOMO 0 ŠKROPLJENJU Peronospora je najbolj nevarna: kako jo odkrijemo in preprečimo Ponovno smo pri trtah. Tokrat bomo spregovorili o njeni najhujši bolezni in o borbi proti tej. Vsak vinogradnik ve, da gre za per<> nosporo in za škropljenje proti peronospori. Peronospora ni neka epidemija, ki se pojavlja vedno v istem času, pač pa se razvija v odnosu na vremenske razmere, ki niso nobeno leto povsem enake. Zato mora vinogradnik posebno paziti na to, da jo prehiti. če hočemo to doseči, če hočemo torej proti peronospori voditi uspešno borbo, moramo poznati vse okoliščine, ki na življenje te glivične bolezni vplivajo; predvsem moramo poznati njenega povzročitelja, življenjski razvoj povzročitelja in. seveda, vremenske razmere, ki na razvoj bolezni odločilno vplivajo. Seveda moramo tudi poznati lastne trte, kajti znano je, da niso vse trte za to bolezen povsem enako občutljive. Ker pa so naši vinogradi povečini posajeni (posebno mlajšij z bolj žlahtnimi in zato bolj občutljivimi trtami, veljajo načela o borbi proti peronospori dejansko skoraj za vse vinograde. Da bo borba proti peronospori uspešna, mora biti pravočasna, moramo imeti pravilno pripravljeno škropivo ■ in fo škropivo moramo po trtah pravilno razpršiti. O škropivih ne bomo govorili, ker je znano, da je osnovno sredstvo proti peronospori bakrena raztopina, ki jo imamo v modri galici, vendar je danes na razpolago veliko polivalentnih škropiv, to se pravi mešanic, ki vsebujejo sredstva budi proti raznim drugim zajedavcem in nad> meščajo tudi žveplanje. Ustavimo se pri peronospori, kajti ta je najbolj važna. Je to glivična bolezen, ki napade vse zelene dele trte. Nekaj dni po o-kužbi ne vidimo na trti nobenih izrazitih znakov. To ■Hill .. Z OBISKA V DOBERDOBU IN PRI DOBERDOBČANIH —■ ■ ' ■ *pLiaPdrTako «eelmue- z^de* Zelo dobro razvita živinoreja in vinogradništvo ’o obaiuTcesnTotn v^Trtič. Kako je v Selcu, Rumjanu, Vrhu in Sv. Martinu Kakor cvetlice v celofan, ta- ko je bila pomladanska pokrajina ovita v zelo tanko, dež obetajočo meglico, Po toliko letih začenja obalna cesta šele postajati lepa. medtem ko je bila do zdaj samo zanimiva, z golimi belimi skalami nad njo, in sinjim morjem pod njo. Med tema dvema barvama pa se začenja vedno bolj uveljavljati zelena barva dreves in grmovja ob cesti; in to je, kar jo dela lepo. Ko se voziš ob desnem robu, nad morjem, te večkrat rahlo zgrozi, ker ne v;diš več brega pod seboi. temveč le morje, takoj za robom, globoko zdolaj. Lepo, zanimivo in malce vznemirljivo ter vse to poetično zavito v tanko meglo Od Selca do Doberdoba V Tržiču je zveza z avtobusom. ki odhaja ob 7.50 zjutraj v Doberdob. Poslužd sem se te zveze do Selca, ker pot pr. ravnini ni prav nič zanimiva, posebno pa če je še kclikor toliko megleno. Selce (Cave di Selz) leži ob vznožju doberdobskega Krasa in prav tam zapušča cesta ravnino in se začenja polagoma vzpenjati navzgor. Ta vasica, ki spada v občino Ronke, ima tudi nekaj slovenskih prebivalcev. Njih otroci so obiskovali slovensko šolo v Ronkah, dokler je niso lani zaprli, ker se je prijavilo premalo učencev, namreč samo dva. Zakaj? Zato, ker so pri nas slovenske šole sicer uradno dovoljene, neuraano pa se bojkotirajo. Kaj bi vendar Italija izgubila ako bi namesto te, nikomur koristne politike slo- vensko obmejno manjšino v jezikovnem in gospodarskem pogledu favorizirala? Nič ne b; zgubila, pač pa bi mnogo pridobila. Seveda ni za to nam sovražno politiko krivo italijansko ljudstvo, temveč je kriv italijanski kapitalizem, kateremu je potrebno razpihovanje narodnega šovinizma. "Vendar se zelo moti, ako misli, da ga bo to rešilo. Cesta iz Selca v Doberdob je prav lepa in ne preveč strma, tako da se po njej doberdobske mlekarice s praznimi vrči lahko vozijo domov na kolesih. Nekatere pa so se že motorizirale. Cesta sama na sebi ni prav nič zanimiva, na obeh straneh skoraj popolnoma ogoljen Kras, razgled z nje pa je krasen. Kot morje se razgrinja pred teboj obširna furlanska ravnina. dokler jo tam daleč na obzorju ne požre zgoščena megla. Moje zanimanje so zbudile pod cesto rastoče smokve, ki so imele, in to pred koncem aprila, sicer zelene, vendar skoraj dozorele sadove. Kmalu nad Selcem sem srečal voz gnoja. Čudno, 'mar prodajajp Doberdobčani svoj gnoj Furlanom? Nekoliko višje se je pomikal drugi voz gnoja proti dolini. In še in še. Do Doberdoba sem jih srečal šest, enega je vlekel traktor. V Doberdobu so se mi smejali, ko sem govoril o prodaji gnoja. «Kdo bo pa prodal gnoj, njegova cena je sicer 200 lir stot, toda nihče ga ne prodaja; na svoja lastna polja ga vozimo v dolino.* Menda ga ni doberdobskega kmeta, da ne bi imel svojega zemljišča v furlanski ravnini. Ta zemlja jim je potrebna za koruzo, žito in druge pridelke, ki ne uspevajo f.a kraški planoti, kjer zelo tanka plast zemlje komaj pokriva — če jih sploh pokriva — gole skale. Tudi sadnega drgvja ni. Zemljo so kupili od veleposestnikov; pa ne samo oni, marveč tudi kmetje iz bolj oddaljenih vasi. Na primer zadnji voz gnoja, ki sem ga srečal, ko sem prišel že ^ vgs, Je ,prj|el^i% .d^ si,, nek je. fckjn na Notranj- no dobro obrodile, medtem ko je leta 1957 napravila slana mnogo škode. Neki kmet na primer, ki je pridelal letos 50 hi, je pridelal lani samo dva hi. Sicer pa imajo Doberdobčani zaupanje v trte in delajo pridno nove nasade Vino je zelo dobro in o-smice se vrstijo kar naprej; sedaj sta odprti dve. Trte so večinoma speljane na visok latnik, nasprotno od kriških vinogradov, kjer so latniki izredno nizki. Število prebivalcev Dober^ doba se giblje med 800 in SOO. Manjša naselja na dobei> dobski planoti so; Poljane (Marcottini), Vrh (Monte San Michele), Cotiči in Sv. Martin, ki je tudi ena izmed kra-ških znamenitosti. Sveti Martin je namreč edina pristno italijanska vas ne samo v do-berdobski občini, ampak sploh na vsem Krasu. Njeni prebivalci, večinoma Visintini, so prišli baje tja iz Italije pred stoletji in so ohranili svoj jezik, ker nisq nikoli prišli v stike s slovenskimi sosedi iz drugih vasi. Zemlje imajo malo in hodijo večinoma na delo v tovarne. Sola v Sv. Martinu je samo italijanska. Doberdob ima slovensko osnovno šolo s 55 učenci in 5 učnimi močmi, in italijansko s 23 učenci in 2 učni moči. Razen v Doberdobu je slovenska šola še na Vrhu z eno učiteljico. V Doberdobu so tri učiteljice brez učiteljske službe; ena od teh je uradnica na občini. Od petorlce slovenskega učiteljstva ne živi niti eden v vasi, kar seveda prav nič ne koristi kulturnemu življenju Doberdoba. Tudi pevovodja Verginella prihaja iz Gorice. Prijazna kuharica je pravkar skuhala dobro mineštro za 50 šolskih otrok, ko sem stopil v šolsko kuhinjo. Nacistični morilci Doberdob je zelo prikupna slovenska vas — skoraj majhen Tržič — in nikakor si ne moreš misliti, da se nahajaš prav na robu slovenske zemlje, ampak se ti zdi, di dolinska občina italijanskega tajnika ali ta obvlada popolnoma naš jezik, in to je glavno. Človeka, ki že toliko let služi v slovenski občini in ne smatra za potrebno, da bi se naučil slovenski, ne moremo smatrati za našega prijatelja ter da ceni naše ljudstvo in naš jezik. Na to neugodnost sem kmalu pozabil v prijetni in veseli družbi skupine članov pevskega zbora prosvetnega društva »Jezerc*, ki je bil ustanovljen pred poldrugim letom. Zbor šteje 33 pevcev. Razveselilo me-; je najbolj dejstvo, da radi zahajajo na pevske vaje, ki so dvakrat na teden v prosvetni dvorani. Na žalost je ta dvorana premajhna za prireditve in je nujno, da bi na tej izpostavljeni točki to pomanjkljivost na kak način odpravili DRAGO GODINA Je tako imenovana inkuba-eij»ka doba bolezni. Bolezen pottane vidna, ko se na vrhnji stTani trtinega lista jdo-iavIJ6' nekakšni oljnati madeži ali bolje bledorumene proge, ki jih laže opazimo, če list obrnemo proti soncu. Že naslednji dan — posebno če je vreme toplo iri vlažno — pa bomo na spodnji strani istega lista opazili prašnate madeže, nekakšne belkaste pege. To je že prava pravcata bolezen, ki napravi veliko škode. O-kuženo listje najprej porjavi, nato se posuši. Peronospora pa načne tudi zeleno mladiko in, pozneje, tudi sam grozd, ali vsaj posamezne jagode. Kot vse glivične bolezni se tudi peronospora najbohot-neje razvija v času toplih in vlažnih dni, posebno po kaki plohi, kateri sledi močno sonce. Peronospora ljubi toploto in vlago. Posebno rada se razvija, ko gre termometer čez 20 stopinj. Vendar ni nujno, da je ozračje izredno vlažno ali da pade kaka ploha. Že sama močna jutranja rosa, ki ji sledi topel dan, zadošča, da so .vremenske razmere za Tazvoj peronospore primerne. Posebno sedaj, v močni pomladi, je važno, da se te bolezni lotimo z vso vnemo. Da bi jo popolnoma uničili, skoraj ni govora, ker je th bolezen zelo trdoživa in se bo tudi pri najboljši negi trt vendarle kje našel list, ki ga škropilna brozga n bo zajela in trosi, ki prenašajo bolezen, bodo ostali cza seme* za prihodnji na pad ali celo za prihodnjo le to. Kako bomo pravočasno spoznali, da je trta napadena? Vzamemo trtni list, ki se nam zdi sumljiv in ga z zgornjo površino položimo na moker pivnik ali platneno krpo. Nato ga prekrijemo s širokim kozarcem, ki srno ga prej orosili z vodo. Vse skupaj postavimo v to pel prostor, kjer bo od 25 do 30 stopinj C. Na tak na- Jugoslavfje, in sicer iz rlove vasi pri Opatjem selu, Pod prvim, na desno obrnjenim krutim ovinkom ceste, se je Furlanska ravnina vpili} v Kras in je. napravila v njem vdolbino, kakor da bi hotela posnemati morski zaliv. V tem čudnem «zalivu» se nahaja Rumjan (Verme-gliano), podaljšek Ronk v sme. ri proti Doberdobu. Cenijo, da živi v Ronkah in v to občino spadajočih vaseh približno 500 Slovencev. Najbolj gosti so v Rumjanu. Od omenjenega ovinka do vrha je videti Se nekaj ostankov betonskih utrdb in en italijanski spomenik od prve SVetov-ue vojne. Pogled na Doberdob. Na mršavih pašnikih pod vasjo so se pasle krave. Živinoreja je v Doberdobu dobro razvita z okoli 400 glav goveje živine. Tudi konj ne manjka; menda nima nobena naših vasi toliko konj, kot Doberdob, ker imajo Doberdobčani njive precej daleč v dolini in ker so ceste za to primerne. Vinogradništvo je tudi dobro razvito. Letos so pridelali 1300 hi vina, maksimum v eni kleti 100 hi, ali te številke veljajo samo za leto, 1958, ko so trte nenavad- skem. Čudil sem se. da sem našel tri hišne razvaline. «To vendar ni od prve svetovne vojne*. «0, ne! To je žalosten spomin na Nemce iz zadnje vojne. Vrgli so z bombami v zrak te hiše, nekoliko za strah in nekoliko ra o-krutno zabavo. Toda niso samo hiš porušili! v eni so zaprli v klet šest fantov, enega moškega in eno dekle, ki so vsi umrli pod ruševinami * Izletnikov se malo vidi v Doberdobu. Bržkone zato, ker cesta, čeprav lepa, ni asfaltirana, kar ne ugaja avtomobilistom, vendar vozi skozi vas avtobus, in sicer trikrat na dan iz Tržiča skozi Doberdob v Gorico in trikrat nazaj, le ob nedeljah, ki so primerne za izlete, ne vozijo. Doberdob bi bil zelo primeren /a mali turizem; tu se križa morjak, ki pripiha od Juga, s planinskim zrakom, ki valovi iz Trnovskega gozda in s severnih planin. Da je podnebje zdravo, se vidi že na polnokrvnih, zdravje in veselje do Življenja odsevajočih obrazih d°mačinov. Občinski tajnik ne zna slovensko, Jako so mi povedali in vendar je to funkcionar, ki pravzaprav v uradnem pogledu predstavlja slovensko čbČino, in ki ga Slovenci plačujejo. Saj ima na primer tu- Jutri na Opčinah in Kontovelu V jubilejni publikaciji, ki Je izšla ob petnajstletnici »Partizanskega invalidskega pevskega zbora*, med drugim beremo: «...Lačne bataljone je pesem mnogokrat pognala v nezadrlen in strašen navad. Zmage je partizan proslavljal s ponosno pesmijo, v krvi rojeno s pogumomi prežeto Naši ranjenci s0 peli na položajih, na vozovih, in na nosilih, peli so v bolnišnicah n temnih kotanjah gozdov. Ljudstvo je pelo z nami, opevalo je junaštvo svojih sinov in hčera, vedno bolj pa si je želelo tudi ubranega petja, ki naj bi g .Vil Judi kot. ž^isaLelL ?Ue svoj življenjepis, ki sicer ne Bo toim bčTetrTStl?fio delo, toda ie manj čista in suhoparna biografija, pač pa gre za nekake življenjske spomine literarnega znata ja. Doslej ima veliko mattridš la zbranega in napisal 500 strani svojih »s r.ov», vendar je to kvl mu polovica vsega ohega obsežnega dela, ki ga namerava strniti v svoj življenjepis. Knjiga bo obsegala okoli 1000 strani in bo objavljena prihodnje leto, Freske Janeza Ljubljanskega? Pred kratkim so na Krki na Dolenjskem pri ogledovanju kostnice pod zvonikom župnijske cerkve pod razpokami ometa odkrili detajle fresk. Gre verjetno za freske iz prve polovice XV. stoletja, Freske doslej niso bile znane in verjetno je z njimi poslikana vsa vzhodna stena, ki meri okrog 15 kv. metrov. Na južni ste-m kostnice pa so odkrili le ornamentalne okraske Freske so stenski okras nekdanje kapele sv. Jurija, ki jo je dal sezidati krški graščak Jurij Glanner o čemer priča tudi darilna li- stina iz leta 1442. Ostanki okna kažejo, da je bila kapela zidana v gotskem slogu. Končno sodbo o tem zani-miven odkritju, o freskah, ki sb najbrž delo slikarja Janeza Ljubljanskega, bo mogoče izreči šele potem, ko bodo freske w sicer močno poškodovanem ometu odkrite v celoti. Dunajski Bur^heater * ima v programu Dunajski tturgtheater ima velike načrte za prihodnje sezone. Med drugim namerava uprizoriti več del Shakespeara, več del Rajmunda, nadalje bodo prišla v prihodnjih sezonah na vrsto dela grike klasike in sicer dela Sofokleja, Evripida in Eshila. Ob Schillerjevem letu bo dunajski Burgtheater uprizoril Wal-lensteinovo trilogijo. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Vašemu samoljubju bo sicer godilo, toda na razumevanje ne boste naleteli. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Spekulacije niso na mestu. Neki razgovor vam bo razbistril ideje. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.1 — Dan je ugoden, kljub temu da boste zaradi cincanja izgubili precej dragocen nega časa. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Na vidiku je kratko potovanje z novimi prijatelju Pazite na zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Neki nepredvideni dogodek bo zaviral vaše načrte v trenutku, ko ste se najmanj nadejali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Otresite se vsakršne skrbi in menjajte svoje vsakodnevne opravke. TEHTNICA (od 23. 9. do 28. 10.) — Na začetku dneva majhne nevšečnosti, proti večeru znatno izboljšanje ‘ŠKORPIJON fod 247-10 do 22. 11.) — Neko srečanje bo koristilo ultditVl rtovtga prijateljstva. Bodite previdni glede zdravja. STRELEC (od 23. lLJo 20. 12.) - Neka osgha bo nehote razkrila vase namene, kar utegne kimpromit iriti uspeh. Drugič več previdnosti. KOZOROG (od 21. 12 do »•P — O^bi.-kt -j«'ljubite. ne skušajte vsiljevati svojih prijateljev. Niti ne vztrajajte je pri syojih iniciativah. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — S sprehodom skušajte pomiriti živce 'iri se otresti skrbi. " *> RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Zaradi težnje po neodvisnosti boste stremeli po novih doživetjih. Pazite na pravilna meje, — Saj bi ne bilo nič čudnega, sprevodnik... (oda vlak je zamudil PRIMORSKI DNEVNIK 9. maja 1959 Goriško-beneški d iuevnil ti ■ — ■ Urbanistični načrt in goriška pokopališča i ^ ^ Pokopališče v Štandrežu odpravijo v Pevmi pa premestijo drugam Nad pokopališčem v Podgori bodo skopali jarek, ki bo zadrževal talno vodo Urbanistični načrt, ki bo v kratkem postal predmet ži-vahnih in obsežnih diskusij na sejah goriškega občinskega iveta, se ukvarja tudi s pokopališči. Goriška pokopališča (glavno pokopališče ter pokopališča v Štandrežu, Podgori, Pevmi, St, Mavru in v Loč-niku) so dovolj velika, ograjena in imajo tudi mrtvašnico. Glavno pokopališče meri 6,89 ha, v Ločniku 9.600 kv. m, Štandrežu 4.000 kv m, v Pod-gcri 3 800 kv. m, v Pevmi 1 tisoč 900 kv. m in v St. Mavru 665 kv. m. Medtem ko so pokopališča v Gorici, Štandrežu, Ločniku in v St. Mavru na gramoznem terenu, kjer deževnica sproti pronica v zemljo, sta pokopališči v Podgori in Pevmi na ilovnatem ozemlju, kjer se u-stavlja voda, ki povzroča hude neprilike. Zaradi tega je občinska uprava sklenila izvesti nekatera dela, da bi odpravila nevšečnosti, ki nastajajo pri pokopih. Na zgornji strani pokopališča v Podgori bo izkopala globok jarek, v katerem se bo zbirala voda, ki priteka s Kalvarije. Poleg tega bo pričela širiti pokopališče na sosednja zemljišča, ki so ž® na razpolago. Pevmsko pokopališče pa nameravajo premestiti, ker je preblizu naselja, poleg tega pa je tik ob glavni cesti Ker zemlje ckoli Pevme ne manjka, občina ne bo imela težav pri izbiri primernega kraja. S štandreškim pokopališčem namerava občinska u-prava napraviti zelo radikalno rešitev, v 30 letih — toliko bo namreč potrebnih, da bodo uresničili urbanistični načrt — bodo pokopališče odpravili, medtem ko se bodo morali Standrešci posluževati glavnega pokopališča na mirenski cesti, ki je pravzaprav zelo blizu. Pokopališče nameravajo odpraviti predvsem iz dveh razlogov: ker se naselje naglo širi v smeri proti Stan-drežu, tako da se bo v nekaj letih stanovanjska četrt razširila do Ul. Tabaj, in ker bodo na tem kraju zgradili mednarodni železniški park, ki bo služil obnovljenemu prometu na progi med severnim in južnim goriškim kolodvorom. ——»»------ V NEDELJO NA OSLAVJU Sestanek slovenskih socialistov s senatorjem inž. Solarijem Slovenske sekcije pokrajin-e federacije Italijanske so-tlistične stranke v Gorici so slale po slovenskih vaseh slednje pismo; »Dragi prijatelj! Zavedajoč se naših nalog in iveznosti v okviru Italijan-e socialistične stranke do »venskih volivcev, smo srna-ali za potrebno sklicati vse ije člane in simpatizerje na ijateljsko snidenje, ki bo v ■del)o 10. t. m. ob 5. uri po-ddne na Oslavju v gostilni ri Peptju* ob kozarcu do-ega brica in domačega »prta*. Namen tega snidenja , da se med seboj vsi spo-iamo in se pogovorimo o anju v naših vaseh ter da tem v zvezi določimo smer-ce za okrepitev naših vrst ed slovensko manjšino. Ker bomo ob tej priliki irani vsi slovenski sociali-i in simpatizerji, je goriška deracija PSI povabila sena- torja inž. Solarija, ki je že večkrat izrazil željo, da bi se osebno seznanil s slovenskimi volivci, ki so mu pri zadnjih volitvah zaupali svoj glas, da bo bolje spoznal pereča vprašanja slovenskih vasi. Zavedati se moramo, da je odvisna uresničitev želja tukaj živečih Slovencev v pretežni meri od naše enotnosti in udejstvovanja na političnem področju v okviru Italijanske socialistične stranke; dejstva nam potrjujejo, da se ta stranka po svojem delu najbolj zanima in upošteva potrebe slovenske manjšine v Italiji*. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči 'dežurna lekarna LTrbani - Al-banese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. Ivan Ciglič 70-letnik Ivan Ciglič iz Steverjana je praznoval v torek svoj 70. rojstni dan. Ob tej priliki so mu prišli voščit številni vaščani. Skupina pevcev mu je zapela tudi podoknico. Čestitkam za rojstni dan se pridružuje tudi naše uredništvo Dražba za košnjo trave na Prevalu Steverjansko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 17. maja ns županstvu ob 11. uri javna diažba za košnjo ob občinskih cestah na Prevalu. V četrtek dopoldne so na trgovinski zbornici razdelili zlate medalje in diplome zaslužnim delavcem. Na sliki je Alfred Okroglic iz Gorice, ki je zaposlen v podgorski tekstilni tovarni od 1. septembra 1919. leta kot mehanik. Odlikovanje mu izroča prefekt za njegovo marljivost in dobro opravljena dela. ki so mu bila zaupana. •"“"t".......................................................................................... n.............................innmiiiiiiram...mm Zaradi ceste Palmanova • Gorica • Ljubljana Delegacija trgovinske zbornice odšla na razgovore v Ljubljano Predsednik trgovinske zbornice Giovanni Bigot je odšel včeraj skupno z generalnim tajnikom dr. Candussijem in dr. Crainerjem v Ljubljano na razgovore s predstavniki slovenskih trgovinskih in investicijskih krogov, ki so pristojni, da razpravljajo o možnosti gradnje avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, ki je v zadnjem času vedno pogosteje predmet diskusije kvalificiranih ljudi, ker predvidevajo, da bi gradnja te ceste imela ugodne gospodarske posledice za razvoj našega mesta. Delegacija se je vrnila včeraj zvečer, danes pa bo pripravila poročilo o poteku sestanka. «»-------- Obmejni promet na bloku Stupica V preteklem mesecu so na obmejnem bloku Stupica zabeležili sledeči promet: s potnim listom je prekoračilo blok 210 italijanskih državljanov, ter 83 tucev. Z avtobusom, ki vozi iz Čedada v Tolmin se je peljalo 152 oseb, od katerih 71 jih je odšlo v Jugoslavijo, 81 pa je vstopilo v Italijo. Z jugoslovanskim avtobu- som, ki povezuje Tolmin s Čedadom se je peljalo 1128 o-seb od katerih 587 jug. ter 541 ital. državljanov. «»------ Trčil je v tovorni avto Včeraj je v Ul. D. d Aosta trčil v tovorni avtomobil, ka- terega je vozil 52-letni Vasco Banetti, 50-letni motorist Lui-gi Silvestri iz Gradiške. Obe vozili sta prihajali po Tržaški cesti in sta bili namenjeni v Ul. D. d’Aosta. Na križišču pred sodnijsko palačo pa se je tovorni avto nenadoma ustavil, da bi dal prednost avtomobilu, ki je prihajal z desne. Motorist, ki je vozil za tovornim avtomobilom ni opazil, da ta ustavlja, zato se je zaletel vanj. Pri tičenju je motorist ostal nepoškodovan. Tudi vozili nista utrpeli velike škode. TEMPERATUhA VČERAJ Najvišja temperatura 24,8 | stopinje ob 16. uri, najnižja 7,4 stopinje ob 4.30. Vlage odstotkov. v»-------- 63 Nevšečnosti poslanca Beltrameja na meji ANSA poroča, da se je videmski poslanec Gino Beltrame včeraj s soprogo vrnil z jugoslovanskega bloka pri Gorici in da ni nadaljeval potovanja v Jugoslavijo, ker naj b: po njegovi izjavi jugoslovanski carinski organi «z nezadostno delikatnostjo* osebno preiskali njegovo soprogo. V zvezi s to vestjo se je naš dopisnik za zadevo zanimal na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer so mu jugoslovanski obmejni organi povedali, da je carinska u-služtoenka soprogi poslanca G. Beltrameja našla v modrčku belo kuverto, v kateri je oi-lo 20.000 dinarjev in o tem sestavila zapisnik. -«*------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Zenska*, B. Bardot, Villar, mladini prepovedano. VERDI. 16.30: »Pekel na dnu*, G. Ford, Bornine VITTORIA. 17.00: »Nočem u-mreti*, S. Hayword, S. Ca-tland, mladini prepovedano. CENTRALE. 17.00: »Krvava ostroga*, R. Taylor, L. London. MODERNO. 17.00: »Atthena in 7 sestra*. Izpred sodišča Zaradi tihotapstva žganja in cigaret na zatožni klopi Mladenko so obsodili na pogojno plačilo globe Včeraj se je vršila pred goriškim sodiščem obravnava proti 21-letni jugoslovanski dr. žavljanki Vandi Kosič iz Gonjač pri Kojskem ter proti 24-letnemu Giuliu Nardinu, sta. nujočem v Gorici, Ul. Giusti-niani 54. Obtožena sta bila zaradi tihotapstva cigaret in žganja. 22. oktobra prejšnjega leta je prišla že zgodaj zjutraj v I-talijo čez šteVerjanski blok poleg drugih jugoslovanskih državljanov tudi Vanda Košič; pri carinskem pregledu je pokazala v torbi nekaj mesa in četrtinko žganja. In ravno dejstvo, da je imela tako malo blaga, se je zdelo finančnim stražnikom sumljivo; zato so ji skrivaj sledili; opazili so. da je Koršičeva malo naprej od bloka zavila proti hiši Josipa Maraža ter da je kmalu nato neki fant šel iz hiše proti meji. Carinik Lorenzo Piffer mu je sledil in ga ustavil, ko je slednji pobral neko vrečico, v kateri je bilo 29 zavojev cigaret znamke »Internacional* tei litrska steklenica žganja. Fanta so peljali na finančno postajo in ga identificirali za že omenjenega Nardina, ki je na njihova vprašanja odgovoril, da ga je poslala po vrečico Vanda Košič. Zensko, ki je bila še vedno pri Mara-ževih, so takoj ustavili in zaslišali. Priznala je, da je bilo blago njena last, in pojasnila, da je že pred dnevi kupila cigarete in žganje v Kojskem z namenom, da jih prenese v I" talijo. Ker se je bala carinskega pregleda, je spravila vse Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 1*. maja v 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici VOKALNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Zbor, ki ga sestavlja 50 pevcev in pevk, bo pel narodne in umetne pesmi. Sedeži po 400 in 300 lir,stojišča 200 lir, dijaško stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli. skupaj v vrečico ter nesla teti, ki stanuje ob meji. Ko jo je teta videla iti čez mejo, je vrgla vrečico na italijansko stran. Dodala je, da je prvič storila kaj takega in da so jo v to prisilile razmere, ker živi proč od očeta šhma in z majhnim otrokom. Nardin je nadalje pojasnil, da dela že več časa na Maraževi kmetiji ter da pozna Koršičevo bolj površno; ko je šel po vrečico k meji, ni vedel, kaj vsebuje, čeprav je slutil, da mora biti pretihotaDljeno blago. Ker ni Vanda Koršič imela sredstev, da bi plačala kavcijo, so jo prepeljali v goriške zapore; vendar jo je preiskovalni sodnik po petih dneh li-kazal izpustiti, 'ker je bila še nekaznovana in ker je imela doma nepreskrbljenega otroka. Na včerajšnji obravnavi sta bila obtoženca odsotna, zato je predsednik prečital njune izjave, dane finančnim organom in preiskovalnemu sodniku, na. kar je dal besedo državnemu pravdniku. Ta se je v svojem govoru omejil na prestopek glede žganja (izgleda torej, da je obtoženka poravnala globo za cigarete direktno finančnim oblastem, op. ur.) ter zahteval primerno kazen, ob u-poštevanju sicer nekaznovanosti obtožencev. Sodišče je po krajšem posvetovanju obsodilo Vando Koršič pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3144 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov; Giulia Nardina pa je o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Suich, sodniki Cenisi in Gelcich, tož. Mancuso, zap. Omeri, obramba odv. Poilluc-ci. ——«»—i Johance ni več Včeraj je v Sovodiijah u-mrla 79-ietna »vana Visintin rejena Cotič. Vsi so jo poznali kot dobro mater in zavedno slovensko ženo. Zapustila je moža, sina Ivana ter hčere Marijo, Ano in Petrino. Pogreb bo danes ob 17. uri. Prizadeti družini izrekajo iskreno sožalje vsi vaščani, pridružuje pa se jim tudi naše uredništvo. Kolesarska dirka Berlin - Praga ■ Varšava Venturelli čvrsto v vodstvu na cilju šeste etape v Pragi V ekipni klasifikaciji vodi Vzh. Nemčija pred Italijo in Belgijo - Slabi plasmaji Jugoslovanov PRAGA, 8. — Velika etapna kolesarska dirka za diletante Berlin - Praga - Varšava je v polnem razvoju in kolesarji so danes dosegli glavno mesto Češkoslovaške — Prago, kar pomeni, da so prevozili že dobro tretjino celotne poti. Na prvih mestih splošne klasifikacije so italijanski, belgijski, vzhodnonemški, nizozemski, sovjetski in romunski kolesarji, v ekipnem plasmaju pa vodi Vzhodna Nemčija pred Italijo, Belgijo, Sovjetsko zvezo, Romunijo itd. Med posamezniki posebno izstopa Italijan Venturelli, ki je doslej dosegel največ etapnih zmag in ki je po splošni sodbi glavni favorit za končnega zmagovalca. Poleg njega odlično vozita tudi Trape in Bampi. Število kandidatov za končno zmago se je po šestih etapah že temeljito skrčilo. Razen Venturellija so med njimi še Belgijec Vandervecken, Nizozemec Gendermans, Vzhodni Nemec in svetovni diletantski prvak Schur, njegova rojaka Adler in Schober, Rusa Cere-povič in Kapitonov in še kakšen. Kakih dvajset drugih lahko samo posredno vpliva na ekipni plasma, vsi ostali in teh je večina, pa se borijo za čimbolj časten plasma od zlate sredine dalje. Med temi je tudi nekaj Jugoslovanov, ki po vseh znakih sodeč niso kos razmeroma močni konkurenci in vsaj doslej niso izpolnili pričakovanj pred startom. V individualni klasifikaciji je prvi med njimi šele na 63. mestu, v ekipni klasifikaciji pa je Jugoslavija na 14. mestu in za njo so samo še Francija, Švica, Finska in Luksemburg. Ce se v preostalih etapah ne bodo temeljito popravili, ni nobenega upanja, da bi ponovili svoj lanski uspeh, ko so bili v ekipni klasifikaciji na 10. mestu, v konkurenci posameznikov pa Levačič na 10. mestu. Vrstni red v 6. etapi Karlo-vy Vary - Praga (175 km): 1. Vindervogel (Bel.) 4,47’28”, 2. De Wolf (Bel.), 3. Kapitonov (SZ), 4. Moiceani (Rom.). 5. Trape (It.), 6. Venturelli (It.), vsi s časom zmagovalca, 42. Levačič 4,53’54”, 55. Šebenik 4,54’14”, 58. Žirovnik 4,55’15", 81. Petrovič 5,01’41”, 96. Vuko-jevie 5,17’46''. Splošni vrstni red po 6. etapi: 1. Venturelli (It.) 19,24'32”, 2. Vandervecken (Bel.) 19,26' in 06”, 3. Gendermans (Niz.) 19,26’31 ”, 4. Schur (Vzh. Nem.) 19,27'03”, 5. Schobert (Nem.) 19,28’45”, 12. Trape (It.) 19,30' in 08”, 20. Bampi (It.) 19.34’56”. Plasma Jugoslovanov: 63. Petrovič 20,07’04", 65. Šebenik 20.17’25”, 66. Žirovnik 20,18'20”, 73. Levačič 20,25’42”, 91. Vuko-jevič 21,15’46”, 95. Židan 21,28’ in 19”. ——«»------ DIRKA PO ŠPANIJI Španec San Emeterio zmagal v 15. etapi Coppi odstopil SANTANDER, 8. — V 15. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal domačin San Emeterjo pred Campillom, v glavnini, ki je zaostala za dobrih 11 minut, pa se je v sprintu uveljavil Van Looy pred Van Looverenom, Brankartom. itd. Splošni vrstni red je o-stal nespremenjen. Etapa je bila v ostalem zelo monotona in edino zanimivost je predstavljal pobeg San Emeteria in Campilla 62 km po startu. Vrstni red v 15. etapi Vito-ria - Santander (212 km): 1. San Emeterio (Šp.) 6,32'54”, 2. Campillo (Šp.) 6.32'55”. 3. Van Looy (Bel.) 6,44’05”, 4. Van Looveren (Bel.), 5. Brankart (Bel.), 6. Bertran (Šp.), 7. Bo-tella (Šp.), 8. Robinson (VB), 9. Boni (It.), 10. Van Genech-ten (Bel.), 11. Aspuru (šp.) vsi s časom Van Looya. Splošni vrstni red: 1. Suarez (Šp.) 72,03’28”, 2. Segu (Šp.) z zaostankom 1’06”, 3. Van Looy 7’19”, 4. Everaert 10’43”, 5. Busto 18’58” itd. Pred startom v Vitoriji je odstopil Italijan Fausto Coppi zaradi slabega zdravstvenega stanja. DIRKA PO ROMANDIJI Gimmi (Šv.) vodi po drugi etapi ŽENEVA, 8. — V drugi etapi kolesarske dirke po Roman-diji, Martigny - Ženeva, je zmagal Francoz Bouvet pred Švicarjem Gimmijem in Italijanom Albanijem. Včerajšnja prva etapa je bila razdeljena v dve poletapi. V prvi na kronometer je zmagal Švicar Graf, v drugi, linijski pa Gimmi, medtem ko je po obeh poletapah prešel v vodstvo Švicar Vaucher, ki je bil v obeh odsekih drugi. Vrstni red v 2. etapi: 1. Bouvet (Fr.) 6,12’06”, 2. Gimmi (Šv.) 6,12’18”, 3. Albani (It.) 6,12'20”, 4. Dupre (Fr.), 5. Pri-vat (Fr) itd. Splošni vrstni red: 1. Gimmi (šv.) 10,23'32”, 2. Graf (Šv.) 10,34'58”, 3. Ruegg (Šv.) 10,35’ in 32”, 5. Coletto (It.) 10,36’03". Totocalcio št. M Za stavni stolpec Totocalcia št. 36 pridejo v poštev tekme B in C lige (A in B skupine), ker prvenstvo A lige še počiva. Tekma Novara - Como, ki je na drugem mestu v stolpcu, ni veljavna, ker Je bila odigrana že v četrtek. Namesto nje bo veljala prva rezervna tekma med Cremonese in Pro Vercellijem. Naše prognoze so naslednje: Messina-Atalanta Novara-Como Parma-Brescia Sambenedettese-Lecco Simmenthal-Marzotto Taranto-Verona Venezia-Zenit Modena Vigevano-Cagliari Biellese-Livorno Mestrina-Treviso Piacenza-Spezia Casertana-Barletta Pescara-Lecce X 2 n. v. 1 2 X 1 X 2 1 1 2 X X 1 2 1 2 2 X Cremonese-P.Vercelli X I Pordenone-Sarom Ra. 2 MtiiiiiiiaiiuiiiiiiitifiiiiiuiiMitf iiiittHitiiHiii niniui lunin mit iitiiin in,milil imunim || n m n« Boksarske lestvice NBA za april Dvoboj Basilio - Fullmer za prvenstvo srednje kat. Za boksarja meseca proglašen Sonny Liston MILWAUKEE, 8. — »Na- tional Boxing Association* je za boksarja meseca aprila proglasila Sonnyja Listona. NBA je tudi sporočila, da je vzela na znanje odvzem naslova prvaka Rayu Robinsonu in da bo naslov prvaka srednje kategorije podeljen zmagovalcu dvoboja med Basiliom in Full-merjem. Mesečne lestvice NBA so naslednje: TEŽKA KAT. — prvak: Floyd Patterson. Ingemar Jo-hansson, Henry Cooper, Zora Folley, Sonny Liston, Eddie Machen, Roy Harris, Charlie Powell, Nino Valdez, Brian London, Joe Erskine. SREDNJETEZKA KAT. — prvak: Archie Moore. Tony Anthony, Harold Johnson, Y-von Durelle, Eric Schooppner, Sonny Ray, Mike Holt, Ror Lowdry, Johnny Halafihi, Bo-bo Olson, Jerry Luedee. SREDNJA KAT. — naslov prost. Carmen Basilio, Gene Fullmer, Spider Webb, Gustav Scholz, Vace Armstrong, Joey Giambra, Joey Giardello, Hol-ly Mims, Del Flanagan, Paul Pender. SREDNJELAHKA KAT. — prvak: Don Jordan. Sugar Hart, Ralph Dupas, Virgil A-kins, Dennis Moyer, Gaspar Ortega, Dudell Stitch, Phil Scott, Vince Martinez, Duilio Loi (It.), Isaac Logart. LAHKA KAT. — prvak: Joe Brown. Kenny Lane, Carlos Ortiz, Paolo Rosi (It.), Willie Tovvell, Johnny Busso, Johnny Gonzalves, Bobby Scanlon, Guy Garcia, Dave Charnley. Mauro Vasques. PERESNA KAT. — prvak: Dave Moore Hogan Kid Bas-sey, Flash Elorde, Harold Go-mes, Paul Jorgensen, Sergio Caprari (It.), Gracieux Lam-perti, Ricardo Gonzales, Sonny Leon. Ricardo Moreno, Ernest Figueroa. PETELINJA KAT. — prvak: Alphonse Halimi (Fr.). Joe Be-cerra, Piero Rollo (It.), Leo Espinosa, Mario D’Agata (It.), Manuel Armenteros, Al Asun-cion, Jose Toluco Lopez, Kiyo-shy Mura, Danny Kid. Freddie Gilroy. MIJSJA KAT. — prvak: Pa squal Perez (Arg.). Sadao Yoi-ta, Pone Kingpetch, Ramon A-rias, Joe Moele, Dommy Ur-sua, Vkenji Yonekura, Mario De Leon. Carlos Miranda, Houng Martin, Johnny Cad-well. III. izdaja cTrofeje tržaškega pristanišča* Ob zaključku prijavnega ro- ka za sodelovanje na turnirju za «Trofejo tržaškega pristanišča* so bila prijavljena moštva: ASC Acegat, Cral Arse-nale, US Don Bosco, Gs Ex-celsior Caffe, Cral CRDA -Trst, GS Portuale. Turnir bo trajal od 6. do 19. junija v petih kolih. Vse tekme bodo odigrane na igrišču GS Internazionale v Ul. Pinde. mone. Kot prejšnja leta, bodo tudi letos polčasi omejeni na 20 minut. Najbolje plasirane enajsto-rice bodo dobile pokale in plakete, najbolj discipliniran in najboljši strelec prostih strelov pa posebno nagrado. Le malo presenečeni v igrah dvojic v fttš RIM, 8. - V nadaljeval mednarodnega v^nstva Italije so programu teniškega pl; t so bile na programu Igre- dvoj sicer moškik, žepskih šanifi. m0škili V prvem turnusf, Facchr dvojic sta presenetilaJ ^ ni in Bergamo z zmago ^ Avstralcema Gormam>m ^ Hevvittom v treh seti ^ mini finala pa so Dl ženi naslednji izidi'- Fen. Pierangeli . Sirola . ..^ dali - Hickh (AvstraU ^ 8:6, 6.2, Gandy - Ha Weedo» stral.) : Wermaac - (J. Afr.) 7:5, 4:6, 6-^:. Jacobini . Pirro ^ „ j:3, Contreras (Meh.) 6:2'jyjerJ<> Ayala - Drobny . JiCj-ht ‘ Fancutt 6:3, 6:4, 6:1, hjni . Davies (V. B.) - J vorbe«* Griftf/ 7:5. . Segal (J. Afr.) . . Becker (ZDA) 6:4, Fraser - Emerson JiStP Ingvarsson (Svod.) (Ur.) 6:1, 6:1, 6:2. ^ ^ V ženskih dvojicah orjti. V ZCI1SB.111 uvuj---- , y0piH gali v vseh srečanjin st. v mešanih dvojicah P ^jj* neča zmaga italijanske ^ ce Lazzarino _- A. f“a ^vStr»1‘ nosilcema serije št. 3 -cema Reynoldsovo m sonom s 6:4, 6:2. V NEKAJ VRSTA« O MADRID, 8. - ;■ : l4 !• odločilna polfinalna t ^ pokal evropskih Prvasliepcf,t Real Madridom in A ^ir bo prihodnjo sredo gozzi. 1 o — B*'* O LUKSEMBURG^o-j.j ^ e gija je zmagala v saD i , in ^oHnaroanee- yf kipe na 10. mednaroa jaškem prvenstvu P^ jtd. cijo, Nizozemsko, _»■a .j prd Med posamezniki je s H Belgijec Van der c0 zmagami pre.d ** leW Fraissejem itd. ,.m t MILAN, 8. — Ana1 reprezentanca, ki Je "rep rk premagala italijansko D'id#* zentanco, je danes odpotovala z letalojn' jo, f> c/itim, kjer bo v ne L rti1? m. nastopila proti tonci Zahodne (Verncl) • p)r O Nizozemec Ge*’ ..ti r stal evropski prvak zljj‘ gorij v Judo-rokoborDi s|o-go nad Italijanom TemP Odgovorni ure. tBiik STANISLAV RENIi ni videla. Ona je poznala vas, vedela je za trgo ^\i f ‘ " CvetK«* tako za šolo in cerkev, toda oblike vsega' tega kakor tudi ji je bila tuja barva vseh predmetov-^ i> bila bela, ker so ljudje tako rekli, drevje zeleno z** (t ~ vse je imelo sicer svojo barvo In ona je razlikoval* med seboj, toda na svoj način. J (Nadaljevanje I $ i %