Leto XVIL, št, 18 UpravuiStvo; UjuDijanm Knafljeva ulica a. — releton «. 8122. 8123, LoseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6. — let 8492, 2492, Podružnica Maribor: Ooapoaka ulica ftt. 11. — releton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica dt 2. — Telefon St 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub-8124. 3125, 31266. ljana St 11.842, Praga dalo 78.180. Wlen St 105.241. Ljubljana, četrtek 23. januarja 1931 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 8124. 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celja Stroeemayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St_ 65. Rokopisi se ne vračajo. Nemčija nastopa Interesantna je konstatacija, da uspevajo neke imperialistične države zato v svojih podjetjih, ker se zdijo druge enake sile še opasnejše. Sedaj, ko prihajajo iz Ženeve in iz diplomatskih krogov, ki tamkaj odločajo, čimdalje bolj spravljivi ali vsaj nepodjetni glasovi in se jK>ostritev sankcij sramežljivo skriva v ozadje, sedaj prihaja ta preprosti stavek jaiko krepko do veljave. Roosevelt je vse te sile seštel skupaj in jih skupno osvetlil s svojo nekoliko filozofsko vzvišeno, ali v bistvu prav gotovo točno kritiko. Ves svet je razumel pod njegovimi besedami prave objekte in tudi v Rimu, v Berlinu ter Tokiu niso nič prikrivali, da se zavedajo, kam je meril predsednik z onstran oceana, dasi so zagotavljali, da se ne čutijo moralno ali kakorkoli niti najmanj prizadete. Vedno si moramo biti na jasnem, da se more v sferi abesinsko-italijanskega konflikta situacija vsak čas spremeniti in da morejo nastopiti novi momenti, zlasti spričo dejstva, da je stališče napram sankcijam v veliki meri izraz notranjepolitičnih odnošajev in političnih načel. Vendar je le mailo ljudi še, ki bi si mogli misliti, da se bo iz tega razvil večji konflikt evropskega značaja. Gotovo ni kar tako, da so se pojavile vesti o pripravljajoči se zvezi med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Ni treba, da mislimo, da tiči za njimi že kaj konkretnega. Tudi ako se ne bi bile demanti-rale, bi imeli vzroka dovolj, d!a jih vzamemo jako kritično. Napačno bi bilo pričakovati, da se bodo prav najbolj eks-panzivno razpoložene diržave javno zvezale med seboj, zakaj običajno se v drugačnih zvezah dosežejo boljši uspehi in hitreje. Ne glede na to, da med Japonsko in Italijo ni nikaikih stičnih osnov za sodelovanje, tudi med Nemčijo in Italijo še niso taki stvarni odnosa ji, da bi silili na zveze. Odveč je izgubljati prostor za tako utemeljevanje, zlasti ko nudi polpretekla doba sama dovolj gradiva za zanikanje podobnih načrtov. Demantirale so se tudi vesti o pripravljajoči se zvezi med Japonsko in Nemčijo. To poglavje pa zasluži že več;-> pozornosti, zakaj taka zveza bi pomenila povsem konkretno in realno zadevo. Dovolj je, ako opozorimo na skupno na-sprot&tvo do Sovjetske Rusije, pa se že pokaže realna osnova za sodelovanje. Te dni je govoril nemški propagandni minister govor, ki bi mogel vzbuditi večjo pozornost nego jo je. Naznačil je v njem z nenavadno odkritosrčnostjo, kakor se v diplomatskih enunciacijah skoro nikdar ne pokaže, o nemških zunanjepolitičnih težnjah. Nič ni prikrival, da Nemčija snuje še velike reči, toda da čaka, da bo njena armada zadosti velika. Objavil je maksimo, da mora biti Nemčija ne kakor lev, marveč kakor zvita kača, zakaj le po tem potu se zanesljivo pride do uspeha. Za primer je navedel, da je hitflerjev&ka vlada čakala dolgo na priliko, ko je smatrala situacijo za ugodno, da proglasi obnovo nemške oborožene sile na kopnem in na morju. Taka mora biti nemška politika trudi za naprej. Gotovo ni brez vzroka, da je Goebbels pripovedoval te stvari, o katerih, mimogrede rečeno, more biti presenečen samo skrajno naivni lahkovernež, iz prav določenega nagiba. Zdi se, da se polagoma že približuje čas, ko bo šla Nemčija korak dalje v svoji poti do popolne obnove svojega gospostva v svetu. Dve stvari sta kot prvi postaji, kjer se bo preizkusila nova nemška moč. Prva ."je odprava demilitarizirane cone v Po-renju. 2e nekaj časa se ponavljajo napovedi o nemških namerah v tem pogledu. Očividno je Nemčija čakala, da se morda abesinska afera bolj zaplete, dobro se zavedajoč, da bi bila to ugodna prilika zanjo. Ali prav tega se zavedajo tudi v Parizu, zato se Laval nikakor ni dal prepričati o potrebi protiitadijanskih skrajnosti. Ako se bo moral danes ali ;jutri umakniti radikalnejšim antifaši-sstom, je zelo veliko vprašanje, če ne bo tudi njegov, makar levičarski naslednik sledil njegovemu vzgledu. Iz nezaintere-siranja angleške javnosti za porensko demilitarizirano cono pa bi se morda moglo sklepati, da se radi te nemške zadeve ne bodo sprožila v pogon najener-gičnejša sredstva, s čimer bi se mogel uvrstiti uspeh v isto rubriko dobro izbranih prilik, kakor glede zahteve po obnovi nemške armade. Posebno vprašanje, ki ga je postavil Goebbels povsem brez ovinkov, je zahteva po povratku kolonij. V tem pogledu je bil Goebbels zopet nediplomatsko zgovoren, pa je celo izrekel popolnoma določno, da si ima Italija pravico vzeti kolonije, ker ne gre, da bi se nekatere države nahajale v izobilju kolonialne posesti, druge pa bi ne imele niti vsakdanjega kruha. Nemci so -e doslej držali jako rezervirano v abesinski krizi. Da je Goebbels postal tako zgovoren, je bržkone že del pripravljajoče se akcije, katere cilj je zahteva po kolonijah. V zadnji odločilni obliki se bo ta zahteva stavila, kadar bo nemška armada dovolj velika. Ter pa so kopije onstran morja in tu ne zadostuje še tako močna kopna vojska, je razumljivo, da je stvar treba Nastop kralja Edvarda VIII. Včeraj je bil na tradicionalni način dosedanji prestolonaslednik princ Waleški proklamiran za novega vladarja Velike Britanije London, 22. januarja, o. Z današnjo tradicionalno proklamacijo po prastarem običaju je postal dosedanji angleški prestolonaslednik princ VValešiki pravno vel javni vladar prostranega bri" tanskega imperija. K tej zgodovinski svečanosti se je zbralo v Londonu mnogo odličnkov, od blizu in daieč pa so prihitele nepregledne množice, ki so že od ranega jutra oblegale vsa mesta, koder se je pozneje vršila oficiel-na proklamacija, da je s smrtjo kralja Jurija V. izpraznjeni prestol največje države zsede! princ Waleški kot kralj Edvaid VIII. Največje množice so se zbrade pred prinčevkn dvorcem, Saint Jame s ko palačo, ki je bitla za današnji zgodovinski dan primerno okrašena .n dra>piira sestanka delegatov JNS v Dravogradu in Mariboru. Mariborski sestanek bo ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma in je namenjen za mesto Maribor ter oba mariborska sreza. V Dravogradu bo 6estanek ob 3. popoldne v hotelu Korotan in je namenjen za prevaljski srez. Na dnevnem redu obeh sestankov sta med drugim poročili gg. senatorjev dr. Kramerja in dr. Ploja. Vabljeni gg. zaupniki. naj zaradi evidence prinesejo vabila s seboj. Pri vabilih zaupnikom iz prevalj-skega sreza se je vrinila pomota v datumu (38. namesto 26. t. m.) Zanimiva izjava „ObzoraM »Obzor« je 16. t. m. priobčil iz Ljubljane vest, nanašajočo se na »Katoliško akcijo«. Poročal je med drugim: »Ker se je škof dr. Rožman vrnil v Ljubljano, je postalo aktualno vprašanje nadaljnjega delovanja »Katoliške akcije« v dravski banovini. Kakor je zni.no, se številni člani »Katoliške akcije« v dravski banovini ne drže predpisanih smernic, ki določajo, da je omenjena organizacija izven in iznad strank in da mora propagirati samo načela katoliške cerkve. Izvedelo se je iz okolice dra. Rož-mana, da je odločen preskrbeti spoštovanje načelom »Katoliške akcije« in tako izvršiti nalog Vatikana.« Mi smo svoječasno zabeležili to »Obzo-rovo« vest in že takrat, ker poznamo razmere in ljudi, izrazili svoj dvom, da bi bila dotična v Sat resnična m da bi slonela na zanesljivih informacijah iz Ljubljane, d asi so nam znane zveze »Obzora« s »Sloven-čevim« uredništvom. V včerajšnjem »Obzoru« pa čitamo: »Z ozirom na beležko pod naslovom »Katoliška akcija v dravski banovini« konstati-ramo, da nam te vesti ni dal naš ljubljanski dopisnik, niti nam je došla iz uredništva »Slovenca«. V tej beležki je Izraženo mišljenje »Obzora« o Katoliški akciji, ki je bilo sprejeto tudi od naših merodajnih cerkvenih krogov, kakor j eto razvidno tudi iz pisanja glasila vrhbosanske nad-škofije »Katoličkega Tjednika«. Poučno bi bilo, ako bi »Obzor« še pristavil, ali je ta popravek prinesel iz lastne resnicoljubnosti ali pa na pritisk iz Ljubljane. Vsekakor je iz njega razvidno, da smo imeli prav, ko smo že takoj takrat izrazili svoj dvom o resničnosti »Obzo-rovih« informacij, da se bo slovenska duhovščina umaknila iz strankarske politike. Bolj bi bili hvaležni Zadnji >Domoljaib<<: zopet enkrat toži nad zapostavljanjem Slovencev, navaja monopolizacijo šolskih knjig, tiskovine v srbohrvaščini, motorne vlak« na neslovenskih progah, centralizacijo vseh mogočih stvari v Beogradu na Škodo našega gospodarstva itd. Tudi to-le pravi dobesedno: >Država je v Bel gradu sezidala stotino •zgradb, med kateritti stanejo nekatere po deset ki več milijonov dinarjev. V Beogradu delajo pristanišče, ki bo veljalo nad 100 milijonov dinarjev. Bel/grad ima skupščino in senat in druge državne ustanove«. »Domoljuibove« pritožbe so tehtne ji hv polnem obsegu podpišemo. Vendar bi mm bili mnogo boij hvaležni, de bi kot glasilo vladajoče stranike začel že enflerat objavljati poročila, kako njegova stranka ta nezdravi položaj popravlja in kako država tudi že v Sloveniji izvaja javna dela, za začetek vsaj ona skromna, ki so zagotovljena že v zakonih in proračunu. Nova sankcijska pogajanja s Francijo Beograd, 22 januarja, o. Danes sta odpotovala v Pariiz pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martinac in generalni direktor Državne hipotekarne banke dir. Vo-jin Djuričič. V Parizu bosta vodila pogajanja za dosego kompenzacij kot odškodnino za izvajanje sankcij proti Italija. Važna odločba za rodbinske upokojence Beograd, 22. januarja AA. Glede na vprašanje ali se določbe prvega odstavka člena 9 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev nanaša na rodbinske upokojence, ki so za-po® eni v državni in samoupravni služlbi kot kontraktualnii uradniki, honorarni nameščen ci in dnevničarji, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da sc določbe prvega odstavka čL 9 uredbe v celoti nanašajo tudi na rodbinske upokojence, zaposlene v državni ali samoupravni službi. Tako je treba razumeti zato, ker v zakonskih določbah rabljeni izraz »upokojenci« obsega tudi osebne in rodbinske upokojence. Ker zakonodajalec ni izrecno odredil, da velja to samo za osebne upokojence, velja znižanje za obe vrsti upokojencev, to je za osebne in rodbinske. Zato se ima nagrada, ki jo prejemajo rodbinska upokojenci kot kontrak-tualni uradniki, honorarni nameščenci in dnewiičarj.i v državni ali samoupravni službi, znižati za 20%. Predavanja na zagrebški univerzi Zagreb, 22. januarja, o. Kakor že javlje-no, so bile božične počitnice na zagrebški univerzi podaljšane, ker univerza ni imela kreditov 7,a razsvetljavo in kurjavo. Ker je sedaj ministrstvo na intervencijo rekto-rata prej odvzete kredite vrnilo in nakazalo denar, so se predavanja včeraj zopet pričela. Odlikovanj Beograd, 22. januarja, p. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan upokojeni strugar pri državnih železnicah Ivan Cerinšek iz Košakov pri Mariboru* Znižanje plač zagrebških mestnih uslužbencev Zagreb, 22. januarja, o. Finančni odbor mestne občine je danes na ponovno zahtevo finančnega ministrstva razpravljal o znižanju plač mestnih uslužbencev ter jih sklenil znižati za 4 do 8 odstotkov. Plače izpod 1.500 Din bodo ostale nedotaikmjene. Znižanje bo znašalo po višini plače 36 do 600 Din. Skupni finančni efekt bo znašal okroglo 12 milijona Din na leto. Ta prihranek se bo uporabil za to, da bo okrog 100 dosedanjih pogodbenih nameščencev dobilo stalnost, okrog 90 pa jih bo na novo nastavljenih. ^P0/CIIEM\SVETU ZNANO ,r0DVAJALN0 SREDSTVO ran • t •. • •: ... , . ftd.ut to.o.r«. d'"So,.- & Co . B u i p * i v DEtUJE Hf^ $ zaradi osvoboditve njihove dežele, nato »o pa ponudile svoje sodelovanje pri bodočih operacijah zoper vlado v Addis Abebi. Se več, tudi ob reki Meb Gestro, kjer naše koloiie nadaljujejo akcijo, so se predafi voditelji in ugledne osebnosti tamkajšnjega prebivalstva italijanskim vojasSkim oblastem Ujetniki še vedno prihajajo. Zaplenifi smo veliko množino orožja in streijiv*, med njim mnogo nabojev dum-duan. V Negeli ju odkoder je ras Desta krenil pred dvema mesecema z namero, da zasede ju£-ne predele Italijanske Soma bije, je rta!ijw»-ska konjenica zaplenila vsa skladišča. Na eritrejskem bojišču ie v teku ofenziva v Temibienu. Letalstvo vrši mnogoštevilna obstreljevanja in izvidne polete na soma'is!kem in eritrejskem bojišč« ter je ▼ mnogem njegova zasluga, da smo dosegli tako učinkovito zmago. Avtobusna proga Ljubljana-Sušak Beograd, 22. januarja, p. Ker je prometno ministrstvo ukinilo važno avtobusno turistično progo Sušak—Ljubljana, se je v Grikvenici vršila posebna konferenca interesentov. ki jo je vodil g Ivan Sobodj. Po konferenci je g. Sobolj izjavil da je bila ministrstvu za trgovino poslana nujna vlo-qa z zahtevo, da se turistična praga obnovi. Izvedelo se je, da je sedanji koncesionar proge opustil koncesijo in je nato prometno ministrstvo sklenilo progo ukiniti. Kopališko poverjeništvo v Crikvenici pa je sklenilo zaprositi za koncesijo za to progo, ker se z njo znatno skrajša pot iz Ljubljane na Sušak. ki traja po železnici 11 ur, z avtobusom pa le dobre štiri ure. in ker je ta proga največiega pomena za gornjo primorsko obalo. Mnogi turisti bi morda iz Ljubljene potoval* preko Rakeka na Reko in se ustavili v HflHjansbih kopališčih, če bi te proge ne bilo. TOLŠČI PODVRŽENIM EV MIŠIČA-STIM, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV, pomaga odlično večtedenska pitna kiAa s naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika —s delati kuro za hujšanje. Ogl. reg. S. br. SM7V35. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za danes: Toplo vreme, pretežno oblačno, dež na zapadu. vedro na vzhodu in jugu. Zagrebška vremenska napoved z« da. nes: Nestalno oblačno zmerno toplo. Dunajska vremenska napoved za fietp. tek: Milo vreme, v dolinah dež v gorati Nasi krapi tn ljudje Kraljica Marija v novi bolnišnici Beograd, 22. januarja. AA Včeraj ob 11. dopoldne je Nj. VeL kraljica Marija obiskala novo mestno bolnišnico, ustanovo Nikole Pašiča. Pred vhodom v bolnišnico je bila zbrana množica ljudi, ki so Nj. VeL kraljico navdušeno pozdravljali. Nj. Vel. kraljico so sprejeli pred vhodom v poslopje upravnik bolnišnice dr. IIie. župan Vlada Ilič, šef oddelka bolnišnice dx. Sekulič. Nj. Vel. kraljica Marija je najprej krenila v rontgenološko kabino in si jo z zanimanjem ogledala Nato je obhodila vse bolniške postore in se pomudik v krajšem razgovoru z vsakim bolnikom posebej. Posebno zanimanje je pokazala za prostore za strokovno delo v bolnišnici. Ogledala si je kemijski laboratorij in klinične laboratorije, posebno sc je pa pomudila v zdravniški sobi za delo. kjer je prosila pojasnila glede zanimivih primerov zdravljenja v bolnišnici. Nato je šla v lekarno Stanka Iziožbe. ki je originalna ustanova in ji gre zasluga da dobivajo bolniki vsemogoče specialitete Dr. Sekulič. ki upravlja vse te laboratorije za strokovno delo, je Nj. Vel. kraljici razložil delovanje in upora-bo posameznih naprav, zgrajenih na podlagi dognanj moderne znanosti. Po ogledu bolniških kuhinjskih naprav je Nj. Vel. kraljica zapustila bolnišnico v spremstvu uprave im osebja bolnišnice. Ob razstanku s predsednikom bolnišnice in njenim upravnikom je Nj. Vel. kraljica izjavila: »Nimam reči kaj drugega kakor to, da sem izredno zadovoljna z vsem, kar sem videla!« Množica ljudstva, ki je izvedela o kraljičinem obisku, jo je siprejela ob odhodu z viharnimi vzkliki in toplimi pozdravi. M«<»»M«>»»»»>»» Borba za kruh Litija, 32. januarja. V dobi. ko se množe žalostna poročila, kako obrati odpuščajo delavce, je pač vredno zabeležiti, da litijska predilnica še razširja svoj obrat, čeprav že daje okrog 600 delavcem zaslužka. Do nedavnega je obratovala le v dveh posadih. Zaradi povečanja naročil pa tečejo zdaj stroji dan in noč, v treh posadih po 8 ur. Med tem ko so v obeh dosedanjih dnevnih posadih zaposlene po večini ženske, mora predilnica v skladu 8 predpisi najeti za nočno delo le moške. Predilniško ravnateljstvo je razglasilo, da bo sprejelo 30 moških v starosti od 18 do 24 let na 14-devno pokušnjo. Ogromen naval, kakor ga pač nihče ni pričakoval, je najzgovorneje pričal, koliko ljudi hrepeni po zaslužku. Črna množica se je zgrnila pred tovarno. Poleg mladih, krepkih mož eo prišli tudi 50 letniki, družinski očetje, ki so jim bridke skrbi že zarezale trpke črte v obraz. Od Ljubljane do Trbovelj in daleč s hribov, dolge ure hoda. so prišli. V 6'orejemni pisarni so vpisali le gotovo Število prijavljencev. ostali so morali oditi brez vpisa. To pot so pač bili sprejeti v službo po večini le domači brezposelni. Naval na predilnico je tembolj razumljiv, ker so prejemki zadovoljivi in je tudi sicer pre-eej dobro poskrbljeno za delavstvo. Volitve na Lescah Lesce. 20. januarja Zadnji dnevi so bili v sicer mirnih Lescah in okolici zelo živahni. Imeli smo občinske volitve v Lescah samih in pa v sosednih Begunjah. Obe občini sta bili pri prejšnji komasaciji združeni v eno, sedaj pa zopet na novo razdeljeni, tako da so bile v obeh občinah nove volitve. V Begunjah je bila samo ena lista, na kateri so bili kandidati raznih političnih naziranj. Za to listo bi bili glasovali vsi občani, če bi ne bili nekateri nestrpneži, po večini nedomačini, dali listi političnega obeležja. Tudi v Lescah so bili prvotno mnenja, da bi bilo najpametnejše združiti se na eni listi, ne glede na politična mnenja. Podlaga naj bi bili čisto gospodarski in socialni interesi. Toda prav tako kakor v Begunjah so se pričeli vtikati v zadevo nestrpni strantkarji. ki so postavili strankar- sko-politično listo. Kljub veliki agitaciji za to listo pa je zmagala z veliko večino prva lista kateri stoji na čeu mladi agiln, mož, posestnik in gostilničar Pavle Olip. Poleg njega pa je na listi čvrsta vrsta drugih mlajših mož iz vseh stanov in poklicev. V novem občinskem odboru so zbrani obrtniki, in podjetniki, tovarniški delavci in kmetske gorenjske korenine. Ta lista je dobila 179 glasov in ima 16 odbornikov. druga pa 94 glasov z dvema odbornikoma. Razglasitev volitev je bila sprejeta z velikim navdušenjem in veselimi vzkliki mlademu županu. Novi župan se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in obljubil, da bodo on in njegovi tovariši v občinskem odboru posvetili vse moči blagru domače občine. Streli z možnarji in veselo petje So oznanjali radost zavednih občanov širni okolici. Krogla je potovala iz glave v nogo Janez Oven pripoveduje o svojem izrednem doživljaju Sv. Križ, 22. januarja Bolj in bolj pozabljamo strahot0 sve* tovne vojne, a vendar se še primerijo dogodki, ki živo obudijo spomin na strahotno pobijanje. Povsem nenava« deri dogodek se je primeril Janezu Ovnu, po domače Matjaževemu, ki ste* je zdaj 60 let, a je bil med prvimi, ki je moral od Sv Križa pri Litiji 1. 1914, v klavnico. Njegov polk je bil 'akoj ob pričetku vojne poslan na srbsko bo« jišče. V Sandžaku so zašli v bojni one« tež Ovnov Janez je bil med prvimi ranjenci. Dobil je strel v filavo in me« nili so vsi. da bo po njem. Vendar se je mož s pomočjo zdravnikov ;zmazal, toda krogle niso našli Zadria se je nekam globoko v glavo. Seveda ie to zadostovalo, da je bil Janez Oven kot popolni invalid rešen vojske. Poslali so ga domov in dolgo je čutil bolečine v glavi. Nekoč pa so se bolečine kar na lepem preselile v vrat. Tega si ni zna! tolmačiti Na kroglo ie že zdavnai po* zabil, preprosto je sodil po svoje. Ja se mu je pač svinec v teku let lepo raz« kroiil 'n raztopil. Hentaj no, te dni je pa Matjažev Ja« nez naenkrat začutil bolečine " *roq: Skelelo ča je. peklo, zbadalo Kij b\ je sodil Janez ob šestem križu se v člo« veka rad seli revmatizem. Pa se je mi« niogrede oglasil pri sosedi, ki se razu« me na domača zdravila. Zgovorena že« niča ga je ljubeznivo potožila: »Lane« nega semena obloži, pa bo odleglo!« Janez Oven se je vneto zdravM z la« nenim oljem, toda nič ni pomagalo. Bo« lečine so samo še naraščale, da je Janez zlasti v dolgih nočeh nekajkrat 2arjul, tako ga je stiskalo v nogi. Ves obupan se je prijel za podplat, kamor se je Dre« maknila bolezen, in začutil je nabrekli« no, trdo kakor kamen. Bila se je pre« mikala in Janez je začel praskati po njej. Enostavna operacija z nohti mu je pomagala: Janez si je pretrgal kožo na podplatu in v roko mu je smuknila — krogla. Kakor da bi dregnil z nožem do srca, tako huda je bila bolečina, ko je šla krogla iz živega telesa Močen curek krvi je vrgel kroglo na dan. Zdaj je Janez Oven sredi vseh govoric v sveto« kriški fari Ponosno razkazuie kroglo, o kateri se glasi splošna sodba bivših bojevnikov, da ie iz francoske puške. Zavito ima v svilen papirček in jo vsa« kemu rad pokaže, zraven pa zanimivo in živahno pripovrdnie. kako ie ta ne« srečna krogla celih 21 let potovala od možgan do podplata. Hude nesreče v kisovškem rovu Plaz zemlje je dvema rudarjema zlomil hrbtenico Zagorje, 22. januarja. Nista še minila dva meseca od nesreče, ki se je v kisovškem rovu pripetila Antonu Prašnikarju, ko je treba beležiti v istem rovu novo hudo nesrečo. Nesrečnemu Antonu Prašnikarju se je vsula plast zemlje na hrbet in mu dvakrat zlomila križ. Usodno naključje je hotelo, da se je Anton Prašnikar ponesrečil baš tam, na isti dan in celo ob isti uri, kakor je postal pred 6 meseci žrtev nevarnega poklica njegov brat Jože. Prašnikarji so znani dobri delavci. Dva brata, ki še delata, imata vedno prea očmi strašno usodo Jožeta in Antona. Antona so nedavno pripeljali iz ljubljanske bolnišnice nazaj domov. Revež je živ mrlič. Niti ganiti se ne more in na postelji bo čakal, da ga smrt reši trpljenja. Včeraj proti večeru pa so prinesli v bolnišnico bratovske skladnice tretjo žrtev nesreč v kisovškem rovu. To je mladi, a že oženjeni rudar Jože Likar. Kakor Antonu Prašnikarju se je tudi njemu vsula na hrbet plast zemlje. Revež ima zlomljeno hrbtenico. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik g. dr. Zarnik, ki je odredil, da so ponesrečenca odpremili v ljubljansko bolnišnico. Okoliščine hude nesreče še niso ugotovljene. Rudarji pa iščejo vzroke tudi v dejstvu, da je borba za skromni zaslužek vse rudarje prisilila k naglemu in seveda pri tem ne dovolj opreznemu delu. Boli kakor vseh nevarnosti svojega poklica se vsak rudar pač boii slabe ocene, da ne bi nostal žrtev redukcije. Iz strahu pred kaznijo v smrt Trije so se hoteli ustreliti, a je le eden izvršil samomor Novo mesto, 21. januarja. Iz Sopote pri Sošicah onkraj Gorjancev so prišli pretekle dni v šentjernejsko dolino trije mladi fantje: Ilija Karlovič. Kekič Nikola in Šmičiklas Peter, vsi po 23 let stari. Vsi trije so kmalu prispeli do Ore hovice. kjer pa se je Kekič zdajci nekair zagonetno poslovil od svojih dveh tovarišev se obrnil in nadaljeval pot nazaj v Gorjance. Ostala dva. Karlovič in Šmičiklas. pa sta jo ubrala naprej proti Št. Jerneju in stopila v gostilno Antona Šehela. Naročila sta pol litra vina in pojedla nekaj kruha. Zapitek je poravnal Šmičiklas. Gostilničar se ni spustil z njima v podroben razgovor, pač pa ju je iz navade vprašal, odkod in kam. Odgovorila sta mu kratko, da ste se prišla iskat nevesti, ker sta čula. da so Dolenjke marljive in čedne. Preden sta se poslovila, sta napisala tudi neko pismo, ki sta ga nameravala oddati v nabiralnik. Tega pa nista storila. kakoT se je pozneje ugotovilo. Iz gostilne sta se napotila na župnijsko pokopališče, kjer sta z velikim zanimanjem ogledovala nagrobne spomenike. Po kratkem tavanju po pokopališču sta vzela smer "proti Orehovici. Malo pozneje se je peljal v isto smer s kolesom dimnikarski pomočnik PoloviČ Milan iz Kostanjevice. Ko je privozil blizu Vrha, je opazil stati na cesti Ilijo Karlovi-ča, po vsem obrazu krvavega. Polovig je ranjencu nudil pomoč in ga odvedel k posestniku Antonu Kosu na Vrhu. Tam j€ ranjeni fant dejal, da je padel. Posestnik je poslal po orožnike, v Št. Jernej, ki pa niso mogli ničesar jasnega izvedeti od zagonetnega ranjenca, ki so ga potem prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. kjer je v soboto umrl. Malo pred svojo smrtjo je še izjavil, da je bil napaden. Da se ugotovi pravi vzrok Karlovičeve smrti, se je vršilo raztelesenje trupla, ugotovilo se je, da je Karlovič dobil strel v glavo in je krogla obtičala pod levim očesom Kdo ga je ustrelil, še zmerom ni bilo pojasnjeno. Na Karlovičev pogreb, ki se je vršil v ponedeljek na šmihelsko pokopališče, je dospel iz Sopote tudi njegov brat. Ta je izjavil, da so se gori imenovani trije mladeniči napotili v št. Jernej z Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih izkušeno kakovostno zobno pasto Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- namenom, da izvrše samomor. Prvi se je skesal Kekič in zapustil &voja prijatelja. Karlovič in Šmičiklas pa sta se najprej nameravala ustreliti v gostilni pri Šebeli. nato na šentjernejskem pokopališču in nazadnje v gozdu pod Gorjanci. S tem namenom sta krenila s pokopališča proti Orehovici, • kjer so pozneje pri Vrhu našli ranjenega Karloviča brez tovariša Smičiklasa, ki se je naposled tudi skesal in pobegnil domov. V Sopoto pa so dospeli orožniki iz Sošic in oba Karlovičeva spremljevalca zaradi hudih obdolžitev aretirali in zaprli. Pravi vzrok za nameravani samomor je bil tales Karlovič je poizkusil izvršiti v domačem kraju roparski umor. Ponoči je napadel bogatega posestnika Plavca Janka iz Plavce iz oddal nanj pet strelov, dva strela pa sta bila namenjena Popovičevi Jeli. Ker se mu ta nakana ni posrečila, je vlomil v hiše Popoviča Petra in mu ukradel 1000 Din. Pri tem sta mu menda pomagala njegova dva tovariša. Oblastva so jih razkrinkala in nepridipravi so vedeli, da jih čaka huda kazen. Zato so se odločili, da pojdejo skupno v smrt Toliko podjeten pa je bil sanK Karlovič, da si je poiskal nevesto — smrt. Prvi dom na Kočevskem bo zgrajen letošnjo pomlad Izbrana je krasna lega — Pred pričetkom gradbe Kočevje, 22. januarja. 17 let po osvobojenju še niso prišli Slovenci na Kočevskem do tega, da bi si zgradili vsaj en sokolski, narodni ali prosvetni dom. Temu se ni čuditi, saj tukajšnji slovenski živelj ne pripada bogatim stanovom, marveč si mora vsako žrtev za narodno stvar pritrgati pri ustih. Vsa ta dolga leta je nabiralo marljivo članstvo kočevskega Sokola denar za zgradbo doma. škoda je le, da se ni gradil ta dom že prej, ker je tako društvo zgubilo 32.000 Din. težko zbranega denarja v mestni hranilnici, ki je baš sedaj v likvidaciji. Navzlic temu pa si je društvo vseeno kupilo lani krasno parcelo na enem najlepših sončnih prostorov našega mesta. Tu se bo lahko postavil res lep Sokolski dom, ki bo posebno prikupen zaradi svoje lepe sončne lege, posebno še z zdravstvenega vidika. Da so se naši Sokoli ravno sedaj odločili za gradnjo doma je predvsem odločala velika potreba po higijenični telovadnici, katere naši telovadci nimajo. Saj je v vsem Kočevju le ena telovadnica, v osnovni šoli, kjer telovadijo osnovna šola. gimnazija, obrtna šola in Sokol. Telovadnica je poleg vsega še grajena tako, da je ob takem velikem navalu, prenapoljnjena in nehigienič-na. Drujri vzrok ie tudi ta. da bo baš sedaj. ko je toliko brezposelnosti, vsaj nekaj dela in zaslužka za najpotrebnejše pri zgradbi doma. Res je. da društvo nima veliko denarja in bo treba uvesti prostovoljni kuluk. Vendar bo graditev zaposlila in dala zaslu- žek marsikateremu brezposelnemu. Tndl is narodnostnih ozirov se zaveda Sokol, da je nujno potrebno graditi Sokolski dom. Zdaj je Sokol najmočnejše slovensko društvo na Kočevskem, je pa tudi najstarejše. Bilo je ustanovljeno že leta 1906. Takratni oblastniki so delali pri ustanovitvi marsikatere neprilike, vendar se pa vneta Sokoli tega niso ustrašili Prvi občni zbor je bil v gostilni zavednega kočevskega Slovenca g. Beljana, ki je bil tudi ustanovni član. Sokoli niso imeli svoje telovadnice ter so dobili prve prostore za telovadbo na Trati v hiši g. Kajfeža zunaj mesta. Orodje prvim kočevskim Sokolom so posodili Rib-ničani. Tudi v vsakem pogleda so bili ribniški sokolski bratje vedno v pomoč kočevskim Sokolom. Saj so jim pomagali ob vsaki priliki, hodili so pa tudi prav radi na njihove prireditve. Zanimivo je mogoče tudi dejstvo, da je baš sedaj, ko se bo začel graditi dom, Ribničan starosta Sokola in sicer br. notar Lovšin. Gradba sokolskega doma v Kočevju je v interesu vseh na Kočevskem živečih Slovencev. Zavedati se moramo, da je med kočevskimi Slovenci sokolska ideja našla največ pripadnikov, saj ima Sokolsko društvo Kočevje na Kočevskem osemljn 5 so-kolskih čet. Vsa naša slovenska javnost je dolžna, da to stremljenje kočevskih Sokolov kar najbolj podpre ter da tndi ona doprinese k temu, da bo sokolski dom v Kočevju čim prej dogTajen. Zakaj je bil razrešen v Kamniku odbor Iz Kamnika nam pišejo: O tem so hoteli pri »Slovencu« molčati in počakati na pra-vomočnost odloka. Seveda so računali, da ne bo treba dolgo molčati in da bodo mogli na osnovi pravomočne banske odločbe tem huje udariti po nasprotniku. Sedaj jim mora biti tudi prav, da so prizadeti občinski odborniki vložili pritožbo na upravno sodišče in da sodišče izreče svojo sodbo. Ta sodba bo po njihovem prerokovanju taka, da bo odpadel vsak očitek, da se godi razrešenim odbornikom krivica ali da so politično preganjani. To prerokovanje ni niti pametno niti utemeljeno. Zadnjo besedo bo sicer izreklo upravno sodišče, ampak vendarle s o d i S č e. Gospodu dopisniku priporočamo več spoštovanja do sodišča. Odgovor na naš tozadevni članek je bil napovedan in smo bili zelo radovedni, kaj bodo lokalni povzročitelji razpusta mestnega zastopa povedali na naše stvarne ugotovitve. Poročilo revizorjev je vsebovalo poleg naštevanja nekaterih malenkostnih nepravilnosti, katerih ne more popolnoma preprečiti prav nobena občinska uprava, tudi nekaj očitkov finančnega značaja. Ampak vprav te finančne graje se ne tičejo razrešenega občinskega odbora, marveč zadenejo poprejšnjo občinsko upravo, katere odlična, vodilna in odločujoča člana sta bila gg. Stergar kot podžupan in dr. žvokelj kot prvi svetovalec. Mi pa nismo tako grdi, da bi govorili o fingiranih rar čunih in manipulacijah, kakor si drzne pisati »Slovenčev« dopisnik. Revizijsko poročilo in banska odločba ne očitata nobene nepoštenosti. Zanimiva pa je obrazložitev, zakaj gg. Stergar in dr. žvokelj nista odgovorna za takratno upravo občine, dasi sta bila oba na vodilnih položajih. Pri volitvah v Narodno skupščino 8. novembra 1931 sta, kakor zatrjuje »Slovenec«, oba gospoda sledila pozivu dr. Korošca in nista šla volit. Prišla je kazen: razrešitev. Predsedniku vlade generalu živkoviču pa nista sledila, ker so se mu pridružili samo čisti nacijo-nnini veljaki. Kolikor besed toliko neiskrenosti. Dopisnik sam piše, da je prišla razrešitev 6. februarja 1982. Grajane finančne transakcije pa so se izvršile v letu 1931. Gg. Stergarja in dr. žvoklja ni mogoče oprostiti odgovornosti s pozivom, češ boste že videli, čigav podpis nosijo dotični ukrepi. Baš banska odločba o razrešitvi občinskega odbora ponovno naglaša, da člani uprave soodgovarjajo za predsednika, člaari odbora pa za upravo in predsednika. Kamniška javnost ni pomirjena in se ne bo pomirila, dokler se ne bo gospod dopisnik popolnoma izpisal. Res ne vemo, zakaj hoče čakati na sodbo upravnega sodišča. Ce smo ga v početku prav razumeli, vendar že ve, kakšna bo ta sodba. Zatorej naj takoj pove vse. Smrt žanje med rudarji Bilanca 10 let s področja treh glavnih bratovskih sklad-nic: S74 ubitih, 46.OOO poškodovanih, 2414 invalidov Ljubljana, 22. januarja. DeJo rudarja je bilo v očeh javnega mnenja od nekdaj deležno vsega spoštovanja še posebej zaradi tega, ker je posel v rudniku ali v >jami«, kakor pravijo v revirjih, že sam po sebi zvezam z nevarnostjo in ga v resnici zmore samo človek, ki je sposoben nekaj heroičnega tveganja. Iz. tega razumevanje je v ljudski govorici V2mikla ona znana beseda ki govori za cede knjige: da ima rudar zmerom mrtvaško srajco na sebi. Nevarnostim, ki jih proži že sama narava rudarskega dela, pa se pridružujejo še številni momenti tehničnega in zlasti gospodarskega značaja, ki število rudniških nesreč povečajo do pomisleka vredne višine. Za posebno anketo o tem vprašanju, ki se bo vršila o priliki kongresa delavskih zbornic v Beogradu prihodnje dni, je tajnik Zveze rudarjev Jurij Arh iz Zagorja zbral nekaj zanimivih podatkov, ki zaslužijo najširše zanimanje. Izmed konkretnih razlogov, ki se navajajo v zvezi s pojavljanjem rudniških nezgod je treba v prvi vrsti naglasiti pomanjkljivosti praktične in teoretične izobrazbe naših rudarjev. Zlasti mlajša generacija, ki dorašča v tej dobi akordov in razdivjanega lova za čim večjo produkcijo, ima vse premalo prilike, da bi se mogla ob pouku pri starejših tovariših uvesti v skrivnosti jamskega dela in se seznaniti z nevarnostmi, ki na rudarja preže od vseh strani. Nič manjšega pomena pa niso pomanjkljivosti, kar se tiče varnostnih naprav (nezadostno zračenje jam, nesigurne opreme šahtov, prog, strojev itd). Po podatkih, ki prihajajo iz posameznih revirjev v državi, bi bilo treba na podlagi policijskih predpisov, izdanih še na osnovi našega rudarskega zakona iz leta 1854, nad polovico vseh naših rudnikov zapreti. A da se razmere vkijub temu; da so dovolj znane, ne morejo izboljšati, je največ krivo dejstvo da imamo v državi še zmerom pet različnih rudarskih zakonodaj, od katerih niti ena ne ustreza današnjemu času in današnjemu tempu dela. Največja napaka je pa v ustroju ministrstva za šume :n rude, ki je organizirano tako, da je to ministrstvo hkratu delodajalec in nadzorna oblast. Samo zaradi nepravilne kontrole v rudnikih so mogli podjetniki' tako uveljaviti svoje interese, da je za najmanj 80% ne- sreč v rudnikih pripisana krivda rudarjem, v 18% nesrečnemu slučaju in samo 2% odpadeta na krivdo podjetja. številke s področja treh največjih bratovskih skladnic v državi, ljubljanske, beograjske in sarajevske^ nam kažejo katastrofalno bilamoo. Od 1. januarja 1925. do konca leta 1934. — torej ravno v enem desetletju — je bilo na področju beograjske Glavne bratovske skladnice 193 rudarjev smrtno ponesrečenih ter 655 težko in 10.171 lažje poškodovanih. Pri 16.000 zaposlenih rudarjih je bilo na invalidskih rentah izplačanih 18.323.000 Din, a skupno število rentnikov znaša 774. Na področju ljubljanske bratovske alcladinice je bilo v tem času 140 smrtnih nesreč ter 576 težko in 17.682 lažje poškodovanih. Pri povprečno 13.000 zaposlenih je nezgodna blagajna izplačala 22.773.000 Din rent, število rentnikov pa je doseglo 813. Na področja sarajevske bratovske sklad, niče je bilo 241 smrtnih nesreč ter 508 težkih in 14.990 lažjih poškodb. Pri povprečno 9.500 zaposlenih so nezgodne remrte znesle 6.600.000 Din, rentnikov pa je 827. Vsega skupaj je bilo v rudnikih teh treh področij 574 rudarjev ubitih, 3083 težko, 42.823 pa lažje poškodovanih. Nezgodno zavarovanje je v vseh teh primerih izplačalo 47.756.000 Din a število rentnikov invalidov in osirotelih družin je naraslo na 2414. Ce bi prišteli še število nesrečnih slučajev v preteklem letu, v katerem je imela smrt zelo veli Ko žetev med rudarji, bi vse te številke še vinebovpijoče narasle. Spričo vseh teh dejstev je razumljivo, da rudarji zahtevajo, naj se za vso državo čimprej uzakoni enoten rudarski zakon, ki bo slonel na izkustvih sodobne tehnike in geologije ter na načelih moderne socialne politike. Hkratu naj se izdajo novi enotni rudarsko policijski predpisi, katerih namen naj bo predvsem, ščititi zdrav- je in življenje radarjev. Novi zakon naj odredi obvezno praktično ln teoretično izobrazbo rudarjev z izprašano usposobljenostjo za kopača. Prav tako mora vsebovati določbe o neodvisni kontroli nad vsemi rudniškimi napravami nad in pod zemljo. Ministrstvo za šume in rude naj se v smislu rudarskih zahtev preuredi tako da ne bo hkratu delodajalec in nad-« zorna oblast Politika Slovencev v Clevelandu Kako se naš živelj pripravlja na volitve prezidenta USA develand, januarja. Za dobo dveh let je bilo izvoljenih v elevelandski mestni svet 5 naših rojakov 4 Slovenci in 1 Hrvat. Naš živelj v velikem ameriškem mestu je pri teh volitvah najsijajmejše dokazal svojo državljansko zavednost in uapehe svoje organizacije. Trije slovenski kandidat je za mestne svetovalce so v svojih okoliših dosegli ogromno večino. Dobili so vse glasove svojih rojakov, glasove pripadnikov drugih slovanskih skupin in tudi mnogo glasov od samih Američanov. Ta uspeh je bi] nekaj edinstvenega v zgodovini vsega naseljenstva. Nove občinske volitve v Clevelandu se oodo vršile meseca novembra 1937 in slovenske organizacije, Id so tako sijajno dokazale svoje uspehe, ao prepričane, da se bo dalo takrat izvoliti še enega predstavnika našega živfja t mestni svet. V mislih imajo 28 mestni v*x. lftai okoliš, kjer prebiva nad 900 Slovencev in Hrvatov. V istem okraju pa je tudi kakih 400 Slovakov in kakih 450 Poljakov to čehov. Slovenci imajo dobro izvedeno organizacijo in, ponosni na svorjo zmago ▼ teh volitvah, so že sedaj izvedRi priprave za razširitev svoje organizacije in poglobili so tudi stike med jugosfloven-skim to ostalim slovanskim žavgjem v okraju. Tekoče leto pa bo vse države severne Amerike držala v največji napetosti borba za državno predsednico mesto. Ameriški narod bo voMl svojega državnega pred-sS pa bo poto® nam JU Batno Domače vesti Tiskovna pomota Pri nedeljskih občinskih volitvah v Spodnji Pblskavi je dobila lista JRZ 134 glasov in 16 odbornikov, neklerikalna lista pa 88 glasov in 2 odbornika. Ponedeljski »Slovenec« je poročal, da je ta lasta dobila le 18 glaeov. Mislili smo. da gre za tiskovno pogre-ško. posebno še. ker je tudi »Slovenec« priznal, da je neklerikalna lista dobila dva odbornika, kar bi bilo nemogoče, če bi res glasovalo za njo le 18 volicev. Toda ta številka se je ponovila tudi v ponedeljsicl opoldanski in v torkovi redni izdaji »Sio-venca«. Na osnovi te napačne številke ie »Slovenec« izračunal da so vse nekVrikfllske liste pri nedeljskih volitvah dobile 959 glasov. To število je sedaj prinesel še »Domoljub« in je po vsem tem ma-o težko verjeti, da bi bil »pomote« kriv le tiskarski škrat. Očividno se ravnijo pri »Slovencu« po Bat'ovem sistemu, ki iz psiholoških razlogov nastavi cene čevljam na 99 Dim. ker se to mnogo manj vidi. kakor če bi veiial: 100 Din. Če bi namreč gospodje svojo tiskovno napako popravili, bi morali naoisa-ti, da so neklerikalne liste dobile 1029 g'ti-sov, torej nad 1000... * Z banske uprave. G. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v petek 24. t. m. ne bo sprejemal 9trank. * Turški vojaški ataše v naših krajih. Iz Škofje Loke nam poročajo: Naše mesto je imelo te dni v gostih odličnega gosta. V Škofjo Loko je prispel turški vojaški ataše. Njegov obisk je veljal pred vsem I. planinskemu polku Pa tudi vojaško godbo smo dobili. Vseh godbenikov je 24 in jih vodi kapetan Grgič. Vojaška godba pomeni za Škofjo Loko lepo pridobitev, zlasti tudi njenemu tujskemu prometu. * Nove važne mednarodne zračne proge. Te dni je bil urejen potniški in poštni promet med zemunskim letališčem in Kopen-hagnom. Iz Zemuna odhajajo letala francoske zrakoplovne družbe do Londona, od tam pa angleška letala v Kopenhagen. V kratkem bo ta proga podaljšana do Leningrada. Takrat bo urejen redni potniški zračni promet tudi od Zemuna do Moskve preko Prage, kjer se odcepi redna potniška zračna proga Zumen — Pariš. V načrtu je tudi ureditev rednega zračnega prometa med zemunskim letališčem in Jeruzalemom. Proga v Palestino bo vodila preko Bukarešte in bo let trajal okrog 13 ur. Vse te nove zračne proge so za nas velikega pomena. * Obisk poljskega parnika. V neki ladjedelnici pri Trstu dovršujejo poljski potniški parnik »Batorv« od 14.000 ton. Takoj, ko bo dovršen, bo parnik odplul v Split, od koder bo 21. aprila nastopil svoje prvo potovanje. Z novim poliskini parnikom bo odpotovalo iz Splita okrog 600 Poljakov, ki se bodo v Split iz svoje domovine pripeljali z železnico. * Februarski izpiti in vpisi na višji pedagoški šoli v B^gradu. Diplomski izpiti na višji Ded? soški šoli v Beogradu se bodo vršili od 15. do 22. februarja. Prijave kandidatov se bodo snreiemale samo do 5. februaria Vpis slušateljev prvega in drusreera letnika v poletni semester višie pedagoške šole pa se bo vršil IT. 3. in 4. marca. V mesecu februarju letos ne bo semestrskih počitnic. * Službeni list dravske banovine od 22. t. m. objavlja: uredbo o katoliški bogoslovni fakulteti univerz v Zaerebu in Ljubljani. pravilnik o načinu registriranja kar-telov in voditvi zb;rke listin ter pogoje za izvajanje del iz betona in armiranega betona. * Novi grobovi. V Ljubljani le umrl g-Ferdinand Schulz muzealni asistent v pokoju, star 87 let. Pogreb bo jutri oh pol 15. — V Mariboru ie umrla ljenje in zatiranje škodljivcev. Pri vseh predavanjih bodo govorili strokovnjaki iz osrednjega društva. Vstopnine ni. Poslužite se ugodne prilike, da popolnite svoje znanje za praktično delo na vrtu! u— Preminula je gospa Nuša Mosetnzh, roj Rakovec, soproga višjega finančnega svetnika. Pogreb bo danes ob pol 16. iz Stare poti 2. Pokojnici bkg spomin, žalujočim iskreno sožalje. 'i-iV^U'; • * -vi.-- ■: l' ■ Zvočni kino Ideal ■■ Samo še danes ob 4-. 7. in 9.15 ari MAGDA SCHNETDER — WOLF ALBACH - RETTT v veseli opereti: Aifto? na povodcu Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din. u— Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja članstvo, da poteče rok za prijavo pridobnine in rentnine, kakor tudi splošnega in skupnega davka na poslovni promet dne 31. tm. Oni, ki napovedi ne morejo do tega roka vložiti naj zuprosijo pm davčni upravi za podaljšianje rojca. Vsa pojasnila dobe člani v tajništvu Združenja. Ker se vrši v torek dne 28 tm. ustanovni občni zbor Bolniške blagajne trgovcev se tem potom ponovno vabijo vsi trgovci, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. u— Strokovno in podporno društvo trgtrr-skih in podjetniških uslužbencev t Ljubljani naznanja, da bo redni občni zbor 26- t m. ob 3. popoldne v prostorih g. Jožka Hu-bada. Pred škofijo št 18. Udeležba in točnost za člane obvezna. Odboj. u— Obrtniki! Važno informativno predavanje o davkih se vrši v soboto ob 20. v vrtnem salonu restavracije Zvezda! u— pod okriljem društva »Tabor« b« predaval o temi: Emigrantstvo ln vojna g. Ivo Grahor. književnik in kritik drevi ob pol 9. uri na realki (Vegova ulica). Odbor. u— Čajanka slušateljev abiturientskega tečaja T0I bo drevi v dvorani Trgovskega doma od 20. do 2. zjutraj Bogato založen buffet, RonnV vsi vljudno vabljeni. VSI GOVORNIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovnfld la pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve »SMREKA" bonbone Izdelani so iz smrekovega ekstrakta ta mentola. Radi tega vzdržujejo sveZost glasu, ublažujejo kašelj in hripavost Nadalje desinficirajo usta ta grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 4.— in 6.— v le-Karnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Sahovec L.jnbljana Kongresni trg štev. 12 n— Esperanto. Redni pouk v novootvor-jenem tečaju se bo vršil ob torkih in petkih od 20. do 21. ure Zamudniki naj se zgla-sijo drevi ob 20. v šoli. Beethovnova uL, Klub esperantistov v Ljubljani. u— Sokolsko društvo Moste priredi v petek ob 20- predavanje o temi: Človek in stroj. Predava predavatelj ZKD g. inž. Rus Jože. u— Železničarji - zadrugarji! Akcijski odbor »Zadružne liste« sklicuje za petek dne 24. januarja ob 17.30 sestanek članov na-bavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, ki bo v dvorani Delavske zbornice. Udeležite se sestanka in povabite tudi prijatelje - zadrugarje! Odboi. n— Na dvorišču ljubljanskega gradu, tako nam pišejo, leži že več mesecev, izpostavljeno največjemu dežju, več tisoč komadov za stavbo uporabne opeke. Če se v tem času ni moglo najti uporaba za to opeko, bi se vsaj našlo nekoliko starih desk, da bi se opeka pokrila in na ta način preprečila škoda. Davkoplačevalci. u— Drevi plesni tečaj Jenkove šole ▼ Kazini. \ soboto 25. t. m. predpustna plesna zabava za vse obiskovalce In goste. u— Dr. Milan Perko do 26. t. m. ne or-dinira. dobo sedanjega predsednika Franklina Roosevelta. Slovenci v develandu se v polni meri zavedajo velike važnosti predsedniških volitev. Zavedajo pa se tudi svoje dolžnosti, da ne smejo ostati nepripravljeni na ta velik dogodek. V političnem oziru bo naš živelj v tem in prihodnjem letu zastopan v mestni zbornici v Clevelandu močneje kakor vsaka druga narodnost priseljencev, četudi štejejo druge narodnosti še enkrat toliko svojih ljudi, kakor jih šteieio jugoslovenski rojaki. V duhu vsega tega spoznanja je napisan članek dnevnika > Ameriška domovina«, glasila Slovenske dobrodelne zveze pod naslovom »Našim petim councilma-nom — prijazen pozdrav!« članek izraža prepričanje, da bodo izvoljeni rojaki v mestnem zastopu delali v složno korist onih okrajev, v katerih so bili izvoljeni in v katerih prebiva do 50.000 Slovencev in Hrvatov. V tem prepričanju pa je primeren tudi nasvet, naj izvoljeni jugoslo-venSki mestni svetovalci, ki predstavljajo šestino vse mestne zbornice, posvetijo kot dani demokratske stranke vso pozornost velikemu dogodku za vso Ameriko — volitvam državnega predsednika. V tem pogledu pričakuje naš živelj od svojih predstavnikov tole: Naj vedno tako glasujejo, da bo v prid in napredek delavca in malega trgovca. Naj nikdar ne glasujejo za veJeindustrijo. Delujejo naj kot ljudski zastopniki za napredek in blagostanje vsega develanda. Zlasti pa za napredek in blagostanje naroda, ki jih je skoraj soglasno izvolil v važne urade. Kot demokrati naj bodo soglasno na pozorišču, ko se letos vname bitka med republikanci, ki želijo nazaj svojega Hooverja in depresijo ter med programom socialnega napredka, ki ga zagovar. ja predsednik Roosevelt. 1% sodne dvorane Obsodba lažnega zobotehrika Ljubljana, 22. jan. Pod predsedstvom s. o. s. Kovača se je danes vršila pred malim senatom razprava proti Ernestu Potratu, že večkrat pred-kaznovanemu zaradi izvrševanja zoboteh-niške obrti, za katero n,i imel predpisane izobrazbe. * Tudi danes se je moral zagovarjati za isti delikt in obtožnica je kazala celo vrsto nedovoljenih zdravljenj: ruvanja korenin, plombiranja, izdelovanja kron itd. Povrhu vsega pa se je obtoženi ogrešil tudi raznih prevar na račun svojih pacientov, ki jih je zdravil med preživljanjem svojih počitnic. Najbolj marljivo je vršil prepovedano prakso v Prevojah in Trebo-jah od 1. 1932. naprej, dokler aretacija ni prekinila nzegovega plodnega dela. Delo je bilo pač res plodno, kajti izkupički so rasli v tisočake. In kolikor ni zneslo delo, so znesli predujmi. Klijentela je bila prvovrstna, vsa vaška elita, trgovci, poštarice, orožniki so si želeli zlatih zob, mostičkov in talkiih okrasij praznih čeljusti. Tudi kmečka dekleta so v ranih jutrih vstajala in posečala kilometre od- . daljeno ordinacijo, saj je bila redka pri- I lika za zakotne kraje, da pridejo do lepote, ki je bila zelo poceni. Nihče pa ni štedil i denarjem, vse je rado dajalo tudi predujme, da bi le bil material prvovrsten. A kdo bi se spoznal tako natančno na zlato? Samo da 6e je rumeno blestelo! Sijaj sicer ni trajal dolgo, »zlato« je počrnelo in pravi »dohtarji« so ugotavljali prevaro in svetova'! čiščenje. Za čiščenje nikakor ni bilo zadrege: Sidol je preizkušeno sredstvo, ima 6vojo predvojno tradicijo in za medeninaste lonce se je vedno dobro obneslo. Obneslo se je pa tudi za zlate zobe in ko so bili oribani, so ee svetili še bolj kakor pravi. Kakor rečeno, jc bilo obtoženčevo delovanje prekinjeno z aretacijo. 2a'ostno usodo pa so doživela tudi izdelana zobovja, ki so bila že davno plačana, le v usta še niso bila vstavljena. S kleščami vred je vse natančno zapečatilo orodni št v o in oddalo »corpora delicti« upravi ljubljanskih sodnih zaporov. Dek'eta in ženice so brezzobe tarnale za svojimi čeljustmi bo'j ka- : kor za denarjem, sramovale pa so se boTj j kakor škrbin svoje naivnosti, da so »nasedle«. Sodišče je obtoženca obsodilo na 2 leti 4 mesece zapora. Z obsodbo pa so slednjič prišle do zaželjenih zob tudi vse pacijentke. Nepoboljšljiva prijateljica ljubezni Ljubljana, 21. januarja Ljubljanska policija je te dni aretirala znano prijateljico ljubezni, mlodo Fran-čiško G. Potovala je iz kraja v kraj in pri dobrih ljudeh iskala prenočišča. Ka-tor kaže, je dobrih Ljudi še vedno dovolj, ki jkn tudi neljuba presenečenja ne pokvarijo dobrodušnosti, zato tudi mlada Frančiška ni ostala brez strehe. Vračala pa je izkazano gostoljubje tako. da je ob ugodnih prilikah odhajala in odnašala s seboj vso potrebno rezervo za slabe čase. Tako jc v Liubljani Antoniji ^lolii odnesli par čevliev. v Št. Vidu pri Stični ženi Kraševca Rudolfa svileno obleko in parfum. najbrž v namen.u, da bi ob slovesnej-ši priliki mogla zabavati boljšega gospoda v odličnejšem lokalu. Od nekega neznanega trgovskega potnika, s katerim je v Kranju preživela noč ljubezni, pa je odnesla poleg lepe nagrade še 1.800 Nin. O svojem razgibanem življenju bo mogla sedaj delj časa premišljevati za zapahi ljubljanskih sodnih zaporov. ★ Glavna razprava proti obtoženemu den-tistu Jožku Bevcu. ki bi se po prvotnem tenminu imela vršiti 28. t. m., jc preložen« in se bo vršila dne 3 februarja. Strogo kaznovan, ker mu je zadišala slanina Bilo je tako'e pripoveduje Zagorični-kova Rozalija: Na novoletni dam jc stopila v klet. kjer je spravi iena prekajena sviniina Vrata so bila odprta, za niim5 ^kritega pa je ugleda-'« teaale Jožeta Ka-stelica. Zelo se jc prestrašila, pravtako se je pa prestrašili tudi Kastelic, ki se je bil pravkar otovoril z mesom pa ga je naglo odvrgel in zbežal. Čez 4 dni, bilo je na nedeljo zvečer, je Zogoričnikova družina krenila v kriJevniško cerkev, kjer je žena med pobožnimi spoznala tudi Kasteldoa, ko Poznala ga je dobro, zmota ni bila mogoča, ker mu je brla še dan pred poskušeno tatvino dala jesti. Pred malim senatom je Kastelic dejanje priznal, a zanikal je. da bi bil vlomil v za -Cenjeno klet. Podboji na vratah so bili res da malce opraskani in gospodinza je zatrjevala, da so bila vrata skrbno zaklenjena. Zakaj je to storil, vprašuje predsednik senata. Ker je bil lačen? »Saj veste___!« odgovarja obtoženec. Zakaj pa toliko? Saj za prvo 8 kg mesa pTevečl? »Ljudje božji! — Ugodna prilika in morda sedem suhih let na vidiku, v kleti pa polno mesa a dobrotljivi ljudje ponujajo le skorjo kruha!« S'afoi so čaši, res. a tudi na te se tatovom ni sigurno zanašati, če kflzenski registri niso prazni. Kastelic se je namreč že dvakrat pokoril za si i ona dejanja m slednjič ga je decemberska amnestija rešila pokore. Zato danes ni bito milosti zanj in sodba se je glas-la na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 3 let, za nameček pa se mu ».aloži še z amnestijo pogojno odpuščana 2 meseca: skupno 1 leto. Za razsodbo je bila olajšilna oko] nos t. da je tatvino poskusil v stiski in odkrilo priznal, obte/nlno pa to. da sc noče pobolišati. Upoštevane olaj-šilne okolnosti fto imele prav nizko ceno v primeri z obteženimi. O tem bo mogel Kastelic mnogo, celo preveč časa premišljati, najbrže se bo pa tudi ponižno skesal vnete pobožnostš v božjem hrama«. a— Aktovko z zdravniškim instrumen-tarijem je ukradel. Iz avtomobila, ki se je za trenutek ustavil pred neko hišo v mestu, je izginila rjava usnjena aktovka z raznim zdravniškim orodjem (brizgalka za injekcije, aparat za merjenje krvnega pritiska in drugi predmeti). Ker bo tat ukradene reči gotovo skušal spraviti v denar, policija svari pred nakupom. u— Družbica vlomilcev pod ključem. Policiji je slučajno prišla v roke neka ženska ki so jo bili pobrali na cesti zaradi nekih drugih reči. A ko se je pri zasliševanju malo razklepetala, je prišlo na dan, da je članica skupine manjših tatov in vlomilcev, ki so vršili svoj posel po mestu in okolici, kolikor se jim je kdaj ponudila ugodna prilika. Dva člana tolpe sedita že zaradi nekih drugih deliktov v sodnih zaporih, ženska pa je- izpovedala, da imajo fantje še devet raznih vlomov in tatvin na vesti. Kakor označuje vse poslovanje naše policije predvsem delo na drobno, tako so tudi kri-minali izsledene družbice po večini majhne tatvine. Pokradli so nekaj kokoši iz kur-nikov ter pobrali nekaj malega zlatnine in obleke ljudem, ki se vkljub nedobrim časom še niso navadili, da bi dovolj skrbDO pazili na svoje blago. u_ XII. obrtniški ples v Kazini, 1. februarja bo tudi letos izvanreden družaben dogodek! Svojim gostom pripravlja obrtniško društvo sijajna presenečenja! Obrtniki, povabite svoje prijatelje, znance in ?oste na to obrtniško družabno prireditev! Vas či^ti dohodek je namenjen onemoglim obrtnikom, osirotelim obrtniškim rodbinam in oskrbi vajencev. KINO UNION, tel. 22-21 Danes nepreklicno poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri Ralph Benatzkijeva opereta PRI BELEM KONJIČKU Iz Celja e— Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike da so dme 1. januarja li*36 zapadle v plačilo občinske naklade i ' sicer: najemninski vinar 5a proračunsko razdobje »d l./l. do 31./3, 1936, vodarina, kanadska pristojbina im števnuna za prora črnuško razdobje od 1./10. do 31. /12. 19&5 Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni' celjski za.neslj1-vo do 31. januarja 1966. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6•/• zamudne obresti. e— Za pravdo in srce. Društvo srednješolcev »Sloga« je uprizorilo v petek zvečer v celjskem gledališču dramo Antona Medveda »Za pravdo in rce«, ki ne kaže višjih umetniških pretenzdj, ne izhaja iz življenjske realnosti, dobe im okolja ter je ograjena s skromnimi tehničnimi sredstvi. Spretni in enotni režiji ge. A. Sadarjcve, ki je tudi igrala življenjsko močno Barbaro, je kljub nedostatkcm drame uspelo, da je uprizoritev dosegla velik efekt. D:ja-štvo, ki je nastopilo v vlogah odraslih, je pokazalo mnogo dragocenih sil in polno smisla za notranje potrebe po taki plati svojega mladega izživljanja. Liki '-d so jih ustvarili Sernčeve, Blašfco, Gruden, Pergpl in šušteršič, so bili podani z resno, krepko notranjo noto in tudi z zunanjim uveljavljanjem. V manjših vlogah so bili prav posrečeni Zdolšek, Likar, Rapič in Drolc, pa tudi ostali so se lepo potrudili. Polno gledališče je toplo izrazilo svoje priznanje naši idealni kradmiješolski mladini. e— Smrten padec po stopnjicah. V torek popoldne je padla 76 letna vdova po nadoficialu ga. Marija Dostalova v Loškem tako nesrečno doma po stopnjicah, da ji je počila lobanjsko baza. Gospo so prepeljala ob 17. v celjsko bolnišnico, kjer pa je ob 19.15 izdihnila. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Dubary« im zvočni tednik. Ii Maribora a— Češki večer, ki je bil v torek pri »Orlu« in na katerem je predaval odlični češki pisatelj A. C. Nor, je izvrstno uspel. Po predavanju so spregovorili predsednik tukajšnje JČ lige dr. V. Kukovec, ravnatelj dr. J. Tominšek ter vodja češke šole g. Drlv. Kvintet mestne godbe je zaigral češkoslovaško in našo himno. Zatem je bila živahna prijateljska zabava ob zanosnem sviranju navedenega kvinteta. a— Kulturne novice. Uprizoritev prve bolgarske drame v tukaj5njem gledališču, štiridejanske komedije »Zlati rudnik« od g. Kostova. ki je bila v torek zvečer, je lepo uspela. Gledališče je bilo vse zasedeno in se je občinstvo imenitno zabavalo. Pred predstavo je spregovoril o bolgarski drami prof Jan Šedivv. — V drami pripravlja ljubljanski rešiser B. Kreft veseloigro »Kariera kanclista Vinciga«. v opereti pa bo novost Abrahamov »Ples v Savovu«. — V Ljudski univerzi bo predaval jutri o ljubljanski Narodni galeriji dr. F. Štele, v studenški Ljudski univerzi pa predava drevi ob 19. prof. Šilih o temi: Kazen in nagrada v domači vzgoji. a— Predavanje v Sokoln r Limbušu. V soboto 25. t. m. bo predaval v Sokolskein društvu v Limbušu v imenu mariborske Z KD g. prof. Franjo Baš o narodnostnih tojih v Dravski dolini v 19. stoletju. Predavanje bo v Sokolskem domu a— Sokolske vesti. Redni občni zbor Sokola I, ki je bil v soboto zvečer v telovadnici inž. podčastniške šole. je pričal po izčrpnih poročilih funkcionarjev o vztrajnem sokolskem delu in lepih sokolskih uspehih. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno prejšnji odbor s 8 tar o sto dr. L. Pivkom. načelnikom V. Cilenškom in načelnico Rožico Stokovo. a— Planinski pokret Pri tukajšnji podružnici SPD se je osnoval poseben mladinski odsek za dijake ter obrtniške in trgovske vajence. a— Posestno gibanje. Mestna občina je prodala Engelbertu in Amaliji Faganeli hišo v Dalmatinski ulici 27 za 90.000 dinarjev. — Posestnica Matilda Engelsfeld je prodala trgovki Ani Strnadovi stanovanjsko hišo v Erjavčevi ulici 10 za 280.000 Din. — Železniški sprevodnik Štefan Mo-horko je kupil od posestnice Antonije Ko-larjeve hišo v Mejni ulici 36 za 56.000 Din. — Hiša na Vodnikovem trgu 6, vredna 80.000 Din., je prešla iz rok posestnice Ro-zalije Rojsove v last gdč. Roze Karnerjeve. ar- Mi 'aški zvon. V 63. letu starosti je preminila v tukajšnji bolnišnici ga. Terezija Bajtova. Blagi pojnici časten spomin, žalujočim naše globoke sožalje! a— Kaj bo s skladišči? Gre za carinska skladišča, ki čakajo rešitve. Nujno vprašanje! Eno izmed skladišč je v štadiju — razpadanja... a— Tud? pri »Grafu« — kriza. V preteklem letu je odsedelo pr »Grafu« v policijskih zaporih 3.684 oseb napram 4.542 v letu 1934. Zapomo kazen je prestaro v letu 1935 v 1401 dnevu 778 kaznovanih, dočim Je v letu 1934 prestalo zaporno kazen v policijskih zaporih 808 kaznovanih v 1573 dneh. Po'itičnih avstrijskih beguncev je lan; od=edpV-, S9 a— V limbuško župnišče so vlomili še neizsledeni storilci skozi zamrežena okna. Domači so slišali ropot ter so drzni roko-mavhi ob bližajočih se korakih izgnili v gluho noč. ar- Pojasnjeno. Mariborska policija je izsledila vlomilca, ki je odnesel iz Klemen-čičevega stanovanja na Tržaški cesti zlatnine v vrednosti 9000 dinarjev. Je to 16 letni deček! Sedaj iščejo zlatnino, ker je deček dejanje priznal, ni pa hotel izdati skrivališča zlatnine. a— »Sam se je obsodil na smrt«. Policijski nadzornik g. Goršič je prejel včeraj od nekega Vončine skrivnostno pismo, v katerem mu piše. da »je njegova kocka padla« in »da se je sam obsodil na smrt« ter da ni nihče kriv njegove smrti. Sedaj poizvedujejo. kdo je ta Vončina. a— Drzni rokomavhi so strgali železno omrežje na oknu Žoherjeve gostilne na Tržaški cesti ter se vtihotapili v notranjost gostilne in mesnice. Odnesli so nekaj drobiža. cigaret in drugih predmetov. Iz Ptuja J— Nelepa navada se je zadnje čase razpasla v Ptuju, da so prihajale na mestno poglavarstvo razne anonimne ovadbe. Mestno poglavarstvo razglaša zdaj. da bodo v bodoče vse take ovadbe, ki ne bodo podpisane. romale v koš. Kdorkoli vloži kako ovadbo, mora vlogo podpiRati! Toda kaj bi bilo pri nas brez fisrarstva! j— Pomlad ali zima? Zadnje dni se vreme pri nas nenavadno spreminja. Danes sije toplo pomladno sonce, jutri dežuje ali sneži. Pravega mraza še nismo čutili. Toplomer stalno kaže do 10° C. Kmetje zelo tarnajo, ker tako se zemlja ne bo odpočila in se obetatv slaba letina. Izropana trgovina v mirnem naseljtr Škof j a Loka, 22. januarja. Iz Selške doline poročajo o skrajno drznem vlomu v trgovino Adolfa Jelenca na BukovščicL, ki jo ima v najemu lastnikova mati, vdova. Potepini so že čez dan opre-zovali okrog hiše, ki ima tudi mlin, da jim je šlo potem delo sredi noči toliko lažje od rok. Pobrali so vso manufakturo, barhent, svilo, blago za obleko, srajce, odnesli so več parov novih čevljev, več dežnikov, izpraznili so nadalje več trgovskih predalov, ki so bili založeni s specerijtsfkam biagoan, osobito so se založili tudi s sladkorjem in kavo. Denarja pa so steknili samo 100 Din. Za seboj so vrata spet zaklenili... Vlom je bil za tihotno, pošteno naselje neobičajna senzacija. Orožniki iz Železnikov so vlomilcem že na sledi. V izropand trgovini je za več kot pet tisočakov Škode. Skck v vaški vodnjak Kranj, 22. jamuarja. Ana Kozjekova iz Podbrezja, občina Naklo v kranjskem srezu, je v samomorilnem namenu skočila v vaški vodnjak, kjer je utonila. Pokojna 'Ana se je bila septembra lani vrnila iz ljubljanske umobolnice, kjer se je celo leto zdravila za težko živčno boleznijo. Ni pa popolnoma ozdravela in materi je vedno tožrla, da njeni živci še niso v redu in da si bo zato končala življenje. . . 17. januarja ob 2. uri zjutraj je izpolnila svoj namen: vstala je iz postelje in zapustila sobo. Mati jo je opazovala in ko je slišala, da je odšle na dvorišče, jo je začela klicati. Ker pa se Ana ni odzvala, je mati v zli slutnji poklicala svoja sina, naj jo gresta iskat. Ta dva sta jo iskala vse dopoldne in sta jo ob 11. uri izsledila v vaškem vodnjaku — utopljeno. S sosedi sta jo izvelkla iz vodnjaka in jo odnesla domov na mrtvaški oder, 19. t. m. pa s« jO pokopali na farnem pokopališču. Orožni-šfrvo ni našlo na utopljenki reikakih znakov nasilja im je tako potrjena dommeva, da je bolna žena v obupnem razpolozentu saima končala svojo žalostno usodo MimiHMMIlU' Izjava Podpisani sem dne 28. XI. 1935. v gostilni »Uran« v Kočevju klevetal g. senatorja Puclja Ivana s trditvijo, da je nakradel milijone državnega denarja Izjavljam, da je to povsem izmišljeno, preklicem trditev in se zahvalim g. senatorju za odstop od tožbe. Preklic objavim na svoje stroške v »Kmetskem listu«, »Jutru« in »Slovencu«. Ljubljana, dne 22. januarja 1936 Ivan Šifrer l. i. posestnik, Šalke vas 96 pri Kočevju Gospodarstvo Biser dunajske | filmske produkcije Jutri premiera Gospod brez stanovanja ONO UNIOI Robert Stolzova muzi kalna veseloigra Jutri premiera ! Zborovanje lesnega gospodarstva Od lesnega odseka Zveze trgovskih združenj smo prejeli: Z uvedbo gospodarskih sankcij nasproti Italiji je nastal popoien zastoj izvoza nagega lesa v Italijo. Ta zastoj ni nastal samo zaradi tega, ker je prepoved izvoza lesa obsežena v sankcijah, marveč tudi zaradi »protisankcij« od italijanske strani, ker Italija nič ne kupuje od sankcijakih držav. Zlasti prizadeta je Slovenija, ker so zaradi zastoja trgovine in Industrije prizadete široke plasti ljudstva, ki žive od lesne delavnosti. Ta težaven položaj je dal povod, da bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani (Gregorčičeva ulica 27) veliko zborovanje celokupnega lesnega gospodarstva dravske banovine. To zborovanje bo velike važnosti, ker gre za obstoj naše stroke. Razpravljalo se bo o najvažnejših in nujnih zadevah lesne stroke. Zborovanja se bodo udeležili tudi nekateri ministri in delegati iz ostalih pokrajin države. Lesni odsek Zveze trgovskih združenj pričakuje, da se bo udeležilo zborovanja vse članstvo. Vlagatelji In razdolžitev Udruženje vlagateljev denarnih zavodov v Zagrebu in v Ljubljani je v torek izročilo ministrskemu predsedniku dl. Milanu Sto-jadinoviču in ostalim v poštev prihajajočim ministrom ter Narodnemu predstavništvu spomanico. v kateri svari pred načinom raz-dolžitve kmetov z izdajo obveznic, ker bi to pomenilo delno konfiskacijo vlog. Spomenica zlasti poudarja da. so hranilne vloge po večini prihranki malih ljudi in bi se torej razdolžitev izvršila predvsem na njihovo brema. Spomenica zahteva, da se razdolžitev, ki je potrebna, izvrši na breme vsah državljanov. To pa je mogoče samo s posredovanjem države, tako da bodo k raz-dolžitvi prispevali vsi sloji naroda po ako-nomski moči saj bodo od sanacije dolžnikov imeli koristi vsi sloji naroda. Razdolžitev dolžnikov naj izvrši poseben zavod pod kontrolo Narodne banke, in sicer postopno in oprezno, tako da ostane nespremenjena zlata vrednost dinarja. Spomenica nadalje poudarja, da ni mogoče pri privatnih denarnih zavodih, ki v glavnem delajo s hranilnimi vlogami in na z lastnim denarjem. uporabljati enak postopek, kakor nasproti upnikom ki so prej terjali velike obresti od dolžnikov, in je prav, če sedaj dobijo manj. Traba je tudi upoštevati, da vlagatelji privatnih denarnih zavodov tudi v prejšnjih letih, ko ie bila obrestna mera visoka, niso dobivali večjih obresti nego 5 do 6 odst., to je toliko, kolikor so plačali državni denarni zavodi. Pravice, ki jih uživajo državni denarni zavodi in njihovi vlagatelji nasproti dolžnikom, se morajo priznati tudi vlagatelj am drugih denarnih zavodov. Razdolžitev dolžnikov nasproti denarnim zavodom zaradi mobilizira-nja hranilnih vlog in oživljenja kreditnega gospodarstva se mora zaradi tega izvršiti z gotovino, ker to zahtevajo interesi vsega naroda. Pri lemvosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro ln naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. Mg. S. 16465/36 Naraščanje produkcije zlata v Rusiji Zadnja leta je opažati naglo dviganje ruske produkcije zlata, ki je danes šfciri-Icra* večjega nego v predvojni dobi. Rusija zavzema vedno odličnejše mesto v svetovni produkciji zlata. Dočim je v zadnjem letu pred vojno produkcija zlata v Rusiji znašala le 52 milijonov rabljev, je leta 1933 narasla na 100 mildjonov, lota 1934 na 144 milijonov in leta 1936 na 201 milijon zlatih rubljev, kar predstavlja v našem denarju vrednost 7 in tri četrt milijarde dinarjev. Pridobljeno zlato je Rusija zadnja leta po večini izvozila v imoeemstvo za plačilo svojih znatnih obveznosti. Poleg gornje vsote pa je upošteva:-; še dotok zlata v tako zvamih »Torgsin« trgovinah, ki so sedaj ukinjene in so prej prodajale živila in razne potrebščine proti plačilu v tujih valutah in plemenitih kovinah. V 4 letih obstoja teh trgovin je prišlo iz naroda na blagajne teh trgovin 200 milijonov rubljev starega zlata in plemenitih kovin, ki so jiih doslej hranili. Znaitno povečanje produkcije v zadnjih letih pripisati ogromnim investicijam v zlatih rudnikih v cilju mehanizacije proizvodnje, na drugi 9trani pa delovanju privatnih iskalcev zkita, ki gredo na lastno pest v skupinah po 100 mož iskat zlato, zlasti v naplavinah rek. Danes se ceni, da se peča v Rusiji okrog 300.000 ljudri z iskanjem zlata. Sovjetska vlada je spoznala koristi, ki jih ima od takega pridobivanja zlata, slonečega na privatni iniciaitivi in sedaj oskrbuje te Itjudi z orodjem in živili predvsem v takih krajih, kjer se pridobivanje zlata na industrijski način ne izpača Pri obstoječem gospodarskem redu v Rusiii so ti iskalci zlata prlmarnu' dobljeno zlato oddattoj državi, ker 9a praktično ne nvveio drugače vnovčiti. V ce'oti je d*nes v Rusiji "pri prodiikciri zV* 609000 l.iudv in sicef preko vse Sovjetske Rusije med Volgo tn TihVn oceanom »«M»M»»t»«»»»»M Gosoodarske vest! K povišanja carine na uvoz železnih cevi. V začetku decembra je bila, kakor znano, na podlagi odloka ministrskega sveta povišina uvozna carina pri uvozu ■ železnih cevi in delov za spajanje teto cevi, in sicer pri kovanih valjanih in izvlečenih ceveh v neobdelanem stanju od 12 na 28 zlatih Din m pri obdelanih od 15 na 35 zlatih Din. Pri neobdelanih ceveh iz litega železa je bila povišina carina od 6 na 10 zlatih Din, pri obdelanih pa od 8 na 12 zlatih Din. Občinska podjetja v naši dr- žavi so imela, ko je stopilo to povišanje v veljavo, naročenih v inozemstvu večje količine železnih cevi (za v do vod ki plin), zato je ministrski svet sedaj na predlog finančnega ministra odredil, da se plača železne cevi in dele za spajanje cevi, ki so jih občine naročile pred 5 decembrom 1935 še carina po postavkah, ki so veljale do tega dne. V primerih, kjer je bila že pobrana višja carina, bo razlika preveč plačane vrnjena. Izgube francoskih obUgaclonarjev. Zadnje dni so se 6uli ponovni glasovi, da namerava Francija dati Rusiji večje posojilo. Te vesti so izzvale v Franciji ogorčene proteste od strani imetnikov starih ruskih obligacij, ki so danes skoro brez vrednosti. V francoskih listih so se razvile žive polemike o tem vprašam ju in sedaj mnogo citirajo podatke iz letnega poročila komisije za zlata posojila za leto 1935. To poročilo navaja med drugim, da so Fran. cozi v 30 letih pred izbruhom svetovne vojne investirali v inozemstvu preko 40 milijard zlatih framkov odnosno 200 milijard današnjih frankov (600 milijard Dim) to je trikratna vsota današniih zlatih rezerv Francoske banke. Gre predvsem za posojila, ki so jih vpisali francoski privatniki. od katerih so zlasti predvojna ruska posojila danes brez vsake vrednosti, ker Sovjetska Rusija, kakor znano, ne priznava obveznosti iz dobe carske Rusije. Ta predvojna zlata posojila, dana inozemstvu, bi morala danes domašati francoskim obligaciomarjem 10—12 milijard frankov na leto na obrestih in amortizaciji, dejansko pa donašajo le dve milijardi. = Zakonski načrt proti Bati \ Franciji. Kakor poročajo iz Pariza, je bil francoski zbornici predložen načrt zakona, ki določa da se v prihodnjih treh letih brez pred-hodnega dovoljenja od strani trgovinskega ministrstva ne sme zgTaditi nobena nova tvornica čevljev in tudi ne povečati, preurediti ali preložiti nobena že obstoječa tvornica Tudi ustanovitev novih proda-jalnic za nadrobno prodajo naj bo vezana na posebno dovoljenje. Namen tega zakonskega načrta je, da se francoska čevljarska industrija zaščiti pred nameravanim razširjenjem Bafovih obratov. Tvrdka Bat'a je v zadnjih letih uredila številne prodajalne v Franciji, lani pa je v HeMo. courtu ustanovila lastno tvornico, katere produkcija se stalno dviga. V zadnjem času so bili v bližini Vernon-Sit. Marsela v departementu Eure nakupi jen a velika zemljišča za zgraditev druge Bat'ove tvornice. = I nožem c i pridejo na dražbo kožuhovine v Ljubljani dne 27. t. m. Da očuva-mo dober glas našega trga, jim moramo nuditi čim večjo količino dobrega blaga. Oddajte kožuhovino nemudoma »Divji kožic, Ljubljana, Velesejem. = Poravnalno postopanje je uvedemo o imovini Henrika Florjančiča, mizarja, im Marije Florjančičeve, posestnice, Vižmarje 6 (poravnalni upravnik Iv. Sedlar, trgovec s spec. blagom, Ljubljana, Linhartova 4; poravnalni narok 14. febr. ob 9., prijavni rok do 9. februarja). = Likvidacija. V likvidacijo je stopila Jugoslovenska tvornica vozlanih preprog, družba z o. z. v Ljubljani, azeho mdihuv dgovc mlhwy mlhwy mlh\vy Borze 2.4. januarja Na ijuuijanskd borzi so oficielni tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza Pariz se je za malenkost popravila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 9.33—9.34, angleški funti pa 256.20—257.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.3750, v angleških funtih po 25/, v grških bonih po 29.8750, dočim so se španske pezete nudile po 6.74. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 14.40, v Beogradu je bilo povpraševanje po 14.25, v Zagrebu pa po J.4.50. Za ultimo januar so bili nemški klirinški čeki v Zagrebu zaključeni po 14.17, za ultimo februar pa se je nudil denar po 14.15. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 354 (v Beogradu po 352.50). Promet je bil še v 7®/« investicijskem posojilu po 76 in 77 (v Beogradu po 78—79), v 7°/o Blairovem posojilu po 71.50 (v Beogradu po 72), v 8»/« Blairovem posojilu po 81 (v Beogradu po 82) in v 7®/o Seeligmannovem posojilu po 79.50 (v Beogradu po 79). Devize Ljubljana. Amsterdam 2971—2986.60, Berlin 1756.0B—1769.95, Bruselj 739.18—744.24, Curih 14M.22—1431.29, London 215.91 do 217.97, Ne\vyoirk 4J3o.79-1373.il, Pariz 288.30—269.79, Praga 181.19—182.30. Curih. Beograd 7, Pariz 20.25, London 15.1950, Newyork 307.125, Bruselj 51.59, Milan 243750, Madrid 41.95, Amsterdam 280.60, Berlin 123.55, Dunaj 57, Stockholm 78.35, Os.o 76.35, Kobenhavn 67.85, Ptraga 12.72, Varšava 57.81, Atene 290, Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352—354 za febr. marc 352—364, za april-maj 354 M., 4% agrarne 46 den., 6% baglu-&e 64 dem., 6% dalm. agrarne 41 bi., 7% stabilliz. 77 den., 7% Blair 7130—72, 7% Drž. hip. banka 79.50—8050. 8% Blair 80.75 do 81.25: delnice: PAB 235—238. Trboveljska 125 den., Šečerana Osijek 130 b". Beograd. Vojna škoda 352.50—353 (352.50) za marc (353), 6% beglučke 64.25—6450 (64.50). za ultimo 62.50—63. 7% in vest. 7R.50_79.25 (78—79). 7% stabiliz. 7850 bi.. 7% Blair 72—72.75 (72). 8% RW «2—*2.50, (82). 7% Dr?, him. banka — (79) PAB 233 do 2M <">32.50—33350). mmmm ' tgovfis* tržišča 7JTO + Chicago, 22. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.375, za julij 88.875, za sept. 87.375; koruza: za maj 60. + Wlnnipeg, 22. jan. Začatmi tečaji: pšenica: za maj 8S.125. -)- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca prijazna Pšenica: bnška in sremska 170—172.50: baška, ladja Tisa 176 —178, ladja Begej 175—177; slavonska 173 —175; banatska 170—174. Oves: baški. sremski. in banatski 139—141. Ječmen: bašk' iti sremski 64 tec 132.50—137 50 Koruza: baška in sremska 117—119; banait-ska 116—119. Moka: baška in ba-maUfca »Og« in »fl^g« 252.50—272.50, »2« 232.50—252.50; »5« 312.50—332.50: »6« 192.50—212.50: »7« 157.50—167.50; »8« 110 —115 Otrobi: baški, sremski im banatski 99—101. Fižol: baški beli 215—220. -L Budimpeštanska terminska borza (22. jan.) Tendenca mirna. Pšenica: za mo-rc 18.00—18.02. za maj 18.28—18.29; koruza: za maj 15.72—15.74. BOMBAŽ -f Llverpool, 21. jan. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 5.93 (prejšnji dam 5 91), za julij 5.77 (5.74). + Newyork, 21. jan. Tendenca statoa. Zaključni tečaji: za jam. 11.76 (11.61), za julij 10.74 (10.68). « KINO SLOGA Telef. 2730 Premiera senzacionalnega velefilma KRIK SVETA Zgodovinski dogodki od leta 1895. dalje v besedah in slikah. Sarajevski atentat in svetovna vojna. Posneto po originalnih dokumentih iz tajnih arhivov. Zgodovinske osebnosti iz svetovne vojne in slike povojnih dogodkov. Ruska revolucija. Fašizem in hitlerizem. Najaktualnejši film naše dobe. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri- Vestnik ZKD Centralni odbor ZKD otvarja z današnjim dnem v >Jutru« stalno rubriko, namenjeno organizacijskemu delu zveze in njenih članov. Vestnik bo uvrščen v list vsak petek na strani 7., kar naj člani in funkcionarji ZKD izvolijo vzeti na znanje. Rubrika je določena predvsem za notranje poslovanje zveze in bo prinašala obvestila, sporočila in naznanila, tičoča se zborovanj, sestankov in predavanj, ki jih prireja zveza ali njeni člani. Pri tej priliki je treba opozoriti članstvo, da naj se kakršnekoli objave ne pošiljajo na uredništvo lista, marveč na centralni odbor ki si pridržuje končno redakcijo vsake' objave. Pripominjamo pa da se bodo želje po objavi notic lahko vpošrtevaJe samo v primeru, ako prejme centrali odbor besedilo nameravam^ objave vsaj do srede opoldne. Vsaka notica, ki bi prišla kasneje bo morala zaradi tehničnih ozirov čakati do prihodnjega petka, naj je nje vsebina še tako mujma. Poleg čisto notranjega organizacijskega značaja bo imel vestnik budi nalogo, da o deLu ZKD obvešča širšo javnost, ki doslej ni dovolj poučena o ogromnem delu zveze in zato njenega prizadevanja često pravilno ne ocenjuje. S tem, da si je cen-traini odbor zveze izposloval stalno rubriko in dal svojemu delu širšo puhliciteto, pričakuje, da se bo zanimanje napredne javnosti za delo zveze močno povzdignilo kar bo omogočilo zvezi delovanje še na Širši osnovi. V tem pogledu bo odbor hvaležen za vsak nasvet in pobudo, tičočo se kulturnega dela med našim ljudstvom. Pri tej priliki se centralni odbor zahvaljuje direkciji »Jutra«, ki je rade vodje tn brez oklevanja odredila >Vestniku ZKD« dovolj primernega prostora v svojem uglednem listu. Centralni odbor ZKD v LJubljani. * Vsem knjižnicam sporočamo, da smo knjige, ki smo jih imeli v zalogi, razdelili med o116 knjižnice, ki so na našo tozadevno okrožnico do stavljenega roka odgovorile in nam poslale zahtevano statistiko. Na naknadn« prošnje se nismo mogli obirati: kdor izvršuje svoje doižno-sti, ta sme uveljavljati tudi svoje pravice- _ Pozivamo vse knjižnice, ki nam statistike še niso poslale, da to store čim preje, ker želimo zaključiti pregled delovanja ljudskih knjižnic do konca januarja. — Vsaka knjižnica naj pošlje budi prepis imenika knjig, ki jih poseduje, da bomo vedeli, katerih knjig ji primanjkuje, in da jih pošljemo, čim bomo imeli večjo količino čtiva zbranega. — Prosimo one knjižnice, ki imajo dobro ohranjene knjige, a se jih čitateUi ne poslužujejo da nam jaih pošljejo v zameno. Sporočamo vsem knjižnicam, da smo dali tiskati pole za izposojanje knjig, katere smo uvedli leta 1923. Knjižnice jih dobe pri naši centrali proti plačilu. Knjižničar. * ZKD opozarja vsa včlanjena društva, katera niso še poravnala članarine, da to čim preje store. Po ustoličenju novega kralja Proklamacija novega angleškega vladarja po ceremonijeln Iz 12. stoletja — Kralj Anglije nikoli ne umre — Prva dama na novem ■;;;;;;;;;;;;;;;;■■;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; dVOTU — Kronanje Šele po preteku Žalne dobe S smrtjo kralja Jurija y. je prešla kraljeva čast in oblast v Veliki Britaniji avtomatično na pokojnikovega prvorojenca, princa Waleškega. Novi kralj bo vladal pod imenom Edvard VIII., ki si ga je sam izbral izmed svojih imen Edvard, Albert, Kristijan, Jurij, Andrej. Patrik, David. Izklicanje princa Waleškega za vladarja Anglije se je izvršilo v torek po prastarem ceremonijelu v senžemksi palači, kjer je doslej bival in živel enainštiridesetletni prestolonaslednik. Za ta svečani akt so sobane v palači prevlekli s škrlatnordečim suknom-Ceremonijel proglasitve prestolonaslednika za kralja je zelo star in izvira še iz dvanajstega stoletja. Pri tej ceremoniji sodeluje deset Članov angleške visoke aristokracije, ki nosijo deloma še stara francoska imena. S trobentači na čelu jahajo v mesto, kjer oznanjajo glasniki, da ie zasedel državni prestol novi kralj. Zupan Londona jim odpre mestna vrata, da lahko vstopijo. Ta procedura se ponovi tudi v drugih večjih angleških mestih, posebno v Glasgowu, Llverpoolu in Edinburghu. Proklamacija se izvrši z zelo slikovitim sprevodom v katerem so poleg velikašev londonski župan in drugi visoki dostojanstveniki. Glasniki oznanjajo medpotoma najprej smrt starega kralja, nato pa zasedbo preftola po novem vladarju. Proklamacija o ustoličenju novega kralja se najprej prečita z balkona palače St. Jamesa. Potem se začne sprevod pomikati po ulicah. Pri Tem-ple - baru, kjer je vhod v City of London, se glasniki v obleki z zlatimi našivi ustavijo. Maršal mesta jih vpraša: »Kdo prihaja?« Lord major, londonski župan, stopi s spremljevalcem naprej ter reče kraljevo ime. Glasniki se nato razkropijo na vse strani in ponove svojo proklamaciio pri Cha-nery Lane, na Flet Streetu in končno na stopnišču Royal Exchangeja. kjer izustijo zgodovinske besede: »The King is dead, long live the King!« Sprememba na prestolu je po tradiciji angleške države tudi edini povod, zaradi katerega se morata parlament in lordska zbornica sestati avtomatično. ne da bi bila sklicana. Poslanci in lordi se zberejo v Westminstru. Čim zvedo za kraljevo smrt. so poslanci in lordi obvezani, nemudoma odpotovati v London. Po smrti kralja Edvarda VII. 1. 1910 so se v prestolnici zbrali že štirinaist ur po vladarjevi smrti. Potem priseže parlament novemu kralju zvestobo. Ministrski predsednik predlaga dve resoluciji: prva izraža novemu kralju sožalje zaradi smrti njegovega prednika, druga pa ga pozdravlja kot novega vladarja in mu želi vso srečo. Obenem izrazita parlament in lordska zbornica sožalje najožjim sorodnikom kralja, v sedanjem primeru kraljici Ma-ry. Po sprejetju teh resolucij imajo ministrski predsednik in voditelji opozicionalnih Telesni zdravnik pokojnega angleškega kralja Jnrija V. lord D a w s o n of Pee in specialist za srčne bolezni, sir Mamice Cassidy strank spominske nagovore, potem odidejo v VVestminster, kjer prisostvujejo žalnim svečanostim. V Angliji ne sme nihče reči »Kralj je mrtev«, marveč v sedanjem primeru sa-»Kralj Jurij je mrtev«, kajti kralj Anglije ne umre nikoli. V trenutku smrti starega kralja ima Anglija vedno že novega kralja v osebi prestolonaslednika. Ker je novi kralj Edvard VIII. samski, vlada v Angliji in inozemstvu veliko zanimanje, kdo mu bo nadomestoval soprogo, ki je nima. Ni dvoma, da bo mesto prve dame na angleškem dvoru zavzela kraljeva mati, kraljica - vdova Mary. mesto za njo pa kraljeva princesa, tako ,da bosta obe izpolnili prostor prve in druge lady angleškega imperija. Odprto je tudi vprašanje, kje bo novi kralj rezidiral Mogoče je namreč, da kraljica ostane v Buckinghamski palači. V tem primeru bi se kralj Edvard ne preselil, temveč bi ostal v palači St. Jamesa, kjer je bival doslej. Če pa bi se kraljica - vdova umaknila v Malborough House, kakor je storila kraljica Aleksandra po smrti Edvarda VII. bi si novi kralj izbral za bivališče Buckinghamsko palačo. Kronanje novega kralja se izvrši šele po zaključku žalnih svečanosti za pokojnim su-verenom, v konkretnem primeru šele po devetih mesecih. Pokojni kralj Jurij V.je bil n. pr. kronan leto dni po očetovi smrti. Kronanje novega kralja za cesarja Indije se izvrši v Delhih. Če pa je vladar zadržan in ne more potovati v Indijo, se tudi to napravi doma v Londonu ob asistenci indijskih knezov. Pokojnemu kralju Juriju so posadili krono indijskega cesarstva na glavo šele 1. 1912., torej dve leti potem ,ko je že bil na angleškem prestolu. Prijatelj delavskega stanu Novi kralj Anglije je znano velik prijatelj delavskega stanu. L. 1916. ko je bil na Angleškem velik rudarski štrajk, je obiskoval rudarje in njihove družine v stanovanjih ter je podpiral rudarske žene ln otroke. Ne da bi se bil pri tem zavzemal za eno ali drugo nasprotno stranko, je deloval za sporazum in si je stekel velike zasluge, da je prišlo do obojestranskega zadovoljivega kompromisa. Prestofonasledstvo Za primer, da bi ostal novi kralj Edvard VE. samski ali pa da bi bil njegov zakon brez otrok, pridejo za nasledstvo na angleškem prestolu v poštev naslednje osebe: Princ Albert Friderik .vojvoda YorSld, brat princa Waleškega. Princesa Elizabeta, hči YorSkega vojvode, ki ji je zdaj devet let. Princesa Margareta Roža, druga h« yor-škega vojvode in sestra princese Elizabete. Zdaj ji je pet let. Princ Hanry, vojvoda Gloucesterskl, brat Waleškega princa. Princ Edvard Kentski, sin Kentskega vojvode, brata Waleškega princa. Zdaj je star tri mesece. Princesa Mary, vikomtesa Lascelles, sestra Waleškega princa. Lord Lasceles, sin princese Mary, ki mu je zdaj dvanajst let. Pogreb kralja Jnrija V« Truplo kralja Jurija bodo po najnovejših dispozicijah pripeljali danes, v četrtek ix Sandringhama v London na lafeti. Zanimivo je, da je pokojni vladar zatisnil oči v istem gradu, kjer je prišel na svet. Prevoz pokojnika bo izvršen z vsemi svečanostmi, ki gredo suverenu. V Londonu bodo truplo položili na mrtvaški oder v Westminster-hallu. Jurij V. bo ležal na mrtvaškem odru v kraljevem plašču z žezlum in krono. Prihodnji torek ga bodo odnesli v Windsorski grad. kjer leži grobnica angleških kraljev od Henrika VlH- dalje. Do pogrebnega dne so vse javne zabave na Angleškem prepovedane. Gledališča so zaprta, kinematografi počivajo in zabavišča ne sprejemajo gostov. Tukaj bo našel večni mir in pokoj Win d sorski grad s stolpom, ki ga je sezidal Henrik UL Kapelica sv. Jurija v WestmSnstrSkesn gradu Pod njo leži grobnica angleških kraljev. Vanjo se bo pogreznila tudi krsta s truplom pokojnega Jurija V. Kjer se je rodil, tam je tudi umrl kralj Jurij V. UrM Sandringhan^u Mladi princ Ne vem, ali je to bDo v Deauvilleu aH Trouvilleu. Vseeno kje, nekje se je tako primerilo, lahko tudi v Ostendeu ali She-veningenu. Vseh žensk se je polastilo veliko vznemirjenje. Mednje je udarila važna vest, da so bile v najodličnejšem hotelu brzojavno naročene tako zvane »Rajahove sobe«, kjer so se bili doslej nastanili le indski na-bobi s svojim haremom. Vse sobe so znova okrasili in pariški trgovci umetnin so posodili najdragocenejše slike, od Botticellija do najnovejših del Watteaua. Kdo se bo prav za prav nastanil, je bilo težko uganiti, končno se je le čulo, da pride mladi Morgan ali Ford, ki da potuje po Evropi, iščoč sebi primerne neveste. Vse boljše dame so koprnele po vlogi dolarske mamice in so v svojem zanosu že videle sladko svoje dete v zibelki, bogato okovani z dragocenimi, ko golobja jajca velikimi diamanti. Kar tekmovale so z nasveti nadebudnim hčeram, kako bi najsi-gurneje osvojile zavidljivi cilj. Iz Pariza so naročile nove klobuke, čevlje in pikantne, duhovito ukrojene, skoraj prozorne kopalne kostume. Pa tudi dame. .ri niso mislile na zakon, so mobilizirale vse svoje spretnosti, da dostojno sprejmejo visokega gosta. Skratka, vsa aparatura za flirt in koketiranje je bila pripravljena na juriš. In mladi gost je prišel. Bilo mu je okrog štiri in dvajset let. Nežen, vitek, diskreten in plah mladenič je nosil športni dres in s pipico v ustih je spominjal na malega kadeta. Vri gostje so bili edini, da Je nenavadno podoben princu lz Walesa. Potoval je v družbi mentorja, starejšega, visokoraslega gentlemana, ki je kljub vsej spoštljivi uslužnosti imel nekaj avtoritete do' mladega gospoda. »John Brown s spremljevalcem« se je vpisal v hotelsko knjigo. Ljudje niso vedeli, je-li mladi došlec Morgan, Ford, Gould ali Astor. Ni igral ne golfa, ne tenisa, še manj se je zanimal za ženski svet. Kadarkoli so ga zadeli žarki koprnečih pogledov vražje bleščečih oči Evinih hčera, se je vznemiril. Najraje se je zadrževal v blagodejnem somraku knjižnice in čital »Westminster Ga-zette«. Med elito kopaliških gostov je bila tudi stasita madame Anastazija Cmapfleury, še nenavadno dobro ohranjena, bogata vdova po tvorničarju šampanjca iz Reimsa. Njena edinka, lepa, še ne osemnajst-letna Colette je bila brez dvoma najboljša partija na takratnem mednarodnem bračnem tržišču. Temperamentno dekle se je takoj znašlo. _ Bodi brez skrbi, mala Anastazija (v tem družabnem tonu se je hčerka razgo-variala z materjo), jaz hočem zmagati v tej tekmi! »Mali princ iz Walesa« (tako so vsi nazivali zanimivega tuica) mi izvrstno pristoja. Imela ga boš. mala Anastazija, — razume se — kot zeta! — Kako boš ti zmagala, drago dete? Prevelika je konkurenca in t' si še premlada Tn soloh ne veš. kdo ie ta mladenič! — To me najmanj zanima. Vzamem ga, kakršen je. Dostojen, svetski gospod je BfflggaMHaMBSSa Na levi: Grad Sandringham, rojstna hiša pokojnega angleškega kralja Na desni: Policijski straSnlb pred vhodom v grad Sandringham in gotovo bo umel pametno trositi naše imetje. A zdaj grem v knjižnico... Bil je krasen dan tn r čitalnici ni bfk> nikogar. Colette se je na vblez vsa poglobila v »Westminster Gazettec. Kmalu je vstopil mister Brown, svež in elastičen ter takoj opazil priljubljeni dnevnik v dra-žestnih rokah mlade lepotice. Colette je Se malo prelistavala časopis, nakar ga Je z vprav vigrano gradoznostjo podala mlademu gospodu. — Voila! — O, thank jou! — Gospod, ne govorim angleški! — Skoda! Pa kakor vidim, čitate angleške liste! — Zanima me seznam zaročenih. Toliko že razumem angleščino. — O, vi ste zelo duhoviti! In tako sta nadaljevala pogovor o marsičem, seveda o tenisu, polu, boksu, jahti. In mladi gospod je imel lastno jahto... Medtem je vstopil spremljevalec ln oba gospoda sta se odstranila hladno ln rezervirano, kakor dva zelo korektna gentlemana. Mala Colette je gledala za novodobno oblečeno dvojico. H klobuki, te kravate, rokavice in čevlji — vse tin ton. Pustolovci? Izključeno! oomlsli. Oba sta prava, solidna.. In mala Colette je pomirila svojo mater: — Bodi brez skrbi, vse je v redu, da bolje ne more biti. Mladi gospod je poslej izkazoval posebno naklonlenost Ohamnfleurvievima. l etoviški svet 1e to takoi onazH in v«akf> nflhovo lc>wtnin lo snrorviH»'i "PmfllO OČ' Kdo hi s* le mislil, da je mala Colette j zmožna tolike spretnosti in diplomacije. »Mali princ« je zahajal z damama na Izlete. V restavraciji so sedeli skupaj in vse »kandidatke« so krvavečega srca pričakovale objave zaroke. »Princ« in Colette sta res vsak dan pridno čitala seznam zaročenih v »W. G.« in prikupni mladenič je pokazal mnogo znanja o prilikah visoke angleške aristokracije. To je tudi bilo vse. Energična in praktična vdova pa se je odločno pripravila na napad. Kot dobra mati nadebudne hčere Je smatrala za svojo dolžnost podzvedeti pobliže o skrivnostnem tujcu. Ob prvi priliki, ko sta bila s »prinčevim* spremljevalcem sama — mladi par je bil Sel na izprehod — se je madame Anastazija zaupno pozanimala: — Mister John Brown prav za prav ni John Brown, kajne? Tako odkrit mlad gospod ne more imeti tako trivialnega imena? Stari gospod se Je fino in značilno nasmehnil: _ Imate prav, milostiva gospa, mister John Brown res ni John Brown. — O tem sem že odpočetka dvomila. Vsi ga zaradi nlegove izredne sllčnosti z wa-leSkim princem nazivajo »maH princ od Walesa«. Gotovo ste že čuli o tem? — Seveda sem čul. In sličnost je res v»"ka... Gentleman se Je komaj zdržal smeha. — Ali bi mi povedali, dragi eosr»od — laz sem pač — n*«""" mati — kdo je prav za prav »mali pri^e iz Walesa-r ? — Pa dobro! »Mali princ iz Walesa* ni nihče drugI ko nlegova kraljevska visokost — nrinc od Walesa! Vdova tvom**aHa Samnanica iz Reimsa ramt.ottio p ~wfr> h^erlo svetovno k^rtg-Se t'pt» večer In izhrana družba leto-vilčarlev nikakor nI mogla razumeti, zakaj sta tako naglo odpotovali... Ure v sandringhamskem gradiču, ki so doslej vse šle pol ure naprej, so davi navili in uredili točno po Greemvichu. Tako sta odredila kralj Edvard VIII. in kraljica MarV. Ure so doslej Sle stalno za pol ure naprej zaradi nekega zanimivega dogodka. Kralj Edvard VIL je nekoč zamudil viak v London. Da se to ne bi več zgodilo, je za-povedal, da se imajo naravnati vse ure v sandringhamskem gradiču za pol ure naprej, prav tako tudi vse ure v vasi. Tako Je kralj Edvard VII. zmerom redno prišel na vlak. Pokojni kralj je pustil v veljavi ta običaj, novi kralj ga je pa takoj odpravil. Štedite pri vsem, le ne pri zdravju! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE f '+r> f TJ -r/jrfr. 't22£ner>a?zz& roc/a. ONA S SRCEM NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA 2IVUENSKO MOČ ! ANEKDOTA Princ Waleški, sedanji angleški kralj Edvard VTII. je bil med svetovno vojno tudi na bojišču. Lord Kitchener se je sicer temu upiral, princ pa je le znal uveljaviti svojo voljo in tako so ga poslali v činu poročnika na Francosko. Po končani vojni je imel prestolonaslednik v Guildhallu govor in je dejal: »Bil sem v vojni, kjer sem imel čisto majhno, nepomembno vlogo. Toda živel sem štiri leta med možmi in sem s tem tudi sam postal mož.« VSAK DAN ENA »Mamica, mamica, naša psička Je dobila mladiče, pa mi nisi nikoli povedala, da Je Bobtojr njen mož...« (»Vart Hem«) Kulturni pregled Proza Milana Kajča Mladega učitelja Milana Kajča je »službena potreba< zanesla v Slovensko krajino, v Prekmurje. Prej oddaljeni svet mu je zdaj stopil blizu in se mu zaril v duba x vsemi svojimi kontrasti od krajinskega lika do mehkega, panonsko pojočega narečja; od zadnjih ostankov fevdalnega reda do nomadskega življenja ciganov. Pesniško nadarjeni Kajč je sedaj izdal svojo knjigo o Prekmurju »Odmevi ob Muri« — za začetnika tako resno in uvaževanja vredno delo, da ga moremo biti veseli. V fesu, ko se celo slovenska založništva otepajo kratke proze, kakor da bi samo debeli romani imeli še kaj povedati dauašnjemu čitatelju, si je mladi pisatelj naložil bieme samozaložbe. S to nedvomno žrtvijo je prikupno pokazal svojo samozavest in vero v notranjo silo, ki ga je pognala k pisanju. V knjigi »Odmevi ob Muri« je zbranih 24 črtic večidel pripovednega in delno 'na pr. >Cez ravan«) opisnega značaja. V tej kratki prozi, ki se po svojem regionalističnem značaju pridružuje Malešičevim prekmurskim povestim, delu Miška Kranjca in Juša Kozaka »Prekmurskim kolnikom«, skuša Kajč z ene strani prikazati prekmursko pokrajino, z druge pa odkriti in orisati življenje tamošnjih ljudi v vseh neštetih variacijah. kakor jih povzročajo kulturne in gospodarsko-socialne posebnosti. To stremljenje je dalo Kajčevi knjigi enotno obeležje. in čeprav je njegovo doživetje Prek-murja razlomlieno v štiri in dvajset črtic, katerih vsaka je podoba zase, imamo vendar oh čitanju knjige vtisk, da so vse samo deli velike slike. Posamezne črtice pripovedujejo o ribičih na Muri. o obmejnih tihotapcih, o ciganih in njihovem življenju, o prekmurskih Američanih in njihovih nekdanjih in sedanjih usodah, o ljubezenskih in rodbinskih zapletjajih i. t. d. Ce izvzamemo tisto črtico o grofici so vse to prizori iz čisto vsakdanjega življenja, usode majhnih ljudi in lokalno pobarvane variacije na teme, ki K. Slovan. Obveščamo vse člane, da se bo vršil redni letni občni ibor 9. februarja ob 9. dopoldne v gostilni Krušič poleg igrišča. Dnevni red glasom pravil Vabimo vse člane, da se zaradi važnosti občnega zbora sigurno udeleže. »Olimpijski šport« Prva letošnja številka »Olimpijskega športa« je izšla v povečanem obsegu ter ima 20 strani. Vsebina je zelo zanimiva. List prinaša poročila skupščine SSS in lahkoatletskega saveza. S skupščine JLAS prinaša tudi službeni deL, to je važne sklepe. Predsednik saveza g. Ugrinič poziva naše ! olimpijske kandidate, naj se dobro pripravijo i za olimpijske igre. Prav zanimiv je tehnični opis meta kopja v finskem stilu. Temu članku so pridane filmske slike. Članek o fiziološkem delovanju masaže, ki ga je napi- i sal dr. Dolničar, izpopolnjuje članke iz prejšnjih številk, ki jih je ta naš strokovnjak napisat Grga Zlatoper. znani naš veslač in nogometaš, ki študira telesno vzgojo v Varšavi. objavlja zanimivo kramljanje o Ko-sučinskem in o Petkijeviču. Zanimale bodo tudi tehnične, zlasti pa olimpijske vesti. Končno objavlja »Olimpijski šport« kritike o naši najnovejši literaturi. To številko »Olimpijskega športa« toplo priporočamo našim športnikom. Posamezna Številka velja Din 1- Letna naročnina znaša Din 36-— List se naroča v Zagrebu, Draškovičeva ulica 23. Smučarji, posorl Snežne prilike v okolici Kranjske gore. Rateč, Planine na Kraju, na Voglu ter na Krvavcu in Veliki planini so ves ta mesec ugodne, od Sv. Treh kraljev dalje pa celo odlične. Sneg leži v Zgornji Savski dolini do 20 cm visoko, v višjih legah pa je zapadlo na staro podlago 70 cm do 1 m novega snega, ki se je že sesedel ter nudi izredno dobro smuko. Pri vseh teh ugodnih snežnih prilikah je pa nerazumljivo, da niti eden teh krajev nima niti srednjega obiska, akoravno drugje ni snega Koče so oskrbovane ter prirejene za daljše bivanje. Ne odlašajte, zaupajte pojasnilu, ne bo Vam žal. Vremenska poročila Rateče—Planica po stanju včeraj: 1 C, barometer stoji mirno, dežuje, 10 cm južnega snega. Kraniska gora po stanju včeraj: 1 C, barometer stoji mirno, dežuje. 10 cm južnega snega. Vršič, Krnica, Tamar po stanju včeraj: 70 cm srenja. Bistrica—Bohinjsko je-sero po stanju včeraj: —4 C, zelo oblačno, mirno. Pokljuka 21. jan.: 1 C, oblačno, mirno 80 cm južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Krvavec, 20. jan.: 0 C, sneži, za pa dni veter, na dobri podlagi 30 cm južnega snega. Smuka dobra. Zelenica 21. jan.: —1 C, oblačno, sneži, severozapadni veter, na 70 cm podlagi 25 cm novega snega, Smuka dobra. Pohorje, 21. jan.: Pohorski dom, Mariborska koča: —1 C. jasno, mirno, srenja 15 cm. Smuka neugodna. Koča na Pesku : —2 C. jasno, 40 cm sreža, smuka dobra. Senjorjev dom: —3 C, jasno, mirno, 40 cm sreža, smuka prav dobra. Sv. Trije Kralji: —2 C, jasno, mirno, 50 cm sreža. Smuka dobra. Smrekovec 21- jan.: —4 C, jasno, mirno, na 30 cm podlagi 25 cm suhega snega. Smuka idealna. Mozirska koča 21. jan-: —3 C, jasno, na 30 cm podlagi 30 cm pršiča. Smuka idealna. Peca, 21. jan.: —2C, jasno,mirno. 65 cm sreža. Smuka prav dobra. Kofce, 22. jan.: —2, na 80 cm podlagi 10 cm novega snega. Sneži dalje. Smuka prav dobra. RADIO Četrtek , 23. januarja. Ljubljana 12: Ameriški jazz orkestri na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Narodne koračnice in valčki (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Radio jazz. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Sokolsko predavanje iz Zagreba. — 20: Večer pesmi. Sodelujejo: gdč. Carmen Antič (pri klavirju g. Marjan Lipovšek) in Radio orkester. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lirična glasba (Radio orkester). Petek, 24. januarja Ljubljana 11.: Šolska ura: Preko Orne gore, Durmitora in Sandžaka v Sarajevo (II- del g. Josip Lapajne). — 12: Na slovanskem severu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13. Čas, spored, obvestilu. — 13.15; Na slovanskem jugu (plošče). — 14: Vreme*, borza. — 18: Ženska ura: O javnih knjižnir cah in čitalnicah (ga Marija Jezernik). -« 18-20: Od bajke do bajke (plošče). —18.40.' Pravno predavanja: Avtorsko pravo (dr. VI Knaflič). — 19: Čas, vreme, poročila spo red, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Struj« sodobne slov. literature (Ludvik Mrzel). — 20; Prenos Lukačičevih moteta iz Zagreba. — 21: Haydnove skladbe v originalni zasedbi (izvaja komorni trio). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-16:: Gdč. Jelka Igličeva poje s spremljevanjem Radio jaz-za. Beograd 16.10: Pesmi. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 12.15: Plošče. _ Godalni kvartet — 20: Pesmi. 20.30: Zagrebški kvartet. — 22-15: Jazz. — Praga 19.10: Pevski kvartet — 19.45: Orkester. — 20.30: Dramski večer. — 22.20: Plošče. — Varšava 20: Simfonični koncert — 22.45: Ples. — Dunaj 12Orkester. — 15.20: Mladinski koncert. — 16.05: Lahka godba — 17.30: Koncertna ura. — 19.50: Prenos opere »Nižava«. _ 22.35: Lahka godb« orkestra. — 23-25: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Glasbeni kaleidoskop. — 20: Operni večer. — 22-30: Prenos iz Stuttgar-ta. — Miinehen 18: Kakor v Berlinu. — 19.30: Dekliške pesmi. _ 20.10: Operetni večer. — 21.10: Komorna glasba. — 22-20: Program po napovedi. — 22-30: Resna glasba. — 23.30: Iz Stuttgarta. — StuttgartlB: Lahka godba. — 20.10: Vojaški večer. — 22.45: Orkester. _ 24: Nočni koncert Rim 17: Kvartet. — 20.35: Godba na pihala. — 22: Zbori. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! 49 Zane Grey: Teksaški jezdec Duana je izpreletedo- Videl je, da se ponuja prilika. Čakanja je bil vajen, a tu je bilo težko čakati. Gospodična Ruth je ležala v amedievici, in to je bilo dobro. Gospodična Longstrethova je bila odpornega duha; to je utegnilo koristiti Duano-vemiu namenu, a mu je utegnilo tudi škoditi. Dvema razbojnikovima prijemoma se je izmaknila, a tedaj jo je zgrabila njegova sirova roka za bluzo in potegnila zanjo. Krasna rama se je pokazala, bela kakor sneg- Zavpila je- Misel, da jo utegnejo oropati ali ubiti, ji ni bila tolikanj pretresla poguma kakor to sirovo nasilje. Lopov je bil na pol odvrnjen od Duana- Zaradi njega se Duane ne bi bil obotavljal. Toda zaradi nje! Samokres je bil samo za palec od njenih prsi- Duane ni videfl drugega kakor to. Glas, kakor da bi nekdo zalajal, ga je zdramil, da je okrenil glavo. Polkovnik Longstretih je stal v strašni besnosti na hodniku. Orožja ni imel. Vendar ni kazal strahu in je spet nekaj zalajali. Duamov hitri pogled je prestregel razbojnikovo nenadno kretnjo. Dedec je bil videti zmeden. Duane je mislil, da bo ustrelil na Loaigstretha- Namesto tega mu je roka, ki je držala gospodično Longstrethovo za obleko, odnehala- Druga, oborožena roka se je počasi pobešala, dokler ni kazal samokres proti tlom. Duane je po blrskovo izdrl samokres in ustrelil. Krogla je žvižgnila, a sam ni vedel, ali je zadela razbojnika ali je udarila v strop. Nato se je razbojnikov samokres sprožil, ne da bi napravil kako škodo- Razbojnik je padel, kri mu je tekla po obrazu. Duane je videl, da ga je zadel, a svmoenka ga je bila samo »prasnila- Gosipodična Longstrethova je omahnila in bi bila padla, da je ni Duane prestregel. Do zofe je bilo samo nekaj korakov. Na pol jo je odvede! tja, na pol jo je nesel, jo položil ter planil iz sobe na dvorišče im skozi točilnico na vrt. Ne glede na vso naglico je bil previden. V temi je stal osedlan konj. Najteže za lopova, ki ga je bil ustrelil. Njegov pomagač je bil ušel- Duane se je vrnil v sobo in našel tam pravi peklenski hrup. Gostilničar je bil pritekel s senenimi vilami. Očividno je bil pravkar na skednju. Zdaj je rjovč vpraševal, kaj se je zgodilo- Joel, postni voznik, je izkušal pomiriti oropana moža. 2ema enega izmed potnikov je prišla noter in dobila krče- Dekleti sta bili tihi iin beli. Razbojnik Bili je še ležal, ka-kor 3e bil padel. A tisto, kar je Duana najbolj osupnilo, je bila Longstrethova besnost. Polkovnik je rjovel in razsajal kakor ujet lev. Ko je nazadnje za trenutek umol.kmi ,je jel gostilničar z rezkim glasom oporekati- Zakaj tako divjate, človek? Nihče ni ranjen. Vse S1© JC še srečno končalo- Bog mi je priča, da nisem s tema malopridnežema v nobeni zvezi«. »Vrat bd vam moral zaviti!« je grmel Long-streth z glasom, ki se je Duane kar čudil njegovi moči. Ko si je razbojnika natančneje ogledal, je videl, dla mu je bila svinčetnka ogrebla senec, raztrgala velik kos kože na glavi in se nato odbila. Rana ni bila težka, in lopov je že kazal znamenja vračajoče se zavesti- »Spravite ga ven!« je ukazal Longstretih in se nato obrnil k hčeri. Duane je vzel svoj denar in samokres, vrnil tudi drugim oropancem, kar je bilo njihovega, in prepustil ranjenca gostilničarju in poštnemu vozniku, M sta ga odnesla iz sobe- Gospodična Longstrethova je vsa bleda, a zbrana sedela na zafi, kjer je počivala tudi Ruth, ki jo je bal menda polkovnik zanesel tja. Zdaj je ležala čisto pri miru; oči je imela temno zasenčene, obraz bled in moker. Polkovnik je bil videti vljuden in prijazen do svojih dam Prigovarjal je gospodični Rutih in jo tolažal. Trdil je, da prigoda ni bila tako nevarna, kakor je videti, in ponavljal, da se mora naučiti poguma, v teh krajih, kjer se utegne vsak čas kaj zgoditi- »Ali vam morem biti s čim v pomoč?« je skrb-ljivo vprašal Duane. »Hvala lepa«, je odvrnil polkovnik- »Mislim, da ni nobetnega posla za vas. A dajte, zabavajte ti dve prestrašeni dekleti, jaz pa stopim pogledat, kako je s tem debelofflavim razbojnikom«. Ponovil je dekletoma, da ni vež nobene nevarnosti, in odšel. Gospodična Longstrethova je sedela na svojem mestu in se z eno roko držala za raztrgano bluzo, drugo je pa pomofifla Duanu- Nerodno jo Je prijel zanjo, in čuden občutek ga je izpreletel. »Življenje ste mi rešili«, je rekla s težko, Ijiibko resnobo- »Ne, ne«, je odvrnil Duane. »Ta človek bi vas brl utegnil obumkati in raniti, več pa gotovo ne«. »V njegovih očeh sem videla umor. Mislil je, da imam pod bluzo nakit. Njegovega dotika nisem mogla prenesti- Branila bi se bila. Moje življenje je bilo prav gobovo v nevarnosti«- >Ali ste ga ubili?« je vprašala Ruth, ki je leže poslušala ta razgovor. >Ne, našem Sa nevarno ranil«. '»Vesela sem, da je živ«, je rekla gospodMna Longstrethova in se zgrozila. »Moj namen je bil zelo neusmiljen«, je Duane nadaljeval- »In stvar je bila kaj sitna zame. Zakaj vidite, mož je bil na pol pijan, in bal sem se, da se mu samokres ne bi sprožil- Tak nepreviden norec!« »In pravite, da me niste rešili!« je hitro odvrnila gospodična Langetethova. »Hm, pustiva to,« je rekel Duane. »Nekaiko bo že res, da sem vas rešil«. »Povejte mi vse, kako je bilo«, je dejala gospodična Ruth, ki jo je sla/bost hitro minevala. Duane je v precejšni zadregi kratko opisal dogodek s svojega vidika. »Torej ste ves čas stali na mestu in držali roke kvišku in mislili samo na to in čakali samo tega, da bi mogli izdreti samokres?« je vprašala gospodična Ruth- »Tako nekako je menda bilo«, je odgovoril. »Sreča za naju, sestrična«, je zamišljeno dejala gospodična Longstrethova, »da je bil ta gospod slučajno v sobi. Papa se nevarnostim smeje. On menda misli, da ni bilo nič. Potem je pa vendarle zdivjal«. »Ali potujete z nami v FašrdaSe ?« je vprašala Ruth in mu ljubeznivo pomolila roko- »Jaz sem Ruth Herbentova, to Je pa moja sestrična Ray Longstrethova«. »Isto pot imamo,« je v zadregi odvrni Duane. Sam ni vedel, kako naj se vedle ▼ tem položaju. Nato se je polkovnik Lomgstreth vrnil. Dokaj napeto je fvoščal Duanu lahko noč in odvede! dekleti. CENE MALIM OGLASOM Po SO par aa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.-— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In teoltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—b Ponudbam na šifre ne.prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« 1 - odgovor, priložite 5* ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, ti&oča se maHli oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda t Din. gl. odd. Jutra pod »Znam šivata«. H501-1 Akviziterko igčemo, z dobrim nastopom, dobrim govorom in energično, za obisk privatnih strank v Ljubi jam. Po-m*ibe pod »Nikaka prodaja« na ogl. odd. Jutra, U384wl Vsaki beseda 50 p-T? davek Oin. ta dajanje naslova S Din. aajmanjš) cnesek 12 Din. Trgovska pomočnica stara ,1S let, zmožna gospodinjstva in nekaj nemščine, želi premenšta mesto. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vestna moč«. 1534-3 Mlada frizerka vajena vseh frizerskih dal, išče službe. Novak Branka, Trbovlje H/38. 1C71-2 Jk Potfk Beseda I Lin Javek 3 Oio. *» Šifro al) dajanje laslova S Din Najmaaj$) mese>r 17 Din Akademičarka bi mStruirala nižješolca (niržješolk r>) za stanovanje. CSenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademičarka«. .1096-4 Italijanščino poučuje absolventinja italijanske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1)500-4 IJ * Beseda I Din. davek 3 Din sa iifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI cnesek 17 01» 800 do 1000 m3 suhih desk, 30 do 100 m.'m debeline, prodam po ugodni ceni, tudi na knjižice. Mairtinec, Ljubljana, Pruie. 1S48-6 Manesmannove cevi dobro ohranjene, premer 50 m/m, proda Pr. Belič, pri Jugmhitz, Beljoška 4. 1057-6 Beseda I Din. iavek $ C n. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din NajmanjSI cnesek 17 01* Ford športna tipa poceni naprodaj. Poii-zve ae pri »Aeroputu, Ljubljana, aerodrom. Telefon 36-31. 3046-10 Tovorni avto »Blitz«, 3 tnoaki, še dobro ohranjen, takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Cedjii pod značko »Ugodna prilika«. 11504-10 Beaeda I Din. lavek 3 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Dla Šivalni stroj pogTezljiv, skoraj nov, z okroglim čolničkoan, kateri tudi Mika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr-Seva 36. 15183-39 Šivalni stroj dobro ofcnamjen, prodam zelo poceni. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 1576-39 Kapital Seseda I Din davek * Din. tn Sitro ali dajanj« .aslova 1 Din Najmanjši -neark 17 Din Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavodov, prodaste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor, Za odgovor Din 3 znamk. M70-1J8 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica ivorakova ul. 3. 1067-ai Stanovanja Dve sobi s kopalnico ia pritiklinama, v visokem pritličju, blizu tramvaja, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oeeba«. lS8S-21a Stanovanje enoeobno večje ali dvosobno manjše, iščem, marec, april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačaim trome-sečno«. 13?S-i31a Sobo odda Beseda I Din. davek J Din, ta iifro ali dajanje naslova J Din NajmanjSI toesek 17 Din. Sobo strogo seperirano, v oeintru, oddam boljšemu zakonskemu paru ali gospodu 8 hrano. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 1692-23 Opremljeno sobo lepo, oddam gospodično. Naslov v v®eh poslovalnicah Jutra. 15177-23 Čemu trpeti muke, povzročene od kur)ib očes, ki bodejo in pečejo, ter od zateklih nog, bolečih žuljev tn oteklin? Storite Se danes po nasvetu tega zdravnika in rešite se tega trpljenja za vedno. Nabavite »i pri svojem lekarnarju zavoj Saltrat Rodella, znanega in slovitega sredstva. Dodajte ga vodi v toliki meri, da bo dobila voda mlečno barvo. Pomočite noge v to močno kisikovo kopel; takoj, ko zdravilne soli prodro v kožno tkivo, boste občutili olajšanje. Oteklin m občutka, da nekaj peče, ne bo več v eni ali dveh minutah. Po nekaj kopelih se bodo kurja očesa tako omehčala, da jih lahko odstranite s koreninami. Po eni kopeli s Saltrat Rodellom boste lahko dosti kilometrov prehodili z ugodnimi občutki. Uspeh ie zajamčen. Separirano sobo lepo, odJutra« AdoJt Ribnik«. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeriek. - Za taaeretnl del je odgovoren Aloji Novak. - Vrt v £4aNJani