Leto XXIII., št. 224

LjoUjana^ sreda i. oktobra 1943

(Jpravmšcvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon U. 51-22. 3123 31-24
Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon il. 31-22 do 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poStno* čekovnem zavodu it. 17.749, ra ostale kraje
Italije Servizio Conn Con. Post. No 11-3118
Ir b a ) a ritk dan razen ponedeljka
Naročnina znaSa meiefna Lir U.—v za inozemstvo vključno * »Ponedeliskim Jo« crom« Lil 36.50.
(Jtediiiltf o t Ljubljana. Puccinijeva ulica fe. 5. — Teiefoo
ttev. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopisi « e ne vračajo.
1
Cos von deutschen Truppen besetzt
7 SchiHe mit 59.000 Brt. und 1 feindlicher Zerstorer an der nordafri-
kaniseher Kiiste versenkt
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 5. Okt. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Am Kubanbriickenkopf \vurden starke Durchbrachsangriffe der Sowjets blutig abgeiviescn.
Am mittleren Dnjeper und an eimgen Sls-llen der nordlichen Ostfront scheiterten ortliche Angriffe des Feirdes. Dabei kani es besonders im Gebiet dt r Pripjetmiindung und \vestlirh Smolensk zu heftigen Kamp-fen, die zum Teil noeh andauern.
In Suditajien verstarkte der Feind sel-nrn Druck gegen den Ostabselinitt der Front und landete gleichzeitig bis hinter unsrrer Front bei Temioli. Stiirkere deu-tsehe Kratte Ind zum Gegenangriff ange-trefcen.
Im Anschluss an die Ueberfiihrung sam-tlicher auf Sardirien eingesetzter deutscher Truppen nach Corsika v.urde nun auch d»e_ se Insel befehlsgemass geraumt und alle Truppen einscliliesslich hrer schvvere.« \Va-frn, Ge.-ehiitze, Panzer, Kraftfahrzeuge und a.'Ie:n Gerat auf d.is Festland iiberge-»etzt. Unter Fiihrung der General'eut-nante VVanger und Etferling, der als letz-ter mit seinem Štabe die Insel verliess, Lst hier ini stiindisren Kampf gegen nachdriin-gende Brdoglio.truppeu, Gaullisten und Amerikar r, urd gegen eine starke feindliche Ueberlegenheit ?ur See und in der Luft erneut rine einzigartige Leistung voil-braeht \vorden. Nieht einmal d;e Einschif-fung unserer letzten Sprengstrupps komite der Gegner verhindern.
Ebenso wie die unter Fiihrung von Kon-treadmiral Mengsten-Bohlken und Kapitan zur See Engelhardt stphende Verbande der Kriegsmarine, die meist mit Kleinschiffs-raum die gewaltige l ebersetzleistung voll-braehten: batten sich Transpcrtverbande der Luftvvaffe besonders ausgezeichnet. Die eigemen Verluste bei der gesammten Ope-ration si t: d ausserst ge.ing,
Am 3. Oktober begann im ostlichen
Mittelmeer eine Landungsoperation aller \Vehrmachtsteile gegen die nordlich Rho-dos gelegene Insel Cos. In zweitagigen Kampfen wurde der Widerstand des Fein-des zerschlagen und die Insel besetzt. 600 Mann der britisehen Bcsatzung und 2500 Mann Badoglio - Truppen vvurden gefan-gengenommen, 40 Gcschiitze, 22 Flugzeu-ge und ein Schiff erbeutet. Die Saube-rung der Insel von letzten zersprengten Teilen des Feindes ist im Gangc.
Deutsche Unterseeboote versenkten im Mittelmeer vor der nordafrikanisehen Kiiste aus gesicherten feindlichen Ge-leUziigen 7 Schiffe mit 59.000 BRT. und einen Zerstorer. Kampffliegerverbande griffen im gleichen Seegebiet einen Ge-leitzug an und beschadigten nach biseher vorliegenden Meldungen 8 grossere Schiffe schvver.
Feindliche Fliegerverbande unternah-men wiihrend des Tages und in der Nacht Terrorangriffe gegen Orte im Rhein -Main - Saargebiet. Besonders schwer wur-den die VVohngebiete der Stadt Frankfurt am Main getroffen. Weitere Zerstorungen \verdcn aus Offenbach. Mannheim, Lud-v.igshafen. Worms und Saarlautern gcmel-det. Von Luftverteidigungskraften vvurden gestern 41 feindliche Flugzeuge, vorvvie-gend schwere Bomber abgeschossen.
Die deutsche Luftwaffe fiihrte in der vergangenen Nacht eine Reihe von Einzel-angriffcn gegen wichtige Objekte in Eng-land durch.
An der westfranzosishen Kiiste kam es in der Nacht zum 4. Oktober zu einem Gefecht zwischen leichfen deutschen See-streitkraften und britisehen Zerstorern. Ein feindlicher Zerstorer wurde torpe-diert und auf einigen anderen zahlreiche Artillerietreffer erzielt. Der dentsehe Ver-band kehrte mit gerin^en Schaden in sei-nen Stiitzpunkt zuriick.
m čete so zasedle otok Kos
7 lažij s $9.000 tonami in 1 sovražni rušilec {potopljene
cb severni afriški obali
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. okt. Nemško vrhe-vno povelj^štvo objavlja:
Na kubanskem predmostju so bili krvavo zvrnjen i prodorn i napadi sov jetskih čet.
Ob srednjem Dnjepru in na nekaterih točkah severnega dela vzhodne fronte so se izjalovili krajevni napadi sovražnika, Pri tem je prišlo z-'tis t i na področju izliva Pripjeta i:i zapadno cd Smolenska do hu-t.:h Ijojet, ki deloma še trajajo.
V	južni Italiji je sovražnik ojačil svoj pritisk na vzhodni odsek fronte ter se ob- ; em m izkrcal tik za našo fronto prš Termo. ; 15ju. Močnejše nemške sile so nastopile v | protinapadu.
V	zvezi - prevozom vseh na Sardiniji delujočih nemških čet na Korziko je bil sedaj tudi ta otok na temelju povelja izpraznjen, vse i -te pa vključno z njihovim težkim or < : i, topovi, o klopnimi in drugimi avtomobili ter z vsem orodjem, prepeljane na kopnino. 1'od vodstvom generalnih poročnikov \Vangerja in Etterlinga, ki je s svojim štabom kot zadnji zapustil otok. so se tu nemške v stalnem boju preti priti-skajočim četam badoglijevcev, degaidistov in Američanov ter proti močni sovražnikovi premoči na morju in v zraku znova edinst. no izkazale. Sovražnik ni mogel preprečiti niti ukrcanja naših zadnjih čet, ki so razbijale naprave.
Enako kakor pod vodstvom kontread ni-rala Slengsten-Bochlken in kapitana Engelhard; i stoječi oddelki vojne mornarice, ki so pretežno z najmanjšimi ladjami izvršili ogromni prevoz, so se posebno odlikovali prevozni odde.'ki letalstva. Lastne izgube p.-i celotni operaciji so izredno majhne.
Dne 3. oktobra se je začela v vzhodnem Sredozemlju izkrcevalna operacija vseh delov oboroženih sil proti otoku Kosu, ležečem severno od Rod,osa, V dvodnevnih bojih je bil odpor sovražnika razbit in otok zaseden. 600 mož britanske posadke in 2500 mož Badoglijevih čet je bdo ujetih, 40 topov, 22 letal in ena ladja pa je bilo zaje. tih. Čiščenje otoka zadnjih razpršenih delov sovražnika je v teku.
Nemške podmornice so na Sredozemskem morju pred severno afriško obalo v zavarovanih sovražnih konvojih potopile 7 ladij s skupno 59.000 tonami ter en rušilec. Oddelki bojnih letal so na istem morskem področju napadli konvoj ter po dosedanjih poročilih težko poškodovali 8 večjih ladij.
Sovražni letalski oddelki so podvzeli v teku dneva in noči ustrahovalne napade na kraje v področju Rena, Mene in Saare. Posebno težko so bili prizadeti stanovanjski deli mesta Frankfurt ob Meni. Nadaljnje opustošenje se javlja iz Offenbacha, Mannheima, Ludvvigshafna. VVormsa in Saarlauterna. Protiletalska obramba je včeraj sestrela 41 sovražnih lelal, po večini težke bombnike.
Nemško letalstvo je izvršilo preteklo noč niz posameznih napadov na važne cilje v Angliji.
Ob /apadni francoski obali je prišlo v noči na 4. oktobra do boja med lahkimi nemškimi pomorskimi bojnimi silami in britanskimi rušilci. En sovražni rušilec ie bil torpediran, na nekoliko drugih pa je bilo doseženo mnogo topniških zadetkov. Nemški oddelek Ke *e z neznatno škodo vrnil na svoje oporišče.
3Ls impp2 tefleiche haimo eecispata Pisala
di C&s
7 Ka vi di 59.©©© tesrai. e 1 a£S©3id3tž presso la
Dal Ouartiore Generale del Fuhrer, 5 ot- i tobre. I! Comado Supremo tedesco comu- j
rica:
Sulla testa di ponte del Cuban sona stati j sanguinosamente respinti attacchi di infil-trazione sovietici.
Sul N pro i-eiitraic e in certi puntl lir! settoro sett; ntrionale del fronte orientale seno i:-iiiti attacchi i.emici locail. N» la zona dello sho«oo del Pripiet e ad ovest rti Smolensk ebbcro luogo gravi comhatti. menfci ehe in pas te sono tuttora in corso.
NeMtalia meridionale il nemico aunsen-to Ia sua pressione nel settore cner.tale del frcnle, sbarcando nello stesso tempo dietro il nostrn fronto presso Termoli. Con-sidere\oli forze tedesehe sono passate al
con'rattoce»'.
In relazione al trasporto in Corsioa di tutte le truppe tec!< sche operanti in Sar-degna, anehe l'isola di Corsica sccondo gli ordini e stata sgombrata e tutte le truppe insieme alle armi pesanti, ai cannoni, ai carri armati e ad altri mezzi niotorizzati e attrezzi traspnrtate sul continente. Al co_ mando dei tenenti generali VVanger ed Etterling, che per ultimo laseiava 1'igola con il suo stato maggiore, Ie truppe tedesehe in continuo combattimento contro la pressione delle truppe badogliane, degauli-st« pd americane e contro forze nemiche preponderanti sul mare e nelParia, esegui-vTino aneora una volta una singolare im-presa. (1 nemico non riusciva ad impedire lo sbarco nemmeno delle nostre ultime truppe che distruggevano gli impianti.
cacciat©rpe!ll2i:ere nc-osiso ©ccta nor^afrlcasta
Anehe i reparti di trasporto della Luft-
u-affe si distinguevano in modo particolare non meno dei reparti dr-lla rr.arina da guerra ehe al comando del contrammira.gho Mengsten-Bohlken e del canitino di marina Engelhardt eseguivano il jioderoso tra-porto revale in gran parte con pšccole im. barcaziotii.
Le nostre perdite in tale eperazione sono minime.
II 3 ottobre si iniz-ava nel Mediterraneo orientale loperazione di sbarco di tutte le forze armate contro 1'isola di Cos, sita a nord di Rodi. In due giorni di ccmbat-timento e stata infranta la resistenza ne-mica ed occupata lisola. Sono stati cat-turati 600 uomini del presidio britannico e 2500 uomini delle truppp fjj Baci0(tjio: il bottino comprende 40 cannoni, 22 aerei e 1 nave. E in corso il rastrellamento delle ultime forze nemiche disperse sull'isola.
Sommergibili tedesehi affondavano nel Mediterraneo 7 navi di complessive 59.000 tonn. e 1 cacciatorpediniere dei convogli nemici protetti dalla costa nordafrieana. Reparti di aerei da combattimento attacca-vano nello stesso settore marittimo un convoglio, danneggiando secondo le notizie finora pervenute, 8 grandi navi.
Nel corso della giornata e della notte repatrti aerei nemici eseguivano incursioni terroristiche su localiia del territorio del j Reno. del Meno e della Saar. Sono stati j particolarmente colpiti rioni abitati di Prancoforte sul Meno. Altre devastazioni j si annunciano da Offenbach, Mannheim, 1
ZAHVALA NEMŠKEMU KMETU
Govora državnega ministra dr. Gobbelsa in državsasga kmetskega
voditelja Backeja na praznik žetve
Berlin, 4. oktobra 1943.
Zahvalni žetveni dan, ki se je praznoval v nedeljo v vseh nemških okrožjih, je dosegel srvoj slovesni višek z nagovorom državnega kmetskega veditelja Backeja in državnega ministra dr. Gobbelsa na veliki prireditvi v berlinski športni palači, kjer je prebivalstvo glavnega mesta na simboličen način izreklo nemškim kmetom zahvalo vsega nemškega naroda za trdo in požrtvovalno delo pri zageto-vitvi prehrane.
Govor Backeja
Državni kmečki voditelj B a c k c je označil ta dan, ki ga nemško prebivalstvo in ves nemški narod že desetič proslavljata, ket praznik in dan ponosa za vse. Ves nemški narod pozna težko delo, muke in skrbi, ki so kakor vse delo v poljedelstvu brez konca in začetka. Na današnji zahvalni žetveni dan gre za to, da dvignemo človeka iz njegove vsakdanjosti, naporov in skrbi in rui razširimo obzorje s pogledom nazaj in naprej.
Odločilno delo narodnega socializma je to da je povezal vse ljudi v nepremagljivo skupnost in vse moč: v veletok moči. ki ed ni lahko zagotovi bodočnost. Z veseljem in tudi s ponos:m lahko gledamo nazaj na preteklo leto. In čeprav ni vreme izpolnilo vseh naših upov.
naj današnji dan podžge vse. kak"r je to kmečka navada, da bi z isto požrtvovalnostjo šli na novo delo. kajti trajno je srečen le, kdor je marlj:v.
Ves nemški narod priznava vaše delo, vi možje, žene, mladeniči in mladenke nemškega kmetskega nai oda. Priznava vam vaša dela z velikim zaupanjem, ki ga izkazuje vam in vašemu delu. Vsakdo izmed vas na deželi je že čutil to zaupanje v našo storitev, ki ga čutijo vojak' na bojišču ob zagotovitvi svoje dnevne prehrane, in zaupanje milijonev delovnih mež in žena v oborožitveni industriji, ki morajo imeti prednost v svojem delu za bojišče. In to zaupanje nc temffcji le na nezlomljivi volji proizvajanja, ki se je v četrtem vejnem letu tako močno izkazalo, temveč tudi v vašem narodno-sociarstič-nem zadržanju, ki ste ga pokazali pri oddaji svojih živil za zagotovitev prehrane nemškega naroda.
Državni kmetski voditelj Backe ie svoj nagovor zaključ 1 z besedami: »Ket Nemci, predvsem pa kot kmetje smemo s polnim zaupanjem gledati v bodočnost prav zato, ker smo pripravljeni, da z vsakim udarcem svojega srca sledimo Fuhrerju do kraja in tam. kjer sm> postavljeni, delamo in sc neizprosno borimo. Le kdor se za največje bori s poslednjimi napori, bo zmagovalec! Mi hočenr> to biti in to tudi bomo!«
Govor ministra dr. Gobbelsa:
Plug ln meč
Državni minister dr. Gohhels je imel nato globoko zasnovan govor, v katerem je sporočil zahvalo Fuhrerja kmetom in delavcem in obravnaval politični in vojaški položaj. Izvajal je med drugim:
»Zbrali smo se tu. da bi predložili narodu obračun o trdem in težkem delu, ki so ga preko leta izvršili nešteti nemški kmetje in kmetice, ki nesijo odgovornost za vsakdanji kruh našega delovnega in bolečega se naroda. Izkazali so se vredni te odgovornosti in niso razočarali v njih postavljenega zaupanja Fiih-rerja in nemškega naroda. Zrpet so z ne-utrudljivo marljivostjo skozi več težkih mesecev dela odvzeli domačim tlom z božjo pcmočjo ktešnjo žetev, ki zagotavlja tudi za prihodnje vojno leto našo prehrano in s tem uničuje enega izmed glavnih upov naših sovražn*kov o izstradanju nemškega naroda. Ali ne deluje kot čudež, da smo ob početku petega vojnega leta v stanju zvišati obrok kruha na mesec za 400 gr na 9600 gr in s tem za 100 višje kakor cb začetku vojne ?
Za vse to so moramo zahval ti predvsem marljivosti in pridnosti nemškega kmetskega prebivalstva, ki je svoje vojne naloge izpolnMo tudi v bistveno- težjih okolišč'nah. Za to storitev, ki mora b t! Evropi v zgled in vzpodbudo, prinašam zahvalo- ln priznanje Fuhrerja: on ve, da se lahko zanese prav tako na svoje kmete kakor na svoie vcjr.ke in delavce. Nemškemu narodu ne bn treba tudi v petem vojnem letu stradati!
Oralo in meč — poreka zmage — kruh in orožje sta nuina pogoja uspešnega vojnega vodstva. Marljivost in pc?rtvoval-nost milijonov mož in žena v nemškem oborožitvenem gosp:dar3tvu, ne moreta nikdar zaustaviti veletoka orožja, ki prihaja v roke naših hrabrih vojakov.
V	Nemčiji ni nobene v ,J j n e Opozicije, kajti predvsem stoji na čelu države Fiihrer in ne kak izdajalski *kralj; drugič za to ne, ker ni v nemški vojski nobenega vojaka, ki naj stoji visoko aLi nizko, ki bi strahepetno podvrženost postavljal nad čast, in tretjič za to ne. ker je nemški nared preveč zrel in izkušen, da bi po bridkem nauku iz novembra 1918 še enkrat nasedel kot d?n jasnim lažem svojih sovražnikov. Naše bojišče je lahko ptimirjeno. Ono se beri za domovino, ki razume njene žrtve, j h ceni in jih tudi zasluži.
V	pregledu političnega in vojr»?kega položaja je minister izvajal: Nehvaležno je postavljati se za preroka o bl'Snjem poteku akcije ali celo kazati samo nagnjenje k temu. Zato smatram za b" lj primeren poskus, da iz obrisov današnjega političnega in vojaškega vojnega vodstva spoznamo, da morajo napori, ki jih morajo v voini ude'ež?ni narodi za dos?-go svojega c lja devmnest'. b-ti tem b"lj tctolni. čim bolj tcta'ni so cilji te vojne. Nai od bi bil v nevarnosti, da vojne- izgubi, ako ne bi za totalni vojni c'lj doprinesel tudi uTtrezajočeea neeora. Narod pa
vejno skoraj z matematično gotovostjo dob'!, p,ko r"ziije totalno vre svoio narodne sile in J- pri trm trdno cdleč"n, da n*U'lar ne nroda r.vOfe čaiti in svojo »vo-b"H*c al" od'oži orožje.
Gre torej le za to, kdo o»tane na koron vo'ašk«h boiev trdno na svoj»h nogah bi kdo r-e pod udarci svojega nasprotnika zruši.
Če pri pregledu vojaškega položaja lahko ugotov:mo. di so sovrežni teroristični napadi iz zraka na nemška mesta postali zadnji čas nekol ko redkejši, potem lahko priznamo, da je tudi vreme pri tem igralo svojo vlogo Prav tako gotovo pa je tudj, da je bila naša vojaška obramba v zadnjem času tako znat-? okrepljena in zbolj-šana. da jc zad-la tudi sovražniku izredno škodo, kakor je scvražnik prizna! v svoj h vznemirljivih debatah pc časopisju. Njegove izgube so se stalno večale. V bodečnosti se bodo še povečale. Scvražnik bo v bodočnosti imel vedno narrščaječe vel kanske izgube v osebju in gradivu; p:tem bo r.asto. p"l trenutek, da uspeh re bo več odgovarjal uporabljenim sredstvom, tako človeškim kaker stvarnim. Tako z^ane »leteče trdnjave« bodo še postale leteče rakve. Vsakdo ve. kako veliko je trpljenje, ki nam ga povzroča letalska vojna. Naši oboreževalni proizvodnji ne prizadeva rikake šk:de. Sovražnik stremi le bolj po brutaliziranju c'-viln^ga prebivalstva in ima torej namen, ki ustreza rizkotnemu nevojaškemu angleškemu vojaškemu mišljenju. Na;a do žnost je_ de'ati pi>oti temu z vsemi pr:mern!mi sredstvi.
Tudi kar se t":čc podmorniške vojn?, so Angleži in Američani dejstva zelo prehiteli. če mLrl'jo, do. je ta ne arnest že premagana. Nekega dne, ki ni več daleč- bo zopet stala pred n imi v vsej stari vel čini. Tudi tukaj naši tehniki niso prenehali boji in sovražne pomorske sile bed o to ponovno čutile. V tem, kakor tudi v vprašanju letalske vrjne nočem biti prerok, svarim pa sovražn ka pred prenagljenim podcenjevanjem naših namenev in zmožnosti, ker za to nimajo nikakega razloga. Jaz nočem ničesar o!ep5evati, marveč podajam s'iko o položaju tako trezno in realistično, kakor je mogeče. Ta slika nam nudi mnego ugodnh izgledev in nemško vojaško vodstvo se rit; trenutek ne bo obotavljalo. vsake krat jih opaziti. To velja tudi za naše vojno na vzhodu.
Nemška oborožena sila razpolaga z zadostno cbrambno silo. da bo zadržala borbeni boljševizem priklenjen daleč od naših mej. Če smo zadnje tedne na vzhodnem bo-
jišču izvedli odnskn tve. potem te odmalt-n:tve odgovarjajo prav tako -melo kakor stvarno utemeljenemu preudarku. Kaj pomeni izvedba teh odmaknitev za naše vojaško vodstvo, bo sovražnik nekoč še občutil.
Vzhod bo za nas vedno pomenil grožnjo, dokler tamkaj ne bo padla jasna odločitev. Sbeznanje te nevarnosti raste z njeno bližino in pojema z njene, oddalj tvijo. Upati je- da bodo v revtralnih drž?vah 5n v ne. katerih delih zapadnega sovražnega tabora v bodočnosti gledali ta preblem nekoliko resneje in stvarneje kakor doslej. Tudi majhne nevtralne države bi storjle prav, če bi se Nemčiji bolj zahvaljevale kakor pa kritizirale njeno vojaško vodstvo, kajti vse imajo mnogo razlogov za hvaležnost, za kritiko pa nilskega poeblastila in nika-ke upravičenosti.
Rimska izdaja je bila zdravilen nauk, ker je vsem pokazala, ca je t sti, ki je položil orežje. izgubil ter bo brez sečutja izločen. Ni mi treba faz italijanske drame, tako je dr. Gibbels debesedno izvajat, .r,e enkrat v podrobnostih orisati; s pohodom Angležev in Američanov v Miinchen in Berl n ni bilo nič. S ponos:m pa lahko beležijo kot vcjaški prirastek enega kralja brez države in ene^a brezčastrega marša, la. Nikjer niso mogli odrezati nemških divizij Trenutno še ni nastalo nič iz nj hovih načrtev za tako zvano amfibijsko izkrcanje. Naši angleške-ameriški s-ovr2žn:kj 90 se doslej berili le na periferiji Evrope. Do jedra naših obrambah postojank še sploh niso prispeli; šele tam bi se meralj izkazati. Ta namen pa imajo tudi naši vojaki.
čm nevarnejša pestaja vojna, tem mirneje in sproSčenejo ji moramo step'ti na. sproti. Na zgledu It"-lije lahko vrak Nemec pa tudi V32 k član ogreženih evropskih narodov spozna, kam vedi pot- .-e kak narod v svojih kritičnih razvojnih fazah zgubi živce in postane nezvest svoj: stvari. Zato moramo prav sedaj ost-ti trdni, odlečni in stanovitni.
M nister dr. Gobbels je končal svoja izvajanja z naslednjimi besodami: *C:m več bomo d-nes storili, tem večja bo zmaga, .čas je postal tako trd izi težik, da smo kot narod p:drli mostove za cebej. Nazaj ni več peti, marveč le še naprej. Iz tega poj-movarja nezadržno rasts bodeča velika zmaga. Mi naredni socialisti niti eno minuto nismo nikdar dvomili o tem. Kaker smo pred prevzemom oblasti vedno in vedno svojim pristašem verno zatrjevali, da. bo nekega dne prišla blagoslovljena ura. tak> lahko to danes le še vedno in vedno zopet pojavljamo pred nemškim ljudstvom.
Kakor takrat, smo tudi danes trdno pre. pričani: mi b"mo zmagali, ker je to v logiki zgodevine. ker to heče višja usoda; ker nas po nober.; drugi poti ne more vodit' iz tega. kar nam je usojeno, in ker bi zgodovina b-ez na:e zmage izgubila svoj smisel. Zgcdevina pa ni brezsmiselna.
Možno je. da bomo do takrat morali prestati še tc£ke in trde pre:zkušrje. čim bolj se bomo bližal' odlei-itvi. tem dramatičnej-ša in nevarnejša bo pestala ta vojna.
Nekega dne pa se bo končala v zadnji veliki preizkušnji živcev :n moči. Takrat se bo nenadoma pretrgalo z2.grinjalo pred uganko našega Č3sa in pred nami se bo pojavila sl;ka rovega sveta. To bo svet vzvišenega in Iepega miru. v katerega hočemo potem s pegumnim korakom stopiti Lz krvavega sveta vojne«.
Poslušalci ministrova izvajanja na mnogih mestih prek;nili z živahnim odou bravanjem.
S posebnim zanimanjem so zasledovali izvajanja o rimski izdaji in večminutno živahno pritrjevalno odobravanje je prekanilo govor, ko je ministei govoril o izgubi časti ter o nalogi svobode. Vriskajoče odo_ bravanje navdušenih množic pa je izrazilo priznanje, da bodo o-dločno sledile Ftihperju Adolfu Hitlerju čez drn in strn, da bodo z njim dosegle cilj ponosne zmage.
Ludvvigshafen. VVorms e Saarlautern. La difesa antiaerea abbatteva ieri 41 aerei nemici, in gran parte grossi bombardieri.
La Luftwaffe eseguiva la notte seorsa parecchie singole incursioni su importanti cbiettivi nellTnghilterra.
La notte sul 4 ottobre, lungo la costa occidentale francese, ebbe luogo un combattimento tra forze leggere da combatti-mento tedesehe e cacciatorpediniere bri-tanniche. Un cacciatorpediniere nemico veniva silurato, parecchi altri venivano gravemente cclpiti dairartiglieria. II re-Parto tedesco ritornava con minimi danni alla sua base.
Cnmittelbar nach dem Verrate B^o-gliog verklinaete der Poglavnik auf dem Markusplatze in Zagreb die Ein-gliederung Dalma-tlens in den nn-abhiingigen Staat
Kroatien Neposredno po Ba-doglljevem izdajstvu je proglasil Poglavnik na Markovem trgu v Zagrebu priključitev Dalmacije k Neodvisni Državi Hrvatski

Kron :fea
Vsako delo Je častno
Bili 60 čas: — kakšn h dvajset let je tega — ko so ljudje sodili, da je posebno imenitno samo tisto delo. ki ga opravlja človek s peresom za pisarniško mizo. Da, preo 30. 40 in 50 leti je samo mož s peresom za ušesom veljal za »gospoda«.
To je bilo v t stih starih, zlatih časih, ko sj lahko služi! za pravi pravcati cekin. Svetovna :n sedanja vojna pa sta tudi v tem pogledu povzročili velikanske spremembe Gospod danes ni samo t:sti. ki nos! cilinder in frak — ki sta k sreči izginila in sta tudi v omarah bolj redka — tudi ne le tisti, ki praska s peresom po papirju, zavija paragrafe in preku-cuje številke v bilančnih pregledih. Gospod je danes vsakdo, ki stoji na lastnih nogah in si pošteno služi kruh.
Življenje je ljudi izenačilo. Komu bi se pred četrt stoletjem sanjalo, da bo mlad, štu-o~ran človek v stiski in sili prijel za ročno delo? Šola je sicer učila, da »vitae discimus«. toda v življenju je bilo drugače. Ročnega dela se je pred nekaj desetletji študiran človek nekako sramoval. Koor se je izučil za »gospoda«, je smel ostati samo »gospod«. Motita, kramp in vile mu n'so bile v ponos, kvečjemu v počitniško razvedrilo. Dandanes pa često srečujemo ljudi, ki navzlic študiju pogumno primejo za ročno delo. Tako je prav. Nobeno delo ne sramoti človeka, glavno je, da je poštene, in če je pošteno, je tudi častno. Prav nič nisem bil zadnjič začuden, ko sem slišal, da sta profesor in zdravnik, ugledna in v svoji stroki izkušena moža, poslala svoja sinova k zidarjem na delo. Še več. Zadnjič sem srečal na cesti z metlo v roki maturanta Bila je prilika, da se zasluži, fant potrebuje denarja za šolske knjige — čemu bi šel mimo priložnosti, ki mu ponuja zaslužek? Tako nas od stopnje do stopnje uči življenje, kako je treba revnati s atvarmi Vsako delo je častno, če ga opravljaš 7. vnemo in v zavesti, da si pošteno služiš kruh, čeprav so ljudje do včeraj o tem sodili drugače.
*
*	Vojaški vodja utrjevalnih del v Španiji.
Službeni list madridske vlade je objavil imenovanje brigadnega generala Angela Menendeza Tolose za glavnega ravnatelja za utrjevalna dela španske vojske.
*	Uspeh trgatve v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da bo trgat*;/ v Bolgariji le';os aala dobre rezultate, tako v pogledu količine kakor kakovosti. Ker svežega namiznega grozdja spričo transportnih težav ni mogoče izvažati, bodo prebitek konservirali. Za stiskanj? odbrno grozdje bo mogoče v polni meri izkoristiti, ker bi bil uvoz potrebnih steklenic zagotovljen. Kmetijski minister je izdal podrobna navodila v tem smislu, da je treba čim večje količine grozdja posušiti za izdelovanje brezalkoholnih pijač in marmelad, da se bodo krile potrebe prebivalstva v prehrani
« Nesreče v planinah tudi letos niso bile redke. Ljudje, zlasti meščani, ki so zaposleni po pisarnah in drugih zaprtih lokalih, hrepene po svežem planinskem zraku, žal pa gredo v planine nezadostno opremljeni ali neizkušeni. O eni izmed zadnjih nesreč poročajo s planine Rax. Dunajski železniški uradnik Alojz Springinklee je bil na izletu s svojo ženo. Na planini ju je zajel vihar. Medtem ko je žena počakala v zavetju, je mož tvegal še nekaj korakov in je nenadno izginil ženi izpred oči. Bržčas mu je ob močnem sunku vetra spodrsnilo na mokrih tleh. Reševalci so ga čez nekaj ur našli 150 metrov globoko pod skalo, seveda mrtvega.
*	Ne zaklepaj najemnika v stanovanje!
Ta nauk daje raslednfi dogodek: Na Sred-njjem Štajerskem je neka gucpodinja sklenila pogodbo s svojim najemnikom. Pogodbo pa ie Izgubila. Ker je slutila, da Ji je najemnik pogodbo izmaknil, se je letos v aprilu hu-io sprla z njim, nakar je najemnika zaklenila v sobo in je bil mož šele čez čas izpuščen Gospodinja se je morala nedavno zagovarjati pred graškim sodiščem zaradi oviranih svobode in je bili obsojena na mesec dni znora.
IZ LJUBLJANE
Slovenski Rdeči križ poroča
V	skladišču paketov, Kotnikova 16, se naj javijo naslednje osebe: Blatnik Vida, Berlogar Ani, Pele Marija, Piškur Josip, Klemenčič Slavko, Florjančič Jožefa, Berč-nik Zdenka, Jeraj M., Prezeij Neža, Dajč-man Mici; nadalje osebe, ki so oddale pakete za nastopne internirance: Ljubic Vinko. Tomšič Alojz, Praznik Josip, Centa Alojz, Fuks Gustav, Peterlin Gabrijel, Novak Stanislav, Buehler Elza, Gruden Alojz, Košir Jožef, Celarec Anton, Bule Anton, Tomšič Franc, Meden Mirko, Ga-brenja Anton, Golobič Alojz, Potušek Srečko, Hiti Miloš, Pureber Franc, Rovčki Anton. Kosec Ivan, Leben Leopold, šmuc Karol.
V	četrtek, dne 7. t. m. se naj javijo oeebe, ki so predale pakete za Resnicci, Padovo, Gonars, Tre vi so ali Rab in imajo dotična preda jn a potrdila, ki jih naj prinesejo s seboj. V poštev prihajajo za enkrat paketi odpošiljal cev iz naslednjih okolišev: Višnja gora, Grosuplje, Škofljica, Lavrica, Ig-Studenec, Borovnica, Brezovica, Log, Preserje, Vrhnika, Dobrova, Polje, Zalog, Dobrunje, Šmarje-Sap, To-mišelj.
*
n— Poroka. V cerkvi Marijinega oznanjenja sta se v nedeljo popoldne pooročila gdč. Marjanoa K h a m o v a, edina hčerka uglednega ljubljanskega trgovca g. Frana Khama, in g. Mitja Biber, tehnični uradnik papirnice v Vevčah. Poročil ju je g. p. Roman Tominec, za priči pa sta bila nevestin in ženinov oče. Uglednemu, simpatičnemu mlademu paru veljajo tudi naše iskrene čestitke.
u— Razdeljevanje marmelade. Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za marmelado na Novem trgu št. 4/13 in to dne 6. in 7. oktobra. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh 8. ali 9. oktobra na odrezek št. 911 po 150 g marmelade.
n— Dodatne živilske nakaznice za delavce. Za mesec oktober bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po števil kah potrdil tako, da pridejo na vr^o v sredo 6. oktobra številke od 1 do 100, v četrtek 7. oktobra številke 101 do 200, v petek 8. oktobra številke 201 do 300, v soboto 9. oktobra številke 301 do 400, v ponedeljek 11. oktobra številke 401 do 500, v torek 12 oktobra št. 501 do 600. v sredo 13. oktobra št. 601 do 700, v četrtek 14. oktobra št. 701 do 800, v petek 15. oktobra
št. 801 do 900, v soboto 16. oktobra št. 901 do 1000, v ponedeljek 18. oktobra št. 1001 do 1100 in v torek 19. oktobra št. 1101 do 1200. V ta namen urad posluje vsak das od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3.
- Jesensko sonce nas je ogrevalo v ponedeljek in tudi včeraj. V ponedeljek se je živo srebro dvignilo na 20o C in je bil zelo lep, miren dan. Včeraj zjutraj je ležala
•d Ljubljano gosta megla in je toplomer belež'1 9.8«, torej nekaj manj kakor prejšnji dan. Toda že dopoldne je spet posijalo sonce, ki je za sedanji čas še prav toplo.
u— Zimsko zalogo pripravljajo ljubljanske gospodinje, vs:ka po svojih močeh. Tiste, ki obdelujejo vrtove, zlasti skrbno spravljajo na varno sečivje in prebirajo krempir, kolikor ga imajo. Pa tudi po trgovinah je zadnje dni zelo živahno. Gospodinje posegajo po konservah, da bodo pozimi pripravljale družinam jedila z različnim: primesmi, na katere smo se navadili zlasti v zadnjih dveh letih. Paradižnike-, va mezga s primesjo morskih rib, različne konserve s paradižnikom in melancanami, školjke, mleko v prahu in še marsikaj drugega, kar je po policah naših špecerijskih trgovin, gre v denar. Po dveh ugodnih zimah se ljudje boje, da bo letošnja z'ma mrzla in dolgotrajna, zato so gospodinje tembolj skrbi e pri nabavljanju in urejanju shrambe.
u— Nesreče. Po stopnicah je padla in si zlomila levico 4 letna hčerka uradnika Bogdana Kap-tanovičeva. Pes je ugriznil v levo nogo 5 letnega sina tesarja Janeza štebeta iz Ljubljane. 17 letni sin tesarskega moj^jPra Marijan Sušnik iz Ljubljane se je vsekal v levico. Z drevesa je padel in se potolkel po glavi 12 letni sin delavca Milan Finec iz Ljubljane. Z lestve je padel in dobil notranje poškodbe 47-letni posestnik Janez Križaj z Vrhnike. 45 letna šivilja Ana Mlakarjeva iz Ljubljane je ranjena na glavi. 60 letna gostil-ničarka Terezija Goljarjeva iz Ljubljane si je pri padcu zlomila desnico, desno nogo pa si je zlomila pri padcu 43 letna žena posestnika Ana Kržičeva iz Borovnice. Tudi 63 letna zasebnica Zorka Dcbi letova iz Ljubljane si je zlomila desno nogo. 6-letni sin policijskega stražnika Boris Ku-ralt iz Ljubljane je padel in si zlomil desnico. Tudi 7 letni elektronionterjev sin Boris 'Šavs iz Ljubljane ima zlomljeno desnico. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. šolsko leto 1943,44 se bo pričelo z otvoritveno sv. mašo dne 11. okt. ob 10. uri v stolnici. Po službi božji se zbero učenci in učenke I.a,
11.a,	ll.b, II.c, II.d in Il.e v svojih učilnicah. Učenke I.b, Ic. in I.d se zbero v svojih učilnicah dne 11.10. ob 15. uri. Učenke - pevke se morajo udeležiti pevske vaje v soboto, dne 9. okt. ob 15. uri. — Ravnateljstvo.
u— Upraviteljstvo III. mešane ljudske šole v Mostah sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 11. oktobra ob 8. uri y župni cerkvi sv. Družine v Mostah. Redni pouk se prične naslednji dan 12. oktobra. Otroci naj se prvi šolski dan
12.	oktobra zbero pred meščansko šolo ob 1. uri popoldne.
u— Tri dni bodo razstavljene originalne slike K. Debenjaka, ki jih je slikar napravil za novo izišlo knjigo: Magajna, Oživeli obrazi. Knjigarna žužek, prehod nebotičnika.
u— Vpisovanje v trgovsko učlišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan do 9. oktobra. Informacije ln nove prospekte daje ravnateljstvo.
u— Tečaji tujih jezikov — nemški, italijanski, francoski itd., pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično 15. t. m. Informacije ln novi prospekti na razpolago. Ravnateljstvo.
n— Dijake- inje vseh srednjih, strokovnih in meščanskih šol opozarjamo na naš specialni najuspešnejši pouk iz vseh zaželjenih predmetov. Ločeni oddelki po razredih ln predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji. Vpisovanje vsakodnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2, v šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda.
u— Novo Magajnovo knjigo Oživeli obrazi dobite namesto za 90 lir za 75, če postanete naročniki prvega letnika založbe Klas — knjigarna žužek.
u— Specialni tečaji knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, jezikov itd. pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg št. 2, prično 15. t. m. Vpisovanje dnevno, informacije ln prospekti na razpolago. Ravnateljstvo.
u— Večerni trgovski tečaj (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, jeziki, stenografija, strojepisje). Vpisovanje dnevno. Pričetek 15. oktobra. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Staršem priporočamo, da nabavijo za svojo deco izbor najlepših slovenskih voščil, ki jih Je izbral ln uredil naš pesnik Cvetko Golar v knjigi Voščila dragim srcem. Dobite jo v knjigarni Tiskovne zadruge in vseh knjigarnah.
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 6. OKTOBRA
3.30—9.00: Jutranji pozdrav. — 9.00—9.20: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.20—12.30: Uvod. — 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.50—14.00: Glasba za vsakega. — 14.00—14.15: Poročila v nemščini. — 14.15—15.00: Popoldanska glasba. — 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—17.30: Zabavni koncert. — 17.30—18.00: »Otroška ura«; pravljice čita gdč. Maša Slavčeva. — 19.-19.30: »Komorna glasba«, Jurij Gregorc, violina, L. M. škerjanc, klavir. — 19.30—19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Poročilo nemškega vrhov. povelj stva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan 19.50—20.00: Mala medigra. — 20.00—20.20: Poročila v nemščini.— 20.20—21.00: Križem kražem po Evropi. — 21.00—22.00: Igra »Ritmični orkester«. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini.
žetvena slavnost koroške dežele je bila v nedeljo v Velikovcu. Govorila sta tisočerim poslušalcem pokrajinski namestnik dr.
Rainer in deželni kmetijski vodja Huber. Korošci so prišli v slikovitih narodnih nošah. Dr. Rainer je naglašal, da je vsaka koroška kmetska domačija trdnjava Adol-fa Hitlerja, vsak kmet pa je prvi vojščak v domovinski fronti.
I\OrošKa v zastavah. Zaradi obletnice koroškega plebiscita je Celovec v zastavah od pretekle sobote do prihodnjega ponedeljka. Enako Velikovec. Ostali koroški kraji so v zastavah od preteklega do prihodnjega ponedeljka.
žalna svečanost za koroškim umetnikom prof. Lobisserjem je bila v ponedeljek v dvorani grbov v celovškem deželnem dvorcu. Orkester je zaigral stavek "iz Beethovnove »Eroice«, nakar je bil spominski govor po ce m pa pogreb.
Dunajski filharmoniki so prišli gostovat v Celovec in so snoči priredili slavnostni koncert v veliki glasbeni dvorani. Dirigiral je dr. Karel Bohm.
Slikarji z Dolnjega Saškega na Bledu. Likovni umetniki iz pokrajine južnega Hannovra so bili povabljeni od koroškega prosvetnega oddelka na kratek obisk ter so prispeli v Grand-hotel na Bledu. Lepota pokrajine jih je tako prevzela, da so se odrekli izletom in so izkoristili vse proste ure za slikanje in skiciranje. Družbo so jim delali koroški umetniki.
Dvajset španskih oficirjev je prispelo v soboto popoldne k Vrbskemu jezeru. Kot gostje propagandnega ministra so obiskali prej že druge nemške pokrajine. V nedeljo zvečer so se udeležili slavnostne predstave Mozartove opere »čarobna pi-ščal«. Včeraj jih je sprejel gauleiter dr. Rainer.
žrtev letalskega zločina. Trinajstletni Leopcld Adlasnik, sin koroškega trgovca, je nekje na cesti našel polnilno pero. Ko ga je dvignil, je »peresnik« eksplodiral in nesrečni mladenič je dobil hude poškodbe na prsih in na roki.
Iz Hrvatske
Proglas vojnega ministrstva. Hrvatsko vojne ministrstvo je pozvalo obveznike letnikov 1908 do 1925 z ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji, da se brez ozira na vero in sposobnost za vojaško službo takoj prijavijo- pri pristojnih vojnih okrožjih. Od. redba zadeva vse Dalmatince, Primorce in doseljence s področja Slovenije, ki so živeli na ozemlju Nezavisne države Htvatske v razdobju od 10. aprila 1941 do 9. septembra 1943.
Odhod hrvatskih mornarjev na Jadran.
Ia zagrebških listov povzemamo, da je odpotovala iz Zemuna na Jadran 15. septembra skupina hrvatskih mornarjev. Na kolodvoru je prebivalstvo mornarjem priredbo svečano odhcdnico. V navdušujočem govoru jih je pozdravil ustaški funkcionar Ivan Pleša in med drugim dejal, da je i šel dan, ko je Dalmacija spet v okrilju Hrvatske.
Povratek hrvatskih internirancev iz Italije. »Hrvatski narod« z dne 27. septembra poroča, da so državne in socalne ustanove s sodelovanjem prebivalstva toplo sprejele povratnike iz italijanskih taborišč. Vsak čas pričakujejo prihod tretje, največje skupine povratnikov, v kateri je 8000 do- 10.000 ljudi. Odboru za pomoč povratnikom prihajajo dnevno prispevki zanje.
Izjemno policijsko uro so imeli muslimani v noči med 26. in 27. septembrom, ko so praznovali Leiletul kadra. Policija v Sarajevu jim je dovolila kretanje do pol 1. ponoči.___
GOSPODARSTVO
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Pharma-cevtika, družbi z o. z. v Ljubljani, je bila vpisana sprememba družbene pogodbe. Družbo sme nastopati samostojno vsak poslovodja odnosno prokurist. Izbrisani so dosedanji poslovodje dr ,*.nton Danielli-Danev, Zinka Jankole ln Voji-mir Jankole, vpisana pa sta bilai poslovodji Ivan Jelačin, veletrgovec v Ljubljani lu Anica Skufca, prokuristka in posestnica v Ljubljani.
= Povečana obtežitev tovornih vagonov v Nemčiji. 2e lani je nemška železniška uprava dovolila, da se smejo tovorni vagoni nakladati preko dovoljene nosilnosti, in sicer za eno, deloma tudi za dve toni. Pred meseci je bilo to dovoljenje v zvezi z zboljšanjem prometa zopet preklicano. Zaradi večje obremenitve železnic v jeseni je sedaj nemško prometno ministrstvo s takojšnjo eljavo znova dovolilo dodatno obtežbo tovornih vagonov za eno tono, kar velja do preklica za vagone nemških državnih železnic, kakor tudi za francoske in belgijske tovorne vagone z izjemo nekaterih specialnih vagonov. Dodatna obtežba je dovoljena v nemškem notranjem prometu in
prometu z zasedenimi vzhodnimi deželami, deloma pa tudi v prometu z inozemstvom.
= Enotni žepni koledarčki v Nemčiji. Ze spomladi je bilo odrejeno, da se morajo vsi koledarji za leto 1944 tiskati v enotnih formatih in da bo tisk samega koledarskega dela za vso Nemčijo prepuščen le nekaterim najbolj sposobnim obratom. Nedavno so bili izdani še predpisi glede cene in opreme žepnih koledarčkov, ki so tudi v vojni zaradi zabeležbe raznih terminov in datumov neobhodno potrebni, seveda samo tedaj, če niso razkošno opremljeni. Nadrobna prodajna cena za žepne koledarčke je določena na 0.55 do 1.30 marke in se ravna po vezavi in po formatu. Dopustna sta samo dva formata.
= Rumunija je naročila dva dunavska ledo-lomilca. Rumunsko ministrstvo za javna dela ln promet je bilo nedavno s posebno uredbo pooblaščeno, da sklene z neko nemško tvrdko pogodbo o gradnji dveh dunavsklh ledolomilcev po 2.400 konjskih sil, ki bodo opremljeni z Dieslovi-mi motorji. Nabavna cena je določena na 6.7 milijarde mark pri dobavi v dogotovljenem stanju v Amsterdamu odnosno 6.5 milijona mark pri dobavi v demontiranem stanju, franko vagon Amsterdam. Plačilo bo izvršeno v 7 obrokih v skladu z gradbeno dobo.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 9. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja. 10. oktobra, ob 15.: Ifigenija na Tavridi. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Drama bo otvorila letošnjo sezono v soboto 9. t. m. s prof. šestovo dramatizacijo Tavčarjeve popularne povesti »Cvetje v jeseni«. Predstavo bo zrežiral dramatizator sam. Igra bo v soboto izven abonmaja. Opozarjamo na to novost.
OPERA
Sreda. 6. oktobra, ob 16.: Zemlja smehljaja.
Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota. 9. oktobra, ob lb.: Madame Butterfly.
Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 10. oktobra, ob 16 : Prodana nevesta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Otvoritev operne sezone bo v soboto 16. t. m. Izvajali bodo Gluckovo opero: »Orfej in Evri-dika« z Vidalijevo, Golobovo in Ribičevo. Dirigent: D. Zebre: režiFer; C. Debevec: koreocraf' P. Golovin.
J 2 TRICIKLJA,	i TRAVNIK
| rabljena, zelo poceni na- okoli 5900 kv. m, dobra
prodaj. — Suštaršič, meha- zemlja, z dovoljenjem za nična delavnica, Bleiweiso- zidati kar koli, tekoča vo-va 13 (Figovec, levo dvo- da, gramoz na licu menice).	17098-6 sta, prodam samo kupcu, KUH. KREDENCE. ! po 35 lir kv. m. Ponudbe omare, otomano, predsob- ' na ogl. odd. Jutra pod no garnituro, razne mize, • »Prav blizu postaje«, štokrle, stro) z dolgim j	17091-20 čolničkom in drugo, pro- I VILO, dsmo. Trgovina »Ogled«, kupim v bližini središča Mestni trg 3 (vhod skozi za ceno približno 1 mili-vežo.) 17077-6 ' jona lir. Plačilo v goto-VELIK KOVČEG Ivini takoj. Le resne po-25 cm, popolnoma ' nudbe na ogl. odd. Jutra i, rjav, krasen luksu- pod »Sončna lega«.
Mali oglasi
Službe išče
DEKLE
zmožno samostojnega gospodinjstva, išče mesto od 8. do 16. ure. — Naslov: Ambrožev trg, trafika.
17058-1
POSTREZNICA za vsa hišna dela, poštena in zdrava, išče službo — najraje v okolici Rakovnika. Naslov v vseh posl. Jutra.	_17052-1
SluibodobL
,* O i. POMOČNIKA
in vajenca, sprejme Erja-vc-c I"-išk-	17063-la
POSTREŽNICO za dnevno delo od pol 2. ure dalje takoj sprejmem. Matek-Mikeš, Frančiškanska ulica.	17059-la
GOSP. POMOČNICO z znanjem kuhe in dobrimi spričevali, iščem za takoj k manjši družini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«.
17056-la VEČ STROIEPISK dobrih, za nemški jezik — iščemo za takoj. Predstaviti se od srede 6. t. m. od 11. ure dalje: Blc-iwei-sova la-IV. DNB. 17082-la
POMIVALKO posode, sprejmemo takoi. javi se dnevno med 11. in 12. in od 17. do 19. uro. Naslov v vseh posl. Jutra.
17103-la POŠTENO ŽENSKO za vsa hišna dela, sprejmem. Dobi sobico in plačo. Slomškova 15-1. desno.
17094-la VEČ STROJEPISK iščemo za slovenščino. Po možnosti z znanjem nemščine. Predstaviti se od srede 6. t. m. od 11. ure, B!eiweisova la. IV. DNB.
1704J1 . J fl
E55SBS
ZA RUSKI JEZIK
iščem učitelja ali učiteljico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ruščina 999«.
17065-3
U.nmiUM
ŠIV. VAJENKO sprejmem takoj. Ivanka Bonač, Muzejska 7-V.
17084-44
H'I*
ŽENSKO KOLO,
novo, znamke »Lord«, prodam. Mehanična delavnica škafar, Borštnikov trg.
17062-6
OTROŠKI VOZIČEK
star, športni, poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	17060-6
RAČUNALO (Rechenschiebc-r), risalno desko, merila in nekaj strokovnih-tehničnih knjig in predmetov, prodam. Celovška c. 32-1, desno.
17053-6
HARMONIKA
in harmonij, klavirska harmonika s 120 basi, znamke »Soprani«, naprodaj. Vikt. Emanuc-la 21, priti. Ogled vsak dan od 8. do 10. in od 1. do 3. ure. 17049-6
SPALNICO, kompletno, iz trdega lesa, z žimnicami te* spalni fotelj, prodam. Vodnikov trg 4-1.	17047-6
KUHINJ. OPRAVO kompletno ali posamezne komade, ugodno prodam. Vodnikov trg 4-1. 17046-6
ŽENSKI PLAŠČ temnomoder, jesenski, predvojno blago, prodam. — Ogledi med 10. in 12. uro v Beethovnovi ulici 4-II., vrata 7.	17083-6
POTNI NECESER kompleten, v krasnem usnju. prodam za 600 lir. Naslov v vseh posl. Jutra.
16550-6
DVE RJUHI.
dve moški pleteni jopici, močan nahrbtnik, predvojno blago, prodam. — Škofja ul. 6. 16636-6 LF.ICA
fotoaparat, optika Summar 1 :2, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
17090-6
SUKNJICO,
temno modro za 8-letnega otroka, prodam. Poljanski nasip 12, vrata 15.
17087-6
MOŠKO KOLO
in otročji tricikelj, poceni prodam. Ambrož, BIeiwei-sova 71.	17088-6
MOŠKI PLAŠČ trenehoat. predvojno blago in »Zgodovino slovenskega naroda«, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
17092-6
VEČ KOLES
najboljše nemške znamke, nove in rabljene, že od 1200 naprodaj. Izkoristite priliko! Suštaršič, meh. delavnica, Bleiweisova 13 — (Figovec, levo dvorišče).
17097-6
ČRNA LISICA
skoraj nova, naprodaj za 800 lir. Naslov v vseh posloval. Jutra.	17099-6
17095 20
MALO STANOVANJE
z 2 sobama, oddam dvemi odraslima osebama. Naslov v vseh posl. Jutra.
17048-21
80-45-2 usnjen
zni komad, ugodno napro da). Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
17075-6
NATIONAL BLAGAJNA, registrira 999 lir popolnoma nova, predvojno blago, ugodne naprodaj. Dobra naložba denarja za trgovce ali gostilne. Rudolf Zore, Liublian3. Gledališka ul. 12. 17073-6
AKTOVKE popolnoma usnjene za šolo, 1 nova svetilka za kolo Dinamo Bosch, naprodaj". Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12.
17074-6 BREZOVE METLE
držaie za lopate, om»la itd. dobite pri Gospodarski zve zi — Bleiweisova 29 in Maistrova 10.	17071-6
MODER. SPALNICE in kuhinjske oprave imamo zopet na zalogi v šiški, Celovška c. 95. Ogled pohištva vsak dan od 2. do 4. ure.	17067-6
PISALNE MIZE in stoli iz parjene buko-vme naprodaj v zalogi pohištva v šiški. Celovška c. 95. Odprto od 2. do 4 ure.	17068-6
RISALNI STROJ Gais, z mizo. najnovejši, i GOSPODIČNA tovarniško nov, prodam, j stara 32 iet, dobra, zdrav* og. odd. Jutra. in vesela značaja, žel: spo-
3 SOBNO STANOVANJE
v moderni stavbi blizu središča, iščem. Plačam najemnino 5 let naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 16926-21a
STANOVANJE 3-sobno s pritiklinami, kjet koli v Liubliani, išče ' i:-članska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jut: "i »Odrasli«.	1". ! o.
STANOVANJE 1 ali 2-sobno, s plinom, v mestu, iščem. Plačam tudi v naprej, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kemik-AS.« 17101-21a.
Naslov
17070-6
PISALNE STROJE
kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova 44. 1686*1-7 KUHALNI APARAT
zi Express kavo, kupim. Ponudbe: gostilna Kajfež, Florijanska ulica. 17023-7
LISIČJE BOE, persianer in krzno boljše vrste dobro ohranjeno, kupuje kznarstvo Rot. Mestni trg.
J-317-M 7 DIVJI KOSTANJ kupuje »Žegoza«, zadruea malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33. vsak dan od 9. do 12. ure dop.
17057-7 PISALNI STROJ dobro ohranjen in žensko kolo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik«.	17096-7
PIANINO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prav dobro ohranjen«. 17100-7
SUPER RADIO
3—6 cevni, kupim, a prodam bas — kitaro s 13 strunami. Dinter, Jegliče-va c 10, oz. Sv. Petra c. 95. '	17061-7
STARO ŽIMO in žimnice. kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 — (vhod skozi vežo).
17078-7
MLIN
manjši, za mletie barv, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«."
17072-7
Posest
STAVBNO PARCELO lepo, prodam za 200.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »850 kv. m.«
16965-20
znati resnega, par let starejšega gospoda s primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«.
17055-25 GOSPODIČNA, stara 31 let. zdrava in dobrega značaja v stalni službi, želi spoznati nekoliko starejšega gospoda istih lastnosti s stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jh-tra pod »Oktober 43«.
17054-2 J
Sobe ište
SOBO,
opremljeno, s hrano aii brez, išče v Kožni dolini, Pod Rožnikom aLi na Mirju miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«. '	17051-23a
SOBICO išče djak, 3. letnika trg. akademije. Event. gre k dijaku kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diiak«. 17050-23*
PRAZNO SOBO iščemo. Po možnosti s jv*-sebnim vhodom v širši okolici Št. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zakonca«.	l"069-25l
DIAMANT
sem izgubil. Najditelj se naproša, da ga vrne proti visoki nagradi. N^lov v vieh posl lutra. 17037-37
ZAPESTNICO double, sem našel. Lastnica jo dobi v trgovini Sutt-ner pri Lojzetu Germu.
17076-37
KRZNAR
modernizira plašče, popravlja vsake vrste kožuhovino in izdeluje prinešene kože. Kovačič, Stari trg 21-II, v hiši kavarne Zalazrrik.
17066-371
'Čfevf?.
• .-"- V . \ . "-j- >r5«ffi
ZAHVALA
Dolžnost me veže, da se vsem, ki ste mojemu zadnjemu bratu, gospodu
Kalimisu Jaroslavu
na katerikoli način lajšali njegovo trpljenje, darovalcem krasnega cvetja in vencev, pevcem Krakovo-Trnovo za njih ubrano petje, vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnje domovanje — najprisrčneje zahvalim.
Vsem in vsakemu posebej: >:Bog plačaj«. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 8. oktobra 1943 ob 7. uri v župnijski cerkvi Trnovo.
Ljubljana, dne 5. oktobra 1943.
FRIDA — IN OSTALO SORODSTVO
n §«§1
'i- -vJSfcikf
Daphne du Maurier:	7
FRANCOZOV ZALIV
B o m a n
Seveda so bile take misli neprimerne; Williamovo ravnanje je bUo nezasliš:no; niikake pravice ni imel, da bi sam živel v hiši. Ni čudo, da je bila njena notranjščina prek in prek pokrita s prahom in zatohla kakor grobnica. A razumela je to vendarle in mar ni bila prišla semkaj z namen:m. da bo delala isto? Morebiti je imel W 1-liam v kakem drugem koncu Cornwa!la prepirljivo ženo in življenje od sile polno skrbi; nemara jo je bi" tudi c-n ubral v svobodo? Ugibala je. ko je sedela v salonu in zrla v ogenj, ki ga je b"l zakuril, s knjigo na kolenih, ki je ni čitala. ali je morda pred njenim prihodom počival pod temi odejami in rjuhami, in ali se jez nanjo, ker zdaj ona rabi ta prostor? Oh, to prelestno razkošje tišine, da sedi tako sama, z blazino za glavo, med tem ko ji skozi okno prepih razvihrava lase; občutek gotovosti, da ne bo zdaj nihče z glas nun smehom prikolovratil v sobo, z raskavim glasom — da so vse to stvari z drugega sveta s sveta prašnih pločnikov, smrdljivih cest, tekačev, zoprne godbe, besnic-lažnih prijateljstev in drugih ničevnosti. Ubogi Harry! Najbrže zdajle večerja z —	.... ' "do svo.
kartami »Prekleto.
o nekakšnem ptiču "je govorila, češ da čuti enako kakor tisti ptič; kaj je neki mislila s tem?« In Rockingham s svojim pomenljivim, hudobnim nasmeškom in stisnjenimi očmi, ki so razumele njene nizke
lastnosti ali vsaj menile, da jih razumejo-mu odmrmrava: »Vprašujem se — res se vprašujem«.
Zdaj, ko se je bil ogenj sesedel in soba ohladila, je šla na vrh v svojo spalnico. Na-orej je še pogledala v otreške sobe. kako je tam. Henrijeta je bila podobna voščeni lutki; lepi kodri so ji obrabljali obraz, usta so bila videti lahno našcbljena. med tem ko je bil James v svoji z'belki nagrbarčil čelo, debeloličen in grozeč kakor mlad mopček. Potisnila mu je roč:co ped odejo in jo pri tem poljubila, in mali je odprl eno oko ;n se nasmehnil. Splazila se je ven, in sram jo je bile te potaje-ne nežnosti — kako preprosto in mrzko-da se prepušča bedastemu čustvu samo zato, Ker je samček. Gotovo bo nekcč velik in debel, brez vseh mikavnih lastnosti, in žena bo z njim nesrečna, kadar jo bo imel.
Nekdo — domnevala je, da WiH'am — »je bil urezai vejico špar.skega bezga m ji jo postavil v sobo, na kaminski napušč pod njeno sliko. Ves prostor je polnila s svojim sladkim, opojnim vonjem. Hvala Begu, e pomolila med cblačegjem. tu se mi ni bati capljanja prepeličarjev in praskanja in duha po psih. in velika, globoka postelja je samo zame. Njena lastna slika jo je sočutno gledala. Kaj imam res ta na-šobljena usta in te nestrpne oči? Takšna sem tfia pred šestimi, sedmimi leti? Sem mar še zdaj taka?
Oblekla je svoio hladno nočno haljo iz bele svile, sklenila roke nad glavo m se nagnila skozi okno. Veje so nihale pred nebom Pod vrtom, tam v dolini, je hitela reka plimi naproti. Zamišljala si je svetlo vodo, penečo se od pomladanskega
dežja, kako tišči preti slanemu valovju-in kako se oboje meša in strinja v eno m razb ja na obali. Odgrnila je zastore; svetloba se je razria po prestoru; stepila je k postelji in postavila svečnik na mizo zraven nje.
Potem je, na pol že kimaje od spanci, opazovala like. ki -;ih je mesečina risala po tleh: rato se je spomnila, kakšen venj je to še mimo dišave španskega bezga, bolj trpek ;n rezek vonj. nokaj, čemur ni mogla najti imena. Tudi zdaj jo je bodlo v nos. ko ;'e poležila glavo nazaj na blazino. Zdelo "se ji je, da prihaja iz miznega predala; iztegnila je reko, ga odprla in pogledala vanj. Knjiga je bila v njem in lonec s tobakom. Tobak ie bil t'sto, kar je bila zaduhala. Privzdignila je pokrov, zelišče je bilo rjavo in močno in nedavno narezano William pač menda ni bil tako nesramen, da bi bil spal v njeni postelj:, ležal tu notri in kadil in gledal njeno si -ko? Bilo ie kar malce preveč in zares ne. odpustljivo. V tem tebaku je bilo nekaj vse preosebnega in prav nič Wihiamovega. misliti nani b; bilo kriva domneva — in vendar — če ie živel W'l!iam tu v Navro-nu. vse leto, in sam? Odprla je knjigo — mar ie bil bralec? In zdaj je osupnila še bolj kaker prej. zakaj knjiga je bila zvezek pesmi, frarcoskih verzov pesnika Ron-sarda. in na prvem listu ie bilo začečkano »J. B. A. Finistere«. spodai pa je bil narisan majhen graleb
Ko se je drugo jutro zbudila, je bila njena prva misel ta, da bi poslala po Willia. ma, mu pokazala lonec s tobakom in knjigo s pesmimi ter ga vprašala, kako je spal na svoii novi žimnici, in ali ni pogrešal udobnosti njene postelje? Igrala se je s
tem- da si je zamišljala njegov mali, n"-razgonetljivi obraz, kako bo nazadnje vendarle nekoliko zardel in kako bo od prepa-denosti odprl okrogla usta. Ko ji je pa potem trlepna dekla, klobuštraje in zardeva, je nad svojo nerodnostjo, prinesla zajtrk, saj drugače ni znala, nevzgojeno kmečko dekle, je sklenila še nekaj dni počakat; zdelo se ji je, kakor b' jo nekaj opominjalo, da bi bilo zdaj še prezgodaj in nepri-kladno, če bi razglasila svoje odkritje.
Zato je pustila lonec s tobakom in pesmi v predalu zraven postelje, in ko je vstala in se napravila in krenila dol, je našla salon in obednico pometeno in pospravljeno, kakor je bila ukazala; cvetlice so stale v sobah, okna so bila na stežaj odprta, in VVilliam sam je Tkal svečnike na steni, dokler se niso svetili.
Takoi je povprašal, kako je spala in Dona je odgovorila »Dobro« in pomisl la, da je to pripravni trenutek, jn se ni mogla premagati, da ne bi dodala: »Upam, da tudi vi niste prehudo zbiti zaradi našega prihoda?« Temu se je usodil nasmehniti n rekel: »Zelo sočutni ste, milostiva gospi. Ne, prav tako dobro sem spal kakor zmerom. Enkrat sem slišal mladega gospodi Jamesa, da je zajokal, a varuška ga je pomirila. Po tako dolgi tišmi je bilo kar čudno slišati v hiši otroški jok«.
»Ali vas ni motil?« je vprašala.
»Ne, milostiva gospa. Prestavil me je v moja lastna ctrošk3 leta. Trinajst nas je bilo pri hiši, in jaz sem bil najstarejši. Spet in spet so prihajali majhni«.
»Ali je vaš domači kraj tu blizu. Wfl-liam?«
t