.1 tžNICA PBIHOBSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Sedanji odločilni trenutki zahtevajo od vseh tržaških Slovencev, da storijo svojo dolžnost in dvig* nejo svoj glas proti osovraženemu okupatorju! 248 (2558) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 20. oktobra 1953 Cena 20 Ur Pkrepimo borbo za enotno fronto jfseh demokratov proti krivičnemu sklepu! Zborovanja prebivalstva Sv. Ivana, Podlonjerja, Vrdele, Sv. Justa, Sv. Vida in (propade Izjave voditeljev tržaških protianeksionističnih političnih skupin o londonski konferenci Jugoslavija zavrača konferenco ki bi omogočila italijansko okupacijo 5%;“ -■ _______ IN zv»* ln Vrdela se je Ihcei' zbral° na P»'°- Nmu sw°vanju proti kri- s*tlepu b. ‘Ske vlad- ¥k angleške in j. So rin, J Kazni govorih Pikoli JI®!' našo voljo, tbi na, Iec nc dopustimo. k^at'skpt,tPravi!i P°d jarem so ... imperializma liniap" ®ovornike večkrat likj; 1 Z 0tl0t)l Dq1 s kn' s?fska n,.? . živeta J u gosto-Va»ska ? ka armada! Jugovi!# armada Daj prjd« v k«,B,ehlfe»tneitn zborovanju «Odfn° ’ v katorl Hm enoslr ?° protestiramo sij dnsJtemu krivične- ,anBleške in ameri- ................... - • V SCl im a se naše ozemlje I tako pa tudi dva njena smo S 'juds?,?rlalist‘bni Italiji. ------ ««i'° Pod J-e dol®ik 25 let in aRo ; fašistično Italijo, Uh Modnost« gospodarsko 4* C Prepovedano S No a kulturno in iJetičnega1-Vanje' ■ Spri' ‘Lnaga terorja jih j Zanustiti i zapustiti svoje ostali pa so žive-suženjstvu, brez arUga°vecanskih pravic. *iudstvoVe5°Vno v_°ino 3e sku’nn° JPPogo žrtvova-ob b°rbo proti fa-jn„arn zahodnih zateč« Prispevalo k osvo-ozemlja izpod ita-ar!nji- Zato nas je tnv??blo, da hočejo dati kos naše borih?0 i Jugoslavije, rta skupno z za- so zborovalci odobravanjem d,a Pošljejo ju- irna ln jugoslo ‘rodom naslednje :. se nastop v ®a ozemlja in v tem resnem hočejo naši ponovno pah-. nenasitnega imperializma, oporo dejstvo, da ——•viura na iv trn luvciu v icocn upuuiiu »an* janskim imperialistom. Ivana. t je z nami vse jugoslovansko ’ ljudstvo in slavna jugoslovanska ljudska armada. Živel maršal Tito! Živela jugoslovanska armada! Živeli narodi Jugoslavije!« Včeraj je bito pri Sv, Vidu zborovanje prebivalcev sektorja Sv. Vid in Sv, Just. Na zborovanju so najprej razpravljali o političnem položaju, ki je nastal pri nas po nezaslišanem in krivičnem sklepu angleške in ameriškg vla- „ .. lnij ., ----- -------- de. Med diskusijo so ostro ob- tk^slta -i arm«*da! Jugo- sodili ta sklep in poudarili, da *Vjntu ®rniada nai nrirfj* v je bilo dovolj 25. let fašistič- nega zatiranja. Neka vdova je povedala, da je bil _n.ien mož železničar za časa fašizma premeščen v Kalabrijo in da je tam zaradi slabih zdravstvenih razmer kmalu umrl, prav " i pa tudi dva njer~ -;-~ va stara okrog 20 let Po diskusiji so vsi navzoči sprejeli naslednje tri resolucije in zbrali denar }a brzojavke. Prvo resolucijo so naslovili na predsednika vlade FLRJ maršala Tita in se glasi: ((Prebivalstvo sektorja Sv. Vid in Sv. Just v Trstu, zbra-no na protestnem zborovanju dne 19. oktobra, se najtopleje zahvaljuje Vam in vsem jugoslovanskim narodom za moralno podporo in, odločni nastop proti nezaslišanemu sklepu angleške in ameriške vlade da se naša zemlja in. naše ljudstvo spet predata bivšemu zasužnjevaicu, italijanskemu imperializmu«. Druga resolucija, naslovljena na generala Wintertona. se glasi- «Z zborovanja mestnih sektorjev Sv. Vid in Sv. Just pošiljamo najodločnejši protest proti Vašemu nedemokratičnemu odloku, s katerim nam hočete prepovedati pravico da izrečemo svojo voljo ob 'priliki najnesramnejšega sklepa vlad. ki jih tu zastopate. Zahtevamo preklic Vašega ukrepa, da lahko svobodno in javno izražamo svoj protest proti sramotni kupčiji z našim ozemljem«. Končno se sprejeli naslednjo brzojavko OZN: «S svojega zborovanja pošiljajo prebivalci sektorjev Sv. Vid in Sv. Just na Vas prošnjo, da posredujete pri angleški in ameriški vladi, da nemudoma prekličeta nezaslišani sklep o prepustitvi cone A Italiji, kar nasprotuje mirovni pogodbi ii^ kar žali čustva vsega tržffkega prebivalstva, ki je poskušalo na svojih ramenih 25-letno gospostvo Rima. Se huje pa ta odlok žali vse demokrate in še posebej bivše borce antifašistične voj- ne, ki so se bili skupno z zavezniki za osvoboditev teh krajev izpod nacifašizma.« Na množičnem sestanku so se zbrali tudi številni prebivalci Gropade, Neki tovariš jim je v svojem govoru orisal politični položaj ter poudaril. da ne bomo nikoli pristali na mešetarjenje z našo usodo. Gropajci so odločno izrazili svoje nasprotovanje in odpor proti povratku povampirjenega italijanskega fašizma v naše kraje. Policija jc skušala zborovanje preprečiti, kar pa ji ni uspelo, ker so bili Gropajci odločeni vztrajati do kraja. V Nabrežini pa so se zbrali na zborovanju slovenski mladinci in obravnavali zadnje dogodke, nastale po krivičnem sklepu angleške in ameriške vlade. Na koncu zborovanja so sprejeli naslednjo resolucijo, naslovljeno na vse jugoslovanske narode: «Nabrežinski mladinci, zbrani na zborovanju zavedne mladine brez razlike politične pripadnosti, v kulturnem domu «Igor Gruden« v Nabrežini, pošiljajo iskreno zahvalo narodom Jugoslavije za odločen nastop proti odločitvi angleške in ameriške vlade, da se naše ozemlje priključi ponovno tisti državi, ki nas je 25. let nacionalno in gospodarsko zatirala. Dobro se zavedajoč, da bi italijanski karabinjerji že vkorakali v naše kraje, če ne bi prišlo do odločnega nastopa jugoslovanske vlade in mar-j 'šala Tita, mladinci iz Nabreži-j ne z zaupanjem sledimo raz-j voju dogodkov, pripravljeni j pomagati z vsemi močmi, daj se taka nezaslišana krivica j prepreči«. f8dslavn.il sroMsionisliči Srak Jugoslovanske radijske postaje so včeraj zvečer prenašale izjave, ki so jih predstavniki tržaških demokratičnih in protianeksionističnih strank dali posebnim dopisnikom »Borbe«, radia Beograd in radia Zagreb o položaju po londonski konferenci treh zunanjih ministrop. «Naši ljudje so pričakovali od konference treh ministrov v Londonu, da bodo na njej preklicali prejšnji sklep o izročitvi Trsta in cone A Italiji«, jc dejal predsednik Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje tov. Franc Stoka. «Mi poudarjamo, da ne bomo sprejeli sklepa, ki bi bil proti našim interesom, proti težnji naših ljudi, ki so se v letih druge svetovne vojne borili proti italijanskim okupatorjem.« Eugenio I.aurent', glavni urednik polit. tednika «11 Progresso« in biv. polit, kotni. sar Tržaške brigade, je izjavil: «Lakoničnost poročila, ki je bilo izdano po konferenci treh zunanjih ministrov v Londonu, ne dovoljuje dokončne in natančne sodbe. Zdi se pa, da gre za majhen korak nazaj, morda bolj v obliki kot v bistvu, glede samovoljnega an-gloameriškega sklepa, da se ! uprava naše cone izroči rim-’ ski vladi. . j Ogorčeni smo nad dejstvom, i da se predstavniki treh velesil I ne menijo za usodo tržaškega 1 prebivalstva, ki so mu med I vojno pošiljali pozive na bor-’ bo proti fašizmu in mu izražali priznanje zaradi uspehov in učinka borbenih akcij tržaških antifašistov. Danes vztraja ta gospoda iz Londona in \Vashingtona pri izvedbi svojega nesprejemljivega predloga o izročitvi tržaškega prebivalstva v roke onih, proti katerim se je to prebivalstvo borilo z ramo ob rami z zavezniki. Vse to je sramotno in nedostojno; udeleženci osvobodilne borbe tega izdajstva, ki ga hočejo zagrešiti včerajšnji zavezniki, nikoli ne bodo mogli pozabiti.« Na vprašanje, kakšno jc raz. položenje delavcev glede na sedanji položaj, je tov. Lau-renti odgovoril: «Lahko rečem, da so delavci zaskrbljeni zaradi neizbežnega gospodarskega propada, ki bi ga Trst doživel, če bi bil priključen k Italiji. Danes se bolj kot kdaj koli vse širši sloji prebivalstva usmerjajo k rešitvi, ki bi zajamčila Trstu neodvisnost in Tržačanom o-mogočila samoupravo. Taka rešitev, ki bi se lahko uresničila s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo, bi lahko predstavljala novo razdobje za gospodarsko bodočnost našega mesta, v katerem bi Trst lahko razvil svojo vlogo trgov, skega emporija v službi svojega širokega zaledja.« Predsednik Tržaškega bloka dr. Mario Stocca je izjavil naslednje; «Naša stranka teži k uresničenju STQ v mejah, ki jih predvideva mirovna pogodba. Toda ker so se od leta 1948 stvari spremenile in so razni dogodki začeli ogrožati neodvisnost STO, n. pr. tristranska deklaracija, gospodarski sporazum z Rimom, londonski sporazum itd., zahtevamo za bodočnost večja jamstva, da naša neodvisnost ne bo ogrožena. Izjava od 8. oktobra pomeni sovražno dejanje proti STO. Zato nasprotujemo izročitvi uprave Trsta in cone A Italiji ter prihodu italijanskih čet v cono A, ker to pomeni očitno kršitev mirovne pogodbe.« Glavni tajnik Fronte za neodvisnost dr. Mar to Giampic-coli je dal naslednji odgovor: «Angleški in ameriški minister zunanjih zadev sta se zdaj začela pogajati v zvezi s tržaškim vprašanjem, toda to bi morala storiti pred 8. oktobrom. Zdaj sta prišla v položaj otroka, ki je razbil steklenico z malinovcem, tipamo. da se bodo ZDA in Anglija v bodoče držale predpisov, ki so običajni v mednarodnih odnosih, kajti to je edina pot. da se pride iz sedanje zagate. Ce ti dve državi nočeta več biti mandatarja v coni A. potem morata vrniti mandat OZN. ki bo odločila, kdo bu njun naslednik. V najboljšem primeru lahko obe državi samo predlagata, da ju v tem nasledi Italija, toda mi indipenden-tisti smo proti temu predlogu in upamo, da ne bi bil sprejet. Reakcija iredentističnega tiska na včerajšnjo izjavo konference treh zunanjih ministrov je očitno neugodna. I-redentistični tisk je moral u-v;deti, da je jugoslovanska politika v tem vprašanju naredila globok vtis na svetov* no javnost. Čeprav zaključki konference niso jasni in določeni, sodim. da je pozitivno, da smo vendarle pridobili nekaj časa za naše akcije proti izročitvi cone A 'Italiji. S tem ni (Nadaljevanje na 4. strani) „Okupacija s četami ali brez čet je popolnoma ista stvar", poudarja „Borba99 v zvezi s pisanjem londonskega „Timesa“ o tržaškem vprašanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je v telegrafskem razgovoru z uredništvom brazilskega lista *Diario De Noi-te» poudaril, da predstavlja sedanji položaj v tržaškem vprašanju ter način, kako se je to vprašanje začelo reševati, veliko nevarnost za mir v tem delu sveta. Maršal Tito je nadalje izjavil, da so s svojim enostranskim aktom na škodo Jugoslavije 2DA in Velika Britanija hotele ojačiti pozicije italijanske demokristjanske stranke v odnosu na skrajno levico. Vse to, je rekel, pa je samo nadaljevanje dosedanjega popuščanja zahodnih sil pred izsiljevanjem italijanskih vladajočih krogov. Tov. Tito je_ nadalje izjavil, da sta ameriška in angleška vlada sprejeli sklep od C. oktobra, ne da bi se prej posvetovali z jugoslovansko vlado. «Najnovejši predlog, ki smo ga dali za sestanek predstav- «Na Zahodu nas skušajo po-nikov štirih zainteresiranih dr_ 1 tolažiti z nekimi jamstvi in žav, je rekel jugoslovanski to, pomislite, s kakšnimi jam-predsednik, predstavlja naš ‘ stvi: hočejo nam dati jamstva poslednji poizkus mirne rešitve tega spora. Moj predlog za ustvaritev dveh avtonomnih enot Tržaškega ozemlja je najboljša možna rešitev problema na etnični osnovi, rešitev, ki ne izključuje obenem možnosti sporazumnega reševanja problemov gospodarskega zna. čaja.« Na koncu je tov. Tito izrazil upanje v možnost, da da ne bodo dovolili Italiji postavljati vprašanje vse Istre, Dalmacije itd! Toda mi ne potrebujemo takih jamstev, niti jih nismo nikoli zahtevali«, je poudaril Rankovič. ((Najboljše jamstvo za ubranitev našega ozemlja in neodvisnosti naše države so naši narodi, naša Ju. goslovanska ljudska armada. Zahtevamo od Angležev in se tržaško vprašanje reši spo- , Amerikancev dokaze, da so za razumno med zainteresiranimi državami. «Naše ljudstvo ne bo nikoli dovolilo, da bi država, kot je Italija, ponovno zasedla tisto ozemlje, ki smo ga mi v pretekli vojni osvobodili in s katerega smo pregnali Italijane kot okupatorje«, je poudaril danes podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič na ljudskem zborovanju v Peči v avtonomni pokrajini Kosovo-Metohija. miroljubno rešitev vseh spornih vprašanj v svetu, da umaknejo svoj sklep, ki daje možnost Italiji zasesti cono A. Pričakujemo to ne zaradi tega, ker hočemo, da so velikodušni, temveč zato, ker je naše ljudstvo odločno pokazalo svojo pripravljenost, da ne bo dovolilo izvedbe tega nezakonitega, enostranskega in nedemokratičnega akta. Mi bomo tudi v bodoče prav tako odločni, kot smo bili v zadnji vojni in kot smo bili leta 1948 v borbi za interese naših narodov in naše države«, je poudaril v zaključku Aleksander Rankovič. »Jugoslavija je nedvomno - , jasno opozorila, da bi uresni- I ltal,1;|ansko _okuPac‘i°. «Borba». Jugpslovanska javnost ne bo dovolila okupacije cone A ter zato energično zavrača vsako misel o konferenci, ki bi bila sklicana, da omogoči čitev protizakonitega sklepa od 8. oktobra pomenila akt napada, na katerega bi mi odgovorili nedvomno tako, kot mora odgovoriti država, ki zna braniti svoje nacionalne interese, in ki se zaveda svojih mednarodnih obveznosti«, ugotavlja današnja «Borba» v zvezi s komentarjem zahodnih agencij, ki sodijo, da so tri zahodne sile sklenile pred. lagati konferenco, ki bi temeljila na sprejemu angloa-meriškega sklepa. ((Očitno je, da bi konferenca, ki bi imela za izhodiščno točko ta sklep bila nesmiselna, ker bi imela za cilj uresničenje tega, proti čemur smo mi energično nastopili, proti čemur se bomo tudi v bodoče odločno borili«, poudarja nadalje n A M ES BO 1,1» K \ GOVORIL v spodnji zbornici o Trstu Številne interpelacije laburističnih poslancev obsojajo angloameriški sklep o izročitvi cone A Italiji - Izmikajoče izjave predstavnika Foreign Officea NEW YORK. 19. — Jugoslovanska delegacija v OZ$ je danes zahtevala, naj jo povabijo k razpravi o tržaškem vprašanju v Varnostnem svetu, zato da bo lahko obrazložila svoje stališče o tej zadevi. I ;ON DON, 19. — Uradni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil danes, da bodo zapadne velesile nadaljevale razgovore o Trstu. Ko je odgovoril na neko vprašanje na redni tiskovni konferenci, je omenjeni predstavnik dejal, da ne bo prišlo do nobenega formalnega tristranskega sestanka, temveč' da se bodo posvetovanja nadaljevala po normalni diplomatski poti. Na drugo vprašanje o Trstu, ki je bil glavni predmet zanimanja predstavnikov svetovnega tiska, je uradni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva dejal, da še ni bil določen datum umaknitve angloameriških čet iz cone A. Na vprašanje: «Cemu ne?« je odgovoril; «Ta datum Koncentracije ital. vojske ob mejah s FLRJ in STO ž Vsem'1' °Mnci "a protestnem zborovanju izrekli 5Vojo odločno voljo, da se bodo 1 silami uprli povratku italijanskih zasužnje valcev v nase kraje. Od ljudi, ki so včeraj do-; poldne pripotovali iz Gorice in obmejnih vasi Doberdob. Dol, Belce, Rubija itd., smo zvedeli za velike premike italijanskih Čet. ki so bili prejšnjo noč na tem sektorju. Premiki so se začeli pozno zvečer, ko so razne enote zapuščale svoje baze v Furlaniji ter se odpravljale v smeri proti Gorici. Čedadu in Trbižu. V Doberdob, oz. na Dol so prišli prvi kamioni z vojaštvom že okoli 1. ure po polnoči, medtem ko so vaščanu od dveh naprej pa do šestih zjutraj slisali neprestano brnenje avtomobilskih motorjev. ki ni prenehalo niti za trenutek. Vsi kamioni m oklopni avtomobili so vozili brez luči. Včeraj zjutraj so bili vojaki že nameščeni po raznih kavernah iz prve svetovne vojne, ki jih na tem sektorju ne manjka. Pripovedujejo, da je pod Vrhom ogromna kaverna, ki lahko sprejme nekaj tisoč vojakov, ter da so to kaverno začeli takoj čistiti ter vanjo naselili precejšnje število vojaštva. Ob cestah je opaziti zamaskirane zasede ter lahike tanke. ki tičijo v grmičevjih. prav tako skrbno prikriti. Tudi vojaki imajo obleke z varovalnimi barvami ter so v glavnem oboroženi z avtomatskim orožjem. Podnevi ni bilo videti večjih kretanj vojačkih vozil, zato pa je' bila toliko večja aktivnost edinic za vezo. ki so se po vsej verjetnosti preselile na ta sektor iz vojašnice na križ-potju cest Gradiaka-Videm- ni bil določen niti prej«. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva ni hotel dalje komentirati najnovejših izjav italijanskega ministrskega predsednika Pelle v rimskem senatu. O samem zaključku razgovorov treh zunanjih ministrov o Trstu ni hotei omenjeni predstavnik dati nobenega pojasnila, ki ne bi bilo že zajeto v uradnem poročilu. Po izjavi uradnega predstavnika angleške vlade je treba pričakovati, da bo britanska vlada podala jutri na seji angleške spodnje zbornice izjavo o tržaškem vprašanju. Angleški zunanji minister Anthony Eden bo jutri v spodnji zbornici podal izjavo o Trstu, Eden bo govoril verjetno o celotnem poteku tristranske konference in o vseh vprašanjih, ki so jih tam okrajnega ljudskega odbora obravnavali. Vendar napove- verjetno izšla iz trojne konference in o katerih doslej ni nobenih podrobnih poročil, v ir.nogočem razlikuje od izjave 8. oktobra, predvsem v tem, da nima nobenega kategoričnega značaja, temveč da poskuša najti kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe stranki, in da je po obliki samo predlog, ne pa sklep. Po pisanju današnjega ion-donskega «Timesa» bi bilo soditi, da je ta kompromisna formula v tem. da se uprava v coni A začne postopoma prepuščati Italiji, da pa ostanejo v coni angloameriške čete in da Italija z vojsko ne vkoraka v to cono. Takojšnje beograjske reakcije, da je ci. vilna ali vojaška okupacija ista stvar, so v Londonu znat. no zmanjšale upanje, da bo to rešitev mogoče izvesti. Resolucije koprskega Gcrica-Trst. Vojaki teh edinic napeljujejo po teh vaseh in preko gmajn telefonske žice, ki večkrat prečkajo tudi ceste in poti. Opazili so tudi, da je bila tankovska edinica pod Selcami okrepljena z nekaj tanki. Prav tako je bila okrepljena tudi edinica oklepnih vozil, ki ima svojo bazo v Selcah. Novi tanki so prišli v Rubijo, kjer £0 zasedli ((položaje« ob Vipavi oz. gozdičkih za mostom preko te reke. Pravijo, da so včeraj zjutraj legitimirali na tem seKtorju ljudi ter celo otroke, ki so šli v vas po kruh. Nekaj 47-tenskih tankov pa so opazili v predmestju Gorice, vendar sc je kasneje zvedelo, da so se umaknili na dvorišče ene izmed goriških vojašnic. Vojaštvo je tudi na mirenskem letališču, ki je zastraženo od vojakov letalskih e-not v plavih uniformah. Nova ojačenja so prišla tudi na mejo v Goriških Brdih. Tudi iz teh krajev poročajo, da so vso noc vozili po cestah tanki in kamioni. Zjutraj pa so začeli dovažati mu-ničijo, ki so jo razkladali predvsem na Oslavju in v Steverjanu, Prav tako poročajo, da so večje enote zasedle položaje v dolinah Benešfke Slovenije, ter v Kanalski dolini, kjer so ponoči opazili večja premikanja motoriziranih kolon. Iz vsega tega sledi, da so preteklo noč italijanske čete za- (Nadaljevanje na 4. strani). dujejo, da bo v diskusijo posegel tudi Churchill in sam odgovoril na nekatera važnejša vprašanja, zlasti v zvezi z odnosi z ZSSR in z njegovim predlogom o konferen_ ci najvišjih predstavnikov velesil. Od Edena pričakujejo torej predvsem izjave o Trstu. Jutri bo začetek jesenskega zasedanja spodnje zbornice. Predloženih je 359 interpelacij, ki so večinoma tičejo zunanje politike; med njimi jih je mnogo o Trstu. Laburistična opozicija je v teh dneh živahno kritizirala način, kako je britanska diplomacija obravnavala tržaško vprašanje, Del laburističnih poslancev se pri tem o-mejuje na kritiko načina, kako je bila objavljena anglo-ameriška izjava od 8. oktobra in se ne spušča v bistvo sklepa. Toda leva skupina z be-vanisti na čelu gre pri tem mnogo dalje in obtožuje Fo-reign Office, da se je pustil speljati na led še enemu a-meriškemu manevru in da je sramotno izdal zaveznika iz zadnje vojne, Jugoslavijo, v korist bivšega sovražnika Italije. V političnih krogih pričakujejo obširen napad na konservativno vlado prav v zvezi s tržaškim vprašanjem, zlasti pa zahteve, naj Anglija pristane na jugoslovanski predlog o konferenci štirih. Laburistični krogi so dali razumeti, da bodo zahtevali uvedbo nujne procedure in takojšen začetek parlamentarne diskusije o Trstu, če Edenove izjave ne bodo zadovoljive. Obenem opozarjajo tudi na potrebo, da konservativna vlada ne razdraži preveč opozicije. Medtem trdijo diplomatski krogi, da se angleško-fru.nco-sko.ameriška pobuda, ki je KOPER, 19, — Okrajni ljudski odbor je sprejel, na svojem zadnjem zasedanju v Kopru tri resolucije v zvezi z novo situacijo o tržaškem vprašanju. V prvi, naslovljeni na Organizacijo združenih narodov, ljudski odborniki obsojajo enostransko odločitev Anglije in Amerike o prepustitvi cone A in Trsta v upravo Italiji, v drugi pa odbijajo vmešavanje Sovjetske zveze v tržaško vprašanje ter pravijo; ((Navidezno miroljubno stališče ZSSR s predlogom za i-menovanje guvernerja in z zahtevo odstranitve JLA je skrajno sovražno in zahrbtno ter predstavlja za koprskega okraja največjo ne varnost. Stališče, ki ga je zavzela SZ v svoji noti, je staro stališče italijanskih tržaških kominformistov, ki se vztrajno zavzemajo pri i-talijanski vladi za pot, ki naj dejansko pripelje vse Tržaško ozemlje pod Italijo. Prvi pogoj za to je odstranitev JLA. Stališče sovjetske note naje podporo italijanskim komin-formistom. da bi v tekmi za veliko Italijo v škodo Jugoslavije dosegli prvo mesto ali z drugimi besedami, nota spravlja Italijo skozi okno ne samo v Trst. ampak tudi v Koper. Zato okrajni ljudski odbor opozarja vse ljudi koprskega okraja na to zločinsko namero vodstva ZSSR, ki v svojem sovraštvu do Jugoslavije tudi v tem težkem trenutku podpira cvet italijanskega nacionalizma in imperializma, To-gliattijeve kominformiste. Obenem poudarjamo, zaključuje resolucija, da nočemo polovičnih rešitev tržaškega vprašanja, ki mora najti v sporazumu med zainteresiranimi deželami dokončno rešitev, da odklanjamo vsako mešetarjenje tujih nezainteresiranih sil. Zahtevamo da se priznajo naše pravice v coni A in izjavljamo, da smo pripravljeni zajeziti pot italijanskemu imperializmu, ki bi z novim osvajanjem predstavljal na tem področju trajno nevarnost za mir v svetu«. NEW YORK. 19. — Politični odbor OZN je zavrnil z 28 glasovi proti 22 in 9 vzdržanimi resolucijo afriških in azijskih držav o Maroku, s katero se zahteva popolna neodvisnost ljudstvo'Maroka v petih letih. V zvezi s pisanjem london. skega «Timesa», ki sodi, da je našel kompromisno rešitev s predlogom, da se pred konferenco izroči Italiji samo civilna uprava v coni A, a po konferenci dovoli je vojaška oku. pacija, «Borba» ugotavlja: ((Okupacija s četami ali brez čet. to je popolnoma ista stvar. Jugoslavija ne bo dovo. lila, da bi »talija zasedla cono A. To je bistveno v tej stvari Zato so nerealne vse kombinacije, da se z raznimi triki po ovinkih doseže izročitev Trsta Italiji. Vladi Velike Britanije in ZDA. če stvarno želita trajno rešitev tržaškega vprašanja, se nikakor ne smeta pečati z napačnimi kombinacijami, kot je n. pr. zamisel o konferenci, ki bi temeljila na sprejetju angleškega in ameriškega 'sklepa«, .poudarja ((Borba«. i s • r ‘ Jugoslovanska javnost bi sklep zahodnih držav o želji, da se doseže trajna rešitev, ocenjevala po tem. kakšno stališče bodo zavzele zahodne sile do jugoslovanskega predloga o sklicanju konference štirih. Izjave gospoda Duilesa potrjujejo našo včerajšnjo ugotovitev, da so zahodni državniki videli resno nevarnost tržaškega problema, in da se niso upali presekati ta gordijski vozel v smislu zahtev g. Pelle V pomanjkanju uradnih komentarjev so se pojavili poluradni in neuradni komentarji in ugibanja nekaterih agencij, zlasti ((Reuterja«, ki trdi, da so zahodni ministri predložiti konferenco petih, ki bi že vnaprej odobrila angloameriško namero o izročitvi cone A Italiji in obljubili odložiti umik angloameriških čet. Jugoslovanski narodi, kot smo že včeraj u-gotovili, ne bodo nikoli pristali na sklicanje take konference, ki bi dejansko pomenila legaliziranie enostranskega sklepa in že vnaprej prejudicirala stvar, o kateri bi morala konferenca razpravljati. Ce je ta vest točna, ugotavlja urednik ((Tanjuga«, tedaj v Londonu niso našli prave in miroljubne poti za rešitev tržaškega vprašanja, temveč pot, ki vodi k zaostritvi problema. Jugoslovanska javnost upa, da bodo trije zahodni ministri v svojih bodočih naporih upoštevali zadnje piedloge Jugoslavije in dejstvo, da Jugoslavija ni nikdar postavljala nikakršnih pogojev za udeležbe v fronti miru, medtem ko je vodilna nit italijanske zunanje politike bila vedno «sacro egoismo« in zavezništvo s tistim, ki več plača. «Ce bi London in Washing-tor. malo bolj razmišljala o izsiljevanju Rima, bi prišla do zaključka, da zaveznik, ki se poslužuje izsiljevanja, ne zasluži pozornosti, ki mu jo po. klanjajo«. pravi današnja «Borba». Prišla bi tudi do za. ključka, da je za atlantski pakt in evropsko obrambno skupnost bolje brez takega zavezništva Italije B. B. Napisi na kontovelski cesti kakor tudi povsod drugod opozarjajo rimske in druge zasužnje-valce, da je naše ljudstvo odločeno preprečiti njihove načrte za nase ponovno zasužnjenje, OPOHIVMKI »NEVI Na današnji dan je bil leta 1944 osvobojen Beograd, prestolnica nove Jugoslavije. w mi f- L m Danes, torek 20. oktobra Ivan, Raša Sonce vzide ob 6.27 in rat« a 17.12. Dolžina dneva IMS, "j, vzide ob 15.47 in zat0,!3-hrj Jutri, sreda 21. oktobra Uršula, Stoislav ^ Današnja borba ni borba strank in političnih skupin temveč borba vseh demokrate vf še posebno Slovence? AlilZllliZli: POSLEDICE KKII/IČlVEtiA tllil.f)!lll.HISKlitil SKLEPA PRIHOD ITALIJE BI POHENIIi ogromen porast Števila brezposelnih Računati je treba z verjetnostjo, da bi izgubilo delo okrog 13.UUU ljudi - (irozi tudi zaostritev krize v industriji • liolžnost vsega delavstva je, boriti se proti prihodu italijanskih okupatorjev Sklep angleške in ameriške vlade o prednji Trsta Italiji je takoj neugodno vplival na zaposlitev tržaškega prebivalstva. Ameriško in angleško vojaško poveljstvo je vsem civilnim uslužbencem odpovedalo službo, kar pomeni brez. poselnost za okrog novih 6000 ljudi Pri tem so prizadete razne stroke, kakor na primer šoferji, težaki, natakarji, perice, godci itd. Odpoved službe je zanje tem hujša, ker n.e dobe odpravnine. K civilnim uslužbencem vojaških e-not pa je treba dodati tudi večino civilnih policistov in nameščencev ZVIJ, tako da znaša število ljudi, ki jim grozi brezposelnost okoli 13.000, Ce dodamo to število dosedanjim brezposelnim, tedaj prekoračimo število 30.000 brezposelnih. Perspektive za bodočnost. če bi se uresničil krivični sklep zapadnjakov, so kaj žalostne, tudi če ne upoštevamo posrednih posledic, ki bi nastale z zaprtjem raznih odvečnih barov, zabavišč itd., kjer bo tudi izgubilo delo mnogo natakarjev in ostalega gostinskega osebja. Toda to še ni vse. Italijanska vlada res obljublja, da bo našla zaposlitev za vse, toda za to ne zadoščajo razni zakonski predpisi. Vsi znaki kažejo, da bi se s prihodom Italije še zaostrila industrijska kriza. Poglejmo le, kako v Italiji odpuščajo delavce, zlasti v železarski industriji. V jeklarnah v Terni so prav te dni odpustili 2.000 delavcev, proti čemur je vse tamošnje delavstvo napovedalo stavko. V Šesto San Giovanni pri Mi. lanu pa so tudi odpustili S00 železarjev. Takšne so torej perspektive, če bi Pelli uspele njegove spletke V tem primeru bi sledili odpusti predvsem n železarski industriji saj po to-varnah v Italiji povsod odpuščajo delavce z izgovorom, da morajo tovarne, plavže in martinovke modernizirati o-ziroma preusmeriti proizvodnjo Pri tem ni važno, ali se to dogaja zaradi Schumanove-ga plana, dejstvo je, da mečejo delavce na cesto. V Trstu je bila doslej velika kriza, to. da do tako množičnih odpu- stov vendarle ni prišlo. Res je. da ta kriza še vedno narašča, toda tega je kriva ravno vedno večja gospodarska odvisnost Trsta od Italije. Zaradi te odvisnosti imajo ladjedelnice, Tovarna strojev in Arzenal tako malo dela, ker morajo predvsem kupovati drage surovine v Italiji ter so proizvodni stroški v ladjedelniški industriji zelo visoki, kar smo že tolikokrat ugotovili in poudarili Ce je že zdaj v ladjedelnicah tako malo dela, kaj bi šele bilo s prihodom Italije! Delavci se zaskrbljeni vprašujejo o vsem tem in ne najdejo odgovora, ker so jih kominformovski hlapci italijanskega imperializma močno zmedli in pasivi-zirali. Rešitev iz tega položaja je samo v odločni borbi proti naklepom italijanskega imperializma Zgrešena je misel, da je vse zaman, da bodo že tako «vse odločili drugim. To miselnost širijo kominformov-ski aktivisti, da bi ne bilo nobenega odpora proti prihodu italijanskih okupatorjev, delavstvo pa jim ne sme nasedati. V. vsem tem gre poleg politične sužnosti tudi za elementarno vprašanje kruha, ki bi ga Italija, sama polna brezposelnosti, ne mogla dati. Spričo tega položaja in žalostnih perspektiv ne sme delovno ljudstvo vreči puške v koruzo Zavedati se mora, da je predvsem od nje. govega odločnega odpora odvisna bodoča usoda Trsta, kajti v zgodovini ni imel nikoli prav tisti, ki je čakal na mano z nebes. 54. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta Županstvo sporoča, da bo v ponedeljek 2. novembra ob 11. uri v sobi 202 prvega nadstropja občinske palače 54. žre. banje obveznic mesta Trsta iz leta 1899, in sicer po amortizacijskem načrtu. Izžrebane obveznice bodo izplačali 15 dni po žrebanju pri občinski zakladnici v Ul. Nor-dio 11, in sicer po 60 lir za vsakih 100 kron ter a la pari za konvertirane krone. JZ JUGOSLOVANSKE CONE STO PROŠTOVOtISHI ENOTE začele i rednim nžbaiijea Zborovanja invalidov ter bivših političnih preganjancev - Novi protestni mitingi Pičel diplomatski stavek v izjavi treh zahodnih *il 0 Trstu ni nikakoT pomiril o-gorčenja prebivalstva jugoslovanske cone nad enostranskim sklepom od 8. oktobra. Po vsej coni so še vedno protestna zborovanja, medtem ko so prostovoljske enote že začele s sistematičnimi vajami. Danes zjutraj so Se na občnem zboru v Kopru zbrali invalidi občine Koper-okolica, ki so v resoluciji ostro obsodili poskus barantanja z našo zemljov Protestni miting pa so imeli tudi bivši politični preganjanci iz Pirana, prebivalci Novega Grada, Sv. Antona, Kucibrega, Kort, Boni-nov, Šareda in nekaterih drugih krajev. Zene iz Buj so včeraj popoldne poslale svojo delegacijo k enotem JLA. Delegacija je peljala s seboj poln kamion raznih daril. V koprskem okraju so zdaj organizirali 4. prostovoljski bataljon. V petih podezelj-skih občinah pa jih šele formirajo. Bataljoni, ki so razdeljeni v čete in vode so že začeli z rednimi vajami. Koprski bataljon je imel že dve vaji, pravtako bataljon v Portorožu, ki je sestavljen iz portoroške, strunjanske in čete iz sv. Lucije. Vaje sta imela tudi bataljona iz Pirana in Izole. Prostovoljci piranskega bataljona >o sklenili, da bodo izgubljen delovni cas zaradi vaj nadoknadili. Praznik ljudske milice Danes so miličniki po vsej jugoslovanski coni praznovali dvanajsto obletnico ustanovit, ve ljudske milice v Jugoslaviji Po vseh občinskih postajah s0 bile prireditve kamor so povabili tudi predstavnike oblasti, množičnih organizacij, ter podjetij. Na prireditvi piranske postaje ao tudi sodelovali gostje voja--,ko uprave in odreda JLA. Ob prazniku ljudske milice so miličniki prejeli številna ril.t raznih delovnih tivov. da- kolek- Voz čez voznika Ker se mu je pokvarila za- vora voza na konjsko vprego, s katero se je 55-letni Giaco-mo Gotti iz Ul. Maiolica vozil navzdol po Ul. Giardini, je mož hotel zaustaviti konja, vendar je po nesreči padel na tla, medtem ko je voz šel čezenj. Zaradi ran na glavi in drugih delih telesa ter verjetnega zloma stegnenice in nekaterih reber, so Gottija peljali v bolnico, kjer so ga tudi s prognozo okrevanja v 40 dneh, če seveda ne bo komplikacij, sprejeli na II. kirurškem oddelku. Za oglase, osmrtnice itd. sc obračajte vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111. Tel. 733«. Začetek vpisovanja v vrtec na Proseku Včeraj se je začelo na Proseku vpisovanje otrok v otroški vrtec, ki bo v bivši stavbi proseškega prosvetnega društva. Vpisuje se v šolskem poslopju. Kakor hitro bo zgradba popolnoma obnovljena in tudi opremljena, kar bo predvidoma proti koncu tega leta, bo vrtec začel z rednim delom. Želeti bi bilo, da se z deli ne bi zavlačevalo in da bi se jih pospešilo, kajti odlašanja je bilo že tako preveč. Po naših slovenskih vaseh se v vse večjem številu pojavljajo slovenske zastave in napisi protj povratku Italije, pozdravni napisi jugoslovanski armadi in maršalu Titu. Pišejo jih roke naših ljudi, tiste roke. ki so že držale za orožje v herojski osvobodilni borbi v kateri smo pokazali kako zna slovensko ljudstvo braniti svojo svobodo in neodvisnost pred italijanskimi imperialističnimi osvajalci. Danes napisi, toda jutri če bo treba — orožje. GLAS IZ TRGOVSKIH IN OBRTNIŠKIH KROGOV ČE BI SE POVRNILI ITALIJANSKI OKUPATORJI... Pismo stare tržaške borke maršalu Titu TOVARIŠ TITO! Zahvaljujem se Vam za Vaše ukrepe. katere ste podvzeli Vi in vse jugoslovansko ljudstvo za obrambo naših pravic in da nikoli več ne pridemo pod teror italijanskih fašističnih banditov. Tovariš Tito, obračam se do Vas v imenu 40 kolegov, trgovcev raznih strok iz sredine Trsta. Po prvi svetovni vojni nam je fašizem uničil vse, razbil in požgal. Isto se je dogodilo tudi z mojo družino Požgano nam je bilo vse. Povzročena je bila večmilijonska škoda. Čislala mi je samo mala obrt in še to so mi leta 1922 z bombo uničili, tako, da sem vse izgubila. Bratje in sestre so morali po svetu za kruhom, ostala sem sama od 12 bratov in sester v Trstu, ker sem bila še premlada. ODHODI VOJAŠKIH DRUŽIN In dražbe vojaškega pohištva V nedeljo odpotovalo prvih 217 angleških družin, v prihodnjih dneh pa odpotujejo še druge - Včeraj prva dražba 69 partij vojaške pisarniške opreme Prvih 217 angleških družin (žena in otrok) je v nedeljo odpotovalo skozi Avstrijo v domovino. Za jutri in naslednje dni pa so že napovedani odhodi drugih družin. V tej zvezi lahko v teh dneh kjer koli po mestu naleti^ na velike avtomobile tržaških transportnih družb ni tudi vojaških, ki postajajo pred stanovanji angleških vo_ j'aških družin in na katere nakladaja raznovrstno pohištvo. Amerikanei so s svojim imetjem napravili dokaj eno. staven postopek. Vse, kar je vredno so zabili’ v zaboje in sedaj pošiljajo po morju in po železnici iz Trsta.' Vse kar pa ne velja mnogo (to se pravi ne velja po njihovih pojmih), pa razbijajo in sežigajo. Po mestu se tako čuje-jo govorice o razbitih in v morje vrženih strojih iz bivših ameriških delavnic v pristanišču in drugod. Na Proseku pa so se baje poslužili celo Kraških jam, kamor so menda zmetali razne dele pohištva in drugih stanovanjskih potrebščin. Povrh pa še nekaj hektolitrov bencina in vse skupaj zažgali To so sicer govorice, ki jih ljudje verjetno pretiravajo, vendar; «Kjer je dim je tudi ogenj». Tudi Angleži so se zatekli na pomoč k zabojem in zavojem, le da imajo mnogo manj stvari, ki bi bile vredne stroškov železnice in ladje. Zato pa imajo zelo mnogo krame, ki je sicer stara in obrabljena, pa predstavlja še vedno kar čedne vsote. Vse te predmete vozijo na velesejem, kjer jih prodajajo na javnih dražbah. Prva taka dražba, je bila včeraj popoldan in se je prav po angleško točno pričela ob dveh. Prodajali so 69 partij starega pohištva Velik paviljon — največji kar jih ima tržaški velesejem je bil videti kot svojevrstno humoristično gledališče. Glavni igralci; dva angleška oficirja in Tržačan-licitator na reki improvizirani tribuni, opremljen s tradicionalnim le. senim kladivom, v kotu za mizo trije oficirjifki so spre. jemali denar, pa še dva para «MP» Občinstvo pa je predstavljalo skoraj tisoč Tržačanov, ki so prišli povečini iz radovednosti. Mnogi pa so tudi prišli s skritim upanjem po kakem elegantnem hladilniku, čistilcu parketov, sesalcu prahu in sličnih drugače zelo dragih stvareh, katere se baje da do. biti za izredno nizke cene. Blago, ki je bilo razstavlje. Nedeljski prizor pred tržaško železniško postajo, ko so zapustile nuie mesto prve družine angleških vojakov in častnikov. Za naslednje dni so že najavljeni drugi transporti. no za prodajo, je vse te upe podrlo. Prodajali so namreč samo večje partije skupaj. Na primer 29 tapeciranih stolov. 46 pisarniških omar, 107 miz itd, Kupiti se je morala vsa partija brez vsakega prebiranja in plačati takoj. Ce niso prišli na račun radovedneži, pa so napravili nekateri trgovci z novim in starim pohištvom kljub vsemu kar dobre kupčije. Na primer; Partijo št, 38, to se pravi 25 omar za urade, je nekdo kupil za 127 tisoč lir. Ena omara 5080 lir je kar dober posel, pa čeprav ni več v ravno vzornem stanju Malo slabše je bilo za tistega, ki je kupil partijo št. 43, ki se je sestajala iz 250 navadnih stolov in še to por ečini polomljenih, za 50.000 lir in dal tako 2.000 lir za stol. Najboljše pa je najbrž zvozil fabri-kant iz Italije, ki je kupil 13 divanov in 26 tapeciranih na. slanjačev, ne sicer luksuznih vendar v dobrem stanju, za 140.000 lir. Naštevanje takih primerov bi lahko nadaljevali še dolgo, saj so prodali skupno 69 takih partij blaga in med drugim tudi: kompletno pohištvo za šolski razred, 250 žimnic, množico raznih miz. stolov, omar, omaric, polomljenih naslanjačev iz dobe kraljice Viktorije in podobne dobre pa tudi slabe robe. Medtem ko se je nadaljevala dražba v paviljonu «D», so ie polnili ostale paviljone tržaškega velesejma, da pridejo v nje radovedni gledalci in resni kupci danes in še prihodnje dni Po dosedanjih vtisih bo tudi na prihodnjih dražbah povečini isto blago. Edino izjemo predstavljajo; krtače -(množica krtač povečini starih in izrabljenih), metle (velja prejšnja opomba), in ščetke (idem), ki se nabirajo na podu paviljona «F». Tam lahko vidimo tudi nekaj sesalnikov za prah, e-lektričnih štedilnikov in e-lektričnih strojev za pranje. Za te predmete pa se bo na prihodnjih dražbah vnela verjetno dokaj huda bitka. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi prepira med Dalio in Giovanno skoraj pretep med Gigio in Marieto Skrivnosten bel prah,sledovi zob, zbiranje podpisov in druge zanimivosti Razprava, ki je v presledkih trajala več dni in se je včeraj končala pred V. odsekom našega sodišča ne bi bila zanimiva če ne bi za živahnost preskrbele priče, ki so postale med pričevanjem naravnost borbene in bi se prav gotovo, če bi jim bilo dovoljeno, tudi pošteno fizično spoprijele Na obtožni klopi sta sedeli 28-letna Dalia P. por. S. in njena tašča 64-letna Giovan-na F. por. S Medtem ko je bila prva obtožena da je tašči večkrat povzročila razne telesne poškodbe in da je t njo slabo ravnala, so drugo obtožili, da je pred policijskimi oblastmi in preiskovalnim sodnikom oklevetala svojo snaho Naravno je, da sta obe zanikali obtožbe, čeprav se je iz njunih izjav dalo sklepati, da je nekaj resnice le bilo v prijavah in govoricah, ki so krožile v ambientu kjer je družina stanovala. Precej smeha so povzročile izjave obtožene Giovanne F., ko je pojasnila sodniku, da je nekega dne opazila na zadnji plati sledove zob in da je imela njena snaha navado, da je nanjo ponoči med spanjem trosila neki bel prah- Ta prali je snaha trosila včasih tudi po možu in Giovanna F. ni vedela povedati kaj naj bi to pomenilo, vendar je o tem obveščala sosede, da jo na merava njena snaha s prahom umoriti. Preds.; «Za vas je ta prah pomenil smrt Kaj pa za vašega sina? Je veljal morda ta za pospeševanje ljubezni?« «Bo verjetno veljal za o-bcje», je ironično dodal odvetnik Uglessich, ki brani mlajšo obtoženko, medtem ko je smeh zajel vse prisotne. Eno je gotovo, 4a v hiši, kjer je stanovala družina S„ že dolgo let ni bilo miru Za. to so nekatere ženske zbirale podpise, da bi Dalio prija vile policiji. Vse sosede »« bile dobro obveščene o prepirih in vzrokih sporov ter so se takoj tudi medsebojno obveščavale. Tako je nekega dne prišla neka Gigia P. k vratarici druge stavbe Marie, ti A. in ji dobesedno rekla: »Oh gospa Marieta, če bi vi deli mlado kuko je tepla staro, Malo je manjkalo, da ni z njo pometla stanovanja«. Naravno je, da je Gigia P. to pred sodiščem zanikala in s tem zelo razburila »sioro Ma-rietoo, ki je toliko časa vztrajala na svojih trditvah, dokler je ni predsednik soočil s pričo. Ker je Gigia P ponovno zanikala, se je Marieta A. pognala proti njej in ji pomolila pest pod nos. pri če. mer se je obrnila na predsednika in zaprosila: «Ce mi dovolite, ji kakšno pritisnem«. Namesto, da bi priče poenostavile razpravo so jo znatno komplitirale tako da nihče ni vedel, kaj je pravzaprav res in kaj ni. Sele včeraj so odvetniki med svojimi govori razčisti li vso zadevo še posebno, ker sta prepirajoči se stranki preklicali prvotne pismene prijave in obtožbe in tako je tudi sodišče imelo lažje delo pri razsodbi. Giovanno F. je sodišče o-prostilo obtožbe klevetanja ker to sploh ni obstajalo, medtem ko je Dalio P. obsodilo. za povzročene poškodbe na 7 mesecev in 10 dni zapo-ra ter jo popolnoma oprostilo obtožbe o slabem ravnanju s taščo. PredS-: Zulmin; tožilec; Pa-scoli; zapis.: Magliacca, o- bramba; odv. Uglessich, Poi-lucci in Presti Sidrna ubedntitvu Kakor druge okoliške vasi, tako kaže tudi naša vas v teh usodnih dneh prave znake ljudskega razpoloženja. Na vseh zborovanjih in sestankih, posebno pa po privatnih stanovanjih se živahno razpravlja in vse te razprave se končujejo z eno samo ugotovitvijo: «Nikoli več pod Italijos. Prav gotovo sp. s tem strinja tudi večina kominformistov, a jih je to sram povedati, ker so se v dobri veri preveč zaleteli v upravi komunizem» njihovih voditeljev. Naši ljudje pa morajo biti razsodni in prizanesljivi ter pomagati takim ljudem do razčiščenja pojmov. Naša stvar je pravična. Borimo se za enakopravnost na svoji zemlji in zato se lahko vsakdo oglasi po na. šem časopisju, če čuti tako potrebo. Grdo pa je, da si po tolikih težkih izkustvih naši ljudje med seboj groze. Tako Je pred kratkim grozil neki ženi v rikreatoriju vzgojeni aktivist, sedaj pa nerazsoden komihformist Grozil je. da bo kmalu obešena, ker ni hotela kupiti njih časopisa. Jaz pa pravim, da bi morali pisati resnico, pa jim ne bi bilo treba po hišah vsiljevati svojega časopisja. Podobno so v teh dneh dobili nekateri naši ljudje, ki jih vsak pošten človek obsoja, ker povzročajo sa_ mo zmedo med našim ljudstvom Vse nas ogroža italijanski' iredentizem in proti temu se mora boriti vsak pošten Slovenec, pa naj bo katerekoli stranke, če noče, da kodo morale naše družine spet po svetu, kot so že morale ko je prišla Italija prvič v naše kraje. Openka ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: težak Guer-rino Hualich in delavka Palmtra Lacoseqliaz, finančni stražnik Er-nesto Petruccl in šivilja Eieonora Cavestro, uradnik Slrio Uraini in uradnica Llcia Cloni, uradnik Giorgio De Savino in učiteljica Klora Coceia, težak Angelo Pa-palis in cvetličarka Libera Rosa, motorist Giulio Franzot in gospodinja Nilla Zudič, šofer Bruno Franza In gospodinja Sllverija Tončič, krojač Giovanni Zic in šivilja Mariia Bubnič, mehanik Roman Zitnič in gospodinja Bruna Miani, laboratorijski pomočnik Mario Stablle in gospodinja Ondina Ciacchl. Vsi smo šli v borbo, tudi jaz sem se borila od leta 1941 dalje, ko so italijanski imperialisti zasedli Slovenijo. Štirje so padli za svobodo našega naroda, toda borili smo se zvesto tudi za tiste, ki nas hočejo danes zopet prodati italijanskemu fašističnemu imperializmu. Danes me že hodi fašistična drhal obveščat, da bo le še malo časa trajala moja obrt, da sem že zapisana v ačrni knjigi» in da naj bom pripravljena da bom pila nete ricinovo olje, ampak tekoči katran. Naj pride moj glas tudi na Z vezo narodov, posebno rada bi se obrnila na predsednico gospo Nehru, naj o-na kot poštena presodi kaj bi bilo z našim narodom, a-ko bi ponovno prišel pod Italijo, ko imajo ie danes ko smo pod Zavezniško vojaško upravo tako potuho, da nas napadajo ako nas slišijo, le slovensko govoriti. V trgovini stalno opazujejo, kdo se predrzne spregovoriti slovensko. TOVARIŠ TITO, mi vsi demokratični Tržačani, Slovenci ali Italijani, smo Vam zvesti, kot smo Vam bili nekdaj in smo pripravljeni, da gremo v borb o z našim odločnim narodom za naše pravice. Mirno lahko trdim, da 70 odst. vseh trgovcev, najsi bodo to Italijani iz Italije ali tržaški, zatrjuje, da če pride sem Italija da bomo lahko trgovine zaprli, ker bi to bil za gospodarstvo popoln polom. Vsi so prepričani in izjavljajo, da bi bila internacionalizacija mesta najboljša rešitev. TOVARIŠ TITO, sprejmite od zveste borke Tržačanke tovariške pozdrave ROZA ODVISHLO Bdmkfli zadrug Predsednik tržaškega sodišča je z dekretom 5.10.1953, položenim s prepisom sklepa v tržaški občinski palači, dovolil javno razglasitev naslednjega sklepa; Zadružna družba z omejeno zavezo, Delavske zadruge v Trstu, Istri in Furlaniji s sedežem V Trstu je 23.9.1953 po opozorilu članom in na podlagi 4. točke III. člena statuta SKLENILA, da izključi iz zadrug 74.635 članov, ki niso izpolnili statutarnih obvez, ki so v skladu s sedanjim zakonom o zadružništvu, in sicer člane, katerih seznam je položen na sedežu Delavskih zadrug, v uradu članov; seznam, ki ga je podpisal predsednik in ravnatelj Delavskih zadrug; OPOZARJA, da bo rok 30 dni. ki ga določa člen 2527 civilnega zakonika za morebiten ugovor proti temu sklepu o izključitvi pred tržaškim sodiščem. začel veljati po vseh objavah tega sklepa, ki jih določa omenjeni dekret, in sicer v Uradnem listu ZVU, v Uradnem listu italijanske republike, v Uradnih listih (FAL) v Gorici in Vidmu ter trikrat v presledku 14 dni v tržaških dnevnikih. NADZORNI ODBOR vnq ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 22. oktobra 1953 ob 20. uri gostovanje v NABREŽINI z Žižkovo ljudsko igro ■ c c LUTKOVNI ODER bo v veliko veselje naših otrok nastopil v prosvetnem društvu v Lonjerju danes 20. t. m. ob 19.30. Jutri 21. t. m. pa bo ob 16.30 v Barkovljah na Franklovem za vse šoloobvezne otroke in ob 20-30 za vse otroke od 6 mesecev do 96 let starosti. Pridite in boste zadovoljni ! Ne odlašajte! Se danes si nabavite 10 štev. revije «Maša žena« s krojno polo in osnutki za jesen in zimo. — Kakor vsaka druga številka stane samo 75 lir. TRAGIČNO I)R,IANJE MLADEGA MOŽA V NABRKŽINI Na posledicah obešenja podlegel po 13 urah v bolnici V postelji našel ženo mrtvo '/oradi zadušitve s plinom - Nepojusnjena smrt starke v stanovanju Zopet pretep med begunci Popoldne nekaj minut po 16, uri so morali policijski ageri- i ti nastopiti v gostilni v Ul. F. Venezian, da preprečijo nadaljevanje pretepa med tremi begunci, ki so se po kratkem sporu pošteno spoprijeli med seboj. Po identifikaciji pretepačev za 42-letnega Alojzija Masla, 22-letnega Albina Dodiča in 29-letnega Antona Stura. vsi stanujoči v begunskem taborišču pri Jezuitih, so jih policijski agenti odpeljali najprej v bolnico, kjer so Masla zaradi ran, ozdravljivih v 7 dneh, in vinjenosti pridržali na opazovalnem oddelku. Masla so zastražili, medtem ko so ostala dva begunca, ki sta bila močno vinjena, zaprli v celico. Zaradi njihovega stanja jih niso mogli zaslišati in zato še niso ugotovili vzrokov spora in pretepa. Včeraj ob 9. uri zjutraj je na otorinološkem oddelku splošne bolnice umrl 31-letni Orlando Sartori iz Nabrežine -kamnolom, ki se je predvčerajšnjim iz neznanih razlogov obesil. V nedeljo okoli 20. ure je neka deklica obvestila policijske agente v Nabrežini, da je nekdo, ki hoče napraviti samomor. Agenti so takoj zdrveli na mesto, kjer so opazili na tleh Sartorija, ki je imel okoli vratu zavezano vrv. Ker je mož že težko dihal so ga s policijskim avtom odpeljali najprej v nabrežinsko zdravilišče, kjer so mu nudili vso pomoč, nakar so ga odpeljali v tržaško bolnico, kjer so ga zaradi resnega stanja takoj sprejeli. Sartorijeva 22-letna žena Erminia Calligaris je pojasnila, da jo je mož poslal iz kuhinje s pripombo, da se bo okopal. Ko je čez nekaj časa prišla v kuhinjo ni več opazila moža in ko je hotela stopiti v sobo se vrata niso odpirala. Prosila je sosedo, ki stanuje v gornjem nadstropju, naj pogleda, kaj je v sobi in ta je opazila, da visi moško truplo tik nad vrati. Zenska ni izgubila prisotnosti duha, tem. več Je vzela nož, stekla v nižje nadstropje in takoj odrezala vrv, pri čemer je Sartori padel na tla. kjer je obležal, dokler ni prišla policija. Policija je po prevozu nesrečneža v bolnico uvedla pre. iskavo, da ugotovi razloge, ki su ga prisilili v prostovoljno smrt. Ob vstopu v stanovanje je 57-letnemu Brunu Bogataju iz Ul. della Fornace udaril v nos močan duh po gorilnem plinu. Ob vstopu v kuhinjo je mož presenečen opazil, da je bila dolga cev napeljana naravnost v spalnico, kjer je ležala njegova žena. Takoj je vstopil ter prezračil prostor, medtem ko je že prej zaprl plin, in našel svojo ženo pokrito z rjuhami. Ker je opazil, da ne daje nobenega znaka življenja je poklical policijo. Policija je ugotovila, da si je Bogatajeva žena, 51-letna Antonija Vertovec, prostovoljno izbrala smrt, ker je že dalj ča. sa trpela zaradi neke neozdravljive bolezni. Po uradnem pregledu in ugotovitvi nastopa smrti s strani zdravnika so pokojnico odpeljali v mrtvašnico splošno bolnice, Nekaj minut pred 20. uro je ( GLEDALIŠČE VERDI) AMERIŠKI BALET Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za prvo izredno predstavo nevv-yorškega baleta «New York City Ballet«, ki bo v četrtek od 21. uri. Program, ki bo ponovljen v petek obsega Brittenove «Fanfa-re», Čajkovskega «Labodje jezero«, Debussyja »Pastirjev popoldan« in Bizetovo «Simfonijo v C«. SVF10I/N0 ZNANJ newyorški balet v Trstu Tudi Trst bo torej imel priliko občudovati plesalce ameriškega «New York City Balleta«, ki bo priredil od 22. oktobra dalje pet predstav v gledališču Verdi. U-speh, ki ga je ta balet dosegel v raznih evropskih velemestih in nazadnje v milanski Scali. ne more pustiti nobenega dvoma o umetniški višini, dovršeni pripravljenosti celotnega ansambla in odličnega njegovega vodstva. «New York City Ballet« upravlja «Center za glasbeno in dra-matsko umetnost« mesta New York, organizacije, ki pa ne temelji na trgovski podlagi, ampak je njen smoter seznanjati čim širše krdge z glasbeno, dramat-sko ln baletno umetnostjo. Kljub visoki umetniški ravni vseh članov «centra» so vstopnine zelo nizke, da se s tem omogoči dostop tudi manj premožnim. «New York City Ballet« uživa šele pet let sedanji mednarodni sloves pod vodstvom ljudi, kot so sedanji glavni ravnatelj Lincoln Kir-stein, umetniški ravnatelj Jurij Balanchine in glasbeni ravnatelj Leon Barzin. Baletni zbor ima v svojih vrstah znana imena kot so prva balerina Marija Tallchieff, Patricia VVilde, Herbert Bliss, Tanaquil Leqlerq in drugi, V zadnjih letih je balet bil v Evropi na dveh turnejah leta 1950 in leta 1952. Umetniški ravnatelj baleta Jurij Balanchine slovi splošno kot eden najbolj znanih ustvarjalcev na področju baleta. Izhaja neposredno iz klasične tradicije ruskega baleta, deloval je v raznih evropskih prestolnicah, leta 1933 se je pa preselil v Združene države. Rusijo, kjer je absolviral državno baletno akademijo, je zapustil pred 25 leti. Repertoar Balanchinejeve skupine obsega I sloveča dela, kot so Stravinskega «Zar - ptica«, «Labodje Jezero« in «Orfej», Balanchlnejeva dela »Kletka« In »Stirl strasti«, Ravelov ((Valček#, Čajkovskega »Serenada«. Ime prve balerine Marije Tal-chleff izhaja iz pridevka njenega starega očeta Ellza Tali Chleff (Veliki poglavar), Indijanca rodu Osage iz Oklahome. Mala Marija je dolgo živela v tradicionalnem okolju in se še prav dobro spominja domačih slikovitih plesov ob zvokih bobnov, NI dvoma, da izvira njeno nagnjenje za ples iz tistih dni. Ko je v februarju 8a-lanchine priredil na novo «2ar-ptico« je mlada Marija s svojo plesno Interpretacijo Stravinskega glasbe elektrlzlrala vse poslušalstvo. Zenska ljubkost In njena plesna energija Izvirata nedvomno od njenih plemenitih indijanskih prednikov. Liudsh» /jr°eve * PD »IGO GRUDEN« NABREŽINA Vsi člani prosvetnega ^ «Igo Gruden« v Nabrežini s,-, 1 jeni, da se udeležijo 2 petes članov društva, ki bo ^ 23. t. m. 20.30 v kulturnem,^ Ker je zborovanje izreau sli, nai nihče ne manjs«. Razna obvestiii TRŽAŠKI FILATELISTI0* KLUB «L. KOŠIR« tl Vabimo vse člane, ulj* ste, ki se v tej sez ”i.0ri6.1 oglasili v klubovih P«*51 fll« se udeležijo jutri sestann , od 19. do 21. ure. Odbor sporoča vs'T.teiisto«'i njenim slovenskim W cone A - STO, da se D« tJllK šejo v klub na vsakem Jf(da> kluba, ki so obiCaJn°nidne. zvečer in nedeljah dopom" /vctci 111 11 CUL MOTOKLUB »MLADO NABREŽINA jo. organizira izlet v X., 1. in 2. XI. t. 1. vpl* še danes. ...(d/- Obveščamo, da je izlet v Dcrnberg 25. L - ■ tehničnih zaprek odlozc • IV. OKRAJ OF iv. okraja dnev»‘ žira 3. in 4. novembra “ ji izlet v Ljubljano. Vplf£ dan 1,1 sedežu v Skednju vsa« 19. do 21. ure. u MOTOKLUB »ADRD milje-dolina , [, organizira 1. in 2. ,n°S0 dvodnevni izlet v Ljubil nJ sr sovanje v večernih ura j t®u dežu v Dolini do četrtka MOTOKLUB »Al ___________________ .MATO»J f sporoča vsem članom, k ViP?" vpisali za izleta v Pulj -uj oj vo-Branik-Komen, da st* n ** ložena za nedoločen ***• odPr' informacije je v tajmsi vsak dan od 17. do Rossetti, 16,30: »Tajna si“ Mc Crea, E. Key«; i,, ?• Excelslor. 15.30: »VIJ*11 Fabrizi, F. Interlengm. j-Nazionale. 15,30: ulerčf ne doline«, A. Ladd, Van Heflin. #Tii(l Filodrammatico. 16.00: gjrt1 Napolitanec«, Totoo, pi za. Mladini izpod i° povedano. , Arcobaleno. 15.30: eBjU" sen«, D. Kaye, J. „,ina * Astra Rojan. 16.30: «Jun Grattacielo. 16.00: ,j(,. E. Rossi Drago, D. Ge ^jt Alabarda. 16.00: »Vrnit« valcev«. R. Greene. Arisscn. 16 00: »Okovi«, Nazzari. Aurora. 16.00, 18.00, Jjj-«Ivanhoe». R. Fay, .'ioiH ^ Armonia. 15.15: »Car 1 tieih ':. rij«, J. Simmons. D- jeKJ Garibaldi. 15.30: «Sin ? 0Vr»° . /vvard. J- “ Dl«'’ la«, L. Hayward. «Krinka iz veli*' Ideale. 16.00: G. Cooper. m Impcro, 16.00: «BleVar vojvodinja«, R. li Italia. 16.00: »Je prosto' C. Grant. B. Drake. Viale. 16 00: »Prva riarosa«, C. Croccoio. Kino ob mortu. Dene vtojt Massimo. 16.00: ((Zver g, E. 0'Brien, F. Lf^e »• mi«, if Moderno 16.00: C.avvford. J. De^v'ed3n0. ^ pod 16 let prepoved » Savona. 15.30: Doyle». B. Stanwy«*{ pr«’" Mladini izpod 1® . f dano. fi00: «Be Vittorio Veneto. l6,uu ^ kel«. S. Granger pTet Azzurro. 16,00: t. bc lr narji«, D. MartirL- Jp^rTS Belv«dere. 16.00: «N«£ ročenci«, V. ob 2*10® Marconi. 16.00: ( »tof1 V% 327,1 m. 202,! 327.1 m, 202.1 • be »0} 12.00 Zborovske j^lo^iiA-Adamiča ln Zot jjiS («0^ Znane melodiK- s poliču1, razgledi. *5-8?ui slh’ ?ro8!!# 16.00 Popoldanski njf cert, 17.10 SloveJ*^-vač? 18,40 Ko«e*rti9.«®4Jk rijana Llp?^ okn° n IS 1^$ dnevnik. 20.00 -- Odlomki iz Pestra. A&1' in »• č« rarno-esejistic ,(e|0di!e Deonna 21 .Ju France. 21-30-22.00 Poročila- VS1’1 fflf Kadarkoli *ezače‘^e H* in ne sa**1 ,/t in ne 5 , hko »af tfftf' seca se lal »»ICUP^ UNIV PROFESOR IVAN TOMŠIČ Kij frU^vu Pravnikov LRS v Ljubljani je v soboto jj J , prof. dr. Ivan Tomšič o tržaškem vpraša- iiv ■ mednarodnega prava. V svojem obširnem pre-"MU_je s pravnega stališča orisal ves razvoj tržaške-j! ?rasania vse do samovoljnega in enostranskega skle-jmatte ZDA in Anglije. Zaključil je, da bi izvršitev te-»„, Pa Pomenila kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega m načel OZN. sestavlja danes ‘iltitjo P°d italiiansko :irZlX0maj 25 let■ t0 >e ’ke 1 pogodbe d0 skle-7^l°.vne P°9odbe leta je tudi. da je dobiln to ozemlje, I- ni--, dobila' P P P Mlol? /ulijsko krajino na t:ene ,5ne P°9odbe skle-HrrnZ Londonu leta 1915, flj 7 ado za t0. da je sto-K)0]no na strani an-W *.r .P« je v drugi sve-Js \n ini skupaj z Nemči-klnr JaP°nsko vodila napa-' , vojno »Itd bilo g* . proti zavezni-,n pndruženin t m silam, feč kot upravičeno , anie, da bodo zavez-iilj •Prouili krivico, ki je .«Pal!fc„or^ua Jugoslaviji z K np° Pogodbo. Vendar se '"iforti.®° o. Qb sklenitvi * 3boo«inOSOd?e z ltal‘i° Pa Hln^,nska vlada P o- i' Pouda^eno'2^°’ ° fUoia *o ■ “a se s podpreta Pogodbe nikakor ne to nic,„0zevL^u- ki je etnične io,t,-0* In dQ si še nada-tfliilj. Pravico do tega o->e etniov,6 9*ede na morebit-»Cttali £e spremembe, ki bi >l«a noa posledica gospo-Ittin. . tem ozemljem. Po *‘co 2a„lan‘, Pa Trsta z oko-dtalii, “iso prepusti- kflosln,,,! ,er je to etnično it Trst T18 ozemlje in ker “blastin ,e P°d italijansko del n„,„ 90sPOdarsko propa-ledja *ulcu svojega za- fra0' ‘lasti zato , — zato i pa Jugoslavije. ICO ni?!, . .Trsta z oko-iiji, „„ , uotelii pustiti Ita-tiji, s “i ne dati Jugosla-hli •8a internacionalizi- so in •" STQ. točno Ji Mirovna pogodba tetnija , c“ meje tega o-A in ' azdeljenega v cono ,uJ‘i n ?i° Povrh, pa vse-;°čbo sH u 21 izrecno do- da Preneha suverenost ‘de® k *eni ozemlju z SMba' v ^°Pt mirovna po-taodii0 ,.ve'iavo-, to se je Mija ’ sePtembra 1947. Sh prav\cmm-a-tU Ve® n°' #«n. “ tudi Mirovna pola j.; 1 jasno določa or-Področju vol^rši oblast na 'H S ®TO- Do imenova-'5 tinrniij"er^a imajo pravi- Vikn0l3at to ozemlje za- / toni enVelika Britanija. t »»a Pa Ju9oslavija. Ta ,So „I?n® torej pravno dijo mirovni pogodbi z V • poveljstva, da imajo A, ki obsega Združene države }P>$,r2v,ni. Pogodbi pa - ‘ e določbe, ki - * -bi smela s ■» .določbe tp,j\ da Ni°„ c,one A ni bi dopu- prevzeti inf^o mne A Italija. Tako ,’ji u mogli priznati 1- i!!]taUku n°Vo P°9°dbo ob >>tnie Pseh 21 držav, n ®°dbc PTvotne mirovne Nauij’ ^ed njimi tudi Ju-‘ '%ra‘Vs“ te.m tudi znati Ptarc« , ? Iž;aua z dne trifPremi«- 1!>i8 mčesar i j *l lp ln je v stvari Nri ‘e nrerp«. predlog nekaterim 8 am mii mirovne D-jta r'tZ]1 .lmTOvne pogod-bp ri^ . 50 mirovne po-1^' ker katere pa ni pri- K. sprpii) Podpisnice ta-5 m embo odklonile. f,0Clio nr;, tristransko dekla-'ve&avajo tri zahod-.6dn0 vsiie _ same. nekoga drugega večje pravice. kot jih ima sam. Prav tako ne drži stališče, ki ga zastopa bivši rektor, tržaške univerze prof. Cam■> marata, češ da suverenost I-talije na tem ozemlju še ni prenehala, ker ni bil imenovan guverner, in da zato gre le za vzpostavitev italijanske uprave. Temu nasproti stoji dejstvo, da mirovna pogodba izrečno ugotavlja prenehanje italijanske suverenosti na tem ozemlju brez vsakega pridržka. Nikjer ni rečeno, da ugasne italijanska suverenost šele potem, ko se STO dejansko ustanovi. V tem pogledu je mirovna pogodba popolnoma jasna in je vsaka drugačna razlaga nepravilna. Angloameričani se lahko odrečejo svojemu mandatu in Je to njihova stvar, nimajo pa pravice samovoljno prepuščati upravo cone A komur koli, najmanj pa Italiji; način in oblika prepustitve uprave drugi državi bi morala biti v skladu z mednarodnim pravom. Drugače bi se kršilo načelo OZN v spoštovanju obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami. Ker bi pomenil ukrep An-gloameričanov dejansko ukinitev STO kot posebnega subjekta mednarodnega prava, mora tu nastopiti Varnostni svet, ki je dolžan zagotoviti neokrnjenost in neodvisnost STO, posebno ker gre pri tem hkrati za ogrožanje mednarodnega miru. Za vsako spremembo pa bi bila potrebna revizija mirovne pogodbe, to se pravi sporazum vseh 21 držav podpisnic. Torej sprememba v upravi cone A se ne sme izvršiti brez pristanka Jugoslavije, ki ima do tega predeta največ pravic, ker leži pietežni njegov del na jugoslovanskem etničnem ozemlju in ker je Jugoslavija ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo izrecno izjavila, da se s tem ne odreka predelu, na katerem se je ustanovilo STO, kakor tudi ne ostalemu slovenskemu etničnemu o-zemlju. ki je po mirovni pogodbi z Italijo še dalje or staln pod italijansko suverenostjo. Način, ki so se ga poslužili Angloameričani, je nekaj nenavadnega v odnosih med. državami, ki so bile zaveznice v drugi svetovni vojni, metoda enostranskega vsiljevanja pa tudi nenavadna v odnosih med članicami OZN. Iz vsega pa izhaja, da bi pomenila izvršitev enostranskega sklepa ZDA in Velike Britanije kršitev mirovne pogodbe, mednarodnega prava in načel OZN ter resno ogrožanje mednarodnega miru. Naša stvar je pravičnan, je zaključil prof. dr. Tomšič svoje predavanje, vin zato je pravilno, da je naše državno vodstvo, upoštevajoč željo naših narodov, tako odločno nastopilo v obrambo naših interesov na STO». PISMA JUGOSLOVANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA TRŽAŠKEMU PREBIVALSTVU He bomo pustili, da bi naš sovražnih iiiil si zaveznikov na naš račun plaiižo Opensko ljudstvo je v nedeljo ponovno izvesilo svojo zastavo in s tem izpričalo svojo odločno voljo, da noče Italije. Angloameriški sklep o predaji cone A in Trsta Italiji je. kot že vemo, vzbudil med jugoslovanskim ljudstvom pravi val ogorčenja in razočaranja, hkrati pa je vzbudil pri njem še večjo navezanost na Trst, za katerega so leta 1945 v borbi prot! nacističnemu in fašističnemu okupatorju prelivali krit in navezanost na naše ljudstvo, ki je v času narodnoosvobodilne tmr&e dalo toliko žrtev za dokončno osvoboditev izpod * fašizma in Italije, V preteklih dneh smo objavili le majhen del brzojavk, ki so jih dobile Osvobodilna fronta STO, občine Dolina, Na. brežina, Repentabor Milje. Brzojavke so prihajale in še prihajajo iz vseh predelov Jugoslavije, iz Dalmacije in Orne gore, Slovenije in Srbije, Bosne, Hrvaške in Makedonije, ali z eno besedo iz vse Jugoslavije. Roleg neštetih brzojavk, ki so prišle in še prihajajo, pa nam. pošiljajo iz najrazličnej ših predelov Jugoslavije tudi bodrilna pisma, v katerih nam delavski kolektivi, okrajni odbori Socialistične zveze delovnih ljudi. Zveze komunistov, razne kulturne ustanove, mladinske organizacije itd. Zagotavljajo, da so v naši hudi borbi proti nakanam italijanskega imperializma in proti izdajstvu zahodnih zaveznikov z nami. Med tolikimi pismi smo izbrali le nekatera. Prebivalci mesteca Priboja na Limu nam pošiljajo sledeče pismo: Priboj vDragi tovariši, meščani Priboja na Limu, zbrani na protestnem zborovanju, pozdravljajo vaše stališče odločnega odpora proti predaji cone A italijanskim imperialistom in s ponosom, dostojnim revolucionarjev, smo v tej hudi borbi proti ponovni okupaciji svobodoljubnega Trsta in okolice vsi do poslednjega na vaši strani. Z ogorčenjem protestiramo proti predrznemu sklepu an- SVETOVNO JAVNO MNENJE 0 ANOLOAESimSKEU DIKTATU Grki imajo zelo slabe izkušnje z Italijani - Sklep je groba, prenagljena, kratkovidna in neumna diplomatska napaka - „Mi vemo, kakšna grozodejstva so počenjali Italijani med drugo svetovno vojno" - „Tito bo vrgel Italijane iz Trsta” ^ £len je se k’*4* trrvrrA vien 21 mi-Nanest P° katerem Italije na tem rila z dnem, C ,Veljavoat„mir?Yna Posodil9 I947 1/ -,e 15- septem- Hon Se ta S6i t,ako dolgo, do-itn ,®f>e n l°cba mirovne iifjfU, i“e ‘Premeni po po-Poandif za meddr- ie d„be; ,je torei ta drin, Je obvezna ohZ* P°dpisnice, ka-V^be n,ezne vse ostale U tena lTOvne pogodbe. na ... Varnostni •t, i* m neodvisnost §7\Tnlenos,(iol.zan zagotoviti C' Z at ni -tn neod h 34 him„ stransfca dekla-Vl0 vel „,nobenega vpli-j ^unn*Vnost sedanjega > STq ^opraunega položa- in VUA Britanija tuj^bi turi Ja po mirovni ^ !lCe, d:> ‘, nimata nobene ttJtepu,'}?. bi upr irjuiiee ltallp rf.V avo cone niti ni-Pfipustiti Ita- p* V»- V.lija -tn 9A in Ve^i'Ka l* »Pogodb- * po m‘~ SKvlitbl sum° mandat hi ne 3T,e cone A. do-?J Sl °blastSt0pi uuverner. e «« vsebm !e torei ea.sov-\S*n(l t” *0 °’uejena. je S^ravuJt: mata le Pr°-*5t0 »a t ’“tl cono A, ni-^ .. lhdj P suverenosti in /nk 1 V sporu okrog tržaškega vprašanja, sporu, ki se je izredno poostril s poznanim krivičnim angloameriškim sklepom od 8. t.m., se je večina sve. tovnega javnega mnenja postavila na stran Jugoslavije in to tako v Franciji, kakor tudi v Zapadni Nemčiji, na Angle-škem in celo v ZDA, kjer se iz dneva v dan javljajo novi glasovi, ki opozarjajo pred ita. lijanskim imperializmom ter zagovarjajo miroljubno, hkrati pa dosledno politiko jugoslovanske vlade. Med tolikimi, ki so se postavili na stran Jugoslavije v tržaškem sporu, je tudi poznani nizozemski univerzitetni, prof. dr. K. A. Andriesse iz Leide-na, ki je v svojem pismu, ki ga je pisal slovenskemu znancu Ferdu .Kobalu, med drugim napisal tudi sledeče: «V prvi vrsti bi Vam rad sporočil, da smo tudi tu z ve-liko zaskrbljenostjo sprejeli angloameriški načrt za razde-litev STO. Z izjemo profaši-stičnih rimokatoličanov, prevladuje tukaj mnenje, da bi bila nezaslišana stvar, če bi Italija brez nadaljnjega dobila Trst in cono «A». Načrt predsednika Tita za interna- cionalizacijo mesta in za svobodno pristanišče na splošno članek z naslovom ((Trgovanje s koristmi zaveznika«, v kata- tu smatrajo za najboljšo in | rem poudarja, da je bila po najpametnejšo rešitev proble- letu 1948 onemogočena vsaka ma. Verujte mi, da ne samo jaz, temveč mnogi Nizozemci razumemo Vašo deželo in upa. mo, da Italija nikoli ne bo do-bila mesta in okolice! Mi vemo, kakšna grozodejstva so počenjali Italijani med drugo svetovno vojno«. Bivši laburistični finančni minister Dulton je označil angloameriški sklep o Trstu kot grobo, prenagljeno, kratkovidno in neumno diplomatsko na-pako. Poudaril je, da bi moral biti Titov-predlog o konferenci za proučitev vsega vprašanja takoj sprejet. V govoru, ki ga je imel na nekem zborovanju, je potem izjavil, da mu ni znano, kdo je odgovoren za angloameriški sklep o umi. ku iz cone A STO in o izročitvi uprave Italiji, da pa je ta sklep po njegovega mnenju zelo neroden in tudi napačen. Ta sklep je, kakor je še posebej poudaril, povzročil zelo nevarno situacijo na eni od najbolj občutljivih točk na zemljevidu Evrope. Britanski tednik «New Sta-tesman and Nation« je objavil kušnje z Italijani iz preteklosti. Zlasti mi Grki ne moremo pozabiti italijanskega bombardiranja Krfa in napada v letu VSEM TRŽAŠKIM ŽENAM! Vani, drage sestre v Trstu, naj veljajo te naše vrstice, ki Vam jih pošiljajo ribniške Žene. Hude čase preživljale v tem našem mestu, v mestu, ki je bilo vedno naša srčna bolečina. Zbrale smo se z vseh strani, -ene in matere, katerim so še odprte pekoče in nezaceljene rane iz pretekle vojne, ko smo tudi me vse žrtvovale za svobodo, tudi za Vašo svobodo in svobodo Vaših otrok. In vendar smo ponovno pripravljene iti v borbo za dokončno osvoboditev, za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Dale bomo zopet svoje sinove in može in če bo potreba še naše življenje. Mi smo zmagali v pretekli vojni 8,1 >lj^ce, Mljta. pravico razpolagati z našo, s krvjo prepojeno'zemljo. Samo eno je potrebno — vztrajati moramo vsi in ne kloniti v teh hudih Časih. Naj Vflm misel, da niste same v teh resnih dneh, ampak, da stoje ob Vaši strani vsi Jugoslovani, bo opo-■ rit; in spodbuda do dokončne in pravične rešitve tržaškega problema. Zene organizacije AFZ-Ribnica na Del. »Nočemo Italijen so napisali Kontoveljčani na velikem ovinku pod svojo vasjo in s teni izrazili tudi svojo odločno voljo upreti se italijanskim imperialističnim nakanam. I '! ■ hi *« ' - *■ ki ga imata Britanija, bi tja ti (n. pr. j : 2 istizavezniški funkcijami) SjNet “ Krita kater, “”lenMti ‘e> z A. drugi 2n 1 tkana’n,b° P°0odbe, tr On,’ ^viz'io b’ ustvarila, to- italijunske Pre pusti- ‘~Udi°'l,e A it«lifi P« P rr°1le 5;ibe,n dulio “ nasProtju ‘aj a ? mirovne - 1P Ki jJV- to to ozemlje N ° in i%?.aodb° Ituhii + terriacionalizi- &«*>• r - Ja ,■ v A" 80 sklenili v°ljai! ■uproui a,nP.toa'neriSki ll r ,V>1C' tal>3anSki dr-]°du ant S;^1: n.0«; v Rimu, jnirovno po- v-itie-vaj rvn, ni Pa bi l uPrai)n US Italij' il bin® CiiZ con c A, kar c'o'QBodb/'*c« vde mirov-pr«un ® ;ipak tudi ob-ne rnačela, da Prenesti na nega •tlOTg Na Kontovelu vihrajo slovenske in jugoslovanske zastave, ki dokazujejo, da je tu slovenska zemlja. zdrava rešitev tržaškega pro-blema, ker sta Britanija in ZDA pred italijanskimi voli. tvami obljubili Italiji obe coni. lo je bilo neodgovorno dejanje, ki naj bi zagotovilo De Gasperijevo zmago nad Togliattijem. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, piše «New Statesman and Nationn, je sedaj ponovno izkoristilo Trst, da bi vplivalo na italijansko politiko. Čuden sklep, da se cona A izroči Italiji v nasprotju z mirovno pogodbo in brez kakršnega koli posvetovanja z Beogradom, postane še bolj nerazumljiv, če vemo, da je to cena, ki jo hoče g. Dulles plačati za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti po Italiji. «Ce Amerika in Britanija menita, da je mirovna pogod. ba košček papirja, in kupujeta podporo bivšega sovražnika na škodo koristi zaveznika, potem ne smeta biti začudeni, če je ta zaveznik ostro nastopil. Ce lord Salesburry in njegovi svetovalci zares niso vedeli, kaj g Dulles namerava, potem so morali metati zares veliko diplomatskega peska drug drugemu v oči. «Sedaj je naloga g. Edenau. piše «New Statesman and Na-tion». «da prinese nekoliko poštenja v to sramotno mešanico. Predvsem mora izsiliti od g. Dullesa javno izjavo, da je obljuba, ki jo je dobila Italija 1948. nična. Ko bo storil to in ko bo Signor Pella vedel, da za italijanski ekspanzionizem na Jadranu ne bo imel nik.a-ke opore niti pri Britaniji niti pri ZDA, tedaj bo postal predlog maršala Tita o konferenci štirih sil glede Trsta praktični predlog. Medtem pa bi bilo dobro, če bi naše čete izpraznile svoje kovčke in se pripravile na to, da bodo ostale v Trstu še nekaj mesecev«. Leonidas Spais, minister v prejšnji vladi, sedaj pa eden izmed vodilnih članov liberal ne stranke, je dal dopisniku Tanjuga izjavo, v kateri je de jali «Ker je znano, da Trst ne more živeti brez svojega za-fedja, nastane vprašanje, zakaj Italija noče, da bi bil internacionaliziran. Mar nima zveze s takim italijanskim sta Iiščem nedavna Pcllova izja-va, da pride na vrsto Istra? Vse to vzbuja pri nas upravi čen strah, ker vidimo v tem nevarnost za ves Balkan Tržaško vprašanje potemtakem ni samo stvar Jugoslavije, temveč tudi drugih balkan-jskib držav> ki imajo slabe iz- 1940. Čeprav nimamo namena, da bi se maščevali italijanske, mu narodu, vendar ne more. mo biti mirni glede naše prihodnosti. Zaradi vsega tega je tržaško vprašanje danes na-čelna stvar«. ((Prepričan sem, da so čustva balkanskih narodov na strani Jugoslavije«, nadaljuje g. Spais «pri nas posebno ne bomo nikoli pozabili, da sta bili Jugoslavija in Grčija vedno skupaj in da je grška vojska tolkla po Italijanih leta 1940 z jugoslovanskim streli, vomj. Narodni poslanec in član iz. vršnega odbora laburistične stranke Richard Crossman je objavil 18. t. m. v «Sunday Pic. turialu« članek o tržaškem vprašanju, Angloameriško deklaracijo z dne 8. oktobra pri pisuje Crossman pobudi ameriškega zunanjega ministrstva in poudarja, da bi moral biti Eden «z Dullesom glede tega vprašanja iskren« V članku je rečeno:1 «2e nekaj mesecev ameriško zunanje 'ministrstvo pritiska na nestabilno italijansko vlado, naj ratificira sporazum o evropski obrambni skupnosti na temelju katerega bi Nem-čijo ponovno oborožili. Da bi pripravil italijanskega mini-strskega predsednika signora Pcllo k ratifikaciji sporazuma, je ameriško zunanje ministrstvo prišlo na sijajno idejo ponuditi mu cono A. hkrati možnostmi, da bi Italija lahko, če se bo izkazala kot zvesti zaveznik, dobila tudi del cone B. Prav nič čudnega ni, če je maršal Tito, s katerim se ni nihče posvetoval, na te vesti ostro reagiral. G. Dulles se je znašel v škripcih, Ce bi se izneveril obljub^ ki jo je dal Italijanom, bi lahko signor Pella odklonil ratifikacijo sporazutim o evropski obrambni skupnosti. Pella je zagrozil z ostavko, če bo sedanji načrt padel v vodo. Ce bo Dulles svojo besedo držal in se bodo angloameri. ške enote umaknile, bo Tito vrgel Italijane iz Trsta. G. Eden bi moral iskreno povedati g. Dullesu, da Britanija ni pripravljena dvoriti Italiji v evropski obrambni skupnosti na račun Jugoslavije. Britanske in ameriške enote bi morale do nadaljnjega ostati v Trstu, mi pa bi se morali z Jugoslovani in Italijani sesti za konferenčno mizo in problem rešiti*. gleške in ameriške vlade in iz. javljamo, da ne bomo douoltli, da fašistični banditi iz Italije, ki so v času okupacije naših krajev pobili na stotisoče naših bratov, ponovno pregazijo svobodoljubni Trst in cono A. Italijanski fašisti ali kateri koli drugi imperialisti bodo sqmo čez naša prsa pregazili te kraje. Toda zgodovina nam dokazu je, da ni še nobenemu napadalcu uspelo uničiti jugoslovanske narode. Naša prisega, tovariši, je, da bomo ohranili Trst in cono A pred italijanskimi imperialisti...)) Svoje pismo zaključujejo s slavnim pozdravom: eSmrt fašizmu, svoboda narodu!» «Zivela herojska borba svobodoljubnega ljudstva cone A Svobodnega tržaškega ozemlja». Kozara Pišejo nam tudi prebivalci slavne Kozare, kjer so si razbili zobe tudi nacistični osva-jači leta 1942. Pišejo nam: «Dragi tovariši, ljudstvo ponosne Kozare in okoliških krajev naše občine, zbrano na velikem protestnem zborovanju proti krivičnemu sklepu vlad ZDA in Anglije, s katerim bi hoteli dati cono A in Trst Italiji, je z vami in deli z vami vse občutke bola, ki vam jo je prizadejal ta krivični sklep. Naj italijanski fašisti, ki ponovno hlepe po naši zemlji, vedo, da Kozarčani, kakor tudi Vse ostalo ljudstvo vse domovine, stoji trdno na uaši strani v obrambi naše domovine. Naj italijanski fašisti vedo, da še vedno znamo korenito uničevati fašistično zalego. Naši vojni zavezniki iz ZDA in Anglije, pa naj vedo, da ne bomo dovolili trgovanja zemljo, ki je prepojena z našo krvjo, in da je njihov sklep za nas brez vrednosti,Naše ljud stvo je ta sklep odbilo na vseh protestnih zborovanjih in de monstracijah in, v kolikor bi bilo potrebno, smo vsak tre nutek pripravljeni pokazati našo odločnost tudi z orožjem v obrambi suobode in neod pitnosti.« Svoje pismo Kozarčani za kljubujejo z vzklikom; eZivel Trst in živeli naši bratje Trstu, ki so se skozi stoletja borili za svojo svobodo in neodvisnost!» Milosavac Prebivalci vasi Milosavac iz Bosne pišejo glavnemu odboru Osvobodilne fronte in po njem vsemu našemu ljudstvu: «Ljudstvo vasi Milosavac pri Banjaluki, zbrano na protestnem zborovanju, dviga svoj odločen glas proti krivičnemu sklepu angleške in ameriške vlade o odstopanju Trsta in cone A Italiji. Bodite prepričani, da so vsi naši narodi ogorčeni zaradi tega sklepa, hkrati pa so tudi pripravljeni, če bi to bilo potrebno, priskočiti na pomoč bratom, ki so danes pred novo nevarnostjo, da jih zasužnji isti sovražnik, ki je že enkrat sramotno, v divjem begu zbežal z naše zemlje. Hkrati priporočamo italijanski vladi, naj menja svoje stališče, kajti mi smo pripravljeni vsi prej poginiti, nego odstopiti le ped naše zemlje.« Bačka Topola Zborovalci okrajne konference Socialistične zveze delovnih ljudi okraja Bačke Topole pošiljajo Osvobodilni fronti mesta Trsta sledeče pismo: «Delegati na S. konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi okraja Bačke Topole soglasno obsojamo sklep vlad ZDA in Velike Britanije, s katerim se kršijo naše pravice in pravice naših rojakov. Dosledni revolucionarni borbi naših narodov smo tudi ob tej priliki nektonljiuo na vaši strani in odločno zahtevamo, da se ta krivica odplavi V nasprotnem primeru bomo znali, kot smo to storili doslej tudi z orožjem braniti naš nacionalni ponos, naše nacionalne pravice in bomo onemogočili, da se trguje z našimi na- di so najboljši dokaz o pripravljenosti, da bomo pod vodstvom našega partijskega in državnega vodstva zaščitili naše skupne interese pa četudi za ceno naših življenj. Zagotavljamo vam, da smo pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja za obrambo naše drage s krvjo prepojene zemljei» Svoje pismo zaključujejo vzklikom: «Zioelo bratstvo naših narodov!». Bosanski Novi Predsedstvo OF Svobodnega tržaškega ozemlja je dobilo za vse frontne organizacije na Tržaškem ozemlju pismo, ki so mu ga poslali prebivalci mesta Bosanski Novi. V pismu čitamo med drugim: (('Pridružujemo se valu protestnih demonstracij naših na-rodov po vsej širni Jugoslaviji in najenergičneje obsojamo krivičen sklep, s katerim bi se naj naši bratje na področju STO izročili na milost in nemilost italijanskim imperialistom. Omenjeni sklep smatramo za napad, za kršitev mirovne pogodbe, za krivico in rušenje miru v tem delu sveta. Kot vse naše ljudstvo stojimo kot granitna skala trdno na braniku naših priborjenih pravic in v tem smislu vam obljubljamo, da bomo — če bo to potrebno — dali tudi svoja življenja za obrambo interesov naše države in za zaščito cone A Svobodnega tržaškega 0-zemlja. Bodite vztrajni v vaši pravični borbi, kajti pravica je na vaši in na naši strani». Pančevo Prebivalci mesteca Vojlovice pri Pančevu pošiljajo Osvobodilni fronti cone A in Trsta pismo, v katerem protestirajo proti krivičnemu trgovanju z ljudstvom in s cono A ter obljubljajo, da so v borbi proti temu sklepu enotni, V pismu nadaljujejo: «V naši vasi žive Slovaki Srbi in Madžari v bratskem sožitju in vam obljubljajo, da ne bodo nikoli pristali na ta- poslalo izvršnemu odboru O-svobodilne fronte sledeče pismo: «Dragi tovariši, rudarji in ostali meščani Ljubije in okoliških vasi pošiljajo s svojega protestnega zborovanja proti krivičnim sklepom vlad ZDA in Velike Britanije, vam in vsem Slovencem ter vsem demokratom cone A tople pozdrave. Na tem zborovanju izražamo svojo borbeno pripravljenost, da se skupno z vami odločno upremo italijanskemu napadalcu in to že v tistem trenutku, čim bi poizkušal stopiti s svojim okupatorskim škornjem v Trst in cono A. Tovariši, vedite da je v tem trenutku naša enotnost večja kot kdaj koli doslej in da ne bomo nikoli pristali na trgovanje na naš račun. Vedite da vas ne bomo nikoli pustili same in da ne bomo nikdar dovolili, da bi italijanska okupatorska vojska zasedla Trst in cono A. Pod geslom ((tujega nočemo, svojega ne damo» bomo stopili na meje naše zemlje in se skupno z vami uprli italijanskemu napadalcu. Svoje pismo rudarji zaključujejo z vzklikom: ((Živelo bratstvo ir. enotnost naših narodov in živela Socialistična skupnost jugoslovanskih narodov!» Novo mesto Delovni kolektivi Novega mesta in okolice pošiljajo O-svobodilni fronti Tržaškega 0-zemlja sledeče pismo; ((Delovni kolektivi Novega mesta in okolice, zbrani na množičnem protestnem zborovanju vam sporočamo, da so vsi delovni kolektivi novomeškega okraja v teh težkih dneh ko so bivši zapadni zavezniki sprejeli sklep, da vas izročijo nenasitni rimski volkulji, z vami. Kakor vsi jugoslovanski narodi, tudi mi najenergičneje protestiramo proti, temu sklepu in smo pripravljeni braniti vaše kakor tudi naše pravice tudi z orožjem v roki- Ne bomo dopustili, da bi naš stoletni sovražnik dobil od za- Tudj na Kolonkovcu je zaplapolala naša zastava, ki naj bo vsem v opomin, da je tu slovenska zemlja in da tu nima Italija kaj iskati. ciqnalnimi interesi in da se z našimi nacionalnimi interesi plačujejo tuji računi. Naša odločnost je toliko bolj trdna, ker vemo, da se borimo za resnico in pravico in zato, ker se borimo proti italijanskemu imperializmu, ki sc je vedno doslej pokazal kot prototip nacionalnega zatiranja in brezpravja. V borbi za vašo neodvisnost bodite vztrajni in vedite, da niste osamljeni, ker za vami stoji vse jugoslovansko ljudstvo in ves napredni svet.» Gradačac Delovni kolektivi mestnih podjetij iz Gradačca pišejo Osvobodilni fronti Barkovelj sledeče pismo: ((Pridružujemo se odporu vseh naših narodov proti enostranskemu in protizakonitemu sklepu ameriške in angleške vlade o odstopanju Trsta in cone A Italiji. ko krivičen sklep, ni kali ne bodo pristali na tako mešetarjenje». Zvornik Člani Socialistične zveze delovnih ljudi iz Zvornika v Bosni sporačajo tržaškemu ljudstvu sledeče: ((Pridružujemo se vašim protestom in vaši zahtevi, da se sklep o predaji Trsta in cone A Italiji umakne. Ta sklep je neosnovan in nepravičen. S tem sklepom je bila prizadejana vam in vsemu ljudstvu Jugoslavije velika krivica, ki jo je obsodil že ves svobodoljuben svet. Mi tega sklepa ne sprejmemo in vam zagotavljamo, da smo pripravljeni, tudi za ceno največjih žrtev, boriti se skupno z vami za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Prepričani smo da je pravica na naši strani», Užička Požega Prebivalci mesta Užička Požega pošiljajo Osvobodilni fronti STO sledečo pismo-te-legram; «Ogorčeni smo nad sklepom ZDA in Anglije, ki vas hočeta ponovno vreči v fašistično suženjstvo, v katerem ste trpeli že 25 let. Mi smo vedno pripravljeni braniti obe coni STO, ker ta zemlja je naša zemlja... Bodite prepričani, da smo z vami u skupni borbi za obrambo vaše in naše svobode in neodvisnosti in da bomo izpolnili besede tovariša Tita, ki jih je izrekel v Skopljus. Ljubijski rudarji Rudarji rudnika Ljubije in Glasovi milijonov naših iju- prebivalstvo okoliških vasi je veznikov na naš račun plačilo. C e hočejo zapadni zavezniki nagraditi svojega sovražnika iz druge svetovne vojne, naj ga nagradijo, kakor vedo in znajo, vendar pa ne z našo zemljo, še manj pa z našim življenjem. Delovne množice nove Jugoslavije prekaljene v borbi proti fašistom iji njihovim pomagačem, ne bodo nikdar dovolile, da bi Se ponovilo leto 1941, ko so izdajalci našega naroda sprejeli fašiste kot goste in jim odprli vrata v Jugoslavijo. Množični protesti delovnih množic Jugoslavije ob tej nesramni kupčiji z našo sveto zemljo so porok, da smo trdno z vami in da ostanemo na braniku naše s krvjo priborjene svobode. Naj živi delovno ljudstvo cone A Tržaškega ozemlja!> In podobnih pisem, podobnih izrazov borbene odločnosti, izrazov solidarnosti z našo borbo proti naklepom italijanskega imperializma bi lahko naštevali v nedogled. Imamo pred seboj pisma iz Svilajnca, Zalužan. in Magla-ja iz Karlovca, pisma iz Ljubljane, Ljubije, Bosanske Gradiške, Plevlja, Malega Idjoša, Kragujevca, gida, Sarajeva, Novega Sada, Beograda, Zagreba, Tuzle, Doboja, Bele Pa-lanke, Ribnice na Dolenjskem, Rogatice, ZVornika in dalje dalje iz vseh mest, trgov, vasi in zaselkov širne domovine Jugoslavije ki je vsa na naši strani, vsa odločna v borbi za našo pravico. TRST. torek 20. oktobra 1953 VRIME L Vremenska napoved za dane^: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi vmesnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.4 stopinje; najnižja 17.9 stopinje. PRIMORSKI OH RADI® znanih Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 18.00: Gould: Koncert za violo in orkester. 20.30: Stavki iz koncertov. — Trst I.: 21.00: Simfonični koncert po I stvom L. Toffola. — Slovenija: 17.10: Slovenske nar pesmi. 18.30: Iz bojev naših narodov — Kragujevac. Izjave predstavnika plianeKsionislitsiili sM (nadaljevanje s 1. strani) pridobila samo Jugoslavija — kot je danes poudaril tudi neki iredentistični list — temveč smo pridobili vsi mi, ki smo proti izročitvi Trsta in cone A Italiji. V vsakem primeru mislim, da je neumno pisanje, naj se konferenca petih držav o tržaškem vprašanju začne šele, ko bo italijanska vojska vkorakala v Trst in cono A. V tem primeru ta konferenca ne bi imela nobenega smisla«. Na vprašanje o sedanjem razpoloženju tržaškega prebivalstva je dr. Giampiccoli izjavil naslednje: «Na zadnjih volitvah je 42 odst. prebivalstva glasovalo proti Italiji. Toda takrat so glasovali tudi oni, ki po mirovni pogodbi nimajo volilna pravice, takih pa je več desettisočev. Ko ne bi bilo tega manevra, bi bile volitve mnogo bolj neugodno za italijansko tezo. Ko bi bile volitve zdaj, bi se jasno pokazal', da so Tržačani proti I; taliji, kajti mnogi ljudje, ki so poprej koketirali z iredentizmom. danes ne bi glasovali za priključitev Trsta k Italiji. Mnogo je namreč takih, ki so po svojih čustvih za Italijo, ki pa se zavedajo, da bi priključitev Trsta k Italiji pomenila gospodarski propad in bi jih spravija v težak gospodarski položaj. S priključitvijo Trsta k Italiji ne bi nihče ničesar pridobil, temveč bi vsi izgubili, nekdo manj, drugi več». »OVI ODPUSTI V UR DA ZARADI ZMANJŠANJA NAROČIL ? Kljub odpuščanju industrijskih delavcev sindikalne organizacije preklicale splošno stavko Po poročilu ravnateljstva CRDA bo izgubilo delo 500 delavcev, 159 pa jih bodo upokojili * Notranje komisije pozvale poslance in senatorje na skupni sestanek NEW YORK, 19. — V Varnostnem svetu OZN so danes na zahtevo Anglije, Francije in ZDA začeli razpravo o incidentu. ki se je prejšnjo sredo dogodil na meji med Izraelom in Jordanom. Koncentracija ital. vojske (Nadaljevanje s 1. strani) sedle položaje ob vsej itali-jansko-jugoslovanski meji ter ob meji proti STO. Domače slovensko prebivalstvo. ki prebiva v naštetih obmejnih vaseh, je s strahom prisluškovalo skrivnostnemu premikanju italijanskih čet. Ljudje so vstajali iz postelj ter se pričeli oblačiti, marsikdo je poskrbel za to, da so iz stanovanj izginili slovenski časopisi, nekateri pa so celo pričeli pripravljati kovčke, ker so bili prepričani, da se bo zgodilo nekaj hudega. Mislih so namreč, da bo tako. kot je bilo v času «ra-strellamentov«, ko so morali v pol ure pobrati svoje naj; nujnejše stvari in zapustiti svoje rodne hiše. Sele dopoldne, ko so opazili, da se vojak, bojijo se bolj kot oni, je preplah minil. Po gostil; nah so se namreč pokazali vojaki v italijanskih uniformah. ki so govorili razmeroma dobro srbohrvaški jezik ter spraševali o razpoloženju prebivalstva. Pri tem se je izkazalo, da vojaki sploh niso vedeli, da gredo na jugoslovansko mejo, ko so pa to zvedeli, se jih je lotil velik strah. V Doberdobu so imeli na kosilu večje število višjih oficirjev, med katerimi je bil tudi neki general. Tudi oficirji ne kažejo prevelikega navdušenja zaradi nenadne premestitve na «položaje». Vojaki, ki govorijo srbo-hrvašk, jezik, so oni, ki so se tega jezika priučili v času, ko so kot člani okupacijske vojske preživeli določen čas v Jugoslaviji * * * Ti premiki italijanskih enot lo brez dvoma: 1. svojevrstni izraz nezadovoljstva z rezultatom londonske konference treh; 2. priprava na konferenco petih na katero bo Italija prisiljena pristati, pri čemer misli, da ji bodo v pomoč tudi vojaški «argumenti» in 3. izraz straha. PSVG uResnično je presenetljivo — je izjavil tajnik PSVG prof■ Lonza, kot poroča ANSA — da so nekateri mednarodni krogi bolj občutljivi za ukazujoči in nezmerni glas šefa jugoslovanske vlade kot za glas zmernosti in miru, ki prihaja iz Italije. Sicer smo opazili v Stockholmu, da je dobilo italijansko staljišče zadostno podporo, čeprav smo lahko videli, da se je jugoslovanski propagandi posrečilo vplivati na mnenje raznih delegatov«. Prof. Conza pravi nato še to: «Tiste socialistične stranke, ki danes podpirajo ekstre. mistično stališče Jugoslavije, bomo prosili, naj uskladijo svoje stališče z elementi, ki so se pojavili v diskusiji v Socialistični internacionali; povedali jim bomo, da se je položaj poslabšal samo zaradi tega, ker beograjska vlada nima nobene dobre volje, da bi sprejela rešitev, ki bi slonela na spoštovanju volje prebivalstva STO«, Ta jokavi glas prof. Lonze je. posledica stališča večine socialističnih strank v Evropi — da o izvenevropskih sploh ne govorimo — v sedanjem položaju, ki ga je enostranski unglnameriški sklep ustoari! v tržaškem vpruš.nju. Obenem je ta jokavi glas verjetno izraz slabe vesti, ker se ne PSVG ne njeni centrali PSD) m posrečilo izpolniti ukaza demokristjanskih gospodarjev, da morajo pridobiti socialistič. ne stranke predvsem pa Socialistično internacionalo za podporo italijanskim imperialističnim zahtevam. Po zadnji stavki industrijskih delavcev, ki je v vsej Ita. liji odlično uspela, je bilo pričakovati, da se bo Zveza in-dustrijcev spametovala in pristala na razgovore s predstavniki izkoriščanega italijanskega delavskega razreda. Do tega ni prišlo, čeprav so delavci začeli groziti z novimi stavkovnimi gibanji, ki bi prav gotovo prispevala h končnemu razčiščenju položaja, ki je nastal med delodajalci in uslužbenci vseh industrijskih kategorij in tudi med veleposestniki ter kmečkimi delavci. Toda politične špekulacije, katerih vsebina nosi eno samo ime: Trst, so prispevale k usta. vitvi in celo popuščanju s strani sindikalnih organizacij delodajalcem. Najprej je bila preklicana splošna stavka kmečkih delavcev, ki je bila napovedana za 5. oktober. Zatem so sledila zasedanja izvršnih svetov treh sindikalnih organizacij. Iz njihovih poročil je bilo mogoče sklepati, da bo le prišlo do ponovnega stavkovnega odpora delavskega razreda proti nepopustljivosti delodajalcev, ki nočejo sprejeti niti najmanjšega, skromnega predloga sindikatov o poenotenju plač. In ko je že bila sprejeta odločitev o ponovni stavki industrijskih delavcev za 20. oktober, je v stvar naenkrat posegla sama Pellova vlada, ki se je do tedaj izogibala kakršnega koli vmešavanja v omenjeni spor, z motivacijo, da pač ona ne more z ničemer prispevati k njegovi rešitvi. Minister za delo Ru-binacci je naenkrat postal zelo aktiven in se začel sestajati s posameznimi vodstvi treh sindikalnih organizacij, obljubljajoč pomoč pri pravični rešitvi nastalega spora. Zakaj je prav v tem trenutku v spor posegel sam minister za delo, ni potrebno dolgo ugibati. Vso pozornost državljanov je treba namreč sedaj usmeriti na tržaško vprašanje, položaj se ne sme kaliti z notranjimi problemi, ki so že itak dovolj pereči. Sindikalne organizacije so mu pri tem nudile svojo pomoč, kar je dokaz preklic stavke, ki bi morala biti po vsej državi prav danes. Tudi delodajalci ne spijo; izkoriščajo nastali položaj za izvršitev svojih umazanih name. nov, v prvi vrsti za odpuščanje številnih delavcev, ki jih ne potrebujejo in katerih bi se radi prav zdaj pred zimo otresli. Toda odpor delavstva je kljub prepovedi splošne stavki dovolj močan. To so dokazale prav demonstracije 2000 delavcev v Terniju zaradi napovedanega odpusta 2000 delavcev, zaposlenih v terniških jeklarnah. Prav tako so se uprli delavci v «Bredi», kjer je bilo pred kratkim sporočeno, da bo ob delo približno 480 strugarjev. Ni nam treba iskati drugih primerov obupnega položaja, v kateiem je danes it. delavski razred zaradi slabega upravljanja demokristjanske vlade, ki ji je vsaka najmanjša zunanjepolitična akcija pomembnejša od zagotovitve življenjskega obstoja številnim italijanskim delavcem. V naši pokrajini položaj ni nič boljši, če ne slabši kot v ostalih pokrajinah. Največje podjetje v pokrajini CRDA v Tržiču preti z novimi odpusti in s skrajšanjem dosedanjega delovnega časa. CRDA pripada skupini državnih podjetij IRI, FIM in CONE ter zaposluje 8.500 delavcev goriške pokrajine, toda je v položaju, ki predstavlja za njegove uslužbence strašno sliko jutrišnjega dne. V sami ladjedelnici je po poročilih direkcije dela le do konca tega leta, v oddelkih za popravilo železniškega materiala je dela samo še za prve tri mesece leta 1954 in niti za vse stroke. Najslabši položaj pa je v elektromehaničnih delavnicah, kjer naročila zadostujejo komaj za mesec dni. Na osnovi tega bo v CRDA v bodočnosti dela vedno manj; brez dela bo po poročilih same glavne direkcije najmanj 500 delavcev, 159. pa jih bodo upokojili. Da bi se vse to preprečilo, so notranje komisije že napravile potrebne korake pri ravnateljstvu, ki pa je pojasnilo članom le izredno resen položaj, v katerem se je znašla posebno elektromeha-nična dejavnost CRDA zaradi visoke konkurence drugih držav, ki pošiljajo v Italijo po zelo nizkih cenah že izdelane strpje, katere zelo radi sprejemajo nekdanji kupci izdelkov CRDA. Zatem so se člani notranjih komisij obrnili do poslancev in senatorjev naše pokrajine in jih povabili na sestanek za 23. oktober. Ta te- den bo trajala vse dni akcija obveščanja in protestiranja tržiških delavcev o položaju, ki je nastal v CRDA in ki bo posredno prizadel vso goriško pokrajino. Zmanjšanje delovnega časa, ki bo vsekakor sledilo zmanjšanju števila naročil, bo povzročilo številne odpuste z dela. ki pa jih morajo tržiški delavci in njihovi izvoljeni predstavniki preprečiti na vsak način. Posebej pa se mora o letna gospodinja Marija Zap-petti, vd. Bledig. 62-letna Marija Soller, 65-letna gospodinja Marija Lassig por. Kumar. Oklici: policijski stražnik Vittorio Faggian in gospodinja Teresa Visentin, finančni pod-brigadir Giovanni Zuso in gospodinja Maria Cognata. Romano Pinos in Bruna Fulgenzio, agent tržaške civilne policije Bruno De Lorenzi in Nella Barbaresco. Poroke: uradnik Kodermac ! Prepovedano postajanje vozil med Ul. Crispi in Ul. Borsa Goriško županstvo sporoča, da je od nedelje dalje prepovedan postanek vsakovrstnih vozil med Ul. Crispi in Ul. Borsa. V ta namen so postavili dve deski z rdečo ploščo. S ponedeljkom dalje bo po Ui. Mazzini samo enosmerni promet, in sicer s prehodom vozil s severne strani namenjenih proti občinski palači. Zato bodo vsa večja vozila, ki pridejo iz nasprotne smeri (Ul. N. Sauro ali Ul. Garibaldi) morala voziti po Ul. Cappuccini ali Ul. Morelli. Ti ukrepi so bil; podvzeti zato, da bi se preprečile razne neprilike in nesreče. ŽABN1CA V KANAL DOLINI stvari pozanimati pokrajinska | Viljem in uradnica Ana Klav- Gorica, vojaško mesto * , -a* > , in osrednja oblast, kajti perspektiva, ki se obeta delavstvu goriške pokrajine, je zelo slaba, zatorej je treba čim-prej odstraniti gospodarsko krizo, ki se vedno bolj širi. PROMETNA NESREČA Župnika Stanislava Premrla iz St. Mavra odpeljali v bolnico s pretresom možganov V soboto zvečer okrog 19. ure se je v Ul. Brigata Casale dogodila prometna nesreča. Po ulici je takrat vozil z lambreto 38-letni duhovnik Stanislav Premrl, župnik v St. Mavru, kateri je po nesreči povozil 48-letnega Ivana Alta iz Pod-gore, Ul. IV. novembra. Pri nesreči je z motorja padel tudi Premrl, katerega so odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na levi temenici, udarec na levem gležnju in pretres možganov. Zaradi tega so ga sprejeli na opazovanje. V bolnico se je zatekel tudi Alt, ki se je pri nesreči poškodoval na levi roki. Ko je dobil potrebno pomoč, je odšel domov. USPEL PLES slovenskih najemnikov Z dobičkom bodo krili stroške tožbe proti ustanovi Tre Venezie V nedeljo zvečer ob 9.30 je bila majhna dvorana pri «Zlatem pajku« že polna ljudi z Goriškega, ki so se odzvali povabilu odbora slovenskih najemnikov onkraj Soče, da jim s svojo udeležbo pripomorejo k plačarrju stroškov procesa proti ustanovi Tre Venezie, ki ho*e slovenskega človeka spraviti z zemlje na desnem bregu Soče. Prišli so stari in posebno mladi iz Oslavja, Pevme, Standreža, Steverjana. Dola, Podgore in drugih slovenskih vasi Goriškega, Prišli so, da pokažejo strnjenost slovenskega delovnega človeka, ki bo do zadnjega branil pravice, ki mu jih hoče odvzeti ustanova, nastala za časa fašizma. Prišli so veseli in vedri; pomešali so se pari. Dekle iz Standreža je zaplesalo s Ste-verjancem, vsi so bili znanci in bratje. Slovensko goriško meščanstvo se ni udeležilo plesa, ki so ga pripravljali naji kmetje; bilo jih je sicer nekaj, toda človek bi jih bil naštel na prste, sicer pa so manjkali tudi tisti, ki so vabili na ples po Pevmi celo z zvcčniki v italijanščini. Mogoče je prav zaradi njiho- ve odsotnosti bil večer prijeten. Vse se je vrtelo, mlado in staro in se je zabavalo ob dobrem kozarcu «tokaja» tja čez polnoč. Nesreča motociklista Padel je čez most v Grojni 8 m globoko V nedeljo okrog 13. ure se je 33-letn; mesar Angelo Chiades iz Ul. Vittorio Veneto 25 peljal z vespo proti Podgori, da ‘bi tamkaj obiskal svojce. Pri križišču v Grojni pa je zgubil ravnotežje in zadel z vozilom ob zid tamkajšnjega mosta. Zaradi premočnega sunka je Ohia-des zletel z vozila čez mast in obležal v potoku, ki je okrog 8 m globoko. V slabem stanju so ga tamkaj našli uslužbenci Zelenega križa, ki so ga nato z rešilnim avtom odpeljali v bolnico Brigata Pavia. Zaradi padca se je Chiades ranil po obrazu, odnesel precejšnjo rano pod očesom in na desnem ušesu, poškodbe na aesni nogi in dobil lahek živčni napad. Obdržal) so ga v bolnici. Okreval bo v dveh tednih, ako ne bo komplikacij. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini je bilo od 11. do 17. oktobra 14 rojstev, 7 primerov smrti, 4 oklici in 8 porok. Rojstva: Klavdij Monticolo, Fulvija Brandolin, Viviana Vi-sintin, Micbele Crisci, Federica Violatj Tescari, Fiorella Zocco-letto, Fulvia Sirocco, Paolo Giust, Maurizia Musci, Marina Blasi, Guido Simetti. Ivanka Leotta, Luigi Misdaris. Smrti: 60-letnj dninar Franc Bukovec, 57-letna gospodinja Mihaela Gabrovec, por. Vogrič, 80-letna gospodinja Luigia De Sabbata, vd. Cozzi, 82-letna go. spodinja Giovanna Zanolla, 49- cig, šofer Elvito Pompeo in delavka Lucija Zampa. mehanik Ferruccio Kosič in šivilja Miranda B'urlani, uradnik Oreste Cosolo in gospodinja Zaira Bradaschia, delavec Angelo Samoti in gospodinja Onorina Vittor, električar Oscarre Lo-visini in trgovska pomočnica Jolanda Daris, trgovec Mario Picotti in gospodinja Alba Pa-lazzi, trgovec Pietro Godina in gospodinja Elena Bon. IZLEI V POSTOJNO Zveza slovenske mladine v Italiji organizira 8. novembra enodnevni izlet v Postojno z ogledom mesta, Postojnske jame in Predjamskega gradu. Vožnja z avtobusom in vizumom stane za nečlane 800 lir, za člane pa 600 lir. Prijave sprejema ZSPD, Ul. Ascoli št. 1. Prinesti je treba do 23. oktobra potni list in fotografijo. Gorica ima danes videz vojaškega mesta. Vojna psihoza, ki so jo Italijani umetno ustvarili s prihodom italijanskih divizij na ta del ozemlja, se te dni samo še zaostruje. Za kako resne so italijanski oblastniki imeli odločne besede jugoslovanskih narodov kaže dejstvo, da se višji uradniki in italijanski funkcionarji ter družine talijan-skh oficirjev preseljujejo v notranjost Italije. Mnogi imajo vse pripravljeno za selitev. Okrepljene vojaške patrulje nadzorujejo goriške ulice 4n okoliške vasi. Vojaški avtomobili z radiooddajniki in vojaki brze po ulicah; vojaške patrulje ponoči ustavljajo ljudi in jih legitimirajo, zlasti pa budno motrijo gibanje slehernega go-riškega Slovenca. Posebno razburjenje je včeraj ponoči povzročil v Gorici pohod motorizirane kolone in tankov, ki je po goriških ulicah krenila po cesti, ki vodi v Trst. ski strani poskušali zbrati nekaj šovinističnih elementov, ki naj bi odgovarjali na proteste jugoslovanskega ljudstva na naši strani meje. Toda tudi ti poskusi so propadli. Ob včerajš- Motorizirana kolona je krenila ■ nji demonstraciji s0 na primer tudi proti Doberdobu, kjer se na italijan5k; strani meje zbra. ze dlje koncentrirajo itanjan- ,. ,e ma]Q šovinji5lov z otroki. s e eno e. . Xa «množica» italijanskih šovi- V vseh slovenskih vaseh v I ni s tov je le preveč bedasto iz-okolici Gorice z navdušenjem | gledala spričo števiine in od-spremljajo demonstracije jugo-, i0čne množice na jugoslovanski slovanskih narodov in sleherni j dan poslušajo prenose radiu. Zlasti slovenski mladinci so navdušeni pri radiosprejem-nikih in na sestankih razpravljajo o Trstu ter izjavljajo, da so pripravljeni za ceno svoje krvi boriti se na strani JLA. Neslavna akcija italijanskih oblasti v Gorici glede razobeše-nja italijanskih zastav je že prve dni propadla. Zaskrbljenih obrazov opazujejo manifestante iz Nove Gorice, ki. vsak dan prihajajo na bloke ob jugoslov. meji in dajajo duška svojemu razpoloženju s protesti nad italijanskim imperializmom. Ob tej priliki so na taliijan- rani meje tako da so italijan-P° j ski karabinjerji izdali ukaz, naj se umaknejo. Za prihodnji teden, kakor smo zvedeli, pripravljajo večje šovinistične demonstracije. Vendar med prebivalstvom vlada mnenje, da bo ta akcija italijanskih šovinistov propadla prav tako neslavno, kakor akcija z razobe-šenjem italijanskih zastav. (Iz iiBorbe« iiLjudske pravice«) DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. Tatvina kolesa in 43-let ni Vittorio Ul. Capodist.ria št. 11 j® ^ vil kvesturi tatvino ko dre barve, ki ga Je . 1 , na dvorišču stanovanja. •n 7C*l3iStl Na kvesturi se Je zj» fljj* di 39-letni trgovski PP ^ jj berto Mazzon iz Pad°v prijavil tatvino svoje*nUtW< ki jo je pustil nekaj nje-na mizi neke trgovine. vzorci n: rjavi aktovki so bi eBti, mila ter trgovski d .^jj. Za zadevi se zanima P tf K I N ° VERDI. 21: ((Vznemirien' vija, T. Scotti. aJ [» CORSO. 16: »Vesela vd°v Turner in F. Lam«- ljeJ CENTRALE. 17: «OKr ud». J. Sheffield. VITTORIA. 17: »Zelena c nija«, barvni film-MODERNO. 17: «Streld ga», E. Flynn. sedi«*' • i-":::-:::: illlll!!! . r k S fr,« JUTRI V WIMBLEYU PRED 100.000 GLEDALCI ANGLIJA -..OSTALA EVROPA ff« Zel« verjetno bodo jutri Angleži proslavili 90-tetnieo obstoja svoje nogometne zveze s tretjo zmugo nad Kontinentom - Vukas in %ebec na levi strani napada Ze smo tik pred dnevom, ko I teli njegovi «deč.ki». Najdalj-bosta v Wimbleyu (London) šo pot bodo pač imeli Jugo-nastopili druga proti drugi slovani (Za Nordahla je AN. angleška nogometna reprezentanca in reprezentanca evropskega kontineta. Predvsem je treba takoj reči: ne vsega kontinenta. Res da ostali kontinent, ki ni zastopan v tej kon-tinentalni reprezentanci, naj-brž ne pomeni kdo ve kaj. Gotovo pa je. da se ta reprezentanca lahko imenuje nepopolna že samo zaradi tega, ker ni v njej madžarskih igralcev. Sicer so jih izbrali, a oni so odklonili, češ da imajo preveč težavnih mednarodnih tekem; z Anglijo bodo pa tako igrali čez dober mesec (25. nov.). Jutri se bodo tretjič pome. rili med seboj angleški nogo. metaši z igralci «ostale Evrope«. Prva taka tekma je bila 1. 1938. Tedaj so Angleži zmagali s 3:0. L. 1947 je bilo drugo srečanje v Glasgovvu. Evropsko moštvo so v glavnem sestavljali Švedi in Danci, centerhalf pa je bil Parola. Tokrat je bil rezultat za «Ev- SA že sporočila, da je odpotoval v London skupno s predsednikom italijanske nogometne zveze Barassijem in stranskim sodnikom Orlandinijem). Določeno je bilo, da bodo imeli danes evropski reprezentanti že trening na Fulhamo-vem igrišču. Lotsy je precej pesimističen; izjavil je, da bo kontinentalna reprezentanca najbrž nastopila v tej postavi: Zeman — Happel, Stotz — Hanappi, Posipal, Ocwirk — Boniperti, Kuhala, Nordahl, Vukas, Zebec. Čeprav ta postava še ni dokončna, je vendar presenetljivo, da v krilski vrsti ni Čajkovskega. Angleži pa so svoje moštvo spet nekoliko spremenili. Pr- vati Matlhewsa. Se vedno pa je možno, da ga Nausch postavi v sredo krilske vrste. Slavnostim 90-lelnice angleške nogometne zveze bo prisostvoval tudi Jules Rimet, predsednik FIFA. Iz Moskve pa bo na tekmo prišlo več sovjetskih nogometnih voditeljev in strokovnjakov. Tekmo bo gledalo 100.000 ljudi. Vstopnice so bile seveda razprodane že pred meseci. votno so namreč že določili ne. ^ ^ kaj mlajših moči, toda sedaj J so se spet povrnili celo k ta- Fiorentina kim «starinam» kot je Mat- juven(us thews, edini igralec, ki je na- Milan stopil že 1. 1938. Wrightu pa bo j Roma ropce« še bolj katastrofalen: i to 53. nastop v državni repre- j j\oyara 6:1. V napadu so bili skoraj j zentanci, kar je v Angliji re- ^ gampdoria sami znanci iz Italije (!): kord. Tudi na mesto branilca i Bologna je zopet postavljen Ramsey, pa j spal tudi Mortensen je zopet v na- Triestina padu. Postava je torej taka: Torino Merrick — Ramse.v, Eckers- tJdine.se ley — Wright, Ufton, Dickin-1 Genoa son — Matthews, Mortensen, ■ Legnano Lofthouse, Quixall, Mullen. Palermo V Londonu sodijo, da bo Lazio Ocwirk najbrž imel nalogo ču-1 Atalanta Vodstvo v seriji A neizpremenjeno Ker smo rezultate prvenstvenih tekem serije A objavili že včeraj, objavljamo danes samo lestvico in izjemoma tudi rezultate in lestvico serije B. LESTVICA : Inter Gren, Nordahl, Wilkes, Praest.. Kako bo jutri, bomo pa tudi kmalu vedeli. Holandec Karel Lotsy. pred-sednik izbirne komisije za sestavo kontinentalne reprezentance, pa je že včeraj na londonskem letališču čakal da mu bodo iz vseh krajev prile- 6 S 1 0 14 6 U 6 4 1 1 16 5 9 6 4 1 I 9 4 9 6 4 1 1 12 6 9 6 3 2 1 12 5 8 6 2 3 1 10 5 7 6 2 3 1 7 5 7 6 3 1 2 9 7 7 6 3 1 2 U 10 7 C 2 2 2 10 11 6 6 2 1 3 8 13 5 6 1 2 3 6 U 4 6 1 2 3 7 13 4 C 1 2 3 6 12 4 6 0 3 3 8 13 3 6 t 1 4 9 14 3 6 1 1 4 4 11 3 6 • 2 4 6 13 2 Sllka predstavlja igralce kontinentalnega moštva, ki so nastopili na trening tekmi v Amsterdamu 30 septembra Od leve na desno stoje: Barreau, Gassman (tajnik FIFA), Lorenzi. Zebec, Vukas, Brinek, Boniperti, Posipal, Ocsvirk, Nordahl, Lotsy (predsednik odbora za izbiranje), Happel, Nausch; spooaj: Hanappi, Beara, Coppeiie, Čajkovski, Zeman, Stotz. SERIJA B: Alessandria - Catania M Cagliari - Padova 3-0 Como - *Fanfulla 2-1 Lane Rossi V. - Brescia 2-1 Modena - Pavia 2-2 Monza - Treviso l-o Piombino - Messina 0-0 Pro Patria - Marzotto 2-1 Salernitana - Verona 1-0 LESTVICA : Como Salernitana Lane Rossi V. Monza VEDNO BL1ZE KONEC V ZUERICHU GLIGORIČ ZOPET IZGUBjl Cagliari Marzotto Verona Brescia Pro Patria Catania Pavia Alessandria Messina Piombino Modena Treviso Padova Fanfulla 6 4 2 0 10 2 10 6 4 1 1 7 4 9 6 4 11 8 5 6 3 3 0 10 7 6 4 0 2 9 6 6 4 0 2 13 10 6 2 3 1 3 2 6 3 1 2 9 7 6 3 1 2 13 11 6 2 3 1 9 8 6 2 2 2 6 13 2 6 13 2 6 12 3 6 0 4 2 6 0 2 4 6 0 15 3 13 1 6 0 0 6 6 13 0 Košarka v Carigradu V soboto so v Carigradu nastopile košarkarske reprezentance Jugoslavije in Italije ter Avstrije in Švice. Druga tekma ni imela več nikakega vpliva na končno klasifikacijo — razen za zadnji dve mesti, ki sta bili že «trdno» v rokah prav teh dveh ekip. Avstrijci so zmagali z 68:41 (24:15). To je bila njihova prva zmaga, s katero so si pa toliko popravili količnik v razmerju golov, da so zasedli predzadnje mesto, medtem ko je $vica padla na zadnje mesto. Glavna tekma v soboto pa je bila med Jugoslavijo in I-talijo. Jugoslovani so igral dobro, vendar ne tako, da ne bi mogli tudi bolje. Zmagali so s 77:65 (38:30). Da rezultat ni povoljnejši, je predvsem krivda jugoslovanske obrambe, ki ni povsem zadovoljila, Tekma sama je bila dovolj napeta, saj so Italijani celo večkrat izenačili. Italijani so igrali dobro in požrtvovalno ter tudi učinkovito. Med Jugoslovani so bili najboljši Godžič. Loci in Curčič, zlasti prvi je bil pobudnik skoraj vseh duhovitih kombinacij. V XXVI. kolu turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo sta bili končani le dve partiji. Bronstein in Smislov sta remizirala. prav tako tudi Reshew-sky in Keres. Prekinili pa so Gligorič in Geller, Tajmanov in Kotov, Najdorf in Boleslav-ski, Petrosjan in Stahlberg, Averbah in Euwe. Szabo ‘je bil i prost. Prekinjeni partiji med Boleslavskim in Tajmanovom ter Stahlbergom in Najdorfom sta se končali prva z remijem, druga z zmago Najdorfa. Stanje po XXVI. kolu: Smislov 16; :;iReshewsky 14.5; *Bronstein 14; Keres 13.5; Kotov in Najdorf po 12.5 (1); Petrosjan 12 (1); Gligorič in Tajmanov po 11.5 (1); Averbah in Boleslavski po 11 (1); Geller 10.5 (1); «Euwe 10.5 (1); Szabo 10; #Stahiberg 6 (1). (Z zvezdico označeni še niso imeli prostega dne). ZUERICH, 19. — Prekinjeno partijo z Gellerjem je Gligorič izgubil. V lestvici deli sedaj z dvema drugima velemojstroma 9.—11. mesto. Turnir metalurgov na Bledu Na pobudo delavskega sveta železarne na Jesenicah je te dni na Bledu mednarodni šahovski turnir med zastopniki najmočnejših metalurških podjetij Zahodne Nemčije, Švice, Avstrije in Jugoslavije Zahodno Nemčijo na tej prireditvi zastopajo šahisti ESV iz Mtinchena. Švico iz podjetja Outil iz Ztiricha. Avstrijo iz kolektiva Vost iz Linza, medtem ko je jugoslovansko zastopstvo sestavljeno iz igralcev Borova. Litostroja in Jesenic. Vsako moštvo sestavlja 6 šahistov. ki so približno izenačeni, tako da bo odločitev za najboljša mesta do zadnjega negotova. Turnir, ki ga igrajo od petka v hotelu Toplice na Bledu, vodijo predstavniki delavskega sveta jeseniške železarne. Šahovski turnir metalurških kolektivov bo poslej organiziran vsako leto v različnih državah. tako na primer prihodnje leto pri Vostu v Linzu. , V jjetek ob 8 se je v hotelu »Toplice« na Bledu slovesno začel turnir. Razen nastopajočih moštev so bili navzoči tudi predsednik MLO Bleda, zastopniki sindikalnih forumov in železarne Jesenice. Po pozdravu predsednika delavskega sveta jeseniške železarne so govorili zastopniki vseh tujih moštev, ki so izročili prirediteljem lepa spominska darila. Takoj nato so začeli igrati partije 1. ko- la popoldne pa nadalJe Čanja iz II. kola. ESW (Miinchen) 'ritestip (Zurich)6:0, Jesenice 3.5 : 2.5. Borovo - VO-3* 3:3- „ire II. kolo: ESW : JeS.e4.j uTl senice : VOST 4:2 r ito*tr,. Si- lV. kolo: Borovo - -j, 5.5 : 0.5; Jesenice - ^. 2.5- .. 0.5; ESW - VOEST ^1* Po IV. kolu vodi V0p‘ B ob 4TU IV. AU11I e _ Jesenice 17.5: ESW 1 ■ -Litostroj 11.5 (1) OUTIL 1.5- * * * dnar^; Unzicker, nemški ^,r3tld!Ji ni mojster, ie P° ; Opatije odigral . v jei i handikap dvoboj jgrfV deskah. Z njim glavnem ljubljanski.tjrih, vokategorniki. “o -»« igre ie Unzicker bil. 2 remiziral; 7 bila v jel)" •fi ij* V Ljubljani je mednarodna rokonte med Jugoslavijo J 1 ■ Avstrijci so ^I>i (9:6). Vendar bi ^ ri vani s svojo igro za nejši rezultat. Nov svetovni rejJ, na 100 VARŠAVA, 1»- zrUŠl,y lok Petruszevvicz J 0 p ,, tovni rekord >ia -j-otd gi z 1:10,9. Prejšnji })(,Vy StVdS?/^. ningradu. -rr Nič vec ne OSLO, 19. b odo Pis; al> List of' spcoslen» obJallj ’ sporočilo: ŠkIcU'ie bo*"9 o* naših stolpa ^ b° govorili o bok/s,‘pčil z".,o^'' javljali ne spoj*.... niti ni bomo u To zaradi mo delati proJ> p ki lahko P°g zdravju škodo- TUIUN. —- , i” —----------------- .«ntuS >» sklen'11 - -«o* raPf|letn* Genoa sia prehod ig‘_.iiija od ^ Genoa sta ja m Plčeini«;£ »I Genoi. I«ra'a za pravico nastop m, že s 1. novemb lil. nad. — Telefon 73-38 — OGLASI: Od 8. do 12.30 In od 15 • 18 — številka »3-808 In 44-638. — Poštni Te). Od&ovornt urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Št. 6 predal 602 - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 73-3 73.38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v šlrtnl 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski savod ZTT — Podrutn. Gorica Ul. 8. Pellico l-II. Te'. 33-82 — Rokopisi se n* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°- ‘n'LfoS*‘t*? ft4' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Z()Z-' >4 Ljubi lana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega 'i*K*