a. ~4/and s-yit&uce,.. mmmwm NO. 193 EKieTfclU—HQ AMCRICAN IN SPIRIT jFOR€I©N in language onlt SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco, M©jf*}4!NG N€WSPAP€?I Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Oy. Pueblo. EockSprings — Vol_ LXXIX CLEVELAND. OHIO. TUESDAY MORNING. DECEMBER 27, 1977 LETO LXXIX. Tam na gmajnci, r revni staid je rodila Jezusa... Novi grobovi (Starodavna podoba Kristusovega rojstva, slikana na šipo v ljubkem kv.ečkem slogu. Iz konca 18. ali iz začetka 19. stoletja. Original last dr. Rajka Ložarja.)__________ Brežnjev igapovadiiid ; Zadnje vesti lastno nevtronsko bombo T ¥XTO 4 PLAINS, Ga. — Predsednik MOSKVA, ZSSR. — Predsednik ZSSR Leonid Brežnjev je v razgovoru s sodelavcem “Pravde” uradnega glasila Komunistične partije ZSSR, svaril ZDA pred gradnjo in uporabo nevtronske bornbe. Pozval je k odpovedi temu orožju in izjavil, da ga bo razvila tudi ZSSR, če ga bodo ZDA vključile v svoje oborožene sile. Nevtronska bomba, ki so jo ZDA razvile in delno preskusile, je sposobna z močno radiacijo pokončati ljudi in onesposobiti vojno opremo, ne da bi pri tem uničila ali močnejše poškodovala zgradbe na obsežnejših področjih. ZDA bi nevtronsko bombo uporabile kot “tak Ga. Carter je na svojem domu, kjer je bil en teden na odmoru za Božič, sprejel predstavnike štrajkujočih farmarjev. Povedal jim je, da razume njihov položaj, da pa mora misliti na potrebe in koristi vse dežele. V tem okviru bo stori! za nje, kar je možno. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Carter, ki se je včeraj vrnil v Belo hišo, bo v četrtek odpotoval na pot v tujino, tekom katere bo obiskal 6 držav. Pot ga bo vodila v Varšavo na Poljskem, od tam v Tehran v Iranu, nato v New Delhi v Indiji, v Riad v Savdski Arabiji, v Pariz v Franciji in v Bruxelles v Belgiji. Sophie Bayuk, roj. Kaučič, v Clevelandu, žena Williama A., „ mati Mrs. James (Carole) Cor- Rev. Franc Blatnik I rigan, Williama, 4-krat stara mati, sestra Mary Prebevsek. Josephine Latessa in Louisa Balz Patersona, N.J., je prišio yuka. Pokojna je bila članica pretekli petek sporočilo, da je SŽZ št. 41, SNPJ št. 12. Pev- f tam umrl rev. dr. Franc Blatnik, splošno znani verski, narodni in kulturni delavec najprej v Sloveniji, nato v Rimu in na Portoriku, od leta 1960 pa med svojimi slovenskimi rojaki v ZDA in v Kanadi. Bil je eden med najvnetejšimi dopisniki v Ameriški Domovini. Pokojnik je bil rojen 30. januarja 1899 v vasi Kojski pri Bo-štajnu ob Savi, že v mladih letih se je vnel za sv. Boška in njegovo družbo, v katero je stopil in postal V njej' duhovnik. Ob koncu druge svetovne vojne in zmagi komunistične revolucije v Sloveniji se je umaknil v Italijo, bil nekaj časa upravnik katakomb sv. Kalista, pa odšel v Novi svet, kjer je več let deloval na otoku Portoriko. Od tam je prišel leta 1960 v ZDA in se naselil pri svojih sobratih v Patersonu, N.J. često je obiskoval slovenske naselbine v skega zbora Jadran in Gospodinjskega kluba pri SDD na Waterloo Rd. Pogreb bo iz žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Flora L. Burkholder Zadeta od srene kapi na svojem domu na 1402 Larchmont Rd. je bila Fiora L. Burkholder, roj. Gebeau, prepeljana v Euclid General bolnišnico, kjer je bila proglašena za mrtvo. Pokojna je bila stara 62 let, žena Deana, mati Roberta, 2-krat stara mati, sestra Charlesa, Ide Hanusosky, Pearl Woodford in f rancis Ely. Rojena je bila v Fainesvillu, O., zaposlena v BEGIN IN SADAT NISTA ||IlCWan(fo SE MOGLA DO SPORAZUMA | 0m • «er bo opravi! PO-'^T.rov oXdSav Ob^S “ W*. <■*.f W »T voda dne ob zahtevajo odselitev palestinskih Arabcev ministrov obeh držav. Obramb- . , - . • , T . „ , , t , daleč, da je njegova pot v Ismat- m odbor bo zasedal v Jeruzale- , Muenchen". Pozi- m», politiom pa v Kairu Nju- k 1)reprea,vi -predaje" no delo se bo začelo okoli 15. . . Arabcem. januarja i . | Značilno je, da so slično sta- Predsednik Sadat ni nič ome- lišče zavzeli tudi na arabski nil kakega posebnega dogovar- strani. Palestinski Arabci izja-janja med Egiptom in Izraelom, vljajo, da se je Sadat predal izjavil je, da išče širok, splošen Izraelu in porivajo ves arabski -■ žstJtSJJSri "žAzr iti, SSHKS sfst.caK sat^rsMS^ * * . , T tev Palestincev ie iz juzne^d u <ii»faed daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks In July NAROČNINA; Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesto« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION »ATfcSi United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for b months; $8.50 for 3 months i riday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO munističnc birokracije, se bo odprla možnost novega razvoja v Rusiji. V povezavi Rusije z drugim, zahodnim demokiatičnini svetom da celo misliti na razvoj v smislu bonapartizma, če ne celo obnovitvi nekakšnega carizma. Razpoka stalinizmu ter povezava z atomsko dobo kažeta zgodovinsko perspektivo v korist demokratskega gibanja v komunistični partiji in zunaj nje. Glavna misel tega hrvatskega komunističnega disidenta je pač ta, da je na dolgoročno perspektivo že viden propad komunizma ter da je že prestopil v etapo bonapartizma. Vprašanje pa je, ali mu bo mogoče preiti v predrevolucijsko restavracijo brez etape v prejšnjih svetovnih revolucijah, imenovanih “beli teror”. S. S. Sveti večer brez svetega večera No. 193 Tuesday, Dec. 27, 1977 Ante Ciliga o propadanju komunizma Istrski rojak Ante Ciliga je zanimiva oseba v hrvat-skem javnem življenju, kajti že zgodaj se je uveljavil kot komunist, bil celo tajnik Hrvatske komunistične stranke pred Titom. Bi. je že od 1. 1929 več ali manj v opoziciji v času tako imenovanega frakcionaštva in odšel v Čovrtsko zvezo. Večino njegovih kolegov je v Sovjeti ji našlo smrt, on pa se je rešil in bil pregnan v Šibi ri jo. Dve leti je bil v ječi in tri leta v enem od staiinistič- gem kot kroničar dolžan utrnili ‘gulagov ’. L. 1938 je izdal v Parizu francosko knji- gati in ju popisati za našo zgo-go o Deset let v deželi velikih (laži), ki je izšla tudi v ttovino, prodno sta ovela, kot španskem prevodu (Gran montira) ter predstavlja eno |mar£jkaj lepega ovene in se za-j Ifekaj slovenskih cvetov na tujem in domačem vrtu Srenja m fara od vsesvetniškega do Miklavževega dne. III. , Lepo je bilo ob teh dveh prib'- NEW YORK, N.Y. — Zares, v jkah, ko mi ni bilo treba šteti, času, ki sem ga odmeril za zapis koliko nas je prišlo po narodni slovenskega življenja na Nju-Jin verski zavesti v domač krog jorškem, sta vzcvetela dva slo-1 k Sv. Cirilu na Osmi. In ven- on pa italijanski karabinjer. V kolikor se poznam, nisem po naravi vsiljiv, a sila kola lomi. Niso mi tega zamerili, šli so mi celo na roke. V sprejemnici so mi, za prvo silo, postavili nekak vojaški pograd. To je bila za začetek, moja spalnica — ne tako slab začetek za brezdomca. Jasno mi pa je bilo, da je to samo prva postaja in da bo treba naprej. Kam in kako, bo pokazala bodočnost. Za naj večjo silo sem stiskal v žepu nekaj lir, ki sem jih rabil seveda najprej vsak dan za zajtrk, ki je obstajal iz ene ali dveh čašic espresso ali capucino kave. Enega ali drugega je bilo toliko, da se si z njim nekako poplaknil grlo in želodec in da si z njim pognal “mo-,tor”. Tudi med dnevom, ko so ti I pojemale moči — bencin — te ne enako espresso zopet pognal govoriti, kot ne o glasbi, ampak [le k nesreči) da je ta poživilen Po nekako pol leta begunstva v avstrijskih Tirolih, daleč gori ob italijanski meji, sem se odločil, da grem na jug, v Italijo, v Rim, kjer sem že poprej preživel kar dobro število let študija. Vedel sem, da me v Rimu p.e čaka nič posebno dobrega — posledice vojne, zlasti pomanjkanje hrane — še zdavnaj niso izginile. Rim se je vseeno vlekel. Človeka v življenju večkrat hr raje zanašajo čustva, kot ga '/o-di razum. Za prvo silo sem se naselil pri nekih znancih iz prejšnjih let. Ona je bila Slovenka iz Idrije, ko, da je dosegel svoj osnovni namen: pokazati lepoto sloven: skega jezika. In o tej ,tako kot o pesmi, slikarski ah kiparski u-metnini mnogokrat ne moreš vse moraš doživeti. In lepoto učit.ek trajal vse prekratko. Da venska kulturna cveta, katera dar je lepo tudi 'v tem majhnem krogu, ravno zategadelj, ker je domač, ker je slovenski. In predno se v svojem zapiso-j vanju spet vrnem v ta domač najboljših pričevanj O razmerah V Rusiji teh let. Pred ,briše s čem drugim v našem krog pri Sv. Cirilu na Osmi, mqram utrgati lepo domačo slo- vensko cvetko na domačem vrtu v tuji ogradi. Na treljo novembrsko soboto, 19. novembra, ob treh popoldne se je začel Tretji študijski dan »rivCVallj u i cm v a v lakaja »v,*,. »orise s cum urugim v /ictsem kratkim je izšla druga izdaja te knjige, ki jo je Hitler •'Sp0n;inu in vrednotenju doga-dal na posebni indeks 1. 1942, pri založbi Cham libre, !janj preteklosti. Sedanjost je s»-1977, str. 564, nod naslovom Dix ans au pays du meson- ;rno danes, ki z jutrašnjim dnem ge deconcertant. Zanimivo je, da so v 1. 1938 črtali po- postane že preteklost, glavje o Leninu. Zdaj je izšla v celoti. i s trganjem teh dveh slpven- Picatelj živi zdaj v'Rimu in izdaja svoj poseben list skih cvetov, sem z zadnjima “Na pragu suirašnjice” (Na pragu jutrišnjega dne), v dvema zapisoma s 1 o v e nskega 1 v prijetnih prostorih Njujorška-katerem podaja svojo lastno vizijo razvoja Jugoslavije. Življenja hotel pokazati nam in 'ga Princeton kluba na 15 West Danes naj orno,.im samo njegovo predavanje, ki ga je našim zanamcem, kako smo se j 43rd Street v New Yorku. Kot imel letos 15. nov. 1977 kot gost na Beneškem bienalu Slovenci na Njujorskem uve- |dvakrat poprej je tudi ta letoš-(La Biennale d' Venezia) in je izšla v razmnoženim, ki ijavili v tujem svetu, ne da bi nji slovenski študijski sestanek sem jo dobil v roke. Pod naslovom II fallimento delle O- imeli njujorški Slovenci, po mo- sklicala Liga slovenskih Ameri-positione steriehe comuniste e le Perspettive de dissen- jem srenjčani in farani sv. Ci- kancev, Inc., ki je takorekoč e-SO post-staiiniano. (Propad zgodovinske komunistične rila na Osmi, kakršenkoli delež dina slovenska ustanova na A-opozicije in perspektive postalinističnega nesoglasja.) jali kakršnokoli zaslugo za to u- mer iškem, ki si je omislila ne-(13 strani.) 'veljavljanje. Mi smo bili samo kam širši program, s katerim bi Zanimivost tega predavanja je primerjava med tre- priče obeh dogodkov in smo se ] rada prišla pomagat povsod mi revoluc’jami v zgodovini, ki SO imele svetovni po- j tako sami oplajali, tako, kot so .tam, kjer bi se med našimi Ijud-men. Angl^ka industrijska, francoska meščanska in j se drugi zbrani Američani raz- mi pokazali nekaj resnejši pa-ruska proletarska. Pri vseh vidi v njih nekaj skupnega: nih narodnosti. Seveda v nas je 'pori za ohranitev slovenskih ha-svetevni pomen, potem pa neko dinamiko v razvoju (bilo doživljanje vsega globok- — J“;’- *'1 slovenske besede smo doživeli ob Javornikovem razlaganju. In g. Javornik je prav tako poudaril, da je za ohranitev živega slovenstva, ki je potem dejavno in ustvarjalno na tujem, nujno potrebno znanje slovenskega jezika. Pod besedo “znanje*’ moramo razumeti precejšnje obvladanje. Ne zadošča besedni zaklad morda kakih 100 besedi in vsekakor nekaj več kot 1000. Simpozij ali študijski razgovor ima namen ugotoviti potrebno, kako doseči rešitev in odpe-moč za probleme, zaradi katerih so se merodajni sešli. Rešitev- se je nakazala besedno in zdaj bo čakala na stvarno uresničenje tega, kar je potrebno za ohranitev slovenskih izročil in živega slovenstva na Ameriškem. je in intimnejše, saj smo občutili, kako naša duša vsrkava za življenje prepotrebne sokove. Eno domačo slovensko cvetko nam je -ponudil slovanski brat balkanskega juga in nam pokazal, da brez ljubezni do takšnih kulturnih cvetov ustvarjanja one nikdar ne vzcveto po ze- splošnega priirjevalnegu navdušenja, potem pa hitrejši ali počasnejš5 apadek. In takoj poda svoj rezultat: upadanje ruske revolucije se sedaj nahaja v položaju nekako no sredi noti v upadanju, če jo primerjamo z razvojem prejšnjih dveh revolucij. Nato pa to svojo tezo nekdanjo ugotavlja po zgodovinskih dogodkih v eni, drugi in tretji revoluciji. Po navdušeno sprejeti revoluciji sledi nekaj časa delu bo-napartistični razvoj ali birokratičrio uradovanje. Temu sledi ‘ beli teior” in nato prehod v parlamentarno soži-vetje oz. predrevolucijsko restavracijo. Zanimivo je to pokazvd na angleški revoluciji: zmago Cromwella, ki ga je poznejši “beli teror” obsodil na smrt, ter so kosti iz groba "simbolno obesili na vislice, zdaj pa stoji njegov spomenik or^J poslansko zbornico. Ruska revolucija je doživela ra usodni prehod, ko je iz leninske revolucije' prdšla v reke birokraciji, ki je tudi delavca zasužnjila splošni kontroli. Prva opozicija se je pojaviia s Kron-stadtskim uporom. In potem je šlo dalje preko prvih petletk, v katerih je dosegel komunizem svoj največji uspeh in je Rusija postala druga svetovna velesila. Ko je pripraviial btalui novo čistko, je njegova “skrivnostna” smrt pomenila prvo zmago opozicije v zgodovini ruskega boljševizma. To ni samo slučajni dogodek, temveč predstavlja v komunistični zgodovini nov važen pre- a Pomeni tisto točko, ko se je angleška revolucija začela približevati monarhizmu, ko je ista cromwelska stranka prevzemala vso oblast v roke, pa je sama pripeljala na pot do stare monarhije. Tako po smrti Stalinovi gre tuni v SZ ta razvoj; vse je v rokah komunistične partije, toda v njej sami se je z nastopom nekomunistične cp.-rwiio v Rusiji prvič v zgodovini pojavila možnost v okviru sovjetskega režima samega ustvariti peko koalicijo, ki bi'nekoč pripeljala celo v nekomunističen režim To je nov položaj v razvoju komunistične revolucije, ki ga jaču tudi komunistična opozicija zunaj SovjeDje: na;prej rahlo nesoglasje še za Stalina, potem Titov primer, že močnejši Maocetungov in zdaj evroko-munizem. Atomska sila in stratosferski poleti so leninizmu-stalinizmu odvzeli ustvaritev nacionalnega imperija v liniji ' Moskva — tretji Rim”. Atomska sfera je spremenila neodvisnost držav In narodov v neko svetovno tehnično in ekonomsko povezavo. Realizacija potrebe svetovne politične zvezo je postavila problem sodobnega človeštva v fazo, da je treba premagati grožnjo po atomskem samouničenju. Ta nova stvarnost je povzročila krizo v zamisli leninsko stalinistične strategije na mednarodnem pod ročju, ki je hotela s klasičnimi metodami vojaških impe ridlistlčnih zavojevan j ustvariti svetovni imperij. Prav j spoznaj o, tako birokratski ustroj — v totalitarnem sistemu — ki [sr e jemati ustvarja zJaj novo nasprotje “razredov” — proletar- [dovc duša veže š preteklostjo rodnih izročil na tujem. In v ta pomembni smoter sp usmerjeni napori sklicevanj, sedaj že vsakoletnih študijskih dnevov. O programu letošnjega dneva so že drugi pisali, jaz ga zapisujem samo v svoji srenj sko-farni kroniki, ker se je dogodil na tem območju. In v smislu lenju samem, ampak samo po 'moje kronike, ki ni drugega kot mnogih naporih in vztrajnosti! zapisovanje za zgodovino, in pa hotenja prizadevnega vrtnarja za dramljenje vsega, kar je še in ljubitelja kulturnega vrta. 'zaspanega in omrtvelega v naši Drugo domačo slovensko cvet- 'njujorški slov e n sni narodni ko so nam prinesli rodni bratje skupnosti, l^i se rad zadržal sa-Slovenskega, pred katerim je mo pri izvajanjih tajnika Lige zavesa našega hezaupanja in g- ing. arh. Simona Kregarja njihovega dvoma. Pa vendar in novinarja Mirka Javornika, cvet, ki so ga nam ponudili, je i G. Kregar je govoril o težkem bil pristen, saj je njegov vonj problemu, kako ohranjevati ži-bil še vsrkan iz soka korenin vo in dejavno slovenstvo na A preteklih časov, tistih časov, ko meriškem v pestri in plurah-uarodna duša slovenskega naro- da še ni poznala razklanosti v sebi in je ustvarjala po življenjski nuji in je sebe bogatila z vsem, kar je hotela in kar je bilo njej v dobro počutje za svobodni vzlet in polet. Zares, v povezavi z drugimi, ko sem. se divll slovenskemu kulturnemu cvetu, sem pozabil pa majhnost in maloštevilnost njujorške slovenske srenje in slovenske fare sy. Cirila na O-sntj. Čbals^at sem s ponosom odhajal z domačo cvetko, prejeto na tujem vrtu, in se v duši zahvaljeval tistim, ki so mi jo dali spet v mojo dušo in vsem ne-sorojakom, ki so to cvetko z rnenoj vred oboževali zaradi njene lepote. Veliko je bilo moje spoznanje ob tepi trenutku! Drugi morajo priti, da nas Slovence uveljavljajo v ameriškem, svetu na Njujorškepi! Tudi slovenska domovina in njeni ljudje so nam za takšno uveljavljanje potrebni. In to je lahko zmeiaj uspešno, če mi in oni stični družbi. Vesel sem bil, ko sem iz njegovih izvajanj ugotovil, da je opustil težo nekaterih ki so trdili, da za to zadostuje “nekakšna imaginarna narodna zavest”, nekaj, kar je konkretnega pri Judih in Ircih v naši deželi, in da ni potrebno znanje materine ali očetove besede. V tem svojem izvajanju je tokrat poudarjal na prvem mestu znanje slovenskega jezika. In v slovenski bodočnosti, kar zadeva nas na Ameriškem, se bo to kaj kmalu izkazalo kot ključno, posebno, če bodo naše slovenske narodne fare prešle povsod v o-bliko teritorialnih in ko slovanski element zaradi uradne angleščine ne bo več odločujoč. Marsikje se to že kaže in mladi občujejo med seboj že samo \ angleščini. Prvotno doma č a nekdaj ravno zaradi tega nekaj drugačna od drugih, postane odročna in nič več ne vleče, ker zanjo ni potrebno nobenih izjemnih žrtvovanj pitje črne kave lahko škoduje zdravju, mi nkniti na misel pr-šlo. Siv, vlažen mrak se je vlegal na Večno mesto. Bil j c sveti večer. Taki so sveti večeri v Rimu; belih skoraj ne poznajo. Vzel sem cestno železnico in se vsedel v vagon, da bi šel večerjat. K sreči je bil javni prevoz takrat v Rimu še zelo poceni. Vagon je bil skoraj docela prazen. Tudi po cestah ni bilo opaziti kaj prida ljudi. Saj to je bil sveti večer. Ljudje so bili J povečini že doma, pripravljajo se za večerj o ali morda nekateri za polnočnico. Ravno za sv. Miklavža sem dobil preko jezuitov, ki so nam sli zelo na roko, izkaznico za ta- ~ kuhinjo, ki Je cerkvah in šolah ter|blla ustanovljena in podpirana iz vatikanskih virov za take m pločniku sem kar naenkrat stal pred razbeljeno pečjo majhne pizzerije. Klopi pred pečjo so axle prazne. Moja prva misel je alia, koliko in kakšno pizzo si bi lahko privoščil za tistih par lir, ki sem jih stiskal skrite v žepu. Odločil sem se za majhno, preprosto, okroglo pizzo. Kaj je bilo pridano na tisto majhno belkasto pizzo za okus, če je sploh kaj bilo, ne vem več. Česar se pa dobro spomnim, je pa to, da je pizza bila zelo dobra. Lakota je še vedno najboljša kuharica! Doma“ sem se viegel na pograd, utrujen telesno in duševno, se zavil v koc in zaspal. Ko sem se drugo jutro zbudil, sem šel maševat v malo sosedno cerkvico. Nič posebno božičnega ni dihala, nič tako božično domačega ,kot včasih v domač’ farni cerkvi. Sam božični praznik je bil le eden izmed drugih,1 bolj redko obiskanih, zapovedanih praznikov. Božič se v Rimu na splošno primeroma dosti nešumno obhaja. Zelenega smrekovega okrasja v cerkvah, zlasti v onih v starem Rimu, je bore malo, če ga je sploh kaj; zelo potem pogrešaš onega edinstvenega, slovesnega zvonjenja in pritrkavanja kot doma. Kak klink-klonk h daljave še zdaleka ni nobena primera ali nadomestek. Y nedolžnih otrocih ni nobenega tistega tako težko dočakanega odpiranja in odvijanja darov u? sveti večer. Obdarovanje otrok ima na skrbi stara mitična dobra žena Befana. (Ime te dobrotnice otrok je narejeno P° imenu praznika Epifanija, 6-jan.) Pri nas pa vse to “odgovorno delo” opravi sv. Miklavž že 5 in 6. dec. Nič seveda ni stalnega, ue-sprejemljivega. Če so ameriški božični običaji do gotove mere sedaj našli pot tudi v Rim, P°' vsern lahko pričakujemo. med Po espresso čašici kave, z otil narodnih cerkvah in šolah pri slovenskem časopisju. Morda . _ bo Ameriška Domovina po tem;P°^bne’ kpt sem bil jaz. lam raz in več sodelavcev?! Bog daj da ^ g. st že ^ iz no sladkorja, sem se peš napo«1 bi se vse slovenstvo prerodilo, ®JS ’ z to.l^t iaslice no rimskih od Fairefielda prek New Yorka, ^ -le tak obrok obstuJai-od Washingtona do Clevelanda, Tabe mineštre m maj m, Chicaga m Milwaukeeja do O-regona in San Francisca. Ko bomo dc tega prišli, bo Liga lahko s ponosom pogledala na te svoje študijske dneve, ker ppstavil v vishn ^ omo i^ bomo kot narodna skupnost v tej deželi nekaj pomenili, ker za Pregrai°- zdaj se moramo še zmeraj pote-.^aria za iake P1’ lvG nisem sil. Kot tak sem se mnogo lažje v nakih ^ kolia' že uganili, iz no sladkorj ogledovat jaslice po cerkvah v smeri proti Vatikanu. Obhal sem cerkve, začenši na Piazza Navona. Jaslice so vsa lepe, seveda če so pa vse lepe’ pa s tem ni rečeno, da so vse obenem tudi prisrčne. Na videti svetovno znane in sveto^ no sloveče jaslice v velikans cerkvi St. Andrea della Va1 e koruzne štručke kruha in, če je sreča nanesla, enkrat na teden kolešček salame, | Tisti večer sem se z drugimi sem svojo izkaznico sestri, ki je bda Duhovniškega ko- govati in boriti -za svoj pom-.. . v . nekaj večjo uveljavitev na- .neopaženo pomeša v grupo In doklpr do tega ne pridemo,1 rkra’ k* -i6 b^a vLoka Italijan ka, zagorele polti, v popolnoma črni redovni obleki (tako se mi vsak način sem Pa hotel smo potrebni še zmeraj tisti ne-katerniki, ki brskamo po skromnem življenju med seboj nepovezanih narodnih srenj in štejemo naše ljudi, ki pridejo v domač krog, samo zato, da bi privabili še druge. In dokler nima- ki sc dviga vprav tame nekje v lačnih brezdomcev. Se- I sredini samega starega Rm^- nedaleč od Piazza Venezia. Jaslice so res prava posebnos .) ne vek nost-ste- še sedaj prikaže v sanjali) me strpgo pogleda in mi izkaznico vrne, češ, da ni veljavna. Gledala me je, ko da sem hotel sto-pariti. Sam se pa do današnjega ni tno vsi akademske izobrazbe, je itme ne ur.orem spomniti, vaj potrebno ozirati se tudi na naše , v reclu- Ali je mor a prav preproste ljudi. Povezati mora- i^an potekel datum an pa mo tudi te in med njimi delo- jkai drugega ni bilo v re u. e vati kot preprosti domači Ij ud- uialo me ni imelo, da bi .ve opu-je ‘ jščal v kako prerekanje. Brez Ta lepi skup, ker so se mnogi , besede sem izstopil iz vmte. zadržali v našem mestu, je pri- K<- .sem bil že tukaj v Ameri-pomogel, da je bila prosvetna ki, sem pripovedoval to zgodbo nedelja v novembru pri Sv. Ci- svojega begunskega sv. večera rilo dokaj lepša. K temu so ve-1 tukajšnji redovnici. Rekla mi liko dodali še Zvonove! iz ' je, da bi moral povedati, da sem Faiifielda in njihovi prijatelji. Udeležba je bila povečana s prisotnostjo sorodnikov umrlega Charlia Guardie, ker so Zvo- duhovnik in bi gotovo dobil kaj za pod zcb. Morda bi res, a se mi že v tistem trenutku to ni zdelo prav. Sedaj po letih sem novci napovedali po župniku o-i pa celo ponosen,.da nisem takrat cetu Richardu, da se bodo s ne na ta ali drug način reagiral, pesmijo. spominjali Charlia. In Čakal sem tam v vrsti kot vsak vsled tega je prišlo še omizje drugi lačnih pribežnikov in članov društva Sv. Jožefa, katerega dolgoletni tajnik je bil u-mrli Charlie. In tako sta bili na to novembrsko nedeljo cerkvica sv. Cirila in dvorana polni, polni tako, da se ni dalo preštevati. i In zadovoljen je bil župnik oče Richard, zadovoljen je bit kot duhovnik. Zakaj bi torej kot tako užival kake prednosti in izjeme pred drugimi, ko je njim kot meni šlo za pralen želodec. V tun ni bilo nobene razlike med nami. Bili smo vsi, eden kot drugi, najprej ljudje. Bolj kot z občutkom lakote sem se z občutkom osamljenosti prava umetnina. Sam kam bi obrnil svojo pozor Najprej občuduješ ogromno . bilo do naj večje potankosti izdelane figure, ki so majhne, kljub temu zelo naravne. tem občuduješ, kako so te 1S11^ lice postavljene, razvrščene razne skupine. Jaslicetseve a> kot take so del celega zasnuj: a nikakor ne zavzemajo, ko ^ mislili, sredine kot take. svoj naravno odmerjeni v ^ svoje naravno mesto. Potem imaš zopet naravno izbran Pr0^ štor za pastirje, ki se ukvarjaj ^ z živino, s krmljenjem, napa.ia njem, pašo in drugimi oprav ^ ki so v zvezi z živino. Potem a pazuješ ženske, ki se uba 3 ^ z žsnskimi deli. Ene zajemaj^ vodo iz studenca, druge perpD tretje kuhajo, še druge so v^ valhnem pokovoru o vaških n vicah. Da je v ta živžav P°nV' šan kak pes ali mačka, se liiX me. Vse ie tako naravno p°v kar na- 111 i 1J1 z.1 L V U V -------- .... . ^ ..... Mirko Javornik v svojem iz- vodnik naših prosvetnih ur dr. in zapuščenosti, kar boli vse da je treba dajati in I Vaj an ju za večino od nas ni po-(Zdravko Kalan in ne'nazadnje ‘ goli kot lakota, yraeal na posta- j *’ j ° . - 1 1 • J *1 • J _V . 1 : v v _ X r-\ I «-v n v-\ l r I I' v totalitarnem sistemu — ki [srejemati samo tisto, kar naro- [vedal ničesar novega, xo se odločil govoriti skega in novega razreda birokratov — ne da doseči, kaj prihodnost in da opušča, kar ji , skega jezika. Znal pa je na šele previfnti zahodnoevropsko tehnološko in ekonom- je vneslo razklanost v njo. edinstven način to povedati ta- I je je bil zadovoljen tudi ta nesreč- jališče cestne železnice. Ceste lepoti sloven- ni, nikdar zadovoljni srenj sko- so bile sedaj še bolj prazne lju-farni kronist... |di kot poprej. OVotavijajoč tudi to po življenju, da se enkrat počutiš, kot da 'sam spadaš na pozornico. Za tisti dan je bilo zados ^ Povabljen sem bil pri znane na skromno božično kosilo-Tista stvar s Papeško kuhinj se je tudi uredila, stanovah^ sam pa kot napol študent, nap učitelj dobil v follegio Irlan se, v samem Irskem/ zavodu, cev res ni bilo takrat v zaV° a sva jih ti in jaz (Jovolj src - po cestnem la tu v Ameriki. I DOMOVINA Koroški večer v Torontu klove Zale in kralja Matjaža, k Gospe Sveti, knežjemu kamnu in vojvodskemu stolu, zibelki j Ljubezen do domače zemlje nasj*a ^r- ^ Koestnerja, ki je ved-| združil mnogo Slovencev vseh slovenstva in svobodne ljudske'je pripeljala tisti večer skupaj, ino kolj naklonjen delu Mohor- stanov in poklicev iz Toronta, da pokažemo zvestobo in pri- JfeVe družbe v vzgoji najboljše bližnje in daljne okolice za volje so hitele naše misli v soboto, 19. novembra, ko smo se v rekordnem številu zbrali k praznovanju Koroškega večera v cerkveni dvorani Brezmadežne v New Torontu. Koroški večer postaja, tradicija v naši torontski skupnosti. Skrb za brate in sestre v tuji deželi, ki jim jemlje osnovne piavljenost podpirati veliko idejo slovenskih dijaških domov Mohorjeve družbe na Koroškem. Slavnostno razpoloženje celovške Mohorjeve družbe Zabavni del večera je vodil g. |in sestram onstran Karavank, msgr. Janeza Hornboecka, ki na- Danilo Vovk s svojim orkestrom (Uspešno je dosegel svoj namen, vaja besede škofa Rožmana, da “Zvonček”. Vmes je ga. Marija j Prireditelji so v naslednjih dneh ! bo Koroška še mnogo trpela. Ahačič-Polak, prvotna pevka ; poslali Mohorjevi družbi na Ko-'C. g. ravnatelj pa se hoče om~- slovenskega ansambla Avseni- roško 6080 dolarjev. Plemeniti darovi pa še prihajajo. Za tako krasen odziv in solidarnost se vsem udeležencem in podpornikom Koroškega večera iskreno zahvalujejo. Živela svobodna koroška zemlja, pozdravljena iz svobodnega slovenskega srca v Kanadi. Anica Resnik TORONTO, Ont. — “Gor čez nili visoki oblastniki in prisluh-izaro, gor čez gmajnico...” h nili kriku zatiranega naroda da-koroškim bratom in sestram ob nes, ko se ves svet prenavlja in na vesele dogodke in ne- kov, nastopila z venčkom koro- Ziii in Dravi, pod Peco, v doline jpreraja v nove oblike in ideolo- 'Pričakovane uspehe. Eden takih ških narodnih pesmi in vse na- pod Karavankami, v deželo Mi- fgije. . (veselih dogodkov so Koroški ve- vzoče povabila k skupnemu pet- Zato smo kanadski Slovenci j^'eri v Ameriki in Kanadi. V na- ju preprostih domačih pesmi, spet spregovorili za Koroško. jdaljnem omenja cel°vškega «ko-j Letošnji Koroški večer je madine, ki jo naš narod ima. (skupno idejo pomagati Zagotavlja:: ‘‘‘Zdržali bomo še naprej. Za nami pa bodo prišli mlajši, ki bodo držali in vztra- večera je povzdignil torontski ia^' Koroška bo še ostala košček pomožni škof dr. Lojze Ambro- svobodne domovine nam in Žič, ki je kljub svoji visoki cer- vam. te... bratom Godba v Frajhajmu na Pohorju obhajala 150-letnico obstoja Pred nedavnim je bila v Šmartnem na Pohorju pomemb- . pridite in nas obišči-kveni službi in zaposlenosti kotjte••• ostati mora, kar je bila: škof torontskih etničnih skupin Z1helka slovenstva in slovenske- pravlce do narodnega obstoja in prihitel k nam. Pred večerjo §a krščanstva ... Mohorjeva razvoja, nas priganja k delu in smo skupaj s škofom zmolili druzba ima letos v svojih dija- zbiranju potrebnih sredstev za jočenaš, kar je dalo dnevu pose- (ških domovih rekordno število vzgojo zavedne slovenske inte- jben izraz. Širna slovenska dru-, fi'mnazijcev: 135 fantov in 5 ligence, ki je edina obljuba in žina, zbrana ob asvojem duhov- (eksternistov ter 90 deklet, v Ko- rešitev slovenskega življa na nem očetu, ki jo vodi v molitvi rotaiiu na Dunaju pa je 25 Slo- na svečanost, na kateri so go- Koroškem. -k Očetu, od katerega prihaja |Vencev alKademikov- Slovenska 'Stom zaigraii £iani goc[_ Na svobodni kanadski zemlji, j vse dobro, ki nas vsega hudega manjšina na Koroškem si je v ke na pihala iz bližnjega naselja naši novi domovini sp prosto (varuje. Tudi v javnosti ima mo- letih vzgojila 477 deklet in Frajhajma. Letošnje leto nam-razlega naša pesem, našim otro- Titev še svoje mesto. Domač pre- fantov, ki so večinoma že do- re£ mineva 150 let, odkar so se kom so odprta vrata v šole ma- govor pravi: Z Bogom začni vsa- končali univerzo in so v službi v Frajhajmu pri Glažuti zbrali terinega jezika, po domače mo-[ko dela, da bo dober tek imelo. na Koroškem. Na državni gim-'navcjušeni ljubitelji domače limc v naših cerkvah, pojemo j Po večerji je g. škof sprego- naziji za Slovence v Celovcu pa gias:be. Zbrali so se ob steklarju siare Marijine pesmi in obhaja-j voril par spodbudnih besed za ie 330 študentov, od katerih jih Cjimonu Juriču, ki je prišel iz mo domače praznike kot včasih nadaljevanje plemenitega dela.^i 230 v domovih Mohorjeve Češkoslovaške. Od ustanovitve za koroške Slovence, ki je zlasti družbe. Msgr. Hornboeck^ pravi godbe na pihala v Frajhajmu se v tej idejni misli in podpori, da dalje: “Res je, da nas naštejejo je do datia|njih dni kar pet ro- v Sloveniji. Nihče nas ne preganja, ovaja ali zaničuje zaradi našega narodnega prepričanja. Kanada je bogatejša za naš kulturni delež in raznolikost. In vse narodne manjšine so enakopravne. Na Koroškem pa slovenstvo trpi... Na mnoge načine krvavi svobodna zemlja ... Potujčevanje in brezbrižnost domačih ljudi ji jemlje moči, da bi stisnili pesti in zakričali v svet v svetu nekdo zanje govori, jih razume, jim daje pogum za obstoj in zavest, da v tej borbi za obstoj niso sami in pozabljeni. Zahvalil se je pripravljalnemu odboru, zlasti g. in ge. Osredkar, ki že par let s toliko ljubeznijo za koroško zadevo pripravljajo te večere. Č. g. Letonja CM prebere po- ‘Hočemo živeti”, da bi se zdrz- tem pozdravno pismo ravnatelja ++++*+*»+********+*++*»*+*++*++++*+*++**++++*+***+*+*+**+++++*++■*++*« KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanadske družbe za potovanje v Ljubljano. vedno manj, šteti pa se ne da dov jUričevih ukvarjalo z glas-kvaliteta manjšine — inteligen- ho. Frajhajmska godba ima sta-ca manjšine. Res je, da nas skrbi ro tradicijo, saj je prenekateri laznarodovanje družin, idejni instrument star toliko kot nji-boj, ki se vnaša v vrste sloven- hove viže. Večina instrumentov ske mladine preko meje. Mohor- ostaja v družinskem krogu, nji-jevi domovi so branik proti obe- hov: lastniki pa jihj če je to po_ ma. V teh težkih naporih, ki so trebn0) tudi sami popravlja;jo, idejni in finančni, je naše upa- | -n . 4,- ... , , . ’J , , . . Postati elan te godbe, ki danes nje v sodelovanju treh dejavni-L. ... v, , , i v, . 01 . . Tr. j šteje 14 elanov, starejših pohor- kov koroški Slovenci sami, Vi, , .j, . v’ J . , , , |skih korenin, se danes ni lahko. (Biti član godbe pomeni posebno čast, saj je frajhajmska godba, J50ng 707 - od 28. junija do 8. avgusta od 28. junija do 22. avgusta Cena $400.— od 12. julija do 8. avgusta od 12. julija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za Wardair potovanja v Zagreb z novim DC-10. Cena začne z $449. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. — Florida, Hawai, Karibsko morje. Res prava strokovna postrežba za najem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. DR. KAREL ŽUŽEK Toronto, Ont. — Tel. 534-8891 PETER URBANC, notar 63 A Bloor Street West +++++******+* *+*+++* *+*++•+++*+*■** *+*++++' ■ ■■•it *■ - ■ • t i • . v . • • d koroški Slovenci sami, Vi, naši prijatelji v Kanadi in A-meriki, pomoč in razunjevanje koroške Cerkve. Zaupamo tudi v pomoč od znotraj ...” še eno pomembno delo smo skupaj opravili. Člani in članice dijaškega društva SAVA so nam po gdč. Marti Jamnikovi prebrali poslanico, ki jo bodo o-premljeno s podpisi udeležencev Koroškega večera in ostalih, ki jim je pri srcu svobodna Koroška, z deputacijo slovenskih študentov predložili avstrijskemu konzulu v Ottawi. V poslanici so razložene krivice, ki se gode slovenski manjšini na Koroškem, prestopki proti državnemu zakonu o enakopravnosti narodnih manjšin v Avstriji. žuljave roke moža in žene, znanca in sosede, fantov in deklet Kdove kolikim zakonom se je prva iskra zanetila prav ob zvokih frajhajmske godbe! Ljubezen krajanov do svoje godbe pa se ne izraža samo v velikem številu poslušalcev. Pomagajo jim tudi materialno in finančno. Nedavno so jim vaščani ob njihovem visokem jubileju, 150-let'nici obstoja, kupili nove uniforme. Čeprav je frajhajmska godba širšemu slovenskemu krogu premalo znana, povsem neznana ni. 2e večkrat so razen v domačem Šmartnem uspešno nastopili v nekaterih krajih občine Slovenska Bistrica pa tudi v Framu in Slivnici. Za vsa prizadevanja pri ohranjanju kulturnih vrednosti pohorskega kmeta in delavca je ta godba pred nedavnim sprejela eno naj večjih republiških priznanj “častni lovorjev venec”, ki jim ga je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije ob 150-letnici igranja. Plinovod “prestopil” mejo Ta mesec je plinovod, po katerem bo pritekel naravni plin iz Sovjetske zveze v Slovenijo in na Hrvatsko, “prestopil” avstrijsko mejo pri Ceršaku nasproti Unterscwarza. Vod, pol metra premera, je obložen s posebno protikorozijsko izolacijo in dodatno še s 7 centimetrov Brusnice dobile vodo V Brusnicah pri Novem mestu so pred kratkim dobili vodovod in osnovno šolo. i SLOVENSKO DRUŠTVO LOVCEV IN RiBOLOVCEV IZ TORONTA želi vsem svojim članom in obiskovalcem prijetne praznike in srečno novo leto! i & Ti kot jo domačini'imenujejo, skozi stoletje in pol v srcih preprostega kmeta zavzela posebno mesto. Postala je neločljivi del njihovega življenja. Nista je u-ničili ne prva in tudi ne druga svetovna vojna. Starejše zamenjujejo mlajši godbeniki, zato se ni bati, da bodo zvoki frajhajmske godbe kmalu utihnili. Medtem ko se skozi desetletja menjujejo generacije čl a n o v !debelim b e t o n s kim plaščem, godbe, ostajajo njeni instrumen- !Dno Mure, kamor so ga položili, ti in izvirne tovrstne melodije,!so posebej pripravili. Poglobili napisane z okorno noto v poru- so ga za 2.5 metra in v ta jarek menelih notesih, skoraj npspre- pod vodo položili okoli 240 jne-menjene. Taki sta tudi zanimivi trov cevi v skupni teži 120 ton. koračnici imenovani Japonec in Kitajec. Kljub nenadavnim imenom sta se obe “rodili” ined pohorskimi gozdovi. Čeprav je v Sloveniji še okoli 100 podobnih godb, pa frajhajmske z njimi ni mogoče enačiti. Domačini pravijo, da bi jo že samo po melodijah in svojevrstnem načinu igranja zlahka prepoznali med stoterimi drugi-■rni. Prav to pa je za ohranje-Ivanje bogate hribovske kulturne dediščine tudi največ vredno. Godba na pihala iz Frajhajma je resnično ljudska — po načinu igranja in po nabranih originalnih kmečkih melodijah. Zaradi obveznosti do vsakdanjega dela na polju se godbeniki sestajajo samo pred pomembnejšimi nastopi ali pa kar na samih prireditvah. Člani so med seboj oddaljeni tudi do tri ure hoda, največkrat po neprevoznih pohorskih grapah in kotanjah. Pohorski kmetje so bili in o-stajajo trdni gospodarji svojega jutri. Skozi življenje pa jih spremlja tudi dobra volja, ki se sprosti prav ob zvokih frajhajmske godbe. Tako ostaja frajf jhajmska godba neločljivi motor v dobrem in hudem. Skozi vse to obdobje domači ljudje ob teh zvokih pozabljajo na trdo kmečko delo, na plesiščih se sklepajo Odtrgano roko so prisili Na oddelku za plastično kirurgijo, ki v Evropi velja za tretjo najboljšo kliniko te vrste, so zdravniki 44-letnemu Alojzu šlager, doma iz Kisovca pri Zagorju, ki mu je pri mešalnem stolpu ob dozirni napravi mlina odtrgalo desno roko, odtrgam roko prisili. Operacija je trajala dolgih 14 ur. Pri operaciji pa je sodelovalo pet zdravnikov. Bitka z barjem Razmeioma lepo vreme v letošnji jeseni je prispevalo k temu, da so dela na gradbišču avtomobilske ceste med Vrhniko in Dolgim mostom pri Ljubljani nemoteno tekla. To pa je tudi zagotovilo, da kaže zaupati tistim, ki obljubljajo, da se bodo po tej avtocesti v resnici popeljali na jesen 1979. Zaradi svojevrstnih barjanskih tal so seveda nadvse pomembna tudi obtežit-vena dela, s katerimi se trenutno ubadajo pri Drenovem grič”.. parno vleko. Lokomotiva, ki mo tako blizu vas kot vaš telefon ZAKRAJŠEK FUKERAL HOME 80. Tel.: ENdicott 1-3111 «016 SL Clair Ave. IZ SLOVENIJE Gramofonske plošče • Knjige • Radenska voda • Zdravilni čaj Spominčki • Časopisje • Vage na kilograme • Semena • Strojčki za valjanje in rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, O. 431-5298 John Petrič 783 E. 185 Odprto v torek, četrtek in petek od 8. do 6. ure, v sredo od 8. do 1. ure, v soboto od 8. do 4. ure. Zaprto v ponedeljek 481-3405 Prijafel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Zadnjič s paro Dne 7. oktobra je po slovanskih tirih zadnjič peljal vlak s V Sloveniji so umrli 5. decembra V Tržiču: Franc Avguštin; v Morskem (pri Kanalu): Mirko Tomažič; v Ljubljani: Vlado Krašovec, Miran Kočevar, Mitja Staut, Marija Jutraz, Vincenc Robič; v Škofljici: Janez Strgar (Fa- con); v Nizki pri Celju: Ančka Pfeifer; v Podsmieki pri Brezovici: Janez Kristan; v Novi Goriu: Palmira Kascs-nik, roj. Kosmina; v Hrastniku: Jože Jerič. 9. decembra V Ljubljani: Anton Pezdir. Franc PrimčLč, Anton Bric, Viktor Jerič, Ana Skrusny, roj. Pajnič; v Celju: Vekoslav Prejac; na Drenovem gripu: Ana Sedej; v Kranju: Adolf Šimenko, Ladislav Šuštar; v Sevnici: Franc Zebič; v Žireh: Franc Istenič. 10. decembra V Grosupljem: Antonija Ka- dunc; v Žužemberku: Stanko Dere- ani; 1 \ na Rašici: Stane Tiselj; v Ljubljani: Antonija Zupančič, roj. Potokar, Vera Lučovnik, roj. Praunseis, Jaka Oražem, Viljem Oven, Marija Pater-nost, Janez Blatnik; v Vodicah: Franc Žum; v Dobrniču: Ivan Novak; v Vel. Laščah: Antonija Kobe, roj. Bartol; v Št. Vidu: Ivanka Arhar, roj~ Smrekar; v Javorju: Ivan Habič. u 12. decembra V Žireh: Ivanka Žakelj, roj. Mohorič; y Ložu: Boris Svet; v Velenju: Stane Ravljen; v Ponikvah: Alojz Zgonc; v Ljubljani: Francka Karničnik, Stane Gorišek, Franc Bešter. Ivanka Barbič, roj. Podboj. CitaMjW, ™ področju Veli- ^ ov VMa_ Aavc ^ega Clevelanda pnporočomo » ^ Kipite 881-OU24. novice iz Slovenije poslušanje! mo-i um slovenske radijske oddaje “Pe- '____________________ ’ 1 ^ srni in melodije iz lepe Sloveni-1 Help Wanted je” na univerzitetni postaji > ----------- -------------------- WCSB 89.3 FM vsak dan nd po- Help Wanted nedeljka do četrtka ob 6. zuc-[ or C°aPte to take čare Čer in ob nedeljah od 12. do of semi-invalid lady in St. Vitus 1. popoldne, ki jo vodita dr. Mi 1 area- Moderr! liviu3 quarters - - - provided and salary. Robert A, WlAU OGLASI Apartment for Rent 3 rooms and bath, E. 63rd St. Call 361-8042 (M,F x) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico zgoraj oddajo v najem starejšemu moškemu ali ženski v okolici sv. Vida. Kličite 881-4787 —(193-195) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UM LA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do-9. Stanovanje oddajo Siangvanje zgoraj s štediini-vom in hladilnikom oddajo v iuji Sv. Vida. Kavč poceni na- lan iti ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov poslajc je: 1990 E. 221 St., Euclid. Ohio 41117. Novak, 6013 Glasa Avs. 391-3333. (x) mi m Or. Ivan Pregelj: MLADA BREDA nimaš, da bi imela otroke! Zato bi želela, Anže, da se oženiš v drugo, kadar umrjem!” “Jerica,” je vzkliknil Anže, “ti si še vedno otročjega srca, kaj takega govoriš!” In misli je na komarje, ki naj napravi konje iz njih. vrhu proslavo v spomin pobi- IS. — Slovensko kulturno dni- tih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. štvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples. I S 5t 34. Konec Pol leta je minilo. Tedaj je stopil Lipe nekega dne k Anici in dejal: “Proč ncjdem! To ni nič na Peči!” Anica je pogledala smeje se fanta in dejala: “Le pojdi, le!” “Saj moram,” je dejal Lipe, “zaradi vas!” “Zaradi mene?” se je navidezno čudila. “Da,” je dejal fant. “Ostani!1” je rekla tedaj ona resno. “Kako?” je odvrnil. “Ni mogoče. Pojdem po svetu. Sem mlad, pozabim. Tu pa ne morem ostati več in ne smem!” “Smeš!” je dejala ona in Lipe je videl, da ji silijo solze v oči, ter ni vedel, kaj naj reče. Tedaj pa ga je Anica prijela za roko in rekla: “Zakaj hočeš iti, Lipe? Ali misliš, da les moraš?” “Če ste pa obljubili tisto, da se ne možite več. Taka neumna obljuba!” je dejal fant. Tedaj ga je Anica prijela še za drugo roko in rekla: “Toda rad me imaš, Lipe?” “Zato pojdem!” “Ne pojdeš, ker te ne pustim! Ti dobri, dobri človek, kako me je sram pred teboj!” In Anica je zajokala in v solzah je govorila: “Lipe, če hočeš, bom tvoja; obljuba me ne veže več, odvezal me je spovednik.” “Anica,” je dejal fant, “potem naj Bog plača spovedniku to srečo, ki mi jo je napravil!” “Jn meni, Lipe!” je šepetala... Tako je odkraljevala krošnja na Peči in zakraljevala je izgnana rodovina na zemlji očetov in dedov, čudna so pota Vsevednega! Vsevidno oko je pazilo nad življenjem pregnanih in jiih preskušalo z bolestjo, preden jim je naklonilo v dar ono, kar so imeli podedovati po očetih. In to zavest, da snuje božja roka in vodi naše poti v vseh naših življenjskih dogodkih, staj ohranila Anica in Lipe do svoje , smrti in jo vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi; Marjanica je rekla sicer, da je poredna. Mar- j janica je bila zelo srečna in zelo j gluha in je ostala na Peči. * Minilo je deset let. Umrla je Hanca, za Šimnom in Nežo je [ zginila sled. Utonila sta v vrvenju ljudi. Gospodarila sta slabo, odšla v Ameriko in do sedaj ju J ni bilo nazaj. Anže pa je držal besedo. Sezidal si je hišo, prišel je na Peč — kamor se je Jerica vrnila —, in si jo vzel s seboj. Imel je pa malo veselja z njo. Ali rad jo je imel. In tedaj se je zgodilo, da je morala v bolnišnico v Ljubljano. Kukavica je kukala, ko jo je odvedel Anže. Tri mesece so jo zdravili, pa ni hotelo biti bolje; tedaj je prosila Anžeta, naj jo vzame nazaj domov. Poletnega večera jo je res odvedel iz Ljubljane. Zadrževati je moral konja, ker ji je hitra vožnja delala slabost. Rahlo se opiraje na moža, je na pol sedela, na pol ležala v koleslju. Rekla je: “Anže, ali vidiš Šmarno goro?” “Da,” je dejal in nič več. Kaj naj bi govoril, ko mu je srce teptano od konjskih kopit. “Anže,” je povzela ona zopet besedo, “nič več je ne bom videla.” “Eh, če Bog da, še!” je dejal mož. “Ne!” je dejala ona. “Pa nič ne de. Tudi tako je dobro. Ti si me imel rad, dasi si imel z menoj samo križe in težave.” “Jerica,” je odvrnil mož, “pol svojega zdravja bi ti rad dal!” Smehljala se je predse, ko so POVEST Ona se je kakor dete privila kj = in 3e smeh1jala’ k0 da jcii 'zdrava in ko da ni nobene večje j 2 ji oči venomer gledale na šmar-! sreče na svetu kakor slovo, slo-,3 no goro. Tako sta se vozila mol-j vo od' moža, življenja in son i r če nekaj hipov. Potem pa je ca rekla Jerica: j Ko je Anže tri tedne zatem S “Anže, ali me boš poslušal in zatisnil Jerici oči, ni mogel, da £ mi izpolnil eno željo?” (ne bi jokajoč ponavljal njenih! “Kaj takega?” |otroških besed: “Svetnica naj Ona se ga je oklenila in rekla(bom ali pa spokornica!” tiho: j In tako lep in mogočen jej “Ko umrjem, nikar ne žaluj ostal v njegovem srcu spomin po meni!” (na njo, da |i niti zadnje prošnje' Anže je gledal nekam trdo-'izpolniti ni hotel in je ostal vdo-vratno predse na konja. jvec do smrti. “Ničesar ne boš imel po meni. Toda konje je ljubil strastno. ‘ Ne ljuduj se, niti tega veselja KONEC. ŽELE FUNERAL HOMES 1 MEMORIAL CHAPEL 452 E 152nd Street Phone 481-3118 ADDISON ROAD CHAPEL | 6502 St. Clair Avenue Phone: 361-0583 ? Mi srno vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo § ThiiiiiimmiimiiimmiiimmimmimimmiimiiiiiiMiiiiiummiiitiimiiiiimtiiiui ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA KOLEDAR društvenih prireditev L ?! DECEMBER 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita Silvestrovanje z večerjo in plesom v prostorih Baragovega doma. Začetek ob 7. zvečer. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igra Alpski sekstet. 1978 JANUAR 7. — Dramatsko društvo Lilija uprizori priljubljeno veseloigro “Svojeglavček”, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob pol osmih zvečer. Po predstavi domača zabava. 21. — Slovenska pristava priredi Pristavsko noč. Igra orkester “Veseli Slovenci”. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo obhapjalo 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 5 popoldne v cerkvi sv. Vida in nato ob 7. zvečer z banketom in plesom v SND na St. Clair Avenue. FEBRUAR 4 — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Pustno zabavo v dvorani sv. Janeza, Greenfield. Večerja ob 6. uri, nato ples. 12. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 2G. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. APRIL 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskem avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer. 22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih. MAJ 7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo. 1.3. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Avenue ob pol osmih zvečer. Po koncertu ples, igrajo Veseli Slovenci. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop. 29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo. JUNIJ 17. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem 6117 St Clair Ave Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO murnu POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. J»>5 E. 15Gth St. KE 1-9411 ■fr Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. fr- Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani, fr Fai&mš prostor. Zračevalni sistem. 24 črna ambulanr.na posluga in aparat za vdihavanje kisika. Restaurant Slovenian area, on a busy, main thoroughfare, 60 seats, excellent weekend business. Can double business by adjusting opening hours. Owners leaving the country. Asking $18,900. Will take offer for quick sale. A. M. PENA REALTY 27801 Euclid Ave. 289-0300 Ask for Mr. Jeraj N:iiiiiiii!iiiuiiiiiimiiaiii!!miiiiin!iiiniiiiiit]ni!iiiiiiiinimiiiiiiiiuiiiiiiii!iiiniiiiiiiiiinnii(nimiiiniiiiimi:iiui!i:iiiuiiiniiiiiiiiiinniimiiii ' TALANS'S PIZZA PALACE | 6307 $!. Olair Avenue Phone 361-0131 Monday, Tuesday, Wednesday, Thursday: 11 a.m. - 1:30 p.m. — 4:30 p.m. - 10:30 p.m. Friday: 11 a.m. - 1:30 p.m. 4:30 p.m. - 11:30 p.m. | Saturday 4:30 to 11:30 p.m. Sunday — 6 P.M. — 10 P.M. • NOW SERVING 12 CUT PIZZA • jmiiimniuiiiiiiiiniinnuiiiiiiiiuiwiiiiiiiiciiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiMiHiiiiuiiiimiiiiiuiiunu GRDINA FUNERAL HOMES 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINA FURNITURE STORE 15301 Waterloo Road 531-1235 MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATER Hid 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-/ice) za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag«, vseh vrst perutnina. Se priporočam«,: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 .......................................m I BRICKMAN & SONS ! (UBU HOME I 21900 EUCLID AVE. 481-5277 j | Between Chardon & East 222nd St — Euclid, Ohio 5. iiiiinmitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiilllililllllllltlllllllllllllUIIUUIIIIIIIIIIIllllllllllliliHI«l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUll LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 i My date of birth Is Name .......... Street ........ City........... State, Zip t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki čitajo Ameriško Domovino v Kanadi in v Ameriki, želijo vesele božične praznike in srečno novo leto VIKTOR IN TERRI DOMINES Z DRUŽINO FRANK BAJC 18209 Nottingham Rd. Cleveland, Ohio Srečno, uspešno in zdravo novo leto 1978 želimo VINKU LEVSTIKU V RIMU prijatelji v Clevelandu, Ohio Vesele in milosti polne božične praznike in srečno blagoslovljeno novo leto želi sorodnikom, prijateljem in znancem Družina Švajger jure, Meta, Marko, Jennifer Štefan s sinom Štefanom Euclid, Ohio HAPPY AND HEALTHY NEW YEAR K from I THE SUNSHINE PLACE •h ■j; • HEALTH FOODS • I 837 E. 185 St. — Cleveland — 692-2410 I I I I I----- m CLEVELAND TRANSMISSION SERVICE INC. — 7017 ST. CLAIR AVE. — • TRANSMISSION SPECIALISTS • Bob and Bill Modic 431-4847 CLEVELAND AUTO WASH (GULF) 6623 St. Clair Ave. • “FREE” HOT WAX • COMPLETE AUTO REPAIR SERVICE Bob and Bill Modic I mmmviL pogrebna zavoda 1853 East 62 SL 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDENOYA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-123S KNIFIC INSURANCE SERVICE, INC. 820 East 185th Street Cleveland, Ohio 441 IB "ALL YOUR INSURANCE NEEDS" 481-7540