v/ v AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (Štev.) 18 ESLOVENTA LIBRE BUENOS AIRES 3. maja 1973 Kam gremo? Od vseh začetkov naše skupnosti so bili jasno zastavljeni njeni cilji. Izhajali so iz same biti našega človeka, ki je zapustil domovino zaradi idealov slovenstva in krščanstva. Ti ideali so ga pripeljali v novo zemljo in postali podlaga ciljev novih slovenskih naselbin in središč v svobodnem svetu. Poleg teh ciljev, ki so blesteli tedaj z isto močjo kot blestijo danes'nam, in vsem demokratičnim svobodoljubnim ljudem, pa si je naša skupnost morala zastaviti tudi bližnje in bolj konkretne naloge. Delo so narekovale zlasti težke potrebe skupnosti, da je ta mogla zaživeti polno in svobodno. Tako so nastale naše šole, se sestavile organizacije, zrasli naši domovi — središča , narodnega življenja v svetu. Zacvetelo je versko in narodno življenje v taki meri, da smo bili zgled drugim narodnostnim skupinam, zgled domačinom in ponos našemu narodu. Bilo je storjeno najnujnejše, in napravilo se je mnogo dodatnega, čas pa je tekel in skoro po petindvajsetih letih naše naselitve so se okoliščine in ljudje v mnogi meri spremenili. Novi činitelji so nastali, novi pogoji obstajajo za življenje v naši skupnosti, nove potrebe, drugačne zahteve. Čeprav je bistvo našega dela isto kot v začetku, moramo nujno priznati, da današnja doba zahteva v veliki meri spremembo delovanja, njegovo poglobitev, uporabo drugih, novih sredstev, sicer je nevarnost, da ostanemo za časom, da se ustavimo, in v tem zavoru propademo. Ni prvič, pa tudi ne zadnjič, da s tega mesta opozarjamo na nujnost „spraševanja vesti“. In to ne samo tistih rojakov, ki po naših emigrantskih naselbinah vodijo društveno življenje. To bi bilo spričo težke naloge premalo. Celotna skupnost se mora zavedati trenutka, in začeti s pripravami na novo, temeljito delo, v novih okvirih in pod pogoji, ki jih narekuje čas. Pri tem je prvi in bistveni pogoj, da se dela načrtno. Ni to nek modernizem. Gre za važnejše, in treba je iti dalje. Skupnost ne more več sloneti na itnproVizaciji, na delu posameznikov, ki čeprav je še tako požrtvovalno in tako dragoceno, pa vendar ni dovolj učinkovito, ker le prepogosto premalo upošteva celotni razvoj skupnosti in njenih članov. Treba je pričeti preporod posameznikov, družin in organizacij, treba je vliti nove zavesti, treba je (priznajmo iskreno) vzbuditi smisel za idealizem v širokih krogih rojakov. Imamo dovolj za organizacijo sposobnih ljudi v skupnosti. Dovolj vzgojiteljev, da preštudirajo nove vzgojne metode, najprej v družini, nato po našiii osnovnih in srednjih šolah. Da pripravijo učne in vzgojne programe, ki naj slonijo na sodobnih potrebah in odgovarjajo konkretnim zahtevam časa in skupnosti. Treba je presnovati delovanje mla dinskih organizacij. Mnogo se v njih. dela. A kaj bi se naredilo, če bi bilo več sodelovanja s strani celotne skupnosti. -Razvoj ne more sloneti le na ra -meh maloštevilnih požrtvovalnih ideali • stov. Treba je spremeniti tudi metode, najsibo v kulturnem delovanju mladine, najsibo v športnem ali društvenem. V naših organizacijah sploh je v številnih primerih opaziti okostenelost, najsibodi zaradi pomanjkanja delovanja, ali zaradi pomanjkanja kvalitete v tem delovanju. Opaziti je padanje števila prireditev. In včasih tudi — kar je še bolj usodno — da iz leta v leto pada njih kakovost. Kulturni nastopi so vedno bolj redki in vedno večje težkoče za njih organizacijo. In čeprav je razvese-seljivo število mladine na naših prireditvah, je njeno sodelovanje precej pomanjkljivo. Zlasti ni opaziti prirastka v kulturnih krogih, kar je lahko tem bolj usodno, ker bo prav pešanje našega kulturnega ustvarjanja zazvonilo konec vitalnosti v naši skupnosti. Vse te težave bo mogoče premostiti le, če najprej spoznamo položaj tak kakršen je. Po razkosavanju položaja pa ugotovimo kaj in kakšno naj bo naše de- OSTANITE MM ZGEED MEDSEBOJNE SKUPNOSTI Murió Jacques Maritain GOVOR ING. JERNEJA DOBOVŠKA NA SLOVENSKEM DNEVU Pred 25 leti se je pričelo naše naseljevanje v novi domovini Po letih strahote, odpovedi in razočaranja, je ob Srebrni reki dobil’ zatočišče rod Slovencev, ki je zapustil svojo domovino zaradi izdajstva lastnih bratov. Novi kraji, nove navade, nov način življenja je obkrožal skupino idealistov svobodnih načel’. Ti so se kmalu začeli zbirati okoli novoustanovljenega Društva Slovencev. Temelji, na katerih je društvo gra-dilo in delalo načrte, so bili skupna borba za obstanek ter v glavnem — skupni ideološki pogled. Skozi četrt stoletja društvo dajalo smernice celotnemu tukajšnjemu organiziranemu delu. Društvo je našo skupnost odločno predstavljalo v javnosti in odločno zagovarjalo naše politično načelo. Po 25 letih je zrastel nov slovenski rod. Tudi ta se zbira okoli društva. 0-snovna ideja krščansko-človečanske miselnosti mlade generacije se je pričela javljati v skupnosti. &ar je bilo sveto staršem, je sveto tudi mladim Slovencem v Argentini! Ti so pričeli izražati svoje misli, mnenje, pa tudi svoje želje. „Smo Slovenci v Argentini in to naj gre iz roda v rod“ — pravi 16-letni Janez. V teh besedah je kratko in jedrnato povedano kaj naša mladina misli in kaj želi. Janezove besede: „Smo Slovenci v Argentini in to naj gre iz roda v rod“... so vredne razmišljanja. Preteklost, sedanjost in bodočnost naše skupnosti so predvsem povezane z delovanjem Društva Slovencev. Zato veljajo želje in misli naše mladine tej osrednji organizaciji. Kaj pomeni mladini Zedinjena Slovenija? Kaj pričakuje od nje? Dolgoletno aktivno delovanje društva kot osrednja organizacija zdomskih Slovencev v Argentini je Zedinjeni Sloveniji vtisnilo pečat moralne avtoritete. To moralno avtoriteto mladina priznava! Drušvo je tekom let mladini mnogo nudilo — slovenske šole, skupne počitnice in razni tečaji in predavanje zajemajo večino naših mladih ljudi. Spričo okolja, v katerem se tukaj rojeni 'Slovenc uveljavljajo, je nujno potrebno, da se naše organizacije prilagodijo novim potrebam, da bodo nudile odgovor na vsa vprašanja, ki se porajajo kot nujna posledica razmer, v katerih živijo. Vendarle naj ne zapademo mnenju uporniških mislecev, ki zanikajo in rušijo vrednote preteklosti. Zato spoštujmo preteklost in gradimo na njenih izkušnjah, pri tem pa dodajajmo vse potrebno, kar terja življenje v sedanji dobi, v optimističnem pričakovanju bodočnosti. Mladina, ki je bila vedno optimistična in idealistična, pa zahteva za svoje mišljenje zdrave nazore. 'Poslušajmo Janeza: „Boli nas nerazumevanje in needi-nost pri tistih od katerih smo pričakovali vzgled.“ Zatn mladina danes želi in prosi: Vsi, ki ste nam tekom zadnjih 25 let. bili kulturni, ideološki in verski vzgojitelji — ostanite nam Vzgled medsebojne skupnosti, razumevanja in enotnosti. lovanje, da peljemo skupnost k ponovnemu razmahu. In tu pridejo v poštev dobro zamišljeni, strogo preučeni in dosledno izpeljani načrti. To mo že samo po sebi krepko pozitivno. Mnogo lažje bo za sodelovanje pridobiti rojake, in v prvi vrsti mladino, če bodo zainteresirani videli resnost, in videli tudi jasn > zastavljene cilje in načrte. Tedaj tudi nihče ne bo mogel iskati praznih izgovorov. In treba je — ponavljamo — delovanje razpresti na vseh poljih; družinskem, vzgojnem, organizacijskem, kulturnem. In to na narodnem in verskem področju. Naše družabne in kulturne prireditve, ki pešajo: kaj lahko bi jih bilo poživiti z dobro pripravo in smotrnim delom. Naši zbori: mnogi res lepo delujejo, a — ne bi mogli še bolje? Naše gledališče kakor da je zastalo. In vendar je tako važno, da bi mu morala Samo tako bo naša mladina dosegla, kar želi in pričakuje od bodočnosti. V bodočnosti si mladina želi, da bi bili Slovenci v Argentini enotni glede ideološkega mišljenja in političnega ravnanja. Želi si, da ne bodo sile deljene v skupine, še manj pa, da bi bile te sile zdrobljene. Mladina želi, da bi bila v enotnosti zajamčena svoboda mišljenja, ker odklanja vsako nasilje. Odločno svobodno prepričanje — brez kakršnega kol’i vsiljevanja — je krščansko misleči mladini podlaga, da v bodočih . letih slovenska narodna zavest ne bo usahnila, ter da se bo ponos o slovenskem poreklu prenašal in predajal iz roda v rod. Seveda se bodo verjetno okvirji izražanja te naše narodne zavesti spreminjali, a v bistvu bodo vendarle ostali enaki. Saj tudi stara, a zdrava korenina vedno, poganja sveže mladike. Mladi želimo, da bi se skupnost utrdila v verskem prepričanju. Predobro poznamo boleče primere verske mlačnosti in kasnejšega odpada od vsega, kar je slovenskega. 'Želimo, da bi naša skupnost številčno rastla, da bi bile naše organizacije vedno močnejše, da bi bile slovenske šole dobro obiskane in da bi bili naši domovi polni življenja. V tem okviru pričakuje od društva, da bo še vnaprej vršilo nalogo kot naša osrednja in reprezentativna organizacija vsega slovenskega življenja v Argentini! Mladina v svojih izjavah tudi opozarja na nevarnosti delovanja, ki se opira le na preteklost, ali pa ki upa na spremembe v bodočnosti, pri tem se pa ne ozira na razmere dežele, v kateri živimo in katere del sestavljamo. Takšno opredeljenje bi nas v času potrebe nujno privedlo do nezmožnosti hitrih in realnih zaključkov in odločitev! S takšnimi izjavami opažamo, da je naša tukajšnja mladina nekaj svojstvenega v slovenskem svetu. Mogoče se premalo zavedamo, da ima mladina, rojena V Argentini, ki hodi v argentinske Šole, ki služi argentinsko vojsko, ki ni v primeru potrebe morala z orožjem braniti modro-belo zastavo, — da ima ta mladina svoje poglede na vprašanja naše skupnosti. Želimo, da bi Zedinjena Slov. zmoglo upoštevati razgibanost te naše mladine ter si jo tudi zmoglo pridobiti. Vse to in še marsikaj so želje mladega slovenskega rodu ob Srebrni reki. So te želje izvedljive? So, če bo tudi mladina rada sodelovala v društvu. Danes biti član Zedinjene Slovenije postaja podzavestno biti čTan slovenske skupnosti v Argentini. Zedinjena Slovenija pa mladino vabi na sodelovanje, upošteva njene želje in težnje ter njeno razmišljanje ob silovitih kulturnih, socialnih in političnih preobratih zadnjih let. Naj bi se mladina temu vabilu odzvala, naj pristopi in naj sodeluje! Tako bo srčika «slovenstva v Argentini dobila pravi pomen, ker bo nove slovenske rodove družila v enotnosti, slovenski zavednosti, v krščanski veri in V številčni rasti! celotna skupnost posvetiti pozornost in podporo. In tako bi ga lahko znova, dvignili na zavidljivo raven. In lahko bi še naštevali, vsak konkreten primer, vsako področje, vsako skupino... A dovolj je, če se za vedami celotnega problema. Problema, katerega rešitev ni tako težka,, kot se marsikdo boji. Saj so nekateri maloštevilni primeri dokazali, da se z idealizmom, vztrajnostjo in načrtnim delom dosežejo nepričakovano obilni sadovi. Čas’ hiti in zamujene prilike se ne vračajo. Se bo skupnost tega zavedla? Naša odgovornost — odgovornost vsakega člana — je pri tem ogromna. Saj bomo s skupnostjo vsi zmagali, ali pa z njo vsi propadli. In nobenega dvoma ni, kaj je naša dolžnost.. Za naše nai-višje cilje, za njih dosego, pa je zdrava, močna in delovna skupnost življenjska potreba. El mundo cristiano en particular y el mundo entero en general ha recibido con tristeza la noticia del deceso de quien fuera uno de los arquetipos más destacados e infatigables de la libertad y dignidad humanas: Jacques Maritain. Su vida fue una entrega total al mundo del pensamiento y de la docencia, abarcando en el primer caso no sólo la faz filosófico-polítiica, en la cual abrazó la bandera del neo-tomismo, sino también en los campos estético y político-social, siendo éste último aquél en el que su obra alcanzó su máximo valor histórico. Nacido en París, el 18 de noviembre de 1882 y convertido al cristianismo e i 1906, fue Maritain uno de los que proporcionaron los cimientos ideológicos en el plano social, para el inmenso cambio que habría de operarse con la providencia’ llegada al trono de Pedro de otro hombre excepcional: Juan XXIII. Jacques Maritain pudo experimentar en vida la inapreciable recompensa do que muchas de sus criticadas ideas fueran incorporadas por el Concilio Vaticano TI a las Constituciones Apostólicas; siendo también Maritain quien recibió de mano;; de Paulo VI el mensaje a los intelectuales y científicos del mundo, en la clausura del Concilio antes mencionado. A los 91 años de edad murió quien fuera calificado por el actual Pontífice como su maestro; un hombre con auténtica vocación de servjcio, profundamente preocupado por su mundo y por su tiempo, que contribuyó como pocos a la cristalización de esa “nueva cristiandad” con la que tanto soñó y a cuya causa dedicó su vida. Jacques Maritain umrl Ves svet, posebno pa še krščanski, je z žalostjo sprejel vest o smrti enega najbolj vidnih in neutrudljivih borcev za človeško svobodo in dostojanstvo. Umrl je Jacques Maritain. Njegovo življenje je bilo popolna predaja svetu idej, v katerem se je posvetil ne le filozofsko-političnemu polju, kjer je stopil v vrste neotomizma, marveč tudi estetskemu in političnemo socialnemu. Na tem zadnjem je njegovo delo doseglo naj večjo zgodovinsko vrednost. Rojen v Parizu 18. novembra 1882 je Maritain prestopil v katoliško vero v letu 1906 in postal eden izmed tistih, ki so na socialnem polju postavili temelje za velike spremembe, ki jih je izpeljal človek, katerega je Previdnost pripeljala na Petrov prestol: Janez XXIII. Jacques Maritain je že v življenju prejel neprecenljivo nagrado s tem, da so številne njegove kritizirane ideje bile sprejete in vpeljane v apostolske konstitucije,ki jih je izdal Drugi vatikanski koncil. Maritain je bil tisti, ki je iz rok Pavla VI. sprejel papeževo poslanico intelektualcem in znanstvenikom vsega sveta, ob zaključku koncila. V enaindevetdesetem letu starosti je umrl tisti, katerega je sedanji sveti oče imenoval kot svojega učitelja; človek z resničnim poklicem služabništva, globoko zaskrbljen za svoj svet in svoj ih s, ki je kot malokateri prispeval h kristalizaciji tistega „novega krščanstva“, s katerim je toliko sanjal in kateremu je posvetil svoje življenje. Nadaljnji razvoj po koroških volitvah IZOLIRANJE SLOVENSKIH LIST V našem listu smo zadnje čase podrobno poročali o položaju na Koroškem, ki je nastal spričo zadnjih občinskih volitev. Razvoj dogodkov ponovno jasno kaže na težko stališče koroških Slovencev spričo problemov, ki jih ustvarjajo večinske stranke. Od občinskih volitev, ki so bile 25. marca, so posamezne stranke skušale na vsak način v občini dobiti tudi lastne župane, ki jih volijo občinski mandatarji. Povsod tam, kjer nobeni stranki ni uspelo pridobiti absolutne večine, so pri pogajanjih skušale dobiti čiifl-boljšo pozicijo za nadaljnjih šest let. Če pa se je taka stranka v teh pogajanjih čutila opeharjeno, ali je dejansko tudi bila, je vsaj v prvem zaletu skušala preprečiti izvolitev župana s tem, da so mandatarji te stranke zapustili dvorano. Na drugi seji zadostuje že polovična večina odbornikov. Kot že pri volitvah se je izkazala tudi pri pogajanjih za župana stvarna polarizacija: povsod, kjer socialisti niso imeli absolutne večine, je prišlo do pogajanj „med ljudsko stranko in FPOe (skrajna desnica)), z namenom doseči nesocialističnega župana. Za koroške Slovence pa je zanimiv predvsem položaj samostojnih slovenskih list predvsem v takih krajih, kjer so le te jeziček na tehtnci. Tudi tu se kaže dokaj zanimiva slika, ki pa ni ravno razveseljiva: ¡Socialistična stranka se tokrat s Slovenci ni resno pogajala; raje je zgubila župane, samo da je mogla pokazati koroškemu svetu: „Glejte, požvižgamo se na Slovence.“ V celotnih pogajanjih za župane pa moremo zaznati, da skušajo večinske stranke samostojne slovenske liste čim bolj izolirati. V Pliberku, o čigar položaju smo noročali v zadnji številki, je bil izvo-jen za župana predstavnik Ljudske stranke. Dobil je glasove svoje stranke, nemške volilne skupnosti in pet od osmih socialističnih glasov. Trije socialisti so glasovali za svojega kandidata. „Arbeiterzeitung“ piše, da so štirje socialistični poslanci glasovali za Ljudsko stranko iz strahu, da jih na delovnem mestu ne bi pretepli ali na cesti opljuvali. „AZ“ zaključuje z vprašanjem, kaj bo šele nastalo iz ugotavljanja manjšine. ugptavliania posameznih članov narodnostne skupnosti, če so mandatarji bojijo glasovati za lastno stranko, za katero so doslej volili tudi Slovenci. Verski tisk n Sloucniji PROBLEM RAZPEČAVANJA Pastoralna revija’ „Cerkev v sedanjem svetu“, ki jo izdajajo slovenski škofje in izhaja v Ljubljani, posveča prvi letošnji izid (št. 1-2) snovi „Družbena občila in apostolat“. Obdelava na svojih straneh razne probleme, ki so v zvezi s tiskom, radijem, televizijo in filmom. V zaglavju Pastoralne skušnje in problemi, piše J. Škraban o „razpečavanju verskega tiska v župniji“ in > raznift neprilikah, ki so s tem delom povezane. Že itak težko delo verskega tiska, ki v Sloveniji stalno naletava na razne zapreke (prav v zadnjih časih se partija ponovno zaganja v „neversko pisanje“ Družine in Ognjišča) dobi tu tragično-komičen prikaz tega novega problema. „Razprodaja verskega tiska -—• piše — je v naši državi res popolnoma nov in velik problem. Vsi izdajatelji bi se morali-tega problema zavedati in s tem računati. Verski tisk gre skoraj samo skozi ena vrata v svet in ta vrata so župnijski uradi...“ Potem opiše razne konkretne odtenke problema: „Ob obisku pri znanem župniku sem onazil v pisarni dolgo mizo, polno revij, knjig in reklame za verski tisk. Kako gre s prodajo? Slabo, ker malo \ Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenas Airee, 3. maja 1973 TITO ČISTI SVOJO PARTIJO USAŠI GROZIJO ŠVEDSKEMU PRINCU Jugoslovanski komunistični diktator Tito je bil, kakor je znano, pred nekaj meseci napovedal in končno ukazal čistiti jugoslovanske partijske vrste „disidentov“ in drugih „nacionalističnih in stalinističnih elementov“, ki „ovirajo ali nasprotujejo našemu socialističnemu razvoju“. 'Najnovejša žrtev te partijske čistke je bivši Titov notranji minister, 53 letni odvetnik Vojin Lukič, ki ga je beograjsko okrajno sodišče obsodilo na poldrugo leto zapora. Daši je bil Lukič medvojni partizan v Srbiji in zvest partijski član, tako da mu je bilo zaupano notranje ministrstvo v dobi najhujšega partijskega divjanja v Jugoslaviji, ko je namreč Titovo tajno policijo vodil tudi zloglasni Aleksander Rankovič, se ga je Tito sedaj naveličal in ga ukazal beograjskemu sodišču obsoditi. Državni tožilec, ki izhaja iz vrst sedanji partijski liniji naklonjenih članov jugoslovanske KP, je ugotovil, da je Lukič „na tri načine“ širil „sovražno propagando proti državi“ in to „zadnja tri leta, do svoje aretacije lanskega decembra“. * j Državni tožilec ni pojasnil, kakšni so bil’i omenjeni „trije načini“ sovražne propagande, temveč je le dejal, da je Lukič v „privatnih razgovorih zlobno in neresnično prikazoval razmere^ v Jugoslaviji in pozivar na uničenje^ sedanjega družbenega reda in na razkroj enotnosti narodov Jugoslavije“. Eden ali več njegovih „prijateljev“, s katerimi se je „privatno razgovarjal“, so bili policijski vohuni, ki so storili potrebne korake, da se je Lukig znašel za rešetkami. Poleg partijskih pripornikov, ki jih je po jugoslovanskih ječah vedno več in za katerimi v državi redkokdo toči solze, saj vsi vedo, da vedno drži stari rek, da namreč revolucija žre svoje otroke, so jugoslovanske ječe polne resničnih borcev za svobodo jugoslovanskih narodov, med njimi veliko število zlasti mladine, ki se upira živeti pod partijsko tiranijo. Ti priporniki zaslu- žijo vso oporo jugoslovanskega prebivalstva in svetovnega javnega mnenja, v njihovem boju za svobodo. Nasprotno pa je slehernemu demokratskemu nasprotniku Titovega komunističnega režima težko, se pravi nemogoče, podpirati delovanje nekaterih ozkih, nedemokratičnih skupin doma in v tujini, proti Titovemu režimu, ker se poslužujejo nizkotnih terorističnih akcij za dosego svojih ciljev." V izbiri sredstev se ne razlikujejo od svojih nasprotnikov. Med take skupine spada tudi skupina ustašev na švedskem, kjer je pretekli teden spet škodila ugledu jugoslovanske protikomunistične emigracije. Stockholmskemu dnevniku Dagens (Nyheter je namreč neznanec telefoniral, da namerava ustaška emigracija m Švedskem ugrabiti mladega švedskega princa Karla Gustava, ga z letalom odpeljati iz države in ga obdržati kot, talca toliko čaša, dokler ne bo izpuščenih na svobodo 129 ustaških teroristov, zaprtih na na švedskem in v. Jugoslaviji. Švedska vojaška policija je posebej zaščitila princa, ko je potoval na neko pomorsko oporišče v bližini Stockholma, švedski in svetovni javnosti pa se s s tem vsekakor ni omajalo za vse jugoslovanske narode škodljivo prepričanje, da mnogi nasprotniki Titovega komunističnega režima v svojih metodah niso boljši od tega. Mednarodni teden Organizacija petrolej izvažajočih držav, ki zaseda na Dunaju, je objavila, da hoče od velikih petrolejskih družb do 4. maja t. 1. pristanek na zvišanje cene petroleju za 11.1%. Petrolejske družbe ponujejo samo 7.2%. če\pristan-ka ne bo, bo 7. maja t. I. sklicana v Tripolis v Libiji konferenca vladnih de Iegatov teh držav, na kateri nameravajo rešiti to vprašanje. Enajst držav, ki sestavljajo organizacijo, so: Abu Dhabi, Alžir, Indonezija, Iran, Irak, Kuwait, Libija, Nigerija, Qatar, Saudijeva Arabija in Venezuela. Kitajska KP je objavila, da spet dovoljuje obstoj „sindikatov“, ki so bili razpuščeni med tkzv. kulturno revolucijo. Sindikati so bili takrat obtožen:, da „se preveč brigajo za blaginjo de lavcev, namesto da bi skrbeli za razvoj maoizma“. Sindikate je kitajska partija obtožila, da sr se „borili samo za višanje delavskih plač in za izboljšave delovnega -okolja“, niso pa skrbeli za komunistično izobrazbo kitajskega delavca.“ Ustanovljeni so bili tkzv. Delavsk predstavniški odbori, ki so se sedaj razširili v „nove sindikate“. Mehiško delavstvo je nedavno preko svojih sindikalnih organizacij postavilo zahtevo- po 40-urnem delavniku, toda s plačo ra 56 ur. Mehiško gospodarstvo, ki spada med nerazvite dežele, takega načina gospodarjenja ne more vzdržati, mehiški predsednik Echeverria pa se sprehaja po Sovjetski zvezi in Kitajski, Beseda dana, vez velja! Simon Jenko, Pobratimija Iz življenja in dogajanja v Argentini Kambodža v boju za svobodo VRHOVNI DRŽAVNI SVET Medtem ko se v Vietnamu nadaljujejo boji med južnovietnamsko vojsko in vietkongom ter severnovietnamskimi rednimi vojaškimi oddelki ter je Nixon ponovno zagrozil, da bodo ZDA znova intervenirale, če kršenje premirja ne bo prenehalo, grozi sosednji državi Kambodži vedno večja nevarnost, da jo bodo komunistične sile, ki jih tudi podpira in aktivno sodeluje Severni Viet- VERSKI TISK V SLOVENIJI (Nad. s 1. str.) ljudi prihaja v pisarno. — Na drugi župniji sem videl celo razstavo revij in knjig pred glavnimi vrati cerkve, v veži ali pa celo v začetku glavne ladje cei’-kve. Tam je samopostrežba. Tu se res samo posamezniki srečajo s . tem verskim tiskom. In v drugem župnišču ni nikjer take razstave. Kje pa imate vi verski tisk za prodajo? Ga sploh nimam, imam v župniji dovolj drugega dela. Pa še tale primer. Slučajno sem prišel v župnišče po pozni maši. V pisarni polno otrok in odraslih. Kupuje se vsake vrste blago. Župnik pa v potu svojega obraza prodaja, računa, ponuja in piše sezname, sam, popolnoma sam! Ti primeri naj zadostujejo za ponazoritev prodaje naših knjig in revij po župnijah. Zadovoljivo rešiti problem te pro- daje ni tako lahko in preprosti, kakor to mislijo vsi, ki nam neprestano pošiljajo te publikacije v prodajo. Napačno mislijo, da bodo vse to z veseljem v župniji prodajali laiki, saj imajo večinoma 10% popusta. Kaka zrrjota. Teh deset odstotkov popusta je navadno deset odstotkov izgube ob končnem obračunu. Pa tudi laike je težko dobiti, za delo navdušiti in voditi. Imam v bližini lep primer, kako se laiki trudijo pri vsem delu in-koliko težav imajo. Nič ne pomaga. Verski tisk je del dušnopastir-skega dela in tako nujno bremeni tudi duhovnike. Poleg vseh mogočih poklicev je moral postati duhovnik tudi navaden trgovec, saj je samo od duhovnika odvisno, kako in v koliki meri se širi, prodaja, bere in propagira verski tisk. Laiki so pa seveda pri tem nujni in odlični pomočniki.“ Jasno nakazan problem ne potrebuje komentarja. nam, pregazile in vzpostavile svoj si-' stem. Padec Južnega Vietnama bo potem samo še vprašanje kratkega časa. Zato je kamboška vlada znova zaprosila ZDA, naj vsaj s ¡svojim letalstvom sodelujejo v bojih proti komunistom, na kar je Nixon takoj pristal tçr ameriško letalstvo neprestano bombardira komunistične položaje zlasti okrog Phnom Penha, glavnega mesta Kambodže. Pred nekaj dnevi je ameriško letalstvo, izvršilo v Kambodži enega svojih hajvečjih bombnih napadov v Indokini sploh, ko je trinajst valov bombnikov B-52' v treh urah odvrglo 1200 ton visokega eksploziva na komunistične polo* zaje okoli Phnom Penha. V stiski, v kateri se nahaja Kambodža, ,se je prvič v njeni nedavni zgodovini zgodilo, da so sedli za isto mizo vsi trije glavni politični nasprotniki sedanjega vojaškega predsednika Lon iNola ter se dogovorili, da bodo nastopali enotno za rešitev države pred komunističnim navalom. Ustanovili so tkim. vrhovni državni svet, ki bo vodil Kambodžo, dokler bodo razmere tako zahtevale. Vlada, ki bo sestavljena w članov treh opozicionalnih strank in pristašev Lon Nola, bo dobivala navodila od omenjenega vrhovnega državnega sveta. Med opozicionalnimi strankami m Lon Nolom je tudi prišlo do sklepa o Potek dogodkov okoli peronističnega gibanja, ki priteguje nase pozornost ne samo vse države, ampak tudi sosednjih in nekaterih evropskih držav, je doživel zadnje dni hud pretres. Našim bralcem je znano, kako so skrajneži iz mladinskih peronističnih vrst objavili ustanovitev „ljudskih milic“. Preplah in ogorčenje, ki je ob tem nastalo, je zdrznilo tudi samo vodstvo peronističnega gibanja. Mladinski vodja Rodolfo Gafimberti, ki je (baje pod pokroviteljstvom tajnika peronističnega gibanja Abal Medina) napovedal te formacije in delno napravil načrt, je zadnje dni na hitro .odšel v Madrid, da zagovarja svoje postopanje pred Peronom. Za njim je odšel tudi novoizvoljeni predsednik dr. Cam-pora, pa še Abaf Medina in nekateri drugi peronistični vodje. Po baje burnih sestankih v Madridu, je prišlo do odstopa Galimbertija od vseh funkcij v peronizmu: kot svetovalec mladinske veje in kot član vrhovnega peronističnega sveta. Ta vodja , revolucionarne tendence“ v peronizmu, je bil takorekoč „obglavljen“, kot se ob takih prilikah izražajo tukajšnji politični opazovalci. Vprašanje je le, če se bo uklonil tudi v privatnem delovanju Peronovi volji, t. j. če bo skupina skrajnežev, katero vodi, sprejela Peronove ukaze in se jim uklonila. Ob teh je treba ugotoviti, da ta skupina ni večinska niti v mladinski peronistični veji. V' tej veji je ob napovedi o ljudskih milicah nastalo gibanje, proti temu načrtu. Skoraj istočasno s Peronovo odstavitvijo Galimbertija, so tudi številna vodstva mladinskih peronističnih skupin izdala dokument, v katerem obsojajo Galimbertijevo postopanje kot neodgovorno in provokativno. Zlasti pa ga razlagajo kot neposlušnost Peronovim navodilom. Nastali položaj pa je pokazal tudi na nekatera druga dejstva. 'Prvič, da se Perón zaveda, da mu lahko v določenem trenutku vajeti uidejo iz rok, zlasti kar se tiče revolucionarnih peronističnih skupin. Zato jih bo skušal čim bolj kontrolirati in najprej notranje reorganizirati peronizem. V ta namen bo preložil' na poznejši čas svoje potovanje v rdečo Kitajsko in se „čim prej“ vrnil v Argentino, da osebno izpelje reorganizacijo gibanja. Iz zadnjih madridskih razgovorov je tudi jasno, da ni nobenih nasprotij med Peronom in Cámporo, kot so nekateri opazovalci skušali ugibati. Razvidno je tudi, da je dr. Cámpora zvesto poslušen Peronu, saj je ob prihodu v Madrid izjavil, da se čuti še vedno le „Peronov delegat“. Jasno pa je tudi, da Perón zaenkrat noče nobenih provokacij, ki bi otežkočile njegov položaj in sploh položaj nove vlade pred oboroženimi silami in pa njegove napore do sporazuma z radikalno stranko. Do tega sporazuma je Peronu veliko, ker bi bodoči vladi dal najtrdnejše temelje za kateri koli podvig. Za dosego teh ciljev je Perón pripravljen celo žrtvovati važne figure v svojih vrstah, saj se govori tudi o tem. da je zapadel nemilosti sam dr. Abal Medina, katerega ostavka naj bi bila že Peronu na razpolago, Medtem pa imajo tudi radikali precejšnje notranje probleme. Y teh dneh In razvoj pokazal, kam se bo nagnila tehtnica v boju med obema velikima skupinama. Vlada in oborožene sile pa se krepko ukvarjajo z gverilskim problemom. Dosedanjim udarcem je treba prišteti sedaj še uboj admirala Quijada, ki ga je izvedla v ponedeljek, 30. aprila, gverilska skupina. Vlada je takoj v petih provincah poostrila obsedno stanje in pričela frontalen boj proti gverili. Spremembe v vodstvu sovjetske partije IZKLJUČITVE Vodstvo .sovjetske komunistične partije je pred kratkim sklicalo zasedanje Centralnega komiteja sovjetske KP t?r je na*‘‘hjem sovjetski vrhovni partijski vodja Leonid Brežnjev podal obširno zunanjepolitično poročilo sovjetske vlade v zvezi s pripravami na letošnjo tkini. vseevropsko varnostno konferenco, na katero se pripravljajo tudi zahodnoevropske države in ZDA. Na zasedanju Centralnega komiteja sovjetske partije so razglasili tudi nekatere spremembe v vodstvu sovjetske razpustu sedanjega parlamenta, da bo tako vrhovni državni svet imel proste roke za hitre ukrepe. 'Spremenili bodo tudi ustavo tako, da bo vrhovni državni, svet imel zagotovljen obstoj, dokler traja komunistična nevarnost za Kambodžo. partije, prve, odkar je Brežnjev izpod-nesel Hruščeva leta 1964. Trije sovjetski partijci so bili povišani v člane sovjetskega politbiroja, se pravi vodilne skupine v Centralnem komiteju sovjetske partije: 69 letni vrhovni poveljnik sovjetskih ¡oboroženih sil maršal Andre j' Grečko, 63 letni sovjetski zunanji minister Andrej Gromyko in 58. letni šef sovjetske tajne policije Jurij Andropov. Gromyko je sovjetski zunanji minister že od leta 1957 naprej. Na partijskem zasedanju pa so uradno izključili iz partijskih vrst 65 letnega bivšega šefa ukrajinske partije Petra šelesta, očitajoč mu, da je poleg drugih odklonov od uradne sovjetske paltijske linije tudi nasprotoval lanskemu obisku Nixona v Moskvi. Prav tako je bil iz partijskih vrst izključen 62 letni Genadi Voronov, bivši ljubljenec Hruščeva. Jesenski navdih ob srebrnem jubileju Letos poleti sem se dvakrat, trikrat peljal pod Tronador in obiskal na grebenu Castaño Overa kočo Ottona Mei linga, veliko, prostorno zavetišče, kjer lahko po potrebi prenoči preko sto ljudi. Na teh poteh se mi je začelo krotovičiti po glavi nekaj misá, ki so silile na papir in poslal sem kratko pisemce uredništvu „'Svobodne“ ter obljubil, da bom po dolgem odmoru spet kaj napisal. Pa sem se šele zdaj v aprilu, ko me j s zalilo morje jesenskih barv, spravil na delu. Pravzaprav mi je dozorela odločitev na meliščih pod slapovi in stenami campinga, kjer sem ogledoval poledeneli vstop na polico, ki pelje skozi steno nad slapove do ledeniškega jezika, pa odnehal in se raje vrnil radi nerodnega dežja ledenih koscev in skal, ki jih je trgala odjuga z gornjega predela stene, časa sem imeT dovolj, krenil sem pod Claussenov greben in stikal za prehodom, o katerem je pred petnajstimi leti Ivan govoril, brskal za robovi stene in po svojih spominih ter se za nameček in srečen zaključek izleta zapletel brez vse potrebe v goščo, kot se v patagonskih gorah itak spodobi. Ne bom preveč opisoval, kako se mi je naslednji dan mudilo nazaj v Bari-loče volit — saj so me rionegrinski senatorji pravzaprav malo brigali — ne kako je Frenk preluknjal v soboto popoldne dve gumi in nehote zakrivil, da štirje državljani niso izpolnili svojih političnih obveznosti. A ko sem uganjal avtostop in sedel pod ñirom v Pampa Lindi, sem se opajal s pogledom na blesteče obrise Tronadorja ter si klical v spomin vse, kar mene osebno, pa številne slovenske planince in izletnike veže na to čudovito goro, preko katere so se vlačile meglic in napovedovale poslabšanje vremena. Kaj vse nam zdaj pomeni Tronador, koliko naših ljudi je privezal nase z lepoto in sijajem, nekatere tudi z bolestjo in solzami! Bariloški znanec me je naložil na svoj avto, povedal da se ustavi v Hotelu Tronador ob jezeru Mascardi ter me potem na mojo željo izložil pred-hišico, kjer stanuje samotar Sigfrido Rubulis, Letonec in uslužbenec barilo-ške Fundación. Mož pazi na meteorološke naprave, meri stanje vodá, pa ribari, spi, kuha in čita. Žal nisem mogel z njim pomodrovati, hišica je bila zaprta in verjetno sem pravilno domneval', da je tudi on odšel v Bariloče z izgovorom volitev. Sedel sem na podrt hlod ob cesti, čakal, da me spet kdo pobere ter užival lepoto jesenskega gorskega sveta. Porumeneli topoli, rdeče lenge v višinah, prvi sneg, ki je pocukral črne skale Cerro Bonete, bleščeči ledeniki, temno zeleni pas jezera Mascardi kamor izliva mladostni Rio Manso svojo mlečno ledeniško vodo, opojni duh jeseni, ko premineva leto, da se-čez nekaj mesecev spet porodi v cvetoči in bujni spomladi... Čilski par me je odpeljal naprej. V neštetih ovinkih smo obkrožali jezero. Med razgovor o zmedah čilskega socializma se je mešal dih po uvelem listju. Cesta ob Mascardiju, skrita pod visokimi kronami coihuejev, je še prav tako .ozka in nerodna kot pred triindvajsetimi leti, ko sva s pokojnim Tončkom Pangercem prvikrat hitela tod mimo, povsem neznanemu Tronalorju nasproti, in je stari, nerodni „colectivo“ sopihajoč požiral klance in vzpetine. Drugo-val nam je mlad fantič, Carlos Sonntag, zdaj že dolga leta znani gorski vodnik in gospodar Lopeza in njegovih stolpov. Da, takrat je skozi mestece tekla samo ena tlakovana cesta, prve moderne stavbe so bile v gradnji in so se izgubljale v množici nizkih, večinoma lesenih hiš in čeprav je Ezequiel Bustillo že postavil vso osnovo modernega letovišča, je mestece še zmeraj kazalo lice skromnega patagonskega naselja iz pionirske dobe. Ob jezeru Gutierrez srečamo poslednji poseg civilizacije v andski ¡svet. Veliki stroji pripravljajo široko avtomobilsko cesto, ki bo v bodočnosti vezala naše mesto s poljedelskimi predeli Bol-sona in tržiščem volne v Esquelu. Trenutno so to le načrti — kar je v gradnji, je samo prvih 15 kilometrov, izhod iz bariloškega mesta. Vendar bo že ta prvi odsek, brž ko bo dovršen, skrajšal pit do Tronadorja za lepe minute. Človek ne ve, če bi obžaloval ali občudoval napredek. Saj še davno nismo tam, kjer je danes Evropa, ki mora razpravljali o vsaki tovarni in vsaki novi cesti, kajti zemlja, zrak in voda niso neomejene količine, kot smo si morda pred štiridesetimi leti predstavljali. Vendar se prijatelji narave tudi že v Patagoniji zavedajo nevarnosti tehničnega napredka, ki ni prinesel samo atomskih bomb, temveč tudi onesnaženje rek, jezer, morij in atmosfere. Kljub temu za zdaj še vedno pozdravljamo gradnjo dobrih cest, saj narave je tukaj še dovolj in Patagonija je še pionirska dežela kot so bile Zedinjene države ali Sibirija koncem prejšnjega veka. Pionirski duh torej tukaj še sme živeti. * Tja novembrg, bo preteklo četrt stoletja, odkar so prvi naši ljudje priromali na Nahuel Huapi: Tratnik, Jager, Bavdaž, Polegek. Tega prihoda smo se spominjali lanskega junija, ko je stari Kaša povabil slovensko družbico, da se še enkrat zbere v „Veneti“, v slovo stari gostilni, ki jo bodo kmalu podri Čas je pač, da izgine zadnji „boliche“ iz središča Bariloč, prav kot bo nastopil tudi čas za nas, da odidemo in pustimo prostor novim rodovom. No, in ob tej zabavi, madžarskih paprikah, slovenskih pesmih in rionegrinskem vinu je Lojze Bradavž pripovedoval, kako je 1. 1948 odšel v kraje,.kjer živijo samo Indijanci, kot je takrat slišal. Na bariloški železniški postaji ga je sprejel Jager in ga zapeljal v „Fonda Gallo“, starinsko patagonsko gostišče, ki je že pred leti izginilo. „Tam sem zagledal nekaj temnih ljudi, ki so sedeli okrog poličev ali pa sloneli ob mizah,“ je pravil Lojze. Eden se je namenil k meni in mislil sem si: „Zdaj sem pa res med ¡samimi Indijanci.“ Mož mi je ponudil roko in me prijazno ogovoril: „Kako si ti, brate, odkuda si ti clošao?“ Verjetno je v burnih premikih modernega časa, ob strahotnem tehničnem napredku in množičnem valovanju človeštva čez oceane in kontinente zgodba slovenskih izseljencev v Bariločah jako malo pomembna. Pa bom vendar zbral za to ali ono številko „Silovenije‘‘ nekaj anekdot, ki bodo morda zabavale zlasti starejše čitatelje iz drugih krajev in spodbudile še kakega drugega pisuna, da zabeleži ob srebrnem jubileju naše „argentinščine“ (po Maroltu) nekaj podatkov za slovensko izseljensko kroniko. V. Arko «auosA _ wXfievïcc LJUBLJANA — Ljubljanska Opera prpiravlja v proslavo kmečkih puntov opero Rista Savina — s pravim imenom Friderika Šarca — „Matija Gubec“. To opero so prvič uprzorili v ljubljanski oper} leta 1936, napisana je bila že kakih 10 let prej. Doživela pa je takrat le pet repriz, nato so jo leta 1938 uprizorili v okviru celjskega kulturnega tedna, potem pa nič več. Delo bo dirigiral Ciril Cvetko. Glavno vlogo bo pel Danilo Merak. Risto Savin je ugasbil poleg „Matije Gubca“ še dve operi in sicer „Lepo Vido“ in „Gosposvetski sen“; za vse tri opere je tudi sam napisal libreto. LJUBLJANA — Tržaška glasbenika Miloš Pahor in Dina Slama sta 3. aprila v dvorani Moderne galerije nastopila' s koncertom baročne glasbe. Na kljunasti in prečno baročni flavti in na špinetu sta izvajala dela Barsantija, Vivaldija, Danican-Philidorja, Bacha, Pourcella in iSammartinija. ŠENTJERNEJ — V' tem kraju bo 24. junija nastopilo 25 amaterskih oktetov iz vse Slovenije. Letošnje srečanje bo posvečeno 400-letnici kmečkih uporov. Na sestanku predstavnikov kulturnih organizacij iz novomeške občine, ki je izbrala Šentjernej za srečanje oktetov, so istočasno sklenili, da bodo od-.slej ti nastopi redno vsako leto. KRANJ — V Gorenjskem muzeju je Lbvro Gostiša pripravil posmrtno slikarsko razstavo Mire Pregljeve. Razstavljenih je 75 del, ki kažejo njen umetniški razvoj od prvih študijskih let pa do obdobja tik pred smrtjo. LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je imelo konec marca izredni občni zbor, na katerem so sprejeli nekaj sprememb statuta. Toda število navzočih je bilo tako majhno, da je predsednik smatral’ za potrebno omeniti, da bodo na rednem občnem zboru člani mogli po potrebi statut spet spremeniti. Kljub vsemu pa je občni zbor trajal precej časa; dvoranica, kjer so zborovali,, se je vedno bolj praznila. Zadnja točka dnevnega reda, delo političnega aktiva DSS, je ostala za razpravo le desetim članom. ANKARAN — V tem letoviškem kraju so 4. aprila dali na javni dražbi na prodaj 42 parcel za gradnjo počitniških hišic. Izklicna cena je bila 30 dinarjev za kvadratni meter. K temu pa so kupci morali plačati še davek na promet nepremičnin in stroške za opremo stavbnega zemljišča. < LJUBLJANA — Kirurška ekipa za operacije srca pod vodstvom dr. Mirka Košaka je 29. marca izvedla prvo operacijo zamenjave obeh koronarnih žil, ki so ju zamenjali z veno iz bolnikove noge. Doslej so zamenjavali le eno ko-ronarko. Obe koronarki sta bili 90U zamašeni in sta pacientu povzročali hu- do angino pectoris. Operacija je uspela in preiskave so ugotovile, da je vena v srcu dobro prevzela nalogo napajanja s kisikom in krvjo. LJUTOMER — Ljutomersko podjetje „Mlekopromet“, ki je vključeno v Mariborske mlekarne, je odprlo novo sirarno, kjer bodo izdelovali predvsem sira parmezan in ementalec. Umrli so od 26. marca do 2. aprila: LJUBLJANA — Marinka Berglez-Smolik; Božo Černelč, up. ravnatelj koprskega učiteljišča; Marija Melik r. Apfel (77); Vika Sever; Franc Boštele, up. vrtnarski mojster; Viktor Grabnar; Marija Sternad r. Weber; Alojzija Trampuž; Anton Kajfež; Frančiška Hiti; Frančiška Gašperlin r. Dolinar; Franc Čemažar; dr. Josip Šenk (85;, up. sodnik; Anica Šušteršič, up. učiteljica; Rozalija Šubic r. Fakin; Stanka Pokovec r. Kušar; Friderik Perme, up. višji žel. svetnik; Drago Ogorevc, tiskarski strojnik; Franc Drev, up. žel., Lucija Skubic, up. učiteljica; ing. arh. Stanislav Rohrman; Matelj Milavec; Milka Junc r. Primc; Ljuba Hanuš r. Kušar; Terezija Zajec; Marija Vidmar r. Vrčon (80); Frančiška Bezlaj (98), up. učiteljica; Franc Grum, up. livar; Angela Valenci r. Gerbec (69); Ivana Jamšek r. Kopač (89); Ignacij Drobež, up. kroj. mojster; Hermina Osana r. Dietz, up. učit.; Stanko Ogulin, Alojz Škufca; dr. Danica Miklič r. Škrabar; Ančka Zupančič r. Bambič; Franc Ko-mauer; Ivanka Polše. RAZNI KRAJI — Andrej Kalan, up., škofje Loka; Tonči Kopriva, pom. radiotelegrafist, Kamnik; Angela Veselič r. Štefanec, Podlog; Marija Luter-šmit r. Kozlar, Murska Sobota; Ana Vidic r. Lokar, Šmihel pri N. m.; Viktor Pirnat, Šmihel pri N. m.; Franc Kuhelj, up., Vevče; Avgust Cirar, Črnuče; Ivanka G.ajšek, Celje; Franc Grošelj, Piran; Ludvik GrafenauerK ud. šolski ravnatelj, Fram; Franc Puhan, Črna na Koroškem; Jožefa Zelnikar r. Hočevar (77), Krka; Rija Stribar r. Petek, Šempeter v Savinjski dolini; Ana Lavrič r. Rogelj (93), Celje; Marija Ustari r. Porenta, Št. Vid nad Lj.; Marija Forjan r. Kolenko (87), Melinci; Tone Vidmar, Stara cerkev pri Kočevju; Franc Lovšin, biseromašnik in up, župnik, Nova Štifta; Franc čamernik, Flisov ata, Hruševo; Ljudmila Kaučič, Šentjur; . Avgust Pavčnik, up. Laško; Marija Peklaj r. Kokalj, Rakovnik; Marica Zimšek, Buče (utonila 9. marca v Zbiljskem jezeru); Marija Babnik Dobrova; Frančiška Ambrožič (80), Dvor pri Polhovem gradcu; Stanislav Kukovec (75), Novo mesto; Ivan ZalesniK (52) Celje; Zorka Majcen, Ptuj; Ljudmila Pucer r. Hlaj, Koštabona; p. Jožef Musar, misijonar, Radeče; Vinko Kot-lovšek, up. železn.; Danijela Kustelj-Rakuša, zdravnica, Maribor; Alojzija Fajfar, Koper; Ivana Končan_r. Potokar, Dravlje; Anton Jelnikar ml., Vevče; Alojz Zakrajšek, Hlebše pri Vel. Laščah; Ignac Gruden (92), Vojsko; Boris Zevnik, Dravlje; Janez Magušar, kamnosek, Vikrče; Ana Podlesnik r. Zabret, Kranj; Mirko Škufca, Hinje; Marija Pintar (82), Vel- Mraševo; Franc Bernik, Brezje; Ivan Babnik, Tomačevo; Jernej Krajev (81), Celje; Ivan Vrtačnik, Piran; Nežka Gril r. Blazinšek, Velenje; Katka Lorenčak, Prebold; Ana Uršič, Kamnik; Jakob Zadnik, Pregarje; Franc Zabret, Planina pri Sevnici; Jurij Žagar, Stari, trg pri Ložu; Alojzija Florinda r. U-dovč, Trbovlje. Meddobje 4/XII V Buenos Airesu je izšla kot 83. publikacija Slovenske kulturne akcije, četrta številka dvanajstega letnika sploš-nokulturne revije Meddobje. iS tem se tudi zaključi dvanajsti letnik Meddobja. Uvodoma predstavlja France Papež v španščini „Nuevo Mundo“ (Novi svet). Poezijo zastopa najprej Karel Rakovec s Soneti v Zraku: „Harmagedon“, „Tobak“ in „Basen o Gorečem vrelcu in azbestni žogici“. — Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži objavlja Vladimir Kos (iz neobjavljene pesniške zbirke poezij) so: „Daj nam danes naš vsakdanji riž“, „Žena z belo krinko“ in „Oto-čanke“. —■ Tine Debeljak prevaja najprej Fernán Silva Valdes „Martin Fierro“. Nato pa Molitvenik za g:ospo Bo-browo (Zygmund Krasinski), „Litanije“, „Molitev k ¡Najsvetejši Devici“, „Molitev, ko se prebudiš ponoči“, „Molitev za otroke“, „Molitev v trenutkih dvoma“, „Molitev, da bi umrla mlada“, „Molitev za umrle“ in „Molitev za sebe“ V poeziji po obsegu prevodi presegajo originalne stvaritve, kar pač ni razveseljivo dejstvo. V prozi znova nastopa France Papež : „Metamorfoza“. Zanimiv in dragocen prispevek je „Neznana zvezda“, radijska igra, katere avtor je Alojz Rebula. Odigrava se ob Kristusovem rojstvu s Suzi v Perziji. Spisana je bila v jeseni 1971. Zaglavje Problemi napolni razpravljanje dr. Mirka Gogale na 7. kultur- nem večeru v letu 1972: „Skozi prizmo okrogle mize“. Razprava je analiza ugovorov na avtorjevo predavanje „Problematika naše politične emigracije v luči cerkvenega nauka“, ki je bilo (skupno z „ugovori“) snov prvega kulturnega večera v sezoni 1971. Ker je bilo celotno predavanje objavljeno v prvem zvezku pričujočega letnika Meddobjo, in so tu od posameznih sodelujočih v razgovoru objavljeni le nekateri odstavki, na katere dr. Gogala odgovarja, se nam zdi, da bi bilo bolj objektivno, če bi v katari vmesnih številk bili v celoti objavljeni tudi ugovori (kljub temu, da jih je že objavila Svobodna Slovenije 1. 1971, št. 22). V zaglavju Kritike in presoje analizira France Papež knjigo Borisa Pahorja Odisej ob Jamboru. V že običajni umetniški prilogi objavlja Meddobje to pot osem reprodukcij izvirnih del umetnika Ivana Bukovca (Cerro Blanco, Moja žena, Valle de Pu-nilla, Zatišje, Cvetlice, Pri vodi, Cerro Catedral in Bela deklica). Bukovčev lik in delo sta na kratko označena v zaglavju Likovniki. Revija to pot prinaša tudi kazalo k dvanajstemu letniku. Revijo je uredil France Papež, kateri je tudi izvedel zunanjo opremo. Diagramacija in priloge so delo arh. Marijana Eiletza. Odgovorni urednik (editor resposable) pa je dr. Tine De-beljak. 18. Slovenski dan iss: USPELA PRIREDITEV NA PRISTAVI Za letošnji Slovenski dan, ki ga redno prireja osrednje društvo Slovencev v Argentini Zedinjena ¡Slovenija, je bir prirediteljem in gostom poklonjen lep, sončen jesenski dan. Zato je Pristava, ki je že vsa odeta v jesenske barve, oživela že v zgodnjih dopoldanskih prah. Mladina in starejši rojaki, vsi so prihiteli k službi božji, katero je daroval delegat g. Anton Ore-har, ki je v govoru poudarjal sledeče: Vsaka organizacija, ali gibanje mo-rara imeti svojo ideologijo, samo tako bo obstala. Tudi naša izseljenska skupina mora imeti svojo ideologijo, ki jo bomo imenovali duh Kristusove resnice in ljubezni. Za zdrav razvoj in obstoj naše skupnosti sta potrebni obe. Kristusova resnica nam kaže pot življenja in medsebojne povezanosti, kakor prvim kristjanom: „Množica teh, ki s> vprovali, je bila enega srca in duha“ (Apd 4, 32). Na sebi nosimo oznako odločitve za resnico, na kar smo ponosni in se je ne kesamo, vsaj ne bi se smeli. Kristusova resnica velja tudi za sedanje čase. Uči nas jo Cerkev, kateri je v vseh stopnjah /to nalogo dal Kristus, nam pa naroči: Kdor vas posluša mene posluša. Včasih stopi Cerkev kot učiteljica v drugačni obliki, kakor smo jo prvi hip pri-čakoyali. Če ima pravico učiti, smo jo dolžni poslušati. Največjo nesrečo prinaša vsemu krščanstvu danes zrahlja-nje discipline in poslušnosti. Tudi za resnico veljajo Kristusovo besede: „Nihče ne more priti k Očetu razen po meni“ (Jan 14, 6). Kristusova ljubezen ureja naše vsakdanje krščansko življenje. Resnica odpira, reže in čisti, ljubezen pa celi, zdravi in druži. Vernemu kristjanu je ta ljubezen najbolj naravna, čeprav težka. Verujemo, da smo božji otroci, Bog pa je ljubezen, in njegov otrok ne more drugega kot ljubiti, kot sonce ne more drugega kot greti. Sv. Pavel pravi: „Božja ljubezen je razlita v vaša srca po sv. Duhu, ki vam je bil dan“. — Ljubiti se moramo med seboj, druge ljudi, tudi sovražnike, tiste, ki so nam storili krivico. Tudi tiste, zaradi katerih smo izgubili domovino, do katere imamo polno pravico, pa jo uživati nismo mogli. V duhu ljubezni moramo stalno určjati naše misli, meriti naše besede in opravljati svoja dejanja. Danes mislimo na telesne reveže med nami, pa tudi duhovne, ki so se v mislih oddaljili od črte, katero kaže resnica Kristusova. Če 'se bomo bolj ljubili, bomo bolj srečni in skupnost tudi bolj trdna. V škofu Rožmanu kot moža jasnega nauka, trdnega v odločanju, a največji je v odpušča- Po športnem svetu nju, ko je na smrtni postelji nazadnje molil za tiste, zaradi katerih je trpel izgnanstvo. Ne v megli, ampak jasni, ne omahujoči, ampak ne trdi, ampak ljubeznivi bomo ohranili sebe in skupnost. Na drog sredi Pristave sta nato fant in dekle dvignila ob zvokih slovenske in argentinske himne slovensko in argentinsko zastavo, s čemer je bil dopoldanski uvod v Slovenski dan zaključen. Številni rojaki so posedli okrog pogrnjenih miz na dobro kosilo in prijeten pomenek, da so pričakali popoldanski spored. Božo Stariha, še za novo dobo izvoljeni predsednik Zedinjene ‘Slovenije, je v otvoritvenih besedah pozdraviT navzoče. Prikazal jim je pomen 25-letnega obstoja in delovanja Zedinjene Slovenije, ki ohranja slovenske ideale naše emigracije, se bori za človečanske pravice in ohranja smisel za skupnost, vzajemnost našega zdomstva v Argentini. Delovanje Zedinjene Slovenije je vsestransko na kulturnem in narodnem po-prišču, usmerjeno na znotraj v našo slovensko skupnost in navzven v argentinsko okolje, vse v blaginjo posameznika in celotnega slovenskega zdomstva. S krepkim aplavzom je občinstvo nagradilo predsednika za njegova izvajanja. Sledila je beseda inž. Jerneja Dobovška o delu, željah in namenih slovenske mladine v okviru Zedinjene Slovenije, čigar tehtna izvajanja objavljamo na prvi strani našega tednika. Tudi mladi govornik je žel burno odobravanje rojakov. Pod vodstvom ge. Zdenke Jan je nato Otroški pevski zbor iz 'Slovenske vasi zapel več ¡slovenskih pesmi. Iz mladih grl ,je slovenska pesem donela prijetno • in mehko. Aplavz občinstva je potrdil, da je vsem slovenska pesem vedno ljuba in še posebej, kadar vre iz madih grl. Mladinska godba ki jo vodi Anton Skubic je nato zaigrala sovensko himno in več drugih slovenskih koračnic. Godba je od nastopa do nastopa ubranejša in postajajo nekateri mladci že pravi godbeniki. Rojaki bi še in še poslušali mladi orkester. Program je vodil in ga napovedoval kulturni referent Zedinjene Slovenije arh. Jure Vombergar. Sledila je prosta zabava. Gostje so v pozne večerne ure posedeli na Pristavi-v veselem/ razpoloženju in dobrem prigrizku. iNa prireditvi so sodelovali vsi slovenski domovi in zlasti mladina iz vseh slovenskih središč, tako da je znova potrdila svojo vključenost v življenje slovenske zdomske skupnosti. Vsak teden ena BALADA Josip Murn O Damijan, Damijan, ne bodi vendar 'preveč bolan. Pošljem rajši ti vinca pit, da potolažim soseda te skoz zid. Meni ni tudi nič kaj lahko, pa da bi skoro mi že bilo! Takrat potrkam, Damijan, ti na zid, takrat bom mandeljnov in življenja siti Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 30. aprila 1953 — Št. 18 POGAJANJA MED JUGOSL. ŠKOFI IN TITOVO VLADO Pogajanja, ki so se v zadnjem času •razvijala med Titovo vlado o vprašanju položaja katoliške Cerkve v Jugoslaviji, so se pred dnevi nenadoma prekinila, ne da bi prišlo do kakršnega koli sporazuma. Komunistična agencija Tanjug meče krivdo za prekinitev pogajanj na škofe, posebej na beograjskega nadškofa dr. ■ Ujčiča, ko pravi, da „je prtekini-tve pogajanj prišlo zaradi objave msgr. Ujčiča, ki se je pogajal v imenu rimsko-katoliške delegacije, da nima nikakega polnomočja od svojih nadrejenih za vodstvo pogajanj z jugoslovanskimi vladnimi zastopniki za dosego sporazuma o odnosih med • Cerkvijo in državo“. Komunistična agencija je svoje poročilo zaključila takole „Te izjave dokazujejo željo Vatikana poslabšati odnose med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Zaradi takega stališča so sleherna pogajanja brez pomena.“ Titova komunistična vlada je po prekinitvi pogajanj objavila statut o verskih skupinah in njih delovanju v FLRJ in zavrgla vse zahteve škofov. Po statutu bo „vera popolnoma zasebna zadeva vsakega poedinca, ki lahko pripada kateri koli veri ali pa sploh nobeni“. Vsako versko delovanje je po statutu do skrajnosti omejeno ter z njim Titova vlada odpravlja sleherno možnost svobodnega verskega udejstvovanja v Jugoslaviji. DRUŠTVENI OGLASNIK Zahvala. Odbor Zedinjene ‘Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri Slovénskem dnevu. Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14.30 na radio Antártida. Knjige? Ne pozabite, da ima Zedinjena Slovenija lepo knjižnico — berite slovenske knjige in izpopolnjujte se v slovenščini. Na stari planiški velikanki je bilo tekmovanje za VI. Poldov memorial. Zmagal" je Švicar Walter Steiner s skokoma 115 in 123 m, drugi je bil Wosi-piwo (NDR) s 108 in 112. Marija Mesec je zasedel peto mesto s 113 in 102, sedmi je bil Bogdan Norčič s 108 in 108. Norčič je v prvi seriji s številko 39 skočil kar 133 m, toda je padel. Zato je komisija razveljavila skoke prve serije in skrajšala zalet. V Ljubljani je na četveroboju v rokometu med Jugoslavijo, ZNR, ČSSB in Dansko zmagala nad vsemi nasprotniki Jugoslavija in potrdila, da olimpijsko zlato odličje ni osvojila naključno. Na svetovnem prvenstvu v hokeja skupine B v Gradcu je prvo mesto zasedla reprezentanca Nemške demokratične republike, ki je zmagala v vsen sedmih nastopih. Drugo mesto je zasedla ZDA s petimi zmagami, enim neodločenim srečanjem in z enim porazom. Jugoslavija se je uvrstila na tretje mesto s štirimi zmagami, dvema remijema in enim porazom. Sledijo Romunija z 9 točkami, Avstrija, Japonska, Švica in Italija. V finalni tekmi skupine A v Moskvi pa je ekipa Sovjetske zveze premagala večnega tekmeca ČSSR s 4:2 in spet osvojila naslov svetovnega prvaka. Iz skupine A je izpadla ZRNemčija, ki j c bo prihodnje leto v tej skupini zamenjala Vzhodna Nemčija. Zahodno Nemčijo je v zadnji tekmi premagala Poljska, ki je bila do tedaj na enakem položaju — brez zmage. Tretje mesto je pripadlo švedski, četrto pa Finski. Na enem zadnjih nastopov na smuških skakalnicah v Feldbergu se je pomerilo kar 56 skakalcev iz Švice, ZRN, Francije, Poljske, Italije in Avstrije ter Jugoslavije. Prvo mesto je zasedel lanski svetovni prvak Švicar Walter Steiner, drugi je bil Avstrijec Bachler, tretji pa Slovenec Marijan Mesec, ki je postavil tudi nov rekord skakalnice z 90.5 m. Na 10. mesto se je uvrstil Marijan Prelovšek, na 14. mesto Demšar, na 19. Štefančič, na 36. Dolhar, na 38. Kapu-šin in na 43. Drago Pudgar. Teatro Colón 1973 JESENSKA SEZONA Jesensko sezono so nameravali začeti z dvakratno izvedbo Beethovnove Miss.ae solemnis na veliki teden. Ker se je pa sporni položaj v Colonu rešil prepozno, ni bilo zadosti časa, da bi ustrezno naštudirali to najbolj obširno in dognano stvaritev glasbenega genija iz Bonna, o kateri je sam dejal, da je pri komponiranju imel namen, da bi budila versko občutje pri pevcih in poslušalcih in da bi to občutje bilo trajno. Namesto Beethovnove Slovesne maše je otvoritveni koncertni program obsegal njegovo 2. simfonijo in Mozartov Requiem. Mozartova maša za rajne je njegov labodji spev in njegova oporoka. Po čudno skrivnostnem naročilu neznanca je izčrpani in bolni Mozart to delo ustvarjal v pričakovanju lastne smrti in še predno ga je mogel dokončati, je še ne 36-leten omahnil v skupni beraški grob. Dokončal ga je potem njegov učenec Siissmayer. Kasneje se je izvedelo, da je bil skrivnostni naročnik Requiema knez Walsegg, ki je skladbo prepisal, podpisal s svojim imenom in jo kot lastno delo dirigiral. Program je tokrat dirigiral 38-letni Karajanov učenec Gerd Albrecht, ki je bil pred kratkim imenovan za naslovnega direktorja Opere v zapadnem Berlinu. Njegova verzija Beethovna je bila zelo osebna, saj je prehajal iz hladnega akademskega branja partiture v nenadne silovite poudarke. Tudi pri Mozartu je dramatično poudarjal nasprotja, ven- dar je njegova predstava Requiema v celoti zelo ugajala. Največjo zaslugo ima za to Colonov zbor, ki ga je mojstrsko pripravil Tulio Boni, odlično pa so peli tudi solisti Myrtha Garbarini, Lucia Boero, Renata Sassola in Victor de Narké, zlasti prva in zadnji. Na 2. koncertu je Albrecht dirigiral Mozartov koncert za klavir in orkester (pianist Antonio de Raco) in Bruckner-jevo 8. simfonijo, na 3. koncertu pa We-brovo uverturo v čarostrelca, Schubertovo Rosamundo in Brahmsovo 1. simfonijo. Skupno s prosvetnim ministrstvom je bil organiziran koncert za mladine, vendar namesto običajnih štirih le eden. Mario Benzecri je s filharmoničnim orkestrom izvajal dela francoske simfonične glasbe 20. stoletja: Debussyjevo Iberio, Poulancov koncert za 2 klavirja in orkester (Tila in John Montés), Hon-eggerjev Pacific 231 in Ravelovo špansko rapsodijo. Nekaj povsem novega za Colon je i bil nastop 10 članske severnoameriške plesne eskupine Nikolais Dance Theatre. Tu ni niti sledu o klasičnem baletu, še o modernem plesu je težko govoriti. Ustanovitelj in vodja ansambla Alwin Nikolais pojmuje sicer svoje predstave kot vsestranski teater, kar pa seveda ne drži, ampak gre bolj za iskanje novih izraznih oblik razčlovečenega življenja. Namesto orkestra in glasbene partiture uporablja magnetofonski trak s Slovenci v Argentini Začetek leta Ukrajinske univerze papeža sv. Klementa bo v nedeljo, dne 6. maja 1973, z inauguracijsko slovesnostjo v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4153 ob 13 v mali dvorani, 8. nadstropje. Predaval bo profesor Mihajlo Wasylyk na temo „štiridesetletnica glada v Ukrajini“. Po inavguraciji bo sestanek slušateljev za določitev urnika. V slovenski oddelek je še možen vpis. Vabljeni vsi prijatelji slovenske fakultete kakor tudi njeni absolventi in novovpisani slušatelji. SAN JUSTO Občni zbor odseka Zveze žena in mater V nedeljo, 8. aprila je bil v Našem domu redni občni zbor odseka Zveze žena in mati. Po uvodnih besedah predsednice Marije Groznik je podal duhovno misel, v kateri je pokazal vlogo žene in matere v družini v Domu in v skupnosti dušni pastir dr. A. Starc. Nato so bile volitve v novi odbor, kjer so bile izvoljene: predsednica ga. Marija Groznik, podpredsednica ga. Karla Čarman, tajnica ga. Cilka Urbančič, namestnica tajnice ga. Pepca Žgajnar, blagajničarka ga. Marija Podlogar, go- spodinja ga. Ljuba Lipušček in odbornice: ga. Cveta Bras, ga. Lojzka Jereb, ga. Zalka Trpin in ga. Anica Zakrajšek. V širšem odboru pa so še: ga. Helena Oblak (San Justo), ga. Marinka Krajnik (Barrio San Nicolas), ga. Matilda Mustar (Ezeiza), ga. Stanka Pregelj (Tablada), ga. Francka Grilj (Casanova) in ga. Majda Selan (Trans-radio. Po občnem zboru pa je številnim navzočim predavala ga. Mira Ecker o problemih sodobne prehrane. Za tehtna izvajanja je predavateljica žela prisrčno zahvalo. Od vsepovsod Uvideven župnik. V Goteborgu (Zahodna Nemčija) imajo dober nogometni klub, na katerega -so vsi ljudje — vključno s svojim župnikom — zelo ponosni. Ta klub je neko nedeljo dopoldne igral proti drugemu nogometnemu klubu z imenom Sundby. Tik pred mašo je dobil župnik telefonsko sporočilo da je v prvem počasu njihov klub dosegel rezultat 3:0. Takoj po evangeliju je zbrane vernike nagovoril takole: „Na vaših obrazih berem nemir in zaskrbljenost. Prav dobro vas razumem. Toda lahko vas takoj potalažim. Naši so v prvem polčasu zmagali s 3:0 in upajmo, da bo tudi končna zmaga naša.“ Premog pod rečno strugo. V bosanskem rudniku Banoviji so zaloge rjavega Nuš dom v San Justu vabi na PRIJATELJSKO VEČERJO 5. maja ob 20,30 in na slovesen sprejem vse krajevne mladine od 18. leta naprej v članstvo. Mladino prosimo za čimprejšnjo prijavo osebnih podatkov premoga že skoraj izčrpane ter so že delali načrte, kam preusmeriti zaposlene. Toda geologi so pred kratkim našli nova nahajališča premoga nedaleč od sedanjega rudnika. Kopi tega ruL nika bodo površinski, tehnike čaka le en problem: Preusmeriti bodo morali reko Turijo in jo speljati v novo strugo, ker je nahajališče premoga ravno pod reko. Rudnik bo v prvem letu dal 25!) tisoč ton premoga, do 1978 bi pa že presegal milijon ton. . Kava in kolesterol. Pretirano kajenje utegne pospešiti razvoj 'srčnih bolezni, a na bostonski univerzi so ugoto -vili, da more biti kava še bolj nevarna. Pacienti, ki so dobili srčni napad, sc veliko kadili, vendar so bili še bolj strastni pivci kave. Drugi znanstveniki pa so ugotovili tudi vzročno zvezo med količino holesterola v krvi in med popito kavo. Poševni stolp v Piši. iSlavni poševni stolp v Piši je vsak dan v večji nevarnosti, da se podre, vsaj tako pravijo strokovnjaki. Med tem pa bo istolp drugo leto praznoval že osemstoletnico poševne stoje. Zdaj so strokovnjaki prišli na \ misel, da bi bilo treba stolp premestili na trdna tla; razdrli naj bi ga in nato drugje spet-poistavili, a pri tem bi sto'p izgubil poglavitno mikavnost za turiste: svojo nagnjenost. Meščani Piše zahtevajo, da mora -stolp ostat; tudi po „operaciji“ nagnjen. Napredek — Zdravstveni dom iz Ki-čeva je poslal zavodu, za isocialno zavarovanje v ¡Smederevu, Srbija, račun za puljenje zob skupini vajencev iz Smedereva, ki so na delu v Kičevu. Račun je bil precej visok pa je zavod v Smederevu sklepal, da ni mogoče, da 9) vsakemu vajencu izpulili kar 12 zob. In jih res niso. Zato, so ugotovili, da je v zobozdravstvu napredek: Prej so nam--reč marsikje izpulili kar zdrav zob, da je bil račun večji, sedaj pa jih pulijo le na — papirju. SR©-SEE MORON Te vabita na JESENSKI PLES 5. maja 1973 ob 20. Slovenska Pristava v Castelarju » m VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES Podružnice CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136 • SAN JUSTO Almafuerte 3230 Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295-1197 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora Saccol Columbia — Westinghouse' — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall. ; O BV ES T1L A SOBOTA, 5. maja 1973: SFZ-SDO Moron prirejata na Pristavi v Castelarju večer s plesom. Začetek ob 20. V Našem domu v San Justu ob 20.30 prijateljska večerja. NEDELJA, 6 maja 1973: V Slovenski hiši po mladinski maši zvezni sestanek mladinskih organizacij. V Slovenskem domu v San Martinu 12. obletnica blagoslovitve doma. NEDELJA, 13. maja 1973: Vseslovensko romanje v Lujan NEDELJA, 20. maja 1973: V Carapachayu obletnica Slovenskega doma. ESUWEMA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Za dobro voljo Slovenec sreča Črnogorca s stekleno pipo. „Zakaj pa imate pipo iz stekla?“ ga vpraša. „Zato,“ odgovori ta, „da se mi ni treba pripogniti, če mi pade na tla.“ Vojaka se pogovarjata. „Od poveljnika sem dobil posebno nalogo.“' „Kakšno pa?“ „Ne vem, če ni to vojaška skrivnost.“ „Meni jo lahko zaupaš.“ „S kislino moram očistiti stranišče.“ OD DOMA Organizacij nam ne manjka, pač pa organizator j ev. Nič ne bodite žalostni, če jezero ni zamrznjeno, saj se bomo dovolj nadrsa-li na zamrznjenih plačah. Tudi iz najbolj nerodne klade je mogoče izklesati spomenik. „Vsak mesec moramo vrniti 100 milijonov dolga.“ „Vse bo v redu, če bodo le zdomci zdržali.“ o J n