213. Številka. Ljubljana, v sredo 17. septembra. XXIII. leto, 1890. ihaja vsak dan ivbJit, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 43 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h • po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj. dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje bb od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat i -ika. po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje v Gospodskih nlicah st. 13. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Celje in Opava. Velicega pomena bili sta slovanski »lavnosti v Celji in Opavi in baš nemška rogoviljenja so tema slavnostima utisnila politični pečat. Vlada je v obeh slučajih jako korektuo postopala, držala se je strogo ustave. Drugače je pa bilo z avtonomnimi oblastvi. Že pred slavnoBtjo sta mestni oblastvi v Celji in v Opavi napenjali vse sile, da se slavnosti zabranita. To upiranje pa nema le narodnega pomena, temveč še globočji politični pomen. Nemci se radi ponašajo s svojo ustavovernostjo, da imajo oni največ zaslug, da je Avstrija dobila ustavo. Ko se je veljava Slovanov v naši drŽavi povzdignila, nastal je v nemškem taboru krik, da ao VBe ustavne pridobitve v nevarnosti. Kdor bi bil sodil stvari po pisavi liberalnih glasil, mislil bi bil, da konservativna slovanska vučina le čaka trenotka, da odpravi vse UBtavne pravice. Koliko pritožb je bilo po liberalnih glasilih, ko so se bile za Dunaj in nekatere druge okraje zaradi drŽavi nevarnega rovanja malo skrčile ustavne pravice. Nemci hočejo veljati za varuhe liberalizma in se radi ponašajo pred svetom s svojim Bvobodoljubjem, nas Slovane pa kaj radi črnijo kot nasprotnike svobodoljubja. Dogodki v Celji in Opavi so nas poučili, da sta vsa ustavovernoat in liberalizem le puhla fraza in da so levičarji le tedaj ustavoverni, kadar je ustava njim v korist, le tedaj liberalni, kadar liberalizem njim ugaja. Će se pa mi Slovani hočemo poslužiti pravic, katere nam ponuja ustava, je pa hitro konec nemški ustavovernosti in liberalnosti. Mari ni pravica združevanja in zborovanja jedna najdragocenejših ustavnih in liberalnih pridobitev, pa vender so hoteli to pravico z nogami poteptati možje, ki pri Nemcih zvonec nosijo. Ne neizobraženi prostaki, ampak mestni zastopniki v Celji in Opavi hoteli so kratiti nam Slovanom to svobodo. Mari ni to sramotno za nemški narod, ki se tako rad ponaša b svobodoljubnem in ustavovernostjo? Ko zlepa neso mogli doseči svojih protizakonitih namenov, nahujskali so poulično druhal, da je napadala slovanske goste, ki so se zbrali v Celji in v Opavi. Ker neso pri cesarskih oblastvih dosegli, da bi se prepovedali slavnosti, najeli so vsakovrstne pobaline, da bi nam Slovanom onemogočili posluževti se ustavnih pravic. Kaj se je godilo v Celji, je dosti znano in danes o tem nečerao govoriti. Omeniti pa hočemo nekaterih dogodkov v Opavi, ki nam kaj lepo osvetljujejo nemško kulturo. Že mej božjo službo je mestni tajnik dal iz cerkve poklicati dr. Dubovega in mu naznanil, da je od župana dobil strog nalog, da ne pusti, da bi se sprevod vrnil po Gospodski ulici. Dr. Dubovy mu je ugovarjal, da je deželna vlada dovolila Čehom vse točke programa ; pa ves ta ugovor ni pomagal, temveč mestni uradnik je pokazal na 15 policistov, s katerimi bode zabranil, da sprevod ne pojde po tej ulici. Ko pridejo Sokoli iz cerkve, so vsi policisti bili zbrani pred Gospodsko ulico, da zabranijo sprevod po njej. Sokoli morali so po ozkih ulicah na Iiatibor-ski trg, kjer jih je Čakala fanatična druhal. S kamenjem napala je Sokole in tolkla po konjih, na katerih so jezdili, s palicami, ki so imele na konci sviučene kroglje in železne kljuke ter več konj raz-mesarila. Več jezdecev strgali so s konj in je grdo pretepali. Policista pa ni bilo nobenega blizu, ker bo vsi stražili uhod v Gospodske ulice. Omeniti je pa še več drazih prizorov, ki nam lepo kažejo nemško surovost, občinski svetnik Harz je na ves glas kričal „Pereatu, ko so Sokoli prišli iz cerkve. Drug občinski svetnik je Bkozi okno ščuval druhal, ko je napala Sokole, tretji pa de i I piičalke mej razgrajalce, občinska svetnika David in Perz sta se pa z vozom ustavila v Gospodski ulici, da ni nihče mogel po ulici, najbrže na mig-ljej tajnika, da ložje preprečijo sprevod po tej ulici. Policisti bo se pa tudi jako nespodobno obnašali. Jeden je delil mej razgrajalce piščalke in je spodbujal, da naj le piskajo, na Ribjem trgu je več policistov dnelo Številke z uniform in jih skrilo v žepe, da bi jih kdo ne spoznal in ovadil, kako so zanemarjali dolžnost svojo. Neki policist je pustil, dn je druhal udrla v gimnazijsko poslopje in skozi okna kamnjala Sokole, dasi bi bil to lahko zabranil. Pri izgredih sta se posebno odlikovala dva uradnika kreditnega zavoda, potem urednik „Frtie Schles. Presse", ki je posebno Ščuval razsajalce in policijo odgovarjal, da uaj nikar ne miri. Na kolodvoru je bil mej tistimi, ki so Sokole karanjali, tudi jeden učitelj. Vidno jo torej, da teh prizorov neso krivi le navadni poulični pobalini, temveč možje, ki hočejo za olikane« veljati, in pred vsem pa mestno oblastvo, katero je bilo popolnoma pozabilo, da je njegova dolžnost vzdrževati red. Bolj se bode stvar že pojasnilu pred sodiščem, kajti Čehi so ves dogodek sporočili deželni vladi proseč jo, da stori, kar se jej zdi potrebno in stvar objavi tudi državnemu pravdništvu. Ker mi ne moremo misliti, da bi vlada se dala strahovati od Opavskih in Celjskih Nemcev, morejo ti dogodki za nas imeti le ugodne posledice. Na Dunaji sedaj morajo spoznati, da se Nemci ne odlikujejo posebno s svojo kulturo, da je torej neopravičeno mnenje, da so Nemci poklicani za vodstvo v Avstriji. Vsakdo se je sedaj tudi lahko preveril, kaki varuhi ustavnih pravic so Nemci, ki so s silo poskusili preprečiti nam zagotovljeno ustavno svobodo. Sedaj vemo, da je nemška usta-vovernoflt prazna fraza in v resnici je v intereBu ustave in nje daljšega razvoja, da levičarji ne pridejo zopet na krnrlo. V LJubljani, 16. Beptembra. Češko-nemška Bprava še vedno boleha za svojega roJBtva neozdravljivo hibo, katera se je zgrešila s tem, da se je sprava dogovarjala in sklepala jednostrausko, ker se k konfereucam na Dunaji neso pozvali mladočeški poslanci, za katerimi stoji ogromna večina naroda češkega, ki je na raznih shodih vedno odločneje začel povzdigovati bvoj glas proti spravi. Agitacija proti Dunajskim dogovorom bila je vedno silneja in volilci bo svojim poslancem kar odločno izrekali kot napotek svoj „aut-autu: Ali proti spravi, ali pa odložiti mandat. Tej soglasni volji narodovi ne kaže ustavljati se, marveč jo treba jemati v poštev. Zato vidimo, kako se dan za dnevom krči število zagovornikov sprave, in kako hitro se je zasukala pisava staro- LISTEK. Jurij Šubić. Njegovo življenje in umetniško delovanje. II. Po dovršeni okupaciji vrnil se je Jurij Šubić iz Bosne znova na Dunaj ter ondu delal v Griepen-kerlovi šoli. Mej drugim je tukaj naslikal po vladnem naročilu oltarno sliko sv. Roka za neko cerkev na Tiroltkem, za katero je dobil razven obične nagrade pri akademijski razstavi še od akademije darilo. L. 1879. je šel z grofom Mensdoilom na Češko, kjer je preživel nekoliko mesecev na gradovih Češkega kavalirja, slikajoč pokrajinske prizore po bujni ondotni okolici. — Bivajočemu na gradu Boskoviškem (na Moravskem) ponudila mu je Dunajska akademija, na priporočilo Griepenker-lovo, obširna slikarska dela v Atenah. Znani dr. Henrik Schliemann, ki si je z odkapanjem v Homerjevi „Ilijadi** opevane Troje pridobil Bvetovno Blavu in ogromno imetje, vzgradil si je namreč v slavnih Atenah veličastno palačo, katero si je hotel okrasiti z raznovrstnimi slikami iz grške mitologije. Podjetni naš umetnik je prevzel to častilno nalogo ter bo začetkom decembra meseca 1. 1879. napotil na Grško. V klasičnih Atenah je preživel Jurij Šubić najlepšo dobo dotedanje mladosti svoje. V cvetu svojega življenja, čil in zdrav, od vseh spoštovan in ljubljen, seznanil se je z raznimi učenjaki in umetniki na gostoljubnem Schliemanovem domu, kjer se je Bhajal ž njimi vsak četrtek pri soarejah, na katerih bo je zbirala takrat uajodličnejša družba atenska . . . Ondu v Schlieraanovi palači je izvršil nekoliko posnetkov po starinskih slikah iz Poinpeja in mnogo svojih kompozicij. Na velikem balkonu palače je naslikal devet muz v prirodni velikosti, plavajočih po sinjem zraku. Na stranskih stenah je predstavil četiri elemente in četiri letne čase, na stropu velicega salona pa skupino amoret, peča-jočih se z arheologijo, z izkopavanjem starin i. t. d. Potem je proizvel še lepo vrsto svojih umotvorov, n. pr. olimpskega točaja Ganimeda, plesajoče ba-hante in bahantinje i. t. d. Naslikal je tudi dva portreta: soprogo Schliemanovo in njegovega mlajšega brata. S svojimi slikami si je slavni naš rojak pridobil v Grkih občno priznanje in občudovanje. Nagovar- jali so ga, naj se naseli mej j i mi ter mu ponujali profesuro na Atenski akademiji. Da! Izbrali so mu bili že tudi — nevesto, jako imovito in klasično-lepo Grkinjo, ki se je bila zagledala v brdkega slikarja slovenskega. Ali našemu Juriju — dasi se mu je omililo grško podnebje in ga je bil očaral klasični svet z bujnimi spomini na slavno minolost, — stožilo se je po prem ili domovini in toli mlad, ni so pač hotel še ukloniti v „sladki zakonski jarem*, hoteč se naužiti še poprej zlate svobode, brez katere ne uspeva nobeden umetniški genij ... Ko je torej 1. 1880. dovršil slikarska svoja dela pri Schliemanu, ostavil je zasloveli naš umetnik prestolico novogrškega kraljestva ter se preselil v — Pariz, kamor ga je bil povabil prijatelj z Dunajske akademije, češki slikar Vojteh Hynai». Tu se je pričela nova doba umetniškega njegovega delovanja. Pariz, prekrasna stolica naj inteligentnejšega, na vrhunci človeške omike stoječega naroda francoskega, bilo je že od nekdaj izvoljeno utočišče najrazbornejših duhov z vsega sveta in vseh narodov. Naravno je torej, da bo se v tem svetovnem sredotočji kulture, zlasti od kar ga obseva solnce svobode, tolerancije in bumanitete, ugodno razvijale i lepe umetnosti, mej katerimi si je slikarstvo v čeških glasil, katera so zlasti glede notranjega češkega uradnega glasila dospela že na dosti jasno in praviluo stališče. Tako mej drugim piše v tej zadevi .Politik" : „Le v tem, da se nam dovoli notranji češki uradni jezik v polnem, neprikrajšanem obsegu, vidimo uspešno jamstvo proti nemškemu državnemu jeziku, in ko bi se nam to jamstvo ne hotelo dati, bi v soglasji z veliko večino svojega naroda delali za to odgovorne ne le Nemce, ampak tudi vlado. Ker se sprava ne naslanja na oBtrino sable, ker se ni Bklenila vsled sile, ampak po svobodnem dogovoru obeh narodov te kraljevine, in ker je ta »prava, kakor se splošno prizuava, državna potreba prve vrste, bode ona stranka, ki v tej spravi vidi le sredstvo za podjarmljenje češke večine v tej deželi in jo hoče le pod tem pogojem vsprejeti, s tem svojim samovoljnim obnašanjem neovrgljivo dokazala, da jej je več za Nemcev politiško hegemonijo, nego za korist države. Ker se celo od najzmeruejše narodne strani sprava brez jamstva smatra za tako, da bi potem Nemci imeli povod triumhrati nad Čehi, je stvar danes popolnoma jasna. Sprave brez omenjenega jamstva mi Cehi jednostavno vsprejeti ne moremo. S tem je čeških poslancev postopanje jasno določeno." Km Um je v teh vrsticah povedano, glasovali bodo staročeški poslanci proti spravi, ako se poprej ne dovoli Češki uradni jezik in ž njim prepreči nemščina kot državni jezik. Odločna ta izjava vzbudila je v Dunajskih listih glasen odmev in mnogo nevolje, slovanski časopisi jo bodo brez izjeme odobravali, ker je ta zahteva tako naravna, da bi o njej ne smelo biti niti debate. Zaradi tega, in ker so Cehi v naši državi toli važen činitelj, ki se prezirati ne more, bode se njihovi zahtevi tudi ugodilo. To pa bode važno tudi za naB, ker s tem storjen je „praejudiz", da se tudi mi začnemo poganjati in da izposlujemo notranji slovenski jezik. »Celjskega Sokola" osnovalna slavnost dne 7 iu 8. septembra. (Dalje.) Iz slovenskih krajev in od Slovencev v tujini došli so naslednji telegrami: Bled: Na jezeru bliz Triglava kliče vsim zbranim Sokolcem gromoviti slava! Franjo Mulačič. Bled: Krasnoj slavi brače Slovenaca pridružuju se v duhu Hrvati na Bledu. Stjepan Miletič, Šuller ml. Dunaj: Vrlim Sokolom, neustrašenim boril-cem Slovanstva! Slava! Akademično društvo „Slovenija". Dunaj: Slava hrabrim sinom domovine! Sever. Gorica: Bistro pazi, da ne bo slovenska Štajerska zemlja tujcev! Uredništvo »Slovanskega Sveta". Gornji grad: Živela slovanska vzajemnost! Trg Gornjigrad. najnovejši dobi pridobilo slavo svetovnega prvenstva. Dočim je namreč nemška umetnost, opojena po zmagah ogromnih urrnad zjedinjene Germauije, zagledala se v bizantinizujoči militarizem, italijanska umetnost pa, izgrešivša sled preHlavue prednice svoje v klasičnem veku „del cinque cento", zagazila v odurni svoj verizem, postavila se je moderna francoska umetnost, zlasti slikarstvo, probudivši se iz somračnih halucinacij srednjeveškega misticizma, na osvetljeno torišče naravnega rejalizma, kateremu je nalog: predstavljati zemeljsko istinitost v oblaženi, idejalizovani podobi. Kaj čudo, da je mladi, življenjaveseli naš slikar, prišedši iz-mej vedrogledih Helencev, tam v sijajnem Parizu, v druščini jovijalnih umetnikov, otresel se vseh onih konvencionalnih šablon v slikarstvu, katere so se ga bile prijele na Dunajski akademiji za Rahlovegu ravnateljstvovanja. V kratkem časi prisvojil si je način svobodnega, jasnega in povse legdtnega slikanja rejalistne šole francoske. In bil je ukaželjni naš slikar v tej dobi jako maren in plodovit! Takoj po svojem prihodu v Pariz je izdeloval s Hvnaiaom dekorativne slike na platno za češko „Narodno divadlo", izmej katerih je znamenita posebno prekrasna „Pomlud" v kraljevskem budoarji, katero je izvršil Jurij Šubić sam. Idrija: K imenitnemu, za vse Slovenstvo velepomenljivemu prazniku kliče: Srčen Na zdar! Mesto Idrija. Idrija: Na shodu zbrani državnozborski volilci v Idriji kličejo novemu Celjskemu Sokolu: Živio! Idrija: Volilci. Vzleti krepkih perut v višave, Brani pravice matere Slave! Idrijska Čitalnica. Kamnik: Najmlajši „Sokol"! Dvigni se, leti in vzbujaj narod naš! Lira. Kamn i k: Živel najmlajši Sokol Celjski. Vsem pri Vaši slavnosti zbranim Sokolom kličemo srdačni Na Zdar in Živeli! Složimo se in z zjedi njenimi močmi borimo se proti vsemu, kar nam je nasprotnega. Ne udajmo se in ostanimo složni v borbi za obstanek milega nam naroda slovenskega. V boj za slobodo zlato! V. Legat z rodbino iz Celovca, Frančišek Zad-nikar, Tinica Zadnikar-jeva, Jakob Hočevar, Ivan Valenčič. Kamnik: Kvišku razpni krila svoja, bistrim okom meje naše čuvaj! Dereani, Podboj, Novak, Barle, Sadnikar. Kanal: Razprostri peruti vrli „Sokol", ter pozorno pazi z bistrim sokolskim očesom ob bregovih Savinje na zagrizene nam nasprotnike milega nam naroda ! V duhu radujem se z Vami ter Vam kličem presrčni bratski: Na zdar! Josip Honig, ud „Goriškega Sokola". K r a n j : Le dvigaj ponosno Ti danes se v zrak! Pri izletu že prvem se trese sovrag! Narodna čitalnica v Kranji. Kranj: Naudušeno pozdravljamo Te, vrli „Sokol"! Živi, cveti i rasti v blagor domovini našej ! Bralno društvo. Kranj: Odhajajoči v Tržič kličemo: Dve nem-čurski trdnjavi padata isti dan pod krepko roko hrabrih in za sveto narodno stvar naudušenih boril-cev. Živeli soborilci! Metod in Ciril Pire, Drukar, Vilfan, Kušar. Lesce: Da si svež in zdrav, dični „Sokol", buditelj spavajočega narodnega čuta in krepki prvo-boritelj slovenske zavednosti! Rodbini Petričičeva in Vel kovrhova. Lesce: Naj Ti bode naloga, kakor solnce z blagodejno, čudotvorno svetlobo razdeliti oblake, ki krijejo še tu in tam nebo na slovanskem Jugo-štajerskem. Ante Truden iz Trsta. Le sc e: Živi, rasi, procvitaj krasno, „Sokol" proti tujstvu narodni jez! Tebe zatrl ne bode nikdo, Kajti snovala Te sloge je vez. Kmetje izpod Stola. Ljubljana: Pogum in vstrajnost premaguje vse. Vrlo naprej do končne zmage. Na zdar! čitalnica Ljubljanska. Ljubljana: Krepost telesa, čilost duha, domoljubje ! Živio! Miza pri Frlinci. — Dovršivši te slike, pomagal jo slavnemu slikarju češkemu, Vaclavu Brožiku, pri izdelovanji kolosalne njegove slike „Jan Hus". — V isti dobi se je bil seznanil v Parizu tudi z ogrskim slikarjem Miha-Ijem Munkaczy-jem, kateri mu je poveril več svojih naročil. Pri veliki njegovi sliki „ Kristus pred Pilatom" je sodeloval ves čas njenega postanka. Tudi je napravil več kopij po slikah tega naglo zašlo ve-lega Ogra. — Vrhu tega je naslikal mnogo po drugih privatnih naročilih. Charles Sedelmayer, jeden izmej prvih umetniških kupcev in veledušni podpi-ratelj v Parizu živečih slikarjev avstrijskih, kateri prireja peri jodne razstave njihovih proizvodov, naročal je pri Juriju Šubiću razna dela, mej katerimi sta bili dve kopiji po Murillu za španjsko kraljico. — Leta 1883. je dovršil samostojno sliko „Skupni zajutrk", kateri predstavlja mlado gospodično, pi-tajočo papigo s sladkorjem. To sliko je kupil Du-najčan \Veiss. Istega leta je razstavil naš rojak v Pariškem ,Salonu" svojo žanrsko sliko „Avant la chasse" (pred lovom). Slika predočuje kmeta iz Normandije, kateri, pripravljajoč so na lov. preiskuje svojo puško, in sicer stoječ v sobi pred odprtimi vrati, skoz kat< ra sije solnce v sobo. To isliko je umetnik izdelal na počitnicah v graščini miidame Deriver. Vrednost slike moremo presoditi Ljubljana: Srce zvesto ohrani narodu; krepko brani orožjem ga svojim ; ljubi slobodo zlato. Na zdar! Raduje se z vami v duhu. Ferko Krsnik. Ljubljana: Probujaj, naudnšuj in neumorno deluj, da spraviš Slovenca na dan. Knifič, Milavc, Žvvsk', Ni-grin, Dermota. Ljubljana: Narod s takimi močmi, kakor je danes zbran ob bistri Savinji, ne zamre nikdar. Vrlemu „Sokolu" in drugim rodoljubom kličeva trikratni gromoviti Živio! Olifčič, Vidmar. Ljubljana: Krepko dvigaj zastavo, jednako bratom svojim, narodu vedno v ponos in slavo. Na zdar! Ivan Ogorelec. Ljubljana: Zadržan; mnogo zabave! Na zdar! Vidmar. Ljutomer: Bodi čvrst in krepek mladi „Sokol"! Živeli vsi udeleženci! Ljutomerska Čitalnica. Maribor: Bodite čvrsti in jaki, kakor bistri sokoli v sinjem zraku, razširjajte moč telesno in dušno po vsej milej domovini slovenski, bodite nam ščit jeklen proti vsem nevarnostim. Stotera Vam slava! Slovenci Mariborski. Maribor: Srčni pozdrav in nazdar kličeta Ivan Majciger, Hinko Sever. Metlika: Rodila majka junaka, živel „Sokol Celjski"! Živeli mu kumovi Slovenski i Hrvatski Sokoli. Slava odboru! Čitalnica Metliška. Novomesto: Pod praporjem „ Celjskega Sokola" naj se zopet vname zavest tudi v srcih nam že odtujenih. Na zdar! Novomeški Sokolci. Novomesto: Dvigaj ponosno od tal se domačih kvišku novi „Sokol", bistrim očesom čuvaj, kar je našega. Čitalnica Novomeška. Novomesto: Varuj „Sokol Celjski" bistrim okom naroda pravice ter deluj neustrašeno v naroda korist! Dolenjsko pevsko društvo. N ov om os to: Pogumno naprej, oj mladi Sokole! Savinje studene naj krepi Te val! Naj bistro oko sovražnike ohole Iztrebi iz Štajarja domačih tal. Bralno društvo Kostanjevsko. Novomesto: Vsem zbranim bratom Sokolom in častilcem najmlajšega društva, kličemo gromoviti trikratni: Živeli! Živela Slovenija! Bahar, Okom, So nc, Simonič" Novomesto: Tebi novemu branitelju slovenske narodnosti v zeleni Štajerski in vsem zbranim Sokolom kličem sokolski Na zdar! Pozdrav Ljubljanskim Slavcem. Ignacij Valentinčič. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje oziture svetnikovega konja, ki je povsem različna od one, v kateri se ta žival obično predstavlja na jednakih podobah. Po dovršenji imenovane slike poslovil se je Jurij Žubič od predragih svojcev ter se vrnil z nova v Pariz. Koliko in kaj je naslikal ondu v isti dobi, ni nam znano; kajti večina slikarskega dela njegovega raztresla se je, žal! širom sveta pod imenom tujih umetnikov, katerim je s čudodelnim svojim kistom poveličeval slavo . . . Nov, velevažen ter odločujoč odstavek samostojnega delovanja Šubičevega pa se je pričel z dekorativnimi slikami, katere jo 1. 1884. deželni odbor kranjski naročil pri njem za novo vzgrajeni Ljubljanski muzej. Tu je za plafond muzejskega stolbišča naslikal četiri alegorične podobe, iu sicer: prirodopisje, umetnost, zgodovino in stariustvo. V teh četirih alegorijah je slikar simbolizoval vse v muzeji zastopane stroke. Prirodopisje je utelesil v vitki, bujnoživotni deklici, leteči brzih korakov iz Priloga „SlovenskemnINarodn" St. 213 17. septembra 1890. Sprva bo skušali krivdo zvruiti na Slovane, ko pa li Slo, pa nekatera liberalna glasila mulce, druga pa obirajo vlado, da je dovolila slovanske slavnosti v nemških mestih. Chluuieckega glasilo izraža nado, da vlada v bodoče ne bode več dovolievala tacih slavnostij. Zaradi nemških surovežev naj bi torej se kratile ustavne pruvice Slovanom Italijanska šola v Trava v JJalmaclji. Zaradi italijanske šole v Travu v Dalmaciji je že dolgo razpor mej dalmatinskim deželnim zborom in vlado. Deželni zbor že več let ni hotel do voliti denarja za to šolo, vlada je pa vselej proglasila deželnozborski Bklep za nezakonit in denar za šolo Be je dobil. Sedaj je pa menda tudi vlada prišla do prepričanja, da je ta šola nepotrebna in je baje že sklenila, odpraviti jo. % iiiiiij« dr/ave. Bolgarsko vprašanje. Bivši ruski diplomat Tatiščev že dolgo po raznih listih zagovarja bolgarskega ministerskega predsednika Stambulova. V zadnji številki »Ruskega Vjestnika" priobčil je članek, v katerem pravi, da je naravnost nerazumljivo, da nekaterniki še veduo mislijo, da drugače ni mogoče sporazumljeoje z Rusije, nego da se odstrani Stambulov. Tatiščev misli, da se utegne v Bolgariji mišljenje prevrniti Rusiji v korist. V Belemgradu je pa izšla brošura z naslovom „Bolgarska kriza". Ta brošura je pisana v bolgarščini in jo je pisal Paničev Bozatožeuec Rizov. Pisatelj omenja, da so sedanje razmere največ zakrivili ruski zastopniki v Sonji z napačnim postopanjem. Ruski upliv se v Bolgariji da obnoviti samo tedaj če se bode pod njim mogla razvijati svoboda in samostojnost bolgarskega naroda. Rizov trdi, da so simpatije za Rusijo še veduo razširjene mej bolgarskim narodom; Bolgarija se pa iz sedanje stagnacije ne da rešiti drugače, nego da se odstranita princ Ferdinand in Stambulov. On ne veruje, da bi Rusija Bolgatijo potrebovala le za sredstvo, da postane sama zapovedovalka na Črnem morji. To brošuro, ki ima bolj agitacijski značaj, bodo seveda Stambulova nasprotniki skušali razširiti po Bolgariji. Občna volilna praviea. Kongres zastopnikov vseh delavskih društev, ki se bode posvetoval, kako bi se dala doseči občna volilna pravica, sešel se je v nedeljo v Bruselji. Zastopanih je 400 društev s 500 odposlanci. Prvi dan se je kongres jednoglasno izrekel za občno volilno pravico. Ustaja v Tesiniu Zvezni sovet je imenoval profesorja Sehnei-derja v Curihu za izreduega sodca v kantonu te-sinBkem. Oospod profesor je že prisegel. Ker je zvezni sovet sklenil, da se začne kazensko postopanje proti osebam, ki so se pregrešile proti švicarskemu kazenskemu zakonu, pojdeta zvezni pravd nik in preiskovalni eodec v Tesin. Začasno bode vso upravo vodil komisar zveznega soveta Velika težava je, kako dobiti jezika veščih pomožnih uradnikov. Tesincev komisar ne more potrebovati, ker bi bili pristranski. Vojaki so baje že napravili red. Ko bi nastali novi neredi, pošlje zvezni sovet v Tesin še polk konjice. Oseba, ki je ustrelila Ros sija, je ubežala v Ralijo in jo najbrž italijanska oblastva ne bodo izročila, ker tukaj gre za politično zločinstvo. Trski agitator Miha J>avitt snuje nov list. Njegov list bode zagovarjal avtonomijo Irske in pa pravice delavcev. Potegoval se bode za osemurni delavnik, za pravičnejšo razde- sinjega ozadja proti gledalcu. Z levo roko objemlje veliko knjigo z napisom „Natura", ob kateri se jej vije palmova veja, v desnici pa drži šopek svežih cvetlic, katere si je uplela tudi v lovorjev venec na glavi. Umetnost je predstavil v uzorni ženski z razprostrtimi perutmi in kvišku obrnjenim obličjem. Nad glavo ae jej blesti zvezda modrosti. V levi roki ima liro, atribut poezije, v visoko povzdigujem desnici pa lovorjev venec. Zgodovino nam predočuje mlado žensko bitje z belimi, daleč vsaksebi razprostrtimi perutnicami, katera je vznašajo od gledalca proč v daljne neznane kraje, od koder motri, obrnjena z obličjem nazaj, dogodke preteklosti ter je zapisuje v veliko svojo knjigo. Stari natvo naposled 8e nam pojavlja zopet v naravni, brezperutni deklici. Stoječa v stegnjenj postavi po konci, z navzdol obrnjenim obličjem, drži v desnici grško amforo, v povzdignjeni levici pa egiptovski idol. Ob njej sedeč genij prebira ožoltele pergamente . . . Te četiri Šubićeve slike so pravi biser domače umetnosti, katere smelo pokažemo tujcu, rekše ponosno: To je našel To nam je potrdil tudi mero daven mož strokovnjak! Na svojem potovanji skoz Ljubljano ogledal si je to četvorico muzejskih slik sloveči Dunajski slikar, profesor Fran pl. Pau-ainger ter izrekel o njihovem stvaritelju ves zavzet: „Dieaer Manu hat eiue grosse Zukunft!" litev proizvodov dela, da ae skrajša doba parlamentu na tri leta in se uvedu dijete, da bodo tudi revnejši ljudje mogli biti poslanci. Njive, travuiki, rudniki, gozdi, železnice in ribištvo vse to mora biti narodovo. Glavna točka njegovega programa je pa, da delavca more zastopati le delavec v posta-vodajnih zastopih. Program novemu listu se bode torej precej ujemal s programi druzih socijalno-demokratičnih listov. Srednjeameriške »adcve. Izvolitev generala Ezete predsednikom san-salvadorskim je vzbudila ut-voljo v druzih srednjeameriških drŽavah. Mej Sunsalvadororn in Nicoraguo utegne baje priti celo do vojne. Z izvolitvijo generalovo se je pa vsekako za nekaj časa zavlekla osnova srednjeameriške zveze. Ezeta je nasprotnik takej svezi in hoče, da Sansalvador ostane popol-polnoma samostojen. Dopisi. Iz Novega mcsla 13. septembra. [Izv. dop.] Pri gradenji nove ceste okolu kapiteljskega hriba, zadeli so tikoma za Novomeškim pokopališčem na njivi gospoda FI Škaberneta na rimske grobove. G. A. G u s t i u u gre zasluga, da imenitne najdbe neso delavci, oziroma podjetniki vaadaličuo uničili, marveč natanko zasledovali, ter preiskavati začeli. Ko se je gospod A. Guštin prepričal, da je grobov veliko, da je prostor, na katerem se nahajajo, staro rimsko pokopališče, s katerega se utegne marsikaj prezanimivega izkopati, brzojavil je v Ljubljano in g. Schulz prišel je semkaj, da po odstranitvi jako neuljudnega, ali bolje, kar naravnost surovega nasprotovanja podjetnika odkopuje ter preiskuje zdaj grobišče. Našel je že precej zanimivih predmetov posebno dosti pepelnih vrčev (Šaric), mej njimi jedno stekleno, ozaljšano s stekleno slikarijo. Takega vrča dozdaj baje še nikjer neso našli, zato bode torej kaj dobro došel veliki zbirki raznih pepelnih vrčev, v deželnem muzeji v Uudoliiiiuinu. Po presodbi gospoda Schulza mora tukajšnje rimsko grobišče biti jako obširno. Preiskal bode torej ne le prostor, kjer pojde nova cesta, marveč tudi sosedne njive. To storil bode pa pač še le bodočo spomlad. Od liolpe 12. septembra. [Izv. dop.] Dne 11. septembra sestali so 86 učitelji in učiteljice črnomeljskega okraja k uradnemu zborovanju. Ob 9. uri pričela se je konferenca, h kateri je prišel tudi vodja glavarstva g. dr. Franc Hinterlechner, dva duhovna gg. kateheta; navzoče pa je bilo vse učitelJBtvo razen jednega nadučitelja, ki je bolan. Predsednik g. Jeršinovic otvori zborovanje, potem pa, kakor je običajno poroča, omenjajoč vse važneje dogodke. Poročilo gosp. nadzornika bilo je jako natančno in obširno, taka poročila imajo tudi v istini peda-gogično vrednost, kajti tu izve učitelj v obče, kaj je dobro dovršil in kje bi se dalo še boljše učiniti. Z vspehi se Bine učiteljstvo v obče ponašati. Sol v črnomeljskem okraji je 21; 19 javnih, 1 exku-rendna, 1 privatna; učiteljskih služeb 33, iu sicer 3 nadučiteljskih, 25 učiteljskih, izmej zadnjih so bile tri nenameščene. Za šolo ugodnih otrok je 5305, obiskajočih 4780, torej jih 625 radi oddaljenosti, slabotuosti ne obiskuje. O določitvi in razdelitvi učne tvarine iz realij so vsi poročevalci prav nadrobno poročali, radi obširnega gradiva bode stalni odbor pretresal te referate, izdelal načrt ter ga doposlal učiteljatvu — da ga prouči iu bodoča konferenca bode še le konečno ukrepila v tem važnem predmetu. Poročilo ob okrajni knjižnici odobri se in iz volijo se per acclamationem v odbor gg.: Setina, Perko in StefančiČ; v stalni odbor: Setina, Bartelj, Šest iu Barle; kot zastopnik v c. kr. okrajui šolski svet izvoljen je mesto v Leapovce odšlega uad-učitelja g. J. Rupnika g. Šest. Konferenca ukrepi tudi jednoglasno poslati prošnjo na visoki deželni zbor kranjski, d«) bi se zakon o zboljšanji učiteljskih plač, predrugačen predložil na Najvišje mesto v potr je nje, da bi z letom 18U1 bila vender ta stvar že uravnana. Vso obravnave vršile so se v redu, strokovno in s trikratnim „živio 1" na presvetlega vladarja sklene gosp. uadzornik zborovanje. Pri skupnem obedu, pri katerem je v imenu mesta Črnomelj pozdravil učiteljstvo vrli župan g. Fran Šusteršič, pelo se je in tudi napitnic ni inankaio, mej katerimi je bila z največjim naudu-šeujeni vsprejeta napituica na presvetlega cesarja. Bilo je še druzih napitnic, krepkih iu jedr-nutih govorov, kakor je sploh slovensku navada. Da končam, moram reči: 11. dan septembra imeli smo učitelji lep dan; mnogo smo izvedeli, kar nam bode v basen pri pouku, poživili in ojačili pa Brno se zopet duševno za bodoča dela; prijateljske vezi do se ojačile in veseli ter povse zadovoljni razšli smo se na Bvoja mesta. Na svidenje! S lMvkc 15. Beptembra. [Izv. dopis.] Pred kratkim sem Vam poročal, da je v Kleaiku strela vdarila v neko hišo, tri osebe omamila in hišo užgala. Žal, bila je to le predigra. V petek 12. septembra ob l1/,. uri zjutraj, ko je vse mirno spalo, nastal je, Bog vedi kako, zopet ogenj v tej vasi. Hipoma bo bila v ognji 4 gospodarska poslopja in dve hiši. Netila dovolj! saj so imeli ubogi ljudje po večjem že vse poljske pridelke pod streho. Samo Blame in seua zgorelo je nad 2000 stotov. Kje so vozovi in drugo orodje? Vse je pogoltnil zdivjani element! Da, — še pridnim bučelicam ni prizanesel. Vaa, nad 50 hiš broječa vas bila bi zgubljena, ž njo pa še vas Trnje, da ni prišla hitro poinoč od drugod. V tej sili prihiteli so prvi na pomoč delavci narodne tvidke „Medica- Križaj % na čelu jim poslednja dva gospoda iz Št. Petra. Pripeljali ao b seboj dve brizgalni in mnogo gasilnega orodja. Pogumno so pričeli nevarno delo. Na to prihiteli so ljudje iz sosednih vasi. Posebno odlikovale bo ae Trnjska dekleta z neumornim donašanjem vode. Kmalu na to zaslišimo tolažilni glas prostovoljnih gasilcev vrlih Zagorjanov in Postojinčanov. Vse je delalo, in posrečilo ae je, ogenj omejiti na prej omenjena poslopja. Častno imam omeniti Št. Peterskega kovača Junca, ki je k vratolomno drznostjo pomagal po zidovji in gorečih strehah. Pri vBej nesreči je še ta, da nekateri pogo-relci neso kar nič zavarovani. Pri lanski slabi letini in splošni bedi zamudili so nekateri celo zavarovalnino plačati. To je hudo, Čez vse hudo! Da bi nesrečnim pogorelcem Bog naklonil mnogo mnogo usmiljenih rok, potem bi lehko zaklicali Schillerjeve besede: „Vbo ogonj mu jo vzel, In vendar je vesel: On šteje glavo svojih dragih — Iu glej 1 no manjku nihče vsili" . J. »Glasbeni Matici" o pričetku šolskega leta. S arčnim veseljem in istinitim zadoščenjem zasleduje vsak rodoljub mirni razvoj in vender dični procvit narodnih učilišč, katera bo nam najboljši porok za obstoj rodu našega in njegovih svetih idej. Upliv učilišč na bodočnost posameznikovo in po nji na skupnost je nepregleden — tega si je vsakdo svest, kakor tudi istine, da pri vzgoji nima pesen najmanjšega deleža. Da, baš nasprotno nam kaže vsakdanje življenje, da ima posebno glasba velik upliv na individualnost posam-nikovo, in da budi ona v tujini bivajočega rodoljuba najbolj k ljubezni do rodu svojega, ker mu vzbuja najživejše spomine o domu njegovem. Radi tega tudi glasbeni zavodi nimajo najmanjše naloge pri razvoju narodovem in treba je, da spoznavajo imenitno svojo ulogo v narodovem življenji in jo po moči izvajajo. Tem zahtevam ugoditi ni lahko iu vender mi sigurno vsakdo rad prizna, da smo Slovenci v ugodnem položaji glede glasbene šole: „Glasbena Maticu" je v kratkem obstanku svojem pokazala, da jej je v istini nalogu sveta privesti slovenski svet do prave glaabene naobrazbe in do popoluega apoznauja pesni slovanske. Če primerjamo razmere ob zasnovi društva in šole z razmerami današnjimi moramo priznati, da je deloval prvi in jedini naš glasbeni zavod vstrajno v prid in ponos rodu našega. Posebno v zadnjih letih, odkar ao društva gmotne razmere ugodnejše, — opažamo neutrudno delovanje v razvoji šole, in pravcato tekmovanje z inimi glasbenimi zavodi in to osobito glede glasbene šole, kojo hoče društvo dovesti do one višine, na kateri so najboljše glasbene šole inostrauske. Če se ni toliko čulo o nji, je bilo temu pač uzrok, da v nas ni toliko reklame, kot v inozemstvu, — in ker tiho delovanje zavodom najbolj koristi, kar je uvidno že iz blagonaklonjenja dariteljev, bodi si države, bodi si druzih. Vlada naklonila je letos poleg navadne letne nagrade še 300 goldinarjev za nakup glasbenih instrumentov. To je pač dokaza dovolj, da i vlada priznava razvoj glasbene šole in uvužuje nje razvitek. Nadalje priča o odličnem delovanji šole tudi veliko število učencev, ki so že dovršili glasbeno šolo, in njej jedini zahvaljujejo svojo glasbeno naobrazbo. Da pa dospe glasbena šola do uzornega stališča, sklenil je odbor „Glazbene Matice" pridobiti za posamezne oddelke glasbene šole strokovnjake — koDBervatorinte. Posrečilo se je odboru poleg sedanjih učiteljev go spoda profesorja in vodje šole Gerbić-a, kojega učenci v samospevu dičijo ko:>servatorije na Dunaji in v Pragi — in gospoda Moserja našim učencem priljubljenega učitelja in občinstvu znanega umetnika na goslih, — pridobiti i strokovnjaka za glasovir, — doktoranda gosp. Hofmajstra, ki bo priporoča po izrednih spričalih in po osebnem izvestji strokovnjakov glasbe v Pragi. Društvo stopa, kakor se vidi dosledno in vstrajno po premišljenem osnovnem načrtu, in že sedanji uspehi kažejo, da je to prava pot. Dolžnost je vsacega posameznega rodoljuba, da bo kar na moč vnema za ta narodni zavod in pošilja deco svojo v šolo, v kateri veje pravi narodni duh, in katero prošinja zavest, da vodi gojence po jedino pravih potih do glasbene naobraženosti. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi treh sestavkov. 1. Zaradi dopisa iz Zagreba, v katerem je bil govor o Celjskih dogodkih. 2. Zaradi prve domače stvari, doslovno popnete iz „Obzora" z naslovom „N a uvažunje našim trgovcem". 3. Zaradi poziva gospodom učiteljem v političnem okraji mariborskem, ki ga nam je s Ptuja poslal odbor političnega društva „Pozor". Današnja številka ima dve strani priloge. — (Uredništvo lista „11 Diritto Croato*) brzojavlja nam, da je konfiskacija za dela tri članke, da zatorej druga izdaja ni mogoča. — (Shod slovenskih poslancev) bode v Ljubljani dne 2. oktobra. Deželni odbornik, cesarski svetnik g. M urnik razpošilja dotična vabila. Z veseljem pozdravljamo to vest, ter se nadejamo, da bode že toli zaželjeni in toli krat odloženi shod slovenskih poslancev rodil tudi obilega sadu na polji naše narodne politike. Bela Ljubljana pa bode ponosna, da bodo mogla pozdra viti v svojih zidovih toliko odličnih zastopnikov Slovenije. — (IzLvova) brzojavlja se Dunajskim listom: Z reskriptom obvestil je vojni minister deželni šolski svet, da vojuo miniBterstvo pri vspre-jeinanji v vojaška učilišča opaža, da kažejo učenci onih galiških ljudskih šol, kjer nemščina ni učni jezik, skrajno nevednost glede avstrijske državne zgodovine in zgodovine hiše II absburške. Vsled tega je deželni šolski svet voditeljem in učiteljem na ljudskih šolah dal ukor, spominjajoč jih na njih dolžnost L ker bi se sicer proti njim z vso strogostjo ravnalo. Kaj popolnoma jedna-cega čuli smo iz političnega okraja mariborskega, priobčili tudi včeraj poziv političnega društva „Pozor" v tej zadevi, a bili smo zaplenjeni. Zato o tem danes nečemo obširneje pisati, komentar napravi ai blagovoljni čitatelj sam. — (Sokolsko društvo „Pfemysl" v Opavi) uložilo jb pri deželni vladi šlezijski pritožbo, v katerej prosi, da se društvu da zadoščenje za insulte in sramotenja, s katerimi ae je obsipalo, društvo, gostje slavnostni in češka narodnost sploh od strani nemških pouličnakov. Uloga, katera sta podpisala starosta V i te tek in orodjar Filipek, navaja nadrobno vse dogodke in surove napade, ki so se vršili pri belem dnevu na slavnostni sprevod, ter navaja kot prve krivce mestnega tajnika S t o c k a, mestno policijo, ki ni atorila svoje dolžnosti in konečno župana Hauerja. Župan in policija ravnali so zoper naredbe dež. vlade, za to zahteva društvo strogo preiskavo, da ae do-žene, kdo je prouzročil surove izgrede. Dalje zahteva, naj se kaznujejo prouzročitelji neredov ter s tem da zadoščenje, skrbi pa naj se tudi za varnost oseb in imetka prebivalcev Opavakih. ČešLi prebivalci 0|>ave ne bodo se čutili varne, dokler se ne izroči skrb za javno varnost in za red državni policiji. Pritožba navaja 18 pojedinih 8lučajev, ter imenuje imena napadalcev in izgred-ii i In, v, mej katerimi nahajamo več mestnih odbornikov, nekatere mestne policaje (ki so deloma poskrili svoje številke), urednika lista „l'reie SchI. PrcsHo", nekatere uradnike in rokodelce. V vseh teh navedenih konkretnih slu- čajih bil je zakon teško rušen ter se zahteva kaz uovanje krivcev. Razburjenost, ki je nastala, je velika in se ne bode polegla, dokler se ne bode dalo zadoščenje pravici in užaljeni narodni časti čeških državljanov. Naprosi se deželna vlada, da blagovoli vzeti na znauje omenjena fakta ter jih naznaniti tudi državnemu pravduištvu, da postopa uradno proti izgrednikom. — (S e r e n a d a.) Pri predvčerajšnej poJokuici pel je čitaluiški zbor: „V e 11 a v a", „Struna m" iu „Slavski spev". Društvo „S I a v e c" pa je pelo „Glas domovinski", „Zvezdi" (solo g. Meden) in »Lahko noč". Oba zbora sta pela prav izborno in je petje privabilo mnogobrojno občinstvo. — (Pevski večeri.) Po sereuadi, ki so jo napravili čitaluiški pevci predvčeraj zvečer, zbrali so se v čitalnici, kjer se je po kratki debati sklenilo, da napravi pevski zbor v teku zimske dobe vsak mesec po jedeu pevski večer. Ta sklep utegue dobro-dejuo uplivati na živahueji razvitek društvenega življenja. — (Poročil) se je včeraj g. Matija Kump, c iu kr. stotnik v domačem 17. pešpolku z gospodično Marijanu Souvauovo, hčerjo tukajšnjega veletižca iu znanega rodoljuba g. Fr. Ks. Souvan a. — (Na vseučilišči v G rade i) otvori se za zimski tečaj 1890/91 stavbinska šola, katere doslej ni bilo. S tem |e tehnika postala popolna. — (Slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda) pri av. Jakobu v Trstu odprla se je danes zjutraj s Blovesuo sv. mašo. — (Deželnišolski svet štajerski) imenovat je g. Simona Viherja nad učiteljem v Vozenici, Antona Ogorelca učiteljem v Vur-bergu, Karolino Potočnik učiteljico v Brežicah. — (Gospa Lucija Podgornik;) soproga uredniku „Slovanskega Sveta" in poznata virtuvo-zinja na glasoviru, preselila se je iz Gorice v Trst. Od danes naprej sprejemala bode oglašanja za poduk na glasoviru. — („Zveza slovenskih po so j i 1 n ic." ^ Vabilo k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v sredo dne 8. oktobra t. 1. ob 11. uri pred-poludne v dvorani „Celjske Čitalnice"^ Dnevni red: 1. Poročilo predseduika o delovanji in stanji „Zveze". II Poročilo o letnem računu „Zveze." III. Pogovor o društvenem časniku „ZadrugaIV. Predrugačenje pravil „Zveze". V. Pogovor o davkarskih razmerah posojiluićnih. VI. Pogovor o obliki letnih račnnov posameznih posojilnic. VII. Razni predlogi. — (K občnemu zboru pošlje vsaka „Posojilnicau jednega ali več pooblaščencev; udeležiti občnih zborov se pa smejo tudi drugi zadružniki slovenskih „ Posojilnic", toda le pri posvetovanji, ne pa glasovanji.) — (Nova šolska knjiga) došla nam je danes. Naslov jej je: „S 1 o v e n i s c h e s K 1 e-mentarbuch fiir Mittelschuleu uud Lehrerbilduugsanstalten. Von Josef L e n d o v š e k, k. k. Professor ani Stattgymnasium in Villach. Preis 80 kr. Wien. Im Kaiserlich-ko-niglichen Schulbiicher-Verlag 1890. 228 st. Gospod pisatelj spisal je to knjigo z ozirom na naredbo naučnega ministerstva za uk in bogočastje z dne 9. maja 1886, izdauo povodom reorganizacije pou-čevauja slovenščine na državnih gimnazijah v Ce-lovci iu Beljaku. Knjiga razdeljena je tako, da je v prvem delu 60 beril, v drugem razlaganje prvih trideset vaj, v tretjem kratka slovnica, v četrtem nemško slovenski slovarček. Ta razdelitev ima posebno praktično vrednost in knjiga bode izredno dobro služila pri poučevanji slovenščine na takozvanih pripravljalnih tečajih. Sploh pa bode dobro došla vsacemu, kdor se hoče učiti slovenščine. Zaradi tega gre marljivemu gospodu pisatelju vse priznanje. — (Predvčerajšnji „čefipljevisemenj") bil je prav dobro obiskan, prišli so na semenj kmetje in kupčevalci iz vseh krajev. Trgovina bila je jako živa Na živinsko sejmišče prignalo se je 1156 glav (702 konj in volov, 400 krav, 54 telet.) Jako dobra bila je kupčija s kravami, voli in žrebeti, slabeja pa s konji. Na sejmišče postavljena lepa žrebeta bila so dokaz, kako lepo v nas napreduje konjoreja. S suhimi kožami bilo je mnogo prometa, ker je došlo veliko kupcev s Štajerskega in Koroškega. — (V Pulji) spustili bodo dne 25. t. m. novo oklopnico „Cesarica Elizabeta" slovesno v morje. Ta ladiju je popolnoma jednaka oklopnici „ Cesar Fran Josip I.", ki se je lani v maji spustila v morje. Dolga je 108.7 m, široka 14.8 m, deplacement na konstrukcijski ponicajoči črti 4060 ton. Glavno orožje te oklopnice bodeta dva kanona po 27 ton, katerih jeklene granate bodo tehtale po 215 kilogramov. Razven teb je na tej ladij i še šest Krupovih manjših kanonov in 11 gostostrelk. Oklop-nica „Cesarica Elizabeta", ki bodo električno razsvetljena je tudi sicer v vsakem oziru izborno preskrbljena, na njej je vsega v kupe 38 samostalnih parnih strojev iu 79 parnih cilindrov in raznih druzih pripomočkov za vse potrebe. Lepi tej oklopnici, katera se bode v vojni uporabljala zlasti proti tor-pedovkam, kumovala bode najvojvodinja Marija Valerija. — (V Ameriko) odšla je z Notranjskega iz okraja postojinBkega v zadnjih treh tednih zopet do 300 oseb. Mej njimi bilo je 140 tacih, ki še neso zadostili svoji vojaški dolžnosti in so brez potnih listov preko Vidma ubežali v Ameriko. V Korminu so jih baje osmero prijeli. — (Mehanična umetna razstava) M. Gierkeja v Lattermanovem drevoredu vredna je, da se pogleda. Posebno zanimive so razne skupine tičev, ki popevajo po naravi. Viditi pa so še razne druge prav lepe stvari. Odprto je vsaki dan od 9. ure zjutraj pa do 9. ure zvečer. Več v inseratu. — (Tržaško podporno inbralno društvo) vabi k izrednemu občnemu zboru kateri bode dne 28. septembra t. 1 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih (v. Caserma št. 13.) Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje in po-trjenje popravkov in dostavkov k nekaterim točkam društvenih pravil, katere je c. kr. ministerstvo z odlokom dne 3. septembra t. 1. št. 6579 potrdilo. 3. Posamični predlogi. — (Naznanja se Vam ob jednem, da bode dne 5. oktobra t. 1. v prostorih „Hotel Europa" veselica v proslavo desetletnega društvenega obstanka.) — (K statistiki šolstva.) Na podlagi ljudskega številjenja leta 1880. živi na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem poleg 794.881 + 29.392 + 12.479 + 241.585 vkupe torej 1,078.297 Nemcev; Slovencev: 388.419 + 447.366+169.124+102.252, vkupe torej 1,107.161,' namreč 28.864 Slovencev več, nego Nemcev. Za Nemce obstoji v Gradci na Štajerskem popolno nemško vseučilišče; Slovenci nemajo nobenega. Istotako imajo Nemci višjo tehniško šolo, a Slovenci nič. Gimnazij imajo Nemci v rečenih deželah 14, Slovenci nobenega, samo v Ljubljani sta dve utrakvistiški gimnaziji, t. j. nemškoslovenski. Realk imajo v rečenih štirih deželah Nemci 8, a Slovenci ne jedne. Kakšne važnosti so za narodno vzgojo učiteljišča, ni nam treba pojasnjevati. Teh imajo Nemci v rečenih deželah 3, v tem ko se Slovenci morajo zadovoljiti z 2 utrakvistiškima nemško-slovenskima in z 1 nemško-sloveusko-Iaško-h rvatskim učiteljiščem. Taka je izpeljava § 19. drž. osn. zakonov v deželah, obljudenih po Slovencih. Kakšno čudo pač, da ni mogel slovenski narod napredovati pri jednacih okolščinah v znanji in omiki kakor Nemci, katerim nikdo ne dela ovir, da .uživajo blagoslov materinega jezika.0 Žalibog, da dandanes nemški liberalci zmatrajo ta užitek kot svoj pri vilegij tako, da koj razbobnajo kot krivico in teptanje Nemcev, ako se jednak blagoslov podeli tudi Slovencem Slovenci so v tem oziru jednaki Čehom. Kako bo tlačijo Nemci, kojim nikdo ne krivi lasu, dokaz je Bukovina. Izmej ondašnjih 568.458 duš živi tamkaj uradno naštetih 108.820 Nemcev, torej deseti del Slovanov v spominanih deželah. Za to peščico Nemcev vzdržuje se 1 državno vseučilišče (s 3 st ulicami: teologiško, pravno iu modroslovno), poleg tega so tri gimnazije, 2 realki, 1 učiteljska pripravnica za učitelje in 1 za učiteljice ; 239.690 Rusinov nemajo nijedne narodne šole. Jednako se godi Rumunom. „ Edinost*. — (Desetletnico obstanka svojega] proslavljalo bode „P od p orno in bralno društvo" v Trstu z veselico, katero bede priredilo dne 5. oktobra t. 1. v prostorih „Hotel Europa". Sodeloval bode tamburaški zbor tržaški, dramatični odsek in pevski zbor. — (Frankovanje tovornopoštnih p o-š i 1 j a t e v in denarnih piaem s poštnimi znamkami.) Ker se je uvelo frankovanje tovorno poštnih pošiljatev in denarnih pisem s poštnimi znamkami, je potrebno, da priobčimo nekatere navode, kako naj občinstvo frankuje take pošiljatve, Za tovorne pošiljatve je pristojbine v prvem pojasu do 500 gramov 12 kr., do 6 kilogramov 15 kr., čez 5 kilogramov za vsak kilogram 3 kr. več. Če je povedana vrednost, plača se poleg navedene pristojbine Še do 50 gld. vrednost 3 kr., do 300 gld. 6, do 600 gld. 12 kr., potem pa od vsacih 150 gld. po 3 kr. Za večje daljave znaša znižana pristojbina v kraje našega cesarstva do 500 gramov 24 kr., do 5 kilogramov 30. kr., v Nemčijo pa do 5 kilogramov 30 kr. Od denarnih pisem plača se v prvem pojasu do 50 gld. 15 kr , do 300 gld. 18 kr., do 400 gld. 21, do 600 gld 24, potem pa za vsacih 150 gld. po 3 kr. več. Pristojbine za denarna pisma na večje daljave je pa do 50 gld. 27 kr., do 300 gld. 30 kr., do 450 gld. 33 kr., do 600 gld. 36, potem pa od vsacih 150 gM. 3 kr. več. V Nemčijo najmenj 30 kr. Za frunkovanje rabiti imajo se kolikor je moč marke visoke vrednosti, da ni treba rabiti več mark. Če se mora rabiti več mark, pusti naj se mej njimi prostora za pol marke na široko. V prvi pojas spada vsa Kranjska izimši Jesenice ob Savi, Staritrg in Vinica. Na Koroškem spadajo v prvi pojas: Annenheim, Arije, Bernica, Bistrica pri Pulstu, Bistrica v Rožni dO' lini, Blatograd, Celovec, Dobrla ves, Ettendorf, Galicija, Glanegg, Gorenje Jezero, Gorenja Trata, Gospa sveta, Grabštajn, Grebenj, Gumern, GuŠtunj, Himmelberg, Kodišče, Klobasnica, Koberca, Kotle, Kriva Vrba, Labod, Malestiče, Mizice, Na Sali, Osoje, Plajberk, Pliberk, Podklošter, Podravlje, Poreče, Prevali, Pustrica, Rajbl, Rekarja ves, Roje, Rožek, Ruda, Sinčaves, Sveta Marjeta, Šent Mihael, Šent Pavel, Škofji dvor, Trg, Vobre, Gorenje Bo-rovlje, Gorenje Fužine, Železna Kaplja, Žr^le; na Primorskem: Ajdovščina, Ajello, Barkovlje, Bazovica, Bergouja, Biljaua, Boršt, Bovec, Campolango, Chiarbala superiore, Cirkno, Čepovan, Černica, Črnikal, Dekani, Divača, Dolegna, Dolina, Dornberg, Devin, Dutovlje, Fara, Fiumicello, Gorica, Gradiška, Grahovo, Gr/gnano, Jelšane, Kanal, Kobarid, Komen, Kormin, Lokve, Koper, Kostaajevica, Kvišku, Log, Mali Lošinj, Mariano, Materija, Medea, Milje, Mimo, Nabrežina, Občina, Pavnian, Pieris, Podgrad. Pod-melec, Prosek, Renče, Rifenberk, Ročinj, Romans, Ilonke, Samarija, Serpenica, Skedenj, Sežana, S. Lo-renzo di Mossa, Soča, Solkan, Sv. Danijel, Sv. Lucija, Šent Peter pri Gorici, Šenpas, Tolmin, Trnovo pri Gorici, Trst, Tržič, Vlila* Vicentina, Villeose, Volče, Zagrad, Žuvlje; na Štajerskem: Braslovče, Brežice, Celje, Ivnica, Brezje, Gomilsko, Gornjigrad, Griže pri Celji, Hrastnik, Jurklošter, Kozje, Laški trg, Ljubno na Dolenjem Štajerskem, Loka pri Z.-danemmostu, Loka pri Žusemu, Luče, Marnbreg, Meža, Mislinje, Na Muti, Dobrna, Oberhaag, Pil -stajn, Planina, Podčetrtek, Podplat, Podveda, Polzela, Prišteva, Rajheuburg, Rečica, Ribnica. Rimske toplice, Rogatec, Sevnica, Sloveujigradec, St. Ožbalt pri Ivnici, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Pater pod sv. gorami, Sv. Peter v Savinjski dolini, Štnarije pri Jelšah, Šmartin pri Gornjem gradu, Soštauj, Štore, Trbovlje, Velenje, Videm, Vitanje, Vojnik, Vozenica, Vransko, Vuhred, Zidanimost, Žalec; na Hrvatskem: Čubar, Ge-rovo, Kalje. Plešce, Prezid. — (Dober s po m i u.) Lansko spomlad je g. dekan Semiški kupil i ravo v Metliki. Od Metlike do Semiča hoda je 2 uri in pol. Pri novem lastniku se jej je prav dobro godilo, pri vsem tem zgine neko noč iz Semiča in prikaže se rano v jutro pred vrati prejšnjega svojega hleva. Ta krava je vsekako vredna te notice! — (Premiranje konj v Št. Jerneji) bila je preteklo soboto in privabilo obilo posestnikov konj in druzega občinstva. V komisijonu bili so gg.: major Wild, Josip Friderik Seunig, gra-ščak na Bokalcih, kmetijske družbe podpredsednik in Josip Lenarčič. Vsega vkupe prignalo se je 59 kobil in žrebet in so premije dobili: Za kobile z žrebeti: Ivan Vrtačič iz Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja 25 gld., Fran Gregorčič iz Rakovnika in Ivan Globevnik iz Škocijana po 20 gld., Fran Fabijan iz Dolenjega Gradišča 15 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja, Ivan Strh z Malenic in Peter Krhin iz Gradišča srebrne državne svetinje. Za mlade kobile: Fran Gorenjec z Malenic 30 gld., Ivan Stiojin iz Ostroga 20 gld., Ivan Krhin iz Gradišča 15 gld., Ivan Grm iz Ško-cijana in Valentin Paneš iz Smetnika vsak srebrno državno svetinjo. Za žrebeta: Anton Straus iz Kostanjevice, Matija Kerin iz Velikega Podloga, Ivan Globočnik z Dobrave, Ivan Štih z Malenic, Ivan Strojin iz Ostroga in Ivan Barbarič iz Čadreža p j 10 gold., Ivan Globočnik z Dobrave in Ivan Dvornik iz Krške vasi vsak srebrno svetinjo. — Popoludne bila je dirka. Državno darilo (10U gold.) dobil je g. Gabrijel Jelovšek z Vrhnike, ki je kilometer predirjal je v 3 minutah .57 sek. Drugo darilo dobil je Ivan Dvornik iz Krškevasi, tretje Anton Šmid, kapelan v Št. Jerneji. Telegrami „Slovenskomu Narod«". Lisabona 15. septembra. Včeraj prouzročila republičanska stranka v Coimbri izgrede. Množica je klicala: Proč s kraljem! Živela republika! Vojaki razgnali z bajoneti množico. Dvajset oseb deloma teško, deloma lahko ranjenih. Dunaj 16. septembra. Grof Kalnokv odpelje se danes zvečer v Bogumin (Oderberg), od koder bode spremljal cesarja na potovanji v Vratislavo. Orsova 16. septembra. Včeraj so se slovesno pričela dela za reguliranje Železnih Vrat v prisotnosti ministerskega predsednika Szaparvja, ministra Barossa, Szogyenyija, Bacquehema, srbskih ministrov Gruića, Josi-moviča in avstrijskega poslanika Thommela. Po nagovorih sprožil Baross električno prvo pri Grebenu na srbski obali s šestdesetimi kilogrami dinamita nabasano mino. Več sto kubičnih metrov skalovja zrušilo se je s silnim pokom v Dunav. Mehadija 16. septembra. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu, ki ga je ogerski minister-ski predsednik tukaj priredil gostom ob sla\-nostnem pričetku reguliranja Železnih Vrat, napil je Szaparv na kralja srbskega in na Srbije blaginjo, poudarjajoč stare sosedne odno-šaje mej madjarskim in srbskim narodom in vkupne civilizatoriČne težnje. Srbski ministarski predsednik izjavil, da je Srbija za najodkritosrč-neje prijateljstvo in napil na zdravje cesarja in kralja Frana Josipa. Berolin 16. septembra. V^ članku o sestanku cesarjev v Rohnstocku v Sleziji piše „Nationat-Zeitung", da je ta sestanek znamenite politiške važnosti. Šlezija, to so pomenljiva tla, kajti pred poldrugim stoletjem bila je to še avstrijska provincija. Da pride cesar Fran Josip tjakaj, je to pač nedvomna izjava, da je z bojem za nadvlado izginil tudi snomin na nekdanje boje. List govori o možnosti, da se zveza še bolj popolni, zlasti v gospodarskem oziru in da bode še trdneja z ozirom na ohranitev miru. Nemški narod pozdravlja cesarja Frana Josipa s čustvom zadoščenja in veselega upanja. Carigrad 16. septembra. Po neki vesti, ki pa še ni uradno dognana, bil je umorjen armenski duhovnik, ki je pri izgredu v Kuin-kapu iz rok iztrgal puntarsko proklamacijo. Dalje se čuje, da se je armenskemu patrijarhu žugalo s smrtjo, ako v tednu dnij ne da svoje ostavke. Budimpešta 17. septembra. Cesarjevo ročno pismo na Szaparvja zahvaljuje se za naudušeni vsprejem na Ogerskem. Ročno pismo nadvojvodi Josipu hvali izvežbanost ogerskih hrambovcev pri manevrih. Bogumin 17. septembra. Cesar dospel semkaj ob 972 uri. Vsprejeli so ga: Kalnokv, šlezijski deželni predsednik, načelniki oblastev in velika množica z burnimi klici. Cesar v uniformi pruskega polkovnika vsprejel je pozdrave navzočnih, ter se ob 98/4 mej streljanjem s topiči odpeljal dalje. Mehadija 17. septembra. Včeraj bil banket ogerskega trgovinskega ministra Barossa na čast slavnostnim gostom pri pričetku del za reguliranje Železnih Vrat. Szogyeuyi napil v imenu vkupnega ministerstva na zdravje ogerske vlade, Baross napil Kalnokv ju, Szo-gyenyu, Bacquehemu in srbskima ministroma Gruicu in Josimoviću. Potem je Bacquehem v avstrijske vlade imenu čestital ogerskeniu mi-nisterstvu, da se je lotila velikega dela in napil na tega dela prospeh in na ogerske vlade zdravje. Srbski ministerski predsednik izjavil: Ločimo se kot prijatelji, napil na zdravje Ba-rossu želeč, da se srečno završi skupno pri-i četo delo. Razne vesti. * (Ruski K rez.) Brezdvojbeno najbogatejši mož na Ruskem je državni tajnik Polovcov, posestnik mnogih tovarn. Te dni obiskala sta ga ruski in nemški vladar. Vsprejem odličnih gostov bil je veličasten. Dan na dan izdal je 150.000 rubljev za pogostovanje. Iz Nizze naročil je eksotične rastline in cvetke in na stotino delavcev vzel je v delo za tiste dni. Vse svoje premoženje dobil je lepi mož od svoje soproge — bivše gospice Juni, katero je pohčeril baron Stieglitz iz otoka Kam-menoje. Našel jo je na vrtu in ker ni imel sam otrok, jo je vzgojil in imenoval Junijo, po meseci, v katerem je dobil najdenko. * (Dunav narašča.) Zadnje dni narasel je Dunav v okolici Budimpešte močno. V Budimu poplavil je nižjo leŽHČe, kraje, na peštanskej strani margaretsko nabrežje in ves ljudski otok nove Pešte. Reka še vedno narašča. * (Dve bivši vladarici), bivša francoska vladarica Evgenija iu bivša kraljica španjska Izabela, bili sta dne 7. t. m pri pasijonskib Igrah v Oberarumergau-u. Kjer jo bilo mrzlo iu deževno, so ljudje kupovali pred igro pisane šabrake, da so se vanje zavijali. Tudi bivši vladarici kupili .-ta taki plahti in se vanje zavili. * (Zamorski princ.) Francoski kapitan Archinard pripeljal je v Pariz mladega princa da-homejskega. Črnemu princu P*riz jako ugaja, posebno je z veseljem ogledoval mesto z Eifflovega stolpa. V drugem nadstropji stolpa dal se je princ fotografovati pri fotografu, ki ima ondu delavnico svojo. * (Kitajski lasje.) Po poročilih angleškega konzulata v Kun tonu se je luui iz Kitaja v Evropo pripeljalo 800 centov las. Konzul se čudi, da elegantne evropske dame hočejo nositi kitajske lase. * (Vse se izve.) V Glini na Hrvatskem zaprli so tri kmete Teodorja, Miloša >n Petra Zoro-viča. Zvedelo se je, da so pred 18 leti umorili nekega Simona Jojiča iz Klasnice, 1881. leta Ivana Zrakići in 1883. leta pa Marijo Bilec in v mnogih krajih požgali in pokrali. Dnsedaj se je mislilo, da je Marijo Bdec umoril njen mož, ki je bil že 7 let po nedolžnem zaprt. Te dni so se pa omenjeni zlodejci, ki so bratje, nekuj sprli in so drug drugemu omenjeni! morije očitali. Žandarmerija je to zvedela in je prijela. * (Zakousko življen je v Kitaj i.) Po Konfucjevem nauku žene nemajo nobene pravice. Mož sme ž njimi delati, kar hoče, in se jim zatorej navadno siabo godi. Zaradi tega je naravno, da se Kitajke ne marajo možiti. Osnovalo se je v Kitaji že več društev mej dekleti, katerih družab-nice se s prisego zavežejo, da se ne može. Vsako tako društvo šteje po deset deklet in ima tvoje ime, kakor .Popolnoma čist^", „Nezakonskeu, „Sovražnice moža itd. Nedavno so sturiši prisilili družabnico take zveze blizu Šangaja, da se je omožila ; pa je kmalu ušla možu k svojim tovarišieam, ki so potem vse v vodo po skakale, da hi jih ne silili možiti se. * (Ribja kost na potovanji.) V Stubi pri Elbingu na vzhodnem Pruskem, pogoltnila je Ženska, ki ima sedaj 49 let, v svojem šestnajstem letu ribjo kost, katera je prešla v meso in zginila. Poznejša leta čutila je žena večkrat bolečine v vratu in goltanci. Šla je k zdravniku, ki jo je kmalu potolažil, češ, da bode ribja kost okamenela ali pa popolnoma prešla.r Sedaj po mnogih letih zateklo jej je jabolko. Zona se misli odpeljati v Kraljevec na kliniko. Podpisano društvo bode na letošnji deželni razstavi v Gradci razstavilo troje plemen jabolk, iu sicer a) Angleški, zimski, zlati parmenec, b) Šta-jarski nnušlanček, c) Jesenski, rujavi kosmač (led-rarca), a ta plemena iz vseh krajev Štajerske. Da se prej in primerno zanesljivo poučimo, katera plemena se v posameznih krajih najbolje spouasajo in posameznim krajem največ dobička donašajo, ali bi ga po umnej gojitvi donašati utegnila, naj bi se v bodočih letih enako razstavljala druga plemena. Vse Stftjarske sadjarje zatorej prav prijazno prosimo, da v ta namen blagovolijo poslati zgorej našteta plemena ali vse tri, dve ali tudi le eno, od vsacga po 4 jabolka: „an das Landes-Obstbau-Comite in Graz" ali pa podpisanemu društvu v Št. Jur do 22. sept. t. I.; vsaki pošiljatvi naj se jri-dene list, obsegajoč : 1. Ime sadjarjevo in kraj njegovega bivanja. 2. Lega, (na hribu, v dolini etc.) uebna stran, kjer drevo raste. 3. Ali je drevo visoko, debelno ali pritlikovec. 4 Koliko bi drevo utegnilo staro biti? 5. Kako je dosedaj rodilo, prav obilo, obilo, srednje, slabo? 6. V kakšni zemlji raste. Nobeden sadjar naj s svojo pošiljatvijo ne izostane rekoč: Nimam posebno lepega sadja, zato se pa razstave ne bodem udeleževal — ne tako ! Pravi namen tukaj je, učiti se in podučevati Cesar-jevie Rudolfovo sadjarsko društvo za Spodnji Štajer v Št. Juriji ob juž. žel. dne 12. septembra 1890. Val. Jarc, tajnik. Dr. Ipavic, ravnatelj. Trnjnl zdravilni VHp«>h. Vsakeršno trganje po hrbtn in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Mollovim »Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (55—12) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in sta\ali. pri svečanostih iu oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih, (im-3) Mtoji za v«e leto ^1*1. lAHt : xit pol Ivtit gld. 2.3«; mm četrt letu gld. 1.1». --T«ir»T----r^rv -----^.-».r^ tžtWl I^oterljiie Nrečke 18. septembra. Na Dunaji: 57, 79, 72, 84, 62. V Grade i: 6, 58, 33, 2, 15. 16. septembra. Pri MftIIMl Cholawk». Fernehrtck I Dunaja — Din-kelspiel, Peller, Catti iz Trsta. — Fuchs iz Istrije. — Fa-ber iz (lor.ce. — Oborlechner iz Malhorgeta. — Kočevar iz Rateč. — Ruuzinger, Wolf iz Kočevja. — Schink iz Zagorja. Tri Mihih: Griinwald Ilohlfeld, Danzer l Dunaja. — Maurich, Agnaroli, Kosak, p!. Allmri, VViegelo iz Trsta. — Torker iz Kofiane. — "VVeisel iz Hrusice, — Sicherle b sinom iz Gorice. — Hilmer iz Kočevja. — Malli iz Tržiča. — Sterger iz Sibirija. — Zainajiiu iz Zadra. Pri l>u v arMKt'in dvom : Rutar iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji: Hoohrelter iz Novega-mesta. — Statui iz Zagreba. — Vnupotič iz Tržiča. Pri južnem kolodvurn: Tome iz Novovasi. — Sattler iz Monakovega. — Lukowetz z Dunaja. — Treu i z Vidna. — .Schwarz iz Anglije. — Maier, Kaiser iz Št. Vida. — Spon* iz luomosta. fcmrli s«i * flJuBtljaBBi : 15. Beptembra: Helena Bergant, gostija, 40 let. Kožno ulice št. 13, za jetiko. 16. Beptembra: Rozalija Gollmajer, delavčeva hči, 1 mesec, Trnovsko ulico št. 'A, za katarom v črevih. — Buhi Ide Gratzi, profesorjeva hči, 3 mesece, potoma mej vožnjo iz Reljaka do Ljubljane umrle — za bofcjastjo. V d e ž elni bolnici: 16. septeribra: Franc Muhi, delavec, 69 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. o Ca s opazovanja •Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. s. 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 740-3 mm. 738'3 mm. 7384 mm. 5 6" C 16-n« i) 13'6" C hrezv. z. vzh. m. vzh. megla d. jas. jas. 000 mm. a. $ «5 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 738-4 mm. 738-1 mm. 738'69— Kreditno akcije.....„ 308 50 — „ 309*88 London........„11195 — „ i 11*65 Srebro........„ --•— -- „ —.— Napol.......... 8 91 — . 8-B7 C. kr. cekini .... . , 5"37 — „ rWJ8 Nemške marko.....„ 54-97»/, — „ 5477'/, i" „ drtavne srečko iz I. 1854 860 gld. 131 gld. 2."> ur. Državne srečke iz I. 1861 100 , 177 „ — „ Ogtraka zlata renta 4°/0.......100 „ 65 , Ogeraka papirna renta ...... 99 , 30 , Donava rog. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ — „ Zeiulj. obČ. av.Htr. 4,/1°/0 zlati /.ast. listi . . 112 „ 50 „ Kreditne nećke......10O gld. 184 , 50 , Uodoltbvo srečko..... 10 „ 20 , 25 , Akcije anglo-avstr. batike . . 120 , 167 , 40 „ Traiuway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . — „ — „ Srednja temperatura 11*7" in 13*9°, za 22' in 16* pod normalom. Zahvala. Zahvaljujemo se tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so povodom Bmrti iskreno ljubljene niše matere, gospe ANTONIJE HAFNER izrazili nam svoje sočutje in sožalje in ki so ae tako obilo udeležili pogreba pokojnice. Posebno bodi po častitej duhovščini, darovateljem krasnih vencev ter gg. pevcem za ,uiilo njih petje izrečena najtoplejša zalivala. Gorenji Logatec, dne 15. septembra 1890. i709) Žalujoči ostali. Marljiv aMurijent lepega vedenja, dobi v ftradci hrano in stanovanje (oddaljeno pol ure od vseučilišča) za to, da podučuje po dve uri na dan tri učence narodne šolo v slovenščini. Prednost ima, kdor je muzikaličen. — Pisma upravništvu „Slovenskoga Naroda". (661—1) J. Modic v Novi vasi pri Rakeku vsprejme takoj pod dobrimi pogoji dečka dobre družino kot učenca (694—3) v prodajalnico z mešanim blagom. Koncipijent z večletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika, isee inesta pri odvetniku ali notarji. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (689—2) Tsprejmem takoj trgovskega pomočnika z dobrimi referenci, lepega obnašanja, ki zna slo-veiiHki in nemški. (711—1) Josip IMivfcic? v O-elji špecerijska trgovina in trgovina z delikatesami itd. Dobrega in pridnega strugarskega pomočnika vsprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. (710-D_J. J. Naglas v Ljubljani. Zla-c^noi teden! -^M M. Gierke-jeva mehanična umetna razstava v Latermanovem drevoredu ostane samo še rtiii£sko opravo vred iz proste roke in sicer tudi pod cenilno ceno 5076 goldinarjev, največ ponujajoče mu proti točnemu plačilu. Kupaželjni naj blagovolijo doposlati zapečatene ponudbe do 23. dne septembra i. I. upravitelju konkursne mase c. kr. notarju Franu Ulricli-u na Laškem, kateri bo dal tudi druga potrebna pojasnila. (H96—3? L. Luser-jev obliž za turiste. tiotovo iu liitro upi t \ ajoče sredstvo proti kurjim očeMoni. y žul)euj na pod- v^v.^ j "* platih, petah in ^y drugim trdim • praskom v^^s. kože. SfcS?"^ Li Schwenk-a lekarna ,jP.jr\^471) BEeidllng-Dunaj. Srjjr. Pristen samo, če imata navod in *^ ^ obliž varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj se puzi zavrne vbo manj vredno ponarecLbc. 9*ym Veliko pri'/.i.alnih pisarn je na na ogled v lavni raipoiiljalnici; Pristnega imajo v l,|ol>-Kaiii J. Swoboda. I . pl. Trnkoczy, G. Ptccoli, L. £|j Grečel; v ICndol foveui S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovei A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnha-cher; v Breznu A. Aich-inger; v Trgu na Koroškem) C. Monner; v Iteljakn F. Schola, Dr. B. Kumpf; v Goriei G. B. Pontoni; v Wolfs> lierftu A. II u tli; v Kritni I K. Šavnik; v Radgoni C. E Andrien; v Idriji Josip Warto-, v Kadovlfici A. Roblok; » Celji J. Kupferscbmid. Zadnji mesec U dobitek gold. vrednosti II srečk 10 gl. 6 srečk 5 gj. 50 kr. (699—8) Izdajatelj m odgovorni urednik: Dragotin H ribar. Lasitnina in tiBk .Narodne Tiskarne*.