PoStnlna plačana v gotovini I PLANINSKI VESTNI K GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNIK XII * LVI || || NOVEMBER * 1956 VSEBINA: Namesto uvoda......... P. A. — Ogarev: O lepotah naših gora Hlnko Uršič: Soška podružnica SPD . Zorko Jelinčič: Planinski klub »Krpelj« Leopold Stanek: Pojdi v naše tri pomladi Ante Mahkota: Kje je vrh, kam drži pot? Ludvik Zorzut: Zvončki ob Soči...... Lojze Španger: Nekaj spominov na mladinske izlete Nekaj o Pasicah pri Cerknem..... Vinko Božič: Na svobodnih grebenih .... Tone Bučer: S sovjetskimi alpinisti v Jugoslaviji Društvene novice.......... Iz planinske literature...... . . Razgled po svetu.......' in v SSSR Priloga: Spomenik v Vratih — ioto Francž Močnik Prilogo natisnila TIskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani 553 554 556 570 576 577 578 584 587 589 590 592 601 605 gjasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga Imenovana Zveza. ™ 3£3e Sfi « i °dl?0I ' Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih RP številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija / a, z^eza SIoveniie, Ljubljana, Likozarjeva ulica št. 12, poštni predal 214, urelajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu n?r i tfmítt'Aé 21 mí te tii'S?, k\ mms io fefeeai] Izkaznici Soške podružnice SPD 1923, 1926 üosp J* rt O' mini član S. P. DM > 1 3E ISI <i-íle preplezane brez kakršne koli nezgode. Otvoritev planinskega zavetišča na Mangrtu (2078 m). V nedeljo 26. av^ista t. 1. je marljivo PD Bovec odprlo skromno zavetišče na Mangrtu in s tem izpopolnilo veliko vrzel v mreži planinskih postojank naših Julijcev. Ta skromna, lična kočica meri le 40 m1. Ima jedilnico 8X5, kuhinj 3 X 3,5 in shrambo 3 X 1.5, na podstrešju pa 20 skupnih ležišč. Tudi v kočici sami je vse skromno — le najmijnejše. Stoji ■tik pod sedlom Mangrta, od koder je prekrasen razgled na Belopeška jezera. Ko-čico je zgradilo društvo s podporo PZS in je v to svrho izdalo din 785 000,—. Samo les za to kočo je stal din 273 000.—. Izdaten prispevek v materialu je obljubila pokloniti Gozdna uprava Most na Soči. Z deli so pričeli 11. VII. t. 1., zelo pa se je izkazal pri tem delu tov. Emil Kravanja, ki je vodil ta dela in skrbel za to, da so kočico postavili s čim manjšimi denarnimi sredstvi. Kako važna je ta postojanka nam dovolj pove dejstvo, da se je kljub močnemu dežju in megli udeležilo otvoritve nad 180 planincev, med njimi tudi delegacija PZS s predsednikom tov. Fedorjean Koširjem na čelu. PD Tolmin je -poklonilo za kočo nekaj lepih planinskih slak. Prvo kočo na Mangrtu, ki pa je stala nekoliko nižje od sedanje, je zgradil leta 1908 avstrijski Alpenverein. Italijani so jo v letu 1924/25 adaptirali in znatno izboljšali. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci požgali, nekako istočasno, ko so bombardirali bližnjo vasico Strmec in po-strelili vse moške prebivalce te vasice. Po italijanski adaptaciji je dobila naziv »Ri-fugio Silani«. Cesta na Mangrt je b:la zgrajena v letih 1935 36. PD Bovec se že nekaj let trudi, da bi zgradilo na Mangrtu soliden planinski dom, ker Mangrt s svojo edinstveno alpsko cesto privablja mnogo planincev in turistov. Planinski teden PD Bohor Senovo. Izvedli so ga v času od 20. do 26. Vin. t. 1. V Senovem in Brestanici so organizirali šahovski brzoturnir, na katerem sta prvo in drugo mesto zasedla tov. Jože Zičkar in tov. Milan Sterban, oba člana tega društva, izvedli odbojkarsko tekmo med mladinci in člani TVD Partizan z zmago 3 : 0 ter odigrali dve nogometni tekmi. Pred-tekma je bila med pionirji Brestanice in pionirji Senovega. Zmagali so senovskl pionirji z visokim rezultatom 5 : 1. V glavni tekmi med starimi in mladimi so mladi nepričakovano visoko porazili stare z rezultatom 7 :3. Obe tekmi je organiziral TVD Partizan. S sodelovanjem Svobode so organizirali uspel koncert godbe na pihala na vrtu gostilne »Senica«. Dalje so imeli v okviru planinskega tedna zelo uspelo predavanje »Naš gorski svet«. Predaval je tov. Janko Blažej iz Ljubljane, predavanje pa so spremljali krasni barvni diapozitivi. Ob zaključku so organizirali skupinski izlet na Bohor, kjer je vse navzoče pozdravil društveni predsednik tov. Javorič. ki je v kratkem nagovoru nanizal pomen društva. Zatem je društveni tajnik tov. Sibila razdelil prvim trem zmagovalcem na šahovskem turnirju lična priznanja, prav tako pa tudi zastopniku TVD partizan Senovo in godbi na pihala DPD Svoboda Senovo za uspešno sodelovanje v I. planinskem tednu tega društva. Po tem oficialnem delu se je razvilo prijetno planinsko rajanje, na katerem je bilo okrog 200 planincev. Naj omenimo, da so tudi trgovska podjetja v Senovem in Brestanici sodelovala v tem I. planinskem tednu PD Bohor Senovo s tem, da so uredila svoje izložbe v smislu planinske propagande. Društvo samo pa je lično opremilo izložbena okenca društva nasproti železniške postaje v Brestanici in na gostilni Pri Mostu na Senovem. . . __ Turni tečaj alpinističnega odseka PD Dovje-Mojstrana. Tečaj je organiziral AO Dovje-Mojstrana od 11. do 15. avgusta 1.1., in sicer v Kamniških Alpah. Tečaja so se udeležili le 4 udeleženci pod vodstvom načelnika odseka tov. Brojana Janeza. Povzpeli so se na Kamniško sedlo, od koder so se povzpeli preko zapadne stene Planjave v smeri jugova poč —Brinškov kamin —greben Planjave do vrha, preplezali pa so tudi vzhodni greben Brane. Sestopili so na Okrešelj in k slapu Rinka. nato pa so iz poti skozi Grlo vstopila v severno steno Lučke Babe in potegnili po njej novo smer 7. izstopom na vrhu. Dalje so preplezali Szalay-Gerinovo smer v razu severnega grebena Turške gore. Dva udeleženca sta se povzpela na greben Rinka — Skuta, ostala dva pa v južni steni Planjave in sicer po razu iznad Sukalnika do vrha. Zaradi skrajno slabega vremena so se morali vrniti preko Presedljaja v dolino Bele in Bistrice. Odkritje spominske plošče Maksu pir-natu. Dne 19. avgusta t. 1. se je kljub slabemu vremenu zbralo na Javorniku nad Idrijo lepo število idrijskih planincev, ki so na koči na Javorniku odkrili spominsko ploščo ustanovitelju tega društva (1. 1904) ter graditelju prve planinske koče na Javorniku Maksu Pirnatu. Ker je bila ta prva koča v času NOB popolnoma razdejana, je PD Idrija po osvoboditvi zgradilo in leta 1952 otvorilo novo kočo na Javorniku, ki jo je ob odkritju spominske plošče preimenovalo v Pirnatovo kočo na Javorniku. Spominsko ploščo je odkril društveni predsednik tov. Janez Jeran. Maks Pirnat je bil rojen v Moravčah, kot profesor pa je nekaj časa poučeval na idrijski realki. Četudi ni ostal dolgo v Id ni j i, je vendar mnogo storil za razvoj planinstva v idrijski dolini. Dopisoval je tudi v Planinski Vestnik. Sestanek naših in italijanskih reševalcev na Vršiču. Na zamisel in pobudo CAI Monte Lussari iz Rablja, da bi se sestali reševalci >iz Bovca in Rablja na Mangrtu in drug drugemu pokazali način reševanja v gorah, je prišlo do tega sestanka dne 18. in 19. VIII. t. 1. v Poštarski koči na Vršiču. Z italijanske strani so bili navzoči Peressutti Aldo, vodja reševalcev iz Rablja in reševalci Peressutti Gino, Cobai Umberto, cobai Gino. Piussi Ignazio in Gia-comuzzi Mario, vsi aktivni alipnisti, ki so lansko leto rešili problem severne stene Mangrta in severne stene Vevnice. Iz njihove sredine je izšel tudi Floreanini Ciril, ki se je udeležil ekspedicije na K2. Piussi in brata Cobai pa sta pravkar končala nadelavo nove zavarovane plezalne poti po severni steni na vrh Mangrta. z naše strani so se tega sestanka udeležili med drugimi vodja GRS postaje Bovec tov. ostan Boris ter jeseniški reševalci tov. More Andrej, Koblar Stane in dr. Robič Andrej. Vaje so se vršile na južni strani Mojstrovke z Grammingerjem, Marinerjem in žičnico. __ Izvedli so kompletno reševanje ponesrečenca iz stene do poti na prelazu Vršiča. Po vajah in reševanju v stenah je tov. dr. Andrej Robič obrazložil važnost znanja o prvi pomoči ponesrečencu, brez katere se niti ne moremo zamisliti dobrega gorskega reševalca, posebej pa je poudaril. da nihče ne more postati reševalec, če m prej opravil izpita iz prve pomoči! Tov. Ostan je razložil organizacijo GRS. Italijanski tovariši so bili presenečeni nad tehnično in sanitetno zmogljivostjo slovenske GRS. Presenečeni so bili tudi. ko so zvedeli, da ima GRS v svojem sestavu tudi lavinske pse. Alpinistični tečaj PD Prevalje. Tečaj se je vršil od 22. do 25. IX. t. 1. na Loki pod Raduho. Udeležilo se ga je 7 alpinistov in 5 pripravnikov, v Lemeževi in Hojnikovi grapi na desni strani Raduhe so vadili uporabo klinov in kladiv, o pravilnem navezoavnju, v raznih vrstah vozlov, načinu varovanja, izbijanju klinov, uporabi vponk, spoznavanju raznih terenov itd., nato pa so izvedli več krajših vzponov z različnimi variantami in s stopnjevanjem težavnosti, pri čemer so sproti popravljali napake. Nato je sledil prehod na težji teren. 2e izurjeni alpinisti pa so prikalazi mlajšim tudi plezanje v težkem in previsnem terenu. V centralnem oste-njii Raduhe so plezale 4 naveze, in sicer trije plezalci Mihovo smer (in.—IV.), trije plezalci prevaljsko smer (III,—IV.), vetrne ■police 2 plezalca (IV.—V.) in smer Cez plošče (V.) dva plezalca. Smer Cez plošče je nova smer tega odseka, preplezal pa jo je alpinist tov. Jože Peruš. V centralni steni Raduhe, desno od velikega žleba, so plezali levo varianto velikega žleba (IV.) desno varianto tega žleba (IV.), dno žleba (in.) in steber stene (V.). Steber stene je prvenstvena plezalna smer in je dobila ime jožetova smer. v celoti so tečajniki izvedli 64 plezalnih vzponov, od teh dva prvenstvena. Vadili pa so tudi v spuščanju z vrvjo in navezovanju ter poslušali predavanja o opremi in tehničnih pripomočkih, o prvi pomoči itd. Tečaj je bil skrbno pripravljen, vodja tečaja in inštruktorji pa so se tudi potrudili, da so tečajnikom lahko čim več nudili. Prav posebno so ugajala nova plezalna kladiva, ki jih je izdelal alpinist tov. Vauh. član odseka. Vodja tečaja in instruktorski kader je bil izključno iz vrst njihovega odseka. Uspeh tečaja je bil zelo zadovoljiv in dal odseku zopet 5 novih članov - alipnistov. Alpinistična tečaja v Brentu (Italija). CAI je povabila PZS na svoj 9. tečaj za alpinistične inštruktorje in na 6. tečaj za alpinizem, ki ju je organizirala njihova šola za alpinizem od 9. do 19. IX. t. 1. v planinski postojanki Brento (Madona di Campiglio). Na teh tečajih lahko sodelujejo vsi alpinisti, včlanjeni v UIAA. Sežanski planinci prvič skupno na Triglavu. Milan Cerkvenik-Cenri nam je iz Sežane poslal daljše poročilo o skupinskem izletu PD Sežana na Triglav. Iz niega povzemamo, da so se izleta udeležili predvsem mladi, neizkušeni planinci, ki so jih vodili starejši, bolj izurjeni. Mladih je bilo 16, starejših 10. Prve težave so morali premagati še doma v Sežani, ker se je mnogim izlet zdel preveč tvegano podjetje. Odšli so 10. avg. iz Sežane in že naslednje jutro krenili iz Aljaževega doma na Kredarico. Vsi mladi, tudi ženske, so se na poti dobro držali. Na Kredarici jih je presenetila huda ura. na vrhu pa so imeli še dokaj dober razgled. Vračali so se preko Planike, Hribaric in mimo Triglavskih jezer sestopili v Bohinj, nakar so četrti dan po odhodu iz Sežane že lahko s ponosom govorili o srečno opravljeni turi tistim, ki so jim jo odsvetovali iz različnih vzrokov. PD Sežana je svoje delo z mladino prav zastavilo. Starejši naj uvajajo mladi rod v ho i o co gorah in v vse tiste vrednote, ki jih gore delovnemu človeku nudijo. IZ OBČNIH ZBOROV PD Šoštanj. Poleg obsežne gospodarske dejavnosti pri Domu na Slemenu, je društvo posvetilo veliko skrb tudi propagandni in kulturni dejavnosti svojih članov. S ponosom lahko ugotavljamo, da ni več nobene pomembnejše prireditve ali planinskega slavja, kjer ne bi sodelovali tudi šoštanjski planinci. 2e nekakšna tradicija društva pa je vsakoletni obisk zveznega planinskega zleta. ki je bil preteklo leto v Bosni v Sutjeski, pod vznožjem slavne Zelen gore, kjer je sredi obsežnih bosanskih gozdov pokopan legendarni junak in narodni heroj Sava Kovačevič, na čigar grob so tudi šoštanjski planinci pod vodstvom tov. Andreja Stegnarja položili venec. Ob tej priložnosti so šoštanjski planinci izročili PSJ in BiH lepo spominsko darilo in jih povabili na obisk naših gora. V počastitev 10. obletnice osvoboditve je društvo skupno z lovci organiziralo pla-ninsko-lovski teden z razstavo in planinskim taborom pri Andrejevem domu na Slemenu. Planinsko-lovski teden je trajal od 1. do 9. X. 1955 in je odlično uspel. Razstava je bila vzorno organizirana in okusno urejena, predvsem po zaslugi neumornega društvenega predsednika tov. Andreja Stegnarja in propagandista tov. Kojca Viktorja, kateremu gre zasluga za uspeh razstave. Društvo je tudi podarilo prapor taborniški organizaciji Šoštanja. Za pionirje je društvo priredilo dva izleta v njihove bližnje planine, v tem tednu je predaval tudi tov. Marjan Keršič iz Ljubljane o slovenski odpravi na Mont Blanc. Med tednom je bil v poslopju nižje gimnazije tečaj Gorske straže, katerega je dva dni obiskavalo nad 50 tabornikov in planincev, ki so ob izvajanju dr. Piskernikove in načelnika GS za Slovenijo spoznali alpsko floro, ki je zaradi brezvestnih skrunilcev naših gora pod zaščito zakona. Ob zaključku planinsko-lovskega tedna je bila dne 9. X. 1955 pri Domu na Slemenu slovesna otvoritev prvega planinskega tabora, na katerem so poleg planincev sodelovali še člani predvojaško vzgoje, zastopniki JLA. taborniki, pevski zbor iz Topolščice, celjski dijaki in profesorji I. gimnazije ter zastopnika PZS. Dopoldne je bilo odkritje spominske plošče narodnemu heroju Karlu Destovniku-Kajuhu pri Zlebniku, kjer je padel leta 1944, popoldne pa je bilo v Domu na Slemenu odkritje spomiske plošče padlim planincem v NOB ter razvitje društvenega prapora, ki ga je v imenu kolektiva TUS predal tov. Vertačnik. Ob zaključku slovesnosti pa je zastopnik PZS dal društvu, kakor tudi njihovemu predsedniku najlepše priznanje za njegovo delo š tem, da mu je izročil zlati znak, s katerim ga je odlikovala Planinska zveza Jugoslavije. Porast članstva napram letu 1954 znaša 112 članov. Razveseljivo je dejstvo, da se je že v letošnjem letu na novo vključilo v PD preko 50 novih članov, predvsem pionirjev in mladincev. Za slovensko trans-verzalo so izdali 15 knjižic. Dosedanja praksa je pokazala, da bodo morali več časa posvetiti delu z mladino in pionirji in to ne samo v organizacijskem pogledu, temveč predvsem praktično, s skupnimi izleti. Bližnja okolica kot Paški Kozjak, Graška gora, Razbor, Javorje, Forhtenek, Gora Oljka, Podgorje itd. so lepe izletne točke, kamor lahko pride vsak pionir. Hkrati pa so prav te točke -tudi prirodni zgodovinski spomeniki iz bojev XIV. divizije. Največ zaslug za prirastek mladine ima tov. Stegnar Milka. Društvo vzorno skrbi za svoj Andrejev dom na Slemenu, katerega je v preteklem letu obiskalo okrog 7600 planincev. Dom se lahko ponaša s tem. da je v preteklem letu potočil več brezalkoholnih kot alkoholnih pijač, kar je na vsak način hvale vredno. Kljub temu izkazuje din 174 759.— dobička. Zasluga za to gre predvsem tov. Dovšaku Tonetu, marljivemu društvenemu gospodarju. Po živahni diskusiji, v katero je poseglo veliko diskutantov, je zbor poklonil društvenemu predsedniku tov. Andreju Stegnarju spominski album s slikami, predsednik društva pa je razdelil nagrade najboljšim pionirjem in pionirkam s Planinskimi Vestnlki, razen tega pa je z raznimi knjigami v imenu društva nagradil še člane tov. Milko Stegnar, Sumra Branka. Kojc Vikija, Jevšenek Marijo, Svet Ivanko in Nahtigal Franca. Zbor je za predsednika društva soglasno izvolil dosedanjega agilnega predsednika tov. Stegnar Andreja. PD Idrija. Največji uspeh tega društva v preteklem letu je bila dograditev koče na Hleviški planini, ki so jo otvorili dne 19. VI. 1955. Zasluga propagandnega odseka društva je bila, da se je otvoritve udeležilo okrog 1500 planincev in ljubiteljev narave, ki so se vračali s tega zleta polni zadovoljstva ter se pohvalno izražali o tej novi postojanki in vzorni organizaciji prireditve. V načrtu in delu je še primerna pot do koče, lepa zamisel pa je bila nadelava nove lovske poti s strani Lovske di-JJŽine Idrija. Dopolnili jo bodo še do koče in popravili tudi pot skozi Slanice za prevoz materiala. Zaradi gradnje te postojanke, se je društvo znašlo v precejšnjih finančnih težavah, katere bodo težko zmogli brez pomoči drugih. Kupili so tudi parcelo, na kateri stoji nova koča. Društvo oskrbuje 4 postojanke in to na Jelenku, na Hlevi-šah, na Sivki in na Javorniku, ki so vse skupaj izkazale din 270 711,— dobička. Težave pa ima društvo še vedno z organiziranjem skupinskih izletov v visokogorske kraje in to zaradi visokih prevoznih cen. Tako so v preteklem letu s težavo organizirali nekaj takih izletov in to izlet v Logarsko dolino, ki se ga je udeležilo 84 članov, predvsem iz Rudnika živega srebra, na Vršič in Mojstrovko, katerega se je udeležilo 24 članov, in preko vršiča v Trento. Popolnoma pa se je izjalovil izlet na Mangrt in to izključno zaradi previsokih cen prevoza. Le malo pa je bilo posameznih izletov v Julijske in Kamniške Alpe. Zaradi že omenjenih vzrokov pa je bilo več izletov na bližnje vrhove, za katerih obisk niso potrebna pievozna sredstva. Za mladince iz gimnazije je društvo organiziralo izlet na Javornik in ga v glavnem tudi finansiralo. Predvajanje planinskih filmov je obiskalo nad 600 planincev. Članstvo je narastlo od leta 1954 za 36 članov in vključuje skupno 447 članov, od tega 85 mladincev in 40 pionirjev. Število naročnikov na Planinski Vestnik je ostalo na dosedanji višini. Markacijski odsek je bil zelo delaven. Vodil ga je tov. Klemenčič Janko, ki je s svojimi sodelavci skrbel, da so bila vsa pota očiščena in markirana ter da so bile na določenih mestih postavljene kažipotne tablice in puščice. Večji del svojega poročila je posvetil kritiki načelnika komisije za planinska pota pri PZS tov. Zivojina Prosenca, objavljeni v 11. številki Planin. Vestnika, ki jo v glavnem kot neosnovano zavrača. V istem smislu se je o tem izjavil predsednik tov. Jeram Janez. V imenu PZS sta občni zbor pozdravila tov. Bučer Tone in Prosenc Zivojin, ki sta društvenemu predsedniku tov. Jeramu Janezu tudi izročila priznanje skupščine Planinske zveze Jugoslavije — srebrni častni znak. V imenu občinskega ljudskega odbora Idrija je pozdravil zbor njegov predsednik tov. Lado Božič, ki je obljubil, da bo tudi občinski ljudski odbor podprl društvo, kolikor bo le v njegovi moči. Vodstvo društva je bilo tudi za tekoče leto zaupano dosedanjemu marljivemu predsedniku tov. Jeramu Janezu. PD Domžale. Težišče društvenega dela je bilo osredotočeno na dograditev doma na Veliki planini, njegovo vzdrževanje in redno poslovanje doma ter obratne zmožnosti žičnice. K dograditvi doma je spadala tudi kompletacija električne instalacije v samem domu in graditev električnega daljnovoda od Risove a do Velike planine. Da so žičnico ohranili in jo postavili na bazo rentabilnosti, so morali izmenjati razne konstrukcijske dele in sproti vršiti razna popravila. Precejšnje težave pa je imelo društvo tudi s perso-nalom v postojanki, kar pravzaprav še danes ni urejeno. Pred letom si je društvo izposodilo obratna sredstva v višini 300 000 dinarjev, ki jih do danes še ni vrnilo. Zato pa mora letno plačevati din 36 000.— kazenske obresti. Po sporočilu društvenega predsedenika je ta dolg možno v tekočem letu odplačati. V zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo pa je društvo imelo v preteklem letu dva spora, in sicer s podjetjem Kurivo v Ljubljani ter Upravo počitniškega doma na Kisovcu. Spor s Kurivom je društvo uredilo pred sodiščem s sodno poravnavo, spor s Kisovcem pa še danes ni urejen. Poslovanje postojanke je bilo aktivno. Vsekakor pa bi bilo aktivnejše, če se ne bi med letom pojavila v odboru osebna trenja, kar prav gotovo ni bilo v prid društva. Ta trenja so nastala zaradi nepravilnega tolmačenja določenih ukrepov tov. predsednika, čeprav se je o vsem razpravljalo in sklepalo na sejah odbora. V glavnem so bili ti ukrepi administrativnega značaja in nujni za pravilno društveno poslovanje. Alpinistični odsek šteje 8 članov. Izrazito zimske plezalne ture ni opravil noben član odseka, pač pa so se večkrat povzpeli na Grintovec, Turško goro, Brano in Planjavo. Kljub razmeroma deževni dobi pa so člani odseka izvršili okrog 20 plezalnih vzponov. Preplezali so zapadno steno Planjave z večih smereh, južni raz Skute, Gre-gorinovo smer v južni steni Kogla, Hudičev steber v Prisojniku, Dibonovo smer v Špiku, raz Jalovca ter slovensko, bavarsko, dolgo nemško ter Zimmer Jahnovo smer v severni steni Triglava. Alpinisti pa se pridno uveljavljajo tudi v markacijskem delu. Obnovili oziroma markirali so poti Jurček—Podkrajnik, Gojška—Dom na Vel. planini, dalje Kopišče—Dol in smer Dolina Bele (Bistrica)—Presedljaj. Kjer je bilo potrebno, so namestili nove kažipotne tablice. V imenu PZS je zbor pozdravil tov. Kavčič Rudi. Vodstvo društva je bilo ponovno zaupano tov ekoficu Francu, ki društvo vadi že tri leta. PD Tržič. Društvena dejavnost je bila razgibana na vseh sektorjih dela. Uspešni so bili vsi odseki, tako organizacijski kot propagandni in alpinistični, gospodarski in gradbeni, GRS, markacijski in mladinski. Največ pažnje so polagali na Dom pod Storžičem, kjer so izvršili že več zaključnih del. Dokončno so izolirali vodovodni rezervoar, z izdelavo grobega in finega stenskega in stropnega lesenega opaža v izmeri 614 m-' so pridobili na podstrešju novo skupno ležišče in sobo za GRS, izdelali so lesene podboje za vsa še potrebna vrata kakor tudi dvoje novih vrat, dovršili so napravo za izolacijo ometov, tlakov in instalacije sanitarnih naprav v I. nadstropju, za agregat pa so postavili posebno lopo. Svet okoli postojanke so primerno splanirali. Vse sobe so opremili z mizami in stoli, nabavili 15 kom. posteljnih žičnih vložkov, 30 žimnic in 47 vzglavnikov ter 70 volnenih odej. Razen tega so opremili in dovršili tudi bivak v Storžiču ter nadelali in zavarovali pot skozi žrelo na Storžič. Ce pa bi hoteli kočo popolnoma opremiti, kot bi bilo potrebno, da bi imel dom na razpolago 100 postelj, kakor je bilo prvotno določeno, pa bi društvo potrebovalo še din 1 800 000,— kredita. Poleg Doma pod Storžičem društvo oskrbuje še Dom na Kofcah, Kostanjčevo kočo na Dobrči in Dom na Brdu poleg nekaj planšarskih staj, ki so oskrbovane samo v glavni letni sezoni. Planinski dom na Zelenici je nujno potrebno zavarovati pred propadanjem, prav tako pa tudi kočo pod Kladivom, ker je ta objekt popolnoma opuščen in ne služi več svojemu namenu. Društvo je v letu 1955 porabilo za investicije preko milijon dinarjev. Vse njihove postojanke je obiskalo skupno 2950 obiskovalcev, prenočevalo pa jih je 1835 in to v glavnem iz Tržiča. Na splošno je bil obisk postojank veliko manjši, kot se je pričakovalo. Deloma zaradi prenizkega prometa v postojankah, predvsem pa zaradi uvedbe prometnega davka na promet z alkoholnimi pijačami, so postojanke izkazale izgubo, ki pa bo krita z dobičkom iz preteklih let. Propagandni odsek je živahno delal. Namestil je tri orientacijske table v Tržiču in lično stensko omarico pri društvenem lokalu za članke in oglase. S propagandnim materialom je opremil vse postojanke, poskrbel za primerne razglednice in izdelal geološko karto za področje Tržiča. Pomagal je pri zbiranju razstavnega gradiva za razstavo v Ljubljani, objavljal članke v dnevnem časopisju in pripravil vse potrebno za slikanje naših značilnih cvetk in živali, ki jih bo narisal prof. Ba-tista. Poleg tega pa je organiziral predavanje tov. Cirila Debeljaka, prof. dr. Angele Piskernikove in g. Hermana Buhla. Alpinistični odsek šteje 26 članov in 15 pripravnikov. Na 38 sestankih so obravnavali prvo pomoč, tehniko plezanja in podobno. Spomladi so organizirali zimski plezalni tečaj na Zelenici, poleti pa so številni člani odseka obiskali plezalni tabor PZS v Vratih. Sodelovali in organizirali so ponovno Kramarjev smuk v Storžiču, na katerem je ekipa AO Tržič zasedla prvo mesto in s tem že drugič osvojila prehodni pokal. Člani odseka so izvedli 37 zimskih plezalnih vzponov v Storžiču, Begunjščici in Julijskih Alpah ter 121 letnih plezalnih vzponov od II. do V. težavnostne stopnje v Julijskih in Kamniških Alpah. Razveseljivo je dejstvo, da so v preteklem letu napredovali mlajši člani, ki so izvedli tudi največ tur in plezalnih vzponov. En član se je udeležil tudi odprave PZS v Centralne Alpe. Spomladi so sodelovali na smučarskih tekmah na Zelenici ter ta čas tudi oskrbovali to kočo. Pri Bračičevem smuku so pomagali prenašati hrano na Kofce. V novembru je bil reorganiziran alpinistični odsek. Nekaj članov je bilo izločenih, preostali pa so sprejeli nov pravilnik odseka. Za novega načelnika je bil izvoljen tov. Primožič Franc. Kaže, da je alpinistični odsek preživel dveletno krizo, saj so danes v njegovi vrsti sami mladi člani, ki so že v preteklem letu pokazali prav lepe uspehe. Postaja GRS vključuje 11 reševalcev, ki so vsi sposobni za reševanje z modernimi reševalnimi napravami. V preteklem letu so devetkrat nudili pomoč. Omembe vredna je akcija, ki so jo izvršili skupno s postajo GRS Jesenice, ko so v enem dnevu spravili dva ponesrečenca z vrha Begunjščice v dolino. V okviru postaje GRS deluje tudi odsek za lavinske pse. Markacijski odsek šteje 8 delovnih članov, ki so svoje naloge dosledno izvršili. Delo markacistov se je v glavnem nanašalo na obnovo markacij in kažipotnih tablic na sektorju Kovor—Bi-do, otoče — Ljubno — Brdo, nadalje preko gradu — Pir-mance — Kal — Cegelše — Završnik — Kal — Kofce, v okolici Dobrče Sv. Jurij—Bistriška iplanina — Lešanska — Vrh Dobrče. Sv. Ana — Preval j — Dobrča. Izvedli so tudi markiranje poti iz Tržiča preko Sv. Jožefa in Velike mizice —Kriške gore na Dom pod Storžičem in še iz Loma preko Konj-ščice — Javornika — Javorniškega sedla do Doma pod Storžičem, kakor tudi iz Loma do Doma pod Storžičem preko Skarjevega roba do vrha Storžiča. Planinsko skupino na gimnaziji, ki šteje 22 članov, vodi mladinka Hladnik Tončka. Skupina obstaja že od leta 1949, ko jo je osnoval in do leta 1955 vzorno vodil prof. Costa Anton. Sedaj skrbi za odsek AO. Dasiravno je skupina delavna, bi lahko storila mnogo več, če bi v njej vel oni duh, kakršen je vladal ob ustanovitvi te skupine. V imenu PZS je občni zbor pozdravil tov. Tone Bučer, ki je hkrati izročil tov. prof. Costi Antonu in Perko Marjanu srebrni častni znak, s katerim ju je odlikovala Planinska zveza Jugoslavije. Pozdravu in čestitkam so se pridružili tudi tov. Jože Jurjevčič, zastopnik AMD, tov. Markelj Franc za TVD Partizan, zastopnika PD Križe in Podljubelj, tov. Peraič Vladimir za Svobodo, tov. Avgust Primožič za obč. ljudski odbor Tržič, tov. Regvat za ZKS, Društva prijateljev mladine in gimnazije itd. Za društvenega predsednika je bil ponovno izbran tov. Globočnik Kari. PD Bled. Kakor ima navadno vsako društvo svoj predel v gorah, ki mu je posebno pri srcu, tako so se blejski planinci vrgli na Triglavsko predgorje, kjer v Lipanci stoji njihova edina visokogorska postojanka Blejska koča v Lipanci. Društvo ni imelo velikih ambicij, ni prirejalo posebnih tur v inozemstvo, ker je sodilo, da je ta košček pod Triglavom tako lep in jim tako blizu, da ga vse premalo po- znajo. Dobro so poznana smučišča Debele peči, Lipanskih vrhov do Draškega vrha s prekrasnimi razgledi z grebena na Triglav in zapadne stene Krme. V ta še mnogo premalo obiskani predel so navajali svoje mladince. Da bi ta njihov samotni, od prometnih zvez oddaljeni kotiček približali in zvezali z ostalim gorstvom, so v preteklem letu zgradili pot okoli Draškega vrha v dolžini 1800 m. Pot poteka od Kačjega roba —Dimniki okrog Malega Draškega vrha po sedlu med Mal. Draškim vrhom in Vel. Draškim vrhom in se priključi na Studorskem prevalu na pot Rudno polje —Vodnikova koča. Iz Li-pance je dohod do nove poti po pašni poti. Pot drži deloma v skalnatem terenu in je na nevarnem terenu zavarovana z vrvjo. Gradnjo poti je izvedel oskrbnik koče v Lipanci za din 100 000,—. Z otvoritvijo te poti je društvo proslavilo tudi 10. obletnico osvoboditve. Te slovesnosti se je udeležilo mnogo mladine in članov SZDL. V čast padlim planincem v Lipanci so skupno z ZB položili dva venca in dali priznanje tistim, ki so za našo svobodo dali svoja življenja. Pomembnost te proslave je s svojo navzočnostjo počastil tudi sekretar komiteja ZKS tov. Dijak, ki je ob tabornem ognju lepo orisal pomen Li-pance za naše borce in težko borbo. Po zaslugi blejskih planincev je postala Li-oanca udobno in prijazno gorsko zavetje, ki ga pa bodo morali še bolj usposobiti, da bo prišlo do večjega obiska domačih in tujih turistov. Gledati bo treba na to, da se bo postojanka lahko sama vzdrževala. V ostale predele Triglavskega gorstva so delali člani pohode samostojno, skupnih izletov niso organizirali, ker je bilo premalo interesentov. Organizirali so revijo planinskih filmov. Filme si je ogledala mladina gimnazije, pionirji osnovne šole in ostalo članstvo. Enkrat pa so jih predvajali tudi pred planinsko enoto JLA iz Boh. Bele. Pred vsako predstavo planinskih filmov je bilo tudi predavanje o pomenu alpinizma in gorništva sploh. Sodeč po številu naročnikov na Planinski Vestnik se članstvo precej zanima za planinsko literaturo. Razpečali so tudi preko 100 izvodov zbornika Svet pod Triglavom. Amaterska planinska fotografija se vzgojno ni razvila, je pa več članov, ki se s tem ukvarjajo in bi bilo dobro, da bi se povezali v fotokrožek za gorsko fotografijo. Ker inozemci večkrat želijo vodnike, so organizirali nekaj članov, ki so vodili tujce po naših gorah. Priredili bodo 7-dnevni vodniški tečaj. V preteklem letu so ustanovili tudi alpinistični odsek, ki ga vodi tov. Sekloča Danilo. Odsek šteje tri člane. Naveza Sekloča-Šolar je izvršila nekaj vzponov v severni steni Rjavine, severni steni Vel. Draškega vrha. v Špiku in Triglavski steni ter nekaj drugih lažjih tur. V GRS je Bled združen z Gorjami. Tu sodelujeta dva njihova člana. Poleti sta položila izpit iz prve pomoči, skupnih akcij ni bilo. Upravni odbor je delal kot kolektivno telo in se delo po odsekih ni razživelo, kot bi bilo to potrebno. Izjema velja za gospodarski odsek, ki je deloval zelo požrtvovalno pod vodstvom tov. Stareta Mirka in pomočnika tov. Kunstlja. Nedvomno bi društvo doseglo lepše uspehe, če bi se delo razmahnilo po sektorjih in če ne bi moralo med letom zamenjati nekaj odborni- kov. Delo je tudi nekoliko oviralo nesoglasje med po edinimi člani odbora, ki so sli preko okvira pravilnega reševanja različnih mnenj ter jih je moral odbor v kali zatreti. Odbor je bil mnenja, da je treba opustiti metode reševanja društvenih vprašanj po gostilnah, kar naj se rešuje na sejah, na občnih zborih in v gorah. Društvo oskrbuje prehodno gostišče .-Planinec« na Bledu, Blejsko kočo v Li-panci in zavetišče Mrzli studenec. Razen gostišča »Planinec«, ki je visoko aktiven, sta bili pasivni Blejska koča na Lipanci in Mrzli studenec. Prva za din 122 886.—, druga za din 46 006.—. Da bo Blejska koča poslovala z izgubo, so pričakovali, vendar pa je izkazana izguba le nekoliko prevelika. Gospodarski odsek si bo moral zadevo malo pobliže ogledati in najti primerno rešitev. Postojanko Mrzli studenec pa bodo zaradi nerentabilnosti najbrž opustili. Za predsednika je bil izbran tov. Del-kin Oskar. PD Ptuj. To društvo, ki je eno najmlajših v Ptuju, se tudi v drugem letu svojega obstoja ni moglo preveč razživeti. Težave so se začele že takoj po lanskoletnem občnem zboru, kjer je bila izvoljena v upravni odbor sicer vrsta članov, ki pa se vsi najbrže niso strinjali z izvolitvijo in zato tudi niso hoteli prevzeti zaupanih jim funkcij. Ker zaradi nesklepčnosti ni bilo mogoče konstituirati novega odbora, je peščica delavoljnih funkcionarjev prevzela vajeti društva v svoje roke. Pod pritiskom nastalih razmer in v bojazni, da ne bi društvo že v drugem letu svojega življenja zamrlo, sta njegovo vodstvo prevzela v svoje roke tov. Hilda Seršenova kot predsednik in tov. Jošt kot tajnik. Nova vrzel pa je nastala v društvu z odhodom tov. tajnika v Ljubljano. Izpopolnil jo je tov. Hlupič, ki je prevzel tajniške posle. Okrnjena društvena uprava sicer ni mogla v taki meri izpolniti svojega poslanstva, kot bi bilo to želeti, mora pa se ji dati vendarle vse priznanje, da je do konca vztrajala v takih razmerah. Da bi izboljšali nastali položaj, so skušali s kooptiranjem izpopolniti društveno upravo, žal jim pa tudi to ni uspelo. Društvena uprava pa tudi v samem članstvu ni našla kake večje za-slombe. Glavno društveno delo je bilo usmerjeno v prirejanje izletov in obiskovanje planin ter bližnjih izletniških točk. Kdor si je ogledoval društveno razglasno omarico, je lahko ugotovil, da je bil v sezoni vedno na programu kak izlet ali tura v gore. Izvedli so dva skupinska izleta na Donačko goro, dalje izlet na Boč. v Kapelo pri Slatini Radenci, v Logarsko dolino, na Mozirsko kočo in v Julijce, v Sve-tinju pri Jeruzalemu pa so se sestali z ljutomerskimi planinci. Več članov je posamezno obiskalo Julijske in Kamniške Alpe. Oddaljenost Ptuja od planin, slabe prometne zveze in neugodno vreme ter pomanjkanje sredstev pri mladini, so objektivni vzroki, da društvo ne more beležiti v lanskem letu večjih uspehov. Pet društvenih članov se je tudi že podalo na pot slovenske transverzale In je upati, da bo društvo čez eno ali dve leti tudi že imelo v svoji sredi člane z značko planinske transverzale. Društvo je prišlo do prepričanja, da bo moralo svoja že tako skromna denarna sredstva žrtvovati v večji meri za mladino in prispevati k skupnim ■izletom, ker tega učenci in dijaki sami ne bodo zmogli. Da bi mladini vsaj delno pomagali, so iz dotacije OLO Ptuj v višini din 60 000—, nabavili razno planinsko opremo, ki jo bodo izposojali vsem članom, ki je ne morejo sami nabaviti. Revnejšim članom in mladincem pa bo društvo plačalo tudi vožnjo in jim na ta način pomagalo najti pot v gore. Društvo bo izpopolnilo tudi svojo informacijsko službo. Prijavilo se je tudi že več starejših planincev, ki so članom z nasveti na razpolago, v sezoni pa bodo novincem pripravljeni kot vodiči. V preteklem letu je društvo izvedlo II. planinski ples, ki pa ni preveč dobro uspel. Skupina članov se je udeležila predavanja o Himalaji, ki ga je priredilo PD Maribor, samo društvo pa je le enkrat predvajalo planinske filme, od 191 članov v letu 1954 vključuje društvo v svoje vrste še 145 članov. Izgubili so 31 članov, 6 mladincev in 9 pinonirjev, skupaj torej 46 članov. Na Planinski Vestnik je naročenih 25 članov. Uspehi so skromni, lahko pa so na nje ponosni, kajti orati ledino na polju planinstva v nižinskem predelu, oddaljenem od hribovitih krajev, ni lahko. Zlasti gre za to zasluga predsednici tov. Seršenovi, kar je ugotovil v svojem izčrpnem poročilu tudi društveni nadzorni odbor. PD Vipava. Občni zbor se je vršil dne 19. III. 1956 ob navzočnosti 45 članov. Iz skopih poročil, ki so nam na razpolago, ugotavljamo, da je društvo marljivo delalo. Raznih oficielnih prireditev se sicer niso udeleževali, ker bi zaradi preslabih prometnih zvez zamudili preveč časa. zato pa so se več bavili z izleti in drugo dejavnostjo. Skupinski izlet v Julijce so organizirali v avgustu 1955 pod vodstvom tov. Ferjančiča Vinka. Na žalost je ostal le na programu sklep lanskega občnega zbora glede poživitve dela z mladino. Posledica tega se vidi tudi v številu članstva. Medtem ko je društvo v letu 1954 vključevalo v svoje vrste 7 mladincev in 60 pionirjev, ima danes 20 mladincev in 10 pionirjev. Finančno poslovanje je bilo uspešnejše, vendar pa ne tako zadovoljivo kot v letu 1954. Medtem ko je v letu 1954 znašal dobiček postojanke »Blažon« na Nanosu din 125 979.—, je znašal ta v letu 1955 le še din 66 292.—. Vendar so pa društvu ti dohodki omogočili nabavo šotora za štiri osebe, dveh zračnih blazin ter nekaj inventarja za postojanko. Na zboru so med drugim govorili tudi o gradnji doma Zla-torog v- Ljubljani. Soglasni so si bili v tem, da je ta gradnja neutemeljena, ker se namerava dom graditi v centru mesta, kjer planinci ne iščejo zavetišča. Zato so se tudi enoglasno izrekli proti vsaki pomoči pri gradnji tega doma, v čemer pa nimajo prav. Precej so diskutirali o markiranju transverzale in neopravičeni kritiki komisije za planinska pota pri PZS in to kritiko soglasno obsodili, češ da je neutemeljena. Za novega predsednika je bil izbran tov. Poniž Milan. PD Videm-Krško. Med planinska društva, ki jim je prva in glavna skrb gospodarstvo, moramo šteti tudi PD Videm-Krško. Skrbijo predvsem za dobro in ce- neno postrežbo v svojem Tončkovem domu na Lisci. Lansko leto so tudi še dokupili dokajšen kos sveta okrog doma, popolnoma pa pozabljajo na prvo in glavno nalogo planinskih društev, t. j. na izletništvo. Na občnem zboru o tem ni bilo slišati niti besedice. Zelo malo ali skoraj nič ni bilo slišati tudi o delu z mladino. Društvo vključuje 33- mladincev in 12 pionirjev in bi zato moralo posvetiti tem članom nekoliko več pažnje. Na šolah nameravajo formirati posebne planinske krožke in jim pripovedovati o planinah. Društvo šteje 135 članov in je za nekaj članov porastlo od preteklega leta, vendar pa še vedno ni doseglo števila 280, kolikor članov je nekoč imelo. Vse premalo je društvo delalo tudi na propagandnem polju. Kvarno je vplivalo na delo duštva tudi dejstvo, da se nekateri odborniki sploh niso zanimali za delo odbora, v odboru pa je društvo tudi imelo dva ali tri odbornike, ki niti enkrat niso prišli na sejo. V diskusiji so obravnavali gradnjo »Zlatoroga«, delo z mladino, ustanovitev event. samostojnega društva v Sevnici, železniški popust in ostale društvene probleme, končno pa sklenili, naj se v Sevnici ne ustanovi še samostojno društvo, da pa se bodo izmenoma vršile seje odbora v Krškem in v Sevnici. Delegat PZS je izročil društvenemu predsedniku tov. Tončku Cebularju srebrni častni znak. s •katerim ga je Planinska zveza Jugoslavije odlikovala za njegovo požrtvovalno delo, kolektivu Celuloze in tajniku tov. Ogo-revcu pa je društvo izročilo za njihove zasluge plaketo in diplomo. Vodstvo društva je bilo ponovno zaupano tov. Tončku Cebularju. PD Novo mesto. Novomeški planinci so polagali obračun svojega dela dne 6. marca 1956 v dvorani okrajnega sindikalnega sveta. Zbora se je udeležilo okrog 80 članov. Za društvo je poročal predsednik tov. Kobe Roman. Društvo je preteklega leta porastlo v članstvu za 50 članov in vključuje danes 218 članov, 122 mladincev in 13 ■ pionirjev, skupaj torej 353 članov. Iz poročila sledi, da je društvo zanemarilo organizacijo izletov. Čeprav so bile na poti razne ovire, kakor prevozi in podobno, bi jim bili vsaj nekoliko lahko kos. Med prvimi takimi izleti naj bi bil prijateljski obisk obeh sosednih domov na Polomu in Mirni gori, nadalje Rog, Frata itd., torej v kraje, ki so jim zaradi njihove bližine laže dosegljivi. Razen teh izletov z avtobusom bi pa lahko organizirali še razne peš izlete kakor na Hmeljnik, k Teme-niškim izvirom pri Mirni, Mehovo itd. Povezati pa bi se morali tudi s turističnim društvom in višjimi razredi gimnazije in z učiteljiščem, da bi se teh izletov udeležili še dijaki. Društvo bi moralo tudi poizkusiti organizirati take izlete za kolektive njihovih tovarn in podjetij, zaradi česar bi se moralo povezati še s sindikalnimi podružnicami in delovnimi kolektivi. Vsega tega pa ni storilo. Na sestanku dolenjskih markacistov dne 26. VI. 1956 v Novem mestu so sklenili, da se osnuje in markira gorjansko - roška transverzala, ki naj bi tekla po grebenu Gorjancev, t. j. od Brežic do Mirne gore, ipreko Planine, Poloma, Miklavža, Trdinovega vrha, kjer naj bi na koti 1181 m dosegla največjo višino. Dalje mimo Gospodične, cestnega gorjanskega prelaza na Vahti, na Skrbeč, Radoho, Rožni dol. Crmošnjice in Gače na Mirno goro. Tu bi prešla gorjanska v roško transverzalo, ki bi šla preko Roga, baze 20 na Sv. Petru, Dvor ter preko Ajdovca na Frato in skozi Luknjo v Novo .mesto. Pri markiranju bi sodelovala vsa društva, po katerih terenu bi tekla transverzala. Na vsaki postojanki bi bila tudi posebna štampiljka, posebna spominska knjiga ter karta celotne trans-verzale. Društvo se je trudilo, da je bil njihov Paderšičev dom na Gorjancih vedno dobro oskrbovan. Kočo so na zunaj pre-pleskali s firnežem, okna in vrata pa z oljnato barvo. Delo sta udarniško opravila tov. Hladnik in Smid Julij, za kar jima je zbor izrekel posebno pohvalo. Društvo pa je nabavilo v koči tudi nove zavese, nočne omarice in obešalnike, jedilni pribor. razno posodo itd. Dali so izdelati tudi nove napisne table, ki jih bodo namestili na vsa križišča, kjer se odcepijo pota in ceste proti Gospodični. Raznim društvcm pa so poslali fotografije svojega doma. da jih bodo obesila v svojih postojankah in na ta način popularizirala Gorjance. Nadalje so premerili vse svoje parcele in postavili zasilne mejnike. To je bilo potrebno, ker že celih 25 let tega ni nihče napravil ter so si sčasoma razni privatni sosedje lastili zemljo, ki jim ne pripada in je društvena last. Za parcelo na Maličevem krču, kjer jim je gozdna uprava popolnoma uničila košnjo, so prejeli din 10 000.— odškodnine. Več pažnje so posvetili pobiranju članarine. Oskrbnik njihove postojanke ima nalog, da od 1. maja 1956 dalje vsakogar, ki v članski legitimaciji ne bo imel znamkice o plačani članarini za letošnje leto in svoje fotografije, šteje za nečlana ter mu tudi zaračuna nečlanske pristojbine. Finančno pomoč sta društvu nudila OLO in ObLO Novo mesto. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji društveni predsednik tov. Roman Kobe. PD Brežice. Skromni podatki, ki smo jih našli v zapisniku občnega zbora tega društva, nam o delu društva ne povedo mnogo. Občni zbor se je vršil dne 23. III. t. 1. ob skromni udeležbi 25 članov. Vsekakor zelo slaba udeležba, ko vendar šteje društvo 142 članov. Nad polovico članov je mladincev, kar je gotovo zelo razveseljivo. Lepo število čitateljev ima Planinski Vestnik, na katerega je naročenih kar 50 članov. S finančnimi problemi se mu ni treba ukvarjati, ker nima nobene postojanke, zato pa ima več časa za izletništvo. Da bi delo poživili, bodo skušali povezati člane v raznih podjetjih in preko njih organizirati skupinske izlete. Doslej so se vršili ti izleti nenačrtno in mimo društva. Novoizvoljenemu odboru načeluje zopet tov. prof. Miroslav Kugler, za tajnika pa je bil izbran dijak Bogdan Zupančič. V odboru so še nadalje tov. dr. Vlado Ber-glez, Kralj, Vizjak Janko, dr. Anton Glu-šič, Bojan Horvatič, Meta Spindler in Kunej Franc, v nadzornem odboru pa so tov. Zorko Savica, dr. Janko Drnovšek in Niko Dragoš. PD Šentjur. Društvo je tudi v preteklem letu marljivo delalo. Od 191 članov je 75 mladincev in pionirjev. Članstvo je naraslo od preteklega leta za 16 članov. Z mladinci so izvedli vrsto skupinskih izletov na Boč, Veliko Kozje. Svetino, Goro Oljko in na Kum, največ pa na Resevno, kjer imajo svoje zavetišče in razgledni stolp. Za ostale člane pa so organizirali skupinske izlete v Savinjske in Julijske Alpe, na Pohorje, Uršljo goro in Peco. Obnovili so tudi razgledi stolp in zavetišče, pri čemer so se nekateri člani zelo izkazali. Društvo se venomer bori s financami, nekoliko pa sta mu pomagala »T.TP in tamkajšnja tovarna poljedelskih strojev. Markacijski odsek je ipod vodstvom tov. Gradišnika papravil markacije na Resevni, Svetini in Lipnici, na novo pa je markiral pot na Rifinik. Namestil je tudi preko 20 kažipotov. Zaradi boljšega razgleda so na Rifniku izvršili večji posek, z velikim zadovoljstvom je bil na občnem zobru pre-čitan odlomek iz poročila PZS na skupščini, kjer je omenjeno tudi to društvo -in njegov napredek. V živahni diskusiji je bilo govora predvsem o njegovem nadaljnjem delu z mladino. za finančno podporo pa se namerava društvo obrniti na občino. V načrtu imajo izdelati novo pot do stolpa skozi Hudičev graben. Ker jim zavetišče v dosedanjem obsegu ne zadošča več, ga nameravajo v kratkem povečati. Pri nabiralni akciji za planinski dom Zlatorog v Ljubljani so zbrali na zboru din 1405.—. Izvolili so 11-članski upravni in 3-član-ski nadzorni odbor. Na prvi odborovi seji se je odbor konstituiral in je prevzel mesto predsednika tov. Jože Gaberšek. V odboru so še tov. Andrino Kopinšek, Medica Resnik, Franc Gradišnik, Ivanka Cretnik, Vojko Oset, Anton Dobrotinšek, Anton Ku-kovič, Avrelij Roje, Janez Rauter in Franc Bevc, v nadzornem odboru pa Jurij Golč-man, Miha Klanjšek in Franc Knez. PD Kostanjevica na Krki. Društvo je imelo svoj II. redni letni občni zbor dne 8. vi. t. 1. ob minimalni udeležbi 22 članov. V glavnem so govorili o svoji postojanki na Polomu na Gorjancih, ki jo stalno oskrbujejo že od 1. VI. 1955. Četudi so lansko leto prejeli od PZS din 900 000.— posojila, ta vsota ni zadostovala za vsa adaptacijska dela postojanke in nabavo opreme. Potrebovali bi najmanj še okrog enega milijona dinarjev, s čimer bi kočo popolhoma usposobili za svojo nalogo. Koča trenutno razpolaga le z 12 ležišči, če pa bodo prejeli potrebna denarna sredstva, bodo kapaciteto zvišali na 40 ležišč, kar bo po njihovem mnenju komaj zadostovalo za redni obisk gostov kakor tudi za gozdne delavce in nabiralce sadežev. Za razvedrilo v koči skrbi radio, priročna knjižnica in družabne igre. Povprečni mesečni iztržek postojanke znaša okrog din 45 000.—. Društvo vključuje 50 članov, medtem ko jih je v letu 1954 štelo 75. Nekaj članov se je ieselilo, del padca članov pa gre na rovaš premajhne aktivnosti pri pobiranju članarine. Društvo je poskrbelo za primerno popagando v lokalnih listih in je predvsem propagiralo rvojo postojanko na Polomu. Skrbi tudi, da so v koči stalno na razpolago kvalitetne fotorazglednice in knjižne izdaje PZS. Zal pa so na Planinski Vestnik naročeni le 3 člani. Društvo za-trdno upa, da se bo to stanje v kratkem popravilo. Izvedli so tudi eno skioptično predavanje. Markacijski odsek ni delal, v društvenem poročilu je bilo navedeno, da ta skupina ni napravila ničesar, kar je v prvi vrsti pripisati stalno slabemu vremenu, pa tudi pomanjkanju sodelavcev. Društvena bilanca izkazuje din 2768.— izgube. Za letošnje leto si je društvo zastavilo precej nalog, med drugimi širjenje in utrjevanje planinske ideje med mladinci, organizacijo predavanj, izlete, markiranje potov, ki držijo h koči na Polomu itd. V avgustu pa bodo slovesno otvorili postojanko. Za zbiranje prispevkov za »Zlatoroga« se zbor ni navdušil. Po zapisniku občnega zbora posnemamo, da ta način zbiranja denarnih sredstev pri njih ne bo »vlekel«, ker pri njih ni ljudi, ki bi reflektirali na brezplačno bivanje v gorah. Četudi je to malo čudna utemeljitev, smo prepričani, da vsi člani niso takega mnenja in da bo društvo poskrbelo, da ne bo eno zadnjih ipri zbiranju sredstev za naš skupni planinski dom Zlatorog. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Jankovic Joža. PD Vuzenica. O občnem zboru tega društva smo sicer prejeli zapisnik, ki pa nam nudi zelo skromne podatke o delu društva. Kolikor smo mogli ugotoviti iz teh podatkov je bilo delo upravnega odbora zelo otežkočeno zaradi neaktivnosti nekaterih članov odbora. Največ sta še storila tov. Peruš Gregor, knjigovodja in gospodar tov. Ivan Klimeš. Koča Planine je slabo uspevala, ker dalje časa ni imela oskrbnika, končno pa so jo celo zaprli. Sredi preteklega leta so pričeli oskrbovati novo planinsko zavetišče pri Primožu nad Muto, ki ga vodi lastnik Onuk Ivan. Zavetišče ima razmeroma velik promet in donaša društvu lepe dohodke. Tajnik tov. Janko Lorenci je opravičil svojo nedelavnost, ker je bil premeščen v Maribor. Markacijski odsek ni bil delaven. Svojo nedelavnost je opravičeval s tem, da kljub ponovnim urgencam ni prejel od PZS mar-kacijske barve. Pri predlogu za razrešnico odboru pa je prišlo do nasprotovanja nekaterih članov," ki so zahtevali obračun veselice, ki se je vršila že februarja 1955, pa še do občnega zbora, t. j. do 21. VI. 1956 ta obračun ni bil predložen. Zbor je sklenil, da mora veselični odsek takoj izdelati ta obračun in ga predložiti novoizvoljenemu upravnem odboru. Med drugim je bil sprejet sklep, da se čimprej otvori koča »Planine« na Pohorju. Za novega društvenega predsednika je bil izvoljen tov. Jožef Romih. PZS je poslala brzojavne pozdrave. L. R. Zbiranje sredstev za naš dom »Zlatorog« nikakor ni zadovoljivo. Prispevki, ki so bili do sedaj zbrani, ne zadoščajo, da bi izvedli v postavljenem roku nagradno žrebanje, ki smo ga objavili v PV št. 7/56. Žrebanje objavljenih nagrad se zaradi tega preloži na junij 1957, kar bo ugodno tudi za nagrajence, saj bodo izžrebane nagrade lahko izrabili v poletni sezoni. Kuponi do sedaj prodanih nabiralnih blokov bodo izžrebani torej v junijskem roku. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE SM^^MurERiSp Priručnik za sportske trenere, Za vod za fizički odgoj, Zagreb. Sportska stručna biblioteka Saveza sportova Hrvatske. Hrvatski telesno vzgojni strokovnjaki so izdali 344 strani ob-segajočo knjigo o fiziologiji športa, o higijeni, o psihologiji, o temeljih teorije pri telesni vzgoji in o splošni telesni vzgoji. Planince bo zanimalo predvsem poglavje o športnih poškodbah in prvi pomoči, morda tudi poglavje o masaži. Zanimiva je izčrpna tabela sistematike sredstev za telesno vzgojo, ki planinstvo, pešačenje in taborjenje izdvaja iz obsega športa, medtem ko alpinizem, lov in ribolov zajema v šport kakor smučanje, avtomobilizem in podobno. T. O. Die Alpen, št. 12, 1955, je posvečena zimi in smučanju in obsega 70 strani glavnega in stranskega teksta, razširjena pa je še z 28 stranmi oglasov. Številko uvaja L. Seylaz s člankom iz zgodovine Velikega sv. Bernarda. Colin Wyatt poroča o turah v Severni Kanadi. James Riddell popisuje v članku »Gore so nemi mojstri« hudo preizkušnjo treh angleških smučarjev v snežnem viharju na Pointe Dufour. ge težji incident je popisan v članku »Tri ure v ledeni razpoki na Aletschfirnu« (J. K.). Alpiniste bodo zanimale izkušnje Edmonda Quinche s kratkimi smučmi, ki so po vojni skoraj izginile iz uporabe. Avtor je znan vojaški in civilni smučarski inštruktor že dvajset let. Christian Jost natanko popiše kanadske reševalne sani. Članek je zbudil v Švici veliko pozornost. Alfred Graber se spominja treh znamenitih smučarjev Viktorja de Beauclair (1874—1929), Georga Bilgeri (1873—1934) in Henrija Hoeka (1874—1951). Slede še članki o raznih strujah v smučanju, o čemer smo v našem listu že večkrat poročali. Številka je izšla v posebnem ovitku in je bogato ilustrirana. Med fotografskimi dosežki je vredno omeniti Uttendopplerjev posnetek Sche-saplane, pogled na Lunersee in Ràti- kon, v ozadju Otztalske Alpe in Sil-vretta in seveda vrsta drugih. T. G. Planinske kuče i domovi u Bosni i Hercegovini. Izdanje Planinskog društva »Bjelašnica« 1955. V žepni obliki izdana brošura, ki vsebuje najvažnejše podatke o 33 planinskih objektih BiH: število postelj in ležišč, oskrbovanje, 'komfort, dostopi, oddaljenost od komunikacij, nadmorska višina. Bosanske gore so imele pred vojno 38 objektov, ki so bili med vojno razen dveh vsi uničeni. Po vojni so marljivi Bosanci in Herce-govci obnovili 33 objektov z 1220 posteljami in seveda mnogo boljšo opremo od predvojne. V primeri s finančnimi sredstvi, ki jih je BiH za te namene prejela, so ti uspehi zares razveseljivi. Srbija je imela 1. 1941 11 koč, danes jih ima 53, prejela pa je 123 564 259 din, medtem ko je BiH dobila komaj 18 000 000. Črna gora pred vojno ni imela nobene koče, danes jih ima 5, dobila pa je 16126 458 din. Slovenija je imela 1. 1941 64 koč, 1. 1955 pa 145, prejela pa je 86 754 000 din. Hrvatska je od 1. 1941 do 1955 od 28 prišla na 39 koč, prejela pa je 77 000 000 din. Številke sicer ne povedo vsega, vendar so poučne in zgovorne. To in še marsikaj je nadro-bljenega v na videz skromni brošuriei. T. O. Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, izdaja Priro-doslovno društvo v Ljubljani. Urednik dr. Lavo Cermelj, Ljubljana. Številke 4—10, leto XVIII, 1955/56. Opozorimo naj na nekatere članke, ki so jih ali ki bi jih s pridom brali tudi planinci: Branko Prekoršek v št. 6 poroča v članku Nekaj redkih novosti iz neznanega »botaničnega vrta« o izrednem botaničnem bogastvu Ku-kovnice, razmeroma malo znanega planinskega predela nedaleč od Križ-ke gore (1582 m) in Tovstega vrha (1745 m). Preko grebena drži tu slovenska transverzala, obisk je narasel tudi zaradi koče na Križki gori, ven- dar je botanično bogastvo doslej še neoplenjeno. Avtor zaključuje svoj zanimivi članek z mislijo, da so pri nas mnoge rastlinske vrste prav zato redke, ker smo puščali vnemar neštete predele, ki se nam iz kakršnih koli razlogov niso zdeli pomembni. V št. 7 priobčuje Zmago Bufon svoje vtise z otoka Capri (vtise istega avtorja z Etne prinaša naš list), svetovnoznane pokrajinske posebnosti. V št. 8 poroča dr. Lavo Čermelj o izredno velikem meteoritu, ki je 1. 1947 padel v gorovju Sihote - Aiinu na sovjetskem daljnem vzhodu. Poročilo se naslanja na referat sovjetskega akademika V. F. Fesenkova, ki ga je imel ta znanstvenik lani v Angliji. Meteorit je tehtal kakih 100 ton in je bil po pretežnem delu sestavljen iz železa (93,7 %). Aktualen je članek Janeza Strnada Atomske eksplozije in vreme, ki poroča o podatkih svetovne vremenoslovske organizacije o vremenu v zvezi z atomskimi eksplozijami. Spričo vseh mogočih govoric o tem zaključuje avtor, da imajo eksplozije vpliv kvečjemu na vreme v neposredni bližini eksplozije, medtem ko v oddaljenih krajih o takem vplivu ne more biti govora ali pa so ti vplivi tako neznatni, da jih bo še dolgo časa težko spoznati. V št. 9 piše Alojzij Hrovat o obliki grezov v kraški zemlji, o važnem pojavu pri spoznavanju in proučevanju krasa, važnem pa tudi v gospodarskem oziru, saj občutno posegajo v obdelovalni in vodno gospodarski režim. Avtor na zaključku članka terja posebno obveščevalno službo, ki bi sproti poročala o nastanku teh čudnih kraških udorov. V št. 10 piše znani planinski pisatelj Jos. Wester o Baltazarju Hacquetu kot jamarju in opremlja svoj spis z risbo Socerbske jame iz I. dela Hacquetove Oriktografije ter ugotavlja, da Hacquetu kot pionirju jamarstva tudi sodobni speleologi ne morejo odrekati spoštovanja in priznanja. Poznal je Postojnsko jamo, Magdaleno, Jamo pri Socerbu, Vile-nico pri Lokvi, jamo na Lačni gori (na Taboru pri Grosupljem), Podpeč pri Dobrepolju, votlino na Šmarni gori in požiralnike ob Cerkniškem jezeru. Hacquet starejše vire, ki pišejo o našem podzemnem svetu, navaja in njih ugotovitve tudi kritično presoja. Avtor je z njemu lastnim okusom in čutom za lep izraz prevedel iz Oriktografije nekatera tistih mest, na katerih govori o naših, zgoraj naštetih jamah. T. O. Lovec, izdaja Republiška lovska zveza, št. 10-12, 1955, št. 1, 1956, urednik Cene Kranjc. Iz pričujočih številk omenimo nekatere po vsebini, aktualnosti in miselnosti planinstvu bližnje članke: Zlatorog trka na vrata 91 lovskih družin (planinskih društev ni dosti manj); dr. S. V. Mednarodni sestanek lovskih znanstvenikov; Ive Majcen, O odmevu in socialistični lovski morali; dr. Stanko Bevk, Pre-zimovanje divjadi in drugih živali; Tone Kržišnik, Kaj mislijo bohinjski lovci o divjem lovu; dr. France Avčin, Nekaj misli o naši jeienjadi; Tone Svetina, O vidrah v Blejskem kotu. Ta zadnji članek se zaključuje tako pesimistično, da prijatelja narave kar zazebe pri srcu: »Blejsko jezero se stara in počasi umira. Postopno za-mlakuženje je vzrok, da v globinskih plasteh, kjer ni cirkulacije, ribam ni več mogoče živeti. Tako je tudi vider vedno manj.« Lovska zveza stoji pred svojo 50-letnico, njeno glasilo pa pred 40-letnico. Uredništvo PV obema želi, da oba proslavita svoja jubileja z najlepšimi uspehi pri varstvu narave in pospeševanju lovske kulture sploh. Uredništvo Lovca si prizadeva, da bi Lovec prinašal vedno bolj poglobljeno vsebino, da bi imel večji obseg, boljši papir, bogatejšo opremo z našo domačo lovsko fotografijo, sliko in risbo. Te želje še prav posebej razumemo in iskreno želimo, da se sistematično izpolnijo druga za drugo, kajti tudi naše uredništvo goji podobne. T. O. Turistični Vestnik, izdaja Turistična zveza Slovenije, odgovorni urednik Joško Sotler, št. 1-6, 1956. Glasilo TZS stopa v četrti letnik in je v kratkih treh letih iz skromnega lističa postalo ugledna, že kar reprezentativna revija. Od takrat, ko je začel izhajati, so se seveda zelo spremenile razmere v prid turizma, na katerega v prvih povojnih letih nismo mislili ali vsaj ne dovolj. Zdaj pa je turizem postal pomembna društvena dejavnost, naša družba se zaveda, kako kompleksna je ta gospodarska panoga, kako vpliva na vsestranski napredek, kako važen pobudnik za najraz- novrstnejšo dejavnost je turistični duh, turistična miselnost. Turistična dejavnost je najožje povezana s planinstvom. Zato ni čudno, če se ponekod ne morejo ali pa se vsaj težko odločajo, katero društvo naj bi ustanovili, turistično ali planinsko. Meja ni toga, načela in metode so pa seveda jasno ločene. A prav zato je turistično branje poučno in uporabno tudi za planinca, planinskega organizatorja, za vodnike in oskrbnike. Naštejmo nekaj stičnih člankov: V št. 1 piše dr. Fran Mišič o našem obmejnem zadravskem pogorju, Jožko Sotler o turizmu v Posotlju. V št. 2 Joško Sotler o turizmu v primorsko-kraškem področju s slikami Vojkove koče na Nanosu, Predjamskega gradu in Snežnika; Ivan Varga, Zimski oddih v gorah in ob morju; Zoran Vudler, Zaščita Logarske doline; Joško Sotler, Pri Petru nad Begunjami. Št. 3 je posvečena Kopru in okolici, Koprskemu ter vsebuje vrsto lepih člankov, ki so jih napisali naši strokovnjaki dr. V. Bohinec, Franc Planina, R. Savnik, Sotler, Habe, ing. Weiss i. dr. Št. 4: dr. Fr. Vatovec, Negujmo svoje lepe tradicije; Franjo Baš: Beseda o nekaterih turističnih vodnikih; Turizem na Jezerskem. Št. 5: Jože Mav-čec, Več slovenske domačnosti v našo vas; Srečko Logar, Turistične zanimivosti Idrije. Št. 6: ing. Weiss, Evropsko alpsko turistično področje; Lojze Sunčič, Zdole, razglednik v Posavju. Turistični Vestnik je dobro ureje-van, pester turistični glasnik, spretno metiran in leto za letom bolje opremljen. Prav je, da napreduje obenem z napredujočim našim turizmom. T. O. Tabor, revija tabornikov in ljubiteljev narave, št. 3—4, 1956. Glasilo tabornikov prav tako kakor Turistični Vestnik, izhaja že četrto leto, vendar je podoba, da se bori z mnogimi težavami, ki so TV prihranjene. Kot glasilu organizacije, ki je s planinstvom še bolj prisrčno povezana, mu želimo, da bi jih čimprej premagal in izpolnjeval med našo mladino svoje lepo, vzvišeno poslanstvo. T. O. Nos Montagnes — Unsere Berge — Le nostre vette — Nossas mun-tagnas 1956, št. 1—6. Glasilo CSFA (Club Suisse de Femmes alpinistes) izhaja v Zürichu že 35. leto. Klub je imel 1. 1955 — 5307 članic. Urednica lista Hedi Walter po pravici ugotavlja, da gre z listom vse svojo redno, urejeno pot, tako da nima kaj novega povedati. Nemški dossier je nekako bolj poln novic kakor francoski. List je po obliki in vsebini precej konservativen. Morda je v tem razlog, da ima klub komaj 96 mladih članic v mladinskih odsekih in da je število podmladka napram letu 1954 padlo. V pričujoči prvi polovici letnika je najpomembnejši spis o potovanju v gorovje Hoggar. Članek je napisala M. Brunner in ga opremila z zanimivimi posnetki Hoggar j a in Tassili. V Afriko je avtorica potovala z letalom, kar je stvar pičlega popoldneva, kakor če bi se človek peljal iz Trbovelj v Kranjsko goro z železnico. Ostali članki v vseh štirih jezikih ne prinašajo ničesar posebnega, so pa prijeten primer, kako taka literatura predstavlja organizacijsko središče za najmočnejši ženski alpski klub na zemlji. Vsaka številka prinaša tudi pesmi. T. O. De berggids, Orgaan van de Ko-ninklijke Nederlandse Alpen - vereni-ging, 1956 januar - maj. Glasilo ho-landskih alpinistov nima razkošnega lica, pač pa soliden papir in zato dokaj dobre tiskarske reprodukcije foto-posnetkov, ki jih holandski alpinisti naberejo na svojih turah. V pričujočih treh zvezkih najdemo članke o Weisshornu (A. R. Bloembergen), Douves Blanches (B. A. Wittich), Zi-nalu (J. F. Saltet), Wilder Kaiserju in Reichenspitzu (A. J. Kronenberg), pa tudi o Cordilleri Vilcacambi v Peruju, dalje o Mont Blancu (Mont Maudit, J. L. Wansink), posebno zanimiv in pomemben za nas pa je članek o Julijskih Alpah, ki je izšel v dveh zvezkih in ga je napisal E. M. W. Van Wijmen. Članek ima naslov »Kugy's land: De Julische Alpen«. V prvem delu, ki je tiskan v petitu, govori o Sloveniji, v drugem — v garmondu — o Italiji, to je o Vzhodnih in Za-padnih Julijskih Alpah. V uvodu govori o naši planinski organizaciji (zanjo velja še kar SPD), o Kugvjevi knjigi in o ljudeh, ki so jim šli na roko pri obisku v Julijcih in še o kartah Frevtag-Berndt. Holandci so bili na Vršiču, na Prisojniku, Mojstrovki, Planici, Jalovcu itd. R. König je posnel Jalovec v Tamarju, začetek ozebnika, jedilnico Pogačnikovega do- ma z vso holandsko družbo, spomenik v Vratih in Triglav nekje z Rušja. Članku je priložen dokaj pregleden zemljevid z novo jugoslovansko-itali-jansko mejo. Članek je poln hvale na naš račun in ves navdušen nad lepotami Triglava in njegove soseščine. V drugem delu popisuje vzpon na Viš, ki ga imenuje le Jof Fuart (Vi-šarje samo Montesanto di Lussari). Vidi se,- da je bil njihov cicerone vodilni tržaški alpinist. Celo naša sli-vovka se je spačila v Schlibowitz (holandsko pruimenjenever), Ovčja vas je seveda kar Valbruna, čeprav ji razen priseljenih Italijanov živ krst ne reče tako. Bili so tudi na Poliškem Špiku, ki ga seveda imenujejo Mon-tasio. T. O. Österreichische Alpenzeitung, glasilo ÖAC, št. 12/1955, št. 1—6/1956. Ugledna revija izhaja 74. leto, na zunaj konservativna, po vsebini pa živo aktualna, čeprav vselej v skrbeh za zdrav razvoj alpinizma na izročenih osnovah. Zadnji zvezek letnika 1955 je uveden s Gsellmannovim spisom Avstrijske arktične ekspedicije na Spitz-berge. Gsellmannovi opisi so jedrnati, brez vsake nabreklosti, stvarni in vendarle prijetni. Znani dr. Hechtel iz Stuttgarta popisuje dneve v Monten-versu, dve strani posveča dr. Paul Kaltenegger moštvu s Čo-Oju, ki je pač triumf avstrijskega gorništva. V št. 1—2/1956 je opisal S. Walcher turo na Grand Pic de Belle-donne (2980 m), Ignaz Ertl Glarnske Alpe, dr. Kari Prusik pa se spominja 100-letnice rojstva Zdarskega. Št. 3—4 prinaša Steirlov opis smeri Goedel - Steiner v južni steni Dachsteina, Grundwaldov opis Zwieslinga v Schladminških Turah in Gsellmanovo poročilo o avstrijski ekspediciji na Alasko. Številko 5—6 uvaja Prokeschov članek »Sam v vzhodni steni Watzmanna«, ki je izšel za 75-letnico prvega vzpona čez to steno (Schuck - Kederbacher). Največ prostora zavzemajo Nieberlovi »Spomini«, ponatis predavanja, ki ga je imel ta častni član ÖAC na Dunaju. Waschak poroča kratko o avstrijski ekspediciji v Ande, S. Walcher o Re-buffatovi knjigi in filmu, R. W. pa o počastitvi Hermanna Delago, ki so ga kot znamenitega pionirja Dolomitov imenovali za častnega člana ÖAC. Prvi trije opisani zvezki imajo pre- težni del drobiža, v katerem OAC posebno pazljivo zabeležuje vse vzpone v Alpah, poroča o vzponih na drugih kontinentih, prinaša osebne in društvene novice, predvsem pa s strogim kriterijem presoja planinsko literaturo, ki izhaja tu in tam. Ocenjena je tudi naša publikacija »V naših stenah«. T. O. La Montagne et Alpinisme, december 1955, februar in april 1956. S tem naslovom zdaj že drugo leto izhaja glasilo CAF (Club Alpin Français) in G HM (Groupe de Haute Montagne). Združitev glasila CAF in GHM je koristila na obe strani. GHM daje vsebini kvalitetni značaj, CAF pa jamči za finance in naročnike. V uredniškem odboru so med drugimi Maurice Her-zog, Jean Couzy in Roland Truffaut, urednik je Lucien Devies. Alpinistično kroniko vodi Jean Couzy. Izhaja šestkrat na leto, počenši s februarjem, letos 82. leto. Decembrska številka 1955 prinaša Germainov prevod Ban-dovega opisa, kako so Angleži prišli na Kangčendzongo, Suzane Valentini opisuje plezanje v Tunisu na Džebel-Ressas, Livanos pa posveča pod pom-poznim naslovom »Zadnji veliki problem« svoj vzpon v Cima Su Alto (se-verozapadna stena Cime di Terranova 1954). Opis je poln ironije in humorja. Februarsko številko 1956 uvaja Philippe Cornuau z opisom les Droites pod naslovom »Zgodba o petih bivakih«, s katero popiše famozni vzpon 1. 1955 preko te znamenite stene in prinaša vrsto sijajnih tehničnih posnetkov. Maurice Martin nas povede na novo visokogorsko smuško turo z Bergella na Bernino, ki jo opravi v osmih dneh. Wolfgang Diehl poroča o vzponih na skoraj še deviški zemlji Gronlandiji, Maurice Herzog pa posveča toplo osmrtnico Louisu Lache-nalu. Aprilski številki daje značaj André Contamine, eden najbolj razglašenih šestogradov, z opisom plezanja v Les Petites Jorasses in s slikami, ki ponazarjajo to zapadno steno, ki so jo avtor, Marcel Bron in Pierre La-brunie zmagali s prostim plezanjem in jo označili z vsemi možnimi eks-tremnimi atributi. André George popisuje visokogorske ture v les Ecrins, geolog Bordet pa sledove nepoznanega himalajskega živalskega bitja, ki se ga je oprijelo ime yeti. T. O. «i^GLED PO SVtViS» Tretja doba dolomitskega alpinizma je obeležena predvsem s plezalnimi smermi po celi vrsti stolpov, špikov in sten. Število navez brez vodnika še bolj naraste, istočasno pa zrase druga generacija vodnikov, ki nič ne zaostaja za prejšnjo niti v tehniki niti v drznosti. Dobo je intoniral že omenjeni Winkler 1. 1882. Za njim je nastopil Hermann Delago iz Bozna, nič manj drzen od Winklerja. Kakor Winkler je tudi on zapisal svoje ime v Vajolettske stolpe. Bil je samohodec, kar pomeni v Dolomitih čisto posebno kvalifikacijo, ki jo zmorejo zares samo sposobni plezalci. 1899 se vda Guglia di Brenta (Campanile Basso) dvema študentoma iz Innsbrucka, Ampfererju in Bergerju, fantastičen obelisk, najelegantnejši, najbolj klasičen in najtežji v Alpah, kakor ga je ocenil Prati. L. 1902 se je podal še Campanile di Val Montanaia, ki ga je Compton imenoval najmanj logično goro na svetu. Preplezala sta ga Avstrijca Viktor Wolf von Glanvell in Giinther Freiherr von Saar, dva plezalca »s plavo krvjo«. Oba zadnja vzpona sta bila izboljšana po celi vrsti poskusov. Med drugimi so bili Italijani že skoraj pri vrhu, vendar jim sreča ni bila mila (Garbari, Tavernaro, Paoli, Tržačana Cozzi in Zanutti). V tretji dobi so plezalci potegnili prve smeri preko sten. Tako sta oba Innerkoflerja s Helversenom preplezala severno steno Male Zinne 1. 1890. 1895 sta Dunajčana Lorenz in Wessely preplezala kilometer široko severovzhodno steno Langkofla. Sledile so najlepše smeri, ki sta jih izvedla Angleža Raynor in Philimore ter am-pezzanski vodniki Antonio Dimai, G. Siorpaes, G. Colli, A. Dibona; Vzhodna stena Rosengartna, severna stena Pelmo, severozapadna stena Civette i. dr. V Sextenskih Dolomitih je te vrste ture opravljal Adolf Witzen-mann z vodnikoma G. in A. Dimaiem ter Seppom Innerkoflerjem. L. 1901 je Angležinja Beatrice To-masson z vodnikoma iz skupine Pala Michele Bettega in Bartolo Zagonel preplezala silno južno steno Marmo-late, v smeri, ki ni več iskala zgolj lažjih prehodov, marveč poteka že skoraj direktno. Angležinja je poskusila že 1. 1900 z vodnikom Rizzijem. Tudi drugi poskus z drugim vodnikom ni uspel, ker je hotela izpeljati smer čim bolj direktno do prve gre-dine. Kmalu nato je tretjič poskusila in Bettegi ter Zagonelu ni ničesar povedala o tem, da se je z Ampezzani v steni že dvakrat umikala. Tudi ta poskus je propadel, izgubili so štiri ure časa, ponovno vstopili bolj desno in uspeli. Tudi južno steno Tofana di Roces je zmogla ženska naveza, in sicer dve ogrski baronesi Cotvos z vodniki A. Dimai, G. Siorpaes in A. Verzi 1. 1901. Jugozapadno steno Cimone della Pala, eno največjih alpinističnih dejanj, pa je preplezal Leuchs iz Mtinchena sam 1. 1905. V letih pred prvo svetovno vojno se je plezanje v Dolomitih tako razmahnilo, problemi so se reševali v taki obilici in naglici, da. jih ni mogoče vseh naštevati. L. 1905 sta Schulze in Schneider iz Mtinchena preplezala 1000 m visoki severni raz Crozzon di Brenta. Nastopili sta tudi dve plezalski veličini, Paul Preuss in Hans Diilfer, vendar njun nastop v Dolomitih ne pomeni kaj posebnega v tem času. Preussa imenujejo umetnika v plezanju, par excellence (v pravem pomenu besede), vendar ga v Dolomitih niso zamikale visoke stene, pač pa bolj postranski dolomitski problemi. Tudi Dulfer, ki je zmogel vzhodno steno Fleischban-ka in zapadno steno Totenkirchla v Wilder Kaiser, ni odkril plezalskih zakladov, ki so jih hranili Dolomiti za najboljše plezalce, n. pr. Civette, Pelma i. dr. Ukvarjal se je z drobnarijami v skupini Larsec, Guglia Ed-mondo de Amicis, Torre del Diavolo, medtem ko v Furchetti ni uspel. Kmalu nato je padel kot vojak v Champagni. Od 1. 1914—1918 je v Dolomitih mir, pa tudi še nekaj let po vojni. Po prvi svetovni vojni se pri odkrivanju Dolomitov zgode največje stvari. Intonacijo sta dala G. Langes in Merlet, ki sta preplezala znamenito »Schleierkante« v Cima della Ma-dona, nato 1. 1921 greben Val di Roda, ki sta ga preplezala Hannemann in Langes. L. 1924 ustvarita prvo veliko delo Roland Rossi in F. Simon, ki sta se pretolkla preko veličastne severne stene Pelma. Naslednji je Emil Solle-der preplezal severno steno Furchette z Wiessnerjem, teden nato pa z Let-tenbauerjem grozečo severozapadno steno Civette. Isti Solleder je s Kum-merjem preplezal poleg cele vrste drugih smeri še vzhodno steno Sass Maor, Gilberti in Soraria pa 1600 m visoki severni raz Monte Agner v skupini Pala. V kratkem času so plezalci rešili najlepše, največje in naj-ponosnejše probleme. Bili so večinoma Italijani. Argentinsko ekspedicijo na Dhau-lagiri je svetovna alpinistična javnost v letu 1956 spremljala z veliko pozornostjo. Sestav ekspedicije je glede na narodnost dokaj pester kakor argentinski andinizem sploh. Posebnih alpinistov v ekspedičiji ni, najvidnejši je grški profesor Cicchitti, iz univerzitetnega kluba v Mendozi. Cicchitti ima za seboj Aconcaguo, Mercedario, Tupungato, Maipo, Plato in Rincon. Kraljestvo šeste stopnje imenujejo danes Dolomite. Dalj časa so sodili, da se je dolomitska šesta stopnja začela s severno steno Civette in Pelma. Pomisliti pa je treba, da je Solleder po vzponu preko severoza-padne stene, 1100 m visoke, še isti večer stopil na teme Civette, medtem ko kasneje za 400—500 m visoke stene plezalci rabijo več dni in noči. Šesta stopnja upošteva predvsem objektiv-no-tehnične težave. Zato se sodi danes, da so početniki šeste stopnje v modernem smislu ocenjevanja Emilio Comici ter G. in A. Dimai. Za severno steno Velike Zinne je bilo narejenih več podobnih smeri v Civetti, Mar-molati in Langkoflu. Zadnja leta smo v našem glasilu zabeležili vse najnovejše smeri, ki se ocenjujejo kot doslej najtežje. Zato ne bomo ponav- ljali, pač pa želimo, da bi tudi naši plezalci v najkrajšem času prepričljivo vklesali svoja imena v ta edinstveni plezalski playground, kjer se preizkušajo in merijo moči klasičnih plezalskih narodov. Kaže, da tudi VI še ni zaključena. Mladi plezalci iščejo med starimi smermi nove, težje, jih izboljšujejo, »ravnajo« itd. Tudi pri nas še čakajo problemi VI. stopnje, čeprav površni opazovalec in bralec meni, da je naš ozki gorski svet ple-zalsko že do kraja obdelan. Podzemeljski svet, svet, ki ga odkriva speleološka znanost, je izredno prostran. Mnogo je še neodkritega in čaka na pogumne, spretne in razgledane ljudi. Največje doslej odkrite jame ima Severna Amerika. Tudi naša ožja domovina je z njimi bogata, koliko pa jih še skriva naš dinarski svet in naša obala! Sosednja Avstrija jih ima 2300 zabeleženih od 15 000 podzemeljskih jam, ki so bile ugotovljene v Evropi. V Avstriji leži doslej znana največja ledena jama na zemlji, ki so jo v globino preiskali do 557 m. Pogorja, kjer Avstrijci preiskujejo podzemeljske jame, so Toten Gebirge (300 km2), Dachstein (241 km2), Hoch-schwab (225 km2), Warscheneck (94 km2) in Tennengebirge (91 km2). Samo v Tennengebirge so doslej odkrili 134 jamskih sistemov, v Dachsteinu do avgusta 1953 — 180 jam, ki so nekatere več kilometrov dolge. Zanimanje, ki ga kažejo Avstrijci, Francozi in Italijani za svoj podzemeljski svet iz znanstvenih, gospodarskih in posebej turističnih razlogov, iz leta v leto raste. Himalayan Society, Himalajska družba, se je ustanovila kot organizacija porajajočega se indijskega alpinizma oziroma himalaizma. Družba se je obrnila na nemško poslaništvo, da bi dobila fotografije, publikacije in rekvizite za razstavo v Bombayu in Darjeelingu. Nemško poslaništvo je opozorilo nemške oblasti, tvrdke i. dr. o pomenu te razstave za propagando. Francoski geolog Bordet je ob uspeli francoski odpravi na Makalu naredil geološko karto cone Makalu. Nepal je baje izdal strožje predpise o nadzorstvu nad delovanjem inozemskih ekspedicij, in sicer zato, ker je Norman Dyhrenfurth raziskoval predele, ki v pogodbi niso bili določeni. Vsaka odprava mora imeti zveznega oficirja, ki ga imenuje ne-palska vlada. Plačuje ga odprava z 200 rupijami mesečno in z vso oskrbo. Odprava mora imeti natanko določeno pot in področje, po končanem delu pa mora dati nepalski vladi pismeno poročilo. Orožje, ki ga ima odprava s seboj, sme služiti samo za osebno obrambo, ne pa za lov. Čehi se menda resno pripravljajo za Himalajo in to s severne strani. 13 najboljših čeških alpinistov je šlo v Chamonix na sistematičen trening. Sir Edmung Hillary je kakor Hunt in Noyel izdal knjigo o angleški eks-pediciji na Everest 1. 1953. V knjigi opisuje vzpone, ne da bi kaj pripovedoval o svojem življenju in svojih prejšnjih vzponih. Knjiga ima naslov »High Adventure« in je izšla v Londonu pri Hodder - Stoughton. Jean Franco, šef francoske odprave na Makalu, je predlagal, naj se za nov vzpon na Everest osnuje mednarodna odprava, ki bi jo vodil Indijec, v čast narodu, ki mu Everest pripada. Četa alpinistov .je lani v slabem vremenu v polni vojni opremi pod poveljstvom Giannije Pille, ki se je kot angleški ujetnik med vojno povzpel na Leno v himalajskem predgorju, dosegla vrh Marmolate. Star-tali so iz zavetišča Castiglioni. Himalajca Bonatti in Buhl sta kmalu po vrnitvi s strehe sveta spet začela z najtežjimi turami v Alpah. O Bonattijevem podvigu v Druju smo poročali obširneje. Hermann Buhl je bil lani povabljen v Zermatt na proslavo 100-letnice, odkar so se na Dufourjev vrh (4634 m) povzpeli Angleži Grenville, Smyth, Hudson, Birk-beck in Stephenson. Po teh slavnostih je Buhl prečil Monte Roso s pristopom preko vzhodne stene. General Hunt, zmagovalec Everesta, je prišel na M. Blanc po najtežji poti. Prečil je greben Bionnasay, se povzpel na Aiguille de Brenva po Veliki zajedi. Raymond Lambert, Herzog, Terray so bili v Grandes Jorases, na Aiguille Noire itd. Pomeni, da jim Himalaja ni vzela veselja do »domačih« Alp. Četrti filmski festival v Trentu je bil organizacijsko na višini in je izredno uspel. Poročajmo še nekaj o njem! Sodelovalo je 12 narodov, poslanih je bilo 80 filmov, 60 pa jih je bilo pripuščenih k ocenjevanju. Bilo je mnogo nagrad, mnogo dokumentarnih in umetniških filmov, ozkih in normalne širine. Prvo nagrado mesta Trenta je odnesel film »Zvezde in neurja«, ki sta ga izdelala G. Tairraz in G. Rebuffat, nad katerim so se gledalci brez izjeme navduševali. Prikazal je slavne stene Matterhorna, Grandes Jorasses, Piz Badile, Eigerja in Treh Zinn. Pravijo, da je film poln prijetnih disonanc in okrašen z vsemi najboljšimi domisleki, ki jih terja dober film. Poročila omenjajo tudi belgijski film o ekspediciji v Hoggar, francoski film o ekspediciji na Nun-Kun, italijanski na K 2, za katerega pravijo, da je bil le preveč dokumen-taričen. Dosežek svoje vrste je postavil na ogled Marcel Ichac »Les Aiguilles du Diable«. Pozornost je vzbujal poljski film »Možje Rdečega križa«. Nekoliko v ozadju je ostal nemški film »V senci Karakoruma«, za katerega je Schumacher dobil nagrado Rododendro bronzo »Bronasti sleč«. Nemški in avstrijski filmi so se plasirali, vendar so v primeri s francoskimi dokaj slabši. Trentski festival je pregled gorniškega filma po vsem svetu. Prav bi bilo, da bi tudi naša filmska produkcija mislila na ta svetovni forum in se skušala uveljaviti na njem. »Lo Scarpone« (kvedrovec), italijanski alpinistični žurnal, je lani praznoval 25-letnico obstoja. Ustanovil ga je Gaspare Pasini in ga ureja še danes. Prinaša novice in polemike in je obenem glasilo nekaterih sekcij CAI z namenom, da podpira napredek alpinizma s pravim entuziazmom in s čim bolj ažurnim, čeprav ne vedno natančnim obveščanjem. Ima lepo število sotrudnikov. Z Rivista Mensile ni v konkurečnem boju, marveč s svojo žurnalsko lahkotnostjo dopolnjuje revialno objektivnost uradnega glasila CAI. Naš list z njim nima vzajemne zamenjave. Ustanova Everest se imenuje fond., ki ga je poklonil odbor, ki je 1. 1953 finansiral ekspedicijo na Mt. Everest. Ustanova naj skrbi za himalajske odprave, uporabljajoč izkušnje iz 1. 1953. Doslej so copyrighti in filmi vrgli 100 000 funtov šterlingov, ekspedicija pa je stala 20 000 funtov šterlingov. Iz ostanka se je finansirala ekspedicija na Kangčhendzongo. 80000 funtov šterlingov pomeni 130 milijonov lir. Pri ustanovi sodelujeta generala Hunt in Shipton. Severna stena Malega Mangrta, ki ga Tuma imenuje Mali Koritniški Mangrt (Lahi so to spakedrali v Pic-colo Mangart di Coritenza), je dobila 18.—19. avgusta 1954 novo smer modernega značaja. Poteka med smerjo, ki so jo 1. 1931 speljali Gilberti, Ca-stiglioni in Gasperotto, ter med smerjo, ki sta jo 1. 1949 naredila Floreanini in Kravanja. Buffon, Perisutti in Piussi (o dejanju smo že poročali) so v steni enkrat bivakirali in to v zelo tveganem položaju v najtežjem delu stene. V opisu naštevajo vsega tri mesta VI4-, tri mesta VI, več mest V in V+. Višina stene je 800 m, čas plezanja 32 ur, 75 klinov, 20 jih je ostalo v steni. V Brentskih Dolomitih je veverica Andrea Oggioni lani spet ustvaril novo smer VI+, direktno smer preko vzhodne stene Cima d'Ambiez (3102 m). Stena ni višja od 400 m. Oggioni je sredi te vertikalne in previsne pečine bivakiral od 30. VI. na 1. VII. 1955. Zabil je 80 klinov, torej na vsakih 5 m enega, in porabil še 4 lesene zagozde. Od 33 ur jih je 17 porabil za plezanje. Po fotografiji sodeč je to že skrajnost, ki si je pred 20 leti niso predstavljale najboljše, najsposobnejše naveze. Leto poprej so člani kluba »Scoiatoli« Franceschi, Zardini in Lorenzi v Torrione R. e A. Apol-lonio prav tako urezali eno VI+. Stena je visoka komaj 300 m, klinov so zabili 60, 6 so jih pustili v steni. Skupina Pelmc v Vzhodnih Dolomitih prav tako beleži moderne smeri, V—VI. Tako v Tore dei Bellunesi, 300 m dolgi steni, ki je dobila ime po plezalcih iz sekcije CAI Belluno lani 31. julija. Premagali so jo v 5 urah in jo ocenili V—VI. Od 13 klinov jih 7 niso izbili. Sorgato in Coletta iz iste sekcije sta 200 m visoko jugovzhodno steno Punta di Forca Rossa prav tako preplezala v 5 urah in jo enako ocenila. Ognjena zemlja ima 1. 1956 v go-steh Italijane pod vodstvom starega De Agostinija." Gore tu niso visoke, toda, ker se dvigajo »naravnost« iz morja, so višine nad 2000 m že visoke gore. O tem, da sta Mauri in Maffei prišla na Monte Sarmiento (2350 m), ki je od vrha do vznožja popolnoma odeta v led in sneg, smo že poročali. Vodniki Carrel, Pelissier in Barmasse so prišli na Monte d'Italia (2350 m), dalje na Monte Francese (2150 m). Agostini je poleg znanih alpskih vodnikov vzel s seboj še padovanskega profesorja Morandinija, kinooperaterja Raffeldija, fiziologa Spertija in geologa Decimo, ki so sami znani pado-vanski znanstveniki. Agostini je bil v vznožju Sarmienta že 1. 1913 in 1914, prvi poizkusi za vzpon na ta ledeni orjak pa so znani že iz 1. 1881 (prof. Lovisato). L. 1898 je poskušal Conway z vodnikom Maquignaz. Leta 1914 je Agostini trikrat naskočil goro in pri tretjem poizkusu prišel do višine 1875 m. Na M. d'Italia je poizkušal priti 1. 1914 in 1915. Bil je sam in je prišel do višine 1350 m. Ing. Ghiglione je izpolnil 73 let. Ta leteči Italijan ni godoval doma. L. 1956 se je posvetil Ruvenzoriju in, kakor smo že poročali, preplezal kot prvi zapadno steno Punta Margherita (5125 m). Z njim so bili vodniki Frachey iz Champoluca, etnolog Gu-alco in kinooperater Brigatti. Ruven-zori pa gotovo ni bil letos edini alpinistični cilj tega poklicnega obiralca planetnih vzboklin. Yeti, snežni človek je še vedno aktualna tema v svetovni alpinistični pa tudi znanstveni književnosti. Ralph Izzard se na priliko vprašuje, kdaj bo Francija poslala posebno ekspedi-cijo, ki bi uganko tega skrivnostnega dvonožca najvišjih gora na zemlji do kraja odkrila. Angleški »Daily Mail« je 1. 1954 preiskal s svojo odpravo 1000 km2 Nepala med 4400—5500 m višine. Videli so sledove, odpadke, dlako, yetija pa ne. Mnogo je pričevanj o njem, ki potekajo iz dogodivščin šerp in iz bajk. Izzard trdi, da bo yeti zoološko odkritje stoletja. Ali je medved ali opica ali antropoid? Če bil yeti prednik človeka ali še bolje alpinista, homo erectus v pravem pomenu besede, bi bili rešeni takoj nekateri problemi paleontologije. Kakšno čudovito odkritje, če bi bil yeti vmesni člen pitekantropa in neandertalca! Izzard ob tem razmišljanju v svoji knjigi »Po sledovih strašnega snežnega človeka« vzklika: Kdo bi se po takem odkritju še upal trditi, da alpinizem ni resnični raison d'être človeka? t SPOMENIK PADLIM PLANINCEM FRANC MOČNIK fliinnimiofiih Predajte se športu in užitkom, ki vam 'nO nudi lepa priroda! Na opreznost nikar ne pozabile — riziko pa predajte zavaiovanju! Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje: DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVO D Direkcija za LR Slovenijo V LJUBLJANI • Telefon 39-121 ♦ ME DN ARo ^ » « LJUBLJANA, HASARYKOVA C. 17—21 Telefonska centrala 50-060, 21-160, 20-367, 30-781 Generalni direktor in uprava: telefon 22-256 Teleprinter št. 03-107 4 TRANSP Predstavništva in izpostave: Beograd, Reka, Jesenice, Maribor, Sežana, Celje, Dravograd, Prevalje, Herpelje- Kozina, Nova Gorica, Koper in Škofije Mednarodna špedicija — izvoz, uvoz, tranzit",.[carinjenje, transportno zavarovanje, vozninske reklamacije,' kvalitativna in kvantitativna kontrola blaga, transportne kalkulacije itd. Planincem! priporočamo priročnik, ki ga je spisal Rudolf Badjura: Izbrani izleti po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju ter razpravo: Gorski prehodi v luči ljudske geografije, dalje reliefno karto Slovenije, Kranj z okolico, Julijske Alpe, Bled, Bohinj, Kranjska gora z okolico, ročno karto Slovenije in Jugoslavije. 0 Priporočamo tudi ogled v knjigarnah Državne založbe Slovenije v Ljubljani, ki izdaja znanstvene publikacije, poljudno-poučna dela, umetnostne edicije, leposlovje, razne knjižne zbirke, strokovne knjige, slovarje, šolske knjige, muzikalije itd. % Na željo Vam pošlje ponudbo in prospekte DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI # MESTNI TRG 26 »ANGROMETAL« * SKOPJE TRGOVINSKO PREDUZECE ZA PROMET METALNOM ROBOM, HOJAMA I HEMIKALIJAMA NA VELIKO Ul. »99« br. 14 Pošt. fah br. 270 Telegrami: »ANGROMETAL« — SKOPJE Telefoni: Direktor 25-81 . Komerc. 36-68 Magazin 27-34 Ima na svom bogato sortiranom skladištu sve vrste metalne robe iz gr. 117 i 119, sve vrste elektroinstalaterskog materijala, anilinske i uljane boje i hemikalije, emajliranih sudova, štednjaka i peči, dimnih cevi, frižidera, bicikla itd. nudi po najnižim dnevnim cenama U interesu je maloprodajne trgovinske mreže da se za nabavku metalne robe i boja obrati ovom preduzeču, gde su cene bez konkurenci je » B O J A« TRGOVINSKO PREDUZEČE ZA PROMET BOJOM, LAKOVIMA, HEMIKALIJAMA I PRIBOROM NA VELIKO % BEOGRAD Knez Mlhajlova br. 15/1 Telefon: £1-2.41 i 22.-6O Prodaja trgovinskim preduzečima i radnjama sve vrste uljanih boja i Jakova, zatira firnis zemlane boje i kemikalije po fabričkim cenama na koje odobrava rabat od 2% Oiprerna se vrši franko uiovareno u vagon sa siovarišia preduzeča u ulici Karadjordjevoj 59 Telefon 28-329 i 26-105 Najceneje se oblečete za jesen in zimo z nakupom naše kvalitetne konfekcije! Cl {Jesenice - {Jugoslavija