Zaradi omejitve porabe električne energije smo morali zmanjšati obseg današnje številke. Prosimo naročnike oz. bralce za ra-_zumevanje. ^ V Suknu triTOZD Tovarna Šukno v Zapužah bo imela tri temeljne organizacije združenega dela. Tako so se odločili na zborih delovnih ljudi prodajaln, obrata v Jurjevcu in matične tovarne v Zapužah. Na zadnjem zboru v Zapužah, po njem je bila tudi zelo uspela modna revija kluba mode iz Sukna, so sklenili, da se skupne službe ne formirajo kot temeljna organizacija združenega dela, marveč kot delovna skupnost za vse tri samoupravne organizacije. M. Hudovernik Nov računski sistem V novi stavbi škofjeloškega računskega centra bo v prihodnjih dneh steklo delo z novim računalnikom Univac-Sperry-Rand. Računski center je računalnik, ki je vreden 13 milijonov dinarjev, vzel v najem. Elektroniko so v obdelavo podatkov začeli v Škofji Loki uvajati že pred dobrim desetletjem. Za to so uporabljali klasično garnituro IBM strojev. Kasneje pa sta razvoj in obseg obdelave informacij in podatkov že terjala posodobitev in s tem boljše naprave. V zadnjih letih pa je delo prerasla tudi že izpopolnjene stroje, zato sedaj najemajo še večji računalnik. Največji uporabniki računalnika bodo Loške tovarne hladilnikov, Gorenjska predilnica in Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka. L. B. Prikaz pisarniške opreme Predstavništvo trgovskega podjetja za prodajo pisarniškega materiala, papirja, pisalnega in šolskega pribora Sumadija v Ljubljani je včeraj v Golf hotelu na Bledu odprlo razstavo blaga iz njihovega prodajnega programa. Na razstavi prikazujejo elektronske kalkulatorje, fotokopirno tehniko in razmnoževalne aparate. Razstava je odprta od 8. do 15. ure, zaprli pa jo bodo jutri. -- Namestnik sekretarja za delo V torek, 27. novembra, je zasedal republiški zbor slovenske skupščihe. Zbor je sprejel odlok, po katerem je za namestnika republiškega sekretarja za delo imenovan Stane Božič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj. Ponovna omejitev porabe električne energije V Glasu je 28. novembra Elektro Kranj objavil program omejevanja električne energije za 3., 4. in 5. december zaradi kritičnega položaja, ki je nastopil v slovenskem elektrogospodarstvu. Vendar napovedanega programa Elektro Kranj ni mogel izvajati, ker je medtem nastalo novo izredno kritično stanje v dobavi električne energije. Vzroki za to so defekti v TE in občutno pomanjkanje vode v hidroelektrarnah. 2e v nedeljo, 2. decembra, je v večernih urah prišlo do prisilnih izklopov na posameznih področjih od strani dispečerja Elektrogospodarstva Slovenije. V ponedeljek, 3., in torek, 4. decembra, pa se je elektroenergetsko stanje tako poslabšalo, da sploh ni bilo mogoče pravočasno in pravilno obvestiti naših potrošnikov o novem položaju. Tako so bila posamezna področja izklopljena v dopoldanskem in popoldanskem času po 8 ur. Toliko v opravičilo našim potrošnikom. Zaradi omenjenih vzrokov so bile napovedane 10 % redukcije stopnjevano povečevane po nalogih dispečerja dobavitelja na 20 % in na 50 %. Poleg tega pa je prišlo brez našega sodelovanja in kljub temu, da smo zahtevane omejitve izvajali, do prisilnih odklopov po posameznih področjih (Jesenice s Kranjsko goro, Kranj, Škofja Loka itd.) Neizbežni so zato dnevni odklopi po naslednjem vrstnem redu: od 6. do 10. ure: območje Kokrica—Mlaka, severni del Kranja, stari del Kranja (okrog gledališča), območje Huje—Klanec, naselja od Orehka do Brega ob Savi, naselja od Sp. Besnice do Lipnice, območje stolpnice, Groharjevega naselja, Podlubnik in Stara Loka v Škofji Loki, območje od Tržiča do Ljubelja, Kovor s širšo okolico ter naselje Pristava Področje Jesenice Javornik in Podmežaklja, področje Kr. gore od . Podkuž do Rateč od 10. do 14. ure: osrednji in zahodni del Kranja, del Stražišča (Šmartno, Kalvarija), zahodni del Medvod (Svetje), del Tržiča okrog pošte, naselja od Tržiča do Golnika Področje Begunj in Brezij, Radovljica mesto, Žirovnica—Koroška Bela, Žirovnica Rodine od 14. do 18. ure: področje naselij od Kranja do Podnarta, naselja med Sk. Loko in Kranjem, osrednji del Medvod do Vikrč, osrednji del Tržiča do Jelendola Področje Bleda do Boh. Bele od 18. do 22. ure: naselje Planina v Kranju ter naselja od Kranja prek Cirčič, Hrastja, Smlednika, Poljanska dolina, naselja od Dupelj preko Snakovega do Križev, stanovanjska naselja Bistrica, Tržič Jesenice Plavž, Podkuže ter področje Bleda od Brega do Gorij od 22. do 2. ure: območje Selške doline, osrednji del Škofje Loke s širšo okolico (Trata—Godešič), del Tržiča (restavracija Pošta—Pekarna) Področje Radovljice do Kroj^, področje Lesc od 2. do 4. ure: področje med Kranjem s Cerkljami in z Jezerskim Področje Bohinja Pri tem pa ne izključujemo možnosti, da bomo prisiljeni ta program glede na položaj še spreminjati, če se bo elektroenergetski položaj ponovno poslabšal. Vsa nadaljnja obvestila poslušajte po radiu in televiziji, ki bosta predvidoma sproti javljala stanje popravil in omejitev. ELEKTRO KRANJ Naroč ni k: sicer ni kaj dosti, mraza pa dovolj. Ni čudno, da so povsod na Gorenjskem zamrznile manjše in tudi večje »mlakuže« v veselje najmlajših. Posnetek je s »stražiškega bajerja«. — Foto: T^dan Leto XXVI. Številka 93 &*°vitelii: obč. konference SZDL in TviP.e' Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^ahi !£ ~ Izdaja CP Gorenjski tisk ^ Ori urednik Anton Miklavčič ""govorni urednik Albin Učakar,. ................... ■um L iyi mmmmmm i—— i H A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sreda, 5. 12. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU Krvavec konec decembra Napovedi iz začetka letošnje jeseni, da bo otvoritev nove dostopne žičnice na Krvavec konec novembra, se niso uresničile. Menda je kriv za zamudo dobavitelj opreme, in sicer francoska firma Pomagalsky, ki še ni poslala nekaterih sestavnih delov. Žičnica je sicer že pripravljena za obratovanje. Vrv je že napeta, imajo pa tudi vse kabine. Manjkajo le reduktor za pomožni pogon in tako imenovane prižem-ke za pritrjevanje kabin na vrv. Razen tega so na Krvavcu opravili tudi že vrsto del na novi sedežnici in vlečnicah, vendar tudi nimajo še vseh potrebnih delov. Vseeno pa predvidevajo, da bodo vse naprave, vključno z novo dostopno žičnico, nared do konca tega meseca. ^ £ OD 16.00 26. DECEMBRA 1973 zvečer so v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega ( ' Ur, Tone Tomazin in Jože Trobec. Razstava bo odprta do 26. decem-t0s- (-ig) Foto: F. Perdan Praznik republike Ob 30. obletnici drugega zasedanja Avnoja je bila na dan republike v Jajcu osrednja slovesnost. Na slovesni seji je govoril podobno kot pred 30 leti predsednik republike Josip Broz-Tito. Seje se je udeležilo prek 500 delegatov iz republik, pokrajin, predstavnikov zvezne skupščine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugi. Med delegati pa so bili tudi preživeli udeleženci drugega zasedanja Avnoja. Slovesno sejo je začel predsednik zvezne skupščine Mi-jalko Todorovič, ki je poudaril, da je zgodovinska vrednost revolucionarnih idej, zajetih v sklepih drugega zasedanja Avnoja, rasla in se potrjevala v teh tridesetih letih v vsestranskem gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju naše socialistične skupnosti na temeljih socialističnega samoupravljanja. V svojem govoru ie predsednik Tito orisal tedanji trenutek in pomembnost drugega zasedanja Avnoja. Poudaril je, da smo dosledno uresničili zgodovinske sklepe takratnega zasedanja. Po končani slovesnosti so tovarišu Titu izročili listino mesta Jajca in maršalske oznake. Govor predsednika Tita je tuđir v svetu zbudil veliko pozornost. Tako so o proslavi dneva republike poročali vsi romunski listi. Newyorška lista Neu> York Times in Daily Neivs sta objavila daljše odlomke iz Titovega govora. Dopise s proslave v Jajcu so objavili vsi dunajski in češkoslovaški listi. Daljše ali krajše zapise pa so objavile razne agencije, moskovski in poljski tisk in drugi. Predsednik Tito je ob prazniku dobil tudi čestitke številnih državnikov z-vsega sveta. Proslave in prireditve so bile po vsej državi. Med drugim so v počastitev dneva republike dan pred praznikom izstrelili častne salve v vseh glavnih mestih republik in v Jajcu. t Izvajalec iz ZDA Delavska sveta slovenskih in hrvatskih podjetij elektrogospodarstva sta na seji v Krškem med štirimi ponudniki za izvajalca del jedrske elektrarne Krško izbrala ameriško firmo Westinghouse. To ponudbo so ocenili za najugodnejšo. Jedrska elektrarna Krško bo veljala okrog 134 milijonov dolarjev. Nekaj več kot 16 milijonov dolarjev pa bodo znašali izdatki za nuklearno. gorivo prvega polnenja. TE Trbovlje normalno Trboveljski termoelektrarni te dni normalno obratujeta. Trbovlje 2, ki daje na dan 2,600.000 kilovatnih ur, je z zagonom elektromotorja povečala moč od 80 na 110 megava-tov. Normalno obratuje tudi stara termo elektrarna Trbovlje 1, ki proizvede na dan do 1,200.000 kilovatov. Denar za letališče Zagrebškim delovnim organizacijam bodo predlagali, naj del prostih sredstev bivših družbenih investicijskih skladov posodijo za obnovo vzletišča zagrebškega letališča. Delovne organizacije naj bi ^ na leto izločile po 20 milijonov dinarjev, da bi se tako zbralo 131 milijonov dinarjev. Odlok o pomilostitvi Predsednik republike in predsednik predsedstva SFRJ Josip Broz-Tito je podpisal odlok, s katerim je predsedstvo ob 29. novembru pomilo-stilo 517 oseb, obsojenih na zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj. Na podlagi tega odloka so 91 oseb oprostili nadaljnjega prestajanja kazni, 426pa so kazen znižali. Jesenice Komisija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Jesenice je razpisala za prihodnje leto 10 priznanj OF. Priznanja bodo desetim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem podelili ob obletnici ustanovitve OF. Predloge za priznanje bodo zbirali do 15. januarja 1974. ' Na zadnji seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine so med drugim potrdili poročilo o kmetijstvu v občini in sklenili, da bodo za eno izmed prihodnjih sej pripravili še eno poročilo o kmetijstvu s poudarkom na analizi socialne strukture prebivalstva na vasi. Čeprav si aktiv komunistov-prosvetnih delavcev intenzivno prizadeva za združitev vzgojno-varstvenih ustanov in obeh osnovnih šol v eno oziroma dve temeljni organizaciji združenega dela, pa zaposleni na osnovni šoli Prežihov Voranc ne žele svoje temeljne organizacije. Zaposleni v vzgojno-varstvenih ustanovah in na osnovni šoli Tone Čufar se strinjajo s predlogom za združitev. >•• D. S. Kranj Za včeraj popoldne je bila sklicana skupščina kulturne skupnosti. Na —-—--- ■ . ■ dnevnem redu je bila razprava o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti in o rebalansu finančnega načrta kulturne skupnosti za letos. Republiška gospodarska zbornica in Združenje društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije bosta danes pripravila v Kranju posvetovanje o aktualnih vprašanjih samoupravnega urejanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Uvodoma bo o tem na posvetovanju govoril republiški sekretar za delo Pavle Gantar. O aktualnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu bo govoril republiški podsekretar za delo Rado Miklič, o osnutku republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev in delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnikih, pa pomočnik republiškega sekretarja za delo Edvard Gale. Zveza vojaških vojnih invalidov Kranj vabi člane, da se v soboto, 8. decembra, udeležijo proslave ob dnevu republike. Proslava bo ob 19.30 v Prešernovem gledališču. m ' A. Z. Za danes popoldne je sklicana seja radovljiške občinske skupščine. Na ----dnevnem redu je razprava o osnutku novega statuta občine in obravnavanje poročila o izvajanju ustavnih dopolnil v radovljiški občini. Odbornikom bo dana tudi informacija o izterjavi davkov v letošnjem letu. v A. 2. Radovljica, 4. decembra — Za danes dopoldne je bil sklican skupni posvet predsednikov in tajnikov sindikalnih organizacij iz radovljiške občine. Razpravljali so o izpopolnitvi organiziranosti sindikatov v občini. Radovljica Mladinska konferenca v Šenčurju V mladinskem aktivu Šenčur, ki je trenutno med najboljšimi v kranjski občini, so imeli konec minulega meseca mladinsko konferenco. Pregledali so delo mladinske organizacije v zadnjih dveh letih in sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. Ugotovili so, da so v minulih dveh letih dosegli precej uspehov pri sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti in s športnim društvom. Tako so ustanovili košarkarsko in drsalno sekcijo. Izkazala se je tudi kulturna sekcija, ki je v lanski sezo- Proslava v Besnici Taborniški odred Slap Šum v Besnici je v četr,tek pripravil proslavo ob- 30. obletnici Avnoja. V kulturnem programu so s pesmimi in recitacijami sodelovali člani odreda. Udeležence proslave so seznanili z zgodovino in pomenom taborništva in z delovanjem svojega odreda. Mladi taborniki so se obiskovalcem predstavili še z vedro enodejan-ko Morale je zmanjkalo in z recitalom na temo NOB. Nato so razvili svoj prapor, najmlajši člani odreda — medvedki in čebelice pa so zaprisegli. M. Sušnik Nova organiziranost sindikata v SDK Kranj Sindikalna organizacija kranjske ^podružnice Službe družbenega knjigovodstva se z osnovnimi sindikalnimi organizacijami ekspozitur na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču pripravlja na novo organiziranost sindikata v tej ustanovi. Nameravajo, da bi glede na spremembo strukture kranjske podružnice SDK, prehoda na avtomatsko obdelavo podatkov in zaradi premestitve večjega števila članov v matično enoto, v bodoče delovala enotna sindikalna organizacija, ki bi bila lahko mnogo učinkovitejša zaradi združitve sredstev in enotnosti posameznih akcij. Prvi korak na tej poti so že napravili z organizacijo proslave ob dnevu republike. Na proslavo so bili namreč povabljeni vsi zaposleni iz matične enote in ekspozitur. Povabili pa so tudi upokojence, ki so jih ob tej priliki obdarili. A. V. ni uprizorila veseloigro Dnevi naše sreče in z njo gostovala po Gorenjskem in med koroškimi Slovenci. K povezovanju med drugimi mladinskimi aktivi v občini pa je pripomogel kviz Mladina 73. V delovni program za prihodnje obdobje so zapisali, da bodo mladi pomagali pri gradnji novega športnega stadiona v Šenčurju. Večjo skrb bodo posvetili tudi prostemu času mladih in jih vključevali v dejavnosti mladinskega kluba, v katerem bodo organizirali razna predavanja in tečaje. Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo aktiva. Za predsednika so izvolili Lada Sitarja, za sekretarko pa Darko Miklavčič. F. Erzin KS ponovno o pokopališču Prejšnji ponedeljek so se sestali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Pre-doslje in se skupaj s predstavniki kranjske občine pogovarjali o odločbi, da se ukine pokopališče na Suhi. Na sestanku so ugotovili, da so ustrezne strokovne službe na občini na predlog krajevne skupnosti postopek o ukinitvi pokopališča pravilno izvedle. Ker pa se s predlogom krajevne skupnosti in z odločbo niso strinjali prebivalci Suhe, so se na ponedeljkovem sestanku dogovorili, da bodo na prihodnji seji sveta krajevne skupnosti problem ponovno preučili. Če se bodo na tem sestanku odločili, da pokopališče na Suhi ostane, bodo o tem obvestili ustrezne strokovne službe na občini. A. Ž. Samoupravni sporazum v Tekstilindusu Minulo sredo so na slavnostni seji delavskega sveta podjetja Tekstil-indus v Kranju v počastitev dneva republike hkrati podpisali samoupravni sporazum o temeljnih organizacijah združenega dela. V Tekstilindusu so se na zborih delavcev oktobra odločili za štiri temeljne organizacije združenega dela: TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica in TOZD Prehrana in oddih. V sredo pa so ob podpisu sklenili, da se temeljne organizacije združenega dela združijo v delovno organizacijo Tekstilna industrija Tekstilindus. A. 2. Udeležencem pohoda XIV. divizije na Štajersko 5. januarja 1974 bo v Ljubljani osrednja prireditev v počastitev 30-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko. Odbor za proslavo želi, da bi se te prireditve udeležili vsi borci, ki so bili na pohodu. Odbor sicer ima naslove udeležencev pohoda, vendar so mnogi medtem svoja prebivališča spremenili. Zato prosi udeležence pohoda, da pošljejo svoje naslove do 10. decembra na naslov: Odbor za proslavo 30. obletnice pohoda XIV. divizije na Štajersko, Ljubljana, Beethovnova 10. Druga številka veliko boljša Pred nami je druga številka informativnega lista, ki ga je pred nekaj dnevi izdala občinska konferenca ZMS Škofja Loka. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Roman Prosen, Olga Štucin, Dušan Pleš, Andrej Mlinar in Peter Hafner, je dobro opravil svojo delo. Vsebina lista je zanimiva in je presegla ozke okvire poročanja o programih dela občinske organizacije. V prvem poglavju: Organizacija združenih narodov — instrument mednarodnega miru in sodelovanja Dušan Pleš piše o zgodovini te svetovne organizacije in njeni vlogi v sodobnem svetu. Takoj za tem isti avtor nadaljuje s člankom o izraelsko-arabskem sporu. Najprej je prikazan zemljepisni položaj držav na Bližnjem vzhodu, odnosi Arabcev in 2idov skozi zgodovino, zatem nastanek židovske države, medsebojni spopadi in zadnji dogodki. Prispevek je napisan pregledno in preprosto in bo razumljiv tudi najmlajšim mladincem, ki hodijo še v osnovno šolo. Izmed drugih poglavij naj omeni- Vpremislek O uveljavljanju ustavnih dopolnil, o doslednem uresničevanju nove vsebine ustave in s tem v zvezi o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela smo že pisali in še vedno pišemo. Družbenopolitične organizacije spodbujajo, načrtujejo akcije in pripravljajo javne razprave o novem vsebinskem premiku v naši samoupravni družbi, v podjetjih so do skrajne meje zaposleni samoupravni organi. Veseli smo vsake nove ustanovitve temeljne organizacije združenega dela, veseli, ker s tem prav delavcu omogočamo več veljave, več možnosti za njegovo samoupravno odločanje in soodločanje. Pa vendar. Le bežen pogovor, le bežen vpogled v delavčevo mnenje, le bežno vprašanje o njegovem mnenju o vseh teh spremembah, nas včasih in ponekod popolnoma razočara. Kar priznajmo — v nekaterih organizacijah združenega dela so se na dolgo in široko spuščali v razprave, niso pa na zboru delovne skupnosti znali pojasniti bistva, niso znali izluščiti jedra in ga v primerni obliki posredovati sodelavcu. Le-ta je ob raznih formalnih, naravnost čudotvornih »strokovnih« izrazih, nametanih vkup in večkrat brez smiselne povezave, ostal spet nem. Prav nič ni čudno, da se je oglasil le ob vprašanjih njegovega osebnega dohodka, ker ostalega kratko in malo ni razumel, ker ni mogel razumeti. Marsikdo je tako odhajal s čudnimi pomisleki, kaj naj prinaša nova samostojnost. Lahko bi dejali, da so bile take javne razprave, ki so bile »živahne« le v tistem delu, ko so obravnavali delitev osebnega dohodka, zgolj formalnost, nedopustna in nezaželena. In zanimivo: takšne razprave, ki jih lahko označimo kot neuspešne, so bile izključno le v tistih delovnih organizacijah, kjer očitno peša informiranje, kjer se omejujejo le na nekaj letnih sestankov, kjer vpliva samoupravnih organov sploh ni čutiti. Izgovori, da je za informiranost dovolj le mesečno izdajanje tovarniškega glasila, niso na mestu. Velik o veliko več bi bilo treba storiti, da bo prišla do veljave delavčeva pravica do samoupravnega odločanja, soodločanja, ta delavčeva pravica, ki jo naglašu-je in načrtuje in upošteva nova ustava. Praznovanja za dan republike - PODBREZJE mo program dela občinske konference ZMS za prihodnje obdobje, potopis s pohoda Po poteh poslancev in zapis o proslavi ob tridesetletnici prvega zasedanja SNOS v Kočevju. List prinaša na zadnjih straneh poročila o delu mladine v garniziji in na škofjeloški gimnaziji, vesti o športnih dogodkih v Škofji Loki ter kratke novice iz dela občinske konference in mladinskih aktivov.. Naslovno stran je izdelal akademski . Jikar Ive Šubic. -lb Kot vsako leto so tudi letoS«2-brežani pripravili proslavo v PoCfl?jj| tev dneva republike. Letos, ko n®j domovina praznuje že rav rojstni dan, pa so pripravili P ( bogat kulturni spored in kof}c mešanega pevskega zbora »dr. I*1" ce Prešeren« iz Kranja. Podbrežani, ki so skoraj do v i, njega kotička napolnili dvoran0 ' kulturnem domu, so z veseljem. PJ slušali ubrane glasove kranjjj| pevcev ter recitacije p osnovnošolcev in mladincev. so se zagrele dlani ob res kvalj^f nem izvajanju najprej revolucij^ nih, nato pa koroških, prekmui^l in gorenjskih narodnih pesmi. j M PODNART Na dan republike je bilo v P^JJ* tu res praznično razpoloženje, k -j obenem praznovali tudi kraj | praznik. efi Ob 15. uri je bila v kultur^ domu v Podnartu slavnostna ^ svet a KS Podnart, katere so se P ^ odbornikov udeležili tudi dj^f^pji 'čani. Po seji je predsednik KO ^.^jti podelil v imenu družbenopol'1' b-organizacij in KS v Podnartu P' ni priznanji Ivanu Vidicu in J ne. | Trevnu za uspešno in dolgoletn -j, j sebično delo v družbenopom' ^ ( organizacijah in KS v Podnartu^ j 16. uri je bila ob spomeniku P8^. , na Ovsišah komemoracija- ^jtaci' i turni program z govorom in rec ^Je j jami so imeli pionirji iz osnovn ^ Ovsiše. Moški pevski zbor }l ^jli j narta pa je zapel nekaj partiza pesmi. Ob 20. uri je bila v kultu* rj. , domu v Podnartu. lepa kulturn*^ ( reditev. Pionirski pevski zbor J ^ ( vodstvom Marjani Eržena .^j, j nekaj pesmi, pionirji so t slavnostni govor je imel Pr |ePo f I mladinske organizacije. Želo ' t^v , bil zaigran tudi partizanski m' a jji ( izvedbi dramske skupine Svolo , ( moškega pevskega zbora P°d.n ge- » avtorja Polde Bibič in Marj«" j l»na- . . :|fl sH* i Po kulturni prireditvi je DU"r$Č takih amaterskih skupin- ^ tak" polna dvorana je pričala, da • igrane igre še vedno zaželene- o Novoustanovljeni amaters* ^ klub v Gorjah prireja večkral ^r ve s plesom v dvorani T 0pr'rr zana. Tudi za dan re publike 29. podili zabavo s plesom, in sicer vembra> - • io oros'fv SZDL pa je organizirala p,tudi£ v soboto, 1. decembra, zvečer- f domu Partizana. Sodelova^ godba na pihala iz Gorij, qoW skupina DPD Svobode iz »P^ jjv«' recitacije in pevske točke pa iali učenci osnovne šole fioK Zvan iz Gorij. Prireditev Je ^ uspela, le dvorana ni bila v^ polna. J- A"1 ŠKOFJA LOKA - o Poleg osrednje proslave v P' ^lf tev 30-letnice rojstva nove ^jflj vije, ki je bila za območje ni Škofja Loka tokrat v kino d\\0f. Železnikih in o kateri lahko i^K1 organizacijski kot po Prn°rjbolfa plati napišemo samo vse n*JerjiOrJ so podobno prireditev 29. ".^ali^ zvečer v dvorani Lošk®ga*k0fjel%. pripravili tudi vojaki š ^u. % garnizije. V kulturnem sP°leniKl stavljenem iz pevskih, g'®o0gve£l* zabavnih točk ter recitacij. V nih tematiki NOB, je P0,ef n«kJJ uniformah sodelovalo -anja .j|j gimnazijcev. Uspela nagr# navzoči vojaki in starešine z navdušenim ploskanjem- ^ W le, ker nastopa ni videl » jjsjA . občanov, saj so pripadn'* v^.L-škofjeloške garnizije it«i 1>X\. dokazali, da je za kasarn^ jjv^ | vi kulturna dejavnost izre0 fl- " na in raznolika. Ukrepi, ki ne bolehajo ^ Jeseniški Železarni manjši odstotek odsotnosti ^di bolezni — Stroški za zdravstveno varstvo bilijonov dinarjev — Organizirana socialna in zdravstvena služba y kjer tej-^ delovnih organizacijah, telijo za večjo produktivnostjo, total?} rezultati dela in nasploh k Hun mu gospodarjenju, so vze-Sti ° resno tudi vprašanje odsot-Sh K.aradi bolezni. V organiza-^V r so dovolj zgodaj spoznali, Nvejj,°8romno škodo povzroča Wi ^stotek odsotnosti zaradi HeN80 uvedli posebno službo — \išj.le nadzor nad resnično ali ^Pak obolelostjo zaposlenih, VL Predvem preventivne zdrav-Su j^repe. Ce bi težili zgolj k WCe na VSflk način obdrže ^Upi *a delovnih mestih, bi imeli * Prez v®čj° škodo- Pojavljala bi ^OfofČ^oja invalidnost in z njo "n stroški. Zato so se odločili »eyesistematsko delo v obliki , ob nih pregledov, s katerimi ^otaVj®Prejemu na delovno mesto N)h;Jaj° fizično in psihično 6be»°St' v obliki stalnega zdrav-«a nadzora itd. ^TErna ZDRAVNIŠKA y . KOMISIJA 'jeseniški Železarni ugotav-&& iz leta v leto upada i? odsotnosti zaradi bo-J^v' Podatek je še toliko bolj ^fcbh" ' će primerjamo z n!6** j organizacijami združe-^ott» a 6rne metalurgije. V tej 1 zaradi bolezni bi prav l Panogi našega gospodarja je hko najbolj opravičevali, tU'^ih V zel° veliko izredno a m napornih delovnih V' ki terjajo hude fizične » 111 80 skoraj vedno pove-\ * baznimi škodljivimi vpli-Ce S8)IaC,Unamo. da je v železarni } od!?lh 6000 delavcev in da samo Ntih7ek odsotnosti pomeni 60 f?tov! kovnih mest, potem lahko % da mora v takem polo- tik^an izredo° dobro orga- na " Yendar ne samo delo, zelo f iznajdljiva mora biti tudi b 1avstvena služba, posebno zdravnik, od katerega je r vV odvisno, kako se bo M 2d Vsekakor je bolezen odsot-vendar vsak bolehni i % yendarle ni vedno nesposo-ti ^ik določeno delo. Obratni ti Poglf- niora dobro poznati delov-voh6' v katerih dela zaposleni. Catnega zdravnika je odgo-b i.^jai Zabtevno, zato večkrat po-da bi morali njegovo delo ih^eh 0titi in spoštovati. iS*o tega imaJ° v železarni tudi M^ja zdravniškdf komisijo, ki se enkrat tedensko, preverja in Posameznih primerih. skopa odmera Nadomestila Atjj Otnno slaba stran je odmera f%luestila — slaba stran v tem vNfcjL ifr zaradi skope odmere bolni sploh ne upajo bolo-daljše bolezenske od-"i bili močno prikrajšani pri 0sebnega dohodka. Mnogi pnej*lrPijo, kar nemalokrat vodi v 1° ^ei* ^validnost in Reaktivnost. 1 zakonu se je odmera 1 'C^ih Stl^a ravnflia P° poprečju ^reb mesecev osebnega <|ov,a. Po sedanjem zakonu pa je Za odmero poprečje minule- b 0 5* ki da tu, nekje, na nekih Jesenicah sprejme svetovno znano pianih^ 'est, polni koncertne dvorane Pariza, Londona in drugih evropskih ^ samo peščica ljudi. Bilo je nerodno organizatorju — °b^nS tpDr(iL! kulturno prosvetnih organizacij — da jo je bil sploh povabil, pa č.^jena račun tistih nekaj, ki jim je koncert pomenil nepozabno do*1 ^ Bila nam je gostja, svetovno znana pianistka, če nič drugega' tega bi se nekateri lahko zavedali in se odzvali! ^ In ne nazadnje: tisti, ki so bili na koncertu, zdaj dobrohotno^^ tujejo organizatorju, naj se v prihodnje nikakor več ne trudi z aZnl nizacijo takih in podobnih koncertov, saj jim je bilo ob napol P foo dvorani pred umetnico le preveč nerodno! In pričakovati je, da J ■ ^ hudo zavrela kri, ko bodo morda že jutri slišali običajni: »oh, ali Jesenicah ničesar kulturnega ni!« Seveda ne, če kulture, glasbe druge, ne nosimo več v srcih, ampak vedno bolj le na jezikih. Darinka SedeJ j Poezijo delovnemu človeku tretji obletnici kulturno-umetniškega kluba *Qne Čufar na Jesenicah predstavljamo mladega Pesnika Bena Gracerja — Kmalu bo izšla njegova druga pesniška zbirka ^{de dan in zaveš se lt od blodenj po mrtvi sedanjosti, ;a reka, ki naplavlja, umetniki kljub vsemu vračajo k človeku in družbi. Sele sedaj imajo njihova dela tudi družbeni smisel in pomen. Vedno je potrebno postaviti neko ravnovesje med sabo in svetom — šele na podlagi subjektivnega sprejemanja in občutja dobiva poezija objektivno vrednost. Za vsak družbeni razvoj je umetniška resnica zelo pomembna. Vendar pa bi bil umetnik za vsak družbeni razvoj nevaren in nesprejemljiv, ko bi izgubil svojo subjektivnost pri neki umetniški resnici. Vedno je treba hlepeti po nečem novim in se ne omejevati zgolj na preverjanje družbenega stanja. Zaradi takega sprejemanja in mišljenja lahko izgublja umetnost svojo vrednost. Seveda lahko obstajajo umetniška dela, ki niso izključno namenjena človeku, a so po estetskih in drugih elementih zanimiva. Mene je vedno zanimal le človek, ki ne more živeti zunaj družbe, zato so me zanimali Narava daje vsebino njegovi glasbi tudi družbeni in osebni problemi človeka, njegova duševnost itd. Vedno pa ostaja temeljno vprašanje ob vseh resnicah in dognanjih. Temeljno vprašanje človeka, ki ustvarja, in človeka, ki sprejema, njegovo ocenjevanje ponujenih vrednot. Prav gotovo so Listi, pri katerih sodelujem, odlična oblika približevanja kulture najširšemu krogu ljudi. Da pa bi zadovoljili vsem interesom in željam, pa bi morali pridobiti še več kulturnih ustvarjalcev.« D. Sedej Vm v* v j i *i v« i «i Tržiču razstava tihožitij Vinka Hlebša V petek, 7. decembra, bodo ob 18. uri v Tržiču odprli v paviljonu NOB razstavo tihožitij Vinka Hlebša, domačina, ki ga sicer Tržičani že poznajo s skupinskih razstav, ki pa tokrat prvič samostojno razstavlja v svojem kraju. Hlebš je samorastnik, ki slika predvsem tihožitja; zlasti pa se je osredotočil na tihožitja z rožami, ki jih ne postavlja v zaprt prostor, kjer venejo, marveč v prostor, ki ni določen in kjer cvetje živi. Je eden naših redkih slikarjev cvetja, saj je ta nekdaj precej razširjena slikarska zvrst v naših dneh stopila zelo v ozadje. Slika pa tudi pokrajino, zlasti razgiban gorenjski svet. Te slike so panoramske, s širokimi horizonti. Njegov izbor motivov je zelo raznolik, na njegovih slikah se srečujemo s pokrajino in cvetjem v vseh letnih časih. Z občudovanja vredno vztrajnostjo se Hlebš bori s tehničnimi problemi, ki mu ob delu nastajajo, in jih uspešno rešuje. Njegovo intenzivno delo je v zadnjih letih rodilo vidne uspehe. Razstavljal je že v Borovljah, Cerkljah, Domžalah, Hrastniku, Ljubljani, Radovljici, Trbovljah, Zalogu, na Jesenicah in v Tržiču. Ob odprtju razstave bo koncert pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, ki bo izvajal dela G. Rossinija, Albina VVeingerla in Jacquesa Iber-ta. S. R. Mladi pianist Tone Potočnik se je pred nedavnim predstavil škofjeloškemu občinstvu. V kapeli na Loškem gradu je pripravil klavirski večer. Izvajal je dela Bacha, Beethovna, Chopina, Škerjanca in De-bussya. Poslušalci so njegov nastop toplo sprejeli in ga nagradili z dolgim aplavzom. Bolj malo nastopa, ker študira na akademiji. Za Tonetove znance je bil zato ta večer lepa priložnost, da prisluhnejo in ocenijo, kaj je dosegel v zadnjem času. Po nastopu, ko je nasmejan sprejemal čestitke prijateljev in znancev, sva se zmenila za pogovor. Obljubil je, da mi bo povedal nekaj o svoji glasbeni poti. Prihitel je ob dogovorjeni uri, zasopel od urnih korakov, in nemirno popravljal neubogljive svetle lase. Skromni ljudje o sebi ne govorijo radi. O uspehih navadno kar« molčijo in ti skušajo dati občutek, da to ni vredno besed. Tone je skromen. Pogovor kar ni mogel steči. »Debussya si po moje zaigral najbolje,« sem začela. »To si pa dobro ugotovila,« je veselo Odvrnil. Impresionizem ga zelo navdušuje, ne samo v glasbi, tudi v slikarstvu. Debussy mu je zato zelo blizu, saj podaja vtise, občutja, doživetja. Pa še nekaj je. Meni, da je Beethoven zanj še prevelik, da bi ga prikazal v polni luči. Debussyevo slikanje s toni mu je veliko bolj dovzetno. Tonetu je komaj dvaindvajset let. »Komaj« sem zapisala zato, ker tega skorajda nisem verjela. Spomnila sem se klavirskega večera in njegovega mojstrskega izvajanja del veli- kih skladateljev. Glede na to, kaj je že dosegel, bi mu jih prisodila več. Na črno-bele tipke je začel igrati, ko mu je bilo deset let. Vpisal se je na glasbeno šolo v Škofjo Loko. Prof. Capuder je v fantiču zaslutil velik talent in ljubezen do glasbe. Tone se večkrat spomni svojega prvega učitelja: »Veliko je naredil iz mene, dal mije odlične osnove.« Po srednji glasbeni šoli se je odločil za študij glasbe. Na akademiji v Ljubljani je vpisal klavir in orgle. Bil je že skoraj pri koncu. Toda — tu je Tone obmolknil. »Veliko bi lahko povedal, toda bojim se, da ne bom rekel preveč.« Grenke so bile te besede. Letošnje poletje je razočaranje prebolel. Odločil se je za glasbo in študij letos nadaljuje v Zagrebu. Za Toneta pomeni njegovo delo velik razpon glede na kmečko okolje, iz katerega izhaja. Doma je iz vasice Bukovica v Selški dolini. Oče ima zelo rad narodne pesmi, v resno glasbo pa njegovi domači nimajo vpogleda. Toda čeprav vaščani ne razumejo Tonetove glasbe in v njegovem delu ne vidijo nobene koristnosti, ga sprejemajo in so ponosni nanj. Okolje, v katerem je zrasel, mu je dalo ljubezen do narave, prvinski stik z zemljo. Ta navezanost na naravo mu je ostala in v njej išče svoje izrazne težnje. »Se veliko moram narediti,« mi je dejal ob koncu. Spet sem se spomnila klavirskega večera. Njegovo izvajanje je bilo odsev velikega talenta in vztrajnega dela. Toda zapustil je občutek, da je to šele začetek in so sedanji uspehi le slutnja velike prihodnosti. Marija Volčjak Knjiga Jožeta Vidica ZLOČIN PRI LENARTU je dosegla na knjižnem trgu izjemen uspeh, saj je bila naklada kmalu po natisu razprodana. Zavod Borec bo knjigo ponatisnil po novem letu. Knjiga obsega 523 strani in je v njej 126 fotografij. Cena 160 dinarjev. Vsi, ki jo želijo naročiti, naj izpolnijo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Zavod Borec, 61000 LJUBLJANA — Beethovnova 10. Knjigo bodo dobili po pošti, plačali pa po želji v enem ali treh obrokih v 90 dneh po prevzemu. ZAVODU BOREC V LJUBLJANI, Beethovnova 10 Podpisani ................................................................................................. bivajoč v .................................................................................................... ulica in h. št. ............................................................................................ nepreklicno naročam knjigo Jožeta Vidi.ca: ZLOClN PRI LENARTU, vezano v platno, po ceni 160 dinarjev. Knjigo bom plačal: po povzetju; v enem; dveh; ali treh zaporednih obrokih. Neustrezno prečrtaj. Datum ...................................................................................................... Podpis ZOR M AN 66 Oraga moja Iza i verjamem, da bi bil oče vnaprej vedel, da je ne bo pr:vaJ ■ •. morebiti Stane ali pa se ta ne. A so vsi nekaj takega rwi , (*Vali, celo Polona... če ne za tisto, pa za katero drugo ! | i^l ?lona je hodila po hiši, kakor da mora po vsej sili najti aJ> za kar je še pred kratkim vedela, kje je. je na vsa vprašanja molčal. \fn.e rekel samo: | | v j ' kakor vidiš.« '.az l>a sem trpel in iskal opravičila in še zmeraj upal. W an je bil vetroven in proti večeru se je ulila ploha, lahko V* slepil, da je odšla s kako znanko in prespala pri njej. vsaj natanko vedel, kam je šla. ai en' n' povedala,« je rekel Stane. 1 če bi vedel s kom. J.Menda je hodila sama,« je rekel Stane. Hiš( .,v;ta Prišla v ponedeljek dva Gašperjeva človeka preiskat r 'j, ' nista nikogar presenetila. Stane ju je sprejel posmehl jivo, ^)v°'i)lno privoščljivostjo jima je odpiral vrata in jima razka-aH>rostore: ri nas je preprosto. Kmečki ljudje smo.« l)()zarjal ju je na sleherni kot v shrambi in v kuhinji, če sta prezrla: * I ule še niste pogledali.« ,tanetova brezskrbnost je rasla i/, samozavesti obtoženca, ki . s.° obdolžili po krivem in da ne bodo našli dokazov VLe'. n.jega, in ki sodnikom privošči, da jih bodo iskali zaman, j , se je kakor Pavliha in se še začudil ni, ko sta ga povabila, n"' z ni'ma- Nič se ni upiral in še vprašal ni zakaj. DreiJe,11<»čen sem obsedel za mizo, l>il sem osramočen, i gan' poteptan. Kaj je bila sramota, ki mi jo je nakopal JlV' v primeri s tisto, ki se mi je obetala zaradi Ane? " J sem zaznamovan ... za zmeraj. J^er sem bil Novakov. d0 ja prostranih poljih, ki si jim komaj videl od enega konca i^vuh'eKa> s<) že Pel« stroji... svobodni ljudje so korakali za lrni zastavami... vse je šlo svetlobi naproti... .... samo Novakova kmetija je čemela med kostanji... trdnjava črnega nazadnjaštva ... jaz pa sem brez moči gledal, kako je šlo vse svojo pot. Ni je bilo sile, ki bi mogla premakniti očeta. Sedel je v svojem kotu, palico je stisnil med kolena, z okornimi prsti je zamišljeno tlačil tobak v pipo. .. in ves čas se je oziral na uro. Prepričan sem bil, da je v mislih pri Stanetu. »Ana .. '.« sem rekel, »Ana je na varnem, zanjo te ne skrbi.« Za vse me skrbi.« »Kako da si jo potlej pustil . ..« »... kako da si jo t i?« »Me je kdaj vprašala?« »Je mene? Kdo mi pa kaj pove?« Očetu res nismo razkrivali svojih namenov ... ne Anton ... ne jaz ... in bržkone tudi Stane in Ana ne. Toda oče je vseeno marsikaj vedel, tudi tisto, kar smo mu zamolčali. Oče je čutil, kako je utripalo življenje na domačiji. Mislil pa je samo na zemljo. In na to, kdo ga bo nasledil, da jo bo vreden. Ko se je vrnil Stane, so mu roke, ki so imele opraviti okoli pipe, oživele. »So te pustili?« »So,« se je zarežal Stane. Obraz se mu je kremžil, a je bilo v tem kremženju neke vrste samozadovoljstvo, ugodje zaradi trpinčenja... tako si človek dreza v razboleli zob. Pod očesom je imel temno liso in ustnico nekoliko oteklo, in ko se je zarežal, se mu je pokazala krvaveča škrbina v čeljusti. Nalašč jo je razkazoval. »Se eden je šel za svobodo,« je rekel zaradi zoba. V njegovem glasu in v njegovem pogledu je bilo toliko sovraštva, da me je kar preplavljalo. Tako gre povodenj čez deželo, umazani valovi uniči jo in odnesejo vse. »Kaj je bilo?« sem hotel vedeti. »Padel sem. Na stopnicah . . . na cesti. . . saj je vseeno kje, glavno je, da sem padel sam ... da je bila nesreča.« »Ka j je bilo z Ano?« »Me boš še ti zasliševal?« »Vprašati menda smem?« »To se ve. Zmeraj sami odločate, kdo sme spraševati... kdo mora odgovarjat i . . .« »Potlej odgovarjaj!« »Ce pa ne vem, tovariš,« se je spakljivo nakremžil Stane. »Šla je. V gore. Kdo naj bi vedel kam?« »Pred menoj ti ni treba skrivati.« »Zakaj naj bi ti lagal, tovariš?« »Čemu je hodila v hribe?« »Zaradi zdravja, tovariš.« »Nikar se ne spakuj! S kom je bila zmenjena?« »Misliš, da je bila zmenjena, tovariš?« Zares je govoril kakor na zaslišanju. S podobnimi besedami, a gotovo z več posmeha, kot se ga je upal tvegati pred Gašper-jevimi ljudmi. »Ce ti praviš, da je bila zmenjena, tovariš, potlej bo že res,« je rekel. Opletal je s tovarišem kakor s kuhinjsko krpo, da sem ga moral posvariti. »Ne valjaj te besede po umazanih ustih... če nočeš, da ti jih zaprem s pestjo!« »Kakor Želiš, tovariš,« se mi je zarežal. Stopil je tesno k meni, da sem čutil sapo iz njegovih ust, pogledal me je izpod nameščenih obrvi, razkril desno stran čeljusti in izzivajoče dejal: »Tu jih imam še nekaj ... tovariš.« Mržn ja v njegovem glasu je bila srhl jiva, in ko sva se srečala z očmi, sem vedel: Ta hip bi bil zmožen ubijati. Se danes so mnogi prepričani, da sem brata sovražil, pa je bilo Stanetovo sovraštvo močnejše od mojega. Pred sivo hiso z obarvanimi stekli na oknih v pritličju mi je korak zastal. Nikoli še nisem prestopil tega praga, nikoli še nisem bil v Gašper jevi pisarni. Dotlej še pomislil nisem na to, in povsem naravno je bilo, da smo se sestajali drugod, največ pri Tinku. Mračno poslopje mi je budilo spomine na Antona. Skozi visoka vrata je stopil nekoč na zadnjo pot in morebiti se mu je pogled izgubljal med krivinami kovane stopniščne ograje, kakor se je izgubljal moj. Marsikaj se je spremenilo. Sedaj to ni bil več sedež gestapa, sedaj so bili tu naši, pravica je stopila na prste sovražnikom in pošteni ljudje se niso imeli česa bati. Poslopje pa je ostalo ... in vse v njem. Rjave stene in kamniti tlak in široke stopnice/ki so se vzpenjale v loku, kakor da so vsesale strah tistih, ki so jih vodili sem. Za vrati na levi in za vrati na desni so neusmiljeno krojili usodo. Prečrtano ime ali obkrožena številka v seznamu ... in življen je je ugasnilo. Roman jc izdal Zavod Borec. ^Tl^ W ^^^ C Delo je bilo letos nagrajeno ^ik ^^ ^ JlJIl^ oP^sllk -1 s Kajuhovo nagrado in , na- « grado vstaje slovenskega dan in zaveš se u °lt od blodenj po mrtvi sedanjosti, fa reka, ki naplavlja, teče mimo tebe, ?e*e skozi tebe ln kaplje njene vode ne moreš i ~ zajeziti zase. Sodi se, da ti jo v dlan zajamejo * e "led prsti se odteče s tvojimi poslednjimi solzami... Uvodna pesem k njegovi pesniški zbirki j-^l-Ietni pesnik Beno Gracer iz ^"anjske gore že* tri leta zvesto in j j1"110 sodeluje v umetniški ustvar-ba -?«8t' kulturno-umetniškega klu-* Tone Cufar na Jesenicah. Klub javlja svoje največje poslanstvo Dril*11' oblikuje Liste, kulturno tem*0 .Jeseniškega Zelezarja, in s * JJ) približuje kulturo kar najšir- krogu ljudi, p« člani tega kluba smo izbrali jav a! sl°venski kulturni L,n°sti manj poznan, kar pa vse-kult°r Pomeni» da bi bil njegov iturni prispevek manj kvaliteten, pr nj. dognan in izpovedno manj ePričljiv. Poezija Bena Gracerja iiymreč ni le osebno izpovedna, do-eta, prepletena z osebnimi čustvi (j ^Poznanji. Njegove pesmi so tudi jem kritične, saj pesnik v svodio Plutju sveta ne more mimo >2h • a'- mimo družbe, iz katere p0s®Ja in kateri svoje pesmi tudi Qr*Poezija je nekaj,« pravi Beno Pe^C-ur' >>nekaj. kar ne more biti sta"1 Vsaka poezija na- b0ffa. bodisi iz ljubezni do sveta, p^j^i iz upora, konflikta. Moja ni ^Ja je, seveda prepletena z oseb-toolj eiementi, ki so vedno prisotni, ^»vsem družbeno kritična. . Moderni, avantgardni poeziji je fc^^Je čase vse več čutiti, da se t> JESENICE — Člani likovne skupine Dolik, ki deluje pri DPD Svoboda U-®?.e Cufar, so v počastitev dneva republike pripravili razstavo svojih del v tr J,1, dvorani delavskega doma na Jesenicah. Ta razstava je postala uicionalna, saj je letošnja že deseta po vrsti. Kov • otvoritvi razstave je o delu prizadevnih likovnih ustvarjalcev spre-Sbotl' ^oža Vari, za kulturni program pa je poskrbel srednješolski pevski r Blaž Arnič pod vodstvom prof. Janka Pribošiča. |ev . triintridesetimi deli se jeseniškemu občinstvu predstavlja devet slikarja 10 s'cer: Tone Tomazin, Cvetko Zupan, Janez Ambrožič, dr. Dana Bem, r Dolinšek, Tine Markež, Franc Kreuzer, Pavel Lužnik in Janko Ko-8ec- J. Rabič bila ^^PVODE — V prostorih tovarne barv in lakov Color v Medvodah je \ijed Prejšnji teden razstava del akademskega kiparja Franceta Rotarja iz ki . 16 plastik v bronu je bilo postavljenih v delovno okolje zaposlenih, ^Zst Prvič soočeni z moderno umetnostjo. Kljub modernemu slogu je deln a zbudila precejšnje zanimanje delavcev in bila prijetno dopolnilo °^jega okolja. v°dsf medvoškega KUD pridno vadijo Jurčičevo igro Domen pod -m re^iserJa Petra Militarova. Računajo, da bo premiera prve dni p0 AarJa- Obenem pripravljajo otroško glasbeno igrico Svinjski pastir, ki jo je s*av°dersenovi pravljici za oder priredil Bine Matoh in bo to krstna pred-Va v Jugoslaviji. -fr Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vaaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam HRUŠKE PASTOROV-KE, cena 2,50 din za kg. Dr. Kavčič, Bled, Partizanska 1 6912 Prodam KRAVO s teletom. Virlog 5, Stara Loka, Škofja Loka 6913 . Prodam DESKE in PUNTE za opaže. Čadovlje 8, Golnik 6914 Prodam mesnatega PRAŠIĆA. Zadraga 18 6915 Prodam večjo količino OREHOV (v lupini). Mrzlikar Johan, Mestni trg 23, Škofja Loka 6916 Prodam KRAVO za zakol. Trboje št. 53 6917 Prodam KRAVO križanko tik pred tretjo telitvijo. Žirovnica 89 6918 Prodam PRAŠIČA za zakol in BIKA za rejo. Strahinj 7 6919 Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Jerca Voglar, Prešernova 12, Kranj 6920 Ugodno prodam POMIVALNO KORITO 100 x 55 x 85, element 50x55 x85 in hladilnik himo 80-litrski. Kokrica, C. na Rupo 20, Kranj 6921 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, v devetem mesecu brejosti — tretje tele in BIKCA za rejo. Medno 12, Medvode 6922 Prodam dve OSLICI. Luže 24 6923 Prodam KRAVO po teletu. Nahti-gal, Jezersko 103 6924 Prodam PRAŠIČA za zakol, Mlaka 14 6925 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov >tare. Možjanca 5, Preddvor 6926 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Mali Marija Golnik 10 6927 Prodam 3 mesnate PRAŠIČE po 100 kg. Trstenik 6, Golnik 6928 Poceni prodam skoraj novo italijansko PEČ na olje »Gibo 8000«. Deželak Ivan, Adergas 11, Cerklje 6929 Poceni prodam TELEVIZOR Rudi Čajevec. Naslov v oglasnem oddelku 6930 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega za zakol. Apno 1, Cerklje 6931 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Nasovče 7, Komenda 6932 vozila AUDI 60, letnik 1968, poceni prodam. Možno plačilo s kreditom. Mokič, Alpska 94, Lesce 6933 ŠIMCO 1000, letnik 1968 PRO-dam. Šumi, Kranj, Savska cesta 32, tel. 21-798. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 6934 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 7. decembra od 19. ure in do 13. decembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Ber-nik Karel, tel. 69-298. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldan. Koselj Anton, Lip-nica 5, Kropa 6935 Kupim glavno gred motorja »DIANA« 6. Polajnar Franc, C. M. Tita 13, Jesenice 6936 Prodam obnovljen FIAT 1300, letnik 1964 za 10.000 din. Gaser Andrej, Jelenčeva 19, Kranj 6937 zaposlitve ^ GOSTILNA »PRI MOSTU«, Škofja Loka sprejme v službo polkvalificirano kuharico oziroma dekle ali ženo, ki ima veselje .do gostinske kuhinje. Dva dni v tednu prosto. Za samske, stanovanje preskrbljeno. 6942 Poučujem osnovnošolsko in srednješolsko NEMŠČINO. Naslov v oglasnem oddelku. 6943 KRANJSKA SKUPINA »SIBI-LA« išče aranžma za novoletne zabave v dneh 27. 12., 28. 12., 30. 12., 31. 12. (silvestrovanje) 1. 1. in 2. 1. Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1974. V poštev pridejo tudi sobotni in nedeljski aranžmaji. Vrsta glasbe: tuji, domači POP in narodno-zabavna. Študentski servis, tel. 24-074 od 8. do 10. ure. 6944 Honorarno iščem kakršnokoli delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 6945 Vzamem žensko na stanovanje za VARSTVO 3-letnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku. 6946 Se želite drsati? Jezero Črnava v Preddvoru je zamrznjeno. stanovanja Oddam ogrevano SOBO dvema študentoma. Ponudbe poslati pod »Zima« 6938 Oddam enosobno STANOVANJE mlajšima upokojencema v bližini Radovljice. Ponudbe pod »Gorenjska« 6939 Oddam lepo opremljeno SOBO starejši ženski na Gorenjskem. Ponudbe pod »Soba« 6940 Zamenjam enosobno STANOVANJE 35,1 k v. m., suho, zračno z vrtom, za enosobno s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 6941 najdeno Najdeno REZERVNO KOLO na relaciji Radovljica—Kranj se dobi na naslovu, ki je v oglasnem oddelku. 6947 Našel sem moško športno KOLO (Rekord). Dobi se: Zg. Brnik 34 6948 ostalo Podpisani GOLTEZ Vladimir iz Bistrice št. 71 pri Tržiču, preklicu-jem, ker sem obdolžil MEGLIC Marijo iz Bistrice št. 74 pri Tržiču tatvine v trgovini GLOBUS v Kranju. 6949 Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo Zahvala Ob smrti dobre sestre in tete Angele Kalinšek se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ji poklonili vence in jo v tako velikem številu spremili v njen poslednji dom. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. župnikoma Slap-šaku in Škerlavaju za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoča sestra Francka in ostalo sorodstvo. Kranj, 26. novembra 1973 kino Kranj CENTER 5. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15.30, 17.45 in 20. uri 6. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15.30, 17.45 in 20. uri 7. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15.30, 17.45 in 20. uri Kranj STO RŽ IC 5. decembra amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za mladino!) 6. . decembra ital. barv. film MICHAEL STROGOFF ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. decembra amer. barv! film EL CONDOR ob 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. film EL CONDOR ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. decembra amer. barv. film UMAZANI HEROJI JUKE ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. film UMAZANI HEROJI JUKE ob 18. in 20. uri 7. decembra japon. barv. film TAJNI AGENT 101 ob 18. in 20. uri ŠkoQa Loka SORA 5. decembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 18. in 20. uri 6. decembra franc. barv. film VDOVA COUDERC ob 18. in 20. uri 7. decembra franc. barv. risani film LA FON-TAINOVE BASNI ob 18. uri Železniki OBZORJE 5. decembra amer. barv. film KRALJ DŽUNGLE ob 20. uri 7. decembra amer. barv. film KRALJ DŽUNGLE ob20. uri Radovljica 5. decembra nem. barv. film INŠPEKTOR PERRAK ob 20. uri 6. decembra franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 20. uri 7. decembra nem. barv. film INŠPEKTOR PERRAK ob 20. uri Jesenice RADIO 5. decembra danski barv. film STREŠNIK, ZENEIN SEKS 7. decembra amer. barv. film MESTO V MRAKU Jesenice PLAVŽ 6. decembra ital. barv. CS film LOV ZA ZLATOM 7. decembra danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS Kranjska gora 5. decembra amer. barv. film TOLPA COLA. YOUNGERJA IN JESSE JAMESA 6. decembra danski barv. film STREŠNIK, ZENEIN SEKS rsT5 " presernovo gledališče SREDA, 5. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI—SREDA — Svetina-Povše: UKANA; ČETRTEK, 6. decembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI I. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI— ČETRTEK - Svetina-Povše: UKANA; PETEK, 7. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI—PETEK — Svetina-Povše: UKANA; predstava ob prazniku republike. Ura pravljic V četrtek, 6. decembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 8. do 10. leta. Vabljeni! STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustila naša dobra mama Ivana Šenk roj. Kaštrun, Šimnova iz Preddvora Na zadnjo pot jo bomo spremili v sredo, 5. decembra, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Preddvoru. Žalujoči: sinova Francelj in Janez, hčerki Anica in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo. Preddvor, 4. decembra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Helene Grašič roj. Okorn, Kubove mame iz Podbrezij se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Je-lenčevi in Škodlerjevi za nesebično pomoč, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko vencev in cvetja. Iskrena zahvala častitemu duhovniku za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede ter. pevcem za ganljive žalo-stinke. Zahvala za podarjeni venec tudi podjetju Murka Lesce. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Ivana, sinovi Ivan, Pavel, Blaž, Mirko ter hčerke Mici, Metka in Francka z družinami. Podbrezje, Duplje, Bled, 4. decembra 1973 Zahvala Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Alojza Kleindiensta iz Zg. Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob hudi izgubi stali ob strani, podarili cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru Duplje, sorodnikoma Ivanu in Vinku ter sosedom Balantičevim in Omanovi. Zahvala tudi Veletrgovini »Živila« Kranj in kolektivu poslovalnice Orehek ter kolektivu končne kontrole tovarne Iskra. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena Francka, hčerka Silva, hčerki Francka in Marija z družinama. Duplje, 3. decembra 1973 Zahvala Ob smrti dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica - Franca Rakovca se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za tople poslovilne besede kakor tudi pevcem. Posebna zahvala sosedom za njihovo nesebično pomoč. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Šmarjetna gora, 27. novembra 1973 Zahvala Ob smrti dobrega moža, očeta, starega očeta Janeza Švaba se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki so se poslovili od njega in mu poklonili cvetje. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma v Radovljici, g. župniku in sosedom za vso pomoč. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Lesce, 28. novembra 1973 V starosti 75 let nas je zapustil naš ata Andrej Tišler Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. decembra, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: žena Marija, svakinja Ana, sin Jože s Cilko in Majo ter ostalo sorodstvo. Tržič, 3. decembra 1973 im I. zvezna hokejska liga Vam nudi 5% popust za vse vrste pohištva in bele tehnike, plačano z devizami. Obiščite nas v specializiranem salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Primskovem, kjer boste na 1200 kv. metrih razstavne površine našli raznovrstno pohištvo za vsak žep. Posojilo brez porokov, dostava brezplačna. Se priporoča lesnina KRANJ Vtotettfrad Podviti Podvin pri Radovljici , telefon 75543 telex 34568 yu Podvin Restavracija v grajski pristavi pester izbor gostinskih storitev, domače Špecialitete. Za vas igra in vas zabava trio Šani vsak dan od 19. ure dalje. Posebni prostori in dvorane za organiziranje poročnih kosil in primerni za druge družinske svečanosti. Pripravljamo delovna kosila in večerje za vaše poslovne prijatelje. Ustrezni prostori za raznovrstne seminarje. Solidna postrežba — zmerne cene! Za vaš obisk se priporočamo! Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosto delovno mesto stenodaktilografa v ekonomskem sektorju ^°goji: dokončana dveletna administrativna šola, zaželena je Praksa in dobro obvladanje strojepisja Kandidati naj dajo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem sektorju do vključno 12. decembra 1873. --> Sutjeska na sporedu v Kranju do 10. decembra Imamo svoj agregat, zato bodo predstave tudi v primeru redukcije električnega toka Jesenice : Slavija 18 : 0 Jesenice, športna dvorana pod Mežakljo, I. zvezna hokejska liga, Jesenice : Slavija 18:0 (7:0, 6:0, 5:0), gledalcev 1000, sodnika HegedUš, Reinold (oba Zagreb). Strelci za Jesenice: Poljanšek, Mlakar, S. Beravs, Škerjanc, R. Ra-zinger vsi po 2, R. Smolej, F. Smolej, B. Jan, T. Košir, Jug, Eržen, Felc in M. Jan vsi pol. Jesenice: Knez, Zbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Poljanšek, Felc, Škerjanc, F. Smolej, T. Košir, M. Jan, Eržen, R. Razinger. Spet visoka zmaga jeseniških žele-zarjev v devetem kolu najvišjega domačega hokejskega tekmovanja. Jeseničani so že v prvi tretjini z resno in odlično igro nadigrali Vevčane. Tudi v nadaljevanju niso popustili, kljub temu, da so gostje imeli nekaj odličnih prilik za zmanjšanje rezultata. Ostali izidi: Olimpija : Spartak 29:0 (8:0, 14:0, 7:0), Celje : Medveščak 3:10 (0:4, 1:1, 2:5), Partizan : Crvena zvezda 10:5 (5:1,3:3,2:1). Lestvica« Jesenice ' 9 8 0 1 182:13 16 Olimpija 9801 158: 12 16 Medveščak 98 01 71: 21 161 Slavija 94 0 5 62: 74 8 Partizan 94 0 5 38: 89 8 Celje 92 0 7 29:116 4 Spartak 9108 17:113 2 Crvena zvezda 9 1 08 25:143 2 Pari prihodnjega kola: Celje : Jesenice, Crvena zvezda : Olimpija, Slavija : Partizan, Spartak : Medveščak. -dh II. zvezna hokejska liga — zahod INA : Triglav 0 : 12 Sisak, odprto umetno drsališče, II. zvezna hokejska liga INA : Triglav 0:12 (0:5, 0:3, 0:4), gledalcev 300, sodnika: Uskokovič, Djukič (oba Beograd). Strelci za Triglav: Hudobivnik, Kovač, J. Nadižar, Pavlica, Gros vsi po 2 ter Koleša in Sajovic po 1. Triglav: Frfolja, Konc, Koleša, HVidobivnik, Stojanovič, Adlešič, Sajovic, J. Nadižar, Gros, Kovač, Pavlica, Feldin, Višček, Šparovec. Le nespretnosti napadalcev Triglava se imajo domačini zahvaliti, da pred domačimi gledalci niso doživeli še hujšega poraza. Kljub temu pa so se Kranjčani predstavili kot boljša in borbenejša ekipa. Tivoli : Kranjska gora 3:10 Ljubljana, hala Tivoli, II. zvezna hokejska liga Tivoli : Kranjska gora 3:10 (2:3, 0:3, 1:4), gledalcev 300, sodnika: Janežič (Maribor) in Belcer (Celje). Strelci za Kranjsko goro: Pri-stov 5, Mavčec 2, Brun, Ščap in Pirih vsi po 1. Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, D. Šebjanič, Sivic, Ščap, M. Šebja-nič, Pačak, Smagin, Krušič, Pirih, Pristov, Brun, Klemene, Mavčec, Kern, Medved, Šlibar, Fartek, Horvat. Lanski prvoligaš je bil tudi v dru- gem kolu uspešen. Novi drugoligaš iz Ljubljane se ni mogel upirati razigranim mladim Kranjskogorcem, ki so prikazali lepo in hitro igro. Lestvica: Kranjska gora 2 2 0 016:54 Tivoli 2 10129:112 Mladost 210117:6 2 Triglav 2 10 114:62 INA 2002 2:190 Gorenje 2 00 2 5:36 0 Pari prihodnjega kola: Triglav : Gprenje, Kranjska gora : INA. -dh Smučarski skoki Prve tekme na snegu Triglav prvi tudi v borbenih igrah Na ljubljanskem kegljišču Kodeljevo je bilo letošnje republiško prvenstvo v borbenih igrah. Med šestindvajsetimi ekipami je prvo mesto osvojil kranjski Triglav, ki bo še s štirimi prvouvrščenimi ekipami nastopil konec tedna na državnem prvenstvu na istem kegljišču. Vrstni red: 1. Triglav 1518, 2. Gradiš (Ljubljana) 1497, 3. Celje 1494, 4. Žalec 1420, 5. Izola 1419. -dh Naši najboljši skakalci, ki so bili na treningu v Avstriji, v drugi polovici treninga niso imeli sreče z vremenom, saj je ves čas močno snežilo, tako da so se morali predčasno vrniti domov. Odpadli sta tudi predvideni tekmi 1. in 2. decembra, ker so tudi ostale evropske reprezentance sredi tedna odpotovale domov. Državna skakalna reprezentanca bo sedaj nadaljevala s treningom v ĆSSR, ker pri nas v skakalnih centrih še vedno ni snega. Na trening v Strp-sko Plešo bo odpotovalo 12 skakalcev pod vodstvom zveznega trenerja Ludvika Zajca, in sicer v četrtek, 6. decembra. Ostali skakalci in mladinska državna reprezentanca pa je imela kamniški @ porčtca med prazniki trening na 65-metrski skakalnici v Mislinji, kjer so bile še najboljše snežne razmere. Ob zaključku treninga so imeli pregledno tekmovanje, kjer je med člani zmagal Klemen' Kobal (Triglav), med starejšimi mladinci Zupan (Jesenice) in med mlajšimi mladinci F. Tršar (Logatec). Smučarski klub Triglav pa je izvedel na 25-metrski skakalnici na Bistrici pri Kranju prvo tekmovanje za pionirje in mlajše mladince. Vrstni red — pionirji: 1. D. Polanič 190,5 (18, 17), 2. Bizjak 182,5 (16,5, 16,5), 3. Bevc 174,5 (15,5, 16); mlajši mladinci: 1. Finžgar 209,5 (18,5, 18,5), 2. Robida 204,5 (18, 18), 3. S. Polanič 197,0 (17,5, 18). J. Javornik Triglav pokalni prvak V zimskem bazenu v Kranju je bil med prazniki finale pokala Slovenije v vaterpolu. Sodelovalo je šest ekip, od tega kar štiri iz Kranja. Prvo mesto je zanesljivo osvojil Triglav I, ki se je tako uvrstil v četrtfiriale jugoslovanskega pokala. Na drugo mesto se je uvrstila mlada ekipa Triglav II, ki je premagala drugoli-gaša Koper, kar je bilo presenečenje turnirja. Triglav je tako osvojil pokal PZS, vendar ga ni dobil, ker ni bilo s pokalom v Kranj predstavnika odbora za vaterpolo PZS. Na turnirju so sodili Pičulin, Chvatal in Didič. Rezultati — A skupina: Triglav II : Koper 14:11, Triglav I : Koper 14:4, Triglav I : Triglav II 23:7, B skupina: Vodovodni stolp : Triglav III 12:1, Vodovodni stolp : Kamnik 13:7, Kamnik : Triglav III 7:4. Vrstni red: 1.Triglav I, 2. Triglav II, 3. Koper, 4. Vodovodni stolp, 5. Kamnik, 6. Triglav III. j. Javornik rozinček urko tonka NOVO mehko pecivo iz družine Praktično pakirani kolački so primerm za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu,otroško varstvenih ustanovah in šotah. ŽITO-LRJBUANA tozd GORENJSKA Triglav drugi Smučarska zveza Jugoslavije je objavila lestvico ekipnega klubskega prvenstva Jugoslavije v smučarskih skokih. Naslov državnega prvaka je osvojila prvič ljubljanska Ilirija, medtem ko je bil Triglav drugi, Jesenice pa tretje. Vrstni red: 1. Ilirija-Ljub-ljana 338,0, 2. Triglav-Kranj 221,5, 3. Jesenice 178,0, 4. Logatec 161,0, 5. Alpina-Žiri 81,0, 6. Crna 67,5, 7. Križe 51,5, 8. Rudar-Velenje 24,5, 9. Parti-zan-Vrhnika 23,5,- 10. Maribor 23,0... 17. Gorenja vas 10,0, 23. Kamnik 4,0, 26. Plamen-Kropa 2,5. J. J. Tovarna obutve Tržič objavlja prosto delovno mesto gradbenega tehnika Pogoji: srednja šola in štiri leta delovnih izkušenj, poskusni rok po pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja PEKO 8 dni po objavi. LOKA Kj^roS loka Škofja Loka IH/Of V/t/t/ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj VABI NA PREDAVANJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL IN DRUGE UDELEŽENCE V PROMETU. Predavanje bo v nedeljo, 9. decembra, ob 9.30 v dvorani kina CENTER v Kranju, Stritarjeva ulica 1, in sicer: 1. Vozniki pozimi predaval bo Volodja Tkačev, psiholog na zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu, 2. Nekatera vprašanja s področja prometne varnosti v tem času Predaval bo Marjan Metljak, strokovni sodelavec'za prometno varnost pri skupščini mesta Ljubljana. Predvajani bodo tudi prometno vzgojni filmi. f-- Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919, občinski odbor Radovljica, bo v petek, 21. decembra, ob 15. uri pripravil za svoje člane proslavo dneva JLA. Proslava bo v prostorih doma upokojencev v Radovljici, Ljubljanska cesta 4. Po proslavi bo zabava za vse člane društva upokojencev občine Radovljica. Franc Potočnik, kmet iz Bukovice: »Nagrado sem prejel za dobro gospodarjenje in * večletno sodelovanje v samoupravnih organih kmetijske zadruge. Le-to je v naši zadrugi dobro razvito, saj kmetje enakopravno odločamo o delitvi sredstev in kmetijski politiki. Tudi na kmetiji sem v zadnjih letih že veliko izboljšal. V hlevu imam okrog trideset glav živine, v skednju vse stroje, ki so potrebni za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Lani pa smo začeli graditi hišo. Pretekla leta smo vse vlagali v zemljo, sedaj pa moramo poskrbeti tudi za to, .da bomo bolj udobno stanovali in bolje živeli.« L. B. Zbrali so ton papirja Občinski odbor rdečega križa Kranj je v dneh od 19. do 23. novembra organiziral po kranjskih osnovnih in srednjih šolah zbiranje starega papirja. Izkupiček od prodanega papirja, ki ga odkupuje Unija papir servis Ljubljana, je namenjen republiškemu društvu za boj proti raku. Kranjske šole so v teh dneh zbrale prek 30 ton starega papirja, kar je vsekakor zelo lepa številka. Kranjske šole so se tako med slovenskimi šolami v v tej akciji najbolj izkazale. L. M. Poledica ^ V četrtek, 29. novembra, nekaj po 13. uri se je na cesti prvega re^0lji0' Naklom in Bistrico pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega a\iapo: bila Marija Kurtanjek (roj. 1935) iz Ljubljane je peljala proti Kranju. ledeneli cesti pa je njen avtomobil zaradi neprimerne hitrosti začelo za 0\)iW na levo stran ceste, kjer je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtor!,znicd Martin Greif (roj. 1918) iz Ajdovščine. V trčenju sta bila lažje ranjena vo ^ Kurtanjekova in sopotnik ter voznik Grief. Škode na vozilih je za 25.^ Zdrsnil s ceste V četrtek, 29. novembra, popoldne se je na cesti četrtega reda 0bi'3 njem in Struževim pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avte> . ^ .Franc Lemut (roj. 1929) iz Struževega je pripeljal iz kranjske sm ^0,t}> klancu in v ovinku je njegov avtomobil na poledeneli cesti začelo za je rt nato je zdrsnil po pobočju kakih 14 metrov globoko. Med kotalenJevj se v avtomobila padel voznikov sin 14-letni Brane in se hudo ranil. Zdra ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilu je za 10.000 din. Trčil v drog ^ V soboto, 1. decembra, ob 21.40 je neznani voznik osebnega znamke taunus svetle barve nemške registracije trčil v drog elektri 1 e£j j svetljave v križišču Škofjeloške in Delavske ceste v Kranju. Po n voznik odpeljal v neznano. Ko je pred nekaj leti osem kmetov preusmerilo kmetije v živinorejsko proizvodnjo, je še marsikdo dvomil o smotrnosti takšne odločitve. Uspehi, še posebno pa večji dohodek, so kmalu razpršili dvome in že so se pojavili posnemalci. Letos so v škofjeloški občini našteli približno sto preusmerjenih kmetij. Poleg splošne kmetijske politike še posebej spodbuja kmete k večjemu vlaganju v proizvodnjo, za boljše izkoriščanje zemlje in večji dohodek Kmetijska zadruga v Škofji Loki. Njena pospeševalna služba in kreditno hranilna služba sta že opravičili svoj obstoj. Za dan republike pa so 10 kmetov, ki so v preteklem letu najbolje gospodarili, nagradili in jim izročili priznanja. Priznanja so prejeli tudi 3 delavci kmetijske zadruge za uspešno delo pri sodelovanju kmetijske zadruge in kmetov. Tri nagrajence' smo obiskali in se z njimi pogovorili o delu in gospodarjenju. membe. Najprej je bilo treba preurediti notranjost hleva in povečati Število stojišč. Zgradili smo silose in kupili stroje. S temi preureditvami se je stalež živine v hlevu povečal več kot za polovico, opustili pa smo večino poljskih del."S tem pa naložbe v kmetijo še niso zaključene. Že drugo leto nameravamo obnoviti skedenj in zunanjost hleva. Potrebovali bomo tudi večji traktor. Sedanji ima premalo moči za vleko težkih priključkov. Ko pa bomo vse to dosegli, bo lahko prišel na vrsto tudi osebni standard. Šele tedaj bomo lahko kaj več naredili tudi za naše udobje.« Slavka Čadež, kmetica Na Logu: »Nagrade smo bili zelo veseli, saj nam pomeni priznanje za naša večletna prizadevanja za izboljšanje proizvodnje in vlaganja v kmetijo. Imamo približno 10 hektarov obdelovalne zemlje in redimo nekaj prek 20 glav živine. Letno prodamo približno 15.000 litrov mleka in 3000 do 4000 kg pitancev. Odkar smo proizvodnjo preusmerili v živinorejo, smo seveda s pomočjo kreditov, ki smo jih najeli pri Kmetijski zadrugi, kupili že večino strojev, ki so potrebni za delo na hribovski kmetiji. Načrti? Veliko jih je! Najprej bi radi dogradili hišo, potem bomo postavili silose, preuredili hlev in kupili samo-" nakladalno prikolico. Nekaj denarja bomo prihranili, drugo pa si bomo izposodili pri KZ.« Matevž Inglič, kmet iz Gorenje vasi: »V hlevu imamo trenutno 32 repov, .od tega 8 krav. Letno namolzemo in prodamo od 20.000—25.000 litrov mleka in 10 pitancev. Na rejo živine smo se preusmerili pred nekaj leti. Seveda so bile zato potrebne korenite spre- Občni zbor kriških tabornikov Taborniki odreda Kriška gora so že od ustanovitve med najdelavnej-šimi enotami na Gorenjskem. Letos pa so s petim mestom v tekmovanju slovenskih tabornikov dosegli svoj največji uspeh. Delo v letošnjem letu so pregledali na nedavnem letnem občnem zboru. Samo v tem letu so, kot je v poročilu povedal načelnik odreda Janez Gosar, organizirali kar 37 taborniških akcij. Posebno lepo jim je uspel tridnevni prvomajski pohod v Kočevski Rog. V športnih tekmovanjih OK ZMS Tržič so bili drugi. Za svoje člane so pripravili večdnevno gozdno šolo, organizirali pa so tudi II. orientacijsko tekmovanje za učence tržiških osnovnih šol in tudi že VI. orientacijsko tekmovanje Od spomenika do spomenika. Razen tega so pomagali organizaciji orientacijskega tekmovanja za člane ZRVS Tržič in se udeležili še več drugih družbenopolitičnih manifestacij, taborniških tekmovanj in akcij. V svoje vrste so letos vključili kar 21 novih tabornikov predvsem najmlajših — medvedkov in čebelic. Na občnem zboru so se še posebej zahvalili odseku za NO pri Skupščini občine Tržič. Poudarili so, da imajo toliko razumevanja za delo tabornikov najbrž le malokje drugje. Več sodelovanja pa bi si taborniki želeli z OK ZMS. Priznanja odreda za prizadevnost so na občnem zboru prejeli Marjan Jazbec, Janez Gosar, Zdenka Maglica, Drago Zepič in Tomaž Pintarič. Na zboru so soglasno sklenili, da bodo letos kandidirali za naziv »partizanski odred«, ki ga ob dnevu JLA podeljuje najdelavnejšim taborniškim enotam IO ZTS. Starešina odreda bo še naprej Karel Pečnik, odred pa bo v prihodnjem letu vodil Lado Pečnik. K. V okviru priprav za nadaljevanje gradnje kranjske obvoznice je podjw, Merkur Kranj v začetku letošnje jeseni začelo v Naklem pri tovorni P°sta{ pripravljati prostor za svoj obrat KurivO. V Naklem bodo potem prodaj0 premog, drva in gradbeni material na drobno. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Zimska oprema vozil Zima je letos kar pohitela, vendar pa vsaj na gorenjski cestah ni prinesla zastojev, zmede in počasnosti v prometu-Medtem ko so ostali predeli Slovenije pod debelejšo odejo snega» ki je za nekaj dni ponekod obležala tudi na cestah, pa lahko vozniki motornih vozil po gorenjskih cestah vozijo z guma1111 z letnim profilom. Razen prvega dne sneženja in kasnejše pole" dice na gorenjskih cestah za sedaj hujšega še ni bilo. Seveda Pfl ne moremo računati, da bodo ceste tu pri nas vso zimo tako lep? suhe. Zato bodo morali vozniki poskrbeti, da bodo avtomobil' primerno obuti in opremljeni za vožnjo v težjih zimskih pogoji«1' Seveda pa to ne pomeni, da je treba z nastopom zime rožljati P° cesti z verigami na gumah ali držati cestišče z ježevkami. Vo/* niki, ki se pretežno čez zimo zadržujejo v mestu, lahko vsekak°r suhe mestne ulice prevozijo z gumami z letnim profilom. Kakor hitro pa se pogoji vožnje spremenijo, pa je treba avtomobil® seveda obuti drugače. Kako? Z zakonskimi določili sicer 01 predpisano, kako mora biti vozilo opremljeno za zimski ča«» vendar pa je republiški sekretariat za notranje zadeve v okviru zakonskih določil že lani predpisal zimsko opremo za motoru® vozila, predpisa pa letos še ni spreminjal. Po tem predpisu bod° morala imeti vozila na cestnih odsekih, ki so prevozna le z sko opremo, le-to pri sebi, sicer jim ne bo dovoljeno nadaljevat' vožnje, da ne bi povzročali zastojev v prometu. Vozniki naj ravnajo tudi po prometnih znakih, ki na posameznih odseki" cest opozarjajo, da je cesta prevozna le s posebno zimsk0 opremo — na primer s snežnimi verigami. Voznik mora vsekakor skrbeti, da je njegovo vozilo v zij*1' skem času opremljeno tako, da ustreza varni vožnji. Še ta»® dobra oprema pa ne zagotavlja varne vožnje, saj sta potrebni prilagoditev hitrosti in usklajena vožnja sploh. Idealne zimsk® opreme vozila torej ni, zato bi ob slabih pogojih vožnje veljalo t° upoštevati. Republiški sekretariat za notranje zadeve predpisuje zimsko sezono 1973/74 v Sloveniji takole zimsko opremo voz1 za osebne avtomobile: .. a) gume M + S (brozga in sneg) s spajki na vseh kolesih »} gume s protektiranim zimskim profilom s spajki na vseh koles'11 ali . b) gume M + S (brozga in sneg) na pogonskih kolesih gume s protektiranim zimskim profilom na pogonskih kole«"] c) gume s celoletnim profilom — radialke in verige za pogonska kolesa ali gume z letnim profilom in verige za pogon«* kolesa. Opombe: verige so v zimskem času del obvezne opreme z osebne avtomobile, ki so opremljeni z gumami pod točko ct Namestitev verig na pogonska kolesa je obvezna le v najb° J neugodnih zimskih razmerah, ko je pričakovati, da voznik vozilom glede na stanje vozišča ne bo mogel prevoziti določ nega odseka ceste. Vozniki osebnih avtomobilov z gumami; p° točko a) morajo hitrost vožnje prilagoditi pogojem, ki jiY predpisala tovarna ter ne smejo preseči hitrosti 100 km/h. publiški sekretariat za notranje zadeve predlaga, da vozni* motornih vozil omejijo uporabo gum s spajki na čas od 15' vembra 1973 do 15. marca 1974. Gume s spajki ne nameščajU* na motorna vozila, katerih največja dovoljena teža Pre8ele 3,5 t. V letu 1975 bo verjetno že prepovedano uporabljati gulfl s spajki. .