Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni nredništva: dnevna »luiha 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050 Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dueva po prazniku Cek račun: Ljub-liana št. 10 650 in 10.349 /a inseraie; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Najtrdnejša točka opore Srečen človek in narod, ki ima v današnji viharni dobi trdno točko opore, ki se ne premakne. Kadar se okoli nas prav vse maje in se nazori in prepričanja menjajo s filmsko brzino ter se dajejo smernice zdaj na skrajno levo zdaj na skrajno desno ali pa zopet kam drugam, mora navdajati človeka čustvo najglobljega zadovoljstva, če mu nekdo, ki za njiin stoje stoletja in tisočletja, kaže en nepremakljiv cilj. Ce narodu sveti taka luč, ki ga je varno vodila, odkar je stopil na pozornico zgodovine v Evropi, in tudi še danes z nezmanjšano močjo določa njegovo miselnost in de javnost — lahko mirno gloda metež okoli sebe in trdno zaupa v svojo bodočnost. Ta luč so načela Kristusovega božjega kraljestva, ki je domovina edine prave in večne kulture. Zakaj le veselo oznanilo sinu božjega nas varu.ie ostarenja in propada ter nravstvene razrušbe, ki ji zapade vsak posameznik in vsak ljudski organizem, ki v sebi pogasi luč osnovnih resnic božjega naravnega zakona in nadnaravnega razodetja. Brez tega razodetja, ki ima v Kristusu svoj vrhunec, pa je tudi nemogoča visoka kultura sodobnih narodov na naših tleh, ki se je razcvetela na podlagi verskih, etičnih in socialnih principov evangeljskega življenja, o katerem je Kristus sam dejal, da je večno in neusahljivo ter jamstvo neprestanega napredka. Kar je bilo od razpada rimskega cesarstva do danes storjeno pozitivnega, velikega in nosečega bodočnost, vse to ima svoje korenine v duhu in srcu, požlahtnjenem po naukih božjega kraljestva, kakor ga .ie bil oznanil ustanovitelj krščanske vere. V luči, ki jo meče ta vera. je propadanje nemogoče, dokler je posameznik in narod obrnjen k njej in v njenem svitu gleda in vodi svoje življenje. Kristus je po besedah velikega moža našega stoletja oznanil svetu kot najvišjo vrednoto božje kraljestvo, ki naj raste v naši notranjosti in iz nje, v duši. ki naj bolj in bolj postaja Bogu podobna. Zato nam je postavil za najvišjo nalogo, da svojo osebnost poglabljamo in bogatimo v bogopodobnost, tla dajemo svojemu življenju pravo vsebino v večnih načelih in vrednotah, tla bomo stre-mili po največji osebni in občestveni kulturi, 7>o delu. pridobivanju in posesti zemskih dobrin, po olepšavanju življenja in tehničnem napredku, po gospodstvu nad naravo za to, da bo naše zasebno in javno življenje Bogu podobnega človeka dostojno, da bo vse naše posvetno prizadevanje vedlo k poveličanju človeka, družbe in narave v Bogu. da bomo zlo. nepopolnost in manjvrednost, ki je primešana vsemu zemskemu. v pogumni borbi na. realnih tleh zemlie. naroda in obstoječe družbe premagovali. Kristus vrednosti političnega dela, socialnega napredka, zemskega blagostanja in kulturnega dviga ni zatiiko-val, ampak odobril in potrdil, kakor nihče drugi ne pred niim in ne za njim, on ga .ic le postavil na edini pravi in večni temelj, ln zato je kultura, ki je na njegovem veselem oznanilu vzrastla, večnega pomena in vrednosti, ne vede stran od zemlje, naroda, države. ampak na?.aj k njim, tla se vse stvarstvo prešine z lučjo večnega življenja. Kakor vsi krščanski narodi, tako je tudi naš postal kulturen narod na osnovi tega oznanila božjega kraljestva in nravstven tc: melj evangelija je dejansko temelj moralni biti našega naroda. Tudi zavest narodne skupnosti in njena moč in trdnost so od nrav; stvenih principov krščanstva odvisne, zakaj ena temeljnih lastnosti krščanstva je ta, da zida svojo nadnaravno stavbo milosti božje in nadnaravnega nravstvenega življenja na naravi, na naravnem občestvu naroda in njegovih osobitili dobrinah, vrednotah in stremljenjih, ki jim daje pravo smer ter jih znto le še okrepljuje in izpopolnjuje. Zato jc i ii rod tudi kot narod, kot krvna, jezikovna in kulturna enota v krščanski ven in nravnosti najbolj utemeljen in siguren svojega napredka v edino človeka in človeške skupnosti dostojni omiki, ki ne pozna točke, kjer bi se ustavila, amnak stremi naprej od stop-n ie do stopnje do najvišie točke in popolnosti v božjem kraljestvu. Zato jc resnično srečen narod, naj bo velik ali majhen, ki ima to najtrdnejšo točko opore tako za svojo naravno bit, kakor za svoj napredek v najtežavnejših okoliščinah. Po strašno razburkanih valovih naše dobe se more ohraniti narod in posameznik le, če mu je kompas individualnega in javnega življenja njegova dedna krščanska vera, njeni nravstveni fundamenti življenja in kultura, kakor jo je v narod vsatlila katoliška cerl v, ki je ohranila evangeljski nauk v vsej čistosti, doslednosti in moči proti vsem raz: krajajočim silam, naj prihajajo odznotraj ali odzupaj. Ta doslednost nauka in nravstva je gojila v našem narodu vse njegove dobre naravne lastnosti in jih krepila, slabe pa zatirala in brzdala. Največja teh naravnih dobrin je znncajnost, zvestoba sebi, družini, občini in rodovini ter ljudstvu — največja nevarnost pa neznačajnost, omahljivost, nezaupanje v lastne nravstvene sile, odtujevanje ljudski celoti in njenemu nravstvenemu izročilu Neprecenljiva zasluga katoliške cerkve ie da je vedno z vso doslednostjo in strogostjo učila in zahtevala, da človek in njegovo občestvo kot dolžnost pred Bogom izpolnjujeta tudi naravne moralne zakone posameznikove in narodove biti. la nauk in morala krščanstva ohranjata tudi državo in naiboli družita vse njene organicne dele v resnično trdno enoto, ki je ne bodo raztrgale nobene sile kaosa. Baš to slednjo misel smo hoteli prav posebno povdariti, da bi tudi našim državnikom ki se pošteno trudijo za obnovo ljudskega občestvenega življenja, bila votli v 11 a smernici! v teh tako razburkanih časih. Jedro angleško-nemšhh pogajanj Ofenziva proti vzhodnemu paktu Sporazumni napori Anglije in Nemčije, da potisneta Rusijo iz Evrope »Slovenec« je že poročal, da se množijo glasovi, da je eden glavnih namenov angleškega obiska v Berlinu, da obrne hitlerjev-ski imperializem proti vzhodu, to je proti Rusiji. Naslednji brzojavi to domnevo močno potrjujejo. London, 26. marca. TG. Današnji »Daily Ex-press« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika, ki ga je poslal v Berlin med spremstvom zunanjega ministra sira Johna Simona, in ki odpira čisto nove poglede v končne cilje angleško.nemških razgovorov. Angleški časnikar, ki trdi, da je govoril s poučenimi osebnostmi, pravi, da bo Nemčija stavila v glavnem dve zahtevi angleškim ministrom. Ti dve zahtevi bosta angleškim državnikom dobrodošli, ker se ujemata z njeno lastno zunanjo poetiko, a ki jih ni mogoče razpravljati na kakšni veliki konferenci, marveč med štirimi očmi, ker se tičeta prav za prav le Anglije in Rusije. Tako pravi dopisnik »Daily Exprsc:;a«, da zahteva Hitler od Anglije, da privoli v zgraditev nemškega bojnega brodovja, ki naj bo v Baltskem morju vsaj tako močno, kot ie brodovje sovjetske Rusije. - Nadalje predlaga Hitler Angliji, da naj v primeru oboroženega spopada med Rusijo in Nemčijo z a h r a n i ruskemu vzhodnoazijskemu b r o d o v ■ ju, da pride skozi sueški prekop v Evropo, ruskemu č r n o m o r s k ? m u brodovju pa, da se posluži Darda-nel, da pride na Baltik. Kajti Nemčija na zaključitev vzhodnega pakta ne bo pristala, ker noče sodelovati pri nobeni zvezi, v kateri bi se nahajala tudi Rusija. V tem vprašanju ima Nemčija ob sebi tudi Poljsko, ki se je zavezala, da vzhodnemu pakiu ne pristopi, če ga odklanja Nemčija. Nemško-poljska zveza ima samo ta namen, da Rusiji zabrani dostop v Evrcpo. Hitler bo vse poskusil, da sedaj tudi Anglijo prepriča o modrosti te politike. Pri tradicionalnem stališču, ki ga je Anglija vedno zavzemala do Rusije, Hitler ne bo naletel na prevelike ovire. Angliji pa bi moral za ta primer ob jubiti, da s- ne bo spuščal v nobene pustolovščine niti na zapadu, niti v srednji Evropi, z drugimi besedami, dati bi moral konkretna jamstva za varnost Francije in njenih zav?znikov. Kajti samo za to ceno bi mogla Anglija še nadalje podpirati nemške težnje, ker se • svojem lastnem interesu ne more in noče odreči dobrih odnošajev s Francijo. Glavni predmet berlinskih razgovorov je čisto drug, kot ga pošiljajo v svet razne informacijske agencije, ki so v službi vlad. Glavni predmet razgovorov je Rusija. Poleg tega problema so vsi ostali manjšega pomena. Zato pa je tudi značilno, da so vsi angleški listi poslali svoje posebne j»ročevalce, ki spremljajo angleške državnike v Berlin ter dalje v Moskvo, med njimi tudi »Times«, kii so dozdaj dosledno in načelno bojkotirale sovjetsko Rusijo. Pri vprašanju pa, če je treba storiti vse, da se Rusijo izobči iz evropskih varnostnih pogodb, sme Nemčija računati na jx>moč Anglije, Zato, in samo zato je Berlin doživel senzacijo, da je jx> 23 letih, odkar ga je obiskal lord Hailsham, smel sprejeti v svoji sredi pristne angleške kabinetne ministre. Značilno soglasje svetovnih listov MEcho de Pariš" Nemčija se je v svoji taktiki popolnoma prilagodita Angliji Pariz, 26. marca. b. Posebni jx>ročevaIec tukajšnjega »Echo de Pariš« v Berlinu jx>roča o pogajanjih med angleškimi in nemškimi državniki, »da ni treba niti misliti na to, da bi se Nemčija vrnila nazaj v Zvezo narodov, napram kateri je ostala nezaupljiva kot preje«. Nemčija deli zunanjepolitično polje trenotno v tri interesne skupine: zapad, srednja Evropa, evropski vzhod. Glede zapada je Nemčija pripravljena dati vsa potrebna varnostna jamstva in podpisati od Anglije pred.oženi zapadni letalski pakt. Tudi glede nespremenljivosti političnih mej na zapadu hoče Nemčija dati polno jamstvo. Glede Podonavja je Nemčija tudi voljna iti zelo daleč ter celo podpreti podonavski pakt, pod pogojem, da podonavski pakt za varstvo avstrijske neodvisnosti ne pomeni mednarodnega jamstva za sedanji režim v Avstriji ob izključitvi vsakega drugega režima. Kar pa tiče evropskega vzhoda, Nemčija odklanja vzhodni pakt, kj bi vključeval Rusijo. V tem oziru je neomahljiva. Očividno je Nemčija svojo taktiko prilagodila smernicam angleške zunanje politike, ki ji je predvsem pri srcu varnost na zapadu, ki jo v manjši ali vendar v še občutni meri briga položaj v Pcdonavju (z ozirom na Italijo), a kj na dnu nima nikakih simpatij za vzhodni pakt francosko-ruskega izvora. Nemčija torej prihaja nasproti Angležem na zapadu in v srednji Evropi. Na vzhodu pa si noče vezati rok za bodečnost — kar je menda tudi Angležem prav. Zanimiva je v tej zvezi tudi izjava Edenova berlinskim časnikarjem, ko je dejal, da hoče Anglija med drugim »doseči na vsak način, da se podonavski in vzhodni pakt uresničita, toda tako, da ju bodo vsi z veseljem podpisali, kajti, če bi kdo pristopil z nejevoljo in z zahrbtnimi mislimi, bi nič ne koristil, ker bi ju nekega dne raztrgali, kakor se je raztrgala tudi versajska mirovna pogodba«. „Neue Ziircher Zeiiung" Nemčija noče nobene vojaške skupnosti s sovjetsko Rusijo Ziirich, 26. marca. TG. Današnja »Neue Ziircher Zeitung«, ki ima svojega posebnega poročevalca v Berlinu, objavlja zanimive informacije o vsebini berlinskih pogajanj. »Velike težave bo vzbudil nemški predlog, naj se vse države mednarod. no obvežejo, da ne bodo podpisale nobene vojaške zvezne pogodbe več. Samo za to ceno je Nemčija pripravljena ostati pri oborožitvi, ki predstavlja samo majhen del skupne oborožene meči onih d^žav, ki pridejo v poštev kot nemški sovražniki. Radi tega odklanja Nemčija tudi vse jamstvene varnostne pogodbe, ki bi vsebovale kakršnekoli vojaške obveznosti. Povezanost v Zvezi Kancler jeva palača v Berlinu kjer so angleško-neinška jiogajanja. litičneni sistemu važno politično orodje, ki bi služilo lahko tako proti Rusiji, kakor morebitno tudi proti Nemčiji. „The Times" Nemčija hoče obdržati polno svobodo hretanja na vzhodu London, 26. marca. TG. Londonska »Times« po. svečujejo veliko pozornost berlinskim jx>gajaujein in pravijo, da bo Nemčija voljna ostati pri stoječi armadi pol milijona mož. Tudi glede bojnega brodovja »Times« ne vidijo nobenih težav, ker bo Nemčija zahteva a »le gotove svobode« in močnejše brodovje »samo na nekaterih odsekih svojega obrežja(l)«. Po poročilih »Ti-mesa« Nemčija noče ničesar s I i š :t t i o vzhodnem paktu, v katerem bi bila tudi Rusija. Naunsto tega pa je Nemčija pri- narodov naj zadostuje. Več ni treba! Pri tem misli .__. __________ r_ ________r- Nemčija predvsem na vzhodni pakt, ki inu ne bo in ! pravljena jrodpisati dvostranske pojrodbe o nenapa. ——-"-'•<— i-- —■' - — >--: 1-1.K-- i janjU- Poljska ga je z Rusijo že podpisala. Pod go- ne bo pristopila, dokler bo nosil s seboj kakšne vojaške obveznosti. Sicer pa Nemčija noče v nobeno kolektivno zvezo z Rusijo! Prej je pripravljena dati popolna varnostna jamstva na zapadu in se ponižati do koncesij g ede Podonavja in avstrijske neodvisnosti. V tej svoji politiki se Nemčija čuti podprto od Poljske. Morda je v tej zvezi potrebno poudariti nenadno zanimanje, ki so ga tudi angleški državniki naenkrat pokazali za Poljsko, ki bi lahko postala v angleškem jx>- tovimi pogoji ga hoče podpisati z Rusijo tudi Nemčija. Končno bi Nemčija pristala tudi na arbitražno pogodbo s Češkoslovaško. Samo z Litvo ga ne m o re, dokler slednja memclskega avtonomnega statuta ne bo spoštovala. Na vsak način pa dobivamo vtis, da je Nemčija voljna ustreči zapadniin državam z varnostnimi jamstvi, a da si hoče na vsak način ohraniti popolno svobodo kretanja na vzhodu... Hitler je jasen Drugi dan pogajanj Vzhodnega pakta noče - Za Memel zahteva plebiscit Berlin, 26. marca. c. Danes je bil zadnji dan razgovorov med angleškimi in nemškimi državniki. On angleške strani so tudi danes prisostvovali razgovorom sir John Simon, lord Eden in Eric Phijips. Od nemške strani so prisostvovali razgovorom sam kancler Hitler, zunanji minister von Neurath in Hitlerjev delegat za razorožitvena vprašanja von Ribbentroj). Kar se razgovorov samih tiče, je bil šele danes pravi dan razgovorov. Včeraj so namreč angleški delegati morali poslušati sedem ur in pol samo Hitlerja. Hitler je govoril neprestano in obširno razložil nemško stališče do vseh vprašanj, obseženih v londonskem komunikeju z dne 3. februarja. Včeraj torej angleški državniki sploh niso prišli do besede. Hitlerjev dolgi ekspoze je izzvenel čisto kratko v sledeče: Hitlerjeva zahteva 1. Nemčija ne bo sodelovala v vzhodnem paktu s sovjetsko Rusijo, ker smatra Hitler, da je misija nemškega naroda, da prepreči boljšcvizacijo Evrope. 2. Glede Avstrije zahteva Hitler, da sc tam uvede režim, ki odgovarja razpoloženju naroda. Hitler bi dal glede Avstrije tudi kako izjavo, toda že sedaj jc gotovo, da sosedne srednjeevropske države s to izjavo ne hi bile zadovoljne. 3. Nemčija nikdar ne bo priznala Litvi posest Klajpede (Memela). Edina rsšitev tega vprašanja je prebiscit in od te zahteve Nemčija nikdar ne ho mogla popustiti. Snoči je nato von Neurath priredil svečan banket v zunanjem ministrstvu na čast angleškim Litva udarila po hitlerjevcih Obsodba, hi razburja vso Nemčijo 4 memelshi agitatorji obsojeni na smrt — Oproščenih malo Kovno, 26. marca. AA. Včeraj je vojaško sodišče v Kovnu izreklo razsodbo, po kateri so Emil Boli, Walter Priess, Henrik Banagat in Emil Loepa obsojeni na smrt zaradi umorov, ki so jih izvršili kot člani tako imenovane »Fer.e« (tajnega maščevalnega sodišča). Obtožena Johanna in Ernsta Va-lata je sodišče obsodilo na dosmrtno ečo. Dr. Ire-mann je obsojen na 12 let ječe, ostalih osem obtoženih te skupine pa na ječo po 10 let. Voditelja krščanske socialne skupnosti v. Sassa in 11 so-obtoženih iz njegove skupine je sodišče obsodilo na 8 let ječe. Vsem obsojencem je imetje zaplenjeno. Ostale obtožence je sodišče obsodilo od poldrugega leta do 6 let ječe. Oprostilo je le malo obtožencev in sicer več takšnih, ki so prišli pod ob- tožbo tako rekoč le zaradi zamenjave imen, in več mladoletnih otrok. * Berlin, 26. marca. AA. DNB poroča, da je vest o razsodbi vojaškega sodišča v Kovnu proti nemškim prvakom v Klajpedi zbudila veliko razburjenje v nemški javnosti. Snočnji berlinski listi imenujejo obsodbo drakonsko in samovoljno in trde, da je bil dokazni postopek zelo kratek in nepopoln. Nekateri listi mislijo, da bodo morale v tej stvari intervenirati države podpisnice klajpedskega statuta. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi v snočnji izdaji, da bi morala obsodba v Kovnu vplivati tudi na sedanje mednarodne raztfnvore o vzhodnem paktu. državnikom. Temu banketu z vso nemško vlado. je j>risostvoval Hitler Simon: „Ni res, da bi Anglija hotela vstopiti v vzhodni pakt" Inozemski časnikarji so danes jiosebno ]>o-zorni. Današnji dan je bil šele pravi dan josve-tovanj. Angleška gosta sta nemški vladi obrazložila svoje stališče in ta sestanek je trajal do pol dveh popoldne. Ob pol 2 so se vsi odpeljali s Hitlerjem na čelu zopet med špalirjein množice v angleško veleposlaništvo. Tam je bilo svečano kosilo, ki se ga je uneležil tudi Hitler. Routerjev dopisnik poroča, da sta bila angleška delegata pri izhodu iz kanclerske palače zelo resna in skorajda pobita, lieuterjev dopisnik se jima je približal ler jima sjioroeil, da jc pravkar sprejel demanti, ki ga je objavila angleška vlada v Londonu. V tem deman-tiju pravi angleška vlada, da so neresnične vesti, da hi bil sir John Simon v Berlinu izjavil, ila Anglija ne misli pristopiti k vzhodnemu paktu. Sir John Simon je potrdil Rcuterjevemu dopisniku, da jc londonski demanti točen. Hitler se je v kan-clersko j»alačo vrnil že ob 3 popoldne, angleški delegati pa so |irišli ob 4 popoldne zopet v zunanje ministrstvo, ki se drži kanclerske palače. Davi jim je berlinska vlada dostavila ves včerajšnji Hitlerjev dolgi ekspoze in ko sta se sir John Simon in [ord Eden ob 4 vračala na posvetovanje, sta bila še bolj zaskrbljena uego dopoldne. Popoldanski razgovori so trajali do 10.40 zvečer. Ob tej uri je nemški tiskovni urad izročil časnikarjem sledeče uradno poročilo: Uradno poročilo »Nemško-angleški razgovori so bili nocoj končani. 0(1 angleške strani so se razgovorov udeleževali sir John Simon, lord Kden in veleposlanik Erir Phipps, od nemške strani pa so se razgovorov uileleževaii kancler Hitler, zunanji minister von Neurath in von Rihbentrop. Razgovori so IrnjaH dva dni do noroj. Obravnavala so se vsa tista vprašanja. ki so obsežena v londonskem komunikeju z line 3. februarja. Razgovori so potekali v iskreni in prijateljski obliki in so privedli do popolne jasnosti stališč obeh vlad. Ugotovljeno je bilo, da je cilj obeh vlad, ohraniti mir in ta mir zagotoviti s sodelovanjem med vsemi državami in ga šc okrepiti. Angleški in nemški državniki so prepričani. ila je potrebno nadaljevati s temi osebnimi stiki. Ti stiki se bodo tiuli nadaljevali. Sir John Simon odpotuje jutri v London, lord Eden pa v Moskvo, kakor je bilo to določeno že prej.« Zvečer priredi kancler 1111 Čast gostom garden party v vrtovih nemškega kanclerstva. Italija o Berlinu Nemčija odklanja vzhodni pakt Rim, 36. marca. b. Po informacijah tukajšnjih listov so se pogajanja med angleškimi državniki ter nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem v Berlinu razvijala doslej takole: t. Razorožitev: Kaže, da je Nemčija pripravljena, da da jamstva, da bo v bodoče tudi ona delala iskreno na lo, da se prepreči tekmovanje v oboroževanju. Nemčija bo pri tem delovala z drugimi državami lojalno in častno v isti smeri in bodo ukrepi, ki bi se eventuelno storili glede znižanja ali omejitve oboroževanja, morali biti za vsakogar enaki. Z uvedbo takšnih ukrepov pa je po mnenju Nemčije potrebno, da se računa z željami ozir. s pogoji vsake posamezne države. 2. Vzhodni pakt: Hitler je na vprašanje, ki mu ga je postavil sir John Simon, če namerava kaj storiti glede memelskega področja, izjavil, da Nemčija ne misli na nobeno akcijo, da nasilno priključi to nemško ozemlje, dejal pa je, da bo po njegovem mnenju ostalo memelsko področje najbolj občutljiva točka na vzhodu vse dotlej, dokler se ne razširi dosedanji statut. Nemčija tudi dela potrebo, da se v interesu miru uredi položaj na vzhodu Evrope, ne želi pa, da bi se vmešavala v spore, ki bi se ne tikali nje direktno, v prvi vrsti pa ne želi, da bi se v vzhodnem paktu maskirale kakršnekoli ofenzivne, ali defenzivne zveze, na katerih delata sedaj zlasti Francija in Rusija. 3. Podonavski pakt: Glede tega pakta zahteva Hitler, da se točno določi, kdo in na kakšen način naj odloči o tem, čc se kakšna država vmešava v notranje avstrijske zadeve. Na to vprašanje se ni moglo točno odgovoriti. Podonavski pakt pa bi Nemčija sprejela. Ona nc zahteva, da bi bil ta pakt omejen na Nemčijo in Avstrijo, noče pa tudi ne, da bi ta pakt služil drugim državam, da intervenirajo, oziroma da se vmešavajo v notranjo politiko Nemčije in Avstrije. 4. Letalski pakt: Načrt tega pakta Nemčija sprejme brez omejitev, toda želi, da se vsa vprašanja, ki se bodo obravnavala v tem poglavju, rešijo odkrito in brez kakršnihkoli zakulisnih misli. 5. Zveza narodov: Nemčija je pripravljena, da prouči vprašanje eventuelne povrnitve v Zvezo narodov, toda glavni pogoj za njen po-vratek je, da bi ta ženevska ustanova v bodoče uradovaVi v skladu z načeli popolne enakopravnosti vseh svojih članov, z drugimi besedami, da preneha v njej režim, ki je bil le v prid nekaterim državam. Vfis v Parizu Pariz, 26. marca. c. Danes sc je sestala francoska vlada k seji na Elizeju pod predsedstvom predsednika republiko Lebruna. Obširno poročilo o mednarodnem položaju je podal zunanji minister Laval. Laval jc predvsem poročal o posvetu treh velesil v Parizu, ki je bil v soboto. Na seji so tudi govorili o razgovorih v Berlinu, vendar so bila vsa mnenja rezervirana, zunanji minister Laval pa je izjavil, da se bo nastali položaj razčistil šele na konferenci v Stresi. Trgovinski minister Marchandeau je predložil predsedniku republike uredbo v podpis, s katero se prepoveduje izvoz iz Francije onim slrovi-nam, ki jih potrebuje armada. Flandinov govor Pariz, 26. marca. A A. Havas poroča: pri posvetitvi novega občinskega poslopja v Vincennesu je govoril tudi predsednik vlade Flandin. V svojem govoru je poudaril, da so danes bolj kakor kdajkoli doslej potrebna dejanja, ne pa besede. Francozi morajo imeti vero vase in v svoje narodne moči, ker ni resnica, da bi bile milijarde, izdane teh 15 let za narodno obrambo, vržene na cesto. Prav tako morajo pa verovati v svojo moralno moč, saj je patriotizem že v bistvu slehernega Francoza, in sicer mnogo bolj. kakor bi kdo mislil. Glede na razne glasove je potrebno, da inozemstvo resno pojmuje Francijo, da ne bo mislilo, da sami sebe omalovažujemo, in da ne bomo glede ljubezni do domovine kazali slike posadke na ladji brez glave, ki propada, čeprav mnogi naši svetovalci mislijo, da naša ladja nima poveljnika. Toda io so nevrasteniki, ki jih velja prepričati o nasprotnem. Če bo kateri dan potrebno voditi politiko krepke roke, bom to storil in ne bom odnehal pri obrambi republik? pred katerikolim nasprotnikom. Pcslanstvo francoske republike obstoji v tem, da zmerom prevlada pravica do zdravja in vedrosti v nasprotju s privilegiji denarja. Laval v Moskvo Pariz, 26. marca. b. Po najnovejših poročilih je določeno, da bo francoski zunanji minister Laval potoval v Moskvo 20. aprila, ker se smatra, da bo do tega dne končano zasedanje Sveta Zveze narodov. Verjetno je, da bo Laval takoj iz Ženove odpotoval naravnost v Moskvo. Kako sodi Amerika Washington, 26. maroa. c. Ameriški vladni krogi zelo pazno zasledujejo potek razgovorov v Berlinu. Znani senator Borah je izjavil časnikarjem, da trenutno ni nobene nevarnosti, dn bi bila Amerika pritegnjena v novo evropsko vojno. Korak nemško vlade jo omejil spor glede versaillske mirovne pogodbe samo na Evropo. Nemčija je sedaj uničila versaillsko mirovno pogodbo, Evropa pa je obsojena na propast. O angleškem obisku v Berlinu jc senator Borah izjavil, da jo šel sir John Simon v Berlin kot predstavnik enotnega evropskega bloka, kateremu sc je pridružila tudi Rusija. To so je zgodilo prvič v evropski zgodovini. „Journal de Moscou" Anglija hoče nemški odpor proti Rusiji te še podkrepiti Moskva. 26. marca. TG. V zvezi z obiskom angleških ministrov v Berlinu in z obiskom Anthony Edena v Moskvi, objavlja v francoskem jeziku tiskani »Moskovski dnevnik«, ki je v bistvu glasilo vla. de, »da je edino sredstvo, s katerim si narodi lahko zavarujejo mirno življenje, kolektivni, skupni varnostni pakti, v katerih narodi drug drugemu obljubljajo vojaško pomoč v primeru napada od kogarkoli. Vse ostalo je le prazno govoričenje. Drugih sredstev ni. Svetovno javno mnenje se i začudenjem sprašuje, zakaj državniki iz govoričenja še ne preidejo k dejanjem in zakaj sc še tako obotavljajo, da bi ustvarili kolektivna jamstva za ohranitev miru. M;d ta kolektivna jamstva spada tudi vzhodni paki. Če mu gotove države nočejo pristopiti, je to dokaz, da imajo za hrbtom napadalne načrte. En razlog več, da se ostali narodi čim hitreje združijo, da bodo v stanu braniti mir, kadar bo ogrožen. Zakaj čakamo na Nemčijo? Zakaj se pulimo za Nemčijo in Poljsko? Združimo se brez njih, če oni nečeta k nam. Morda sta pa Simon in Eden v Berlinu le zato, da nemški odpor proti vzhodnemu paktu šc podpreta, ker ga na dnu srca tudi Anglija noče. Albion in Rusija sta stara neprijatelja«. Časopis se nato z jezo obregne ob francoskega zunanjega ministra Lavala, ki da je osorno za. vrnil predlog ruske vlade, naj se namesto »velikega vzhodnega pakta« (z Nemčijo in Poljsko) ustvari >m a 1 i vzhodni pakt« (brez obeh teh držav). Torej tudi Francija glede Rusije nima čistih namenov in bi zvezo z njo takoj žrtvovala, če bi na drugih področjih dobila varnostna jamstva za svoje meje. Tudi to Anglija ve. Tudi to je Simon povedal Hitlerju. Goring v Pešto Budimpešta, 26. marca. b. Potrjujejo se vesti, da bo pruski ministrski predsednik in letalski minister general Goring v četrtek prispel z letalom v Budimpešto. Listi ne sporočajo vzroka njegovega obiska, splošno pa prevladuje mnenje, da bo Goring prišel na Madjarsko v zvezi z oboroževanjem. Madjarske „volitve" čtivo iz zakona »Hrvatska Straža« objavlja daljši članek o Goniboševih volitvah«, iz katerega posnemamo sledeče zanimive ugotovitve: »Kakor znano, je madjarski ministrski predsednik vedno obljubljal, da bo izvedel volilno reformo Toda tako visoko se ni povzpel. Na ta način se bodo madjarske volitve izvršile zopet na temelju starega zakona. Volitve bodo zadnji teden meseca marca in prvi teden meseca aprila. Točne datume bodo predpisale posamezne krajevne oblasti.'; Volivcev je na Madjarskem 2,999.000. To število je uspeh Belhlenovih .■ popravkov , ki jih je ; izvedel še kot ministrski predsednik v Friedri-i chovem vol i vnem zakonu. Pod Friedriehom, torej | lakoj po revoluciji, je imela Madjarska najbolj svoboden volilni zakon. Takrat je bilo glasovanje splošno, tajno. Tudi žene so imele volivko pravico. Pogoj za aktivno volivno pravico je bila 24 letna starost in madjarsko državljanstvo. Takrat je bilo na Madjarskem vsega 8 milijone 700.000 volivcev. L,. 1922. je Bethlen izdal odredbo, s katerim se tajno glasovanje dopušča samo še v nekaterih mestih. Ta uredba je pozneje postala zakon. Z novo uredbo je bilo I. 1924 odvzeto tajno glasovanje še večini mest in uvedeno zopet javno. Tudi ta uredba je bila pozneje uzakonjena.". Kdo voli na Madjarskem Pravico do volitev ima vsak 24 let stari Mad-jar, ki ima madjarsko državljanstvo vsaj 10 let, ki je vsaj dve leti neprestano prebival v istem kraju in imn najmanj 4 razrede ljudske šole. Glede žena veljajo sledeči pogoji. Vsaka absolventka visoke šole ima volivno pravico brez ozira na njeno starost. Sicer pa mora biti vsaka žena — volilka vsaj 30 let stara in mora imeti 4 razrede srednje šole. Ce pa je poročena žena, mora imeti vsaj 3 otroke in mora biti 30 let stara.« Kdo sine biti voljen Za pasivno volilno pravico je treba 30 let starosti in aktivna volivna pravica. To velja za žene kakor za može enako. Aktivne in pasivne volilne pravice pa nimajo | vsi, ki so bili sodnijsko kaznovani, nadalje udeleženci pri »rdeči revoluciji«, o katerih vodijo oblasti strogo evidenco. Glasovanje je obvezno in kdor ne glasuje, je sodnijsko kaznovan. Če kdo ne mara voliti, mora to izjaviti pravočasno pred politično oblastjo, a kljub temu se izpostavlja sodnijskemu preganjanju.« Madjarski parlament V madjarskem parlamentu je 245 poslancev. Od teh jih je 199 izvoljenih z javnim glasovanjem in samo 49 s tajnim. Tajno glasovanje je dovoljeno samo v Budimpešti in v par večjih mestih. Mandati pa so razdeljeni tako, da dobiva Budimpešta z okolico 30 poslancev, Segedin in Debrečin po 3, Miskolc, Gyor, Pečuh Kečkemet in llodzo-vasarhely po 2 poslanca. »Kandidira lahko vsak, ki ima pasivno volilno pravico ter predloži oblastem predpisano šte- vilo podpisov volivcev. V budiinpeStanskem okrožju zahtevajo 50Q0 podpisov, po drugih krajih pa 10 odstotkov volilnih upravičencev. Lahko si je predstavljali, kakšne mahinacije in kakšno kupčeva nje so vrše pri pobiranju podpisov, ki morajo seveda biti lastnoročni. Dovoljeno je, da se sme vsak volilec podpisati na petih kandidatnih predlogih. Dejansko nikdar ni mogoče dokazati, če so podpisi pravilni, ker so volilne komisije vse režimske, la odločajo, kakor pač zahtevajo interesi režima. Tako so odprta vrata za različne volilne sleparije kar na stežaj. Stranke se morajo posluževati istih sredstev. Tako se je dogajalo, da imajo stranke v rezervi kar večje število podpisov, kol je volilcev v istem okraju. Vladne stranke so na več krajih predložile po dvakrat več podpisov, kot je sploh volilcev v okraju. Kdor uspešno pride skozi ves ta postopek, ga proglasijo za kandidata. Če mu komisija razveljavi nekaj podpisov, si jih laliJV razpuščenem parlamentu je vladna stranka imela 137 poslaniških mest, Eekliardtovi mali kmetje 23, krščansko socialna stranka (Wolf) 22, socialni demokrati 14, demokrati 2, liberalci 4. legitimisti 3, krščanska opozicija (Fricdrich) 1 neodvisnih pa je bilo 27.« Titulescu in Ruždi Aras v Belgradu Belgrad, 26. marca. m. Romunski zunanji minister Titulescu je danes dopoldne ostal v svojem privatnem stanovanju pri svetniku zunanjega ministrstva Subotiču. Malo pred 12 se je odpeljal z ženo na Dedinje, kjer je bil sprejel pri Nj. Vel. kraljioi-niateri Mariji. Ob 1 popoldne je bil sprejet Titulescu z ženo pri knezu namestniku Pavlu, ki je oba zadržal tudi na kosilu, na katerega je bil povabljen tudi predsednik vlade Jevtič s svojo ženo. Po kosilu se je odpeljal zopet na svoje stanovanje, od tu je pa odšel v romunsko poslaništvo, kjer je sprejemal tukajšnje diplomatske zastopnike prijateljskih držav. Prvi je bil sprejel grški poslanik Melas, za njim pa turški poslanik Hajdar Ali, nato pa ostali. Popoldne ob 6 sta ministra Titulescu in Jevtič nadaljevala konferenco v pred-sedništvu vlade. Titulescu odpotuje nocoj v Bratislavo, kjer se bo sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem, s katerim bo izmenjal misli glede vprašanj, ki so ga napotila na pot, po Kvropi in zaradi katerih se je mudil dva dni tudi v Belgradu. Iz Bratislave bo Titulescu odpotoval jutri zvečer čez Dunaj naravnost v Pariz, kamor pride v petek zjutraj. V soboto bo priredil njemu in njegovi ženi na čast francoski zunanji minister Laval kosilo. V informiranih krogih zatrjujejo, da sedanje potovanje Titulesca ni v zvezi z nikako misijo s strani Male zveze in Balkanskega sporazuma. Titulescu izkorišča svoje potovanje za izmenjavo misli o vseli zadnjih dogodkih v evropski mednarodni politiki. Ne izključujejo pa, da Titulescu s svojimi kolegi proučuje istotako tudi bodoče stališče Male zveze in Balkanskega sporazuma za slučaj, da bi se v centralni Evropi in na Balkanu pojavil kak dogodek v zvezi z uvedbo splošne vojaške obveznosti v Nemčiji. Tudi včerajšnji sestanek kakor vsi prejšnji razgovori, ki sta jih imela Jevtič in Tiluloscu včeraj in danes, so bili informatvnegn značaja in radi tudi ni bil sprejet nikak sklep. O vseh aktualnih vprašanjih se I,o Titulescu informiral ludi pri vseli velesilah ter bo šele nalo Mala zveza in Balkanski sporazum določil svoje stališče. Za sedaj zatrjujejo, da obe politični grupaciji — Mala zveza in Balkanski sporazum — nastopata in da bosta tudi nastopali enotno in zahtevali, da se njuno mišljenje kot mišljenje velikega člnitelja v Evropi vzame v obzir ter vpošteva. Vesli o prihodu turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi Arasa v Belgrad so prezgodnje. Ruždi Aras je v svojstvu predsednika Zveze na- bo razpravljalo o francoski noti in o splošni vojni obveznosti v Nemčiji, za 15. april. Po zadnjih poročilih, ki so prispela sem iz Ankare, bo Ruždi Aras odpotoval v Ženevo 15. aprila. Na potu v Ženevo se bo skoro gotovo ustavil v Belgradu, kjer bo iinel sestanek z našim ministrskim predsednikom Jevtičem. Vlada narodne sloge v Belgiji Bruselj, 26. marca. AA. Od 15 članov nove vlade, ki jo ,ic sestavil katolik van Zee-and, je 12 poslancev, trije so bivši člani parlamenta. V novi vladi je sedem članov dosedanje vlade. Po strankarski pripadnosti je v novi vladi šest katoličanov, od teh trije krscanski demokrati, štirje liberalci iu pet socialistov. Belgijski socialisti so zdaj prvič v vladi po lotn 1927. Od socialistov sta najuglednejša Vandervekle, vodja stranke in predsednik druge internneionale in gradbeni minister Dencin. Liberalni ministri so štirje, mod njimi rTymans in Deveze. Novo belgijsko vin do sipatrajo za vlado nacionalne rešitve. Za zdaj ni računati s tem, da bi novi predsednik vlade in zunanji minister van Zeeland pristopil k devalvaciji belgijskega franka. Nova vlada bo poglobila nadzorstvo nad Zasebni ni i bankami predvsem v vprašanju obrestne mere, ki jo jc treba znižati. Druge važne programske točke nove vlade so: konverzija državnih papirjev, zni-zanje delovnega časa. in obnov« diplomatskih stikov s Sovjetsko Rusijo. Predsednik vlade van Z oe I ari d, jc znan pristaš mednarodne stabilizacije valut in splošnega znižanja carin. Bolgarski dijaki v Zagrebu Zagreb, 26. marca, b. Davi ob 6.40 je prišla v Zagreb skupina 15 bolgarskih dijakov iz Sofije pod vodstvom univ. profesorja dr. Zlata reva. Bolgarske akademike so pričakovali na glavnem kolodvoru predstavniki jugoslov.-bolgarske dijaške lige in številni dijaki. Danes so se bolgarski dijaki ogledali mesto ter w položili venec pred spomenik Strossniayerja. Zvečer jim je bila prirejena zabava. Solija, 26. marca. m. Včeraj je prispel semkaj začasni sovjetski trgovinski ataše Megftlinski, ki ima nalogo, da z Bolgarijo prouči vprašanje obnove trgovi nskih odnošajev ter sklenitve trgovinske pogodbe ined Bolgarijo in Sovjetsko Rusi|o, Japonska je sedaj prosta vseh obveznosti Zveze narodov Tokio, 26. marca. c. Japonska vlada je danes sprejela uradno na znanje, da so se danes pre-] kinile vse zveze med Zvezo narodov in pa Japon-! sko. Danes je namreč potekel dveletni rok, odkar je Japonska izstopila iz Zveze narodov. Z današnjim dnem so prerezane vse njene obveze napram Ženevi, prav tako pa bi morale tudi prenehati vse ugodnosti, ki jih je dobila Japonska od Zveze narodov. Z današnjim dnem bi morala Japonska vrniti Zvezi narodov vse one otoke, ki jih je kot mandatarka Zveze narodov doslej upravljala. Toda Japonska je sploh mirno prešla to obveznost in seveda otokov sploh ne bo vrnila. Sicer si pa tudi nikdo ne upa tega od nje zahtevati. Pač pa Japonska ni izstopila iz mednarodnega urada dela in se bo še naprej udeleževala dela te mednarodne socialne ustanove. Glad na Kitajskem London, 26. marca. AA. Iz Šanghaja poročajo, da je obakraj reke Jankse pritisnila strahovita suša. 12 milijonov ljudi trpi od gladu. Kdo je „dušil" Madjare Budimpešta, 26. marca. AA. Madjarski dopisni urad poroča: Trgovinski minister Bornemisa je govoril na nekem volilnem shodu o gospodarski politiki Madjarske. Dejal je, da so zadnjih 16 let neke države skušale zadušiti Madjarsko s svojo gospodarsko politiko, da pa se je Madjarska z uspehom branila. Dosegla je celo prav lepe uspehe. Madjarska zunanja trgovina se v zadnjem času popravlja in se je vrednost madjarskega izvoza celo dvignila od 335 na 405 milijonov pengov. Madjarska je pripravljena sporazumeti se z vsemi svo-| jimi sosedi, pod pogojem, da ne zahtevajo žrtev, j Madjarska ne bo nikoli v položaju, da bi prosila j za milost. Pogajati se hoče vedno kot ravnopravna stranka. Konz. svetnik Janez Kalan obsojen Ljubljana, 26. marca 1935. Pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval g. Orožen, je bil obsojen v tajni razpravi vpokojeni konzistorialni svetnik g. Janez Kalan na 7 mesecev zapora po členih 3, 4. 5. 6. in 8 zakona o zaščiti javnega miru in varnosti ler čl. 100 kazenskega zakonika, po istih členih pa je bil obsojen kaplan g. Anton K oni I jan ec na 4 mesece zapora. Tako državni tožilec g. Branko Goslar in zagovornik obeh obtožencev g. dr. Miha Krek sla si pridržala pravico porabe pravnih lekov. G. svetnik Janez Kalan je prestal v zaporu že 5 mesecev, ki se mu v kazen vračunajo. Tajna občinska seja na Viču Vič, 26. marca. Za današnjo po šestmesečnem presledku napovedano občinsko sejo je vladalo na Viču velikansko zanimanje. Ob napovedani uri se jc nabralo nekaj sto ljudi, ki so se hoteli seje udeležiti. Vendar pa jim je zastopnik župana Stane Knez sporočil, da bo seja I tajna. Edina točka dnevnega reda je bilo poročilo o ! občinskem gospodarstvu. Ker pa ravno o tej stvari krožijo po Viču alarmantne vesti, je bilo zanimanje ; razumljivo veliko. Seji je prisostvoval tudi okrajni načelnik Zobec. Vašemu dopisniku je bik) na njegovo vpraša, j nje, če se sme seje udeležiti, sporočeno, da časnikarjem vstop v sejno dvorano ni dovoljen. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Zjutraj mraz. Podnevi nad 15 stopinj Celzija, f Svetnik Franc Hurt iCv Neizprosno kosi letos smrt meri duhovščino lavantinske škofije. Eden za drugim odhajajo k večnemu počitku stari preizkušenj borci za katoliška in narodna načela. Na Mu ti je umrl včeraj dopoldne župnik m knezoskofijski svetnik Franc Hurt. Uinrli je bil rojen 18. decembra 1863 v Matyčimi nu, Ceskem. Ob času nemškega vladanja je prišlo^ večje število navdušenih duhovnikov v naše slovensko boeroslovje. Med drugim je' prišel takrat v mariborsko bogoslovje tudi pokojnik. Bil je ordiniran kot tretjeletnik '11. jul. 1889. Nato je služboval kot kaplan v Podsredi, v Starem trgu, nekaj mesecev jc bil provizor v St. Ilju ]>od Turjakom. Maja 1899 pa je bil umeščen kot- župnik na Muti, k jer ga je včeraj dohitela smrt. Pokojnik je bolehal že dalje časa, izvrševal pa je kljub temu, da je bil popolnoma gluh, skrajno vestno do konca svojo pastirsko dolžnost. Cclo pridigoval je, spovedoval in poučeval v šoli. Bil .je zgleden duhovnik, zanimal sc jc zlasti vedno za bogoslovne vede. Uživel sc .je popolnoma v naše razmere in je bil trdno obvezan z našim narodom. Zato bo ostal tudi v trainem, dobrem snom i nu. Pogreb bo jutri v četrtek ob 9 dopoldne." Umrlemu naj bo Večni plačnik za vsa njegova tlela! Ljudski vlaki Belgrad , 26. marca. AA, V upravi državnih železnic se vrše obsežne priprave za ljudske vlake, ki bodo vozili v tujsko-prometnih mesecih. Po dosedanjih načrtih hoče že za velike praznike urediti večje število teh vlakov, tako da bodo vozili iz vseh večjih središč naše države k morju, v letovišča in v zračna in druga kopališča. Zaradi velikega zanimanja med občinstvom računa uprava železnic, da bo lahko uvedla nad 30 ljudskih vlakov. Jugoslovanski Udje na makabijadi Zagreb, 26 .marca. b. Jutri zjutraj se odpelje močna skupina jugoslov. židovskih športnikov iia svetovne judovske športne igre, ki se pod imenom makabijada že drugič prirejajo. Lelos ek; vršijo v Tel-Avivu (Palestina), kjer so bili nalašč zato zgrajeni najmodernejši stadioni in telovadne dvorane. Tekme bodo trajale od 2. do 7. aprila. Jugoslovanska židovska sjiorlun društva pošljejo 60 članov brojeco skupino. Od teb jo 40 telovadcev iu telovadkinj, ki bodo nastopili v skupnih prostih vajah m priredili ludi lotno akademijo ter bodo predvedli ritmično gimnastične vaje v duhu jugoslovanskih narodnih plesov. Razen tega nastopi 7 telovadcev v iiiakabejskem dvanajsteroboju. ki sestoji iz vaj na drogu, bradlji, konju, uavzdolž in na sir, prostih vajah, teku na 100 m, v skakanju \ vismo in metanju krogle. Tekmovalci nastopijo kol celota m kot posamezniki. Sabljaška skupina šlejt 10 tekmovalcev, med njimi dve dami. Nastopi jc v floretu, skHblji in epeju ter upajo na uspeh, ker so ined njimi skoraj sami jugoslovanski državni prvaki in drugi plasiranci. Bazen telovadcev in sabljačev nastopita še dva lahkoutleta Bloch na .>000 ni iu Tauber na 100 m ter pri skoku v daljavo. Vsi tukajšnji židovski športni krogi upajo, da bodo Židi iz Jugoslavije želi velik uspeli. Vrnejo se okoli 10. aprila. Belgrad , 26. marca. m. Danes dopoldne je bil občni zbor Zveze veledrogeristov kraljevine Jugoslavije, na katerm se je ta zveza pritoževala glede nelojalnega postopanja Zveze induslrijcev, ki da je nasprotovala njihovi zvezi posebno v pogledu podeljevanja grosističneiia rabata. Evharistično slavje v Na lepi ravnini, ob kateri stražijo Grin-lovec, Kočna in Storžič in na katero se iz daljave ozira tudi očak Triglav, se je na večer Marijinega Oznanjenja 25. t. m. izvršila veličastna in obenem prisrčna proslava. V Pred-osljah so slovesno blagoslovili evharistični križ. Slovesnost se je ob svitu svetiljk in žarnic začela ob sedmih zvečer pri kapelici pod cerkvenim gričkom. Duhovščina je z ljudstvom odpela litanije. Potem se je razvil sprevod mladine, fantov in mož, žena in de,klet. Vsak je imel gorečo svečo, vsi so peli evharistične pesmi. Njih petje so spremljali ubrani preda-ški zvonovi, tisočeri plamenčki sveč so odsevali v tisočerih zvezdah, ki so zažarele na ve- Božidar Pengov: Reliefna plastika Kristusa Kralja za znak evharističnega kongresa. černem zgodnjeponiludanskem nebu; v ozadju pa mogočni temni obrisi planin. Nepozaben prizor! Ko se je sprevod nekoliko dvignil, so žarometi ostro osvetili križ in ccrkev v njegovem ozadju. Križ je visok 12 metrov, je iz smreke v lubju, na stiku prečnega in podolž-negu bruna je velik pozlačen kelih s hostijo in žarki. Dal ga je tovarnar Joško Za.bret. predsednik evhurisitičnoga odbora za evharistični kongres; g. tovarnar si je tudi sicer pridobil odličnih zaslug za duhovno pripravo kongresa. Smreki za križ sta rastli blizu graščine Brdo, kjer so nekoč imeli zadnje zatočišče protestantje, ki so zani.kavali Jezusovo resnično navzočnost v sv. Evharistiji. Na planoti krog križa se je množica ustavila; tam se je videlo, da je zbrana vsa pre-daška župnija in da so ljudje tudi od drugod prihiteli. Zapeli so slavospev »Kraljevo znamenje križ stoji«. Lepo je bilo videti strnjene vrste mož in fantov, ki so ponavljale: »O sveti križ, življenja luč — ponižno te častimo — zv«stol>o obljubimo«. Nato je stopil na govorniški oder predsednik Katoliške akcije za ljubljansko škofijo g. dr. Miha Krek. V globokem, iskrenem, navdušenem govoru je razlagal namen in pomen evharističnega križa. V ljubezni in zvestobi do križa in Križanega, ki se nam je dal v Evharistiji, je prava in neskaljena sreča človekova. Domači župnik in duh. svetnik g. Ig. Zupane je z duhovščino slovesno blagoslovil in počastil evharistični križ. Zopet se je uvrstil sprevod z lučkami in se končal v močno razsvetljeni župni cerkvi, kjer je bil evharistični blagoslov in kjer je množica, koliko je je moglo noter, prepevala evharistične hvalnice. Ko so se ljudje razhajali ,so bile feste in steze posejane z lučkami. Nekaj zares lepega je minulo in pustilo trajen spomin. V 10 letih 500.000 smrti za ietiko Dr. J. Nedelikovič, docent medicinske fakultete v Belgradu je dal časnikarjem pretresljive podatke o razširjenju jetike v Jugoslaviji. Vsak teden umre za jetiko okoli 1000 duš. V zadnjih desetih letih je torej umrlo okoli 500.000 Jugoslovanov za to boleznijo. Kolikšna delovna sila je šla z njimi v grob! Če primerjamo umrljivost za jetiko pri nas z umrljivostjo v drugih državah, so te številke še bolj strašne. Na vsakih 10.000 prebivalcev umre v drugih kulturnih državah 8 ljudi za jetiko, pri nas pa 32. Ako hočemo pobijati jetiko, so potrebna zdravilišča, potrebni so dispanzerji. Na Danskem so dosegli v zdraviliščih krasne uspehe. Pred leti je na Danskem umrlo na deset tisoč prebivalcev 34 za jetiko. Danes jih umre samo 7, na deželi celo samo 5. Podobno je na Angleškem. Na Francoskem je do leta 1921 umrlo povprečno 150.000 ljudi, lela 1927 jih je umrlo samo še 75.000. Medtem se je število posteli ..................• ;. v jetične. »Pravda« navaja, da umre v Belgradu 800 v zdraviliščih za jetične povišalo za 200%. Ameriki je kar 700 zdravilišč za jetične. do 900 ljudi na leto za jetiko. To se pravi, da jih oboli za to boleznijo 8—10 tisoč na leto. V splošni bolnišnici je samo 150 postelj za jetične. Zato so zdaj začeli resno z delom za novo zdravilišče, ki bo stalo na Avali. Država je dala za to 82 ha zemlje. Dogradila je tudi vodovod. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je dal v ta namen 12,500.000 Din. Že danes je iz vse stare Srbije velik naval na belgraisko bolnišnico. V mejah stare Srbije oboli na leto okoli 150 tisoč ljudi za jetiko. V teh krajih umre vsako leto 15.000 jetičnih. Za to ogromno število bolnikov je samo eno zdravilišče in siccr v Surduljici. Življenje in postava v 1.1934 Prav lepo se zrcali naše gospodarstvo v sodnih poslih, ki so jih opravila v preteklem letu sodišča v naši banovini. Izdelani so že letni pregledi in iz njih posnemamo sledeče: V 1. 1934 je bilo pri okrožnih sodiščih Dravske banovine 2068 civilnih pravd, od teh skoraj polovica v Ljubljani. Leta 1933 jih je pa bilo 3047, vendar iz tega še ne sledi, da so Slovenci kar naenkrat postali bolj petični, o ne, pač pa se jim je zmanjšal in skrčil kredit. Dokaz temu je dejstvo, da se je uporabilo leta 1934 3535 pravnih lekov, leta 1933 pa le 3373. Mnogo več strank se je torej poslužilo leta 1934 pravnih lekov, t. j. prizivov in rekurzov, v nadi, da jim prinese odločba višje inštance omiljenje njihovih obveznosti ali povišanje njihovih zahtevkov. Podobno sliko nam nudijo okrajna sodišča, ki izkazujejo skupno 19.874 civilnih pravd napram 24.024 primerom v letu 1933. Malenkostnih pravd je bilo v letu 1934 9888, a v letu 1933 le 7474. Tudi to potrjuje zgornji zaključek, saj ljudje ne zmorejo niti malenkostnih zneskov, katere se jim še kreditira. Poglavje zase so izvršbe. Teh je bilo leta 1934 70.551, leta 1933 pa 72.004. Po številu so tedaj izvršbe neznatno padle, relativno pa prav za prav močno narasle, kajti pravde so padle za dobro šestino, število izvršb pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Zopet torej dokaz, da ljudstvo ne zmaguje svojih bremen. Moralni nivo našega naroda je ostal neizpre-menjen, kajti kazensko postopanje se je uvedlo pri okrajnih sodiščih v 28.068 primerih, leta 1933 oa v 27.731 primerih. Pri okrožnih sodiščih je bilo leta 1934 4478 primerov, leta 1933 pa 4803 pri- meri. Nikak napredek, lažje se govori o nazadovanju, ker je bilo, dasi sta leti 1933 in 1934 številčno skoraj enako močni, leta 1933 več političnih osumljencev kot leta 1934 in so torej ta izpad izpopolnili drugi navadni delikti. Oglejmo si še zemljeknjižno in nesporno poslovanje. Zemljiškoknjižni uradi so imeli posla v 64.369 primerih, v letu 1933 pa v 68.191 primerih. Tudi v tem pogledu se nam kaže manjša kreditna možnost in nezaupanje, pa tudi padec prometa z zemljišči. Novih zapuščinskih primerov je priraslo v letu 1934 14.922, v letu 1933 pa 16.281. Umrljivost je torej nekoliko padla, kar se je zahvaliti izboljšanim zdravstveno-socijalnim institucijam. Temu odgovarjajoče je padlo tudi število na novo priraslih* varstev in skrbstev, katerih je bilo v letu 1934 5878, v letu 1933 pa 6463. Prav zgovorno sliko naše revščine nam da izvršilno postopanje na posestva v okolišu ljubljanskega okrožnega sodišča. Pregled za leto 1934 pokaže 2924 prisilnih osnov zastavne pravice napram 3285 v letu 1933, zato pa 235 prisilnih uprav (v letu 1933 le 181) in 882 prisilnih dražb (v letu 1933 le 710). Od slednjih je bilo končanih z razdelilnim sklepom 165, v letu 1933 pa le 106. Iz tega izhaja, da se ljudstvo ne zadovoljuje več samo s prisilnimi intabulaciiami na posestva, ker ne do-vedejo do realizacije zahtevka. Zato pa je bilo prisilnih uprav, ki dajo več garancij za dosego zaželjenega cilja, t. j. realizacijo zahtevka, eno četrtino več kakor v letu 1933, dovršenih prisilnih dražb, t. j. prodanih zemljišč pa celo eno tretjino več kakor v letu 1933. Naše gospodarstvo torej peša, življenje je od dne do dne težje, borba za kruh pa je vedno hujša. Nevarnost v žepnem robcu V žepnem robcu se skriva nevarnost, ki se je ne sme prezreti. Kajti ravno v žepnem robcu se nabira največ kali in bakterij, ki postanejo lahko vedno nevarne, ako se jih ne uniči pri pranju. Zato pozor: samo zares higi-jenično oprani žepni robci niso nevarni. Šele v vreli raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisi-kovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse kali. * Karje dobro za žepne robce, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. y/ 7 v | w i Domači izdelek •SCHICHTOV /i m RADIOM 11 pere vse higijenično čisto R.J. 5-35 Iz domače politike Skoraj 4 milijone volivcev Državni volivni odbor je sestavil statistiko o številu volivcev, vpisanih v volivne sezname za letošnje volitve. V smislu teh seznamov bo glasovalo v posameznih banovinah: 1. V dravski banovini 308.213; 2. v savski 760.148; 3. v vrbaski 272.103; 4. v primorski 247 tisoč 736; 5. v drinski 402.194 ; 6. v zetski 242.031; 7. v dunavski 688.775 ; 8. v moravski 403.563 ; 9. v vardarski 424.338; 10. na področju Belgrad-Ze-mun-Pančevo 80.273. Skupno bo volilo 3,829.374 volivcev. Za volitve 1. 1931 je bilo vpisanih 3 milj. 483.345 volivcev. Pri volitvah 5. maja 1935 bo torej 346.029 volivcev več. Ne kandidira. Glede na razne vesti nam poročajo, da g. Jakob Jan, župan v Gorjah pri Bledu, ni sprejel kandidature na nobeni listi. Kandidature na Jevtičevi listi. Na volivnein sestanku v Osjeku so sklenili, da odpošljejo v Belgrad odposlanstvo, ki bo ponudilo kandidaturo ministru trgovine in industrije M. Vrbaniču. Glede ostalih kandidatov se niso mogli sporazumeti. — V Slavonskem Brodu bo kandidiral upravnik banovinske bolnišnice dr. Dragan Damič. Dr. Ra-doman Golubič, advokat, bo kandidiral na skupni listi predsednika vlade in jugoslovanske akcije. — Minister za telesno vzgojo dr. Auer kandidira v Vinkovcih. Iz Belgrada je prispel v Split senator dr. G. Angjelinovič, da bi poravnal spor, ki je nastal zaradi kandidatur na Jevtičevi listi. Prijavili so se trije kandidati in Angjelinovič se boji, da bi prodrl don Peter Gjirlič. Na listi Jugoslov. narodne stranke nastopi \ Požarevcu dr. Bogdan Lazarevič, zdravnik; v po dunavskem okraju dr. Nikolaj Smodlaka, lekarnar, v veliko - oraškem okraju dr. Živan Lukič, advo kat iz Belgrada, za okraj plenački Dušan Petrovič, duhovnik, za okraj rasinski Vlad. Antič, kmet. Dr. Živko Topalovič v Zagrebu. V dvorani Delavske zbornice je bil sestanek kandidatne list" jugoslovanskih socialistov. Govoril je dr. Živko Topalovič, nosilec liste. Dejal je, da hočejo njegovi tovariši in oni s svojim nastopom pri volitvah omogočiti konsolidacijo Jugoslavije. Zagrebške »Novosti« dostavljajo, da so hoteli nekateri frankovci in socialno skrajni elementi motiti To-palovičev sestanek; a to jim ni uspelo. — Na To-palovičevi listi nastopi v Slav. Brodu zdravnik dr. Leon Khun. Nova akademska organizacija v Belgradu. \ »Obrtnem domu« je bil ustanovni občni zbor bel-grajskih dijakov nacionalistov. Vodil je Gjorgje Staniševič. Zbor je potrdil pravila, ki stavijo z;1 smoter gibanja integralno Jugoslavijo. V novem odboru so Otaševič, Staniševič, Stanojevič, Tončič. Todorovič, Perčevič in Bendeljak. Tednik >Istra«, glasilo Zveze emigrantski! organizacij v Zagrebu, ki je izšlo 22. i. ni., je državno tožilstvo zaplenilo. sv. Jeronima v 1.1934-35 Pred nekaj dnevi je imela družba sv. Jeronima — hrvaška Mohorjeva družba — svoj letni občni zbor, ki je pokazal veliko delavnost in lep napredek te važne ustanove za hrv. katoliško pro-sveto. Po uvodnih formalnostih je imel predsednik družbe msgr. Dr. F. Rožič globok govor o smernicah in o delu družbe. Za njim je poročal tajnik msgr. Dr. J. Lončarič, ki je razgrnil pred zboro-valci veliko delo, katero je družba opravila v preteklem poslovnem letu. Najprej gre hvala odboru in pa poverjenikom, ki so mnogo storili za razširitev lepe knjige med hrv. narodom. Tajnik obžaluje, da družba nima svojega razpečevanja urejenega tako kakor naša Mohorjeva, ki članarino naprej pobere; zato pa je odbor poskrbel za čim večjo prodajo knjig s tem, da je knjige razdelil v posamezne skupine. Tako je bilo prodanih 23.621 izvodov skupine »tri knjige za 10 Din«, 11.700 izvodov skupine »pet knjig za 40 Din«. »Danice« (koledar) je šlo v prodajo 39.147 izvodov, vseh članskih knjig pa potemtakem 137.125 izvodov. Če temu prištejemo še 8.407 raznih knjig iz prejšnjih letnikov in 6.741 zvezkov »Knjižnice dobrih romanov« ter 13.578 molitvenikov, je bilo v preteklem letu razpečanih 165.851 jeronimskih knjig. V preteklem letu je družba začela izdajati tudi brošure po 1 Din. Ta akcija je bila z navdušenjem sprejeta in je že izšlo doslej devet zvezkov. Vsak zvezčič gre v okoli 20.000 izvodih med ljudstvo. Dozdaj je dosegla največji uspeh dr. Stj. Bakšičeva brošura »Kam drvi človeštvo«, katere so pokupili 27.890 izvodovl Vseh devet brošur je prodanih 192.490 izvodov. -- Poleg tega je družba izdajala Se tri liste: »Obitelj«, »Mala mladosk iu »Naša Gospa Lurdska«. Urednik dr. Josep Andrič je sporočil, da je lani izšlo 32 jeronimskih publikacij, to je 20 knjig, 8 brošur in 4 časopisi, pri katerih je sodelovalo 128 pisateljev; 13 knjig je bilo izvirnih, 7 pa prevedenih. Za 1. 1936 ima družba v načrtu, da izda poleg »Danice« še devet knjig za čalne, 6 zvezkov v »Knjižnici dobrih romanov«, nadaljeval se bo »Društveni oder« in »Knjižnica dobrih otrok«, ki ima dosedaj 10 zvezkov. Tudi za izdajanje brošur ima urednik že podrobno izdelan načrt, poleg tega pa namerava družba še letos izdati tri molitvenike in ljudsko izdaja sv .pisma Nove zaveze. Na koncu se je urednik spomnil še umrlih pisateljev, ki so sodelovali pri Jeronimski družbi: Fr. Buliča. urednika Lojzeta Golobiča in N. Marakovifa. Sliko gospodarskega stanja družbe je podal blagajnik dr. Stj. Markulin (njegovo poročilo je prebral dr. Vel. Deželič mL). Kmet in delavec mnogo bolj kupujeta knjige, kot sta jih pred voj9ko, a kljub temu se družbino stanje ni poboljšalo, ker ima pri dolžnikih še neiztirjanih 1,771.911.58 Din! V neprimičninah in vsej ostali imovini ima družba 3,614.520.61 Din aktiva. Nato je podal blagajnik še nekatere nasvete, kako bi se izboljšala gospodarska podlaga družbe s takoimenovano »jeronimsko petletko«:' treba bi bilo najti 100 ljudi, ki bi vsako leto med svojimi prijatelji nabrali po 1000 Din in tako nadomestili članarino, ki je kmetje no morejo poravnati. S tem bi bila družba rešena vseh materialnih skrbi in bi mogla nemoteno vršiti svojo vzvišeno nalogo izobraževanja hrvaškega katoliškega naroda. Sledilo je nekaj drobnih predlogov in nasvetov, nakar je predsednik občni zbor končal. Želimo Jeronimski družbi čim več uspehov! Stoletnica tvrdke Souvan Ljubljana, 26. marca. Ugledna ljubljanska tvrdka Fr. Ks. Souvan slavi te dni stoletnico svojega "bstoja. Ta jubilej je tembolj pomemben, ker je tvrdka Fr. Souvan edina manufakturna tvrdka, ki se more postaviti s tako starostjo. Ustanovitelj te tvrdke je bil Franc Ksaver Souvan, ki se je rodil leta 1799 v Ločni pri Novem mestu kot sin malega graščaka. Ustanovitelj te tvrdke se je poročil z. Marijo Jo-žefo Bleivveissovo, sestro voditelja Slovencev dr. Janeza Bleiweissa. Souvan je vstopil najprej v tvrdko Janeza Deschmanna, čigar tihi družabnik je postal, 26. marca ia35, torej točno pred sto leti, pa je odprl lastno trgovino s suknom in krojnim blagom. Leta 1866 je ustanovitelj tvrdke izročil trgovino svojima sinovoma Francu Ksaverju in Ferdinandu, ki sta tudi prevzela stričevo trgovino v Kranju ter pozneje tudi trgovino drugega strica v Ljubljani. Ustanovitelj tvrdke je užival zasluženi pokoj še 20 let po izročitvi trgovine. Leta 1902 sta prevzela trgovino Francetov sin Fran Ksaver in Ferdinandov sin Leon, ki po smrti svojega očeta in strica ter bratranca vodi lo trgovsko hišo na Mestnem trgu še danes s svojim sinom Leonom mlajšim, ki predstavlja tako četrto generacijo povsod ugledne slovenske trgovske rodbine. Souvanova hiša na Mestnem trgu je svojčas veljala kot ena najvišjih ljubljanskih hiš ter predstavljala redko arhitektonsko umetnino. O ugledu tvrdke bi bilo odveč govoriti. Saj naše kupujoče občinstvo dobro pozna izvrstno kvaliteto blaga, njeno veliko zalogo ter solidnost poslovanja tvrdke. V tvrdki se je izobrazilo nešteto trgovskih sotrudnikov. trgovcev in narodnih gospodarjev, ki so posegali tudi v javno in kulturno življenje. Čeprav je tvrdka med najstarejšimi ljubljanskimi, vendar je njen obrat popolnoma moderen in naše občinstvo ceni njeno bogato izbiro. Ugledni ljubljanski tvrdki naj veljajo pri stoletnici vse naše čestitke! — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Kranz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska »BRAN-I-BOR« SE BRIGA 7.A BRATE V SUžNOSTL PRISTOPAJTE! Triletni otrok utonil Ljubljana, 26. marca. Na Ižanski cesti sc je zgodila danes dopoldne pretresljiva nesreča, katere žrtev jo bil mal, niti ne trileten otrok. Posestnik Ivan Petkovšek na Ižanski pesti 117 je napravil ria svojem vrtu za gospodarskim poslopjem pred časom globoko jamo za vodo, ki jo je potreboval za namakanje vrta. V jami je sedaj okoli 2 m globoko vode. jama sama pa je ograjena s pol metra visoko lesno ograjo, ki pa je že preperela ter nekatere stranice celo manjkajo. Okoli 11 dopoldne so je pri tem vodnjaku igral Petkovškov sinčok Marjan, rojen 1. 1932. Bil je brez nadzorstva. Naenkrat se jc otrok znašel v jami in utonil. Kako je prišlo do nesreče, ne ve nihče, ker je bil otrok sam in seveda tudi nihče ni mogel otroku pomagati. Ko so domači nesrečo opazili in potegnili otroka iz jame, je bilo že prepozno. V upanju, dn bodo morda reševalci pomagali, je bila poklicana reševalna postaja. Kosovnici so res prišli ter skoraj celo uro poskušali otroka zbuditi / umetnim dihanjem, poklicati je bil tudi mestni zdravnik dr. Ahčin, ki pa je ugotovil, da je otrok že mrtev. Na lice mesta je prišla policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika Ketteja, ki .je uradno ugotovila potok tragičnega dogodka. Z dovoljenjem policijskega zdravnika dr. Lužarja jo truplo ostalo na domu in lii bilo prepeljano v mrtvašnico. Z nesrečnimi starši sočustvuje vos dolenjski in barjanski okraj. Rudarji nočejo iz rovov Rudarji v preniogokopu v Donjem Ladanju (Hrvatsko Zagorje) že več dni stavkajo, ker Jim niso bile izplačane plače že od 1. decembra lanskega leta. V rudnik je bil poslan inženjer Jova-novič v imenu rudniškega nadzorstva v Zagrebu v spremstvu g. Konierickcga, predstavnika Delavske zbornice. Hotela sta mirno poravnati spor, ki je nastal med rudarji in lastnikom premogokopi Pongratzom. Skušala sta pregovoriti rudarje, nat bi zapustili rove in šli na prosto, ker sicer ti pelo njihovo zdravje. Rudarji se niso dali prego voriti in hočejo vztrajati v rovih, dokler ne dosežejo svojega namena. Ljubljanske vesti: Proslava materinskega dne v operi Že deseto leto prireja Krščansko žensko društvo na praznik Marijinega Oznanjenja, ki so ga katoličani!, vsega sveta sprejeli za praznik katoliških mater, svečane "materinske proslave, ki naj pa veljajo pred vsem njihovi ljubezni — otrokom m neposredno po njih seveda njim samim: saj po otrokih gre slava materam! — Tako so naše materinske proslave naj. večji otroški prazniki, na katere se otroci vesele že dolgo, vse koprneč, da bi mogli izraziti svojo ljubezen dragim mamicam, ki se zbero k slavnostnemu čestitanju v največjo in najlepšo dvorano: njihovi malčki pa se razvrste na odru in voščijo svoje »vse-najboljše«. Kdo jih ni vesel? Vesel naših ljubkih najmanjših, ki še opotekajoče se hodijo, še jecljajoče govore, se že trudijo, da v lepih, umetniško zasnovanih, pa otroško toplih skupinah jx>jejo, plešejo in igrajo v veselje mamic, ki praznujejo v tem pač najlepše svoj god! Seveda: mamice uživajo v kretnjah svojih otrok, čimbolj nerodnih tem prisrčnejših, mi pa smo se čudili požrtvovalnosti naših organizatoric in njih trudu, kako so morali tako maso otrok tako urediti, naučiti, izoblikovati in ohrabriti, da so še na odru v vsem redu mogli ohraniti vso otroško pristnost? Naj nam gdč. Slavica Veucajzova ne zameri, če se ji takoj v začetku zahvalimo za njeno neumorno delo in požrtvovalnost, s katero je zbrala delavce za spored in otroke, da ga izvajajo ter se dneve in dneve trudila z njimi, da je nam nudila tak užitka in ljubezni poln večer, kot je bil včerajšnji deseti materinski dan. Po Janezkovi deklatnaciji »Mamične roke« (P. Sekovanič) je govoril g. stolni vikar g. Košmerlj. Povdarjal jc z njemu lastno govorniško besedo po. men materinskega dne, proslavlja! dobro slovensko, verno mater, mater, ki je krona vseh božjih del, čudež vseh čudežev. Mati z detetom v naročju, dobra mati v družbi dobrih olrok: to je slika, ki je slajše in plemenitejše ni na zemlji. Skozi materino srce gre veselje, teče pa tudi reka trpljenja. Ali verna mati zna nositi vse trpljenje iu trpeti z ljubeznijo vedno ponavljajočo se žrtev. — Z ostro besedo in svetim ogorčenjem pa je zavrnil tiste žene, ki se materinstvu namenoma izmikajo: njim ne velja in ne sme veljati ta proslava! Z žalostjo je pribil, da mo- derni čas ni naklonjen materinstvu in kultu matere, za kar je citiral kol dokaz iz »Književnosti«, besede: in jih obenem obsodil: »Če je Cankar jiostavljal svojo mater kot ideal ženske, tli to izraz zdravja, ampak bolezni«. S pogledom na Marijo, Mater vseh mater in s prošnjo Bogu za dobre matere, je govornik končal svoj govor, ki je bil burno pozdravljen. Prizori, ki so se nato vrstili, so dosegli popoln uspeli. Tako lepa gozdna poezija prizora »Marjan-čka gre v široki svet« (A. C.), kjer so navdušile lepe zvezdice, solnčni žarki, ki jih je vodiki mala Nežica, ponosna drevesa, popotniki in uboge sirotice, zlasti pa Marjanca sama. Ljubek in dramatsko zelo dob-o izdelan prizor »Tri mamice« je napisal Jalen, ki so ga pa tudi naše »mamice« res dobro odigrale. Ta prizor je bil najboljša točka v sjx)redu. P. Sekova-ničeva petdejauka »V Indiio.Koromandijo« je bila dobro igrana, ni pa zabavala toliko s svojo zgodbo kot z lepimi skupinskimi vložki, tako z vojaki, sanjsko jx>dobo Indije-Koromandije, ki je bila izredno zanimiva, kar gre zahvala g. prof. Šestu. ki je pri-reditev režiral. lep ples vil, ki ga je naučila g. Niddy Oolieva, v katerem se je nična hčerka Malulka odrezala res kol prava umetnica, zlasti pa končna vaia mladega svela k godu, in pesmi, ki iilt je ugla-bil P. Ačko, in na klavirju spremljala gdč. Jeločnikova. Prav lepo je zaključila celotno prireditev mala zla-tolasa Katica s svojim »voščila bi rada ...« Med odmori pa je ves čas igTal na harmoniko tnali Perperjev Stanko. Sicer so naslonili lc otroci in dijaki, toda starejše vloge so imeli v rokah naši priznani igralci z diletanlskih odrov gdč. Kavčičeva (mati), g. Regar (oče) in g. Cerer (gostilničar), ki so jih zelo izrazito podali in zelo prijx>tnogli do uspeha. | Krščansko žensko društvo, pod predsedstvom i gospe Vrtovčeve, je letošnji materinski dan vestno pripravilo, za kar ima največ zaslug gdč. Vencaizova, i in priredilo za god mamicam in otrokom lep večer, ki še dolgo ne bo pozabljen. Saj so užiili toliko ljubkega veselja mamice in otroci in mi, ki smo prisostvovali iskreni proslavi tonle družinske ljubezni, I ki naj svetlo gori v naših srcih in naših domovih. Mariborske vestis V Slov. goricah strašijo požigalci ® G. Rhene-Baton, največji francoski dirigent, ki se mudi v Ljubljani, ie bil žc večkrat v Jugoslaviji in sicer v Zagrebu, kjer je dirigiral tamoš-njo filharmonijo s senzacionalnim uspehom. Pred svojim ponovnim nastopom v Zagrebu, kjer je vsikdar težko pričakovan gost, bo v petek, dne 29. t. m. ob 20 v unionski dvorani dirigiral prvi simfonični koncert ljubljanske filharmonije. Spored koncerta obsega viške francoske instrumentalne glasbe. Za popoln umetniški užitek jamči svetovni sloves slavnega mojstra Batona. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni od 10 Din navzgor, dijaške po 6. Kupujte vstopnice v predprodaji. 0 Proslava dnevu pemladka Rdečega križa v Ljubljani. V smislu čl. 21 navodil za organizacijo in delovanje pouvladika Rdečega križu se proslavlja vsako leto po vsej državi v uic-secu aprilu dan poiulndka Rdečega križa. V Ljubljani bo \ ta namen akademija, ki na njej sodelujejo skoro vse v poniladku Rdečega križu organizirane šole. Prosvetni odsek sekcije pri Imuovinskem odboru društva Rdečega križu je zanjo izvršil domala že vse predpriprave. šolski odbori prav pridno vežbajo priglašene točke. Program akademije bo zelo pester. Vršila se bo na cvetno nedeljo 14. aprila ob 10. uri v veliki dvorani hotela Union. Opozarjamo cenjeno občinstvo že danes nn to prireditev. © 1. aprila nam bo naš mladi, agilni in prvovrstni Akademski pevski zbor, zopet pokazal de! svoje poti, ki jo je začel z gojitvi o prave narodne umetnosti. Lanski koncert koroških in belokra-jinskih narodnih pesmi bo letos dopolnjen s pesmimi iz panonskega okrožja, Sredozemlja, Dolenjske in Gorenjske. Slišali bomo bisere stare narodne pevske umetnosti, ki jih je marljivi dirigent g. Marolt rešil pozabe. Zbor neumorno vadi program in smo prepričani, da bomo tudi letos lahko označili koncert Akademskega pevskega zbora v kroniki kot vrhunec vokalnih prireditev v Ljubljani. Zanimanje za koncert je v Ljubljani in izven nje, zelo veliko, zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji, ki je v vratarjevi loži na univerzi. © Kino Kodeljevo igra danes dva sporeda: Strah in trepet prerije (Tom Mix) in Emo. — Cene znižane. 0 Zračne zveze Ljubljane. Poročali smo. da se je pred dnevi udeležil ljubljanski župan dr. Ravnihar seje v Celovcu, na kateri so jugoslovanski in avstrijski zastopniki sklepali v uvedbi stalne letalske zveze med Solnogradom, Celovcem, Ljubljano in Sušakom, kar bi predvsem služilo turističnim namenom. Turisti bi imeli velike ugodnosti in mnoge olajšave. Pogajanja so načelno uspela. V pogajanja pa je sedaj konkretno posegel tudi »Aeroput«, ki ima pri nas v zakupu glavne potniške letalske proge. Ta pogajanja še trajajo. Podjetji »Aeroput« in »Austro-Flug« pripravljata sedaj obsežno propagandno turo za avstrijske in jugoslovanske časnikarje, in sicer na progi Solno-grad—Celovec—Ljubljana—Sušak ter obratno. Ta tura bo izvršena takoj, ko se pogajanja zaključijo in bodo polet dopuščale vremenske razmere. Z novo progo bosta pridobila tako avstrijski, kakor jugoslovanski tujski promet. 0 Davčna uprava Ljubljana-okolica razpisuje javno dražbo na 27. in 30. marca t. 1. od 8. do 12. ure v Ljubljani, Jegličeva cesta št. 10. Naprodaj bodo razni predmeti kakor: Radio aparat, tovorni avto, zapravljivček, nagrobni spomeniki, nagrobni okvirji, visoke peči, krušne peči, omare, kredence, psihe itd. 0 Zveza gospodinj opozarja na predavanje o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop prost. Maribor, 26. marca. V okolici Sv. Antona v Slov. goricah so se lansko leto vrstili požari kar drug za drugim. Bilo je očtlo, da zažiga zlobna roka, saj so včasih vzplamtele viničarije na oddaljenih bregovih, v katerih ni nihče stanoval ter daleč naokrog ni bilo nobenega soseda. Poleg požigov pa so ljudi vznemirjale neprestane tatvine. Na zimo je delavnost zločinskih rok nekam prenehala, sedaj ob pričetku pomladi pa se je pričelo najprej zopet s tatvinami, te dni pa je vnovič zažarelo nebo. Zgorela je domačija Jožefa Fekonje, očeta 11 nepreskrbljenih otrok, od katerih je devetemu sinu kumoval sam blagopokojni naš vladar Aleksander. Požar je zanetil neznan zločinec kar na večjih krajih naenkrat. V hipu je bilo namreč vse imetje v plamenih ter je ogenj v nekaj minutah zaprl vse izhode iz hiše, da so z največjo nevarnostjo komaj rešili otroke. Vse drugo s hlevi', živino, kokošmi, gospodarskim orodjem in vsemi zalogami živeža ter obleke je ogenj uničil. V hlevu so zgorele 4 govedi, v svinjaku vse svinje. Škoda je izredna ter je ubogi pogorelec v nekaj urah prišel tako rekoč na beraško palico. Mnogobrajna družina si mora iskati zavetja pri dobrih ljudeh. Prebivalstvo vse okolice je silno ogorčeno in -preplašeno, ker st boji, da bodo zločinci povzročili še več gorja. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. Din 24, glasovi a Din 6. — Adamič Iv.: Zmagalcu snirti. 7 velikonočnih pesmi za mešani zbor a Din 12. — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. Din 12. — Foerster A.: Cantica saera, III. del za mešani zbor a Din 30. — Grum A.: Odpevauja pri lavretanskih lita-nljah za mešani zbor a Din 16. — Kimovec dr. Fr.: R i tiar renatus za mešani zbor. Part. Din 24, gl. a, Din 8. — Hribar p. Aug.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30, glasovi a Din 10. — Premrl St.: Cerkveni moški zbori a Din 40. — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno- ali dvo-glasno petje. Part. a Din f>0, glasovi a Din 24. Sattncr p. H.: Vstal jo Gospod. Velikonočna kan tata za mešani zbor Din 3. — Si-cherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Kiliar-jevi, Vavknovi, Cvekovi, Gerbičevi iu drugi napevi), part. a Din 30, glas. a Din 4. — Tome M.: Velikonočni odpevi k lavretanskim litanijam fi Din 2. f Dr. Franc Roslacher | Maribor, 20. marca. Nepričakovano se je danes popoldne raznesla ! po Mariboru vest, da jo umrl profesor klasične j gimnazije dr. Franc Rostacher. Umrli je bil rojen | leta 1884. Pred vojno je služboval v Gorici, med j vojno je moral na fronto, kjer ga je zadel strel v ! pljuča. Sicer je okreval, vendar je posledice vedno j čutil. Po prevratu je prišel v Maribor, kjer je služboval do konca svojega življenja, ki je bilo posvečeno predvsem delu in vzgoji učencev. Ko je bil pokojni Radič minister prosvete, je bil dr. Rostacher imenovan za ravnatelja na celjski gimnaziji, toda mesta ni nikdar nastopil, ker so proti njemu delovali politični nasprotniki. Umrli je bil priljubljen v vseh krajih. Bil je izredno dober pedagog, oče in prijatelj svojim učencem. Njegovo družabnost in konciljantnost so. vsi spoštovali in ga zato iskali v vsaki družbi. Vsa njegova ljubezen pa je odsevala v družinskem krogu, kjer zapušča žalujočo soprogo, hčerko, absolvirano učiteljišcnico", in sina medicinca. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Njegovi duši večni mir in pokoj! Žalujočim naše iskreno sožalje! * □ Franc Jelen — 50-Ietuik. Za trenutek se je danes srečal z Abrahamom. Nikdo še ne bi sodil, du ima 50 let, četudi je moral vzeti na ramena zelo mnogo težav. Najhuje ga je potrla nenadna smrt sin« Avgusta v jeseni lanskega leta. Rojen je bil v vasi Gorjansko v okraju Sežana. Oče je bil zidarski mojster in tudi sili se jc izučil zidarstva. Po končani vojaški službi pa je vstopil v državno policijsko službo v Trstu, kjer je služboval do sredi novembra leta 1018. Takrat je tnoral bežati in je med tistimi begunci z juga, ki so bili res prisiljeni, l, ko je bilu ukinjena državna policija v Celju. V Ljubljano je šel nato, od lani v Maribor, kjer je policijski nadzornik. Povsod, kjer jc služboval, si je pridobil s svojim ljubeznivim in pravičnim nastopom zaupanje j>re-bivalstva. Vedno jc poizkušal vsem pomagati, kjer je le mogel, zato ga tudi vsi spoštujejo. Želimo mu, da bi v krogu svoje družine, obeh hčerk in sina, proslavil svoj jubilej, nato pjt naj mu bo dodeljeno še mnogo veselih in .srečnih jubilejev. □ lz »Privrednega adresarja kraljevine Jugoslavije«. Te dni smo slučajno pregledovaji »Privredni adresar«, ki ga je založilo in izdalo ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, pa smo čitali v uvodniku, da je s tem izdanjem Zavod za zunanjo trgovino gotovo dosegel v jxipoliti meri svoj cilj. Pri pregledovanju pa smo našli toliko napak, ki niso le stvarne, atnj>ak tudi napram narodnim tvrdkam naravnost izzivajoče. Tako smo brali na str. 698 pod zaglavjem »Maribor«, da se v Mariboru nahajajo sledeče »knjižare i papirnice«: Heinza Viljem dediči, Legat Ant. Rud., Scheidbach Kari. Jn nobena druga! Mi danes o tem obveščamo vse interesirane tvrdke, da se zoper tako postopanje uredništva Privrednega adresarja primerno pritožijo. Čudimo se tudi Trgovski zbornici, da pusti tako preziranje domačih tvrdk v domačem gospodarskem adresarju! □ Poročila sta se v Kotljah profesor Glasbene Matice v Mariboru g. Oton Bajde in gdčna Elica Novakova. Novojx)ročencema obilo sreče! □ Umrla ie v Strossmajerjevi ulici 26 v starosti 79 let gospa Marija Stiper. Naj jx>čiva v miru! □ Konferenca o izvozu sadja. Meseca aprila se ! bo vršila v Mariboru šiirša konferenca o izvozu sadja, katere se bodo udeležili poleg sadjerejcev, zastopnikov kmetijskih organizacij in trgovcev tudi I predstaviki »Prizada*. ter Zavoda za fjospeščv&nje ' zunanje trgovine. □ Hiša v plamenih. V Spodnji Polskavi je n:. praznik zgorela hiša Avgusta Uoriča. škode je Din 40.000 Požar so zanetili najbrž otroci, ali pa je nastal radi iskre iz vročega pepela. □ Zajcu bo slaba pela. Na pobudo mariborskih sadjarjev so odločno nastopili proti zaščiti, ki jo uživa zajec v lovskem zakonu, tudi srbski sadjarji, ki so imeli minulo nedeljo v Belgradu veliko javno zborovanje. Tako je prišel zajec sedaj v na-vskrižni ogenj slovenskih in srbskih sadjarjev, ker so v nedeljo ostro nastopili proti njegovi zaščit' tudi kmetovaic: iz mariborske okolice. □ Hitlerjevci še prihajajo. Včeraj zjutraj jc pribežalo čez mejo pri Št. IIju na našo stran T mladih Avstrijcev, ki so izjavili, da so pristaši hitlerjevskega gibanja ter bežijo pred preganjanjem. Obmejne oblasti so' jih oddale policiji, kjer so jih pridržali na stanovanju :'n hrani, dokler merodajna mesta ne določijo, kaj in kuiko s temi begunci. Ker ni v naši državi več begunskih taborišč, je s Hitlerjevci velika težava, ker so to po večini suini mladi ljudje brez premoženja ter se ne morejo sami vzdrževati. Po večini se jim že po nekaj dneh prevroča glava ohladi ter se vrnejo nazaj v Avstrijo. □ Popotnika z 20.00« km. Že nekaj dni vzbujata pozornost Mariborčanov dva čudna možakarja, ki ponujata po lokalih razne sliko ter pripovedujeta, da sta svetovna popotnika. Možakarja imata po potrdilih sodeč za seboj res nad 20.000 kilometrov, ki sta jih prehodila peš, ko sta prepotovala vso Evropo, Malo Azijo, Palestino, Egipt ter ju je. .zaneslo tja do Indije. Zoveta se Erich Mandel in Karol Sohiitt. Doma sta iz Berlina, kamor sc sedaj po šestletni odsotnosti vračata. Ptuj Huda nesreča pri streljanju. V Dornavi pri Ptuju so se otroci igrali s primitivnim strelnim orožjem. Nabasali so velik votel ključ s smodnikom in ga vžgali. Nabasani ključ pa je eksplodiral iti fiopolnoina razmesaril levo roko 12 letnemu Jožefu Cušu, posestnikovetnu sinu iz Dornave. Prihodnja plenarna seja občinskega svela bo v četrtek, 28. marca ob 18 v mestni posvetovalnici. Trbovlje Glasovanje o občinskih mejah je bilo za okolici Sv. Planina in Marija Reka, ki sta jpo zadnji razmejitvi prišli pod Trbovlje, a so bili jx>dani ugovori zoper nove meje. Glasovali so samo piosest-niki. fz Sv. Planine so glasovali vsi za Trbovlje, razen štirih, ki se glasovanja niso udeležili. Za Zagorje ni glasoval nihče, lz Marije Reke pa je glasoval samo eden za Trbovlje, vsi drugi pa, da pri. padejo k šentpavelski občini. Razmejitev trboveljske občine še ni zaključena, ker želijo jjriti nazaj okolica Sv. Marka in Sv. Katarina in tudi ves Hrastnik. Razmejitev se je izvršila predvsem iz osebnih razlogov s jjotrročjo tedaj vsemogočne JNS, sedaj p>a je upati, da bo merodajno mnenje ljudstva. Si. Jernej Drzna tatvina. V noči od četrtka na petek so tatovi vlomili v stanovanje našega orgauista g. Iv. Škrjanca in mu odnesli vso obleko in obutev. V isti noči so vlomili tudi v Polančevo gostilno, kjer so pobrali več pavov čevljev, nekaj steklenic sadne mezge in več drugih stvari. Svojo tatinsko srečo so poizkusili tudi drugod, a brez uspeha, ker najbržc niso imeli s seboj potrebnega vlomilskega orodja. . . Sv. misijon bomo imeli v prvi polovici prihodnjega meseca. Predvideno bo trajal Ti dni. To bo vsekakor najlepša priprava za evharistični kongres, za katerega vlada med farani veliko zanimanja. Kulturni obzornik Slovaški jubileji Lansko in letošnje leto sta bogati na jubilejih v slovaškem kulturnem življenju. Kot uvod k vsem tem jubilejem je bila stoletnica slovaške in slovanske himne »Hej, Slovaki«, ki jo je 2. nov. 1834 zložil v slovaškem jeziku slovaški pesnik in pisatelj Samo Chaliipka. (O tem je poročal »Slovenec« jan. t. 1.) Himna je v kratkem času postala narodna budnica Slovakov in Čehov, pa tudi splošno pri vseh Slovanih. Potovanje pesnika Chalupke ob 50-lelnici te himne na Češko je bilo bilo triumfalno. Od Slovaške do Prage so ga sprejemale množice ljudstva in proslavljale pesnika narodne budnice. Praga sama ga je kraljevsko sprejela. Na slavnostih je dr. Herold v imenu vsega češkega naroda izjavil, da je prav ta himna izredno in nenavadno prispevala k prebudi češkega naroda. — Zato se čudimo, da ob stotem jubileju te slovaško-češke budnice država ni ugodila slovaški najvišji kulturni ustanovi Matici Slovaški, ki je naprosila ministrstvo pošte, da bi tudi na znamkah proslavila ta znameniti jubilej, kakor je javno vsa država proslavila jubilej češke narodne himne Kje dom je moj«, ali III. Delavsko olimpiiado, ki je imela čisto nenarodni z.načaj. Lani v jeseni je slovaška literatura slavila 60-letnico svojega dramatika ,!. G. T a j o v s k e g a. V času madjarske vlade je bil učitelj, a radi slovaškega prepričanja so ga izključili iz vseh državnih služb. Tako si je služil kruh po različnih službah in imel priliko, da je dobro spoznal slovaško ljudstvo, katero je začel risati v svojih realističnih povestih, novelah in dramah. Hotel je pokazati svojemu ljudstvu v zrcalu njegove napake in ga tako narodno in gospodarsko dvigniti. Riše izse-lienstvo IL liogoml. židovsko oderustvo jDrnuiiej, i narodno odpadništvo. pijanstvo (Žalostne pesmi, I | Izpod kose). Takoj ob začetku svetovne vojne je I l stopil na rusko stran in se kot iegionar izkazal ; v bojih za mejami. Po vrnitvi je napisal svoje s.po- j I mine in prigode iz legionarskih časov, pa tudi več i i del iz vaškega in mestnega življenja. Najvažnejše ; pa je po vojni njegovo delo za slovaško nacionalno j dramo. Poleg številnih vaških dram (Ženska ko-i manda. Greh, Mati, Obljube) zlasti posebno orne- i , nitev »Smrt Jurka Langsfelda«, drama iz leta 1848 j ! o smrti slovaškega narodnega junaka, ki so ga I Madjari v revolučnem letu kruto usmrtili, ter drama »Fantasti«, ki ima snov iz svetovne vojne in ! sloni na resničnih dogodkih. Glavna oseba je notar I Messerschmitd, zavedni Slovak, ki mu ljudstvo še j ne more slediti in potem nesrečno konča radi nasilja madjarske vlade. Druga oseba je župnik Jo-I zef Kačka, sošolec voditelja Slovakov, Andreja lllinke. Ta župnik živi še sedaj. Radi svojega dela i za narodni obstoj in povzdigo Slovakov in radi i svojih zvez z notarjem Messerschmidtom je bil obsojen na 15 let ječe — samo duhovniška suknja ga je rešila smrtne obsodbe, kakor je notarja na drugi strani iste usode rešila blaznost. Pisatelj je te zgodovinske podatke prav posrečeno porabil za svojo dramo, ki je zelo popularna. Letos v januarju je dopolnila 50 let soproga pisatelja Tajovskega — pisateljica Hana G r e -gor o v a. Kot ena prvih žen boriteljic proti konservativni družbi, ki moderni ženi ni hotela od-I preti vrat, sc ie borila proti zastarelemu naziranju | o ženi, za dostojno uveljavljenje slovaške žene v i vsem javnem življenju. Gregorova je vedno bila , ekstremna. Literarno ne pomeni toliko kakor idej-I no; v slovaškem žen. pokretu pa je njena beseda i vedno veliko zalegla. Njene novele so zgovorne priče njenega boja za emancipacijo. (Ženske, Moj svet, Iz srca, Ponižni ljudje, idejna knjiga: Slovaška žena pri ognjišču in knjigi.) Z zadnjo knjigo, Valovi duše, se je pridružila komunizmu. Druga nič manj važna žena v slovaškem lite- , , ..... i i on 1 .. _ - l rarnem in ounovnem zrvnentu sptou i« 3ii-i«tna jubilantka pisateljica E. M a, r o t h y - Š o 11 č -sova, ustanoviteljica slovaškega ženskega društva »Živena«, ki je pod madjarsko vlado silno veliko storilo za prebujo slovaške žene in slovaške družine. Napisala je knjigo »Moji otroci«, ki so prevedeni v mnoge svetovne jezike. Knjiga je dnevnik matere, ki zasleduje vsak utrip svojih malih, njih besedo, njih korake, riše materino bolečino ob izgubi teh ljubljencev, ki jih spremlja mati skozi leta rasti do prezgodnje smrti. Drugi roman »Proti toku« riše slovaško ženo, kako narodno mlačnega svojega moža spremeni v bojevnika za slovaški narod. Šoltesova sedaj slavi svojo 90-letnico. (Tudi o njej je že poročal »Slovenec«.) Preden si pobliže ogledamo jubilej 100-letnice, kar se je rodil prvi slovaško pevajoči pesnik Jšn Ho!!y, se spomnimo 300-letnice trnavske univerze, ki jo bodo letos poleti Slovaki silno slovesno obhajali. Trnavska univerza je delovala na Slovaškem 142 let in je močno vplivala na slovaško literaturo. Postavili so jo iz zaklada Petra Pazmanyja, ostrogonskega primasa kardinala. Slavnostno je bila otvorjena dne 13. nov. 1635. Otvoril io je Slovak Martin Palkovič, in sicer najprej samo filozofsko in teološko fakulteto. Leta 1667 se jima je pridružila šc juridična fakulteta, le-ta 1770 pa medicinska. Novi duh je prišel na to latinsko univerzo, kjer so pa delovali številni slovaški profesorji, ko so leta 1643 pribežali sem pred Švedi olomuški profesorji s svojimi dijaki. Slovaška narodna zavest na univerzi je rasla. O tem priča protest in prošnja madjarskih slušateljev leta 1704, da bi bili odstranjeni nekateri profesorji, ker jim prepovedujejo nositi madjarsko narodno obleko. Od profesorjev je velik del bil slovaškega narodnega prepričanja. O tem pričajo njihova imena, pa tudi spisi in zapiski. V univerzitetnem mestu Trnavi je bila tudi že tiskarna, ki jo je leta 1577 ustanovil Mikulaš Telegdy in je bila prva katoliška tiskarna na Ogrskem. Izdajala je spise in knjige (nad 300) v lat., nem., madj., hrvat., franc. :- .ln,.,2t.nm trt^ilr,, ^Ir»va«t/i nicmoni \ovi\r v lom 111 diu.uj(»vwi i v — ->■-' ■ ..... . r...i.-... ------------ času je bila češčina, pomešana s slovaščino elementi. Tu je tudi izšla katoliška pesmarica, ki jasno govori o narodu Slovakov in njihovi zgodovini, kar priča, da je že v tej dobi bilo dovolj močna narodna slovaška zavest o samostojni slovaški narodni bitnosti. Marija Terezija je leta 1777 prenesla univerzo iz Trnave v Budimpešto. Duh pa, ki ga je vzbujala ta univerza, je rodil sadove. Leta 1787 je izdal katol. duhovnik Bernolak slovaško gramatiko in tako mesto doslej rabljenega češkega literarnega jezika uvedel domači narodni, slovaški. Že sedem let prej je izdal slovnico v latinskem jeziku. Višek njegovega dela pa predstavlja veliki slovar: slovaško-češko-latinsko-nemško-madjarski. Končno ie popolnoma zmagala slovaščina kot pismeni jezik Slovakov po reformah Ljud. Štura sredi 19. stol. Bernolak je okoli sebe zbral nekaj pesnikov, ki naj bi dokazali sposobnost slovaškega jezika za slovstvo, ln eden teh pesnikov in obenem edini pravi pesnik je bil katol. duhovnik Jan H o 11 ^ , katerega 150-letnico bo obhajala Slovaška dne 24. marca t. 1. Hollcmu so bili šola klasični pesniki, s katerimi se je seznanil že v semenišču. Njegovi prevodi Homerja so po splošni sodbi izredno uspeli. Z lastno tvorbo je začel leta 1832, ko je izdal junaško pesem »Svetopolk« v 12 spevih. V vsem delu so jasni vplivi antične klasične poezi e (Homer, Ver-gil), pa tudi nekoliko Miltonovega »lzubljenega raja. V pesmi ie nekaj prekrasnih prizorov, polnih pesniške slike. Manjka mu le ljubezenski element, dasi se mu velikokrat kar ponuja in vsiljuje. Lela 1835—36 so izšle Hollega idilične pesmi »Vaške idile«, slike srečnega in idiličnega življenja pastirjev na širnih lokah ob Vagu. To so bukolika, prenesena v slovaški svet, vendar živa in ne tako shematično mrtva, kot so pastirske pesmi Teokri-tove in Vergilove. Druga epopeja Jana Hollega je Cirilometodijada (1835) v 6 spevih, ki prikazuje prihod slovanskih apostolov na Slovaško. Seveda io zgodovinski fakt čisto nodreien verskemu nod- Smrtna nesreča družinskega očeta Strašna nesreča se je /.godilo v Pod Šentjur ju pri Izlakah. Zahtevalo je smrtno žrtev 'mladugn gospodarja na Obreziji. komaj "W-let-nega IJioiii/.iju Grobijurju. lastnika znanega Valvn/orjevega gladu Medija. V četrtek po-pnldne je pomagal svojemu bratu nn očetovem domu nakladati hlode. Pri nakladanju pa je po nesrečnem naključju oplazil mladega l)io-nizija 3-,ineterski vrline. Pretrgal mu je na 3 mestih črevo, vrhutega inu je počil mehur. — Kljub smrtnim ranam je odšel peš na svoj dom na Obrezi jo, to je en četrt ure hoda. Tli je še spil 2 litra tovkovca, nakar je legel, šele | drugi dan v petek so ga z avtom prepeljali v j Ljubljano, kjer so ga operirali. Zdravniki so takoj uvideli, da jc \nuku pomoč izključena, nakar so ga svojci še živega odpeljali domov, kjer je \ soboto zjutraj umrl. Pokojni simpatični gospodar je i/ znane Grobljarjevc družine, njegov oče je bil dolga leta župan ter se je priženil v znano Zajčevo hišo nii Obreziji. iiil je svojim sosedom vedno uslužen, prijeten družabnik. Pokopali so gu ob veliki udeležbi ua praznik nu šentjursko pokopališče. V poslednje slovo mu je v pretresljivih besedah govoril g. župni upravitelj Osoluik. — Zapušča vdovo s tremi majhnimi otročički. — Težko prizadetim nase iskreno sožalje. njegovi duši pa večni mir in pokoj! KAVA HHG vžM brez nevarnosti Kaj pravite? Dovolite mi par opazk. Ker pišete o naših šolskih knjigah, bi Vas opozoril na knjigo Zemljepisna učna snov za 4. razred osnovnih šok, priredil I. E. Polak. Po novem učnem nn-črtu. Ljubljana, 1032. V teh bukvicah je med drugim /udi oddelek: »Znamenitejši kraju. Takih'krajec je po pisateljevih navedbah na primer v vardarslci banovini 28, v zetski 20, v primorski 16, v vrbaski 14, v dravski, kjer prebivajo Slovenci, pa 11. Jako slabo je torej odrezala, slovenska rodovina v knjigi, ki jo je spisal moi, rojen na tej zemlji. Vsakemu, kar mu gre, toda malo več nase bi bil lahko ponosen gospod I. E. Polak. Ker veliko berem o tem, kaj se vse misli narediti, da bi naš kmet prišel do višjih cen, sem se spomnil na to, da me je pravkar obvestil neki trgovec, da jc prišlo iz Zagreba poročilo, da bo v 'kratkem sladkor po 15 Din in sicer v kockah in v sipi enako. Kava je že dražja, kaj še hočemo? Ali pa gospodje trgovci mogoče dvigajo cene -e nn račun »višjih cene kmetskih pridelkov v — prihodnjosti?... Kaj nadalje pravite na primer k temu, da v našem kraju gasilska čela razvija svoje delovanje v lej smeri, dn prireja igre in zabave, ki imajo nadaljevanje do jutranjih ur. Pustna na primer ie trajala v nedeljo do treh zjutraj in nato se je še vršilo ponavljanje. Kateri so pa bolj vztrajni, tudi v ponedeljek niso prenehali. Večinoma je mladina obojega spola. Pomagajo pri tem tudi Inki, ki jim je poklic vzgoja mladine. Opravičuje se to s tem, da si je Ireba nabaviti novo motorno brizgalno, toda ironija, je v tem. da v našem kraju vode sploh ni. Ker je. gasilstvo danes državna ustanova, naj bi merodajni činitelji gledali na lo, da gasilstvo ne bi prednjačilo v slabem pomenu v kvar ljudskega telesnega in moralnega zdravja. Zborovanje učiteljstva meščanskih šol v Celju Celje, 25. marca. Včeraj' dopoldne je bila na meščanski šoli redna letna skupščina Združenja meščansko šolskih nastavnikov, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Skupščini, katere so se udeležili v velikem številu zastopniki posameznih pododborov, je predsedoval g. direktor Hočevar, ki se je tudi spominjal smrti pok. kralja. Njegovo poročilo se je sukalo v glavnem okrog naslednjih vprašan]: a) čl. 62, točka 24 glede prevedbe in prošenj starejših za prevedbo, b) napredovanje katehetov, nastavnikov petja itd., c) meščanske šole naj se ne ustav-navljajo v krajih, kjer ni za to potrebnih pogojev: primerne stavbe in dovolj kvalificiranih moči, d) o znižanju prejemkov tistim nastavljencem, ki žive v skupnem gospodinjstvu, e) o novih učnih načrtih, ki naj jih sestavijo nastavniki mešč. šol, f) o pisanju in izdajanju šolskih knjig, g) o mladinskem listu »Razori«. Končno je predsednik apeliral na zavednost članov, ki naj jih druži edino sloga. Tajnica Potočnikova je podala izčrpno poročilo o delovanju sekcije, nakar je blagajničarka Kalinova poročala detajlirano o stanju blagajne. Poročilo o reviziji blagajne je podal Vončina s primernimi opombami in izjavo, da je blagajna v najlepšem redu. Nato je bil razgovor o »Razorih«. III. letnik se je tiskal v 3500 izvodih. Sklenjeno je bilo, da se glede nadaljnjega izdajanja vprašajo tri tiskarne, koliko bi računale tisk. Za blagajni-čarko je bila izvoljena Tavčarjeva in kot namest-nik Verbič. ____ črtavanju tega dogodka. Tretji ep »Slav« (1839) opeva praočeta podtatranskih Slovanov Slava ter njegove junaške in zmagoslavne boje proti Bon-duru, bajeslovnemu kralju Čudov. Končno delo pesnika Hollega so še Žalostinke in Ode, kjer zlasti opeva slovaškega preporoditelja Antona Ber-nolaka. Holly ima izreden pomen kot prvi slovaški, s pesniškim darom obdarovani pesnik. On je ustvaril slovaški poeziji temelj. Skoro ni oblike, v kateri Holly ne bi pesnil in tako razgibal slovaški jezik za poezijo. Bil je prvi, ki je posegel v davno preteklost in z njo dvigal sodobnost. Sicer mu je vsa preteklost zlati vek, a s svojimi idejami, ki jih je propagiral v pesmih, da so Tatre zibelka vsega slovanstva, da so mu vsi Slovani prav za prav Slovaki itd., s takimi idejami je neizmerno dvignil narodno samozavest Slovakov in jim obenem postal prvi njihov, v domačem jeziku pevajoči pesnik. Slovaki s ponosom proslavljajo svoje jubileje, holeč s tem pokazati na svojo samostojno rast in samobitnost v kulturi, literaturi in jeziku. Preteklost naj potrjuje njihovo delo v sedanjosti. Evg. Urban (iz slovaškega rkp, s. v.) Francozi in Flainci o slovenski ljudski igri. »Bulletin des Comčdiens Routiersc, glasilo francoskih skavtov piše \ januarski številki 1935 o pokretu za novo ljudsko igro v Sloveniji. Nakaže ves razvoj novega igranja od 1. 1027 daljo in omenja lisi Ljudski oder«, ki ga urejuje prof. N. Kuret. — >Tooneelgidst, vodilni list [Jamskega ljudskega igranja, piše z veliko simpatijo v februarski in mnrčevi številki 1033 O modernem katoliškem odrskem gibanju v Jugoslaviji«. Članka, ki sta izšla v reviji na prvem mestu, je. napisal flamski dramatik Jožef Boon. V prvem članku jc podan pregled razvoju naše ljudske igre in delovanja »Založbe ljudskih iger«. V drugem pa se podrobno bavi z. vsebino knjige Pravi ljudski oder«, ki jo jc napi™! N. Kuret in jo tudi analizira ter izvaja iz nje pridobitve za fl umsko ljudsko igranje. Koledar Sreda. 27. marca: Janez Damaščan, cerkveni učenik; Rupert, škof. — Zadnji krajec ob 21.51. Hersche! napoveduje sneg in dež. Novi grobovi -f- V Selcih nad fckofjo Loko je umrla gdč. M arij a P f a j f a r. Pokopali jo bodo danes na pokopališču v Selcih. Rajnka je bila sestra gosp. župnika Franca Pfajfarja. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti — konz. svetnik dr. Frane Perne, prof. v pok., je smrtno bolan in se priporoča sobratom v molitev. . — Nov inženjer. Na tehnični visoki soli v Pragi je bil diplomiran z odličnim uspehom g. Milan Mole za gradbenega iaženjerja konstruktivne in prometne stroke. Milan Molč je veljal za najboljšega dijaka n;» praški tehniški fakulteti in jc sin dr. Rudolfa Mole-ta, profesorja na ženski gimnaziji v Ljubljani. — Iskreno čestitamo. = Izpite so napravili za čin intendau*ske-ga majorja kap. I. ra/.r. Edo Tiler; za čin peli. kap. il. razr. poročnika Rudolf Perhinek in Anton Sekcij; za čin topniškega kap. IL razr. poročniki Evgen Camonja, Marijan Prišlin in Jožef Habjanič: za čin ima. kap. II. razr. poročnik Janez Zadnik; za čin zrakoplovnega kap. II. razr. poročniki Vladimir Bosner, Emil Brunskole in Milosav Petrič; za čin irit. kap. II. razr. poročniki Viktor Žerjav in Viljem čančer: z čin sodnega kap. II. razr. poročnik Jovan Horvat; za čin vet. kap. 11. razr. poročnik Slavko Hudolin; za nižjega voj. uradnika II. razr ekon. stroke nižja voj. uradnika III. razr. Janko Černko in Stanko Vodlak; za čin rez. zrakoplov 110 tehničnega majorja voz. z.ra-koplovno tehnični kup. I. raz.r. Vladimir Tišina; za rez. nižjega voj. uradnika II. razr. ekon. stroke rez. nižji voj. uradnik III. razr. Vinko Pogačnik: za rez. san. podporočnika kaplur-dijak dr. Jovan Verucr; za san. pomočnika IV. raz.r. narednik Ljuboniir Svoboda in za rez. nižjega voj. uradnika IV. rar/.r. sanitetne stroke kaplar-dijak Živko Novak. Dr. Prodan losip specijalist za tuberkulozo ordinira otl '/-12—13 iu od l/A5— '/„16 DRAMA Začetek ob 20 — Na rmpis književnih nagrad za svoje redne publikacije je prejela Mladinska malica 15 rokopisov. Kot najbolj dovršeno delo je bil nagrajen s 3000 Din rokopis >P a s t i r c i< pod značko .»Lenari . Ker jo bilo med doposlaniini rokopisi več dobrih stvari, je sklenil odbor Mladinske malice, da odkupi se >B a r a k e , »BratovšCino sinjega galeba« in ^Ubežnike- in doplača avtorjem teh dol poleg običajnega honorarja le po 1000 Din, če privolijo v male izpremembe in prepustijo omenjena dela Mladinski nialiri, dn jih izda bodisi v svojih rednih, izrednih publikacijah ali v >Našem rodu«. Po možnosti se. odkupi tudi štiri-barvna slikanica »Čudovite prigode malega Paajeglavcat. Ostala dela se odklonijo. Vsi konkurenti so naprošeni, da pošljejo čimprej tajništvu Mladinske matice svoje naslove in kontrolne številke. -— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa. napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo. bolečine v kolku, odstrani naravna -Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. — Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani opozarjajo člani, ki jih je nad <100, naj začne z vso resnostjo intenzivno delovati ua to, da pridejo člani čimprej do izplačila svoj.ih terjatev, ker izgovor od strani poštne hranilnice, da ni denarja, ne drži. Kje pa je tistih štirideset milijonov, ki jih jc Avstrija v ta namen v letu 1929 naši poštni hranilnici v Belgradu izp'ačala? G. predsednik društva, kakor tudi društveni pravni zastopnik, zganila se in ne spita spanja pravičnega! Druge države, n. pr. Češkoslovaška, Poljska, Ro. munija in Italija, so enake terjatve že davno izplačale in te baje v nimeno-svetli barvi. — Invalidi konjiškega okraja so imeli preteklo nedeljo občni zbor svoje organizacije. Zborovanja se je udeležilo blizu 200 invalidov, torej skoro vsi organizirani invalidi konjiškega okraja. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 902.50 Din dohodkov in <>36.50 Din izdatkov, primanjkljaj se bo kril z letošnjo članarino. Zastopnik oblastnega odbora v Ljubljani g. Tome je govoril o reorganizaciji invalidskega zakona in o ureditvi najnujnejših invalidskih zadev. Tajnik celjske organizacije vojnih invalidov g. Kovač se je dotaknil vprašanja reducirancev. Ker je zastopnik oblasti g. župan Rado Jereb obljubil največjo pažnjo za invalidsko vprašanje in da bo vse povoljno rešeno, ni bila stavljena nobena resolucija, ampak je bil občni zbor v najlepšem redu zaključen. - »Narodna knjižnica in čitalnica« v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V sredo, 27. I. in. ob 20.30 predava univ. prof. g. dr. R. Bujas »O sugestiji in hipnozi« (s poizkusi). Vstop prost. Velike množine odpadkov odstranjajo iz telesa z milim in zanesljivim učinkovanjem ARTIN'DR\ŽE]E Dr. Wandera Dobe se v vseh lekarnah v škatljah po 12 dražej Din 8 — in vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Oglas reg. Dod S. br. 22115/33. Ostale vesti — »Spomini na kralja Aleksandra«. Razstavni odbor javlja, da bo otvoritev te, lepe spominske razstave dne (i. aprila v Jakopičevem paviljonu. Večina najavljenega materijala, posebno iz Bel-grada in Zagreba, je že v odborovih rokah. One cenjene razstavljale«, ki so odboru najavili slike, a jih še niso oddali, prosimo, naj jih zanesljivo : oddajo ali odpošljejo takoj, da bodo do 1. aprila j v naših rokah. Naslov: Gospa Fernanda Majaron, j Napoleonov trg 7. Obenem javljamo, da ja promet- : ni minister odobril polovično takso za prevoztiino slik po železnici, prav tako je odobrena polovična vožnja posetiiikom razstave na ta način, da vzamejo celo karto, jo dajo ob vstopu v razstavo žigosati, na kar jim velja za brezplačno vožnjo nazaj. Ponovno opozarjamo, da gre prevoznina in zavarovanje slik na naš trošek (pazite na polovične takse!) iu da bo paviljon tako zunaj, kakor znotraj noč in dan zastražen, da so tedaj slike absolutno varne, l Ponavljamo, da bo ves čisti prihod od razstave oddan Odboru za postavitev spomenika Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedini-telju. — Vse prijatelje pok. kurata Franca Bonača vabimo na sestanek v svrho ustanovitve priprav, odbora za poslavilev spomenika pri Mariji Pomagaj na Brezjah v nedeljo, dne 31. marca t. 1. ob j 9 dopoldne v dvorani hotela Stara pošta, Kranj. j — Državna kovnic« v Parizu razpisuje med | graverji, katerih dela še ni bila izdala, natečaj za j medaljo ali plaketo. Snov je poljubna, umetnik naj izroči osnutek iz sadre pred 1. majem kovnici; ta rok je podaljšan za inozemstvo do 15. maja. Nagrade so: 104X), 1500 in 1000 frankov; poleg teh treh nagrad dobi lahko umetnik Francoz ex aequo I. nagrado v znesku 4000 frankov, ako bi prvo darilo bilo prisojeno inozemcu. Natančne podatke daje konzulat Francije v Ljubljani. Osnutke iz mavca je nasloviti na: Administration Fran?aise d ela Monnaie 11, Quai Conti, v Parizu (VI čine). — Dva požara v Železnikih v enem dnevu. Na praznik popoldne ob 4 so ljudje opazili gozdni požar v Pletišaku. Takoj se je oglasil zvon, ki je naznanjal požar. Gorela je gozdna parcele nekdanja last pok. g. Hafnerja. Gorelo je na širokem gozdnem kompleksu. Ker visoko v hribu ljudje niso mogli gasili, so le iz daljave opazovali požar, ki je proli večeru sam pojenjal. — Od 10. do 11. ure zvečer je ognjen sij zopet vznemiril Žcleznikarje. Začel je goreti dvojni zidani kozolec g. G. Egra lakoj pri vhodu v Železnike iz Zalega Loga. Kozolec je bil poln desk, ki so bile last g. Egra in g. Jožefa Globočnika. Razumljivo, da so vsi Železnikarji hiteli k pogorišču. Gasilci so bili takoj na mestu požara, prišli so pa tudi gasilci iz Selc in Rudnega in s skupnimi silami gasili. Rešili so le par kast, ki so jih odnesli na varno. Ognjena sila je bila premočna radi suhih smrekovih desk in vsa pomoč je bila brezuspešna. Gorelo je celo noč in še zjutraj, ko so potniki z avtobusom odhajali, je tlelo, škoda je pri obeh požarih precejšnja. Ako so bili lastniki zavarovani, nam ni znnno. — Kako je nastal požar, je skoraj nerazumljivo. Sumijo, da je oba požara podtaknila zlobna roka. — Sprejem gojencev v vojaško šolo. Topniška podčastniška šola v Čupriji in inženjerska podčastniška šola v Mariboru bosta sprejeli letos večje število gojencev iz meščanstva. Prošnje je poslati do 15. aprila t. 1. Sprejemni pogoji in vse ostalo je razvidno iz Službenega vojnega lisla stran 475—486, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij in na vseh orožniških posta;ali. — Tretji trimesečni gospodinjsko - kuharski tečaj se prične na dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII, dne 1. aprila t. 1. Prospekti se dobe na šoli. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Joscfova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Celie Lepa proslava materinskega dne. Enkrat vsako leto je gotovo polna dvorana Ljudske posojilnice: na praznik Marijinega Oznanjenja, ko se vrši običajna proslava materinskega dne. Tudi lelos so matere in otroci napolnili dvorano, da s tem počaste liialer. Letošnja materinska proslava je bila kratka, a zalo tembolj prisrčna. Tri točke programa je dovršeno izpoj>oliiil salonski orkester pod vodstvom g. Zvonka Lenardona. Dalje so bile na programu tri točke, kjer smo v simboličnih slikah in prizorih videli trpljenje in bedo naših mater ter našo ljubezen do njih. Dekleta so s spreniljevanjem moškega zbora podale lepo vajo Za materjo, globoko je zajela občinstvo slika Mati in sin, predstavljajoča sv. Monika in sv. Avguština, ter zborovski nastop Bednim materam, delo g. Ju-rača. Višek proslave je bil pa govor g. prof. dr. lianželiča. V zanositih besedah in tehnično dovršenem govoru je podal svoje misli o slovenski materi, taka, kakršna je in kakšna ne sme bili. Polna ljubezni, močna v žrtvovanju, trpljenju in odpovedi, sposobna vse napraviti za svojega otroka. Ni pa slovenska mati taka. kakor so moderne ženske, ki hočejo od življenja samo uživati, ker jih je pokvarila moderna lazi-kultura, kino, gledališče, slabo časojiisje in knjige. £r Velika športna prireditev v Celju. V nedeljo, dne 7. aprila bo v Celju velika športna pri-icditev: crouss conlry za državno prvenstvo. Prišlo bo nad 60 tekmovalcev. & Podpora mestni knjižnici. Mestna občina cejska je pooblastila kulturni odsek, da podpre mestno knjižnico, ki se nahaja v velikih težavah, z denarno j>odporo do 20.000 Din. & 8000 Din za pospeševanje hmeljarstva. V proračunu celjskega kmetijskega odhora jo namenjenih 8000 Din za pospeševanje hmeljarstva. 0" Davčni odbor za mesto Celje za leto 1935 in 1937. V davčni odbor za mesto Celje za dobo od 1035 do 1037 so bili izvoljeni kol člani gg. dr. Orožen, Lečnik in Fazarinc, kol namestniki pa gg. dr. Skoberne, Loibner in Dolžan. & šc vedno več brezposelnih. Kljub bližajoči se sezoni in regulaciji Savinje število brezposelnih narašča. Po zadniem izkazu jc poskočilo število brezposelnih od 832 na 852. Poizvedovanja Militi psivvii, oim > i\jvii'ki iu ropom, w jc /Ailek vi. Na-slov pove uigrava. Slovenca . Sreda, 27. marca: Sluaa dveh uospodov, K««i i . četrtek, '>. marcu: 1Vuterloo. Hrti Četrtek. I'«tok, 20. marcu: Zaprto. Proslavo Vi letnica u.metni.ykr-binška jo preložena na jesen. Denar /.a kupljene vstopnico se vrne pri dnevni blagajni v operi. OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 27. muren: .Miffttoii. Red Sreda. liotflujc basist Oriff. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sred«, 27. marca Za.prto. Četrtek, 3S. marca: Haffmannovc pripovedke. Premiera. Hod II. Potok, '.11. muren: Zaprto. JS a ^znanilci Ljubljana 1 -Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. turen cija l'avlanakei)a€ ima svoj lolo&nji občni »bor v torek, 2. aprila ob lf> v društveni posvetovaluiei v JožcfiNču ua PoljniMki oosti 16, z običajnim dnevnim redom. K ohll. T>i udeležbi vabi odbor. 1 lledni letni občni ibor Bolniške blagajn' ljubljanskih mestnih nameščencev bo v torek, 2. aprila ob 18 v zborovaJni dvorani roostaicga pogln/var*tva z običajnim dnevnim redom. I \a koncertu Hnbadove /upe JPZ 7. ai>rila pojo priglašeni združeni moški zlx>ri F. Ferjanfli&evo akladbo: Spomin (iz Zborov), mešani z-bori pa Z. PrelovtJev Pozdrav in F. Forjamčičuvo Tone solnco, (one. Vcčiua zborov ta notni nmt.orijal že lava, kdor R& se nima naj ffa nemudoma uaro«M ua naslov: Župiie uprave. Glasbena Matica v Ljubljani. Za ljubljanske pevske zbore se bodo vršile jvevske. vaje prihodnji teden. Dan, uro in dvorano jim bomo pravočasno -sporočili. PiHNtimo le, tia zgoraj omenjene skladbe že doma li.-ušludirajo po v part.itu-rah iWiwnaAenih predpisih. Apeliramo na vse jtj:. predsednike in pevovodje pevskih društev, da zastavijo ve.s svoj vpliv v eim natančnejši študij in popolno udeležbo svojih Matiov, ne le v samostojnih, ampak tudi v skupnih nastopih. 1 Rezervnim oficirjem se naznanja, da so predavanja v oficirskem domu Ukiu*jona. Obenem naznanjamo Članstvu pododbora riUOR, da se vrši redni občni zbor SI. marca ob 10 dopoldne v restavraciji Zvezda«. Vabljeni so tudi bivši člani rdru/.enja, katerim sporočamo, da je zadev« od leta 1928 od Srediftnc uprave rešen-a. Uradne ure so vttako sredo in potek od ix>1 (i do pol 7. — Odl*>r. I Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 dva sporeda: St.rah in trepet prerije- in »Ema<. Cen« znižane. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg !); mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Oarttis, Moste. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI O viprušanjHi iz tilozuKje b<> |>rb 19.15 k. i«x>f. Franc Gnjrada. Predavanje »o 1» vriiJo na Piv., trgoveiki inkutloimoi.' Maribor 111 O bi': rt i zbor Sl'l>. itodruinirit Marilmr, lio ilimni, v sredo, ob 10 lin v lovski sobi hotelu OroU. m Uramatski odsek Pomladka Rdečega kriiu rm držuvm realni gimnaziji vprizori 3. aprila nli Lil v d% o-runi Ziulružiie itospodursko banko I,iclitenl>pvif<>vi> komedijo v treh dejanjih rKiirtjnra kandidata \ im'i«iw. Cferti dobitek je namenjen revnim d i,ittkom VII. u raj-rofla li« realni gimnaziji in /.nlo obi&k vnem priim-ročumo. m Rezervni častniki imajo -zopet obvezna predavanje dre.vi oh 10 v prostorih bivšega kina Ap»I uradni statistiki za konec leta 1933 komaj 58.003 naročnikov. Sedaj pa prihaja še iz Sofije tale vest: V sobolo je imel sejo ministrski svet, na kateri je bilo sklenjeno zgraditi veliko oddajno postajo v Sofiji, ki bo imela moč 100 kilovatov. Za zgradbo te postaje jc več pioniidb inozemskih fvrdk, med njimi ameriških in nemških. V konkurenci z ameriško firmo Standai Electric je zmagala nemška tvrdka Telefunken. ki bo zgradila novo postajo za strošek 20 milijonov levov. Po pogodbi mora biti postaja gotova do pomladi leta 1936. Tako nas bodo prekosili Bolgari, ker ima jo vse tri naše posiaje skupaj moč 8.25 kilovata (Ljubljana 5, Belgrad 2.5. Zagreb 0.75 kilovata). Programi Radio Ljubljana t Sirilo, -j;, mnrca: 12.IKI Iz eJovaiuskih opor (ploščo) 12..111 Poroči!,-i 13 011 (■•;,;,, Glasbene slike na ploščah IS.rn 1'los'e po željah 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Pre zolj) 19.A0 Sokoiske vesli (I ran Lnboj) 10 311 Cas. ie-tUtoi list, program za četrtek 19.30 Nacionalna nra: Za... dovmsku naloga našega naroda (dr. Popovič) i/, jlelgru rla 2H.IV1 Slovenske narodne pesnii poje ga .Milena Ver bič-štriikelj — vmos Slovenske narodno in umetne posuli poje Slovenski vokalni kvintet 21.30 Mamlolinislieni sekstel. 'i-j.oo On s, porodHn 22.1.1 Radijski orkoslor jim Esporanto: Slovenska nevesta (Jelko Oljnk). Drugi programi t 8HBDA, 27. marcu. Belgrml: 20 »I l.j uhlj.tnn PJosna glasim Zagreb: M.un Ljubljana — Ihnuij: I,.".', ICioncort. dol Itoherla Keldorforja 10.20 Slagerji 1920 l!'3l 21.0(1 Kriminalni nuUjski 1'ilm 21..»i Klavirska glnshii 22.20 Erna Sae.k, k".loratiirka 23 20 Orkestralni koncert — Uudinipršla: 21). 1.1 Vojaška tHira, IVagner Itim-Uari: 17.IV1 Zabavna glasba 21 liarafinu, s katerim tukaj kurijo in kuhajo, svetijo in čistijo. V Bagdadu je nekoč stolo-val sloveči Harun al Rašid. Izza tistega časa je ostalo le malo Bagdada. Bagdad je bil ustanovljen letn 762., a poslej večkrat razrušen ter je imel mnogo gosjKKlarjev. Dvakrat so pridrli semkaj Mongoli, kateri so rajši delali piramide iz človeških lobanj, kakor pa da bi bili varovali kulturne spomenike. Za njimi so prišli Perzi. potem Turki, jiotem zopet Perzi, dokler leta 1638. niso mesta končno obdržali Turki. Mesto je strašno trpelo leta 1830. zaradi obleganja in kuge. Leta 1917. so ga vzeli Angleži. Sedaj je glavno mesto nove iraške države. Iznad hiš moli le še minaret mošeje Sukal Gazi. katera se je ohranila do današnjih dni. In pa dve grobnici: Zobeide ki je bila žena Harun al Rašida, in šejka Omarja. Od sloveče šole Haru-na al Rašida so ostali le temelini zidovi. Ceste v Bagdadu so silno živahne V Bagdadu ni tramvaja, pač pa polno kočij, katerih se Bagdndčani mnogo rajši poslužujejo kakor pa avtomobilov. Med ta šum in ropot večkrat udari boben, za katerim koraka iraška šolska mladina s fašističnimi čepica- mi na glavi. Ta naprava je zelo hvalevredna, ker skrbi za to, da sedaj tujcev nihče ne nadleguje za bakšiš. Skoraj vsi prebivalci Bagdada imajo na obrazu brazgotine, katere izvirajo od kuge. Pretrese človeka, ko vidi toliko otrok, ki imajo vnete in gno-ječe se oči. Kožne bolezni so menda zelo pogoste. Za zatiranje legarja so Angleži mnogo storili. Vodo iz Tigrisa temeljito čistijo in filtrirajo, da je pitna. Domačini se pa menda za to ne zmenijo, ker kar mirno zajemajo vodo naravnost iz Tigrisa. Pa vseeno včasih dosežejo starost 100 let. Živahen je promet na mostu Kotah, ki vodi čez Tigris. Tu je neprestana gneča: Tamkaj prihajajo napol nagi kuliji v razcapanih modrih srajcah in z modro-rdečimi turbani. Na plečih nosijo velike vreče. Tam korakajo poevropljeni Iračani s fašistovsko čepico. Tukaj nosi na glavi zagrnjena ženska velik lončen vrč. Indijec s pestrim tur- Letalec Roman za mlade in stare 33 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. »Denar sploh ni od tega gospoda. Ukradel ga Je nekemu mojemu prijatelju in ga hoče zdaj zamenjati, da mu ne bi mogli ničesar dokazati,« je pojasnil profesor. »Takšne predrznosti pa še nisem doživel,« je vzkliknil gospod Zabjek, se obrnil k blagajniku in nadaljeval: »Oprostite!« In je prisolil profesorju klofuto, da je glasno plosknilo. »S klofuto te reči pač ne boste spravili s sveta,< je modro menil profesor in sunil gospoda Zabjeka v trebuh, da se je moral le-ta prijeti za mizo. In tedaj je Tomažek trikrat strahovito zatrobil. Bančni uradniki so pritekli od vseh strani k bla-gajnikovemu okencu. Gospod ranatelj je srdito planil iz svoje sobe. In — skozi vrata je pridrvelo deset dečkov pod Emilovim vodstvom. Tesno so obkolili moža s trdim klobukom. »Tristo medvedov, kaj pa hočejo ti frkolini?« je zagrmel ravnatelj. »Ti ušivci trdijo, da sem enemu izmed njih ukradel denar, katerega sem pravkar izročil vašemu blagajniku, da mi ga zamenja,« je pripovedoval gospod Zabjek in se tresel od jeze. »Saj tako tudi je!< je vzkliknil Emil in skočil k okencu. »Bankovec iu »to mark in uva bankovca po dvajset mark mi je ukradel. Včeraj popoldne. V vlaku, ki vozi iz Novega mesta v Berlin. Medtem, ko sem spal.« »Ali moreš to dokazati?« je strogo vprašal blagajnik. »Ze ves teden se nisem ganil iz Berlina, včeraj pa sem bil od jutra do večera v mestu,« je dejal tat in se vljudno smehljal. »Lažnivec nesramni!« je zakričal Emil in prav malo je manjkalo, da ni zajokal od togote. »Ali moreš dokazati, da je ta gospod oni mož, s katerim si sedel skupaj v vlaku?« je vprašal ravnatelj. »Razumljivo, tega ne more dokazati,« je malomarno dejal tat. »Kajti če si sam sedel z njim v vlaku, potem pač nimaš nobene priče,« je pripomnil neki uslužbenec. Emilovi tovariši so se poparjeno spogledali. »In vendar!« je vzkliknil Emil, vendar imam pričo! Imenuje se gospa Olupek. Sedela je nekaj časa z nama v kupeju. Pozneje je izstopila. In naročila mi je, naj prav lepo pozdravim gospoda Gerbica iz Novega mesta.« »Zdi se mi, da nam lxiste morali dokazati svoj alibi,« je dejal ravnatelj banke možu s trdim klobukom. »Ali boste mogli?« »Seveda,« je izjavil tat. »Stanujem v hotelu Kreda...« »Ampak šele od sinoči,« je vzkliknil Tomažek. »Vtihotapil sem se tja kot deček za dvigalo in vem, kako je s to rečjo, človek božji!« Bančni uradniki so se nasmehnili. Deček je zbudii njihovo pozornost. »Najbolje bo, da denar zaenkrat obdržimo tukajle, gospod...« je dejal ravnatelj in odtrgal s svojega zapisnika listek, da bi napisal nanj ime in naslov. »Zabjek se piše!« je zaklical Emil. Mož s trdim klobukom se je glasno zasmejal in dejal: »Zdaj vidite, da je pomota. Jaz se pišem Miler.« »0, kako nesramno laže! Meni je dejal v vlaku, da se piše Zabjek,« je razkačeno kričal Emil. »Ali imate kakšne izkazne listine?« je vprašal blagajnik. »Pri sebi jih — žal — nimam,« je odgovoril mož. »Toda če počakate trenutek, jih prinesem iz hotela.« »Lopov neprestano laže! To je moj denar. Vrniti mi ga mora,« je vzkliknil Emil. »In čeprav bi bilo res, dečko,« je izjavil blagajnik, »tako enostavno to ne gre! Kako moreš dokazati, da je denar tvoj? Ali je morda na njem tvoje ime? Nemara pa si si zapomnil številko bankovcev?« »Nak, tega ne,« je dejal Emil. »Kdo pa more vedeti vnaprej, da bo okraden? In vendar je denar moj, da veste. Mama mi ga je dala za staro mamo, ki stanuje v Šumanovi ulici 15.« »Ali je bil na katerem bankovcu odtrgan ogal ali so imeli nemara kakšne druge znake?« »Kolikor se spomnim ne.« »Torej gospodje, častno besedo vam dam: denar je v resnici moj. Otrok vendar ne bom ropal, prosim vas!« ie zatrjeval tat. AMERIKANSKA Pred krvavo rihto so prignali zamorca, ki je bil osumljen, da je ukradel farmerju Klaftri petelina. Zamorec je trdil, da je nedolžen kot novorojeni otrolf. »Trdiš torej, da nisi ukradel petelina? Kako moreš dokazati svojo nedolžnost?« ga je vprašal sodnik. »To prav lahko dokažem.« »Torej na dan z dokazil« »V tisti noči, v kateri pravijo, da sem ukradel petelina, sem ukradel na neki drugi farmi, ki je oddal ena od Klaftrove 20 milj, dve kokoši. Kako sem torej mogel v eni noči krasti na dveh krajih, ki sta 20 milj oddaljena drug od drugega?« »Dokaz je jasen,« je odločil sodnik. »Izpustite obtoženca!« TRADICIJA Sinko bere knjigo, pa se obrne k očetu: »Očka, kaj pa je to — tradicija?« »Tradicija je nekaj, čakaj — kako bi ti povedal — no, tradicija je to, kar dobi sin od očeta, kar gre od roda do roda.« Nekaj dni na to pride sinko prepozno v šolo. Učitelj ga pokara, dečko pa se odreže: »Gospod učitelj, saj ni moja krivda. Moje irhaste tradicije so dobile luknjo in počakati sem mora!, da jih je mama zašila.« Gospodarstvo Delo tarifnega odbora v Ljubljani Ljubljana, 26. marca. Danes dopoldne se je v sejni dvorani Zbornice t a TOl sestal pod predsedstvom predsednika odbora, ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Jos. Cugmusa, lafirni odbor. Danes dopoldne se je govorilo samo o splošnih smernicah za razpravo in so bile podane informacije, v kakšnem obsegu je nameravana tarifna reforma. S strani gospodarskih krogov se je pričakovalo, da bo izvedena tarifna reforma glede znižanja prevoznih cen za blago v približno istem obsegu za potniški promet, vendar bi to pomenilo občuten izpad dohodkov za železniško upravo, ki računa na povečanje dohodkov z gotove strani. V ta namen je računati predvsem z izpremembo v notranji tarifi. Izvozne tarife ne pridejo dosti v poštev, saj v kolikor gre za žitarice, ki se izvažajo večinoma po vodni poti in ki tudi zadevajo na vedno večje carinske in druge meje, ki one-mogočujejo ravno agrarni izvoz. V poštev bi prt izvozni tarifi prišlo predvsem vprašanje Uril za izvoz lesa. Težišče reform je pričakovati v notranjem prometu, kjer je glavno stremljenje železniške uprave, da pridobi nazaj zopet one transporte, ki so ji bili odvzeti po konkurenčnih prometnih sredstvih: avtomobilih in živalski vpregi. Zaradi tega namerava železniška uprava predvsem zmanjšati prevozne stroške na malih progah in za ko-madne pošiljatve. Na dopoldanskih posvetovanjih je bila dana podlaga za nadaljno razpravo, ki je vrela v proučevanje konkretne predloge tako železniške uprave kot gospodarskih korporacij. Posvetovanja tarifnega odbora bodo trajala več dni, ker jc veliko število predmetov, za katere se zahteva ali s strani gospodarskih krogov ali pa s strani železniške uprave reforma. Spoti Različna so pota, hi vodijo k športni slavi Produkcija premoga v januarju Iz pravkar objavljenih podatkov posnemamo, da je znašala produkcija premoga v slovenskih premogovnikih v mesecu januarju 193") 122.589 ton, kar pomeni v primeri z decembrom povečanje, saj je znašala decembra produkcija 118.261 ton. v januarju 1934 pa 121.352 ton. Razlike torej niso znatne. Naslednja tabela nam kaže razvoj produkcije in prodaje januarja in decembra 1934 ter januarja 1935: jan. 1934 dec. 1934 jan. 1935 produkcija 121.352 118.264 122.589 prodaja 128.331 99.473 106.187 železnicam 67.709 4B.704 44.958 od tega v Slov. 37.214 20.424 25.493 brodarstvu 595 2.045 345 industriji 42.456 36.499 43.823 od tega'Slov. 28.173 25.348 28.412 hišna uporaba 11.069 8.076 12.769 razni 5.114 3.576 3.-198 izvoz 1-318 484 79» lastna poraba 6.617 5.492 7.867 deputati 3.097 2.558 2.757 odpisi 2.104 570 497 zaloge 77.497 69.752 75.033 Ta pregled nam kaže, da je težišče vprašanja naše produkcije premoga v prodaji državnim železnicam. Vse ostale skupine odjemalcev izkazujejo razmeroma stalen odjem ali pa ne morejo bistveno vplivati na razvoj prodaje in produkcije. Še pred lotom dni so odvzele državne železnice skoro 68.000 ton premoga, letos pa samo še 4:> tisoč ton. Ta velika količina se naravno pozna pn prodaji ter nam kaže, da so vkljub obljubam dobave državnim železnicam ponovno padle. Res so sicer nekoliko višje kot v nekaterih mesecih med letom, vendar je tendenca popolnoma jasno k zmanjševanju. Važna je tudi naslednja razpredelnica, ki nam kaže število delavstva, šihtov in zaslužka de-lflvstvfl* jan. 1934 dec.. 1934 jan. 1935 uradniki 217 215 215 pazniki - 105 193 185 delavci 5.914 6.092 5.979 šihti 153.661« 140.534 148.016 mezde (tis.) 7.092 6.360 6.482 Tabela nam kaže, da je vkljub zmanjšanju števila delavstva v januarju v primeri z decembrom število šihtov naraslo in s tem tudi zaslužek delavstva. V primeri z januarjem lani se pa opaža, da se je v večji meri zmanjšala svota mezd kot število šihtov. Stanje Narodne banke Po stanju z dne 22. marca je bil položaj Narodne banke naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. marec): Aktiva: zlalo v blagajnah 1.149.93 (plus 9.7), zlato v inozemstvu 113.96 (—8.7), valute 0.4 (—), devize 51.2 (plus 3.94), skujmo podlaga 1.315.5 (plus 4.9), devize izven podlage 152.0 (plus 9.8), kovani denar 284.9 (plus 26.34), j>oso-jila; menična 1.547.5 (—6.04), na vrednostne papirje 258.74 (—0.44), skupno 1.806.2 (—6.5), prejšnji predujmi državi 1.688.5 (plus 0.17), efekti rez. fonda 109.7 (plus 0.8), razna aktiva 318.9 (plus 5.3). Pasiva : bankovci v obtoku 4.724.7 (—10.26), drž. terjatve 3.64 (—2.2), žirovni računi 593.45 (plus 20.9), razni računi 667.36 (plus 8.3). skupno obveznosti po vidu 1.264.45 (plus 27.0), obveznosti ■l rokom 281.75 (-5.3), razna pasiva 272.3 (plus 29.5), obtok in obveznosti p vidu 5.589.2 (plus 16.8), podlaga s primom 1.690.4 (plus 6.3), zlato v blagajnah s primom 1.477.66 (plus 12.44), skupno kritje 30.24 (80.22)%, od tega samo v zlatu 26.43 (26:29) %. Podlaga naše emisijske banke narašča že cel mesec, Od 28. februarja do 8. marca je znašal prirastek 15.2 (k temu je prišteti še devize izven podlage, ki so v tej dobi narasle za 6.56 milj.), od 8. -do 15. 6.56 (1.1), in od 15. do 22. marca 4.9 (9.8) milj. Din, skupno je znašal torej prirastek podlage brez jirima 26.66 milj. Din, deviz izven podlage pa 17.5 milj. Din. S tem je stanje podlage in deviz izven podlage doseglo letošnje najvišjo stanje. Tudi stanje kovanega denarja je doseglo najvišjo svoto. V ostalem ni bilo znatnejših izpromemb. 7Ato-računi so narasli, znižal pa se je obtok bankovcev, kar je v zvezi z bližajočim se ultimom. ko ti dve postavki izkazujeta nasprotno tendenco. Notacije naših papirjev na pariški boni. Dne 23. t. m. so hite notacije naših papirjev na pariški borzi naslednje (v oklepajih notacije z dne 16. marca): 4% srbsko pos. iz 1. 1895 185 (199—200), T)% pos. iz 1. 1902 203 (211)., 4.5% monop. pos. iz 1. 1906 182 (191—195). 4.5% mon. iz 1. 1909 178 (191—198), 5% monop. iz 1. 1913 185—188 (205 do 206). 4.5% uprava fondov iz 1. 1910 188 (194), 4.5% uprava fondov iz 1911 193 (205—206), 7% stabilizacijsko iz i. 1931 240-245 (283), 5% tun-dinp obveznice iz lela 1933 109 (112-112). Nova delniška družba. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo osnovanje delti, družbe: »Tvornica gumenih proizvoda Rekord .Tosifa O. Culkoviča' v Belgradu. Glavnica 2 milj. Din je razdeljena na 2.000 delnic po 1.000 Din. pri vpisu se plača 50% te svoln ter 50 Din ustanovitvenih stroškov. Vjiis delnic bo 30. marca, prehodni zbor delničarjev pa isti dan. Prost izvoz prečiščenega ž.vepla in žvepleneg.i cveta |>o tar. post. 197 odst. 2 uvozne larinsk« tarife je dovoljena z 21. marcem. Stanje naših kliringnv. Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne. 20. marca sledeče (v oklepaji ti podatki za 13. marec): Nemčija: saldo 265.0 (262.0) milj. Din, zadnje izvršeno plačilo št. 3878 (3623) z dne 23. novembra (12. novembra), čakalna doba znaša 6 mesecev. Italija: saldo 10.4 (10.5) milj. Din. zadnje izvršeno izplačilo 66.021 (65.569) z dne 14. marca (8. marca), čakalna doba je ostala v glavnem nc-izpretnenjena: 6 (5) dni. Švica: saldo 7.1 (6.1) milj. Din. zadnje izvršeno izplačilo št. 8.776 (8.703) z dne 4. marca f23. februarja), čakalna doba 16 (27) dni. Novi kolki. Finančni minister ie odredil, da se pusti v promet s 1 .aprilom 1935 nova emisija kolkov po 25 par, sedanja emisija pa ostane v prometu do potroška. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini •Teppeya Karla, lesnega trgovca in njegove žene Ljudmile v Celju, Spodnja Hudinja. Narok za sklepanje poravnave 18. aprila 1935, oglasiti se je clo 12. aprila. »Aeropnt«, družba za zrakoplovni promet v Belgradu je odredila posetnikom letošnjih ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija iu od 5. do 16. septembra 50% popust od |>olne tarife na svojih avijonih. Banca dTtalia. V dobi od 28. februarja do dne 10. mai-ca se je zlati zaklad Italijanske banke povečal od 5823,81 na 5324.28 inilij. lir, devizni pa od 4*3.81 na 50.48 milij. lir. Istočasno jc obtok bankovcev padel od 12.623.61 na 12.588.01 milij. lir. Znižanje diskonta v Italiji. Italijanska banka je z veljavnostjo od ponedeljka naprej znižala diskont od 4 na 3.5%. Zlati zaklad Belgijske narodne banke je v dobi od 14. do 21. marca, torej praktično še pred uvedbo deviznih omejitev jiadel od 12.431 na 11.647 milj. frankov in znaša torej kritje 60.02%. škoda, povzročena po grški revoluciji. Iz Aten poročajo, da je grški finančni minister izjavil, da znaša škoda povzročena po revoluciji tega meseca 40(1—500 milijonov drahem. Nekateri organi pa celo cenijo škodo na 1 milijardo drahem, kar je pa gotovo nekoliko pretirano. Pota k športni slavi so tako različna, kakor cesto glavnih most na svetu. Ena ima krasne hiše in palače, druga se baha s svojo soliitnostjo in niz- : kitni stavbami, tretja jc zopet mala, uboga in ozko. Vse pa dajejo s avojimi oiikami bogastva in siromaštva, bolečine ali veselja, velikemu mestu obraz. Nič drugega, kakor vaditi! Vprašaj svetovnega mojstra na drogu Ernestn \V in terja o njegovi j>oti do uspehov! Vprašaj ga, kako se je naučil svojih drznih vaj, pri prijemov v veleloču i in dvojnega (salta) premeta. Mirni in skromni mojster li bo odgovoril, da ni delal ničesar drugega, kakor vedno vadil. Večinoma dvakrat, izjemoma trikrat na teden po dnevnem delu. Za vse drugo se ima zahvaliti svojim talentom. Drznost ie temu svetovnemu mojstru prirojena, turi i vol ja in drža. Drznost, kateri pa ne manjka v pravem trenotku vese.losti in mladostnega zamaha. Ko je \Vmter postal v Budimpešti svetovni prvak, je iz veselja objemal svoje tovariše. Vprašaj Nemca Sieverta, nekronanega svetovnega. mojstra v iloseloboju! Njegov odgovor bo sli-fen, kajti on je podoben Winler,ju. V obeh vlada duševna cilost. Oba »ta tiha misleca, ki ne znata Silimo telovaditi ali teči. Njihov duh skuša razumeti ludi stvari, ki nc s|*adajo v področje njihovega telesnega udejstvovauja. Njihov šport jim je sredstvo za dosego namena. Namen je močno, veselo življenje. Sievert je kljub svoji resni zunanjosti mlade-niško mlad. Pri njegovih metih diska im« gledalec vedno vtis. kakor da bi melal ploščo v daljino ?. otroško razposajenostjo. V tem je popolnoma podoben velikim ameriškim atletom, ki so skoraj vsi veliki dobrodušni otroci, ki ne poz/najo nikakih zaprek. Njihova pot do slave pelje preko trdega dela na športnem polju, toda dela nc občutijo kot delo, temveč samo kot igračo. Vadijo dnevno, a nimajo strahu pred pretreniranostjo. Olimpijski zmagovalec v skoku s palico Bili MlIMer vadi dnevno in skok s palico je naporna vaja. Ko je pred tremi leti skakal v CČ stadionu mladi 18 letni mojster, ni lo izgledalo prav nič posebnega. Američan ni niti meril naleta, vzel je pialico v roke in se po zelo slabem zaletu potegnil z vso silo v zrak Američan gre ravno svojo lastno pot, mladeniško brezbrižno pot k zmagi. Trener v USA pošilja svojega varo- vanca v boj r, besedami: Ti boš zmagal! Pri nas se reče: Ti moraš zmagati! Klasičen primer: N u r m i. Vendar si more jx>t do slave priboriti tudi žilava, zagrizena energija. Klasičen primer za lo je Finec Nurnii. Njegovo ime je postalo simbol za finskega tekača. Molče, kakor daljna jezera njegove domovine, je tekel Finec vsak dan svoje -mladosti. Toku je žrtvoval svoj prosti čas. Nurmi je tekel in tekel iu se odpovedal drugim veseljem življenja. I.eta 1924 je Nurmi tekel trikrat na olimpijadi iu si trikrat priboril zlato kolajno. To je bilo darilo za odpovedi. Neutrudljiva izdržanost je darovala Nurinijti zmago in ga napravila zn ljubimca svojega naroda, kateri mu je že za življenja postavil spomenik. Niti primeri milijonov prijateljev v svetu mu niso mogli vzeli njegove jKMliŽniosfi, niti proglasitev za priv fesijonala pozabiti dostojanstva, ki ga je odlikovalo. V tem bistvu in v tej neupogljivi volji, s katero je hodil Finec svojo pot do slave, sp kaze veličina. Fincem f»o deloma slični Italijani, ki si skušajo priboriti zmage na različnih športnih poljih s trdim delom. Včasih rodi to (lelo zlate sadove, ker je ' iluce radodaren in mu niso niti luksuzni avtomobili predragi, kadar velja slaviti ponosne sinove Italije. Največ delajo Italijani v niečevalni dvorani. Njihovi mojstri vadijo lam dnevno 4—5 ur. Predpoldan , 2—S ure iu popoldan 2—3 ure. Vendar pri tem ne pride nikdo v konflikt 7. amaterskimi pravili. Oče : je pač bogat! F a n a t i čn a v e r a ! Svojevrsten načiu poti ! k uspehu je pri Japoncih. Tudi nje vodi težko delo i do slave, toda obenem se nekaj, in lo je zelo važno: Fanatična vera v zmago, za katero prosijo nebo z vročimi molitvami. Ne dogaja se redko, da .Japonec pred borbo jioklekne in prosi svojega boga ki zuin-I go. Kdor je videl enkrat Japonce v s por l nem tek-, movanju, lahko razume Solonove in Polyklejtove i Grke, ki so klicali Diagorasu po olimpi jskih zmagah obeh njegovih sinov: IJmri, Diagoras; kaj moreš j še lepšega doživeli, ko vendar ne moreš jx>stnti ' bog! Drugi narodi gredo zopet druga pola do sporl-ne slave. Njihova pota so različna, kakor pota glavnih mest. Eden se pribori s ležavo in premagovanjem do zmage, drugi trga že kot mladenič olimpijske lavorike. Borza Denar Dne 26. marca. V današnjem prometu se opaža padec Bruslja, ki je v Curihu notiral 69.75. Popustila sta tudi Amsterdam in Trst, neizpremenjeni so ostali Berlin, Curih in Praga, dočim so drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling neizpremnjen na ljubljanski borzi z 8.65—8.75. Isti tečaj je bil zabeležen tudi na zagrebški in belgrajski borzi. - Grški boni so notirali v Zagrebu 29.90—30.60, v Belgradu 29-15—29.®. - Angleški funt je v Zagrebu popustil na 229.18 do 230.78, v Belgradu na 227.70—229.30. - Španska pezeta v Zagrebu 5.475 blago, v Belgradu 5.40 bi. - Budimpešta v Belgradu 8.60 bi. Ljubljana. Amsterdam 2970—2984.60, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 983.25 —988.31, London 209.80—211.85, Curih 1421.01—1428.08, New York 4358.98—4395.30, Pariz 289.60^-291.03, Praga 183.38 do 184.48, Trst 360.99—364,07. Promet na zagrebški borzi 682.157 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.78, New York 309.25, Bruselj 69.25, Milan 25.45, Madrid 42.225, Amsterdam 20S-95, Berlin 124.075, Dunaj 56.85, Stoekholm 76.20, Oslo 74.25, Kopen-hagen 65.95, Praga 12.9125, Varšava 58.25, Atene 2.94, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.52, Buenos Aires 0.785. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila nekoliko čvrstejša, vendar so dvigi tečajev bili malo znatni. Le dolarski papirji so se znatneje učvrstili. Promet je bil srednji. Ljubljana. 7% inv. pos. 77—78. aerarji 45—40, vojna škoda 376—379. 6% begi. obv. 65—66, 8% Bler. pos. 79—81, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. Drž. hip. banke 70.50—71.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invesl. pos. 77—78. agrarji 45—46.50, vojna škoda 376—377 (375.50. 376), 3. 4. 375—376, 5. 375—376 (376), 6. in 7. 375 do 376, G% begi. obv. 65-66, 8% Bler. pos. 78.50 do 79.50 (79), 7% Bler. pos. 67—(58, 7% pos. Drž. hip. banke 70—72. —- Delnice: Narodna banka 5150—5450, Priv. agr. banka 260—262 (200, 261). Trboveljska 125—127. Be^rad. Drž. papirji: 7% inv. jx>s. 78—78.75, agrarji 48.50 bi., vojna škoda 375.50—376 (377). 6% begi. obv. 66—66.50 (65.50), 7% Bler. pos. 67 do 68 (67.50). — Delnice: Narodna banka 5260 do 5300 (5265), Priv. agr. banka 259—260 (26(1). Žitni trg Nori Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca slada. Promet srednji. Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendeca omahujoča. Promet 28 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: maj 16.47—f6.62, zaklj. 16.52—16.53: junij 16.60—16.62, zaklj. 16.60—16.62. Rž: maj 1247 do 12.50, zaklj. 12.48—12.50. Koruza: maj 11.53 do 11.61, zaključek 11.58—11.59; julij 11.68—11.72. zaklj. 11.72—11.74. Živina . Mariborski živinski sejem dne 26. marca. Prignanih je bilo 6 konj. 14 bikov, 146 volov, 351 krav in 9 telet, skupaj 530 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 2.75—3.75. pol-deboli voli 2—2.25, plemenski voli 2—3. biki za klanje 2-50—3, klavne krave debele 2—2.75. plemenske krave 2—2.25, krave klobasarice 1.25 do 1.50, molzne krave 2—2.50, breje krav 2—2.50, mlada živina 2.50—3. teleta 3 4 Din za kilogram žive težo Prodanih ie bilo 277 komadov. Plavalna šola SK Ilirije Plavalna sekcija SK.I jc sklenila, da z /,o-petno otvoritvijo zimskega bazena nadaljuje s priljubljenimi večernimi tečaji. H tečaji so namenjeni tako začetnikom kakor tudi že izurjenim pluvačem. Poučujejo se vse vrste plavanja, posebno pozornost pn se, |>ol,i£a na c rau l kot izrazito spori no panogo plavan ja. Pouk v plavanju spopolnjuje gimnastika na suhem, ki goji predvsem vaje. ki praktično po-nazorujejo plavalne gibe v vod'. Upamo, tla bodo vsi, ki so.se.udeleževa!j teh večernih tečajev, zopet prišli in privedli s seboj tudi svoje prijatelje. Prosimo vse, ki mislijo pos ee a t i tečaj, da sc podpišejo na prijavno polo, ki je na razpolago pri gdč. blagaj-ničarki kavarne Evrope ali pa se pismeno prijavijo na naslov: Plavalna sekcija SK Ilirije, kavarna Evropa. Ljubljana. Za slučaj, dn se prijavi zadostno -levilo dam, priredimo zanje poseben tečaj (kot so to želele letos pozimi). Vse interesente prosimo, da zasledujejo objave v dnevnih časopisih. * Tekma v alpski kombinaciji na Smrekcvcu. SK Celje je priredilo 24. in 25. marca na Snirekovcu tekmo v smuku in slalomu. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in se je prijavilo 26 tekmovalcev. Na startu jih je bilo 22, in sicer člani naslednjih klubov: SPD Celje, SmK Celje. SK Olimp, SPD Šoštanj, SPD Prevalje in SK Celje. Snežne razmere so bile prav dobre. Doseženi so bili naslednji rezultati: Slalom: 1. Pleteršek Feri, SK Celje, 2.10 izven konkurence; 2. Mejavšek Mtirko, SPD Celje, 2:11,4; 3. Tkalčič Herman, SK Olimp, 2:19,3; 4. Pavline Drago, SPD Celje; 5. Meštrov Zvonko, SPD Celje. — Smuk: 1. Meštrov Zvonko 3:54; 2. Mejavšek Mirko 5:8; 3. Kragl Ivan 4:17; 4. Pavline DTago, vsi SPD Celje; 5. Pleteršek Feri, SK Celje. — V kombinaciji: 1. Mejavšek Mirko 07 točk, 2. Metrov Zvonko 94 točk, 3. Pleteršek Feri 89 točk (izven konkurence), 4. Pavline Drago, 5. Kragl Ivan. Zmagovalec jc prejel krasen pokal ter diplomo, drugi in tretji diplome. V klubskem tekmovanju je dosegel prvo mesto Pleteršek Ferii, 2. Škvarca Ivan, 3. Stepančič Slavko. Schmeling-Baer. Kakor poroča Schmelingov ma-nažer Joe Jacobs, ki se je vrnil s svoje evropske turneje, bo nastopil Maks Schmeling proti Baeru najbrž koncem junija t. I. Razpis Propagandnega jtmiorsltrga in seniorskegu mitinga ?a porabljrn.ee .-1S K Pri.mar.ia ASK Pr.iinor.ie v Ti.iabl.kini priredi v soboto in ne-' d.djo, 37. in 2S. aprilu nn svojem igrišču un Tvrš"vi cesti propagandni jnmorskj in seiriorskil lahkoutlolskl ni.vt.iuir za iiovnidjenee. Pravico nastopa imajo vsi vori-IViruiti, liovenficirn.ni i" pod zatiran« nastopil rmli pro. horiu nahajajoči sl' atleti povabljenih klubov 17, dravske bano-vine. Pričetek tekmovanju v so1k>1o. 27. aprila ob ; 15.30, v nedeljo. 2K. aprila ob 15. Prijave jc poslati na j naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva 1. III, linJkiiNiioJe do . 25. a-pri.la ob 1'.'. Naknadno prijave se 110 bodo sprejemale. Prijavnina zirašu Din j 741 točko in osel*), OWl IS za mošlvo. ki jo je Ireba priložiti pnljaivi. Tekali5"'e jo dolgo 119.:|« m, .io pokrilo 7, lesom in ima dv« neilvlg-I njena zavoja. Nagrade: Ako je v vsaki disciplini pel 1 tekmovalcev, dve, v disciplinah, k.lor .le vefl ko pet trk I niovatcov, pa tri priziuuiiec. Tnkmovanjc sc vrti 110 pra-vijiili . j T, A 7,. Program in vrstni red dliseiplim je naslednji: Sobota. 27. aprila ob 15 M: 1. predtoki 11*1 m soni. orjl; 2. prodteki 11NI m .imrior.ti C: met krogle senlor.il; 1. finale 10(1 m seniorji; 5. filiale 100 m juniorji C; f,. pred tek I tftll m seniorji; 7. skok v daljav,, z zaletom se 1 nror.li: S. skok v drallavo z zaletom .lunlorji C: fl. mel 1 diska seniorji; ID. met dlskfl jUiniorji C: U. 'ijiale tdll m seniorji: 12. skok v višino 7 zn.lolom seniorji: 1.1. s'ko!c v vlSIno x /nleioin jnniorji C; 14. lok 1500 m juniorji C: 15. lok l.VMI 111 seniorji. Nedelj«. 2fl. »ptII« ob ifl: 1. prodi,oki 200 ni seiOorjl: 2. predtc.ki 2i*l m juniorji C: .1. met kladiva seniorji: t. troslcok seniorji: .1 finale sort m seniorji: C,, finale 2fW m iirtliorji C: 7. tj-o«ko.k juniorji C: S tek '»KI m: n. nirt kopja seniorji: ln. met kopju juniiM-ji C; u skok ob pnlk-i seniorji: 13. -rkrvk ol, pn.Hei juniorli C: t.t. tek .'illlJO 111; 11 slofoln Štirikrat IKI m sontorli: 15 štafeta šlfrikrat ion m Juniorji r. .H-ndrmsli Sporlni Khth Primnr.fr 1 tjnhtinni. JASO. nanos ob 18 elaask-i smtiitfnk na tehniki. V soboto in nedeljo bosta tekmi v slaltuun in smuku na Krvavcu, t Vpeli tekem je odvUen '»I udeležbo iu zavel uost.i č 1 r i.-1 vil. Ti,k 111.' naj bo.lo ni«nlfo*t avi ju B,kadwnT- kov-BiPortnikov. olte.neni na.i nam |>a nudijo prekinil 1110*1 « katerimi razpolagal nnšii vseu^iiusfe. Povabljeni so Zu grolieani. Zalo danes vsi 1111 .sesi-uuek I JASO je jio novno razpisala natečaj /-1 r/.delivvo dirušl.veiioga /.naka. PropoaicijG so rn/.villue na društveni doski. Nagrada 2IKI Hiin. Osnutku je oddat.! v zaprti kuverti (g<*lo!i pri vratarju vs<-u6i.li£6a najkasneje do 10. april«. Odbor. '/.SK Hrrmrs. Rodni občni zbor kluba se vrši v nedeljo, dne :1L t. ni. ob ti dofpohhie v dvorani zel. elusli. društva Slogo v Ljubljanskem dvoru. rdo-U&ba r«i!i va/nosti obrneta zbora jo za v^o članstvo strogo o ti-vornn. Poravnajte članarino, ker iuuijo glasovalno pravico nn občnem zboru v smislu pravil samo oni člani, ki HMftio iMtvavnano vso članarino. — Odbor. Alpinistična šola TS Ska'a. Viri obiskovalci alpinistično šole. ki so se prijavili k praktičnim valam na Tumeu. naj so za.nosl.iivo udeležijo sest Ml) k 1,, ki sc i-. vršil dne 28. t. ni. v iliiMn ili prostorih, Slomškova ali ca 1 ob pol 2t> radi iiotlrobnojfiih infoa*m«limih skupno Ml 'znamk, v dobrodelne namene 72, dočim za .izdajo ostalih 612 ananik rei bilo ntkiuko po trobe. Vse le znamke hi stale - računamo samo nom.i n-aluo vrednos-t — okroglo 15.170 dinarjev. Itazvesoljivo do.ist.vo za fllatolislr je, da Število v zadnjih petih lotili ir/lnnih znanrk vso/ko leto pinla. (Hode novih znamk predtiua«! v Evropi Italija, ki jc lani tadida 72. vštevši kolonijo pa 2.1S znanvk. ITrnci-no IlJilija radi uoprinie.riK mnoStno svojih deloma proecj dragih norih izdal pri filatelistih ni posebno lnriljnliljcna. Po raznih državah in cfdo v Italiji sami so je pričel pri zbiralcih in prr> (liijaloih 7,namk iiorasiati odiH»r. Zlasti angiriški listi -n priobčili oslro jiroteisto, da, imzivalo se je celo na lioj.kot vsoh novih italijanskih znamk. Z bojkotom si, soda: z«6eli v Ameriki: vodtlroi trgovci 7. novimi Izdajami znauik so namreč priolsMlii v svojih strokovnih listih skupno izjavo, da 110 horto kupovali iu proiUklali novll-' italtiainskih kolonija-lnih znamk doMoj. da se ivlauit lotoh omojl na dejansiv-e i-Kit.rolie. se vrednoto -n prodaja storil zalog znamk rapoit nominalno vro-lmis! opusti. Cena e Pafaarju iirlnnih mtttnk je Aadn.i' tišine proooj nainsllu; v oraii so imskočilo zJa.-t;i za ču.-a plo biscila pretiskaac znamke: od nominalno vifdnosli -• frankov na danes te 250 fr;i;ikc\-. tlom unija je tzilnla štiri z.nnmke (jio 1, :' 6 in n lejflrl v spornim svodih troh muči-ni-ko^ fToriii. r|,,s, : in Orisana: znamko »1 vijoličaste, zelene, rjave m««lre barve. Naše diiašlvo Akademska kongregaeijti pri mi. frančiškanih i. drevi ob 20.15 rodni siwl»tw!k v sniimv^tanski .I■1 Kongrrgaeija pri 00. jezuitih dve\ i nima s(*tnni !>«,'• pa ob sedmih zjntral »kmino sv. oMiailtn PmU-i, MALI OGLASI V malih oglasih velja »salta beseda Din f—; ienltovanjskt oglasi Din 2 —. Nolmonjšl znesek ze mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za plt-mene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko. t Mizarski pomočnik pošten, z dobrimi spričevali, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3337. (a) IE5I231I Učenko iz poštene kmefske hiše, s primerno šol izobrazbo in veseljem do poklica, sprejme takoj trgovina mešanega blaga. Rudman Josip, Krška vas, Brežice. •TiT« lUlli Službo dobita prvovrstni sluga in prvovrstna kuharica v odlični niši na Gorenjskem Ponudbe samo od izvrstnih moči z večletnimi spričevali, s popisom življenia in fotografijo. Znanje državnega In nemškega jezika pogoi. Nastop službe čimprej. Dopise upravi ■•Slov.« pod št. 3201. (bi Služkinjo snažno — sprejmem. Poljanska cesta 15 — prvo stopnišče, vrata 2. (b) Dekle 15—18 letno, za kmetsko delo spreime Franc Po-renta — Štepanja vas 47 pri Ljubljani. (b) Pridno služkinjo mlajšo, preprosto, sprej-mem. — Nežika Sajovic. trg., Medvode. (b) Služkinjo pridno, pošteno, sprejme restavracija pri »Levu«. Fanta treznega, poštenega, nekadilca, spreimem h konjem ali v skladišče. Naslov v upravi »Slovenca« ood št. 3362. (b) ODDAJO: Trgovina v večjem obsegu, s špecerijskim. koloniialnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeliana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljubljani_(n) Lep lokal za trgovino, v centru, odda v najem Zdravilišče Rogaška Slatina. Interesenti naj se obrnejo osebno ali pismeno na upravo »Slovenca« pod št. 3316. _(n) Vrtnarji! Vrt v Kranju, ob glavni cesti predmestja — se ugodno odda v najem za daljšo dobo. Vprašanja je nasloviti na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Kranjvrt« 3351. (n) Soba s kuhinjo se odda za 1. april. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3335. (č) Trisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, po-selsko sobo — oddam. Informacije: Dvorakova ulica 3, dvorišče, pisarna. Šestsobno vilo Ljubljana, Kodeljevo — prodam ali menjam za manjšo. Dopisi pod »Selitev« štev. 3354 upravi »Slovenca«. (p) Kupim parni kotel (ev. rabljen) Strobel Eko-nie št. 2. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Kotel« št. 3327. (k) al Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka Liub-liana Krekov tre tO Bančne vlož. knjižice kupujemo, prodajamo in dobavljamo kredite na iste naisobdneje in najhitreje, — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6 II. Tel. in t 38-38 (d) Kupim 10 komadov rabljenih železnih jermenic v uporab ljivem stanju. 1 komad 800x 150x60 mm, 1 komad 500 x 100 x 60 mm, 9 kom. 500 x 100 x 45 mm, dvo- ali enodelne Širina jermenic je lahko 10 do 15 mm širša. Ponudbe z označbo količine na naslov: Nafiz Afgan, tkalnica, Banja Luka. (k) Posestva Droben oglas v *.*Xa>'tncu-posestvo ti hitro proda; it it ne * gotovim denar/trn nai kunca ti s kniiiiro dn Trgovska hiša nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence -ugodno naprodaj. Vprašanja nasloviti pod značko »Trgovska v fari« št. 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani. (p) Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, v bližini Domžal, za gostilno in mesarlio posebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upra"0 »Slov.« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale« št. 3043. (p) Hiša v Spodnji Šiški z vrtom, malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt naprodaj. Interesenti pjšite pod značko: »Hiša v Šiški« št. 3044 na oglasni oddelek »Slov.« v Ljubljani. (p) Izjava, s katero preklicujeva vse klevete in obdolžitve, pisani komandi dravske divizije dne 10. decembra leta 1934 in naperjene zoper g. narednika vod nika Grubica A. Josipa, na službi pri komandi celjskega vojnega okruga katere sva kot priči podpisala, da so popolnoma neresnične in izmišljene ter se g. Grubicu zahva ljujeva, da je odstopil od tožbe. V Celju, 26. marca 1935. — Mlakar J. in Povalej R. (o) JU Uit Gozdne-sadike za romladansko pogozdovanje 4 in 5 letne presajene -mrsnove ter 2 in 3 letne mecesnove,. prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cioresne sadike za vrtne ograie in parke v različnih višinah do 1'20 m ima poceni naprodaj Franc Doienc Preddvor nad Kranjem. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. (1) VINA >rvovrslna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Liubliani. Cementne vrtne Ograje za gredice krogle, vaze, vrtne mize, b lustre, vodomete, sve tilne Kandelabre, nagrobne spomenike, okvirie in ograie, stopnjice, terra zo tlak, cementne cevi itd., dobavlja po nizki ceni „Cementnine" d. z o. z. Ljubljana, Celovška 37 Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, orjaške Jagode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor. (1) Dolomitni pesek za posipanje vrtov, dvorišč, balin- in tenis prostorov ter za napravo raznih ometov - dobavlja najsolidneje Kat. Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana VII. - Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Tel. 28-45. (1 Seno 6000 kg govejega, sladkega, 7000 konjskega sladkega, naprodaj 1 postajo od Ljubljane. Dostavim tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« št. 3253. (1 Sveže najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim tp slabotnim osebam Šivalni stroj pogrezljiv, nov — zelo ugodno naprodaj. Dvorakova 3-1, levo. (1) Za mal' d'nar]a dost' muzke plošfs - gramofon« Uposotamo, zamenjavamo, proda-lamo ln kupulemo ELEKTR0T0N r.io.z. pasaža nebotičnika Harmonij dobro ohranjen, 4 oktave — naprodaj zaradi selitve za 1200 Din. Germ, Celje, Breg 12-1. (g) Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je po dolgem, težkem trpljenju umrla naša nad vse ljubljena hčerka in sestra, gospodična Marija Piajiar previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v sredo, dne 27. marca iz hiše žalosti na farno pokopališče v Selcih. Selca nad Š k o f j o Loko, dne 26. marca 1935. Marija, mati. Franc, župnik, Jože, brata. Katarina, sestra. Hranilne knjižice Mestne hranilnice Kamnik kupim in plačam vse v gotovini ob prevzemu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« štev. 3326. (d) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Profesorski zbor drž. klasične gimnazije užaloščen javlja, da je njegov dragi član, gospod prof. dr. Fran Rostacher dne 26. marca 1935, v 51. letu svoje starosti, po dolgotrajnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 28. marca 1935 ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Ljubeznivemu, plemenitemu tovarišu bodi ohranjen blag spomin! V Mariboru, dne 26. marca 1935. SVICARSKI VZORČNIVELESEJEM D ASEL od 30. marca do 9. aprila 1935 Znatni popusti za potovanje Informacije in sejemske legitimacije pri vseh potniških uradih in pri ŠVICARSKEM KONZULATU v Zagrebu Kamgarni za moške obleke v veliki izbiri od Din 90. 120. 130. HO. 150. 160 itd. v modni, manulak-turni traovini Franjo Majer Maribor, Glavni trg Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Vsakovrstno razstrelivo kamniktit (dinamon), smodnik, vžigalne vrvice, kapice itd. za cestarska dela, rudnike, premogokope, kamnolome, apnenice — ima vedno na zalogi Fr. Stupica, žeteznina LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 1 Nakup starega železa in drugih kovin na drobno in na vagone. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene hčerke in tete, gospodične ŠTEFI SARC se vsem za vsa nam izražena sožalja in sočutja iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem Katol. društva rokodelskih pomočnikov za ža-lostinke ter darovalcem šopkov in vencev in vsem, ki so drago rajnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem Bog stotero povrni! Ljubljana, dne 26. marca 1935. Žalujoči rodbini ŠARC in KERN Primož Trubar 7 Kapiteljski dekan je izjavil sledeče: »Stolni pridigar Primož Trubar, ki ima zaradi svojega govorniškega daru vedno veliko poslušalcev, je pred štirinajstimi dnevi, to je dvanajsto nedeljo po binkoštih, govoril o poklicu v mašniško službo. Rekel je med drugim, da je samski stan (celibat) za duhovnika breme in da bi duhovniki prav lahko opravljali svojo službo, če bi bili oženjeni. Priča o teh Trubarjevih besedah so vsi takratni poslušalci. Ker ima celibat brez ozira na mnogo drugih dokazov svojo korenino v vzvišenosti mašništva, je Trubarjeva trditev v očitnem nasprotju s cerkvenimi določili o imenovanem predmetu. Pripomnim, da je Trubar zahteval v pridigi, naj prejemajo verniki sveto obhajilo v podobi kruha in vina. Trdil je še to, da vera sama človeka zveliča brez dobrih del.« Po dovršenem dekanovem poročilu je vprašal škof, kdo ima kaj omeniti. Oglasil se je stolni prošt Arnolt plem. Prank z opazko: »Glede na to, da govori Trubar v navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva o stvareh, ki niso v skladu s cerkvenimi določbami, ter glede na to, da se begajo poslušalci in še odobrujejo njegove trditve, predlagam, da dobi službo stolnega pridigarja mesto Primoža Trubarja kak drug duhovnik.« V jx>svetovalni dvorani je nastala po teh besedah tišina, ki jo je pa kmalu prekinil Ravbar. »Slišal sem, častiti gospodje« — tako je govoril počasi in s krepkim naglasom — »slišal sem vaše mnenje. Ukreniti hočem, kar bom spoznal za jratrebno. Omeniti pa moram — čeprav težko — in omeniti moram z obžalovanjem, da so tudi med častitim stolnim kapitljem nekateri, ki se strinjajo s Trubarjevimi nazori. Tistim veljaj moj višjepastirski in očetovski opomin, da spoznajo svoje zmote ter zapustijo pot, ki jih od-tujuje cerkveni edinosti. Ena vera je in en krst. Poudarjam tudi to, da imajo slabi izgledi toliko hujše posledice, kolikor višja je oseba, ki daje slabe izglede. Končam z zahvalo, da ste prišli vsi gospodje k sklicani seji. Škof je odšel v svoje stanovanje ter dolgo premišljeval, kako bi uspešno zajezil nevarni val zoperverske nevihte. »Da — res mi pe ostane drugega, kakor da po nasvetu prošta Pranka odvzamem Trubarju pravico oznanjevanja božje besede. Toda premagoval se bom do skrajnosti.« Močno je pozvonil. Služabnik je bil takoj v sobi. »2an!« — tako mu je zaklical. »Ali poznaš gospoda stolnega govornika Primoža Trubarja?« »Da, Prevzvišeni.« »In tudi veš, kje stanuje?« »Tudi. Na nasprotni strani cerkve svete Elizabete.« »Dobro. Pridi nazaj, ko jx>zvonim.« Tedaj je sedel Ravbar k mizi in napisal nekaj vrstic. Pre-čital jih je še enkrat polglasno: »lastiti gospod Primož Trubar! Prosim, pridite jutri ob desetih dopoldne v škofijsko palačo. Rad bi z vami govoril.« Zapečatil je pisanje, vnovič pozvonil in dal pismo služabniku z naročilom, naj ga nese imenovanemu gospodu. Potem je govoril sam s seboj: »Kako bo sprejel moje svarilo? Kaj poreče na prepoved? Ne poznam še njegovega značaja. Vem, da se ideje ne morejo zapreti v ječo, vem, da so taki ljudje precej trdovratni in da ne spremenijo zlepa svojih nazorov. Daj mi Bog posebnega razsvetljenja, da bom govoril tako, kakor Trubarjev značaj zahteva. Vedel se bom prav mirno, morebiti dosežemo z dobro besedo svoj namen.« Drugi dan je točno ob desetih dof>oldne napovedal služabnik Trubarjev prihod. V škofovo sprejemno sobo je vstopil mlad, 27-leten duhovnik. Postave jc bil dosti krepke in ne prav velike, bolj širokega obraza, nekoliko izbokanega čela, dolgih in naravnost proti čelu počesanih las kratkih brk pod nosom ter kratke resaste brade. Ravbar ga je prijazno sprejel in mu ponudil sedež pri mizi. »Videl sem vas že dvakrat, častiti gospod Trubar, govorim pa z vami danes prvič« — je prijazno omenil Ravbar.. »Včeraj sem prejel Vaše cenjeno povabilo in danes sem se prišel poklonit« — je dejal Trubar. »Čakam Vašega povelja, Prevzvišeni.« Škof: »Vi ste dober govornik. Hvalo slišim od ljudi, ki vas hodijo poslušat v stolno cerkev. Tudi glede vašega zasebnega življenja nimam slabih poročil. Prav je to. Morebiti so vam znane besede svetega cerkvenega očeta: ,Ut sic tran-seamus per temporalia, ut non amittamus aeterna.'« (Da tako ujjorabljamo posvetno, da ne izgubimo večnega). Trubar: »Naredim, kolikor morem. Bog naj da rast semenu božje besede, ki jo oznanjuje nevreden človek.« Škof: »Edino to me žali, da ste že marsikaj rekli, kar se ne strinja z naukom svete Cerkve.« Trubar: »Vest mi pravi, da ničesar nisem govoril, kar bi bilo v nasprotju s svetim pismom. Ako mi pa kdo dokaže, da sem učil kaj takega, kar se ne strinja s svetim pismom, rad prekličem svojo zmoto.« Škof: »Tu moram pripomniti, dragi gospod Trubar, da ni samo sveto pismo merodajno za versko prepričanje, temveč imamo sveto Cerkev, ki nas tudi na podlagi ustnega izročila navaja k življenju po božji volji. Sveto pismo se lahko razlaga na razne načine. V njem najde vsak nauke, ki mu ugajajo. Kakšna zmešnjava pa bi vladala na svetu, ako bi svetopisemske besede tolmačili, kakor bi bilo nam všeč? Imeti moramo nekoga, ki daje tej sveti knjigi pravi pomen. In nihče drugi nego sveta Cerkev, učiteljica resnice, je jjooblaščena za pristno razlago. Ako ste o tem prepričani, ne boste prišli s prave poti.« Povedali smo že o Trubarju, da ni bil posebno vešč bo-goslovec. Njegovo tozadevno znanje ni bilo temeljito; vseučilišča sploh ni obiskoval nobenega. Začetek in konec njegovega modroslovja je bila edina trditev ta, da se drži svetega pisma. Zato se tudi pri škofu ni mogel drugače zagovarjati nego s sklicevanjem na biblijo. Zn »tlUiguaiGVaJia&G uSkaijKK V Ljubljani. u&Tci vCv. Izdajatelj: Ivan Rakovea. Urednik: Viktor Cenčit