Poštnina platana v goiotini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO
I IN
v v. l. n L
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto X.
Ljubljana, 17. marca 1938.
štev. 11.
1 Če te obmetavajo z blatom, se | ne brani; umazal bi se dvakrat.
-s
I, Eiitvos
2	(ogrski	publicist}
»DRUŽINSKI TEDNIKI izhaja »sak Catrlak. UrodnlStvv in uprava * Ljubljani, GregorCItava ul. 2T/III. Talelon it. 83-32, Pailnl predal it. 345. Raiun Peitna hranilnica * Ljubljani it. 15.3(3. — NAROČNINA) n */a lata 20 din, *(« leta 40 din, >/i leta 50 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 50 Iranko*, » Ameriki 21/« dolarja. Narotnlno Je treba plačati »naprej. ROKOPISOV na »raCamo, nefrankiranih dopisov no sprejemamo, ca odgovora Ja prlloilti za 5 dinarja znamk, — CENA OGLASOV) mod besedilom stane vsaka enostolpina petltna vrstica ali njen prostor (vlilna 8 milimetra In iirina 55 milimetrov) din 7*— Med oglasi stane vsaka potitna vrstica din 4*50. — Notica) — vsaka beseda din 2'—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod ie posebej. Pri vefkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Skrivnost moskovskih priznanj
(Gl. str. 2)
50 LET POZNEJE...
Od Hamburga do Karavank,
od Severnega morja do praga Jadrana se je razširila Velika Nemčija po nekrvavi aneksiji Avstrije, najusodnejšem dogodku zadnjih desetletij
N V Ljubljani, 16. marca.
Ašl OTROCI se bodo učili: 11. novembra 1918. je antanta Mislila, da je dobila svetovno vojno. 11. marca 1938., torej niti ne 20 let Pozneje, so morali ostanki nekdanjih Protinemških zaveznikov priznati, da le prava in edina zmagovalka svetovne vojne Nemčija.
Danes sicer tega še ne moremo reči s lOOodstotno gotovostjo; le z 90 odstotno morda. Toda ali je kaj možnosti, da bodo ostanki nekdanje antante znali obdržati vsaj teh bore 10 odstotkov celih in nedotaknjenih? če pojde po dosedanji praksi, takšne možnosti prav gotovo ni.
Pravijo, in tudi mi smo pisali, da bo Anglija pripravljena na »obračunavanje« čez dve leti. Lepo. Nemčija M Italija sta pa že danes. Ne sicer za krvavo obračunavati je; a tega jima tudi ni treba, ko se pa da hvala Bogu tudi brez krvi še to in ono »spraviti v isto smer«, kakor so nam naši časopisni jezikoslovci ponašili dinamično besedo »Gleichschaltung«.
Priznati je treba, da sta obe srednjeevropski diktaturi kar klasično hitro in nekrvavo »gleichschaltali« Avstrijo. Kdor je za moderni tempo, kdor občuduje dinamiko in strumnost tjudi in dogajanja, se najbrže še do danes ni opomogel od upravičenega strmenja in občudovanja.
Kdor ceni logiko, strmi takisto: le '*z drugega vzroka.
T
II EZKO bi bilo odrekati Nemcem . tisto, kar je tudi nas Jugoslovane .vodilo v naših bojih in pri strem-jjenju za združitev v isto državo. Ne; te pravice menda pač nihče med nami Nemcem ne odreka. Toda vmes je se nekaj drugega.
_ Ali so si Avstrijci res tako koprneče želeli zedinjenja z Nemci? Pred štirinajstimi dnevi smo zapisali, da ne Verjamemo. Ne verjamemo tudi danes, ^e rečemo, da je bil Avstrijec zadovoljen s tem, kar je imel; toda med Avstrijcem in Nemcem ni nikdar, najmanj pa takrat, kadar sta marši-r«a skupaj — v svetovni vojni — Vladala kaj prida bratovska ljubezen; Prej narobe.
. Ljubezen med Berlinom in Dunajem je bila precej enostranska. Hitler Je vsa zadnja leta zaman snubil brhko Avstrijo. Tej ugotovitvi ne vzame Pomena okoliščina, da je Avstrijo že nekaj let vladala diktatura in da glas vlade ni treba, da bi bil tudi glas ljudstva; toda Schuschniggova diktata ni imela niti sence tiste trdote, ki odlikuje berlinski režim, zato je Verjetno, da to pot vlada in ljudstvo nista bili kaj prida vsaksebi. Schusch-niggov plebiscit bi pomenil definitivno košaro Hitlerju, tega pa ni smel •iihrer po nobeni ceni tvegati. Ustva-«1 je torej »fait accompli«, ali kakor Pravi tako nazorno »Zurcher Zei-•nngt, podrl je figure na šahovnici in Vrgel vse skup po tleh.
8 tem, da je Hitler tako brezobzir-preprečil plebiscit, je dokazal, da t® ljudskega glasovanja boji. Toda to :e Po toči zgolj platonska ugotovitev. I za avstrijske Žide, Čehe, krščanske n socialne demokrate in še za neka-mre druge bo zadeva tudi otipljiva, Precej otipljiva celo.
J^^AZMERE v Nemčiji so sicer res-« ne, ne pa obupne; razmere v vstriji so sicer obupne, ne pa resne.« to o Prnvi dunajski rek. Stari Vik-r Adler, ustanovitelj avstrijske soci-. n°demokratske stranke, je pa nekoč »Avstrijo vlada absolutizem, "hijen z malomarnostjo.« je,°ie drži še danes — to se pravi, -al° takrat, ko je napisal ame-»In ■ ŽUVnaUsfc John Gunther knjigo side Europe«, iz katere posnemamo leta citata> i° Je Pil® sredi lanskega lezn Dunajski rek bo kajpada pod že-0 Prusko roko prišel ob veljavo, avsfrt, v 1)0 pa izsubii poanto. Toda se I Js*c* zna<5aj, ki je oba reka rodil, leta ■ 130 sPremenil čez noč; tudi čez m desetletja ne. Prus je trd, mr-
zel in brezobziren severnjak; Avstrijec (posebno Dunajčan) je ljubezniv in topel človek, po temperamentu malone južnjak. Prus je sinonim civilizacije, Avstrijec kulture. Ali kakor je dejal uredniku pariškega »CEUVRA« neki Avstrijec, ki živi že skoraj vso povojno dobo stalno v Parizu:
»Avstrijci so Nemci. Toda med Avstrijcem in Prusom je večja razlika kakor med Avstrijcem in Francozom. Naša miselnost je docela druga kakor pruska; o nas Avstrijcih pravijo, da smo latinizirani Nemci.«
Neizogibno bo kaj kmalu po prvotnem navdušenju nastopil maček. V sožitju med narodoma tako različnih značajev mora prej ali slej priti do nesoglasij in razočaranj; posebno če bo Berlin vladal centralistično, kakor je vajen. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bi se lepega dne anšlus
Tako se je hočeš nočeš odločil za realno zavezništvo s Hitlerjem. Plačal je svoj davek — Srednjo Evropo — in dobil zato plačilo: nemško podporo na španskem, v Sredozemlju in v Afriki. Mussolinijeva politika je razumljiva in s stališča Italije tudi edino pravilna.
A kdo je potem glavni, čeprav ne neposredni krivec pokopa Avstrije? V gornjem odstavku ga najdete: pravi grobar Avstrije je Anglija. Tista Anglija, ki je izsilila sankcije proti Italiji, meneč da bodo druge države hodile zanjo po kostanj v žerjavico, sama bo pa kljub sankcijam še zmerom služila mastne milijone s prodajo bencina, petroleja, itd. in z izter-javanjem zlatih pristojbin za pasira-nje Sueškega prekopa; tista Anglija, ki je s takšno sebično politiko pognala Italijo Nemčiji v naročje; tista Anglija, ki je pred nekaj tedni odslovila
Litva
Nemčija
<xnct/a
t ta h /a
gan/a
PREOVOJNA IN POVOJNA AVSTRIJA: debela črta omejuje nekdanjo monarhijo, črna pega (1) |e pa dovčeraJSnJa republika Avstrija. 2 = ČSR, 5 = Ogrska, 3 Je dobila Jugoslavija, 4 Romunija, 6 Poljska, pokončno črtana predela pa Italija. — Zemljevid nazorno kaže kočljivi stratečki položaj češkoslovaške republike.
tako na lepem razdrl, kakor je nastal. Bodimo si na čistem: Avstrijo in Nemčijo more poslej ločiti samo izgubljena vojna.
Jugoslavija je 11. marca postala
neposredna soseda Velike Nemčije. Spričo razmer, ki so vladale zadnja leta v Evropi, je bilo pričakovati, da bo prej ali slej prišlo do tega. Samo po sebi se razume, da ni v našem interesu, da bi živeli v sovraštvu s tako mogočno sosedo (Velika Nemčija šteje 73‘5 milijona ljudi in meri 553.000 km!, in je razen Rusije v obeh pogledih največja država v Evropi); že zato pozdravljamo svojega novega mejaša, če ga že ne bi (v prenesenem pomenu) po starodavnem geslu: Le roi est mort — vi ve le roi!
Toda to nam ne brani, da se ne bi razgledali, kdo je prav za prav tisti, ki se mu imamo zahvaliti, da danes citiramo gornji francoski vzklik.
Neposredno ima največ zaslug za to nedvomno Italija, ker je na dlani, da se Hitler ne bi bil upal vkorakati v Avstrijo, če bi vedel, da bi z druge strani, na Brennerju, vdrl čez mejo Mussolini. A zakaj Mussolini tega ni storil? Ali se mar nič več ne boji nemškega kolosa na Brennerskem sedlu?
Mussolini se je temeljito preorienti-ral. Po proglasitvi sankcij je moral najti zaveznika, če je hotel kljubovati združenim »sankcionašem«. Našel ga je v Nemčiji. Pozneje se je večkrat skušal z Anglijo pobotati, a zaman.
svojega zunanjega ministra, misleč da se bo tako laže pobotala z Mussolinijem; tista Anglija, ki se v svoji kratkovidnosti boji samo za svoje kolonije in je zaradi njih pripravljena žrtvovati vso Srednjo Evropo — pozabljajoč, da bo potem s tem večjo gotovostjo morala pred Nemčijo na kolena.
Tista Anglija, ki je očitno pozabila, da je tudi leta 1914. njen zunanji minister nehote pripomogel k svetovni vojni, ko ni maral jasno in odločno povedati Nemcem pred n j ihovim vkorakanjem v Belgijo: Do tod in ne dalje!
Tretji grobar Avstrije je Francija in z njo Zveza narodov, ker sta slepo trobili v angleški sankcijski rog in tako pomagali Italiji v nemški objem. Samo da imata Pariz in Ženeva mnogo manjšo odgovornost: saj se že lepo vrsto let niti ne upata kihniti brez Anglije! Tudi preko Francije in Zveze narodov je Anglija glavni grobar avstrijske neodvisnosti.
v
C E REČEMO Anglija, mislimo Chamberlaina, kakor smo pred njim mislili Baldwina in pokojnega MacDonalda.
Chamberlain je realen politik, je realist; tako je namreč sam izjavil v tistem znamenitem govoru, ko je opravičeval svoj razhod z Ednom; očitno je hotel s tem reči, da je Eden nerealen, to se pravi, fantast.
Nekateri sicer mislijo, da bi Avstrija še živela, če bi še sedel Eden v zunanjem ministrstvu; mogoče. Kljub Ednovi nerealnosti bi bila tedaj vsaj Avstrija realnost. Vsekako se Cham-berlainova zunanja politika (Halifax je samo po imenu zunanji minister) ne more ponašati z uspehi. Utegne biti res tisto, kar je te dni rekla na nekem političnem shodu poslanka Megan Lloyd-Georgeva, hči belolasega liberalnega voditelja:
»Chamberlain pravi, da je realist. Jaz bi ga imenovala surrealista*. Natančne razlage te besede sicer ne poznam, toda vsekako drži, da vidi sur-realist stvari, ki jih v resnici sploh ni.«
/A TUDI dr. Schuschnigg ne stoji ^nedolžen ob rakvi Avstrije. Kot človek se je držal junaško in možato; to mu bo moral tudi najhujši nasprotnik priznati. Kot politik ga je pa nekajkrat nepopravljivo polomil.
Zgodovinska napaka predzadnjega avstrijskega kanclerja je ista, ki je pokopala pod Karlom Poslednjim habsburško monarhijo:	cincanje.
Prepozno se je Kari spomnil, da je ena sama možnost za ohranitev monarhije: priznanje popolne enakopravnosti avstrijskim narodom. Leta 1917., ko je bila Rusija na tleh in sta Nemčija in Avstrija na vseh bojiščih tri-umfirali, bi se bila takšna politika Karlu nemara bogato obrestovala.
Prav tako bi bil dr. Schuschnigg vsaj za nekaj časa lahko odložil usodne dogodke, če bi se bil kmalu po Dollfussovi smrti, a najpozneje takrat, ko se je začel Mussolini odmikati od Avstrije, spomnil, da ima doma najboljše zaveznike proti nacizmu: socialiste. Toda Schuschnigg je menil, da je za to še čas tik pred dvanajsto uro. In tik pred dvanajsto uro je tudi res začel paktirati s socialisti — in s tem le še podžgal Hitlerja v njegovih namerah. »Prepozno!« bo zgodovina zapisala na rob prav tako Karlovemu cesarjevanju kakor Schuschniggovemu kanclerjevanju.
Druga Schuschniggova napaka — taktična — je pa sprožila plaz: proglasitev plebiscita v trenutku, ko se pripravlja francoska vlada k odstopu, je bila pač hudo neumestna, da se milo izrazimo. Nočemo trditi, da bi se bila Francija drugače odločneje zavzela za Avstrijo, nemara celo s skrajnimi sredstvi; še zdaleč ne! Toda za vsakega šolarja je na dlani, da Hitler tako ugodne priložnosti ni mogel izle-pa pričakovati in da bi bilo (z njegovega stališča) res neodpustljivo, če je ne zagrabi z obema rokama: v Rusiji huda notranja kriza, v Franciji odstop vlade, na Angleškem odmikanje od Srednje Evrope — česa hočete še več?
| IK PRED PREVRATOM v Av-striji so bile vse ceste in vsi vlaki proti mejam polni beguncev: bežali so Židje, bežali so socialisti vseh barv, bežali so monarhisti.
»Gospa, vaš potni list ni v redu; ne morete čez mejo!«
Trudno se je dama obrnila k svojemu spremljevalcu. Le-ta je pokazal svoje, listine, jel parlamentirati, za-
* Surrealizem je moderna struja, ki skuša podati podzavestno duševno dogajanje s slikami brez pravega reda in zveznosti, kakor v sanjah.
hteval, naj pokličejo katerega višjega, rotil, naj telefonirajo v Prago.
»Moje ime je N. N., francoski konzul na Dunaju. Iz usmiljenja spremljam gospo Dollfussovo, vdovo umorjenega kanclerja. Glejte, njen otrok leži bolan na nosilnici; zlomil si je pred kratkim nogo in v vsej Avstriji ni zdravnika, ki bi ga zdravil.«
Ta prizor se je odigral v petek zvečer na češkoslovaški meji. Po dolgem parlamentiranju in telefoniranju na vse strani so češkoslovaška oblastva dovolila materi in njenima otrokoma prost prehod čez mejo v Bratislavo.
Pred dobrimi tremi leti, ko je bila nesrečna vdova v gosteh pri Mussoliniju, si pač ne bi bila niti v sanjah mislila, da se bo morala nekoč zatekati po pomoč k francoskemu konzulu in po gostoljubnost k češkoslovaški vladi...
C -JLEICHSCHALTUNG se je zače-^“^la v Avstriji z vso paro. Najprej seveda pri tisku. Dunajski listi — v kolikor še izhajajo — postajajo nezanimivi; povpraševanje po njih je v naših kavarnah kar na lepem padlo. Ni čudno: saj je skoraj ni dolgočas-nejše stvari na svetu od uniformiranega časopisa.
... Potlej pri Zidih. V javni službi ne sme biti več uradnika židovske krvi: odstavljanje sodnikov, zdravnikov itd. gre mrzlično svojo pot po preizkušenem receptu iz tretjega rajha. Tudt židovski športni klub »Hakoah« so nova oblastva razpustila.
... Potem liri umetnosti. Ravnatelji gledališč odstopajo, ali jih pa odslav-Ijajo, in na njihova mesta prihajajo nove osebe. Zanimivo je. da je postal ravnatelj dunajskega Burgtheatra naš polrojak Mirko J e 1 u š i č, pisec znamenitega romana o Cezarju. Jelušič — mož se sicer sam podpisuje Jelu-sieh — se n vodil leta 1886. na češkem m je po očetu Hrvat, mati mu je bila Sudetska Nemka, sam je pa po prepričanju trd Nemec; Hitlerjev pristaš je že lepo vrsto let.
... In naposled pri pendrekih:	po
nemškem vzorcu dunajska policija ne bo več imela gumijevk, češ da so zanjo ponižujoče...
AM bo vse to pripeljalo, se iz-
prašujejo ljudje. Ali res še ne bo konca teh večnih sobotnih in nedeljskih presenečenj?
Ne delajmo si iluzij:	tisti,	ki	bi
takšna presenečenja lahko preprečili, niso dovolj močni ali se pa ne čutijo dovolj ogrožene, da bi tvegali kaj več kakor zgolj protestne note. Francija je brez Anglije prešibka; zato je prepustila Avstrijo usodi, če bi se kaj podobnega zgodilo Češkoslovaški, bi bila stvar bistveno drugačna; ne samo zato, ker veže obe državi vojaška pogodba, ampak morda še bolj zato, ker pade Francija tisti mah na nivd države drugega reda, ko jo izrinejo iz Srednje Evrojre in pritisnejo na Atlantik. Prav tako je tudi Rusija obvezana češkoslovaški pomagati, in nedvomno ji bo tudi pomagala; a ne samo z letali. To pa pomeni splošno evropsko vojno...
To vedo Nemci prav tako dobro kakor Francozi, Rusi in Angleži. Ker pa Nemci danes še niso pripravljeni na veliko vojno, je tudi tvegali ne bodo. Rajši se bodo prej do dobrega udomačili v Avstriji in oddolžili Italiji na Španskem. Franco zmaguje danes predvsem z italijanskimi topovi, bombami in letali; v bodoče bo zmagoval še z nemškimi. In to bo bržčas ena izmed prvih velikih posledic pobratimstva na Brennerju; dokončna Francova zmaga nad preslabo oboroženo republikansko armado.
Chamberlain je v ponedeljek napovedal nove izredne kredite za oboroževanje; ali stari gospod ne čuti, da bi lahko nekaj milijard prihranil, če bi malo glasneje govoril in več povedal?	Observer
Rumpfdeutschlanfl
GroBdeutschland
Gesamtdeutschland
TRI NEMŠKE ETAPE. Trije izmed zemljevidov, k« vise od leta 1935, po nemških Šolah in so razširjeni v milijonih iztisov med nemškim narodom: 1. »Okrnjena Nemčija« (po pod* pisu versajske mirovne pogodbe); 2, »Velika Nemčija« (po anšiusu 11. marca); 3. »Vesoljna Nemčija«, končna zahteva narodnega socializma.
Politični teden
Predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič je v svojem ekspozeju v narodni skupščini izjavil med drugim, da Jugoslavija ni več obdana s sovražniki in da so našemu izvozu odprta vsa svetovna tržišča. — Naša vlada je dobila od narodne skupščine nova pooblastila za politične zakone in posebno pooblastilo za notranje posojilo do zneska 4 milijard dinarjev. Ta denar pojde v glavnem za javna dela.
Z bliskovito naglico so se odigrali te dni dogodki v Avstriji. Preteklo sredo zvečer je kancler dr. Schuschnigg razpisal plebiscit o tem, ali naj bo Avstrija svobodna in neodvisna — v soboto zvečer sta pa Berlin in Dunaj že proglasila priključitev Avstrije k Nemčiji. Vmes so bili trije ultimati iz Berlina z zahtevo po odgoditvi plebiscita, po odstopu dr. Schuschnigga in po izročitvi vlade narodnim socialistom. Dr. Schuschnigg se je vsem trem ultimatom uklonil, ker so Nemci zagrozili z vkorakanjem svojih čet in 2 bombardiranjem Dunaja, toda zasedbe Avstrije z nemškim vojaštvom kljub temu ni preprečil, ker je njegov naslednik kancler dr. Seyss-Inquart sam pozval nemško vojaštvo »na pomoč«. Avstrija je danes le še nemška dežela, kakor je Bavarska ali Saksonska itd. O usodi predsednika republike Miklasa in kanclerja dr. Schuschnigga ni znano nič pozitivnega. Preganjanje Zidov in socialistov se je že začelo. Velesile so dogajanje v Avstriji spremljale s tesnobnostjo in s prekrižanimi rokami; Anglija in Francija sta se zadovoljili z ostrim protestom v Berlinu, ki so ga Nemci seveda zavrnili. Italija je na videz navdušeno pozdravila nemško mejo na Brennerju. — Moskovsko sodišče je od 21 obtožencev obsodilo na smrt 18. Le zdravnik dr. Pletnjev, bivši poslanik Rakovskij in bivši poslaniški svetnik Besanov so obsojeni na ječo 15—25 let. — Predsednik francoske vlade Chautemps je odstopil, ker ni mogel dobiti od socialistov pristanka za finančna in druga pooblastila. Novo vlado je sestavil Leon Blum, voditelj francoskih socialistov, Najvažnejša sprememba v njej je v zunanjem ministrstvu: ta resor je prevzel Paul-Boncour. — V Romuniji bodo odslej vse propagandne ustanove pod državnim nadzorstvom. Zunanji minister postane Commen Pe-trescu. — Predsednik angleške vlade Chamberlain je v svojem govoru v spodnji zbornici o novi angleški zunanji politiki dejal, da se bo boril za ohranitev demokracije, ki pomeni varstvo angleške svobode. Glede Avstrije je dejal, da pomenijo nedavni dogodki za Angleže hud »šok«, glede Češkoslovaške se je pa omejil na megleno izjavo o angleških interesih v Srednji Evropi. — Francove čete prodirajo severno od Teruela proti morju mnogo hitreje, kakorso v začetku pričakovali. K njihovemu uspehu jim je v prvi vrsti pripomoglo orožje, ki ga jim je zadnje tedne poslala Italija. Republikanci imajo občutne izgube. — Kitajci so doslej izgubili okoli pol milijona mož. Po zadnjih tednih večjih ali manjših neuspehov se je kitajskim četam posrečilo te dni pognati Japonce v beg v Sansiu. Tako je ta pokrajina skoraj vsa spet v kitajskih rokah.
Kronika preteklega tedna
jenka Dragica Jurkovičeva iz Capraga na Hrvatekem. Dekle je dobila sicer nevarne poškodbe po glavi in životu, vendar je pa ostala pri življenju. Mati je na policiji izjavila, da dekleta ni marala puščati v slabo družbo.
d Ker ni mogel vrniti dolga, je skočil pod vlak 261etni kmet Jovan šoblo-hei' iz Subotice. Dolžan je bil svojemu sosedu 2.000 dinarjev, in to mu je grenilo življenje.
d 15 tablet veronala je spila 201etna uradnica Erika Bjeličeva iz Novega Sada. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen. Dekle so še o pravem času rešili in jo oddali v bolnišnico.
d S sekiro je prebila lobanjo Terezija Koceljeva 231etni Mariji Pantičevi iz Starih Slemen pri Slovenskih Konjicah. Marija je hotela posredovati med Koceljevo in Rančigajevo, ki sta se pred hišo pretepali. Ranjenko so prepeljali v celjsko bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno.
d Dve sta hoteli skočiti v Dravo zaradi nesrečne ljubezni. Ena je 19-letna Marija P. iz Studencev, druga pa 181etna Elizabeta F. iz Maribora. Obe obupanki so na policiji pomirili.
d Svojega sina in sebe je obesila v črešnjevcih pri Gornji Radgoni 32-letna viničarjeva hči Julijana Jan-šovčeva. Oče je dekle večkrat svaril, naj se poboljša, sicer bo morala od doma. To jo je tako razburilo, da je odšla na podstrešje in je najprej obesila svojega 91etnega sina, nato pa še sebe. Starši so oba našli že mrtva.
Mestece
č Neznan avtomobilist je v Celju podrl 251etnega posestnikovega sina Stanka Gorjanca iz Celja. Nesrečnež je dobil nevarne poškodbe na levi nogi in na prsih. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
č Huda avtomobilski nesreča se je pripetil* na klancu pri Pijavi gorici. 201etnemu šoferju Ivanu Masletu iz Zaboršta pri Dolu je odpovedala zavora tovornega avtomobila, vozilo je po spolzki cesti zdrvelo navzdol, butnilo v drevo in se nato prekucnilo v jarek. Masle se je zelo nevarno pobil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
č Pri zidanju prizidka je padel z gradbenega odra 221etni zidar Ivan Jug iz Maribora in se je tako potolkel, da je drugo jutro v bolnišnici umrl.
č Na rogove je nabodel podivjan bik 611etno posestnico Julijo Omikovo iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Nesrečnici so izstopila čreva. V bolnišnici imajo le malo upanja, da bi jo rešili.
č Kakor živa baklja je gorela 41etna Marija Landekerjeva iz Sevč pri Novi
Drame Sn tragedije
d Po osmih letih srečnega zakona je ustrelila svojega moža Marija Štabov a iz Vukovara. Zadnje leto je med zakoncema pogosto prišlo do prepirov in Marija je o Božiču moža že tretjič zapustila. Ondan ji je le-ta v prepiru zagrozil, da jo bo zaklal; to je Marijo tako ujezilo, da je potegnila iz žepa samokres in moža ustrelila.
d Z materjo se je sprla, potem je šla pa pod vlak 161etna šiviljska va-
Banka Baruclt
11. Ruc Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Boštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Cerkvi blizu Celja, ko se Je preveč približala peči in se ji je vnela oblekca. čeprav so dekletcu takoj strgali obleko z života in jo prepeljali v celjsko bolnišnico, je kmalu nato izdihnila.
Hevsakdanjosti
4 Iz samih rabljenih vžigalic si je naredil kitaro krojaški pomočnik Srečko Repp Iz Maribora. Za izdelavo instrumenta je porabil nič manj ko 18.530 vžigalic. Delal jo je 8 tednov od jutra do večera. Kitara ima lepo doneč, poln zvok. Pravi, da bo poskusil narediti iz vžigalic še druga glasbila.
s Ko so mu kmetje dali za nagrado 2000 dinarjev, se je v Pukovcu blizu Leskovca, v cerkvi, ki je že desetletja veljala za zakleto, poročil s svojo mlado, lepo nevesto Milivoje Petrovič. Kmetje so za trdno verovali, da vsakdo, ki se v cerkvi poroči, kmalu nato umre. Ko so videli, da živi mladi par srečno in zadovoljno, so se še drugi odločili, da se bodo poročili' v zakleti cerkvi.
* Podivjan osel je napadel svojega gospodarja 161etnega pastirja Djuro Dajiča iz Jaše Tomiča in ga skoraj čisto razmesaril. Brcal ga je in grizel, da si ubogi deček ni mogel prav nič pomagati. Naspol mrtvega so pastirja prenesli v bližnjo čuvajnico, kjer so mu izkazali prvo pomoč.
* Skušnje za mesarsko pomočnico je te dni prestala 171etna Marica Ku-šecova iz Ogulina. Čeprav je dekle telesno dokaj šibka, sama brez težave ubije vsakega vda, ki ji pride pod roko.
>klbile "fodŽlTe
kmodomt
PROTI ZOBNEMU--
Osebne vesti
o Poročili so se: V Ljubljani: uradnik Franc Brus in Silva Vidmarjeva; Anton Zemljič in Justina Kremžarjeva; Vincencij Joras iz Ribnice in trgovka Antonija Di-enikova iz Zelene jame; Janez Rugalj iz št. Ruperta in Terezija Fabianijeva iz Žužemberka. — V Kranju: Vinko Kos, posestni Iv v Voklem pri Šenčurju in Marija Sornova, posestnikova hči iz Prebačevega pri Kranju. — Novoporo-čencem iskreno čestitamo!
t Umrli so: V Begunjah: Ivan Avsenik, posestnik in lesni trgovec. — V Celju: 271etna Josipina Redna-kova, žena trgovskega potnika. — V Dolenji Bistrici v Prekmurju: 701etni Marko Godina. — V Gradcu pri Litiji: Lenka Jenkova iz Mavčič. — V Izlakah: Andrej Grobi j ar, posestnik in bivši župan. — V Kranju: 771etna Marija Volčičeva, roj. Groharjeva. — V Ljubljani: 21-letna Dragica Vizjakova; Marija Jerebova, vdova po poštnem uradniku; Marija Krulčeva; Jakob Tesar, upokojenec državnih železnic; upokojeni major Franc Krušič; 751etni zasebnik Ivan Strgulec; 581etna posestnikova žena Marica Karpetova. — V Mariboru: 791etna Neža Verstovškova; 791etni draguljar Vincenc Seiler; 70-letni Josip Lekan, upokojeni železničar; 521etna železničarjeva žena Rozalija Frischeva. — V Novem mestu: 721etni Rihard Twrdy. — Na
razred gimnazije, nekaj jih je hodilo v drugi in prvi razred gimnazije, eden je pa hodil šele v četrti razred ljudske šole. Med mladimi pokvarjenci je bil tudi neki vajenec, ki ga je gospodar odpustil zaradi tatvine. Sleparji so ponaredili podpise na nabiralni poli za občinsko cerkev.
p Iz zapora je hotel pobegniti V Leskovcu razbojnik Djordje Stojiljko-vič iz Mrštana blizu Leskovca. Skrivaj se je splazil pod streho in hotel od ondod po lestvi splezati čez zid. V tem se je prebudil paznik in brž obvestil o begu orožnike, ki so zapor obkolili in kmalu nato našli Stojilj-koviča skritega v nekem zaboju v drugi celici.
p Pod ključ so spravili dva nevarna vlomilca in tatova, posestniška sinova 221etnega Josipa V. in 191etnega Franca Š. iz Šmarja pri Jelšah. Fanta imata na vesti mnogo tatvin koles, še več pa vlomov.
p šop bankovcev po 100 in 1000 dinarjev so odnesle tri ciganke trgovcu v trgovini glavne zaloge tobaka v Brežicah. Dve sta se z njim sladko pogovarjali, tretja je pa segla v blagajno in izmaknila denar. Koj po odhodu prevejanih cigank je trgovec tatvino opazil in obvestil orožnike. Ze po 15 minutah so tatice prijeli in odpeljali v zapore. Pri njih so dobili še vseh 6.000 dinarjev.
p Svoje žene se je hotel iznebiti
311etni posestnik Ivan Brenko iz Ži-garskega Vrha pri Blanci ob Savi, da bi se po njeni smrti polastil posestva. Prvič jo je hotel pahniti pod vlak, drugič jo je pa vrgel v prepad, a obakrat se je žena rešila. Ondan so ga na sodišču v Celju obsodili na 6 let ječe.
80 koles in 36 šivalnih strojev
prvovrstnih znamk, popolnoma novih in-večja izbira že rabljenih (tudi na obroke) po zares nizkih cenah naproda* samo pri ,lPpomati< (nasproti Križanske cerkve).
Pl e s kem pri Hrastniku: 701etni posestnik Martin Gričar. — Na Pobrežju pri Mariboru: 701etni upokojeni železničar Franc Sronik. — Na Primskovem pri Kranju: 78-letni posestnik in gostilničar Jakob Gorjanc. — V Razvanju pri Mariboru: 951etna preužitkarica Katarina Lobnikova. — Na Zgornji Hudinji pri Celju: 611etna posestnica Frančiška Berdajsova. — Žalujočim naše iskreno sožalje!
Po krivih potih
p Slepariji z morfijem in opijem je prišla na sled ljubljanska policija. Prijela je trgovskega potnika G. iz Maribora, ki je svojemu znancu prodajal 4 kg morfija in opija. Sleparja so zaprli.
»Pošljite naju v Begunje, gospod predsednik, tam je boljša hrana!« sta ondan dejali sodniku v Ljubljani 19-letna Julka in 201etna Lojzka. Zaradi mnogoštevilnih tatvin so namreč obsodili Lojzko na 16 mesecev, Julko pa na 15 mesecev strogega zapora.
p V tabernakelj župne cerkve pri Sv. Miklavžu je vlomil neznan zločinec in je stresel hostije po oltarju, ciborij je pustil na pokopališču, dragoceno monštranco je pa odnesel.
p S kolom je pobil neznan moški v Visolah pri Zgornji Bistrici 541etno delavko Rozalijo Brencetovo. Mariborski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno.
p Drzen vlom je nekdo izvršil v Baumanovo gostilno v Poljčanah in je oškodoval lastnika gostilne za 25 tisoč dinarjev. Vlomilca še nimajo.
p Ko so jih izključili iz šole, so ustanovili sleparsko tolpo dijaki nižje gimnazije v Prištini (Srbija). Najstarejši med sleparji je hodil v četrti
Razno
r V januarju smo uvozili za 307.8 milijona dinarjev blaga. Največ smo uvozili strojev, aparatov in premoga.
r Sest sodov s 6.000 bakrenih novcev je pri oranju svoje njive izkopal kmet Nikola Karan iz Treštanovca pri Slavonskem Brodu. Seveda je denaria silno vesel.
r V Splitu je bilo zadnje dni tako toplo vreme, da se je mnogo meščanov in tujcev ojunačilo in so se šli kopat v morje. Kopališče »Bačvice« je kar na lepem oživelo.
r Deseti vinski sejem v Ljutomeru je lepo uspel. Razstavili so 138 vrst vina. Pri otvoritvi so govorniki orisali položaj vinogradnikov v preteklosti in sedanjosti. Vinogradniki in razstavljale! so bili z uspehom zelo zadovoljni, saj so prodali približno 700 hi vina, Cene vinu so bile od 5—6 in od 0—8 din liter.
r Prosvetni minister je dobil pooblastilo, da najame pri Državni hipotekarni banki 13 in pol milijona dinarjev posojila za ureditev strojnega instituta tehniške fakultete v Ljubljani.
r Železniški tovorni promet je bil letos v januarju večji ko lani. Natovorili so skupno 117.000 vagonov. Rečni promet je pa padel.
r Gosta megla je te dni vladala v vsej Severni Dalmaciji, tako da so imeli redni izletniški parniki po več ur zamude. Zaradi goste megle je parnik »Zagreb« zavozil v Pašmanski preliv, ker ni mogel naprej.
r Pri naših domačih tovarnah vagonov je državni odbor za nabave naročil 13 kurznih vagonov za mednarodni promet, 16 furgonskih vagonov za brzovlake in mednarodne vlake, 10 specijalnih vagonov za prevoz mesa v Anglijo in 20 vagonov cistern.
RUSKE UGANKE
SKRIVNOST MOSKOVSKIH PRIZNANJ
O moskovskih procesih ugiba Se zmerom ve.it svet in ne ve, kam bi z njimi. Ali Staljinove žrtve hipnotizirajo, zastrupljajo z mamili, ali jim pa s trpinčenjem, izmam-Ijajo priznanja?
Ne prvo ne drugo ne tretje, odgovarja v pariškem >Intranu< Pierre Lambin. Ali njegova teza drii, seveda ne moremo presoditi. Vsekako je pa vredna, da seznanimo z njo svoje bralce.
(bgW) Pariz, marca Neki Francoz, ki je dalje časa živel v Rusiji in je poznal večino obtožencev predzadnjega moskovskega procesa, mi je dejal:
»Pri razpravi nisem spoznal niti enega obtoženca. Razmišljal sem o tem in našel dve možnosti: ali so te ljudi tako trpinčili, da jih ni več moči spoznati, ali pa — ali pa sploh niso oni!«
Moj sobesednik je povzel: »Današnja Rusija je dežela Po-
temkinovih vasi. Vsak tujec, ki pride v Rusijo, dobi uradnega vodnika in ne more iti, kamor bi ga bila volja. Vodijo jih po vzornih hotelih, vzornih tovarnah, po vaseh, obljudenih z operetnimi poljedelci. Toda vse to so zgolj Potemkinove vasi, same kulise; takšne reči so se dogajale že pod carico Katarino II.«
»A v kakšni zvezi je to s procesom?«
»Takoj boste videli. Odkar je ,tri-kiranje* postalo nekakšna državna veda, s pravcatim uradništvom in režiserji, ni čudno, da jih je zaskomi-nalo, da bi ga porabili povsod, kjer utegne služiti režimu. Iz česa sklepam, da je sedanji proces, prav tako kakor prejšnja dva, zgolj teater? Rekel sem vam že, da nisem spoznal nobenega obtožencev. A to se ni samo meni zgodilo. Omenil sem svojo osuplost več osebam, in vse so mi priznale, da je ista okoliščina zbudila tudi njihovo pozornost. Ali je mar tako nemogoča domneva, da je Kre-stinskij podtaknjen Krestinskij,
kakor so utegnili biti Patjakov, Zi-novjev, Kamenjev zgolj našminkani igralci, ki so igrali njihovo vlogo? Ali ne bi bilo to najlepša razlaga drugače kar nerazumljivo hlapčevske pokorščine obtožencev?«
»A oni drugi, to se pravi, pravi obtoženci?«
. »Njih so pa že v ječi postrelili, še preden se je proces začel!«
*
Zadal sem isto vprašanje enemu izmed tistih Rusov, ki so že v sovjetskih ječah gledali smrti v oči: pisatelju Viktorju Sergiju. Domneva o ,trikiranih‘- procesih se njemu ne zdi verjetna.
»A kako si potem razlagate nastopanje obtožencev?«
»Mislim ne samo, da izvirajo izpovedbe od pravih obtožencev, temveč sem skoraj prepričan, da obtožencev ne trpinčijo in ne zastrupljajo z mamili, kakor nekateri mislijo. Sovjetom to ni potrebno. Oglejmo si najprej nekaj, o čemer nihče ne govori. Trije procesi. V prvih dveh dvakrat po 50 aretacij: pred sodišče je prišlo avgusta 1936. šestnajst obtožencev in januarja 1937. sedemnajst; 16 in 17 je 33. 100 manj 33 je 67. Ali ste kdaj kaj slišali o teh 67 obtožencih? Ne. Kaj
se je z njimi zgodilo, si seveda lahko mislite. V sedanjem procesu, največjem med njimi, so aretirali najmanj 150 ljudi. Koliko jih je prišlo na obtožno klop? 21. Kje je drugih 129? Nikoli več jih ne bo nihče srečal na moskovskih ulicah...«
»To se pravi...«
»To se pravi, da so v prvem procesu obljubili .izvoljenim* 16 obtožencem življenje, če bodo vprizorili pri razpravi nizkoten teater, ki naj utrdi Staljinov ugled. Potem so seveda vseh 16 ustrelili. Obtoženci drugega procesa so ,priznali* v enakih okoliščinah — ker so že sedeli v ječi, ko se je začel prvi proces in jim je bil njegov potek neznan.«
»In sedanji?«
»Tu je stvar nekoliko drugačna, toda za tiste, ki poznajo^ današnjo Rusijo, ni uganke. Današnji obtoženci preveč vedo, zato jih je treba spraviti s poti. Na aretirance so najprej pritisnili pri zasliševanju. Tiste, ki so predlog odklonili, so kar v ječi postrelili; takšnih ne razkazujejo diplomatskemu zboru in zastopnikom tujega tiska!«
»Ostalo jih je torej 21, in zanje so skonstruirali ,priznanja* in razdelili vloge. Priznati je treba vse in vsakdo naj nosi svojo dozdevno od-
govornost. Ta se bo obtožil vohunstva za Angleže, drugi za Nemce, kajti občinstvo je treba prepričati, da hočeta Nemčija in Anglija Sovjete ugonobiti.«
Vprašal sem Sergija, ali je slovanska duša, ki jo poznamo po zmešanih in bolnih Dostojevskega junakih, zmožna tolikanj blazne zatajitve same sebe.
»In še kako! Naj se vam zdi še tako nezaslišano: ti ljudje so bili prepričani, da s takšnim ravnanjem služijo stranki, tisti stranki, ki so se večina od njih borili zanjo vse življenje. V kolikor to ne bi zadoščalo, opravi pa nekakšno posredno izsiljevanje. Obtoženci vedo, da bodo tiste, ki bi se postavljali po robu, usmrtili brez sodbe, kar v ječi. Sleherno noč slišijo streljanje revolverjev. Če je verjetnost 1 : 10, da si s .priznanjem* rešijo življenje, pristanejo nanj. K temu prideta še pritisk na družino in neizogibna otopi-tev v nečloveških razmerah, ki vladajo v sovjetskih zaporih. Ali vam je zdaj stvar razumljivejša?«
Pisatelj mi je odprl vrata:
»Verjemite mi, sovjetom ni treba ne strupov, ne mamil, ne trpinčenja, ne dvojnikov pri procesih: na prebitek imajo pripomočkov za prepričanje lahkovernih!«
N! BILA PRVA...
Življenski in ljubezenski roman moža,
ki ga #e vzljubila Greta Garbo
»Glejte ga Leopolda! Hitro! Skrijmo se!«
In trije razposajeni paglavčki so brž smuknili za vežna vrata ene izmed tistih starih hiš v Weytonu, katerih pročelje iz rdeče opeke priča, da je to soliden dom s staro londonsko meščansko tradicijo.
Iz svojega skrivališča so poniglavčki prežali na nekega svojega tovariša, ki je prihajal v njihovo smer. Bil je to deček sedmih ali osmih let, vitke, visoke postave in bledega obrazka; na Slavi mu je čepela temnomodra mornarska čepica in izpod nje so neugnano silili svetloplavi kodri. Pod nenavadno visokim čelom so nemirno gorele, temne, velike, skoraj prevelike oči.
Po megleni londonski ulici je korakal otrok kakor v sanjah.
Njegovi trije tovariši, ki so prežali nanj izza vrat, so ga ravno hoteli za-strašiti, tedaj jih je pa zadržal nenavaden prizor.
Leopold se je ustavil pred nekim Prosjakom, ki je vrtel lajno in igral Straussov valček. Staro glasbilo je cvililo in ječalo, le počasi je vrtel ročaj stari prosjak in v meglenem somraku je postajala vesela melodija enolična in otožna.
Otrok je strmel v moža in poslušal; zdajci mu je nekaj zletelo čez bledi obraz. Ta godba ga je opajala in hkrati nekam dražila, omamljala ga je in zraven odbijala...
Živčno je dečkov čevelj udarjal ob cestni tlak. Zdajci otrok ni več vzdržal; neugnano je zavpil:
»Hitreje, človek božji, hitreje!«
Njegov prvi orkester
In na lepem je pričel otrok s svojimi orokavičenimi rokami dirigirati, hkrati je pa z nogo udarjal takt. Starček je res hitreje zavrtel lajno in glej; iz otožne popevke se je izvil pravi, ognjeviti Straussov valček.
Leopold StOkowsky je tisti večer dirigiral svoj prvi orkester.
Sin poljskega emigranta
Leopold Antonij Stanislav Stokow-sky se je rodil v Londonu 18. aprila 1882. leta.
Njegov oče Jožef Stanislav Stokow-®ky je zaslovel, ko se je preselil iz svoje domovine Poljske na Angleško. V Londonu je kmalu postal slaven Havtist in je tudi dobro zaslužil; živel je s svojo družinico v lepi, veliki hiši v Weytonu. Vendar ni mogel uresničiti svojih življenjskih sanj, da bi postal slaven umetnik,
Ta sen se mu je uresničil v njegovem sinu Leopoldu.
Otrok je bil nenavadno nadarjen in učenje pri takšnem očetu, kakršen je bil Jožef Stokowsky, je pripomoglo, da se je Leopoldov glasbeni talent zelo hitro razvijal.
Komaj deset let je Imel Leopold, pa je že z odliko prestal sprejem v londonsko glasbeno šolo Royal Coliege of Musič.
Tamkaj je študiral gosli, klavir in orgle in njegovi učitelji, Stephenson Woyts, W. Dawies in veliki pianist ^olly Standlord so videli v njem res izvoljenega med poklicanimi.
Tri leta pozneje je Leopold odpotoval iz Londona v Pariz, kjer je živela hjegova mat«; vpisala ga je na konservatorij in tamkaj je Leopold nadaljeval svoje študije. Kmalu je postal eden najboljših učencev; z njim se je kosala samo neka mala Američanka Njegovih let, ki je bila kakor mladi p°ljak nenavadno glasbeno zrela in ®adarjena.
Vsi so se bali, da se bosta otroka Pričela postrani gledati, a plemenita
srca ne poznajo zavisti. Leopold in mala Američanka sta sklenila globoko prijateljstvo.
Organist v cerkvi svetega Jakoba
Ko je Leopold dopolnil osemnajsto leto, se je vrnil v London. Nekaj mesecev pozneje je postal organist v londonski cerkvi svetega Jakoba. Tedaj se je pričela njegova slavna glasbena pot.
Mladostna prijateljica s pariškega konservatorija mu je lepega dne pisala: »Pridite k nam, v Newyork, tukaj boste hitro zasloveli!«
Stokowsky je res odpotoval v Ameriko in igral na mnogih koncertih. Vendar se ni mogel vživeti v Ameriko in je še venomer sanjal o Evropi.
Leta 1908. se je vrnil v London, dve leti pozneje se je pa poročil z Olgo Samorovo, svojo »edino ljubeznijo«. Kmalu nato se je spet odpravil v Ameriko. Postal je ljubljenec Filadelfije; za Pohligom je postal dirigent orkestra, ki je najboljši izmed vseh orkestrov Združenih držav.
Njegova slava je dozorela.
Leta 1914. mu je Olga Samorova rodila dekletce, malo Imenijo Noel. Tedaj je Samorova zapustila gledališče in se posvetila samo otroku in družini.
Življenje so* prične pri 55. letih...
Leta so tekla.
Umetnik v Leopoldu je bil srečen, človek ne. Z ženo se nista nič več tako dobro razumela in naposled sta se ločila.
Od tistihmal je Stokowsky iskal žensko, ki bi ga vsega izpolnila. Srečal jo je nekega večera v Hollywoodu: Greto Garbo.
Zdaj ima Stokowsky 55 let.
Ali je lep?
Težko je reči. A vendar je »božanska« Greta, ki je niso mogli spraviti iz ravnotežja niti najlepši hollywood-ski lepotci, vzljubila ravno tega moža s trpkimi črtami in sivimi, nekdaj pla-vimi lasmi.
To je mojstrov veliki ljubezenski roman, roman, ki se je spletel na skrivno, ljubezen, ki doživlja te dni v Italiji svoj epilog.
(Po »Pariš Soiru«)
DVA REKORDA J937
Gospodarstvo jv leta 1937 zabeležilo dva produkcijska rekorda: zlata in vojnega orožja.
Zlato gre v železne blagajne, orožje pa v arzenale.
Katera teh dveh zakladnic se bo prva odprla?
Od odgovora v a to vprašanje je odvisen mir sveta. (»Paris-Soir«)
36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
ŽREBANIE 1. RAZREDA
13. in 14. aprila 1938.
DOBITKI:
din 64,991.000 -
Cena srečkam za vsak razred:
V, srečka
din 200*
7,	sreike
din	100*-
*/«	sretke
din	50*-
Izplačilo dobitkov takoj — brez odbitka:
Strogo solidna postrežba Glavna kolektura državne razredne loterije
A. REIN IN DRUG
Gajeva 8 ZAGREB Iliča 15
Naročila je nasloviti DIREKTNO NA NAS, ker nimamo nikjer ne agentov ne preprodajalcev.
Imen dobitnikov pod nobenim pogojem ne objavljamo!
pariškega Paramounta se glede tega že pogaja z D’Annunzijevimi dediči.
— 200 ljudi je ostalo brez strehe na Norveškem, kjer je požar pokončal del vasi Nadelsora; uničenih je 50 hiš. —
— Ločitev zakona je ukinil najnovejši odlok burgoške Francove vlade. — Pet ur je v ledeniški razpoki čakal na pomoč neki nemški turist, ki je padel v Tirolih na ledeniku Madatscha v globoko razpoko, hoteč pomagati
teh krajev cepiti proti epidemiji. — Poroka na albanskem dvoru bo po poročilih iz Tirane 27. aprila, svečanosti se bodo pričele pa že tri dni poprej; iw poroki pojde kralj Zogu z ženo na svoj grad pri Draču. — 10.033 zibelk in 24.453 krst so porabili po poročilih dunajske mestne uprave lani na Dunaju; torej je na Dunaju umrlo dvakrat toliko ljudi, kakor se jih je rodilo. — Avtobus se je zaletel
Varuj in nequj svoje zobe, dvakrat na dan s:
Chlorodont-zobno pasto
Sirom po svetu
Letalo je strmoglavilo na vrt neke predmestne vile blizu Prage; na srečo ni bilo nobene človeške žrtve, ker se je tudi letalec še o pravem času rešil s padalom; letalo je zgorelo. — Krst holandske princese so napovedali za začetek maja v Haagu. — Velika neurja so te dni divjala nad Kalifornijo in so posebno prizadejala Hollywood; vode so zalile več stanovanjskih vil slavnih filmskih igralk. — D’Annun-zijevo življenje bodo filtnali; vodstvo
svojemu tovarišu; ta se je pa sam rešil in šel klicat reševalce. — Svetovni rekord v skoku s padalom je dosegel francoski pilot Jean Williams. Pred kratkim je na veliki letalski produkciji skočil iz višine 8.400 metrov in odprl padalo šele 300 metrov nad zemljo. — Holandska princesa Julijana bo odpotovala prihodnjo pomlad s svojim možem princem Lippe-Biesterfeldom na veliko potovanje okrog sveta. — Kolera je izbruhnila v poplavljenih krajih Kalifornije, posebno okrog Los-Angelesa; oblasti so ukazale, da se morajo dati v 24 urah vsi prebivalci
v tovorni vlak v Elmanotu v severni Mehiki; v avtobusu je bilo 36 potnikov, 14 jih je mrtvih, ostali so se pa nevarno pobili. — 4 milijone lejev je nekdo ukradel v luksusnem vlaku med Galacom in Bukarešto ženi nekega premožnega romunskega industrljca. Na zunaj elegantno oblečeni mladenič je gospo uspaval s posebno cigareto, nato ji pa izmaknil dragoceno ročno torbico z denarjem. — Nemško filmsko akademijo bodo zgradili v Babels-bergu pri Berlinu. — Snežni plaz se je utrgal na Japonskem blizu kraja Miko in zasul 6 smučarjev.
ČASN/SKA RACA ? NE!
Hitler in Goering, Staljin in Blum
se sestanejo te dni v Stockholmu in prirede
prijateljsko kosilo
(nBY) Stockholm, marca.
V prihodnjih dneh se dobe na intimnem kosilu v Stockholmu Hitler, G6-ring, Staljin in — da ne bodo demokracije zapostavljene — Leon Blum. Ta pomembni in senzacionalni politični sestanek je priredil ugledni švedski časopis »Nyn Daglight Allehanda«, in gori našteti državniki so se povabilu res odzvali.
Ker vsi dobro vemo, kaj mislijo navedeni državniki drug o drugem, bi človek na prvi pogled menil, da gre le za duhovito časopisno »raco«. Pa ni tako; kajti možje, ki se bodo te dni sešli ob gostoljubni mizi švedskega gostitelja, nikakor niso državniki, ampak samo vrli, a politično docela nepomembni stockholmski meščani, ki nimajo z diktatorji in državniki ničesar drugega skupnega kakor samo ime. Adolf Hitler je po poklicu dekorater, Goring je trgovec, Staljin šofer, Leon Blum pa trgovec z zelenjavo in južnim sadjem.
Nobenemu izmed teh soimenjakov vodilnih evropskih osebnosti ni ta podobnost v imenih posebno po godu; najmanj je pa s svojim imenom zadovoljen švedski Hitler, saj je nekoč dejal, da je prava muka imeti isto ime, kakor ga ima voditelj 3. rajha.
»Tudi jaz,« je nekoč razlagal, »bi lahko napisal knjigo »Mein Kampf« (Moji boji), kajti ne mine mi dan, da se ne bi imel otepati hudobnih naga-jivcev in .potegavcev", posebno iz vrst časnikarjev. Kadar hočem telefonirati in povem v slušalko svoje ime, nisem nikoli čisto prepričan, da se ne bo na drugi strani žice oglasil porogljiv glas, češ: »Tu pa Mussolini.«
To je samo eden izmed primerov vseh mogočih norčij, ki jih ljudje uganjajo z menoj od jutra do večera. Posebno sitnost imam s svojim imenom na potovanjih. Kadar pridem v kakšen hotel in napišem hotelskemu vratarju svoje ime, se zmerom bojim, da me ne bo postavil pod kap, misleč da ima opravka z neslanim šaljivcem.
Najhujše se mi pa zdi potovanje po opravkih v Nemčijo. Ker sem se bal, da me ne bi prijeli zaradi žaljenja hitlerizma, sem si rajši vselej nadel čisto drugo ime, ki je donelo po Šved-sko; le tako sem lahko v miru uredil svoje reči.«	„
švedski Goring s svojim imenom še ni imel dosti sitnosti, zato skromno priznava, da je Goring res samo Hitlerjeva senca. Vendar ga pa tudi nekaj drugega ostro loči od slavnega nemškega soimenjaka; švedski Goring je namreč najboljši prijatelj gospoda Leona Bluma, trgovca z južnim sadjem. Vsak večer se dobita in prijateljsko vržeta kvarte; če pa slučajno ta ali oni napelje pogovor na politiko, potlej sta pa Goring in Blum v svojih političnih nazorih — čudo čudovito, mar ne? — vselej lepo istih nazorov. «*
šofer Staljin je pa povedal, da so ga švedski komunisti hoteli po vsaki ceni izvabiti v svoje društvo in da so mu njegovo politično in življenjsko pot slikah v najbolj rožnatih, res kar »rdečih« barvah. Vrli švedski Staljin pa ni sprejel tega dvomljivega povabila in je odgovoril, da nad vse ljubi mir.
Zdaj, ko ste se seznanili z izjavami soimenjakov vodilnih evropskih politikov, ste pač tudi vi prepričani, da bo njihov obed potekel v kar najlep&em miru in v vzorni slogi. Dober tek!
LISTEK »»družinskega tednika«
Pravi Robinzon
»Krmar, v levo! Kopno na vidiku! f^-cmlja na vi-idi-iku!« je zapiskal JPiiak glas z opazovališča na jamboru, Kapitan Dampier je segel po daljnogled in je dolgo zrl skozenj.
. Polagoma je nekaj raslo iz vode, “•'žalo se je, postajalo je čedalje večje — in že je bilo razločno opasti goi0 skalnato rid, nekaj redkih Vlsokih dreves, naposled pa še zaliv.
Tedaj je kapitan odložil daljnogled, sklonil se je nad veliki pomorih1 zemljevid, potrkal dvakrat, trikrat na neko točko v Tihem oceanu vzhodno od čilske obale in zamrmral: Juan Fernandcz«. Potlej je ukazal Kr^arju, naj krene proti kopnemu.
kapitan Dampier je križal s odjavo po morju, da bi imperiju brionskega veličanstva pridobil še no-neodkritih zemlja. Njegova ladja iS Preplula že mnogo tisočev milj. i* K? 'le kil že rtič Horu in zdaj bilo že več dni krmilo usmerjeno
proti severovzhodu. Kapitan Dampier je bil vešč pomorščak, in ako je on dejal: »Juan Fcrnandez«, je to držalo ko pribito; vsakdo bi lahko vzel strup na to, da je ta košček zemlje sredi morja res eden izmed puščobnih otokov.
Ob jamboru je slonel mornar Aleksander Selskirk. Iz zagrenjenega obraza so nemirno gledale majhne, jezne oči čez morsko gladino. Ta mož je bil pravi pravcat zli duh na ladji. Prepirljiv, nestrpljiv, zmerom je delal razprtije, in sleherni dan je prišlo do bučnih in krvavih spopadov na ladji. Nič ni zaleglo, ne bič ne verige; z nobeno rečjo ga ni bilo moči ugnati. Dampier je bil vzel Selskirka v službo, ker je bil velik in krepak mož pa še Škot povrh; Škotje so bili za kraljevo mornarico na moč porabni možje.
Toda ta jeznoriti Aleksander Selskirk se je bil ondan v navalu svoje bolne prepirljivosti spoprijel celo s kapitanom. In Dampier se je zaklel, da ga bo izkrcal na prvi košček zemlje, ki ga bo uzrl.
Krmar je jadral naravnost proti otoku. Ladja je zavila v zaliv in Selskirk se je moral pripraviti. Dali so mu orožje in hrano, obleko in po predpisih določeno plačo. Majhen čolnič so spustili v morje, in Selskirk je moral vanj. Svojim tovarišem ni
privoščil ne pozdrava v slovo, kapitanu ne pogleda. Brez besede se je oprijel vrvi in se je spustil nizdol. Ko je izobčenec priveslal do obale, so na ladji razpeli jadra in krmilar je obrnil krmilno kolo. žele takrat se je polastil Škota divji strah. Začel je kričati in klicati, moledovati in stezati roke, ponujal je tovarišu, ki bi ga pustil na ladjo, ves svoj zaslužek... kapitan Dampier se je pa le grohotal in je zaklical Selskirku, da se kapitanova prisega ne da prelomiti kakor trdi mornarski kruh.
Zdajci se je pa Selskirk ves iz uma pognal v valove in se je z naporom vseh svojih moči hotel približati ladji. Toda veter se je bil že uprl v jadra in je ponesel ladjo kakor hitrega galeba iz zaliva.
Aleksander Selskirk se je moral po jalovem naporu vrniti v svojo novo neznano domovino. Pobral je orožje in hrano iz čolna in splezal na visoko čer. Tam je hotel zanetiti velik ogenj in čakati na prihodnjo ladjo, ki jo bosta ugoden veter in dobrotna usoda zanesla mimo. Bilo je to nekega decembrskega dne leta 1704.
Selskirk jo moral dolgo čakati... Kmalu ga je prepodila lakota s čeri. Streljal je divje koze, ki jih je bilo na črede, zakaj francoski morski roparji so jih bili tod zaredili, da so se lahko zmerom znova zalagali s
svežim mesom. Kopal je korenine iz zemlje in nabiral sad z drevja, da ni od lakote umrl, Aleksander Selskirk je živel zgolj še življenje divjaka. In svet ni vedel nič o tem samotnem človeku na daljnem otoku sredi morja.
Na jesen leta 1708. je plula spet neka ladja mimo otoka. Kapitan Woodes Eogers se je vračal s popotovanja po širnem svetu. Opazovalec mu je z jambora javil suho zemljo in droban steber dima, dvigajoč se proti nebu.
Tedaj je ukazal kapitan, da pristanejo ob otoku. Poslal je ljudi na kopno, in ti so stikali tako dolgo, dokler niso našli poleg tlečega pepela hropečega in gnojnega okostnjaka. To strahotno izmaličeno človeško razvalino so prinesli vrli mornarji na palubo in Rogers jo je prepeljal na Angleško.
Na ladji se je Selskirk kmalu opomogel. Po večerih je sedel med mornarji in pripovedoval svoje čudovitosti. Rogers je vemo poslušal tega neprostovoljnega puščavnika, potlej je pa stopil v svojo kajuto in vpisal zgodbo Aleksandra Selskirka kot posebno zanimivo poglavje v svoj popotni dnevnik.
Kasneje je Rogers dnevnik izdal v knjigi. Bil je dobro napisan in čita-telji so našli v njem mnogo zanimi-
vega. Poglavje o Selskirku mu je pa dalo pečat senzacije. Njegova čudovita zgodba je šla od ust do ust. Selskirka so razkazovali radovednežem, časniki so pisali dolge članke in kmalu je prepirljivi Škot zaslovel kot svetovno čudo.
Med časnikarji, ki so Selskirka in-tervjuvali, je bil tudi neki droban, neznan mož. S senzacionalnimi lažnivimi poročili si je bit zapravil časnikarski sloves in je tako zdrknil nazaj na stopnjo neznatnega krajevnega poročevalca. In prav ta mož je med vsemi z največjo napetostjo poslušal čudne Selskirkove zgodbe. Ta časnikar je bil Daniel Defoc. Povest tega škotskega mornarja mu ni hotela več iz uma. Lepega dne je sedel za mizo in začel pisati knjigo. Defoe je presadil neznatni otok v izliv Ori-noka (v Južni Ameriki), podaljšal je Selskirkovo puščavništvo s štirih let na osem in dvajset, spremenil Škotovo življenjsko zgodl>o, skratka, naredil je iz Aleksandra Selskirka —~ Robinzona Crusoa.
Aprila 1719. je zagledala njegova knjiga luč sveta. Ljudje so se kar pulili zanjo. Maja meseca je izšla druga naklada, junija že tretja. In tako je izmišljena postava Robinzona Crusoa zasenčila nesrečnega mornarja Selksirka, da je utonil v pozabljenju...	(bK)
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Zgodaj so zaceli...
Pred gostilno so se na cesti igrali: otroci. Deklice in fantki. Bili so ot.ro-: ci boljših družin. Od strani jih je gledal deček, oblečen v zakrpane hlač-, ke in tanko suknjico. Požiral je s plašnimi očmi rajanje srečnejših tovarišev. Pa ga je opazila neka šele. 5 letna deklica. Stopila je k n jemu in ga z drobno pestjo z vso silo b uh levila v obrazek. Fantek je obstrmel in šele čez čas zajokal in zbežal. Zgražala sem se jaz in tudi drugi, ki *o dogodek videli. Skozi okno se je pa »mejala svoji korajžni hčerkici debela krčmarica. Starovasnikova
»Fse dobro pride od zgoraj,«
trde ljudje, vendar sem pa mnenja, da ta pregovor ne drži vedno. Prav sato hočem navesti dogodek, ki sem ga doživela v začetku prejšnjega tedna med opoldanskimi urami. Ko sem Sla s prijateljico po Sv. Petra cesti, sem na križišču z Resljevo, iznenada začutila na glavi neprijeten občutek. Sprva sem mislila, da so mi s strehe prileteli kaki malenkostni drobci opeke, a prijateljica me v tem hipu opozori, da se je na moji glavi nabralo precejšnje smetišče. Takoj nato se obe ozreva kvišku in opaziva na oknu prvega nadstropja žensko, ki je pravkar prenehala stresati prah. To je najbrže boljša stranka, ki
pospravlja sobe v opoldanskih urah;; Skočil je pokonci, zgrabil meč ob
in ne oziraje se na mimoidoče, stresa prah na ulico.	Prizadeta
»Če glihate, je 19•—> če ne glihate, je pa 17—«
Pred kratkim sem šla v neko bolj-! So trgovino, da kupim za hčerkico in:; zase blago za domačo obleko. Izberem in vprašam prodajalko po ceni.
»Če glihate, je 10-—, če ne glihate, je pa 17'—« mi odgovori. Debelo jo pogledam. »Prosim vas za ceno, za pravo ceno, takih odgovorov nisem vajena.« Nato mi pravi: »Potem pa že ne glihate, bom dala pa po 16-50.« Takoj sem jo kajpak ogorčena zavrnila in povedala lastniku trgovine, ki me je vprašal, zakaj odhajam, ne da bi izbrano blago kupila, da grem v solidnejšo trgovino, • kjer me ne bodo naprej vprašali, ali »gliham«. Šef se je hitel opravičevat, češ da tako ravnajo samo s kmeticami, ki so vajene glihanja.
Mislim, da je vsak komentar nepotreben.	M.	Z.
Moderna vzgoja
Bilo je na pustni torek, oziroma že po polnoči, torej v sredo, v plesni dvorani neke znane ustanove. Vse je norelo, plesalo in pilo. Zrak je bil zatohel in poln cigaretnega dima. Na plesišču je bila taka gneča, da pa-:: metni plesalci niso šli niti plesat. Stala sem s svojim partnerjem na odru in gledala v vrvež. Na lepem me _ moj sosed opozori na neki par, ki je pravkar priplesal iz gneče. Gospod je imel kakih trideset let, plesalka pa — reci in piši — deset do dvanajst. Bila sta tesno objeta in on ji je nekaj šepetal na uho, da je deklica zardevala in se smejala.
Zgrozila sem sc. Kaj neki mislijo otrokovi starši, da jo puščajo na ples, in to še tako pozno? Kaj bo iz dekleta, če že zdaj hodi po zabavah in plesih? Kaj takega bi se res ne smelo dogajati. Morebiti je pa to tista moderna vzgoja, ki pravi, da se mora otrok utrditi v vsem in spoznati vse življenjske skrivnosti?	M.	J.
MEDICE] ČE V A LJUBICA
Resnična ljubezenska zgodba Iz časov beneške republike
13.	nadaljevanje
»Francesco, želel si prestolonaslednika in dediča od Biance Cappellove, od svoje ljubice in najvdanejše služabnice. In jaz... jaz sem hotela, sem ti morala izpolniti to žejo in ti roditi prestolonaslednika. Vselej, kadar si prišel k ineni, si bil slabe volje, nemiren in raztresen; samo zato, ker ti usoda ni hotela izpolniti te ene same želje. Mučilo ine je to in moje srce je trpelo, kakor bi tičalo v njem tisoč puščic. Samo prestolonaslednika in vse bi bilo dobro. Prosila sem za pomoč svoje telo, zapovedovala sem mu, obtoževala sem ga in preklela. In vseeno mi ni hotelo pomagati.«
Solze so ji v potokih lile po bledih licih.
Francescu ee je omehčalo srce: »Bianca, oprosti mi.«
»Oprostim naj? Tebi?« Jokala je tiho in neutolažljivo. »Nikoli ne smem upati, da mi boš oprostil — kako naj torej jaz tebi oproščam...«
Pomirjevalno je nadvojvoda s svojimi tenkimi prsti gladil Bianco po glavi.
»Pripoveduj dalje, Bianca. Rad slišim, ako je kdo v skrbeh zame.«
»Dala sem nadzorovali tri mlade ženske, ki so pričakovale nezakonske otroke. Tri mlade in zdrave ženske. Prva je rodila deklico. Druga je podarila življenje Antoniju. Videla sem to žensko, a samo bežno in samo enkrat v Bologni. Tudi tretja j-e rodila dečka. Nekje na poti iz Florence v Bologno.. Posinovila sem Antonija...«
Nadvojvoda je prekinil Bianchino pripovedovanje: »Kar si storila, si storila zame in zaradi mene. Ne vem, zakaj naj bi ti to sploh odpuščal.«
ročaju in svečano dejal »Bianca, svečano izjavljam, da sem od te ure dalje zaupnik tvoje skrivnosti. Kar je bilo, je bilo zaradi mene, in kazen zadene naju oba.« <■
Njegovi prsti so z mečevega ročaja poromali do zlatega križa, ki ga je nosil na vratni verižici, in 60 ee ga trdno oklenili.
»Ali bo molčala?« je vprašal strogo. »Ne vem, Francesco mio,« je skesano dihnila Bianca.
Klecnila je pred njim na kolena in zaihtela: »Francesco, piosim, rotim te, nikar ne zavrzi Antonija! Ljub mi je kakor fasten sin. Zdi se mi kakor dragoceno darilo od tebe. Umrla bi brez njega, saj sem si ga prilastila samo zato, ker sem tebe ljubila.«
Nadvojvoda jo je dvignil in jo nežno objel: »Ti globoka, zvesta, ljubeča duša! Ti milo, zaupno srček Ponosno se jo vračal’v palačo Pitti. Njegovi podlpžnik;, ki so se mu e ponižnimi pozdravi umikali s poti, pač niso slutili, kakšno plemenito veliko-;dušje boči prsa in polni srce njihovemu vladarju.
Madonna Ivana ga je komaj pričakovala. Ko ga je zagledala, so se ji orosile otožne, svetlosinje oči.
»Kaj naj to pomeni? Ze spet se
»Tožila bom,« je ihtela nadvojvodi-nja, »tožila bom Bianco Cappellovo. Ta ženska trdi, da ti je rodila otroka,
sina. To pa ni res, Francesco! Nebo jo bo kaznovalo. Bog dopušča, da ga skušamo, ne odpušča pa, če ga zasmehujemo!«
»Tak poslušaj,« je dejal nadvojvoda zelo resno in odločno. »Bianca Cappel-lcva mi je rodila dečka. Ime mu je don Antonio, posinovil ga bom, ko bo prišel čas za to. Piši to mojemu častivrednemu bratu, kardinalu Ferdinandu, piši mu pa tudi, da bom odsihmal dalje denarne pošiljke iz rodbinske šatulje za polovico zmanjšal.«
Odšel je, ne da bi privoščil ihteči ženi en sam pogled.
Čimbolj napeto in nevzdržno je postajalo Franceseovo zakonsko življenje, tem raj«i je ostajal nadvojvoda po cele dneve pri svojem znanstvenem delu v laboratoriju.
Nihče ga tamkaj ni smel moliti, samo eno bitje je lahko prišlo k njemu v vas, to je bila Benečanka Bianca Cappellova. In don Antonio, podtaknjeni otrok, je rasel in se lepo razvijal.
A vseeno se je nekega lepega majskega dne 1577. leta zdelo, da se bo Bianctiina sreča naposled obrnita. Tega dne je zaplapolala na palači Pitti velikanska zastava v nadvojvodovih barvah: zeleni, rumeni in škrlatno-rdeč.i, služinčad je hitela spletat vence in šivat manjše zastavice, po vsej Florenci je pa zaoril en sam krik veselja in ponosa.
S trdnjave San Giovannija Bat lista, z utrdbe San Miniana so grmeli lopovski pozdravi in se spajali z odmevi z mestnih trdnjav. Vse mesto je zajelo opojno, neugnano veselje, vsa grla so klicala medicejskj bojni klic: »Palle! Pallek ali pa »Avstrija! Avstrija!«
strmela v svojega moža. Pomignila mu je, naj stopi bliže, zdaj v tej zadnji minuti, ki ju bo za zmerom ločila, naj bo čisto, čisto pri njej.
Njen glas je bil tih, mil in poln nežnosti. Oči so se ji orosile, ko je medlo zašepetala:
»Francesco, za mojo bolezen ni na svetu zdravil. Umiram in ti zapuščam najine otroke. Tvoji in moji otroci so, Francesco I Misli tudi na moje dvorjan-stvo. In potlej: živi lepo in dobro, kakor se kristjanu spodobi. Misli zmerom, da sem bila tvoja žena in da sem te ljubila, ljubila do zadnjega trenutka. Da, Francesco, zmerom sem te tako zelo ljubila.«
Ihte je nadvojvoda pokleknil k njeni postelji.
Se enkrat je Ivana poljubila svoje otroke. Otročički so bridko jokali, saj so slutili, da je bilo to poslednje ljubkovanje poslavljajoče se matere.
Zjutraj, rano ob šeelih je nadvojvo-dinja Ivana zaspala za zmerom.
Ob zvonjenju vseh zvonov mesta Flo. rece so prepeljali pokojničino truplo v baziliko svetega Lavrentina. Ljudje, ki jim je v življenju toliko dobrega storila, so molče in solznih oči gledali ta sprevod.
Teden pozneje so jo svečano pokopali.
Francesco je korakal*v predpisani florentinski žalni obleki, v ohlapnem črnem plašču pred krsto. Tenka črna tenčica mu je pokrivala glavo in padala po hrbtu vse to tal, kjer sla jo nosila dva služabnika.
Ko je sprevod prišel do ulice Torba-noiri, je Francesco komaj vidno dvignil pogled in pozdravil proti nekemu bal-
Pred palačo, na trgu Pitti in na vseh *anu’ ?>lai *e stal,a1v fno pletena manjših trgih in mostovih, so klicali dj!m,a’..k’Je rav“° Uko Komaj °1>azll°
Florentinci: »Pozdravljen dedič, pozdravljen mladi Medicejec! Naj živi Ivana, svetnica! Naj živi Toskana! Naj živi Avstrija!«
Med te spontane vzklike veselja je siknil zdaj pa zdaj preteč glas; »Dol z Bianco Capnellovo! Dol s podtak-njeneem Antonijem!«
Vmes 6e je slišalo rezko žvižganje, sem in tja se je dvignila in zagrozila skrčena pesit.
Nadvojvodinja Ivana je bila rodila dečka.
Filip II. Španski, dolgoletni nasprotnik Medicejcev. se je ponudil za botra. Storil je to na ljubo nadvojvodinji in svojim habsburškim sorodnikom.
Bianca Cappellova je velela takoj pripraviti kovčege. Njen hišni upravnik je vzel malega Antonija v svoje posebno varstvo. Z najpotrebnejšo prtljago in skoraj s polovico svoje služinčadi je Bianca odpotovala na svoje posestvo na deželi.
Ni še preteklo dobro leto po tem dogodku, že, je nadvojvodinja Ivana legla in ni več vstala.
Ob njeni postelji je stal Francesco in prvič v življenju mu je kesanje stiskalo grlo. Nežno je ženi prigovarjal, naj potrpi, naj upa in poslušno uboga zdravnikove nasvete.
Ivana je prejela zakramente za umirajoče. Ležala je negibno v postelji in
odzdravila.
Bila je Bianca Cappellova. Ravno na tem balkonu je pred dvanajstimi leti s solznimi očmi opazovala slavnostni sprejem Avstrijke Ivane.
Za očetom so korakali otroci, najmlajšega, enoletnega Filipa, je nosila v naročju dojilja.
Sedem otrok, sedem sirol brez matere. Benečankine oči so se napolnile s solzami.
In med tem ko se je novica, da je nadvojvoda Francesco še med pogrebom pozdravil ne^ubo Benečanko, ko blisk razširila po vsem mestu, je Bianca ležala v svoji sobi in krčevito jokala.
Hčerka beneške republike se nioži
»Kadar bom spet svoboden, se bom poročii s teboj in te bom povzdignil v florentinsko vojvodinjo!«
Tako se je glasila svečana prisega, ki jo je dal don Francesco dvanajst let poprej Benečanki Bianci Cappellovi v neki duplini nadvojvodskega vrta.
Zaradi te prisege jo je dvanajst let nadvojvoda priklepal nase in na svojo ljubezen in zaradi nje ji ni bila nobena žrtev prevelika.
On je j>a od nje dobil sina, ki v resnici ni bil njegov sin in tudi do tega otroka ga veže dana beseda, saj je bil obljubil, da bo malega Antonija prej ali slej posinovil.
Dalje prihodnjič
TRAGIKOMEDIJO
Smola
Ivan pleše na domači plesni zabavi pri Sušnikovih. Ivan kar stresa poklone svoji plesalki:
»Ples pomladi, milostljiva! Danes ste tako mladostni, kakor da bi bili hčerka!«
Strupeno zasika plesalka: »Saj tudi sem hčerka!«
Prisebnost
»Zajec, ki si ga včeraj ustrelil, je bil pa res nekaj posebnega.«
»Zakaj?«
»Ker je imel na levi taci listek s številko 16.35.«
»No da: to je označba časa, ko sem ga ustrelil.«
Hu
mor
KDI:S1 Dl
7. marca, na rojstni dan pokojnega prezidenta Masarjka, je češkoslovaška pošta izdala dve dobrodelni znamki v korist siromašne dect <50 + 50 h in lKč+50h).
Primitivno
Na obcestni klopi sedita dva potepuha; prvi čita drugemu pismo, drugi mu pa z rokami tišči ušesa.
»Kaj pa počenjata?« vpraša mimo idoči gospod.
»Bere mi pismo moje prijateljice, ker sam ne znam brati.«
»Zakaj mu pa potlej tako krčevito ušesa tiščite?«
»Ker nočem, da bi slišal in vedel, kaj je v pismu napisanega.«
Opravičilo
»Povej mi vendar, fant, zakaj se hočeš s tem dekletom poročiti, saj ni ne lepa in ne bogata!« sili oče v svojega zaljubljenega sina.
»Zato ker jo imam rad, in to je menda dovolj tehten vzrok.« •
»Ne,« ugovarja izkušeni oče, »to ni vzrok, kvečjemu opravičilo.«
V lekarni
»Ali imate kakšno dobro zdravilo za kašelj?«
»Imamo razna zdravila; katero pa želite?«
»Ali naj malo zakašljam? Morda boste potem vi ugenili pravo.«
On in ona
»Povej mi, ljubček, ali prištevamo mačke k zverem?«
»Da, mucka moja.«
Ljubosumnež
»Poglej, ljubi, ta prekrasni krzneni plašč, kar zaljubila sem se vanj.«
»Pojdiva torej brž dalje, jaz sem že ljubosumen.«
Ljubezen
»Kakšna je neki razlika med prvo in zadnjo ljubeznijo?«
»Pri prvi, ljubezni zmerom mislimo, da je zadnja, in pri zadnji, da je prva.«
Pretkanka
»Ali res nameravaš razdreti zaroko s Petrom?«
»Res, vendar bom pa še počakala do svojega rojstnega dne.«
Kdo je močnejši?
»Povem vam, da smo ženske močnejše od moških!«
»Smešno. Zenska se še uboge miške boji.«
»No, in moški se boji ravno te ženske.«
Ni bil prvi
»Kako dolgo si poznal svojo ženo pred poroko?«
»Sploh je nisem poznal.«
»?«
»Samo mislil sem, da jo poznam.«
Po ovinkih
tMožiček, v moji omari manjka ena obleka!«
»Beži no — ali nič ne veš, kje je?«
»O da, čisto natanko vem, kje: v veliki izložbi salona ,Chic\«
Nepričakovano vprašanje
Petrček silno rad je hruške. Petrček kar požira hruške. Kajpak je mama v skrbeh za njegov želodček, in tako ga skuša nekoč pri kosilu poučiti:
»Ondan se je neki fantiček, ki je tudi tako požrešno jedel hruške kakor ti, zadavil, še preden je pojedel prvo polovico.«
»In kaj se je zgodilo z drugo polovico?« je ves v skrbeh vprašal Pe-trček.
NOVELA
•
Madžarski napisal
J. PAKOTS
Mož (postaven, zagorel človek): Vilma, danes me bo obiskal neki prijatelj.
Zena (mlada, otroška gospa): Tudi jaz dobim obisk.
Mož: To je moj prijatelj iz mladih let. Prosim te, bodi prijazna z njim.
Zena: Glej, da boš tudi z mojim gostom prijazen.
Mož (razdraženo): Ali pride tisti zelenec že spet k nam?
Žena (kujavo): Kako si čuden! Mojih sorodnikov ne moreš videti. Saj to je vendar moj bratranec, ki sem z njim doraščala. (V predsobju pozvoni.)
Mož: To bo najbrže moj prijatelj.
Zena (sama zase, pomembno): Ali pa moj... (Z žarečim pogledom.) Georg!
Bratranec (domišljav mlad mož stopi z nekaj vrtnicami v rokah v sobo): Pozdravljena, ljuba Vilma!... Pozdravljen, Karl! Saj dovoliš, da izročim svoji učenki nekaj vrtnic?
Mož (suho): Prosim!
Bratranec: Včeraj si zelo lepo igrala, Vilma! (Možu.) Silno napreduje. (Ženi.) Koliko ur si se vadila?
Mož (jezno): Ravno toliko, da bi človek zraven lahko znorel.
Zena <i>orogljivo); Ti • bi kajpak rajši v džungli poslušal rjovenje levov in lomastenje slonov kakor ]>a svojo ženo, kadar igra klavir doma... (Nekdo pozvoni.)
Mož: To je Štefan! (Mu gre nasproti.)
Zena: Le sam ga sprejmi. Zdaj moram igrati klavir. (Bratrancu.) Pridi, Georg! (Odide z mladim možem skozi stranska vrata.)
Mož: Pozdravljen, Štefan! Vendar že te spet vidim! Prosim, kar naprej... Odkar sem poročen, te nisem več videl.
Prijatelj (malce v zadregi): Oprosti, Karl! Nisem te maral motiti v tvoji mladi sreči. Morebiti tvoja žena ne vidi rada takihle starih samcev... (Iz sosednje sobe se zasliši klavir.)
Mož: Kako ti le pride kaj takega na misel? Tudi ona se te je zelo veselila. Zdaj — zdaj se ravno vadi na klavirju. Navdušena prijateljica glasbe je. Njen bratranec jo poučuje. Nepomemben mlad mož, a na tipke se najbrže nekoliko razume. Pozneje jo bom poklical. Sedi vendar in povej mi, kaj počneš.
Prijatelj (sede): Pil meni se ni prav nič spremenilo, še zmerom jem pri gospe Harkajevi.
Mož: Vsi iz naše družbe?
Prijatelj: Da.
Mož (vzdihne): Mene kajpak obžalujete.
Prijatelj: Zavidamo ti.
Mož (resignirano): No, no... (Igranje umolkne.) Karlo se zdrzne in prisluhne.
Prijatelj: Da, zavidamo ti. Dobro ti je. Mlado, lepo ženo imaš...
Mož (še zmerom prisluškuje, raztreseno) : Da, da...
Prijatelj (se ozre okoli): Prijeten dom... O indijskih pustolovščinah zdaj najbrže ni več govora?
Mož (resignirano): Tega je kajpak konec.
Prijatelj (malce porogljivo): Lev je ukročen. (Opazi možev nemir.) Kaj ti pa je?
(Nadaljevanje na 6. strani)
Kupon šfev.15
Ali iitate ..Anekdote", ki jih zdaj vei zdaj manj prinaiamo na tej ali na oni strani!
Odgovor:.........................
(Odgovorite samo ,Da‘ ali ,Ne‘!)
Koliko ljudi mislite, da redno čita to rubriko?
Odgovor:..................................................
(Napišite številko)
Ime in priimek .........................
poklic ...............  ................
kraj in zadnja pošta  ..................
Ne pošiljajte nam že zdaj kuponov, ampak počakajte, dokler ne objavimo
v listu, kdaj jih pošljite.
Vse podrobnosti o tekmovanju s kuponi in o naših velikih nagradah gl. lansko božično številko in prve letošnje številke!
UREDNIŠTVO »Družinskega tednika«
Obe plati zvona!
pzavi mladina, in ka{ <ztda tyasft>dih\a
Zmerom je tako bilo, da so starejši več vedeli kakor mladi, in prav je tako. To se je kajpak izkazalo tudi Pri našem nagradnem tekmovanju, B«i izkušenim gospodinjam rožnati načrti mladih, za možitev godnih deklet niso bili posebno všeč; razumljivo. Marsikatera je nejevoljno odmahnila z roko, češ: »No, bo že v zakonu videla, kako si bo lahko kupovala obleke,e druga se je spet samo prizanesljivo nasmehnila, tretja Se je pa že, kar ujezila in dejala: iče bo takšnole ,zeleno,' tako pisalo 0 gospodinjstvu in o kuhi, se utegne zgoditi, da mi lepega dne mož zabrusi: vidiš, kako druge ,znajo', kaj Pa ti?«
To bi bila huda zadrega, nič čud-nega, da so se izkušene gospodinje nad tem ali onim, le nekoliko pre-nuivnhn odgovorom pošteno razkačile• Mislim pa, da sta za današnje življenje humor in dobra volja najbolj potrebna, zato bi bilo najpametneje, če si zadevo od te strani pogledamo. Ne smete misliti, da tako važna 'vprašanja ne obravnavam z dovolj resnosti, rajši se tudi vi otresite čemernih misli in potegnite z menoj.
Ali niste opazile, da bodo vse mlade gospodinje v novopečenih zakonih čudovito lepo oblečene, saj so skoraj 'vse za postavko »obleka« odmerile bOO ali pa še več dinarjev? Starejše gospodinje vedo, da je bolje imeti Poln želodec kakor pa kopo pisanih domačih oblek itd.; mlajšim je pa kajpak bržkone več do ,linije' — tako vsaj slutiš, ko gledaš njihove proračune.
1200 din ni veliko, a človek se kar čudi, na koliko različnih vetrov se razprši ta vsota v očeh te ali one tekmovalke. Drugače je kajpak z gospodinjami, ki so odgovorile iz last-Vlh skušenj. Ne rečem, da med odgovori deklet ni bilo nobenega resnega in upoštevanja vrednega odgovora, vendar so pa res tehtni samo odgovori tistih, ki si morajo že zdaj same služiti svoj kruh in ki tako tudi že vedo, kako hitro se denar zdrobi,
Kmalu bomo zaključili naše gospodinjsko tekmovanje in skušali bomo vse odgovore kar najbolj vestno in vesno pretehtati, da bomo vedeli pravično razdeliti nagrade. Če imate še kaj pripomniti, le podvizajte se! Danes prinašamo za izpremembo jedrnato besedo izkušene gospodinje, prepričani, da bo nekoliko pomirila tiste duhove, ki menijo, da dajemo preveč zaslombe nezrelim in neveščim mladenkam.	Saška.
Nikakor tudi ne razumem, kako eo mogle nekatere gospe in goepodiene napisali tako nizke cene za stanovanja, ko še vrabci na strehi čivkajo, kako so stanovanja draga. Poznani družino, ki stanuje na Mestnem trgu — okna njihovega stanovanja gledajo na hodnik, po tem hodniku hodijo pa tudi še drugi ljudje v druga stanovanja, torej stanovanje brez sleherne udobnosti — in plačujejo zanj vseeno 600 din na mesec! Tudi njihov družinski oče ima nekaj več ko 1.200 din na mesec — a kako živijo? Da ee jih Bog usmili!
Tudi vprašanje o prehrani je marsikatera prelahko vzela. Neka gospa iz Splita je celo napisala, da eo vegeta-
rianci in da kupi za 1 din kosti, ako hoče skuhati nekoliko juhe. Če to ni smešno! Mislim, da je tista juha vse prej ko juha! Saj vidim, če vzamem povrhu mesa za juho še za 50 par kosti, kolikor mi jih mesar da, pa ni nič preveč, da skuham krepilno juho.
Še mnogim drugim bi lahko pokazala slabe strani njihovih odgovorov, a bojim se velike zamere. Ža svojo osebo menim samo to, da se morajo stvarneje in resneje presojati vprašanja, ki so tako važna za življenje vseh, da vse preveč rožnat pogled vanje vara in da je potlej v praksi še vse teže, ko si človek teoretsko tako lepo predstavlja. Mislim, da bi bil za naš natečaj najprimernejši tale odgovor:
Dva mlada (tudi stara) človeka lahko živita s 1200 din, če nimata posebnih žalitev in se zadovoljita s skromno hrano in e skromno obleko.
Prisrčno vas pozdravlja
Milka Zadnikov«.
Naša kuhinja
Samo ena možnost!
Spoštovano uredništvo!
Tudi jaz zmerom pazljivo prečitam vse odgovore na vaše tekmovanje, vendar moram reči, da sem le v malo katerem našla tisto stvarnost in resničnost, ki je potrebna za presojo takšnih vprašanj. Denimo na primer dopis gospe.Igove. da ne govorim o odgovoru gospodične Sonje!
Gospa Jgova pripoveduje, da plačuje krompir po 50 par, drva po 40 din lm“ in še več podobnih stvari. Če je ta gospa res tako srečna, da ji gredo sorodniki tako na roko, blagor ji, •nisiim pa, da takšne cene na splošno *es ne morejo veljati kot prave Jaz Plačujem krompir po dinarju kilo, dr-va pa 1 m3 po 80 do 90 din. Mislim, da je to že lepa razlika. Kajpak je mogoče, da živita dva novoporočenca za 1.200 din na mesec, saj žive celo hikšni, ki imajo še manj, a da bi se teh borih 1.200 dinarjev obrnilo na bdi ko strani, in sicer še z nekakšnim bdobjem in razkošjem — to je pa nemogoče. Nista samo hrana in stanovanje, vse polno drugih malenkosti se *e vrine vmes, ki nanje človek prej računati ne more in tako tudi ne "atanko povedati, koliko bo utegnil za 'e »malenkosti« izdati denarja.
. Denimo, da se dva poročita in da nnata j,200 din plače na mesec. S lem denarjem morata plačati tudi stano-vanjp, in sicer 300 ali 400 din na ine-fiec. Razumljivo in brez posebnega računanja boste spoznali, da se bosta morala marsičem odreči, ako bosta nnlela živeti brez dolgov. Mesec je banireč dolg. je=ti je pa vendar treba vsak dan. čeprav skromno.
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: korenčkova juha, govedina, čebulna omaka, krompirjev pire. — Zvečer: Pečenjiak in jabolčni kompot.
Petek: Zelenjavna juha, jabolčni zvitki, kompot. — Zvečer: Krompirjevi rezanci, radič.
Sobota: Riževa juha, dušeno rdeče zelje*, snežne kepice v vanilijevi kremi. — Zvečer: Jelenov golaž, kruhovi cmoki.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, pražen krompir, mešana solata, pljučna pečenka na način divjačine, zraven rdeče zelje**. — Zvečer: Mrzel narezek, francoska solata.
Ponedeljek; Cvetačna juha, jajčna omaka, dušen krompir, govedina. —-Zvečer : Goveji golaž.
Torek; Zdrobova juha, krompirjeva solata, govedina. — Zvečer: Žganci s kislim zeljem.
Sreda; Možganova juha, omaka iz kislih kumaric, krompirjev pire in telečje kosti. — Zvečer: Obara.
POJASNILA:
•Dušeno rdeče zelje; Potrebuješ srednje veliko zeljnato glavo, 2 jedilni žlici svinjske mati, eno majhno čebulo,
sladkor, kis in 5 ali 6 nageljevib žbic. Razdeliš zeljnato glavo v dve polovici in vsako polovico z ostrim nožem razrežeš v zelo tenke rezance. Lahko namesto noža uporabljaš tudi strgahiik za zelje. Zdaj zelje lepo umij in enkrat pokuhaj. Čezenj polij nekoliko kisa in pridaj nato svinjsko mast, sladkor, sol. čebulo in nageljeve žbice. Zelenjavo prav počasi duši, h koncu jo pa še enkrat začini s kisom in nekoliko sladkorja.
** Rdeče zelje, ki ga serviraš k divjačini: Veliko zeljnato glavo prereži in iz listov izreži debela rebra. Zdaj položi liste drug na drugega in jih na tenke rezance razreži. V posodi raztopi 5 dkg presnega masla, 4 koščke sladkorja, in ko sladkor porumeni, dodaj še 2 jedilni žlici narezane čebule. Počakaj, dokler čebula ne porumeni; dodaj narezano zelje, zalij z nekaj žlicami kisa, da dobi lepo rdečo barvo, in pridaj še nekoliko žlic vode. Med tem ko zelje dušiš, pridaj še noževo konico kumina, eno olupljeno in na rezance zrezano jabolko in ščepec soli. Ko je zelje mehko, ga omokaj z
2.	ali 3. deltami moke in prilij toliko rdečega vina, da postane zelje podobno srednje gosti mezgi.
Predloga: vsak predalček pomeni eno petljo, ki jo moraš podplesti tako, kakor je napisano, če hočeš, da bo vzorček res pravilen in lep. g pomeni 1 desno petljo, □ pomeni eno levo petljo, ■ pomeni enkrat oviti, (3 pomeni 3 petlje levo hkrati podplesti. □ pomeni dve petlji levo hkrati podplesti. Dve prvi in dve zadnji vrsti na predlogi kažeta vzorček, ki so v njem spletene hlačke in srajca. Ne pozabite pa po vsaki vrsti splesti še eno vrsto samih desnih petelj!
Ko spleteš po kroju in predlogi vse dele, jih sešiješ in obltvačkaš, tako da narediš zmerom eno ovito šibično, eno zračno in spet ovito šibično; v te luknjice potlej prepleti elastiko. Zgoraj pa še prišij naramnice in delo bo končano.
Mislim, da ni trejba posebej poudarjali, naj bo perilo ravno tako lepo in izbrano kakor obleka. Marsikatera ženska ima to slabo navado, da samo na obleko gleda, češ saj odspodaj me nihče ne vidi. Kajpak se to zelo moralno sliši, a takšne .svetnice* naj si zmerom prikličejo v spomin vsakdanje nezgode in razne prometne nesreče. Utegnilo bi ee zgoditi, da bi tudi njo potegnil za seboj avto, ali pa povozi! tramvaj: kaj bi si mislili ljudje, ko bi ji morda hoteli pomagati, pa bi videli, kako neokusno in morda celo nemarno je oblečena pod elegantno vrhnjo obleko.
Sleherna redna in čista ženska naj se zmerom zaveda, da spada k lepi obleki tudi lepo perilo in da je to perilo še posebno dragoceno, ako ga sama sešije ali spletel	Simona
Nova pot do lepote
16 Upi	McULUpa
Milili lili lili lllllltlllllll1.:
kolesa!
S damska In moška, nainovejŠi Z letošnji modeli v največji iz- S S biri že od din 590’— dalje
| NOVA TRGOVINA =
= TVRSEUA (DUNAJSKA) CESTA 36 §
nasproti Gospodarske zveze 21
trn n n uh m hiiuihi m n m umu: ® * kolesa samo »Durlin-la k«l
Zdaj smo ravno na prehodu, že toplo sije solnce, vendar pa sem in tja še zaveje mrzla sapa. da nas zazebe do kosti — če nismo dovolj oblečene. Marsikatera je namreč že odložila volneno obleko ati jopico, namesto zimskega plašča je vzela poletnega ali celo pomladni kostim in oblekla je morda celo poletno peiilo. Nič čudnega, opoldne je solnce tako toplo, da kar sili v glavo, proti večeru se pa zrak navadno ohladi, prične nas zebsti in drugi dan se čudimo, kako da se nas zdaj ,na spomlad* prijemlje nahod, ko smo vso zimo tako srečno pretolkli.
Ravno za ta čas bo posebno primerno perilo, ki vam ga priporočam v današnji številki. To so kratke hlačke in srajčka iz tenke, tople, a vendar ne pretople volne. Držale bodo toploto zvečer, ko se bo zrak ohladil, dopoldne in zgodaj pojaddne pa tudi ne bodo pretople, ker so precej luknjičaste. Vsaka si jih lahko sama naredi, kajpak ako ima vsaj nekoliko časa.
Potrebuješ: za oboje 150 gramov nežnobarvane mehke tenke volne, kakor za nočne jopice, 2 dolgi pletilki štev. \lA, 80 cm elastike in 80cm traku za naramnice
Robove pri nogah (ki so na kroju za hlačke zaznamovani s Črko a) delaš v robovnem vzorčku ene leve in ene desne petlje, vpletene vložke, ki jih delaš hkrati z drugim vzorčkom, pa pieteš po posebnem priloženem vzorčku (glej sliko 3) in po našem popisu.
Sicer pa pleteš hlačke in srajčko v enostavnem vzorčku; 1. vrsta: tri leve petlje, ena desna petlja, vse do konca vrste. 2 .vrsta: same desne petlje.
Kroji, ki jih moraš seveda prenesti na papir, so prirejeni za srednje veliko žensko, ki ima prsne širine 92 cm in širine v bokih 96 cm. I — polovica hlačk, II = prednji del in hkrati tudi zadnji del srajčke.
Motiv se ponavlja ob obeh straneh hlačk in na prednji strani srajce. Ta motiv pleteš tako kakor umetno pletenje to je čez vsako vrsto spleteš še eno vrsto eMnih desnih petelj. V predlogi (slika štev, 3) eo torej zapisane samo ti6te vrste, ki se drugače pleto, in čez vsako takšno vrelo moraš zmerom splesti še eno vrsto desnih petelj.
Francoski časopis sVotre Beautč« priporoča za svoje bralke novo pot do lepote, nežnosti in gibčnosti. Ta pot se od vseh že ,izhojenih‘ poti loči po tem, ker se ne naslanja samo na grobe telovadne vaje, ampak tudi na pravo plesno gracioznost telesa. Na meji med plesom in telovadbo je tista pot, ki utegne iz vsake ženske oblikovati pravo umetnico v gibih in hoji.
Ze vnaprej naj pa povem, da so te | vaje dokaj težje od navadnih telovad-j nih vaj in da je treba že dosti spret-j nosti, če naj jih lepo obvladamo. Zato naj se sleherna odloči, da bo pridno gojila telovadbo, sicer bo kmalu opazila, da so njeni gibi rezki in odsekani. Slerherna ženska naj bi si pa poleg toliko drugih nalog zastavila še eno, in sicer, da bo s svojo nežno ženskostjo in ubranostjo svoje postave skušala ožariti vsem in vsakomur enoličnost vsakdanjega življenja.
Osnovna drža: čepite na prstih nog, obe roki imate lahno spuščeni ob strani, tako da z njimi oklepate členek leve noge. Iz te osnovne drže, ki pa ne sme biti napeta, se počasi in lahno vzdigujte, kakor kaže druga skica. Telo je lahno nagnjeno nazaj, roke ne čisto stegnjene, ravno tako tudi noge ne, pač pa še zmerom stojite na pr-
	f=^~- -j	
		J*
1		1
	■	o
?!	.r	Ih?
i j.		.. w0 . -	it
.
stih. Zdaj pa sunkovito in hitro sunite levo nogo navjgor, in sicer tako visoko, da doseže konce prstov na rokah. Ta drža je najbolj napeta; telo je kakor lok, ki se bo vsak trenutek sprožil.
Zdaj pride spet sproščen je; najprej si spet dobite ravnotežje, tako da stopite na prstih obeh nog. Kolena so nekoliko upognjena, roki kakor da bi bili utrujeni, vendar ostaneta razprti, kakor da bi v njih držali kito cvetja. Gib je nežen, a čvrst. Zdaj se spustite spet k tlom, od koder ste prišli, roki omahneta k tlom, dlani se obrneta navzdol, nogi ostaneta pa čvrsti, v ostrem kotu upognjeni v kolenih, še zmerom stojite samo na prstih. Ta zadnja slika nas spominja na stare egipčanske reliefe.
Kakor vidite, morate pri takšnih vajah zmerom sodelovati tudi z dušo, drugače postanejo brezizrazne in nelepe; ako si mislite, da tega še ne zmorete, ostanite rajši še nekaj časa pri navadnih telovadnih vajah. Tista pa, ki si je telo že dovolj omehčala in razgibala, da ji vsaj kolikor toliko lahko izraža čustva in misli, naj pa le vadi to vajo in naj si še podobne sama izmisli. Dobro je vaditi s sprem-ljevanjem godbe.	(n)
ZNaši porabni
.Snežke in galoše čistiš samo z vodo; pazi, da se bodo gumijasta obuvala sušila v aenci in na hladnem.
V luknje, kjer so se žeblji že razmajali, zabiješ žeblje tako, da najprej v luknje natlačiš nekoliko ovlaženega časopisnega papirja, potlej pa vanj zabiješ žebljičke.
Oinaščeno krzno, ki se mu dlake lepijo iu spri jemljejo, očistiš z otrobi; nasuješ jih na krzno in jih tako pustiš čez noč; zjutraj jih pa otreseš in krzno iztepeš.
Ako le novi čevlji tišče, jih na prizadetem mestu omoči z bencinom.
Taft očistiš: črnega v topli vodi z milom, belega pa v mlačni vodi iz otrobov in z marsejskim milom.
Klobučevino očistiš z volneno krpo, ki so jo ovlažila v mešanici špirita in ealmijakovea.
Rokavice iz jelenovine operi zmerom kar na rokah, dobro hi bilo, če bi jih mogla tudi tako sušiti, ker sicer izgube obliko in vskočijo,
Orgaudi bo ostal trd in napet tudi še po pranju, če boš v vodo, ki v njej orgaudi spiraš, vrgla nekaj sladkorja in sicer osem koščkov sladkorja na tri litre vode. Organdi likaj še moker, sicer se bodo na njem poznale vse gube in gubice.
Aplikacije in vtatke, bodisi iz volne, svile ati čipk, lika) najprej narobe, potlej na lice in nato spet narobe.
Madeže na bombažastih in pletenih jopicah odpraviš ,z limonovim sokom. Po tem čiščenju pletenino operi in prekuhaj.
Voščene madeže odpraviš iz volnene tkamne tako, da ga pokriješ s pivnikom in likaš čezenj z zelo vročim likalnikom. Madež bo v nekaj sekundah izginil.
Mrzle noge in leni krvni obtok poživiš lahko tudi z gibanjem. Priporočljivi sq' sprehodi, teki, skoki in ples
Pogosto mrzle noge tildi — podedujemo. Z njimi vred nam zapuste naši predniki še več drugih neprijetnosti:	slabokrvnost ali malokrvnost,
molnje v prebavi in nervozo. Kdor
mora pa ves dan sedeli, je še bolj izpostavljen tej zimski nadlogi.
Razni vložki v čevljih, bodisi iz gumija, plutovine ali pa iz »lame, so zato, da varujejo noge pred mrazom, ne pa da bi sami prispevali toploto. Toplota prihaja v vse telesne dele od
Redna sfolico
znotraj, to si velja dobro zapomniti.
Snežke in galoše so lahko zelo koristne, če jih nimamo ves dan na nogah. V toplih, zakurjenih prostorih moramo snežke takoj sezuti, kajti gumi ne dopušča, da bi koža na nogah dihala, in tako bi se nam noge spet utegnile spotiti.
Seveda je še nekaj drugih vzrokov za mrzle nog°; ti vzroki segajo pa že na drugo polje m jih utegne samo zdravnik dognati m pozdraviti (u)
KAR SO VEDELE IX ZNALE ŽE NAŠE BABICE
Če si želiš zelo belih zoh, si jih <pd čas« do časa umij z vodo, ki bo v njej nekaj kapljic vodikovega prekisa: naše babice so namesto prekisa uporabljale nekaj zrnc soli, ki je tuds izvrstno belilo za zobe.
Zmerom pazi nad svojo prebavo; majhne nevšečnosti in nečistosti kože imajo navadno izvor v slabi prebavi. Odloči se, da boi vsak dan telovadila in vsaj eno uro hodila po svežem za Itn: vsak teden en d; n j*-dia samo zeie-ujavno hrano;
vsak mesec vsaj en dan samo počivala ;
vsako, leto vsaj štirinaist dni či-to izpregld i delom, vsako noč vsaj sedem do osem ur spala.
Spanje, spanje in še enkrat spanje-to je najcenejša pot do lepote!
Anekdote.
Problemi našega časa
Ni dobro naletel
Na Angleškem je prišel neki volilni j agent v skromno delavsko hišico, daj bi družinskega gospodarja pregovoril, J naj voii kandidata njegove stranke.
Našel je gospodarja, kako je sklo- J njen nad mizo strmel v dva propagandna letaka dveh nasprotnih sil strank. Na obeh letakih sta bili kaj-j pak tudi sliki kandidatov.
»No, kaj mislite o teh dveh?« jej vprašal agent.
»Ne poznam ne prvega, ne drugega,«! je menil zamišljeni delavec, »toda ko j ju takole gledam, si mislim: hvala; Bogu, da more priti samo eden od j njiju v parlament.«
Marljiva gospa Rooseveltova
Neki angleški tednik je izračunal, da je gospa Rooseveltova v petih letih, torej odkar je žena ameriškega predsednika, več ko štirideset tisoč milj preletela z letalom ali pa prevozila z avtom in železnico, stisnila na tisoče in tisoče rok, odgovorila na neštete tisoče pisem in imela več sto govorov.
Ta časopis je pa čisto pozabil ome-: niti eno najsimpatičnejših čednosti gospe Rooseveltove: pozabil je gospodarico »Bele hiše« pohvaliti kot izborno kuharico. Kajpak pri tolikšnih drugih opravkih zdaj gospa Rooseveltova nima časa za kuho, vendar je pa v »Beli hiši« uredila najmodernejšo in najpopolnejšo kuhinjo, kar jih je sploh na svetu: gospa zmerom pregleda vse jedi, ki jih nesejo na mizo njenemu možu, ki ima predpisano die-; to, in pogosto, če ji čas dopušča, tudi kakšno jed sama skuha.
Zvita buča pravo najde
Maroški sultan Mulej Hafid je nekoč kvartal za visoke denarje. Ko je ravno hotel pospraviti večji dobitek, ga je ustavil neki angleški časnikar, češ: »Ne delaš prav, namestnik prerokov! Ne spravljaj v žep tega denarja — ali ne veš, da koran prepoveduje hazardne igre?«
Mulej Hafid nekaj časa ni vedel, kaj naj stori, nato se je pa obrnil k svojemu sosedu, nekemu francoskemu juristu, in mu dejal: »Ti si sodnik, prijatelj. Razsodi, ali lahko ta denar spravim, ali ne.«
»če si igral pošteno, o ljubljenec Vsemogočnega, potlej tega denarja ne smeš vzeti. če si pa kaj poslcparil, o Nedosegljivi, potlej denar z mirnim srcem spravi, kajti tedaj ti ga ni sreča prinesla, ampak zgolj tvoja lastna spretnost.«
Mulej Hafid se je namuznil in spravil denar.
Kdo več ve?
Na svetovni razstavi v čikagu se je Edison ustavil ob neki električni blazini in je prosil, naj mu pojasne, kako aparat deluje.
»Tok,« je pričela pojasnjevati mlada prodajalka, »prehaja z bakrene na cinkasto ploščico in...«
»Trenutek, prosim,« ji je ljubeznivo segel Edison v besedo, »ali niste dejali, da teče tok z bakra na cink?«
»Da.«
»Ali ste trdno prepričani, da je tako? Jaz sem namreč zmerom menil, da je narobe.«
»Glej ga, glej učenjaka — ali morda mislite, da ste v elektriki bolje podkovani kakor jaz?«
»Kdo ve!« je odvrnil izumitelj in odšel.
Vse sc da urediti
K znanemu francoskemu slikarju Aubriju sta ondan prišla dva ameriška zakonca; žena celo v očeh prizanesljivega ocenjevalca lepote najbrže ne bi našla milosti.
»Prišel sem, da bi slikali mojo ženo; upam, da boste naredili lep portret...« je dejal mož.
»Zakaj ne,« je smehljaje se odvrnil slikar, »če vam ni do podobnosti?...«
Nekaj mesecev
Sodnik: »Priča, prosim, vaša starost?«
Priča, že zrela gospa: »Pet in trideset let in nekaj mesecev.«
Sodnik: »Koliko mesecev? To morate pa že bolj natanko povedati, saj stojite pred sodiščem.«
Priča: »Pet in trideset let in sto dvajset mesecev.«
Ali je branje
med jedjo škodljivo?
Nova šola pobija staro:
Za duševne delavce
{c ,tntnda telo-	!
»Pri jedi ne bomo brali!« pravi žena, kadar hoče izmučeni mož tiste pol urice pri kosilu porabiti za čitanje časopisa, da bi izvedel, kaj je novega doma in po svetu. Mož kajpak na tihem priznava, da ne dela prav, ko med jedjo čita, vendar pa nekje na dnu srca čuti, da ta kategorična zapoved — vsaj pri njem — ne velja, česar pa on ne more utemeljiti, to je pred kratkim dokazal ameriški zdravnik in psiholog Dr. Harrings.
Doktor Harrings je z merjenjem dognal, da učinki poklicnega življenja na živčni sistem in torej tudi na želodčne živce nikakor ne odnehajo takoj, ko delovni človek sede za mizo. Ravno narobe! Posebno ljudje, ki duševno delajo, tako trpe za posledicami možganskega dela tudi pri počitku, da vplivajo ti poznejši učinki tudi na želodčne živce in na organe za sprejemanje hrane. Po drugi strani je pa doktor Harrings ugotovil, da štivo, ki se bralca osebno ne tiče, na razburjene živce celo ugodno in pomirjevalno učinkuje.
Pisatelji, glasbeniki, inženirji, strokovnjaki za reklamo in ljudje, ki imajo kakšen podoben duševen poklic, vedo iz lastnih skušenj, kako trpe v svojem prostem času, ker se jim predmeti pravkar prekinjenega dela tako rekoč vsiljujejo kot nadležne misli. Vendar se jih pa vseeno ne morejo meni nič tebi nič otresti, ali pa prenehati misliti nanje; narobe, venomer se jim misli vračajo k njim. Duh dela avtomatsko dalje. Takoj ko pa človek vzame v roko knjigo ali časopis, prekine tok teh nadležnih misli in ta oddih hkrati ugodno učinkuje tudi na želodec. Ako torej mož med kosilom čita časopis, to še ni zanemarjanje žene in preziranje njene kuharske umetnosti.
; Za otroke vse to, kar smo zgoraj povedali, že zato ne velja, ker otroci samo iz želje po senzacijah pri kosilu skrivajo knjigo pod mizo. Vleče ; jih navadno razgibano pustolovsko ;štivo, to štivo pa razburja in draži živce in torej nikakor ni koristno, ker otroku jed tako premalo tekne in zato tudi premalo zaleže.
*
' V svojih ugotovitvah govori doktor Harrings tudi o nam vsem znani okoliščini, da pri pomanjkanju veselih pogovorov lahko samo godba docela nadomesti razvado čitanja pri jedi. Zato priporoča dr. Harrings za dom radio, saj skoraj vse postaje ob času kosila oddajajo lahko, veselo godbo. Kapelniška godba po hotelih in re-stavraoijah torej ravno tako ugodno vpliva na nervozne bralce kakor vesela radijska glasba.
Nič manj zanimiva ni ugotovitev, da se zaradi pomaujkanja časa vse pereče domače zadeve med zakonci, med !starši in otroci obravnavajo ravno
Pri skušnji
»Kaj veste o trgovini srednjega veka?«
»O, bila je zelo primitivna: ljudje so plačevali v gotovini.«
(»Aksara«, Carigrad)
Zanesljivost češkoslovaške pošte
češkoslovaško poštno ministrstvo je pred kratkim sestavilo statistiko o izgubah in poškodbah poštnih pošiljk v prvi polovici 1937. leta. Ta statistika kaže, kako zanesljiva in točna je češkoslovaška pošta. V prvi polovici lanskega leta je prejela pošta 8,255.797 zavojev in od teh se je izgubilo samo 693 kosov. To pomeni, da se je na vsak milijon oddanih zavojev izgubilo ali poškodovalo samo 85 kosov. Za teh 693 izgubljenih pošiljk je plačala pošta 56.538 čeških kron odškodnine (okoli 100.000 din).
še lepši, res vzorni red je vladal pa pri vrednostnih pismih in vrednostnih pošiljkah. Pošta je prejela 608.746 takšnih pošiljk v vrednosti 313,297.651 čeških kron in niti ena od teh pošiljk se ni izgubila. Priporočenih pošiljk je prejela pošta 10,247.255 in od teh se jih je le 34 izgubilo. Na vsak milijon priporočenih pošiljk so se izgubile torej samo 3 pošiljke, t. j. manj kakor V 3368 odstotka.
V prvi polovici 1937. leta je plačala pošta 75.541 Kč odškodnine za izgubljene in poškodovane pošiljke, to je 19.257 Kč manj, kakor v drugi polovici 1936. leta.
vpcasct*t{i
Naprstnik
Šivilje imajo navado, da pihnejo v naprstnik, preden si ga nataknejo. Zakaj neki?
Odgovor na inteligenčno vprašanje
v prejšnji številki
Zapleten račuii
Ker ni drugega števila, ki bi se, pomnoženo s 3, končalo na 7, kakor 9, imamo že poslednjo številko mno-žcnca. Dalje vidimo, da dd trošte-vilčni množenec, pomnožen z 8, spet troštevilčno število: torej se množenec. ne more začeti z večjim številom kakor z 1, srednja številka sme biti pa 0 ali 1; če bi bila 2 (129), bi dobili s pomnožitvijo z 8 že štiri-številčno število. Ker pa mora množenec, pomnožen z 9, dati 4številčno število, ne pride za sredno številko vpoštev O; ostane torej samo 1. Račun kaže torej tole slilco;
119 X 893
952
1071
357
106167
opoldne, med kosilom. Dandanašnji so ti pogovori le redkokdaj zabavni in veseli, a vesela radijska godba jih ublaži in ugladi ostrino raznih vprašanj in odgovorov.
Užaljeni ženi ali pa tisti, ki ji moževo zdravje ni deveta briga, bo menda vseeno, ali skuša njen mož z očmi ali pa z ušesi pregnati nadležne in mučne živčne odmeve poklica, samo da mu bo obed tako dišal, kakor mu ženka privošči. (»Pionier«, Zlin)
Kažipoti, kakršnih pri nas ne poznamo
Si/auta
pred nosorogi, krokodili in domačini
Po vsem svetu imajo kažipote. Nekateri izmed njih so zelo nevsakdanji.
V Sudanu, na avtomobilski cesti lahko čitaš velikanski napis: »Pot v Nairobi. Varujte se nosorogov, ker so smrtnonevarni!«
Ob neki stranski veji iste ceste stoji pa velika deska z napisom: »Kdor gre po tej poti, pride do Viktorijinega jezera. Nikar se pa ne kopajte v reki Queerzu ali pa v Ropskem jezeru, sicer ne boste nikoli prišli do Viktorijinega jezera, ker vas bodo poprej požrli krokodili!«
Na indijski severnozahodni meji, ob cesti, ki drži čez Kajbersko sedlo, bereš napis: »Cesta v Kabul. Za pešce, avtomobile in karavane. Belcem strogo prepovedana!« V tem področju so namreč napadi na belce zelo pogosti.
Ob veliki cesti iz Pejpinga v Kašmir stoji na nekem samotnem kraju deska s temle negostoljubnim napisom: »Pot v Kašmir. Bog s teboj in ne vrni se več nazaj!« Ni znano, zakaj so ljudje v teh krajih tako negostoljubni.
Ravno tako neprijazen je tudi kažipot ob veliki brzojavni progi, ki prečka vso Avstralijo; glasi se: »Ne hodi po tej poti, ker drži v puščavo — v smrt. če že hočeš k vragu, se rajši odloči kar tukaj.«
Pred samarkandskimi zidovi je stal pred vojno velik kažipot z napisom: »Pot v Indijo. Oddaljenost neznana.«
So pa že Francozi natančnejši; morda celo preveč. V Alžiru, ob vhodu v dolino Chabet el Akra, stoji ob cesti velika deska z napisom: »Cesta v Tamanrasset 2.250 km; — v Zinder 2.800 km; v La o ob čadskem jezeru 4.300 km.«
To je nekako tako, kakor če bi sredi Ljubljane postavili kažipot in nanj napisali: »Cesta v Baku ob Kaspiškem jezeru« — to je namreč ravno takšna razdalja kakor iz Alžira do čadskega jezera.
■ ... —»—
DROBIŽ
Italijanske državne železnice so elektrificirale že skoraj vse glavne proge svojega omrežja; zdaj si pa prizadevajo, da bi nove lokomotive dosegle kolikor mogoče veliko hitrost. Italijanski električni vlaki vozijo s povprečno hitrostjo skoraj 100 km na uro.	...
Te dni so v Italiji priredili poskusne vožnje z novimi električnimi lokomotivami na progi Rim—NeapeL Nove električne lokomotive dosežejo na uro povprečno hitrost 130 km; na ravnem delu proge, med Rimom in Se-czejem, so pa dosegle celo 201 km na uro.
Egiptovsko poljedelstvo preživi pa vseeno trinajst milijonov ljudi, skoraj dvakrat toliko kakor ima Belgija prebivalcev. Egipt bi bil lahko še danes prav tako kakor v starem veku žitnica vsega sveta, da niso Egipčani pričeli žito zanemarjati in se posvečati skoraj izključno samo bombažu.
SPOZNAVAJ SE SAM!
ALI STE SREČNI?
Odgovorite po pravici na spodnjih 25 vprašanj, pa boste vedeli
Vprašanja
1. Ali zjutraj, ko se zbudite, mislite na kaj prijetnega?
2. Ali se že pri zajtrku ukvarjate z vsakdanjimi skrbmi?
3. Ali že zjutraj upate, da boste utegnili tisti dan zvedeti kakšno veselo novico?
4. Ako greste ob lepem dnevu zjutraj ven, ali se ustavite za trenutek in s polnimi pljuči vdihnete svežega zraka? Ali se lahko od srca razveselite cvetja v vrtu, ki greste mimo njega iz službe?
5. Ali se, čeprav sa vam mudi, ustavite ob skupini tenisarjev itd. in ali se vas poloti želja, da bi se jim tudi vi pridružili?
6. Ali se zvečer, ko se vrnete z dela, počutite srečni v krogu svoje družine?
7. Ali vam vaše delo prinaša notranje zadoščenje, čeprav je naporno in se morate boriti z raznimi težko-čarni?
8. Ali se razen za svoj poklic zanimate še za kaj, kar vas zanima in kar izpolnjuje vaš prosti čas?
9. Ali kaj zbirate (znamke, star denar, lepe slike, razglednice itd.)?
10. Ali vam je kakšen pisatelj, skladatelj, pevec ali pa umetnik posebno pri srcu?
11. Ali se zanimate za katero koli panogo umetnosti ali znanosti?
12. Ali se pri pretehtavanju svojega položaja radi primerjate z onimi, ki so v življenju dosegli več kakor vi?
13. Ali radi delate načrte, ki bi pomenili popoln prevrat v vašem življenju, tako da nikoli ne morete biti čisto mirni?
14. Ali zahtevate od življenja stvari, ki bi jih dosegli samo s posebno srečo?
15. Ali se radi predajate sanjam, ki se razblinejo že ob najrahlejšem dotiku z resničnostjo?
16. Ali hočete, da 03tane v vašem življenju za zmerom vse tako, kakor je danes?
17. Ali imate kakšno strast (kvar-te, vino itd.), ki je na morete obvladati?
18. Ali vam je mnogo do mnenja, ki ga imajo o vas vaši bližnji?
19. Ali se samo v družbi počutite srečni?
20. Ali se zanimate za življenje svojih bližnjih in ga kar venomer primerjajte s svojim?
21. Ali ste jezni, ako zveste, da vas ljudje za hrbtom opravljajo?
22. Ali se morete obvladati, če vam kdo krivico dela?
23. Ali se vam kdaj pripeti, da v .sveti jezi* storite ali rečete kaj takšnega, kar pozneje obžalujete?
24. Ali lahko na vsakem človeku najdete nekaj simpatičnega?
25. Ali se vam pokvari večer, če ste se tisti dan zaradi koga ali česa razjezili?
Odgovori
i.	Da:	20.	Ne:	G.
2.	Da:	3.	Ne:	15.
3.	Da:	25.	Ne:	8.
4.	Da:	30.	Ne:	4.
5.	Da:	19.	Ne:	8.
6.	Da:	23.	Ne:	7.
7.	Da:	19.	Ne:	*> Um
8.	Da:	22.	Ne:	6.
9.	Da:	18.	Ne:	6.
10.	Da:	16.	Ne:	8.
11.	Da:	17.	Ne:	7.
12.	Da:	2.	Ne:	26.
13.	Da:	5.	Ne:	20.
14.	Da:	4.	Ne:	19.
15.	Da:	6.	Ne:	21.
16.	Da:	24.	Ne:	7.
17.	Da:	6.	Ne:	18.
18.	Da:	6.	Ne:	25.
19.	Da:	5.	Ne:	16.
20.	Da:	7.	Ne:	18.
21.	Da:	3.	Ne:	18.
22.	Da:	25.	Ne:	4?
23.	Da:	S.	Ne:	18.
24.	Da:	16.	Ne:	7.
25.	Da:	2.	Ne:	24.
Ako dosežete 350 ali pa še več točk, potlej je po mnenju ameriških psihologov vaše življenje srečno, (n)
Tragikomedija
Nadaljevanje s 4. strani
Mož:	Nič, nič.
Prijatelj:	O, pač. Zdiš se ml
nekam nervozen. Kaj ti je?
Mož (skoči kvišku, plane k vratom in se potem spet vrne, nemiren): Mar nič ne slišiš? Klavir je umolknil!
Prijatelj: Ne razumem te. Kaj naj to bo?
M o ž (s spačenim obrazom): On je z njo!... Zakaj je le nehala igrati?
Prijatelj: Kdo je »on«?
Mož (mračno): Njen bratranec. Tisti zelenec! (Klavir spet zadoni, možu se zjasni obraz. Olajšano meni): Nesmisel! Kaj mi to mar! Zadnje čase sem nekam nervozen.
Prijatelj : Morebiti se premalo giblješ.
Mož: Da, svežega zraka mi manjka. Ali veš, da že leto dni nisem imel puške v roki? (Klavir umolkne, mož razburjeno poskoči.) že spet?
Pr i j a t e 1 j (vstane in ga tolažilno potraplja po rami): Karl, da nisi nemara ljubosumen?
Mož (z bolestnim glasom): Uganil si, ljubosumen sem na tistega fantalina! (Klavir spet zaigra.)
Prijatelj : Sedi in nikar se ne razburjaj! Malce smešno je, da je tako zastaven in čeden mož kakor si ti, tako ljubosumen.
Mož: že prav... a manjka mi zaupanje vase. Zenska duša je tako nedoumljiva. Bog vedi, kaj utegne vplivati na takšno nežno dušo. (Klavir umolkne, strahotna tišina.) Ali slišiš? Ali slišiš? Vedeti hočem, zakaj. (Plane ven.)
(Premor.)
Mož (se brez moči opoteče v sobo in zdrkne na stol).
Prijatelj:	Kaj se je zgodilo?
Mož (s komaj pritajeno, divjo strastjo): Z lastnimi očmi sem videl, kako je tistega zelenca poljubila! Nisem se zakadil vanjo, ne! Bal sem se, da ne bi z enim samim udarcem obeh podrl. Strašno! Poljubila ga je...
Prijatelj (tolažilno): Karl, potolaži se. To vendar še ni tako pretresljiva zadeva. Morebiti je to samo sorodniška ljubezen... Ne smeš tega gledati tako tragično... Zaslužita, da bi ju kaznoval kakor dva poredna otroka, drugega nič. če jima boš dal okusiti palico, ju bo za zmerom minilo veselje za takšne .nespodobnosti1. (Klavir v tem trenutku spet umolkne.)
Mož (skoči pokonci): O!
Žena (pride z bratrancem, vesela): Končala sva. (Opazi prijatelja.) Ah!
Mož (hripavo): Jolana, predstavljam ti svojega dobrega prijatelja iz mladih let, Stefana Alparja.
žena (mu ponudi roko): Zelo me veseli. Dobro došli!
Bratranec (se prevzetno predstavi prijatelju): Moje ime je Georg Konradi... Zelo mi je žal, da moram že oditi. (Možu.) Oprosti, Karl, a v klubu me čakajo...
Mož: Ne, ne, le ostani. Se imaš malo časa. (Ga prime za roko.) Daj, sedi! Poprej bomo izpraznili še kozarček na zdravje mojega starega, dobrega prijatelja. (Gre k stenski omari, vzame tri kozarce in dve steklenici. Za bratranca odpre drugo steklenico. Natoči za vse tri.) Tako! Prosim. (Bratrancu pokaže posebej njegov kozarec.) Zate je ta tukaj, Georg. Nalil sem ti lažjega likerja. (Trčijo in spijejo.)
Prijatelj: Imeniten!
Mož (se čudno zasmeje); Imenitno zares! Ali se zdi tudi tebi, Georg?
Br a t r a n e c : Da, čeprav je malce grenak.
Prijatelj : Moj ni bil.
Mož: Midva sva pila nekaj drugega. Ali veš, kaj si ti pil, Georg? (Neusmiljeno.) Smrt! (Vsi se zgroze, žena zakriči.)
Bratranec (skoči z mrtvaško-bledim, prestrašenim obrazom s stola): Kaj si rekel?
Mož (hladnokrvno, a čedalje strastne je); V ta kozarec sem nalil močnega strupa, ki sem ga prinesel s seboj iz Azije. Umrl boš, ker si me varal z mojo ženo!
žena (zakriči): To ni res!
Bratranec (obupano): To ni res!
Mož: Pač! Tudi poprej sta se pri klavirju poljubljala. Ta poljub moraš plačati s smrtjo!
Prijatelj: Karl, za božjo voljo, tega ne smeš! S tem boš ugonobil tudi sebe.
Bratranec (plane k vratom): Hitro zdravnika! Pomoč!
Mož (s porogljivim smehom): Zaman bežiš, smrt ti je za petami! Razen mene ne pozna nihče v Evropi protistrupa.
Bratranec (obstane pri vratih in obupano prosi): Tak daj ml ga vendar!
Mož: Mirno! če se boš premikal, boš samo pospešil svojo smrt. čim hitreje se ti bo pretakala kri, tem hitreje se ti bo razširjal strup. (Stopi bliže h Georgu, z brezobzirno prosto-dušnostjo.) Vidiš, moj dragi, škoda je bila, da sl zagrešil takšno neumnost. Zdaj moraš za to umreti. Ker boš pa svoje kaznivo dejanje poplačal s tako hudo kaznijo, ti bom dal za to svojo ženo. Za pol ure, tako dolgo boš še živel, je Jolana tvoja.
žena (zakriči): Karl!
Nadaljevanje na 7. strani.
USODE |
Po nemškem izvirniku priredila B. K.
7. nadaljevanje
»Ostali boste!« ji je skočil v besedo z divjo prošnjo. »Do pomladi ■— obljubite mi — ne odidem, dokler mi tega ne obljubite!«
Gospa Amikova se je od vsega Začetka odločila, da bo vso zimo Ostala v Berlinu, a sklenila je, da si bo dala obljubo šele izsiliti; zdaj je obotavljaje se popustila.
»Prav za prav mi gre to navzkriž z mojimi načrti za zimo; ko pa že tolikanj želite...«
»Hvala vam!« je viharno vzkliknil Ervin in pritiskal poljub za Poljubom na njeno roko. Zdajci mu jo je pa izmaknila in se ga lahno in hladno ubranila.
»Nikar tako viharno, prijatelj! Ne pozabiite, da ute vezani. Jasa vam ostanem, kar sem vam bila, Vendar bi pa rada, da bi nama vaša mlada žena ne mogla nič oponašati...«
»Da!« je odsekano dahnil Ervin, kajti opomin, da je oženjen, ga je Zmerom vznevoljil in ohladil.
.Gospa Olga je opazila oblak na njegovem čelu, zato je začela kramljati o njegovi najnovejši drami, ki se je rodila v Nici za njunega znanja. Z vso strastjo se je bila vživela vanjo in sleherni Prizor, sleherna beseda sta ji bila domača. Samo konec je še manjkal, zakaj Brankov je moral prav takrat brž odpotovati, ko ga je dohitela novica o očetovi hudi bolezni. — In tudi poslej mu je še zmerom manjkalo ubranosti, da bi delo skončal. Toda kakor blisk ga je spreletelo, ko se je spet zazrl v te oči, ki so ga takrat navdušile za ustvarjanje, ko mu je spet zvenel na uho ta njen glas, globoko zastrt in vendar mehak... In zdajci je postal spet stari pesnik, ki veruje sam vase in v svoje Poslanstvo.
že več ko dve uri sta minili, odkar je bil odšel iz hotela. Obdržal je bil v Berlinu kar stanovanje svojih staršev, tam na »zahodu«, nedaleč od stanovanja doktorja Eckarda. Bilo je veliko in gosposko urejeno, takšno pač, da je bilo v skladu z navzven tolikanj imenitnimi razmerami njegovega očeta. Gospa Dankmarjeva se ni strinjala s tem prav nepotrebnim izdatkom, zakaj menila je, da se bo mlada dvojica vendar stalno naselila v Rodensteinu in bi ji v mestu zadoščalo za priložnostne obiske kakšno skromno stanovanje. Toda ukanila se je, zakaj mož njene vnukinje se še zdaleč ni pustil vezati v vajeti, kakor je bila na tihem pričakovala.
Pogojem zakonske pogodbe se je Uklonil, ko mu pa drugače ni kazalo, in tudi temu se ni postavljal Po robu, da je prevzel gospodarstvo Rodensteina nadzornik Cra-mer v svoje vešče roke, zakaj iz-Previdel je bil, da je treba tam napraviti temeljito red. Z dohodki premoženja Dankmarjevih, ki so mu bili na voljo, je pa vendar ukrepal po svoje. Sicer so bili na Polovico okrnjeni, a še zmerom dovolj veliki, da je lahko privoščil sebi in svoji ženi gosposko življenje.
Prvi prepirček je bil nastal zaradi ženitovanjskega potovanja. Babica je bila odločno zoper to. »Za mojih časov se je odpeljala mlada žena z možem domov in se je oprijela dela,« je sikala. »Tako je bilo prav in v redu! Današnji dan se pa mladi zakonci potepajo Po širnem svetu, tedne in tedne se Potikajo po hotelih, se prevažajo z železnico in s parniki, zmerom se klatijo med tujci — dokler se utrujeni in stepeni ne vrnejo domov. Brezglava moda, ki ji vidva menda ne bosta hlapca!«
Ervin, takrat še ženin, je previdno molčal, koj po poroki je pa dejal, da se odpeljeta z ženo za šest tednov v Švico in Gorenjo Italijo. In tako sta bila storila. Tudi o zdajšnjem potovanju v Berlin se niso kdo ve kaj posvetovali in pomenkovali. Gospe Dankmarjevi se še sanjalo ni, da je imel Ervin v mislih daljše, kaj še celo stalno bivališče. Njen prabratič si je nasproti njej izbral posebno taktiko. Nikoli ji ni naravnost ugovarjal, a tudi vsem pogovorom o svojih načrtih in namenih se je znal Spretno ogniti. Zmerom se je znašla stara dama pred dejstvom, ki 6a ni bilo moči več omajati.
*
Sluga, ki ga je bil Brankov tudi Po svojem očetu prevzel, mu je od-M stanovanjska vrata in mu brž Sporočil, da je prišel gospod Eberty *n ga čaka v salonu že dobre pol Ure. Ervin je naglo .vstopil.
»Oton, kakšen veter je pa tebe v Berlin prinesel?« je vzradoščeno vzkliknil.
»Lej ga, to bi moral prav za prav jaz tebe vprašati,« je spregovoril Eberty, medtem ko je vstajal, da prijatelju krepko strese roko. »Ko sta nas prvič z mlado ženo obiskala, še pisnil nisi o tem; včeraj te pa iščem in čujem,_ da si zdoma, da si — ušel, in še celo brez žene. Kaj naj pa to pomeni?«
»Nič posebnega, zgolj opravki, še po očetu, a urediti jih moram osebno. Kakor kaže bova ostala dalje časa tu, saj pride tudi Hana prihodnji teden.«
»Povedala mi je. Nu, tvoj Roden-stein ti ne bo zgnil. Presneti fant, ta Cramer! Ta je nategnil vajeti in napravil red na tem zavoženem posestvu. Ne zameri mi, Ervin, toda tvoj pokojni oče ni bil prida kmet, s teboj bo pa menda še slabša...«
»Vem,« je hladno odvrnil Ervin. »Saj se tudi ne ženem, da bi prida postal. Nisem za tako rabo, da bi iz leta v leto posedal na svojem gradu.«
Obiskovalec se je udobno zleknil v naslonjaču. Bila sta na oko istih let, le Eberty je bil visok, mogočne postave, plavolas in sinjih oči, svež v obraz, odkritosrčnega izraza, ne lep, a vendar prikupen. Nekakšna jedrina v njegovi zunanjščini in v njegovem bitju je očitno kazala kmetovalca. On in Brankov sta si bila soseda in sta se že kot tovariša pri igri in pozneje kot mladostna prijatelja zmerom dobro razumela. Morda prav zato, ker sta si bila pravi nasprotji. Oton Eberty ni bil nič podoben gosposki zunanjščini svojega prijatelja, toda zdel se je s seboj, s svojim bogom in z vesoljnim svetom na moč zadovoljen.
»Vsak po svoje,« je odgovoril. »Ako je zemljica dobra in ti prinaša koristi, pa imaš še gosposko hišo, imeniten lov in še kakšno drugo veselje, kakršno meni v Lie-benauu cvete, potlej ni prav nič hudo, ako vse življenje tam presediš. Tebe pa nekam više vleče; no — dober tek! Sicer pa, da ti povem: tokrat sem samo nekaj dni v Berlinu, da si ogledam veliko poljedelsko razstavo. Veš, še zdavnaj nisem gotov z jesenskim delom; še krepko bo treba pljuniti v roke. Konec oktobra, tedaj pač, tedaj si še poslednjič privoščim štiri tedne izdatne zabave tukajle v vašem Babilonu ob Sprevi.«
»Poslednjič? Ali nameravaš potlej v samostan?«
»Ha, ha! Poslednjič, mislim, kot samec! Zdaj je menda že čas, sicer mi še odklenka.«
Ervin, sedeč prijatelju nasproti, je začudeno dvignil pogled.
»šmenta, na ženitev misliš? Ta novica je pa res nova.«
»Zate že, zame pa ne. Vse poletje mi že roji ta misel po glavi. Sedem in dvajset let mi je, in kar sit sem tega, da bi še dalje sameval v Liebenauu. V pošteni hiši je treba še poštene žene, a tudi sicer mi ni do zastarnega fantovanja; tak kar s korajžo!«
»Posebno navdušen se pa ne zdiš,« je pripomnil Brankov. v
»Z navdušenjem ne prideš daleč; pameti, pameti je treba, prijatelj, in s pametjo sva si na roko,« je s povdarkom dejal Oton.
»O tem ne dvomim. Ali si že hodil v oglede h hčeram podeželskih velikašev?«
»Da, toda nič kaj prida ni najti,« je spet kar preveč trezno povzel. »Ni mi sreča mati kakor tebi, ki so ti prihranili prvo med vsemi, pravcato zvezdo iz naših krajev. Hana Dankmarjeva, ta bi mi bila po godi, ta je od Boga kakor nalašč ustvarjena za ženo kakšnega pridnega graščaka! Toda bila je že kar od vsega začetka v trdnih rokah; to je tvoj gospod oče že trdno zate zaaral. To smo vsi vedeli, pa se tudi nismo zaman gnali za njo. Mi, naše sorte, moramo biti skromnejši — nu, in tako bo še Mica Jagova prišla na vrsto.«
»Gospodična Jagova?« je zategnjeno ponovil Ervin. »Nu, lepa pa ravno ni.«
»Je pa ročna in pripravna, a to je glavno. Taka ti ima v hiši in pri poslih red, v gospodinjstvu ji pa menda ni zlepa katera druga kos.«
»Ne bom ji tega odrekal, toda starejša je ko ti!«
»Prava reč, tisti dve leti. Jagov se bo razpočil, ko mu bom sestro odpeljal. Saj pri njem ona povsod vlada, zakaj njegova žena — o sveti Bricko! — ta razvajena mestna punčka... Sami živci so je; kar zna, je klavir. Ako pa mora kdaj na dež, je že nahodna ko stopi čez prag. — On, Jagov, je pa če-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
dalje bolj zaljubljen v to občutljivo stvarco. O, Mica, to ti je drugačno dekle, čez dm in strn jo ubere, in če treba, si še visoke škornje obuje.«
»Da, da — poosebljeni dragonec!« je pritrdil Ervin. Toda upanja polni ženin mu je zameril pi-krost; nejevoljno je vzkipel:
»Prosim te, nikar ne zbijaj šal; zame je stvar resna. Takšnele cu-krene punčke, kakršna je Micina svakinja, bi ne mogel prida obrniti na svojem Liebenauu. No, malce okorna je Mica že, a tudi jaz nisem med nežnimi — sploh si pa morata biti zakonca v temperamentu podobna. Tak, da veš: za Božič jo zasnubim, spomladi se pa že vzameva. Toda prej, prej se bom še pošteno, prav pošteno iz-norel v Berlinu.«
Vstal je tolikanj energično, kakor da bi hotel po vsaki ceni in pred vsemi braniti svojo odločitev. Brankov se je moral na glas zasmejati.
»če te človek tako sliši, bi mislil, da se spuščaš v kdo ve kakšne pustolovščine, v resnici si pa poosebljena čednost in solidnost. Tebi ni bil ta Babilon ob Sprevi nikoli nevaren; kvečjemu v kakšen variete
te je zaneslo. Tak, zabavaj se v božjem imenu še poslednjič, preden se potuhneš pod copato Mice Jagove, zakaj bojim se, da je velika, kakor vse pri tej dami...«
Eberty je preslišal to poslednjo zbadljivko. Pogledal je na uro, in zdelo se mu je, da je čas za poljedelsko razstavo. Poslovil se je.
Ervin je sicer poznal prijateljevo praktično žilico, vedel je, da mu je vse koristno prva zapoved, toda spričo njegove izbire je vendar moral stresti z glavo. Res je že, da velja gospodična Marija Jagova za dobro partijo, saj je premožna, vešča poljedelstva, a nič manj jo poznajo vsi kot zelo energično dekle. Toda mimo teh vrlin ni mičnosti na njej — in nevesta, ki si obuje škornje in gazi čez drn in strn, je za esteta Brankova hujša od strašila.
Toda to je naposled le Otonova skrb. Njegov prijatelj iz mladih dni je imel zdaj važnejših skrbi dovolj. Za trdno je bil hotel ostati čez zimo v Rodensteinu, toda iznenada je prišlo tisto pismo, in tedaj se je vabljivo zbudil spomin na tiste prelestne pomladne dni v Nici, na bitje, ki je bila še zmerom gospodarica njegovih misli in čutov. Samo da jo spet uzre! In spričo tega je bilo zanj vse drugo ničevo. Da se je bil oženil, je vedela in mu je ta greh tudi velikodušno odpustila. Kakšna druga bi tega ne zmogla. Njegovo strastno oboževanje takrat ob rivieri ji je dalo vso pravico, da se nadeja še česa drugega, ne samo ljubezni — pa je vendar sprejela vest o njegovi poroki z drugo brez slehernega očitka, brez razdraženosti. In prav to ji je dalo najvišjo ceno v njegovih očeh.
Ervinu Brankovu se še sanjalo ni, kolikanj po godu je bila tej lepi dami njegova poroka. Zakaj odvezala jo je neizogibnosti, da bi mu morala sicer po vseh predpisih obesiti košarico. Doktor Eckard je imel prav s svojo trditvijo, da ji še na um ne pride, da bi žrtvovala neomejeno prostost svojega vdovstva, in vrh tega je predobro poznala svet in življenje, da bi ne vedela, kolikanj bi utegnil oba razočarati zakon spričo starostne razlike. Olga Pavlovna je bila resda vajena, da so ji z vseh strani sadili rožice, a to romantično razmerje z mladim pesnikom je bilo vendar nekaj popolnoma svojstvenega. Zanj in za njegovo bodočnost se je živo zanimala, laskala ji je zavest, da je prav ona predmet njegovega pesniškega oboževanja — in takšne senzacije so ji bile živa potreba.
Tudi gospo Arnikovo sta včasih zalezovala dolgočasje in naveličanost in čutila je, kako prazno in plehko je vse to blesteče življenje, ki ga živi. V tej duševni praznini ji je bilo znanje z Ervinom Brankovim nekaj novega, nekaj oplajajočega, nekaj, česar je v poslednjih mesecih stradala: mladost s svojim plamenečim zanosom, z vero in zaupanjem v bodočnost... Da, stradala je tega tem bolj, ker je čutila, da se ji njena lastna mladost izmika. Nič si ni težila vesti z očitki, da ga bo zdaj — ko je oženjen — spet priklenila nase. Njeno razmerje bo vendar tako, da jima ne bo mogel nihče več i»opo-, našati« — in tako bi naj tudi ; ostalo. Zaresno o tej stvari tako ni nikoli razmišljala. On je bil sicer 'trdno odločen, da jo zasnubi — dokler je še menil, da je bogat, to je dobro vedela; vendar zdaj, ko je bil vezan, je bila vsaj brez
(MIVEA')
' CDCMF /
CREME
mm f i
vjrv M k
iMA
Jaz Vam varujem kožol
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NI-VEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno N IVE O, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu!
V
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega s rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospektel
skrbi, da se ji ne bo obešal za vrat.
*
V Berlinu se je razmahnila zimska sezona; gledališča, koncerti, soareje. Vse je utripalo živahno in glasno, in družba se je »zabavala« s tolikšno energijo in vztrajnostjo, kakor da bi šlo za velevažno življenjsko nalogo, ki jo je treba po vsaki ceni urediti.
Brankovih hiša, ki je slovela za bogato in gostoljubno, je bila že od nekdaj družabno središče. Gospodarjevi strankarski prijatelji so skoraj vsi zahajali k njemu, in on je bil ponosen, kadar je potlej v časnikih bral o »parlamentarnih večerih« pri »znanem poslancu«. Njegova žena ni bila kdo ve kaj pomembna, vendar ljubezniva in nežno izobražena gospa, ki je ume-la gostom v svoji hiši pripraviti prijetne večere. Ko je potlej tudi sin dorasel, je še on vabil svoje prijateljske tovariše v družinski krog.
Zdaj so bili pa saloni Brankovih pod žezlom mlade gospodinje, ki spričo svoje neizkušenosti in plahosti še zdaleč tej nalogi ni bila kos. Vsem se je zdela sicer še za silo čedna, vendar dokaj nepomembna, in da niso vedeli, kolikanj bogata je gospodična Dankmarjeva bila, bi ne bili mogli razumeti te poroke. Bilo ji je šele osemnajst let in gospod soprog jo je moral še temeljito izoblikovati in izobraziti za svoj svet. Poleg njega se je zdela popolnoma zasenčena, a vendar mu nihče ni zameril, da je bil vzel preprosto podeželsko gospodično. Saj sta mu bili v opravičilo njeni dve viteški posestvi, med največjimi in najbogatejšimi v deželi, ki ju je dobila za doto.
Tragikomedija
Nadaljevanje s 6. strani
Mož: Ali že kaj čutiš strup, ljubi bratranec? Ali se te že loteva počasna otrplost, ki te bo nazadnje pripeljala v večno odrevenelost? To je smrt, smrt, dragi moj! Toda potolaži se, zato imaš vendar mojo ženo, ljubi jo!
Zena (začne tiho ihteti):
Bratranec (moledovaje):	Mi-
lost!
Mož (porogljivo): Za milost prosiš, ko se ti ponuja tako krasna nagrada?... Prav. Dam ti na izbero: Tu je Jolana in tu v tej mali stekleničici je protistrup, življenje! Izbiraj zdaj: Zena je tvoja, lahko jo ljubiš kolikor hočeš, toda zato boš umrl. Ali se je pa odrečeš za vse čase in ostaneš živ. No?
Bratranec (divje, besno): Protistrup! Protistrup!
Mož: Odrekaš se je?
Bratranec: Da, da! Odrečem se je! Sem protistrup!
Mož:	Premisli vendar nekoliko.
Pomisli, jaz sem pripravljen zaradi nje ubijati, ti pa ne bi hotel zanjo niti umreti?
Bratranec (jecljaje):	Proti-
strup!... Protistrup!
Mož: Prav zares te ne razumem. Potem moram pač misliti, da Jolane ne ljubiš.	»
Bratranec (obupano krikne): Ne ljubim je! Sovražim jo, mrzim jo!... Vrni mi življenje!
Mož (pogleda s porogljivim nasmehom svojo ženo, potem stopi k bratrancu in mu položi roke na rame): Potolaži se, dečko. V likerju, ki si ga pil, ni bilo prav nič strupa. Vse skupaj je bila samo šala. Zdaj se pa poberi! Mislim, da te tudi Jolana ne bo želela več videti, ker jo tako zelo sovražiš. (Zeni, trpko.) Ali pa vendarle?
Zena (vsa strta, sedi. Obraz si zakriva z rokami, osramočeno ihti, videti je zelo razburjena.)
Bratranec (se splazi skozi vrata).
Mož (svojemu prijatelju, trpko): Ali vidiš, to je bila palica!
(rLI)
•♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Državna razredna loterija
Ker je spremenjeni načrt v preteklem 35. kolu s svojimi interesantnimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupcih srečk, saj so bile skoro vse srečke po pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih razprodane, je Državna razredna loterija pustila v veljavi isti načrt tudi za naslednje 36. kolo. Srečke I. razreda 36. kola so izgotovljene in v prodaji od 15. marca t. 1. v 100.000 izvodih celih srečk z žrebanji kot sledi:
I. razred 13. in 14. aprila 1938. II. razred 10. in 11. maja 1938, III. razred 9. in 10. junija 1938. IV. razred 7. in 8. julija 1938. V. razred od 11. do zaključno 22. avgusta 1938 v Beogradu in od 26. avgusta do vkljufrio 7. septembra 1938 v Skopi ju.
Cena srečk za vsak razred je sledeča:
cela srečka din 200'—, polovična din 100'—, četrtinka din 50'—.
Skupna vrednost dobitkov znaša
din 64,991.000*—
V tem žrebanju je 8 premij, in sicer:
din 2,000.000'-,	1,000.000	-	3	po	500.000'-,
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov
od din 200.000'-,	80.000 -,	50.000'-,	35.000'
100.000'-,	60.000-	40.000'-,	30.000'
1 po 400.000'
25.000’-,
20.000-,
in 2 po 300.000'
15.000'
12.000'
10.000'-. i. t. d.
V najsrečnejšem slučaju z možnim združenjem premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na tem žrebanju na eno srečko
din 3,200.000*—
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se dobijo pri vseh pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih v vseh večjih krajih. Pobližju pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih more doseči, pomore obenem narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in vojnim invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe.
 W A LU! k-^4 ■ l ■< H LJ i. A %. A k i W - kVtA K A k
glavna helehiuva svečk državne razredne loterije
,,Vrelec sreče"
&I. ‘Planinšek — tZjubljanct, Becihovnova ul. 24
vjludno vabim cenjene igralce, da si pravočasno že za prvi razred v 36. kolu nabavijo srečke v moji glavni kolekturi. Pišite takoj po srečke z dopisnico ali zglasite se osebno v moji kolekturi. Jamčim za strogo solidno poslovanje, za hitro obvestilo in takojšno izplačilo dobitkov.
Radio Lju bh ana
od 17. do 23. marca 1938.
ČETRTEK, 17. MARCA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13-20: Baletna godba ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18 40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50; 10 minul zabave ■ 20 00: Slovenski vokalni kvintet ■ 20.45: Plošče ■	21.00:	V.
ura svetovne klavirske literature ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert lahke glasbe ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 18. MARCA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■	18.00:	Razstava likovne
umetnosti ■ 18.20: Ruske pesmi ■ 18.40; Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 1950: 10 minut za planince ■ 20.00: Veseli operetni zvoki ■ 21.00: Komorni trio
■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 19. MARCA
9.00: Poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: V e reki govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice ® 11.00; Otroška ura ■ 11.30: Prenos mladinskega koncerta drž. realne gimnazije v Mariboru ■ 13.00: Napovedi
■ 13.20; Plošče ■ 14 00: Napovedi ■ 17.00; Radijski orkester ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 1950: Nac. ura ® 19.50: Pregled spoieda ■ 20,00: O zunanji politiki ■ 20 30:	III. večer muzi-komodijantov ® 22.00: Napoved^, poročila ■ 22 15: Radijski orkeater Konec ob 23. uri.
MENZA KOLODVORSKA ulica I
nudi cenj. gostom obilen in okusen zajtrk od G. ure dalje: belo kavo vel. 2 din, črno 1*50 din, mleko vel. 1 din, ka-abo vel. 2 din, čaj 2 50, 3 din KORUZNE ŽGANCE 1 do 150 din, razno pecivo 0'50, 1, 2 din, izboren golaž, vampe s parmezanom, jetrca, obare 3 din, pristno domačo šunko 10 dkg 4 din. domače kranjske klobase, polovica 2 50 din.
KOSILO:	Zakuhana juha, dve prikuhi in goveje meso .... din 450
Isto s pečenko ali močnato jedjo...... . din T —
Isto s pečenko in nvočnato jedjo  ......din 9-—
VEČERJA: Goveji ali telečji zrezki v omaki, pečen rajželc, fašir. s krompirjem, meso z makaroni, telečja jetrca v omaki, piska v papriki itd., 3 din. Koruzni, beli ali ajdovi žganci, kakor vseh vrst prikuhe in solate 150 din, mlečna jedila 2 —, 2’50 din, močnata 1, 2 din. — Stalni abonenti popusti
TOČIJO SE BREZALKOH O L N E P I J A ČE, TUDI V ROČE
NEDELJA, 20. MARCA
8.00: Nedeljski povedi ■ 915:
pozdrav ■ 9.00: Na-Za boljšo voljo ■
9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz tjublj. 6lolnice ■ 11.00: Otroška ura ■ 11 30: Fantje na vasi ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Plošče po željah ■ 10.00: Zbor učencev orglarske šote ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.20: Tržna poročila ■ 17.30: Kmečki trio ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30' Nac. ura ■ 19.50: Slovenska ura ■ 20.30: Pevski zbor »Sava" ■ 21.15: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila Oi 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. url.
PONEDELJEK, 21 MARCA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Španski zvoki ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravstvena ura ■ 18.20; Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■	20.00:	Hajdrihove
skladbe ■ 20.50: Plošče ■ 21.10: Večer slovenske klavirske glasbe ■ 22.00:	Napovedi, poročila ■ 22.15:
Prenos plesne glasbe iz kavarne »Emona«. ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 22. MARCA
11.00: Knjige — inoje prijateljice ■ 12.00: Pisano polje ■ 12.45; Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Vesel koncert ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost ■	19.00: Na-
povedi. poročila ■ 19.30; Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Krivda — drama ■ 22,00:	Napovedi, poročila ■ 22.15:
Zvoki v oddih ■ Konec ob 23. uri.
SREDA,
12.00: Baletna ročila ■ 13.00: Plošče ■ 14.00: Mladinska ura ■
23.	MARCA
godba ■ 12.45; Po-Napovedj ■ 13.20: Napovedi ■ 18.00: 18.20. Iz daljnih de-
ZA POMLAD
DIVNE MODNE NOVOSTI
za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
Ljubljana — Kongresni trg 15
»—pri nunski cerkvi	—«
Solidne cene	Kvalitetno	blago
Slabe skušnje znaš definirati
besedo iz-
»Ali mi kušenost?«
»Izkušenost je tisto, kar ostane človeku, ko je že vse drugo izgubil.«
Nerodno
»Ali tudi vam otroci z lažmi prizadenejo toliko neprijetnosti?«
»Tega ravno ne morem reči, več neprijetnosti so mi pa že prizadejali z resnico o nepravem času.«
Poravnajte naročnino!
žel ■ 18.40: Kaj je s poboljševalnico in prisilno delavnico ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19 30: Nac. ura ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Citre solo ■ Konec ob 23. uri.
Plačajte naročnino!
Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Trgovci z dežele
si lahko nabavijo vse luhe in oljnate barve, topiče, limet karbolinej tudi v manjših količinah zelo ugodno pri
tvrdki RUDOLF HAFNER
Ljubljana, Miklošičeva 36
(blizu glavnega kolodvora)
m
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O
Velika izb ra vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnoo edov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hygromeirov ild. - Raznovrslne ore, zlatnina in srebrnina. - Ceniki breiplatno
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mllialek - vsi v Ljubljani