Št. 223 (15.667)letom. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77%600_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 cnn f ID POSTNUAPIAČANAVGOTOVN IOUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Pogumen Dva pogled razloga proti za Vzhodu optimizem Vojmir Tavčar Bojan Brezigar Pozornost za Sre Evropo in za Balk, Viteška izbira italij; f^nanje politike. Riu “iti most med Evro uaiKansKim pros “jsgov privilieirani vornik. Tako je poveda ^Cerajsnjo novin konferenco v Trstu i nik v ------;-----; * iem r assmo. Pomena dejstvo, de ®mo, ki je nato odpi "taribor, izbral pr k°t tribuno za oris ou atesKin pne To je politika kulturnega in s(: stranskega sodel sosedi in Uveljavljanja sre< Pskega in balk; Prostora v upanj tudi to sodelovanj valo k pomiritvi -^Kanskimi Ujihov referer dejavnik, ki m Ujihovo integrar Ul tudi ’ ■ Uistvo °si v EU. Ta p ' j* zunanji r Predvsem p; lero Fassino a resor, vdi konkretnost, t ^ikijo in tisto ‘d je poi Uudi perspe ahko omo bremena« : ^eni v i Zal možno: 7n A - *X11U ve da za Trst. »ke je% Nem. - predvsem Ll jagojevanj stopila v fc-«' ‘U za B Predvsen ^Sovorn Uo ^ Jl ga nies . ~ z ClJ doslej Prihod “brobju Včerajšnje srečanje med podtajnikom Fassi-nom in skupnim predstavništvom slovenske manjšine v Italiji predstavlja začetek novih odnosov med manjšino in rimsko vlado: ne samo zato, ker je Fassino predstavnik vlade, ki jo podpira glavnina slovenske manjšine - čeprav tega dejstva nikakor ne gre podcenjevati - ampak tudi in morda predvsem zaradi sproščenosti včerajšnjega pogovora in konkretnosti pristopa k reševanju posameznih konkretnih vprašanj. Teh so manjsinci natresli Fassi-nu zvrhan kos, tako da bo podtajnik potreboval kar nekaj Časa za preverjanje stanja s posameznimi ministrstvi. Vendar v njegovih besedah ni bilo načelnih odklonilnih staliSC, predvsem pa ni bilo nikakršnega vztrajanja pri tezah, s katerimi so predstavniki prejšnjih vlad izničili možnost vsakršnega soglasja. Te teze so znane, izhajajo iz staliSC italijanskega dela Cassandrove komisije in iz Maccanicovega zakona ter zadevajo priznanje Slovencev v Videmski pokrajini ter preštevanje kot osnovo za priznanje pravic manjšine. Z arhiviranjem teh tez je tudi dialog postal mnogo lažji. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kako naprej. Skupno predstavništvo je v pripravo včerajšnjega obiska vložilo velik napor in dokument, ki ga je izročilo Fassinu, je politična in vsebinska sinteza tako načelnih zahtev kot tudi nujnih problemov manjšine. Razumljivo je, da je bila sestava te spo-menize težka in je terjala predvsem mnogo kompromisov. Pozitivno pa je dejstvo, da se je tokrat manjšina predstavila s skupnim stališčem in ne z razhcnimi dokumenti, Čeprav je prav vsem jasno, da razlike obstajajo in je v pluralizmu to nekaj povsem naravnega. Včerajšnji sestanek pa nalaga tudi skupnemu predstavništvu odgovornost, da nadaljuje po zaCeti poti. Ce je bilo namreč mo-goCe enkrat najti stično točko o načelnih in konkretnih zahtevah, bo treba s tem nadaljevati in dejavnost še okrepiti: vlado bo trebas namreč spodbujati in z njo sodelovati, kajti sicer ne bo mogoče doseči ustreznih rešitev. Skratka, po včerajšnjem srečanju nas lahko navdaja dvojni (vsaj zmerni) optimizem: prvi, ker je vladni sogovornik sedaj bolj dovzeten za nase probleme, drugič pa zato, ker smo bili sami sposobni predstaviti te probleme na razumljiv in skupen način. TRST / PODTAJNIK PIERO FASSINO SPREJEL PREDSTAVNIKE SLOVENSKE MANJŠINE Obveze o zaščitnem zakonu in o nujnih vprašanjih Pozornost do Srednje Evrope in Balkona strateška izbira Farnesine Ker zadruga Vital od danes zaradi neporavnanih računov ne raznaša več Primorskega dnevnika, smo bili prisiljeni sami organizirati raznašanje časopisa. Možno je, da ga bodo zaradi tega nekateri naročniki prejeli z zamudo. Prosimo za razumevanje. TRST- Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je včeraj na tržaški prefekturi sprejel skupno predstavništvo slovenske manjšine. Govor je bil o pripravah vlade na izdelavo osnutka zakona o zaščiti slovenske manjšine in o stvarnih vprašanjih, pri čemer je Fassino zagotovil tudi tanimanje za vprašanje Primorskega dnevnika in za Tržaško kreditno banko. Pred srečanjem s predstavniki manjšine je Fassino na novinarski konferenci orisal glavne usmeritve italijanske zunanje pohtike in poudaril, da sta pozornost in sodelovanje s Srednjo Evropo in z Balkanom prioritetna strateška izbira. To nakazuje perspektivo tudi Trstu in prav v tem okviru je možno, da bi spet obnovljena višina sredstev Skladu za Trst. Na 2. in 3. strani Pri strmoglavljenju sovjetskega letala za las preprečena še hujša tragedija TURIN - Nedaleč od letališča Turin-Ca-selle je včeraj strmoglavilo sovjetsko letalo »anionov 124«, pri čemer so izgubile življenje štiri osebe, okrog 15 pa je bilo ranjenih. Letalo je nameravalo pristati, nakar je pilot sporočil, da se bo spet dvignil, vendar mu manever ni uspel, zadel je bližnjo dvonadstropno hišo in se dokončno ustavil nedaleč stran, ob neki hali. Na srečo ni eksplodiralo, sicer bi bilo žrtev še dosti več. Po prvih podatkih kaže, da je za nezgodo kriv pilot, ki naj ne bi pravilno ocenil dolžine pristajalne steze: mislil naj bi, da je daljša kot je v resnici. »Antonov 124«, največje civilno tovorno letalo na svetu, je bilo doslej že vpleteno v nekatere nesreče: leta 1992 se je »an 124« zrušil v Ukrajini, leto dni kasneje v Iranu. Na 11. strani Papeža uspešno operirali Voščila iz Italije in tujine VATIKAN - Janez Pavel II. je dobro odstranili adenom. V Vatikan so med prestal operacijo slepiča. Začela se je drugim dospele voščilnice premiera ob 8.40 in končala ob 8.40, slabo uro Prodija, poljskega državnega pogla-pozneje pa je bil bolnik že v svoji bol- varja Kwasniewskega in ameriškega niški sobi. Zdravniki so novinarjem predsednika Clintona. Danes opoldne potrdili, da je bila diagnoza pravilna bodo zdravniki izdali novo sporočilo in da niso nikoli ničesar prikrili, kaj o papeževem stanju, šele raka, potem ko so mu leta 1992 Na 11. strani KAJ BO S STADIONOM? »Baza« se je tokrat oglasila Aleksander Koren Baza, zakaj ne reagiraš, je vprašanje, ki si ga pogostokrat zastavljamo, ko ugotavljamo, kako političnim konjliktom, ki pretresajo našo skupnost v teh časih, sledi navidezna brezbrižnost ali vdanost »navadnih ljudi« v usodo, celo tistih, ki jih ti konflikti neposredno potiskajo v stisko, ker ogrožajo njihovo delovno mesto, obstoj domačega kulturnega ali Športnega društva, skratka, okolja, slovenskega, v katerem Živijo in delujejo. Baza se je v ponedeljek zvečer vendarle oglasila. Na Stadionu 1. maja v Trstu, na rednem občnem zboru Športnega združenja Bor. Poosebljal jo je predsednik društva Aleksander Rusija. »Prvi mož« SZ Bor ne bi smel predstavljati »glasu vpijočega v puščavi«. Vodi veliko organizacijo. Je namreč glasnik skoraj tisoč mestnih Slovencev in Slovenk vseh družbenih slojev in različnih svetovnonazorskih pogledov, mladih in odraslih Športnikov, otrok, rekreativcev, trenerjev, neplačanih Športnih funkcionarjev, starSev, ki v okviru devetih sekcij in klubov dan za dnem s svojo aktivnostjo potrjujejo prisotnost nase skupnosti v samem tržaškem mestnem jedru in to jedro tudi sooblikujejo. In kaj se tem ljudem obeta? Razpad društva, ki ga ob tekočih stroških, za razliko od sorodnih organizacij, bremenijo tudi finančne obveze za prenovo in vzdrževan/e objektov pri Sv.Ivanu. In zakaj je položaj brezizhoden? Ker je Slovenija pripravljena finančno pomagati SZ Bor, samo če pride do dogovora med krovnima organizacijama SKGZ in SSO za drugačno mzdelitev lastništva stadiona »1. maj«. Krovni organizaciji pa ne le, da ne najdeta skupnega jezika, je bilo s prizadetostjo ugotovljeno v ponedeljek, ampak se jima tudi nikamor ne mudi. Mogoče tudi zato, ker to vprašanje ni na vrhu dnevnega reda domačih zdrah. Novi odborniki SZ Bor pa z osebnimi jamstvi za bančna posojila omogočajo preživetje kluba, čeprav o njegovi usodi zdaj v bistvu odločajo drugi. »Zaradi togosti in počasnosti pri reševanju tega problema ne moremo uresničiti načrta, da bi se naše društvo z novimi podjetniškimi prijemi končno začelo samo vzdrževati,« je naglasil predsednik Rusija in napovedal, da Stadionu v zelo kmtkem času grozi ponovno zaprtje, če bo Se naprej prevladala sedanja brezbrižnost. Baza se je torej v ponedeljek oglasila. Povedala je, da bo njenega potrpljenja kmalu konec. Danes v Primorskem dnevniku Na Deželi vse še odprto Deželni svet ni še razčistil nesoglasij v vladi ligaškega predsednika Sergia Cecottija. Stran 4 Zdravstvena služba šepa Tržaško zdravstveno podjetje se je s predstavniki vo-luntaristiCnih združenj, spontanih organizacij občanov in sindikatov dogovorilo za globlje sodelovanje. Stran 5 Temeljni kamen cerkvice v Dolu Na Palkišču je bila v ponedeljek slovesnost ob blagoslovitvi in vgraditvi temeljnega kamna nove cerkvice. Stran 9 Rop v banki v Tržiču Roparja sta včeraj dopoldne iz podružnice Goriške hranilnice v Tržiču odnesla 20 milijonov lir. Stran 9 Pilon v svoji Ajdovščini Z razstavo in spremnimi pobudami se Ajdovščina klanja spominu velikega umetnika Vena Pilona. StranIO Ustavno sodišče o vladnih dekretih Ustavno sodišče je razsodilo, da so ponovno predloženi zakonski dekreti protizakoniti. Stran 12 N o v o - rW- mv- -■ - - Termalno rekreacijski center doživetje v vseh letnih časih Promocijski paketi za 2, 5 in 7 dni od 98.000 lir Informacije: Tel. 003861661747-380, 747-041 TRST - Vsestransko sodelovanje s Srednjo Evropo in z Balkanom je prioritetna strateška izbira italijanske zunanje politike, ker Italija želi biti most med Evropsko unijo in balkanskimi ter srednjeevropskimi državami. V tem okviru bosta lahko Trst in Furla-nija-Julijska krajina dobili novo vlogo in ovrednotili svoj potencial. Tako je povedal podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je včeraj v novinarskem krožku v Trstu orisal Časnikarjem cilje svojih obiskov v Mariboru, kjer se bo sestal s slovenskim in madžarskim kolegom, in v Ljubljani, kjer se bo sestala mešana sloven-sko-italijanska komisija o sodelovanju. Novinarske konference so se poleg pokrajinskega tajnika DSL Stelia Spadara, ki jo je priredil, udeležili senator Darko Bratina, deželna odbornika Cri-stiano Degano in Giorgio Matassi, podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin, tržaški župan Riccardo Illy in drugi. Fassino je v svojem ekspozeju in v odgovorih na vprašanja zelo poudaril strateško izbiro italijanske zunanje politike in njene pozornosti za Srednjo Evropo in Balkan, kar dokazujejo tudi obiski, ki so nape-dani do konca tega leta (Fassino bo obiskal Zagreb, Beograd, Prago in Bolgarijo). To pa je povezal tudi s prizadevanjem italijanske vlade, da bi spoštovala merila sporazuma iz Maastrichta in bila med tisti- : ; Pozornost za Srednjo Evropo in Balkan strateška izbira italijanske zunanje politike ■ ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ mi evropskimi Članicami, ki bi od samega začetka pristopile k evropski valuti euro. Kajti v Rimu se dobro zavedajo, da bo italijanska želja biti most in torej priviligirani sogovornik Evropske unije in zahodnega zavezništva Nato z balkanskimi in srednjeevropskimi državami verodostojna samo, Ce bo Italija od vsega začetka v skupnem denarnem sistemu. Napori za spoštovanje meril Maastrichta so torej tesno povezani, kot je priznal Fassino, s strateško izbiro italijanske zunanje politike, Rim pa najbrž upa - Čeprav podtajnik tega ni rekel - da bo kot sogovornik Srednje Evrope in Balkana lahko protiutež zavezništvu med Francijo in Nemčijo. Tudi zaradi tega bo Italija na prihodnjem srečanju predstavnikov Srednjeevropske pobude predlagala vrsto iniciativ, ki naj bi ovrednotile vlogo, pomen in težo te regionalne organizacije. Nova italijanska pozornost do srednjevro-pskega in balkanskega prostora naj bi se konkretizirala tudi v jasnih gospodarskih izbirah. Fassino je poudaril, da bodo med temami pogovorov v Mariboru in Ljubljani (kjer bodo tudi pripravili srečanje zunanjih ministrov Italije, Slovenije in Madžarske, ki bo ob koncu tega meseca v Rimu) infrastrukture takomenovanega panevropskega koridorja (gre za avtocestne, železniške in druge infra- strukturne povezave), skupna strategija pristanišč Severnega Jadrana, čezmejno sodelovanje tako v infrastrukturah kot pri blagovni menjavi in industrijskih naložbah. Sodelovanje pa ni, kot je dejal podtajnik, samo gospodarskega značaja. Nič manj pomembni niso dogovori in sodelovanje v boju proti kriminalu in prekupčevanju z mamili, in dogovarjanje o priseljencih. V tej zunanjepolitični viziji zadobiva Trst novo vlogo.Mesto naj ne bi bilo več »breme« za italijansko državo, kot je bilo doslej, ampak pomemben resurs, še posebej, če bo znalo mesto uveljaviti in razviti svoje potenciale. V ta okvir je Fassino postavil obvezo, da bo vlada spet premislila o klestenju sredstev Sklada za Trst. Dejal je, da pri finančnem zakonu takšnega obsega, kakršen je sedanji, »škarje« zarežejo pač v vse postavke, med parlamentarno razpravo pa se ob dodatnem premisleku lahko marsikaj popravi. In Sklad za Trst je prav ena od postavk, ob katerih je vlada pripravljena spet premisliti prav zaradi vloge tega mesta v okviru nakazane zunanjepolitične strategije, v kateri naj bi Trst postal križpot panevropskega in jadranskega koridorja. O tem bo govor te dni v Sloveniji, medtem ko bo o tehničnih rešitvah govoril italijanski minister za prevoze Claudio Bur-lando, ki ima v načrtu obiska v Ljubljani in v Budimpešti. In tudi na področju medijskega sodelovanja se nekaj premika, saj bo odvorni za mednarodne odnose Raia Roberto Morrione v kratkem v Ljubljani. »Upamo, da bo mogoče najti tisto rešitev, ki je doslej izostala,« je dejal Fassino. V svojem izvajanju in v odgovor na specifična vprašanja se je Piero Fassino dotaknil tudi manjšinske problematike. Napovedal je srečanje s predstavniki slovenske manjšine v FJK (o tem poročamo na drugem mestu) in dejal, da je pripravljen na pogovor o vseh vprašanjih, ki jih bodo predstavniki manjšine načeli. Pri tem je problem zaščitnega zakona ločil od vprašanja manjšinskih ustanov. lede zakona je dejal, da lahko bil izhodišče za ogovore z manjšino snutek, ki ga je pred len ripravil minister Ante-lo Maccanico, vendar ripomnil, da Maccani' )vo besedilo ne bi bil° ivezujoce. Glede konk-itnih problemov, s kate-mi se spoprijemajo slo-anske ustanove, Pa ajal, da ne sodijo nep°' edno v resor zunanjega .inistrstva, ampak so mje pristojne druge ad' linistracije. Zato se bo ioral o vseh vprašanim ogovoriti s kolegi v dru-h ministrstvih. Zagoto-.1 pa je, da reševanje ne o zahtevalo dolgega ca-)vnega razdobja. Na izrecno vprašanje tudi potrdil, da se ]e a prošnjo slovenskega eleposlanika v Rimu kvarjal tudi s prometom Tržaške kreditne mke. Dejal je, da vlada □zorno spremlja vpra mje in je pripravljena apeti vse sile, da bi KB lahko nadaljevala z slom. K temu pa je do- al, da je za nadzorstvo ad poslovanjem ban ristojna Banka Italije, k1 ,ora ukrepati, kot to do xun. concu se je Fassi- aknil še vprašanja e slovensko-ita- e komisije zgodo v. Poudaril je, da ;a ministrstva sa: da zagotovi taki ji sredstva za delo, n ko je zgodovm-ena v pristojnost inarjev, kajti »m1' as, ko se je zgodo-isala po meri m lih državnih obla- Promemoria o zaščiti slovenske manjšine V celoti objavljamo (v slovenskem prevodu) »Promemorio o zaščiti slovenske manjšine vFur-laniji-fulijski krajini«, ki jo je slovensko skupno predstavništvo izročilo podtajniku Pieru Fassinu. A) Zaščitna določila Premisa Slovenska skupnost v Italiji meni, da je napočil čas za dokaj hitro rešitev vprašanja njene zaščite na osnovi 2., 3. in 6. člena ustave ter mednaronih obveznosti države (Spo-menicao soglasju sprejeta v Londonu leta 1954, Osimski sporazum iz leta 1975), kar naj bi uresničili v sorazmeroma kratkem Času, še pred parlamentarno razpravo o ustavnih reformah. Ce namerava vlada predstaviti lasten osnutek zakona o tem vprašanju, jo pozivamo, naj to stori Cimprej z namenom, da se takoj zaCne parlamentarna razprava. S tem v zvezi izražamo svojo pri- pravljenost na pogovor, tako da bi vladni osnutek prišel pred parlament -kjer so bili že vloženi osnutki zakonov, iz katerih jasno izhajajo odprta vprašanja - s soglasjem zainteresirane manjšine. Ocenjujemo, da današnje stanje omogoča premostitev omejitev, ki so obstajale v preteklosti.. Slovenska narodnostna skupnost je smatrala, da je za samo perspektivo sožitja ob meji vsak poskus ustvarjanja »etničnih kletk« neprimeren in škodljiv, pa čeprav bi bil njihov cilj priznanje omejenih jezikovnih pravic. Posebno ponižujoče se nam je zdelo, da so manjšino skušali deliti glede na stopnjo etnične identifikacije njenih pripadnikov. Ta stališča so sicer že premostila stališča ustavnega sodišča in jih je opustila tudi večina političnih sil, ki so zastopane v parlamentu. Zato se nam zdi, da mora organski zaščitni zakon, ki naj bi izpolnil sprejete ustavne obveze, zadovoljil manjšino in pospeševal sožitje, nujno priznati slovensko manjšino v Italiji, njeno zgodovinsko prisotnost v tržaški, goriški in videmski pokrajini in ji tudi s primernimi normativnimi, sistemskimi in finančnimi zaščitnimi normami omogočiti, da bo lahko svobodno uživala pravice na jezikovnem, šolskem kulturnem in društvenem področju. V nadaljevanju zato navajamo nekaj načel, katerim se po naši oceni ni mogoče izogniti pri sestavljanju primernega zakonskega besedila. Instrumenti zaščite V zakonskem osnutku je treba predvideti ustanovitev organa, sodelovanja in upravljanja. Predlagamo torej ustanovitev paritetnega odbora, v katerem bi bili na eni strani predstavniki Države in Dežele, na drugi pa predszavniki slovenske manjšine. Temu odboru bi bila poverjena naloga, da določi način izvajanja pravic, ki jih bo določal zakon, ki bi jih predvideval zakon, in oztemlje, na katerem se bodo te pravice izvajale. Naselitveno ozemlje in ozemlje uživanja pravic Ozemlje, na katerem naj bi prosto uživali individualne in kolektivne pravice, je tisto, na katerem je slovenska manjšina že od nekdaj naseljena in obsega 35 občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ki so jih že določili predsedstvo ministrskega sveta in Cas-sandrova komisija (1978 -80) pa tudi ISTAT (podatki iz leta 1983). Gre za vse občine v tržaški pokrajini, za 8 občin v goriški, v videmski pokrajini pa za občine v Idrijski in Nadiški dolini, v dolini Karnahte, v Terski in Kanalski dolini ter v Reziji. Na tem področju bi morali prosto uživati že priznane individualne pravice, ki so jih potrdile razne razsodbe ustavnega sodišča. Načeloma raven zaščite ne bi smela biti nižja od ravni, ki jo določa Posebni statut Londonskega memoranduma iz leta 1954 in ki je bila potem potrjena z Osimskim sporazumom. Jezikovne pravice 1. Enakopravnost slovenskega jezika v odnosih med oblastmi in prebivalci. 2. Raba slovenskega jezika v odnosih med pripadniki manjšine in javnimi oblastmi, ki so pristojne za področje, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. 3. Dvojezična topono-mastika na tozadevnem področju; začasne izjeme in način izvajanja naj bi določil paritetni odbor. 4. Raba slovenskega jezika v izvoljenih telesih, ki imajo sedež na tozadevnem teritoriju; izjeme in način izvajanja naj bi določil paritetni odbor. Sola 1. Uvedba slovenskega učnega jezika poleg italijanskega v šolah tistih področij videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci in po dogovoru o eksperimentalni metodi in pedagoških modelih (pred tem naj bi bila priznana dvojezična Sola v Spetru). 2. Avtonomija slovenske šolske ureditve v okviru reorganizacije Šolske uprave na regionalisticni osnovi. 3. Dopolnitev in racionalizacija slovenskih šolskih struktur, o katerih naj bi se odločalo v samoupravnih organih (deželni svet slovenske šole) in v paritetnem odboru. Kultura, društva, sredstva javnega obveščanja 1. Izenačena državna podpora kulturnim, založniškim in društvenim dejavnostim slovenske manjšine z ustanovitvijo posebnega sklada (po zgledu Sklada za Trst in Gorico), od koder naj bi manjšina črpala sredst po kriterijih, ki bi Jih določil deželni zakon podlagi mnenja paritetne 6a20dKidMd), -»=; nančna podpora P°§ atl, nim kulturnim inštl . cijam slovenske man] ne: gledališče, glas . šola, knjižnica, razisko' valni inštitut itd. Družbeno-ekonom® aspekti 1. Prisotnost s^oV^, skih stanovskih organ^3 cij v organizmih za g spodarsko pospešev in načrtovanje na F dročju, kjer je slovenska skupnost zgodovin P-i-tn.lSOsrfKS ne, deželne ustano ^ kmetijstvo, obrt itn-; odbora v zvezi z ve deli in posegi na terito- riju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. Ta TRST - Podtajnik v ita-dRilskem zunanjem mi-nistrstvu Piero Fassino je vCeraj dopoldne v pro-st°rih tržaške prefekture sPrejel skupno predstav-Ristvo Slovencev v Italiji, j? 80 ga sestavljali Darko Jatina, Martin Brecelj, pilos Budin, Marija Fer-®dc, Sergij Lipovec, Jole jjamor, Klavdij Palčič, dudi Pavšič in Riccardo duttar. V začetku se je v dvorano na tržaški pre-ekturi vrinil tudi Samo 5h°r, kateremu pa so obrazložili, da ni povabljen (v slovenščini je to 0Pravil eden izmed cla-npv skupnega predstav-ftistva) in so ga odslovili. , Srečanje je bilo dolgo 111 Poglobljeno. Več kot Poldrugo uro se je namreč assino s predstavniki bianjgine pogovarjal o vpli sklopih vprašanj: o Pripravah na zakon za za§Cito slovenske manjšine in o reševanju tekočih vPrašanj, ki ntu jih je nakazalo predstavništvo. Fassino in manjšina stvarno o problemih Slovencev v Italiji I ■ vprašanja, kot tudi sta- i. SCa o zaščitnem zakonu, s° navedena v dolgem opomniku, ki ga je pred-stavnistvo manjšine iz-rocil0 Fassinu in ki ga objavljamo v slovenskem Prevodu, ^ prisrčnem pogovoru s° nato poglobili nekatere a8pekte. Fassino je posta-^pl vrsto konkretnih JPrašanj in prejel nanje ze-o jasne odgovore. Slo je Predvsem za stanje Slo-pncev v videmski pok-ajmi, ki so bili od vsega acetka predmet različnih bravnavanj s strani ‘ aujsine in vlade; glede a jasnost in odločnost od-Sovorov bi morali biti se-aj odpravljeni vsi dvomi in bi morala za vedno izginiti za manjšino nesprejemljiva stališča o nepriznavanju Slovencev v videmski pokrajini in o nekakšnem »slovanskem izvoru« tamkajšnjega prebivalstva. Pojasnjeni so bili tudi razlogi, zaradi katerih Slovenci v Italiji odklanjajo kakršnokoli obliko preštevanja, kar je Mac-canicovo besedilo sicer predvidevalo. Tako so Fassinu pojasnili izhodišča za sestavo zaščitnega zakona in sedaj se bo nadaljevalo soočanje o posameznih aspektih zakona. Na včerajšnjem razgovoru so, kot že rečeno, namenili veliko pozornost tudi vprašanjem, ki naj bi jih rešili takoj, ki so prav tako sestavni del dokumenta, ki ga je manjšina izročila Fassi- nu. Za rešitev teh vprašanj se je podtajnik v zunanjem ministrstvu zavzel, čeprav je poudaril, da bo moral razne aspekte preveriti s pristojnimi ministrstvi. Omenil je možnost, da bi v ta namen pri predsedstvu vlade ustanovili medministrsko komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki ministrstev, ki so pristojna za vprašanja, ki so kakorkoli povezana s slovensko manjšino. Ta komisija bi tudi sodelovala pri sestavljanju vladnega zakonskega osnutka, čeprav je jasno, da bosta pri tem glavno težo nosila predsedstvo vlade in notranje ministrstvo. Ce se povrnemo k stvarnim vprašanjem, je Fassino ocenil, da so nekatera lahko rešljiva, druga pa so nekoliko bolj kompleksna; vendar z reševanjem teh vprašanj ne bi smeli odlašati, kajti, in v tem je Fassino soglašal z manjšino, gre za probleme, ki že predolgo čakajo na rešitev. Med temi sta tudi vprašanji Primorskega dnevnika in Tržaške kreditne banke, o katerih je Fassinovo stališče, izneseno v ločeno objavljenem intervjuju, zelo jasno. Tako se je srečanje končalo, ob dokajšnjem zadovoljstvu predstavnikov manjšine, ki so tokrat prejeli stvarna zagotovila namesto meglenih obljub, na katere so bili navajeni na srečanjih s predstavniki prejšnjih italijanskih vlad. Mimogrede: včeraj, pol ure pred Fassinovim prihodom v Trst so predstavniki samozvana »tretje krovne organizacije« in slovenske konzulte Severne lige Boris Gombač, Milan Koglot in Tanko Paušic. Združeni listi socialnih demokratov so pripisali izbiro Fassinovih sogovornikov, oporekali so legitimnosti skupnega predstavništva, Udbi so pripisali vodenje nekaterih slovenskih gospodarskih ustanov in zahtevali »demokratično izvoljeno« zastopstvo manjšine. Kot poroCa agencija Ansa, so na tiskovni konferenci zahtevali komisarsko upravo v Tržaški kreditni banki, ki naj bi omogočila vpis delnic tudi tistim komponentam manjšine, ki doslej niso imele te možnosti. Bojan Brezigar v deželi FurlanijhJulijski krajini Posebna vprašanja !• Vrnitev (in prenovi-n y Narodnega doma ulturnpga doma) pri Sv. .()anu v Trstu, kot to do-ca Londonski memo-^dum. 2- Ugotovitev drugih ^Premičnin, ki jih je lzem odtujil slovenski ^jšini. bolo Neomejena raba sim- 'v slovenske manjšine. ^ootno besedilo Pooblastilo vladi, da iz->>enotno besedilo« z da ^emi obstoječimi j^ailjšino, v katerega naj Predhodnem mnenju paritetnega odbora vnese norma-slovensko krit, erije za racionaliza- Jj°’ teritorialno homolo-sdo, mteg 8°ditev Ra. ^Izvoljeno predstavništ- egriranje in prila-duhu tega zako- Glede na to. ^ i- da gre za vezana na reforme, federali- zem in na specifično reformo Posebnega statuta Dežele Furlanije-Julij-ske krajine, je samo po sebi umevno, da naj bi vlada organe, ki so za posamezna področja pristojni, opozorila na potrebo, da ustavne reforme in volilni zakoni, ki bodo iz njih izšli, slovenski manjšini jamčijo možnost izvolitve lastnih predstavnikov. B) Nujnostni ukrepi Slovenska manjšina meni, da je mogoče - v pričakovanju zaščitnega zakona - že takoj sprejeti spodaj navedene ukrepe: 1. Priznanje Dvojezičnega šolskega centra - Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spetra v videmski pokrajini (prošnja je bila vložena 27 decembra 1995) in njegova vključitev v državni šolski sistem. Gre za zasebno šolo, ki jo trenutno obiskuje 75 uCencev v obvezni šoli in 49 učencev v vrtcu (približno tretjina šoloobveznih otrok v Na- diških dolinah). Opozarjamo na težavno finančno stanje zavoda. 2. Priznanje, v obliki in na načine, ki so ocenjeni kot najprimernejši, statusa javnega konservatorija glasbenim šolam in središčem slovenske manjšine, ki delujejo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. 3. Priznanje Sindikata slovenske šole - v organizacijo so včlanjeni skoraj vsi šolniki zavodov s slovenskim učnim jezikom v Trstu in v Gorici - kot reprezentativne organizacije v okviru ločenih pogajanj, ki zadevajo slovenske šole, in obnovitev sindikalnega dopusta za vsaj dva sindikalista (Trst in Gorica). Priznanje avtonomije slovenske šole v okviru napovedane splošne reforme šolskega sistema. 4. Zagotovitev vidljivosti televizijskih oddaj Raia v slovenskem jeziku v vseh predelilh goriške in tržaške pokrajine in v videmski pokrajini. Nujna obnovitev konvencij med državo in Raiem za radijske in televizijske programe v slovenske jeziku in prilagoditev potrebnih denarnih sredstev. 5. Sprejetje ukrepa, ki naj zagotovi trajnost finansiranja (zaenkrat je zagotovljeno do leta 1997) ustanov manjšine (14. člen zakona 19/9.1.1991) in jim jamCi kontinuiteto delovanja. 6. Prilagoditev finančne podpore Primorskemu dnevniku (sedaj po zakonih 250/7.8.90, 19/9.1.91, 278/14.8.91) - enemu od temelnih inšturumentov manjšine - in pospešitev postopka za izplačevanje letnih podpor. 7. Ratifikacija Memoranduma o vžajemnem priznanju slovenskih in italijanskih diplom in akademskih naslovov, ki je bil podpisan 10. julija 1995 v Rimu. 8. Podpora zakonskemu predlogu deželnega sveta FJK o volilnem sistemu, ki vključuje tudi določilo, ki jamči izvolitev kandidatov slovenske manjšine, in primerna pozornost temu vprašanju v okviru predvidenih institucionalnih reform v državnem merilu. 9. Občutljivost in pozornost za probleme denarnih zavodov slovenske manjšine, da se zaščitijo njihova identit-ta in ustanovni cilji. Trst, 8. oktobra 1996 Slovenska kulturno-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij Slovenske organizacije videmske pokrajine Slovenska Skupnost Slovenska komponenta DSL Slovenska komisija SKP Demokratski forum Slovencev Na sliki pod naslovom podtajnik Piero Fassino na srečanju na tržaški prefekturi s slovenskim skupnim predstavništvom, na prejšnji strani tiskovna konferenca v časnikarskem krožku, ki sta se je ob Fassino udeležila tajnik tržaške DSL Steiio Spadaro in podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin (foto KROMA) H INTERVJU / PIERO FASSINO h 0 zaščiti manjšine smo lahko večji optimisti Poslanec Fassino, ali smo po današnjem srečanju lahko optimisti? Res upam, da lahko. Razpravljali smo o vprašanjih, ki jih je predstavila slovenska manjšina, potrdil sem obvezo vlade, da bo pripravila osnutek zakona za popolno vrednotenje slovenske skupnosti, ki živi v Italiji; obrazložili so mi tudi vrsto specifičnih vprašanj, ki jih je mogoče rešiti ne da bi Čakali na ta zakon in obvezal sem se, da bom to preveril s pristojnimi ministrstvi, saj gre za vprašanja, ki zadevajo šolstvo, pravosodje, davke, torej vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost zunanjega ministrstva. Upam, da bo mogoče številna izmed teh vprašanj rešiti v sorazmeroma kratkem Času. Gre torej za vprašanja na področju šolstva, za Primorski dnevnik, za Tržaško kreditno banko? Z vsemi temi vprašanji so me seznanili in sedaj bom moral preveriti njihovo stanje z državnimi upravami, ki so za to odgovorne. Kar zadeva Primorski dnevnik mislim, da bo treba najprej pospešiti izplačilo prispevkov prejšnjih let, ki jih časopis še ni prejel, kar bi že pomenilo znatno pomoč. Kar zadeva Tržaško kreditno banko sem že danes dopoldan na tiskovni konferenci povedal, da smo se pozanimah pri bančnih oblasteh z namenom, da bi naredili vse, kar je mogoče, da bi ta banka lahko nadaljevala z opravljanjem svoje funkcije in svoje dejavnosti. Seveda je tu omejitev v dejstvu, da Banka Italije po zakonu mora izvajati nadzor nad bankami in se tej dolžnosti ne sme odpovedati. Jasno je torej, da je treba naše zanimanje uskladiti z zakonskimi obveznostmi. Banka objektivno preživlja zelo akutno finančno krizo iz razlogov, ki so izključno finančnega značaja in pri katerih ni nikakršnega političnega ozadja. Treba je torej ugotoviti, kako rešimo ta problem. Med drugimi problemi, ki so mi bili predstavljeni, je na primer priznanje dvojezične šole v Spe-tru, priznanje Glasbene matice, ratifikacija spomenice ob priznanju diplom; gre za vprašanja, o katerih sem se obvezal, da bom sporazumno s pristojnimi državnimi upravami poiskal ustrezne rešitve v sorazmeroma kratkem času. Ali torej potrjujete, da bo vlada delovala po dveh ločenih tirih, to je da bo reševala tekoča vprašanja in obenem pripravljala osnutek zaščitnega zakona? Pravzaprav ne gre za dva ločena tira, gre za dva tira, ki sta med seboj povezana. Reševanje konkretnih vprašanj lahko namreč pripomore k izdelavi zakonskega osnutka, ki bo splošnega značaja. Potrjujem, da nameravamo narediti oboje. Po eni strani pospešiti z delom za pripravo zakonskega besedila v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, predvsem predsedstva vlade in notranjega ministrstva, istočasno pa v sodelovanju s pristojnimi državnimi upravami poiskati rešitve za specifična vprašanja, ki so bila danes nakazana. Z naše strani obstaja najvecja razpoložljivost za iskanje ustreznih rešitev. Naš cilj je, da bi bili Slovenci, ki živijo v Italiji, čimbolj integrirani kot italijanski državljani ter da obenem uživajo priznanje svoje manjšinske identitete. Med današnjo tiskovno konferenco ste omenil Mac-canicov zakonski osnutek. Ali ste že sklenili, da bo ta osnutek osnova za pripravo novega vladnega besedila, ali pa gre samo za eno izmed možnosti? Zdi se mi, da je to najbolj razumna možnost. To je časovno najbližje vladno besedilo v zvezi z zaščito slovenske manjšine in predstavlja sintezo številnih prejšnjih besedil, tudi besedil, ki jih je predstavila manjšina sama. Razumljivo je torej, da začnemo pri tem besedilu, kar seveda ne pomeni, da ga moramo dobesedno povzemati, ali da bi bilo s tistim besedilom vse rešeno. Gre za vprašanja, ki jih bo treba še poglobiti. Maccanicov osnutek je torej samo koristen delovni instrument, osnova za razpravo z namenom, da izdelamo besedilo, ki bi bilo sprejemljivo. Vsakokrat ko govorimo o slovenski manjšini v Italiji, govorimo vzporedno tudi o italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem. Ali obstajajo tudi v zvezi z Italijani v Sloveniji kake novosti? Vzporednost je seveda samo pohtična, ne pa pravna. Mi v Italiji smo dolžni zaščititi slovensko manjšino v Italiji, ker gre za manjšino več desettisoč naših državljanov, kateri je treba priznati njeno specifičnost. To nameravamo narediti z zakonskim ukrepom, ki bo sodil v okvir italijanske notranje ureditve. Seveda pa smo zelo občutljivi tudi za stanje italijanskih skupnosti v drugih državah. V četrtek se bom srečal z italijansko manjšino v Sloveniji, tako s predstavniki Italijanske samoupravne skupnosti kot tudi Unije Italijanov; dozdeva se mi, da je med njimi prišlo do zbližanja v pogledih in v stališčih o tem, kako upravljati skupnost in kako zajamčiti njene pravice. V četrtek bomo to preve-rili; zdi se mi, da so dozoreh pogoji, da bi lahko zadostili potrebam in pričakovanjem italijanske skupnosti v Sloveniji. . B.Br. OGLEDALO Finančni zakon in mit napredka 111 • 11 '»:v—s mmmmsmmmmM Ace Mermoua Če seštejemo kritike na raCun predloga za nov italijanski finančni zakon, dobimo podobo države in družbe, ki je močno konfliktualna in hkrati ne ve, kaj jo jutri čaka. Nisem ekonomski specialist, kot državljanu mi seveda ni všeč vse, kar predlaga Prodijeva vlada, vem pa, da so nekatere žrtve neizbežne. Menim, da so v pokojninskem sistemu privilegiji, ki jih je težko braniti v imenu socialne države. Italija daje skupinam ljudi nerazumljive prednosti, ker so v njenem pohtičnem sistemu vladne stranke črpale moč s tem, da so nagrajevale cehe in posameznike. Samim sindikatom ni vedno uspevala težka pot pravičnosti tako, da beležimo večje razlike že med delavci, ki opravljajo isto delo. To ne opravičuje zahtev po rušenju pokojninskega sistema. V državnem aparatu je nedvomno veliko potrate in storilnost je vedno nižja kot v zasebnem sektorju. Italija je država z največjo davčno utajo v Evropi, kontrolni sistemi pa so neučinkoviti. Zaradi omenjenih stvari smo upravičeno jezni, ne moremo pa dvigati vislic, ker neka vlada ne zna v nekaj mesecih popraviti tridesetletnih zablod. Napovedan finančni zakon je mimo kritik potrdil, da je Italija kot podjetje v težavah. Če hoče v skupni evropski monetarni sistem, se bo morala pokoriti zakonom močnejše konkurence in plačati vstopnino, ki je za njene trenutne zmogljivosti draga. S tem dejstvom se državljani težko sprijaznijo. Grenko resnico skušamo vsi po malem uročiti z utvaro, da bi resnično dober zakon in resnično dobri politiki lahko odgnali oblake stiske. Prav je, da razpravljamo o pokojninah in o potratah, ne smemo pa izgubiti izpred oči dejstva, da se rešitveni recepti globinsko razlikujejo. Berlusconijeva alternativa ponuja razgradnjo socialne države, čeprav to dela v rokavicah in z nasmeškom. Ni mogoče misliti, da bi država lahko uravnala ogromne primanjkljaje samo z boljšim delovanjem uradov in z liberalizacijo tržišča. Potrebno je toliko denarja, da bi bil vsak učinkovit rez nujno travmatičen. Trgovci se pritožujejo nad davčnim primežem in dolžijo davčni sistem, češ da je kriv za njihove manjše posle, spregledajo pa dejstvo, da imajo ljudje vedno manj denarja. Tega jim ne bo vračala država, ki ga prav tako nima. Romiti pravi, da je v Italiji delovna sila predraga. Ne pove pa, da so plače delavcev v primerjavi z nekaterimi evropskimi nizke, kot tudi ne tega, da je tako tudi zato, ker so v Italiji plačevali davke samo odvisni delavci. Dejstvo je, da se pred krizo vnema socialni boj, kjer bi vsak rad odvalil breme stiske na drugega. Močnejši družbeni sloji hočejo ohraniti svojo prednost in bodo odklonili vsako potezo levosredinske vlade, ki se bo dotaknila njihovih interesov. Sedanje vihrave polemike prikrivajo dve enostavni resnici: resnico o krizi in resnico o družbenem konfliktu. V bralcu se bo zbudil smn, da nekritično in celo nerodno branim sedanjo vlado in politike. Ni tako. Ostajam pesimist glede nekaterih globinskih premikov. Vedno bolj sem prepričan, da je celotna naša opulentna družba v krizi in da ne more več zagotavljati nepre-nehnega napredka. Moderno industrijsko družbo ločuje od stare agrarne misel o neprestanem napredku. Naši kmečki predniki so živeli tako, da so preživeli. Kmet je bil zadovoljen, da je nasitil družino. Modernizacijo poganja misel o stalnem napredovanju in izboljšanju življenja. Ko smo nasitili družino, smo delali za lažje življenske pogoje: za boljše stanovanje, za hladilnik, za moped, potem za avtomobil, za televizijo, za počitnice itd. Meni je to zelo všeč, saj ima delo cilj, kini v golem preživetju. Misel na recesijo mi je skrajno zoprna. Ne poznam nikogar, ki bi se z lahkoto sprijaznil s tem, da se mora odpovedati novemu avtomobilu, počitnicam, popravilu 'hiše itd. Tudi zavest, da nekateri vsega tega nimajo, ne more potolažiti srednjega sloja. Recesija pa je v teku in problem je, če je začasna ali pa če je naš civilizacijski sistem dosegel vrhunec in se bo počasi približeval tistim množicam prebivalcev planeta, ki niso nikoli okusile blagostanja. Vprašanje se zdi abstraktno in potisnjeno v nedorečeno prihodnost. Sumim, da je tako. Ne morem na primer mimo ugotovitve o tem, kako so živeli v Sarajevu, v Beogradu in Skopju včeraj in kako živijo danes. Res je tu divjala vojna, vendar se bodo te dežele lahko kdaj približale srednjeevropskim življen-skim Standardom? Se ne bo morda bogata Evropa približala revnim predelom? O teh ključnih vprašanjih govori odkrito samo papež. Vprašanje se mi zdi osrednje in prav nič pomaknjeno v neskončno daljnji jutri. Splošna in pesimistična razmišljanja ne morejo biti alibi za to, da se sprijaznimo s stanjem in opravičujemo vlado. Motijo pa me kritike, tudi in predvsem izpod peres »naprednih« analitikov, ki ne upoštevajo stvarnosti in ne razmišljajo o recesiji kot o možni strukturi našega jutrišnjega življenja. Osrednji problem Italije in Evrope je danes v širokem srednjem sloju, ki izgublja na stutusu in kupni moči. Kriza je že na očiten način prizadela brezposelne, mlade, ki ne najdejo dela, ostarele z nizkimi pokojninami in še kako skupino ljudi, ki je do včeraj normalno živela. Novi »reveži« so se pridružili endemičnim otokom zapostavljenosti, njihovo število pa je problem, ki ga nihče ne more obiti. Stiska prizadeva sedaj široke plasti srednjega sloja in ker je ta družbena skupina številna in najmočnejša, je vsa politika v težavah. V Italiji se je levica povezala z delom srednjega sloja in ga mora sedaj prepričati, da je edina in pravična rešitev v porazdeljevanju bremen. Desnica dokazuje istemu sloju, da ga lahko reši stiske s cenejšo državo. Velika in nehvaležna naloga, ki jo bo morala levica prevzeti nase je zato v tem, da na odkrit način spregovori o našem »napredku«. Vedeti je treba, do kod lahko neka vlada ureja velike probleme in kje pričnejo meje drugačnega napredka, ki ne bo več v višanju kupne moči, ampak v globinskih spremembah življenja. Kaj to pomeni? Kdor noče družbe, kjer bodo razlike med premožnimi in ne ogromne, mora ljudi navajati na misel, da bodo solidarnostni mehanizmi bremenili vse na vedno težji način, saj so nekateri družbeni trendi neizbežni, kot so neizbežne spremembe pri samem delu. Računalniki in roboti nižajo število zaposlenih in treba je najti rešitve, ki bodo omogočile preživetje »odvečni« delovni sili. Prebivalstvo se stara, kar bremeni pokojninske sisteme. Medicina napreduje in hkrati veča ceno zdravstvenih storitev. Solidarnostni mehanizmi ne morejo več biti nekdanja miloščina revežu, ampak so družbeni sistem, ki stane. Levica ponuja solidarnostno ureditev v nasprotju z desnico, ki ne mara solidarnosti, ampak podpira vsesplošno tekmovanje za preživetje. Solidarnost nujno bremeni državne blagajne. Razpravljati o preustroju našega jutrišnjega življenja ni popularno in niti priporočljivo pred sprejetjem finančnega zakona, ki ne more biti priljubljen. Nujno pa je, da ob vsakodnevni politiki levica prične diskusijo o naši bližnji prihodnosti in o tem, da ni nikjer zapisano, da bo napredek avtomatično prebredel sedanje težave in nas vodil v nova in nova zlata obdobja. Ce levica ne bo sposobna takšnega razmišljanja, ne bo sposobna vladati. Ob vsakem nepriljubljenem ukrepu bo desnica ponudila srednjemu sloju magične rešitve iz stiske in zamolčala, da so solidarnostni mehanizmi danes potrebni tudi ljudem, ki so do včeraj mislili, da se jim bo življenje vedno nasmihalo. Levica naj bi se počasi pridružila tistim intelektul-cem in znanstvenikom, ki dokazujejo, da sta družbena rast in materialni napredek pot s koncem. Zato si je treba zamišljati življenje preko modernizacije in preko misli o neomejeni rasti, ki je iz leta v leto vedno bolj demagoška. DEŽELNI SVET / NEZANIMIV GOVORNIŠKI MARATON Razprava ni razčistila dilem v zavezništvu Še zelo nejasno usoda Cecoffijevega odbora TRST - Včerajšnja razprava v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine o federalizmu, secesiji in takozvani Padaniji ni razčistila politične situacije ter tudi ne usode odbora predsednika Ser-gia Cecottija. Politika je umetnost možnega, včasih tudi nemogočega, zato ni izključiti, da se bosta Severna liga in leva sredina na koncu vendarle sporazumeli ter tako preprečili krizo. O tem pa vsekakor ne bo odločala debata v skupščini, ampak pogovori med koalicijskimi zavezniki, posebno na relaciji Severna liga-DSL-Ljudska stranka. Tako v Ligi, kot v levosredinskem 'zavezništvu, so bili tudi včeraj ves dan na delu odborniki in svetovalci, ki menijo, da bi bila kriza škodljiva za vso deželno skupnost in da bi odprla pot upravni ter politični paralizi Fur-lanije-Julijske krajine. Med tistimi, ki nočejo krize, je gotovo svetovalska skupina Demokratične stranke levice. Njen predstavnik Michele De-grassi je jasno povedal, da bodo predstavniki Hrasta naredili vse za rešitev Cecottijeve uprave, ki je doslej dobro delala in dosledno izvajala koalicijski sporazum. Na odločitve deželnih svetovalcev DSL pa znajo vplivati pritiski vsedržavnih organov stranke. Medtem ko je Massimo D’Alema, ki navadno ni prizanesljiv do Lige, pozval somišljenike v FJK k previdnosti, so okviru vsedržavnega vodstva DSL nekateri prepričani, da je padec Predsednik deželne vlade FJK Sergio Cecotti (levo) in predsednik deželne skupščine Giancarlo Cruder (foto KROMA) Cecottijeve uprave neizogiben. Podobna stališča se pojavljajo tudi v Ljudski stranki, kar zadeva Lige ni jasno, kdo bo na koncu odločal. Ali Cecotti, ki seveda noče krize, ali pa Bossijevi »jastrebi«, ki so za razbitje sodelovanja z levo sredino. Razprava v skupščini, ki se je prelevila v pravi govorniški maraton, ni k temu prispevala nič novega. Ni bilo polemik, a tudi ne stvarnih predlogov za premostitev sedanjega položaja, za kar bo treba počakati konec debate ali celo novo »preverjanje« v stilu bivših petstrankarskih koalicij. Zastopniki Lige so bili kritični do centralne oblasti in do neizpolnje- nih obvez glede federalizma, so se pa izognili direktni polemiki o Padaniji in o odcepitvi Severa od Juga. Izbrali so previdnost, ker očitno niso hoteli še dodatno ošibiti položaja predsednika Cecottija, ki se itak nahaja med kladivom in nakovalom. Določeno previdnost je bilo zaznati tudi v posegih svetovalcev Pola svoboščin, ki nima moči in tudi ne številk za politični preobrat v deželnem svetu. Desnica, ki se sooča z notranjimi razhajanji, previdno čaka na razvoj dogajanj, nekateri njeni predstavniki (posebno iz vrst »Forza Italia«) pa se na tihem že ogrevajo za neke vrste institucionalno vlado z inštitucional- sednikom, M carlo L,ruucp itični do Lig e so bili zasto-anke komuni' enove Elana iejala, da je aba, da sla n da ni znala , ovrednotiti ]Sin, ^ r ndarle boga K. Njen so-oberto Anto-prasal, kako Se naprej so-go, ki žago- ;tališča' KOROŠKA / SPORNI PROSLAVI Koroško spet zajel duh nestrpnosti Proslava na Vrhu v znamenju napadov na razstavo o nemških vojnih zločinih - Na proslavi brambovcev siloviti napadi na organizacije koroških Slovencev CELOVEC - Deželo Koroško je - kot vsako leto okrog praznovanja obletnice koroškega plebiscita - spet zajel duh nestrpnosti, ki ga pa tokrat ne čutijo le koroški Slovenci, temveč tudi nekateri koroški politiki, ki so se upali javno zagovarjati razstavo o vojnih zločinih nemškega VVehrmachta v Celovcu. Tradicionalno srečanje vojnih veteranov (in bivših ss-ovcev) na gori Ulrichsberg (Vrh) v neposrednji bližini Celovca, katerega se je letos - očitno zaradi slabega vremena - udeležilo le kakih tisoč udeležencev, je bilo popolnoma v znamenju obračunavanja z zagovorniki razstave. Tarča najhujših hudih napadov je bil socialdemokratski namestnik deželnega glavarja Michael Aus-serwinkler, ki je kot edini aktivni koroški politik prevzel častno pokroviteljstvo nad razstavo, ki te dni zapira svoja vrata in ki je dokončno pokopala legedno o »čisti« nemški vojski. Se posebej ostro je Aus-serwinklerja napadel nekdanji VVagnerjev namestnik Rudolf Gallob. Ausservvinklerju je očital, da je s prevzemom častnega pokroviteljstva hkrati kolektivno žalil vojno generacijo. Proti razstavi je nastopil tudi svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Karlheinz Grasser, ko pa je povedal, da si je osebno ogledal razstavo in na licu mesta videl tudi dokumente o avstrijskem odporu proti nacističnemu režimu, ga je množica neusmiljeno izžvižgala... Glavni govornik, nekdanji državnozborski poslanec Ljudske stranke Otto Keimel, je v svojem govoru poudaril, da tolmači nadvse sporno srečanje na Vrhu za »proslava sprave«. Nasprotnikom svojega nastopa na srečanju pa je povedal, da Avstrija za časa Tretjega rajha nikakor ni bila »dežela storilcev, temveč prva Hitlerjeva žrtev«. Priznal pa je, da je bilo tudi Avstrijcev, ki so si zaradi sodelovanja v nacističnem režimu naložili težko krivdo«. (Nemško) nacionalistično vz- istrpnost pa ni Vrhu, temveč tudi Domu glasbe, kjer er zborovali korošk Tu je Grasser Pož ,v. Najprej je pohvald 10 m neucij^"” , m deželo rešili pred :imu«, navsezadnj daril, »da rn razumevanja za icije koroških mes zahtevajo raz ostnega območja opografske kraj tem znova vzp • v deželi«- h opazovalci so endarle zabeleži zitivno dejstv°.ka TRST Sreda, 9. oktobra 1996 5 MILJE / STALIŽCE PREDSEDNIKA DSMI JURIJA VODOPIVCA FORUM / ODNOSI Z ZDRAVSTVENIM PODJETJEM »Strankarski interesi prevladali nad ostalim« Med kandidati na volitvah gotovo vsaj trije Slovenci 2a miljske Slovence 86 volilna kampanja za Novembrske volitve ni Ta9®la na najboljši način. obor Društva Sloven-aev miljske občine se anireč ni zedinil za eno 'T1 Vač skupnih sloven-skih kandidatur, tako da Se društvo, razen prese-Necenj zadnjega tre-Notka, ne bo direktno aNgažiralo v bližnji volil-n* kampanji. Za mesto v občinskem svetu se bodo Potegovali vsaj trije slo-Venski kandidati, in si-oor Aldo Kermac na listi ivšega župana Sergia /bla, ki jo podpira SKP, er Danilo Savron (SSk) y Neodvisna Vladimira odopivec za levosre-lnsko koalicijo Oljke. »Slovenci prvič v po-ojni zgodovini realno ,Vegamo, da ostanemo rez svojega občinskega svetovalca in to kljub, al neuspelim, naporom čustva za dosego spora-^Ulna, po katerem bi slo-enske preference osre- piuierenue osre-otocili na skupnega eodidata«, nam je dejal — volilu. \\ , J.J.CLL1JL J C VIC J ti Predsednik DSMI Juri Vodopivec. ..Odgovornost za to nc P0 po njegovem predv i6ln demokratične stran e’ z razcepljenostjo ka enh se lahko okoristi L esnica. »Stranke so po avile društvo pred iz rseno dejstvo, zato bo o ohranili svojo nad rankarsko usmeritev eprav se vse skupaj zd aiNomorilsko za tak n aihno skupnost, kot j v nam je še dejal odopivec. ^ Miljah obstaja take Z6varnost, da si bode andidati slovenske na-^dnosti »kradli« glaso-’ v vsakem primeru pa Jurij Vodopivec (f.KROMA) se bodo morali nasloniti na druge kandidate oziroma strankarske aparate. Perspektive so glede tega, kot vidimo, vse prej kot rožnate, čeprav obstaja možnost volilnega dogovora pred balotažo 1.decembra, saj je nemogoče, da bo župan neposredno izvoljen v prvem krogu 1/.novembra. Rok za predložitev kandidatnih list zapade sredi prihodnjega tedna. Na levici bosta, kot znano, dva županska kandidata, in sicer bivši župan Sergio Milo, ki uživa podporo komunistov ter dolgoletni evroposlanec KPI oziroma DSL Gior-gio Rossetti, ki ima za sabo koalicijo Oljke. Liga se bo predstavila s svojim kandidatom, kar bodo najbrž naredili tudi socialisti. Kartel svoboščin še ni izbral med listarjem Ita-licom Stenerjem in Robertom Di Piazzo, medtem ko je bivša poslanca »Forza Italia« Antonietta Vascon, kot kaže, brez možnosti. Pokrajina Trst: SSk v koaliciji »Trst dvatisoč«? Dejstvo, da na glasovnici za pokrajinske volitve ne bo simbola Oljke, je spravilo v hude težave predvsem manjše levosredinske stranke in komponente. Za tržaške občinske volitve leta 1993 so te sile oblikovale »Zavezništvo za Trst«, ki je potem sicer politično propadlo, sedaj pa se ob spremenjenih razmerah nahajajo pred težjo nalogo. Na obzorju se, kljub vsemu, pojavlja levosredinska mestna lista z imenom »Trst 2000«. Med glavnimi pobudniki novega volilnega zavezništva je Slovenska skupnost, ki se je do zadnjega prizadevala za simbol Oljke in ki so jo zadnje odločitve v bistvu najbolj oškodovale. Tajnik Peter Močnik in sodelavci so spričo razmer dali pobudo za težavna pogajanja z morebitnimi zavezniki, ki so doslej obrodila le polovične uspehe. Zeleni, ki so skregani z DSL in Ljudsko stranko, se bodo gotovo predstavih s svojo listo, republikanci in Lista Dini pa razmišljajo o zavezništvu z Ljudsko stranko. Adele Pino bo torej menda predsedniški kandidat celo štirih samostojnih list. Za Komunistično prenovo so dogajanja v Oljki povsem nerazumljiva. Namesto, da bi se levosredinska koalicija skupno pogajala s komunisti - piše v tiskovni noti SKP - je izbrala pot ločenega volilnega nastopa in hkrati popolne zaprtosti do vsakršnega sodelovanja s komunisti. SKP se bo torej 1/.novembra predstavila s svojim predsedniškim kandidatom Dennisom Visiolijem (svojčas je že sedel v pokrajinskem svetu) in s svojimi kandidati v vseh 24 volilnih okrožjih. Če so na levici že izbrali pot ločitve oziroma razporoke, pa se na desnici še naprej prepirajo. Nacionalno zavezništvo noče na noben način podpreti kandidature ezulskega veljaka Paola Sardosa Al-bertinija in grozi, da bo na volitvah sodelovala s svojo listo in s svojim kandidatom. Za nekatere je prepir resna zadeva, za druge pa le taktična igra, saj se bodo itak na koncu vendarle sporazumeli. Kandidat Lige za predsednika Pokrajine je Mario Bussani. Včeraj je obiskal nekdanje občinsko odlagališče za smeti pri Trebčah, katerega sanacija po njegovem poteka prepočasi. Občani imajo premalo vpliva Potrebno je tvornejše sodelovanje Tržaško zdravstveno podjetje je ustanovilo odsek za odnose z javnostjo, uvedlo posebno službo za seznanjanje občanov s svojimi storitvami ter odprlo okence za sprejemanje njihovih predlogov, želja in protestov. In vendar organizacija TZP še zmeraj ni taka, da bi ustregla vsem potrebam prebivalstva. Kako to pomanjkljivost odstraniti? O tem so razpravljali na včerajšnjem zasedanju, ki so se ga udeležili generalni direktor TZP Federico Montesanti kot pobudnik foruma, predstavniki združenj prostovoljcev in zastopniki drugih organizacij, ki se ba-vijo s takšno in drugačno zaščito občanov, predvsem seveda najbolj izpostavljenih. Cilj pobude je bil, skratka, ta, da se preveri, kako omogočiti povprečnemu prebivalcu tržaške pokrajine, da bi imela njegova beseda v odnosu z zdravstvenim podjetjem večjo težo. Kakor je pojasnil dr. Montesanti, se je bilo treba v ta namen najprej spoznati ter si izmenjati mnenja in izkušnje, na tej podlagi pa začeti razčiščevati in premoščati vse probleme, ki onemogočajo vzajemno zaupanje, torej tudi tesnejše sodelovanje v obojestransko, ali bolje, v vsestransko korist. Udeležba na zasedanju, ki se je odvilo znotraj Pomorske postaje v Trstu, je bila teži problematike ustrezna in samo še dokazuje, kako potrebno in nujno je, da se javni zdravstveni sistem čim tesneje poveže s spontano organiziranimi združbami občanov, s privatnimi skupinami voluntaria-ta in seveda tudi s sindikalisti. Samo na ta način bo mogoče prej ali slej resnično uveljaviti načelo solidarnosti, o katerem je veliko govora, a se bolj malo izvaja. V soboto kongres »Morje in ladje« Tudi letos (in morda bolj kot prejšnja leta) bo tradicionalno jadralno regato Barcolano obkrožala vrsta spremnih prireditev kulturnega, znanstvenega, športnega in zabavnega značaja. Med njimi velja omeniti vsakoletni kongres, ki je posvečen morju. Prvi kongres pred štirimi leti je obravnaval morje in zdravstvo, naslednja dva pa morje in kemijo ter morje in pristanišča. Letos bo na vrsti študijsko zasedanje o morju in ladjah. Na sporedu bo v soboto, 12. oktobra na Pomorski postaji, udeležili pa se ga bodo znani izvedenci, ki bodo vprašanje ladij osvetlili z zgodovinskega, književnega, gospodarskega, naravovarstvenega, turističnega in drugih vidikov. PREFEKTURA / POZOR! PRIJAVA EVROPSKI KOMISIJI NOVICE Podjetniki zapuščajo Trst Birokratske zamude največji »sovražnik« gospodarstvenikov t hivesti ako pri >oS; opirale VeZave 2 PAimi fdnjem 'NkaS Preselil ?arske ^ bit tdobičko °’ ker j uPrav To tala j dneh sti ne Nega Niki, »na, racij Njih, skus tezax bolj i javne upravitelje. Včeraj se je o njej oglasila sama tržaška prefektura, ki je -v soglasju s tržaškim županom - naglasila, da je treba resno preveriti, ali so bile javne uprave res tako neučinkovite. V tiskovnem sporočilu je najavila, da je sklicala za 18. oktober srečanje Pokrajinskega odbora javnih uprav, na katerem naj bi se domenili o ukrepih za pospešitev birokratskih zadev v korist gospodarstvenikov in same tržaške družbene skupnosti. Na Pesku odkrili kokain in hašiš Pri finančnih stražnikih na mejnem prehodu na Pesku sta zbudila pozornost neka hrvaška državljanka in neki nemški državljan, oba stara nekaj nad trideset let. Odločili so se za podrobnejši pregled (šlo je za dve povsem ločeni akciji) in kmalu se je izkazalo, da je bil sum agentov upravičen, saj so v njunih avtomobilih našli nekaj mamila. Količini sta bili sicer majhni, 4,9 gr kokaina ter Z,00 gr hašiša. Kokain so odkrili med osebno prtljago hrvaške državljanke, ki se je peljala z avtomobilom fiat tip o in je bila namenjena v Italijo. Hašiš pa je bil v vratih porscheja 924 s francosko registrsko tablico: z njim je nemški državljan zapuščal državo. Oba so prijavili sodnim oblastem, vendar ju niso zadržali. Živali pri prevozu trpijo povsem po nepotrebnem Združenje proti vivisekciji LAV ter Eurogroup for Animal VVelfare sta se odločili, da bosta pri pristojni evropski komisiji zatožila italijansko vlado. V ta namen sta sestavili dokument, v katerem podrobno navajata, kaj se dogaja na mejnih prehodih v naši deželi, kjer se dejansko nadaljuje mučenje živali, na kar sta združenji opozorili že pred dvema letoma, a odtlej naj bi se nič ne spremenilo. Dokument se naslanja na spoznanja in zaključke inšpektorjev nizozemskega združenja za varstvo živali, ki so Gorico, Fernetiče in Prosek obiskali leta 1994, obisk pa so ponovili marca, junija in julija letos: z izjemo čakalne dobe zaradi carinskih formalnosti, ki se je skrajšala od ponedeljka do petka, niso opazili nobene novosti, kar pomeni, da so razmere še vedno zelo težke. Združenje LAV pravi, da imajo videoposnetke, ki neizpodbitno dokazujejo, da na carinarnicah na omenjenih mejnih prehodih niso ukrepati v skladu s predpisi: živinozdravniki niso kontrolirali ranjenih ali poginulih konjev in ovac, ki so jih odpeljali naprej do naročnika, medtem ko bi jih morali nemudoma odpeljati v klavnico. Na Proseku so na primer živali, ki imajo za sabo po tisoč in več kilometrov poti, ustavljene tudi po dva dni, poleti pod žgočim soncem in pozimi na mrazu, ker je carinarnica v soboto in nedeljo zaprta: na nekem ruskem tovornjaku so bile živali kar 55 ur brez hrane in vode. V Gorici, kjer sta od 14 predvidenih živinozdravnikov samo dva, doslej sploh niso še uporabili poslopja, kjer bi si živali opomogle in ki so ga zgradili s prispevkom EU. Doslej tudi nobenemu avtoprevozniku niso naložili globe, ker ni bil vpisan v KZE, ali ker je mučil živali, čeprav redno uporabljajo palice in drugo. Nagrada Lionello Stock za podjetnike-inovatorje Nasledniki ustanovitelja svetovno znane tovarne žganih pijač so v sodelovanju z Znanstvenim parkom pri Padričah ustanovili Nagrado Lionello Stock v višini 50 milijonov lir. Namenjena je mladim podjetnikom in podjetnicam znotraj Furla-nije-Julijske krajine, ki so se najbolj izkazali z ino-vatorskimi pobudami na tehnološkem področju, točneje tistim, ki so v zadnjih petih letih odprli posebno inovatorsko podjetje ali v že obstoječem podjetju z izsledki raziskav dosegli vazen ekonomski rezultat oz. s tehnologijo uveljavili nov proizvodni postopek ali izdelek. Kandidati ne smejo imeti več kot 38 let. Nagrado si bosta lahko delila kvečjemu dva, ko pa je ne bi podelili, bi denar šel v sklad na račun naslednje nagrade. Prošnje na navadnem papirju gre vložiti do vključno 15. novembra in nasloviti na: Premi o Lionello Stock, Consorzio per TArea di Ricerca, Padriče-Padriciano 99, 34012 Trst-Trieste. SKP o zadevi ACEGA Stranka komunistične prenove bo z vsemi sredstvi branila javni značaj podjetja ACEGA, od katerega prejme Občina Trst vsako leto 18 milijard lir, ki jih je treba porabiti v korist celovite skupnosti, ne pa prepustiti kakšnemu špekulantu, ki je pripravljen pokupiti deleže delniške družbe. Tako piše v tiskovnem sporočilu tržaške federacije SKP, ki navaja, da hoče komisija "garantov" za občinske referendume preprečiti referendum o tem, če naj ostane ACEGA javno podjetje ali pa naj se privatizira, kar naj bi po zatrdilu stranke pomenilo, da nameravajo podjetje preprosto razprodati. CGIL / JAVNO SOOČANJE O OTROŠKIH VRTCIH IN JASLIH r- DOLINSKA OBČINA _ Uporabnikom nuditi kakovostne službe Vzgojnim strukturam treba posvetiti največjo skrb Vprašanje vzgojnih služb oziroma služb v otroških vrtcih in jaslih, ki jih najmlajšim nudi občinska uprava, je že dolgo predmet obširne razprave in tudi polemik; razhajanja glede rešitve vseh teh problemov so očitna tudi v sindikatu, ki je tudi v nastopih pred sogovornikom - občinsko upravo, vse prej kot enoten. Sindikalna zveza Cgil je včeraj na javnem soočanju z operaterji tega sektorja in z uporabniki vzgojnih služb, s starši, orisala svoja stališča za rešitev spora glede celotnega in že dolgo odprtega problema. Orisali so jih glavni tajnik Bruno Zvech (na sliki) ter elani pokrajinskega vodstva Marino Sossi, Adriano Sinkovich in Piero Al-zetta. Predstavniki Cgil so predvsem podčrtali, da so si stalno prizadevali za tako rešitev spora, ki naj bi zagotovila učinkovite službe in obenem zadovoljila uporabnike. Mnenja so namreč, da obstajajo resni pogoji za kvalitetno rast teh služb, obžalujejo pa, da se o tem govori le ob stavkah osebja; vsekakor pa si stalno prizadevajo za zaščito operaterjev ter za zaščito potreb najm-lajsih in njihovih družin. Zaradi tega - je poudaril Zvech - je Cgil pravilno ravnala, ko je načela sindikalni spor; odprla ga je v prepričanju, da so njeni predlogi pravilni. Sindikalni predstavniki Cgil so podrobneje spregovorili o vprašanjih urnikov odprtja teh občinskih služb in natečaja, na osnovi katerega bo morala Občina sprejeti v službo manjkajoče vzgojno osebje; po mnenju Cgil je bil razpis natečaja pravilna izbira, ni pa reCeno, da je najboljša. Skupščini staršev so tudi v podrobnostih orisali ugovore k občinskemu načrtu o posegih v vzgojnem sektorju in svoje protipredlo-ge, ki so jih posredovali odgovornim upraviteljem. Gre za vrsto ukrepov, ki so reC potrebno posvetiti po mnenju Cgil nujno najveCjo skrb in pozor-potrebni za kakovost nost, saj gre za vlaganja, služb v otroških vrtcih ki bodo obrodila dolgo-in jaslih; le-tem je nam- roCne rezultate. Obisk v Kočevju in Maizabottu Odkritje plošče žrtvam Rižarne Konec prejšnjega tedna so se predstavniki družbeno-politicnega življenja v dolinski občini udeležili dveh pomembnih srečanj izven domačih meja: z obiskom v Marzabottu in v Kočevju so se tako še dodatno utrdili stiki, ki jih je Občina Dolina pred dobrima dvema desetletjema zapečatila z listino pobratenja. Župan Pangerc in odbornik Brajnik sta v nedeljo prisostvovala svečanosti ob obletnici pokola v Marzabottu. Ob letošnjem obhajanju tragičnih vojnih dogodkov so na tamkajšnji kostnici odkrili tudi plošCo v poklon žrtvam Rižarne. Med gosti je bil prisoten tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, mestno javno upravo pa je predstavljal občinski prapor. Predstavnike oblasti je sprejel župan Andrea De Maria, glavni govor je podal predsednik ustavnega zbora Etto-re Gallo, ki je pronicljivo ovrednotil pomen osvobodilnega gibanja. V istih dneh je bila številna skupina DolinCanov in prijateljev na obisku v Kočevju: udeležba na dvodnevnem polhovanju, tradicionalni jesenski dejavnosti kočevskega okolja, je obenern postala odlična priložnost za uradnejSi stik s tamkajšnjo občinsko upravo. Skupino tridesetih članov dolinskega KD Valentin Vodnik je ob prihodu v Kočevje pozdravil predsednik občinske skupščine Košir, prisrčno dobrodošlico pa je v imenu vseh zbranih sprejel predsednik dolinskega društva David Bandi-Uvodno srečanje v kočevskem hotelu Valentin je bilo tudi priložnost za dogovor o sodelovanju s kočevskim Gozdnim gospodarstvom oz. Zavodom za gozdove. Polhovanje postaja za dolinsko društvo že prijetna jesenska obveznost, ki iz leta v leto utrjuje pobrateni stvarnosti naše in kočevske občine na ravni najosnovnejših in tudi najtrdnejših Cio-veških vezi. Bivanje ob koci pri Jelenovem studencu, ki ga je omogočita tamkajšnja uprava, je bilo nedvomno bogatejše in pestrejše s sodelovanjem skupine kočevskih prijateljev, ki ji® »naceljujeta« Igor Novak in Jože Lisac m si vsako leto prizadevajo, da je vzdušje polhovanja Cim izvimejše in naravno. NOVICE Večer o Mongoliji V Društveni gostilni na Kontovelu se nadaljujejo kulturni veCeri, ki jih prireja Studijski center Tom-maseo. Današnji veCer bo posvečen Mongoliji z vi-deo-konferenco »Mongolija, glasba in balet« prof. Giorgia Blasca, ravnatelja tržaškega konservatorija ter elana ustanove za kulturne odnose med Italijo in Mongolijo. Srečanje bo ob 19. uri. »Umor v Ul. Malcanton« V knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes on 18. uri predstavili knjigo Giuliane laschi »Umor v Ul. Malcanton«, ki je izšla pri založbi Campanotto. Na predstavitvi, ki jo knjigama prireja v sodelovanju z Inštitutom Gramsci, bodo poleg pisateljice spregovorih Elvio Guagnini in Giuseppe Petronio. Tečaj za Net-lnfo menažerje Inštitut za gospodarske in družbene raziskave LRES prireja tečaj za Net-lnfo menažerje (upravitelje informacij na elektronskem omrežju). Tečaj, ki bo trajal 376 ur, je brezplačen in predvideva na koncu tudi določeno izplačilo za udeležbo, je namenjen osemnajstim brezposelnim, ki so vsaj pred enim letom diplomirali na univerzi. Vpisovanje poteka do 18. oktobra na sedežu Inštituta v Ul. Bertaldia 24 v Vidmu (tel. 0432-50547/505924). Tečaji jezikov na Euroest Združenje Euroest (nekdanja Italija - Sovjetska zveza) sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za brezplačne tečaje raškega, slovenskega, hrvaškega, kitajskega in japonskega jezika. Informacije na sedežu združenja v Ul. delVEremo 10 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 20. ure (tel. 946713). Javni natečaji dolinske občine Uprava Občine Dolina sporoča, da zapade 21. oktobra rok za predložitev prošenj za prepustitev k javnim natečajem, ki so bili razpisani za stalna delovna mesta občinskega redarja, socialnega delavca, odgovornega za urad za nakupe in pogodbe in odgovornega za urad za vzdrževanje občinske imovine in za zunanje službe. Kopije razpisov natečajev so na razpolago v občinskem tajništvu ob delavnikih od 8.30 do 13. ure (tel. 8329244 in 8329111). Med pogoji za prepustitev k natečaju je znanje slovenskega jezika. Prekinitev dobave vode Dolinska občinska uprava sporoča, da bodo danes med 14. in 18. uro zaradi del na vodovodnem omrežju prekinili dobavo vode v Bar dah pri Ric-manjih, v Borštu in Zabrežcu. Dan srca v Dolini V petek, 11. oktobra bo v Dolini potekal pod pok-roviteljskom občinske uprave in Združenja »Cuo-re amico« dan srca. Na občinskem sedežu bodo lahko občani opravili brezplačen pregled krvnega pritiska. Poleg tega bo mogoCe izvesti dve izmed analiz krvi za sladkorno bolezen, za obolenje jeter in za holesterol. m OBČINSKA GALERIJA NAREČNO GLEDALIŠČE Razstava o Jamesu Joyceu Pripravila jo je Mestna knjižnica, odprta bo do 24. oktobra Trst je še vedno zelo navezan na irskega pisatelja Jamesa Joycea, kateremu namenja vrsto pobud. Vče-' raj popoldne so v Občinski galeriji na Trgu Unita odpr-li razstavo Znaki na belem polju (Segni in campo bian-co), ki jo je pripravila mestna knjižnica (foto KROMA). Razstava bo odprta do 24. oktobra, in sicer ob delovnikih in prazničnih dneh od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30. Ob razstavi pa bodo priredili tudi nekaj srečanj, prvo bo na vrsti jutri ob 18. uri v bližnji poročni dvorani, ko bodo govorili o preučevanju Joycejevega dela danes. Novembra se bo začelo že 12. redna sezona V nedeljo se je v gledališču »Silvio Pellico« Ananian) začela 12. sezona (italijanskega) trž£fS narečnega gledališča. Glavni pobudnik je tržašKa rečna gledališka skupina L’Armonia, ki je v nedeljo di predstavila program letošnje sezone. Otvoritve ’ svečano predstavo so zaupali skupini Teatro o tu Giallo iz Trsta, ki je prikazala predstavo Le incredi ^ istorie di un venditore di lun ari (Neverjetne Prl8°na prodajalca koledarjev), za katero je bila nagrajena letošnjem poletnem festivalu srednjeveškega gleda (prireja ga krožek Maritain). Po nedeljski izredni P^u_ stavi se bo sezona zaCela 8. novembra z nastopom pine bivših gojencev Totija. V Kopni se začenja koncertna sezona Drevi se v dvorani koprskega Pokrajinskega mu J laCenja letošnja koncertna sezona Društva Pr^atf ,La ;lasbe. Na prvem koncertu že 34. sezone koprs Iruštva bosta nastopila Aleksandar Milošev (vto a> mvro Pogorelič (klavir), ki bosta izvajala skia -Tnmmpla in Srhnhprtfl H OD JUTRI V PRAPROTU še zadnje priprave na prvi kraški Oktoberfešt Člani in prijatelji Slovenskega kulturnega društva Vigred se vneto pripravljajo na jutrišnjo otvoritev prvega kraškega Okto-berfešta, ki bo v Praprotu ob 19. uri z Long Slunk Big Band. Za ples in zabavo bodo poskrbeli fantje zamejskega kvinteta. Praznik se bo nadaljeval do ponedeljka, 14. oktobra, vsak dan z bogatim programom. V petek bo za popestritev veCera igral ansambel Happy Day. V soboto bo turnir v briškoli in ex-tempore za otroke, mladino in odrasle. Zvečer nastop otroške pevske skupine Elit iz Kopra, za ples bo igral ansambel Laufarji. V nedeljo zjutraj se bo na prireditvenem prostoru odvijalo tekmovanje v skrlah, tipična igra kraških pastirjev. Iz Sempolaja pa bo Start za spre-hod-pohod Spoznajmo znamenitosti naših vasi (Sempolaj, Slivno, Prečnik, Trnovca, Praprot). Popoldne se bodo na odru predstavili kraški godci in pevci, proti večeru bo žrebanje številk tombole, nato ples z ansablom Adria Kvintet. Zadnji dan praznika, v ponedeljek, pa bo igral ansambel Anny Oakney Country Band. Na roštilju se bodo pekli pišCanci in razne druge specialitete. Tudi slastne klobase in zelje bodo na razpolago ter domače slaščice. Tudi za žejo bo poskrbljeno, saj je klet polna rujnega vinca, pa tudi raznih vrst piva ne bo manjkalo. Ce vreme ne bo naklonjeno, nic ne de: šotor je že postavljen. LE. GLEDALIŠČE MIELA / OD DANES Prvi Dnevi filma in morja Gre zo pobudo filmskega krožka Cappella Underground V gledališču Miela, v li festival FilMare: dnevi katerem so v letošnji je- morja in filma. Prvenstve-senski sezoni veliko po- no gre za pobudo filmske-zornost namenili filmu, ga krožka Cappella Un-bodo tokrat prvič priredi- derground, ki se tako Načrti in obračun šole Musiča 55 Glasbena šola Musiča conquantacinque bo tudi letos priredila tečaje klasične in lahke-rock glasbe, organizirala bo študijska srečanja z znanimi jazz in rock glasbeniki in s predstavniki italijanske avtorske popevke. Program ustanove so pred dnevi predstavili na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi umetniški vodja šole Angelo Baiguera in profesor bobnov-tolkal Gabriele Centis. Z naCrti za letošnje šolsko leto so predstavili tudi kratek obračun prejšnjega in naglasili, da se je raznih teCajev udeležilo kar 500 slušateljev, večina jih je bilo iz Trsta, veliko mladih iz drugih krajev dežele in tudi iz Slovenije pa so pritegnila predvsem študijska srečanja z znanimi jazz izvajalci. Prvi letošnji seminar bo na sporedu že v ponedeljek, 11. novembra, ko bo v prostorih šole (Ul. Carli 10/a) stage vodil saksofonist Michael Brecker. Posebno skrb pa bo šola tudi letos posvetila najmlajšim in prizadetim osebam. -^CERAJ-DANES Danes, SREDA, 9- oktobra 1996 DENIS Sonce vzide ob 7.13 in ‘atone ob 18.30 - Dolžina tteva 11.17 - Luna vzide 3.54 in zatone ob 17.02, Jutri, ČETRTEK, 10. oktobra 1996 , HUGO VREME včeraj ob URI: temperatura aka 17,7 stopinje, zrac-1 uuk 1014 mb naraSCa, ve,ter 45 km na uro ,'-Hodnik severovzhodnik _ui)a> vlaga 61-odstotna, ®bo oblačno, morje raz-°ibano, temperatura ^orja 18,2 stopinje. Rojstva in smrti i Rodila sta se: Ga- Pol'6 ^oslovich in Irene f UMRLI SO: 71-letna i 'jHiana Deschmann, 83-i ,a Carmela Pertot, 86-i3 Stufania Peteani, R7‘letna Marta Mazzeni, ,'letni Severino Candot-la p1 7®'^etna Maria Ange- 'regelj. LEKARNE Od PONEDELJKA, ' Robote, 12. okt, 1996 Normalen urnik le d 8.30 do 13.00 i: j '00 do 19.30 ekarne odprte od 1 do 16.00 Ul. delPOrologio ( ‘acetku Ul. Diaz) 100605), Ul. Pastem neb 911667), Milje -Unjev drevored 1 271124). , Prosek ‘25141/225340) u^dhodnim telefon; Izzivom in z nujnir C6ptom. 1 ekarne odprte od 1 do 20.30 Ul. delPOrologio ‘fbetku Ul. Diaz), Ul teur 4/1, Drevorec *®Ptembra 6, Milje -1 tbjev drevored 1. ? Prosek 25141/225340) rin ■ odnim telefon: P°Zlv°rn in z nujnin CePtom. ' Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 , Urevored XX sep a 6 (tel. 371377). ra r dostavljanje zd dom tel. 350505 -TELE VITA k'7r,rad za informa ^E-USL - tel. 57301: v^Urad za informa , E deluje od poned. Potka od 8. do 13. t6b 573012. Zdravstvena dežurna služba dn d Cna sIužba od «• ure, tel. 118, p {^nicna od 14. do 2R ln Praznična od E 2°' Ure. Ultra pomoč tel. 11 Kvd6, onska cent ^E‘USL: 399-1111. KINO ^JSTGN - 17.00 di n ’ 22-00 »La canzon, P^'a«, r. K. Loach. Ig nuelskdr - 17.00 dp' 5 * *’ 22.30 »Indepen Ettfm6 day«, r. Rolanc bh,^erich. i- Jeff Gold Puli1*1, 'VUl Smith, Bil uuinan. {(.PRCELSIOR azzur 'duri 16'45, 19-30> 22.1! Rok ependence day«,r G0uA Emmerich, i. Jef Bill r, ,,m,Will Smith ‘vullman. l6toBASCIATORI »Tho’f18'05’ 20.15, 22.31 Niro tan<<' L Robert D( IB^JONALE 1 -16.30 »Tra; 20.15, 22.1! dan^fP^ti118« Prepove toin.m admi Pod 14- te 18 nn Zp°NALE 2 - 16.00 siQ'i0 li * * *'. 2° 05, 22.15 »Mis S slmp°SSibile<< L Toit NAZIONALE 3-16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Qualcosa di personale«, i. Robert Redford, Mi-chelle Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.00 »The rock«, i. Sean Connery. MIGNON - 16.00, 22.00 »Relazioni anali di Miranda«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Striptease«, i. Demi Moore. ALCIONE - 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Indi-pendence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Gold-blum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Pri-ma del calcio di rigore«, r. Wim VVenders. J PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 96/97 v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje abonmajev vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure, tel. st. 418605. Lanski abonenti lahko potrdijo sedež do torka, 14. oktobra. ZSKD in ARCI Nuova Associazione vabita na niz pobud na temo ZENSKA LIKOVNA UMETNOST v Tržaški knjigarni. V torek, 15. oktobra, ob 18. uri ŽIVLJENJE ŽENSK V KOPALIŠČU AUSONIA- predavanje arh. Antonelle Carolis. SKD PRIMOREC te vabi v Čarobni, pravljični svet ! V času, ko te vsakdan preganja z vsakovrstnimi težavami, si privošči sprostitev in ustvarjalni oddih, da se ti bo svet zdel prijaznejši. Priduži se nam v DRAMSKI SKUPINI, ki se pravkar spet sestaja po poletnem premoru. Prvo srečanje in vpisovanje bosta danes, 9. t. m., ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 12.t . m., ob 20. uri v Bazovski dom na otvoritev fotografske razstave BAZOVICA V SLIKAH Mariota Magajne. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 20. oktobra PETI JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Na razpolago bosta daljša in krajša steza. Odhod je predviden od 9. do 10.30 izpod Kohisca pri Ce-rovljah. Na cilju boste postreženi s toplim obrokom. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave! SKD VIGRED prireja od 10. do 14. oktobra v Praprotu 1. KRAŠKI OK-TOBERFEST pod Šotorom. Jutri, 10. oktobra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri otvoritev: koncert godbe Long Zlunk, ob 20. uri ples z ansamblom Zamejski kvintet; v petek, 11. oktobra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day; v soboto, 12. oktobra, ob 14. uri odprtje kioskov, briskola z bogatimi nagradami, ob 15. uri ex tempere za otroke, mladince in odrasle, ob 19. uri nastop otroške plesne skupine Elite, ob 20. uri ples z ansamblom Lauferji; v nedeljo,13. t. m., od 9. do 10. ure pred društvenimi prostori v Sempolaju zbirališče - vpisovanje za sprehod-pohod “Spoznajte znamenitosti naših vasi", ob 9. uri na prireditvenem prostoru tekmovanje v skrlah, ob 14. uri Kraški musik fest, nastop vaških godce- pevcev, nagrajevanje, ob 19.30 tombola, ples z ansamblom Adria kvintet ter v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Annie Oakley Country Band, vmes plesa teko- vanje v žaganju. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO PRIMOREC-TABOR vabi na PESEM V VILENICI. Nastopa MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Pesem v pozdrav bo podal MePZ Primorec- Tabor pod vodstvom Matjaža Sceka v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri v jami Vilenici. Ob 15. in 17. uri vodena ogleda jame v sodelovanju z Jamarskim društvom Sežana. LJUBITELJI vicev, ki bi se radi udeležili tekmovanja ZNAŠ TA ZADNJO v organizaciji KD F. Prešeren iz Boljun-ca naj se telefonsko javijo na St. 826527 od 12. do 14. ure. Datum tekmovanja bo naknadno sporočen. IZLETI TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 13. t. m. izlet na Sabotin. Zbirališče ob 9. mi v Gorici na Travniku (P.zza Vittoria). Vabljeni elani (v kroju), starSi in prijatelji. V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 20. t. m. SKD GRAD in ZADRUGA BAN organizirata 20. oktobra enodnevni izlet v Belo krajino. Cena izleta je 69.000 lir. Prijavite se na tel. St. 212810 od 15. do 16. ure (Martina). □ OBVESTILA MLADINSKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI vabi na vajo danes, 9. oktobra, ob 19.30 v Kulturni center A. U. Miro pri Domju. SPD PRIMOREC-TA- BOR - Glasbeni svet skozi petje in Se kaj. Prva vaja otroškega zbora bo danes, 9. t. m., ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni otroci 1. 2. in 3. razreda osnovne Sole. SKD TABOR - OpCine - Prosvetni dom. Otroci, imate radi pravljice! Vsako soboto od 9. do 10. ure vas bo Radiča povedla s seboj v ta Čudežni svet OB URI PRAVLJIC. Pridite! SKD TABOR - Opcine - Prosvetni dom. Otroke, ki bi se radi igrali gledališče, sprostili in izboljša- li svoje izražanje čaka SARA vsako soboto ob 9. uri. Zabavali se boste do 10.30. V DOLINI se bo začel teCaj Šivanja in krojenja. Sestanek bo jutri, 10. t. m., ob 20. uri. Informacije na tel. St. 040/225231. MPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA obvešča, da bo pevska vaja jutri, 10. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren in obenem vabi vse nove pevce! SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin ( od dna, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati ob priliki Okto-berfesta v nedeljo, 13. oktobra, ob 14. uri, da pokličejo na tel. št. 040/200766. TECAJ O ZDRAVILNIH ZELIŠČIH - Zdravilna zelišča v domači lekarni, spoznavanje in uporaba, zeliSCa in lepota, najprimernejša uporaba v zimskem obdobju. Vsako sredo od 15. do 16. ure v Centru za mentalno zdravje, Ul. Morpurgo 7, Trst, tel. St. 281402 -281274. Pričetek teCaja danes, 9. oktobra. ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju z združenjem A.C.T.I.S. organizira seminar telesnega izražanja ( vodi mimo Claudio Vi-viani) ter seminar improvizacije igralca in dela na maski (vodi Christine Merz). Ta vse potrebne informacije tel. na st. 363451 (Valentina) od 14.30 do 16. ure. KD S. ŠKAMPERLE vabi na tečaj latinskoameriških plesov (salsa in merer.ge), ki bo potekal v društvenih prostorih. Za informacije in vpisovanje tel. na St. 040/572595 (Tatjana). SZ SLOGA obveSCa, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodanih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass -Bazovica, Restavracija Veto - Opcine, Picerija Rino - Opcine, sedež ZSSDI in na tekmah za zvezni pokal. SPDT prireja od 26.12. do 1.1.97 zimovanje v Auronzu, združeno s smučarskimi teCaji. Mesta so omejena. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah v Ul. sv. Frančiška 20/11. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi slovenske osnovnošolce na izlet na Mali Kras v nedeljo, 13.. oktobra. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 9. uri. VSI LETNIKI 1956 od Stivana do Milj združite se na skupni večerji in plesni zabavi v restavraciji Križman v Repnu v soboto, 19.t.m. ob 19.30. Informacije na tel. št. 229346 Žarko, 226313 Ladi in 228948 Claudio. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in Športna društva, vse stopnje Sol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda - pohoda “Spoznajte znamenitosti naših vasi" v nedeljo, 13. t. m. Zbirališče in vpisovanje bo pred duStvenimi prostori v Sempolaju od 9. do 10. ure. OBČINA DOLINA prireja, v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, dva teCaja slovenskega jezika za odrasle. TeCaja se bosta začela 28. oktobra in bosta potekala dvakrat tedensko v večernih urah. Informacije ter vpiosvanje ob delavnikih med 9. in 13. uro v tajništvu občine. Vpisovanje se zaključi v soboto, 19. t. m. EKONOMSKI KROŽEK vabi na sestanek, ki bo v torek, 15.t.m., ob 17. uri v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. sv. Frančiška 20. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Jakobu prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo dva teCaja slovenskega jezika za odrasle ter teCaj telovadbe na odrasle. TeCaji bodo zaceli 28. oktobra in bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah na osnovnih šolah Gregoric-Stepancic in Grbec za slovenščino, za telovadbo pa na osnovni šoli Širok. Informacije in vpisovanje ob delavnikih med 9. in 13. uro v tajništvu ravnateljstva, tel. St. 773411. MALI OGLASI tel. 040-361888 CLIO 1.2, Cat. Fidji, letnik ’93 zelene metalizi-rane barve, 32.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 0481/882450 v de- lovnih urah. OMARE, dnevne sobe in sedežne garniture prodamo po polovični ceni do izčrpanosti artikov na zalogi. Tel.št. 040/350150. PRODAM grelec za toplo vodo Boschetti, 200 1, 6 at, v dobrem stanju, skoraj nov, cena po dogovoru. Tel. St. 0481/21771 od 13. do 16. ure. UCENCI in Združenje staršev o.S. P. Voranc nujno protrebujejo fotokopirni stroj, tudi proti plačilu. Lahko se zglasite direktno na Solo tel. St. 228282 ali v popoldanskih urah na St. 228081. KAMEN za kraski zid 40 kv. m isce po najboljši ceni Sklad Mitja Cuk. Vse informacije dobite v uradih Sklada na tel. St. 040/212289. URAD pomorskega zastopništva nujno isce taj-nico/ka z dobrim znanjem srbohvašcine, angleščine in/ali nemščine. Pisati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “ “Pomorstvo". ISCEM hišno pomočnico Štirikrat tedensko, tri ure na dan, od 9. do 12. ure. Tel. St. 0481/711772 med 7. in 8. ter med 19. in 20. uro. NUJNO iščem dvojezične “cartelle esattoria-li“ iz avstrijskega obdobja do današnjih dni. Tel. St. 040/228779. SRBOHRVAŠKE knjige v uporabi na goriskih Šolah iščem. Tel. St. 040/214568 ob uri obedov. KNJIGOVODKINJA 25- letna iSCem zaposlitev kot uradnica, tudi parti-me. Imam Šestletno delovno izkušnjo v import/export. Dobro obvladam PC, slovenščino, italijanščino in srbohrvaščino. Rada imam stik s publiko. Tel. st. 040/251032. 15-LETNI fant s končano nižjo srednjo Solo in z veseljem do kuhanja isce delo kot kuharski vajene. Tel. St. 040/225973. TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za urad. Tel. St. 040/420604 v večernih urah. ŽAGAM drva na terenu za kurjavo. Tel. st. 040/228547. V CENTRU Trsta, blizu Drevoreda XX. Septembra oddajamo v najem trosobno mansardo. Tel. St. 040/393473. PODARIM dva kužka, samca in samico, srednje male velikosti, roj. 20.7.96, mešane pasme. Tel. St. 281787 ob uri obedov ali v prvih popoldanskih urah. V PETEK, 11. t.m ., ob MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 21. uri bo v Boris Sports Clubu Ervatti - Brisciki nastopila znana blues, skupina Ymmy Joe-s band! Ne zamudite tega magičnega večera! PRI BIBCU v Križu je Dobrodošel mali Jaro Skupno s starsi in sestrico se veselimo tvojega prihoda tudi nonota Mara in Evgen, Ksenija, Boris, Radha, Matej ter Nika. odprto v četrtek, petek in soboto. Tel. St. 220722. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Edija Furlana darujeta mama in sestra Anita 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 28. obletnici smrti drage mame daruje Zdenka 50.000 lir za Center za socialno dejavnost. V počastitev spomina dragega brata Zorka Cat-tonarja darujeta Pepi in Franc z družino 150.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Marcele Fajt-Devetak darujeta Katerina in Milka 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Nadja in Ljuba darujeta 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Hermana Klanjšček daruje žena Marija 100.000 lir za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na prijatelja Vladimira Sedmaka daruje Mario Švab (Boca) 30.000 lir za SD Mladina. Namesto cvetja na grob Ladija Sedmaka darujeta Gabri in Mirko Antoni t Nepričakovano nas je zapustil nas dragi Andrej Pertot Pogreb bo v petek, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kontovelsko cerkev, kjer bo na parah do 14.30. Sledila bo sv. masa, nato pokop na kontovelskem pokopališču. Žalostno vest sporočajo tata, mama in brat Aleksej Kontovel, 9.10.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Dragi Andrej, ostal bos vedno v naših srcih prijatelji s Kontovela in Proseka Ob preranem grobu svojega nekdanjega igralca Andreja Pertota sočustvuje s hudo prizadeto družino SD Kontovel Ciao, Gigi Ura in družina Zahvala ob smrti župnika Ondreja Fraštie Ob smrti župnika gospoda Ondreja Fraštie se vaščani Mackolj zahvaljujejo vikarju gospodu Francu Vončini za vso pomoč, ki jo je nudil pokojniku v Času njegove bolezni in za pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujejo občinski upravi iz Doline in njenim uslužbencem. Iskrena hvala tudi nečakom gosppda Augustina Zlobca za privoljenje pokopa v stricev grob. Hvala tudi vsem posamenikom, ki so na katerikoli način pomagali, prispevali za vaško cerkev in sorodnike ter počastili spomin pokojnika. Lari se je pridružila sestra Katerina Novorojenki obilo sreče, staršema Igorju in Eriki pa prisrčne čestitke Kolektiv TKB 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovice. Namesto cvetja na grob pok. Brune Škabar daruje družina Škabar (Vel. Repen 79) 20.000 lir za Skupnost družina Opcine. Ob 2. boletnici smrti drage mame Dore KoSuta Indri darujeta hčerki Eda in LuCana 20.000 lir za MoPZ Vesna in 20.000 lir za DPZ Vesna. Namesto cvetja na grob Ivanke Vitez darujeta Damjan in Rita Pertot 40.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Amleta Perica darujeta Ida in Drago Puric 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta Mimi in Ester 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Bruno Škabar por. Hrovatin darujejo svojci 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-!ax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 Gigi, bil si elan družine. Žalujejo z Marjanom in družino Franko, Tamara in Daniel ter Rado, Ivica in Mikol Ob boleči izgubi dragega kolege Andreja izrekamo globoko sožalje vsem svojcem Norma, Boris, Mirjan Nuova Tecnoutensili Sas Zla usoda je hudo prizadela družino našega bivšega predsednika Marjana Pertota z izgubo ljubljenega sina Andreja. S prizadetemi sočustvujemo in izrekamo iskreno sožalje elani A.O. J. Stoka Hvala, za kar si bil; hvala za vse kar si dal, Cau Gigi Neizbrisno v najinem spominu boš ostal, Maxi in Petra Knjižničarju Marjanu Pertotu izreka ob nenadni težki izgubi dragega sina Andreja občuteno in iskreno sožalje Slovenska prosveta Trst Ob izgubi dragega Andreja Pertota izrekajo iskreno sožalje prizadeti družini Thomas, Noriš in Angelo PREDSTAVITEV / SEJEM TRSNIH IN SADNIH SADIK Na sejmu Vite-Poma bo sodelovalo nad 150 razstavljalcev Prireditev bo od 17. do 20. oktobra V ponedeljek se je na razstavišču ob loCniškem mostu zaključil letošnji sejem mode in že so se pričele priprave na drugo pomembno prireditev z mednarodno udeležbo. Od 17. do 20. oktobra bo namreč sejem trsnih in sadnih sadik Vite-Poma 96, ki sodi med najpomembnejše tovrstne pobude v evropskem prostoru. Pobudo so vCeraj predstavili v Vidmu. Levji delež bodo tudi na letošnjem sejmu imeli domači razstavljalci, vendar pa je za pobudo veliko zanimanje tudi v tujini. V sektorju sadjarstva se bodo predstavili gojitelji sadnih sadik iz naše dežele, Veneta, Južne Tirolske, Emilie Romagne pa tudi iz Slovenije in Avstrije. V sektorju trsnih sadik pa se bodo raz-stavljalcem iz območja srednje in severovzhodne Italije pridružili še številni razstavljalci iz južne Italije. Vse razstavljalcev bo okrog 150. Ker je bil lani precejšen poudarek na sadjarstvu, bodo na letošnji manifestaciji več pozornosti namenili tr-snicarstvu. Na tem področju ima naša dežela namreč zelo pomembno mesto, z obnavljanjem kmetijstva in vinogradništva v dežela vzhodne Evrope pa se odpirajo nove možnosti. V prihodnjih nekaj letih naj bi prenovili ali na novo zasadili kakih 500 tisoč hektarjev vinogradov. Poleg razstavne dejavnosti, velja omeniti tudi spremljajoče prireditve, predvsem tiste strokovnega, oziroma tehničnega značaja. Tako bodo strokovnjaki s področja vi- nogradništva podrobno razpravljali o novih usmeritvah te panoge v Evropi, podrobneje bodo nato razpravljali o vinogradniškem okolišu DOC Isonzo, na splošno pa bodo o vinogradništvu govorili na srečanju, ki ga prireja pokrajinska komisija za kmetijstvo. Tako kakor prejšnja leta, bodo obiskovalci (vinogradniki) lahko pokušali nove sorte vina in okusnih odtenkov različnih že znanih sort, ki so jih pridobili z mikroklonacijo. Pobuda je posebnega pomena tako za vinogradnike, kakor za strokovnjake, ki se poklicno ukvarjajo z mikrokloni-ranjem. Sejem Vite-Poma 96 bodo odprli 17. oktobra, ob udeležbi ministra za kmetijske dejavnosti. RAZPRAVA Stanje in možnosti razvoja trgovine Kakšne perspektive razvoja ima goriška trgovina ob upoštevanju stvarnosti in sprememb, ki bodo nastale po vstopu Slovenije v Evropo? To področje bo skušal osvetliti strokovnjak za marketing dr. Mario Argano na srečanju, ki bo nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu, na pobudo SKGZ. Dr. Argano je uveljavljen strokovnjak s področja marketinga, ki posebej pozna ameriško in nemško tržišče in ki je po nalogu Goriške trgovinske zbornice pripravil analizo stanja in možnosti razvoja trgovine na Goriškem, ki je bila vedno pomembna sestavina v gospodarski strukturi mesta in tudi širšega območja. Pomembno mesto naj bi ohranila tudi v prihodnje, vendar pa se moraprilagodi-ti novi stvarnosti in nastajajočim spremembam. OBČINA Nodalnji korak do cenejše elektrike Občinski svet je na ponedeljkovi seji sprejel sklep s katerim se občinsko podjetje pooblašča, da pristopi v družbo "Sarmato Energia spa”, ki ima v naCrtu gradnjo termoelektrarne v kraju Sarmato pri Piacenzi. S tem se je zaključil prvi (birokratski) del sicer daljšega postopka, ki bo v konCni fazi privedel do popolne samozadostnosti v oskrbi z električno energijo. Elektriko, ki se bo proizvajala v novi centrali bodo po daljnovodih pošiljali v Gorico in bo znatno cenejša od energije, ki jo zdaj kupujejo od družbe ENEL. To bo pomenilo precejšen prihranek za občinsko podjetje; ni pa znano kolikšnih ugodnosti bodo deležni občani, oziroma porabniki. GLEDALIŠČE / PREDSTAVA 2E Pred novo sezono SSG V programu sedem predstoV' pet lastnih in dve gostovanji Slovensko stalno gledališče bo novo sezono Gorici pričelo v ponedeljek, 21. oziroma torek, * ^ oktobra. Kljub velikim težavam s katerimi se spo. pada naša gledališka hiša, bodo abonentom v . gledališki abonmajski sezoni ponudili kar sede predstav: pet v lastni produkciji, dve pa bosta g° stovanji. Prva predstava bo Arturja Mueller) "Razbito steklo”, v izvedbi SSG in v režiji DušaI1j. Mlakarja. V programu so zatem še delo "Afrika na svoji zemlji”, Borisa Kobala, ki je tudi režis6^ predstave; "Bolha v ušesu” Georgesa Feydea (gostovanje drame SNG iz Ljubljane); ”Zalu)° ostali” Branka NušiCa” (gostovanje PDG); III” W. Shakespeareja (koprodukcija SSG in PD ’ režija Mile Korun) ter Arturja Schnitzlerja tiljak” (režija Marko Sosič). Predstave se bodo odvijale v Kulturnem donn1’ kjer že vpisujejo abonmaje. Ob ponedeljkih bo predstave za abonma red A, ob torkih za red • Lanski abonenti imajo še danes in jutri Cas za p0^ trditev dosedanjega abonmaja. Abonmaji po zniz ^ ni ceni so na razpolago za dijake in mladino na^ sploh. Posebni pogoji veljajo za družinske abo maje. Za podrobnejša pojasnila in vpis abonma] je na razpolago pisarna Kulturnega doma P ' 33288) ob delavnikih (razen sobot) med 10. in uro ter med 15.30 in 18. uro. NOVICE Jelačinove "Vesele in debele ” V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bodo v četrtek, 10. t.m. ob 19. uri predstavih knjigo Andreja Jelačina "Vesele in debele iz "karjole”. O zbirki bodic, šal in humoresk ter o avtorju bo spregovoril urednik Jože Hočevar, nekaj pikrih pa bo povedal tudi avtor. Obiskovalci bodo knjigo lahko kupih z "žepnočutnim” popustom. Slovenska konzulta in Odbor za mednarodno sodelovanje Slovenska mestna konzulta je dala pobudo za jutrišnje srečanje s elani Odbora za mednarodne odnose pri Mestni občini Nova Gorica. Namen srečanja je da bi se dogovorih o izvedbi nekaterih skupnih pobud. Srečanje, ki bo jutri ob 17.30 na goriškem županstvu, pa bo najbrž koristno tudi z vidika medsebojnega informiranja o stvarnosti ob meji. Zaprta pokrajinska cesta Zaradi vkopavanja cevi grezničnega omrežja je do nadalnjnega prepovedan promet vseh vozil na 150 metrov dolgem odseku pokrajinske ceste Kopriv-no-Gradišče, na območju Morara. Zapora, oziroma prepoved bo v veljavi do zaključka del, najkasn-beje pa do 26. t.m. Družabnost goriških planincev Člani Slovenskega planinskega društva se bodo v nedeljo spet zbrali na vsakoletni družabnosti na domačiji Stekarjevih v Steverjanu ter ob kozarcu novega (ah starega) ter pečenem kostanju preživeh prijetno popoldne. Družabnost se bo začela opoldne, zaključila pa ob mraku, potekala bo ob vsakem vremenu. Italijanska gledališka sezona Abonmajska sezona italijanskega gledališča se bo pričela 8. novembra. Abonma obsega skupno trinajst prireditev, ki bodo vse v Kulturnem domu. Gledališko sezono so predstavih vCeraj na novinarski konferenci na županstvu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Koroški kulturni dnevi Prireditve na Goriškem DANES, 9. oktobra, ob 17.30 - Komorna dvorana Katoliškega doma: srečanje in nastop gojencev glasbenih šol iz Koroške, Kanalske doline in SCGV Emil Komel iz Gorice PETEK, 11. oktobra, ob 19.30 - Komorna dvorana Katoliškega doma: Koncert mladih koroških umetnikov, Kristijan Filipič - prečna flavta, Toni Kern jak - klavir. NEDELJA, 13. oktobra, ob 17. uri - župnijska dvorana v Steverjanu: Komedija Poročni list, igrajo elani KPD Planina iz Sel v režiji Francija Končana. Rop v podružnici Goriške hranilnice v Tržiču ■ plen znaša 20 milijonov BanCni rop se je včeraj okrog 10. ure dogodil v TržiCu, v podružnici Goriške hranilnice v ulici Teren-ziana. Dva mlajša moška sta vstopila v banko in kaj kmalu pokazala pravi namen obiska: prisotnima uslužbencema namestnici ravnatelja in uradnici, sta zagrozila z nožem in zahtevala denar. Tega kot kaže ni bilo veliko, saj sta se zlikovca, ki sta sicer ravnala dokaj samozavestno, zadovoljila s približno dvajsetimi milijoni lir. Z denarjem sta se hitro oddaljila in to peš; za njima pa se je izgubila vsakršna sled. Domnevati je mo-goCe, da je v bližini Čakal sodelavec z avtomobilom in trojica se je hitro in varno umaknila Se preden so iz banke sprožili alarm. Cestni bloki in poostreno nadzorstvo niso do poznih popoldanskih ur obrodili uspeha. Ker sta roparja bila nezakrinka-na je mogoCe domnevati, da sta prišla od zunaj in sta se zato čutila kolikor toliko varna pred možnostjo, da bi ju kdo prepoznal. Južnjaški naglas tako možnost samo potrjuje. Pojavlja se tudi domneva, da gre za mlajša zlikovca, ki naj bi bila šele na začetku "kariere” in zato tudi slabo opremljena, oziroma oborožena. V teku je preiskava. Zadnji banCni rok so na Tržiškem zabeležili pred nekaj meseci in to v podružnici Zadružne kreditne banke Doberdob v Ronkah. V SPOMIN Marčete Fajt ■ Devetak ni več med nami Navdušeni nad lepim izletom na Brijone, smo se vračali v nedeljo zvečer na nase domove. Sredi vasi so nam vaščani sporočili žalostno novico, da nas je zapustila Marčela. Bila je to ledena prha; na kaj takega nismo bili pripravljeni. Kruta usoda nam je iztrgala iz naSega kroga drago Marcelo. Marčela Fajt se je rodila 1.5.1939. Odraščala je v So-vodnjah. Po osnovni Soli je obiskovala strokomo Solo v Gorici. Bila je vedno vzorno dekle. V domači vasi se je vključila v prosvetno društvo Vrba, kjer je sodelovala pri pevskem zboru, SLOVESNOST / URESNIČUJE SE DOLGOLETNI NAČRT DOLJANOV Blagoslov temeljnega kamna nove cerkvice Objekt na Palkišču bodo dogradili do velike noči Doljani bodo spomladi, predvidoma do velike noCi, dobili novo cerkev in s tem se bo zaključilo skoraj pol stoletja dolgo obdobje začasnosti. Cerkev, posvečena Fatimski Materi božji, že gradijo na Palkišču, ki je nekakšno središče okrog pet kilometrov dolgega Dola s šestimi zaselki. V ponedeljek pa je bila na gradbišču še slovesnost ob blagoslovu in polaganju, oziroma vzidanju temeljnega kamna v katerega so vgradili posebno listino s podpisi elanov župnijskega sveta, župana in goriškega nadškofa. Kljub dežju se je na slovesnosti zbralo lepo število domačinov, sosedov iz Opatjega sela, kamor so v cerkvenem oziru spadali tudi Doljani do razmejitve in krajanov, ki so se preselili v Laško. Med številnimi uglednimi gosti je bil tudi senator Darko Bratina. Najprej je bila v kapeli, urejeni v poslopju nekdanje šole na PalkišCu maša, zatem pa na gradbišču še slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna. Obred je opravil nadškof Bommarčo, ob navzočnosti župnika Antona Prinčiča in drugih sobratov. Bommarčo je imel tudi krajši nagovor v slovenščini in italijanščini. V imenu župnijskega sveta je udeležence slovesnosti nagovorila Ana Frandolič, medtem ko je Milko Visintin, ki je glavni pobudnik za gradnjo cerkve prikazal dosedanji potek prizadevanj za ure- sničitev načrta. Slovesnost se je sklenila s pesmijo in družabnostjo v bližnjem Crosellijevem skednju, kamor so se udeleženci umaknili pred nadležnim dežjem. (Foto Bumbaca - s ponedeljkove slovesnosti). dramski družini in ekipi ping - ponga. BiJI povsod kjer je bilo treba p "Tetalael se je poro z domačinom Markom vetakom. Odselila sta s Trst, kjer sta prevzela tem zelenjavno trgovino, ki jo čez leta zamenjala uspešno vodila dru0 dila sinova Robi m lg0_ Marčela je bila zelo p0^ sna nanju. Vzgojila ju je slovenskem duhu, v I bežni do domače zemlje n katero je bila zelo nave na. Tudi v Trstu, kjer V Marčela stanovala jo je h bežen do narave gna a, sta si z Markom kupila no hišico na Opčinah, uo na openski rebri sta P preuredila. Kljub teza pri gradbenih delih, s , . ila ohraniti na vrtu stol* ne hraste in druga dre Se pred kratkim je dep1 kako ji šelestenje drev^ dela družbo in blago J nah je bila naša ^ svetih. Obiskovala je P sod naše prireditve. Na rodne Sovodnj P ^ nikoli pozabila. I mogla je Pr!hite^0dnikom; k staršem m sov„ tudi njena “kIaPajJ0m ja vedno vesela. Z Mc“ . ju-prihajala na naSe.7^uzab-ve, tekme, plese mJha in nosti, kjer je rada zape poveselila.^ mo pogr> Zdaj je ni več, bo -o P^fLpa zemlja’ lahka sovodenjska v kated si tako vroče želela V°CSrtga MarC2’£;fl2j za vse kar si nam ^ ti bodo te vrstice en ležen spomin za ¥bjad0 in dobroto, ki s J ^ ve. bližnjega, saj s^ bese. seli nasmeh m dob & da blagodejno vpn nas. J*!DIPUGHA / V OKVIRU 2. MEMORIALA ZA MIR Razstava "Napisi in znaki iz vojne” Razstavo sta pripravila Mario Muto in Pierluigi Lodi- V nedeljo 13. t.m. niz prireditev Ni pobudo Goriškega centra za arheološke in zgodovinske raziskave ter v sodelovanju z Obci-110 Foljan-Sredipolje in uPravo tamkajšnje v°jaške kostnice, so v Uedeljo v Sredipolju (Re-Uipuglia) odprli zanimivo razstavo z naslovom Napisi in znaki iz vojne”. . Kot lahko razberemo lz naslova, obsega raz-stava kakih sto posnetkov, ki prikazujejo spominska obeležja, raz-116 grbe, pa tudi navadne Uapise, ki so jih v strelskih jarkih, pri vhodih v kaverne ali na opušče-uih vojaških pokopa-KšCih pustili (vklesali, odtisnili v beton, vpra-skali) vojaki italijanske ln nvstroogrske armade. Avtorja razstave, Gorica-Un Mario Muto in Pier-uigi Lodi se namreč že Vec let vneto posvečata ruziskovanju, goriške okolice, oziroma področja na obeh straneh državne meje, ki ga je Uujbolj prizadela prva svetovna vojna. Trud ni oil zaman in fotografski aparat je zabeležil kakih sto primerov pisnih spo-rQCil. Nekatera so že znana, veliko pa je takih, 'U sta jih avtorja in njuni sodelavci po skoraj VSemdesetih letih spanja” odkrili v zakot-in težko dostopnih krajih. Vsi posnetki so opremljeni s podnapisi v reh jezikih: italijanšci-nL slovenščini in Uemscini. Predstavitveni ekst ob vhodu pa je celo . hrijezicen: omenjenim Jezikom je namreč doda-Ua še madžarščina. Kar dam je znano, je tokrat V nedeljo 7, pohod na Sabotin Kulturno društvo Sabotin iz Stmavra Prireja v soboto, 12. oktobra, v prostorih oivše osnovne šole v Stmavru ob 20.30 Predstavitev in ogled dokumentarnih fil-ju°v z naslovom Sa-, °tin in Landerske toue avtorja Matjaža Pintarja. Zatem bo otvoritev razstave, kompozicij suhega cvetja, Dore Maraž. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, 13. oktobra. V nedeljo organizira KD Saboru v sodelovanju z rajonskim svetom evma-Oslavje-Stma-Ver 7- jesenski pohod na Sabotin. Ob 9. uri s® bodo udeleženci zorali v Stmavru. ledil bo pohod na abotin; ob ruševinah cerkve sv. Va-autina bo maša. Ob Povratku bo družab-uost v štmavrski šoli. prvič, da se v tem razstavnem prostoru pojavijo tudi jeziki, ki so drugačni od državnega. Pomembnost take izbire so na otvoritveni slovesnosti poudarili vsi trije govorniki, župan Franco Visintin, ravnatelj kostnice in zgodovinar prof. Lucio Fabi. Iz njihovih posegov je izšla misel, ki je obenem tudi sporočilo razstave in bi jo lahko takole strnili: znaki iz vojne nam morajo biti danes v poduk in razmislek o potrebi po miru, ki naj se v dejanju in besedi odraža v razvijanju prijateljskih medčloveških odnosov s sosednimi narodi, kjer naj strpnost in sožitje odigrata ključno vlogo pri vzgajanju in izo-blikovanju kulture miru. Župan Visintin je še predstavil slovesnosti, ki bodo v nedeljo 13. oktobra, pod geslom Drugi memorial za mir. V znak prijateljstva med narodi se bo v jutranjih urah zvrstilo kar nekaj spominskih slovesnosti, najprej na av-stroogrskem vojaškem pokopališču ob 10. uri), nato pa še ob vznožju kostnice. V muzeju bo na ogled fotografska razstava ki jo omenjamo v uvodnem delu članka. Svojo prisotnost na slovesnosti so potrdili predstavniki sosednih držav, med temi tudi slovenski in hrvaški. Memorial za mir so prvič priredili lani, ob 80-letnici izbruha vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko. (VIP) GORICA / POSVET O PREHRANI V 18. STOLETJU Na srečanju sladokuscev je dr. Boris Kuhar predstavil pravo slovensko potico Za pokušnjo dve potici iz Velikih Lašč Za predsedniško mizo v sejni dvorani goriškega občinskega sveta je v petek dopoldne, za videmskim predavateljem, prišel prof. dr. Boris Kuhar, da bi predaval o slovenski potici. Marsikaterega udeleženca posveta o “kuhinji spomina” je začudilo, zakaj je dr. Kuhar s seboj prinesel tudi veliko torbo. Znani slovenski raziskovalec in avtor številnih publikacij o "kulturi prehrane” je predstavil priljubljeno praznično jed slovenskih ljudi, kjerkoli so in kjerkoli živijo, znano že iz Valvasorjevih časov. Več desetin vrst potic je znanih od štajerskih gričev pa do Jadranskega morja, od krajev na Dolenjskem pa do Koroške in Goriške. Velikokrat po- tico poznamo tudi z drugačnim imenom. Prisvojili so si jo tudi Slovencem najbližji sosedje, od Hrvatov in Nemcev, pa do Italijanov in Furlanov. Ko je dr. Kuhar svoje predavanje končal (po kratkem slovenskem pozdravu je govoril v nemščini) je odprl prej omenjeno torbo ter iz nje izvlekel dve veliki različni potici, ki ju je dan prej, nalašč za ta goriški obisk, spekla gostilničarka Kukelj v Velikih Laščah. Se preden je naslednji predavatelj stopil za govorniško mizo sta bili potici razrezani in razdeljeni v veliko zadovoljstvo zbranih sladokuscev. Nad 50 italijanskih sladokuscev in novinarjev je tri dni zborovalo v Vidmu, Gorici in Maranu. SOVODNJE / ZANIMIV IN POUČEN IZLET V BRDA Učenci OŠ Petra Butkoviča ■ Domna so si ogledali zadružno vinsko klet v Števerjanu in to sredi trgatve Učenci OS Petra Butko-vica - Domna iz Sovodenj so imeli te dni izredno priložnost. Obiskali so zadružno vinsko klet v Ste-verjanu in to sredi trgatve, se seznanili s sodobnim načinom predelave grozdja, pokusili sladki mošt in iz pripovedovanja Avgusta Stekarja izvedeli, kako je potekala trgatev v Brdih nekoč. S posebnim zanimanjem so si ogledali tudi etnografsko zbirko v prostorih KD Briški grič, kjer jih je sprejel Rudi Koršič, (foto Bumbaca skupina mladih obiskovalcev v prostorih kjer je urejena muzejska zbirka). VRH / UDELE2ILO SE GA JE OKROG STO ČLANOV IN PRIJATELJEV Prijetno športno in družabno srečanje na Vrhu v priredbi Slovenskega planinskega društva Gorica gorskim kolesom, od Ga-brij na Vrh preko Bre-stovca, udeležil tudi 66-letni Jože Guštin iz Re-pentabra in ki je prejel kot naj starejši udeleženec tudi posebno nagrado. Kar precej udeležencev jesenskega planinskega in družabnega srečanja pa se je, v spremstvu jamarjev, podalo na ogled bližnje jame Kraljice krasa, ki velja za eno najlepših in tudi najdaljših jam na Doberdobskem, oziroma Goriškem krasu in ki jo jamarji zelo ljubosumno varujejo. Na srečanju so izročili, v trajno last, trofejo "Renco Faganel”. Trofejo so prvič podelili leta 1987 ob priliki društvenega tekmovanja v veleslalomu SPDG. Priznanje v spomin na pred desetimi leti tragično preminulega športnega delavca iz Standreža, je v trajno last prejela Tanja Peteani. (na sliki - pred nagrajevanjem). Za prijetno srečanje v naravi je zadnjo nedeljo v septembru poskrbelo Slovensko planinsko društvo Gorica v sodelovanju z Odborom za podelitev trofeje "Renco Faganel” in jamarskim klubom "Kraški krti”. Kakih sto članov in prijateljev društva, ob čemer velja podčrtati zlasti družinsko udeležbo, se je zbralo pri jamarskem domu na Vrhu, kjer je bilo središče dogajanja od sredine dopoldneva do poznih popoldanskih ur. Do- poldne je bilo namenjeno tekmovanjem: na dveh progah so se preizkušali starejši in mlajši kolesarji, otroci iz vrteča in osnovnošolci so tekmovali v poligonu. Posebej velja omeniti, da se je precej zahtevne vožnje z Poslušali so poročila predvsem italijanskih, pa tudi slovenskega, madžarskega, avstrijskih in srbskih poročevalcev o tem kako so se ljudje hranili v 18. stoletju. Posvet je priredila sejemska ustanova v Vidmu sočasno s tridnevno videmsko priredivijo “Friuli Doc”, ki je konec prejšnjega tedna bila v Vidmu. V Gorici, kjer je posvet potekal v petek ves dan, sta zborovalce pozdravila tudi župan Valenti in odbornik De-vetag. Takšni posveti so v Vidmu enkrat letno. Da so letos izbrali poročanje o prehrani v 18. stoletju je treba pripisati dejstvu, da sta tam prav sedaj dve razstavi o beneških slikarjih družine Tiepolo. V Vidmu so v teh treh dneh bile številne prireditve. Poleg običajne ponudbe jedi in pijač v videmskih gostilnah so tam priredili razstave (od znamk do nalepk, od turistične reklame ter gastronomskih vodnikov, od razstave Zganja do tiste pikolita), razne posvete, nastope godb in folklornih skupin, prikaz starih obrtnih dejavnosti, itd. V Vidmu so bile vse trgovine odprte tudi v nedeljo, ljudi se je vse tri dni kar trlo. Ob vsem tem pa ne moremo mimo omembe odsotnosti Slovenije na tej prireditvi. Poleg Furlanov so namreč svoje dobrote ponujali Avstrijci in Madžari, najbližjih slovenskih sosedov pa žal ni bilo. Cisto drugače je, kot smo uvodoma omenili, uredil dr. Boris Kuhar s svojima poticama. Marko VValtritsch ■J PRIREDITVE GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB vabita na predstavitev slikanice Minka, Piki in zmaj Sme-tojed, jutri 10. oktobra 1996, ob 17.30 v otroškem vrtcu v Sovodnjah. Slikanico so si zamislili in ilustrirali otroci iz vrtca. SEKCIJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH v sodelovanju z občinsko upravo, kulturnimi in športnimi društvi, šolskimi in župnijskimi ustanovami priredi solidarnostno baklado v Sovodnjah. Prireditev bo 12. oktobra, ob 19.30 s startom in ciljem pred Kulturnim domom. Sodeluje tudi godba Kras iz Doberdoba. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča člane, da bo tradicionalno martinovanje z večerjo in glasbo, v nedeljo, 10. novembra, v restavraciji “Al Fogolar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje poteka do 30. oktobra na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) in pri poverjenikih. n RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10. oktobra postavljena razstava o afrokubanski mitologiji, ki jo je priredila zadruga Maja. Ogled je ob delavnikih 9.30-13.00 in 15.30-18.00. V FOTOGALERIJI SLO-VENICA v Kulturnem domu v Novi Gorici je do 7. novembra na ogled razstava Flavia Mosettija, člana fotokluba Skupina 75, na temo Umetnost v mestu. V AVLI OBČINE NOVA GORICA je do 11. oktobra odprta razstava fotografij dr. Paola Petronia iz Trsta o bohinjski železniški progi. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Lojzke Petejan damjeta Ana in Emil 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj je prejelo naslednje prispevke: v spomin na Danila Cavdka darujeta Vilko in Danica 50 tisoč lir; ob obletnici smrti Milenka Peteanija daruje žena Marija 100 tisoč lir; namesto cvetja na grob Milke Cijan darujejo Oskar Kovic 50 tisoč lir, nečak Andrej Kovic 50 tisoč lir in nečak Stanko Kovic 100 tisoč lir; namesto cvetja na grob Mačele Devetak darujejo Neva in Branko 100 tisoč lir ter Igor in Renata 100 tisoč lir. Športno društvo Sovodnje je prejelo naslednje prispevke: v spomin na Marcelo Fajt darujejo stric Edvard, Radi in Damjan 250 tisoč lir, Marko Devetak 100 tisoč lir, Vilko Fajt 50 tisoč lir, Dorina JablanSček 50 tisoč lir, Anica Devetak 50 tisoč lir in Ladi Tomšič 50 tisoč lir. V spomin na Marčelo Fajt daruje Anica Devetak 50 tisoč lir za KD Sovodnje. V spomin na Marcelo Fajt darujejo Marko Devetak 100 tisoč lir, družina Gigi Urdih 50 tisoč lir in Lucijan Fajt 50 tisoč lir za KD Skala. V spomin na Marčelo Fajt darujejo Tea Batistič 50 tisoč lir, družina Tunis 50 tisoč lir in Marko Devetak 100 tisoč lir za center za zdravljenje rakastih obolenj. V spomin na Marčelo Fajt darujejo Vilko Fajt 50 tisoč lir, Dorina JablanSček 50 tisoč lir, Talka Vojščica 50 tisoč lir in dmžina Urdih 50 tisoč lir za sovodenjsko cerkev. KINO GORICA CORSO 17.30-20.00- 22.30»Independence day -11 giorno della riscossa«. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 10.00, Stefania Gornik iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče; 11.30, Bruno Blažko iz kapele glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 12.45, Fiorinda Medeot vd. Virgu-lin iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro; 13.15, Renato Viotto iz splošne bolnišnice v Viles. JESENSKA SIMFONIČNA SEZONA / TRŽAŠKA OPERA VERDI Poklon Schumannu ob 140Jetnici smrti AJDOVŠČINA / OB STOLETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA Zanimiva dvojna Pilonova razstava Z orkestrom je igral pianist Steuerman Prejšnji petek se je pričela jesenska simfonična sezona, ki jo - kot običajno - prireja tržaško občinsko gledališče Verdi. V sklopu tega niza bo letos osem koncertov, ki bodo v tržaški koncertni dvorani Tripcovich in v videmski športni dvorani. Koncertni ciklus se bo zaključil v nedeljo, 24. novembra. Celotna koncertna ponudba tržaške gledališke ustanove se odvija po že ustaljenih tirnicah, saj stopi vsakič pred občinstvo orkester tržaškega gledališča pod taktirko različnih dirigentov, zasedbo pa dopolnjujejo še priznani pevci in instrumentisti. Ob orkestru igra važno vlogo tudi zbor gledališča Verdi, ki je predvsem v teh zadnjih letih dosegel visoko kakovostno raven. Spored prvega koncerta je bil v celoti posvečen Robertu Schumannu, saj se letos spominjamo 140-letnice skladateljeve smrti. Schumannov skladateljski opus je v zgodnjih letih namenjen predvsem klavirju, kasneje se pa, kljub duševnim krizam, usmeri v pisanje večjih simfoničnih in orkestrskih del. Letošnja jesenska simfonična sezona bo ponudila ravno izbor teh zajetnejših skladb. Otvoritveni koncert se je pričel z "Nachtliedom” (Pesmijo noči) op. 108. Na oder tržaške koncertne dvorane sta stopila zbor in orkester, ki sta pod taktirko južnoameriškega dirigenta Johna Neschlinga prepričljivo podala Schumannovo "himno noči”. Skladba je - po sugestivnem liričnem uvodu, ki sta ga podala najprej viole in nato violončela, zrasla do svojega viška, ki sta ga zbor in orkester podala vživeto in brez pretiranega patosa. Posebej lahko omenimo, da ima zbor letos novega zborovodjo, in sicer Milančana Franca Monega, ki je nasledil nizozemski zborovodkinji Ini Meisters. V nasplošno dobrem podajanju te skladbe so toliko bolj izstopale občasne rahle intonančne negotovosti vokalne skupine. Po uvodnem Nachtliedu smo lahko nato sledili dvema skladbama za klavir in orkester. Na klavir je igral pianist Jean-Louis Steuerman (na sliki), ki ima bogat koncertni kurikulum. Steuerman je sicer že nastopil kot gost tržaške koncertne ustanove s solističnim recitalom Bachovih skladb. Ob tej priložnosti je Steuerman oblikoval koncert, ki pod interpretativnim zornim kotom ni bil dovolj prepričljiv. Tokrat pa je Steuermanovo podajanje bilo veliko bolj zanimivo. V prvem delu introduzione e alle-gro op. 134 je pianist dobro vzdržal vodilno vlogo zahtevnega klavirskega parta; orkester pa mu je zelo prepričljivo stal ob strani. Tudi v drugi skladbi, in sicer v dvodelnem Konzertstuecku op. 92, je bil Steuerman kos klavirskemu delu, čeprav je včasih premalo poetično podajal Schumannove glasbene misli. Prvi del koncerta je zaključil dodatek, s katerim se je pianist poslovil od publike, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnila parter tržaške koncertne dvorane. V drugem delu koncerta je Orkester Gledališča Verdi ponudil izvedbo prve Schumannove Simfonije op. 38, znane z vzdevkom "Pomladanska”. Tu je dirigent Nesching uspel ustvariti pravo umetnino, saj je orkester marljivo sledil njegovim sugestijam. V vsej simfoniji je bilo čutiti idejno in glasbeno enotnost, h kateri so pripomogle različne instrumentalne skupine, ki so se odzvale dirigentovi taktirki ritmično in zvočno homogeno. V simfoniji je posebno izstopal Scherzo v obliki rondoja (to je oblika, v kateri se nespremenjeni refrain večkrat ponavlja, med ponovitvami pa so proste medigre); dirigent Neschling je v tem stavku tolmačil refrain kot junaški del, kateremu so stale ob strani lahkotnejše medigre. Dirigenta in vse izvajalce je tržaško občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Luisa Antoni 24. oktobra bodo priredili znanstveni simpozij Vena Pilona sem nekoč obiskal na njegovem domu v Ajdovščini na prigovarjanje prijatelja Giannija Anglisa-nija iz Gradišča ob Soči, ki je malo pred tem imel z njim intervju (objavil ga je v nekaterih italijanskih umetnostnih revijah). Pilona je namreč Anglisani spoznal v Gradišču, ko so tam odprli galerijo, ki nosi ime po Luišu Špacapanu, ta pa je bil Pilonov prijatelj. Sel sem torej v Ajdovščino, Veno Pilon je stanoval v eni takrat novih stanovanjskih hiš ob glavni cesti. Najprej, Se pre-densem se usedel, je potegnil zeleno zaveso na oknu, ki je bilo obrnjeno na cesto, proti jugovzhodu, pokazal mi je majhno luknjico v tej zavesi, in mi pričel razlagati, kako jutro za jutrom opazuje sončni žarek, ki prihaja skozi to luknjico in se premika po njegovi sobi. Očitno mi je hotel dokazati, da ima človek lahko tudi na tak način opravka z naravo in umetnostjo. Tistega dne mi je tudi povedal, kakšno je bilo sredi dvajsetih let dvorišče hiše mojega očeta v Gorici, kjer je v majhnem stanovanju bival Luiš Špacapan, in kako sta v zameno za majhno skico pri moji noni Mariji v gostilni pri Kavalinu dobila zastonj vrček piva ter krožnik testenin. Moja nona je očitno imela smisel za podpiranje bohemov, ni pa imela občutka za kulturo in žal ni ohranila Spacapanove in Pilonove skice. Vse to mi je prišlo na misel prejšnji dan, ko sem bil v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer me je sprejela nova ravnateljica Irene Mi-slej. V septembru so tam odprli razstavo Pilonovih del v počastitev stoletnice njegovega rojstva. Poleg del, ki so v prvem nadstropju in sodijo v stalno zbirko, je tu tudi veliko dokumetov. V pritličju galerije so na ogled slike in dokumenti, ki so si jih prav za to priložnost iz- posodili pri zasebnih zbiralcih in tudi v nekaterih muzejih, pa čeprav je prav tačas tudi v Moderni galeriji v Ljubljani razstava Pilonovih slik, ki jih tam hranijo. V Ajdovščini imajo sicer kar 300 Pilonovih del, pa čeprav niso vsa razstavljena. Kar so za to priložnost zbrali v Ajdovščini, je nekaj zares izrednega, ki marsikdaj v novi luči prikazuje umetnika, ki se je rodil v Ajdovščini. Njegov oče, je bil, kot je znano Furlan, doma iz Moša. V Ajdovščino se je preselil v prejšnjem stoletju in tam postal pek. Hiša, kjer je Monigo Pilon pekel kruh, je sedaj sedež Pilonove galerije. V galerijo jo je na začetku sedemsedsetih let preuredil domač arhitekt Svetozar Križaj. Veno Pilon se je v dvajsetih letih uveljavil v Gorici, kjer je sodil v skupino tam živečih slovenskih in italijanskih umetnikov, ki so iskali nova pota ter se družili neglede na takratna nacionalistična zaostrovanja fašistične vlade. Razstavljal je tudi drugod, na pobudo go-riškega kritika Antonia Mo-rassija tudi v Rimu. Potem pa se je umaknil v Pariz, kjer se je veliko družil z italijanskimi umetniki antifašisti. Ni se ukvarjal le s slikanjem, temveč tudi s fotografijo. Veliko že takrat znanih in tudi kasneje uveljavljenih oseb, predvsem umentikov, je uje v svoj objektiv. Cel kup te slik je pred nekaj leti v knji go zbral slovenski umetnos ni kritik Stane Bernik. Med vojno je bil Veno "j Ion med tistimi, ki so podpi rali narodnoosvobodilni bo) primorskih Slovencev. Ro vojni je za nekaj časa prlSe domov, nastopil je tudi v Pr vem slovenskem filmu svoji zemlji«. Našel je čas, da je napisal avtobiografsko knjigo »Na robu«. Sel je na zaj v svoj Pariz, potem pa se je za stalno vrnil v domačo Ajdovščino, kjer je tu 1 umrl. Sedanja razstava v AJ dovščini bo odprta tja 10. novembra, od torka 0 petka, neprekinjeno od ■ do 17. ure, ob sobotah in ne deljah pa od 15. do 18- um V tem okviru bo 24. okto r^ znanstveni simpozij, ki g bo vodil Stane Bernik. 0 delovali bodo Tomaž Brejc, Igor Kranjc, Andrej Medven, Ivo Nemec, Branko Marusm-ter tudi ravnateljica muze) Revoltella v Trstu Maria Masau Dan in umetnos n zgodovinarka Laura Saue Morda bo med rezultati eg srečanja tudi odločitev o lonovi razstavi v prestižne ^ muzeju v Trstu, kjer imal° zadnjem času toliko usp nih razstav. . Marko VValtritscn LJUBLJANA / CANKARJEV DOM Od sobote dmgi festival Mesto žensk V soboto se bo v Ljubljani začel drugi mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki ga pripravlja Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi, v sodelovanju s Cankarjevim domom in Uradom za žensko politiko. Na včerajšnji novinarski konferenci v Cankarjevem domu sta umetniška direktorica in voditeljica projekta Uršula Cetinski ter selektor in koordinator programa Koen Van Daele predstavila program festivala, ki bo potekal med 19. in 26. oktobrom. Vezna nit letošnjega festivala je pripovedovanje zgodb (storytelling), ki ga ubirajo ustvarjalke v 90-ih na različnih področjih umetniškega ustvarjanja (gledališče, video, film, likovna umetnost...). Po eni strani je festival splet kulturnih dogodkov, po drugi pa predstavitev žensk - avtoric. Po besedah Uršule Cetinski so letošnji festival pripravili z veliko manjšimi sredstvi kot lani, kajti ministrstvo za kulturo je letos zavrnilo finančno podporo festivalu. Tako so ga pripravili s pomočjo 35-ih sponzorjev, med glavnimi so Mestna občina Ljubljana, Zavod za odprto družbo - Slovenija, Cankarjev dom, KulturKontakt iz Avstrije in Urad za žensko politiko. Festival se bo začel v soboto ob 15. uri z okroglo mizo na temo Sevdalinka, Zenska v bosanski tradicionalni pesmi in liriki. Na njej bodo sodelovali: dr. Dže-nana Buturovič, Tamara Karača-Panič, Beba Selimovič, Emina Zečaj, Vesna Hadžič, Omer Pobrič in Camil Metilje-vič, moderator pa bo Ognjen Tvrtkovič. Pogovor se bo osredotočil na podobo zenske v bosanskem ljudskem pesništvu. Svečana otvoritev festivala pa bo ob 20.30 s koncertom bosanskih interpretinj sevdalink V senci jasmina. Nastopile bodo Beba Selimovič, Emina Zečaj in Vesna Hadžič ob spremljavi petčlanskega orkestra Omerja Pobriča in Camila Me-tiljeviča. V nedeljo ob 15. uri se bo festival nadaljeval s projekcijo dveh videov, in sicer Incandescent: Pregled razstave, avtoric Laure Cottingham, Sally Sasso in Leslie Singer, ter Not For šale: Video zgodovina feminističnega umetniškega gibanja v ZDA avtorice Laure Cottingham. V galeriji Anonimus bo ob 18. uri odprtje razstave A Room of One’s Own. Predstavile se bodo tri umetnice: Jenny Holzer, Julia Scher in Arme-Mie Van Kerckhoven. Temu bo sledila slovenska premiera z Oskarjem nagrajenega filma (za najboljši tuji film 1996) Antonia, v režiji Marleen Gorris. Film predstavlja družinsko kroniko petih generacij, ki jih spremlja po ženski veji. Predvajanje filma bo obiskala tudi Els Dottermans, ki je v filmu odigrala vlogo Antonijine hčere Danielle. Els Dottermans bo sodelovala tudi v pogovoru o omenjenem filmu, ki bo v ponedeljek, 21. oktobra. Poleg nje bosta sodelovala še dr. Neva Šlibar in Marcel Stefančič jr. Ob 19. uri bo sledila monodrama Zgodba o padlem junaku v interpretaciji francoske umetnice Guan-daline Sagliocco. Druga godba in Mesto žensk pa pripravljata še isti večer ob 21. uri koncert Mari Bonie, ki prihaja iz severne Norveške. Mari Bonie je ena pomembnejših predstavnic in promotork samijske kulture, M jo ob spremljavi svoje skupine izvaja s koncerti po vsej Evropi. V torek, 22. oktobra, bo najprej okrogla miza posvečena mitu o Medeji, H je v feministič- ni teoriji med najbolj priljubljenimi. Pogovor se bo omejil na najbolj boleče plati ženske in materinstva, očetovstva in poroke. V PTL Pmlah pa bo ob 20. uri koreografija Sinje Ožbolt Čudovite ruševine. V sredo, 23. oktobra, bo predstavitev nemško-ameriške filozofinje Hannah Arendt in njene knjige Vita Activa, ki jo bo izdala založba Krtina. V Kinoteki pa bo ob 20. uri premiera dokumentarca Staro za novo avtorjev Zemire Alajbego-vič in Nevena Korde, v katerem sta avtorja iz ohranjenih dokumentarnih video slovenske alter scene oblikovala svojo zgodbo o osemdesetih letih. Naslednji dan bo predstavitev enega vodilnih evropskih kulturnih centrov ICA (londonski Institut sodobnih umetnosti). Sodelavka ICA Lina Dzuverovic-Russel bo predstavila video zbirko No Alternative Girls, ki je tematsko osredotočena na ženske v gledališču, filmu in rocku. V Jazz klubu Gajo se bo prav tako v četrtek ob 22. uri in tudi v soboto ob 23. uri predstavila grška glasbenica Xanthi Mavri. Repertoar koncerta bo obsegal ljudsko glasbo, dela sodobnih grških avtorjev ter meša- nico orientalskih stilov. V petek, 25. 0 tobra, bo okrogla miza na temo Slove ska alternativna kultura v 80-ih letu1, jo bo vodil Aldo Milohnič, spdeiujoc1 pa zaenkrat še niso znani. Sledil bo lo performans, v katerem bo nastop performerka La Ribot. Za zadnji dan stivala so pripravih predstavitev pre dov treh romanov (Ljubimki B* . g Jelinek, Zlata beležnica Doris Lessi in Zlati sadeži Nathalie Sarrautej, bodo izšli v Zbirki XX. stoletje P Cankarjevi založbi. Temu bo ob 2 • ^ v Kudu Franceta Prešerna s e zaključni koncert makedonske g"1 niče Petranke Kostadinove in M donskega meraka. Kostadinova na pa že trideset let, izdala je števdn . sete in plošče ter prepotovala s vse kontinente. . jg. V času festivala bo v Cankarjeve ^ mu odprta Videoteka Mesta žens^ ponudila izbor najnovejših deov povezanih z umetnostjo. P° e8 . bo v tem času na ogled tudi razs lažev Svetlane SlaPsa^|eksandia Zoiko LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 9. oktobra 1996 VATIKAN / VČERAJ V RIMSKI POLIKLINIKI GEMELLI RAZPRAVA V ODBORIH Janez Pavel II. kar dobro prestal operacijo slepiča Člani kirurške ekipe polemično o kritikah na račun diagnoze s - »Rad bi, da bi 6 končno razumelo, da ttio vedno govorili re-JRco,« je dejal prof. , rancesco Crucitti in to i nekajkrat ponovil po t°nčani tiskovni konfe-npi, na kateri so sezna-S1 * italijanska in tuja redstva množičnega ob-^6ščanja z izidom ki-, rskega posega, med aterim so Janezu Pavlu • včeraj zjutraj odstrani slepiča' i.Crucittija, ki je vodil tursko ekipo, je dopol-■n njegov kolega Luigi vRona: »Glede papeže-e§p zdravstvenega ^ja nismo nikoli niče-ar Prikrili,« je zatrdil in golemično dodal: »To je na cisto navadna ope-acija slepiča, kar pa je 0rda koga razočaralo.« Rona je pojasnil, da je 1 Pretiranega pričako-, anja kriv tudi »kakšen 0 ega«, »kajti že večk-1 riSem Poudaril, da se sanko zdravnik, ki Premija pacienta, zmoti Pri diagnozi, a v Italiji 0 tudi taki kolegi, ki aPovedujejo diagnoze, da bi poznali bolnika.« ^ Prof. Crucitti je znova Podčrtal, da ni bila ope-C1ja v nikakršni zvezi rjnkasto tvorbo, ki so jo 1 Pezu Pavlu II. izrezali »?a in pripomnil: (|a6 takrat sem povedal, ; Se bo papež postaral Ve Verjetno tudi zbolel, l ndar za vsako drugo nteznijo, samo za ak°m ne.« 0 ^b srečnem izteku pPntacije je Romano °di v vladinem in /®bnem imenu poslal y Zavnemu sekretarju v Vn .anu kard. Sodanu Milnico, da bi papež Na tiskovni konferenci je profesor Crucitti odločno izključil, da bi papež imel raka (AP) hitro okreval, »kakor to želijo Italijani in vsi ljudje dobre volje«. Globoko zadovoljstvo nad srečnim izidom kirurškega posega je preko svojega glasnika Styrc-zule izrazil poljski državni poglavar Alek-sandr Kvvasnievvski: »To je lepa novica za vse Poljake; zanje sta Janez Pavel II. ter njegovo delo na verskem in drugih področjih izjemnega pomena ne le zato, ker je nas rojak, temveč tudi, ker nam je simbol vere in miru na vsem svetu.« Kvvasnievvski je izrazil željo, da bi papež opravil predvideni obisk na Poljskem in se udeležil evharističnega kongresa junija 1997 v Bratislavi na Slovaškem. Med drugimi je naglo ozdravitev sv. očetu zaželel tudi ameriški predsednik Bill Clinton. Pred bolnišnico Gemelli v Rimu so verniki vdano molili (Telefoto AP) Operacija potekala brez težav VATIKAN - Prof. Francesco Crucitti, ki je opravil kirurški poseg nad papežem Wojtylo ob sodelovanju G. B. Doglietta, R. Bel-lantoneja in L. Sofa, je sporočil, da se je ta začel ob 7.50 in končal ob 8.40. Pacientu so odstranili slepiča in nekaj izrastkov ter ugotovili odsotnost kakršnega koli drugega patološkega pojava. Operacija se je odvila redno, bolnik jo je dobro prestal in kmalu spet prišel k zavesti. Slovenija je na dobri poti za vključitev v zvezo NATO LJUBLJANA - Odbora državnega zbora za mednarodne odnose in obrambo sta danes na skupni seji razpravljala o slovenskem vključevanju v zvezo NATO. Pristojna ministra Davorin Kračun in Jelko Kacin sta v svojih nastopih poudarila, da je Slovenija na dobri poti, ko gre za vključitev v NATO v prvem krogu, nekateri poslanci opozicije pa so opo-zorih na težave, ki se lahko pojavijo, zlasti ob upoštevanju nerešenih odnosov s Hrvaško. Uvodoma so člani odborov slišali poročili ministrov za zunanje zadeve in obrambo Davorina Kračuna in Jelka Kacina o poteku slovenskega približevanja Severnoatlantski zvezi. Minister Kračun je menil, da Sloveniji za zdaj kaže dobro, uspešno je končala individualni dialog z zvezo NATO in izpolnjuje vse formalne pogoje za članstvo, tudi tistega, ki določa, da mora imeti kandidatka urejene odnose s sosedi. Nerešeni slo-vensko-hrvaški odnosi po Kračunovih besedah namreč niso varnostni problem. Druga stvar, ki jo je treba upoštevati, je politični vidik širitve, je poudaril Davorin Kračun. Pojasnil je, da si Slovenija prizadeva dobiti podporo vseh 16 članic zveze. Zadnja srečanja, ki jih je imel zunanji minister so pokazala, da članstvo Slovenije v zvezi NATO ne bi nikogar motilo, zadržki, ki se včasih pojavljajo, pa gredo izključno na račun samega koncepta širitve Severnoatlantske zveze. Kračunu se zdi pomembno tudi dejstvo, da NATO v prihodnjih dneh organizira zelo pomembno srečanje prav v Ljubljani. Gre za zasedanje politično-vojaškega odbora zveze, prvo, ki bo potekalo izven Bruslja. Minister Kacin pa je poudaril, da do odločitve o tem, katere države bodo prve začele pogajanja za članstvo v zvezi NATO, torej predvidoma do decembra, nobeden od funkcionarjev zveze nima mandata za naštevanje držav, ki so najresnejše kandidatke. Sicer pa se Slovenija po Kacinovih besedah že pospešeno pripravlja na sama pogajanja o vključitvi v NATO. Borut Pahor (ZLSD) je opozoril, da bi morala vlada, preden se začne konkretno pogajati o vstopu v NATO, torej tudi o obveznostih, ki jih članstvo prinaša, o tem dovolj zgodaj seznaniti parlament. Ivo Hvalica (SDS) je menil, da Slovenijo lahko nerešeni odnosi s Hrvaško in t.i. sindrom jugoslovanskega paketa prikrajšajo za sprejem v NATO v prvem krogu, medtem ko je Zmago Jelinčič (SNS) vnovič izrekel vrsto kritik na račun vlade, ki da preveč popušča Hrvaški, da bi s tem izpolnila pogoj o rešenih odnosih s sosedi. Jelinčič je prepričan, da bo "NATO Slovenijo pač pobral, ko se mu bo to zdelo primemo". Odbora razprave, za katero je predlog že pred meseci dal Ivo Hvalica (SDS), danes nista končala in jo bosta nadaljevala enkrat v prihodnjih dneh, sta pa sprejela sklep, s katerim sta vladi naložila, naj v enem tednu zbere vsa gradiva o dosedanjih pogovorih s Severnoatlantsko zvezo. TURIN / PO SPODLETELEM MANEVRU OB PRISTAJANJU TUrin - »Nad glavami smo ? išali strahovit hrup, hiša se Qe, ^čsla kot ob potresu, skozi i. 0 pa smo videli ognjeno °glo«, je povedal eden od asčanov S. Francesca al ] ^P0 Pri Turinu, nedaleč od ® ališča Caselle, kjer je včeraj Jjrtiaj strmoglavilo sovjetsko 6 . 0 »antonov 124«. Prvi so Priskočili na pomoč prav _ sc.ani, nakar so ranjence Rusko letalo strmoglavilo na naselje lavami smo t ros ti m sr m HviptuI otavoOa- Vili^mi Tem Ati n m ra nRtAAfil bolnišnico^ bila jg laž j g ranjG- ririri ot-Vi in i o ■mo/-i niimi nn oint- /-»or*/-* rini/-* -»-»o l , odpeljali v najbližje °blišnice. rhrpmn m' cn mnrrl ^Sega skupaj je bilo na krovu 0seb). »Spomnil sem se na »opomnu sem se na ovo leto 1974,« je dejal eden ^ VasCanov, »bil se na parki-,u letališča, vozil sem taksi, * J6 letalo strmoglavilo, prav Hi 8 ^ tokrat: "fokker” Itavie s dosegel pristajalne steze, Ju8*-!! se je predčasno in je ičil skladišče, bilo je okrog ZarŽ1|teV'<< Tudi tokrat je letalo ZaH ° Pristajalni manever, a r •) trenutek je pilot spo-u, da se bo spet dvignil, Oto era.Pa se ni posrečila, m° ni dosegel zadostne hi- trosti in se ni dvignil pravočasno: z višinskim repom je zadel v neko dvonadstropno hišo, podrl je še nekaj dreves in kot v grozljivki uničil hlev, kjer se je vnelo seno, ter se naposled zaletel v halo ob bližnji kmetiji in se ustavil. Kaže, da je bil prav tedaj v hlevu lastnik, 55-letni Fiore Martinetto, čigar truplo so našli pozno popoldne. Pogrešajo tudi njegovo ženo, a sestro slednje so odpeljali v Ranjence (vsega skupaj jih je bilo štirinajst) so razmestili po raznih bolnišnicah, na srečo ima samo eden težke poškodbe. Po doslej zbranih —^c. Dvema niso mogli Pomagati, pilotu letala in r leg°vemu namestniku pilota podatkih je med njimi enajst oseb z ruskim državljanstvom, sedem pa je bilo dejansko nepoškodovanih. Letalo, ki je včeraj strmoglavilo, je bilo zgrajeno šele pred tremi leti, svojemu namenu so ga izročili leta 1994. »Antonov 124« je največje tovorno letalo na svetu, ki ga uporabljajo v civilnem prometu: pri vzletu je njegova največja teža 392 ton (najmočnejše zahodno vojaško letalo, ameriški »C-5B galaxy« jih ima 380 in »boeing 747 jumbo« 378; prekaša ga edinole »antonov 225«, ki ga poganja šest motorjev (antonov 124 jih ima štiri), vendar ga niso nikoli uporabili v komercialne namene. Trup antono-va 124 je dolg 73 m, krilna odprtina znaša 75 m, za tovor je na razpolago prava »jama«, dolga 36 m, visoka 6,4 in široka 4,4 m, v njej je premični žerjav z nosilnostjo 5 ton. Da bi olajšali natovarjanje, lahko celo znižajo podvozje, ki je prava posebnost: prednje ima dve »nogi« s štirimi kolesi, osrednje pa kar deset »nog« s skupno 20 kolesi. Potovalna hitrost znaša 800-850 km na uro, a največja avtonomija je 16.500 km. V zadnjih letih je več teh letal bilo vpletenih v težke nesreče: oktobra 1992 je »antonov 124« strmoglavil 60 km daleč od Kijeva, pri čemer je 8 od 9 članov posadke izgubilo življenje. Dobro leto dni kasneje je enaka usoda doletela »an-124« v Iranu, umrlo je vseh 17 članov posadke, decembra lani pa je »antonov 24« romunske družbe »Panatair« strmoglavil kmalu po vzletu z letališča Villafranca pri Veroni: umrlo je vseh 49 potnikov, od katerih je bilo 31 Italijanov. Padli »antonov« je prevažal avtomobile, priletel je iz Moskve in je bil namenjen v Arabske emirate. Iz ruske prestolnice so sporočili, da bo v Italijo dopotovala preiskovalna komisija, obenem so potrdili, da letalo ni pripadalo ruski letalski družbi Aeroflot, temveč ga je imela v najemu neka godpodarska družba. RIM / POLITIKA USTAVNO SODIŠČE / RAZSODBA D’Alema: Uspešen dialog o reformah Manj napeti odnosi med večino in opozicijo Zbližonje glede nekaterih vprašanj RIM - Massimo Dilema nadaljuje svoje pogovore o reformah. Smisel teh pogovorov je včeraj sam obrazložil novinarjem: gre za preverjanje možnih zaključkov dela dvodomne komisije. Tajnik DSL je tudi povedal, da pogovori potekajo uspešno, da pa bodo dolgotrajni in zaupni. Ali bi bil srečen, ko bi našel dogovor z Berlusconijem?, so ga vprašali. SreCen bi bil, je odgovoril D’Alema, ko bi uresničih reforme, ker je to v interesu države in ker so problemi vsak dan bolj pereči. Glede vsebine pogovorov je bil tajnik Hrasta bolj skop s podatki, zagotovil pa je, da obstaja »zelo široka osnova soglasja«, med točke, kjer so stahšCa najbolj blizu, pa je omenil federalizem in reformo parlamenta s skrčenjem števila parlamentarcev. Glavni sporni problem pa je seveda predsedniška ureditev, je priznal D’Alema, oziroma oblika vlade, toda tudi glede teh problemov je po njegovem mogoCe iskati dogovorjeno rešitev. D’Alemova prizadevanja je nepričakovano podprl nekdanji »ideolog« Berlusconijeve Forza Itaba Giuliano Urbani, ki pa je poudaril, da bi moralo priti do nekakšnega »nadzornega sindikata«, ki naj bi ga sestavljali DSL, FI in Pinij evo Nacionalno zavezništvo. Prav zato bosta ključna pogovora, ki jih bo D’Alema v prihodnjih dneh imel s Finijem in Berlusconijem. PaC pa je Urbani odločno zavrnil predlog, za katerega se je Pol svoboščin dolgo in srčno ogreval, da bi namreč reforme prepustili konsti- tuanti, in to ne samo zaradi dolgih rokov. Prav tako nesmiseln se Urbaniju zdi predlog bivšega predsednika republike Francesca Cossige, da bi Italijane z referendumom vprašali, ali naj reforme izvede dvodomna komisija ah konsti-tuanta: »Raje jih vprašajmo, ali imajo raje cocacolo ali oranžado, tako bodo vsaj vedeli, o Cem se govori,« je zabrusil Urbani. Dejstvo, da se je D’Ale-ma sklenil osebno angažirati za uspeh dvodomne parlamentarne komisije, je vsekakor premaknilo diskusijo z mrtvega tira, tako da je tudi napetost v odnosih med nasprotujočima si taboroma začela popuščati. Na obeh straneh je zdaj Čutiti pozive k strpnemu dialogu, pa Čeprav po drugi strani ne manjka kritičnih pripomb: med najbolj kritičnimi do D’Alemovega poskusa pa je bivši tajnik Hrasta Achille Occhetto. Razprava okrog dvodomne komisije pa ne zadeva samo vsebine reform, paC pa tudi ustroj njenega vodstva. Prvemu predlogu, po katerem naj bi komisiji predsedoval Dilema, podpredsednika pa naj bi bila Berlusconi in Fini, in ki je Zel vec kritik kot pohval, so sledili številni drugi, še posebno glede podpredsedniških mest. Predsednik SKP Ar-mando Cossutta je na primer včeraj zahteval za svojo stranko eno podpredsedniško mesto, kot je to v ponedeljek storila Ljudska stranka zase. Po D’Alemovem mnenju pa to ne bo problem. Pravilnik dvodomne komisije namreč predvideva tri podpredsednike in štiri tajnike: vsakdo bo zato lahko volil svojega kandidata in tako bodo vse komponente zastopane. Ponovljenim vladnim odlokom so šteti dnevi Ponovne predložitve zakonskih odlokov so protiustavne RIM - Ustavno sodišče je razsodilo, da je ponovno predlaganje zakonskih odlokov protiustavno. Razsodba, ki bo stopila v veljavo z objavo v Uradnem listu konec meseca, bo do temeljev stresla italijansko zakonodajno stavbo, saj je postalo ponovno predlaganje zakonskih odlokov tik pred njihovo zapadlostjo v italijanskem političnem življenju že običajna praksa, namesto da bi bila izjema, kot to doloCa ustava. Zakonski odloki, ki jih predlaga vlada, imajo pravno podlago v 77. Členu ustave. Le-ta predvideva, da lahko vlada »v primeru potrebe ali nuje izda na lastno odgovornost zakonske odloke, ki postanejo takoj pravnomočni,« a jih mora nato parlament v roku 60 dni odobriti v zakonski obliki, da postanejo pravi zakoni. Italijanske vlade v zadnjem poldrugem desetletju niso skoparile z uporabljanjem zakonskih odlokov, seveda z namenom, da bi ukrepi stopiti v veljavo tudi brez zamudnih in dolgih razprav v parlamentu. Z leti se je tako zgodilo sledeče: vlada je predložila vse več odlokov, zaradi tolikšnega števila pa parlamentu ni uspelo, da bi jih pravočasno odobril in spremenil v zakon. Vladam ni preostalo drugega, kot da so jih ponovno predložile. Nekaj let je bila ta praksa skoraj nesramna, saj so bili ti »ponovljeni« zakonski odloki do piCice enaki prvotnim. Sele po »priporočilu« ustavnega sodišča so pred nekaj leti začeli zakonske odloke vdrugič (ali vtretjic) pred- Predsednik ustavnega sodišča Mauro Ferri (AP) lagati z vsaj minimalnimi spremembami. A tudi tako je prišlo do zmešnjav. Minimalne spremembe so lahko povzročile velike spremembe tistim, ki so jih nova zakonska določila neposredno prizadela. Temu so sledile pritožbe na upravna in na ustavno sodišče. Maja letos se je ob vprašanje ponovnega predlaganja zakonskih odlokov obregnil tudi sam predsednik Oscar Luigi Scalfaro v pismu novemu premieru Romanu Prodiju. Opozoril ga je, da je ponovno predlaganje zapadlih odlokov nesprejemljivo v primem, ko ne gre za potrebne in nujne ukrepe. Scalfaro je takrat zapisal, da nova levosredinska vlada seveda ni odgovorna za delovanje prejšnjih vlad, ker je njihove odloke »prisilno podedovala«, vseeno pa je na- mignil, da v bodoče ne bo veC podpisoval »nepotrebnih« odlokov (predsednikov podpis je namreč obvezen, sicer odlok nima nobene veljave). Ponedeljkova razsodba ustavnega sodišča je zbila sodu dno. SodišCe je razsodilo, da je ponovna predložitev odloka o odpadkih in sortiranju materialov, protiustavna. Tisti odlok je bil že nekajkrat predložen parlamentu, a je Se vsakič zapadel. Po mnenju ustavnih sodnikov prav tako divje poseganje po zakonskih odlokih omejuje in zavira delovanje parlamenta, kar je, seveda, protiustavno. Predsednik sodišča Mauro Ferri je včeraj potrdil, da so se ustavni sodniki le držali ustavnih določil ob zadevi, ki je že prerasla vse razumljive meje. Kaj se bo sedaj dogodilo? Podpredsednik vlade h Se 53 vlaonui 26 v poslanski zb° 27 v senatu. Od te 20 takih, ki so pl v z minimaln1 imbarni) predlož6 akrat. Med terni P i predložit® aci odlok o prisj m je davnega i dložila Amatovp so ga nato pon° ložili še 23-kra; n drugim seda) bodo zapadli, * a razsodba usta tr "veliaVO. a v veljav u. loki, ki so sj auhi razsodbe, i tudi zelo po' □repi: 21. °kt°' _ OCI' :ec zapcii^ - anju zdravstve-h ukrepov pr°' lorih krav«,5a' losegiuiji' r esprejeimJ1' načelnik0111 BViea v r ci Fabiorp i _ tZartei ij skupn0 LaLogS13 m je odg0' NOVICE VREME / NAJHUJE V EMILIJI PALERMO / PO PRIČEVANJIH MAFIJSKEGA SKESANCA Jamstveno obvestilo tudi za Maro Venier MILAN - Znani voditeljici televizijske oddaje »Do-menica in...« Mari Venier so včeraj karabinjerji dostavili jamstveno obvestilo, v katerem je osumljena sodelovanja pri izsiljevanju. Venierova je pojasnila, da gre za dve izplačili po 27 milijonov br, ki pa ju je njen menedžer Vincenzo Marangoni (tudi on je osumljen izsiljevanja) regularno fakturiral. Poleg Venierove je jamstveno obvestilo vCeraj prejela tudi Rosanna Lambertucci. Preiskava milanskih sodnikov se je pričela že januarja lani, potem ko je nekaj nadebudnih popevkarjev prijavilo plačilo podkupnine, da so lahko nastopili na festivalu v Sanremu. Zatem se je preiskava razdelila na dva dela, tistega, ki se je nanašal na kumpcijo v zvezi s festivalom in tistega, ki se je ukvarjal s TV sponsorizacijami, v oba pa je vpleten Pippo Baudo, ki ga dolžijo izsiljevanja, združevanja v zločinske- namene, davCne prevare ter izkoriščanja uradne funkcije. Veltroni srečal Demirela RIM - Podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni se je vCeraj sestal s turškim predsednikom Sulejmanom Denurelom, kateremu je izrazil zaskrbljenost zaradi »posegov« na področju človekovih pravic. Demirel je s svoje strani med drugim naglasil napore Ankare za stabilnost na tamkajšnjem področju. Danes! grozi s samomorom Emo Danesi, kijev zaporu od preteklega 15. septembra v okviru preiskave v La Spezii, je ženi pisal, da se bo ubil, ker ne more veC prenašati položaja, v katerem se je znašel in ker ne more veC ostati brez hčere. Pismo pa so odgovorni v zaporu izročiti Dane-sejevemu odvetniku, ki je objavil njegovo vsebino. Val hudega neurja in poplav prizadel italijanske dežele BOLOGNA - Neurja in nalivi so vCeraj prizadeli številne italijanske dežele. Najhujše je bilo v Emiliji-Romagni, Markah, Kalabriji, Siciliji in v Piemontu, pa tudi v Venetu se je slabo vreme razbesnelo. Na področju Ravenne, Forlija in Riminija je voda preplavila na stotine stanovanj. Potok Mosset-to je preplavil bregove; voda je prekrila železniško progo Bologna-Ri-mini, zaradi Cesar je bil železniški promet za vec kot štiri ure ustavljen. V Emiliji tudi beležijo eno smrtno žrtev, enega mladeniča pa pogrešajo. Predsednik pokrajine Rimini je zaprosil, naj oblasti priznajo za prizadete kraje status naravne ujme, medtem ko je župan odredil, da bodo danes vse šole zaprte. V Piemontu so dočakali reprizo poplav izpred dvema letoma, pa Čeprav vsaj do sinoči niso zabeležili žrtev. Narasla voda potoka Gesso je odnesla enega od nosilnih stebrov železniškega mosta proge Cuneo-Mondovi, zaradi Cesar so železniški promet ustavili. V Bastii Mondovi, ki je bil pred dvema letoma eden od najbolj prizadetih krajev, so zaprti vse mostove Cez reko Tanaro, in sicer iz varnostnih razlogov. V Piemontu tudi zaradi obilnih padavin vse bolj narašCa reka Pad, kar vzbuja v ljudeh strah pred morebitnimi novimi poplavami. V Venetu je na višini 2 tisoC metrov naletelo že do pol metra snega. O poplavah, blatu in plazovih pa poročajo tudi na jugu Italije. V Catanzaru so obilni nalivi paralizirali promet, v Mesini je bilo toliko plazov in poplavljenih predelov, da sta prefekt in župan pozvala prebivalstvo, naj pustijo svoja vozila doma, da ne bi še bolj otežili prometa. Berlusconijevi odnosi z mafijo Srečanje z mafijskim veljakom Bontatejem v Dell'Utrijevem urod^ ima pri sebi Dell UuJ Omatijs^bgrožn^, PALERMO - Ali je imel Silvio Berlusconi »prijateljske« stike' z mafijskimi veljaki? Tako trdi mafijski skesanec Francesco Di Carlo, bivši »boss« mafije v Altofon-teju pri Palermu. Di Carlo, Cigar izjave so bile vCeraj vključene v sveženj sodnega postopka proti mafijcu Vit-toriu Manganu (proces se bo začel 16. oktobra), je sodnikom poročal o sestanku, ki ga je leta 1974 imel z Berlusconijem in na katerem so bili prisotni tudi Berlusconijev tesen sodelavec in bivši predsednik Publitalie Marcello Dell’ Utri ter mafijski veljaki Stefano Bontate, Domenico Tere-si in Gaetano Cina. Sestanek naj bi bil v Milanu v uradu, ki ga je imel DelVUtri na razpolago, na njem pa je bil govor predvsem o telefonskih in drugih grožnjah proti Berlusconijevemu sinu. Bontate, ki je bil nekaj let kasneje umorjen, kar je dalo povod za mafijsko vojno v osemdesetih letih, je takrat - po pričevanju Di Carla - milanskega podjetnika potolažil z obljubo, da mu bo poslal v Milan »svojega Človeka«. In res je kasneje prišel v lombardsko glavno mesto Vitto-rio Mangano, ki je bil nekaj Časa zaposlen v Berlusconijevi vili v Ar-coreju, kjer je uradno »skrbel za konjušnico«. Skesanec Di Carlo, ki so ga šele pred kratkim izročili Italiji iz Anglije, kjer je bil v zaporu zaradi prekupčevanja z mamili, je povedal še nekatere podrobnosti s srečanja: na primer, da je Bontate Berlusconija pozval, naj bi investiral na Siciliji, Berlusconi pa mu je odgovoril negativno, češ da »se boji celo Sicilijancev, ki so v Milanu«. Mafijski bos pa naj bi mu zavrnil, da se nima ničesar bati, ker M sov"- DelVUtri, ko so g3^. Publitalie je takraU povedal, da so se^ uaie. kar cez noč Pren b;l Kot je znan°’ ,L ob-DelVUtri v PalennUma- tožen sodelovanja ib fijo. O njegovih oM z mafijcema Bon rego-in Teresijem 30 sPr jci vorili številni sko Rg_ ter podjetnik FihpP pisarda. j0i ki Skesanec Di 0. še ni bil se gram za zašCi P var-zdaj nahaja v n ^ na. nem zaporu, N nadaljuje njegovo z SVET Sreda, 9. oktobra 1996 jAjiŠTiNSKI VODITEU NA PRVEM URADNEM OBISKU V IZRAELU Arafat in Weizman prebijata sveži led Pogajanja o Hebronu bodo zelo težavna CEZAREJA (Reuter, R.P) - Palestinski predsednik aser Arafat je včeraj prvič uradno obiskal Izrael, v Poskusu obnove zamrlih mirovnih pogajanj med Ži-j11 in Palestinci. Čeprav je nekdanji gverilski vodi-. ) °b vstopu v helikopter, ko je zapuščal Gazo, ZfaZal razočaranje, pa se je ob prihodu v Cezarejo, ga je sprejel izraelski predsednik Ezer Weiz-ttlan! spet na široko smehljal. Weizman, čigar pologi je le protokolarne na-jave, je Arafata povabil v Zrael že pred dvema me-s®cema, ko je premier Be-IJjainin Netanjahu se ve-zavračal srečanje s P^estinskim voditeljem, i okratni obisk je bil pri-r®jen tako, da sovpada z pbnovo mirovnih poga-lanj po kriznem sestanku ^ Washingtonu prejšnji eden. V nasilju, ki je sledilo Netanjahujevi trmo-fpavosti ob odprtju predo-ra blizu muslimanskih Svetih krajev v Jeruzale-je umrlo 59 Palestin-C6v in 15 Zidov. ^Veizman je Arafata sPrejel v svoji vili in °braz palestinskega Predsednika je dajal pre-aej bolj vesel videz kot škrat, ko je na vvashing-0liskem sestanku s.edel ob Netanjahuju. Arafat je bil pred tem v Izraelu le enkrat, ko je lani novembra prišel izrazit sožalje vdovi umorjenega premiera Jicaka Rabina. Ta obisk je bil ponoči, brez predhodne najave. Novinarjem ob VVeizmanovi vili je dejal, da so pogajanja edino sredstvo za rešitev nasprotij med njimi in Izraelom. Netanjahu-jev tiskovni predstavnik je za izraelski radio dejal, da premier pričakuje od VVeizmana in Arafata, da se bosta med pogovorom dotaknila tudi vprašanja ponovne namestitve izraelskih čet v Hebronu. »Pozdravljamo vsak poskus, ki bo razvil mirovni proces in izraelske interese v tem procesu,« je o Arafatovem obisku dejal državni sekre- tar Danny Naveh. Kljub obisku in omilitvi izraelskih vojaških ukrepov na Zahodnem bregu pa Palestinci niso optimistični glede pogajanj o Hebronu, ki so se na ameriško iniciativo začela v ponedeljek. Palestinski pogajalci so dejali, da so takoj na začetku trčili ob temeljna nasprotja na obeh straneh. Vlada, ki jo je Netanjahu na majskih volitvah porazil, se je obvezala, da bo zmanjšala število vojakov v Hebronu, kjer med 100.000 Arabci živi 400 mihtantnih židovskih naseljencev. »Izraelska stran skuša preklicati sporazum in s tem spodkopati celoten mirovni proces,« je dejal palestinski pogajalec Hasan Asfour. Jaser Arafat zahteva od Izraelcev, da spoštujejo prvotni dogovor, privolil pa bi tudi v manjše spremembe. Izraelska stran pa noče potrditi sporazuma o Hebronu, saj zahteva večja varnostna zagotovila za židovske naseljence. Židovski skrajneži so se v Hebronu takole ponorčevali iz laserja Arafata (Reuter) SRBSKI ČLAN PREDSEDSTVA BIH NAJ BI LE PODPISAL IZJAVO O SPOŠTOVANJU USTAVE Krajišnik obljublja, da bo popravil napako V Pazariču pri Sarajevu so odprli prvo šolo za usposabljanje oboroženih sil federacije SARAJEVO (Reuter, STA, L.S.) - Mom-čilo Krajišnik, srbski član predsedstva BiH, ki je v soboto bojkotiral ustanovno zasedanje novega kolektivnega vodstva države, si je očitno premislil in je po novem pripravljen sodelovati z muslimanskimi in hrvaškimi vodstvenimi organi. Včeraj je Krajišnik za londonski BBC povedal, da bo vendarle podpisal slovesno deklaracijo o spoštovanju ustave Republike BiH, pa tudi srbske člane novega parlamenta, ki jih v soboto prav tako ni bilo na zasedanje v Sarajevo, bo pozval, naj mu sledijo. Medtem so v okviru oblikovanja skupnih vojaških sil Federacije BiH, sestavljenih iz HVO in Vojske BiH, v Pazariču odprli prvo šolo za usposabljanje vojakov. Šolanje po programskih standardih zveze Nato naj bi se predvidoma začelo 12. oktobra. Najvišji vojaški in politični predstavniki federacije ter ameriški general VVilliam Boyte so ustanovitev šole označili kot zgodovinski dan za federacijo in začetek delovanja njenih oboroženih sil. V Sarajevu se je prvič po septembrskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v BiH sestal Posvetovalni svet političnih strank, forum za posvetovanje med predstavniki OVSE, Začasne volilne komisije ter političnih strank in neodvisnimi kandidati. Na srečanju, Id mu je predsedoval vodja misije OVSE Robert Frovvick, so govorili predvsem o izvedbi lokalnih volitev v BiH, napovedanih za čas med 22. in 24. novembrom. Na Dimaju pa se je včeraj začela mednarodna konferenca o obnovi BiH in posledicah vojne na prebivalce te države. Na konferenci, ki jo je organiziral Urad Združenih narodov za obnovo BiH, sodelujejo gospodarski strokovnjaki iz BiH, Hrvaške, Makedonije, ZRJ, Madžarske, Japonske in Avstrije ter predstavniki mednarodnih organizacij (EBRD, OECD in Organizacije ZN za industrijski razvoj). NOVICE Začel se je kongres britanskih konservativcev bONDON (STA/dpa) - V južnobritanskem letovi-Cu Boumemouth se je včeraj začel kongres brivske Konservativne stranke. Na kongresu sta v °spredju vprašanji notranje varnosti ter znotraj-Ankarska nasprotja v zvezi z vključevanjem ehke Britanije v Evropsko monetarno unijo. Vložena nezaupnica 'krškemu premieru ^KARA (STA/AFP) - Turška Republikan-K<1 stranka ljudstva je vložila nezaupnico Proti vladi premiera Necmettina Erbacana, Potem ko je le-ta pred dnevi obiskal Libijo in le srečal z voditeljem Moamerjem Gadafijem. adafi je takrat vpričo premiera Erbacana rskel vrsto kritik na račun turške politike Kurdov, kar je v Turčiji izzvalo ogorčenje. V osrednji Turčiji ubitih 43 borcev PKK ^TA/dpa) - V ofenzivi turške vojske pro-oboroženim pripadnikom Delavske stranke Urdistana v osrednji turški provinci Sivas je bi-° v zadnjih dneh ubitih 43 pristašev PKK. Na-ostnik province Sivas Mustafa Aenlaesoy je javu, da je turška vojska prizadejala »separati-. b^111 teroristom« velike izgube. O izgubah na ^ turske vojske ni poročil. [jamska opozicija zmaguje Ja kuvajtskih volitvah (STA) - Predstavniki islamskih opozi-J Kih skupin so po dosedanjih izidih na parla-^6ntamih volitvah v Kuvajtu dobili največ sede-boH Približno dveh tretjinah preštetih glasov o z najmanj 18 osvojenimi poslanskimi sedeti v kuvi' bl°k isla , i v kuvajtskem parlamentu predstavljali močan tudi ^J ^bskih skupin. Doslej je bilo izvoljenih ial ^ neodvisnih kandidatov, ki veljajo za lo-6 Podpornike sedanje vlade. ^Popadi v Kolumbiji ^TA) - V spopadih s kolumbijsko gve u *e ^0 ubitih najmanj 13 pripadnikov tiskih enot. Podatkov o izgubah na stra-til k. bo vojske ne poročajo. Spopadi z gve-1ITu enotami so potekali na več obmo- i. - ■ državi, vojska pa je na severu Kolumbe v d. SCa Nucionalne osvobodilne fronte departmaju Santander odkrili tri opo- PO BOMBNIH EKSPLOZIJAH V GLAVNEM OPORIŠČU BRITANSKIH VOJAŠKIH SIL NA SEVERNEM IRSKEM Nihče ni popolnoma varen BELFAST (Reuter, M.S.) - Nadaljevalni vojaški svet (CAC), skrivnostno krilo Irske republikanske armade, je včeraj prevzel odgovornost za ponedeljkov bombni napad na glavno vojaško poveljstvo britanskih enot na Severnem Irskem. V eksploziji 450 kilogramov eksploziva, skritega v dveh avtomobilih, je bilo ranjenih 20 vojakov in enajst civilistov. Dvanajst žrtev je še v bolnišnici, od teh so tri v kritičnem stanju. Tiskovni predstavnik irske poldržavne televizijske postaje RTE je sporočil, da je malo pred opoldanskimi poročili neznanec v imenu CAC prevzel odgovornost za napad, vendar pa pri tem ni navedel tajnega gesla, ki ga gverilci in medijske organizacije uporabljajo za ločevanje lažnih opozoril o nastavljenih bombah od reni-čne nevranosti. Zaradi tega preiskovalci, ki skušajo ugotoviti, kako je te- roristom uspelo pretihotapiti razstrelivo v najbolj zastražen objekt na Severnem Irskem, dvomijo, da je eksplozija res delo CAC. »Gverilci so natančno poznali načrt oporišča, ki so ga lahko izrisali le dobro izurjeni Irini gverilci. Vedeli so, od kod bo prišla pomoč žrtvam prve eksplozije, zato so drugo bombo razstrelili prav v trenutku, ko se je na območju zbralo največ reševalcev. To je znana Irina takti- ka,« je izjavil eden izmed preiskovalcev. Prebivalci Severne Irske so z odporom sprejeli dejstvo, da je krhkega premirja konec. »Poln ... imam vsega,« je dejal protestantski trgovec iz četrti Sand Row v Belfastu. »Moja hčerka je stara 19 let in se vozi naokrog s svojim avtomobilom. Zdaj me je spet strah, da utegne postati žrtev bombnega napada. Sočustvujem z otroki. Upali smo, da bodo imeli boljšo prihodnost, kot jo je imela naša generacija. Zdaj je vsega konec,« je dejal trgovec. Kilometer stran na katoliškem Falls Roadu so britanske varnostne sile preverjale avtomobile. Katoliški prebivalci Belfasta zdaj žalujejo za mi- rom, hkrati pa jih je strah maščevanja protestantov. »Star sem 32 let, in le prvih šest let mojega življenja ni bilo bombnih napadov. Imam tri otroke; nočem, da bi šli skozi takih 26 let, kot sem moral jaz,« je dejal mož na ulici. Dan po Irinem bombnem napadu na vojaška cilja v Belfastu večina ljudi na obeh straneh moli, da ne bi pokrajina doživela novega izbruha etničnega nasilja. Zmerni protestanti zdaj čakajo na povračilni udarec skrajnežev iz lastnih vrst. Irska republikanska armada je februarja prekinila 17-mesečno premirje z bombnimi napadi v Angliji. V dolgih letih spopadov na Severnem irskem je IRA uničevala in ubijala tako protestante kot katolike. Protestantski ekstremisti pa so v katoliške četrti pošiljali morilske odrede, ki so naključno pobijali, kogar so pač ujeli. Razočarani protestant je povedal: »Ce že moramo imeti državljansko vojno, potem naj bo. Pobijmo se pač, in kdor bo preživel, naj pobere ostanke.« Zenska v katoliškem predelu Andersontown je dejala, da je večina ljudi proti nasilju, vendar je to po njenem mnenju neizogibno. »Britanska vlada bi morala omogočiti pogajanja med republikanskimi in lojalističnimi politiki na najvišji ravni, takoj ko sta sprti strani razglasili prekinitev ognja,« je dejala. Priznanje za ekonomijo dobila Minies in \fickrey Poldrugo milijardo lir si bosta razdelila Škot in Kanadčan KJ0BENHAVN - Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo si delita strokovnjaka v ekonomskem informiranju James Mirrles iz Velike Britanije in VVilliam Vickrey iz Kanade. Razsodišče Švedske akademije za znanost je nagraditev 60-letnega Britanca in 82-letnega Kanadčana utemeljilo z razlago, da sta s svojim temeljnim prispevkom utrdila ekonomsko teorijo o promociji preko asimetričnega informiranja. Skratka, nju- ne študije so omogočile globlje poznavanje zavarovalniškega in kreditnega trga, notranje organizacije v podjetjih, različnih oblik plačevanja uslužbencev, davčnega sistema, socialnega zavarovanja, konkurence idr. Mirrles, po rodu Škot, je sedmi britanski nobelovec za ekonomijo, Vickrey pa prvi Kanadčan, ki mu je bilo podeljeno to priznanje. Nagrada znaša 7,4 milijona švedskih kron (več kot poldrugo milijardo lir) in si jo bosta seveda razdelila. James Mirrley VVilliam Vickrey Trst, trgovina in razvoj-vpis do konca tedna Skupna akcija za promocijske prodaje, ki je „ , namenjena trgovcem in gostincem v tržaški pokrajin1 SDGZ obvešča včlanjene trgovce in gostince: Slovensko deželno gospodarsko združenje je ustanovni član, skupno z ostalimi trgovskimi združenji, Odbora "Trst, trgovina in razvoj - Trieste Commercio e Svilup-po”, kijev odgovor na krizo trgovskega sektorja (zlasti na Tržaškem) dal pobudo za organizacijo široke reklamne in marketinške akcije: Trieste City Club. Ta je namenjena kupcem z onstran meje in tudi s Tržaškega. Trgovinska zbornica Trst sodeluje pri tej pobudi z znatnim prispevkom, a pri tem se morajo v prvi vrsti angažirati sama NAŠ POGOVOR / EKONOMISTKA TANJA VESEL Lepa uveljavitev Slovenke na MIB Prijetno svetlolaso dekle, ki ne kaže niti tistih komaj 25 let, kolikor jih ima, še toliko manj pa stopnjo, ki jo je dosegla na svoji študijski poti do poklica. Tanja Vesel, doktorica ekonomskih ved in sveža diplomiranka podiplomskega tečaja MIB (Master in International business), se zdi prej dijakinja kot - sicer še sveža -izvedenka v ekonomskih in poslovnih vedah, pa čeprav se ponaša z vsega zavidanja vrednim curriculumom. Našo radovednost je zbudila novica, da je bila ena od dveh slušateljev letošnjega tečaja MIB, ki sta diplomski izpit opravila z najvišjo možno oceno, zato smo jo povabili na kratek razgovor v redakcijo. Kje se je začela tvoja briljantna študijska pot? Po nižji srednji šoli sem se vpisala na znanstveni licej Prešeren (kjer je seveda maturirala s šestdesetico, op.ur.) in že takrat sem vedela, da me najbolj zanimajo družboslovne vede. V ožji izbor sta prišla pravo in ekonomija, ker pa mi' je všeč matematika, sem se na koncu odločila za ekonomsko fakulteto. Izbira se je takoj pokazala za posrečeno, saj mi je bil všeč tako miks predmetov (med tehničnimi in humanističnimi poudarki) kot sistem študija. Izpiti so ti torej šli kot po tekočem traku, kaj pa diplomsko delo? Izpite sem končala prva iz svojega letnika, nato pa sem se lotila diplomske naloge o ribištvu na obali vzhodnega Jadrana (od Devina do Albanije) od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne, torej v časih Avstroogrske. Obravnavala sem seveda ekonomske vidike te panoge, ki jo je takrat cesarstvo želelo razviti, kar je privedlo tudi do prvih industrijskih obratov za predelavo rib. Pri pripravi naloge mi je veliko pomagal kapitan Bruno Volpi. Diplomo si seveda opravila z naj-višjo oceno in pohvalo, kaj pa potem? Želela sem si na podiplomski študij, a ker sem diplomirala novembra (1994), medtem ko se je tečaj MIB, na katerega sem se hotela vpisati, začel že septembra, sem morala počakati na naslednjo jesen. Tako sem čas izkoristila za vpis na pravno fakulteto, kjer sem doslej opravila šest izpitov. Bolj zato, da izkoristim čas, kot pa iz potrebe. No, potem sem se prijavila na selekcijo Konzorcija MIB in si z dobro uvrstitvijo prislužila tudi štipendijo za breplačno obiskovanje tečaja (sicer stane 18 milijonov lir). Kakšne izkušnje si si nabrala? Tečaj je zelo zanimiv, devet mesecev traja teoretski del, tri mesece pa stage v podjetjih. Jaz sem opravila prakso pri konzorcijski družbi Qualicaf, ki jo je ustanovilo sedem družb s področja kave (med njimi tudi Cremcaffe in Illy-caffe) in deželna finančna družba Friulia. Moja naloga je bila, da spravim delo tega konzorcija v tek, saj je bil ustanovljen leta 1994, vendar je prvo finansiranje, ki je bilo potrebno za začetek delovanja, prejel šele letos spomladi. Potem te je čakal še zaključni izpit na masterju. Izpite smo imeli že v teku tečaja, na koncu pa smo morali izdelati tim. project work, krajšo disertacijo, ki smo jo potem zagovarjali pred strokovno komisijo. Izid tega dela se potem sešteje z ocenami, ki jih je tečajnik prejel med letom. Zaključna ocena je izražena z eno od treh možnih stopenj: diploma MIB, diploma z zaslugo in diploma z visoko zaslugo. Ti si torej prejela diplomo z visoko zaslugo. Da, poleg mene je prejel enako oceno še neki kolega iz Tržiča. Letos smo opravile tečaj MIB kar tri Slovenke, medtem ko je ponavadi med tečajniki le po en zastopnik naše narodne skupnosti. Kakšni so zdaj tvoji najbolj neposredni načrti? Rada bi končala pravo in si hkrati poiskala kakšno zaposlitev. Po možnosti takršno, ki bi mi odprla pot do nadaljnjega izpopolnjevanja. Pogovor zapisala V.B. podjetja. Združenje vabi vse člane, ki imajo trgovine, da preberejo pogoje za vpis m da pristopijo k tej pobudi. Interesenti naj se javijo v našem tajništvu, kjer bodo dobili informativni material, ali naj kličejo zastopnike reklamnih agencij, ki zbirajo prijave najkasneje do 12.10.1996. Težavam in krizi odgovorimo propozitivno in ne le z jadikovanjem... Obeta se nova velika skupna akcija za promocijske prodaje, ki je namenjena trgovcem in gostincem s sedežem v tržaški pokrajini. Ustanavlja se široki Club z namenom "fidelizirati” tržaške kupce in povečati obiske slovenskih in hrvaških odjemalcev. Gre zares za veliko promocijo za Vaše stranke. Club bo povezoval na stoti-soče možnih kupcev: -vseh 130.000 lastnikov kartic za bencinske bone v tržaški pokrajini - vse italijanske m tuje kupce, ki nimajo kartic za bencin, in so zaprosili za vpis v Club. Prednosti Morebitni kupci, ki bodo opravili nakupe v Vašem obratu, bodo koristili sledeče usluge: - udeležba pri natečaju; - telefonsko tajništvo za storitve klientom; - ugodnosti pri parkiranju; - dogovorjeni menjalni tečaj; - konvencija Tax-Free; - vključitev v T far You; - ugodnosti pri obisku razstav in muzejev. Vsi odjemalci, ki bivajo v tržaški pokrajini in v tujini, bodo lahko sodelovali pri velikem nagradnem natečaju, ki se bo zaključil 31. decembra 1996. Reklamna akcija Za promocijo pobude "Trie- ste City Club” je predvidena ve-lika reklamna akcija v Trstu. Sloveniji in na Hrvaškem, s S ^ vilnimi oglasi v tisku, radiu m TV. Poleg tega bodo delovali p0-sebni tiskovni uradi v Trstu, Ljubljani in Zagrebu z namenom, da bi se čimveč o tem objavilo v krajevnem in tujem tisku. Kako sodelovati , Kdor se želi vključiti v to akcijo, naj pokliče zastopm 6 agencij Multimedia (tel. 311?' ' in JuliaPubblicita (tel. 362957). Članarina znaša 290.000 In ne obrat (in 70.000 lir za davke pn natečaju) ter omogoča sledeče, Za redne člane Objava imena Vašega obra ta, naslov in predstavitev arijk lov, ki jih prodajate, v katafo^ gu, ki ga bodo široko in urez plačno delili v Sloveniji m Hrvaški. - Reklamno gradivo za Vašo trgovino (zgibanke ipd.) _ - Brezplačno koriščenje Vaše tuje kliente vseh uslug, so namenjene članom Club8 - Udeležba pri nagradne natečaju do 31. decembra 19 - Dodelitev Vašemu obatu nagrad v nakupnih bonih za 130.000 lir, ki se jih lahko koristi le pri Vas p - Reklamne kampanje v ^ veniji in v Hrvaški - Prisotnost Vašega imena omrežju internet Za podporne dane Koriščenje prednosti in Pra vic rednih članov in še: -Dodatna nagradna dotacija za Vaš prodajni obrat v viš 1.000.000 lir . . - Sest rekalmnih strani v ^Posebni reklamni oglasi v osrednjih slovenskih m vaških občilih. LIRA SRE ČET PET 1517,9 1518,6 1521,7 PON TOR TSISČl51^ |f o ■S’ ?i ll $ $ ll 8. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1496,00 1535,00 nemška marka 981,00 1005,00 francoski frank 289,00 297,00 holandski gulden 870,00 897,00 belgijski frank 47,20 49,10 funt šterling 2332,00 2403,00 irski šterling 2391,00 2464,00 danska krona 255,00 263,00 grška drahma 6,10 6,50 kanadski dolar 1103,00 1136,00 japonski jen 13,40 13,90 švicarski frank 1190,00 1226,00 avstrjski šiling 138,80 143,00 non/eška krona 230,00 237,00 švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,60 10,20 španska pezeta 11,60 12,00 avstralski dolar 1175,00 1211,00 madžarski florint 9,00 11,60 slovenski tolar 10,80 11,30 hrvaška kuna 270,00 280,00 8. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1500,00 1530,00 nemška marka 982,00 1002,00 francoski frank 288,00 298,00 holandski gulden 869,00 894,00 belgijski frank 47,30 49,10 funt šterling 2327,00 2407,00 irski šterling 2383,00 2478,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,12 6,72 kanadski dolar 1101,00 1136,00 švicarski frank 1195,00 1220,00 avstrijski šiling 138,51 143,01 slovenski tolar 11,00 11,40 MILANSKI BORZNI TRG 8. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1517,150 ECU 1901,900 nemška marka 994,530 francoski frank 294,110 funt šterling 2369,790 holandski gulden 886,130 belgijski frank 48,290 španska pezeta 11,820 danska krona 259,560 irski funt 2434,270 grška drahma 6,327 portugalski escudo 9,832 kanadski dolar 1120,000 japonski jen 13,653 švicarski frank 1217,420 avstrijski šiling 141,370 norveška krona 233,700 švedska krona 229,780 finska marka 332,850 7. OKTOBER J 996 INDEKS MIB-30: -0,?3%_ delnica cena var. % delnica Mediobanca Alleanza Ass. — — Mediolanum Bca di Roma 1.394 -1,20 Montedison Boa Fideuram 3.380 -1,19 Olivetti Benetton 17.117 +0,56 Parmalat Comit 3.032 -1,20 Pirelli Spa Čred it 1.736 -1,02 Ras Edison 9.505 +0,77 Rolo Fiat 4.212 ■0,77 Saipem Gemina 757 +1,61 San Paolo To Generali 32.547 -0,59 Sirti Imi 12.704 -0,49 Štet Ina 2.162 -0,55 TIM Italgas 5.732 -0,29 Telecom Ita La Fondiaria 5.920 -3,01 Mediaset 7.257 -0,86 cena_^nrr1 -wi—^ 16.157 996 522 2.249 2.815 14.932 14.781 7.412 10.109 9.223 5.283 3.293 3.468 -0,81 -0,43 -4,65 -0,22 +0,85 -0,51 -1,74 +1,03 +0,08 -1,28 -0,78 -1,58 +0,14 NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 9. oktobra 1996 gledališča furlanua-julijska krajina ir§t j^dturni dom °vensko stalno gledališče ^ Putek, li. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ferska predstava A. Millerja »Razbito peklo« - drama. Režija Dušan Mlakar. °novitvi v soboto, 12. t. m., ob 20.30 (abon-j ® red B) in v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri Ssp . razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje pvih abonentov od 10. do 14. ure pri blagaj-* Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 0j2664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich genska simfonična 1996/97 Q Petek, 11. t. m., ob 20.30 (red A) koncert j estra gledališča Verdi pod vodstvom Ste-Sanderlinga, pri klavirju Roberto Comi-p u Na programu Schumanova dela. ^onovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri (red B). sanska simfonična sezona: vpisovanje no-a abonmajev in potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 9. t. m., ob 16.30 (red sreda popoldan) ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine »Anima e corpo» z Vittoriom Gassmanom. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Jutri, lO.t.m., ponovitev ob 20.30. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 11. t.m.,ob 20.30 - A. Cechelin»El mulo Carleto» Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Fran-cesco Macedonio. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. sliki Emanuele Salce, Vittorio Gassman, Attilio Cucarii [koroška- ftBgU VAS “■ Parkirišču pred Zadrugo-Marketom: v ^ 0t°> 12. t. m., ob 9. uri kmečki praznik s 8°rn: prodaja pridelkov , glasba, itd. jNlJANŽ V ROŽU KK center: v soboto, 12. t. m., ob 20. uri predstavitev filmov »Ledena doba« in »Bo bilo«. Prireja SPD Šentjanž. LOČE OB BAŠKEM JEZERU V farni cerkvi bo v nedeljo, 13. t. m., ob 20. uri orgelski koncert z Ano Elizabeto Kržan-FilipiC. RAZNE prireditve LRJRLANIJA-JULIJSKA krajina jjSgPENON izv 'a\'. 'K' 19- oktobra bo na sporedu že 15. edba Dnevov nemega filma. Ob pestrem programu bo tudi specializirani razstavno-prodajni sejem The first Pordenone film fair. glasba [liillill; Glasbena matica ^hoiunajska koncertna sezona 1996/97 turV°r^Ven’ Koncert bo 5. novembra v Kul-n nein domu. Nastopil bo Komorni orkester tokata labacensis iz Ljubljane. Dirigent °laj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na skladbe Goloba, Vivaldija, Stamit- li^asko koncertno društvo P°roca, da se bo koncertna sezona 1996/97 PriCeJ a 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Študentski dom Jutri, 10. t.m., ob 21.00 - Koncert Paola Paolina »Storie de mar e de zitta in fondo al mar», 1. del, ki ga organizirajo ARQ, ARCCS in ZSKD, v sklopu Raziskave o ženski likovni umetnosti. Drugi del koncerta bo v Četrtek, 17. t.m., ob 21. uri. GORICA Kulturni dom V petek, 11. t.m., ob 20.30 bo na sporedu celovečerni koncert Noneta Brda iz Goriških Brd (Slovenija). Koncert prirejata upravni odbor Kulturnega doma in Glasbena matica Gorica Razstave O^ski park: V konjušnici je do 7.1.97 2g ® ed razstava »Praski zaklad«. Umik: do ' 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. KKlln' Sartorio (Largo Papa Giovanni slika • P° 13- K m- je na ogled razstava risb la iz 17. stoletja Tiepola. galerija-Trg Unita >,s : f'm- je na ogled razstava z naslovom Ben 1 m camP° bianco», slike Joycevega in asovega Trsta.. Klika p3 ®assanese: na ogled je razstava Bom LavaUereja z naslovom »Pian Cordova, uagnano Sesia 28078». p0u !'lia Torbandena: na ogled je razstava v do lgn^Filippu Qe pisiSUj dela od leta 1926 D0 -j|)na »Stalletta« (Sv.Jakob) stava t novembra bo na ogled skupinska raz-^'aiit-38^^1 slikarjev z naslovom »Sapori kro «„, nno», ki ga organizira Književni P urlanije-Julijske krajine. skou, , cbe mura«: na ogled je razstava clijo Ur iz krušne sredice Emanuele Min- PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse): do 10. t. m. je na ogled razstava Vernichtungsk-rig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželna galerija: do 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici rojstva Tine Modotti. Bau Holding Kunstforum: do 12. t.m. je na ogled razstava Thomasa Steinerja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 13. t. m. je na ogled skupinska razstava umetnikov iz Slovenije »Generacija ’82«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. GLEDALIŠČA 1 : E> SNG DRAMA Erjavčeva t Liubliana David Mamet: SEKSUALANA PERVERZIJA V CHICAGU. Sobota, 12. oktobra, ob 20. uri. Režija: Matjaž Zupančič. PREMIERA! Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Jutri, 10. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN (KONTO) Petek, 11. oktobra ob 20. uri, dodatna predstava MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 EdwardAlbee Danes, 9. oktobra, ob 19.30: za abonma RED O in IZVEN. PREDPREMIERA. Jutri, 10. oktobra, ob 19.30: PREMIERA! T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 9. oktobra, ob 17. in 20. uri. Singer - Sokolovič: NORCI IZ HEI.MA Nedelja, 13. oktobra ob 21. uri. PREMIERA! SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11 Liubliana S l 8 T < # 4 I $ MtAOTNIKO Režija Matjaž Pograjc: MESTO, KJER MSEM BIL Glasba: Demolition Group v živo. Petek, 11. oktober, ob 19.30. Za IZVEN. ODPRTO MLADINSKO Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Jutri, 10. oktobra ob 21. uri: za IZVEN. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 125 33 12. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Milan Jesih: ZVEZDA EM SRCE, za IZVEN. Sobota, 12. oktobra, ob in 11. in 17. uri. Kulturnica, Zidovske steza 1 Zlatko Kriliti: JAJCE, za IZVEN Jutri, 10. oktobra, ob 17. uri. Nina Skrbinšek: SEDEM FRKOLEMOV MED NAM, PREMIERA! Petek, 11. oktobra, ob 18. uri. Sobota, 12. oktobra, za IZVEN. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana R. K. Stiedrin: ANA KARENEMA (celovečerni balet) 24. oktobra, ob 20. uri: PREMIERA! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Ljubljana Dan Goggin: NUNSENSE. Jutri 10., petek 11., sobota 12. in nedelja 13. oktobra ob 16. uri, abonma red A in za IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČ Trg E. Kardelja. Nova Gorica Srečko Fišer: VONJ POLJSKEGA ZAJCA ali Večer v življenju Borisa Lisjaka Režiserka: Katja Pegan Danes, 9. oktobra, kob 11. uri. Za SOLO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jan MaJik: ŽOGICA MAROGICA. Nedelja, 13. oktobra, ob 11. uri. SNG MARIBOR M. Vezo višek: FAUST TV-rock opera. Velika dvorana, za red TOREK, ABONENTE in IZVEN. Danes, 9. oktobra, ob 19.30. CANKARJEV DOM H RAZSTAVE DANES Ob 11. uri: UNICER: PRIHAJAJOČE SPREMEMBE OS IN OTROKOVE PRAVICE. Okrogla miza (E3, prost vstop) Do sobote, 12.oktobra, ob 20. uri: SANJE V ARIZONI (Arizona Dream), 1992. Režija Emir Kusturica (KD, slovenski podnapisi) Ob 20. uri: Otvoritev razstave ANNETTE BESGEN: TRANSMISSION (Mala galerija, do 28. oktobra, prost vstop) GLEDALIŠČE Petek, 18. oktobra, ob 20. uri: FantastoCno popotovanje v čudežno kraljestvo gledališča. PHILIPPE DECOUFLE in znamenita francoska skupina DCA v predstavi DE-CODEX. Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini; in nedelja, 20. oktobra, ob 18. uri, v angleščini: UrSula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. GLASBA Jutri, 10. in petek, 11. oktobra, ob 19.30: MODRI ABONMA I. IN II.: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, SLO-VENDKI KOMORNI ZBOR IN ZBOR CONSOR- TIUM MUSICUM. Zborovodja dr. Mirko Cuderman; dirigent Theodor Guschlbauer. Petek, 11. oktobra, ob 19.30: V romantičnih ZVOKIH SESTIH STRUN svetovno znani kitarist COSTAS COTSIOLIS s Čudovito glasbo A. Piaz-zolle, A Rodrigueza, A. Barriosa, L. Brouvverja in C. Domeniconia. Velika dvorana Slovenske filharmonije. Sobota, 12. oktober, ob 20. uri: ZLATI ABNOMA: ORCHESTRE BNNATIO-NAL DU CAPITOLE DE TOULOUSE. Dirigent Michel Plasson. Program: H. Berloiz, M. Ravel. Ponedeljek, 14. oktobra, ob 19.30: Recital MARJANE LIPOVŠEK v srebrnem abonmaju -Mednarodnem mojstrskem ciklusu. Z najpomembnejših opernih odrov Evrope in Združenih državah Amerike v Ljubljano! RAZSTAVE POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI! -Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Galerija CD in 30 zgodovinskih lokacij na področju našega mesta. Razstava bo na ogled do 1. decembra. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. GLASBA KLUB MKN2 Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Sobota, 12. oktobra bo nastopil umazani ulični rock“n“roll bend iz Zagreba LOSI DEČKI. Koncert bodo odprli DISCO KINGS iz Trzina (punk“n“roll). Sobota, 19. oktobra bo Drugogodbaški koncert. Nastopili bodo stari znanci LOLITA iz Ljubljane in gosti iz ZDA, LIVING DAVLIGHT. KULTURNI DOM NOVA GORICA Petek, 18. oktobra: HITOVE MUZE NA GRAPU DOBROVO. Solistka Tatjana Ognjanovič, klavir. KULTURNI DOM VRANSKO Petek, 11. oktobra: Družinski trio NOVINA. Koncert prireja Humanitarno društvo M&V NOVIN. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA V galeriji je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza Pipana (do 27. oktobra) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je na ogled skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON video ambient Otvoritev bo jutri, 10. oktobra, ob 21. uri. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava slik Bogdana Borčiča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. oktobra na ogled razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Tra republike 2. Liubliana V galeriji je na ogled razstava samostojnega grafičnega oblikovalca Zdenka BraCevca. (Do 5. oktobra) GALERJA LOTERIJE SLC VENIJE Tribarkeva 79. Liubliana Razstava slik Vojka Her-nausa bo na ogled do 11. oktobra. SLOVENSKI MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Liubliana V galeriji je na ogled razstava slikarskih del slovenskega ustvarjalca Dimitya Oriaca, ki prebiva v Franciji. V Sloveniji se predstavlja prvič in to s projektom »Tableaux/Graphite 1992/...« (do 18. oktobra) JAKOPIČEVA GALERIJA Liubliana V galeriji je do 18. oktobra na ogled razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. (do 5. novembra 1996) KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana VESELA ZNANOST Danes, 9. oktobra, ob 20. uri (vstopnine ni): Metka Roksandic: Pravna pomoč = dolžnost države = sredstvo za uveljavljanje ustavnih in zakonskih pravic posameznika NOVICE V Luganu danes začetek kolesraskega SP UGANO - Z dirko na kronometer za ženske (26, 4 km) se bo danes v Luganu začelo letošnje kolesarsko svetovno prvenstvo. Danes bo na sporedu še kronometer za kolesarje do 23 let. SP se bo nato nadaljevalo jutri z moškim kronometrom, v soboto : osta na sporedu cestni dirki za ženske in kolesarje do 23 let, svetovno prvenstvo pa se bo zaključilo v nedeljo z dirko profesionalcev, ki bo dolga 252 km. Armstrong operiran zaradi raka AUSTIN (ZDA) - Nekdanji svetovni kolesarski prvak (naslov najboljšega na svetu je osvojil leta 1993 v Oslu), 25-letni American Lance Armstrong, je bil 3. oktobra v bolnišnici St. David v Austini operiran zaradi malignega tumorja na modu. Vest je sporočil sam Armstrong, ki je tudi povedal, da se vsaj začasno poslavlja od kolesarskega sveta. Teamsystem danes z Albo Smelt Olimpija pri Asvelu BOLOGNA - V okviru 4. kola v evropski košarkarski ligi bo bolonjski Teamsystem danes gostil Albo iz Berlina, medtem ko bo slovenski prvak Smelt Olimpija gostoval v Villeurbanneu pri Asvelu. Ljubljančani bodo skušali po dveh zaporednih zmagah še tretjič zmagati in se vključiti v boj za sam vrh v svoji skupini. Od italijanskih ekip bodo danes v Koračevem pokalu nastopih Pistoia, ki bo igrala v Belgiji proti Trane Braineju, Benetton, ki bo gostoval v Sloveniji pri Rogaški, Telemarket bo gostil Subotico (ZRJ), Cagiva pa Varno (Bolgarija). Poleg Rogaške ima Slovenija v tem pokalu še dva predstavnika. Interier iz Krškega bo danes gostoval v francoskem Nancyju, Satex iz Maribora pa bo sprejel v goste Aris iz Soluna. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP »Azzuni« za zmago in prali polemikam Drevi v Perugii (20.30) proti Gruziji - Zola in Costacurta »out« - Pessotto novinec PERUGIA - Po ostrih polemikah, ki so se razvnele po zmagi, toda po slabi nogometni predtavi z Moldavijo, čaka »azzurre« drevi nova preizkušnja v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Franciji. V Perugu se bodo namreč ob 20.30 spoprijeli z Gruzijo, ki prvič nastopa na kvalifikacijah za SP. Njen trener je slavni Aleksander Čivadze, ki je v 80. letih nastopal in bil eden izmed najboljših reprezentantov bivše Sovjetske zveze. Zvezni trener Arrigo Sacchi se je tudi tokrat držal svojega starega pravila, da je vključil novinca (Gianluea Pessotto, 26 let, igra pri Juventusu) in je spet spremenil začetno postavo. V njej namreč ni ne Costacurte in predvsem ni Zo-le, ki Sacchijeve odločitve ni sprejel ravno z navdušenjem. Parmin nogometaš je dejal: »V tem trenutku ne želim dati nobene izjave, da me ne bi napačno razumeli. Moram pristaviti le to, da se fizično odhCno počutim. Morda bom kako izjavo dal po tekmi.« Costacurta pa je dejal, da se mu je že večkrat pripetilo, da ni dobil mesta v standardni postavi. Ce bi se odslej to prepogosto ponavljalo, bo verjetno ukrepal drugače.« »Azzurri« in Sacchi se zavedajo, da drevi morajo zmagati in tudi z igro zadovoljiti, nasprotno, bi se lahko stolček zveznega trenerja močno zamajal. POSTAVI ITALIJA: Toldo, Pessotto, Nesta, Ferrara, Maldini, Dl Livio, Conte, Di Matte, Carboni, Casiraghi, Ravanelli. GRUZIJA: Zoidze, Kudinov, Skadad-ze, Seila, Kobjašvili, R. Arveladze, Nemsadze, Kestbaja, Kinkladze, Go-gikajšvili, S. Arveladze. Danes tudi under 21 V Arezzu pa se bosta ob 17.30 v okviru kvalifikacij za EP pomerili reprezentanci pod 21 letom Italije in Gruzije. Italija bo igrala z naslednjo postavo: Buffon, Sartor, Oshadogan, Rivalta, Co-co, Locatelh, Tacchinardi, Fiore, Am-brosini, Cammarata, Lucarelh. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZASt Med petnajstimi srečanji bo najbolj zanimivo na tekmi Češka ■ Španija Za mnoge druge šele začetek Danes bo v 9. evropskih skupinah na sporedu petnajst srečanj. Morda bo Se najbolj zanimivo na tekmi med Češko Španijo v 6. skupini, kjer je Jugoslavija že trikrat zmagala-je zato lahko že vsak spodrsljaj za ostale usoden. DANAŠNJI SPORED ., Skupina 1: Danska - Grčija; vrstni red: Grčija 6 (2 tekrnh Danska 3 (1), Hrvaška (0), Bosna (1), Slovenija (2) 0. p Skupina 2: Anglija - Poljska, Italija - Gruzija; vrstni re ■ Anglija in Italija 3 (1), Gruzija in Poljska 0 (0), Moldavija Ojh Skupina 3: Norveška - Madžarska; vrstni red: N0 veška (1), Madžarska (1), Švica (2) in Azerbajdžan (2) Finska 0 (2). Skupina 4: Švedska - Avstrija, Estonija - Škotska, BeloN sija - Latvija; vrstni red: Švedska 6 (2), Škotska 4 (2), Es 0 nija 3 (2), Belomsija 3 (3), Avstrija 1 (1), Latvija 0 (2). , Skupina 5: Izrael - Rusija; vrstni red: Rusija in Izrael 3 l I Luksemburg (0), Bolgarija (1), Ciper (1) 0. , , Skupina 6: Češka - Španija; vrstni red: Jugoslavija 9 l Slovaška 6 (2), Češka 3 (1), Španija 3 (1), Malta 0 (3), Fers otoki 0 (4) , Skupina 7: San Marino - Belgija; vrstni red: Wales b l > Nizozemska, Belgija 3 (1), Turčija (1), S. Marino (2) 0 Skupina 8: Islandija - Romunija, Irska - Makedonija, D va - Liechtenstein; vrstni red: Makedonija 4 (2), Irska U’ Romunija (1), Litva (2) 3, Islandija 1 (2), Liechtenstein 0 [2J Skupina 9: Albanija - Portugalska, Armenija - NemOJ -vrstni red: Ukrajina 6 (2), Armenija a (2), S. Irska, Portuga1 NOGOMET / NARAŠČAJNIKI, NAJMLAJŠI IN ZAČETNIKI NOGOMET / MLADINCI Združena ekipa Gaje začela izvrstno Remi naraščajnikov Mladosti Neroden poraz Zarje na štartu - Začetniki Sovodenj se popravljajo NARAŠČAJNIKI TR2ASKA SKUPINA Zarja - Opidna 0:1 (0:0) ZARJA: Jaš Greogri (Ba-buder), Zornada, Batti, KrižmanCiC, Jan Gregori, Skrl, Karis, Berce, Longo, Spazzapan, Damjan Gregori (Primosi): Rdeči karton: Jaš Gregori, Karis. Neroden start Zarje! Tako bi bil lahko na kratko komenhrali prvi nastop naraščajnikov Zarje v novem prvenstvu. Poleg neprijetnega poraza po golu iz dvomljivega položaja, ki ga je sicer solidna Opicina dosegla v prvi minuh nadaljevanja, so zarjani na koncu ostališe brez dveh igralcev, ker sta bila izključena vratar Jaš Greogri in Kariš! Tako bo imel trener KrižmanCiC v prihodnjem kolu precej težav pri sestavi ekipe, saj ima poleg izključenih se dva poškodovana, drugih igralcev pa sploh nima na razpolago. O sami tekmi lahko po- vemo, da sta bili ekipi enakovredni in da bi bil remi pravičnejši. Vsekakor si je prvi ogrel roke vratar Jaš Gregori, ki je mojstrsko ubranil prosti strel, potem pa je prišel na vrsto še njegov kolega z Opčin. Igra pa je v glavnem potekala na sredini igrišča, takoj po odmoru pa je prišla hladna prha za domače, ko so gostje povedli. Sodnik je spregledal nedovoljeni položaj, ko je domača obramba pričakovala sodnikov žvižg, namesto njega pa je prišel zadetek. Zarjani so skušah reagirati, toda brez jasnih idej. Proti koncu srečanja so zarjani ostali samo z devetimi igralci, ko je sodnik najprej Jašu Gregoriju pokazal rdeti karton, ker je igral z roko izven kazenskega prostora, predčasno pa je zapustil igrišče tudi Karis in tekme je bilo konec, (d.gr.) GORIŠKA SKUPINA Mladost - San Lorenzo 1:1 (1:1) STRELEC: Bagon (Mladost) MLADOST: Devetak, Mauri, Rossano, Radinja, Pavšič, Figelj, Tomšič (Jelen) Assi, Bagon, Ferletič, Piras. Na zelo razmočenem igrišču je Mladost proti enakovredni ekipi igrala neodločeno. V prvem polčasu se je igra razvijala predvsem na sredini igrišča in obe ekipi nista imeli veliko priložnosti, kljub temu pa sta oba zadetka padla že v tem delu. Sredi prvega polčasa je po lepi akciji Bagon preigral nasprotnikovega vratarja in popeljal doberdob-sko ekipo v vodtsvo. Veselje pa ni trajalo dolgo, kajti San Lorenzo je ob zaključku prvega polčasa uspel izenacih. V drugem delu sta obe ekipi igrali previdno, da bi odnesli domov vsaj točko. Povedah velja, da je imel za Mladost v zadnji minuti imela lepo priložnost Piras, a je ni izkoristil. (Pavšič) NAJMLAJSI Mont. D. Bosco - Gaja 0:5 (0:3) Strelci: Cemjava, Giraldi, Pavletič, Strajn, Kapun. GAJA: Furlan, Guštin (Vitomir KrižmanCiC), Kapun, Škabar, Grgič, Pilat, Merlak (Martini), Giraldi (Švara), Pavletič (Cauter), Cemjava, Strajn. Tokrat je šlo zares! Taksnega začetka nismo pričakovali, saj so gajevci že v prvi minuti srečanja vodili z 2:0! Po tridesetih sekundah je najprej zadel Cemjava, v naslednjem napadu pa še Giraldi in zmagovalec je bil odločen. Sodec po ekipah, ki nastopajo v letošnjem prvenstvu, in po igri, ki so jo naši fantje prikazali, gajevci letos ne bi smli imeti pravega tekmeca. Tekma sama je bila poglavje zase. Že dejstvo, da so se domačini samo nekajkrat približali vratom Furlana, priča o veliki premoči Gaje. Naši fantje so se razigrali in med strelce so se vpisah Se Pavlehc, Strajn in Kapun, ob tem pa so imeli še veliko priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Samo temu se lahko Tržačani, ki naj bi sodili med kar dopbre ekipe, zahvalijo, da poraz ni bil Se veliko hujši, (d.gr.) ZAČETNIKI Itala San Marco - So-vodnje 2:0 SOVODNJE: Francescot-to, Visintin, Špacapan, Ga-liussi, M. Roner, Terpin (I. Devetak), Ferlež, Manfreda, T. Devetak, Kogoj, B. Roner (Cefarin). V betjem kolu prvenstva najmlajših je ekipa Sovodenj izgubila z zelo moCno ekipo Itala San Marco. Kljub dvema goloma razlike, pa so Sovodenjci igrali zelo dobro in večkrat prisilili nasprotnega vratarja k težkim posegom. Na začetku prvega polčasa je napadalec Itale preigral Vi-sintina in dosegel prvi gol. Po nekaj minutah je isti igralec na podoben način dosegel Se drugi zadetek. Najlepša sovodenjska akcija je bila v drugem polčasu, ko je Kogoj po podaji Tadeja Devetaka prišel v kazenski prostor in lepo streljal, toda vratar domačinov je bil na mestu. Kljub porazu velja pou-dariti, da je v igri Sovodnej iz kola v kolo opazen napredek. (P. S.) CICIBANI Skoraj vse tekme v prvenstvu cicibanov tako na Tržaškem kot na Goriškem so zaradi blatnih igriSC in slabega vremena preložili. Zarja je na štartu doživela neroden poraz (Foto Kroma) Primorje spet uspešno, nesrečen poraz Juventine Vesna bi zaslužila več - Za Sovodnje usodna utrujenost DEŽELNO PRVENSTVO Primorje - Capriva 1:0 (0:0) STRELEC: Kuk (92’). PRIMORJE: Hrovatin, Ca-vanna, Lovrečič, Braini, lozza, Miliani, Ban, Kuk, Desimon (65’ Milkovič), Franzot, Buka-vec. SreCa je bila tokrat na strani mladincev Primorja (na sliki Foto Kroma posnetek s srečanja), ki so si proti Capri-vi priborih nove tri točke in to z zadetkom v 92. minuh, potem ko sta se obe moštvi vseskozi enakovredno borili in ko so gostje prej dvakrat zade-li domačo prečko. V prvem delu je bila pobuda v rokah gostov, ki so si ustvarili nekaj dobrih priložnosti, toda niso imeli sreče, v nadaljevanju pa so domačini zaceli boljše, vendar nasprotnikovih vrat niso ogrozili. Gostje so zadeli prečko in na neverjeten naCin zapravili priložnost gol, ko se je njihov napadalec znašel sam pred Hrovatinom, in se je žoga ustavila v luži tik pred belo Črto. Ko je vse kazalo, da se bo tekma zaključila 0:0, je padel odločilni zadetek. Kuk si je priboril in tudi sam izvedel pro-sti strel in kot pred tednom dni v Miljah in odločil tekmo v korist Primorja. (Gorazd) Juventina - Muggia 3:4 (2:2) JUVENTIMNA STRELCA: Ballaben 2, Franchi 1. JUVENTINA: Zagato, Pahor, Federici, Pibiri, Tarta-glia, Milotti, Franchi, Screm, Macuzzi, Ballaben, Donati (Gimona). Standreško moštvo gotovo ni zaslužilo poraza, saj je bilo večji del srečanja povsem enakovreden tekmec, sicer mlajšim nasprotnikom. Juventina je zelo dobro začela in takoj povedla z Bal-labenom, nakar je naše moštvo prejelo dva zadetka. Ballaben je na to izid izenačil, z golom Franchija pa je Juvenmti-na celo povedla s 3:2. Zaradi neizkušenosti so Standrežci dobili še dva zadetka in vsaj točka je šla po zlu. OSTALI IZIDI 3. KOLA: Aquileia - San Luigi 1:0, Mos-sa - San Canzian 1:1, Ronchi -Itala San Marco 4:1, San Ser-gio - Ponziana 2:2, Staranzano - Gradese 1:1. VRSTNI RED: Ronchi 9, San Sergio 7, Primorje in Itala San Marco 6, Aquileia, Gradese in San Canzian 4, Muggia 3, Ponziana 2, San Luigi, Capriva in Mossa 1, Juventina 0. PRIHODNJE KOLO (12.10.): Capriva - Juventina, San Sluigi - Primorje. POKRAJINSKO PRVENSTVO TRŽAŠKA SKUPDMA Edile Adriatica - Vesna 2:1 (1:0) VESNIN STRELEC: Perini. VESNA: De Rota, Cossutta, Zettina, Varin, Steffe, Pussini, Miani (Buhi), Castellana, Perini, Glavina (Šušteršič), Beno (Polh). Na tem srečanju je bil glavni »protagonist« sodnik, ki je povsem pokvaril tekmo. Izključil je enega Vesninega (Varina) in dva domača nogometaša, poleg tega je podaril gostiteljem enajstmetrovko prav v zadnji minuh. S tem zadetkom pa je domače moštvo tudi zmagalo. Sicer pa je bilo srečanje dokaj zanimivo in občasno tudi lepo, Čeprav je bilo igrišče moCno razmočeno. KOLA: , -Do-oTur- dih OBČNI ZBOR ŠZ BOR / STARE IN NOVE TEŽAVE Vprašanje lastništva »1. maja« resno pogojuje obstoj društva Pomoč iz Slovenije le preko dogovora med SKGZ in SSO - A. Rusija: »Naša družbeno-politična stvarnost brezbrižna do delovanja društva« Obvestila dl ?c^a’^0> resnično brez ak na jeziku, so na pone-Bljkovem rednem obč-?In zboru Športnega 0~ruZenja Bor razpravljali em, kako dnevna zamej-a Politika zdaj prenaša gVoie konflikte tudi na Portno sfero, se pravi na l erensko« dejavnost, ki je rez ideoloških in j, ^^karskih predznakov, I ® l1 je do zdaj omogoča-da se je uspešno raz-)ala in brez težav združena pod isto streho ljudi z Sličnimi pogledi. “ovod za široko razpra-0 je v svojem črnogledem Poročilu dal predsednik P°r Aleksander Rusija, °brači predstavil dosedanji Cun delovanja lani iz-0 jenega odbora. Sezona ® je začela spodbudno, s °vesnim odprtjem pre-“njene velike dvorane, z !ucitvijo SZ Bor med Prejemnike podpor iz Sk- . za Trst, za kar se je v Prvi vrsti angažiral pod-Predsednik deželnega sve- , kfiloš Budin in z oblju-jT®11 iz Slovenije in iz za-ejstva, da društvo ne bo Prepuščeno lastni usodi. l°da januarja letos, je Povedal Rustja, se je novo odstvo znova znašlo pred opremostljivimi finanč-sl T' iežavami. Ne zaradi abega gospodarjenja, am-zaradi neporavnanih nR i obvez do lastnika jektov, družbe SIS in a]etja novih kreditov za v eOpy° stadiona. Sredst-Qi ’ ^ jih je zbral Odbor za anitev stadiona, in pri-pevek iz Republike Slo-a ni)e' so bili dobrodošli, .|P v tem pogledu pome-g'1 za društvo le obliž. SZ Cj°r 86 je znašlo v slepi ub- Uelf^0 ie Prosii° za sesta-.. s krovnima organi za-rjama SKGZ; sso ter z l . ^i in KD Škamperle, s erim pri Sv. Ivanu deli ostore. Na tem sestanku, /Povedal Rustja, so bila nakazana navodila za st,111 novih podpor s . ani Republike Slove-do • ^Jodili so pojasnilni Prsi in komaj v mesecu u insmo lahko ustno U^.gktirali predsednike Ij ^ krovnih organizacij, S° Ponovno izkazali ra-dg^.vanje v besedah, v Saj jih pa brezbrižnost, Van'6 ^)ub našim prizade- titauT1 situaciia ni pre-p®ua z mrtve točke.« oj. a(isednik SZ Bor je z cL,®kobo ugotovil, da niki °6T° Politični dejav-ZllI^ Ph nas očitno ne raje vi610, kako pomembna slovlnS B°ra pri VZg°ii iti k i Ske mestne mladine ^aso u16 Posle(iice bi za prtip skuPnost prineslo za-svetoivanskega šport-centra. * em°, da nismo edino Stvo’ ki se ubada s to- nega . S, ___ S^vežavami> vendar strin J-111 vsem jasno, da viia 6 . 0 društvo, ki raz-ta 8Voi° dejavnost v saje T1 mestnem središču,« n ^ustia in obraz-Puw’ ie društvo pre-b0ren6no lasJni usodi, od-ftiati n i® Posiljen prevze-so nančna posojila, ki la z osebnimi jamst- vi, kar posameznikov ne more bremeniti v nedogled. Bolj kot samo poročilo je srž problemov razkrila razprava. Predstavnik Odbora za ohranitev Stadiona Pavel Volk je dejal, da je poročilo megleno, ker le bežno omenja vprašanja lastništva stadiona, ki je nasprotno ključnega pomena. »Večina ljudi je zunaj določenih političnih logik in žeh vedeh, kaj se pravzaprav dogaja, da bi društvu lahko lažje pomagalo,« je dejal Volk, s tem pa sprožil izredno zanimivo razpravo. Rustja je pojasnil, da je Urad za Slovence po svetu pri slovenskem zunanjem ministrstvu že februarja predalo SZ Bor »informacijo«, da je pripravljeno podpreti društvo, če pride do razdelitve lastništva Stadiona med krovni organizaciji in uporabnike. »O tem so vsi obveščeni. Ne vem, ni mi znano, kako, da ni mogoče rešiti tega vprašanja. SZ Bor je najmanj poklicano, da razpravlja o lastništvu, čeprav je bila na Ministrstvu izrečena želja, da bi prav Bor postal lastnik objektov. Moje osebno mnenje je, da se naši krovni orga- nizaciji izogibata reševanju tega vprašanja, ker jima stadion in Bor samo nalagata bremena. Za nekatere čas ne pomeni nič, za nas pa je čas lahko usoden«, je dejal predsednik. Rustja je tudi pojasnil, da je ZSSDI prevzelo vlogo Borovega pokrovitelja pri razreševanju vprašanja lastništva, vendar do zdaj ni društvo prejelo še nobenega znaka, da se stvari premikajo v pravo smer. »Ce komu sploh gre za obstoj tega društva, mora čimprej, v roku desetih, petnajstih dni pojasnih dilemo: ah gremo naprej ah zapremo. Mi nimamo alternativ,« je poudaril Rustja. Marij'Šušteršič se je vprašal, ah ni že med samimi člani premalo zanimanja za usodo društva in ali ima Bor sploh pravico prositi za izrecno pomoč krovni organizaciji. Rustja je pojasnil, da se SZ Bor, za razliko od sorodnih organizacij, nahaja v posebnem položaju, ker je uporabnik stadiona, ampak mora zanj tudi skrbeti. »Prej je društvo prejemalo določeno podporo od krovnih organizacij za vzdrževanje objektov, iz gospodarskega sveta pa NAMIZNI TENIS Na kvalifikacijah za DP Krasove četrtokategomice povsem zadovoljile 1. mesto med dvojicami in 3. posamezno Padova, Reggio Cala-bria in Turin so bila v soboto in nedeljo prizorišča prvega kvalifikacijskega turnirja za četrtokategornike, s katerimi si skušajo igralci te jakostne skupine pridobiti vstopnico za državno prvenstvo, ki bo za najuspešnejše sredi maja prihodnjega leta v Terniju. Kras je osvojil prvo mesto v ženskih dvojicah z Barbaro Santini in Nadio Blasone. Slednja je pristopila h Krasu iz Vidma, kjer ni imela več ustreznih pogojev za športno rast kot edina naraščajnica. Na tretje mesto se je takoj za žensko dvojico iz Cbiadina uvrstil Kra-sov par v postavi Sara Sardo in Nataša Doglia. V posamični konkurenci se je pet krasovcev prebilo iz začetne skupine z izjemo najmlajše Krasove predstavnice na turnirju 10-letne Sare Sardo. Prve kvalifikacijske točke z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta sta osvojili Doglia in Blasone. Prva je v četrtini finala izgubila z nasprotnico Alessandro Nepot-ti (-9, -7), druga z Germane Palumbo (-14, - 17) . S Palumbovo se je v polfinalu srečala Barbara Santini in po ogorčeni borbi (-17, - 18) osvojila odlično 3. mesto. V številni moški konkurenci je njen brat Peter Santini dosegel uvrstitev med 64-teri-co, Edi Bole pa med prvo 32-terico, ki še prinaša kvalifikacijske točke. J.J. sponsorizacije, ki so zdaj usahnile, ker so vsa ali skoraj vsa podjetja v globoki krizi.« Rešitev vidi torej Borov odbor v pomoči iz Slovenije, ki pa je odvisna od rešitve vprašanja lastništva, naknadno pa v usposobitvi športnega centra do take mere, da ga bo mogoče upravljati na podjetniški način, torej brez izgub, posamezne sekcije in klubi v društvu pa naj si s članarinami in vadninami pomagajo pri vzdrževanju lastne tekmovalne dejavnosh, pa čeprav v omejeni obliki. Predsednik ZSSDI Jurij Kufersin je izjavil, da se Združenje intenzivno ukvarja s problematiko okrog Bora, čeprav enako pozornost posveča vsem društvom. Opozoril je na delež, ki ga je imelo pri sklenitvi dogovora med Borom in Slogo na odbojkarskem polju, »s katerim je Bor tudi rešil določene svoje probleme in je pozitiven za vso odbojko«, da pa se je pri vprašanju lastništva zataknilo. ZSSDI, je povedal Kufersin, je nasprotovalo pogojevanju iz Ljubljane in se zavzemalo za direktno pomoč, vendar pa se je moralo sprijaznih z dejstvom, da je problematika delitve lastništev pač eno ključnih vprašanj na politični sceni pri nas. ZSSDI si je v primeru Stadiona 1. maj prizadevalo najti neko kompromisno formulo, (»ki je boljša kot nič«, je dejal Kufersin), s katero pa SSO ne soglaša, tako da bo potrebno predlog na novo preoblikovati. Kufersin je vsekakor poudaril, da se vsa naša društva soočajo s hudo stisko. ZSSDI meni, da bo potrebno povsod skrčiti dejavnost in omejiti razvojne načrte, ker to narekuje sedanja stvarnost. ZSSDI je pripravljeno pomagati društvom, tudi na osnovi novega pravilnika, ki bo sredstva porazdelil po novih ključih, vendar pa tudi Združenje s težavo pride do sredstev, ki so mu bila določena po dogovoru. Kufersin je vsekakor končal z optimi-stično noto, da bo mogoče najti rešitev tudi za težave SZ Bor. Občni zbor se je končal s ponovnim pozivom predsednika Rustje našim družbeno-političnim organizacijam, da priskočijo na pomoč društvu: »Cas neizprosno hiti«, je poudaril. (ak) SfflNKAI KARATE KLUB obvešča člane in zainteresirane, da so treningi ob ponedeljkih in četrtkih, ob 18. uri za otroke in ob 19.30 za odrasle. Informacije in vpisovanja v telovadnici ali po tel. 327342 ali 220199. BOR - namiznoteniški odsek obvešča, da je v teku namiznoteniški tečaj. Informacije in vpisovanja na tel. 566466 od 13. do 15. ure. MILJE - rekreacija Društvo Slovencev miljske občine obvešča, da bo jutri, 9. t.m., ponovno začela telovadba v mali telovadnici italijanske srednje Sole v Miljah. Vršila se bo vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. St 271862 v opoldanskem času. SZ SLOGA obvešča, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koim-pex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal. SPOT prireja od 26.12. do 1.1.1997 zimovanje v Auronzu, zdmženo s smučarskimi tečaji. Mesta so omejena. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah v ul. sv. Frančiška 20/n. SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne Sole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drago skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na licu mesta. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in Športna društva, vse stopnje Sol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi« v nedeljo, 13. t.m. Zbirališče in vpisovanje bo pred društvenimi prostori v Sempolaju od 9. do 10. SZ BOR - Ženska in moška rekreacija SZ Bor obvešča, da sprejema vpisovanja za žensko in moško rekreacijo: nastarejsa skupina (KRUT) -ponedeljek in četrtek zjutraj; mlajša skupma - ponedeljek in sreda popoldne; moška skupina - sreda popoldne; trim skupina - četrtek zvečer. Za dodatne informacije in vpisovanja tel. na št. 51377. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni uri ali pa po telefonu st. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164). SPDT - mladinski odsek vabi slovenske osnovnošolce na izlet na Mali Kras v nedeljo, 13. oktobra. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 9. uri. JADRANJE / NA EKIPNEM TEKMOVANJU ZA OPTIMISTE V KOPRU top uspeh mladih Čupinih jadralcev Na mednarodnem tekmovanju so med ekipami osvojili zelo dobro drugo mesto Konec prejšnjega tedna je društvo Jadro Koper organiziralo dvodnevno ekipno regato za optimiste. Na regati je nastopilo 10 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Med temi je bila tudi Cupina, katero so sestavljali Johana Križnič, Erik Masten, Daniel Piculin, Jaro Furlani in Barbara Piculin (na sliki skupaj s trenerjem Mauriziom Benčičem in spremljevalcem Iztokom Coljo). Ze prvi dan regate so izpeljali celo šest preizkušenj, na katerih so naši jadralci v vetru od dveh do štirih metrov na sekundo štirikrat zmagali. V nedeljo pa je Cupina ekipa vedno pod brezhibnim vodstvom v Johane Križnič zmagala na vseh treh preizkušnjah. Na končni lestvici je bila najboljša ekipa Jadra Koper 1, druga je bila Cu- pa in tretja ekipa Jacht klub Burja iz Izole. (Bužan) Uspeh Sedmaka in Bogatca Na regati za kajutne jadrnice Due castelli v organizaciji tržaškega društva Societa nautica Laguna se je izkazala Cupina posadka Pink storm. V konkurenci 80 posadk in v zelo šibkem »libeču« je ta jadrnica zmagala v svoji katego- riji. Skiperja Franko Sedmak in Igor Bogateč sta bila izredno zadovoljna in z velikim optimizmom pričakujeta nedeljsko Barcolano, na kateri je bil Pink storm lani najboljši v kategoriji. (Bužan) 18 Sreda, 9. oktobra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO /■ r Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.-20.4,: Vztrajanje pri samostojnosti je resda zlata vredno, ampak le v primeru, Cejene poganja trma. Opravite torej prej s svojim uporništvom, pa boste nekoč resnično samostojni. BIK 21.4. - 20.5.: Odločno boste posegli v tok dogodkov, kajti zbali se boste, da vas bodo sicer dogodki povozili. Po prvem neuspelem poskusu se boste streznili ter se predali usodi DVOJČKA 21,5.-21.6.: Po dolgem času mrtvila se boste odprli partnetju ter mu zaupali skrivnosti, zaradi katerih se počutite kot tujec v lastnem gnezdu. Let v svobodo bo nepovraten. RAK 22.6. - 22. 7.: Polotila se vas bo tečna utrujenost, zato na delovnem mestu ne boste tako učinkoviti, kot bi želeli. Ne belite si glave; spočijte si, pa boste delali za tri. LEV 23. 7. - 23. 8.: Prevzel vas bo dolgčas, zato boste vztrajno iskali družbo. Sele ko se boste znašli v središču pozornosti, boste ugotovili, da vas je pravzaprav mučil občutek osamljenosti. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Zaželeli si boste nečesa povsem novega, zato se boste začeli ozirati daleč Cez meje, ki jih je postavila vaša skromnost Obstaja nevarnost. da jo bo izrinil napuh. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Komaj se boste prebili do točke'zadoščenja, ze boste pozabili na svoja merila in se pognali naprej. Brzeli boste dotlej, dokler ne boste trdil ob zid svojih zmogljivosti. ŠKORPIJON 23.10.-22. U.: Iz vas bo nenadejano izbruhnila silna delovna energija. V eni sami uri boste postoril toliko, kot sicer naredite ves dan. Boste pa zato jutri vzor lenobe. STRELEC 23. 11.-21.12.: Pljunili boste v roke ter se lotil dodatnega dela, ki naj bi vam napolnil denarnico. UspeSni boste, a žal bo ves denar sproti hlapel, kajti dolgovi ne poznajo usmiljenja. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na delovnem mestu vam bo uspelo doseči pomemben premik. Ne lotevajte se novega, preden se ne utrdite in preden sodelavci ne dojamejo njihovega pravega pomena. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Marljivi boste, zato boste z lahkoto opravil z nakopičenimi obveznostmi. A ker si boste naložil kup novih, boste znova tarnal, da morate garati tez mero. RIBI 20. 2. - 20, 3.: Ravnodušno boste sprejeli pomoč nekoga, M jo potrebuje tudi sam. Ko boste s težavo pri koncu, ne iSCite novih pomočnikov, ampak se vrnite k prvemu in mu povrnite dolg. BENJAMIN Odstrla skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev "486" Oprostite, da vas ponovno obremenjujem z mojo situacijo, vendar v vaših odgovorih čutim toliko življenjske modrosti, podane tako slikovito in s primemo izbranimi besedami, da me branje teh odgovorov, Čeprav se nanašajo na usodo drugih, resnično vzradosti. Prejšnjikrat ste mi povedali prav tisto, kar sem si od srca želela. Vendar pa sem trenutno ponovno v velikem dvomu, saj sem dobila nove informacije o moji tekmici. Ona je namreč velika dama... Skratka, ima vse tisto, kar moji "bivši ljubezni" v življenju pomeni največ, jaz pa od tega nimam niti 50%. Ker se mi po zadnjem slovesu ni vec oglasil, sem vsa zbegana. Se zmeraj namreč verjamem, da je moja usoda ON. Bova, glede na vašo predhodno napoved, silvestrovala skupaj oz. kdaj bova spet zaživela skupaj kot normalen zakonski par? Benjamin: Ce misliš, da so vrednote, ki jih omenjaš v pismu (brezhibna urejenost, najboljša oblačila, uglajen nastop in kar je Se takih "fi-nosti"), nekakšen pogoj in garancija za uspeh pri moških in srečo v ljubezni, se globoko motiš. Res je, da dandanašnji, ko ljudje toliko dajo na zunanji videz, imetje in nastop, te vrline veliko pomenijo - ampak kvečjemu v okviru vsakdanje, normalne, zlasti poslovne komunikacije. Ko pa gre za področje "osvajanja", spoznavanja morebitnega življenjskega partnerja, pa so tovrstne formalnosti ne le odveč, temveč znajo biti celo moteče - kajti vsakemu normalnemu (s tem mislim kolikortoliko zdravemu človeškemu bitju) se zdijo nenaravne, izumetničene in vsakdo, četudi je delno tudi sam takšen, v tem sluti igro, pretvarjanje, neiskrenost - pač vse tiste dejanske karakterne lastnosti, ki jih posameznik želi z umetnim vedenjem in zunanjo formo prikriti ter se prikazati kot nekaj drugega, kar v resnici je. S človekom, obdanim z masko idealov, ni mogoče nikdar vzpostaviti pristnega kontakta, kajti če se pred svetom kaže tako zelo drugačen, se praviloma tudi ne more odpreti v svojih pristnih čustvih, pa kakrsna-koli ta že so. Tvojemu možu morda vedenje in videz njegove ljubice godi, vendar pa zagotovo ne godi njegovi srčni naravnanosti (ki ji je ljubša spontanost, naravnost in "golota", kajpak tudi in Se zlasti psihična) niti ne godi njegovi naravni potrebi po pristem stiku z žensko ose- bo. In zato se bo svoje "celofanske" lutke tudi že kmalu naveličal, natančno tedaj, ko bo želel prebiti skozi njeno lupino v njeno globljo srž, ona pa se mu bo zaprla in se pretvarjala Se naprej. Izražaš željo, da bi ji bila podobna, češ da bi ga na tak način pridobila nazaj. Nikar, zaboga, ne igraj tistega, kar nisi. Ostani taka, kot te je mož spoznal in vzljubil (pristna, duhovita, iskrena, naravna), pa se ti v trenutku, ko bo znova potrkal na vrata tvojega srca, ne bo moglo zgoditi, da se bo razočaran obrnil ter se podal v novo iskanje. Ne vem, odkod ti domneva, da posedujem sposobnosti in spretnosti, kakršne pripisuješ svoji tekmici; bodi prepričana, da je vse, kar "obvladam" na področju medčloveških odnosov, zraslo na zelniku moje naravne iskrenosti do samega sebe in do drugih. Lep pozdrav! Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78,1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAKIINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Modri misli o modi Slediti modi je prav tako napačno, kot jo prezirati, francoska Moda ni mati, temveč tašča dobrega okusa, ker ga tiranizira, italijanska SKANDINAVSKA KRIŽANKA Novo iz Pariza Vrhunska danska manekenka Helena Christe sen v globoko izrezani obleki iz kolekcije za P mlad in poletje belgijskega modnega ustvarja Dirka Bikkemberga. (Foto: Reuter) / POLITIKA IMEN PO ALEKSANDRU KERENSKEM OSEBA, KI SLIKA IKONE SESTAVNI DE, SESTAVINA ZENA ZEVSA V GRŠKI MITOLOG. OSEBNI ZAIMEK ITAL. FILOZOF (GIOVANNI BATTISTA) LJUDSTVO SUDAN. ČRNCEV V SV.AFRKI PAULA ABDUL MESTO NA OBALI PERUJA (IZCRKAFRICA) ŠPAN. PISATEU (ANGEL DE SAAVEDRA) VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE SLOV. PISATEU (ANTON) AVTOR: MARKO DRESCEK VOJAŠKA OBOROŽENA ENOTA JAVNO PISMENO OBVESTILO NEKDANJI CITROENOV AVTO MODER, IZKUŠEN STAREC NOGOMETNI KLUB IZ MILANA NEKDANJI DIRKAČ FORMULE) LAUDA AFRIŠKA JEZIKOV. SKUPINA STEKLENA PRIPRAVA ZA PRIDOBIVANJE PLINOV TKALSKI IZDELEK FILMSKA UPODOB. LITERAR. DELA NEPRAVI ŽAFRAN MERA ZA RITEM ORODJE ZA OKOPAVANJE, MOTIKA PUSTOLOVKA DEKAGRAM (ROG.) MESTO V AMER. DRŽAVI OKLAHOMA NEMŠKA IGRALKA (ANNI) STARE KRPE ALPSKA DOLINA NAD BOVCEM ALKALOID V ČAJU SEKRETAR PRIMORSKI STARI OCE, DED A PRISTAS DEIZMA CERKVEN! SOLO PEVEC DEL TOVORNEGA AVTOMOBILA NAJDAUSA FRANC. REKA MUSLIM. M. IME DES. PRITOK DONAVE MANJŠA MORSKA RIBA PREGOVOR, REKLO GIBANJE PTIC AGAVI PODOBNA RASTLINA (LATIN) KARJPRI VITR0VITCI POKLON, DARILO KARL LAGERFELD SLOV. SKLAD. (KAREL, ATI) TON ZVEN FR.K0MED. (JACOUES) ČOP IZTOK KRILO RIM. KONJENICE NORV. PESNIK (IVAH. ANDREAS NEGOVAN GOZD TEODOR JAKOB ALESVEC KRAJ PRI POREČU STARORIM. POZDRAV MAKEDON. KOLO OTOK V JADRAN. MORJU BOGINJA US» DE V GR. MIT. NEKDANJI KAMBOSKI POLITIK NIZOZEMSKA AFRIŠKO JEZERO KAREL ERBEN ZAPOREDNI ČRKI LASTNOST NEAKTIVNEGA ČLOVEKA PRIPRAVA ZA OGREVANJE PROSTOROV ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILIJI ČRNO RJAV SIRUP PRI PRIDOBIV. SLADKORJA LESEN OBOD PRI VODNJAKU NEMŠKA PESNICA SEIDEL Vtfl ^gso .vsvt# ,3?Dv ■aaivia^ ^0NALSi .rjOMtiC/l ■vsa asi '0&l '1V9 ■N3SW •vtv V ‘Ti ■avfl ‘Iti ■gaH ‘avS ‘aoiN^ asfld 'OROti ‘3dV3 •va®® ‘00 ■aiNatii®1 •vIdvzinv^ ■VMlNVai avavavAO*^ x :ouAti°P0A :AHlIs3a TV SPORED Sreda, 9. oktobra 1996 RAI 3 slovenski program na kanalu 64 (Ferlugi) ? In 40 (Milje) gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 2»30 Kotiček: Bip-Bop TV dnevnik t RAI 1 6.30 10.05 '1.30 H.35 12.25 '2.35 13.30 '4.05 15.00 Dnevnik, 6.45 aktualna °ddaja poletna Unomat-Hna (vodita M. teresa Ruta. Ludovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, K30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Pagine chiuse (dram., It. '69, i. D. Lau-reQti, S. De Munari) Dnevnik Nan.: Corsie in allegria -Sovražnik nas gleda (i. Kip Gilman. S. Hodge, Arnetia Walker) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem P- Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut za Raffaello Dok:: Kvarkov svet - Srečanje s pingvini Mladinski variete Solleti oo (vodita E. Ferracin: Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualna odd.: Italia ser (vodi Luca Giurato) variete: Luna Park vreme in dnevnik Nogomet: Italija-Georgij (kvalifikacije za SP) Dnevnik Aktualno: 20. stoletje Dladna vojna (vodi Gian ni Bisiach) Dnevnik, zapisnik, horo skop, nočni razgovori ii vremenska napoved Aktualno: Carosello, 0.4i Media/Mente Sottovoce - Potihoma Nočni pogovori Film: L’ immortale leg genda (fant., Fr. ’43, i. J ^arais, M. Sologne) F RAI 2 6.50 9.20 10.20 11.00 11.25 13.00 14.00 15.00 16.15 16.20 17.25 18.15 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 0.20 0.30 1.30 Variete za najmlajše Film: Cinque marines per Singapore (krim., It. ’67, i. S. Flynn) Nanizanka Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nam: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Nogomet: Italija-Georgija (kvalif. Under 21 za EP) Šport in dnevnik Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Nam: Maresciallo Rocca -Smrt poljskega dekleta (i. Gigi Proietti, Stefania Sandrelli) Glasba in poezija France-sca De Gregorija Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Šport Variete: Tenera e la notte Nam:Soko 5113 ^ RAI 3 Jutranji dnevnik. Drobci Film: Edpardo, mio figlio (dram., ZDA ’49, i. S. Tracy, Deborah Kerr) Videosapere: Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes, Potovanje po Italiji SP v kolesarstvu Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Comunque chic Dok.: Življenje A. procle- mer, 13.25 Spev zemlji Deželne vesti, dnevnik SP v kolesarstvu Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo (vodi Li-cia Colo) Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Dok.: Numero Zero Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario NoCni Šport: motonav-tika, bezbol (§8 RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 © Koper Film: La fine del tiranno (pust., ZDA ’54) Nad.: Cassandra Aktualno: Peste e coraa Nad.: Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore tm selvaggio, vmes (11.30) dnevnik »iTbl IhbSI Variete: La mota della fortuna - Kolo srede EkTnl Dnevnik Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri Film: Padri e figli (kom., It. ’57, i. V. De Sica) Kviz: OK, il prezzo e giu- sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Melrose PLace (i. H. Locklear, P. King) Film: Scene di lotta di classe a Beverly Hills (kom., ’89, i. J. Bisset) Night Line Nan.: Ko jak CANALE 5 Na prvi strani, vremenska napoved Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nam: Sisters (i. Sela Ward, Svvosie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nam: Investigatori invisi-bili (i. C. Sacchetti) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodij Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia Film: Due nonne e un bebe (kom., ZDA ’92, i. S. Pleshette, D. Reynolds) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nam: Supercar, 9.45 Očetovi prijatelji, 10.20 Le strade di San Francisco Aktualno: Planet Nam: Highlander Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao Parade, risanke Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nam: Primi baci - Prvi poljubi, 15.30 Sweet Val-ley High Variete: Planet Nam: Bayside Schoo (i. M. Lopez, M.P. Gosse-laar), 16.45 Beverly Mills, 90210, 17.55 Helen in njeni prijatelji Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nam: Baywatch, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira (i. W. Smith) Film: I predatori deli’ ar-ca perduta (pust., ZDA ’81, i. H. Ford. K. Allen) Glasba: Lucio Daha - Od Tazia do Ayrona Aktualno: Fatti e misfatti Nam: Renegade Italija 1 šport # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nam: Dogs &Cats Nad.: Amore gitano Dokumentarna oddaja Film: II cavaliere della valle solitaria (vestern, ZDA ’53, i. Alan Ladd) Nam: Beverly Hillibillies Film: Sussurri per un as-sassino (krim., ’88) Filmske novosti MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Variete Nad.: Acapulco Bay Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Sei forte! Variete: II grande gioco del Mercante in fiera Film: Luna (dram., ’79) Videostrani Karaoke, razvedrilna oddaja tv Koper-Capodistria Otroški program: Jekleni jezdeci - nanizanka Tedenski izbor: Roka rocka National geographic, 13. del amer. dok. oddaje Evromuzika na Azorih Poročila m Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Dlan v dlani Pro et contra Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV Ljudje in zemlja iHiTt] TV Dnevnik 1 Otroški program: Kraljičin nos, 5. in 6. del angleške nadaljevanke j® Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreCe, tv igrica TV Dnevnik 2 »s Šport tm V zaris Cu ji Film tedna: Na jugu moje duše, film TV Dnevnik 3 Šport Sova: Red in zakonitost, 17. del ameriške nanizanke Skrajnosti, pon. 5. dela angleške nanizanke Otvoritveni koncert orkestra Slov. filharmonije fr* Slovenija 2 'IiTiiil Tedenski izbor: Poslovna borza Prisluhnimo tišini V žarišču (Ne) znani oder 2 Nikolaj V. Gogolj: Zapiski blazneža, 3 Vedno se imej rad, Homo turisticus, turizem Skrivnostna znamenja, Sova:Splošne poizvedbe, Castlovi, angl. nad. Japonska, 6. del Skrajnosti, angl. naniz. V območju somraka, ameriške nanizanke Koraku na Olimp pri 98-ih, športni film Evropska liga v košarki: Asvel - Smelt Olimpija, ^ Koracev pokal, Rogaška Donat Mg - Benetton, Satex - Aris, iz Maribora 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 23.35 Euronevvs Pogovorimo se o... Alpe Jadran Vesolje je... Program v slovenskem jeziku Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Huckleberry Finn, risanke Mediteran Košarka - evropska liga: Asvel Villeurbanne -Smelt Olimpija, direktni prenos Vsedanes, vreme Koncert na vodi, vodi Livia Azzariti Vsedanes - TV dnevnik, ponovitev DtD Hrvaška 1 13.05 14.10 14.50 16.30 16.40 17.30 18.05 18.35 19.05 19.10 19.30 20.05 20.40 21.45 22.20 22.30 23.00 23.55 TV koledar Santa Barbara, 1358. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Gostje v studiu Glasbena kultura Likovna kultura Zgodba o Metinu, 1. del Poročila Ljubezenske vezi, 34. del El Diablo, pon. filma Risanka Izobraževalni program Poročila Doktor Finlay, 4. del Kolo sreče Vrbnišike zlate kaplje, dokumentarna oddaja Danes v saboru Loto Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Seinfeld, 15. del Velika dela v svetovnih muzejih Dnevnik Tekmeci Sherlocka Holmesa, 24. del nanizanke Poročila 5.00 '2.00 21.00 S 7.U 10.30 p. Slovenija 1 A00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18,00, 19.00, Cj. 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-ia . '50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 12 in' re9(eci tiska-' 12.05 Na današnji dan; Osm Kmetiiski nasveti; 13.20 Obvestila in ic tinice; 15.00 Radio danes radio jutri; Lah? Dl°; 17'05 Studio ob 17-ih; 19.45 2l nc° noč' ati’00'-' 20.00 Glasbeni utrip; Vq. n Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dne-sbn 30 lnformativna odd.; 22.40 Etnogla-sveta,- 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 Ij03.6-30- 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, IV 14-30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 gier|Vnil<: Kronika; 7.30 Zvezdni pre- 9 3c L8'50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; (.'ll Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu-. -0° Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Ig A^tiahfske minute; 14.00 Drobtinice; t6d u Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki sto,. iao; 16-20 Modne novosti; 18.00 Vroči 9.30 Glasb, večer z J. VVebrom, rock. Slovenija 3 ^hn^00' la00' 11'00- 12.00, 13.00, 14.00, fiati 0ročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna leja,- n ,05 izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Festival komorne glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Povver play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; . 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po nase, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Pogovori s Koslnskim (I. Škamperle, r. M. Sosič); 9.40 Radijsko pismo iz; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Ceci-lijanka 95; VS Rože majave; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Fantastika v delu S. Kosovela; 18.30 Slov. glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9:00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG 20 Sreda, 9. oktobra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA SREDIŠČE „*VoNA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKI^Z?- te l ^ TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona 10,2 Sava Radovljica 9,0 Sava Hrastnik 10,7 Sora Suha 11,0 Ljubljanica Moste 11,0 Gradaščica Dvor 10,2 Iška Iška Savinja Veliko Širje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Mačke za kitare MANILA - Prebivalci otoka Cebu v Filipinih so se že nekaj Časa spraševali, kam zginjajo njihove mačke. Sedaj je uganka razvozlana in časopis »Freeman« je razodel skrivnost: mačke so sistematsko izročali bližnji klavnici, kjer so jih odirali in potem pošiljali kože in črevesja na Japonsko. V Deželi vzhajajočega sonca so iz teh surovin potem izdelovali kitare in bobne. sko kar 300 mačk, saj je povpraševanje na Japonskem zelo visoko. Glasbila potem izvažajo na Kitajsko in na Tajvan. Ulužbenci klavnice pa so zelo aktivni pri svojem delu: ko ne odirajo mačk, prečesavajo otok in ku-poba- kos. Dejavnost klavnice je trajala že nekaj mesecev, dokler se enemu od članov občinskega sveta v Cebuju ni porodil sum, ko je opazil, da se najstnild dan in noč podijo za mačkami. Tednik »Freeman« pa se ni dovoljil s tem, da je poročal o tej dejavnosti klavnice. Po njegovem pisanju, naj bi poleg kož, prodajali tudi mačje meso, češ da gre za zajce ali piščance, kar pa je lastnica klavnice Gina Custo-dio odločno zanikala. Mačke, trdi Gina, pokopljemo na travniku za klavnico... Obletnica Sputnika ali 39 let kazmonavtike MOSKVA - Četrtega oktobra pred 39 leti se je, ob 20.28 po srednjeevropskem času, z izstrelitvijo prvega umetnega satelita Sputnik 1, začelo obdobje astronavtike oziroma kozmonavtike, vesoljska doba človeštva. Na kozmodromu Bajkonur je nastopil že nov dan, ura je bila 00.28, ko je kazahstansko stepo osvetlila prva raketa nosilka, ki je ponesla v orbito umetno izdelano nebesno telo. Takrat je bil v Moskvi še 4. oktober, ura pa 22.28. Zato je ostal ta datum zapisan kot prelomnica v razvoju človeške civilizacije. Prvi umetni satelit je bil sad dosežkov Sovjetske zveze na področju raketne tehnike, elektronike, samodejnega vodenja, računalniške tehnike, nebesne mehanike itd. Toda nenadna, nenapovedana izstrelitev in za tedanji čas velika masa satelita sta presenetili Zahod in še posebej ZDA. Sputnik 1 je imel maso 83, 6 kg, kar je pomenilo, da ga je v vesolje lahko ponesla le izjemno močna raketa nosilka, precej večja od vseh tistih, s katerimi so takrat delale poskuse.ZDA. Sputnik 1 je imel obliko krogle, ohišje je bilo izdelano iz zlitine aluminija, premera 58 cm in dva para anten dolgih 2,4 in 2,9 m. Kemične baterije so napajale dva radijska oddajnika, ki sta oddajala signale na valovni dolžini 7,5 in 15 m oziroma na frekvenci 20,005 in 40,002 MHz. Satelit se je gibal okoli Zemlje po močno eliptičnem tiru, na katerem se je od Zemlje v t.i. odzemlju oddaljil največ do 947 km, v t.i. prizemlju pa se je približal našemu planetu na najmanj 228 km. V začetku je potreboval za eno obkrožitev 96 minut. Zaradi trenja s posameznimi molekulami zraka, še posebej v prizemlju, se je počasi približeval Zemlji. Njegova obhodna doba se je v skladu s tem manjšala za dve sekundi na dan. Po 92 dneh, 1400 obk-rožitvah Zemlje in preletu 60 milijonov km je prvi izdelek človeških rok zato 4. januarja 1958 zgorel v gostejših plasteh ozračja. Z opazovanjem gibanja satelita so znanstveniki dobili prve podatke o gostoti višjih slojev Zemljine atmosfere. Dragocen nakit Na dražbi v Londonu bodo prodali draguljem ruske nadvojvodinje Elizabete: za ogrlico, krono in zapestnico z akvamarini in diamanti ter za smaragdno broško naj bi iztržili nekaj sto tisoč funtov Zaton v Ziirichu