Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70(
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir. 30.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	28
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev. 24/12410	
n	
	9
i
Leto XXXIV. - Štev. 44 (1728)
Gorica - četrtek 18. novembra 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
P. Antonio Vitale Bommarco
novi goriški nadškof
V Rusiji se pričenja novo obdobje
V sredo 17. novembra opoldne je prišla z goriške kurije radostna vest, da je sv. oče imenoval za novega goriškega nadškofa p. Antona Vitala Bommarca, vrhovnega predstojnika minoritov.
Novi nadškof se je rodil 21. septembra 1923 na otoku Cresu, ki je
tedaj spadal pod Italijo, leta 1947 pa je pripadel Jugoslaviji. Spolnil je torej 59 let; Njegov oče je bil Luigi Bommarco, mati se je pisala Ivana Susič. Vsaj z materine strani je torej hrvaškega rodu. Enajstleten je vstopil v red minoritov, ki so ena vej frančiškanskega reda. Duhovnik je postal 8. decembra 1949. Po posvečenju je opravljal razne službe v svojem redu: bil je gvardijan, vodil je ustanovo »II Messaggio di Sant'Antonio« v Padovi, bil trikrat pro-vincial padovanske province. Nazadnje je bil 20. maja 1972 v.As-sisiju izvoljen za generala minoritskega reda. V tej funkciji je bil znova potrjen leta 1978.
Slovenski verniki goriške nadškofije delijo z ostalimi veselje, da ima škofija zopet svojega pastirja, obenem pa izražajo željo, da bi hodil po. stopinjah svojega predhodnika msgr. Cocolina in ne bi razočaral Slovencev v upih, ki jih nanj stavijo. Zato: Bog blagoslovi, g. nadškof, vašo življenjsko pot v novi odgovorni službi, ki jo nastopate!
IZ POSLANICE KAPITULARNEGA VIKARJA MSGR. L. RISTITSA
Goriška nadškofija ima svojega 15. nadškofa. Kongregacija za škofe je sporočila goriškenm kapitlju, da je sv. oče smatral za primemo poslati goriški nadškofiji za nadpastirja p. Antonia Vitala Bommarca. Telegrami so bili razposlani novemu nadškofu, sv. očetu, najvišjim deželnim in krajevnim oblastem; poleg tega so bili obveščeni kardinal patriarh Ce v Benetkah, msgr. Bellomi, škof v Trstu in ostali škofje v deželi ter msgr. Pangrazio, pet let nadškof v Gorici.
Novemu nadškofu želimo s sv. Kromacijem, odličnim oglejskim škofom, »da bi kot pastir mogel biti ponosen na svojo skupnost« in mu zagotavljamo polno sodelovanje, iskreno razpoloženost biti z njim, sinovsko pokorščino in prisrčno vdanost.
Upajmo, da bo kmalu med nami, da opravi sv. daritev in da izpolni in dopolni vse, ker je bilo do sedaj storjenega pod vodstvom prednikov na vodstvu škofije, zlasti pok. msgr. Cocolina ter ob sodelovanju in vernosti vseh škofljanov.
Naj nas v tem novem obdobju goriške nadškofije podpirata sv. Mohor in Fortunat, ustanovitelja in zavetnika oglejske Cerkve. Njima in Devici Mariji, ki je češčena v tolikih naših svetiščih od Sv. gore do Barbane, od Marcelliane do Rože mistične hočemo priporočiti sebe, zlasti pa njega, ki prihaja med nas, da nam služi v Kristusu.
Prihodnjo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, naj se po vseh župnijah naše nadškofije opravijo molitve zahvale in prošnje, naj Bog podpre novega nadpastirja in Cerkev v njunem delovanju.
V	ponedeljek 15. novembra so v Moskvi z vsemi častmi pokopali Leonida Iljiča Brežnjeva, dolgoletnega voditelja sovjetske partije in po njej tudi države. Iz življenja je tako odšel človek, ki je pomembno vplival na sovjetsko politično, gospodarsko pa tudi na vsakdanje življenje sovjetskih narodov in ljudstev. Vrsto let je v eni sami osebi združeval največjo moč oblasti na svetu.
Od oktobrske revolucije leta 1917 do danes je Sovjetska zveza imela štiri vrste političnih voditeljev, ki so vsak po svoje dali pečat sovjetski družbi. Najprej je to bila doba Lenina, kateri je Rusiji s krvavo revolucijo vsilil diktaturo proletariata, ki pa se je hitro spremenila v diktaturo komunistične partije. Sledila je doba Stalina, ko se je morala diktatura partije umakniti strahotni diktaturi ene osebe; za njo je prišla doba Hruščeva, ki je hotel dati partiji bolj demokratičen obraz in je likvidiral kult Stalina, a ostal kljub vsemu na pol poti. In nato je leta 1964 prišla doba Brežnjeva, ko naj bi se s počasnimi koraki prišlo daleč in ko naj bi se novo ne iskalo s preveliko vnemo.
KAKO JE OSVOJIL VRH
Brežnjev je bil otrok tistega rodu, ki je še z otroškimi očmi videl revolucijo. Rodil se je 19. decembra 1906 v ukrajinskem mestu Kamenskoje (sedaj se imenuje Dnje-prodžerdinsk) v družini delavca. V času grobe kolektivizacije in Stalinovih čistk je postal inženir kovinske stroke. Delal je nato kot inženir v neki tovarni, a ne dolgo. Maja 1937 je dobil partijsko funkcijo v svojem kraju in se seznanil s Hrušče-vom, ki je bil tedaj prvi človek partije v Ukrajini. Kasneje mu bo Hruščev odprl pot do partijskega vrha.
Med zadnjo vojno je bil politični komisar 18. armade in zaključil vojni spopad kot general-poročnik z mnogimi odlikovanji in priporočili. Od 1950 do 1952 je najvišji partijski funkcionar v obmejni Moldaviji, dve leti kasneje pa ga najdemo v srednjeazijskem Kazakstanu, kjer vodi akcijo za pridobitev nove orne zemlje.
Začetek njegovega najvišjega partijskega vzpona pa pade v dobo neposredno pred Stalinovo smrtjo: Brežnjev postane član centralnega komiteja partije jeseni 1952. Do leta 1956, ko Hruščev razgali Stalinova
Ni Evrope brez krščanstva
Pred svojim odhodom iz Španije je sv. oče v kompostelski baziliki spregovoril ob navzočnosti španskega kralja Juana Carlosa I., predsednikov evropskih škofovskih konferenc in akademskih oblasti o današnji Evropi, ki je sad krščanstva in ki ji je potrebno še naprej.
GLOBOKE KORENINE Zgodovina oblikovanja evropskih narodov teče vzporedno z njihovo evangeliza-cijo. Po dvajsetih stoletjih, kljub krvavim sporom, ki so evropska ljudstva večkrat zapletli v medsebojne spopade, kljub raznim duhovnim krizam, ki so značilne za to celino, je treba zatrditi, da je evropska istovetnost nerazumljiva brez krščanstva in da so prav v njem tiste skupne globoke korenine, iz katerih je zrasla evropska civilizacija, evropska kultura, njena podjetnost, njena zagnanost, njena sposobnost razširiti se tudi na druge kontinente, z eno besedo, vse to, kar tvori njeno slavo in čast.
In še danes ostaja duša Evrope ena, kajti poleg iz skupnih osnov živi iz skupnih človečanskih in krščanskih vrednot kot so dostojanstvo človekove osebe, globok čut za svobodo, pravičnost in sposobnost za nove pobude, spoštovanje do življenja, družinska ljubezen, strpnost, želja po sodelovanju in miru.
RAZDELJENA EVROPA Danes je Evropa v krizi. Ta kriza zadeva tako civilno kot versko življenje. Nenaravne prepreke onemogočajo njenim ljud-
stvom, da bi se srečavala v vzdušju medsebojnega prijateljstva in da bi mogla svobodno svoje napore in talente povezati za miroljubno sožitje in reševanje vprašanj, ki bremenijo kontinente.
Družbeno življenje označujejo danes svetne ideologije, ki ali zanikajo Boga samega ali se omejujejo na načelo verske svobode ali pa dajejo ves poudarek gospodarskemu uspehu in proizvodnji. Materializem in uživanjaželjnost napadata vrednote kot so družina, rodovitna in enotna, spočeto življenje, moralno varstvo mladine. Nek nihilizem, zanikanje vsega razoro-žuje voljo, da bi se spopadla z žgočimi problemi kot so novi reveži, Izseljenci, verske in narodne manjšine, zdrava raba sredstev množičnega obveščanja. Istočasno pa ta nihilizem oborožuje teroristične roke.
Tudi v verskem oziru je Evropa danes razdeljena. Ne toliko zaradi raznih razkolov v preteklosti kot zaradi odpada krščenih in vernih, ki so se oddaljili od moralnega in doktrinalnega krščanskega gledanja na življenje, gledanja, ki jamči ravnotežje tako posameznikom kot skupnostim.
PAPEŽEV POZIV
Zato jaz, Janez Pavel, sin poljskega naroda, ki se je vedno smatral evropskega po izvoru, izročilu, kulturi in življenjskih odnosih, narod, slovanski med latinskimi in latinski med slovanskimi; jaz, naslednik sv. Petra na rimskem sedežu, sedežu, ki ga je Kristus hotel Imeti v Evropi, jaz rimski škof in pastir vesoljne Cerkve, pozivam iz Santiaga de Compostela, ob spominu na
romanja, ki so v preteklosti družila evropske narode in kulture, tebe, stara Evropa s klicem polne ljubezni: »Odkrij se samo sebi, najdi se znova, bodi ista kot nekdaj! Poživi svoje korenine, obnovi svojo duhovno edinost v vzdušju polnega spoštovanja drugih ver in pristne svobode. Daj Cezarju, kar je Cezarjevega in Bogu, kar je božjega! Ne prevzemi se zaradi svojih pridobitev ne da bi prezrla in pozabila njene morebitne negativne nasledke.«
ODPRETI SE KRISTUSU
Ce bo Evropa zopet ena in to lahko postane ob dolžnem spoštovanju vseh svojih različnosti, vključno različnih političnih si-sistemov; če bo Evropo v družbenem življenju spet zajelo mišljenje kot ga izraža Vesoljna izjava o človekovih pravicah, nadalje evropska izjava o istih pravicah in zaključni del Konference za evropsko varnost in sodelovanje; če bo Evropa znova v svojem verskem življenju priznala Boga kot vir vsake pravice in pravičnosti; če bo Evropa znova odprla vrata Kristusu in se njene države ne bodo odtegnile njegovi odrešujoči moči; če se bodo Kristusu odprli tako gospodarski kot politični sistemi, širna področja kulture, civilizacije, razvoja, potem njena bodočnost ne bo vladana od negotovosti hi strahu, ampak se bo odprla novemu obdobju življenja, notranjega in zunanjega, življenju, ki mu sedaj grozijo oblaki vojn in cikloni atomskega razdejanja.
—ej
grozodejstva, opravlja mirnodobsko službo v oboroženih silah, 1. 1957 pa mu Hruščev že odpre pot v prezidij. Tedaj ima 51 let. Tri leta nato postane predsednik prezidija vrhovneva Sovjeta SZ. S tem postane državni poglavar Zveze sovjetskih republik. Na predlog samega Hruščeva pa je julija 1964 oproščen te dolžnosti. Posvetil naj bi se delu sekretarja centralnega komiteja.
Čeprav zvest Hruščevu Brežnjev ne migne z mezincem v obrambo svojega zaščitnika, ko je ta v okt. 1964 nenadoma odstranjen. Zrušil ga je ideolog partije Mi-hajl Suslov, ki pa nima neposrednih želja po oblasti in predlaga Brežnjeva za funkcijo prvega tajnika partije, funkcija, ki je po tradiciji najbolj vplivna v sovjetski družbi.
Sprva je Brežnjev le prvi med enakimi: sam vodi stranko, Aleksej Kosigin je ministrski predsednik, Nikolaj Podgorni je poglavar države, medtem ko stoji Suslov kot siva eminenca v ozadju. Leta 1977 Podgorni preneha biti predsednik države in nadomesti ga sam Brežnjev. Leta 1980 umre Kosigin, nato še Suslov — Brežnjev ostane na vrhu sam.
STVARNE OCENE O BREZNJEVU
Vsi se strinjajo, da je bil predvsem človek partije. Ona ga je pognala na vrh, ona je dala tudi ogrodje njegovemu mišljenju in ravnanju. Zato je od vseh partij, tudi v zahodnem svetu, zahteval, da priznajo vodilno vlogo sovjetski partiji. Stalno je poudarjal potrebo po »krepitvi enotnosti« in opozarjal na nevarnosti ideoloških stranpotov. Zato se je tudi postavil na stališče, da je treba neodvisnost socialističnih dežel podrediti »višjim internacio-nalističnim ciljem in obveznostim«.
Ta teorija »o omejeni suverenosti« je nato v zahodnih deželah prejela navzdevek »Brežnjavova doktrina«. V moči te doktrine si Brežnjev ni pomišljal poslati leta 1968 sovjetskih čet na Češkoslovaško. »Bratsko pomoč« v obliki vojakov je poslal nekaj let kasneje tudi v Afganistan. Na Poljskem je lani in letos podprl generala Jaruzelskega. Zaradi naivnosti in o-portunizma zahodnih držav mu je uspelo ;s kubanskimi četami in svojimi izvedenci
Pok. sovjetski diktator Leonid Brežnjev
zasidrati se v Angoli in Etiopiji, da o Vietnamu sploh ne govorimo.
V svoji vlogi »prosvetljenega stalinista« je sredi šestdesetih let dal navdih za veliko gospodarsko reformo, ki pa ni dala zaželenih rezultatov. V notranji politiki je bil do oporečnikov neizprosen. Tudi podpis na Helsinški listini znotraj države ni privedel do večjih sprostitev.
V diplomaciji je bilo glavno vodilo njegove svetovne politike, da mora Sovjetska zveza dobiti čim večji vpliv, vendar ob čim manjšem tveganju, da je treba mir doseči z mirom in ne z vojno. Eden osrednjih ciljev njegove strategije je bilo stabilno stanje v Evropi. To je skušal odtrgati od ZDA in jo uspavati s trditvami, da se Sovjetska zveza oborožuje le v svojo obrambo. Otcnem je skrbno pazil, da bi glede oborožitve SZ ne bila bolj slabotna kot Sev. Amerika.
Na račun neprestanega oboroževanja mu ni uspelo izpolniti svojih obljub, ki jih je ponovno dal svojim državljanom, da bo poskrbel za večjo materialno blaginjo. Poljedelstvo je še vedno šibka točka sovjetskega gospodarstva, trgovine so še vedno na pol prazne, pred njimi pa dolge vrste nakupovalcev, vojaški stroški požirajo velik dal narodnega dohodka.
Prav imajo zato tisti, ki pravijo, da se je obdobje Brežnjeva začelo v znamenju uveljavljanja popuščanja napetosti v svetu, končalo pa v klavrni oholosti sovjetskega sistema, ki daje prednost težki industriji in vojski, zanemarja pa življenjsko raven prebivalstva. Tudi Brežnjev je s trdo roko nasprotoval vsakršni opoziciji, kritiki in oporečništvu. Najbolj se je bal, da bi kaka liberalizacija režima privedla do njegove oslabitve in onesnažila ideologijo. Zato se je vztrajno ogreval za uveljavitev načela o omejeni suverenosti sovjetskih zaveznikov in za nerazsodno oboroževanje SZ. Njegova zunanja politika je bila mešanica previdnosti in napadalnosti. Ostal je tiran, zatiralec svojega in drugih narodov tar resničnemu socializmu več škodoval kot koristil. Njegov odhod bo zato za človeštvo ostal brez kakega posebnega pretresa. Tem bolj se te dni svet obrača na njegovega naslednika.
NOVI GOSPODAR SOVJETSKE ZVEZE
Se ko je Brežnjev ležal na mrtvaškem odru, je bil za glavnega tajnika partije izvoljen 68-letni Jurij Andropov. »Proslavil« se je zJasti z dvema akcijama: ko je bil v letih od 1954 do 1957 sovjetski veleposlanik na Madžarskem, je krepko pomagal pri zadušitvi tamkajšnje vstaje leta 1956, od leta 1967 pa do srede 1982 pa je vodil sovjetsko tajno politično policijo KGB. Zadnje mesece se je posvetil le partijskemu delu, kjar je v politbiroju nadomestil umrlega ideologa Suslova.
Kako se bo Sovjetska zveza pod njegovim vodstvom usmerila, je težko napovedovati. V svojem govoru po izvolitvi je poudaril, da si miru ni mogoče zagotoviti kot miloščino od imperialistov, temveč da je zanj potrebna podpora »nepremagljive sovjetske armade«. Besede, ki so morda bolj namenjene za notranjo rabo kot pa za zunanji svet.	J.	K.
Nadškof Battisti med beneškimi Slovenci
V	soboto 13. novembra je prišlo na sedežu kulturnega društva »I. Trinko« v Čedadu do srečanja med videmskim nadškofom Battistijem in predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine. Prof Viljem Černo je odličnemu obiskovalcu orisal sedanji položaj beneških Slovencev in ga naprosil, naj videmska Cerkev podpre zahteve Slovencev kot je podprla zahteve Furlanov, ko je prišla prejšnji teden v debelo komisija za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici v Rimu.
Msgr. Battisti je odgovoril, da je ob tej priložnosti sprožil tudi vprašanje Slovencev videmske pokrajine, ker je mnenja, da je treba zagotoviti vsaki jezikovni in etnični manjšini osnovne pravice in upravno ureditev ne glede na število njenih članov.
Nadškof je tudi predlagal, da bi slovenski duhovniki sestavili enotni seznam zah-
tev vseh Slovencev videmske pokrajine. To listino naj bi potem predložili duhovniškemu in pastoralnemu svetu, da jo osvoji, nato pa bi jo nadškof Battisti predložil goriškemu in tržaškemu škofu, da bi tako celotna cerkvena skupnost naše dežele enotno nastopala na poizvedovanju senatne komisije.
■	Po enajstih mesecih internacije je poljska vojaška vlada spustila na svobodo voditelja sindikata »Solidarnost« Lecha Valensa. Zdi se, da je temu izpustu botrovala neuspela splošna stavka, ki je dokazala, da »Solidarnost« ne obvlada več poljskih delavcev, zaslugo pa ima tudi poljska Cerkev, ki je po primasu Glempu navezala zlasti po vrnitvi Glempa iz Rima stike z vojaško vlado in jo podprla v prizadevanju normalizirati dane razmere.
Spet nova vladna kriza
Zgodouinska knjiga o nepoznanem Wl goriškem rojaku
IBM BO IBM
Življenjepis slovenskega misijonarja Janeza Madona, ki ga je v Braziliji napisal naš rojak Ludovik Ceglar in ga bo letos izdala Goriška Mohorjeva družba, bo brez dvoma izredna novost v slovenskem cerkvenem zgodovinopisju. Knjiga nam namreč odkriva velikega Slovenca, ki ga pa do zdaj še poznali nismo. In vendar so o o. Madonu izšli v Braziliji že mnogi spisi in knjige, njegovo ime nosijo mnoge ulice, trgi, šole in druge ustanove. Njegovo ime nosi velik kraj Frei Serafim. Mesto Itam-bakuri, ki ima danes čez 30.000 prebivalcev, pa priznava misijonarja Madona za svojega ustanovitelja. Najvažnejše pa je to, da brazilska Cerkev upa, da bo Frei Serafim (tako so ga klicali v Braziliji) nekoč razglašen za blaženega in svetnika.
Knjiga o Madonu bo verjetno imela med Slovenci isto poslanstvo, ki ga je svojčas imela Jakličeva knjiga o Baragi, katera je Slovencem odkrila veličino in pomen tega velikega misijonarja.
Janez Madon se je rodil 29. maja 1829 v Podlaki, v župniji Bate na Banjški planoti. Bil je osmi sin kmeta Antona in Ane Gomišček. Pri krstu so mu dali ime Janez, kot redovnik pa si je nadel ime Serafin Goriški. Janezova mladost je bila precej nemirna. Srednjo šolo je obiskoval najprej v Gorici, potem pa v Bresciji, kjer je bil njegov brat Blaž vojaški kaplan. (Ne smemo pozabiti, da je takrat Lombardija spadala pod avstrijsko cesarstvo.)
V letu revolucije 1848 se je brat vrnil v Gorico, Janez pa se je zaposlil kot finančni uradnik v Bergamu. Leta 1851 se je zaradi zdravja vrnil v Gorico, kjer je kot priva-tist opraivil maturo. Potem je v Bergamu prevzel isto službo, ki jo je imel že prej.
Ne vemo, v kateri dobi, a je gotovo, da je Janez nekaj časa preživel tudi na Dunaju. Še manj je jasno, kako je v tem času navezal prijateljske stike s cesarjevičem Francem Jožefom. Brazilci so pozneje iz te zgodbe ustvarili legendo, da je bil pater Janez iz slavne rodovine in da se je vzgajal na cesarskem dvoru.
Janez je imel že 30 let, ko se je odločil, da postane redoivnik. Vstopil je v kapucinski red v Milanu. Tudi v prvih letih svojega redovniškega življenja se ni popolnoma umiril. Zdelo se je, kakor da ne najde sebi primernega področja. V desetih letih je na lastno željo večkrat menjal samostan. Bil je v Lombardiji, potem v Trstu, v Gorici, v Celju, v Škofji Loki in zopet v Gorici. Gotovo je čutil, da ga Bog kliče za bolj zahtevne naloge. Tako se je leta 1871 (imel je že 42 let) odločil, da gre za misijonarja v južni Cile. Toda v Rimu so ga predstojniki naprosili, da je sprejel misijon v Braziliji.
V Braziliji je takrat vladal cesar Dom Pedro II. Braganza. Bil je razgledan, napreden in miroljuben vladar. Zelo si je prizadeval, da bi ogromna država odprla vrata evropskim izseljencem. Toda dogajalo se je, da so takrat še številni divji Indijanci napadali novo ustanovljena naselja. Cesar je imel razumevanje za ene in druge ter skušal preprečiti, da bi prišlo do spopadov. V hujših primerih je želel, da bi katoliški misijonarji prevzeli vlogo pomirjevalcev in posrednikov.
In tako je naš pater Janez že v Rimu točno zvedel za nalogo, ki ga je čakala v Braziliji. Prevzeti bi moral skrb za pokristjanjenje in civilizacijo Indijancev na področju reke Mukuri. Le-ti so drzno napadali nemška naselja, ki jih je bil ustanovil Teofilo Otoni. V Rimu mu je bila dana pravica, da si sam izbere pomočnika. Odločil se je za patra Angela di Sassofer-
Pri proslavi 30. obletnice slovenskega zamejskega skavtizma so 31. oktobra v Kulturnem domu v Trstu skavti in ska.vtinje uprizorili igro »Srečanje v planinah«. Igro so ponovili v Katoliškem domu v Gorici
7.	novembra. V igri šest večjih skavtov in skavtinj, ki se srečajo na izletu v planinah, obujajo spomine na svoje skavtsko Življenje in doživetja ter ugotavljajo, da jim je skavtsko gibanje vendar pomagalo pri izbiri načina življenja, študija in za, poslitve. Eden od skavtov pove, da se je odločil za duhovniški poklic in da bo zato pustil študij na univerzi ter šel v semenišče.
Imel sem vtis, da je ob tej izjavi mladega fanta kar zastalo dihanje pri številnih hvaležnih gledalcih, ki so napolnili dvorano. Marsikaj so morda pričakovali, a da se bo fant, ki so ga dekleta rade imele, odločil za semenišče, tega pa verjetno ne.
Žalostno dejstvo je to. Od ene strani ljudje pritiskajo, naj jim škof da duhov-
rato, s katerim sta potem složno sodelovala calih 46 let.
V	Rio de Janeiru, kamor sta prišla aprila 1872, sta dobila od ministrstva za poljedelstvo dekret, ki je imenoval patra Janeza za direktorja za katehezo in civilizacijo Indijancev v okrožju Mukuri, pater Angel pa je bil imenovan za poddirektorja. Vlada jima je priznala tudi skromno plačo. Prišla sta na cilj po 40-dnevnem napornem potovanju na konjih. V Filadelfiji (danes se mesto imenuje Teofilo Otoni) so ju belci na vsak način hoteli obdržati za dušna pastirja, kajti bili so brez duhovnika.
Toda pater Janez ni privolil, da bi ju kdo odvrnil od glavnega cilja, zaradi katerega sta prišla. Podala sta se v pragozd in ga prepotovala v vse smeri. Navezala sta prve stike z nekaterimi indijanskimi poglavarji, izbrala pa sta si tudi primeren kraj, kjer bi se Indijanci lahko naselili in kjer b: jih nihče ne mogel nadlegovati. Odločila sta se za lepo dolinico ob reki Itambakuri in tu si postavila prvi dom — leseno kolibo. Na dan »odprtja« je pater Janez izrekel preroške besede: »Od tod ne pojdemo več!« Morda se mu niti sanjalo ni, da je s tem dejanjem postavil temeljni kamen cvetoče indijanske naselbine in kasneje važnega mesta.
Itambakuri je ostal skozi 45 let središče delovanja obeh misijonarjev. Leto za letom so nastajale nove hiše in druga poslopja: veličastna cerkev, dve osnovni šoli, kmetijska in obrtna šola, ženski samostan, razna javna poslopja. Pod vodstvom patra Janeza so zgradili 80 km dolgo cesto v Teofilo Otoni. Pozneje je pater Janez dovolil, da so se naseljevali tudi pošteni Brazilci, ker je bilo nemogoče, da bi Indijanci živeli osamljeni v prekipevajočem morju brazilskega prebivalstva. Asimilacija je bila nujna. Važno je bilo, da bi se med belci in Indijanci ustvarilo krščansko razmerje mirnega sožitja, ne pa zakon džungle medsebojnega nasilnega obračunavanja.
Niso manjkale težave in nasprotovanja. Iz sebičnih razlogov so koloniji nasprotovali nekateri brazilski trgovci in veleposestniki. Tudi znana nestanovitnost indijanskega značaja je tu pa tam podlegla zainteresiranim obrekovalcem in hujskačem. Prišlo je celo do krvavega napada na oba misijonarja. Toda pater Janez nikoli ni obupal. »Ljubezen vse premaga,« je večkrat ponavljal.
Pater Janez je umrl 3. decembra 1918, star 90 let. Njegov spomin je ostal živ med Brazilci do danes. Cas je, da ga spoznamo tudi mi, saj je naš rojak!
Mirko Rijavec
Papeževe besede slovesa pred odhodom iz Španije
»S svojim potovanjem,« je dejal sveti oče v Santiagu de Compostela ob zaključku tamkajšnjih slovesnosti, »sem hotel v vas, dragi Španci, vzbuditi spomin na vašo krščansko preteklost in na velike trenutke vaše verske zgodovine, ki zasluži kljub človeškim nepopolnostim priznanje s strani Cerkve. Seveda to ne pomeni vabila živeti od spominov ali se ozirati le na preteklost, temveč željo, da poživite v sebi moč krščanstva, v luči vere osvetlite svojo prihodnost in zgradite na krščanskem človečanstvu osnove svojega sedanjega sožitja. Ljubeč svojo preteklost in obenem trudeč se za njeno očiščenje boste ostali zvesti samim sebi in zmožni odpreti si svojsko bodočnost.«
nika (kje naj ga najde?), od druge strani pa pričakujejo, da bodo duhovniki rastli iz trave kakor gobe po dežju. In ta škof upravičeno vprašuje: kako da ne morete v tem velikem številu mladih fantov-štu-dentov, na katere ste lahko ponosni, najti koga, ki bi bil pripravljen sprejeti nase veselje in odgovornost duhovniškega poklica? Ali se res ne najdejo fantje, ki bi bili pripravljeni odpreti svoje srce božjemu klicu in stopiti v Kristusovo službo? Ali res ne morete nič narediti? Ali se ne držite preveč ob strani? Večkrat sem slišal to tožbo in večkrat nisem vedel, kaj naj odgovorim.
Prav je, da molimo za duhovne poklice, da nebeški Oče pokliče novih delavcev v svoj vinograd in da poklicani slišijo Očetov glas in ga sprejmejo. A vse to ni dovolj! Molimo predvsem za tiste, ki lahko blagodejno vplivajo na mladostno odločitev in izbiro, jo podpirajo, jo varujejo: starši, vzgojitelji in družba. Lojze Škerl
■ Neurja in poplave v Emilij i-Romagni, Toskani in Umbriji so povzročile veliko škodo. Zlasti je bilo prizadeto področje parmske pokrajine. Prekinjena je bila železniška proga med Milanom in Bologno. Zrušil se je namreč eden izmed 20 stebrov mostu čez reko Taro. Vlaki morajo voziti sedaj v Milan prek Verone, zaradi česar imajo dvourne zamude. Računajo, da bo to stanje trajalo več mesecev.
■ Predsednica jugoslovanske zvezne vlade Milka Planinc je prvič, odkar je na tem mestu, odšla iz države. Za dva dni je obiskala Prago in se udeležila razgovorov s predsednikom češkoslovaške vlade Štrou-galom. Iz skupnega poročila izhaja, da je bil obisk bolj vljudnostnega značaja in da ni bilo kakih konkretnih pobud za poglobitev gospodarskih stikov.
■ Po uradnem sporočilu albanske delavske partije je Mehmet Šehu 17. decembra lani »napravil samomor zaradi živčne razr-vanosti«. Šehu je bil polnih 40 let najožji sodelavec voditelja Albanije Enverja Ho-xhe. V predvolivnem govoru — Albanija se namreč pripravlja na »volitve« — pa je Hoxha po radiu Tirana sporočil, da je Šehu končal kot »izdajalec in najnevarnejši sovražnik socialistične Albanije«. Bil da je že pred vojno v službi ameriške tajne obveščevalne službe, prav tako pa naj bi vohunil za Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Slednjo je obtožil, da se noče odreči želji po Albaniji in da hujska Srbe zoper Albance na Kosovu. Če se bo še naprej igrala z ognjem, bo v njem tudi zgorela.
■ Splošna stavka, ki jo je za 10. november oklicalo vodstvo prepovedanega sindikata Solidarnost ob drugi obletnici sodnij-ske registracije sindikata ni imela večjega odziva. Dejstvo je, da v velikih podjetjih ni prišlo do stavk in da je k temu pripomogla tudi Cerkev na Poljskem, ki se je opredelila proti demonstracijam. Vendar je v nekaterih mestih kot v Wroclawu, Varšavi in Novi Huti pri Krakovu do pouličnih neredov le prišlo, ki jih je nato policija razgnala s solzilci, vodnimi curki in oklopnimi vozili. Pri tem je bilo aretiranih nad 800 ljudi, večinoma mladih.
■ Portugalski parlament je z večino 22 glasov zavrnil komunistični osnutek za uzakonitev splava. Proti je glasovalo 127 poslancev vladne večine (demokristjani, socialdemokrati in monarhisti), za pa 105 komunističnih in socialističnih poslancev.
Vajina družina je Cerkev v malem
Splošno znana v mladinski psihologiji je danes ugotovitev, da se mlad človek ne veže rad. Pa naj bo to pri nekem odgovornem delu ali celo pri nekem znanstvu. Zato ima tudi sebi prijajoč občutek, da z vsem, kjerkoli je, ni vezan, ampak je pri vsem prost.
Zakon pa zahteva prav neko gotovost, zanesljivost, trdnost in temeljitost. Prav zato mora biti mlad človek odprt in sposoben za pogovor v dvoje. S trmo ne bo dosegel nič, pač pa z iskrenim pogovorom. Vsi smo danes v nevarnosti, da prilagajamo naše pogovore, tudi take o resnih zadevah neresnim pogovorom ali neresnemu načinu govora. Tako ostane vse naše govorjenje na izredno nizki ravni. Tu nastaja nevarnost, da se mlada človeka zagledata le v zunanjost, ker tu ni potreben niti napor niti odpoved.
Medsebojna odgovornost je vedno večja, čim dalj časa se dva poznata. Če sem nekomu obljubil zvestobo (kar se zelo rado zgodi) ne le z jezikom, v resnici pa ga varam, tvoj »soigralec« pa vso zadevo vzame resno, ostane pri vsem tem nujno razočaran. To ni majhna stvar, je pa lahko zanj usodno pri nadaljnjem srečanju, ker bo ostal za celo življenje prikrajšan za iskrenost pri kakršni koli obljubi. S tem zgubi zaupanje v človeka in lahko tudi v bodočega sozakonca.
Pozabljamo, da vsebujejo tudi besede odgovornost, zato ne govori preveč. Pri soodgovornosti za drugega si najprej odgovoren zase. V soodgovornosti do drugega vsklajuj svoja dejanja in besede s pravilno oblikovano vestjo. Kakršna koli beseda pred bližnjim je brez veljave, če ni potrjena z življenjem.
Fant in dekle se morata zavedati, da je zakon zakrament 'in je kot takšen, če je Veljavno sklenjen, nerazvezljiv. S krščanskim zakonom sta dva povezana v dosmrtno enost. Od tu, iz takšne skupnosti med možem in ženo je izključena tretja oseba, ki bi kakorkoli mogla vstopiti v vajino zakonsko življenje.
V	vajinih odgovornostih so temelji za novo srečno družino in vajin skupni dom (ne hišo). Od tu bo zrastla srečna družba, pa tudi pristna Cerkev, saj je vajina družina Cerkev v malem.
Predsednik vlade Spadolini je bil prisiljen odstopiti, saj je spoznal, da ga stranke, ki so bile v njegovi vladi, ne podpirajo več. Zlasti je bil usoden zanj globoki razkorak med socialisti in demokristjani, ki različno pojmujejo gospodarsko politiko. Medtem ko teži politika DC za premostitev sedanje krize k porazdelitvi finančnega bremena med vse državljane v enaki meri, pa je politika PSI usmerjena tako, da bi se bremena delila po ključu, da kdor ima več, naj plača več.
Vendar Spadolini svoje namere, da hoče odstopiti, ni mogel takoj uveljaviti. Predsednik Pertini je njegov odstop zavrnil in mu naročil, naj se predstavi poslanski zbornici, ki naj bi z glasovanjem potrdila njegov odstop. Spadolini je ubogal in komaj tretjini navzočih poslancev sporočil, da je odstopil. Vendar do razprave, ki si jo je želel Pertini, ni prišlo. Poslanci so vzeli Spadolinijeve izjave brezbrižno na znanje in niti glasovali niso o njih. Tako se je od vseh zapuščeni Spadolini ponovno napotil k Pertiniju in to pot formalno odstopil.
Posvetovanja za novo vlado so se že pričela in obetajo biti dolgotrajna in težavna obenem. Vodja socialistov Craxi svari pred prenagljenostjo, demokristjani pa so
Zadnjič sva se z g. Šavljem videla letos za kvatmico na Mirenskem Gradu. Bil je upognjen zaradi let, toda čistega spomina, živahen, radoveden, kako gre v Gorici, kaj dela ta, kaj oni, kako pri »Katoliškem glasu«, kajti bil je njegov navdušen bralec. V torek 9. novembra pa je tržaški radio sporočil v svet novico, da je na Gradu umrl Ludvik Šavelj, lazarist. Pogreb da bo na Mirenskem Gradu v sredo 10. novembra.
Novici skoro nisem mogel verjeti, saj sva si na kvatrnico še voščila: »Pa nasvidenje!« Videla sva se zopet za zadnje slovo v cerkvi na Gradu.
Na Tržaškem je bil Ludvik Šavelj eden najbolj poznanih duhovnikov', saj je v tem mestu preživel največ let svojega dolgega življenja in preživel jih je kot misijonar, pridigar, spovednik. On, Gorenjec po rodu je postal Tržačan po svojem duhovniškem delu; pa ne samo Tržačan, postal je Primorec, saj je kot misijonar imel brez števila misijonov po celi Primorski.
Posebno živo se ga spominjam z misijona v Gorici. Takrat nismo še imeli svoje duhovnije. Zato so bili misijonski govori po cerkvah, kjer je bila takrat maša za Slovence, to se pravi v stolnici in na Travniku. Misijonarji so bili na hrani pri gdč. Mariji Vidmarjevi, ki je tudi že pokojna. Tudi takrat g. Šavelj ni bil več mlad, vendar je njegova beseda bila učinkovita, glasna, jasna. Njegovi govori so pritegnili poslušalce zaradi stroge logike misli in pa zaradi lepe slovenščine. Ni bil frazer, ki bi lepotičil, temveč jasen, stvaren, rekli bi vojaški. Tudi njegov nastop je bil vojaški. Poznalo se mu je namreč, da je bil kot novi mašnik vojaški kurat v cesarski avstrijski vojski med prvo vojno.
Takšen je bil Ludvik Šavelj kot človek in kot misijonar. V Trst je prišel pred drugo svetovno vojno leta 1938. Razlagali so mi, da so v tistem času fašistične diktature in raznarodovanja, ko si bili izgnani vsi slovenski redovniki, čutili na Primorskem živo potrebo po voditeljih za duhovne vaje, misijone, tridnevnice. Pa so pri duhovniškem društvu Svečenikov sv. Pavla prišli na misel, da omogočijo lazaristom iz Slovenije, naj pridejo v Trst. Lazaristi so vabilo sprejeli in poslali na Primorsko dr. Gracarja, g. Jožeta Gregorja in g. Ludvika Šavlja. Ta je bival v Trstu v najetem stanovanju kot privatni duhovnik. Oblast mu nič ni mogla, bil pa je vedno na voljo duhovnikom za kake izredne potrebe v dušnem pastirstvu. Od te trojice je dr. Gracar umrl v Sloveniji, Jože Gregor v ZDA. Kot zadnji je sedaj odšel Ludvik Šavelj.
* * *
Pogreb je bil na Mirenskem Gradu in ga je vodil škof Janez Jenko. K pogrebu so prišli številni njegovi sobratje lazaristi, več okoliških duhovnikov, pa tudi s te strani meje, posebno iz tržaške škofije. Škof Bellomi se je pokojnemu g. Šavlju zahvalil z osebnim pismom, ki ga je po maši prebral škofov vikar dr. Lojze Škerl. Zlasti veliko pa je bilo v cerkvi redovnic. Na Gradu samem jih je dosti upokojenk, prišle so pa tudi iz Trsta in Gorice, pa še iz drugih krajev. One same so skoro na-napolnile klopi. V cerkvi je zbor redovnic lepo spremljal vse obrede.
Gospod Ludvik šavelj! Sedaj počivate
za novo vlado, ki naj bi trajala do konca zakonodajne dobe in,bi jo vodili spet oni. Razklane glede sodelovanja v bodoči vladi so tudi laične stranke. Ne vedo, ali naj gredo v opozicijo ali pa sodelujejo pri reševanju težkega gospodarskega položaja.
Ta je zares zaskrbljujoč. Namesto predvidenih 50.000 milijard lir državnega primanjkljaja bo konec leta ta znašal 70.000 milijard lir, v prihodnjem letu se bo pa povzpel na 100.000 milijard lir. Država si pomaga pri tem s stalnim nižanjem vrednosti lire, to se pravi z inflacijo. Zvesto ogledalo zanjo je dolar, ki se je približal
1.500 liram. Industrijska proizvodnja stalno pada, število brezposelnih se neprestano veča, cene na drobno venomer naraščajo. Število davčnih utajevalcev, zlasti premožnih, je vse preveliko.
Prav teh problemov Spadolinijeva vlada ni bila zmožna rešiti. Toda vprašati se je, katera vlada bo tega ob sedanjem sistemu strank in partitokracije sploh zmožna.
V	tem oziru ima Craxi prav, če zahteva spremembo sedanjih državnih struktur. Brez močne oblasti vse vladne krize ne morejo ničesar odpomoči sedanjemu težkemu gospodarskemu položaju, ki pesti Italijo.
na Miretnskem Gradu med sobrati in sestrami usmiljenkami. Ne pozabite na naše primorsko ljudstvo, ki ste mu v zmedenih časih pomagali utrjevati vero.
K. Humar
Cvetke iz jugoslovanskega gospodarstva
Posebna komisija je v kombinatu »Borovo« obiskala na domu 13 delavcev, ki so bili na seznamu bolnikov. Toda v postelji ni našla nobenega. Večina »bolnikov« je bila na njivah, kjer je pridno obirala koruzo, nekateri so bili v vinogradih, ta ali oni je doma kaj popravljal. Skratka, komisija je ugotovila, da bi vseh 13 delavcev, ki so se javili za bolne, prav lahko opravljalo delo na svojem delovnem mestu.
V	rafineriji Sisak pa so nekatere delovne enote naročale bone za tople obroke ne samo za delavce, ki so bili trenutno v bolniški blagajni in zato do bonov sploh niso bili upravičeni, marveč tudi za mnoge delavce, ki so odšli iz rafinerije. Še več! Na seznamih upravičencev za te bone so se znašli celo delavci, ki jih ni več med živimi. Na ta način je bilo lani v rafineriji Sisak na osnovi neresničnih potreb izdanih okrog 123.000 obrokov več kot bi bilo potrebno, rafinerija pa je imela samo zaradi tega 6 milijonov din izgube v enem letu.
Ljubljansko »Delo« piše 12, novembra, da so se v mnogih delovnih organizacijah, kot poročajo inšpektorji, čez noč pomnožili računi za čistilna sredstva, milo, detergente in metle. To sicer ni nič slabega, čistoča je vendar pol zdravja. Vendar so se v resnici v direktorskih in drugih pisarnah namesto čistilnih sredstev pojavile polne steklenice, npr. viskija. V zadnjem času je bilo vse več seminarjev v gostin skih lokalih. Tisti, ki jih najemajo, trdijo, da manjka »primernejših prostorov«.
Zagrebški »Vjesnik« pa poroča, da so blizu Stuttgarta v Zahodni Nemčiji tamkajšnji cariniki v avtobusu, ki se je vračal iz Jugoslavije zaplenili poleg velike množine cigaret tudi — boste verjeli ali ne —
1.800 kg surove kave. Po tej količini zaplenjene kave bi bilo sklepati, da je v Jugoslaviji kave na pretek ali pa da te poživljajoče tekočine primanjkuje v ZRN, pravi »Vjesnik«.
■ V libanonskem obmorskem mestu Tiru je prišlo do strahotne eksplozije, ki je do tal raznesla sedemnadstropno stavbo, v kateri je imel svoje prostore izraelski vojaški guverner. Pri tem je izgubilo življenje kar 75 izraelskih vojakov. Če pomislimo, da v bojih pri zasedbi Libanona daleč ni bilo v izraelski vojski tolikih žrtev, je ta smrtna žetev krut udarec za Izrael.
■ Iz diplomatskih krogov v Pakistanu in Indiji je prišla vest, da je v predoru Sa-lang, dolgem 2.676 metrov, ki povezuje severni Afganistan s prestolnico Kabulom zaradi trčenja znotraj predora med avto-cisterno in vozilom, ki je bilo na čelu sovjetskega konvoja, prišlo do požara, kateri je povzročil blizu tisoč smrtnih žrtev, povečini sovjetskih vojakov. Morda bi bilo žrtev dosti manj, če ne bi sovjetska vojska v prepričanju, da gre za sabotažo afganistanskih gverilcev takoj zaprla oba konca tunela in tako onemogočila blokiranim v predoru izhod.
Stopil bom v semenišče...
Ludviku Šuvlju v spomin
Slovenska labvaln niša uri Sv. Justa
Slovensko pastoralno središče v Trstu je za zahvalno nedeljo 7. novembra priredilo v tržaški stolnici sv. Justa zahvalno mašo, ki jo je daroval tržaški škof msgr. Bellomi. Verniki so se vabilu odzvali v zelo lepem številu in napolnili prostorno stolnico.
Med daritvijo je o pomenu »hvaležnice« spregovoril dr. Marjan Bajc, naši kmetovalci in vrtnarji pa so svoje pridelke položili pri darovanju na oltar. Naši skavti in skavtinje so sredi cerkve postavili dvojni špalir, na koru pa je pel zbor, sestavljen iz okoliških cerkvenih pevcev pod vodstvom Dušana Jakomina. Bilo pa je tudi precej ljudskega petja.
Zelo globoke so bile misli, ki jih je v pridigi podal g. škof. V nadaljevanju jih v celoti objavljamo.
Zahvala
Dejanje zahvale je vedno mišljeno v Cerkvi kot resnično povračilo za dar, ki smo ga bili deležni. In kot tako ne sme ostati le beseda.
Vendar je važno, da izrečemo zahvalo in da jo izrečemo kot se spodobi. Ta je prvotni namen te sv. maše. Ko bomo pri hvalospevu molili, da je zares pravično in da se spodobi, da se zahvalimo Gospodu za vse dobrote, bomo to storili danes bolj zavestno in z večjo hvaležnostjo.
Dogodek, ki je opisan v prvi knjigi kraljev Stare zaveze nas točno spominja, da prihaja rodovitnost zemlje od zgoraj, od sonca, od dežja, od podnebja, od dobre letine. In prihaja zato iz najvišjih nebes, od Boga Očeta, ki je moder dajalec in od katerega prihaja vsak dober dar. On hrani ptice pod nebom in oblači lilije na polju, a še bolj skrbi za nas, ki smo njegovi otroci. Iz njega izvira življenje; v njem se gibljemo, živimo in smo; On nas obdarja s potrebnimi močmi za delo, daje nam zdravje in dobro voljo.
A še več. Gre namreč za največji dar.
V	pismu Hebrejcem je rečeno: »Ob koncu časov se je prikazal Kristus, da s svojo daritvijo odpravi greh«. Kaj bi si lahko pričakovali več od življenja? Bog sam se nam daruje. Ni se zadovoljil s tem, da je ustvaril za nas svet in ga izročil našim rokam. Šel je veliko dlje. In da bi nam dal samega sebe, je izbral pot najčistejše in najpopolnejše človeške ljubezni.
Tako nas je s svojo ljubeznijo očistil zla. Delo ni več kazen in zemlja postaja spet prijateljica. Trud se spreminja v nesebičnost in tvarne dobrine postajajo sredstvo bratske povezanosti.
Koliko razlogov, da zapojemo svojo hvaležnost Gospodu in da se ponovno veselimo lepote življenja in vseh stvari, prav zato, ker nam prinašajo bogastvo očetovskega daru, ki ne pričakuje nikakršnega povračila.
Prehod k dejstvom
Sv. Avguštin je napisal: »Bogu prepeva, kdor za Boga živi«. Besede so potrebne, vendar ne zadostujejo. Resnična hvaležnost se sama spreminja v dar.
Knjiga pregovorov uči: »Kadar sediš z velikašem pri jedi, dobro pazi, koga imaš pred seboj!« (Preg 23,1). česar si deležen, si tudi ti dolžan enako vračati drugim.
Miza je gostija življenja. Kruh, obleka in stanovanje so potrebni za življenje. Povabljenci so vsi ljudje. Kdorkoli živi, ima pravico, da sede z drugimi za to mizo.
Zato je tudi prva dolžnost hvaležnosti dejanska pravičnost. Pravičnost je treba graditi. Z drugimi besedami povedano, treba je graditi pravično družbo. In pravično sožitje pomeni, da ima sleherna človeška oseba enake možnosti, da sebe uresniči kot človek.
V evangeliju 32. navadne nedelje v cerkvenem letu nam sv. Marko nakaže dvoje poti: da se znebimo odvečnega in da se znamo odpovedati tudi potrebnemu za Življenje (gl. Mr 12,44).
Z ozirom na odvečno nima pomena, da o tem govorimo. Jasno je, da kdor kopiči več kot potrebuje, krade revnejšemu, ki nima niti najpotrebnejšega za preživljanje.
A uboga vdova, ki jo Kristus hvali, »je vrgla od svojega uboštva vse, kar je imela«. Kristjanov slog mora težiti k največji darežljivosti. Če nekdo stoji, se boš zadovoljil s polovičnim stolom, da mu ponudiš mesto. Kristjan se zna odpovedati tudi svojim pravicam, če slednje niso
pravice vseh.
Predvsem pa se morajo kristjani v prvi vrsti boriti za socialno pravičnost v imenu Kristusa zaradi svoje vere in svoje pripadnosti Cerkvi.
Misel na celostnega človeka
V tej zavzetosti kristjani poznajo nekaj, kar jih razlikuje. V mislih imajo
namreč vse ljudi brez kakršnekoli razlike. Vendar se pri tem ne ustavijo. Zavzemajo se za človeka kot takega, se pravi za celostnega človeka. Potrebno je prizadevanje za napredek človeka v vsej njegovi celoti. Ne zadostujejo materialne potrebe. Človek hrepeni po resnici in svobodi, ljubezni in solidarnosti in miru; človek potrebuje Boga.
Te so najvije dobrine. Ko se zahvaljujemo Bogu, da nam jih je naklonil, se moramo obenem potruditi, da jih posredujemo drugim.
Ta sveti shod, ki nas povezuje .v hvaležnosti, se mora nadaljevati v skupnosti služenja. Vsak izmed nas in vsi skupaj obljubimo našemu Bogu, da ne bomo zapravili njegovih darov v sebičnem samo-uživanju. Nasprotno, prizadevajmo si, da jih bomo pomnožili in razdeljevali kolikor najbolj mogoče.
Ni važno, če smo ob delitvi kruha z drugimi mogoče prikrajšani za zadnji krajec. Kruh, ki ga delimo z brati, diši po dobroti in radosti. Navsezadnje je to e-dino važno, predvsem za rast človeštva po božjem načrtu.
II.
Letos je bila nedelja duhovnih poklicev 2. maja. Za to priložnost je prišlo v Trst nekaj ljubljanskih bogoslovcev s svojim ravnateljem. G. ravnatelj je maševal in govoril o duhovnih poklicih v Rojanu, bogoslovci pa so sodelovali s petjem in govorom pri maši pri Sv. Jakobu. Po tej maši je bilo v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta še srečanje nekaterih naših dijakov z bogoslovci in njihovim ravnateljem.
V nedeljo 16. maja popoldne smo imeli v Bazovici srečanje bolnikov in starejših ljudi. Najprej je bila v cerkvi maša, ki sta jo darovala g. Marij Gerdol in dekan g. Rudi Bogateč. Prvi je imel tudi vzpodbuden govor. Po govoru je proseški župnik p. Božidar Rumpler podelil zakrament svetega maziljenja devetim starejšim in bolehnim osebam. To se je zgodilo prvič na naših srečanjih bolnikov in starejših ljudi. Na vsakoletnih srečanjih bolnikov in ostarelih na Brezjah je to nekaj navadnega. Med mašo je pel rojanski zbor. Nekaj pesmi je bilo ljudskih. Udeležencev je bilo lepo število, vendar nekaj manj kot lani in predlanskim. Verjetno zato, ker je bilo tisto nedeljo na našem Krasu več prireditev. Po maši so bili vsi navzoči povabljeni na družabno srečanje v Slomškov dom.
V nedeljo 6. junija popoldne je bila v Rižarni v Trstu sv. maša za vse, ki so bili tam med zadnjo svetovno vojno mučeni in umorjeni. Maševal je dekan g. Rudi Bogateč, navzočih pa je bilo kakih 50 ljudi.
V nedeljo 20. junija je prišel k nam oktet ljubljanskih bogoslovcev s svojim ravnateljem g. Vinkom Vegljem. Najprej je zapel na radijski postaji nekaj pesmi pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Te pesmi so kasneje tudi oddajali. Nato so imeli bogoslovci svoj napovedani nastop ali bolje svoje napovedano srečanje s skupino tržaških vernikov v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta. V začetku in na koncu srečanja so zapeli nekaj nabožnih pesmi.
Vmes je bil zanimiv razgovor med njimi in zastopniki skavtov ter drugimi navzočimi. Vse so hoteli zvedeti od njih: od kod so doma in iz kakšnih družin, zakaj so se odločili za duhovni poklic, kakšen dnevni red imajo v semenišču, kaj študirajo, kaj pričakujejo od duhovniškega poklica, kje in kako preživljajo poletne počitnice.
SKD »Hrast« in glasbena šola sta v župnijski dvorani v Doberdobu pripravila zanimiv koncert: s klasično kitaro je nastopil mladi goriški umetnik Giulio Chiandi-netti. S svojim recitalom je navdušil številno občinstvo, ki je pozorno sledilo programu. Chiandinetti nam je dokazal, da je s svojo izredno tehnično pripravo in izrazito interpretacijo že dozorel umetnik.
Tako je Giulianijeva sonata op. 15 v C-duru zazvenela z jasnimi in čistimi toni, ki so pravi izraz dunajskega klasicizma. Tudi pri Paganinijevi sonati nam je izvajalec dokazal solidno pripravo: premostil je vse tehnične težave, ki so pri Paganini-ju zelo pogoste.
V	drugem delu so bile na sporedu skladbe avtorjev 20. stoletja. Prisluhnili smo melanholični Sarabandi francoskega skladatelja F. Poulenca; spominjala nas je na stare renesančne plese, a vendar v pomla-
Slovesna sv. maša za dan Marije od zdravja
V	nedeljo 21. novembra praznujejo v cerkvi S. Maria Maggiore v starem mestu »praznik Marije od zdravja« (Madonna della salute). Sveta maša za slovenske vernike bo ob 16. uri. Maševal in govoril bo g. Milan Nemac.
Bazovica
Srečanje »Slovenskega šopka« hi »Slomška«. Kjer so otroci na odru, tam je gotovo dvorana polna občinstva, zlasti staršev. Tako je bilo tudi pri nas: nastopilo je okrog 50 otrok zbora »Slomšek« in nad 25 pevcev »Slovenskega šopka« iz Mačkolj.
»Slomšek« je pod veščo in gotovo roko učiteljice Fride Valetič-Kralj nastopil z recitalom Ljubke Šorli, ki je zelo primeren zlasti za ta mesec, ko 26. novembra obhajamo 182-letnico rojstva velikega do-
Med bogoslovci je bil tudi letošnji goriški novomašnik dr. Anton Rustja. On je vzbujal še posebno pozornost. To pa predvsem zato, ker ga je Gospod poklical v svojo službo šele na jesen življenja ih se mu je vseeno velikodušno odzval. Morda bo temu izrednemu in junaškemu zgledu sledil še kdo drugi iz srednjih ali tudi starejših vrst naših dobrih laikov, saj Gospod sprejema delavce v svoj vinograd ob vsaki uri, ob vsakem času.
Srečanje se je zaključilo ob splošnem zadovoljstvu zbranega občinstva. Bogoslovci pa so se vrnili v Ljubljano, kjer so jih drugi dan čakali izpiti.
V	ponedeljek 21. junija je bil drugi letošnji strežniški shod na Pesku in v Dragi. Na Pesku je bila maša s skupnim obhajilom, v Dragi pa tekmovanje, kosilo in igre. Vseh strežnikov je bilo 45. Maševal in govoril je g. Vladimir Pečnik, kaplan na Ježici (Ljubljana). Ob koncu sv. maše je bazoviški g. župnik še razkazal in razložil strežnikom Kraljeve slike v tamkajšnji cerkvi. Pred odhodom v Drago pa je fotograf slikal navzoče strežnike in duhovnike na stopnicah cerkve. Tekmovanja so se udeležili vsi strežniki in bili nagrajeni po zaslugah. Diplome so dobile tudi njihove župnije. Vsaka župnija, ki se je udele-la shoda, je prejela tudi veliko sliko Peska v okvirju. Enako sliko manjše mere z napisom: Strežniški shod na Pesku 21. junija 1982, so prejeli tudi vsi strežniki, ki so se shoda udeležili.
(Se nadaljuje)	Jože	Kunčič
Spet molitev v šole
Ameriški kongres bo, kot poroča verski mesečnik »Jesus«, v kratkem razpravljal o dopolnilu ustave, ki predlaga pono\rno uvedbo molitve v javne šole. Ce bo predlog sprejet, bodo s tem ovržene nekatere razsodbe Vrhodnega sodišča ZDA, ki prepovedujejo uradno molitev v šolah in branje svetega pisma pri pouku. Omenjeni predlog vneto podpira konferenca katoliških škofov v ZDA, ki se poteguje tudi za to, da bi ponovno z zakonom priznali pravico učencev do verske vzgoje. Predsednik ZDA Ronald Reagan, ki je praktični vernik baptistične Cerkve, je zagotovil, da bo predlog o povnovni uvedbi molitve v ameriške šole z vsemi močmi podprl.
jenem duhu. Učinkoviti in odločni so bili Malipierov Preludij in pa etude živečega kubanskega skladatelja Brauvverja. Pri tem skladatelju smo občutili, da izvajalec popolnoma obvlada južnoameriški stil, ki se je v teh skladbah izražal z raznovrstnimi jazzističnimi elementi in z ritmi južnoameriške folklore.
Prijetno je bilo poslušati tudi Tarantel-lo italijanskega skladatelja Castelnuova-Tedesca; pri tej je bilo opaziti precej folklorističnih motivov, čeprav je skladatelj znan kot novoklasik in je za kitaro ustvaril veliko del in celo dva koncerta za kitaro in orkester. Ob koncu je kitarist izvedel še Fantazijo tržaškega skladatelja G. Viozzija.
Dovršenega poustvarjalca je na koncu publika nagradila s toplim aplavzom. Chiandinetti je za zaključek dodal še eno skladbo. - Hilarij Lavrenčič
brotnika slovenskega naroda škofa Slomška.
Zelo posrečeno je goriška pesnica strnila v to recitacijo — prepleteno s Slomškovimi pesmi in izreki — delo, nauk in življenje A. M. Slomška, o katerem piše celo literarni historik in vseučeliški profesor Franc Kidrič v Stanojevičevi narodni enciklopediji (IV, stran 24), »da kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini«. Vredno je in je dolžnost vsakega Slovenca, da tega velikega moža Slomška spozna, saj je, tako piše tudi dr. Ivan Grafenauer »vse njegovo delo, zasebno in poklicno, osebno in pisateljsko bilo namenjeno za pouk in vzgojo vsega slovanskega ljudstva.«
Hvaležni smo Ljubki Šorli za tako lep spis, ki daje možnost našim ljudem, zlasti mladim, da ga čutijo, kako veliki vrednoti sta vera in materin jezik. Zato sta bila na odru narisana sveča z napisom »Vera« in ključ z napisom »Materin jezik«.
Za »Slomškom« so nastopili mali pevci iz Mačkolj, ki so pod vodstvom požrtvovalne učiteljice Ljube Smotlak zapeli najprej pet zahtevnih pesmi in nato še spevoigro »Rdeča kapica«, ki je razveselila male in velike. Oder je bil zelo primerno prirejen za to igrico. Zbor »Slomšek« je spremljal harmonikar Karlo Grgič, »Slovenski šopek« pa Bogdan Kralj.
Zaključil je srečanje domači župnik z diapozitivi: »Naš škof Bellomi, prvi povojni škof na Veliki Planini nad Kamnikom« in pa z diapozitivi o dveh nagradnih izletih zbora »Slomšek« na Colli Eu-ganei-Teolo in pa v Benečijo.
Slomškov dom je bil po izpraznitvi prostora otroškega vrtca prenovljen in postal res lepa stavba, ki lahko sprejme osebe in skupine za kulturo, duhovno življenje, za zabavo in tudi za gostovanja. Pritličje je ostalo nedotaknjeno. Prvo nadstropje ima prijetno zimsko kapelo, ki bo v kratkem dobila obnovljeno sliko sv. Petra in Pavla, delo tržaškega slikarja J. Roseja in pa križev pot Franceta Goršeta. Poleg kapele, ki jo je blagoslovil mariborski škof Kramberger v čast Materi božji, je lepa učilnica za veroučne sestanke, za študijska srečanja in lahko sprejme 32 oseb.
V	nadstropju sta tudi sobi za goste, ki sta prav prišli prav ob bivanju mariborskega škofa. V podstrešju je pa »mansarda« z 12 posteljami za skupine skavtov in podobnih organizacij. Hvala Bogu, naši ljudje zelo podpirajo obnovitveno delo v Slomškovem domu.
IlllllllllllllllllllllltlllllllllllllllUlllllllUllllllllllllllllllllllUllllllltllllllllllllllllllllll
KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHOR. DRUŽBE ZA LETO 1983
1. Koledar - zbornik
2. Ludovik Ceglar: Janez Madon. Zgodovinsko odkritje slovenskega misijonarja z Goriške v Braziliji.
3. Stepan Zavrl: Rojstvo v Betlehemu. S slikami.
4. Primorski slovenski biografski leksikon. 2. knjiga, 1. snopič.
iiuuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Koledar dramskega sporeda radia Trst A od 22. do 30. novembra
Od 22. do 27. novembra ob 14.10: roman v nadaljevanjih: Vladimir Levstik, »Zapiski Tine Gramantove«. Samosvoja osebnost naše književnosti obravnava v tem delu meščansko življenje, sredi katerega stoji originalna in elementarna ženska postava, nekakšna Kastelka iz avtorjevega znamenitega dela »Gfidje gnezdo«.
23. nov. ob 18. uri: J. W. Goethe, »Herman in Doroteja«. Epsko-idilična pesnitev nemškega velikana z gore, ki sodi v čas tako imenovanega »klasičnega desetletja«, tj. izjemnega osebnega in ustvarjalnega sožitja med Goethejem in drugim velikanom F. Schillerjem.
27. nov. ob 18. uri: Janez Povše: »Anton Tomaž Linhart«. Igra o svetovljanu naše književnosti, izjemne in genialne o-sebnosti, ki je doživljala v prvi osebi stvarnost takratne vihamiške Evrope.
Od 29. nov. do 4. dec. ob 14.10: roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Spopad s pomladjo«. Po romanu »Onkraj pekla so ljudje« zapis o grozotah nacističnih taborišč, o ljubezni, ki vodi v odrešenje in o človekovem prerojenju, na večnem previsu med življenjem in smrtjo.
30. nov. ob 18. uri: Miran Jarc: »Izgon iz raja« in »Ognjeni zmaj«. Dve enodejanki pesnika kozmosa, ki ga opeva skozi slutnje in vizije.
Z GORIŠKEGA
Števerjan
Praznovanje zahvalnice. V nedeljo 14. novembra je bila ob deseti uri slovesna sv. maša, pri kateri so mladi sodelovali z branjem beril in prošenj. Med darovanjem so otroci prinesli na oltar darove zemlje in pridnih rok. Ob koncu maše je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Sledilo je celodnevno češčenje. Zahvalnica se je zaključila s petimi litanijami in blavoslovitvijo traktorjev.
Števerjanci so se nato srečali v Sedejevi dvorani, kjer je bilo nagrajevanje tekmovalcev na letošnjem 14. športnem tednu, ki ga skupno z društvom »F. B. Sedej« organizira ŠZ Brda. Napovedano gostovanje dramske družine s Koroške je žal zaradi bolezni nekaterih njenih članov moralo odpasti. Nadomestili smo ga s predvajanjem filmskega posnetka iz števerjan-skega okolja in življenja. Izdelal ga je domačin Marjan Terpin.
Doberdob
8.	redni občni zbor SKD »Hrast«. Vršil se je v torek 9. novembra v župnijski dvorani. Odprl ga je predsednik Mario Vižintin, ki je pozdravil predsednika ZSKP dr. K. Humarja in predstavnike društev in organizacij: krajevne sekcije krvodajalcev, športnega društva »Mladost«, PD »Štandrež« in Jamlje ter ŽIO (Ženski iniciativni odbor) iz Doberdoba.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Stanko Ferfolja, tajniško Mirjam Vescovi. Finančni poležaj društva je komaj pozitiven, zato pa je tem bolj pozitiven obračun dela, ki ga je društvo opravilo. Naj omenimo zborovsko udejstvovanje, organiziranje koncertnih večerov, gledaliških gostovanj, tradicionalnega Praznika spomladi, raznih skavtskih nastopov in prireditev, bile pa so še druge manifestacije.
Po razrešnici staremu odboru so bile volitve v novi odbor, v katerem je veliko mladih, ki so že do sedaj požrtvovalno delovali. Po volitvah so predstavniki društev izrekli svoje pozdrave, čemur je sledila debata. Še posebej velja omeniti medsebojno sodelovanje med obstoječimi društvi na vasi. Manifestacije naj bi se programirale v soglasju, predstavnica ŽIO pa je predlagala, naj bi žene in dekleta, ki delujejo v okviru našega društva pomagale pri zbiranju starega gradiva in starih predmetov, kar bi gotovo pomagalo k večjemu poznavanju preteklosti naše vasi. Občni zbor se je zaključil ob veseli družabnosti.	R.	F.
Promocija. Na ekonomski fakulteti v Trstu je 12. novembra diplomiral Viktor Frandolič iz Doberdoba, člani društva »Hrast« in župnijska skupnost mu k temu življenjskemu uspehu iz srca čestitajo.
Seja deželnega vodstva skavtske veje
Z zaključnim praznovanjem 30-letnice slovenskega zamejskega skavtizma je naša organizacija obnovila svojo živahno dejavnost. Pogled v preteklost nas vzpodbuja, da z zaupanjem gledamo na bodoči razvoj naše organizacije in da s prenovljeno močjo stopimo v novo delovno leto. Delovanje po skupinah je že steklo, sestanki se redno vrstijo teden za tednom, posamezne veje pa že načrtujejo bodoče programe.
Tako sta se v ponedeljek 8. novembra sestali v Jamljah vodstvi tržaške in go-riške veje Volvev (volčičev in veveric). Vsaka veja je podala obračun opravljenega dela in orisala program, ki ga namerava izvesti v teku letošnjega delovanja. Osrednja točka je bila namenjena formalnemu poenotenju obljube, zakona, pozdrava in molitve: to so bistveni temelji, na katerih naši člani in članice gradijo svojo pot v skavtizem. Pozornost smo posvetili tudi kroju in enotno sprejeli osnutek nove značke Volvev, ki naj predstavlja pripadnost najmlajši veji skavtske organizacije. Program smo zaključili s poglobitvijo vprašanja verskih vrednot, ki jih posreduje skavtska vzgoja.
Seja deželnega vodstva veje Volvev še enkrat potrjuje vlogo medsebojnih stikov pri povezovanju obeh vej v celoto, obenem pa odpira pot novim oprijemom pri uvajanju najmlajših članov in članic v skavtizem.
Številne nezasedene župnije na Francoskem
Po podatkih statističnega letopisa katoliške Cerkve je več kot polovica francoskih župnij brez stalnega duhovnika. Od 38.000 župnij jih ima le 16.000 stalnega duhovnika (škofijskega ali redovnika), 21.608 jih soupravlja drugi župnik ali vikar, 770 župnij je popolnoma neoskrbo-vanih, 12 župnij vodijo diakoni, 60 redovnice in 28 laiki.
Iz kronike tržaške Duhovske zveze
Zelo uspel koncert v Doberdobu
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
vabi na revijo pevskih zborov
CECILIJ ANKA
v soboto 20. nov. ob 20,30 in v nedeljo 21. nov. ob 16. uri
obakrat v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra, 85
Cecilij anka 1982
Ko se nagiba mesa: november h koncu, že 24 let zapovrstjo obhajamo revijo pevskih zborov, ki so ji ljudje sami nadeli naziv Cecilijanka. Sedaj je poznana že izven meja goriške dežele, ker na njej že nekaj let nastopajo zbori iz Koroške in Slovenske Benečije poleg bližnjega zamejstva. Tudi letos bo tako, čeprav so nastopile znane omejitve na meji z Jugoslavijo.
V soboto 20. in v nedeljo 21. novembra bodo nastopili v Katoliškem domu v Gorici pevski zbori v vseh zasedbah; bodo to moški zbori, mešani in dekliški ter mladinski. Naj bo tudi letošnja Cecilijanka, XXIV. po vrsti, praznik slovenske pesmi in slovenske besede.
Sv. misijon za Slovence v Gorici
Trajal bo od nedelje 21. novembra do naslednje nedelje 28. novembra. Pričetek misijona bo med mašo ob 9. uri pri Sv. Ignaciju na Travniku. Kratek misijonski govor bo tudi pri Sv. Ivanu ob 12. uri in pri kapucinih ob 19,30.
V ponedeljek 22. novembra bodo misijonski govori ob 7. uri v stolnici, ob 9. uri pri Sv. Ivanu in ob 19,30 na Travniku. Ob 20,30 srečanje za starše v dvorani centralnega semenišča (vhod iz ul. Seminario 7). Misijonski govori bodo tudi v torek, sredo in četrtek na istih krajih in ob istem času kot v ponedeljek.
V torek 23. novembra bo poleg rednih govorov ob 20,30 srečanje za mladino v dvorani semenišča, v sredo 24. novembra ob 15. uri srečanje s slovenskimi redovnicami, ob 20,30 pa srečanje za starše v dvorani semenišča. V četrtek 25. novembra ob 15. uri srečanje z dijaki nižjih srednjih šol, ob 20,30 srečanje za mladino v semenišču.
V petek 26. novembra misijonska govora ob 7. uri v stolnici, ob 9. uri pa pri Sv. Ivanu; ob 19,30 pri Sv. Ignaciju med sv. mašo spokorno bogoslužje za vse.
V soboto ob 7. uri misijonski govor v stolnici, ob 9. uri pri Sv. Ivanu; ob 15. uri v Zavodu sv. Družine srečanje z bolehnimi in ostarelimi. Ob 19,30 misijonski govor pri Sv. Ivanu (ne pri Sv. Ignaciju!).
V nedeljo 28. novembra ob 7. uri govor v stolnici ob 9. uri pri Sv. Ignaciju, ob 10. uri na Placuti, ob 12. uri pri Sv. Ivanu. Ob 19.30 sklep misijona s sv. mašo in zahvalno pesmijo pri kapucinih (ofer za stroške misijona) in posvetitev naše du-hovnije Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Znova premislimo« Evropo
Poljski naslednik na stolu sv. Petra v Rimu je po vsem svetu zbudil pozornost na slovanski svet. Še bolj je papež Woj-tyla dosegel to, ko je sveta brata Cirila in Metoda razglasil za sozavetnika Evrope in opozoril, da k Evropi in evropski kulturi spada tudi ves evropski Vzhod do Uralov.
Ob tej papeški gesti so se tudi v Italiji zavedeli, da na severu Evrope niso samo »tedeschi« in »russi«, ampak tudi drugi »slavi«. Ob tem so zaželeli kaj bolj spoznati sveta brata.
V ta krog zanimanja spadajo tudi razne pobude v Gorici, ki jih organizira ta ali ona kulturna skupina. Tako je Institut za socialno in versko zgodovino skupaj z Zvezo katol. prosvete povabil v Gorico češkega dominikanca in univ. prof. Jirija Veselyga, da pride predavat na temo »Znova premislimo Evropo«. Predavanje bo v torek 30. novembra ob 20,30 v Fogarjevem avditoriju, Corso Verdi, 4, v Gorici (Vel. semenišče).
Sovodnje
Seja občinskega sveta. Bila je v torek 9. novembra. Osrednji točki: odborova sklepa gilede razširitve ceste Rubije-Vrh in razdelitev podpor športnim in prosvetnim društvom.
Tako so svetovalci podaljšali cestnemu podjetju zaradi dodatnih del rok za en mesec in odobrili znesek, ki bo izplačan podjetju za opraljena dela. Pri tem sklepu je svetovalec SSk kritiziral ravnanje občinskega odbora, ki si je prilastil, ne meneč se za občinski svet pravico, da razporeja in načrtuje razna dela, ki gredo v milijone. Korektnost bi zahtevala, da odbor obvesti manjšino glede teh del. Drugi svetovalec SSk pa se je med drugim zanimal, koliko stanejo nekatera dela, npr. cesta v Škrljah ali razširjeni ovinek pri pokopališču na Vrhu. Poleg župana je na ta vprašanja v glavnem odgovarjal podžupan Klemše. Tudi ostali svetovalci večine niso s prepričanjem oporekali svetovalcema SSk, tako da je debata pokazala, da
sta svetovalca SSk zadela v živo in dokazala nekorektnost občinskega odbora do svetovalcev. Vendar to večinskih svetovalcev ni motilo, da so glasovali za sklep, medtem ko se je SSk vzdržala.
Če je bila debata pri omenjenih odbo-rovih sklepih živahna, se je pa naravnost razgrela ob razdelitvi podpor športnim in prosvetnim društvom. Podžupan je podal kriterije, po katerih je bila razdeljena vsota 8 milijonov lir (lani šest). Dejal je, da je v to vsoto vnesen tudi prispevek za cerkev na Vrhu, ki je bil še lani dodeljen.
Svetovalec SSk je v zvezi s to podporo takoj opozoril na nepravilnost odborovega ravnanja. Podal je točne podatke: kdaj je gabrsko-vrhovski župnik vložil prošnjo, da je 13. februarja 1981 odbor na prošnjo odgovoril, kako je isti svetovalec posredoval glede te podpore ob razpravi o prebitku za leto 1980 (znašal je 15 milijonov lir) in potem še ponovno na drugi seji. Izplačilo prispevka cerkvi je bilo odobreno na seji 22. decembra 1981. Tedaj, je dodal svetovalec SSk, je bilo rečeno, da proračun ne razpolaga s postavko, ki bi določala prispevke v cerkvene namene, vendar hoče odbor prošnjo ugodno rešiti. Svetovalec SSk je ob tem pripomnil, da je občinska uprava v prejšnjih mandatnih dobah večkrat postavila v proračun tudi postavko za cerkvene zadeve. Zaradi vsega tega je to pot pokritiziral način, kako je bila vsa zadeva glede podpore vrhovski cerkvi izvedena. Odgovor podžupana Klemšeta je bil tak, da je bilo očitno, da ravnanje odbora ni bilo na mestu.
Nato je podžupan dal v pretres vsote, ki jih je odbor namenil raznim ustanovam, ki delujejo v sovodenjski občini. Športno društvo Sovodnje bo prejelo 1.600.000 (lani en milijon) lir; ŠZ Soča 400.000 (200.000); PD Sovodnje 1.300.000 (en milijon); ŠPD Vipava na Peči 1.100.000 (950.000); PD Danica z Vrha 1.150.000 (950.000); PD Skala iz Gabri j 950.000 (850.000); zbor Rupa-Peč
550.000 (500.000); sekcija krvodajalcev Sovodnje 350.000 (lani enako); »Kraški krti«
200.000 (100.000); II. skavtska četa 100.000 (kot lani); taborniki 100.000 (lani jih še ni bilo).
Svetovalec manjšine Remo Devetak je takoj po čitanju razdelitve podpor kritično ocenil to razdelitev ter dejal, da bi bil že čas, da se s takim načinom razdeljevanja podpor preneha in v podkrepitev svojih trditev navedel razdeljene vsote zadnjih treh let. Nekatera društva (v mislih je imel skavte in zbor Rupa-Peč) po svojem delovanju prav nič ne zaostajajo za drugimi, ki so več prejela. Svetovalec SSk Branko Čemic je bil v zvezi s tem mnenja, da bi morala biti glede podpor sestavljena posebna komisija. Opozoril je tudi na enaki znesek, ki je bil dodeljen skavtom in tabornikom. Ti so se v občini pojavili šele lani in se niti ne ve, koliko jih je, skavti pa uspešno delujejo že več let in so zelo številni. V odgovoru je podžupan zagovarjal podelitev prispevkov s tem, da je prebral prošnje društev, v katerih je prikazano njihovo delovanje. Ni se pa toliko pohvalno izrazil o zboru Rupa-Peč kot je to storil o drugih. Načelnik skupine SSk je po vsem tem izjavil, da njegova skupina za tako razdelitev ne glasuje.
Svet je nato odobril novo dokumentacijo glede najema posojila 220 milijonov lir za dograditev telovadnice. Odobren je bil tudi načrt za notranjo preureditev občinske hiše. Po županovih podatkih bodo stala zidarska dela 8 milijonov lir, pohištvo pa 27 milijonov. Zidarskemu podjetju Grilj z Vrha je svet odobril izplačilo za opravljena dela v Rupi in Gabrjah.
Manjšinski svetovalec z Vrija se je zanimal, kaj misli občinska uprava glede pokopališča na Vrhu. Sam je bil mnenja, naj se pokopališče ne širi, temveč se ga prestavi na kraj, ki je že določen v odobrenem občinskem regulacijskem načrtu.
Druga nedeljska matineja v goriškem Avditoriju
V	nedeljo 14. novembra je nastopil seks-tet Poulenc in navdušil s svojim izvajanjem zveste obiskovalce nedeljskih matinej. Prva skladba na sporedu je bila Beethovnova op. 19, pri kateri nastopa kvintet glasbil: oboa, klarinet, rog, fagot in klavir. Je to ena najlepših Beethovnovih kompozicij. Sledil je Donizettijev »Trio v F-duru« za flavto, fagot in klavir.
Drugi del programa je obsegal dela F. Poulenca in J. Francaixa. Tu je nastopil sekstet v polni zasedbi in vsak glasbenik je mogel posamezno pokazati svoje sposobnosti. Nastopajoči so dodali še nekaj Vivaldijevih skladb. - L. Q.
Pastirček st. S
V začetku prejšnjega tedna je izšla druga številka našega priljubljenega mladinskega lista, ki se ponaša že s 37. letom izhajanja.
V zvezi z Dnevom mrtvih je na prvi strani pretresljiva zgodba »Pozabljen ciganov grob«. Tudi pesem »Krizantema« (Ljubka Šorli) je povezana s tem dnevom. Ostale pesmi sta prispevala Zora Saksida (Miškine želje; Ali res?) in Tomek (Danes). Zorko Harej pa je uglasbil pesem A. M. Slomška »Mati pri zibeli«.
V pripovedni del spadata Brankova zgodbica »Prijateljska pomoč« in »Kako je koza odnesla dežnik« (Olga Ban). Anamarija Zlobec je napisala igrico v dveh prizorčkih »Miklavžev večer«.
Izobrazbi in večanju znanja služijo prispevki kot »Skrivnostna kraška reka« (Evelina Pahor), »Tržaški sprehodi« (to pot Rusi most in Veliki kanal) od Ljube Smo-tlak ter zelo posrečena katehetska stran z 21 vprašanji, od katerih je le 7 pravilnih. Za 1. in 2. razred je Majda Paulin pripravila dve strani. Na prvi strani »Pisani balončki« je treba pobarvati kot je označeno, druga stran »Na trgu« pa zahteva, da se napiše stavke o jesenskem sadju. Celostranska slika »Za srečno življenje« pokaže, kaj je bolje: prej ali potem. Posrečena je tudi »Vesela stran« s šalami in skrivalnico.
Mariza Perat je v »Pastirčkovih srečanjih« pripravila razgovor s starostom slovenskih duhovnikov v zamejstvu msgr. Antonom Rutarjem. Ne manjka tudi poročila o poimenovanju slovenske osnovne šole v Gorici. Jana v svoji pošti pa ni to pot prav nič zadovoljna. Pravi, da je do zdaj prejela zelo malo prispevkov, a se tolaži z mislijo, da smo šele na začetku in da bo v naslednjih mesecih bolje. - ak
Smrekk, Mladinski krožek in Faktor M priredijo v petek 19. novembra ob 20,30
KONCERT
slovenskega kant avtor j a Andreja Šifrerja. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici.
OBVESTI LA
Sekcija SSk za občino Dolina vabi vse člane in somišljenike na kongres (občni zbor), ki bo v soboto 20. novembra ob 20. uri v mali dvorani gledališča »F. Prešeren« v Boljuneu. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev delegatov za pokrajinski kongres in sekcije odbora.
Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst priredi zborovsko revijo v nedeljo 28. novembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
DAROVI
Za Katoliški dom: A. M. 30.000; Marijina družba 30.000; N. N. 9.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 5.000; N. N. 10.000; N. N. 3.000 lir.
V	spomin na svoje pokojne daruje Vanda J. D., Gorica za Katoliški dom 100.000, za župnijo sv. Ivana 80.000, za Zavod sv. Družine 50.000 in za slovenske misijonarje
50.000 lir.
Za Alojzijevišče: dr. Igor Franko v počastitev spomina Jožeta Komjanca 50.000 lir.
Za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine:
Ob zahvalni nedelji je štandreška farna skupnost nabrala nekaj krompirja in zelenjave. Otroci iz Sovodenj pa so darovali sadje in sladkarije.
Za cerkev v Števerjanu: namesto cvetja na grob pok. Celestina Terpina: Marino Humar 40.000, Marčelo Humar 20.000, Fe-lička Humar 10.000; N. N., Jazbine 50.000; Adrijan Hlede 50.000; v spomin pok. Jožefa Komjanca uslužbenci tvrdke Terpin
200.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini (dvorano): Radovič 10.000; Kosmina 35.000; N. N. 10.000; P. Bandelj 100.000; N. N. 5.000; Kukanja
15.00 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Justina in Anica Daneu 25.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Justina in Anica Daneu 25.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Fanči Bajc-Visini (v zahvalo) 20.000; Marija Dolenc v spomin na Vincenca Škerlavaj-Vaniža 10.000; družina Vaclik v spomin na očeta Mirota 100.000; Justina in Anica Daneu 25.000; Marija Coccoli 4.000; Silvester Sosič v spomin na ženo Elzo 30.000; razni 4.000 lir.
Za poimenovanje šole v Rupi: Oskar Pavletič, Dorica Pavletič, Mirjam Kovic, Savina Kovic, Ivan Petejan, Bruna Kon-cut, Adrijana Petejan, Vida Cijan, Bogdan Šuligoj, vsi po 20.000; N. N. 50.000; Dijaški dom »S. Gregorčič« 100.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Štefanova 10.000; Ida v spomin mame Pavle Ražem 30.000; Darinka Leban ob hvajež-nici 20.000; Bernard Sosič, Opčine 19.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Pierina Žagal
10.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Imelda Decleva v spomin pok. učiteljice Lojzke Brana 10.000 lir.
Ob smrti drage mame Ane Tul: Zofija, Milan in Idle za PD Mačkolje 70.000 in za Slovenski šopek 20.000 lir.
V	spomin na prijateljico Ano Tul: Karlina Slavec za zbor PD Mačkolje 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Tul: Slava Parovel za nov mašni plašč 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N. 150.000; N. N. 30.000 lir.
Za slovenske misijonarje: E. F., Trst,
30.000 lir.
Za misijone: Marija in Rafaela namesto cvetja na grob Karla Besednjaka vsaka po-
5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Prodam zemljišče ob cesti Brigata Etna v Gorici. Interesenti naj se obrnejo na tel. št. (0481) 34213.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše tete
Marije Fiegl
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti.
Družina Brešan Pevma, 15. novembra 1982
J Mm M a
Spored od 21. do 27. novembra 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Stopinje po zraku«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Nediški zvon. 15.00 Posnetek prireditve PD »Ivan Grbec« iz Skednja. 17.15 Zborovska revija Cecilijanka 82 v Katol. domu v Gorici (neposreden prenos).
Ponedeljek: 8.10 Dodaj življenje letom...
10.10 F. Cilea: Adriana Lecouvreur, opera.
11.25 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 12.40 Tržaški mešani zbor in »Fantje izpod Grmade«. 13.20 Gospodarska problematika.
14.10 V. Levstik: »Zapiski Tine Gramonto-ve«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Šport. 16.00 Rock glasba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Akademija GM v Trstu.
Torek: 8.10 Povejmo še kaj o otrocih.
10.10 F. Cilea: Adriana Lecouvreur, opera.
11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 12.40 Dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj in zbor »Marij Kogoj« iz Trsta.
14.10 V. Levstik: »Zapiski Tine Gramonto-ve«. 14.30 Kam, Peter Pan? 16.00 Arhitektura in arheologija... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti.
18.00 Goethe: »Herman in Doroteja«. Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajur-jan. 12.40 Dekliški zbor Devin. 13.20 Nacionalno vprašanje Trsta... 14.10 V. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci.
Četrtek: 8.10 Slovenci v ZDA. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.40 Tržaški oktet in cerkveni zbor iz Rojana. 14.10 VI. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj. 16.00 Dodaj življenje letom... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester Rtv Ljubljana. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Problemi slovenskega delavca v naši deželi. 12.45 Problem mladinskega zaposlovanja med Slovenci. 13.20 Naša gruda. 14.10 VI. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«. 14.55 Naš jezik.
16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Januš Pannonius« iz Madžarske.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 9.00 Sobotni trim. 10.10 Pihalni kvintet Rtv Ljubljana. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 12.00 Zbor »T. Tomšič« iz Ljubljane. 14.10 VI. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«. 14.30 Otroški kotiček: »Naj-dihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ob 250-letnici rojstva F. J. Haydna. 18.00 J. Povše: »Anton Tomaž Linhart«.
a
ZAHVALA
V Gospodu je zaspal dragi
Jožef Komjanc
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami čustvovali ob tej težki izgubi, posebno še tistim, ki so ga spremljali na zadnji poti. Zlasti gre zahvala župnijskemu upravitelju dr. Kazimiru Humarju za pogrebni govor, ostalim duhovnikom in cerkvenemu pevskemu zboru.
Števerjan, 16. novembra 1982
Žalujoči žena, sinovi, hčere, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Ugodno menjavo in dobro investicijo
S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut.
Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih.
Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT, ECU itd.) in njihovo realno vrednost.
Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo.
Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov.
M Banca Agricola Corizia 3 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi št 51 * tet. 84206/07 vam ne nudi samo denarja