Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne". f Oznanila (inserati) sjj sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne. m. v soboto 2. aprila 1H92. Letnik XX. Rumeni mož v Evropi. Socijalno vprašanje se je daudanes že jako poostrilo in kaže se, da se še bolj poostri. V nekaterih deželah so že bili večji izgredi. Posebno v Franciji in v Belgiji postaja socijaluo vprašanje že državi nevarno. Vsakdo se še spominja, kako žalostni dogodki so se godili pri strajkih v Belgiji. Posebno se je uničevalo imetje in bilo je tudi več človeških žrtev. Sedaj vladarji in prvi državniki resno premišljujejo, kako bi zboljšali sedanje slabe socijalne razmere. Da je mnogo gnilega v tem oziru, tega nikdo ne more tajiti. Ce se pravočasno ne najde prava pot, utegne priti do strašnih dogodkov, ki bi spominjali na veliko francosko revolucijo. Človeku se ježč lasje, če pomisli, koliko bi bilo nedolžnih žrtev, koliko bi se prelilo krvi. Vstaja v Parizu 1871. leta je nam pokazala, kako strašna je socijalna revolucija. Bodoča utegnila bi pa biti še strašnejša, ker je zlasti priprava razstrelil jako napredovala. Zatorej je res dolžnost vseh vplivnih mož, da delajo na mirno rešitev tega vprašanja. Sveti Oče v Rimu nam je pokazal pot, po kateri naj bi se reševalo socijalno vprašanje. Ali žal, da v jednem oziru papeževa okrožnica ni nr.šla pravega odmeva, in to je baš pri delodajateljih, mi mislimo pri večjih tovarnarjih. To je čisto naravno. ✓ Lastniki rudokopov in večjih tovarn so v velikem številu židje ali pa ljudje, na katere žalibog papeževe besede ne napravijo zaželenega vtisa. Glavno židovsko glasilo na Dunaju se je tudi takoj izpodtikalo baš uad tem odstavkom papeževe okrožnice, češ, da poglavar katoliške cerkve bi moral priporočati le potrpljenje in samozatajevanje delavcem, ne pa dalje segati v socijalno vprašanje. Najslabše so delavske razmere v Belgiji, najboljše v Angliji. Kako je pa to? V Angliji delavcu dajo zaslužek, da se more res pošteuo preživiti. Od tod pa prihaja, da v Augliji ni resnih delavskih izgredov, celo veliki strajki so razmeroma jako mirni. Ko bi v Angliji bile razmere tako napete, kakor so v Belgiji ali pa v Franciji, bilo bi že davno prišlo do resnega prevrata. Anglija nima dosti vojakov, da bi mogla s silo strahovati veliko število delavcev. Neki nemški socijalui demokrat je že pred dvajsetimi leti prorokoval, da socijalni prevrat se najbrž izvrši v Angliji, kjer ni takoimenovanega srednjega stanu. Da še do danes do tega ni prišlo, zahvaliti se je le previdnemu postopanju angleških podjetnikov, ki so se navadili, delavce imeti za kaj druzega, nego le za delujoč stroj. V Belgiji je pa vse drugače. Tovarnarji se na delavce ne ozirajo mnogo, kar se je tudi ob štraj-kih jasno pokazalo. Ko sedaj delavci zahtevajo z večjo odločnostjo, da se jim zboljša stanje, da bodo vsaj dostojno človeku, prišli so tovarnarji na misel, da bi poklicali delavce s Kitajskega v Evropo in bi tako domačine postavili pod kap. Znano je, da Kitajec rad dela za nizko ceno» ker njegove potrebe so veliko maujše, nego potrebe kakega Evropejca. Njih prihod bi pač močno ponižal plačilo po tovarnah in fužinah. Znano je pa tudi, da je navadno jako umazan oni del mesta, kjer se nastanijo, in je gnezdo raznim boleznim. Tudi so Kitajci udani raznim nizkim strastim. Zaradi tega so jih iz zdravstvenih, moralnih in soci-jalnib ozirov iztirali iz Amerike iu angleških naselbin v Avstraliji. To je bil tadi uzrok, da nemška vlada ni pustila, da bi Kitajce poklicali za dninarje na graščine V Vzhodni Prusiji, kjer je pomanjkovalo poljskih delavcev. V Nemčiji je poljskih delavcev zares primanjkovalo, in bi se torej bilo dalo opravičevati vsaj deloma, ko bi poklicali Kitajce. V Belgiji je pa dosti domačih delavcev, zatorej se nikakor ne more opravičiti, da bi klicali Kitajce v deželo. Tu gre le za to, da bi židovski kapitalisti dobivali večje dobodke od svojih kapitalov, vloženih v obrtna podjetja. S prihodom Kitajcev v Belgijo bi mnogo domačinov zgubilo delo, pomnožil bi se delavski pro-letarijat. Nam Slovencem je znano, koliko škodujejo laški zidarji domačim delavcem, neizmerno več bi pa škodovali še Kitajci v Belgiji. Ko bi se ustavili v tej deželi, skušali bi pridobiti si vhod v druge države, posebno ker bi jim gladili pot kapitalisti. Domači delavci, ki bi zgubili delo, bi se v obupnosti vrgli v roke anarhizmu in postali velika nevarnost za javni red. V svoji obupnosti bi se oklenili vsakega, ki bi jim prepovedoval zboljšanje njih blagostanja. Ne bilo bi jih več težko pridobiti za zločinstva. Začeli bi se nemiri, proti katerim so dosedanji izgredi le senca. Nadejamo se pa, da države še za časa spoznajo, kaka nevarnost preti, in zabranijo pot rumenemu možu v Evropo. Deželni zbor kranjski. (X. seja, dne 31. marca.) (Konec.) Most čez Savo pri Smledniku. Poslanec vitez Langer obširneje poroča o nameravani zgradbi mostu čez Savo, ki naj bi namesto sedanjega broda vezal okrajno cesto od Loke čez Jeperco na Smlednik in Vodice do Most, kjer se združi z deželno iz Kranja v Kamnik. Most je LISTEK Po sekiricah. (črtica iz birokratskega življenja.) Jernej Vrabelj, uadsodišča svetnik, je bil dve leti vdovec. Smrt pokojne soproge je bila zinj hud udarec, kajti nikdar ni bilo med njima najmanjšega razglasja. A Jernej Vrabelj vkljub bridki izgubi ni tožil. Bil je uradnik od nog do glave; do vratu zakopan v svoje akte in za svojo pisalno mizo — najbolj srečen. Tovariši njegovi niso pomnili, da bi bil kedaj le kako minuto zamudil v svojem uradu. Točno ob uri je prišel, točno odšel z debelim šopom papirja, s katerim se je tudi doma kratkočasil pozno v noč. Imel je sina Jernejeviča in hčerko Marinico. Sin je bil pri njem v uradu. Jernej Vrabelj si ni mogel druzega misliti, da kar je oče, bode tudi njegov sin. Marina pa v najlepših letih je po smrti svoje matere oskrbljevala gospodinjstvo pri hiši. V družini se torej ni mnogo izpremenilo, le prostor za mater je bil pri mizi — prazen. Govorili Vrab-ljevi pri obedu niso nikoli; ako so je kedaj Marina prenaglila ter kaj izpregovorila, precej jo je zadelo ostro očetovo oko. „Obed je zato, da se je, drugih opravil ni treba", to je bilo načelo Jerneja Vrablja. Po kosilu počival je svetnik vsak dan na svojem stolu in pri črni kavi pušii smodko. Sin njegov šel je v svojo sobo ter kadil iz pipe skrivaj pred očetom. Dasi je bil že petindvajset let star, vendar mu oče ni še dovolil kajenja. Nekega dne pa svetnik proii svoji navadi nenadoma pokliče hčerko k sebi. N.koli se še ni zgodilo, da bi bil besedico izpregovoril, predno je izpit kavo in odložil smodko. „Od kod poznaš ti mladega Sodnika?" vpraša Vrabelj hčerko. Marina zarudi. „Včasih sem ga videla pri teti", odgovori vsa prestrašena. „Kaj pa imaš s tem mladeničem? — Glej, tukaj imam od njega pismo zate. V tem pismu te naravnost vpraša, ali bi ti hotela biti njegova žena. Čudni človek, kakor da bi bil jaz zato vzredil svojo hčer, da bi postala njegova žena! — Na, vzemi ta papir in odgovori mu, toda kratko, le kratko. — Le urno sedi in piši, jaz ti narekujem." Marina ni nikoli še nasprotovala nobeni očetovi želji in tudi sedaj se poslušno takoj vsede pripravljena mlademu Sodniku pisati, kar ji bode oče narekoval. Pač je bila to težka naloga, a poznala je dobro svojega očeta. Jernej Vrabelj ni poznal nobenega ugovarjauja. „Piši mu to-le!" prične svetnik. „Vi mi pišite, da pridete jutri popoldne v našo hišo. V znamenje, da ni očeta doma, hočete imeti cvetlico na oknu. Tej Vaši želji rada ustrežem, le to Vam naznanimo, da za vratmi bo pa stal moj oče z gorjačo v roki." „Sedaj se podpiši in daj sem, da pismo zapečatim in mej potom v pisarno oddam." Seveda je Marina takoj izpolnila neizprosno povelje očetovo. Solzami v očeh zapustila je očetovo sobo. Koj na to pa vstopi sin. Bil je lep mladenič. „Ne zamerite oče, ako motim. Rad bi nekaj z Vami govoril." „Kaj to pomeni9" zareži oče nad sinom. „Saj veš, da se zmenoj govori le v pisarni. Doma hočem imeti mir." „Prosim oče, v pisarni smem z Vami govoriti le v uradnih stvareh, a jaz bi Vam rad nekaj druzega povedal." „No, le hitro in kratko! Čas je denar!" pravi svčtnik. „Vi veste, oče, da imam jaz za svoj 25 let prav lepo službo. Tisoč goldinarjev plače je popolno dovolj, dokler je človek sam, a jaz sem se seznanil z lepo deklico, s katero bi se rad kmalu poročil." Dalje ni več mogel govoriti. Oče je namreč, skočil po koncu ter mu prepovedal dalje govoriti. A mladi mož je danes izgubil oni navadni strah pred očetom, zato je nadaljeval: „Ker pa bi oženjen s sedanjo plačo ne mogel živeti, zato sem sklenil . . ." „Počakati še nekaj let", seže mu nekako pr-mirjen oče v besedo. Tako je prav. Saj sem se tudi jaz oženil še-le v petintridesetem letu." potreben tudi zaradi povodenj, ko vožnja z brodom poneha. Most bi bil dolg 72 metrov, 495 nqetpv širok, s solidno zjdani»^ branj|9ffi|, | § pilotnimi polarni jn bi stal 13.0QQ gjfl., k^fjfp je tfgbft še prišteti 5QQ0 gld. p napravo obe^fjflskih voznih cest. Okrajni cestpi odboj: mogj ^ggbresti)§g| posojila iz deželnega zaklada 10.Q{)Q jg)|j.} katere ])j vrnil v štirih letnih obrokih, in priipepflfj podpqjg. Finančni odse|£ pa v s^jglu nasveta dj^ipega bora {Nalaga: Šl "^¡H M 5000 podpaffl. Bre^bf^tpfl posojjlq pa se ne dovoli, tac je cestni odbor more dobiti pri kakem večjem denarnem zavodu proti primerno nizkim obrestim. —-Obvelja brez ugovora. Deželna hiralnica v Ljubljani. Baron Schwegel poroča obširno o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega, da se gradi v Ljubljani dežčlna hiralnica. Pri tej priliki namreč opozarja zopet na potrebo bolnišnic in hiralnic v posameznih središčih zdravstvenih okrožij ter nasvetuje v imenu finančnega odseka: „Prošnja mestne občine ljubljanske z dne 11. marca t. 1. se izroči deželnemu odboru z naročilom, da vprašanje o zgradbi deželne hiralnice v Ljubljani, če mogoče v bližini nameravane nove bolnišnice, v sporazum-ljenju z mestno občino temeljito prouči in o tem, kakor o zgradbah bolnišnic in hiralnic v deželi sploh, ali v posameznih zdravstvenih okrožjih, ali v središču več okrožij, v prihodnjem zasedanju poroča, oziroma stavi gotove nasvete." Poslanec Hribar s fakti utemeljuje, da je potreba premeniti §§ 29. in 30. domovinskega zakona iz leta 1863. ker morajo občine, v katerih so dobrodelni zavodi, dajati predplačila za tuje bolnike in hiralce, kar je na škodo za obe strani. Zato nasvetuje sledečo resolucijo: „Visoka c. kr. dež. vlada se naprosi, delovati pri c. kr. ministerstvu notranjih zadev na to, da pri predstoječih posvetovanjih o iz-premembi domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863 (drž. zak. št. 105) predloži državnemu zboru ta izpremembo §§ 29. in 30., da bodo občine, v katerih se nahajajo dobrodelni zavodi, po mogočnosti obvarovane predplačil za bolniško in hiralnično oskrb-ljevanje tujih občinarjev." Sprejeta predlog fin. odseka iu resolucija poslanca Hribarja. Biviemu učitelju in organistu Jožefu Krausu v Novem Mestu (por. Višnikar) se dovoli, da se njegova miloščina od 60 gld. zviša na 120 gld. na leto na račun učit. pokojninskega zaklada. Okrožnemu zdravniku gospodu dr. A. Arkotu v Škofji Loki se spregleda prekoračena normalna starost. Poslanec baron Schwegel poroča o podpori z» morske toplice v Gradu in nasvetuje za posku-šnjo 100 gld., deželnemu odboru se pa naroča, naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Poslanec dr. Tavčar stavi predlog: Deželnemu odbo^ se Hnrfl^, da i^flsfoje, če je fflfgoče, tu4i n t^feliiM lita s»«»*« «su»°v ^iniinjgr TO §!efii#-. — S(Wt0- §. kr. k^tij^ü družba jff polica. lf(. točka gRggflip reda jp J>ilo ppročilo g pro$q.jj p. kr. kmetijska (jružbe kra^g $ Ljubl]>ijj za f)8(lB(iro ? povzjij^fl govedoreji {3qpčal ja ^ ime^H feap^« ^flanee ter od- svetoval: „V prospeh kmetijstva se za leto 1892 iz deželnega zaklada podpora 4000 gld. vzlasti za nakup bikov plemenjakov, katere je oddajati dogovorno z glavnim odborom c. kr. kmetijske družbe občinam po primerno znižani ceni." O tem predlogu se je unela dolga debata, ki je imela za poznavalca razmer popolnem političen značaj, dasi nekateri krogi tega neso hoteli priznati. Ponavljamo, kar smo pri priliki obširneje razložili, da je c. kr. kmetijska družba eminentne važnosti v prospeh kmetijstva in da tudi vrlo deluje v ta občekoristni namen. Zato obžalujemo, zeló obžalujemo, da neki faktorji skušajo to nepolitično in po namenu mednarodno družbo v okviru naše ožje domovine rabiti v politične namene, kot agita-c'jsko sredstvo. Da nas nikdo krivo ne razume, na-glašamo, da tu ne mislimo občespoštovanega predsednika kmetijske družbe, kajti on je v tem oziru popolnem objektiven. A drug upliven faktor pri tej družbi skuša imeti kolikor mogoče proste roke in tako rekoč sam ukazovati po svoji volji. Ta uvod zdel se nam je potreben, in kdor vidi za kulise ter pozna razmere, nam bode oprostil te — morda pikre opomnje. Danes ne govorimo obširneje o tem, ker bi utegnila trpeti dobra stvar. Poslanec M urnik se ne strinja s predlogom finančnega odseka, kajti dovoli se 4000 gld. deželnemu odboru, da v dogovoru z glavnim odborom kmetijske družbe razdeljuje bike-plemenjake občinam po primerno znižani ceni. Govornik trdi, da se to ne more v redu vršiti, da se celó, Kakor skušnja uči, sploh ne dá izvrševati. Prav bi bilo in umestno, da se nakupovanje in razdeljevanje bikov v eni roki. Iu ker že kmetijska družba razdeljuje bike, nakupljene iz državne podpore, naj bi ta posel izvrševala tudi s podporami, dovoljenimi od dežele. Zato stavi najprvo naslednji predlog, ki pa bi bil po intenciji gosp. predlagatelja primernejši, kot drugi, in se glasi : „Dovoljuje se za nakup bikov - plemenjakov c. kr. kmetijski družbi kranjski 4000 gld. iz deželnega zaklada, katere (bike) ima oddati dogovorno z deželnim odborom pod istimi pogoji, kateri so od c. kr. poljedelskega ministerstva potrjeni za bike, nakupljene iz državne podpore." Ko bi ta predlog ne bil sprejet, naj se sprejme „Ne, oče! Kakor se vidi, me niste razumeli", pojasnjuje. Jernejevič. „Sklenil sem zato pustiti to s!ur.bo v Vaši pisarni in si drugod poiskati boljšega posla, vzlasti še, ker mi ne ugaja delo v pisarni. Moj prijatelj Vidovič podedoval je po svojem stricu velike tovarne. On pri svojem poslu potrebuje zve-denca-pravoslovca in ponuja mi dva tisoč goldinarjev na leto, ako se hočem njemu pridružiti. In z ozirom na svoje razmere sem se tudi odločil za to gotovo lepo ponudbo." Zadnjih besed oče ni več slišal. Tekal je po sobi gori in doli, kakor da je znorel. „Ne! Ne!" klical je svetnik. „Iz tega ne bo nič! Jaz kot oče tega nikoli ne dovolim. Moj sin bo to, kar je njegov oče. Kaj naj jaz s tujimi ljudmi delam v pisarni? Kdo mi bo zvečer doma družbo delal pri igri? Ne, nikakor ne, tega jaz nikoli ne dovolim." Ko Marina čuje to nenavadno kričanje v sobi, prihiti k očetu gledat, kaj to pomeni. „Prav žal mi je, oče, da se moram ločiti od Vas", nadaljuje mladi Vrabelj. „Bil sem Vam vedno poslušen sin, toda sedaj ne morem, da bi moja nevesta čakala nd-me morda še deset let. Jaz sem polnoleten in sam svoj gospod. Vi mi tega ubraniti ne morete." „Proč izpred mojih očij", zakriči oče. Ti nisi več moj sin ! Ne drzni si več prestopiti čez prag moje hiše, sicer bi jaz morebiti pozabil, kaj da sem." „Za božjo voljo! Ubogi oče! vsklikne Marina ter se oklene očeta okrog vratu. — Tudi sin je obledel. „Oče, jaz grem, upam, da bode pozneje gotovo spoznali krivico, katero mi delate.-Do tedaj se Vas bom spominjal v otroški udanosti. Z Bogom!" „Nekaj časa še je bil oče ves razburjen. Na to pa vpraša po svoji nekdanji navadi: „Koliko je ura?" Tako je namreč vsak dan vprašal, ko se je po kosilu vzbudil iz spanja. „Tri!" odgovori Marina. „Prinesi mi suknjo inrokovice!" nadaljuje oče mirno, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. „Kaj pa je mladi Sodnik? vpraša oče nenadoma hčerko. „Pravoslovec je in čaka na službo pri sodišču", odgovori Marina v strahu, da bo morda celo pri sodišču oče nasprotoval, da bi ga ne vsprejeli. „Na, tu imaš pismo na Sodnika. Po dogodkih s sinom se mora to pismo drugače sestaviti. Jaz potrebujem v pisarni domačina in zvečer doma pri igri tovariša. — Pismo sestavi sama in reci mlademu Soduiku, da se zvečer ob osmi uri prične igra, pri kateri Sodnika gotovo pričakuje nadsodišča svetnik Jernej Vrabelj." In šlo je zopet vse po sekiricah dalje. Sin je sicer odšel, a prišel je v hišo mladi Sodnik in bili so zopet trije. Jernej Vrabelj je bil zadovoljen, da ima v pisarni poslušnega domačina, doma pa tovariša pri igri. In tudi Marini je bil po godu njen mladi soprog Sodnik. drogi, ki p» je po naših mislil» daljši, in se ^vofjuje 8« w pkuD tutftV t plemenjakov c.. kf kmetijski fjfužtij frranj§|j 4000 goldinarjev n deželnega zaklada, katefg (bike) je od,mi pogini, kateri gg g. kr. polje-delsk$g% mimsterstva, pfcrjeni fejfce, nakupljene iz dr^j^e podpore." fk» te»\ ^gei», pologu fej btf deželni r a 111. Najboljši vspeh zajamčen. Ph. D£ayfarih & Co. Stroj za rezanje repe z nožnim stožcem, robkalnica za koruzo, mlini za phanje in mečkanje. Specijalni mlini za izdelovanje moke prostega koruznega phanja za konjsko krmo. Stroji za mečkanje krompirja. Stroji za rezanje krme, ki se gonijo z roko, geplom in parom. Drobilnik oljenenih tropin (preše). Parnica za krmo itd. Mlatilnice, ki se gonijo z roko in drugo silo. Čistilnica za žito. PH. MA1FARTH & Comp. Dunaj 2|I, Taborstrasse 76. Ceniki zastonj in franko. — Zanesljivi zastopniki se Žale. 45 10—7 Zalogo ima v Ijubljani gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. „A.VST RlfA" vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 18G0. Zavaruje v a človeš/.o življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. 0V" Zavarovane svote se točno izplačujejo. ~3SBfg Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev. Izplačala jo „Avstrija" dozdaj žo 7,444 milijonov goldinarjev. Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih poslcdic, no da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so: I. Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadarkoli se smrt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri zakonskih. III. Zavarovanje na doživetje ln ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej določoni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl. IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se. kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem. V. Zavarovanje rent (penzije). VI. Zavarovanje z Izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času. Vil. Zavarovanje na dožitje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° 0 obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek. Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarifa brezplačno daje: (32) 12-4 Nadzorništvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig. Valentinčič. Pisaiaa: Sv. Petra cesta štev. 73. sprehajališče bode ta vrt vrejen s klopmi, uticami, jezerci, vodometi itd. Ker vrt ni odaljen od mesta, nego prav blizu, bode za prebivalstvo glavnega mesta zares veliko koristi v zdravstvenem pogledu. Seveda bode treba ves bližnji vrt še le vrediti, kar se bo pa v kratkem zgodilo vsled kanalizacije. , Letos dobimo tudi nov most čez Savo. Delo 1 bode dogotovljeno že meseca avgusta. Most je železne konstrukcije ter stane do 200.000 gld. Daleč nad mostom vrejujejo tudi Savo radi mostu. Ko sem ogledoval to delo, mislil sem, kako bi bil vendar krasen predel pod Zagrebom, da se vredi Sava, kakor bi bilo potrebno. Koliko krasnega polja in travnikov bi se vsako leto obvarovalo propasti in kako ploden bi mogel biti ta kraj. Ali o takih pod-vzetjih se pri nas molči, češ, za kaj takega ni denarja. In vendar imamo že zdavnaj izdelan načrt za regulacijo Save in tudi stroški bi se bili pokrili iz investicijonalne zaklade, da se niso morali umakniti možje zavzeti za takšna povzetja drugim, ki so dohodke iz dotične zaklade znali uporabiti v druge svrhe, morda ne tako koristne za llrvatko in Slavonijo. Vprašanje o ženskem liceju je tedaj že skoraj odločeno. Kolikor je dozdaj znanega, odločil se je predstojnik za bogočastje in uk za licej, v katerem se bode podučevalo v vseh predmetih, kakor na gimnazijah, razven klasične iilologije. Latinski bi se moglo učiti še le v petem razredu. Bode li ta šola imela kak vspeh, jo prav dvojbeno, saj se je pokazalo v mnogo naprednejših zemljah nego je Hrvatska, da taki zavodi ne uspevajo, kakor bi morali. Sploh pa se pri nas še zdaj prav živo razpravlja o tem vprašanju po časopisih. Iz teh razprav je pa raz-videti, da jo trezneje občinstvo proti takej šoli, kar seveda ni nič čudnega, če pomislimo, da imamo za vse stroke državnih služb že skoraj preveč možkih, a kam bi potem še z ženskimi kandidati. Z druge strani pa je tudi dokazano, da imamo sploh premalo izurjenih gospodinj, kar je pa za naše oduošaje gotovo najvažnejše vprašanje. Le bogati narodi morejo imeti take „luksus"-zavode ter ž njimi poskušati, pri nas trebamo pa praktičnih šol, a za žensko mladež posebno gospodinjskih šol. Le na tak način, če se bodo žene popolnoma posvetile gospodinjstvu, more se sčasoma tudi pri nas blagostanje povzdigniti, drugače bode le nazadovalo, a ob enem tudi snaga celega naroda. Pred nedavnim časom je umrl v Zagrebu bivši mestni župan dr. Hofman. Bilje posebno naobražen mož in dober jurist. Bil je javni biležnik, in ko je postal župan zagrebški, izročil je svojo pisarno svojemu sorodovincu Šlintner-ju, seveda z dozvolo vlade. Le-ta je bil pa strasten igrač ter mu je velik del od klientov poverjenega premoženja zapravil. To je bil hud udarec za poštenega Hofmana. Spustil se je zaradi izgubljenih svot v pravdo z vlado, češ, da ni 011 dolžan vso zgubo poplačati, ali je izgubil vendar-le večjidel svojega premoženja okoli sto tisoč goldinarjev. To je moža tako žalostilo, da ni izhajal več let iz svoje hiše in tudi z nobenim občil, celo s svojimi poprejšnjimi prijatelji ne. Smrt ga je rešila takega žalostnega življenja. Bil je pokopan z vso častjo kot zaslužen meščan in bivši župan mesta Zagreba. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. aprila. (Deželni «bor kranjski) je imel danes XI. sejo. O prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske za podporo k troškom deželne razstave I. 1894 je sklenil zbor, da je prijavljen dati 15.000 gld. proti temu, da se v prihodnjem zasedanju predlože potrebni načrti s programom in proračunom. Za preložitev okrajne ceste od mostu do deželne ceste v Žužemberku se je dovolilo 3000 gld. podpore s pogojem, da si cestui okraj prej zagotovi še ostali del potrebščine v znesku 4448 gld. 27 kr. Prihodnja seja je v torek. (O oporoki proininolega Antona Kneza) se nam poroča to-le: Oporoka je iz dne 15. februva-rija in pristavek iz dne 29. marca, iu vesoljni dedič „Matica Slovenska". Premoženja utegne biti nad G0.000 gld. Takoj izplačati je nad 6000 gld. in obrestno naložiti 44.000 gld. za mater, očeta itd. do njihove smrti. Potem dobi „Matica" to v last v ta namen, da iz „ustanove Ant. Knezove" izdaja „Ljudsko knjižnico" sicer po naukih cerkve katoliške, vendar svobodomiselno pisano v duhu narodnem. Skušnja pa uči, da v takih zadevah se večkrat uresničuje stari rek: „Parturiunt" itd. „Matica Slovenska" naj dobro in na vse strani preudari, bode li mogla koristuo sprejeti omenjeno volilo. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 461 strank 155.630 gold. 15 kr., vzdignilo pa 243 stran 115.431 gld. 75 kr. (V Rudolilnumu) je sinoči predaval g. kustos Mili ln er „o najnovejših arheologičnih najdbah". Poslušalcev je bila polna soba. Predavanje je bilo jako zanimivo. Več prihodnjič. (Koroški deželni zbor.) XVI. seja dne 26. marca. Ddž. zboru se izroči 6 prošenj; med njimi je prošnja celovške mestne občine, naj dežela podpira celovško gledališče in naj se mestnim učiteljem zboljšijo plače. Na predlog gospodarskega odseka se odkloni prošnja okrajnih zdravnikov, da se le-li nastavijo kot deželni uradniki. Za gospodarski odsek predlaga posl. Kirschuer, naj se dež. odboru naroči da vladi iu obema zbornicama drž. zbora pošlje nujno prošnjo, da ostane ruska iu rumunska meja uvažanju živine vsekako zaprta. Prošnja občine Knezovo za razdelitev se odkloni. Stavb, odsek poroča o uravnanju nekaterih hudournikov iu se iz dež. zaklada dovolijo potrebni doneski. Isti odsek poroča o izvanrednih stavbah pri dež. cestah v 1. 1892 iu se v ta namen dovoli 60.694 gld. 89 kr. — XVII. seja dne 28. marca. Več odsekovih poročil se vzame na znanje. Daljša debata se je vnela o cesti skozi Ziljsko dolino, kojo cesto je pred leti vzela država v oskrbovanje, za katero mora pa dežela plačati letnih 10.000 gld. Vladno stališče je zagovarjal g. dež. predsednik. Sprejel se je predlog gospodarskega odseka, da se dež. odboru naroči, naj dela pri c. kr. vladi na to, da se letni doneski dežele znižajo na 5000 gld., iu se uravnanje te ceste kakor hitro mogoče dovrši. Slugam c. kr. realke se dovoli letna podpora 20 gld. Sprejme se predlog gospodarskega odseka, da se v Trgu nastavi deželni živinozdravnik z letno plačo 500 gld. — Za tem pričela seje šolska debata, o kateri bodemo poročali obširneje na drugem mestu! Konečno seje z vsemi* glasovi proti dvema (č. gg. Eins pielerja in Muri-j a) potrdil proračun dež. šolskega zaklada za 1. 1892; ki kaže potrebščine 454.285 gld.; pokritja 60.722 gld. in pomankljaja 393.563 gld., kateri se ima pokriti iz dež. zaklada. — Sprejme se tudi resolucija, naj dež. odbor dela na to, da se nastavijo deiinitivni okrajni šolski nadzorniki kot c. kr. drž. uradniki. — Poslanec Kirschner interpelira g. dež. predsednika o boroveljski državni cesti. G. dež. predsednik je takoj odgovoril. — XVIII. seja dne 29. marca. Daljša debata vršila se je o uravna-nji Drave; na predlog odseka, ki ima to zadevo v rokah, se je naročilo dež. odboru, da skrbi za to, naj se uravnava deloma ustavi in naprosi c. kr. vlado, naj ona prevzame nadaljno uravnanje.— Za deželne ceste se dovoli 102.515 gld. — XIX. seja dne 30. marca. Dr. Luggin je obširno poročal o uravnanju državne ceste in Drave v Zgornjem Dravogradu. Vnela se je daljša debata, katere so se udeležili dež. predsednik, posl. dr. Steinvverider, Hinter-huber. Sprejme se predlog gospodarskega odseka, da se posojilnim (nemškim) društvom v Št. Jurju, Zg. Miihlbachu, Žrelcu, Kotmarivasi, Doberlivesi, St. Lenartu in Gradcu z dež. stroški ne more nastaviti stalen revizor. — Odobrava se računski sklep dež. doklad na žgane tekočine 1. 1891 v znesku 147.469 gl. 42'/, kr. Izdalo se je 25.287 gld. 90 kr.; čisti dobiček znaša 122.181 gld. 52'/, kr. Rešilo se je razven imenovanih še več drugih manjših zadev! (Osebna vest.) Cernoviški uradni list poroča: „Kakor izvemo, razširja se še vedno vest, da bode v kratkem odpoklican deželni predsednik groi Pace. Z vso gotovostjo moremo zatrdit', da je ta vest neutemeljena in ima le namen, begati prebivalstvo. (Slovensko gledišče.) Jutri bode predstava na korist igralki gdč. M. Slavčevi in g. A. Verov-šku. Predstavljala se bode znana igra s petjem: „Čevljar baron." (Vojaška izobraževališča.) Ljubljanski uradni list objavil je dne 1. aprila razpis, zadevajoč sprejem v ces. iu kr. vojaške odgojilnice in vojaška I izobraževališča in v odgojne zavode za hčere čast-^ nikov. Za šolsko leto 1892/93, ki se prične meseca I septembra, vsprejetih bo v c. in kr. vojaške odgojilnice 280 gojencev, ki pri vsprejemu večinoma dobe vsprejemnice. Kdor se zanima za ta razpis, najde ga med inserati v „Laibacher Zeitung" št. 74 tega leta. (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo, dhe 3. aprila t. 1., dramatično predstavo. Igra Be „Stari Elija", izvirna narodna igra s petjem v treh dejanjih, spisal Ignacij Borštnik. Igralke in igralci nastopijo v starinskih narodnih nošah. (Nova hranilnica) otvori se v kratkem v Kranju, pravila so že potrjena. (Posojilnica v Gor. Gradu) na Štajerskem nam je doposlala računski sklep za prvo upravno leto 1891, kateremu povzamemo naslednje: Zadružnikov je pristopilo 153, izstopilo 7, torej je vseh 146. Dolžnikov leta 1891 je bilo 122, ki so prejeli 35.509 gld. 28 kr., vrnili 6520 gld., stanje posojil torej 28.989 gld. 28 kr. Hranilničarjev je bilo 141, ki so vložili 38.830 gld. 96 kr., vzdignili pa 11.701 gld., tako da je stanje vlog s kapitalizova-nimi obrestmi 27.652 gld. 88 kr. Splošni rezervni fond znaša 260 gld., specijalui 224 gld. 88 kr. (Samomor.) Dne 30. marca po noči obesil se je na podstrešju svoje hiše ob šentvidski cesti pri Celovcu posestnik J. Salzer, po domače „Habnar". Živel je jako lahkomiseljno; minoli torek dne 29tega marca so mu pokopali pridno ženo. Salzer je začel po ženini smrti obupavati in storil nesrečni konec svojemu življenju. Zapustil je štiri neoskrbljene otroke v starosti 3 do 11 let. To je v petih dnčh že druga vest o samomoru iz Celovca! Žalostno! Črne, bele in pisane svilene damaste od gld. 1*40 do gld. 17'75 meter (do 38 vrst in 600 raznih barev) razpošilja peštnine in eolnine prosto svilarnica O. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), ZUrich. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto. 191 1 (S) Dunaj, 1. aprila. Cesar je otvoril danes dopoludne razstavo v umetniški hiši. — „Wiener Zeitung" objavlja zakon o ugodnostih, ki se imajo dovoljevati poškodovancem po trtni uši, in pa naredbe poljedelskega ministerstva za dovolitev dotičnih posojil. Praga, 1. aprila. Spravna komisija vsprejela je predlog grofa Buquoy-a, da se odlože spravne predloge. Za ta predlog glasovali so veleposestniki in Staročehi, proti njemu pa Nemci. Dr. Plener je napovedal votum manjšine. Mladočehi odšli so iz dvorane, ko je njih predlog, da se o spravi preide na dnevni red, bil odklonjen. Napovedali so tudi votum manjšine. Praga, 2. aprila. Deželni zbor jo odklonil predlog Mladočehov, da se postavi Komenskega kip v muzeju in osnuje poseben Komenskega muzej. Za predlog so glasovali Mladočehi, Plener in nekaj drugih Nemcev in Staročehi. Deželni zbor je to stvar le slu-čejno odklonil in jo bodo še v tem zasedanju rešil v zmislu predlagateljev in s tem popravil današnje glasovanje. Berolin, 2. aprila. Vojaku, stražečemu pred vojašnico gardskega polka, pretil je nekdo o polunoči z nožem. Stražnik je ustrelil in dotičnika bežečega težko ranil. Slučajno je bila lahko ranjena tudi neka druga neudeležena osoba. Peterburg, 1. aprila. Državnemu svetu se je predložil nov zakon o kaznovanju oseb, ki izdadö državne tajnosti. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 7"1°, za 0-3° pod normalom. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja za darovane prekrasne vence, in za brezštevilno Bprerastvo našega predragega ranjega k njega zadnjemu počitku, izreka vsem prijateljem in znancem pokojn'ka, osobito njegovim gg. uradnim kolegam in uradnim slugam, kakor posebno še prečastiti duhovščini najiskrenejšo zahvala. 193 1 Žalujoča rodbina Omejc-eva. Zahvala. O prežalostui izgubi ljubljenega iu nepozabnega nara siija, oziroma brata in svaka, gospoda M došlo nam je z vseh strauij jako mnogo dokazov iskrenega sočutja, kateri so nam bili v dneh velike žalosti tešilo in tolažba, Zahvaljuie se za te dokaze, izrekamo zajedno ginjenega srca najtoplejšo hvalo vsem prijateljem in znancem, kateri so nepozabnemu pokojniku v tako ogromnem številu izkazali poslednjo ča=t. Zlasti se zahvaljujemo za mnoge iu prekrasue vence, zahvaljujemo se vsem dostojanstvenikom in slavnim društvom za udeležbo pri pogrebu in gospodom pevcem za minljivo petje ter sploh vsem iu vsakomur za obile izraze ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja do pokojnika. V Ljubljani, dne 1. aprila 1892. 195 1 Žalujoča rodbina. Ivrasue m vence za 141 6-4 Velikonoč in Smarnice ima v največji izberi po čudovito nizkej ceni Marija Pnfttrajšet y Ljubljani, Špitalske ulice. Naročila na šopke in vence za Velikonoč in Smarnioe blagovoli naj c»Bt. naročniki pravočasno prijaviti, Hm bode mogoče povsem in točno postreči. Radi premnogih naročil bi se zakasnela naročila no mogla zanesljivo izvršiti. B*"Poštna naročila izvršujem obratno."»® Nič več kaslja! Staro in preizkušeno -r ne oksiduje (zarja-i). Suko-pornost (torziia) te kovine |h 360°, spec lična teža 2 5, nasprotno pa tež« želi-za v mtej množini 7 9; torei le alurnin dve tretjini ložji npgo /,^'ezo. Trije ključi izdelani iz aluminija tehtajo toliko, kakor jeden sam enak železen ključ. Izdeljujem ključe iz te nove kovine po 70 kr. in višje tudi po poslanih žt-lfzn h vzore h v poljubnih množinah. Radi obilnih naročil prosim pravočasn-ga javljanja. Spoštovanjem JOŽE KJEBEK, kjučaviiičar, Ljubljana, Francovo nabrežje. 182 2-2 Dné 2. aprila. Papirna renta 5%, 16% davka Dunajska l> o i* z a. 94 gld. 65 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 „ 90 Zlata renta i%, davka prosta.....110 „ S'1 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 65 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 988 „ — „ Kredtne akcije, 160 gld................308 „ 40 „ London, 10 funtov stri........118 „ 65 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 41 Cesarski cekini....................5 „ 60 „ Nemških mark 100 ..................58 „ 071/," Dn6 1. aprila. Ogerska zlata renta 4%.......10$ gld. 35 Ogerska papirna renta 5%......101 ., 95 državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 138 „ 50 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 150 „ 30 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 „ 75 Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banko 4% 96 „ 15 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,% 100 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld.......189 „ 50 St. Genois srečke, 40 gld.......61 kr. Ljubljanske srečke. 20 gld..............22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 .. Rudolfove srečke, 10 gld.......— „ Salmove srečke, 40 gld........61 Windischgraezove srečke, 20 gld.....66 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 348 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 83 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 25 kr. 80 „ 25 ,. 25 „ 80»/, „ 65 imenjarnična delniška ■ i ■ j« ■ |iim ■. družba na Dunaju, ' I., WoI)zeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. 3*" Razna naročila Izvrši se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo, 4% gališke proplnaoljske zadolžnloe. 4", % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4\,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Üffiefif!® go I dinarjev dobi se z jedno kreditno promeso it gld. 4Va in 60 kr. kolek. Žrebanje dné 2. maja. ^ Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.