a

AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ' IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. »127
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 29, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
NOVI GROBOVI
Frank Butala
Včeraj zjutraj ob štirih preminul slovenski pionir Frank Butala, stanujoč na 6410 St.
j Rusija ustvarja balkansko zvezo, ki bo zid proti ie Italiji
Budapest. — rov se poroča,
Clair Ave. Star je bil 68 let in danski blok je bil rojen v Gradacu na Dolenjskem. Ko je bil star 16 let se je priselil v Ameriko. Kmalu po prihodu se je pridružil onim Slovencem, ki so šli v znano "Rajsko dolino," da bi si tam ustanovili svojo kolonijo. Mr. Butala je pot^m, ko ni bilo s to
Belgijski kralj seje z vojsko podal Hitlerju
kolonijo nič, obiskoval višjo šolo. Leta 1900 se je vrnil v Cleveland ter organiziral tukaj prvo slovensko godbo in potem še več po državi Ohio, da jih je imel celo devet pod svojim vodstvom. Poročil se je z Ano Kastelic, ki mu je rodila tri otroke: Mae, omož. Brandt, Ralpha, ki je odvetnik in Franka. V Evropi zapušča enega brata. Bil je član in ustanovitelj društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek ob desetih v cerkev sv. Vida. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Naj bo dobremu možu ohranjen blag spomin med nami in naj mirno počiva. Frank Penca V torek popoldne je zadela srčna kap Franka Penca, stanujoč na 1070 E. 66th St. Bil je star 47 let. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, Penca je izdihnil kmalu zatem. Tukaj zapušča soprogo Karoli-no, roj. Koprivnek in štiri otroke : Franka, Josephine .Frances in Johna, sestro Louise omož. Železnik in več sorodnikov. Rojen je bil v vsai Mala Vodenica, fara Kostanjevica, kjer zapušča še starše, dva brata, štiri sestre in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 27 let. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Slovenske moške zveze. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kal vari j o pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Naj počiva v miru v ameriški zemlji.
Eva Maris
V Lakeside bolnišnici je preminila Eva Maris, stara 14 let. Tukaj zapušča starše ,brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob dveh iz hiše žalosti, 8108 Linwood Ave. pod vodstvom Frank Zakrajška. Ana Lappis
Včeraj ob enajstih dopoldne je umrla v Mestni bolnišnici Ana Lappis, stanujoča na 3922 St. Clair Ave. Stara je bila 25 let in še samska. Zapušča mater, brata Michaela in Josepha in sestro Ljubo. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v petek dopoldne v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
--o-
Iz zanesljivih vida se snuje bal-pod pokroviteljstvom Rusije in z blagoslovom Anglije in Francije. To poročilo je prišlo takoj zatem, ko se je iz Italije zvedelo, da bo šla v vojno na strani Nemčije. Iz Londona se pa poroča, da je na potu v Rusijo na tajni misiji vodja levičarske stranke, Stafford Cripps. Očividno bo Moskva podpirala Romunsko, Bolgarijo in Jugoslavijo, če bi udaril na Balkan Mussolini. Nekateri trdijo ,da so te države že dovolile ; [^Rusiji, da pošlje svoje čete preko Balkana do Jadranskega morja, če se bo dvignila Italija proti vzhodu. Iz Belgrada se tudi poroča, da bo v par tednih prišlo 'do diplomatske zveze Jugoslavijo in Rusijo.
Ogrska, ki je v teh zadnjih za-pletljajih ostala osamljena, se že obrača na Italijo za pomoč, zlasti, ker zbira Rusija vojaštvo na njeni meji v Ukrajini. -o-
V Rooseveltovem kabinetu bodo najbrže spremembe
Washington, D. C. — Splošno se govori v dobro informiranih krogih, da bo Roosevelt napravil precej spremembe v svojem kabinetu. Tako bo najbrže imenoval novega vojnega in mornariškega tajnika in najbrže bo šla tudi delavska tajnica, Miss Perkins iz kabineta.
Ne ve se pa, kdo bo imenovan na ta mesta. Nekaj se sodi, da bo imenoval za vojnega tajnika Paul McNutta, o katerem se je nekaj časa pišalo, da bo kandidiral za predsednika, pa je zadnje čase agitacija zanj precej odnehala. Govorilo se je tudi, da bo imenovan mornariškim tajnikom med! newyorški župan La Guardia, toda ta pravi ,da ga ne vleče kabinetna služba. Za to mesto se omenja tudi ime Lloyd C. Stark, governer države Missouri in ime admirala Leahya.
Nemška letala bodo vozi la tanke v Anglijo
New, York. — Mnogo se ugib-lje o tajnem orožju, ki ga ima'cev očal in raznih optičnih pred
Optične firme obtožene oderuških cen
New York. — Zvezna velika porota je obtožila 14 izdeloval-
baje Hitler pripravljenega za Anglijo. Zdaj se je tukaj zvedelo, da so to orožje bojni tanki, katere bo Hitler s posebne vrste letali vozil v Anglijo in ž njimi zavzel deželo. O tem načrtu je baje podal informacije Nemec, ki je odšel iz Nemčije pred vojno in sedaj živi tukaj. Letalo vozi z lahkoto tank, ki tehta 30 ton.
-o-
Novi priseljenci
S parnikom Washington so danes dospeli za stalno bivanje sledeči rojaki iz Jugoslavije: Gdč. Minka Kelhar iz Zgor, Su-šice, Bizeljsko, k svoji sestri in svaku Mr. in Mrs. Emery Križ-man, 961 Addison Rd.; ga. An tonija šuštar z sinovi Danielom in živkom iz sv. Križa pri Mo ravčah, k svojemu možu in oče tu Antonu šuštar, 14825 Hale Ave. Vse potrebno za potovanje je preskrbela firma August Kol-lander & Co. Priseljence je g. Kollander osebno pričakal ob prihodu v New York. Vsem kličemo: dobrodošli v novi domovini !
Tožba proti poslancu
Pred sodnikom McMahonom se bo v soboto vršilo zaslišanje v tožbi proti poslancu Wm. M. Boydu, katerega toži neki Frank Lehman, ki zahteva, da se razveljavi Boydova izvolitev. Tožba pravi, da Boyd ni imel na glasovnici tiskano tudi svoje prvotno ime, Miloš Boič, kot zahte-Odličen graduant	va postava, ki pravi, da mora
Joseph A. Stusek, najmlajši vsak, ki je tekom zadnjih deset sin družine Mr. in Mrs. Anton let spremenil svoje ime, imeti Stusek, Wickliffe, O. je gradu- na glasovnici sedanje in pnejšno iral na višji šoli v Wickliffe. Do- ime. Boyd je svoje ime postavno bil je tri odlikovanja v tekmi pri spremenil leta 1932, toda pravi, teku, bil je kapetan žogometne- da je bil znan pod tem imenom ga oddelka in prejel je častno že zadnjih 18 let. odlikovanje kot najbolj aktiven	Poroka
v atletiki Mladi Stusek je član V soboto se bosta poročila v društva sv. Cirila in Metoda K. cerkvi sv. Vida Mr. George Je-S K J Naše čestitke pridnemu ram, sin Mrs. Mary Jeram iz siovencu in njegovim vrlim 668 E. 160th St. in Miss Rose staršem.	Hočevar iz 1072 Addison Rd
Hrvatski radio program Bilo srečno!
Hrvatski tamburaški zbor Sestanek za delavce Plavi Dunav bo igral vsako so- Vsi oni, ki ste pri volji poma-boto popoldne od 5:30 do 6 na gati na vrtu Slovenskega dru-akronski radio postaji WADC, štvenega doma, pridite v četrtek ki se dobi na 1320 kilociklih.1 zjutraj v Dom, da se uredi vse Program bo vedno zelo zanimiv.1 potrebno.
metov, dalje pet trgovin na debelo, tri trgovske zveze in 31 posameznikov, da so kršili proti-trustno postavo, ker so se med-seboj zavezali, da bodo prodajali te predmete po gotovi visoki ceni. Par očal, ki se prodajajo zdaj po $20, bi ne smelo veljati več kot $7.50 in ona, ki se prodajo po $8, bi ne smela veljati več kot $2.50. Prizadete so sko-ro vse važnejše firme v Ameriki.
--o-
Poroka v Girard
V soboto 1. junija ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Rozalije v Girardu Edward Bra-dish iz 928 Woodside Ave., Youngstown, O. in dobro poznana ter priljubljena Mary Turk, 33 Smithsonian St., Girard, O. ženin je sin Mrs. Mary Ponigar, nevesta pa hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Turk. Prijatelji so vabljeni k poročni maši, pri kateri bo pela odlična pevka gdč. Mary Polutnik iz Loraina. Vse najboljše in mnogo sreče v novem stanu!
Vrnitev iz bolnišnice
Gdč .Ann Skala, 1259 E. 61st St. se je včeraj vrnila iz Glen-ville bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo na slepiču. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu.
Italija se bo odločila na 4. junija
RIM.—Ara 4. junija se bo sestal koncil ministrov, ki bo podal važno odločitev pod predsedstvom Musso-linija. Mussolini bo koncilu poročal, v koliko je Italija pripravljena za vojno in splošno stališče Italije. Potem bo koncil ministrov glasoval za vojno ali pa za nadaljno nevtralnost, (kakor bo pač zahteval od njih Mussolini). Zvedelo se je tudi, da namerava predsednik Roosevelt poslati Mussoliniju še en opomin, naj poravna spor z zavezniki.
NARVIK RADEL
Danes zjutraj se je slišalo oznanilo po radiu, da so Angleži vzeli Nemcem norveško pristanišče Narvik in nekaj vasi tam okrog. Boj za posest tega pri-satnišča je trajal vse od prvega dne, ko so Nemci udrli na Norveško.
Kongres bo naložil nove davke za obrambo dežele
Washington, D. C. — Kongres se pripravlja, da naloži na deže-' lo nove davke, da bo dobil kakih $700,000,000, s katerim denarjem se bo plačalo program za obrambo dežele. Roosevelt se strinja z novimi davki. Ne ve se še, v kaki obliki se bo te davke naložilo, toda toliko je gotovo, da bo prizadet vsak Amerikanec, reven ali bogat. Ti novi davki se bodo pobirali za dobo petih let in sicer se bo sedanje zvišalo za 10%. Dalje namerava kongres sprejeti postavo, da se sme vlada zadolžiti do $48,000,000,-000. Zdaj je bila meja narodnega dolga 45 bilijonov dolarjev in narodni dolg znaša danes nekaj čez 42 bilijonov.
Važna seja v petek Zastopnike in zastopnice kluba društev Slov. društv. doma v Euclidu za opozarja, da se vrši v petek ob 7:30 zvečer važna seja. Pridejo naj tudi vsi tisti, ki so prevzeli kako delo na slavno-sti 1. in 2. junija. Takrat bo dosti dela, zato se prosi vse člane, da se gotovo udeležijo.
Zadušnica V sobto ob sedmih se bo brala v cerkvi v Geneva, O. sv. maša za pokojnim John Galičem. Pri-
Nemci mečejo bombe na begunce po cestah
New York. — Sam Pierce, doma iz Dallas, Texas, ki služi v Franciji kot prostovoljec pri ambulancah, je iz Pariza povedal potom radia, kako je bil priča groznemu prizoru, ko so nemški letalci metali bombe na cesto, ki je bila natrpana beguncev. Pierce pripoveduje, da se je nad cesto prikazalo pet nemških letal, ki so z višine 500 čevljev začeli metati bombe na ljudi. Stari in oenmogli, ki se/niso mogli poskriti, so bili žrtve. Kakih 30 oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Potem so se pa Nemci spravili na živino na bližnjem pašniku in metali nanjo bombe. Pierce pravi, da je naglo zapeljal ambulan-co pod drevje, sam pa skočil v bližnji jarek, da se je rešil. Ko so Nemci odleteli je pobral kakih 18 ranjencev in jih naglo odpeljal v bližnje mesto.
Njegov kabinet ga je odstavil kot kralja in ukazal vojski, da se bori naprej. Zavezniška armada v hudi stiski.
Paris, 28. maja. — Belgijski kralj Leopold III. se je predal s svojo vojsko Hitlerju, nakar je nemška vojska udrla preko severne Belgije ,da popolnoma obkoli angleške in francoske čete v Flandriji. Nemški bombniki, topništvo, tanki in pehota se pripravlja za končni udar na kar kega pol milijona zavezniških čet, medtem ko se je zbral belgijski vladni kabinet v Parizu in odstavil kralja Leopolda od vlade. Adolf Hitler je ukazal kralju, da se poda na nek grad in tam ostane do konca vojne.
Belgijski ministrski predsednik Pierlot je iz Pariza govoril potom radia in izjavil, da se bodo Belgijci borili naprej do zmage, da se bodo tako izkazali vredni nasledniki onih, ki so se borili od 1914 do 1918.
Francoski premier Reynaud se je izjavil, da se zavezniška armada zdaj ne bo skušala več upirati v Belgiji ter je priznal, da je položaj za to armado skraj-
Hitler bo kmalu ponudil premirje
London. — V dobro infoi'mi-ranih londonskih krogih se govori, da bo Hitler ponudil zaveznikom premirje, kakor hitro porazi zavezniško armado v Belgiji in ko se enkrat dobro ugne-zdi v Franciji s svojo armado. V Londonu še vedno upajo, da bo general Weygand ustavil Hitlerja, da ne bo treba zaveznikom sprejeti vsega, kar bo Hitler predlagal.
---o--
Prestala operacijo Mrs. Dorothy Frank iz 3434 W. 65th St. je srečno prestala ( operacijo v Fairview bolnišni-^jegova ci na Franklin Blvd. Obiski žo lahko izdelajo 1,000 letal na dan. zdaj dovoljeni. Bolnica je sina
"Kljub izdaj sttvu belgijskega kralja, ki je najprej poklical zaveznike na pomoč in jih zdaj pustil na cedilu, ne da bi to komu prej povedal, se Anglija in Francija ne bosta podali. Mi še vedno trdno zaupamo v končno zmago.
Belgijski ministrski predsednik je rekel, da glasom belgijske ustave kralj nima pravice predati svoje armade sovražniku, dokler takega odloka ne podpišejo tudi njegovi ministri. S tem, da se je kralj podal, je prenehal "biti kralj Belgijcev in vlada je prešla v roke njegovih ministrov in odlok kralja samega ne veže belgijskega naroda. Ko je nastopil Leopold vlado, je prisegel na ustavo in ta ustava pravi, da ima narod pravico odločevati o svoji usodi.
Ta ustava nadalje določa, da v slučaju, če se kralj odpove prestolu, ali če je odstavljen, se snide parlament, ki sestoji iz se-natske in poslanske zbornice, v no težak, razen če napravijo za-1 tem času pa preide vlada v roke vezniki še en poskus pri reki t kabineta. Ta se nahaja sedaj v Somme, prebijejo nemški kori-1Parizu in ukazuje, da se Belgij-dor in tako odprejo zajeti ar-jci bore naprej ob strani zave-madi pot, da se reši v Francijo, j znikov.
-o-
FORI) BI LAHKO IZDELAL 1,000
LETAL NA DAN
Detroit, Mich. — Avtni mag-nat Henry Ford se je včeraj izjavil, da če bi bilo potrebno, da tovarniška podjetja
ha poznane družine Mrs. Rose Frank, želimo ji, da bi se kmalu povrnila zdrava domov.
Popravlja pohištvo
Toda ta letala bi morala biti vsa enakega izdelka in vlada bi morala dati kompaniji popolnoma prosto roko. Ford je sicer prepričan, da evropska vojna ne bo več dolgo trajala, ker se Zed. dr-
Mr. John Cerar ima na 5819 žaye ng bodo vmelale.
Bonna Ave. delavnico, kjer vam za malo ceno prenovi in prevle-če pohištvo z najnovejšimi vzorci, da bo izgledalo kot novo. Lahko ga pokličete po telefonu HE-2632 in se zglasi na vašem domu.
Poroka
V četrtek ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Anthony Vidmar, sin dobro poznane Vidmarjeve družine iz 6312 Carl Ave. in gdč. Berta Gregorač, iz poznane Gregora-jatelji in znanci so prošeni, da'čeve družine na 71. cesti. Mno-se udeleže, katerim je mogoče, go sreče želimo novemu paru.
Ko so mu rekli, da je 1,000 letal na dan ogromno število in da je morda rekel preveč, je rekel Ford, da je bilo tudi 10,000 avtov na dan veliko število, pa jih je njegovo podjetje vendar izdelalo.
--o-
Kam pa v nedeljo?
Odprla se je sezija piknikov in v nedeljo priredi piknik na Pintarjevi farmi eno najstarejših slovenskih društev, sv. Vida št. 25 KSKJ, ki letos obhaja 45 letnico obstoja. Odbor je pri-
Hitler potrebuje 500 ladij za napad na Anglijo
"	l -1 . "... «	TY!il___A.l ; ™ .. v^v.1
Paris. — Nemci so res dospeli do Rokavskega preliva in zavzeli tam nekaj francoskih pristanišč. Zavezniki napenjajo vse sile, da bi presekali nemški koridor, po katerem hite Nemci pro ti morju. Če se jim to ne bo posrečilo, bo prišla nova nemška sila k morju.
Vzemimo slučaj, piše neki vojaški strokovnjak, da zbere Hitler ob Rokavskem prelivu armado 500,000 mož. Ali se bo Hitler podstopil s to armado.napasti Anglijo? Ako bi hotel Hitler prepeljati vso to armado na angleško otočje, bi potreboval najmanj 500 ladij, vsaka bi vozila po 1,000 mož. Koliko nadaljnih ladij bi bilo pa potrebnih, da bo prepeljal težko topništvo, tanke in razne potrebščine. Kako mo-
re dobiti Nemčija toliko ladij in prepeljati vojake čez preliv, ko angleška mornarica še vedno prevladuje na morju?
In če bi končno Nemčija naložila vso to armado in jo peljala proti Angliji, bi jo tam sprejele težke obrežne baterije, ki so razpostavljene vzdolž vse angleške obale. Poleg tega bi Anglija in Francija poslali na lice mesta vsako bojno ladjo in vsako letalo, da bi preprečili izkrcanje nemških čet.
Hitler tudi trdi, da ima pri pravljenih 20,000 vojakov, da jih pošlje z letali na Anglijo in tam spusti na tla. Angleži pravijo, da so dobro pripravljeni na sprejem teh parašutarjev in da Hitler ne bo opravil ž njim nič.
Nemčija ima res zdaj nadvlado v zraku, toda zato potrebuje silne rezerve gazolina. In tega nima Nemčija v neizčrpni množini. Poleg tega je treba upoštevati pa še en faktor in to je Rusija. Ali bo Rusija mirno gleda-
Gotova stvar je, če bo prišla la, da bo Nemčija premagala
skrajna sila, da bo Anglija poslala raje zadnjo bojno ladjo v boj in tudi če pri tem izgubi vse, predno se bo podala invaziji Nemčije. O Angležih se trdi, da se začno boriti zareS šele tedaj, ko so pritisnjeni ob zid.
Anglijo in njeno pomorsko silo, da bo potem Nemčija največja sila na svetu? Zmagovita Nemčija bo šla potem tudi v Rusijo po potrebščine, za katere pa ne 'bo plačala z denarjem.
pravil vse najboljše za posetni-! ke, katerih se pričakuje veliko število. Za ples bo pa skrbel Louis Trebarjev orkester. 06 eni uri popoldne odpelje Oblakov truk izpred šole sv. Vida vse one, ki nimajo svojih vozil. Potem bo pa vozil truk od Nottingham kare do farm. Cenjeno občinstvo se prijazno vabi v nedeljo na Pintarjeve farme.
11 obletnica
V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Metoda Rosa v spomin 11. obletnice smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši.
Zadnji dan za davke
Danes o polnoči poteče rok, ko morete plačati davke, ne da bi plačali 2 in pol odstotka kazni. Okrajni blagajnik Boyle pravi, da je še za kakih $10,000,000 neplačanih davkov.
$10,000 kazni, kdor ima v službi komuniste ali nacijske privržence
Washington, D. C. — Senatna zbornica je sprejela z 47 proti 20 glasovi predlog, da podjetja, ki se bavijo z meddržavno trgovino, to je, če gredo njih izdelki ali blago tudi izven države njih delokroga, ne smejo zaposliti ne komunistov ne pristašev ameriško - nemškega Bunda. Predlog je bil originalno namenjen samo proti delodajalcem, ki zaposlujejo stavkolomilce, industrijske vohune,,ali oboroženo stražo v tovarnah.
K temu je potem predlagal senator Reynolds dodatek, da delodajalci ne smejo zaposliti komunistov ali članov ameriško-nemškega Bunda. Prestopek se kaznuje z globo $10,000 in pet let zapora. Reynolds je nadalje predlagal, da noben delodajalec ne sme imeti na delu več kot 107" nedržavljanov, razen v slučaju, kjer ne more dobiti dovolj ameriških državljanov za delo. Pred-
log je bil poslan v poslansko zbornico, ki ga mora potrditi, predno bo postal postava.
-o--
20 letnica narodne ustanove Danes praznuje newburska naselbina 20 letnico, odkar si je zgradila svoj narodni hram, narodni dom, ki je kras naselbini, na trdni podlagi in ki je edini med slovenskimi narodnimi domovi, ki je brez dolga. K temu je največ pripomogla sloga v naselbini, kjer je ta narodni dom res narodni hram vsem in vsakemu, katerega ne aahteva zase nobena skupina, saj je bil zgrajen za vse, za celokupen narod. Zato priredi direktorij danes zvečer veselo zabavo s plesom. Servirala se bo tudi okusna večerja, kokošji paprikas. Vabljena je vsa newburska naselbina in tudi drugi na poset.
f
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1940
V v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _______Single copies, 3c.
Entered as second clas& matter January 5th, 1909, OJeveJand. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at the Post Office at
•tflMBCnfe.
No. 127 Wed., May 29, 1940
Na piknik dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Kinčanje grobov z granatami
V dnevih, ko se ogrne mati narava v svoj zeleni, s cvetlicami obšiti plašč, praznujejo Zed. države velik praznik, Spominski dan, dan kinčanja grobov. V času, ko vstane narava iz zimskega spanja, pohitimo v tej svobodni deželi po njenem običaju na grobove svojih dragih, da jih okrasimo z živimi cvetlicami, spominjajoč se pri tem, da s smrtjo in v grobu ni konec vsega, ampak je le kratka ločitev, kratko slovo, potem bomo pa zopet vstali iz smrtnega spanja v večno življenje.
Tudi letos bomo ta praznik obhajali z vso spoštljivo in iskreno ljubeznijo mi, ki nam je ta svobodna dežela dala varno streho in kos kruha. Dosti naše slovenske sile spi mirno spanje v tuji zemlji, ki ji pravimo tuja zato, ker nas ni rodila, ampak se je nam dala samo na razpolago, da nam da nekoč miren izpočitek, nad katerim ne bodo pokale granate, ne ragljale strojnice in ne švigali bombniki, ki bi sipali na naše zadnje počivališče razdejanje. Z gotovostjo lahko računamo, da bo naš počitek miren, neoskrunjen.
Ustavimo se za trenutek na ta svečani praznik pri naših doma. Iz poročil vidimo, kako ljudje prav v naših krajih trepečijo in z grozo v srcih čakajo, kaj pride. Niti ne vedo, če bi šli o rat in sejat, ali pa bi samo čakali pri vratih s culico v roki, da bi pobegnili v gozdove in v daljne kraje, ko bo prihrumel sovražnik in začel požigati naše mirne vasice, naše ljube kočice, v katerih smo bili rojeni in v katerih so živeli v miru naši rodovi, vse od č^sa, ko je divjal po naših krajih sovražnik. Preko grobov naših staršev bo zadivjala morda podivjana soldateska, ki ji bodo spomeniki na grobovih naših dragi morda samo za kritje pred kroglo. Bog, usmili se naše lepe rojstne zemlje, prizanesi ji, udari sovražnika s slepoto, da ne bo našel naših meja!
In naša kraška zemlja, naša žilava Primorska, kjer se je morda komaj posušila kri, ki je pred 25 leti pojila ta lepi kos slovenske zemlje, bo morda zopet zaječala, ko bodo udarjale nanjo granate in tulili nad njo bombniki. Kaj res ne bo nikdar več mirnega dneva na tej zemlji? 'Kaj res ne bomo nikoli postali ljudje, ki bi se rešili spon živinskih strasti in pohlepa?
Ti ponosni moderni svet, ki se bahaš, da znaš ustvarjati čudesa, ki se lahko v zraku meriš z najhitrejšimi pticami, ki znaš zgraditi najtrdnejše stavbe, pa jih enako v hipu razrušiti, ki se šteješ, da si postal človek in pol, pa si padel na stopnjo najkrvoločnejšega divjaka, ker si pozabil na vi-težtvo in moriš brezmočne ženske, otroke, starce, mečeš bombe na revne kmečke kočice, ki niso postavljene za drugega kot da dajo streho revni družinici. Ti ponosni, moderni svet, divjak si!
Če si že hočeš vojne in prelivanja človeške krvi, pomeri se s sebi enakimi. Sprimi se mož proti možu, orožje proti orožju, pa se ne znašaj nad otroci in ženami, katerih edino orožje so solze. Oh, da bi te solze nedolžnih otrok končno ganile srca zakrknjenih samopašnikov, da bi krenili s te sramotne poti ...
Tudi tej naši novi domovini grozi vojna. Tudi tukaj se sprašujemo: kdaj bomo šli? če bomo šli, ne bo to iz grabežljivih namenov, ampak zato, da branimo to našo svobodo, ki jo morda cenimo prav zdaj, ko vidimo okrog sebe svet, kjer je milijone ljudi pokornih enemu samemu človeku, ki gospoduje nad njih življenjem in smrtjo. Bedasti ljudje! Zakaj greste kot brezumna žival na morišče na ukaz enega samega človeka? Pa stradate zraven in zmrzujete, da s pristradanim denarjem lahko kupite morilno orožje za svojega sočloveka, ki je ustvarjen po božji podobi kot ste ustvarjeni vi! In kaj bo potem, če si boste res nagrabili zemlje in poklali na tisoče in milijone krepkih mladih teles, ki so se komaj razcvetela v življenju? Koliko boste nesli s seboj na oni svet? Koliko bogatejši boste tam, kjer se bomo končno sešli vsi, od onih, ki ste jih poslali za dvajset, trideset in več let prej v grob, kot je bilo potreba?
Na ta ameriški praznik se bomo spomnili tudi na naše ameriške junake, ki spe večno spanje na evropskih bojiščih. 77,000 jih je padlo na Francoskem, ki so se šli bojevat, da bi enkrat za vselej napravili konec vsem vojnam. Nad 30,000 jih spi v francoski zemlji pod belimi križi v dolgih vrstah. Vsako leto pridejo tje na Spominski dan sorodniki, ali razne patriotične organizacije, da jim okrase grobove po običaju njih rojstne zemlje.
Letos bodo pa ti grobovi ameriških junakov brez kitja. Toda ne, ne bodo pozabljeni. Nad njimi treskajo šrapneli in udarjajo granate. Nad njimi se krešefo iskre od švigajo-čih bojnih letal.
Vidite, junaki, zastonj ste šli preko morja ,zastonj ste prelili na francoski zemlji svojo srčno kri meneč, da se borite za svobodo vsega človeštva, za demokracijo, za vesoljni mir. Pa niste dosegli tega in s svojo smrtjo se niste niti toliko odkupili, da bi vsaj mirno počivali tam pod belimi križi, v dolgih vrstah. 14,000 vas počiva v Meuse, 6,000 v Aisnu, 5,000 v St. Mihielu, 3,000 pri Marne, 2,000 blizu St. Quentina. Isti sovražnik, ki vam je poslal pred 23 leti svin-'obstanka našega društva. Zato čenko v mlado telo, vam bo letos na Spominski dan, na dan ste pa vljudno vabljeni vsi, vse kinčanja grobov, nasul na grobove granat in bomb. Pa ne cenjeno občinstvo je prošeno, marajte, tudi zanje bo prišel dan plačila, če je še kaj pravi- da se udeleži tega prvega letoš-ce na svetu.	njega piknika, posebno pa pro-
Cenjeno članstvo društva sv. Vida! Prihodnjo nedeljo, 12. junija je naš dan. Sezona piknikov za letošnje poletje se otvori na Pintarjevi farmi na prvo nedeljo toplega meseca junija. Kakor vsako leto, tako tudi letos bo odprlo sezono teh nam vsem zaželjenih piknikov naše društvo sv. Vida, št. 25, ki je eno izmed najstarejših društev naše močne katoliške jed-note. Obenem obhaja tudi 45-letnico svojega obstanka. Zato pa ne bi bilo nič več kot prav, da bi se tega piknika članstvo našega društva v polnem številu udeležilo in po svoji moči tudi prispevalo, ker gre le v korist društva, to je, v društveno blagajno.
Nobenemu društvu ni mogoče brez svoje blagajne poslovati in še toliko manj pa našemu društvu, na katero se vse obrača in prosi pomoči. In kot pravo katoliško društvo, se kot tako, zelo prizadeva, da odobri prošnje in daruje, najsi bo za to, ali za kako drugo stvar, posebno, kadar se gre za korist naše cerkve in fare, kakor tudi za razne druge katoliške in narodne ustanove.
Še drugo je, ki zelo krči in manjša blagiajno našega društva, in to so pogosti smrtni slučaji. Kakor je že zgoraj omenjeno, obhajamo letos 45-letnico. Ustanovljeno je bilo leta 1895 in kot tako, ima mnogo svojih dobrih članov in članic, ki so že skoraj dopolnili življenje tega sveta in nas drug za drugim zapuščajo. Ti pogosti slučaji smrti povzročijo društvu stroške ter manjšajo blagajno. Da nadomestimo te društvene stroške, katere nam povzročijo smrtni slučaji in potrebni darovi, nam je zelo potrebno skupno delovanje nas vseh starejših kakor tudi mlajših članov in članic našega društva. Velika udeležba od strani članstva in splošnega občinstva v nedeljo na Pintarjevi farmi, bo našemu društvu ,v veliko po moč.
Pred nekaj tedni so naši "Boosterji," to so mlajši člani našega društva, priredili plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., gotovo ravno v isti namen, da si napravijo malo blagajno. A žalibog, udeležba od strani nas starejših članov je bila zelo pičla. Kaj se hoče? Naše že postarane kosti niso več sposobne, da bi se vrtele po plesni dvorani, tega mnenja je bil marsikateri član društva. Toda naši "Boosterji" niso imeli samo ples, imeli so tudi zabaven in vesel večer za vse, za mlade in stare. Vsi smo bili povabljeni in za vse je bilo pripravljeno. No, pa pustimo to pri miru, saj se je vse še precej dobro izteklo. Samo obljubimo, da bomo zagotovo prišli na ta društveni piknik v nedeljo, tja na Pintar-jeve farme. Tam bomo lahko vse nadomestili, kar smo do sedaj zamudili.
Vsega bo na razpolago, kar si bomo poželeli: pijače, jedače in plesa pa zdravega, svežega zraka še največ. Torej cenjeni člani in članice, potrudimo se, da se udeležimo tega piknika. Toda ne samo članstvo našega društva, temveč tudi članst/vo vseh društev v Clevelandu in okolici, ki spadajo 1{ naši jednoti. Posebno ste vabljeni vi, spoštovani glavni odborniki in odbornice, kar vas je tukaj v bližini, da nas pose-tite, ker ta piknik bo obenem tudi proslavljanje 45-letnice
Tamerlanov meč v Rigi
simo, da se ga udeležijo starejši člani našega' društva in njih družine. Pridimo vsaj enkrat skupaj, da se spoznamo, da se kaj pomenimo in zraven odpočijemo naše že ostarane in utrujene ude v senci zelenega gozda.
Nikomur ne bo treba biti v skrbeh, da bo lačen ali žejen. Seveda svetujemo pa vsem, da pridete tja o pravem času, to se pravi takoj popoldne, kdor le more, ker lahko se pripeti, da proti večeru zaloga okrepčil poide.
Kar se tiče prevažanja občinstva, bo vse natančno oznanjeno na drugem mestu tega lista, oziroma je že bilo v Glasi-ly naše jednote.
Tako, cenjeno občinstvo, vljudno vas prosimo, da se pripeljete 'v nedeljo popoldne na Pintarjevo farmo, da skupno praznujemo rojstni dan, ali 45-letnico našega društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote.
Zato ne pozabite v nedeljo, 2. junija. Preskrbite, da se pripeljete tja. Upam, da se vidimo.
Lawrence Bandi. -.o-
Po volitvah
Minule primarne volitve so prinesle marsikateremu kandidatu poraz, nekaterim pa zmago do novemberskih volitev. Kandidatov za razna mesta je bilo kot listja in trave. Lako bi jih bilo polovico manj pa bi se nihče ne jezil. Slovenski kandi-datje za državne poslance so propadli, pokazalo se je, da Slo vencev ni dovolj v Cuyahoga okraju, da bi se dalo naše kandidate brez pomoči drugih glasov izvoliti. Največ je pa krivo dejstvo, ker^naši volivci ne gredo vsi volit,ob primarnih volitvah. Kandidatje, ki so bili priporočani po načelniku demokratske stranke Ray T. Millerju, in demokratskem klubu 32. varde so bili s par izjemani nominira-ni. Ravno "tako so po večini zmagali za precinktne načelnike kandidatje, ki -so kandidirali z vardnimi vodji Ray T. Millerja.
Izmed 31 precinktnih načelnikov v naši vardi je bilo izvoljenih 27, ki so odprto stali za Ray T. Millerjem. Izmed teh 27 je 10 Slovencev, en Hrvat 3 Italijani in 13 takozvanih Ameri-kancev. Slovenci so: Mrs. Mary Planinšek, Mrs. Fany Perko, Mrs. Pauline Mausar, Mrs. Catherine Skufca, Anton Skufca, Frank Sušteršic, Jos. Perušek, Anton Boldan, Victor Tomažic Joško Jerkich, hrvatskega rodu Mike Vukcevič. Na nasprotni strani so bili izvoljeni Mrs. Mary Guzdanovic, ki je pa na konvenciji volila za Millerja, Frank Modic, Frank Znidaršič in Se-stak. Razvidno je, da Slovenci skupno s Hrvati ne tvorijo večine, da bi brez pomoči drugih izvolili Slovenca za vardnega vodjo.
Sedaj, ko je konvencija demokratskih precinktnih načelnikov minula in je bil izvoljen načelnikom ^stranke, Ray T. Miller, je poraženi kandidat, Martin Sweeney, podal roko, mu čestital in obljubil sodelovanje. Iz 32. varde sta samo 2 volila za Swee-neya.
želim in upam, da se bodo vsi demokrati 32. varde sedaj združili v eno močno organizacijo, da bomo uspešno in z veliko večino izvolili vse demokrate, ki so bili nominirani v primarnih volitvah. Veseli me, da mi je bilo mogoče izbrati za kandidate ose
V oktobru 1827 je ruski car Nikolaj I. prišel v Rigo. Prišel je, kot je bila njegova navada, z majhnim spremstvom, le z ad-jutantom in dvema kozakoma. Vendarle je carjev obisk vzbudil življenje mesta, ki je sicer potekalo lenobno in brez posebnih dogodkov. Na cestah, ki jih je jesensko deževje obilno raz-mehčalo, je bilo videti številne okorne kočije z latviškimi in kurlandskimi plemiči, ki so zaradi visokega obiska hiteli v mesto. Iz Mitave in drugih krajev so prihajali višji upravni uradniki in garnizijski poveljniki. Sli in vojsški lovci so begali po starinskih ulicah, in trojke so s hrupnim truščem grmele po kamnitnem tlaku proti gradu, kjer se je car ustavil. Tretji dan po prihodu carja Nikolaja, je pred gradom obstala kurirna trojka; konji so bili prepoteni in penasti, da se je kar kadilo z njih. Ves zaprašen in poškropljen z blatom je izf j trojke izstopil poročnik 39. lovskega polka Buchmayer, katerega je višji poveljnik Paskije-vič poslal s perzijskega bojišča v Rigo, da bi carju poročal o padcu Erivana. Službujoči častnik je prišleca koj odvedel k ad-jutantu, ta pa ga je še isti hip odvedel v sprejemnico.
Nikolaj je nemirno pričakoval kurirja. Vstal je in je bil ves bled, kakor zmeraj, kadar je bil razburjen. "Kakšne novice imate?" je vzkliknil car visto-pivšemu poročniku.
njave. Krasovski je meč hotel vrniti Hasanu, a ta ga ni maral sprejeti, češ da ni več vreden, da bi nosil ta meč, in da naj general razpolaga z njim.
General Krasoviski je pipslal svojega poročnika Buchmayer-ja, ki se je bil zelo odlikoval pri napadu na trdnjavo, k višjemu poveljniku Paskijeviču s predlogom, naj Buchmayer kot sel poroča carju o zavzetju Erivana in mu izroči Tamerlanov meč kot dragoceno trofejo. Car Nikolaj je bil neizmerno vesel pad-va Erivana. To dejanje njegovih čet je bilo velikega strateškega in še bolj političnega pomena. Paskijevič se je smel odslej imenovati gijof Erivanski. Seveda je bil tudi poročnik posebno odlikovan. A Tamerlanov "meč je car Nikolaj podaril mestu Rigi.
IZ DOMOVINE
»uiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiituuuummm
"Trdnjavo Erivan so zavzele čete Vašega Veličanstva," je odvrnil sel in je izročil Nikolaju Paskijevičevo sporočilo in še neki podolgovati predmet, ki je bil zavit v rdeče mehko usnje. To je bil Tamerlanov meč in z njim je bilo takole:
Perzijska trdnjava Erivan je bila na glasu, da je nezavzetna. Navzlic temu pa so jo ruske ^e-te pod vodstvom generala Kra-sovskega zavzele po enotedenskem obleganju. Trdnjavo je branil Hasan Kan, ki se je v prejšnjih perzijsko-turških bojih močno izkazal s svojo hrabrostjo. Da bi ga prav posebej odlikoval, ga je padišah vprašal, kaj si najbolj želi. že od nekdaj pa so imeli v perzijski zakladnici meč, ki je bil last nekdanjega osvojdvalca Tamerlfcma. Hasan Kan si je kot posebno odlikovanje izprosil to slavno orožje.
Ko je bil Erivan že hudo v stiski, se je njegov branilec odločil, da skrivši zapusti trdnjavo in pokliče jedro perzijskih čet v Erivan. Toda beg se mu je ponesrečil. Rusi so opazili Hasana Kana in njegovo spremstvo, ko so se po vrvi spuščali po skalnati steni nizdol. Kmalu so začele frčati krogle krog pre-drznežev, ki so se morali nato vrniti v trdnjavo. Pri tem pa se zgodovinski meč Hasana Kana odpasal in je zdrknil v trd njavski jarek.
Ko je Krasovski prijezdil v zavzeti Erivan, so mu koj sporočili, da je Hasan Kan z 200 prostovoljci odšel v veliko mošejo in da je prisegel, da ra je umrje, ko da bi se vdal. čeprav so Krasovskega posvarili, je nerad vendarle takoj odjezdil k mošeji in je v spremstvu nekoliko častnikov stopil vanjo. Čez nekaj hipov je bil že obkoljen s Hasanovimi vojščaki. Krasovski in njegovi spremljevalci bi bili že čez nekaj sekund mrtvi, če bi ne bil Hasan Kan preprečil strahotni umor. Bržkone se je bil spametoval ob pogledu na svojega nasprotnika, ki je ta-
be ki so se v resnici potrudile in;ko hrabro stopil v sredo sovraž-si izvojevale zmago. Omogočili nikov. Pristopil je h generalu, so, da se je demokratska stran-j mu izročil svoj meč in izjavil, ka reorganizirala in izvolila za-|da je njegov ujetnik. — Ruski služnega moža, Ray T. Millerja. i general je še isti dan zvedel o Najlepša vam hvala za sodelova- usodi slavnega Tamerlanovega
meča. Po skrbnem iskanju in zaradi obljubljene nagrade se je
nje.
John Rožance, vardni vodja.
posrečilo najti meč v jarku trd-
—Motorizirana dolina. — Prejšnji mesec je vršila ban-ska uprava pregled motornih vozil na Gorenjskem: v petek, dne 5. aprila dopoldne v Lescah, pa na Jesenicah pred poslopjem policijskega komi% sariata. Motorni promet po cestah je bil ta dan na Jesenicah tako silen, da so se pešci držali krčevito cestnih robov in pločnikov. Bilo je treba prav paziti, kdaj lahko prečkaš cesto. Med železniški in tovarniški dim se je pomešal še vzduh po bencinu. Pomanjkanje bencina se je ta dan kaj malo poznalo. Na pregled na Jesenice so bili pozvani lastniki motornih vozil iz področja policijskega komisariata na Jesenicah ter iz vse Doline do Rateč, ki spadajo p6d nadzorstvo sreskega načelstva v Radovljici.
Bila je to prava revija avtomobilov vseh znamk od najnovejšega kabrioleta iz Kranjske gore, do temeljito zdela-nih, kot bi se vrniil iz bojev na Finskem, kakor so nekateri delali opazke. Vsega je bilo pregledanih 97 motornih vozil in sicer 51 avtomobilov ter 46 motornih koles. Z jeseniškega policijskega področja je bilo 39 avtomobilov in 30 motornih koles.
V območju policijskega ko misariata na Jesenicah (zraven spadata tudi Javornik in Koroška Bela) je prijavljenih vsega 47 osebnih in 6 tovornih avto ter 68 motornih koles. V nujnem slučaju lahko torej naložimo takoj 500 Jeseničanov na motorna vozila. Okoli 10 avtomobilov in prav toliko motor nih koles je odjavljenih kot ne rabnih, ki bi sp pa za silo naj brž tudi še dali porabiti in jih bodo nekaj gotovo spet prijavili. Pod plombo so še trije avtomobili in 10 motornih koles. Pozimi se je močno agitiralo, naj bi lastniki motornih vozil dali svoja vozila pod plombo in tako banovini in državi odtegnili dohodke za cestni sklad, da bi tako protestirali proti uredbi radi pomanjkanja bencina. Uspeh je bil neznaten. Zaplom-birati je dalo svoja vozila (avte) 11 lastnikov, toda vsi razen 3 so že plombo sneli. Pomanjkanje bencina torej ni tako zelo občutno, vsaj za enkrat ne. Sicer se pa sliši, da so dospel« spet večje količine bencina iz Rumunije. S prvim aprilom se na uvedene karte dobi že kar precejšnja množina. Ce se še malo doda, pa bodo karte skoro odveč. Pešci, ki so bili to zimo prvenstveni gospodarji naših cest, bodo to svoje prvenstvo morali spet odstopiti av-tomobilistom ter se zadovoljiti z robniki in prahom.
—V mlaki utonil. Po prečuti in prepiti noči v Varaždinu se je posestnik Stjepan Novak iz Poljana podal proti domu. Med potjo ga je pa premagal alkohol, padel je tako nesrečno, da je z obi-azom obležal v mlaki, kjer je utonil.
Za pouk in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
Članek 36. , DOBER NASVET Staršem, predvsem svetujem, da bi nikar ne delali sami načrtov za bodočnost in poklic svojih otrok, ampak naj to delajo sporazumno s svojimi otroci in naj jim pomagajo z dobrimi nasveti, kar je najbolj priporočljivo. Nikdar ne silite svojih otrok, da naj postanejo to ali to, kar bi se pač vam dopadlo, ampak mu pokažite pot do cilja, katerega si otrok izbere z, vašim nasvetom.
V tem slučaju je treba, da starši dobro premislijo in pokažejo otroku dobre in slabe strani tega ali onega poklica, šele tedaj bo otrok dobro premislil in se bo tudi odločil za posel ali poklic, ki ga bo potem tudi z veseljem vršil in v katerem se bo tudi počutil srečnega. Kjer ni veselja in zadovoljnosti s poklicem, tam tudi ne smemo pričakovati uspeha, ter bo ves trud zaman j.
Vsak dan v počitnicah bi morali starši posvetiti nekaj svojega časa za razgovor s svojim otrokom glede njegove bodočnosti ter se z otrokom posvetovati o važnih stvareh in nalogah, katere bodo prišle v prihodnjih štirih letih v višji šoli. Taki pogovori so zelo potrebni, kajti otrok si ne zapomni vsega naenkrat in zato je potrebno, da se taki nasveti in pogovori večkrat obnove.
Vselej svetuj svojemu otroku prav in skoraj brez izjeme ti bo sledil, posebno še če moreš podpreti svoje nasvete z dobrimi
vzgledi. Saj celo pregovor pravi: "Besede mičejo, vzgledi vle-
čejo! "Zato se je zelo težko zo-perstavljati dobremu vzgledu. Starši le prepričani bodite, da so vaši otroci zelo ponosni na vas, če jim morete pokazati dobre vzglede in če ste sami zmožni napraviti kaj izrednega, ičie pa starši kaj takega niso zmožni, ali se sploh ne zanimajo za vzgojo svojega otroka, tedaj pa postane učenje bolj težavno.
Premnogokrat se dogodi, da otrok celo zabrusi svojemu očetu ali materi: "Kaj pričakuješ od mene, če pa sam nič ne znaš, pa vseeno živiš." V takem slučaju pa morajo starši nastopiti bolj ostro. Povedati morate svojemu otroku, da je vaša želja, da se on pripravi na boljše življenje kot pa ga imate vi sami. živ-Ijenske razmere se menjajo vsak dan in radi tega se je treba, pripraviti tem bolje na razno kom-peticijo v življenju, katere se ne moremo izogniti.
Zavedati se moramo, da otrok je še brez vsakdanje izkušnje in zato je treha porabiti vsako najmanjšo priliko in mu dati pouk in dober nasvet ob vsaki priliki, kajti takih nasvetov ni nikdar preveč. Zato svetujem staršem, da naj nikar ne pustijo, da bi sonce njihovega življenja enkrat zašlo, ne da bi dali vsaj nekaj dobrih nasvetov svojim otrokom, katere bodo lahko porabili v svojem poznejšem življenju.
Zavedajte se, da za pouk otrok in njihovo izobrazbo je potrebno, da tudi starši veliko berejo in videli boste, da se bodo tudi vaši otroci pričeli bolj zanimati za razno podučno čtivo in bodo vašemu dobremu vzgledu tudi sledili. Zavedajte se, da je dobro in podučno čtivo, knjiga ali časopis, največji človekov prijatelj in kdor veliko bere, ta tudi nekaj zna.
(Dalje prihodnjič.)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1940
-TEH
WINNET0U
r* nemikcm Irrlralka K. M»t»
"Zadnje bi bilo vsekakor najboljše. Dosedaj še nista nič storila, za kar bi ju smeli kaznovati. Patrik bo enostavno dejal, da je prišel po očeta, in kdo ve, kaka pota so jima še odprta, da dosežeta svoje namene. Dva sta, toda midva sva sama —. Na Indijance pa se ni zanesti."
Premeteno je govoril Conchez, gotovo tudi član družbe stakemanov. Ni mu bilo, da bi šla h Komančem in prijela Pat-rika, spraviti je hotel kapitana k skrivališču, da bi se sam kakorkoli polastil zaklada.
Kapitano se je res dal ujeti. "Prav si povedal! Racurroi so na bojnem pohodu, ne bodo dolgo taborili, odšli bodo. In koj za njimi se bo tudi Patrik odpravil. Precej pota je še odtod v dolino zaklada. Poznam pa bližnjico, prehitela ga bova in počakala na njega, — če bo zaklad vobče še tam!"
"Zakaj pa bi naj ne bil —? Kdo bi ga bil dvignil —? Saj ste pravili, da poznata tisto mesto le vidva s Patrikom —."
"Kdo bi ga bil našel —? Hm! Sans ear in Old Shatterhand tista dva, ki se jima smem zahvaliti za naš zadnji poraz!"
"Tista dva —? Odkod pa bi naj vedela za zaklad?"
"Zelo lahko sta zvedela za njega! Mislil sem Hoblyna poslati za Patrikom, pa sem mu v svoji neumni neprevidnosti popisal dolino. Hoblyn je izginil in ne morem se iznebiti misli, da me je izdal lovcem in si s svojim izdajstvom rešil življenje."
"Hm —! Potem bi bilo seveda najbolje, če bi —." "No —!"
"Če bi šla h Komančem." ** "Pa jim izdala skrivnost —? Da bi nama zaklad lepo odvzeli?
Ne!
Sicer pa je še časa dovolj, da si zadevo premisliva. Poglej, rdečkarji so posedli, južinali bodo, ne bodo še koj odjezdili.
Tudi midvia lahko pojužina-va. Stopi po meso!"
Nemudoma sem se umaknil. Conchez bi me bil videl, ker sta stala konja blizu javorov.
Sporočil sem tovarišem, kaj sem slišal.
"O tistih treh stakemanih, ki so s Patrikom jezdili za trgovci, nista na primer ničesar omenila —?" je vprašal Sam. "Vsaj eden od njih bi moral biti pri Patriku. Saj smo gori pri sekiri našli sled dveh ljudi —."
"Beesdice nista omenila. Dva sta se itak vrnila v tabor s plenom, ki ga je Patrik trgovcem odvzel, tretjega pa je Patrik najbrž umoril, da bi imel proste roke. Tibta druga sled pri sekiri pa je utegnila biti očetova, sodim.
Kaj počnemo s kapitanom in Conchezom?"
"Pri miru ju bomo pustili." Winnetou je zmajal z glavo. "Moji beli bratje naj pomislijo, da nimajo več ko eden sam skalp!"
"Kdo bi nam ga naj vzel?" je ugovarjal Sam. "Racurroi." "Jim ne bo uspelo. Sicer pa* se bodo kmalu odpravili. Na bojnem pohodu so."
"Moj beli brat je zvit lovec in pogumen bojevnik, ne pozna pa potov Komančev. Tile rdeči ljudje potujejo v gore h grobu poglavarja čugahata, kakor to storijo vsako leto na dan, ko ga je ubil Winnetou, poglavar Apa-cev."
Torej zato je Winnetou zasledoval Komanče —.
"To je isto, kot da bi bili na bojnem pohodu! Ne bodo se zmenili za nas in za stakemane!"
"Tudi meni ni, da bi prelival kri," sem dejal.
"Torej pa naj moji beli bratje storijo, kakor hočejo! Pri-
zanašajo sovražniku, ki je ropar in morilec. Pa bodo za to dali lastno kri! Tako bo! Howgh!"
Težko mi je bilo, da sem mu moral ugovarjati, pa je res. tisti dan teklo že dovolj krvi, in proti mojim načelom je bilo, da bi ubil človeka, ki se ne more braniti, pa četudi bi ga ubil samo zato, da ga kaznujem.
še sem se vdajal takim neprijetnim mislim, ko so zadoneli v taboru Komančev iznenadeni vzkliki. Nekaj posebnega se je zgodilo. Tudi kapitano in Conchez sta pozorno poslušala.
Zlezel sem v polkrogu na rob gozda, da vidim, kaj imajo.
Komanči so stali v tesnih gručah na bregu. Nekaj je plavalo po vodi, ulovili so tisto stvar, si jo ogledovali, pa jo spet sunili nazaj v reko. Kaj je bilo, nisem videl. Tesno so se strnili krog poglavarjev, se menda posvetovali, pa šli h konjem, zajahali in odjezdili.
Vrnil sem se k tovarišem. "Kaj je bilo?" je vprašal Bernard.
"Nekaj so našli v reki." "Kaj ?"
"Morebiti Holfertovo truplo." Winnetou je dvignil glavo. "Ali sodi moj beli brat, da bi voda utegnila zanesti mrtvo truplo tako daleč?"
"Mogoče je. Reka tod močno dere, globoka je, bregovi so gladki —."
Besedice ni rekel, vstal je in izginil med drevjem.
Vedel sem, kaj namerava, ičie so Komanči našli Holfertovo truplo, smo bili izdani —. j šel je najbrž tako daleč ob reki navzgor, da ga Komanči niso mogli videti, pa bi plaval nazaj do njihovega zapuščenega tabora in pogledal, ali so res našli Holfertovo truplo.
Izvrsten plavač je bil, pa kar je nameraval, je bilo vendar zelo tvegano. Lahko se je zgodilo, da sta kapitano in Conchez odšla za Komanči, radovednost bi ju gnala, stopila bi na breg in videla Winnetoua. Lahko pa tudi, da so Komanči zasumili bližino sovražnika, kajti kjer leži ustreljen človek s svežo rano, mora biti blizu tudi tisti, ki ga je ustrelil. Utegnili so odjezditi samo na videz, pa bi se vrnili, da zalotijo neznanega strelca. Na divjem zapadu mora človek vedno vedeti, koga ima pred seboj in za seboj.
Winnetouova pot od našega skrivališča do kraja, kjer je šel v vodo, in od tam do tabora Komančev, pa spet nazaj k nam, vse skupaj sem računal na pol milje. V pol uri bi se Winnetou vrnil.
Pa ni še minilo četrt ure in kapitano je s tovarišem odšel. Nismo ju smeli zadržati.
In kar sem slutil, se je zgodilo. Jezdila sta na kraj, kjer so taborili malo prej Komanči, in se obrnila k reki. Winnetou je bli v nevarnosti, gotovo ni imel druga pri sebi ko nož. Vzel sem puško. "Ostanite!" sem dejal tovarišem in odšel.
Pohitel sem ob robu gozda navzdol in si poiskal mesto, odkoder sem dobro videl tabor Komančev. Nisem se še pripravil, pa je že dvignil kapitano puško in ustrelil.
(Dalje prihodnjič)
Nemci dovolijo boljše jedi za poroko
Berlin. — Nemška vlada je s prvim dnem vojne ukazala deliti živež in obleko ljudem na karte, nič več kot gotovo količino na vsakega. Toda to ne velja za poročne pare na prvi dan poroke. Oblasti dovolijo za poročni dan jedil, kolikor se zahteva. Vendar so s tem zvezane velike tež-koče. ženin mora iti osebno do uradnika, ki deli živež. Tam mora z listinami dokazati, da se bo na ta in ta dan poročil. Povedati mora tudi, koliko svatov je povabljenih na ohcet. Nato dobi od uradnika pismeno izkaznico za jedi prav za toliko oseb in nič več.
--o-
Delo išče
Priletna ženska išče hišno delo pri Slovencih. Kdor ima kaj naj se zglasi na 3622 E. 80th St., zgorej.	(128)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
GRADUATION SPECIAL
Vladi ponujajo zemljišča za tovarne
Washington, D. C. — Od vseh strani dežele prihajajo na vlado ponudbe, v katerih Amerikanci ponujajo zastonj zemljišča, da zgradi na njih tovarne za muni-cijo ali za izdelavo letal. Tako je nekdo ponudil 400 akrov zemlje v bližini mesta Louisville, Ky. Poleg tega je obljubil ves les in gradbeni material zastonj in vrhu tega še dovolj premoga za obratovanje tovarne, ki bi se tukaj postavila. Vse to nudijo Amerikanci vladi v namenu, da se izvede v polni meri obrambe-ni program.
-o--.
Kanada izdaja vojne certifikate in znamke
Ottawa, Kanada.—Kanadska vlada je začela prodajati vojne certifikate in znamke. Certifikati so po $5, $10, $25, $50 in $100 vrednosti, a znamke po 25 centov vsaka. Certifikati in znamke bodo plačljive v sedmih letih in pol z 3 odstotki obresti. Toda po preteku šestih mesecev jih vsak lahko vnovči, če potrebuje denar. Ena oseba jih ne more kupiti več kot za $500 v enejp ,letu, niti jih ne more prepisati na drugo osebo, razen v slučaju smrti lastnika.
FILMSKI IGRALEC VOZNIK AMBULANC
London. — Robert Montgomery, priljubljeni a m e r i š filmski igralec, se je vpisal K Rdečemu križu in bo šel na Francosko, kjer bo kot navaden voznik vozil ambulanco v ameriškem oddelku.
AMERIKANCI NA OTOKU MALTI
Valletta, Malta. — Ameriški konzul na tem otoku Malta, ki je pod angleško oblastjo in katerega zahtevajo Italijani zase, je izdal svarilo vsem ameriškim državljanom, da odpotujejo name-udoma domov.
$18.95
For Boys From Grammar School
SUITS TO ORDER
Made in any Style
Sport Coats ..............................12-95
Sport Pants .............................. 3-95
BRAZIS BROS.
CLOTHES
6905 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR AVE. 15602 WATERLOO RD.
Za dobra vina se vedno zglasite pri
ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
Proda se gostilna
v slovenski naselbini v tovarniškem središču. Nove licence za pivo in vino. Dobro uspevajoča restavracija. Velik dnevni promet, nizka najemnina in prostor za parkališče. Lepa bodočnost za napraviti denar.
21970 St. Clair Ave. Euclid, Ohio.
(128)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
MALI OGLASI
TjTjrnjTTLnjTjTjnjTjTnj^^
Velika razprodaja
Radi selitve v svoje prostore sem se odločil za razprodajo na vsem blagu ter pri tem nudim izreden popust, to je, posebno znižane cene. Tisti, ki kupi za $5.00 ali več, dobi še primerno darilo.
Tekom obstanka trgovine, ki obstoja že 14 let, ni bilo nobene razprodaje. Sedaj pa, ker se selim v nove prostore, sem se odločil dati blago po znižani ceni, ter tako nuditi rojakom in rojakinjam, da si kupijo za znatno znižane cene vse blago, ki sem ga odločil za razprodajo, ki bo trajala en teden, pričenši 28. maja, pa do 4. junija.
JOŽE GRDINA
6121 St. Clair Ave. HEnderson 6561
Novi prostori, kamor se bom selil so na p 6113 St. Clair Ave. (poleg Ameriške Domovine)
rmjn_njLnjmrmjn H.arLnjrLnLjm-rLrTnjmrLnj'
_u
I ZA PRAZNOVANJE 20 LETNICE OTVORITVE | | SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA 80. ST. g
kokošji paprikas in ples
SE PRIREDI DANES ZVEČER V PROSTORIH SND NA 80 CESTI
Začetek ob osmih zvečer
Za ples bo-igral Trebarjev orkester
Za večerjo cena 25c, splošna vstopnina 35c
Vsa newburška naselbina in tudi drugi ste prijazno vabljeni, da v veseli družbi praznujemo 20 letnico zgradbe našega narodnega hrama
CXIJ:XXXIIITXXXXrXXXžIIIXIII^IXXXXXXXrXZXXXXTTTTTXmX3
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika bodisi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v, vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(May 29,31)
Priporoča se za selitev pohištva, pian, kakor tudi električnih ledenic s popolnim jamče-dobre poslužbe. Tudi se priporoča, da vas peljemo z velikim udobnim trukom na izlete, piknike, kamor je vaša želja.
OBLAK MOVER
Urad: 6122 St. Clair Ave HEnderson 2730 1161 E. 61st St.
LASTNIKI AVTOV!
Mi popravimo fender je, ogrodje in prebarvamo, da bo avto izgledal kot nov. Točna postrežba; cene zmerne. Se toplo priporočam
Superior Body & Paint Co.
6605 St. Clair Ave. EN 1633
FRANK CVELBAR, lastnik.
8
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 • We pick and deliver (x)
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr, Kernovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki tugi naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je za vedno preminula naša nadvse ljubljena mati in stara mama
Carolina Malnar
Blagopokojna je bila rojena v Dolenji vasi pri Kočevju dne 14. decembra-leta 1875. Preminula je nepričakovane smrti dne 1. marca ob 10:30 uri dopoldne. K večnemu počitku na Euclid pokopališče je bila položena iz August F. Svetkove kapele po opravljenih civilnih obredih dne 5. marca ob 2:30 uri popoldne. Pokoj-nica je bila članica društva Friendship Grove št. 125 W. C., članica Slovenske ženske zveze, podružnica št. 10, društva V Boj št. 53 SNPJ., Blejsko jezero št. 27 SDZ. Poleg tukaj močno žalujočih dveh sinov, snahe in vnukov zapušča v stari domovini brata Viktorja in Rafaela Čuk ter tukaj in tam več bližnjih sorodnikov.
Najlepše se želimo zahvaliti vsem onim, ki so položili krasne vence ob krsti naše ljubljene in blagopokojne matere. Našd za-tivala naj velja sledečim: Alice Alic, Mr. in Mrs. K. A. Bolttn, Mr. in Mrs. Stanley Brodnik, Mr. in Mrs. Ray Davis, družina Derenda, Mr. in Mrs. Derenda, Mrs. Mary Janez, Mr. Jelercic, Mr. in Mrs. F. Jesensek, družfna Kobal, Mr. in Mrs. John Kavcic, družina Krolnik, Mrs. Jennie Kuznik, družina Lipovec, Mrs. Josephii:e Malnar, Mr. in Mrs. Tony Malnar, Mr. in Mrs. Jack Marolt, Mr. in Mrs. Victor Marolt, Mr. John Marsten, Mr. in Mrs. Ed. Kovic, Mr. in Mrs. A. J. Miller, Mr, in Mrs. Frank Oblak, Mrs. Ovanin, Mr. Mike Podboy, Mr. in Mrs. John Pole, Mr. in Mrs. L. Prebevsek, Mr. Charles Rauker, družina Rebol, Mr. in Mrs. J. Stimac, Mr. John Troha, Mr. John Veber, Mr. in Mrs. Velikanja, Mr. in Mrs. M. Volf, Mr. in Mrs. S. Vozel, Mr. in Mrs. G. Weigle, družini Kunlich in Zagar, Mr. in Mrs. L. Zupančič, prispevatelji venca prijateljev in sicer: Frank Alic, Tony Alic, John Lovsin, Vic Lovsin, John Kocinsky, Bill Sneller, Clarne Grehm, Louis Podpadec, Stanley Smrdel, Elmer Miclavic, Frank Brule, Frank Sega, Frank Kastellic, Bill Snyder, Mike Morel, Charles Dolnorich, Coty Snyder, Bill Jenko, Howard Etchell, Bill Etchell, Joseph Pogačar, prispevatelji venca sosedov in sicer: Mr. in Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. Sernel, Mr. in Mrs. Turner, Mr. in Mrs. Fortuna, Mr. Speh, Mr. in Mrs. Benedict, Mrs. Brott, Mr. in Mrs. Artel, društvo V Boj št. 53 SNPJ., Slovenska ženska zveza, podružnica št. 10, Blejsko jezero št. 27 SDZ., Friendship Grove št. 125 W. C., Mr. in Mrs. J. Kuznik.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. John Bencina, Mr. Art Brown, Mr. Joe Derenda, Mr. Howard Etchell, Mr. Anton Gubane, Mr. Joe Kern, Mr. Harry Kobal, Mr. Cyril Kunstel, Mr. Anlhony Malnar, Air. Vic Marolt, Mr. Frank Oblak jr., Mr. John Pole, Mr. Louis Prebevsek, Mr. F. Rokavec, Mr. Charles Rauker, Mr. William Sneller, Mr. Joe Stimac, Mr. John Vitez, Mr. Matt Volf, Mr. Steve Vozel, G. L. Wellins, Mr. Frank Zafred, Mr. Walter Zalewski.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost ob času, ko nam je draga mati ležala v njegovi kapeli pri zadnjemu izoočitku.
Hvala sorodnikom in prijateljem za tolažbo ob času smrti, kakor tudi onim, ki so prišli blagopokojno mater kropit, so pri nji culi ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Našo zahvalo naj prejmejo oni, če je njih ime pomotoma v zahvali izostalo. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalosti v družini.
Draga in ljubljena mati in stara mama. Vsa izgarana in strpljena legla si k večnemu izpočitku poleg ljubečega soproga, ki je preminul pred osmimi leti. Preko livade Vama brni hladni veter in nosi žalost na naša strta in žalostna srca. Čuj, draga mati, tuž-ni glas Tvojih ljubečih sinov, snahe in vnukov: Rahla naj Ti bo mati narava v snu večnega izpočitka.
Žalujoči ostali:
FRANK in CHARLEY, sinova ZORA, snaha OLGA in FRANK, vnuka
Euclid, Ohio, 29. maja 1940.
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI BLAGOPOKOJNEGA OČETA
Frank Malnar
ki je preminul dne 20. maia leta 1932
Dragi in nezabni oče. Poleg Tebe smo materi naravi v naročje izročili našo nadvse ljubljeno mater in Tvojo ljubečo soprogo. V tesnem sosedstvu snivata spanje večnega miru in tužna naša srca hrepenijo po Vajini neizmerni ljubezni. Naša hrepeneča srca Vama kličejo: Spavajta mirno v naročju tuje zemlje.
Žalujoči:
FRANK in CHARLEY, sinova ZORA, snaha OLGA in FRANK, vnuka
Euclid, Ohio, 29. maja 1940.
02010002020202020002020000000202000200010102000100020000020102
02020000010101020101010002020200010100020101020200000002010002
KATEREGA PRIREDE SLOVENSKA IN HRVATSKA DRUŠTVA M SPOMIN PRVEMU PESNIKU SINU ILIRIJE, VALENTINU VODNIKU,
V SPOMIN 125-LETNKE NJEGOVEGA TRPLJENJA TA SLAVNOST SE VRŠI V SLOVENSKEM DRUŠTVENFM DOMU, 1. IN 2. JUNUA
SPORED PRVEGA DNEVA, V SOBOTO POPOLDNE
po Miller do E. 200 St., kjer nas počaka godba Bled.
k. Na vogalu Miller Ave. in 200 St. nas sprejme godba Bled in Mr. Starmana kočija, katera popelje deklico in fantka, ki bosta nosila trak za balincarske prostore, ostalo občinstvo in društva pa korakajo od tu na vrt Društvenega doma. Med tem se bodo snemale premikajoče slik^.
Pričetek ob 3. uri popoldan. Ob 7. uri se pa prične ples v avditoriju, za katerega igra orkester Mickey Erjauc and his Rhythm Kings. Za vse bo dobra postrežba, jed in pijača in domače petje ves večer. Zaključek ob 1. uri zjutraj. Vstopnina k plesu 25c.
SPORED V NEDELJO DNE 2. JUNIJA
SPORED NA VRTU
1.—Sprejem	gostov iz daljnih mest, kateri bodo imeli skupni zajtrk ob 10. uri dopoldan. Nekaj nenavadnega: gulaž Slonove specialitete iz Ljubljane, katerega pripravijo naše dobro izvežbane kuharice.
2.—Zbiranje	društev in občinstva se prične ob 10:30 dopoldan na vrtu Društvenega doma; med zbiranjem svira godba Bled.
3.—Parada	z avtomobili se prične točno ob 11:30, katero vodi gospod A. F. Svetek.
a.	Na čelu parade American Legion Post No. 999 in njih lokomotiva.
b.	Zupan mesta Euclida v spremstvu ljubljanske županje Mrs. Frances Julalija, gospodična "Ljubljana," Agnes Godec in maršal Radecky, g. F. Svetek. ,
c.	Stric ljubljanski g. Joseph Plevnik in ljubljanska teta gospa Frances Rupert, v narodni noši. Poleg njih se peljata Alice Mary Kaušek in Charles Sezon, mlajši, katera dva nosita novi trak za balincarske prostore.
d.	Kandidatje za Ljubljanskega župana in gospodično Ljubljana: Mrs. Anna česen, Mr. J. Ivan-čič, mlajši, in Mr. Frank Segulin. Gospodične Elsie M. Desmond, Irene Jazbec, Mary Smrtnik.
e.	Mrs. Frances Klein, predsednik kluba društev, . predsednik doma, direktorji in Anton Vehovec,
mestni odbornik mesta Cleveland in odborniki mesta Euclida. V narodnih nošah mladinski zbor Ženske zveze, katerega vodi Mrs. F. Glo-bokar.
f.	Gospe in gospodične v slovenskih narodnih nošah, katere vodi Mr. Louis Starman v narodni noši.
Pozdravni'govor predsednika Društvenega doma in proglasitev Slovenskega dneva v počast sinu Ilirije Valentinu Vodniku, prvemu pesniku. Zatem zaigra godba Bled slovensko, jugoslovansko in ameriško himno. Potem otvoritev novih balincarskih prostorov, trak držita deček in deklica, prereže ga teta Rupert, župan mesta Euclida in mesta Ljubljane, katera vržeta prve krogle in nato kdor hoče balinat.
SPORED V DVORANI OB 3. URI
Živa slika Valentin Vodnik, katero predstavijo Statuette Klub iz Slov. del. doma na Waterloo Rd.
VALENTIN VODNIK
g.	Mrs. Frances Rupert kadetinje Ženske zveze, št. 14 v uniformi.
h.	Gayety Girls v uniformi.
i.	Društva in klubi, spadajoči pod okrožje Društvenega doma. Udeleženci iz daljnih mest, zastopniki narodnih domov in ostalo občinstvo.
j. Parada od Slov. društv. doma po Lindbergh Ave. na E. 220 St. do Cherokee Ave., po Cherokee Ave. na E. 185 St., po E. 185 St. na St. Clair Ave., po ŠtJ Clair Ave. na Holmes Ave., po Holmes Ave. na E. 152 St., po E. 152 St. na Waterloo Rd., po Waterloo Rd. na E. 167 St., po E. 167 St. na Grovewood Ave., po Grovewood Ave. nazaj na E. 185 St., po E. 185 St. na Monterey, po Monterey Ave. na E. 200 St., na Naumann
' Ave., po Naumann Ave. čez Bliss Rd., po Ivan na St. Clair Ave., na E. 239 St., po E. 239 St. na Babbitt Rd., nazaj po E. 236 St. na Nicholas Ave., po Nicholas Ave. do E. 222 St. na Miller,
Predsednik doma opiše pomen dneva.
Župan mesta Euclid, Kenneth Sims.
Županja mesta Ljubljane, F. Julalija.
Sodnik Frank J. Lausche.
Pesnik Ivan Zorman.
Councilman Anton Vehovec.
Predsednik narodnih domov Frank Opaskar.
Med govori nastopijo zbori Slovan, Adrija, škrjančki in druga pevska društva.
Nato se prične ples v dvorani, za katerega igra Vadnalov orkester. Ples traja do ? ? ? Vstopnina za ples samo 25c.
Ob deveti uri zvečer, proglas novega župana in gospodične
Ljubljane in potem delitev daril.
Vabljeni ste od blizu in daleč, da se udeležite te redke proslave. Postrežba bo izvrstna in bo gotovo zapisana v spomin zgodovine ameriških Slovencev. . -
—Odbor Društev Slovenskega društvenega doma.
' t fLrin^TnJrLrL,ri_riJT_rL,rLa nTLrLrmjiTLnrLrLrLTLT
tedaj kot zvon zemljo kakor sveže rosne kaplje, objel ujeto bol in se pognal z njo v beg v neskončnost. Pred Vol-benkovimi očmi so ginili zidovi in ceste, nebo se je širilo nad njim, sam plava v nedosegljive dalje in z njim hiti v vriskajoči melodiji osvobojena bol, smeji se, poje, vriska in beži, brez sape, pijana od daljav, svobodna, svobodna . . .
Volbenk beži z njo. Zgubil je vsako telesnost in sanico strah pred nevidno temo, ki preži tam spodaj, ga včasi stisne za grlo. Nekaj ga hoče dohiteti, nekaj usodnega in se vali za njim.
Nato spet beži, tja proti obzorju, vedno dalje, v trpko sladkem hrepenenju po svobodnih daljah. Potem beži počasneje, očiščujoči vihar se polega. Zdaj se usoda dopolni. Tajno grozni akordi v basu spet naraščajo. Val za valom dohiteva njega, čisti glasovi ugašajo, le še nekaj trudnih, strtih glasov tožeče melodije ostane. Nota za noto utone v morju glasov in zadnja je kakor vzdih.
"Kakšna godba je to, gospod profesor ?"
"Pesem ruske stepe."
"Drzno," pravi Volbenk v svoji gimnazijski govorici. Profe sor se smeji. Potem igra na'-prej in čuti, kf(.ko čar glasbe u-mirja skrivnostne viharje v fantovi duši. Ta mož je igral prekrasno. Kaj takega Volbenk ni slišal še nikoli. In je li godba to, kar ga prevzema zdaj, ali je
ono drugo, kar sliši na n doma in kar se mu tako studi? Godba ima dva obraza . . . in gospod profesor tudi.
V sobi se je popolnoma stemnilo, ugasnili so celo odbleski na podu. Samo iz sosedne sobe je trepetal bisernasti odsev. Zavladal je tisti govoi-eči molk, ki ga je bil Volbenk doživel takrat v cerkvi. V to tišino so zazvene-li zdaj glasovi sonate v mesečini. Zakaj so legle tako težke sence fantu na dušo? Ta godba in današnji večer sta nekaj prebudila, kar bi moralo spati globoko v njem. Zakaj toži v tej godbi človekova samota? Mar so drugi ljudje tudi tako sami?
In vse je tako tegobno, tako neumljivo. Zakaj govori ta človek s svojo igro o najglobljem trpljenju duše? To boli. Nekaj sili iz grla prav gor do očesa — za božjo voljo, le tega ne! Smešno, taka sramota!
Potem se mu je srce umirilo. Tako je kakor takrat, ko je stal ob njem mož . . . mož z dolgimi nogami in nedosegljivim obrazom . . . nikoli več ga ne bo . . .
Toplo in žametno polnijo glasovi prostor. Začuden gleda Volbenk tja k možu pri klavirju. čelo in roke se mu svetijo od luči, ki je v njem.
"Ali vam je ugajalo?" je vprašal profesor.
"Prekrasno!" je dejal fant. "Rad bi znal tako igrati tudi jaz."
"Kar znam, vas lahko naučim."
Volbenk se ni hotel obvezati
in je odgovoril nekaj zmedenih besed, češ, samo gospoda profesorja posluša tako rad.
Ure so bežale. Profesor in njegova sestra sta pripovedovala o svoji mladosti na češkem, o časih pred veliko vojsko, ko so bili še tako ponosni na svojo domovino. Neka bol kipi iz njunih besed, ne osebna, temveč zaradi domovine, ki je postala majhna. Volbenk ni razumel. Potem je profesor zasanjal o svojih ljubljenih velikih možeh. Kakšne besede so mu vrele' iz ust o tistih velikanih, ki so z bogastvom svoje duše pretresli svet. Ko je govoril tako o Goetheju, Beethovnu, Wagner ju, Mozartu, Kantu, o njihovem hrepenenju po Bogu in njihovih sanjah o odrešenju človeštva, kako je žarelo iz njega! Zakaj ni smel učiti tako tudi v šoli? Zakaj je moral takšno lepoto razcefrati, da naposled ni ostalo drugega ko letnice in naslovi?
"Naše ljudstvo," je menil žalosten, "ne pozna več svoje duše. Kakor zakleto je. Kdo ga odreši? Kje je Parsival, kje je sveti Gral?"
Volbenku je postajalo nerazumljivo. V tem je bilo preveč
suhega razglabljanja, preveč; razmišljanja o stvareh, ki po njegovem niso za trezen i-azum.
Poslovil se je, se prisrčno zahvalil ter z veliko vljudnostjo poljubil gospodični drobno roko.
Doma — nikogar! Papa je nekje predaval. Stare Fani bi še s kleščami ne smel prijeti, tako je puhtelo iz nje, ker so ji v kuhinji postavili električni kuhalnik namesto prejšnjega navadnega štedilnika; odpovedala bo, brž ko se vrne gospa in poj-de potem naravnost v Donavo. Kuhati brez ognja se ji je zdelo greh. Bridke solze je pretakala, ker je zamrl plamen na njenem starem ognjišču
Tokrat se ji Volbenk ni mogel posmehovati. Tudi zanj je bila danes hiša brez ognja, tako mrzla, tako tuja.
K sreči je pisala mamica očetu in njemu. Dolgo pismo, čisto drugačno ko prejšnja. Druga so bila tako rosno sveža, zabavna, dražljiva s svojimi kratkimi stavki, svojo vedro podjetnostjo in nežno skrbjo za "oba fanta."
Tokrat je pisala svečano in dostojanstveno. Stavki so imeli vlečke kakor kraljevske obleke ali napihnjeni pavi. Vse je kar
kipelo v zanesenem razpoloženju, bilo je polno sončnih zahodov, srebrne mesečine in večernega morja, polno hrepenenja po daljah, polno omotičnega vonja in dušeče lepote.
Fantu ni bilo nič všeč. Konec ga je spet nekoliko potešil. Mamica je obljubljala, da bo v štirinajstih dneh doma.
Volbenk je sedel in pisal dolgo v noč o svojem obisku pri profesorju Wertherju. O novo odkritem čudežu glasbe je napisal nekaj plašno navdušene hvale; čutil pa je, da je glasba lepša in bolj resnična ko vse njegove besede.
"In zdaj, mamica, mi sporoči v svojem prvem pismu, zakaj i-majo ljudje dvojen obraz in katerega od njih je Bog, če je kje, ustvaril po svoji podobi. In, ljuba mamica, kdaj se vrneš?"
Volbenk je hotel gospodično Werther razveseliti in ji pokloniti na skrivaj cvetice, ki jih je imela tako rada. Dolgo je pre-udarjal in se odločil potem za kakteje. To se mu je zdelo imenitno in je tudi pretej globoko poseglo v njegov mošnjiČek. Poslal ji je darilo na dom, ne da bi .zraven omenil, kdo ga pošilja. I Upal je prav trdno, da bo
ru vesela. Pozneje kdaj bo že kako namignil, da je on tisti častilec, kajti brezimno velikoduš-je mu ni prav nič prijalo.
In ko ga je gospod profesor Werther po šoli ujel za konec obleke, rekoč: "Wilde, stopite malo sem!" mu je prijetno za-gomazelo po telesu.
"Wilde, ali ne bi podarili moji sestri morda še krokodila?"
"Zakaj, gospod profesor?"
"Tako, doslej samo zaradi dveh reči na svetu ni hvalila Boga, zaradi kaktej in krokodilov. Oboje ji je bilo zoprno."
Deček je pogledal tako razočarano, da se je moral profesor na glas zasmejati.
"Sinoči pa se je prvikrat zahvalila Bogu za kakteje. Prekra-
sne se ji zdijo." « Volbenk je zažarel po vsem o-brazu, pa tudi svoje kakteje ni zatajil. In ko je na to profesor navezal vabilo, naj bi se kmalu spet oglasil, je bil Volbenk na čudo svojega profesorja takoj pripravljen in je zmedeno in o-korno, kakor se mu ni primerilo še nikoli pred tem možem, poprosil :
"Ali mi boste spet zaigrali, gospod profesor?"
"Rad, dečko moj!"
Tedaj je prišel mimo ravnatelj in premeril z očmi obadva. Profesor Werther je privzdignil rame in upognil hrbet, lesk v njegovih očeh je ugasnil.
Dalje prihodnjič
rTXXXXXXXXXX YXXXXYXTTirXXTXXXXXXXXX'XXXXXXXXXX XXXXXXXYXXXXX X XXXXXXXXXXXXXTTTXXXl
ffoznanilo
Sporočam, da sem odprl delavnico za popravljanje pohištva. V parlorju se vaše pohištvo lahko prevleče z najnovejšimi vzorci, da bo izgledalo kot novo, pa ne bo stalo dosti.
Napravimo vam tudi novo pohištvo po vaši želji. Ako pokličete, pridem na vaš dom in dam proračun ter vam pokažem najnovejše vzorce za prevleko. Večletna izkušnja je moja garancija. Se toplo priporočam
John Cerar
5819 Bonna Ave.	HEnderson 2632
Hranite za nove stvari, ki si jih želite, hranite za izredno zabavo. Vozite se z ulično karo ali busi vsak dan na delo. Varčni Clevelandčani vidijo, da se jim prihrani do dvajset dolarjev na mesec nad stroški vo-zarenja in parkanjn. Je tudi varnejše.
THE THRIFTY WAY TO GO
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1940