Št. 1. v Gorici, dne 2- januvarja 1900. Tedaj XXX. Izhsin trikrat nu teden v Šestih I zda njih, in .i-er- vsak torek, ceti-tek in soboto, zjutranje iz-danie opoldne. večerno fzdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z un-dniškimi izrednimi prilogami vred po pošti prejomana ali v Gi.rici mi dom p.wi!jana: Vs»v im .....13 K 20 h, ali gld. G-GO ;i5ol leta .'.... —'..JU 00 ^,. , 3-30 četrt I.>ta......." 3 . 40 - , , ViO* "««i«iGnf številke stanejo 10 nov. NuDič:iini> sprejema upravnistvo v Gosposki ulici it v. f» V Gteri«-; v r.«ori>ki Tiskarni«. A. Gabršček vsak ian od S. un» zjutraj do »J- zvečer; ob nedeljah pa od i. ti<> t-i. ure. Na imrorila brez doposlani' naročnin« «»» m- o/imi««. „lMi! MOKK«*** i'zh;rjtfiwo>lviMi»- od • *Sofi<»« vsak pet--k i" stana vso leto '.'• K 20 h ali gld. HiO cSui-a-« in «.Ivritnoiw» s«r prodajata v Gorici v to-icikarni Seli v: a rs v So!ski ulici in .lellersitz v Snr.sfci ulici: — v Trstu v tobakami Lav renči.'- na rr-ni delia Cašerma in Pipan v ulici 1'onto deila Fabhra. Odgovori., urednik in izdajatelj Ivan Ka Vabilo na naroebo. „$oe~a" hkaja trikrat na teden: oh torkih, četrtkih h- (dmtah opoldne. Naročnina znaša. eeto leto 15 K 20 h, pol leta 0 „ 60 „ šelrf „ 3 „ 90 „ „Primoree" izhaja pa vsak petek in stane za ceh leto le 3 K 2(1 h Kdor ne more naročiti „&>cV, naj naroči vsaj »Primorca*. Kdor „$oee" ne mara vet naj urne takoj prvo številko, oziroma naj je ne sprejme, ko mu jo hoče poŠta vročiti. »Kažipot" dohe naročniki brezplačno s rV. ali 4. številko. Obseval ho koledar z Irlezuieo, nove poštne tarife in po iupuuijah razdeljene podatki', kakor po navadi (tudi iz Trsta in Istre). Take knjige nimajo ostali Slovenci. Mi svojih listov ne vsiljujemo nikomur! Kdor pa čuti, da je z nami po svat in Mišljenju, naj se nas oklene in naj list tudi redno plačuje. „Soča" nima na razpolago tajnih podpor, kakor dru(fi. zato je navezana edino le na redno naročnino. Lepo prosimo, da hi pij. naročniki to uvazevaH! Nam, je samim Jako neljubo opominjanje! Uredništvo 88 nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo so nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iipravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo. --------- Oglasi in poslanice se računijo po potit-vi3tah, če tiskano lricrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 15 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in -alaga razen «Soče» in »Primorca* še „Slovausko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld, 80 kr.------Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Gabršček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal. „Soce" - XXX. letnik. Z današnjo številko je nastopila »S o č a" svoj XXX. letnik. Pač ni ga mogla lepše prifeti nego z novi m napredkom, da bo izhajala letos po trikrat na teden, t. j. ob torkih, četrtkih in sobotah opoldne. Oblika MARCO V1SCONT! Zgodovinski koman Jlalijanski napisal ZTommaso 6ros: Torej so dvignili most, ker ni bilo nobenega več, da bi to zabranjeval; in ko so se napravljali, da bi še rešetko Iep6 popolnoma spustili, so gledali, da sta bila vjeta pod njo lep ogerski rujavec in njegov* jezdec. Konj, kateremu je bila padla tista grozna teža na zadnji del hrbta, je imel zadnji nogi zlomljeni; vojak je bil vjet za nogo, in oba sta se zvijala, da bi se rešila izpod neznosne teže. Uboga žival je imela zadnji del života pomaščen ob tla, iriva se ji je jezila na vratu, ognjeni očesi ste ji hoteli sikniti iz glave, nosnici ste bili razširjeni; sedaj pa sedaj je vzdigovala glavo, stegovala sprednji nogi naprej, pa zopet potegovala k prsim, krivila ju ter divje praskala ž njima, hote zravnati se po koncu. Skušala je ugrizti vsakega, ki se ji je bližal, ter bolestno hropela. Vojaka, ki je imel ostane sedanja, ker je jako prikladna. — Kar se pa cene tiče, je pač tako nizka, da ob naših razmerah, t. j. ob doslej navadnem številu naročnikov in brez sleherne zasebne podpore ne more biti ceneja, Kdorkoli zna izračuniti stroške takega lista, kakoršen je »Soča", bo videl takoj, da je treba toC-nec, .. 'spolnovanja• dolžnostij vseh gg. '¦ročn.kov ako hočemo spi >h za silo izha-i. \".'TO(!;u)si ali morda celo malomarnost ••• v-.u\ pogled.i nam pa mora delati neprijetne \o'/..\'o v i/v.gevanju svojih dolžnostij do I -• C'!V,OV. Ako bi imela »Soča" vsaj 2000 naročnikov, bi bila seveda precej ceneja (le 10 K). Naši somišljeniki bi torej jako podprli našo skupno stvar, ako bi pridobivali »Soči" novih naročnikov; širili bi iste idejo in težijo v širšo narodove vrste ter dosedanjim naročnikom znižali letni trošek..... Naše s o m i š l j o n i k e sili pa še posebna dolžnost, da se pobrigajo za razširjenje »Soče* in »Primorca* med narodom. Dobre orgunizovana čela nasprotnikov nam je prisegla •— m a š č o-vanje in srn rt. Ali bodo naši somišljeniki mirno držali križem roke, ko vidijo besne nasprotnike pri nečednem rovarstvu proti nam ?! Menda ne! Narobe: kjerkoli se pojavlja nasprotstvo proti nam, tam naj so pokaže tudi odpor naših somišljenikov. Nobena stranka ne more delovati brez dobrega časopisa. Evo, pri nas imamo »Sočo" in .Primorca", ki sla pazljivo in premišljeno urejevana, da si nobena stranka ne more bolje želeti. Zal6 tudi se je naša stranka tako lepo razvila v tako kratkem času in proti tako oblastnim nasprotnikom. To naj naše somišljenike vspodbuja v o d-poru proti spletkam naših nasprotnikov in za razširjevanje naših listov v najširše vrste naroda. Kdor ne more naročiti »Soče", naj si naroči vsaj .Primorca", kateri dobi vsak teden za samih 3 K 20 h na leto. -iVosimo rodoljubne somišljenike, da delujejo v tem smislu. Bdcčih je — prihodnost! In mi vsi vendar hočemo, da bo ta prihodnost — naša! To tudi bo brez dvoma, ali ne brez sistematiškega dela in požrtvovalnega truda ! svojo zlomljeno nogo med zmaščenima konjskima nogama pod težko rešetko, je konj pri vsakem svojem naporu, da bi se rešil, neusmiljeno premetaval, in mu prizadeval neizrekljive muke. Ubogi človek se je zvijal in oprijemal z rokama, in sedaj pospevši se je na jedno koleno in vzdignivši roki, je prosil po nemško, naj ga za božjo voljo pustijo pri življenju; sedaj pa vzemši svetli meč, ga je divje sukal, in dasi v tako strašnem položaju ter tako poškodovan, je kazal vendar, da se hoče braniti smrti. Razsvetljen od bakelj, z naježenimi rudečkastimi dlakami na obrazu, z lesketajočimi, izbuljenimi sivimi očmi, ki so kazale gnjev, bolečine in strah, je bil videti kakor v skopec ujet volk, kadar se mu bliža pastir z dvignjeno gorjačo, da ga pobi je. Naši gorjani so se ga vsmilili in ga potegnili iz pasti. Nesli so ga' v gro-fovo hišo ter ga tam izročili stari Marti, naj bi ga zdravila. Ona se je namreč bavila s popravljanjem spahnjenih in zlomljenih udov, ter je bila šteta v Li-monti kot izborna pomočnica v boleznih. V svoji priprostosti je uboga žena mislila, da zdraveč ga, stori svojemu dobro delo, in tudi če bi imelo to biti v prid sovražniku, kateri, kakor, hitro ni.mogel Iz članka, ki sledi za tem, je razvidno, kako so naši nasprotniki obsojeni celo od svojih zaveznikov. Obsojeni so, da so lehko-miselno pričeli proti osebam in »Soči* tak6 grd boj, kakoršnega v Slovencih še ni bilo. Kaj pa je »Soča" grešila, da so ji napovedali tak6 strašen boj ? I, nu: potegnila se je za m o ž a, katerega so hoteli ta-kozvani »narodni voditelji" politiški ubiti, dasi niso imeli za svoje početje nikakega stvarnega razloga. Ali so do danes povedali, zakaj so se spravili nad dr. Turno s kolcem? Dolgih klepetanj kratek konec in refrain je bil vedno ta: Bdr. Turna h"epeni po voditeijskem stolcu, on hoče dr. Gregorčiča izpodriniti l" Mi pred vsem zanikamo resničnost tega podtikanja! Ali denimo, da bi bilo kaj resnice na tem, — vprašamo: ali je hotel dr. Turna zadaviti Gregorčiča, da bi si pridobil njegov voditeljski stolec?! Tega ne! Tudi drugače si dr. Turna ne bi mogel pridobiti »narodnega vodstva* razun po edino pravi poti, t. j.: da bi mu ga narod sam izročil. In ako bi se kdaj to zgodilo, kaj na tem ? Od kdaj pa je dr. Gregorčič intabuliron na »narodno vodstvo?" Od kdaj je prepovedano dr Turni ali komurkoli sploh, da ne sme težiti po Gregorčičevih častnih službah? Ali ga je treba zategadel moralno in če bi bito mogoče materijalno ubiti?! »Soča* se je torej toplo potegnila za ArHično preganjanega dr. Turno! Vrhu tega se je predrznila, vreči v kot obrabljeno kadilnico ter je hotela uvesti nekoliko proste kritike o delovanju naših deželnih poslancev. Dr. Gfegorčič in njegovi »narodni trotje", navajeni le slavospevov, pa niso mogli prenesti niti prvega na sebi dovolj nedolžnega pojava proste -kritike v „S o č i" 18. aprila. In zagrmeli sdrnad nami. Sledila je nevihta za nevihto. — „Soča" bi se bila lahko iznebila vse!» neprijetnih dogodkov, ali le pod pogojem : „dr. Turna mora izginiti s površja !• Tako malenkostni, tako nizki so bili naši bivši »narodni voditelji*. Mi se nismo udali ne sirenskim glasovom ne oblastnim grožnjam — in sledil je oni gfdi osebnostni boj, ki je prešinil z gnjevom in studom vso Slovenijo! Toliko sm > omenili, da smo ob začetku novega leta pogledali še enkrat nazaj v ho- več škoditi, prav za prav niti ni bil več sovražnik. Isto noč, komaj jedno uro po brez-vspešnem poskusu Nemcev, je Pelagrua, zavit v sivkast plašč, s kapuco, potegnjeno doli clo očij, in z železno opravo pod obleko, prišel v hišo Lodrisia Vi-scontija, kjer je našel vrata priprta. Vojaki, ki so stražili, so ga spoznali ter pustili naprej. Tako" je dospel v neko dvorano, kjer mu je prišel naproti gospodar, ki ga je že nestrpno Čakal. «Sam si prišel? ob tej uri ?» je dejal Lodrisio. «Tako" povej mi, kako je šlo ?» »Naj me vrag vzame, in trakulja naj se loti vseh tistih prekletih gorja-nov !» je odgovoril Pelagrua, odlagdje plašč. «Kaj? ti je morda spodletelo ?» «Vse je šlo narobe«. «0, ti lenobasti izdajica!* je kričal vitez, groze" mu s pestmi pred obrazom. «Ne vem, kaj me drži, da ti ne zbijem z lastnimi rokami še tistega malega ostanka kristijanske podobe, kateri imaš na svojem sleparskem obrazu«. «Poslušajte vendar!» je rekel Pelagrua, ne da bi se kdo v<§ kakč prestrašil radi tistega izbruha jeze.- «Jaz nisem kriv. To ie storil tisti Lupo, ki matije, pod katerih vtisi trpimo vsi Se danes. Da stališče »Soče" ni bilo lahko, to umeje pač vsakdo! Napadi so bili takč grdi, da je bilo neprijetno odgovarjati, težko molčati.-Da je pri nas mogoč take vrste boj, kaj takega ni nikdo sanjal! Bivši »narodni voditelji" so nam preskrbeli tudi to iznenadenje I Boj proti »Soči" je najstrastnejši v teh dneh! Zat6 apelujemo na vse čitatelje, ki so sploh sposobni, da trezno in nepristransko mislijo, naj sodijo svobobno nas in naše nasprotnike. Konečna sodba mora biti nam bolj ugodna! — Somišljenike pa nujno prosimo, naj se ravnajo po svojem prepričanju in naj ne trpe v svoji bližini gonje proti našemu listu; narobe: naj storijo i oni svojo dolžnost ter pnskrbe »Soči* srečen začetek — XXX-letnice njenega obstanka. Z močno razširjenima listoma »Soča" in »Primorec* bo tudi stranka močna in nepremagljiva! Le takd bo mogoče dokončati na zdravi podlagi boj za vsestransko osvo-bojo slovenskega naroda iz krempljev la-honske nadvlade in birokrutiške samovoljnosti. Obsodba „Gorieanov" na celi črti. V člankih »Bodi jasno" smo povedali, kak6 ostro je obsodil ce!6 »Prim. List" dr. Gregorčiča in njegovo najnovejše »narodno vodstvo"; ob enem smo jasno obrazložili svoje stališče do klerikalizma, ki se nam vtihotaplja po stranki »Prim. Lista", ter povedali svoje mnenje o razpadu umetno skrpucane »Goričanske* barake. Ker se je oglasil »P. L." na takč oster način, smo rekli, da se je morda že utegnila maščevati ona nenravna sila, ki je združila »ogenj in vodo" v boju proti nam »Sočanom". Za »P. L." se je oglasila »Edinost*, ki je obsodila Gregorčičeva lista kar najhuje mogoče, češ, da tak6 nizko še ni padlo nikdar slov. časnikarstvo kakor lista bivšega narodnega voditelja" dr. Gr. Vsled o ve taktike »Prim. Lista" smo pričakovali vsak dan tudi „Slovenca", da se podobno izjavi. Ker smo pričakovali, kar smo napovedali v člankih rBodi jasno", je bil že obsojen na vislice, tisti Otto-rinov oproda, saj ga poznate! Ni mi pustil časa, da bi odpregel konje, in dobro še, da sem mu mogel uiti iz krempljev, ter priti vam sem-le poročat*. «In te je nemara kdo spoznal?« «Ne, ker sem imel kapuco doli do očij, in tudi se je bilo temno®. «Kakd je bilo pa z Nemci ?» «Zapodili so jih«. «Kdo? Nemara čreda vkup prignanih kmetačev, kateri so bili vrh tega Še nepripravljeni napadeni ?» Tu mu je rosatski oskrbnik dopovedal vse, kakor se je bilo dogodilo. Ko je uni slišal, kak<5 so se Li-montini hrabro branili, mu je bilo pri srcu kakor tičarju, kadar mu drozgi uidejo iz mreže, ter mu hudomušno ne privoščijo veselja, da bi jim zavil vrat. «Sodrga!» je vpil, «lopovi! — A jaz, kje sem bil jaz z glavo. Da sem poveril to prevažno opravilo takemu za-nikrnežu ? Da, da, sam sem kriv, in sedaj prav mi je! Ti pa le pojdi! zaigral si svojo srečo, če bi bil jaz prišel do gospodstva v Milanu, bi ne bil ti nikoli več mraza trpel, in gotovo bi ne bil umrl kot Markov oskrbnik*. (Dalje prid©). to se je vresničHol .Slovenec" se je oglasil pretekli četrtek s tem-Ie člankom: .Goriške razmere. V zadnjih mesecih so se na Goriškem zvršife pomenljivepolitične spremembe. Stranka, ki je bila do tedaj zbrana okrog »Soče«, se je razdvojila. Dr. G r e g o r č i č in grof G o-r o n i n i s svojimi somišljeniki so zapustili »Sočo", kjer imata glavno besedo dr. Tnma in Gabrsček. Proli »Soči* se je osnoval list »Gorica", ki pa je iste smeri krkor »Soča"; proti »Primorcu* pri »Soči" se prične z novim letom izdajati pri »Gorici" »Narod". Boj se je bil tako hud i n ob en* m tako malenkosten, da ga mu v tem pogledu še ni bilo podobnega v Slovencih. — Vedno smo čakali, da bomo koneeno venderle zvedeli, kje je vzrok tej grozni borbi. Menili smo, da taki napori na obeh straneh ne morejo imeti svojega razloga samo v osobnostih. Čakali smo na to brez vspeha. Poznali smo ze »Sočo" od nekdaj kot list naroden, v verskem pogledu indiferenten, v gospodarskem brez jasnih načel, pazljivo smo prebirali »Gorico", a do danes ne moremo reči dru-zega, kakor da je v tem trojnem pogledu kakor jajce jajcu podobna ,Soči". Stvarnih razločkov, stvarnih na-sprotstev mej »Sočo* in .Gorico" ni. Nobena neče biti klerikalna, dasi ima vsaka na svoji strani klerikalce in mora ž njimi računati, in zaradi zadnjega tudi nobena ne more bili očitno liberalna. Oba lista in l njima obe stranki tavata v nekom polmraku ter ne veste ne kam ne kako.(?) Spor je sa»io oseben. V tem oziru pa je napravil že voliko zla. Javno delujoči, v mnogih ozirih zaslužni možje na obeh straneh se blatijo po nasprotnih si glasilih tako, da smo to opazili celo na Kranjskem, kjer imamo v tem oziru priznano dobro šolo. Sn vse to ne iz stvarnih, načelnih razlogov, marveč le iz osebnih. Vlačijo se od ene kakor od druge srani na dan nabivslvene stvari, o katerih ima lahke vsak svojo misel, ter se na podlagi istih po tem rojaki osebno pobijajo mej seboj po glasilih slovenskih, ki imajo, in to četo ob naših narodnih mejah, neizmerno veliko nujnejšega in važnejšega posla. Ako sta hotela dr. Gregorčič in Coro- nini nastopiti od »Soče" različna boljša pota, tedaj bi se naj bila oklenila »Primorskega , lista* in za njim stoječe stranke. Ker tega . nista Storila in sta .ostala na stališču »Soče', -je ves ta razpor le oseben in v javnosti neutemeljen tembolj, ker bo donašal le zle posledice za slovenski narod na Goriškem. V mnogem oziru zato pritrjujemo besedam poslanca dr. Laginje, s katerimi je nedavno na shodu polit, društva »Edinost" rahlo, kakor je prikladno njegovi plemeniti naravi a vendar odločno obsojal ia goriški razpor ter poživljal goriške Slovence, naj složno postopajo v prospeh svojega naroda. Seveda je sloga mogoča le med onimi, katere družijo le te ideje, ista načela. Ako se tudi mi izjavljamo za slogo mej goriškimi Slovenci, povdarjamo ob enem, da bi morali vsi goriški Slovenci tvoriti jedno katoliško narodno stranko, tedaj jedino bi bili kos dvojni svoji glavni nalogi: na eni strani pozitivno vspešno delovali za duševni in gmotni napredek goriških Slovencev, na drugi strani braniti svojo narodno posest nasproti zemlje-lačnim Italijanom. V političnih razmerah, kakoršne so sedaj na Goriškem, ne morejo Slovenci drugega pričakovati* kakor poraz za porazom nasproti Italijanom, mej rojaki pa razburjeno razdvojenost, ki je nc/možna za toli potrebna gospodarska, dela in jedino sposobna za neplodne,, osebne borbe, od katerih bo imel korist le naš skupni narodni nasprotnik. Zato pa je želeti, da se z novim letom te neznosne in pogubor.osne politične razmere zboljšajo in ublaže v blagor goriških Slovencev in celokupnega našega naroda". Tako »Slovenec". Pač huda obsodba Gregorčiča in Coroninija od strani — , zaveznika! Huje jih nI mogoče obsoditi! Obsojena sta torej tudi od te sicer vedno pri-jatelske jima strani, da sta zapustila »Sočo" ..ter »ne iz stvarnih, načelnih razlogov, marveč le osobnih" osrečila goriške Slovence z razkolom, ki „j e t a k 6 hud in ob enem tako malenkosten, da ga mu v tem pogledu še nt bilo podobnega vSlovencih*. Torej enaka obsodba, kakor v »Pr. L." in »Edinostj" in kakor smo vedno govoriti v »Soči"! Vse take obsodbe se tičejo nas ,So-čanov" le tako mimogrede; Ako so »narodni voditelji", Gregorčič in Goronini, pričeli proti nam tako »hud in malenkosten boj, da v Slovencih še ni bilo podobnega", in ki je »le oseben, v javnosti neutemeljen", je pač le naravno, da mi »Sočani" nismo pometali pušek v koruzo in zbežali liki strahopetni zajci, marveč da smo se uprli takemu grdemu početju... In ta odpor nam je le v čast! Obsodba pa zadene dovolj občutno tudi klerikalno stranko »Prim Lista", ki je pose d i I a s v o j e m o č i Gregorčiču in Co-roniniju za tak »malenkosten in in žalosten osebni boj". V čast jej utegne biti kolikor-toliko vsaj sedanja izpoved In„obsodba_do_^_ sedanjega zaveznika. ,Soča" je govorila jasno dovolj, da »Prim. List" ve, pri čem da je ž njo. Zate tudi ni docela resnično, kakor »Slovenec" pripoveduje. Res je torej, da med »Sočo" in »Prini. Listom" so neka načelna nasprotja, kakor smo obrazložili v člankih »BoJi jasno«. Na tem poiju bomo imeli torej še marsikako prasko, ali vsekdar dostojno po obliki in vsebini. Da bi danes pretresali članek v »Slovencu", v kolikor se nas zadeva in nas točno ne označuje, se nam ne zdi ne umestno ne potrebno. Gitatelji naši so nas dobro umeli, ker smo govorili dovolj jasno, kar bomo delali tudi v prihodnje. Na tem mestu smo le hoteli konstatovati dejstvo, kako ostro sta obsojena Gregorčič in Goronini na vsej črti. V dosego nečednega namena: »moralno in materijalno pobiti neljube narodne delavce* — sta se združila s klerikalnimi, liberalnimi in celo demokratiškimi življi, češ: »hilf, was helfen kann!" da le »Sočane8 pobijemo! Zdaj se ta nenaravna zveza že maščuje nad njima samima in nad njiju okolico. Goronini je že izginil s politiškega obnebja; odšel je sam, da ga volilci ne pošljejo? Ostal je dr. ;Gre-gorčič, ki nima najmanjšega pregleda o slanju svojih akcij. Spozna pa to v kratkem 4- in takrat se bo gotovo bridko spominjal nn< lepe stare čase, katere je tak6 lahkomiselno zapravil in iznenadil svo Slovenijo.... »s t a k 6 hudim in ob enem tak6 malenkostnim bojem — brez styarnih, marveč le iz osebnih razlogov! — da ga vtem pogledu ni bilo po d ob nega vSlovencih". Mi »Sočani" si peremo roke ! __________ DOPISI. Iz Prage. — (»Ceska Mysl". — Volitve. — Odmev »slovanske vzajemnosti". — Radikalen) Čehi so že dolgo čutili potrebo filo-zofičnega lista, kjer bi mogli koncentrovati modrosiovne plodove češkega duha v domačem jeziku. Letos so ustanovili tak list,* na-zvan »Ceska Mysl". Izšla je prva številka te revije. List ima pred vsem dve dobri lastnosti: hoče biti neodvisen list, ne pfistaš kakršnegakoli filozofičnega sestava, svoja predala odpira vsem člankom, samo da obravnajo znanstveno tvarino po znanstveni metodi. Drugič pa bode revija ne samo češka misel po imenu, ampak tudi po duhu. Tolmačila bo češki duh v njega zgodovinskem razvoju in v njega razmerju clo vede in vere. To bo spoznavanje samega sebe. Prva številka nas je prepričala, da najde tu i lajik, to je oni, ki se ne peča tako podrobno s posameznimi modroslovnimi vprašanji, mnogo hvaležnega berila. Omenjam, da prinaša 1. štev. tudi začetek dopisa o slovenskem modroslovju izpod peresa dr. Iv. Ž mavca. Dopis ima glavno informacijski značaj. Dr. Žmave, ki je napisal doslej v nemškem jeziku nekaj razprav o Aristotelu in sv. Tomažu Akvinskem, pravi o slovenskih novoškolastičnih*) modroslovcih, da se mnogi res odlikujejo po bistroumnosti in gorečnosti (srečno izbrana beseda!), toda. ta cesto prevladuje prvo, kar ni koristno. » Omenja Mahniča in njegovega »Rimskega Katolika", kjer je mnogo teoretičnih, cesto izbornih razprav iz vseh strok skolastične filozofije, iz večine prvih te vrste v slovenskem znanstvu. Dr. Aleš TJ še nični k mu je spreten mož, samo da bi bil bolj stvaren in manj tendenciozen. Uterarne, znanstvene in politične slovenske razmere kritikuje na preveč malenkosten način, pri tem se pa posame/ne stroke filozofije (tudi skolastične) ne obdelujejo. O dr. Lhmpetu pravi, da se odlikuje z mirnostjo, ki ugaja. On v resnici ljubi znanstveno delo. Larupe je školastik, a pri tem ni slep za napredek novejše filozofije in umi spraviti v soglasje aristotelsko-tomistična {Sv. Tomaža Akv.) načela z moderno empirično znanostjo, n. pr. z dušeslovjero.------- .Namesto odstopivšega poslanca G. Adamku so v enem volilnem mestu radi- *) Tako imenujemo modroslovce, ki %ojo mo-droslovje bv. Tomaža Akvinskega in njegovih privržencev, t vi. fikolastikov. kalni in mladočeški zaupniki prosili dr. Baxo, da bi kandidoval za državni zbor. Ako se ne motim, je on odklonil, kandiduje pa njegov somišljenik St. Sokol. V dopolnilni deželnozborski volitvi pa so proti mla-dočeškemu državnemu poslancu Hofici postavili prvikrat tudi socijalni demokrati svojega kandidata. Ta nima upanja, da bi za sedaj prodrl, dasi bi bilo želeti, ker bi se s tem v češkem deželnem zboru vsaj nekoliko življenja razvilo na korist delavstvu. Sedaj pa daje češki dež. zbor delavcem namesto kruha milostno dovoljenje, da si smejo ogledati menda enkrat na leto ali kolikokrat že — kraljevske insignije, to je krono, žezlo in drugo opravo, ki jo nosi češki kralj.... To je socijalno delo!!! — Ne morem si kaj, da se ne bi spominjal še enkrat »slovenske vzajemnosti slovanskih bratov" ob priliki poseta poljskih akademikov. K-^ko s? je utrjevala »slov. vzajemnost "T kako m se spoznavali »slovanski bratje* med seboj in o svojih razmerah, dokazuje program, po katerem so se ravnali, Priobčujem ga po časopisu »Ohlas Doby" (izhaja v Kolinu): Praga: Banket, petje, ples, napitnice. Kolin: Banket, petje, ples, napitnice. Pardu-bice: Banket, petje, ples, napitnice. Pod6-brady: Banket, petje, ples, napitnice. Nym-burk: Banket, petje, ples, napitnice. Chrudim: Banket, petje, ples, napitnice. Brno: Barket, petje, ples, napitnice. Politika? Literatura? Socijalno vprašanje? Tisek? Naše in njih razmerje k Rusom ? Za vsa taka in podobna vprašanja seseda ni bilo časa.... In mi tožimo, da nikamor ne pridemo?! — — 16. in 17. grudna je imela radikalna stranka svojo skupščino. Glavne stvari so se menda obravnavale v (10) komisijah, v javnost še ni prišlo nič. Na glavni skupščini te je odobrilo delovanje stranke, izreklo ori znanje deželnozborskemu delovanju dr. i e, volil odbor stranke itd. Radikalna stranka (dr. Baxa, dr. Ra-šin, Št. Sokol), ki poudarja sedaj zlasti dr-žavnopravni program, se imenuje državno-pravna stranka par excellence, sicer so pa to Miadočehi v prvih časih mladočeškega ra-dikalizma. Sedaj naj bi jim pomagal antisemitizem in Hilsner do popularnosti. Tla so jim izpodkopana, ko so komaj nastopili. Radikale! preže po mladočeških mandatih. Njih vlada bo v znamenju groma in bliska, po katerem je navadno malo dežja. Realistični dnevnik za sedaj ne izide še. Vzrok: premalo kapitala. Domače in razne novice. Našim gg. odjemalcem in naročnikom. — Prosimo ponovno naše gg. odjemalce in naročnike, da se glede naročevanja tiskovin ali plačevanja naročnine itd. poslu-žijo v tiskarni v Gosposki ulici štev. 9. V hiši štev. 7. v Gosposki ulici (posojilniena hiša) se nahaja samo uredništvo. Torej, kdor ima kaj sporočiti aH vprašati v uredništvu, naj se potrudi v posojilnično hišo v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstropje, vse drugo pa se opravi v tiskarni št. 9. Toliko na splošno znanje in ravnanje, ker v poslednjem času se Cesto dogaja, da hodijo z opravili, ki tičejo tiskarni, v uredništvo, in obratno, vsled česar jim nastajajo nepotrebna pota. Osebne vesti. — Preclsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je imeno-\'alo blagajnika carinskega rišega urada Ev-genija C a m o e i n a in oiicijala carinskega urada Josipa K o loža oficijaloma višega carinskega urada v IX. plač. razredu; ofieijala Antona M a n g o I d a blagajnikom carinskega višega urada v IX. razredu; carinska asistenta Jerneja Bierkopfa in Karola Schutzbiera oficijaloma v X. razredu in carinska vežbenika Josipa Lusnerjain Ivana Trosta asistentoma v XI. razredu, Kardinal Missia se je povrnil v Gorico iz Rima včeraj zvečer z brzoviakom ob 6.45. Pričakovali so ga na kolodvoru dvorni svetnik vit. Bosizio, prost Jordan in več duhovščine. Po pozdravih se je odpeljal kardinal v svojo palačo. Lahonska spletka v veleposestvu. — Tržaški »Pieeolo" od sobote je sporoči! skoro neverjetno vest, da je postavilo lahonsko polit, društvo »U ni o ne" (predsednik Pajer!) protikandidata — čujtel — proslutega grofa Lanfhierja iz Vipave, ki pa največ po Gorici životari. »Friuli Orfentale" pa je zanikal, da ga je kandidovala »Unione", ter nas iznenadil z »novico*, da med posestniki je močna agitacija proti Oskarju Gabrščeku za grofa Lanthierija. — Kako jo s to kandidaturo ? Mi zatrdimo javno, da med Slovenci ni n i k d o tako kratko-umen, da bi bil iznašel bedasto kandidaturo debeluškega grofa Lanthierija, ki je toliko sposoben za poslanca, kakor njegovi voli. Ne pade nam na um, da bi malce opisali ta sicer zanimivi stvor; kdorkoli je pa že kaj slišal o njem, ali ga osebno pozna, mora svečano protestovati proti drzni impu-taciji, da bi takega človeka volili slovenski veleposestnik]' v deželni zbor! Takd nizko Slovenci še nismo padli! Njegovo kandidaturo so torej smelo privlekli na dan Lahom in vladni kolovodje, ki dobro vedo, da grof Lanthieri bi n e zastopal slovenskih veleposestnikov, marveč bi plesal po Pajerjevem- vladnem taktu. Sa je tudi ob zadnjih državnozborskih volitvah zadnji hip požrl svojo grofovsko besedo in volil z Italijani, da so ga Vipavci prav »imenitno pozdravili", ko je prišel v Vipavo. »Sloga" je opozorila veleposestnike na to lahonsko spletko še le v nedeljo. Prave agitacije ali resnega vodstva za to volitev — ni. Veleposestniški odbor menda ni hotel begati volicev, ko je enkrat prevzela „Sloga" reč v roke. Ali tudi od strani „Sloginegau ¦odbora ni pravega vodstva,da bi vedeli za vsak glas, kakd je z njim. Vse je prepuščeno le zavednosti veleposestnikov samih in skrbi posamičnih rodoljubov na deželi. Toda vkljub temu smo prepričani, da pride velika večina volilcev na volišče in da vsi oddajo glas g. Oskarju Gabrščeku. — Za Lanthierija bodo glasovali Italijani! Jako smo radovedni, ali dobi kak slovenski glas. Volitev je namreč u st n a in f a v n a'----------------------------------- Veleposestniki! Pridite jutri v s i na volišče! Nikdo naj ne ostaja doma! Kdor pa ne more priti v Gorico, naj pošlje pooblastilo in izkaznico (legitimacijo)! Zavrnite z dostojno odločnostjo lahonsko spletko pod pokroviteljstvom vladnih mož! Cujemo, da to spletkarenejo vodi — L e n a s s i; njegova desna roka je znani — Obizzi! Pozor! »Vrhnonkl List* kaže prav jasno svojo rožičke. Meni menda, da mu pšenica gre že v klasje po geslu: »med dvema pre-piralcema zanje tretji". Pol leta je živel v ginljivem soglasju z »Gorico", saj je bil urednik Dermastia tudi nadzornik v uredništvu »Gorice*. V tem času so namreč gospodje menili, da že pokončajo »Sočo", Ali to ni šlo, marveč »Soča« se je cel6 okrepila. Zat6 so udarili častiti gospodje v kolu »Pr. L." drugo pot: obsojajo zdaj že »Sočo" in »Gorico", seveda gredo proti »Soči" z loparjem, proti »Gor." pa bolj v rokavicah. Sam »P. L," se še ne upa reči, da le v njegovem taborju je telesno in duševno zveli-čanje goriških Slovencev, zatč pa' je to poskrbel ljubljanski »Slovenec". Kar ginljivo je citati, kak6 vabi vse slOjO naroda v svoje okrilje: veleposestnike in kajžarje, učitelje in duhovnike, trgovce in zadrugarje, obrtnike in delavce, za vse ima sladke besede, vsem ve za pomoč! Ali pa ne pozna resničnosti treznega svarila: S e i n i c h t a 11 e r W e 11 F r e u n d ; jodvvcdes Lasten tragen heisst: eignen Wort missachten und seine Wurdo schlagftii ? ! Bolj posvetno pa pravi Nemec takemu listu'. Mfidchen fiir Alles ! Mi se s »P. L." ne bomo lasali, pa naj še toliko izzivlje in zabavlja. Na naše razprave ni dal še poštenega odgovora, dasi je zatrjeval, da se bo boril z dostojnim orožjem! Narobe: izposodil si je pri »Gorici" že obrabljene zabavljice! Škoda papirja ! — Isto velja za »Slov. List" v Ljubljani! Pustimo pse, naj lajajo ! Punktum ! Silvestrovo v Čitalnici. ¦— Dvorana polna odličnega občinstva; zabava vseskozi živahna; spored jako izbran, obsežen, raznovrsten in dobro dovršen! — Culi smo mešane zbore: 1 Pri oknu sva molče slonela, 2. Slovo od lastovke, 3. Cerkvica, 4. Pleši pleši Tine, 5. Lahko noč, 6. V tihi noči. Večina so biseri Hajdrihovi, katere je izborno priredil za mešani zbor pevovddja g. Ivan Mercina. Culi pa smo tudi dva ženska zbora iz znane Abtove pravijice-spovoigre »Sneguljčica", in sicer 1. Tožba prithkovcev in 2. Sklepni zbor. Gg. pevci in pevke so zopet dokazali da so kos nalogi, katero si je požrtvovalno naložil v »Goriški Čitalnici" g. Mercina. S takim zborom se lahko ponaša naše naj-starše društvo v Gorici. — Gg. Posega in Slokar sta izborno pela prekrasni »Dalmatinski šajkaš"; le škoda, da spremljanje na glasovirju ni bilo originalno, marveč delo r. Volariča, ki skladatelja samega pač ni dosegel, ker ga niti ni mogel dovelj umeti. G.čna Klem. Hrovatinova nas je iznenadila s klasično Schubertovo , Podoknico "; glas se jej je izpolnil in okrepil, da je čist, zvo-nek in obsežen; modulacija krasna; tekst prav dobro preložen. Na viharno ploskanje je morala pesem ponoviti. Tudi prej so se že ponavljale različne pesmi. Pevovodja g. M. sme biti zares ponosen na ta večer! — Kvartet: dvoje goslij, vijola in vijolončel Igg. Šantel, brat in sestra, Sirca in Eržen) nas je prvič iznenadil v tej sestavi. Sviral je Schubertov 1. Adagio in scherzo, 2. Pot-pouri slov. narodnih pesmij, 3. Ražekovo „Maejo podoknico" in 4. Komtschakovo ,,Prav-Ijico". Prav dostojno so se r"»m predstavili ta večer! Pripravili so nam izreden užitek ! Hvala jim 1 — Igra „AH plavaj ali utoni" je stara neslpna jednodejanjka, ali gg. Klavžar, Sivec in g.čna Erže.ova so naredili iž nje, kar se je sploh dalo; vzbudili so dovolj smeha in naposled živahno pohvalo. — Tombola na 4 dobitke je trajala do 123/4. — Vmes je imel g. Klavžar svoj stereotipni polnočni govor, kateri pa moramo grajati. Kdor je naš domači razkol rad podtikal, kjer je bilo mogoče, da je le bolj gorelo, naj nas ob polnočnici na Silvestrovo ne nadleguje s svojimi obsodbami o letu 1899., ne s palmovo vejico za 1. 1900. Drugega ne rečemo v „Soči"! Živahna zabava naše mladeži je trajala še nekaj Časa, a polagoma se je dvorana vendarle izpraznila l Vsakdo je nesel domov prijetne spomine na krasni večer v ! naši Čitalnici 1 r Žrebanje dobitkov loterije, katero je priredila ženska podružnica „šol. Doma", je bilo v nedeljo ob 3 pop. Soba, kjer se je vršilo, je bila seveda premajhna za občinstvo, ki je tekmovalo v igri za prelepe dobitke. — SreCk je bilo v razprodaji 10.000, ali prodalo se jih je le 4.500, kar da kosmatega dohodka 900 gold. Dobitki sami so precej mnogo vredni. Natančneje podatke priobčimo. :* Kazglas c. kr. • "poštnega-ia-brzo--javnega ravnateljstva: Kakor je znano, pridejo s 1. januvarjem 1900. razne važne izpremembe poštnih predpisov v veljavo ter se istodobno deloma povišajo poštne pristojbine, koje se bodo odslej računale v kronski veljavi. — Izrafid, novih_določeb zanimajo posebno sledeče občinstvo. Počenši s 1. januvarjem 1900. odpravijo se dostavnine, koje so do sedaj plačevale stranke, stanujoče v krajih, kjer se nahajajo nedržavni poštni uradi za dostavljene jim pisemsko-poštne pošiljatve. — V tozemskem prometu in v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino, Nemško in Crnogoro ostane dosedanja pisemsko - poštna poštnina v veljavi ter bode ista samo v vinarjih izračunjena; frankovati bode toraj pismo mesti s 3 (v lokalnem prometu) in 5 kr. (v daljnem prometu), ako njegova teža ne presega 24 gramov (ozir, pri pismih, namenjenih na Nemško in v Crnogoro 15 gramov) s G ozir. 10 v. — Poštnina za dopisnice v zgoraj omenjenih odnošajih se nekoliko zviša; frankovati bode namreč vsako dopisnico ali vsaki del dopisnice z odgovorom mesti z 2 kr. s 5 v. Na stare dopisnice, ki so bodo rabile od 1. ja-nuvarija 1900. dalje, prilepiti bode toraj dopolnilno znamko 2 vinarjev. Poštnina za tiskovine v tozemskem prometu in v prometu z Ogersko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo se pa-zniža pri prvem in drugem takem postavku od 2 ozir. 3 kr. na 3 ozir. 5 vinarjev. — Poštnina za vzorce v tozemskem prometu in v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in Nemško, kakor tudi poštnina za tozemske časopise, koje časniška podjetja oddajajo pošti v svrho nadaljnega razpošiljanja naročnikom, se ne spremeni ter se bode samo računala v vinarjih. Priporočnina se zviša v vseh zgoraj omenjenih prometnih odnošajih — in sicer tudi v lokalnem prometu — kakor tudi sploh v vseh mejnarodnih relacijah od 10 ozir. 5 kr. na 25 vinarjev. — Pristojbine '/m poštne nakaznice v avstro-ogcrskeni prometu ostanejo nespremenjene; pristojbinski postavki in nakazani zneski so samo prera-čunjeni iz goldinarjev in krajcarjev v krone in vinarje. — Glede ostalih tozemskih pristojbin za poštne naloge, za pisma, ki se izročajo neposredno na železniških kolodvorih, za zavitke brez naznačene vreditosti, za vred-noste pošiljatve, za železniška obvestila tudi glede pristojbin m dostavljanje vožno-poštnih pošiljatev na naslovljenčev dom, za nujno dostavljanje, za obcarinjenje vožno-poštnih pošiljatev, dalje glede predainin, skladarnin in ležnin, ter slednjič glede pristojbin pošiljanja iz kraja, kamor je bila pošiljatev prvotno namenjena, za nazaj poslane in od pošiijalca nazaj vzete poštne pošiljatve in za predrugačenje naslovov istih omejujejo se v obče veljavne spremembe na zaokroženje sedanjih zneskov od 2 in 3 kr. na 5 in 10 vinarjev in od 10 ozir. 20 kr. na 25 in 50 vinarjev. Pristojbine za dostavljanje poštnih in čekovnih nakaznic z dotičnimi zneski spremene se v toliko, da bode plačevati mesti 1 kr. za zneske do 2 gld. in 3 kr. za zneske nad 2 gld., 3 v. za zneske do 10 K m 5 vinarjev za više zneske. Za nabiranje rek. pisem, poštnih nakaznic, vrednostnih pisem in poštnih zavitkov po selških Hstanoših uvedena je poleg druzih poštnih pristojbin posebna nabiral-nina, ki znaša za poštne zavitke 15 in za ostale pošiljatve 5 vinarjev. — Slednjič se je pristojbina za nabiranje poštno - hranilnih vlog nad 10 K in vlog v čekovnem prometu poštno-hranilničnega urada znižala od 5 kr. na 5 vinarjev. (Konec pride). Razgled po svetu. »WIencr - Zeitung" od 31. pr. m. je priobčila 1). skupni državni proračun za 4 mesece; 2). cislitvanski proračun za 6 mesecev ; 3). kvotni provizorij, ki določa razmerje, katero sta dogovorili deputaciji za 6 mesecev; 4). zakon o razdelitvi užitnin in 5). zakon o odpravi časniškega in koledarskega kolka. Kadi nesreč na železnicah, ki se ni nože skoro dan za dnevom, ter je bilo mnogo ljudij, zlasti glede na nesreče o Božiču v pravem strahu, se je vršilo te dni v železniškem ministerstvu posebno posvetovanje, kateremu je predsedoval Wittek. Radovedni smo le, kaj so sklenili. Dalmatinski poslance Biankini o učiteljskem vprašanju v drž, zboru. — Zadnjič smo omenili, da je posl. Biankini v drž. zboru priporočil peticijo učiteljev in učiteljic iz Dalmacije, Istre, naše dežele, Tirolske in Bukovine. Danes navajamo še iz njegovega govora to-le: ,Peticija zahteva premembo odstavka 2 (točka 1) § 55 drž. šol. zak. v tem smislu, da plača učiteljev in učiteljic, nameščenih na javnih ljudskih in mestnih šolah, bodi jednaka plači državnih uradnikov XI., X., IX. in VIII. razreda. Taka zahteva učiteljstva je povsem opravičena in ! nujna, ker je v istini sramota za državo, kakor se postopa z učitelji ljudskih šol. Prvi pijonirji civilizacije in ljudske izobrazbe so slabše plačani od uradnih slug, slabše od finančnih stražnikov. Materijalni položaj učiteljstva na sploh v Gislajtaniji, in posebno v prej imenovanih deželah je neznosljiv, ne odgovarja niti najmanjše svoti, potrebni za živ-'¦^iJfeiSF P°nižuJ*e nJeS°v ugled pred narodom. Skrajni Te" časrtTTpTenehajo ti nedostojni od-nošaji, ki preprečajo razvoj ljudskega šolstva, ter ne delajo nikakor' časti kulturni državi. Država v imenu avtonomistiskega načela, katero pa v delu ne obstoji, ker tudi v ljudskih šolah držaya vedri in oblači po svoji volji — je -naprti pokrajinam malo da ne vse stroške za ljudsko šolstvo, ali ni jim zato zapustila potrebnih davčnih sredstev. Pri tako kukavnih razmerah zapuščajo pokrajine učitelje v največji nevoiji, razvoj.ljudskega šolstva postaje nemogoč, in država se za to ne briga tako, kakor bi bila njena dolžnost! Visoka zbornica! Tem k Bogu vpijočim odno-šajem se mora, pa bodi na kakršenkoli način, narediti konec; parlament ne sme več dalje trpeti takih neprilik, ne sme trpeti, da bi se postopalo z učitelji kakor s parijami. Predlog, peticijo predložiti proračunskemu odseku v pretres in poročanje, je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Deželni zbori. — V seji kranjskega deželnega zbora je poudarjal deželni glavar pl. De tel a, da je glavni namen seje, izreči se za budgetni provizorij. Dalje se je oziral na parlamentarizem, od katerega narodi nimajo željenega vspeha, ter na politisko zgodovino Kranjske v skoro odbeglem stoletju. Predlog dež. odbora o pobiranju deželnih priklad za 1. 1900. je bil odobren brez debate. V češki deželni zbor so vstopili tudi Nemci. Knez Lobkowitz jih je z veseljem pozdravil, češ, da mu ta vstop daje upanje, da se vendar posreči dognati spravo med zastopniki češkega in nemškega naroda. Dež. zbor češki bo votiral samo provizorni bud-get, potem pa bo odgoden radi spravnih konferenc, katere se imajo ponovno vršiti, in katerim je namen, pripraviti Cehe in Nemce do tega, da bi državni zbor mogel končno redno delovati. »Mir* — tednik. —• Glasilo koroških Slovencev, »Mir*, je pričel z novim lotom izhajati kot tednik, t. j. vsak četrtek. »Mir" stopa v XX. leto. S prva je izhajal samo dvakrat na mesec, od 1. 1892. trikrat, a sedaj stori nov in važen korak naprej, postal je tednik. List je za koroške Slovence jako velike važnosti. Želeti je za to, da najde naročnikov in podpornikov tudi zunaj Koroške, ker se mu je boriti z mnogimi težavami. Naročnina iznaša na leto samo 2 gld. »M;r« bode slej kakor prej hodil po poti, katt i .•> mu je odkazal njega ustanovitelj, monsife''»or Andrej Einspieler. Priporočamo »Mi ' rojakom, d3 si ga naroču-jejo ter s ter podpirajo edini slovenski list na Koroškem a s tem tudi slovensko stvar ob meji. Občinske volitve v Vipavi. — Pri volitvah dne 28. pr. m. so zmagali pristaši narodne stranke v prvem in drugem razredu, v tretjem pa pristaši klerikalne. Večina je torej narodno-napredna, in iz le bo izvoljen tudi župan. Živela zavedna Vipava I Zverski princ — V južnozapadni Afriki je nemški častnik princ Arenberg nekega svojega slugo, zamorca, usmrtil na naj-groznejši način. Silil ga je najprvo, da pije žganje, potem ga je dal vložiti v okove ter privezati na strop, da ga je mučil na rokah. Ker je zamorec prosil, da naj ga spusti, je to storil, ali komaj je bil na cesti, je ukazal vojaku na straži, streljati za zamorcem. Vojak ga je zadel v nogo; na to je priskočil Arenberg ter ustrelil nesrečnika z revolverjem v trebuh. Ker le še ni bil mrtev, ga je ustrelil v glavo ter mu s puškino šibko tako dolgo drezal v možgane, da je zamorec končno umrl. Treba povdariti, da zamorec mu ni storil nič hudega. Častnika čuka zaslužena kazen. Srbski kralj Aleksander je bil na Dunaju na potu iz Merana slovesno sprejet od našega cesarja ter je bil njegov gost, česar zadnjič na potu v Meran ni mogei doseči. Ta okolnost se upošteva kot dober znak za razmere med Avstrijo in Srbijo ter kot zagotovilo, da Aleksander pomilosti, ko se vrne v Beligrad, hudo obsojene »zarotnike" izza atentata na Milana. Vojna v južni Afriki, — Iz Modder-River poročajo, da Buri se pripravljajo na boj s topovi, kakor tudi bi Angleži radi prišli do odločilne bitke. Iz Ladvsmitha poročajo, da do 22. pr. m. je imela tamkajšnja posadka 70 ubitih in 236 ranjencev; v taboru se razširja bolezen. — Angleži trpe pomanjkanje zlasti na živilih, ter Buri jim odnesejo vse pred očmi; sami so založeni za dolgo časa. Raznotere vesti. — Hajduški haram-baša Simic, ki je bil okoli 1. 1870. pravi strah in trepet v Hercegovini, je bil te dni kot zadnji svoje hajduške družbe pomiloščen ter izpuščen iz zapora v Kopru, kjer je preživel 29 let. — V Vacovu na Podonavju je umrl starček Deffbergv, star 141 let; do svojega 90. leta jje bil vojak. — Pater Ana-nija iz Brežic na štajerskem je bil prišel na' Vesfalsko, da bi tam slovenskim delavcem, katerih je na stotine, propovedoval slovenski, ali nemška vlada je prepovedala slovensko službo božjo strogo, enkrat za vselej. ~ Francoski parlament je sklenil število bojnih ladij znatno pomnožiti. — V Parizu so nabrali za ranjene Bure in rodbine v vojni padlih Burov že 68.000 frankov. — Nemška vlada je določila prestaviti s Poznanjsk«3ga vse poljske uradnike ter jih namestiti z nemškimi, da tako pospešuje germanizacijo Poljakov. — Reka Dunav je v teh dneh zmrznila pri Vukovaru, takot da so začeli ljudje hodili čez njo; ali v to poklicana oblast je zabranila prehod, ker na nekaterih krajih ni varno. — Znani operetni komponist M i 11 o-c k e r je umri v nedeljo. Bedni občni zbor „Naše Straže" bo dne 14. t. m. v Trstu v „Slavjanski čitalnici". ProRlagcnje svetega leta. — V nedeljo 24. pr. m. se je vršila v baziliki sv. Petra v Rimu ceremonija slovesne inaugu-racije svetega leta po papežu. Ceremonija se je začela v vestibilu cerkve. Vstop v vestibil je bil dovoljen le povabljenim. Ob 7,11. uri so prinesli sv. očeta v dvorano paramentov v prvem nadstropju. Tu so bili že zbrani kardinali, patrijarhi, nadškofje, škofje in drugi dostojanstveniki papeževega dvora. Tu je sel na nosilnico »sedia gostatoria* in so ga odnesli v sikstinsko kapelo. Tam je papež stopil z »sedie* in je pred izpostavljenim najsvetejšim zapel »Veni creator spirilus". Iz sik-tinske kapele so nesli papeža v baziliko. Ob uhodu na strani »svetih vrat* je bil za papeža prirejen prestol. Ko je velik zvon cerkve sv. Petra dal znamenje, se je papež dvignil z stola in je šel naravnost k fsvetim vratom*, višji penitencijar Vanutelli mu je podal od italijanskih škofov poklonjeno zlato kiadivo. Izgovorivši predpisane verze iz liturgije, je papež trikrat udaril s kladivom na zid »svetih vrat", ki je bil že poprej predrt. Papež je sel zopet na prestol, a delavci so podirali »sveta vrata". Penitencijarji bazilike so potem t blagoslovljeno vodo urnili prag in stebre »svetih vrat". Papež je pokleknil *— s križem v desni, svečo v levi — na pragu svetih vrat in mej tem je zadonela zahvalna pesem. Za tem je on prvi vstopil v baziliko, a njemu so sledili kardinali in vabljeni gostje. V tem hipu so zadoneli vsi zvonovi Rima, Pred zlatim oltarjem Michel Angela je imel papež kratek nagovor o pomenu dovršene cerime-nije, izpred glavnega oltarja pa je podelil navzočim slovesen blagoslov in popolen odpustek. Množica je navdušeno pozdravljala papeža. Papež je bil videti nekoliko utrujen in tudi glas mu je donel šibkeje. Papež se jo umaknil v svoje prostore. Iz bazilike se je vsula ogromna množica. Pred cerkvijo je čakalo na stotine vozov. Zunaj cerkve so kara-binerji in policijski agenti skrbeli za red. Narodno gospodarstvo. Za novo leto ne pišem nikakega posebnega uvoda. Pred dvema mesecema v št. 87. sem dosti jasno orisal pot, po kateri mi se hoče hoditi. Mislim, da sem se je držal. Očitalo se mi je, da »mečem pesek v oči*. Odgovarjal bi na take žalitve, ali v javnem življenju se držim načela: odkrito in otvoreno z vsakim, kdor mi odkrito in otvo-reno nasprotuje. Mnenja sem — bodi komu ljubo ali ne ljubo — da Usti, kdor zasmehuje svojega nasprotnika, ne da bi mu mogel kaj stvarnega dokazati, ni vreden, da se mu odgovarja. Kjerkoli sem kaj napisal, sem podpisal, da je vsakdo vedel, kam mu je streljati. Če sem »premalenkosten", dobro, ali »premalenkostnih" pač ni treba smešiti. Vsem: srečno, novo leto! !' V Gorici, na dan novega leta 1900. Anton Kristan. Napredek v slovenski trgovini in obrti. — V Celju se je osnovalo velevažno narodno podjetje »Trgovsko-obrlna zadruga ,Merkur* z neomejeno zavezo", katere pravila so se vpisala v zadružni register c. kr. okrožnega sodišča od 13. dec. 1899. Ta zadruga je prav podobna naši »Trgovsko eirtni zadrugi" v Gorici; namen ji je: posppšc.iti zasebno gospodarstvo svojih zadružnikov s tem, da posreduje mej trgovci ir. obrtniki in njih odjemalci, podpira ustanovitev novih obrtij in trgovin ali pa ustanavlja po potrebi ce'16 sama trgovine in obrti. Veseli nas ta namen', ker v njem vidimo, da so rodoljubi na Štajerskem pretehtali važnost znane stare resnice, da bode slovenskemu narodu zagotovljen narodni obstanek samo tedaj, če bo slovsnski narod v gospodarskem oziru stal popolnoma na svojih nogah, če bo imel v vsaki stroki trgovce, obrtnike, tovarne itd., ki so slovenskega mišljenja in čutenja. Na Štajerskem, kakor tudi pri nas na Goriškem, se ustanavljajo konsumna društva; ideja je prenesena, kakor znano, iz sosednje Kranjske. Na Goriškem smo proti konsum-nim društvom v glavnem iz narodno-poli-tičnih ozirov. Brez samostojnih trgovcev in obrtnikov nam pri obstoječih razmerah v deželi ni mogoče priti do one veljave, katero bi morali vže davno imeti z ozirom na našo dvotretjinsko večino. In, naj se poreče karkoli, zadružna trgovina, v katero spadajo v prvi vrsti konsunma društva, škodi posameznikom, katerih pa mi v naši deželi v sedanjih razmerah prav krvavo potrebujemo. Očita se nam lahko, da občemu gospodarskemu sistemu predpostavljamo lokalno razmere. Mi vemo to, in, kakor videti,-: ved6 grešimo. V formalno obrambo svojo naj pa še povemo, da smo tudi proti zadružpi trgovini, oddelku: konsumna društva pri nas tudi popolnoma iz stvarnih razlogov. — »Slovenski Gospodar« je pred dobrimi 14 dnevi prinesel članek »Konsumna društva". V tem članku se g. pisatelj povprašuje: aH ijma ljudstvo pravico ustanavljati konsumna društva. Odgovarja':., d a. In mi, vsaj za svojo osebo, tudi pritrjujemo. »Slov. G." navaja dalje razne okolnosti, ki govorijo »za« in »proti« snovanju kon-sumnih društev. »Za« za sedaj puščamo pri miru; teh razlogov pravzaprav g. pisatelju navajati ni bilo treba, ko je že jasno z »da« izrekel .svoje prepričanje, da ima ljudstvo pravico, snovati konsumna društva. Pregledamo pa one, ki govore »proti«. -Slov. G> piše: ,1. L^idstvo je še premalo trgovinsko izobraženo, tako da je za odbor in nadzorstvo takih društev le težko dobiti izvedenih mož. 2. Vsled tega je tako podjetje nevarno, no sicer za konsumljane, kajti ti morejo izgubiti le podvojene svoje deleže, paC pa za one osebe, ki posojujejo društvu denar ali dajejo blago. 3. Konsumna društva slabijo tudi poštene narodne trgovce. Mi nočemo reči, da jih uničujejo, kaj« to ni res. Aparat konsumnega društva stane tudi denar.in zato lahko trgovec uspešno konkurira z vsakim konsumnim društvom. Konsumna društva torej niso uničevalci trgovcev, ampak le njih konkurenti. 4. Konsumna druStva so nespretni organi za svetovno trgovino, bodisi glede izvoza ali uvoza". Kdor snaš misliti, misli in po treznem razmišljaju izreči svoje mnenje. Prepričani smo, da pritrdi vsakdo nam. Mi seveda popolno ne podpisujemo nespretno napisanih razlogov »Slov. gospodarja", samo navajamo jih, ker že taki, kot so, govore dosti v prilog nam. Veseli nas sicer »ton* članka, dasi bi se o raznih njegovih trditvah dalo napisati cele pole. Za sedaj se ozremo Se samo na eno. »Slov. G." piše: »Pri nobenem stanu ni tako majhne kontrolo kot pri trgovskem, Duhovnik ima svojo štolo, notar svoj tarif, odvetnik kontrolo sodiSC, trgovec pa dela prosto po svoji vesti*. To je sicer istina, ali, poglejmo prvo tri, se-li držo svojih predpisov. Ne! Duhovnik se ne ozira skoro nifi na šlolo, notar tudi ne na svoj tarif, odvetnika istotako malo briga kontrola sodišč. V družbi teh treh gotovo ne smemo trgovca postaviti na zadnjo mesto — glede »kontrole". Trgovci se kontrolirajo mej seboj v taki meri, kakor ne kontrolira niti duhovnika Stola, notarja tarif, odvetnika sodeče. Dokazov za to navedemo lahko, kolikor komu drago. Na Štajerskem so menda gg. trgovci, obrtniki in razumniki slovenski tudi izprevi-deli isto, kot mi na Goriškem. So proti kon-sumnim društvom. O tem smo pisali prad-zadnjič. Skušajo pa — razmere na Štajerskem so seveda popolnoma drugačne kot pri nas — povzdigniti trgovino in obrt na dostojno višino. V ta namen jim ima služiti »Trgovsko-obrtna zadruga Merkur", ki je ustanovila tudi „ trgovski odsek", kateri naj osnuje v Celju — trgovino s železom. Ta trgovina začne poslovati že početkom letošnjega leta, pridobila si je ze kot dispo-neuta in vodjo izborr.o, že izkušeno moč. Ustanavljanje jednakih podjetij pojde dalje. Mi se veselimo tega, ker smo zvesti spremljevalci narodnega gospodarstva na Slovenskem. Kmalu se pa ozremo še na celo stvar, da bode malo jasnejše. Konknrzi na Češkem v leta 1899. -Pri vseh okrajnih sodiščih na Češkem je bilo v letu 1899. oglašenih 285 konkurzov. Leta 1898. pa je bilo konkurzov dosti več, menda okoli 317. Razume se samo po sebi, da se jih večina zopet poravna. Tako zvano »prisiljeno poravnanje" pride premnogim prav. Žetev pšenice v severni Ameriki. — Kakor razvidirno iz poročila poljedelskega mir nisterstva v Washingtonu se je bilo pridelalo 1. 1899. v severni Uniji 547,300.000 bušljeV pšenirs, Gojitev brnela po svetu. — Čitamo v časopisih, da je na vsem svetu 106 tisoč hektarjev zemlje, v kteri raste hmelj, Avstrija ima svoj delež naznačen s 14.800 hektarji, Nemčija s 40.000, Anglija 22.000 itd. Za svilorejo. — Trgovinsko minister-stvo je določilo letne nagrade onim svilorej-cem, ki se bodo v sviloreji držali sodobnega naprednega postopanja. Zahvala. Podpisane rodbine se tem polom naj-srčneje zahvaljujejo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sploh vsem, udeležnikom mnogobrojnega pogreba našega nepozabnega soproga, očeta, tasta itd. gosp. Josipa Musič-a, veleposestnika v šmartnem ki so došli vkljub neugodnemu vremenu od blizu in daleč. Vsem izkrena hvala za izraze sočutja, kateri so nam bili v tolažbo na britki izgubi. V Šmartneni,, dne 30. decembra 1899. ^ Rodbine Musič-Obljubek-Vendramin. DfcMfa .se Bovški €1#* ^5^ 3^ ^•^6 .4* i& >¦» >Sk> rv .<^ Zahtevajte povsod! )\r\tor\ Jortolotti kamnosek v Gorici na Franc-Jožefovi cesti štv. 33. Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov po ugodnih coiiiih ¦fe* od 8 do 200 j?Id. -•• Čemu v Ameriko, ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna pisati in brati in mu je resna volja truditi se. "Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Ne v Ameriko!" poste restante v Ljubljano. O. kr. priviligirani "^ kroji, Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. HHffi FME1M v Goric!, civilni in vojaški krojač, k zalogo najfinejšega blairu. Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje. Ima svojo iznorno zalogo vsake vrste blagra za obleko iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih ohlck, dc/iii kov In sobnih plaščev za vsako sezono. Velika izber: zavratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajce Jiiger ter vseh dragih k oblekam spatlnjof-ili priprav za vsaki stan po najnižji ceni. . Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plnšcev, tudi za dame, po najnovejši modi. Novoporočenci pozor! Štejen si v t-ast naznanjati slavnemu občinstvu, du sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, bliau lekarne Gironeolljeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. Pohištvo je po najmodernej^" slogih, posebno spalne jedilno in poselne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigrojevih delavnic v ulici Ponle nuovo in via Leoni, katere so IepSe in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskik tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila ia izdeluje po izberi -obrisarnajceneje-in v najkrajšem časur---------- -------- Bogala zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v i-alogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. d* & \e ,©V **>' *» o*" is^paes^ se$ lir Dr. osa balzam I Pražko hišno mazilo za itiodte is --> - je splošno, že 30 let znano domač« zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačiije prebavne organe in drM v pravem toka. Velika steklen. 1 gid. mtU 50 kr. S pošto 20 kr. več. je slaro, najprej v Pragi uporabljevano iiišno zdravilo, katero vzdržuje fisle rane in jih ludi ot)varuje nečistohe ter uiilnzujore deluje na vročino ler bolečino. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. ^Ž«sj|^ priznano zaščitno znamko. Glavna zaliga: Lekarna B. FBAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, m voglu Spornsrove ulice. potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. I- Dnevno razpošiljanje po posti« — Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. ¦"•%( ¦li Odlikovana mizarska delavnica in velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan DoUak h v Soikaim pri Gorici, nasproti gostilno Mozetiča (I)roč). ~»»x««-Prevzoma vsako naročilo v mizarski ali strti-garski stroki od pri prostega do najlienejšega izdelka. Izdeluje to&rto in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence* BOGATO Kutantna postrežba. ZALOGA vseli, k mizarski in striigarski stroki Velika zaloga vsakovrstnega usnja ter vseh drugih čevljarskih protrebsčin v Kojskem št. 95 in v Gorici na Kornu št. 16, vse iz lastne tovarne v Kupi. Se toplo priporoča Andrej Jakif, tovarnar kož v Rupi. IJ i ¦ ¦ | i H UMKHT. CAPSICIE1MP0S. Iz R1cMer]evs lekarne v Pragi pripoznano kot izvrutno bol nblažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z. našo zaščitno znamko s „SI-»ROM« namreč, iz RICHTETUEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako sieklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. gfcMfirjcia letema „pri zlatem levu" W ¦jLeta 1881. v Gorici ustanovljena fordka E. Riassuer. y Nunski ulici 3, {nasproti nunski cerkvi) prjporoda preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvačke potrebe, voščeno sveče itd. w«"po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrgoje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo .[}),. »!»l?»Po Jrk pa reiilo (P. cl. Zahteva naj se -^H i popis in cenik leposlovnih in dragih knjig iz nase zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli ..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRSDEK V GORICI V J ^ (Ustanovljena leta 1893.) Gosposka ulica št. 9. -e najmodemeje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo kulantnih cenah, kakor: (Ustanovljena leta 1893.) Cd J najkrajšem času po jako r Brošure v vseh oblikah in jezikih v modemih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in drage enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske ranene, pisma in zavitke s firmo, cenike, društveni vsparede to vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelepntneje Kakovosti v škatljah z zavitki, poroda in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporetfe, osmrtnice itd. itd % v I v 0 začetku šolskega priporoča slav. Šolskim vodstvom, krojnim in okrajnim iolskim svetom vse potrebne šolske tiskovine v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih oblikah in kakovostih. i Velika zaloga izgotovljenih tiskovin za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade. V naši založbi imamo ta-le časopise: »Soča", celoletna naročnina stane gld. 5'60, izhaja trikrat na teden. — „Primoree% celoletna naročnina stane gld. P60, izhaja vsak teden, na Štirih straneh. — »Slovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so n:i razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami. Ifniftninfl" 73 nriVaslo izhaJa v nedoločenih rokih. I. knjiga „0 lo ionske", novele in črtice. MljIUilua ta UUIdolC S|>isai Fr Ctovckar, je izSla I. 1897. Stane s poStuino vred gld. 1»IO. Izšla je ravnokar II. knjiga ,.Salonske knjižnice' narodna igra v petih dejanjih. Cena 40 kr. - prinaša žaloigro „ffamlei(f, cena 70 kr. — »Ttokovnjttči", »Sin", rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr. k. „BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih. Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1'65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako. da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo. da si jo za časa omisli. „Rusko-slovenski slovar in slovnica" ^ Sestavil M. M. Hostnik. • ^ Cena mehko vezanemu gtd. 1'SO, trdo vezanemu gld. P80, poštnina 10 kr, več. % i