Podjetništvo Aktualno Lenart • V obrtni Ptuj • Je 3.000 € coni prodana še par- mesečno za bolni- cela za 237.000 € šnični vrtec preveč? O Strani 4 in 5 O Stran 3 Ptuj, torek, 24. marca 2015 letnik LXVIII • št. 23 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Ljudje in dogodki Ptuj • 12 kandidatov za direktorja Doma upokojencev O Stran 24 Štajerski TED AvtoDSOM Danes priloga RADIOPTUJ iflPR = PR? = in4-'? WWW. raaio-pTU|.5i Kmetijstvo Haloze • Ukrepi za velike kmete, mali so pozabljeni Podravje • Za državne ceste denarja ni in ga ne bo O slovenskih in podravskih cestnih žuljih Najprej so se milijarde evrov državnega denarja vlagale v avtoceste, zdaj se v železnico. Vzdrževanje glavnih lukenj in udarnih jam. Videmčani in Podlehničani pa so lahko upravičeno zaskrbljeni, da bodo še nekaj let požirali promet po stari cesti proti mejnemu prehodu Gruškovje. Več na straneh 2 in 3. Šport Nogomet • Zavrč in Aluminij zmagala, Drava ugnala Podvinčane O Strani 11,13,14 . a • v ' . Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sftifinie v »aferi recepti«:|Stirje od sedmih obdolženih krivdo priznali O Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Perutnina Ptuj: Dolgovi dobiček sodni (strani »Tako nastro-jenih svetnikov Hajdina še ni imela« 2 Strani 6 in 7 w gauBka politika: Ko morašnajjprej g O Strani B in 7 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 24. marca 2015 Slovenija, Podravje • Podeljene koncesije za vzdrževanje državnih cest V prihodnjih štirih letih za železni Od leta 2009 so se republiške glavne in regionalne ceste vzdrževale na podlagi pogodbenih razmerij in ne koncesijskega razmerja. Večina koncesij je leta 2009 izvajalcem potekla, država pa je potrebovala šest let, da je izvedla postopke, potrebne za sklenitev novih koncesijskih pogodb. V tem času so sicer slovenske državne prometnice na podlagi pogodbenih razmerij in aneksov vzdrževali tisti izvajalci, ki so jim koncesijske pogodbe pretekle. Za šest od devetih območij 15. aprila v veljavo stopajo nove koncesijske pogodbe, za sedemletno obdobje. Za tri območja izbirni postopek še ni končan. Skupna okvirna vrednost vseh sklenjenih pogodb s šestimi koncesionarji za sedemletno obdobje znaša dobrih 184 milijonov evrov. Pogodbe z izbranimi koncesi-onarji je na podlagi odločbe Vlade RS pripravila Direkcija za infrastrukturo (DRSI). Spodnje Podravje je med območji, za katera je koncesija že podpisana. Tako kot v preteklosti bo tudi nadalje javno gospodarsko službo rednega vzdrževanja in varstva državnih cest na tem območju izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Vrednost sklenjene pogodbe med DRSI in CPP je dobrih 15 milijonov evrov, za obdobje sedmih let. Kot partner bo CPP sodeloval še pri vzdrževanju cest na območju Maribora, za katerega je koncesijo prejelo Cestno podjetje Murska Sobota, član 1 Slovenija je najprej intenzivno vlagala v razvoj avtocestnega omrežja, ki smo ga nekajkrat preplačali in s tem bogato nahranili slovenske gradbene barone. Po avtocestah je prišla na vrsto železnica. Na glavne in regionalne ceste pa je država pozabila. In zato so v stanju, kakršnem so. Razpadajoče, luknjaste in nevarne. Zi Uvodnik En dan brez Preživeti en dan, pravzaprav skoraj cela dva brez ene same besede o slovenski politiki, je danes skoraj neverjetno. Vsaj zame. Pa bi mi prvi pomladni vikend to skoraj uspelo. Žal je poudarek na skoraj. Okus po političnem metanju polen pod noge (oprostite, kaj pa je drugega slovenska politična scena kot to?) se je vrnil že v nedeljo popoldne ob prvih komentarjih odličnih dosežkov naših smučarskih asov, zlasti še Te-peša in Prevca, ki bi baje morala doskočiti v obratnem vrstnem redu, da bi bilo prav. Polna doza politike je bila spet dosežena v nedeljo zvečer, z zasutjem informacij o tem, kako je stranki SMC strmoglavila podpora, kaj bo povedala Markeževa na zaslišanju, ali se bo Veber obdržal na ministrskem stolčku, kdaj bo, če bo referendum o družinskem zakoniku... In tako naprej, spet odponedelj-ka do ponedeljka. Ni trenutka in ne dejavnosti brez politike, zavlekli in zvlekli smo jo v vsako poro našega življenja. V kulturo, šolstvo, šport, rekreacijo, zabavo . , da o gospodarstvu niti ne govorim. Pa niti ne mislim, da smo v tem kaj posebnega. Problem je samo v tem, da politična preigrava-nja postavljamo v prvo vrsto in se ukvarjamo zgolj s tem, medtem ko se v drugi vrsti dogajajo veliko pomembnejše zadeve. Recimo to, samo mimogrede, da bodo naši južni bratje Hrvati kmalu v celoti kupili našo živilsko industrijo. Medtem ko se mi brezplodno dajemo okoli ukrepov nove evropske kmetijske politike in vpijemo o pomembnosti samooskrbe, je v njihovih rokah zelo poceni pristal Mercator, že pred tem pa Droga, Kolinska, Radenska, Fructal, Ljubljanske mlekarne, zdaj naj bi hrvaška Po-dravka kupila še Žito. Nisem neki prehud lokalpatriot in čisto v redu je, če naša podjetja, ki jih naši menedžerji znajo spraviti na rob preživetja, kupijo tujci, ki očitno z njimi znajo ustvarjati dobiček. Sprašujem pa se, komu, kako in po kakšnih cenah bomo potem še lahko prodajali svoje proizvode. Samo poglejte malo letošnjo ponudbo sladoledov v zamrzovalnikih Mercatorja... Saj Ledo je odličen, ali ne? Simona Meznarič skupine Pomgrad. CPP je sicer vzdrževalna dela na tem območju opravljal že vse od stečaja Cestnega podjetja Maribor. Poleg Ptuja in Maribora so pogodbe s koncesionarji sklenjene še za območja Novega mesta, Murske Sobote, Kranja in Nove Gorice. Za območje Celja, Kopra in Ljubljane postopki izbire koncesionarjev niso končani. Za območje Kopra je vlada sprejela odločitev, da se razpis celo razveljavi. Stanje na državnih cestah še vsaj štiri leta enako kot danes ali celo še slabše Za promet in prometno infrastrukturo je z rebalansom letošnjega državnega proračuna zagotovljena milijarda evrov. Od tega dobra polovica za železnice. Za cestni promet in infrastrukturo se namenja 276 milijonov evrov. Področji investicijskega vzdrževanja in modernizacije cest sta, milo rečeno, podhranjeni. Letos so sredstva zagotovljena zgolj za tiste projekte, ki so že v izvajanju in za katere so pridobljeni evropski viri sofinanciranja. Vse drugo, vključno z nujno potrebnimi sanacijami plazov ali mostov, bo moralo na sredstva počakati še nekaj let. Tudi obnove, preplastitve in novogradnje. V Načrtu razvojnih programov (NRP) državnega proračuna so cestni projekti zajeti na 40 straneh. Od tega je za vsaj 30 strani projektov, pri katerih je znesek letošnjega financiranja čista nula. Pri Koliko bo država v prihodnjih štirih letih predvidoma namenila za promet Področje / Leto 2015 (v mio €) 2016 (v mio €) 2017 (v mio €) 2018 (v mio €) Skupaj (€) Ceste (državne in AC) 276 229 249 261 1 mrd Železnica 567 265 429 529 1,8 mrd Zračni promet 7,4 4 2,6 1,2 15,2 mio Vodni promet 4,5 5,1 0,6 0 10,2 mio Vir: NRP, rebalans državnega proračuna 2015 Slovenija, Podravje • Gradnja AC Draženci-Gruškovje se odmika Pritožba podjetja, ki se na razpis ni prijavilo Obljubljeno je bilo, da bi maja letos na gradbišču bodočega avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje v zemljo zasadili prvo lopato in začeli delati. Kot smo v Sloveniji že vajeni, se je situacija seveda morala zaplesti, zato na Ministrstvu za infrastrukturo in na Darsu že napovedujejo možnosti kasnejšega pričetka del. Eden izmed izvajalcev, ki se na razpis za gradnjo niti ni prijavil, je na Državno revizijsko komisijo (DKOM) vložil zahtevek za revizijo razpisa oz. razpisnih pogojev. Če mu DKOM ugodi, lahko sledi razveljavitev obstoječega razpisa, objava no- vega in ponovni celotni postopek izvedbe javnega naročila. Pritožbo je vložilo ljubljansko podjetje TGG, transport, gradnje, gozdarstvo. Zanimivo je, da državni 80-milijonski razpis poskuša »rušiti« podjetje, ki je v letih 2013 in 2012 Vrednost projekta 245 milijonov € Gradnja 13-kilometrskega odseka AC Draženci-Gruškovje bo po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Darsa, veljala 245 milijonov evrov. Investicijski stroški so predvideni v višini 233 milijonov, stroški financiranja v znesku 12 milijonov evrov. Dars bo v projekt vložil 69 milijonov evrov lastnih sredstev, 111 milijonov bo znašala zadolžitev (obveznica / kredit), 62 milijonov se pričakuje evropskih kohezijskih sredstev in 3,2 milijona evrov evropskih sredstev za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T sredstva). ustvarilo po dobrih 800.000 evrov prometa. V letih 2011 in 2010 pa so dosegali letni promet v višini dobrih 300.000 evrov. Glede na višino doseženega prometa podjetje ustreznih referenc za prijavo na razpis takšnega obsega najbrž nima. Zato je nerazumljivo, zakaj so vložili revizijo. Morda v imenu koga drugega (katerega »močnejšega« gradbinca). Revizijski postopek je torej v teku, odločitev komisije pa je ta hip nemogoče napovedati. Dars je na vloženo pritožbo že podal odgovor, nadaljnje odločanje je v rokah DKOM. »Če bo DKOM zahtevek za revizijo zavrnil, se bo postopek izbora izvajalca podaljšal za najmanj en mesec. Če DKOM pritožniku ugodi, to pomeni po- novitev postopka javnega naročila, kar bi podaljšalo aktivnosti za nadaljnjih najmanj od štiri do šest mesecev. V tem primeru dokončanje del na 1. etapi v predvidenih časovnih okvirjih (do septembra 2017) ne bo možno, vprašljiv bi bil tudi rok dokončanja celotnega AC-odseka, ki je po trenutno veljavnih planih predviden do poletja 2018,« so za naš časopis povedali na Darsu. V zvezi s postopki javnega naročanja za izbor izvajalca gradbenih del na AC Draženci-Gruškovje je pisno poslansko vprašanje na ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča naslovila tudi SDS-ova poslanka Suzana Lep Šimenko. Minister Gašperšič ji je odgovoril, da se bo zaradi zahteve po reviziji Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 24. marca 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 co skoraj enkrat več kot za ceste i In ceste bodo propadale se naprej .. Za vlaganja v glavne in regionalne republiške ceste denarja ni. Zato je večina projektov (tudi za območje Podravja) predvidena šele po letu 2018. V letošnjem državnem proračunu je pri najmanj 90 odstotkih cestnih projektov, ki so vneseni v državni NRP, na postavki čista ničla. Ni denarja za obvoznice, modernizacije, preplastitve, sanacije mostov, plazov, gradnjo opornih zidov ... Glede na to, da se najmanj štiri leta v državne ceste ne bo vlagalo, in ob dejstvu, da je v tem trenutku že 70 % cest ocenjenih z mejno vrednostjo, kot slabih oz. zelo slabih, se poraja vprašanje, v kakšnem stanju bodo ceste dočakale leto 2019 in nadaljnja leta. Prejete ponudbe za AC Draženci-Gruškovje Za oba sklopa del je investitor predvidel mejo, do katere smejo segati vrednosti ponudb (limit). Pri sklopu 1 je limit postavljen pri 80,2 milijona evrov in pri sklopu 2 pri 7,8 milijona evrov. Na razpis za izvedbo gradbenih del sklopa ena in dva je pravočasno prispelo 13 ponudb, ponudniki so iz sedmih držav. Ponudniki Vrednost ponudb SKLOP 1 (v mio €) SKLOP 2 (v mio €) JV Impresa Pizzatorri S.p.A Kostmann 62,6 6,8 JV Colas Hungaria Zrt Colas Hrvaška Asfalti Ptuj, d. o. o. 69,3 8,4 JV Vianini Lavori S.p.A, Roma Impresa Constr. Giuseppe Maltauro Spa, Vicenza Ginex international, d. o. o. 64,9 / JV SGP Pomgrad GGD, d. d. CGP, d. d., Novo mesto Cestno podjetje Ptuj, d. d. 56,2 6,5 JV Hidroelektra niskogradja, d. d., Zagreb Institut IGH, d. d., Zagreb / 7,2 RIKO, d. o. o. 72 7,6 JV Kolektor Koling, d. o. o., Idrija Impresa Di Construzioni ing. E. Mantovani Spa Venezia / 6,3 JV Impresa Di Construzioni ing. E. Mantovani Spa Venezia Kolektor Koling, d. o. o., Idrija 50,4 / Strabag AG, Avstrija, podružnica Ljubljana 69,8 7,8 JV Collini Lavori Spa Tento Impresa Luigi Notari Spa Milano CVP Inženiring, d. o. o. 67,2 7 AZVIRT Baku city 69,6 7,7 JV Viadukt, d. d., Zagreb VOC Celje, d. d. GP Krk, d. d. 59,8 7,1 JV IMP, d. d. Integral inžen. Bosna SŽ ŽGP, d. d. 61,3 6,9 Euro Asfalt, d. o. o., Sarajevo 57,5 6,2 Vir: DARS, marec 2015 postopek izbire izvajalca podaljšal, zato se bo gradnja začela nekoliko kasneje, kot je bilo sprva predvideno. »Če bo postopek Izbrani koncesionarji za vzdrževanje republiSkih cest Območje Koncesionar km Vrednost pogodbe (7 let) v € Ptuj Cestno podjetje Ptuj 279 15.141.180 Murska Sobota Cestno podjetje Murska Sobota 446 20.790.379 Kranj Gorenjska gradbena družba 517 28.318.349 Nova Gorica Cestno podjetje Nova Gorica 685 33.179.686 Maribor Cestno podjetje Murska Sobota - partnerja CPP in VOH Celje 753 35.795.826 Novo mesto CGP-CP 1057 51.114.732 Vir: DRSI, marec 2015 Za območja Ljubljana, Celje in Koper nove koncesijske pogodbe za vzdrževanje državnih cest še niso sklenjene. Vrednosti starih šestletnih pogodb za ta območja so bile naslednje: Ljubljana (889 km, 47 mio evrov), Celje (743 km, 36 mio evrov), Koper (608 km, 28 mio evrov). Vir: DRSI, januar 2015 nekaterih projektih se sicer možnosti financiranja odpirajo za prihodnje leto, vendar z nekaj tisoč evri na posameznih postavkah se ne bo dalo nare- diti praktično nič. Toliko, kot je zagotovljeno na postavkah, bi lahko znesli samo potni stroški, če se bo nekdo iz Ljubljane pripeljal na Ptuj ali v Mursko Soboto. Po NRP-ju se glede na višino predvidenih sredstev za vsako posamezno leto vsaj še do leta 2018 obeta podobna situacija, kot smo ji priča danes. Denarja bo komajda dovolj za nujna vzdrževalna dela, le tu in tam bodo morebiti še sredstva za kakšen projekt. Mojca Zemljarič Ptuj, Podravje • Financiranje bolnišničnega oddelka Je 3.000 evrov mesečno preveč? Da je bolnišnični oddelek dobro zastavljena ideja o lajšanju dni malčkom v času hospitalizacije, je nesporno dejstvo. Težava pa seje pojavila pri financiranju le-tega; po novem predlogu naj bi župani 16 spodnjepo-dravskih občin plačevali pavšal, polovico stroškov dela in celoten strošek nakup igrač. A so ti stroški precej visoki, plača vzgojiteljice znese 2.640 evrov bruto (z dodatki in regresom), stroški igrač pa mesečno 365 evrov, torej na letni ravni nekaj več kot 4.000 evrov. revizije hitro končan, bo gradnjo možno začeti v poletnih mesecih 2015,« navaja minister Gašperšič. Mojca Zemljarič Kot je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, poteka delo vzgojiteljice v bolnišnici na več načinov, ti pa so odvisni od vrste bolezni in starosti otroka. „Torej delo lahko poteka v dnevnem prostoru v skupini ali skupinici, lahko ob vsaki postelji posebej in tudi na kirurgiji, če je hospitaliziran majhen otrok. Program je deklariran kot predšolski, v resnici pa se k zaposlovanju predšolskih otrok priključijo tudi šolski otroci. Tako da vzgojiteljica dela oziroma zaposluje vse otroke," je pojasnila Bratuževa. Financiranje: župani imajo pomisleke Program je ovrednoten iz dveh glavnih sestavin dela, in sicer stroškov dela ter sredstev za materialne stroške. K stroškom dela prispeva MIZŠ 50 % sredstev, preostanek pa so doslej financirale občine, ki v primeru bolezni otrok koristijo te usluge, po novem predlogu pa bi se obračunaval pavšal po številu prebivalcev. "Sistem financiranja v MO Ptuj ni bil urejen tako, kot predvidevajo predpisi, ampak smo morali v vrtcu Ptuj vsak mesec preštevati bolne otroke in iz dnevnega nadomestila za ho-spitaliziranega otroka bi morali zbrati drugo polovico sredstev za kritje stroškov dela in drugih prejemkov delavca. To nam ni uspelo niti en mesec, zato je oddelek deloval s stalnim primanjkljajem, da ne govorim o materialnih stroških. Tega je vsa leta pokrivala MO Ptuj, zato smo morali pripraviti novi predlog, ki pa ga niso sprejeli," še dodaja ravnateljica ptujskega vrtca. Kakšno plačo ima vzgojiteljica? Očitek, da je delovanje omenjenega oddelka predrago, ravnateljica zavrača. Po razdelilniku stroškov je namreč plača vzgojiteljice okrog 2640 evrov bruto mesečno. Zakaj gre za tako visok znesek, Bratuževa odgovarja: »Vzgojiteljica je dosegla naziv vzgojiteljica svetnica in je njena bruto plača 2.059 evrov. Na to je treba dodati še 16,10 % prispevkov, njen regres za letni dopust, ki znaša 346 evrov, in nadomestilo za družbeno prehrano 3,57 evra za 11 mesecev v letu. Vrednost dela vzgojiteljice je regulirana za vse vzgojitelje v državi enako. Prav nihče ne more vzgojitelja plačati več ali manj." O predvidenih materialnih stroških pa Bratuževa pravi: „Do sedaj jih sploh ni bilo in očitno jih še to leto tudi ne bo, kajti predlog ni bil sprejet. Vtis, da je 4.381 evrov preveč, bi morda pojasnila, da bi bilo treba ta program opremiti s številnimi namenskimi igračami za otroke od enega leta do vstopa v osnovno šolo, neuradno pa tudi šolarje, ki se z veseljem priključijo majhnim. K temu pa je treba dodati še sredstva za potrošni vzgojni material, kot so barvice, lepila, risalni papir ...," še dodaja ravnateljica ptujskega vrtca. Dženana Kmetec Ministrstvo financira delovanje devet bolnišničnih oddelkov Kot so pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so lani bolnišničnim oddelkom vrtcev v Sloveniji nakazali 157.170 evrov, in sicer za stroške dela 11 vzgojiteljic. Iz razpredelnice je razvidno, katerim vrtcem so bila sredstva namenjena in v kolikšni višini na letni osnovi, kot tudi kolikšno je število vzgojiteljic (11), katerih delo sofinancira MIZŠ. Vrtec Število bolnišničnih oddelkov / zaposlenih Realizacija 2014 Vrtec Mavrica Brežice 1 10.598,\3 Vrtec Murska Sobota 1 12.822,98 OS I. Roba Šempeter 1 15.097,|3 Vrtec Mavrica Izola 1 16.509,65 Vrtec Anice Cernejeve Celje 3 43.934,50 Vrtec Slovenj Gradec 1 17.358,24 Vrtec Ciciban Novo mesto 1 f 16.078,12 Vrtec Trbovlje 1 10.522,77 Vrtec Ptuj ^ 1 14.648,77 Skupaj: 11 157.170,89 Vrtcu ' Ptuj so v letu 2014 nakaza i 14.648 evrov, kar je povprečno 1.220 evrov mesečno. ^ Ministrstvo daje za delovanje teh oddelkov vsako leto soglasje, krijejo pa sredstva za plače in prejemke ter prispevke. Podlaga za določitev števila vzgojiteljev pa-je, Bovprečno dnevno . število otrok, ki so na zdravljenju, v starosti od enega leta do vstopa v osnovno šolo (predšolski otroci) v preteklem letu, upoštevaje normativ števila otrok, ki velja za kombinirane oddelke, in normativ, določen za bolnišnične oddelke ležečih otrok. J 4 Štajerski1TEDNIK Podjetništvo torek • 24. marca 2015 Gornja Radgona • Začenja se sejemsko leto Za podjetno pomlad Ta četrtek, 26. marca, odpira vrata družba Pomurski sejem v Gornji Radgoni z uvodnima sejmoma letošnjega leta - Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti ter mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green. Za podjetno pomlad gradnje, energetike, komunale, obrti in trajnostnih tehnologij. S tem sloganom radgonska družba Pomurski sejem odpira letošnje sejemsko leto. Od četrtka, 26. marca, do nedelje, 29. marca, se bo v Gornji Radgoni v okvi- ru obeh sejemskih prireditev predstavilo 270 razstavljavcev iz desetih držav. »Sejmi gradbeništva imajo v Gornji Radgoni že 35-letno tradicijo. Ker je konjunktura v gradbeništvu v zadnjih letih precej nihala, smo se tudi mi morali organizirati, da bi ublažili ta nihanja v konjunkturi v gradbeništvu. Zato smo sejem gradbeništva Megra že pred leti razširili z novimi vsebinami,« je na predstavitvi sejmov dejal predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Gradbeništvu so POMURSKI SEJE Foto: Miha Soštarič Robi Fišer, Janez Erjavec in Boris Erjavec so predstavili prvo letošnjo sejemsko prireditev v Gornji Radgoni. Podravje • Arriva Štajerska z IC avtobusi Nov standard avtobusnega potovanja Na predstavitveno vožnjo v okolico Ptuja je s ptujske avtobusne postaje 17. marca letos zapeljal eden od treh IC Busov prevoznega podjetja Arriva Štajerska, d. d., ki predstavlja nov standard avtobusnega potovanja. Njegov prihod je med potniki vzbudil veliko zanimanje in občudovanje; še nedavno si takšnih avtobusov domači prevozniki niso mogli niti zamisliti. Najnovejšo pridobitev, nakup enega takšnega avtobu- sa stane okrog 500.000 evrov, so predstavili Janez Habjanič, vodja komerciale za Štajersko v Arrivi Štajerska, Darja Kozel, komercialistka, in Zvonko Lazar, operativni vodja za enoto Ptuj. Za volanom pa je bil Amir Mašic, ki ima že več kot 15-letne izkušnje kot avtobusni šofer in je eden od 10 oz. 15 šoferjev, ki vozijo IC Buse. „Sanje vsakega voznika so, da bi vozil IC Bus," je povedal Amir Mašic. Sicer pa voznik IC Busa ne more biti vsak. Zahteve so kar velike, ne gre samo za izkušnje, vsak naj bi znal najmanj enega od svetovnih jezikov, če že ne dva. Enonadstropni IC Bus predstavlja enega najvišjih standardov avtobusnega potovanja, je neke vrste najsodobnejše „letalo" med avtobusi. „Arriva Slovenija in Deusche Bahn (DB) sta v okviru svoji avtobusnih povezav IC Bus na slovensko tržišče uvedla nov standard potovanja. Na liniji Munchen-Ljubljana-Zagreb smo začeli voziti 28. aprila lani. r IC avtobusi Arrive Štajerska, d. d, trikrat dnevno vozijo na relaciji Munchen-Ljubljana-Za-greb. Od prvega januarja letos pa IC Bus vozi tudi na relaciji Vukovar-Osijek-Ptuj-Maribor-Munchen-Stuttgart, ki so jo uvedli skupaj s podjetjem Arriva na Hrvaškem. Avtobus vozi vsak dan, s ptujske avtobusne postaje ima odhod ob 23.15, iz Maribora pa ob 23.45. Iz Stuttgarta se vrača ob 18.45, iz Munchna pa ob 22. uri. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani http://arriva.si/icbus/. \ Enostavno do polovične cene vstopnice Vsi obiskovalci, ki bodo prinesli vsaj pet kilogramov starega papirja, bodo plačali le polovico za vstopnico za sejem, ki bo sicer v stala štiri evre. Polovico za vstopnico, torej dva evra, bodo odšteli tudi tisti, ki bodo s seboj prinesli vsaj pet uporabnih kosov oblačil. dodali najprej sejme energetike, komunale, urejanja okolja, ekologije ter obrti in podjetništva, lani pa še sejem Green, ki privablja obiskovalce zainteresirane za trajnostne tehnologije in zeleni življenjski slog. V Obrtni ulici tudi o sanacijskih ukrepih pri poplavah, neurjih in plazovih V središču pozornosti tokratne sejemske prireditve bo ponovno Obrtna ulica, ki bo nudila nasvete, izdelke in storitve članov območnih obrtno-podjetniških zbornic ter predstavljala poklice zidarja, tesarja, kleparja-krovca, slikopleskarja, dimnikarja, mizarja, avtoservi-serja, voznika strojnika gradbene mehanizacije in elektro poklice. Vsak dan sejma bo za obiskovalce brezplačno energetsko in gradbeno svetovanje, govorili pa bodo tudi o preven- tivnih in sanacijskih ukrepih pri plazovih, poplavah in neurjih. Prvič po letu 2009 bo v Gornji Radgoni znova velika predstavitev gradbene mehanizacije. S starim papirjem in ponošenimi oblačili do cenejše vstopnice »Zelene tehnologije se sicer prepletajo skozi vse naše sejme, vendar smo želeli na Pomurskem sejmu še posebej poudariti podjetja, inovatorje, združenja in institucije, ki se ukvarjajo s trajnostnimi energijami, zelenimi inovacijami in hkrati spodbujajo razvoj zele- nih delovnih mest in socialno podjetništvo,« je o odločitvi, da drugo leto zapored pripravijo tudi sejem Green, dejal projektni vodja tega sejma Boris Erjavec. Da je prihodnost lahko le zelene barve in zgrajena traj-nostno, bodo na sejmu Green prepričevali naravni gradbeni materiali, električni avtomobili in vozila ter varčni elektromotorji, biobarve, pasivna klima-tizacija in mladi inovatorji, ki bodo predstavili svoje izdelke, ki imajo močan zelen pridih. Poudarek bo tudi na industrijski konoplji kot naravnem materialu, uporabljenem v gradbeništvu in oblačilih. Miha Šoštarič Avtobusi vozijo trikrat dnevno vse dni v tednu. Odhodi iz Münchna so ob 7.45, 15.45 in 23.45, iz Ljubljane v München ob 9.20, 17.20 in 1.20 ter iz Zagreba ob 6.50, 14. 50 in 22.50. Omenjena tri mesta avtobusi povezujejo brez vmesnih postaj: v Zagrebu potniki vstopajo oz. izstopajo na zagrebški avtobusni postaji, v Ljubljani na ljubljanski avtobusni postaji, v Münchnu pa na avtobusnem postajališču ZOB Bus. Vozovnice je mogoče kupiti na Ptuju, v Mariboru in v Ljubljani, v Nemčiji pa v Münchnu in v Stuttgartu. Nakup in rezervacija vozovnic sta mogoča tudi preko spleta. Hkrati z avtobusno vozovnico je mogoče kupiti oz. rezervirati tudi vozovnico za morebitno nadaljevanje potovanja z železnico iz Münchna za IC DB vlak po vsej Evropi. Vožnja z IC Busom od Ljubljane do Münchna traja pet ur in stane 20 evrov," je povedal Janez Habjanič. Z IC Busom, ki predstavlja visoki ekološki in tehnični standard, je potovanje udobno, varno in ugodno. O tem so se doslej prepričali že številni potniki, ki redno potujejo na progi München-Ljubljana-Za-greb. Prednosti so številne, ni dodatnih stroškov za prtljago, med sedeži je več prostora, tudi prostor za ročno prtljago, vtičnica za prenosni računalnik, brezplačni WiFi in avtomat s prigrizki ter hladnimi in toplimi napitki. Potnikom je na voljo tudi WC. Med vožnjo pa se lahko tudi sprehodijo po avtobusu. V spodnjem delu je 16 sedežev, v zgornjem pa 56. MG Lenart • Naprodaj še polovica zemljiš Prodana parcela za dobrih 2 Občina Lenart je z razpisom za prodajo zemljišč v novi poslovno-industrijski coni uspela pridobiti novega investitorja. Kupec je domači podjetnik, ki se ukvarja z avtoprevozništvom. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se je v novi poslovno-industrijski coni po več kot petih letih le začelo premikati. Gradnjo je nedavno začel prvi investitor, sedaj pa je občini z razpisom za prodajo nadaljnjih zemljišč uspelo pri- dobiti še novega investitorja. »Prispela je ena ponudba, ki je bila kot popolna tudi izbrana za izklicno ceno. Ponudbo je podalo podjetje Franc Kurnik, s. p., iz Spodnje Voličine,« so pojasnili z lenarške občine. Kupec domači podjetnik Franc Kurnik Domači podjetnik je tako kot edini ponudnik po izklicni ceni v višini 237.240 evrov, vključno Lenart • O že pozabljenih poljščinah Oluščeno zrno pire dosega vi Minuli teden je v sklopu projekta Trajnostna lokalna preskrba na območju Slovenskih goric, ki ga organizira Zadruga Dobrina, potekal posvet na temo alternativnih in pozabljenih poljščin ter tradicionalnih sort kulturnih rastlin. »Namen posveta je, da spodbudimo ljudi k razmišljanju in pridelovanju poljščin, ki so že bile prisotne na naših njivah in v našem okolju, a smo na njih pozabili. Tako smo se pogovarjali o prosu, ričku, ajdi, industrijski konoplji, o pridelavi pire, maka, lanu in Po izračunih trenutno oluščeno zrno pire dosega celo višjo prodajno torek • 24. marca 2015 Podjetništvo Štajerski TEDNIK 5 Podravje • Aktualno iz Perutnine Ptuj O dolgovih, dobičku in sodnem sporu Mariborska Probanka, ki je od septembra 2013 v postopku nadzorovane likvidacije, bo odprodala svoj 7,7-odstotni delež v Perutnini Ptuj (PP), svoje terjatve do družbe in terjatve do podjetja Univit v stečaju, s poroštvom PP. Zbiranje zavezujočih ponudb traja do 17. aprila. Probanka prodaja 454.226 delnic družbe PP, terjatve do PP v višini 4,8 milijona evrov ter terjatve do družbe Univit s poroštvom PP v znesku 2,9 milijona evrov. Odpiranje ponudb ne bo javno, podrobnosti posla med prodajo bodo predstavljene zgolj potencialnim kupcem, ki bodo podpisali izjavo o zaupnosti ter izkazali, da razpolagajo s finančnimi sredstvi, potrebnimi za morebiten nakup. Dodajmo, da so iz Perutnine Ptuj minule dni sporočili tudi prve izide lanskoletnega poslovanja. Na ravni skupine so ustvarili skoraj 257 milijonov evrov prihodkov in 26,3 milijona evrov dobička pred davki (EBITDA). Matična družba je lani poslovala s 144 milijoni evrov prihodka in 8,3 milijona evrov EBITDA ter skoraj 10-od-stotno EBITDA maržo. Nadzorni svet in uprava sta s poslovanjem v letu 2014 zadovoljna, čeprav so količinsko prodali manj blaga. Po drugi strani jim je namreč dobro uspel močnejši preobrat k povečevanju prodaje živil z večjo dodano vrednostjo. »Količinski parametri prodaje hrane naših blagovnih znamk so se sicer v povprečju nekoliko znižali, vendar pa je pospešeno prestrukturiranje k živilom z večjo dodano vrednostjo izboljšalo naš poslovni rezultat,« je povedal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor PP. Pojasnil je, da so se v preteklem letu zaradi nerazumnega dumpinga na področju prodaje perutnin- skega mesa na nekaterih trgih zavestno odločili za zmanjšanje tovrstne ponudbe na trgovinskih policah. Prihodnje dni bodo lanskoletno poslovanje podjetja pregledali še revizorji, na ptujskem okrožnem sodišču pa so v teku tudi postopki v zvezi z izpod-bojnimi tožbami zoper sklepe, sprejete na lanskoletni skupščini. Sklepe poskuša po sodni poti izpodbiti Holding PMP, katerega lastniki so člani uprave PP ter družba Univit v stečaju. Na skupščini sprejeti sklepi namreč odpirajo pot vnovični reviziji poslov iz preteklosti: med Perutnino Ptuj, Merkurjem in Centrom naložbe (Glaser-Kor-dež-Šrot). Mojca Zemljarič 1SP Foto: Črtomir Goznik Poslovanje Probanke, ki danes odprodaja poslovni delež v PP in terjatve do družbe, je dolga leta nadziral prvi mož ptujske Perutnine Roman Glaser. c v coni 37.000 evrov z DDV, postal lastnik zaključene celote sedmih parcelnih številk oz. gradbene parcele v skupni površini 11.862 m2. Kot nam je povedal Franc Kurnik, na omenjeni parceli namerava zgraditi parkirišča in avtopralnico za tovorna vozila, skladišče in manjšo poslovno stavbo. Ali se obetajo tudi kakšna nova delovna mesta, pa nam investitor za zdaj še ni znal povedati. Sicer pa se je domači podjetnik s sklenitvijo pogodbe še zavezal, da bo najkasneje v roku dveh let začel gradnjo objektov za gospodarsko dejavnost. V nasprotnem primeru - kot je razvidno iz razpisne dokumentacije - sledijo sankcije, in sicer bo podjetnik moral, če v dveh letih ne začne z gradnjo, vrniti zemljišče občini, slednja pa mu bo vrnila do 70 % kupnine. Če je škoda večja od zadržane pogodbene kazni (30 %), pa lahko Občina zahteva povrnitev tudi te škode do popolne odškodnine. V novi poslovno-industrijski coni pa še vedno ostaja naprodaj še približno polovico zemljišč za podjetnike. Monika Levanič šjo prodajno ceno kot moka o nekaterih poljščinah, ki jih pridelovalci lahko pridelujejo pri nas. Prav tako smo spregovorili še o nekaterih zanimivih vrtninah, ki se sicer že pojavljajo pri nas ter so primerne za manjšo pridelavo in lokalno ponudbo, kot so čičerika, stoletna čebula, sladki krompir, ; ■ - v1 ceno kot moka. adzuki fižol ...,« je povedala predsednica Zadruge Dobrina Milojka Fekonja in dodala: »Teh pozabljenih poljščin je zelo malo. Pojavljajo se na manjših ekološko usmerjenih kmetijah, se pa njihov delež povečuje. Poleg ekonomskega vidika so namreč zanimive tudi z vidika kolobarjenja, saj je vmesni člen, ki razbremeni kolobar. Poleg tega pa gre za poljščine, ki varujejo zdravje, zato je dobro, da jih vključujemo v lokalno pridelavo.« Sicer pa Fekonjeva še poudarja, da je v zadnjem času predvsem v porastu pridelava pire, ki je tržno zelo zanimiva poljščina. Po izračunih namreč trenutno oluščeno zrno dosega celo višjo prodajno ceno kot moka: »To je prastaro žito, ki ima ogromno dobrih lastnosti. Je nezahtevna za pridelavo in potrošniki jo prepoznavajo ter po njej posegajo, zato se je pira že precej ustalila.« Monika Levanič Prlekija • Delavnica v sklopu projekta Dobra voda za vse Kakšna bo prihodnost Gajševskega jezera V naselju Grabe (občina Križevci pri Ljutomeru) so pripravili delavnico na temo prihodnosti Gajševskega jezera, ki sodi v sklop projekta Dobra voda za vse, ki se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško v obdobju 2007-2013. Udeleženih je bilo okoli 70 predstavnikov lokalnih skupnosti, društev in drugih nevladnih organizacij ter po- sameznikov, ki delujejo na področju kmetijstva, lastniki zemljišč in drugi uporabniki jezera. Prisotni so se seznanili z vsebino projekta in z dosedanjimi aktivnostmi na območju Gajševskega jezera skupaj s primeri dobrih praks ponovne oživitve jezer v Sloveniji in tujini. Predstavljene so bile tudi možnosti čiščenja odpadne vode z naravnimi čistilnimi sistemi, sledila pa je razprava ter zbiranje mnenj vseh ciljnih skupin o možnih oblikah Gaj- ševskega jezera v prihodnjem obdobju. Domačini so nezadovoljni Domačini so menili, da je prvotno treba jezero sanirati in očistiti ter zmanjšati dotok onesnažene vode in mulja iz višje ležečih krajev območja. Želijo si več organiziranih vsebin, tudi za mlajše rodove, moti pa jih neurejenost poti okoli jezera. Izpostavila se je tudi problematika lastništva zemljišč okoli jezera. Župan občine Križevci Branko Belec je povedal, da je Občina v fazi odkupa zemljišč in pri tem sodeluje tudi z občino Ljutomer, kamor spada del Gajševskega jezera. Belec je zbranim obljubil, da bodo v prihodnje vlagali več sredstev v iskanje rešitev za oživitev jezera. Že v letos se obeta sprehajalna pot, ki bo vodila okoli jezera. NŠ Kidričevo • Javna obravnava za plinovod KidriCevo-Vodice Med tremi predlaganimi je najugodnejša varianta 2b Na pobudo direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je bila minuli četrtek v Kidričevem javna obravnava za traso prenosnega plinovoda M9, med kompresorsko postajo v Kidričevem in načrtovano postajo v Vodicah. Med tremi variantami so za najugodnejšo predlagali varianto 2b. Prenosni plinovod je umeščen v prostor v treh variantah, na obravnavi v Kidričevem pa so kot najugodnejšo predlagali nekoliko dopolnjeno varianto 2b, ki je po mnenju razpravljavcev najustreznejša iz veh vidikov. Predlagana varianta 2b poteka od kompresorske postaje v Kidričevem proti jugu, prek nižinskega dela Črete do Slovenske Bistrice. Od tam dalje poteka v avtocestnem koridorju do Dramelj in naprej. Kot smo slišali na javni obravnavi v dvorcu Sternthal, ki so jo pripravili v koordinaciji direktorata za prostor, graditev in stanovanja, na njej pa so sodelovali še predstavniki ministrstva za infrastrukturo, predstavniki investitorja - podjetja Plinovodi, izvajalca del - podjetja Zum iz Maribora ter občine Kidričevo, je cilj izgradnje prenosnega plinovoda Kidričevo-Vodice zagotoviti oskrbo slovenskega plinskega trga z zemeljskim plinom iz različnih virov, medsebojna po- vezava nacionalnih prenosnih plinovodnih sistemov v Sloveniji ter omogočanje tranzita zemeljskega plina med vzhodom in zahodom Evrope ob sprejemljivih vplivih na okolje. Javna razgrnitev za gradnjo plinovoda poteka od 9. marca od 9. aprila v prostorih ministrstva za okolje in prostor, na spletni strani ministrstva ter v vseh občinah, skozi katere je plinovod načrtovan. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Na obravnavi v Kidričevem so kot najugodnejšo predlagali varianto 2 b, ki je najustreznejša iz varstvenega, ekonomskega, funkcionalnega in prostorskega vidika. Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 24. marca 2015 Poljčane • Za obresti 72.000 evrov Ko moraš najprej skidati gnoj, da lahko pometeš pred svojim pragom S spomladanskimi temperaturami so se otoplili odnosi med županovo manjšinsko koalicijo in opozicijo. Tako so svetniki pri ključnih vprašanjih na marčevski seji strnili vrste in proračun, ki predvideva 4,7 milijona evrov prihodkov in 5,1 milijona evrov odhodkov, soglasno potrdili. Kot je povedala finančnica Občine Poljčane Katja Pepel-nak, so bile v javni obravnavi podane številne pobude in predlogi, ki pa niso bili upoštevani, saj niso zajemali proračunskega ravnovesja. Torej niso predvideli, kje naj občina vzame denar in tega nato dodeli za izvedbo pobude. Župan Stanislav Kova-čič je pred sprejemom svetnike opomnil, da je situacija težka: »Občina Poljčane je v tem letu pogojno sposobna realizirati le dva projekta, in sicer zbirni center ter projekt vodooskrbe. Če hočemo realizirati slednjega, nujno potrebujemo dodatno posojilo v višini 500.000 evrov. Če vlada ne bi sprejela, da se lahko občine zadolžijo za dodatna dva odstotka za kohezijske projekte, bi bili v velikih težavah in bi projekt resno ogrozili!« 150.000 € je preveč za zbirni center! Prvi opozicijski svetnik Tomaž Kokot je dejal, da je vesel, da prihajajo na isto valovno dolžino. »8.000 evrov je namenjenih za delovanje vaških odborov, omogočen bo prenos sej občinskega sveta. Predlagamo pa, da bi se pomagalo mladim družinam, ki vzamejo stanovanjski kredit za investicijo v Poljčanah, in sicer tako, da bi imeli varstvo drugega otroka v vrtcu brezplačno,« je povedal. Za ta ukrep bi namenili 6.000 evrov. Župan je dejal, da je ta znesek premajhen ter dodal, da nimajo denarja za tovrstno pomoč. Enak odgovor je bil tudi na pobudo Tomaža Marzidov-ška, ki je predlagal ureditev potoka v kraju Krasna. Koalicijski svetnik Vincenc Zobec je opo- Proračun občine Poljčane 2015 zoril, da bo treba sanirati tudi strugo Dravinje v Spodnjih Polj-čanah, saj ta spodjeda brežino, podvomil pa je o ceni izgradnje zbirnega centra. »150.000 evrov za pol odprto halo. Predrag je,« je bil kratek Zobec. Svetniki so proračun soglasno sprejeli. Mojca Vtič Prihodki 4.759.435 Odhodki 5.153.954 Investicijski odhodki 2.621.38 Gradnja zbirnega centra za odpadke 137.000 Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop 2.282.679,00 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring - centralna čistilna naprava 69.000,00 Plača župana in podžupana 53.365 Plače zaposlenih v občinski upravi 226.226 Plačilo obresti od kreditov 72.000 Vir: Občina Poljčane Poljčanski svetniki so potrdili proračun občine, a nesoglasja med njimi še obstajajo. Finančno ministrstvo dovolilo dodatna zadolževanja občin Občina Poljčane je po besedah župana zadolžena za 2,3 milijona evrov. Če želijo dokončati projekt vodooskrbe, kar je nujno, če ne želijo vračati evropskih milijonov, se morajo ponovno zadolžiti, in sicer za 500.000 evrov. Župan načrtuje, da bi vzeli posojilo z 12- do 15-letnim odplačilnim obdobjem. Dodatno zadolževanje pomeni, da bo odplačilo posojila znašalo več kot osem odstotkov prihodkov, kar so poslanci konec februarja omogočili s spremembo Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015. »Sprememba je uveljavila možnost dodatnega zadolževanja: občine se v letu 2015 za lastno udeležbo pri sofinanciranju investicij, sofinanciranih iz proračuna EU, lahko dodatno zadolžijo za 2 % osnove, vendar za največ 750.000 evrov. Skupni obseg dodatnega zadolževanja vseh občin pa ne sme preseči 10 milijonov evrov. Glede zadolženosti občin v primerjavi z dolgom države pojasnjujemo naslednje: Po zadnjih podatkih Statističnega urada (december 2014) je dolg celotnega sektorja države konec tretjega trimesečja 2014 znašal 28,9 milijarde evrov, od tega dolg lokalne ravni države 757 milijonov evrov oziroma 2,6 odstotka,« so povedali na Ministrstvu za finance. Foto: MV Hajdina • Pomembneje od vsebine amandmajev: kdo jih predlaga „Tako nastrojenih svetnikov Hajdina še Tudi tokratna seja občine Hajdina ni potekala brez težav. Kot že nekajkrat doslej sta se tudi tokrat župan Stanislav Glažar in svetnik Janko Me poslovnik, da ga prekinja in mu ne dovoli, da predstavi amandmaje, ki jih je sam vložil. Na svoje vztrajanje je to dosegel, a jih je po pričata gladko preglasoval. Ker je bil na dnevnem redu marčevske seje občine Hajdina med 11 točkami tudi dopolnjen predlog odloka o proračunu za leto 2016, je bilo ponovno pričakovati razburljivo dogajanje. Čeprav so bili vsi svetniki zbrani že nekaj minut pred pričetkom seje, so počakali do sekunde natančno, da je ura odbila 17. in potem iz prijaznih vljudnostnih pogovorov o vremenu prešli v bistveno ostrejše dialoge. Dopolnjen predlog odloka proračuna je najprej v nekaj besedah predstavil Glažar, ki je poudaril, da je zagotavljanje sredstev negotovo, zato bodo sproti po potrebi sprejemali rebalanse. Težave pa so nastopile, ko je župan povedal, da so na občino prispeli amandmaji Janka Merca in Antona Cestnika, ki so kar nekaj drugih svetnikov precej razburili. Med nasprotniki Cestniko-vega predloga, da se za polovico: z 12.500 na 6.000 evrov, zmanjšajo sredstva za nogome- tno šolo Golgeter Hajdina, je bil med drugim svetnik Franc Krajnc. Spraševal se je, koliko je smotrno zniževati sredstva za ta namen in vprašal Cestnika, ali je kdaj obiskal to šolo in preveril, koliko otrok iz občine Hajdina jo obiskuje. Težava po Cestnikovem mnenju je namreč med drugim tudi v tem, da to šolo brezplačno obiskujejo tudi otroci iz drugih občin, ne le iz Hajdine, financira pa njeno delovanje le hajdinska občina. A Krajnc je skorajda identično, kot je to nazadnje v zagovor dodelitvi 12.500 evrov iz občinskega proračuna nogo- Glažar je dejal, da če bi se samo njega vprašalo in če bi lahko, bi za nekatere dogodke (občinski praznik) namenil še več občinskih sredstev. Kodeks ravnanja - po mnenju nekaterih še kako potreben Na tokratni seji so svetniki govorili tudi o kodeksu ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, ki ga tokrat še niso sprejeli. Očitno pa ga bodo še kako potrebovali, to je ne nazadnje potrdil tudi svetnik Slavko Burjan, ki je dejal, da ima v občinskem svetu dolgoletne izkušnje, a da tako nastrojenih svetnikov, kot so v tem mandatu, še ni bilo. „Ko je treba iti na nož, gredo posamezniki takoj. Če kaj rečeš, predlagaš, si proti vsemu. To je žalostno, nekateri bi se morali malo zamisliti nad svojim obnašanjem," je še dodal. Na to je Glažar odgovoril, da je čas za pogovore na kolegijih in odborih, seje pa so za glasovanje V J metni šoli Golgeter počel župan, zatrjeval, da šola dela dobro in da si zasluži ta sredstva. Z njim se je strinjal tudi svetnik Ivan Ogrinc, ki je dejal, da šola ne bi mogla delovati, če bi bili samo otroci iz občine Hajdina, saj da bi jih bilo premalo. Da zniževanje sredstev za šport ni smiselno, je poudaril tudi Slavko Burjan, ki pa meni, da bi se bilo treba pogovarjati o vsebini in priti do realnih številk na drugih postavkah proračuna. „Dosti stvari se dogaja na ho-ruk, samo koliko bi jaz imel, se gremo! Težava je tudi v tem, da ni članstva v nogometni šoli nikjer, mene kot svetnika pa zanima, zakaj in komu plačujemo," je ostro dejal Cestnik in poudaril, da je že večkrat zahteval od Glažarja te podatke, a da jih nikoli ni uspel dobiti. Spraševal se je, ali je res toliko otrok Foto: CG torek • 24. marca 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 r Kdo ima več »masla na glavi«: Kokot ali Valand Tomaž Kokot in Franc Valand Točko pobude in vprašanja pa so na tej seji za medsebojno obračunavanje izkoristili svetniki Franc Valand, Vincenc Zobec (koalicijska svetnika) ter Tomaž Kokot (opozicija), srž polemike pa je bila izjava Kokota v radijskem pogovoru. Ta je dejal, da si je podjetje Franca Valanda od poljčanskega doma upokojencev izposodilo denar in ga ni vrnilo ter da je svetnik Vincenc Zobec oškodoval Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, ko je pred leti glasoval za odpis kreditov, o čemer smo v Štajerskem tedniku že pisali. Zobec je tako na seji Kokotu dejal: »Kar očitaš nam, delaš ti drugim - obračunavanje v medijih. Preberi si zakon o medijih. Dam ti možnost, da to urediš sam, sicer bomo ubrali druge postopke. Preveč si politično zagledan; jaz znam podpreti drugega kandidata, če vem, da je nekdo boljši. Ti vidiš kandidata samo v političnem prepričanju in to je slabo.« Franc Valand pa je povedal: »Stvar je iztožljiva. Če je Dom takrat posojal denar, ga je izključno iz enega razloga, da so ohranjali vrednost denarja. Nismo šli v stečaj, ker potem Dom ne bi dobil čisto nič. Mi smo predlagali Domu poravnavo. Poplačali smo in nismo nič dolžni. Lahko blebetaš in blatiš, verjetno tega ne bi govoril, če bi te podprl pri kandidaturi.« Nato je Valand Kokotu očital vse mogoče stvari, ki naj bi o njem krožile po Poljčanah, od uvažanja avtomobilov iz Nemčije in nato nečednosti v povezavi s prodajo teh, do ustanovitve Društva karierni center, kjer lahko prekr-škarji odslužijo kazen z družbeno koristnimi deli. »Verjamem, da želiš uspeti in napredovati v politiki, vendar na tak način ne. Kot pravijo, najprej pometi pred svojim pragom, vendar pred tvojimi vrati je kup gnoja, ki ga je treba najprej skidati,« je zaključil. Kokot je komentiral, da imajo nekateri bujno domišljijo in da se marsikaj o njem širi po Poljčanah: »Imam društvo, ki lahko izvaja dela v družbeno korist, avtocentra nimam jaz, temveč moj bratranec, jaz imam podjetje Tom88, kjer končujem projekt izdelave mobilne aplikacije in spletne strani s Primožem Kozmusom. Mi pa pripisujejo stvari, ki so budalščine.« Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Občinski praznik » Verjeti moramo v to, kar delamo, težave pa vzeti kot izziv Občina Slovenska Bistrica je s slavnostno akademijo obeležila občinski praznik 12. marca, na dan, kot je pred 704 leti pridobila mestne pravice. Slavnostni govornik na akademiji je bil prvi mož občine župan Ivan Žagar, ki je zbrane pozval, da naj bodo ponosni na preteklost in naj verjamejo v prihodnost. »Čeprav časi, v katerih živimo, niso prijazni, nam to ne sme in ne more biti izgovor, da se ustavimo. Verjeti moramo v to, kar delamo, težave ter gospodarske in družbene razmere pa vzeti kot izziv,« je povedal Žagar. Priznal je, da ekonomska kriza, ki je bila vzrok številnim stečajem, ni zaobšla bistriške občine, kljub temu pa je stopnja brezposelnosti ena nižjih v Podravju, sicer pa v slovenskem povprečju. »Vzrok za to je prav gotovo zdravo gospodarsko jedro uspešnih gospodarskih družb in podjetij, ki delujejo na našem območju, kjer je zvezda stalnica prav gotovo družba Impol, ki letos obeležuje častitljivih 190 let uspešnega delovanja,« je dejal. Župan je še dodal, da lahko občane in občanke z upanjem navdajo tudi prizadevanja v gospodarskih družbah, ki se uspešno spopadajo z izzivi, pred katerimi so se znašli, ter pozitivna gibanja, ki obetajo nov zagon tudi na področju družbeno odgovornega oziroma socialnega podjetništva. Slovenjebistriški župan je še prepričan, da vsak posameznik nosi svoj del odgovornosti za boljšo prihodnost zase in za lju- Foto: Občina Slovenska Bistrica Rudolf Ozimič (od leve), Stanislava Rebernak (Društvo kmetic Slovenska Bistrica), Francka Rajh in Maksimiljan Prah (Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica) di okoli sebe. »S prizadevnostjo posameznikov, društev in številnih organizacij, ki delujete na različnih področjih, se namreč vedno bolj izboljšuje tudi naše bivalno okolje. Rezultat te angažiranosti in prizadevanj sta tudi dva certifikata, ki ju je občina pridobila v preteklem letu, in sicer Invalidom prijazna občina in Čebelam prijazna občina,« je povedal. Kamenček v razvoju in obstoju občine pa so dodali tudi dobitniki priznanj in listine občine. In sicer Listino Občine Slovenska Bistrica je prejelo Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica za 90-letnico delovanja ter ustvarjalnega in plodnega dela na družbenem področju. Priznanja občine pa so prejeli Društvo kmetic Slovenska Bi- strica za 20-letnico delovanja na kulturnem in družbenem področju, Francka Rajh za izjemen prispevek na področju prosto-voljstva ter dolgoletno aktivno delovanje na družbenem in drugih področjih in Rudolf Ozi-mič za dolgoletno uspešno delo in vodenje Krajevne skupnosti Alfonz Šarh. Mojca Vtič Foto: MV ni imela!" jrc precej ostro sprla. Merc mu je očital, da krši vanjih župan s svojo večino v občinskem svetu iz hajdinske občine vključenih v omenjeno nogometno šolo in dejal, da je pač „treba špara-ti!" „Če eni imate, hvala bogu, nisem vam fauš. Jaz nisem te sreče in gledam na varčevanje z drugimi očmi! Zame tisti, ki samo dvigujejo roke, niso nikakršni svetniki," je še dodal Cestnik. Amandmaje (kako prerazporediti 170 tisočakov) v celoti zavrnili Med 8 amandmaji, s katerimi bi po predlogu Cestnika in Merca lahko prerazporedili 170 tisočakov, pa so največ govorili o 6 tisočakih za nogometno šolo. „V teh hudih časih je pač treba gledat na vsak evro," je svoj piskrček pristavil Merc, ki ima pomisleke, saj se je, kot pravi, v zadnjih letih delež sredstev za šport bistveno povečal. „Pa ne govorimo o športu, temveč samo o nogometu se pogovarjamo," je še pojasnil in poskušal predstaviti še svoje amandmaje. A se je pojavila težava. Namreč Glažar je trdil, da se ni prijavil in da je zamudil, nakar je Merc vztrajal in dejal, da ko Glažar ve, da bo povedal kaj zanimivega za javnost, se ustraši in ga prekine. „Jemlješ mi besedo na način, ki je tebi podoben," mu je odvrnil Merc in županu očital, da grobo krši poslovnik. Na njegovo vztrajanje mu je vendarle dovolil predstavitev amandmajev. A glasovanje je bilo jasno, z nobenim predlaganim amandmajem se svetniki niso strinjali. Skoraj vse so zavrnili z 2 za, 3 vzdržanimi in 9 proti. Dženana Kmetec Hajdina • O zaposlovanju mladih Ministrica: „Potrebujemo hitre, a ne shizofrene spremembe!" Zaposlovanje mladih, stanje na trgu dela, povezava gospodarstva in izobraževanja ter številne druge debate so bile odprte na okrogli mizi, ki je v sredo potekala na Hajdini. Med udeleženci je bila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Okrogla miza, ki jo je organizirala Občina Hajdina in tamkajšnja komisija za mlade, je potekala v sredo v prostorih gostišča Kavalo. Beseda je tekla o zaposlovanju mladih, pa tudi o izzivih in priložnostih lokalnega okolja. Govorniki so med drugim spregovorili o trgu dela, vajeništvu, povezavi ministrstev in gospodarstva, pomenu izobraževanja in pridobivanja raznih znanj, ki niso povezana s formalnim izobraževanjem. Prva je trenutno stanje in ukrepe, s katerimi ministrstvo za delo poskuša povečati zaposlovanje mladih, predstavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da smo hitro spreminjajoča se družba in da je nujno, da so spremembe, ki jih izvajamo dovolj hitre, a ne shizofrene. Spregovorila je še o volonterskih pripravništvih, ki zanjo niso sprejemljiva in bi, kot je dejala, če bi spadala v njen resor, bila že odpravljena. Po podatkih, ki jih je predstavila, je bilo lani razpisanih 763 volonterskih pripravništev, največ v izobraževalni sferi, na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in tožilstvu. Govorili so še o študentskem delu in pomenu le-tega tudi za iskanje zaposlovanja, pa o negativnih posledicah, ki jih ima lahko na redno zaposlovanje študentsko delo v primeru izkoriščanja. Da fakultete ne dohajajo napredka tehnologije in marketinga, je poudaril Peter Ladič, V sredo je na Hajdini potekala okrogla miza o zaposlovanju mladih. predstavnik podjetja Intera. Povedal je, da morajo podjetja veliko delati z mladimi, če želijo dober kader, in obenem izpostavil pomen neformalnega učenja v času študija. Podobno mnenje - da je otipljivo znanje, ne le tisto na papirju, zelo pomembno - so delili tudi predstavniki podjetja Talum. O težavah mladih pri iskanju zaposlitve sta govorila Tin Kam-pl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, in Aleš Meglič, predsednik Kluba ptujskih študentov. Vsi sodelujoči pa so se strinjali, da je za večje zaposlovanje treba narediti spremembe že v šolskem sistemu ter da izobrazba je pomembna, a ne ključna pri iskanju zaposlitve. Na poti do končnega cilja - večja zapo-sljivost mladih - pa bo potrebnega tudi veliko sodelovanja. Dženana Kmetec Foto: DK 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 24. marca 2015 Haloze • Iniciativni odbor opozarja Kmetijski ukrepi za velike kmete, na mal Marca se je intenzivno začela izvajati reforma Skupne kmetijske politike z vlaganjem zbirnih vlog za plačila, ki naj bi ljudem omogočila dobro člani Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja s sedežem na Kočicah pri Žetalah. Iz analize stanja izhaja, da Slovenija sodi med države Evropske unije z daleč najvišjim deležem kmetijske površine na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in povišuje stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine. Kulturna krajina na teh območjih, zlasti na gorskih območjih, je še vedno močno odvisna od kmetijstva. Zato je vzdrževanje kmetijstva bistveno za dolgoročno ohranjanje okolja in podeželja, je zapisano na eni izmed 825 strani Programa razvoja podeželja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Toda kmetje, ki živijo in kmetu-jejo na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, konkretno na območju Haloz, so prepričani, da so to zgolj lepe besede. »Delegat Haloz niti omenil ni« Njihovo nejevoljo je obrazložil Jože Vovk iz Makol. »Nova kmetijska politika nas izenačuje s kmeti, ki imajo kmetijske površine v ravnini. Ne upošteva se več nagib zemljišč, temveč nadmorska višina. Vendar dejstvo je, da lahko na Pohorju kmetje kljub nadmorski višini 1000 metrov kmetijske površine obdelujejo s traktorjem, medtem ko mi v Halozah na 400 ali 500 metri nadmorske višine ne moremo, saj so nagibi preveliki,« je povedal. Opozoril je, da nam takšne politike ne diktira Bruselj, temveč jo je ministrstvo samo oblikovalo. »Že decembra sem videl, kam pes taco moli in sem poslal dopis na kmetijsko Zbrani kmetje in predstavniki društva so na Kočicah razpravljali o kmetijski politiki ministrstvo. Bil sem tudi v Ljubljani na predstavitvi, ki jo je imelo ministrstvo za kmetijsko gozdarsko zbornico, na kateri je bil med drugimi predstavljen ukrep omejeni dejavniki. Na sestanku so bili zbrani delegati KGZS in niti delegat, ki zastopa naše območje, gospod Unuk, ni z eno besedo omenil haloškega območja ali predlagal, da se da prednost nagibu pred nadmorsko višino. Najglasnejši so bili tisti, ki kmetujejo na višini, kjer pa lahko kmetujejo s traktorji, pa kmetje iz Kočevja, kjer naj bi jim jelenjad povzročala težave. Vendar ti že imajo vzvod, da se jim škoda vsaj deloma povrne. Namreč upravljavec lovišča jim je dolžen poravnati škodo,« je povedal Vovk. »Nova kmetijska politika nas izenačuje s kmeti, ki imajo kmetijske površii Vendar dejstvo je, da lahko na Pohorju kmetje kljub nadmorski višini 1( Halozah na 400 ali 500 metri nadmorske višine ne moremo, saj so nagib Podravje • Prednosti slabosti organizacije proizvajalcev »Glavni motiv ustanavljanja ne sme biti denarna pomoč« Organizacije proizvajalcev EU finančno spodbuja že več kot desetletje z namenom, da bi se manjši proizvajalci v posameznih sektorjih kmetijstva povezali ter združili ponudbo, izboljšali trženje in prodajo ter s tem posledično stabilizirali cene. S skupnim nastopom na trgu pa bi se izboljšala pogajalska moč proizvajalcev, so teoretično poslanstvo organizacij proizvajalcev orisali v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer se zavedajo, da povezovanje kmetov v organizacije, kot predvideva evropska zakonodaja, lahko pomembno okrepi njihov položaj na trgu. O organiziranosti pridelovalcev hrane so nedavno govorili tudi v evropskem parlamentu. Tako je evropski poslanec Franc Bogovič prepričan, da lahko k večji promociji porabe sadja in zelenjave prispevajo ravno organizacije proizvajalcev. Bo-govič meni, da je iz preteklih izkušenj jasno razvidno, da so najuspešnejše pri pridelavi sadja in zelenjave ravno tiste države, ki že imajo daljšo tradicijo organizacij proizvajalcev, kot so Španija, Portugalska, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija. »Po drugi strani so manjše države, ki te tradicije nimajo, in mednje sodi tudi Slovenija, na slabšem. Miselnost o skupnem nastopanju kmetov je zato v teh državah treba še doseči. V sektorju sadja in zelenjave je tudi velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj že relativno majhna obdelovalna površina prinaša novo delovno mesto,« je povedal. Naj kmetje strnejo vrste in se povežejo v organizacije proizvajalcev, so na posvetu o zelenjadarstvu, ki je bil (že) pred časom na Ptuju, pozivali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Izpostavili so enotnejši nastop na trgu in finančne spodbude, ki jih omogočata država in EU. Organizacija proizvajalcev je lahko skupek povezanih kmetov, lahko pa je tudi zadruga, če izpolnjuje zahtevane pogoje. KZ Ptuj pred časom neuspešna z organizacijo proizvajalcev Kmetijska zadruga Ptuj že ima izkušnje z ustanavljanjem organizacije proizvajalcev, saj je pred desetletjem ena takih organizacij pod njenim okriljem že delovala. Zaradi številnih ovir, predvsem birokratskih, je delovanje takratne organizacije zamrlo, so povedali na zadrugi. Poleg KZ Ptuj je v Sloveniji še nekaj zadrug, ki združujejo proizvajalce zelenjave, od katerih vse zadruge skupaj letno odkupijo okoli 7.000 ton zelenjave. »Dejstvo je, da je v Sloveniji trenutno pogajalska moč proizvajalcev v pogajanjih s trgovci slaba. Nujno bi bilo okrepiti sodelovanje in se povezovati. V KZ Ptuj ocenjujemo, da je vizija ciljev ustanovitve organizacij zelo dobra. Vprašanje pa je, ali so v Sloveniji razmere že 'zrele', Organizacije proizvajalcev lahko kandidirajo še za financiranje stroškov za ustanovitev v okviru novega Programa za razvoj podeželja (PRP). Tudi za investicije v okviru PRP bodo imele organizacije proizvajalcev (ne glede na sektor) višje podpore. Sicer pa je denar za ustanovitev organizacije mogoče dobiti za prvih pet let po datumu izdaje odločbe o priznanju skupine ali organizacije proizvajalcev. Najvišja stopnja pomoči znaša prvi dve leti 10 %, tretje leto 9 %, četrto leto 8% in peto leto 7 % obsega letnega prihodka od prodaje posamezne skupine proizvajalcev. Ob tem podpora ne sme presegati 100.000 evrov letno, denar organizacije prejmejo na podlagi javnega razpisa, razpoložljiv denar do leta 2020 pa je približno 2,23 milijona evrov. da se organizacija proizvajalcev ne le ustanovi, pač pa potem tudi zaživi in deluje daljše obdobje. Dejansko glavni motiv ustanavljanja organizacij nikakor ne sme biti (samo) petletna evropska subvencija za delovanje, ampak organiziranje, ki ima namen dolgoročni skupni nastop na trgu,« so opozorili v zadrugi. Dodali so, da je miselnost o sodelovanju, povezovanju in skupnem nastopu na trgu v Sloveniji treba še doseči in jo tudi živeti, tako pri pridelovalcih kot tudi zadrugah in morebitnih ustanovljenih organizacijah. »Za zdaj ostaja pogosto vse več ali manj žal samo pri besedah in črkah na papirju, v praksi pa pridejo do izraza velikokrat predvsem parcialni interesi sodelujočih,« so povedali. In kaj je bistvena razlika med zadrugo in organizacijo proizvajalcev? »Nekoliko se razlikujejo pravila vodenja in poslovanja, bistvena razlika je v obveznem, natančno določenem deležu svoje proizvodnje, ki jo morajo posamezni člani organizacije tržiti prek te organizacije, sodelovanje članov z njihovo proizvodnjo v zadrugi pa je prostovoljno,« soše pojasnili na KZ Ptuj. Mojca Vtič Foto: MV torek • 24. marca 2015 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 e je ministrstvo pozabilo i in cenovno dostopno hrano in kmetovalcem dostojno življenje. Toda le nekaterim, so opozorili Foto: Črtomir Goznik ie v ravnini. Ne upošteva se več nagib zemljišč, temveč nadmorska višina. )00 metrov kmetijske površine obdelujejo s traktorjem, medtem ko mi v I preveliki,« je eno od velikih težav izpostavil Vovk. V. Foto: Mojca Vtič Jože Vovk iz občine Makole: »Nismo vredni niti ene besede?!« »Imam občutek, da pisci in predlagatelji nimajo stvarne povezave z dejanskim življenjem na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Naše oblike kmetovanja nikoli niso bile rentabilne in nikoli ne bodo, pa vendar smo ključni segment za kulturno poseljenost krajine in pomoč pri lastni samooskrbi. Že decembra sem videl, kam pes taco moli in sem poslal dopis na kmetijsko ministrstvo. Bil sem tudi v Ljubljani na predstavitvi, ki jo je imelo ministrstvo za kmetijsko gozdarsko zbornico, na kateri je bil med drugimi predstavljen ukrep omejeni dejavniki. Na sestanku so bili zbrani delegati KGZS in niti delegat, ki zastopa naše območje, gospod Unuk, ni z eno besedo omenil haloškega območja ali predlagal, da se da prednost nagibu pred nadmorsko višino,« je dejal Jože Vovk, ki se s kmetijstvom ukvarja na območju Haloz v občini Makole. KOPOP ali POKOP za haloške kmete? Ob tem je izpostavil tudi ne-življenjskost ukrepov znotraj KOPOP-programa za haloške kmete. »Ne vem, kako so si lahko naravoslovci in kmetijci zamislili, da bi mi hribe ohranjali zgolj s košnjo, brez paše. Prav tako je eden izmed pogojev v ukrepu posebni traviščni habitati, da se do 30. junija ne sme kositi ali pasti. Pohorcem ta določba ustreza, saj je tam počasnejša vegetacija, v Halozah pa krma po 30. juniju oleseni. Najbolj naraven je pašno-ko-šni sistem. Ni zdrave logike, ni kmečke logike. Vsi podukrepi, ki so nastavljeni, so nam nedosegljivi, čeprav mislim, da so namenjeni nam, ki delamo ročno v izredno težkih pogojih in ohranjamo krajino poseljeno in kulturno obdelano,« je poudaril. Vovk. Dodal je, da so v Halozah pogoji dela takšni, da kmetu kljub nenehnemu delu ne uspe pridelati toliko tržnega viška, ki bi zagotavljal velik prihodek, normalen razvoj in preživetje. »Vsi razpisi do sedaj so bili prilagojeni za večje kmete, ki se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom. Mi, ki kmetujemo na območju Haloz, bi zaradi strmine potrebovali prilagojene stroje, ki so še dražji od navadnih, vendar ne moremo uspeti na razpisih. Ob tem sem ministrstvu predlagal, da bi se sofinancirali rabljeni stroji, saj si novih ne moremo privoščiti, vendar za to ni bilo posluha.« Za dosego ciljev morajo Haložani postati glasni Haloškim kmetom oziroma njihovim predstavnikom je prisluhnila opozicijska poslanka iz vrst SDS Suzana Lep Šimenko, ki je dejala, da se zaveda problematike prebivalcev Haloz in na njo tudi opozarja v Državnem zboru. Prepričana pa je: »Bliža se črpanje iz nove finančne perspektive, in če bomo dovolj glasni, bi lahko dosegli, da se Haloze obravnava kot ločeno problemsko območje. Kot poslanska skupina lahko damo zahtevo, da se ta tema obravnava na odboru za ministrstvo, še raje bi videla, da najdemo skupno točko z gospodarstvom, tako bomo namreč pridobili širšo podporo. Eno je lepota haloške pokrajine, drugo pa je življenje tukaj,« je še dodala Lep Šimenkova. Zbrani na domu Franca Cepa, predsednika Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja, so sklenili, da še ta mesec ustanovijo iniciativni odbor ter začnejo aktivnosti, da bo njihov glas segel tudi do parlamentarcev v Ljubljani. Mojca Vtič Slovenija • Ekološko kmetijstvo je priložnost Delež ekoloških pridelkov ne zadošča (vec) povpraševanju »V letu 2013 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.049 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,1 % vseh kmetij v Sloveniji in zajema 38.664,49 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,4 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2013). Od teh je 2.232 kmetij že končalo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo,« je povedala Janja Jevšnik s KGZ Maribor. In čeprav se število pridelovalcev vsako leto veča, je delež ponudbe proizvodov iz ekološkega kmetijstva nizek in še zdaleč ne zadošča povpraševanju. Glede na strmo naraščanje povpraševanja potrošnikov po proizvodih iz shem kakovosti v zadnjih letih je na tem podro- čju še veliko neizkoriščenih možnosti nadaljnjega razvoja in tržnih priložnosti, s katerimi si lahko kmetijska gospodarstva izboljšajo tudi svoj ekonomski položaj. »S spodbujanjem kmetov v lokalno pridelavo proizvodov iz shem kakovosti pa lahko poleg ekonomskih dosegamo Foto: Črtomir Goznik Z vidika posameznih kategorij kmetijskih zemljišč v uporabi so zavzemale največji del travinje (86,7 %), sledijo poljščine na njivah (8,1 %) ter sadovnjaki (2,9 %) in vinogradi (1,0 %). Oljčniki ter vrtnine so zavzemali pod 1 % skupne površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem. Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Po številu živali je na prvem mestu perutnina, sledita pa drobnica in govedo. Kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo (ha) 2004 2012 2013 Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih Na kmetijskih gospodarstvih v preusmeritvi Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih Na kmetijskih gospodarstvih v preusmeritvi Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih Na kmetijskih gospodarstvih v preusmeritvi Njive in vrtovi 1.033,97 687,77 2.871,48 915,74 3.256,98 1.126,47 Trajni travniki in pašniki 13.447 7.461 24.968,21 4.845,92 25.610,61 6.916,45 Sadovnjaki 249,34 86,28 745,25 243,12 848,93 295,38 Vinogradi 33,49 15,6 158,81 165,29 248,21 153,13 tudi številne pozitivne vplive z zdravstvenega, okoljskega in podnebnega vidika, saj gre za proizvode, ki so proizvedeni v lokalnem okolju, na inovativen, okolju prijaznejši način,« so prepričani na MKGP. Največja težava ekoloških kmetov: trženje Vendar zgolj povpraševanje po ekoloških pridelkih ne zadostuje. Kot največji izziv ekoloških kmetij je Jevšnikova navedla trženje pridelkov in izdelkov. »Tehnologije pridelave so v večini primerov dodelane. Kmetje imajo mehanizacijo in imajo znanje, kako kaj pridelati. Kako pa to prodati, pa je težje. Veliko ekoloških kmetij se srečuje s težavami ravno na področju trženja, saj je cena ekološkega izdelka visoka (gledano s strani potrošnika), strošek pridelave je visok, saj so pripravki za nego in varstvo rastlin precej dragi in tudi gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi,« je razmišljala specialistka za ekološko kmetovaje. Dodala je, da je cena ekoloških izdelkov in pridelkov višja tudi zaradi ročnega dela, ki ga zahteva tovrstno kmetovanje. »Prav tako imajo Skupno število ekoloških kmetij in površina zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja po letih 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Ekološke kmetije 1.876 2.000 2.067 2.096 2.218 2.363 2.682 3.049 v kontroli, število (2,5 %) (2,6 %) (2,6 %) (2,6 %) (2,9 %) (3,1 %) (3,6 %) (4,1 %) Ekološko obdelane 26.831 29.322 29.836 29.388 30.688,51 32.148,74 35.100,67 38.664,49 površine v kontroli, ha (5,47 %) (5,88 %) (6,05 %) (6,27 %) (6,47 %) (6,8 %) (7,6 %) (8,4 %) Število certifikatov 1.393 1.610 1.789 1.853 1.897 1.999 2.104 2.232 kmetje višje stroške vlaganj oziroma vzdrževanja zemlje v zdravem stanju. Samo živa zemlja daje zdrave pridelke. V naravi pa ni bližnjic. Ekološki kmet zato vlaga predvsem v zemljo, v količino humusa, vzdrževanje primernega pH, prezračenost, delež mikroorganizmov v tleh. Vse to ne gre čez noč. Ekološki kmetje so še bolj odvisni od vremenskih razmer kakor ostali. Zaradi vlage se, na primer, namnožijo neki škodljivci, ki jih konvencionalni kmetje do neke mere lahko rešijo s fitofarma-cevtskimi sredstvi, ekološki pa imajo s tem več težav,« je orisala osnovne vzroke za višje cene. Ob tem pa opozarja, da je večina ekoloških izdelkov na policah trgovcev tujega porekla. »Na našem tržišču je kar 80 % od vse ponudbe eko hrane v Sloveniji uvožene. Sicer pa ekološka hrana na trgu predstavlja zgolj en odstotek,« je še dodala. Ekološko je mogoče kljub krizi prodati In zakaj naj se kmet ob naštetem potemtakem sploh odloči za ekološko kmetovanje? »Sebi in družini boste tako zagotovili zdravo delovno mesto in zdravo, čisto življenjsko okolje, kar je v današnjem času že velika prednost. V času krize, ko se konvencionalno in integrirano pridelana zelenjava težje prodaja in se je vsaj 30 % zaorje ali odvrže, je možno vso ekološko pridelano zelenjavo, seveda ustrezne kakovosti, dovolj ugodno prodati. Okoljska plačila bodo ostala prav gotovo tudi v naslednjem programskem obdobju. Ekološko kmetovanje pomeni pridelovanje pridelkov z najvišjo notranjo vrednostjo, ki so visokokakovostni in brez ostankov pesticidov,« je naštevala Jevšnikova. Mojca Vtič 10 TEDNIK Kultura torek • 24. marca 2Q15 Ptuj • 56. območna revija otroških pevskih zborov Otroška revija z bontonom za starše V sredo in četrtek, 17. in 18. marca, je ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila v gimnazijski dvorani že 56. območno revijo otroških pevskih zborov. Da je revija potekala v dveh delih, je iz povsem praktičnih razlogov: na njej je nastopilo kar 20 otroških pevskih zborov s 749 pevci (prvi večer 372 pevcev, drugi večer pa 377). V sredo je nastopilo 11 pevskih zborov iz 10 osnovnih šol: dr. Ljudevita Pivka Ptuj (zborovodja Ernest Kokot), Olge Meglič Ptuj (dva zbora, zborovodkinja obeh Marija Feguš Friedl), Videm pri Ptuju (zborovodja Dejan Štuhec), Cirkulane-Zavrč (zborovodkinja Nastja Pančič Čurin), Hajdina (zborovodkinja Marija Meklav), Juršinci (zborovodkinja Nada Špišic), Breg (zborovodja Uroš Saga-din), Majšperk (zborovodkinja Stanka Erjavec), Podlehnik (zborovodja Jakob Feguš) in dr. Franja Žgeča Dornava (zborovodkinja Metka Zagoršek), v četrtek pa smo lahko prisluhnili pevcem devetih zborov iz osmih šol: Ljudski vrt (dva zbora; zborovodkinja najmlajšega Arlena Bosnar Krajnc, zborovodkinja otroškega Jer- neja Bombek), Borisa Kidriča Kidričevo - podružnica Lovrenc (zborovodkinja Liljana Krošl), Cirkovce (zborovodja Marjan Krajnc), Ljudski vrt -podr. Grajena (zborovodkinja Romana Pukšič), Gorišnica (zborovodja Aleš Pevec), Borisa Kidriča Kidričevo (zboro-vodkinja Liljana Krošl), De-strnik-Trnovska vas (zborovodja Ernest Kokot) in Markovci (zborovodkinja Slavica Lajh). Nastope je strokovno spremljala Alenka Korpar, prireditev pa povezovala Mateja Ku-harič. jš Minutka za bonton Ne vem sicer, kaj vse se je dogajalo na otroški reviji v prvem delu (preživljal sem ga na markovskem občinskem svetu), ampak očitno je voditeljico večera Matejo tako razjezilo, da je drugi večer pričela s kratkim tečajem iz bontona na kulturnih prireditvah (sklepam, da se je dogajalo vse našteto): »1. Vsakdo, ki pride na prireditev, si želi poslušati tiste na odru, ne pa raznega hrupa obiskovalcev. Zato lepo prosim - ugasnite mobilne telefone. 2. Nikar ne razglašajte svojega poznavalstva s kritičnimi razpravami in ne stikajte glave s sosedom. Obiskovalci za vami namreč želijo videti na oder. 3. Vstajanje in zapuščanje dvorane med prireditvijo je nedopustno, moteče za nastopajoče in obiskovalce. Vsi nastopajoči si zaslužijo, da si ogledate njihov nastop, zato ni vljudno reči: 'Svojega sem videl, zdaj pa lahko grem!' 4. Če imate majhne otroke, ki uro in pol ne vzdržijo, poskrbite za varstvo doma. S tem boste naredili uslugo sebi, vsem obiskovalcem in nastopajočim. 5. Mahanje na oder nastopajočim je nedopustno, saj jih s tem motite. Otroci namreč morajo biti pozorni na učitelja. Pohvalili in pozdravili jih boste po končani prireditvi.« Ta kratki tečaj sicer niti drugi večer ni stoodstotno zalegel, v veliki meri pa. Čeprav nasvet »navdušenim« obiskovalcem: če že morate oditi sredi prireditve, se že v začetku postavite nekje blizu izhoda, ne pa da sedete v sredino druge vrste! (Čestitke pa staršem dojenčka v vozičku: ves večer je bil lepo vzgojeno tiho, da se ga v tretjo vrsto spredaj sploh ni slišalo. Razen če so ga po Matejinih bontonoloških nasvetih diskretno odpeljali iz dvorane, pa tega nismo opazili.) Jože Šmigoc Slovenska Bistrica • Razstava Lep je dan » Boriti se in uživati vsak dan! « Sporočilo - lep je dan je bilo večkrat ponovljeno v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica 19. marca na odprtju razstave Lep je dan, ki so se je udeležile tudi bolnice in ozdravljenke, ki so se srečale z diagnozo rak dojk. »Pri nas ni nič nemogoče, za nas je vse mogoče. Za nas je vsak dan lep, čeprav včasih nam zagotovo ni fajn, vendar tega ne maramo. Smo rade lepe in takšne tudi smo,« je v uvodu povedala Barbra Drnač članica Europe Donne in njena ambasadorka. Nato so svoje misli z zbranimi na otvoritveni slovesnosti delile tudi bolnice ali ozdra-vljenke, ki sebe poimenujejo sošolke. Rebeka Potočnik iz Slovenske Bistrice je tako dejala: »Vse moje sošolke so zbolele pred 30 letom. Verjamem, da se je vsaki od nas sesul svet. Dobra stran bolezni pa je bila ta, da smo se spoznale in da sedaj drugače gledamo na življenje, da so se spremenile vrednote in da si vzamemo čas zase, da živimo življenje na polno in da si ne pustimo jemati dni. To- rej ne pustimo, da bi bili naši dnevi sivi, črnogledi, te misli s plesom in dobro voljo odže-nemo stran.« Ob tem je pozvala prisotne ženske, naj si redno pregledujejo dojke, ne samo starejše, temveč tudi mlajše, saj je šest odstotkov bolnic mlajših Zupan Ivan Žagar v družbi manekenk Europa Donna Foto: Mojca Vtič od 40 let. Bolnici iz Trebnjega se je bolezen po letu in pol, ko je že mislila, da je raka odpra- vila, ponovila. »Tako da sem še v procesu zdravljenja. Vendar življenje je lepo, kljub hudim preizkušnjam. Srečen človek ni človek, ki nima nobenih težav. Boriti se, uživati vsak dan, ljubezen, vero in upanje vsaka od nas nosi v srcu,« je povedala. Zbrane je nagovoril tudi slo-venjebistriški župan Ivan Žagar, ki je dejal, da fotografska razstava nosi dvojno sporočilo: »Umetniško in tisto drugo, pomembnejše, da je treba ohranjati optimistično miselnost tudi ob resničnih življenjskih preizkušnjah. Želim, da s tem nadaljujete in ste nam še naprej v vzgled.« V Bistriškem gradu si je mogoče ogledati 42 fotografij Tomaža Levsteka, na katerih je ujeta pozitivna podoba bolnic in ozdravljenk, do 11. aprila. Mojca Vtič Ptuj • Zamenjava starih cvetličnih korit Lenart • Vabi fotografska razstava »Pod Poncami« Iščejo predloge za ozelenitev mesta V občinski avli zgodovinski utrip Planice Minuli petek se je v starem mestnem jedru Ptuja začelo postopno odstranjevanje dotrajanih cvetličnih korit, ki jih bodo nadomestili z novimi. »Mnenja o cvetličnih koritih v starem mestnem jedru so deljena. Nekateri zagovarjajo stališče, da so omenjena korita vitalnega pomena za mesto z vidika ozelenitve, spet drugi so že v preteklosti opozarjali na nji- hov izgled in dotrajanost. Tako je bila v mestni upravi sprejeta odločitev, da se cvetlična korita postopno odstranijo in pričnejo nadomeščati z novimi. Odstranjevanje korit in nadomeščanje le teh z novimi bo potekalo v Minuli ponedeljek so v avli Jožeta Hudalesa v prostorih Občine Lenart postavili razstavo »Pod Poncami« iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Foto: arhiv občine več korakih. Prvi je odstranitev korit na Prešernovi ulici in Slovenskem trgu. V prihodnje bodo odstranjena tudi preostala korita po mestu. V naslednjih dneh bo tako potekal poostren nadzor parkiranja na površinah, kjer so stala korita, saj je bila večina od njih namenjena prav preprečitvi parkiranja na površinah za pešce. Sočasno Mestna občina Ptuj v sodelovanju s skupino za urbano opremo, ki deluje znotraj občine, išče predloge in rešitve za ponovno ozelenitev mesta, ne le v ulicah, od koder bodo korita odstranjena, pač pa tudi na prenovljenem Mestnem trgu,« so sporočili iz mestne uprave. MT Ob 80-letnici prve mednarodne skakalne prireditve v Planici leta 1934 je Muzej novejše zgodovine Slovenije predstavil fotografske utrinke zgodovinskega utripa Planice iz obdobja med 1934 in 1991. V tednu, ko bo Planica gostila tekme za svetovni pokal, pa je muzej razstavo posodil Občini Lenart. Kot so še zapisali v sporočilo za javnost, izbrane fotografije želijo predstaviti delček zgodovinskega utripa Planice v omenjenem obdobju in ponujajo med drugim poglede na skakalnice, prizore z raznih tekem, med njimi prva tri svetovna prvenstva v smučarskih poletih v Planici iz let 1972, 1979 in 1985, smučar- ske skakalce in trenerje, sodnike, razne funkcionarje iz sveta smučarskih skokov, politike, planiške delavce in obiskovalce, konstruktorje in skrbnike ska- Foto: Arhiv Občine Lenart Fotografski utrinki zgodovinskega utripa Planice iz obdobja med 1934 in 1991. kalnic, med njimi inženirje Stanka Bloudka in brata Janeza in Vlada Goriška ter Janeza Kerštaj-na. Obiskovalci si bodo na razstavi lahko ogledali tudi številne legendarne skakalce. Za pridih humorja pa bodo poskrbele še karikature na temo planiških skokov umetnika Bineta Roglja. Med avtorji fotografij so znani slovenski fotoreporterji, kot so Svetozar Busič, Edi Šelhaus, Nace Bizilj, Miloš Švabič, Marjan Ciglič, Vlastja Simončič, Marjan Pfeifer, Bogo Primožič, Leon Jere in drugi. Ustvarjalca razstave, ki bo v Lenartu na ogled vse do 13. aprila, sta Jožica Šparovec in Ivo Vraničar. Monika Levanič Rokomet Preveč napak in smola z vratnicami Stran 12 Rokomet Tri priložnosti za ugoden izid in le ena točka Stran 12 Nogomet Dvojec Škoflek-Nunič udaril še drugič zapored Stran 13 Tenis Rusinja in Čehinja preprečili »ptujski« finale Stran 13 Nogomet Dravi tekma, polna preobratov Stran 14 Zimski športi »Nori« smučarski konec tedna Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 25. krog Igra za pozabo, točke za priključek vrhu Petrovič namesto Pridigarja Po porazu proti Mariboru, ki so ga Zavrčani doživeli prejšnji teden, je sledila petkova tekma proti zadnjeuvr-ščeni ekipi iz Radomelj. Ta se je v zimskem prestopnem roku okrepila z Daliborjem Teinovičem (v nedeljo je praznoval 38. rojstni dan), nekdanjim odličnim igralcem Maribora in Domžal. Domači strateg je na drugi strani pogrešal Dorisa Ke-lenca, ki še ni popolnoma pozdravil poškodbe s tekme Foto: Črtomir Goznik Tomislav Kiš (Zavrč, beli dres) je v 15. minuti ukanil gostujoče obrambne igralce in dosegel edini zadetek na tekmi. - Maribor prvič v spomladanskem delu ostal brez zmage; - oba derbija kroga, v Celju in Domžalah, sta se končala brez zadetkov; - v dresu Domžal je po vrnitvi iz Azerbajdžana zaigral Mario Lucar Horvat; - Rudar še na peti tekmi spomladanskega dela ni dosegel zadetka; - Gorica je dosegla prvo spomladansko zmago, zanjo je dva zadetka prispeval Dejan Žigon; - Zavrč je dobil še tretjo tekmo na svojem novem stadionu; - Zavrč je tretja najuspešnejša ekipa spomladanskega dela: 1. Maribor 13, 2. Celje 10, 3. Zavrč 9 ... - obe visoki zmagi kroga sta dosegli ekipi izpod dna lestvice. z Domžalčani. Glede na tekmo z Mariborom je prišlo do zamenjave na mestu vratarja, Marka Pridigarja je zamenjal 27-letni Nikola Petrovič. »Marku ne očitam ničesar, morda bi lahko drugače reagiral pri drugem zadetku PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 25. KROGA: Zavrč - Radomlje 1:0 (0:0); strelec: Kiš 15.; Gorica - Rudar Velenje 3:0 (1:0); strelca: Žigon 11., 56., Širok 85.; rdeči karton: Džinic 35. /Rudar; Celje - Olimpija 0:0; Krka - Luka Koper 3:0 (0:0); strelci: Wellbeck 59., Novinic 65., Kazber 86.; Domžale - Maribor 0:0. 1. MARIBOR 23 17 2 4 46:21 53 2. CELJE 25 14 8 3 37:12 50 3. DOMŽALE 24 15 3 6 29:13 48 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 24 12 7 5 42:18 43 5. ZAVRČ 25 12 2 11 25:34 38 6. KOPER 25 10 1 14 25:39 31 7. RUDAR VELENJE 25 7 8 10 27:27 29 8. GORICA 25 6 4 15 23:34 22 9. KRKA 25 6 4 15 25:39 22 10. RADOMLJE 25 3 3 19 13:55 12 Najboljši strelci: 12 zadetkov: Marcos Tavares; 10 zadetkov: Luka Zahovic (oba Maribor); 9 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje); 7 zadetkov: Dragan Jelic (Rudar), Sunny Omoregie (Celje); 6 zadetkov: Luka Majcen (Gorica); 5 zadetkov: Ivan Firer, Elvedin Džinič (Rudar), Aleksandar Rodič, Marko Vukče-vič, Nik Omladič (vsi Olimpija), Janez Zavrl (Radomlje), Jean-Philippe Mendy (Maribor), Dino Kresinger (Zavrč), Sasha Aneff (Domžale), Valon Ahmedi (Celje). v Ljudskem vrtu. To ne pomeni, da je za dalj časa umaknjen iz prve postave, enostavno je bila tekma dobra priložnost za preizkus Petroviča. Moje delo je, da odločam o tem,« je o tem povedal Ivica Solo-mun. Dober uvod Zavrča in hitro vodstvo Njegova ekipa je pred približno 400 gledalci odlično začela tekmo, že v 3. minuti je Mitrovič streljal tik preko gola. Še bolj vroče je bilo pred golom v 7. minuti, ko je Matjašič iz prostega strela s strani poslal zelo uporaben predložek, žoga pa je na koncu zletela tik mimo gola ... Že v 15. minuti pa je padla odločitev o zmagovalcu: Antič je iz ozadja poslal dolg predlo-žek v kazenski prostor, gostujoči branilci so slabo ocenili let žoge, ki jo je Kiš idealno ustavil in z natančnim strelom poslal v gol - 1:0. Razburljiv je bil znova zaključek prvega dela, ko je najprej Kiš v 41. minuti zadel vratnico, Matjašič pa je v 45. minuti iz odličnega položaja s strani streljal naravnost v vratarja. Drugi del je bil manj razburljiv, saj gostom kljub trem menjavam ni uspelo ustvariti resnejšega pritiska proti golu Zavrča. Tako so domačini brez posebnih težav nadzorovali potek srečanja in na koncu zabeležiti tretjo zaporedno domačo zmago. Omembe vreden je le še prodor Erosa Grezde v 85. minuti, a je žoga po njegovem strelu zletela tik mimo gola . Sledi dvotedenski reprezentančni premor, po kate- rem se bodo Zavrčani v go-steh v soboto, 4. 4., pomerili z Olimpijo. Jože Mohorič Ivica Solomun, trener Zavrča: »Tekme z Radomljami sem se bal zaradi tega, ker smo se prejšnji teden proti Mariboru fizično in emotivno izpraznili. Tekmo smo odprli odlično, s hitrim zadetkom, nato pa nam ni uspelo izkoristiti nekaj lepih priložnosti za drugega. S tem smo si otežili tekmo in v nadaljevanje nismo vstopili sproščeno. Takšne tekme se včasih preprosto zgodijo.« Dejan Djuranovič, trener Radomelj: »Domačinom najprej čestitam za zasluženo zmago. Tekmo smo začeli preveč bojazljivo, v takšni igri smo storili preveč tehničnih napak v podajah. Domačini so izkoristili našo nezbranost in povedli, že prej smo jim 'podarili' nekaj polpriložnosti. Iz Zavrča tudi boljše ekipe od naše niso odnesle točk.« Lovro Cvek, Zavrč: »Pripravljali smo se na težko tekmo, takšna je tudi v resnici bila. Na srečo smo hitro dosegli zadetek, igra pa nam kljub temu ni najbolje stekla. Tekmeci so igrali zgoščeno formacijo 3-5-2, ki nam je puščala malo prostora na sredini. Tako smo morali 'preskakovati igro', kar pa nam ni najbolje uspevalo. Na koncu je najpomembnejše, da smo zabeležili zmago.« Kiš v mladi reprezentanci Hrvaške! 20-letni Tomislav Kiš (rojen 4. 4. 1994) je z odličnimi predstavami v dresu Zavrča opozoril nase tudi selektorja hrvaške izbrane vrste U-21 Nenada Gračana. Ta je mladega napadalca povabil na reprezentančno akcijo, v kateri se bodo Hrvati v prijateljskem obračunu v gosteh v Atenah merili z vrstniki iz Grčije. Za napadalca Zavrča je to odlična priložnost za dokazovanje in obenem priznanje dobrega dela v haloškem klubu. »Vesel sem zanj, upam, da bo dobil ustrezno minutažo in jo tudi izkoristil,« je po tekmi z Radomljami povedal njegov trener Ivica Solomun. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. «f ŠPORTNE NOVICE " vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 wv/w.radio-ptuj.si 12 Štajerski Šport torek • 24. marca 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 21. krog Preveč napak in smola z vratnicami Sevnica - Jeruzalem 25:22 (16:12) JERUZALEM: Balent (4 obrambe), Škalički (5 obramb); Kavčič, Radujkovic 5, Gregorc, Topolovec, Grizolt 1, Ozmec, Čudič 6 (1), Levak, Veselko 1, Petrovič 2, Rajšp, Kolmančič 5, Kocbek 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/4; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Sevnica 4; Jeruzalem 6 minut. Čeprav so skozi celotno tekmo vodili Sevničani, največ za šest v 28. minuti (16:10), bi lahko bil končni izid tudi v prid Ormožanov. Ti so zaigrali brez poškodovanih Danijela Mesarica in Davida Bogadija. Odsotnost Mesarica se je predvsem poznala v napadu, pogrešali smo tudi Bogadije-vo agresivnost v obrambi. Ormožani so tekmo pričeli premalo kompaktno v Miha Kolmančič (Jeruzalem Ormož) obrambi in Sevnica, ki se bori za obstanek v ligi, je brez težav zadevala mrežo Tomislava Balenta. Vratar Jeruzalema je do odmora zbral le tri obrambe, od tega sta se dve zaustavljeni žogi odbili natančno v roke Sevničanov, ki so potem takoj zatresli mrežo. Po zgrešenem protinapadu Siniše Radujkovica ter zicerju s črte Gregorja Grizolta sta takoj sledili kazni iz protinapadov in Sevnica je povedla z že omenjenimi šestimi zadetki prednosti. Sledilo je devet najboljših minut Jeruzalema na tekmi, kar pa je bilo premalo, da bi tekmece ujeli. Ti od 28. do 37. minute niso dosegli zadetka in gostje so se s serijo štirih zaporednih golov približali na -2 (16:14). Ko je kazalo, da bodo Ormožani dokončno ujeli tekmeca, so sledile nove napake, v štirih primerih je Sevnico rešil tudi okvir vrat Saša Prapotnik (trener Jeruzalema Ormoža): »Za uspeh v Sevnici smo naredili preveč napak. V 1. polčasu v obrambi, v 2. polčasu pa v napadu. Nikakor nam ni uspelo igre povezati v celoto, kjer bi hkrati delovala napad in obramba. Škoda, saj so bili domačini premagljivi. Sevnici čestitam za zmago, ki so si jo bolj želeli. Pred nami je zdaj tekma z Mariborom, ki na Hardek prihaja v vlogi absolutnega favorita. Naša želja je, da s srčno in borbeno igro na-mučimo nasprotnika ter zadovoljimo svoje navijače.« ... Ob tem trener Saša Prapo-tnik v ekipi ni imel dovolj razpoloženih igralcev, kakšen posameznik je zablestel le tu in tam. Prva obramba gostujočega vratarja v 2. polčasu je sledila šele v 45. minuti, ko se je Sevnica znova oddaljila na pet zadetkov prednosti (21:16). S tremi zaporednimi goli Mihe Kolmančiča je v 52. minuti (23:21) znova tlelo upanje za uspeh gostov. Do konca tekme pa se je mreža 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 21. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola 54:19 (29:11), Sviš Ivančna Gorica - Gorenje Velenje 24:39 (10:18), Slovan - Riko Ribnica 24:27 (13:16), Maribor Branik - Slovenj Gradec 32:27 (14:10), Sevnica - Jeruzalem Ormož 25:22 (16:12), Urbanscape Loka - Krško 35:20 (14:12), Krka -Trimo Trebnje 24:24 (11:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 21 21 0 0 42 2. GORENJE VELENJE 21 20 0 1 40 3. MARIBOR BRANIK 21 1 1 3 35 4. TRIMO TREBNJE 21 14 1 6 29 5. RIKO RIBNICA 21 13 1 7 27 6. KRKA 21 9 2 10 20 7. URBANSCAPE LOKA21 9 1 11 19 8. JERUZ. ORMOŽ 21 8 2 11 18 9. SLOVAN 21 8 0 13 16 10. SLOVENJ GRADEC 21 8 0 13 16 11. SEVNICA 21 5 1 15 11 12. ISTRABENZ IZOLA 21 5 1 15 11 13. SVIŠ IVANČNA G. 21 3 2 16 8 14. KRŠKO 21 1 0 20 2 Sevnice zatresla le enkrat in točke, mogoče celo vredne obstanka v ligi, so zasluženo ostale doma. V 22. krogu, ki bo na sporedu v soboto, 28. 3., ob 19.00, na Hardek prihaja Maribor. Uroš Krstič Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 33:33 (14:17) DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 6, Čeh, Bračič, Maroh 6, Požar, Fridrih, Sabo 2, Hrupič, Korošec 2, Jerenec 3, Lesjak 4, Silovšek 9, Šalamun, Žuran 1, Belec. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so bili veliko bližje zmagi kot Hra-stničani, ki so prišli do izenačenja in do točke dobesedno v zadnji sekundi tekme. Ptujčani so tokrat postavili globljo obrambno postavitev 5-1, ki je delovala zelo solidno. V začetku tekme so si priigrali dva ali tri zadetke prednosti, ki so jo ohranjali skozi prvi polčas. Takoj v nadaljevanju se je poškodoval vratar Belec, ki ga je zamenjal Šulek. Ta je nanizal nekaj obramb, njegovim soigralcem je steklo tudi v napadu, tako da je v 40. minuti Drava povedla s šestimi zadetki prednosti. Gledano skozi ce- 1. B SRL (m) REZULTATI 20. KROGA: Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:29, Cerklje - Brežice 26:33, Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 25:24, Herz Šmartno - Radeče Mik Celje 30:22, Do-bova - Škofljica Pekarna Pečjak 35:28, Koper 2013 - Mokerc Ig 30:24, Dol Tki Hrastnik - Drava Ptuj 33:33. 1. KOPER 2013 20 18 1 1 37 2. DOBOVA 20 18 0 2 36 3. HERZ ŠMARTNO 20 16 1 3 33 4. DOL TKI HRASTNIK 20 14 1 5 29 5. DRAVA PTUJ 20 12 2 6 26 6. BREŽICE 20 9 3 8 21 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 20 8 1 11 17 8. MOŠKANJCI - GOR. 20 7 1 12 15 9. GROSUPLJE 20 6 3 11 15 10. RADEČE M. CELJE 20 6 1 13 13 11. ČRNOMELJ 20 6 1 13 13 12. MOKERC - IG 20 6 1 13 13 13. CERKLJE 20 3 1 16 7 14. V. NEDELJA C. O. 20 2 1 17 5 lotno tekmo so se v ptujski ekipi strelsko najbolj izkazali igralci na levi strani, saj je Silovšek z zunanje pozicije dosegel 9, Janžekovič in Ma-roh sta s krila dodala vsak po 6 zadetkov ter sta tudi uspešno izvajala mete s sedmih metrov. V delu, ko je Drava dosegala zadetke iz protinapadov, je odlično delovala tudi obramba 6-0 in vse je kazalo, da bodo gostje tekmo dobili. Sledil je eden izmed odločilnih trenutkov tekme, ko je Šulek želel v polju prestreči domači protinapad in je naredil prekršek, ki sta ga sodnika kaznovala z rdečim kartonom. Tako se je na gol Drave moral vrniti Belec, ki se je zelo trudil, a je zaradi težav s poškodbo do konca tekme zaustavil le še kakšen strel. Ta trenutek je dal ekipi Hrastnika krila in do konca tekme je vztrajno zniževala zaostanek. Na drugi strani so igralci Drave zaradi nervoze nepotrebno zapravili kakšen napad preveč. Še 20 sekund pred koncem so Ptujčani vodili za zadetek, domačini pa so sekundo pred koncem izsilili sedemmetrovko, ki jo je uspešno realiziral najboljši domači posameznik Hriber-šek (10 zadetkov). Tekma se je tako končala z neodločenim rezultatom, čeprav je bila Drava veliko bližje zmagi, s katero bi se Hrastničanom še bolj približala v boju za končno 4. mesto v ligi. David Breznik Črnomelj -Moškanjci-Gorišni-ca 25:24 (14:12) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 4, Kovač 2, M. Bedrač 4, Valenko 4, Ranevski 4, Škorc, Lukaček, Vesenjak, Žuran, T. Be-drač, Šincek, Lozinšek 3, Sok 1, Firbas 1, Balas 1. Trener: Seba-stjan Oblak Težko in dolgo ter posledično izčrpavajoče gostovanje v Črnomlju se je za rokometaše Moškanjcev-Gorišnice končalo s tesnim porazom. Gostje so bili vseskozi blizu uspehu in novima točkama, toda na koncu je zmanjkalo tudi nekoliko športne sreče. Sledi domač obračun s favorizirano Dobo-vo, rumeno-črni bodo igrali na zmago, saj proti ekipam iz vrha razpredelnice že kot po pravilu igrajo precej bolje kot proti moštvom, kjer so sami v vlogi favorita. V tekmi dobrih obramb si v uvodu nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti. V 12. minuti je to uspelo varovancem Sebastjana Oblaka, ki so po izenačenju 3:3 ušli na 3:6. Domačini so jih kmalu ujeli in si do odmora priigrali dva zadetka prednosti - 14:12. Tudi v nadaljevanju je domača vrsta vseskozi vodila za zadetek ali pa je bilo izenačeno. Štajerci z borbeno igro niso dopustili, da bi Črnomelj ušel in v 48. minuti so po nekaj dobrih minutah povedli 19:20. Zdelo se je že, da bo to prelomnica v tekmi in da bosta dve točki odšli na Štajersko, toda končnica tekme po nekaj napakah spet ni bila odigrana po njihovem zaželenem scenariju. Domačini so diktirali tempo ter vodili za zadetek ali dva, kar je bilo na koncu dovolj za minimalno zmago. Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:29 (12:16) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Bombek 3, Ma-vrič, Bezjak 2, Štefičar 10, Preac, Kneževič, Dogša, Lorenčič 1, Vu-kan 4, Šerod 8, Hojžar, Marin 1, Hanželič. Trener: Tomi Matjašič. Na zahtevnem gostovanju pri ekipi Grosupljega so se zeleni tekmecu odlično postavili po robu in bili dolgo na robu presenečenja, toda na koncu je za prepotrebne točke spet nekaj zmanjkalo ... Kar tričetrt igralnega časa so bili gostje gospodarji dogajanja na parketu, toda tekma se v rokometu igra 60 minut in zadnji del igre je bil tisti, ki bi ga Velikonedeljčani najraje izbrisali iz spomina. Kljub temu da so na tabeli zadnji in bodo po vseh kazalnikih v novi sezoni igrali v 2. ligi, so zeleni tokrat resnično odigrali tekmo na visokem nivoju, a spet je ostalo le pri odličnem vtisu ... Gostje so bili v prvem delu odlični, domačinom niso dali niti najmanjše možnosti za uspeh. Držali so se trenerje-vih navodil, igrali pogumno, obramba je delovala res odlično, saj je prejela le 12 zadetkov, ob tem pa so Štajerci pridno polnili domačo mrežo. Vseskozi so vodili, ob polčasu je bilo 12:16. S tako igro so želeli nadaljevati tudi v drugem polčasu, toda kot v preteklih tekmah se je tudi tokrat ustavilo. V uvodu nadaljevanja so še vodili za dva zadetka, tekma pa se je dokončno odločila na sredini drugega dela igre, ko so Grosupeljčani v 45. minuti izenačili na 26:26. Seveda je bilo nato gostom zelo težko ostati zbran, saj po zadnjih neuspehih tudi samozavest ni na visokem nivoju. Domačini so si nato priigrali minimalno prednost in jo zadržali do konca tekme. tp Rokomet • 1. B SRL (m), 18. krog Tri priložnosti za ugoden izid, le ena osvojena točka Foto: Črtomir Goznik Tadej Vukan (Velika Nedelja Carrera Optyl, zeleni dres) Rokomet • 1. B SRL (ž) Smešna odločitev sodnikov odločila srečanje ZRK Brežice - ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj 31:25 (19:15) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Kolednik 3, Ivančič 3, Lazar, Grabrovec, M. Selinšek 4, Šrajner 6, Lah, Ambrož 2, B. Selinšek 4. Trener: Sašo Petek. Prestavljeno srečanje med Brežicami in Ptujčankami je pripadlo prvim, ki bodo tako v končnico za prvaka krenile kot tretje, Ptujčanke pa kot četrtouvrščena ekipa rednega dela prvenstva v 1. B-ligi. Kljub porazu s Posavkami so mlade Ptuj-čanke izpolnile osnovni cilj pred prvenstvom, kar je bila uvrstitev med najboljše štiri. Varovanke Saša Petka so igrale iz tekme v tekmo bolje in tudi v sami končnici, ki se najverjetneje prične že naslednji konec tedna, niso brez možnosti, v vsakem primeru pa je želijo zagosti ka- kšnemu od favoritov, kar se je letos že zgodilo. Začetek je minil v dokaj izenačeni igri, glavni trenutek na tekmi pa se je zgodil v 17. minuti pri izidu 11:9 za Brežice. Takrat so imele gostje napad, s strelom je poskušala kapetan-ka Barbara Selinšek, ki je ob metu nehote z roko zadela tudi eno izmed domačih igralk in na veliko začudenje vseh v dvorani prejela neposreden rdeč karton, kar je bil hud udarec za Štajerke. Zares bizarna odločitev sodnikov je nato privedla do tega, da sta ekipi odšli na odmor z izidom 19:15. Oslabljene varovanke Saša Petka so nadaljevanje začele odločno, se pogumno upirale Brežicam in v 55. minuti zaostajale le za gol (25:24). V sami končnici je gostujoči strateg priložnost za igro ponudil prav vsem igralkam, kar so domačinke izkoristile za serijo 6:1 in končni izid 31:25. tp Prijetni občutki ob avtomobilih Z avtomobili je povezanih kar nekaj prijetnih občutkov, ki jih strastni občudovalci avtomobilov kujejo v nebo. Te namreč navdušujejo oblike avtomobilov, njihove tehnične zmogljivosti, visoke končne hitrosti, razni tehnični pripomočki, velikokrat se govori tudi o čustvih, ki jih avtomobili nekaterih blagovnih znamk sproščajo pri kupcih. Dovolj je, če omenimo samo znamke, kot so Ferrari, Maserati, Aston Martin, Porsche ... Ko iščemo nov avtomobil ... Kar nekaj prijetnih občutkov pa imajo v povezavi z avtomobili v čislih tudi tisti manj strastni občudovalci avtomobilov. Prvi je zagotovo vznemirljiv občutek ob kupovanju novega ali tudi rabljenega avtomobila. Katero znamko, kakšno barvo, kakšno razmerje med številom konjev pod pokrovom in porabo goriva naj ima, kateri so nepogrešljivi tehnični pripomočki in katere bomo lahko pogrešali ... Vse to in še mnoga druga so vprašanja, ki nas zaposlujejo in o katerih se pogovarjamo ali o njih razmišljamo. Velikokrat seveda prevlada cena ali ugodna ponudba, morda ugodno financiranje, a vendarle vseh tihih želja ne potisnemo povsem v pozabo. Morda ohranimo vsaj nekatere, tisto o barvi ali odličnem predvajalniku glasbe ali ALU platiščih, morda le dovolj velik prtljažnik . Zaradi teh drobnih stvari so nam potem še bolj domači, raje jih čistimo in z njimi sploh ravnamo skrbneje. Druga pogosta priložnost, ko so nam avtomobili posebej dragi, so potovanja. Zamislimo si začetek potovanja, ko vemo, da je vse natančno spakirano, da je avto pripra- vljen in da so naši dragi z nami. Takrat se mirno prepustimo vožnji, pred nami je samo cesta in nekje daleč končna destinacija, kamor se odpravljamo na zasluženi oddih. V povezavi z avtomobilom je treba sicer predhodno urediti in razmisliti o številnih stvareh (narediti načrt potovanja, kje se bomo vozili, po kakšnih cestah, opraviti servis ...), a tisti končni občutek potem odtehta vse skupaj. Takrat zaupamo, da se bomo varno pripeljali do cilja, vmes pa uživali v vožnji s svojim jeklenim konjičkom. Če imamo ob takšnih priložnostih v avtu klima napravo, navigacijsko napravo, ustrezno velik prtljažnik za vse male in velike razvade za dopust, potem še toliko bolje. Na dopust ... Danes na dopust s sabo namreč jemljemo vedno več lastnih pripomočkov za rekre- acijo, pa naj si bodo to samo copati za tek, loparji za tenis ali pa ... kolesa. Včasih je bilo težko organizirati prevoz lastnega kolesa na dopust, danes je to že nekaj običajnega. Zahteva sicer nekoliko skrbnejšo organizacijo, saj jih na posebnih nosilcih nameščamo zunaj avtomobila (le redko jih lahko spravimo v prtljažnik). Zato se zaradi dodatnega upora (manj zaradi teže) vsaj malenkost spremenijo vozne lastnosti avtomobila, še posebej ob sunkih vetra. Namesto izposoje pa nam je tudi na dopustu omogočeno vrtenje pedalov domačega kolesa, ki ga najbolje obvladamo. Za nekatere banalno, za druge dragocenost . Vznemirljiva hitrost V zvezi z avtomobili so vedno prisotni tudi vznemirljivi občutki, povezani s hitrostjo. Pa pri tem nikakor ne mislim na kakšne ekstremne hitrosti, ampak le tiste, ki so dovoljene npr. na avtocestah (na slovenskih 130 km/h). Že pri teh voznike avtomobilov prevevajo občutki sproščenega adrenalina, ki jih vsak doživlja in opisuje po svoje. V moški družbi se velikokrat govori o dobrih pospeških, o tihem ali glasnem predenju motorja pri nizkih ali visokih obratih, o stabilnem obnašanju vozila v ovinkih ali na makadamu, v primeru kabrioletov še o neposrednem občutku vetra v laseh ... Če imamo v rokah in pod nogami avtomobil, ki ima dobre vozne lastnosti in dovolj »konjev«, so ti občutki izjemni, tudi v primerih manj zmogljivih avtomobilov pa si jih lahko vsak pričara po svoje. Konec koncev je lahko vsaka vožnja z avtomobilom, ki smo si ga sami izbrali zaradi ene same nam ljube posebnosti, posebno doživetje ... Kolofon Avtodrom, oglasna priloga Štajerskega tednika 24. marec 2015 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Jože Mohorič in STA Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič o urejanje: Daniel Rižner 2 Redno vzdrževanje vozila je nujnost Redno vzdrževanje avtomobila še zdaleč ni samo fraza, ampak nujna potreba, ki bi se je mogel zavedati vsak odgovoren lastnik jeklenega konjička. Če namreč zanemarimo vzdrževanje, lahko na cesti hitro zaidemo v težave. Med rednimi kontrolami tokrat nekaj več pozornosti namenjamo preverjanju nivoja motornega olja, akumulatorju, lučem, zavornemu sistemu, klimatski napravi in optiki. Motorno olje Menjava olja je eno od najpomembnejših opravil za vzdrževanje avtomobila. Naloga motornih olj je pod-mazovanje motorja in s tem preprečevanje prehitre obrabe. Brez podmazovanja nastane trenje, kar povzroči, da stroj izklopi motor, ko temperatura naraste dovolj visoko. Z menjavo olja se motorju zagotovi boljše podmazova-nje in čisto olje. Olje je treba menjati vsakih 10.000 do 15.000 km, običajno istočasno menjamo tudi oljni filter. Menjava se opravi takrat, ko je motor še topel. Po zamenjavi olja je treba pustiti, da motor teče nekaj sekund, da se tlak olja ponovno normalizira in da opozorilna lučka ugasne. Nato je treba še enkrat preveriti raven olja. Motorno olje je lahko sintetično (umetno proizvedeno), mineralno ali polsintetično. Akumulator Včasih je veljalo, da so akumulatorji v avtomobilih odpovedali predvsem ob prvem mrazu zaradi preslabe zmogljivosti in tudi zaradi neustreznega vzdrževanja. Pri sodobnejših akumulatorjih pa pogosto ni več težav zaradi zmogljivosti, temveč zaradi neustrezne izbire akumulatorja - napetosti polnjenja so se zaradi vedno večjega števila električnih porabnikov najprej povzpele s 14 V na 14,5 V in v sodobnejših avtih na 14,9 V. Zaradi vedno težjih razmer za delovanje se vse pogosteje dogaja, da akumulatorji odpovedo tudi v lepem in toplem vremenu. Če se odločite za zamenjavo akumulatorja na pooblaščenem servisu, se izognete lastnemu iskanju ustreznega. Če pa boste najboljšo verzijo iskali sami, je najbolje, da pogledate v navodila za uporabo avtomobila in ugotovite, kakšen nadomestni akumulator lahko vgradite v svoj avto. Eden od osnovnih podatkov je vsekakor o zmogljivosti akumulatorja v am-perskih urah (Ah). Še veliko pomembnejši je podatek o količini zagonskega toka, ki ga opredeljuje standard EN: večja je številka ob oznaki EN, več zagonskega toka zagotavlja akumulator. Ob nakupu akumulatorja pa ne gre prezreti tudi podatka, kdaj je bil izdelan in kolikšen je dopusten čas skladiščenja. Luči Zakon o varnosti cestnega prometa v svojem 61. členu določa, da morajo vozniki v cestnem prometu voziti s prižganimi lučmi. Ponoči uporablja voznik praviloma žaromete z dolgim snopom svetlobe, ki jih mora pravočasno zasenčiti, ko mu prihajajo nasproti drugo vozilo ali pešci, ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop svetlobe motil voznika. Vožnja samo s pozicijskimi lučmi v cestnem prometu ni dovoljena. Isti člen tudi določa, da luči ali odsevniki na vozilu med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani. Če opazimo, da naši žarometi ne dajejo več dovolj močnega snopa svetlobe, moramo to nemudoma popraviti. Ena od možnosti je, da žarnica več ne zagotavlja dovolj močnega snopa (sledi zamenjava žarnice), druga pa je, da so žarometi zaradi starosti in posledično obrabljenosti izgubili prosojnost. Zaradi tega se lahko vidljivost zmanjša tudi za 80 %. To ne pomeni, da je treba žaromete nujno zamenjati: nekateri servisi se namreč ukvarjajo s tem, da jih obnovijo in jim s tem povrnejo prosojnost. Vzdrževanje zavornega sistema Poleg pnevmatik spadajo zavore med varnostno najpomembnejše tehnične sklope avtomobila. Zavedati se moramo, da se tudi te sčasoma obrabijo ali celo okvarijo, zato so redni pregledi in vzdrževanje bistvenega pomena za varno vožnjo. Ustrezno vzdrževan zavorni sistem nam zagotavlja nadzor nad vozilom v ključnih trenutkih, saj je od le-tega odvisno učinkovito delovanje večine sodobnih aktivnih varnostnih sistemov (npr. ABS in ESC). Znaki, ki lahko kažejo na težave med zaviranjem: • vozilo zanaša v levo ali desno stran, • neprijeten kovinski zvok (samo cviljenje običajno ni znak napake), • močne vibracije ob zaviranju, • pretrd ali premehak pedal za zaviranje, • pogosto blokiranje zavor, • vklop kontrolne lučke za zavore (običajno nakazuje obrabljenost zavornih ploščic). Stanje zavor je dobro preveriti vsaj enkrat letno! Učinkovitost zavornega sistema se redno preverja v sklopu tehničnega pregleda. Pregled zavornega sistema v servisnih delavnicah sicer vključuje preverjanje količine zavorne tekočine in cevi, pregled zavornih diskov in oblog ter po potrebi menjavo preveč obrabljenih delov. Klimatska naprava Klimatska naprava vozniku in potnikom v vročih poletnih dneh zagotavlja prijetnejšo in udobnejšo vožnjo. Ob ustrezni temperaturi v vozilu je voznik bolj zbran pri vožnji, kar pripomore k večji aktivni varnosti v cestnem prometu. Zaradi tega je priporočljivo, da enkrat na leto preverimo stanje klimatske naprave, ki ni samo gumb v vozilu, ampak se za tem skriva kompleksen sistem. V hladilnem sistemu je namreč plin, ki skozi čas skozi različne bolj ali manj tesne spoje počasi uhaja, s čimer se zmanjšuje učinkovitost delovanja klimatske naprave. Pooblaščeni serviserji bodo preverili nivo plina ter ga po potrebi dopolnili. Geometrijska nastavitev podvozja oz. optika Nastavitev geometrije podvozja ali po domače »optika« pomeni prilagoditev podvozja po vnaprej določenih parametrih za zagotavljanje pravilnega ohranjanja smeri vožnje in vodljivosti vozila. Pravilna nastavitev podvozja je ključnega pomena za dobro lego in vodljivost vozila, manjšo porabo goriva ter manjšo obrabo pnevmatik in mehanskih sklopov podvozja. Če pri menjavi pnevmatik odkrijete neenakomerno porabo le-teh, je to eden od zanesljivih znakov za obisk servisa, kjer nam bodo nastavili optiko. PM 3 AYTODROM, oglasna prilogyji^iega^ji^ FORD AVTOMOBILI P.R. Edini pooblaščeni trgovec in serviser vozil FORD v Mariboru PE Plinarniška ulica 1, Maribor Prodaja vozil: Tel. 02 22 83 000, 20; Mob: 031 658 679 Servis & rezervni deli: Tel. 02 22 83 003, 17, 18; Mob: 031 320 337 avtomobilipr.si MODRA ŠTEVILKA (((O080 88 62 ) Pooblaščeni prodajalec vozil znamke FORD Pooblaščeni serviser vozil znamke FORD Originalni nadomestni deli FORD Vulkanizerske storitve Avtokleparska in ličarska popravila v sodelovanju z VSEMI ZAVAROVALNICAMI in svojim cenilnim mestom ZA VSE ZNAMKE VOZIL Velika izbira RABLJENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK ODKUPI, MENJAVE , KREDIT & LIZING AKCIJA! Samo v naši avto hiši nudimo možnost nakupa novega vozila na lizing z brezplačnim KASKO ZAVAROVANJEM za celotno obdobje financiranja! Novost je tudi brezplačni KASKO ob nakupu RABLJENEGA VOZILA na lizing. Vozilo je mogoče kupiti tudi na HITRI KREDIT s plačilom preko trajnika ! Vozilo lahko kupite na financiranje BREZ POLOGA z možnostjo odplačila na položnice. Vaše staro vozilo vzamemo v račun (morebitni lizing odplačamo) ali vozilo le ODKUPIMO. Nudimo testne vožnje - kontaktna številka 031 320 336. M ■ f Z vami že od leta 1 1- FORD AVTOMOBILI P.R. avtomobili pr.si Plinarniška ulica 1, Maribor KUPON ZA 12% POPUST NA SERVISNE STORITVE V LETU 2015. v- Izrezani kuponček prinesite s sabo. Velja do 31.12.2015. ¡0 AVTODRO^^g^^na nrilop-a Štajerskega tednika Pomladansko čiščenje avtomobila Pomladansko čiščenje je znan izraz, ki ga najpogosteje uporabljamo v navezi s stanovanjem, hišo, vrtom ... Zelo uporaben pa je tudi pri avtomobilih. Pozimi so avtomobili na cestah izpostavljeni vlagi in raznim posipom na cesti, predvsem sta pomembna sol in kamenčki. Sol je eden izmed največjih »sovražnikov« karoserije, saj vzpodbuja rjavenje. Spomladi je zato zelo priporočljivo opraviti temeljito čiščenje avtomobila. Začnemo pri notranjosti, kjer se umazanija pojavlja predvsem na delih, kjer sedajo voznik in sopotniki, ter na delih, kjer odlagamo tovor. V prtljažniku je priporočljivo, da imamo pogrnjeno kakšno odejo ali da je dno pokrito s pralno podlogo. Pri čiščenju uporabljamo sesalnik (večji hišni ali priročni akumulatorski), ki naj bo dovolj močan, da nam z njim ni treba drgniti (pre) dolgo časa. Potniška kabina je zaradi redne uporabe še bolj izpostavljena umazaniji, ki se je najprej lotimo z antistatično krpo. Z njo pobrišemo armaturno ploščo, sredinsko konzolo ter notranjost vrat. Nato se lotimo sesanja, prostor pod nogami pa po potrebi očistimo še s kakšnim sredstvom za čiščenje tkanine. Če jih imate nameščene, je priporočljivo sneti prevleke na sedežih in jih vsaj enkrat letno oprati v pralnem stroju. Usnjene sedeže obrišemo z delno vlažno krpo, ko se posušijo, pa jih je dobro namazati z zaščitnim sredstvom, ki jim bo povrnilo sijaj. Sledi temeljito pranje karo- IZDELAVA NADSTREŠKOV 2A AVTOMOBILE KROVSTUO IN KLEPARSTVO Marlai G*® M. GSM: 041 485 805 Preša 27/D, 2322 maišperh IOIVU Avto Sel SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil ter prikolice za prevoz vozil uvoz vozil POLNJENJE AVT0KLINI! serije. V pralnici vam bodo pred premikom na pralno stezo avtomobil najprej oprali z visokotlačno napravo, ki bo odstranila večje kose umazanije. Spomladi je izjemno priporočljivo tudi pranje podvozja, na katerem se skozi zimo nabira sol in počasi razžira kovinske ter tudi plastične in gumijaste dele. Po temeljitem pranju zuna- njosti se bodo na laku hitro opazile drobne poškodbe in praske, ki so jih na avtomobilu pozimi pustili kamenčki s ceste. Priporočljivo je poli-ranje s polirnim sredstvom, ki bo pripomoglo k lepšemu izgledu in bo obenem delovalo kot dobrodošla zaščita vašega jeklenega konjička. Ob tej priložnosti je dobro preveriti tudi stanje brisalcev. Če so gumijasti deli vi- dno poškodovani ali ob dežju opazite različne lise kapljic, ki ostajajo za brisalcem, potem je čas za zamenjavo gumic ali kar celotnega brisalca. S tem boste precej pripomogli k boljši vidljivosti in posledično varnosti. Nikar ne pozabite tudi na preverjanje nivoja čistilnega sredstva, sedaj že lahko dolijete tistega brez dodanega sredstva proti zmrzovanju. Špedicija GOJA d.o.o. Rajšpova ulica 22 2250 Ptuj Slovenija AVTOPRALNICA za osebna in tovorna vozila PRANJE OSEBNEGA VOZILA redna cena 5,50 € cena s predloženim kuponom 4,95 KOMPLETNO ČIŠČENJE VOZILA 1 jE^fOe* Ej 0p8(T 031 761 801 ponedeljek - petek 7.00 -17.00 sobota 8.00-13.00 f/jmd mm popjst na vsa FMNJA 10% popust na vsa PMNJA popust na vsa PMNJA ?OFJST na vsa FMNJA popust na vsa PMNJA Popust velja samo za fizične osebe! Popusti se ne seitevajo! i\r tiso www.tisoservis.si TISO SERVIS trgovina in storitve d.o.o. Rogozniška cesta 34 2250 Ptuj AVTOSERVIS - PRODAJA IN MENJAVA GUM - PRODAJA REZERVNIH DELOV za osebna in tovorna vozila H raso 02 788 09 25 ^ HatlKOOK i^SS Continental v 185/65 R15 88T ŽE OD 39,90 DALJE 195/65 R15 91T ŽE OD 41,90 DALJE 205/55 R16 91H ŽE OD 52,90 DALJE 205/60 R16 92H ŽE OD 68,90 DALJE ITRI SERVIS TOP www.ahpa.si Tel.: 02 749 35 40 - servis 02 749 35 50 - prodaja vozil o«F .N AVTOLIČARSKE STORITVE IAVTOKLEPARSKEINAV' 1l0 AH PA d.o.o. Avtohiša Petovia Avto Ormoška cesta 23, Ptuj Pnevmatike so osnova varnega avtomobila Zima počasi zapušča naše kraje, z njo je konec tudi zasneženih in zaledenelih cest. Ker se tudi temperature počasi dvigujejo in čez dan že dosegajo 10 stopinj Celzija in več, lahko razmišljamo tudi o zamenjavi zimskih pnevmatik z letnimi. 15. marec, ko tudi zakonodaja dopušča uporabo letnih pnevmatik, je prav tako že mimo. KAJ SPLOH POMENIJO OZNAKE NA PNEVMATIKI? Oznake pnevmatik boste našli na boku pnevmatik, ki so že nameščene na vašem vozilu. Oznaka 205/55 R 16 91V torej pomeni: 205: širina pnevmatike v mm 55: presek pnevmatike v % (razmerje med višino in širino pnevmatike). R: konstrukcijska izvedba pnevmatike - RADIALNA 16: premer platišča v palcih 91: indeks nosilnosti V: indeks hitrosti INDEKS HITROSTI Hitrostna sposobnost pnevmatike je označena z indeksom hitrosti, ki prikazuje največjo hitrost, za katero je pnevmatika namenjena. Pomen oznak si lahko ogledate na priloženi tabeli: N = do 140 km/h P = do 150 km/h Q = do 160 km/h R = do 170 km/h S = do 180 km/h T = do 190 km/h H = do 210 km/h V = do 240 km/h W = do 240 km/h Y = do 300 km/h ZR = do 240 km/h Pnevmatike so edini stik avtomobila s tlemi Strokovnjaki sicer predpisujejo mejo za menjavo pnevmatik pri 7 stopinjah Celzija. Pri tej temperaturi naj bi se začele letne pnevmatike obnašati bolje kot zimske. Pri slednjih je material prilagojen nižjim temperaturam, pri višjih se obrablja precej hitreje. Nekateri vozniki sicer na avtomobilih, s katerimi prevozijo manj kilometrov, puščajo zimske pnevmatike čez vse leto, a to je iz vidika varnosti vsekakor dvomljivo početje. Pri višjih temperaturah zimska pnevmatika ob zmerni vožnji morda ne izgublja profila posebej hitro, a se ji spreminja struktura. Material otrdi, večkrat slišimo izraz, da postane »plastična« in da izgublja oprijem. S tem pa se manjša stabilnost vozila, kar je ključnega pomena za varnost voznika in posledično za vse udeležence v prometu. Nove pnevmatike Pri nakupu novih pnevmatik je treba paziti na oznake, ki so zapisane na njej. Te nam povedo vse o dimenzijah, nosilnosti in največji hitrosti, za katero je izdelana. Če imate nekoliko »težjo nogo«, potem na to opozorite prodajalca, saj vam bo odsvetoval izbiro gum z oznakami za nizke hitrosti (N, P, Q). Skladiščenje pnevmatik Vedno več vulkanizerjev nam ob menjavi ponuja skladiščenje pnevmatik. Še zdaleč ni nepomembno, kako pnevmatike skladiščimo, saj jim z neprimernim skladiščenjem zmanjšamo dobo uporabe. Pnevmatike naj bi skladiščili v suhih prostorih brez direktnega dostopa sončne svetlobe. Postavimo jih leže, drugo na drugo - tako je najmanj obremenjena osnovna oblika. Postavljene pokončno lahko zaradi lastne teže spremenijo obliko. To so sicer minimalne spremembe, a vplivajo na vozne lastnosti. im®w® Ki®w®aag JILA Bk [p(Q)[L( [Min© ■ posojila za zaposlene in upokojence enostaven postopek: odobrimo in izplačamo že v 1 uri tudi za osebe z nižjimi dohodki INFO-KREDIT d.O.O. Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363, Gsm: 051/70-10-20 KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAS RENAULT AU TCDDI IC J tel.: 02/754 00 a Mfl I Ll\D\JV. OCTAVIA Slovenski avto leta 2014 > SUPERB poslovni avto leta 2014 pooblaščeni prodajalec in serviservozil škoda na vozilih vseh znamk-hitra in kakovostna servisna popravila in popravila poškodb popravila za vse zavarovalnice, ponudba nadomestnih vozil KAASS AVTO, D.O.O., Puhova ulica 12, Ptuj Telefon: 02 749 22 50 AVTO 7 Prtljaga v avtomobilu Ko pomislimo na počitnice, nam ob vseh lepih občutkih na plano velikokrat pridejo tudi večne težave s prtljago. Naši jekleni konjički po navadi nikoli niso dovolj prostorni za vse stvari, ki jih želimo vzeti s sabo ... Pri tem ni pomembno samo to, kam bomo spravili vso potrebno prtljago, ampak tudi, kako jo bomo pravilno zavarovali. Nepravilno zavarovana prtljaga je namreč lahko že ob nedolžnem trku smrtno nevarna za potnike. Zato moramo imeti ob razporejanju prtljage vedno v mislih potnike in njihovo varnost. Pri tem ni dovolj samo to, da so vsi potniki pravilno pripeti z varnostnimi pasovi in da so otroci pravilno nameščeni v svojih sedežih, ampak je treba ustrezno pri- trditi tudi prtljago. Ob trku se namreč sproščajo velike sile; nezavarovana prtljaga pa lahko dobi neslutene pospeške in s tem tudi moč. Nasveti za varen prevoz prtljage: • zadnjo klop prevračajte oziroma podirajte le takrat, ko je to nujno potrebno, saj klop predstavlja varovalno pregrado med prtljažnikom in potniško kabino, • tovora nikoli ne položite prosto v prtljažnik - vedno ga naslonite na naslonjalo zadnje klopi, • če je mogoče, za pritrditev uporabite varnostne pasove v avtu, • varnostne pasove na zadnji klopi pripnite ob klop, tudi če zadaj ni potnikov, uporabljajte pritrdilne prstane v prtljažniku, v avtu imejte vedno pritrdilne trakove, drobne kose prtljage pospravite v škatle, ostre in daljše kose prtljage zavijte v odejo, pazite na pravilno razporeditev teže; težje predmete vedno položite na dno prtljažnika, predmetov, ki tehtajo več kot 25 kg, pa po možnosti ne polagajte na mesta za potniki, ne preobremenite avtomobila (največja dovoljena obremenitev oz. masa je navedena v knjižici s tehničnimi podatki), posebno težke predmete položite v prostor za noge sovoznika - če je sedež seveda nezaseden. Vettel se bo letos prevažal z Evo M Nekdanji svetovni prvak v formuli 1 Nemec Sebastian Vettel se v novi sezoni vozi z Evo. Tako je namreč imenoval svoj Ferrarijev dirkalnik, ki je njegova prva »Italijanka«. Vettel je znan po tem, da je svojim dirkal-nikom dajal ženska imena, ki jim je, odvisno od tega, kako so se obnesli, nato dodajal še različne sočne pridevnike. Začelo se je leta 2008, ko je Vettel še kot 20-letni mladenič okušal prve korake v formuli 1. Takrat je njegov Toro Rosso dobil ljubkovalno ime Julie, naslednje leto, ko se je že preselil k Red Bullu, pa je dirkalnik dobil ime Kate. A samo Kate ni vzdržala celotne sezone; potem ko je z njo doživel nesrečo in ji dodobra preoblikoval zunanje obline, se je odločil, da bo prenovljen dirkalnik dobil ime Katina poredna sestra (Kate's Dirty Sister). Leta 2010 je prišla naslednica, že v osnovi s pridevniškim imenom Bujna Liz (Luscious Liz). Po nesreči sredi sezone je prišel nov avto in novo ime - Razposajena Mandy (Randy Mandy), ki je bila dovolj vzdržljiva, da je Nemca popeljala do prvega od štirih naslovov svetovnega prvaka. V najlepših skupnih letih Vettla in Red Bulla, ko so se uspehi in naslovi prvakov kar vrstili, so se pod Vettlom zvrstile še Razuzdana Kylie (Kinky Kylie) in povsem navadna Abbey. Zadnja pa je bila Suzie, s katero pa lani Vettel ni imel več pravega veselja, zato sta se razšla - Vettel je namreč konec lanske sezone končal sodelovanje z Red Bullom in se preselil v Mara-nello. Zdaj je ena od velikih skrivnosti postala javna: nova »rdeča boginja«, kot Italijani radi imenujejo Ferrarijeve dirkalnike formule 1, je zdaj dobila še ustrezno ime s tega področja, saj je postala preprosto Eva. M i ■t >CO 8 ednika Ne pozabite na prtljago Plačana objava Ob vse toplejših in vedno daljši dnevih se težko upremo razmišljanju o izletih in potovanjih. Čeprav se nam v mislih vrtijo predvsem ideje in želje, kaj vse bi radi doživeli, kje, kdaj, s kom in kako, je pred potovanji smiselno razmišljati tudi o tem, ali smo se nanje dobro pripravili. V nadaljevanju je nekaj uporabnih nasvetov v zvezi s prtljago in opremo na potovanjih, o katerih ste morda razmišljali manj, a vam lahko pridejo prav. Težje predmete zložite spodaj Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste optimistično začeli zlagati prtljago v vozilo, nato pa ob pogledu na poln prtljažnik ugotovili, da je polovica stvari še zunaj, povrhu pa opazili, da kakšen kos prtljage lahko med vožnjo zleti naprej. Zlaganja prtljage v vozilo se je potrebno lotiti sistematično, da bi varno spravili večjo količino stvari. Nepravilno zložena prtljaga za potnike predstavlja nevarnost, poleg tega se lahko stvari med prevozom poškodujejo. Pri zlaganju prtljage v avtomobil je modro upoštevati pravilo, da so težji predmeti na dnu prtljažnika, nanje pa vse do konca višine zadnjih sedežev nalagajo lažji predmeti. Če prtljaga preseže višino zadnjih sedežev, na vrh zložite najlažje in najmehkejše predmete, ki potnikov ob morebitnem zaviranju ali trku avtomobila ne morejo poškodovati. Pri strešnih kovčkih upoštevajte enako pravilo teže, ob tem pa bodite pozorni, da skupna teža ne presega predpisane omejitve proizvajalca. Otroški sedež ni del vozila Pred potovanjem je smiselno preveriti, ali imate sklenjena ustrezna zavarovanja. Kajti če pride do nesreče in fizične škode na vozilu in dodatnih delih, denimo na strešnem kovčku, bo zavarovalnica, če imate sklenjeno avtomobilsko kasko zavarovanje, krila le škodo na vašem vozilu. Stroške popravila ali zamenjave opreme, v tem primeru strešnega kovčka, boste morali poravnati sami, če ni posebej vključen v zavarovalno polico in zavarovan.. Čeprav na to pogosto niti ne pomislimo, tudi otroški sedež ni del vozila, temveč je v vozilo dodatno nameščen kot oprema in kot tak v primeru nesreče ni krit v sklopu zavarovanja avtomobilskega kaska. Dodatna oprema potrebuje dodatno zavarovanje V zavarovanje opreme je smiselno vključiti tudi vse tiste naprave, ki ste jih v vaše vozilo kasneje vgradili in niso bile tovarniško vgrajene, ali dodatno opremo, ki ni v ponudbi proizvajalca (na primer meglenke, posebne pnevmatike, dodatno avdio opremo, protivlomne naprave, ...). A V ■ V ■ V u ■ v ■■■ Smuč na smučišču niso vec prtljaga Predmet zavarovanja prtljage so lahko le stvari, ki se jih navede v zavarovalni polici in so v vozilu oziroma pritrjene nanj. Zavarovanje ne krije škode, če vam recimo smuči ukradejo, ko smučate na smučišču. Brezplačno zavarovanje prtljage Pri Zavarovalnici Triglav lahko v okviru nove akcije Sprosti čas, ki bo trajala do 31. 8. 2015, ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja brezplačno sklenite tudi zavarovanja prtljage v ali na vozilu. Poleg tega vam zavarovalnica podarja še dve ugodnosti, s katerimi se boste na poti počutili varnejše: do 25 evrov popusta pri sklenitvi zavarovanja kolesarjev in do 25 evrov popusta pri sklenitvi turističnega zavarovanja. Srečno pot in veliko brezskrbnih trenutkov! Podrobnejše informacije: www.triglav.si n Zavarovalnica Triglav triglav Vse bo v redu. www.triglav.si torek • 24. marca 2Q15 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 17. krog Dvojec Škoflek-Nunič »udaril« še drugič TKK Tolmin -Aluminij 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Škoflek (50.), 0:2 Nunic (52.). TKK TOLMIN: Baloh, Codro-maz, Lipužič Bratuž (od 73. Kavčič), Šuligoj, Kavčič, Rakušček, Kolenc, Kanalec, Zornik, Soka-novic, Kucalovic. Trener: David Kanalec. ALUMINIJ: Murko, Čeh, Topo-lovec, Leuštek, Lonzaric, Vindiš, Vrbanec, Bizjak (od 67. Ploj), Školnik (od 76. Petek), Škoflek, Nunic (od 72. Prašnikar). Trener: Damijan Romih. Kidričani so slavili še drugič zapored v spomladanskem delu prvenstva in tako na najboljši možni način izkoristili spodrsljaje tekmecev. V tem krogu razen Aluminiju ni uspelo zmagati nobeni ekipi iz vrha lestvice: Krško je remiziralo v Slovenskih Konjicah, Dob doma z Ankaranom (čeprav je pol ure igral z igralcem več, izključen je bil Pahor), Triglav pa je celo doma izgubil gorenjski der-bi s Šenčurjem. Situacija pri vrhu lestvice se je tako precej Foto: Črtomir Goznik Žiga Škoflek je v drugi tekmi spomladanskega dela prvenstva dosegel še drugi zadetek. zgostila, saj so prve štiri ekipe razvrščene znotraj petih točk razlike. V uvodnem spomladanskem krogu so se varovanci Damijana Romiha precej namučili s Konjičani na domačem igrišču, tokrat so do Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Dva niza držale stik s prvakinjami Swatycomet Zreče -ŽOK GM mobil Ptuj 3:0 (21, 17, 14) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Zadnjo prvenstveno tekmo sezone 2014/15 so ptujske odbojkarice odigrale v Zre-čah, kjer so na drugi strani mreže stale prvakinje lige, igralke Swatycometa. Omenjena ekipa je po kakovosti zares izstopala v vzhodni 2. ligi, saj ni izgubila niti ene tekme. Svojo moč je demonstrirala tudi na petkovi tekmi z ŽOK GM mobil. Ta je proti odlični domači ekipi odigral bolje kot na zadnjih tekmah in je bil vsaj v prvih dveh nizih konkurenčen tekmec. Ptujske igralke so ta dva niza izgubile s 25:21 in 25:17, a so bile veliko bližje domačinkam, kot kaže rezultat. Prvakinje so se morale za večino točk krepko potruditi, bile so le za nianso boljše pri servisu ter v napadu. Na drugi strani so Ptujčanke dobro zaigrale v obrambi, uspelo jim je preko Radivojeve in Mohorkove postaviti nekaj uspešnih blokov in edini zadevi, ki sta občasno malo »zaškripali«, sta bili sprejem in napad. Ta dva elementa sta pretehtala zadevo na stran Zrečank, ki imajo za sabo veliko več treningov in so bolje uigrane. V tretjem nizu je igra ptujskih odbojkaric nekoliko padla, kar so domačinke s pridom izkoristile in 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 18. KROGA: Swa-tycomet Zreče - ŽOK GM mobil Ptuj 3:0, Nova KBM Branik II -ŽOK Sobota 3:1, Kajuh Šoštanj - Mozirje 3:0, Celje - Benedikt 0:3, ŽOK Mislinja - Prevalje 2:3. 1. SWATYCOMET ZREČE18 18 0 54:7 52 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 18 15 3 47:19 43 3. BENEDIKT 18 12 6 42:23 37 4. PREVALJE 18 11 7 40:29 33 5. NOVA KBM BRANIK II 18 10 8 34:29 30 6. ŽOK MISLINJA 18 8 10 30:37 26 7. MOZIRJE 18 9 9 33:37 25 8. KAJUH ŠOŠTANJ 18 5 13 27:43 17 9. CELJE 18 3 15 15:49 8 0. ŽOK SOBOTA 18 0 18 11:54 2 se popolnoma razigrale. Trener gostij Peter Primec je ob zaostanku svoje vrste opravil še nekaj menjav in je v igro poslal še mlajše igralke, ki so pridobile nekaj izkušenj proti zares močnim tekmicam. Z 2. mestom izpolnile cilje Skozi sezono 2014/15 je Ženski odbojkarski klub GM mobil kar precej nihal v svojih predstavah, a je na koncu vseeno zasluženo pristal na 2. mestu prvenstvene lestvice v 2. slovenski odbojkarski ligi vzhod. Na 18 tekmah so Ptujčanke 14-krat zmagale in bile štirikrat poražene, kar je zelo solidna statistika, sploh glede na dejstvo, da so iz različnih razlogov med sezono opravile malo skupnih treningov. Osvojeno 2. mesto tako predstavlja uspeh, z njim pa je tudi dosežen cilj za minulo tekmovalno sezono. David Breznik zmage prišli celo nekoliko prepričljivejše. Pri vsej stvari je najbolj zanimivo to, da sta bila strelca za Aluminij znova Žiga Škoflek in Marko Nunič, tudi tokrat v razmiku vsega dveh minut! Spomnimo: pretekli teden je isti dvojec proti Dravinji dosegel zadetka v 58. in 60. minuti. Po napornem potovanju v Tolmin je ekipa Aluminija začela tekmo pred 250 gledalci brez prave svežine. Ob tem je bila tekma zelo trda, veliko je bilo dvobojev, oboji so 2. SNL REZULTATI 17. KROGA: TKK Tolmin - Aluminij 0:2 (0:0); Roltek Dob - Ankaran Hrva-tini 0:0; rdeči karton: Pahor (60./Ankaran); Dravinja Kostroj - Krško 1:1 (1:1); strelca: Brglez (35.); Drnovšek (7.); Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 0:0; želeli priti do prednosti. Najbližje temu je bil v 1. polčasu Nunič, a je njegov strel zletel preko vratarja Baloha in tudi preko gola. Drugi polčas je bil veliko bogatejši s priložnostmi in tudi zadetki. Gostje so žogo od samega začetka spustili na tla in zaigrali bolj kombina-torno. Plod takšne igre je bil vodilni zadetek v 50. minuti, ko je bil po odlični asistenci najboljšega igralca tekme Dejana Školnika pred golom zelo zbran Žiga Škoflek in je zadel v polno - 0:1. Dve minuti kasneje je bilo že 0:2: Denis Topolovec je iz obrambne vrste izbil žogo globoko na polovico domačinov, domači branilci so neodločno reagirali, kar je v slogu pravega strelca izkoristil Marko Nu-nič in mimo vratarja potisnil žogo v mrežo. Zanesljivo vodstvo je gostom prineslo mir- Triglav Kranj - Šenčur 1:2 (1:1); strelci: Poplatnik (43.); Guberac (15.), Kokalj (80.). 1. KRŠKO 17 10 4 3 30:19 34 2. TRIGLAV KRANJ 17 9 4 4 31:19 31 3. ALUMINIJ 17 9 3 5 25:11 30 4. ROLTEK DOB 17 9 2 6 25:15 29 5. TKK TOLMIN 17 8 2 7 30:23 26 6. ANKARAN-H. 17 6 6 5 23:20 24 7. FARM. VERŽEJ 17 6 4 7 24:27 22 . ŠENČUR 17 5 3 9 16:29 18 9. DRAVINJA KOS. 17 3 5 9 25:31 14 10. ŠMARTNO 1928 17 1 5 11 14:49 8 nost in samozavest, s tem pa tudi številne ugodne situacije za povišanje vodstva. Na drugi strani so imeli domačini do konca le eno polpriložnost, ki pa je ostala neizkoriščena in novih točk so se veselili Kidričani. JM Damijan Romih, trener Aluminija: »Fantje si zaslužijo pohvale za drugo zaporedno zmago, tekmo so odigrali na potrebnem nivoju. Nove tri točke so nam prinesle priključek z vrhom, zmaga pa je dobrodošla predvsem za samozavest igralcev in je odlična vzpodbuda tudi za nadaljnje trdo delo. Vsekakor pa lahko ocenim, da je vidno delo v pripravah in da je pripravljenost igralcev dobra.« Tenis • Mladinski ITF-turnir v Umagu na Hrvaškem Rusinja in Cehinja preprečili »ptujski« finale V Umagu je prejšnji teden potekal eden od najmočnejših mladinskih turnirjev tega dela sezone, 31. Perin memorial. Gre za turnir z bogato tradicijo, zaradi odličnih pogojev, ki jih nudi Umag, pa je med igralci tenisa zelo priljubljena destinacija. Turnir je imel oznako visokega 1. ranga. Sven s povabilom do 3. kroga Med fanti se nobenemu izmed slovenskih igralcev ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije, zato je bil edini naš predstavnik Sven Lah (TK Terme Ptuj, 984. na mladinski ITF-lestvici), ki je prejel posebno povabilo organizatorjev (wild card). 16-letnik je to odlično izkoristil in prebil med najboljšo šestnajste-rico. Najprej je izločil domačega povabljenca, vrstnika Karla Boljata (373), nato pa še višje uvrščenega Romuna Manola (213.). S tem je dejansko opravil odlično delo in pokazal svoj razkošni potencial. Šele v 3. krogu ga je po izenačenem dvoboju ustavil odlični Estonec Kenneth Ra-isma (67.). Po štiri zmage Tamare in Nine Še s precej višjimi pričakovanji so turnir začela slovenska dekleta, med katerimi so bili ker tri nosilke: 2. Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), 6. Nina Potočnik (Galtena) in 7. Manca Pislak (TC Ljubljana). Slednja se je prebila do četr-tfinala, še stopničko višje pa sta splezali Tamara in Nina. Tamara Zidanšek in Nina Potočnik - polfinalistki mladinskega ITF-turnirja 1. ranga v Umagu Slednja se je na igrišča vrnila prvič po januarskem nastopu na OP Avstralije v Melbour-nu. 17-letna Tamara Zidanšek (18. na ITF) je po vrsti ugnala tekmice iz Češke, Moldavije, Egipta in Grčije, vse uvrščene okoli 200. mesta na ITF-le-stvici. V polfinalu se je merila z odlično Rusinjo Pospelovo (42.), letos že zmagovalko turnirja v Tuniziji. Odločila je dnevna forma, Tamara pa je potegnila krajšo. V drugem nizu je imela priložnost za preobrat, a tokrat zares ni bil njen dan. Še težjo pot do polfinala je prehodila 18-le-tna Nina Potočnik (67.). Uvodni zmagi je zabeležila proti Američanki in Švicarki, nato pa sta se v njenem delu žreba znašli 11. in 14. nosilka, Romunka Gavrilova (117.) in Ukrajinka Fedoryshyna (139.). Težje delo je imela proti Romunki, a se je z zmago v podaljšani igri 2. niza izvlekla iz kočljivega položaja. V polfinalu je bila njena tekmica leto mlajša Čehinja Kolodziejova (29.), 3. nosilka pa je bila tokrat boljša. Nina Potočnik je nastopala tudi v dvojicah, kjer sta bili skupaj s Čehinjo Terezo Kola-rovo 2. nosilki. Uvrstili sta se v četrtfinale, kjer ju je ustavila romunska dvojica Georgia Andreea Craciun/Oana Ga-vril. 6. nosilki sta bili boljši z rezultatom 6:3, 4:6, 6:10. Kljub polfinalnima porazo- Umag, mladinski ITF-turnir, rezultati, dekleta: 1. krog: Zidanšek (2.) - Michaela Bayerlova (Češka) 6:0, 6:2; Potočnik (6.) - Nada Dimo-vska (ZDA) 6:3, 6:0; 2. krog: Zidanšek (2.) - Anastasia Detiuc (Moldavija) 6:4, 6:3, Potočnik (6.) - Jessica Cri-velletto (Švica) 6:2, 6:2; 3. krog: Zidanšek (2.) - Sandra Samir (Egipt) 6:2, 6:3, Potočnik (6.) - Oana Gavrila (Romunija, 11.) 3:6, 7:6(6), 6:3; četrtfinale: Zidanšek (2.) -Eleni Cristofi (Grčija) 6:1, 6:4, Potočnik (6.) - Anastasiya Fedo- ma Zidanškove in Potočnikove je bil turnir v Umagu eden najuspešnejših za slovenski mladinski tenis v njeni zgodovini. Če bi stopili še korak dlje, bi lahko v finalu turnirja 1. ranga spremljali celo dvoboj »ptujskih« igralk. Ni kaj, delo ptujskih trenerjev pridobiva vedno večjo vrednost ne samo v slovenskem, temveč tudi v svetovnem merilu. Jože Mohorič ryshyn (Ukrajina, 14.) 6:2, 6:0; polfinale: Zidanšek (2.) - Aleksandra Pospelova (Rusija, 4.) 1:6, 5:7, Potočnik (6.) - Miriam Kolodziejova (Češka, 3.) 3:6, 1:6; finale: Pospelova (4.) - Ko-lodziejova (3.). 3:6, 2:6. Fantje: 1. krog: Lah - Karlo Boljat (Hrvaška) 6:3, 6:0; 2. krog: Lah - Alexandru Va-sile Manole (Romunija) 7:6(4), 3:6, 6:1; 3. krog: Lah - Kenneth Rai-sma (Estonija 11.) 4:6, 3:6. Foto: ČG 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 24. marca 2Q15 Nogomet m 3. SNL sever, 14. krog Futsal m U-21 in U-19 Dravi tekma, polna priložnosti Vodilni dvojec začel z zmagama Prvi spomladanski krog 3. lige sever je vodilnima ekipama Mariboru B in Dravi prinesel zmagi, a razlika v rezultatu je ta, da so Mariborčani dodobra napolnili mrežo Mons Clau-diusa, medtem ko so Ptujčani lokalni obračun dobili z minimalno razliko. Tudi na ostalih igriščih so na papirju favorizirane ekipe osvojile tri točke (Šmarje pri Jelšah, Korotan, Šampion). Edino resno presenečenje kroga so pripravili nogometaši Fosiluma, saj so v Dravogradu s 4:1 premagali domačo ekipo Koroške. Tako so nadaljevali uspešen niz, ki so ga začeli že ob koncu jesenskega dela prvenstva. Spomladanski del se je začel strelsko učinkovito, pri čemer je treba posebej izpostaviti mariborskega napadalca Alena Ploja (Maribor B), ki mu je hat-trick uspel po vsega 16 minutah tekme z Mons Clau-diusom. Zadetki so najboljše vabilo za gledalce, ki jih v uvodnem krogu - razen na Ptuju - ni bilo ravno veliko. Morda jih bo skupno 23 zadetkov prepričalo, da se jih bo v nadaljevanju tekmovanja zbralo več, saj se v 3. ligi igra učinkovit in kakovosten nogomet. REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Podvinci Betonar-na Kuhar 3:2 (2:1), Maribor B - Mons Claudius 5:0 (3:0), Šmarje pri Jelšah - Radlje 2:1 (1:0), Koroška Dravograd - Fosilum Šentjur 1:4 (1:2), Korotan Prevalje - AjDAS Lenart 1:0 (0:0), Malečnik - Fu-žinar 0:0 (0:0), Šampion - AHA Emmi Bistrica 3:1 (2:0) 1. MARIBOR 1413 0 1 55:17 39 2. DRAVA PTUJ 1410 2 2 45:19 32 3. PODVINCI B. KUHAR 14 8 2 4 29:28 26 4. ŠAMPION 14 8 0 6 38:29 24 5. ŠMARJE PRI JELŠAH 14 6 2 6 31:27 20 6. FUŽINAR 14 4 7 3 23:20 19 7. KOR. DRAVOGRAD 14 5 4 5 23:21 19 8. KOROTAN PREVALJE 14 6 1 7 23:24 19 9. FOSILUM ŠENTJUR 14 6 1 7 23:30 19 10. RADLJE 14 5 3 6 29:26 18 11. MONS CLAUDIUS 14 5 18 16:41 16 12. AjDAS LENART 14 5 0 9 15:26 15 13. MALEČNIK 14 3 1 10 20:43 10 14. A. EMMI BISTRICA 14 2 0 12 10:34 6 Drava Ptuj -Podvinci Betonarna Kuhar 3:2 (2:1) STRELCI: 1:0 De. Krajnc (21.), 1:1 Zagoršek (29.), 2:1 Horvat (45.), 2:2 Požegar (47.), 3:2 N. Čeh (69. iz 11-m) DRAVA PTUJ: Ajlec, Čeh N., Horvat (od 89. Hutinski), Ba-run, Krajnc De., Tomažič Šeru-ga, Krajnc Da., Rešek, Čeh A., Tisaj, Antolič (od 61. Lugonjic). Trener: Franc Fridl. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Frangež, Kajzer, Naric. Lah, Šebela (od 86. Pal), Sagadin, Požegar (od 70. Gril), Zagoršek, Podbrežnik, Osterc (od 79. Toplak). Trener: Miran Ljubec. Uvod v spomladanski del tekmovanja v 3. ligi sever je prinesel lokalni obračun med Dravo in Podvinci, ki si ga je na Mestnem stadionu na Ptuju ogledalo kakšnih 400 gledal- Ekipa U-21 z odličnim polčasom v veliki finale Foto: Črtomir Goznik Nastja Čeh (kapetan Drave): »Že pred soboto smo vedeli, da bo tekma težka, saj je ekipa Podvincev prišla na Ptuj zelo motivirana. Mi smo zanje vseeno tekmec z renomejem, ki jim pomeni določen 'skalp', ampak tokrat se jim to ni izšlo. Po nekaterih zapravljenih priložnostih smo prejeli dva zadetka za izenačenje, imeli smo tudi kakšnih deset slabših minut, vendar smo bili boljša ekipa na igrišču in mislim, da smo na koncu tudi zasluženo zmagali.« Branko Lah (kapetan Podvincev Betonarne Kuhar): »Prvi polčas smo se 'lovili', medtem ko smo drugi polčas odigrali zelo dobro. Če bi tudi prvega odigrali podobno, verjamem, da bi bil rezultat drugačen. Lahko rečem, da nismo razočarani nad našo igro in da bi lahko z malo sreče izvlekli tudi veliko ugodnejši rezultat.« Zagoršek in Podbrežnik. V 67. minuti bi Drava lahko povedla, saj je Dan Krajnc idealno zaposlil Tisaja, ki je že obšel vratarja Klasinca, ta pa je na tleh z izrednim posredovanjem preprečil zadetek. Tega so gledalci videli že po naslednji akciji, v kateri je Sagadin znotraj kazenskega prostora po mnenju sodnika nepravilno zaustavil Nastja Čeha in pokazal na enajstmetrovko. To je zelo natančno izvedel domači kapetan sam in svojo ekipo povedel v vodstvo Derbi sosedov je na ptujskem Mestnem stadionu pripadel domači ekipi Drave. cev. Ti so videli odprto tekmo z velikim številom priložnosti in kar pet zadetkov. Domači so v tekmo vstopili odločneje in agresivneje, medtem ko so gostje vsaj v prvih dvajsetih minutah delovali nekoliko »sramežljivo« in preveč spoštljivo do tekmecev. Drava je tako kreirala igro, a prvi zaključni strel so sprožili Podvinčani (Osterc, Ajlec brani). Napadalnejša igra se je domačinom obrestovala v 21. minuti, ko je Nastja Čeh najprej izvedel prosti strel, njegov poizkus je zadel od obrambnih igralcev gotov, žogo pa je nato Denis Krajnc iz bližine pospravil v gol - 1:0. Tudi po vodstvu so modri zadržali kontrolo nad dogajanjem na igrišču. Tako se je v eni sami akciji dvakrat izkazal gostujoči vratar Klasinc, ki je najprej obranil strel Horvata, nato pa še Nastje Čeha. Kazen za zapravljene priložnosti je prišla hitro: Sagadin je »prebil« desno stran obrambe Drave in poslal uporaben pre-dložek v sredino, kjer je Zagoršek iz petih metrov z glavo zanesljivo zadel - 1:1. Po izenačenju je sledil nalet ptujskega kluba, katerega nogometaši so si ustvarili kopico priložnosti. Glavni junak tega dela tekme je bil podvinški vratar Klasinc, ki je obranil strele Horvata, Tisaja, Aleša Čeha, Nastja Čeha in Denisa Krajnca. V 40. minuti ga je po prostem strelu Nastje Čeha rešila še vratnica, v zadnji minuti prvega dela pa je bil na pravem mestu ob strelu Tisaja, odbito žogo pa je v naletu v prazna vrata poslal Horvat - 2.1. Po zanimivem prvem polčasu je bilo pestro tudi nadaljevanje, v katerega smo vstopili z izenačenjem Podvincev Betonarne Kuhar. V 47. minuti si je žogo priboril Požegar, ki si v nadaljevanju akcije pomagal z roko, a sodnik Habjanič tega ni videl. Dravaši so za hip obstali, Požegar pa je izkoristil situacijo in je z natančno odmerjenim strelom s približno 16 metrov zelo lepo zadel - 2:2. To je dalo gostom dodatno spodbudo in v nadaljevanju so v povsem odprti tekmi zaigrali bolj ofenzivno. Pri Dravi sta v sredini drugega polčasa akciji nevarno končala Denis Krajnc in Aleš Čeh, medtem ko sta bila pri Podvinčanih zelo nevarna - 3:2. Do konca tekme so imeli gostje manjšo pobudo in še eno zrelo priložnost: Frangež je lepo našel Podbrežnika, njegov zvit strel pa je Ajlec obranil. Tako se je pestra tekma končala z zmago Drave, ki je bila - gledano na tekmo kot celoto - nevarnejša in konkretnejša ekipa, medtem ko so se Podvinčani pokazali kot čvrsta in kakovostna ekipa, ki pa je predvsem v prvem polčasu zaigrala premalo odločno. David Breznik Polfinale U-21, druga tekma: Tomaž Picerija Ozmec - Bronx Škofije 7:3 (5:0) STRELCI: 1:0 Goričan (1.), 2:0 Školiber (9.), 3:0 Matjašič (12.), 4:0 Magdič (15.), 5:0 Magdič (16.), 6:0 Magdič (28.), 6:1 Kamenčič (33.), 7:1 Magdič (35.), 7:2 Malčič (39.), 7:3 Kamenčič (40.) TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Goričan, Koren, Školiber, Ka-menšek, Matjašič, Magdič, Belšak, Žganec, Gašparič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. »Za koga, za koga? Za Tomaž pa za boga,« je odmevalo po tekmi in po uvrstitvi Petelinov U-21 v veliki finale državnega prvenstva. Domačini so že v 1. polčasu po vodstvu s kar 5:0 nadoknadili zaostanek dveh zadetkov s prve tekme (poraz 2:4). Prvi zadetek, ki je gostiteljem vlil še dodatno moč, je padel že v 39. sekundi tekme. Ob podpori okrog 150 ljubiteljev futsala je na igrišču obstajala ena sama ekipa - KMN Tomaž. Gostom iz Primorske, ki so poskušali tudi z igro vratarja v polju, je šele v zaključku tekme uspelo ublažiti poraz. V drugem polfinalu je napredovala Sevnica, ki je s skupnim izidom 6:3 izločila škofjeloški Stripy. Polfinale U-19, druga tekma: Tomaž Picerija Ozmec -Zavas Vrhnika 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zlatnik (6.), 1:1 Rihar (27.), 2:1 Zlatnik (32.), 3:1 Kociper (40.). TOMAŽ: Ketiš, Kolarič; Gašparič, Školiber, Zlatnik, Kociper, Kamenšek, Jaušovec, Ra-kuša, Munda. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Petelini U-19 so na Harde-ku po porazu na prvi tekmi s 3:7 lovili zaostanek štirih zadetkov. Po prikazanem na drugi tekmi je bil zaostanek enostavno prevelik in ostaja grenkoba po slabo odigranem zaključku na prvi tekmi, kjer so Petelini v zadnjih desetih minutah tekme prejeli kar štiri zadetke. Začetek je bil idealen, saj je Klemen Zlatnik mrežo gostov načel že v 6. minuti. Povišanje prednosti na 2:0 je preprečil okvir vrat, ki je v ekipo Tomaža vnesel ner-vozo, ki je bila kaznovana z izenačenjem na 1:1 v 27. minuti. Pri domačih smo pogrešali večjo agresivnost, kar pa je bila posledica »kratke klopi« in premajhnega števila menjav. Trener gostov Mile Simeunovic je s številnimi menjavami (igralo je devet igralcev) svojo ekipo ohranjal svežo, na drugi strani je moč Tomaževčanov pešala. Gostje so se brez večjih težav z obrambno taktiko upirali domači zasedbi, ki je zadela v 32. minuti preko najboljšega igralca tekme Zlatnika za 2:1. Za dokončen preobrat enostavno več ni bilo moči in kljub zadetku Dejana Kocipra za zmago s 3:1 je bilo razočaranje v vrstah gostiteljev veliko. Ekipa je namreč suvereno osvojila vzhodno skupini v predtek-movanju, nato pa na podlagi enega samega slabega dne končala državno prvenstvo v četrtfinalu. Uroš Krstič Šah • Državna liga za ženske Ptujčanke po štirih kolih na šestem mestu Minuli vikend so bila v Ljubljani odigrana štiri kola državne šahovske lige za ženske za leto 2015. Po dolgem času so v tem najvišjem rangu med osmimi ekipami nastopile tudi članice ŠD Ptuj, kjer sta ob izkušenih Aniti Vrabič in Katarini Sluga priložnost dobili mlada Alja Janžekovič in povratnica za šahovnice Silva Razlag. Prvo ime ptujske ekipe in tudi lige je bila MM Mirjana Rakič iz Srbije, ki je ekipo okrepila v zadnjem trenutku. Anita Vrabič in Alja Janžekovič sta lani z ekipo ŠD Ptuj v prvi državni ligi osvojili 3. mesto, kar je društvu prineslo možnost nastopanja v najvišjem rangu, državni ženski ligi, kjer šahistke tekmujejo na treh šahovnicah. V prvem kolu so članice ŠD Ptuj v postavi Marija Rakič, Katarina Sluga (Marič) in Alja Janžekovič zabeležile poraz z rezultatom 1:2 pro- ti ŠD Domžale, enemu od favoritov za najvišja mesta. Zmago je dosegla Rakičeva. V enaki postavi so nato v drugem kolu igrale neodločeno 1,5:1,5 z ekipo ŠD Nova Gorica, v kateri nastopa VM Ana Srebrnič, ki jo je Raki-čeva premagala, mlada Alja Janžekovič pa je remizirala. V tretjem kolu je morala za tretjo šahovnico sesti Silva Razlag, ki je po 27. letih odigrala prvo pravo turnirsko partijo in jo kljub solidni igri izgubila. Ptujčanke so v tem kolu izgubile 1:2 z ekipo Kočevja, v četrtem kolu pa ponovno igrale neodločeno proti ša-histkam iz Murske Sobote. »Z nastopom naše ekipe v prvih štirih kolih sem izredno zadovoljen. O možnosti nastopa v najvišjem rangu državnega prvenstva smo bili obveščeni po odstopu ŽŠK Maribor in v manj kot treh tednih je bilo treba urediti vse potrebno za registraci- jo Rakičeve in se dogovoriti o možnosti nastopa ostalih tekmovalk glede na planirane druge obveznosti. Za priprave praktično ni bilo časa, zato je naš edini cilj, da ne izpademo iz lige in da se za naslednje leto pripravimo stoodstotno. Seveda je MM Rakičeva popolnoma upravičila vlogo naše prve deske in tudi prve igralke turnirja, saj je iz štirih srečanj zbrala 3,5 točke, kar je uspelo samo še dvema šahistkama. Nikakor pa ne morem mimo presenetljivo dobre igre Silve Razlag, ki je po tolikem času odigrala Trenutni vrstni red: 1. ŠK Komenda 9,5 točke, 2. ŠD Domžale 7, 3. ŠD Kočevje 7, ŠK Nova Gorica 6,5, ŠD Radenska-Pomgrad 5,5, 6. ŠD Ptuj 5, 7. Celjski ŠK 4, 8. ŠS T. Zupan KR 3,5. pravo turnirsko partijo in v obeh dvobojih nudila soliden odpor. Seveda se ji pozna pomanjkanje treninga oziroma izkušenj. Pri Alji Janžekovič se je čutilo nekoliko premalo odločnosti in napadalne igre, kar jo je vedno krasilo, Anita Vrabič in Katarina Sluga (Marič) pa zaradi drugih obveznosti ne igrata veliko, kar je v današnjem hitrem tempu igre ključnega pomena,« je svoje misli pred naslednjimi tremi koli strnil predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Polajžer. Zaključek lige bo 10., 11. in 12. aprila v Murski Soboti, kjer naj bi ekipa Ptuja proti Kranju, Celju in Komendi nastopila v najmočnejši postavi Rakič, Vrabič, Sluga/Marič in po potrebi Alja Janžekovič. Glede na trenutno stanje na lestvici in na razpored vprašanja okrog obstanka ptujske ekipe ne bi smelo biti. SR torek • 24. marca 2Q15 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Zimski športi . » Nori« smučarski konec tedna Za slovenske ljubitelje zimskih športov je bil pretekli konec tedna zagotovo med najbolj stresnimi doslej v vsej zgodovini. Še nikoli v igri za tako visoka mesta v končnih razvrstitvah svetovnega pokala nismo imeli toliko svojih predstavnikov, ki so ciljali prav na vrh ali vsaj na skok na stopničke. V dveh epskih dvobojih za končno zmagoslavje pa sta naša predstavnika potegnila kraj šo ... A v športu je že tako, da je lahko zmagovalec le eden . Je več 1729 ali 1729? To je na najbolj krut način na svoji koži občutil smučarski skakalec Peter Prevc. Če- prav sta bila po 31 tekmah sezone svetovnega pokala z Nemcem Severinom Fre-undom izenačena do točke natančno - oba sta osvojila natančno 1729 točk - se je osvojitve velikega kristalnega globusa veselil Nemec, ki je zmagal večkrat v sezoni. Pravilo Mednarodne smučarske zveze, o katerem se bo v naslednjih dneh in mesecih zagotovo še veliko govorilo . Športna tragedija je, da je Nemec vzel našemu šampi-onu lovoriko izpred nosa zaradi zmage drugega Slovenca na prav zadnji tekmi sezone pri nas doma, na poletih v Planici. Slovenci so na prazniku slovenskega športa v Mali nogomet Meteorplast ubranil naslov Zmagovalna vrsta KMN Meteorplast Ljutomer Veteranska zimska liga Ljutomer V veteranski zimski ligi Ljutomera so odigrali zaključni del, v katerega so se uvrstile štiri ekipe - dve ljutomerski ter cvenska in križevska. Lanskoletni zmagovalci, igralci Mete-orplasta, so brez težav dobili tekmo polfinala, finale pa šele po boljšem izvajanju kazenskih strelov. REZULTATI - polfinale: KMN Meteorplast Ljutomer - ŠD Cven 8:3, KMN Šport plus Ljutomer - Papirnica Kleopatra Križevci 2:1; tekma za 3. mesto: Papirnica - Cven 9:5; za 1. mesto: Meteorplast -Šport plus 5:3 (2:2). Največ zadetkov (13) je dosegel Damjan Vozlič (Meteorplast), ekipa Ormož Mladost Miklavž pa je osvojila pokal za fair-play, brez kazenske točke. Vse tekme je sodil Vlado Kri-stofič iz Ljutomera. NŠ centeraef^bike mega MARATON skupinskih VADB 28.3.2015 n športna dvorana CENTER Ptu^ sponzorji & partnerji cooper ^mmrnnn —* (Î3) Vrtilna organizator nteraerobike^v www.aerobika.net Obiščite nas na Workout delavnice 10h Super živila, Urška Hercog lih Gibalni vzorci, Tomaž Pivec 17h uporaba športnih dodatkov Workout delavnice & predstavitev skupinskih vadb 10h Joga, telovadnica C 10.50h Pilates, telovadnica C 11.40h Joga obraza, telovadnica C 12h Zdrava hrbtenica, telovadnica A 12.30h Tai ji Quan, telovadnica c 13.20h Zdravo kolesarjenje, telovadnica A www.aerobika.net Mega maraton skupinskih vadb 14h dance&step aerobika 16h body pump 17h intenzivna krožna vadba 17.25h funkcionalna vadba z lastno težo 18h Mega Zumba fitness party 21h Žrebanje vstopnic & podelitev nagrad dolini pod Poncami, kjer se je v treh dneh zbralo več kot 50 tisoč gledalcev, slavili na vseh treh zaključnih tekmah: v petek Prevc pred Tepešem, v soboto ekipno Slovenija pred Avstrijo, v nedeljo pa Tepeš pred Prevcem! To je izjemen in enkraten dosežek ter izjemen način odprtja prenovljene Bloudkove velikanke. Grenki priokus zaradi izgube velikega kristalnega globusa bo zagotovo izginil že čez nekaj dni, ko bo narejena trezna ocena izjemno uspešne sezone. Nikar pa ne razmišljajmo o tem, kako bi moral Tepeš »zavirati« v zraku. Samo pošteno in športno je opravil svoje delo, kar za precej ljudi v različnih sferah življenja v Sloveniji ne moremo trditi z gotovostjo. »To je šport. Peter to seveda razume in najini odnosi so normalni. Vedeti morate, da se dvoboj ni izgubljal v Planici, tukaj je Peter dobival - skakal je res izredno. Izgubil je prej, morda na kakšni tekmi, ki je bila rizična, kjer so bili pogoji slabi. Tam je bil Severin boljši,« je po tekmi povedal Jurij Tepeš. »Prvič sem doživel, kaj takšnega, ne spomnim se, kdaj je bilo, da bi bila dva tekmovalca na koncu izenačena, po koncu tekme sva se z nemškim kolegom Werner-jem Schusterjem objela in si čestitala. Razplet je treba pač športno sprejeti, a mi je Schuster dejal, da bi bilo najbolj pošteno, glede na enako število točk, če bi oba osvojila veliki kristalni globus. Vendar so pravila Mednarodne smučarske zveze takšna in jih je treba spoštovati,« je dejal trener Goran Janus. Foto: Blaž Sluga Najboljša trojica na nedeljski tekmi v poletih v Planici: Peter Prevc, Jurij Tepeš in Rune Velta. Za stotinke je šlo tudi pri Tini Maze ... Ko je Tina Maze lani na Olimpijskih igrah v Sočiju osvojila dve zlati kolajni, je izpolnila še zadnji cilj, ki ji je manjkal v izjemni karieri. Pred tem je že bila svetovna prvakinja (letos znova kar dvakratna v Vailu) in skupna zmagovalka svetovnega pokala (2012/13), kar so najbolj cenjene lovorike v alpskem smučanju. A je letos znova zmogla odpeljati izjemno sezono svetovnega pokala, v kateri je bila vse do nastopa zadnje smučarke na zadnji tekmi sezone v igri za veliki kristalni globus. Znova je pokazala izjemno pripravljenost, saj je kot ena izmed zadnjih zelo redkih svetlih izjem nastopala v vseh disciplinah. Za končno zmagoslavje ji je zmanjkalo 45 stotink sekunde na zadnji tekmi, kolikor je znašala prednost zmagovalke, Avstrij-ke Anne Fenninger. S tem je slednja za 22 točk v končnem seštevku prehitela Črnjanko (1553:1531). »Veleslalom sem glede na majhno količino treninga dobro odpeljala, posebej v prvi vožnji, v drugi pa sem napadala v zadnjem delu. Zaključek sezone je bil dober, napake sem naredila že prej v sezoni, razočaranje je kar veliko, nimam pa si česa očitati. Dala sem vse od sebe, zdravje mi je malo ponagajalo v tej zimi. Zadnji trije tedni so bili zelo stresni, Anna je bila zelo dobra, jaz pa malo manj. Sem se borila po svojih najboljših močeh. Nobenih težav pa nisem imela, ko sem bila zdrava. Glava je zato ob boleznih želela več, kot je bilo možno. Vesela sem, da sem pri teh letih še vedno v svetovnem vrhu,« je povedala 31-letna Črnjanka in dodala: »O koncu kariere ne morem še nič povedati, lahko pa dodam le, da je bil mogoče to moj zadnji nastop.« Fak z zmago zaokrožil izjemno sezono Slovenski biatlonec Jakov Fak je na zadnji tekmi sezone svetovnega pokala v Rusiji posegel prav na vrh. Brez zgrešenega strela je slavil na preizkušnji s skupinskim startom v Hanti Mansisku ter tako na lep način zaokrožil »noro« športno nedeljo. Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž), 1S. krog Za konec premagale prvakinje Drava Ptuj - Slovenj Gradec 7:1 (2888:2787) DRAVA PTUJ: Fridl 504, Pavlic 505, Plajnšek 476, Kavčič (60) 210, Štampfer (60) 208, Bombek 477, Kramberger 508. Ptujske kegljačice so za konec sezone v zadnjem 18. krogu 2. lige vzhod na svojem kegljišču Deta centra premagale prvakinje lige iz Slovenj Gradca. Visoka končna zmaga 7:1 ne kaže popolnoma realnega dogajanja na kegljišču, saj sta bili ekipi v posamičnih igrah veliko bolj izenačeni, velikokrat so odločali posamezni seti po 30 metov. Domačinke so bile tako »na polno« kot tudi pri »čiščenju« za malenkost boljše, kar jim je zagotovilo pet posameznih točk, ki so jih tokrat dobile Nada Fridl, Maja Pavlič, Ivanka Plajnšek, Selena Bombek in Marina Kramberger. Slednja je dosegla tudi najboljši posamezni rezultat, ki je na zahtevnem kegljišču znašal 508 podrtih krogov. V sku- pnem seštevku so Ptujčanke prvakinje lige ugnale tudi v skupnem številu podrtih kegljev, kjer je bilo razmerje v njihovo korist + 101. V sezoni 2014/15 je bila v 18. krogih to 12. zmaga Drave, ob tem so zabeležile še en neodločen rezultat in 5 po- razov. Zbranih 25 točk zadošča za končno zelo dobro 3. mesto. Vodja ptujske ženske kegljaške ekipe Nada Fridl je o minuli sezoni povedala: »Z rezultati in vsemi dosežki v minuli sezoni smo lahko zadovoljne. Resda smo imele med sezono nekaj težav s po- Fak je tako na najboljši način končal sezono, v kateri je pred koncem posegel še po najvišji stopnički tudi na svetovnem prvenstvu - v Konti-olahtiju je dobil prav preizkušnjo s skupinskim startom. V tej sezoni je pred preizkušnjo v Hanti Mansisku na najvišjo stopničko stopil še dvakrat v Novem mestu. S temi dosežki je prišel tudi do skupno tretjega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je največji uspeh slovenskega biatlona. Skupni zmagovalec svetovnega pokala je postal Francoz Martin Four-cade, ki je sezono končal pri 1042 točkah, drugi je Šipulin (978), Fak jih je na 25 tekmah zbral 883. »Stopničke v skupnem seštevku so bile eden od mojih ciljev za sezono in uvrstitev med prve tri je še eden od mejnikov slovenskega biatlona. Ko sedaj pogledam nazaj, si mislim, da bi bil lahko tudi še višje in k temu si bom prizadeval v naslednjih sezonah. Zdaj vidim, da lahko držim visoko formo skozi celotno sezono in s tremi zmagami sem več kot zadovoljen,« je celotno sezono ocenil Fak. JM, sta škodbami, pa vendarle smo lahko na koncu zares zadovoljne s končnim 3. mestom.« Kegljaški klub Drava v tej sezoni ni imel realnejših možnosti za napredovanje v 1. B-ligo, a so igralke z zmago proti prvakinjam lige iz Slovenj Gradca nakazale, da bi se lahko glede na kakovost in predvsem izkušenost ke-gljačic morda v prihodnjih letih ponovno uvrstile v ligo višje. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ženska vrsta KK Drava je sezono končala z zmago. Foto: NS 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 24. marca 2015 Kot je nekoliko v šali povedal župan Žagar, ga veseli, da so zmagali direktorji, saj da je to dober signal. In direktorji so v finalu visoko nadigrali ekipo novinarjev, katerih vratar je moral kar štirikrat v mrežo po žogo, medtem ko vratar direktorjev ni imel dela. »Ekipa je bila homogena in rastla je iz tekme v tekmo. Na koncu nam je zmanjkalo potrpežljivosti,« je rezultat komentiral Vili Polšak iz ekipe novinarjev. Mirko Stegne, kapetan ekipe direktorjev, ki je pokazala najboljšo pripravljenost in razigranost, pa je dejal: »Gospodarstvo je živo, je Simona se je preizkusila kot svetovalka, najprej je samo opazovala, nato pa se je hitro vključila v delo, saj je v času študija ves čas delala v Elektru. Stranka, ki je v času Simoninega dela prišla po nasvet, je iskala informacije o tem, kako se od drugega ponudnika vrniti k Elektru Maribor. Kot je dejala Štefka Krajnčič, mora biti na svojem delovnem mestu zelo komunikativna, hitro spraševati in zelo dobro poslušati stranko. Prepoznati je FOTO: Mojca Vtič Pokal za prvo mesto je dvignil Tomaž Smolar iz ekipe direktorjev. namreč treba potrebe stranke, da lahko potem skupaj najdeta ustrezno rešitev. ''Prodajamo električno energijo in zemeljski plin. Ker je na trgu veliko ponudnikov, stranke želijo predvsem informacije glede cene obeh energentov, kako znižati položnice. Na osnovi strankine porabe električne energije jim lahko svetujemo in pripravimo informativni izračun, kaj bi bilo najugodnejše,'' je pojasnila. Kot pravi Štefka Krajnčič, je delo skrbnika v prodaji, ki pro- v kondiciji in gremo tako naprej v delu in športu. To je tudi naše geslo: naprej, naprej.« Največkrat je žogo v gol poslal Peter Divjak iz vrst policistov, največ preglavic pa je strelcem povzročal vratar Aleš Brence iz ekipe direktorjev. Med tri najboljše ekipe so se uvrstili tudi športni delavci, ki so v boju za tretje mesto premagali policiste. Čeprav so v žaru igre bile izrečene tudi krepke besede, ki so v slovarju slovenskega jezika močno zaznamovane, je slaba volja tudi glede sojenja ob čevapčičih zbledela. Mojca Vtič V večnamenski dvorani OŠ Cestica so se v malem nogometu pomerile ekipe Arriva, GP Project ing,, ekipa ptujskega župana Senčarja in gostiteljev iz občine Cestica. V prijetnem športnem druženju se je še enkrat več pokazala nuja sobivanja, kjer se poslovne vezi prepletajo z vsakdanjimi zgodbami posameznikov in kjer dovčerajšnje težavno sobivanje v obmejnem pasu bledi ter z današnjo podobo raznolikosti sledi kakovosti bivanja in razvoja tega območja. DS po besedah predsednika Špin-dlerja že intenzivno pripravljajo na praznovanje 120-letnice PGD Velika Nedelja, ki bo 12. in 13. junija pred gasilskim domom. Obnovo doma nameravajo končati do poletja Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je še vedno v teku obnova gasilskega doma v Veliki Nedelji, ki bi jo sicer morali končati že lansko leto. A se je projekt v vrednosti okrog 167.000 evrov zaradi finančnih težav zavlekel še v letošnje leto. Investicijo, ki zajema celotno obnovo gasilskega doma, nameravajo končati do letošnjega poletja. »Treba je še dokončati pleskarska in keramična dela, daja električno energijo, zahtevno: ''Moramo biti strokovnjaki, medtem ko se pogovarjamo s stranko, istočasno vnašamo podatke v računalnik. Stranke so zahtevne, mi pa moramo poskrbeti, da odidejo zadovoljne.'' Ob tem je pojasnila, da bi se Simona brez težav vključila v njihovo delo. Po besedah mentorice bi potrebovala nekaj dni, da bi spoznala ponudbo in pakete, potem pa bi se lahko brez težav vključila v delovni proces. Simona je ob tem dodala: ''O tem delu vgraditi notranja vrata, dokončati elektro in vodovodna dela ter urediti okolico. Če bo še kaj sredstev za opremo, pa še nabava le-te,« je pojasnil predsednik PGD Velika Nedelja Janez Špindler in še dodal: »Moram poudariti, da smo v dogovoru z glavnim izvajalcem veliko del -in veliko del nas še čaka - opravili sami. Do letošnjega zbora članov smo opravili približno 4850 prostovoljnih ur in približno 400 strojnih ur (izkopi, odvozi dovozi materiala itd.). Prišlo je tudi nekaj dodatnih nepredvidenih del in investicija se je še povečala.« Kot nam je še povedal predsednik, so sicer gasilci letos načrtovali nabavo gasilskega vozila GVM1 in prikolico. Ker še obnova doma ni končana, pa bodo z investicijo morali počakati. Monika Levanič sem na podlagi izkušenj iz časa študija že veliko vedela, tokrat pa sem se naučila predvsem, da je treba biti pri delu strpen. V pisarno je namreč prišlo kar nekaj nestrpnih strank.'' Tokratno spoznavanje poklicev se je končalo nekoliko drugače od pričakovanj. Simona je stranki sicer svetovala pri prodaji, vendar paketa ni prodala. Njena mentorica pa je med pogovorom Simoni ponudila paket Toplotna črpalka, ki znižuje ceno kilovatne ure, za katerega se je Simona tudi odločila in tako sta sklenili posel. S tem se je še enkrat pokazalo, da mora biti prodajalec izjemno radoveden in veliko spraševati, saj tako med pogovorom dobi informacije, na osnovi katerih stranki ponudi najprimernejšo storitev. Natalija Škrlec Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Najtežje je delo z nestrpnimi strankami Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik je minuli petek v podjetju Energija plus na Ormoški cesti na Ptuju spoznavala poklic skrbnika v prodaji. Delo ji je predstavila Štefka Krajnčič, ki sicer opravlja poklic samostojnega skrbnika v prodaji. Foto: Črtomir Goznik Ormož • S 120. rednega zbora članov PGD Velika Nedelja Na pomoč že 120 let Prvo soboto v marcu so se člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Velika Nedelja zbrali že na svojem 120. rednem zboru članov. Osrednji točka zbora je bila podelitev plaket, priznanj in značk za dolgoletno delo v gasilstvu. Po pozdravnem nagovoru novega predsednika PGD Velika Nedelja Janeza Špindlerja so gasilci in gasilke z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulega predsednika Ivana Vajda. Sledila so poročila in razprava ter finančni in operativni plan dela za letošnje leto. Osrednja točka pa je bila podelitev številnih priznanj GZ Ormož, priznanj za dolgoletno delo v gasilstvu, za delo v operativi in značk za uspešno opravljen izpit iz požarne samozaščite. Značko za dolgoletno delo, 60 let, je prejel Ivan Hržič, ki je ob tej priložnosti prejel še odlikovanje Gasilske zveze Ormož. Uradni del zbora so popestrili s kulturnim programom, kjer je nastopila Vokalna skupina Tisa, Alja Krajnc in Nina Pukla-vec. Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje. Sicer pa se gasilci PGD Velika Nedelja Novi predsednik Janez Špindler Sredi januarja so potekale volitve za predsednika, namestnika predsednika PGD in podpredsednika PGD. Za predsednika je bil izvoljen Janez Špindler (dotedanji namestnik predsednika), za namestnika Janko Meško, za podpredsednika pa Matjaž Hržič. Prenovo gasilskega doma naj bi po napovedih vodstva PGD vendarle končali letos. Slovenska Bistrica • Dvoranski nogomet Direktorji so v dobri kondiciji V dvoranskem nogometu so se v okviru slovenjebistriškega občinskega praznika pomerile ekipe policije, občine, direktorjev, novinarjev in športnih delavcev. Tovrsten turnir ima na Bistriškem že dolgo brado, saj je župan Ivan Žagar 17. marca podelil že 13. pokal. Cestica • Tekma v malem nogometu Prvo medmejno srečanje prijateljev športa V sredini marca je v občini Cestica, R Hrvaška, v organizaciji Zvonka Lazarja, uslužbenca Arriva - štajerska, družba za prevoz potnikov, d. d., potekalo prvo srečanje prijateljev športa in dobre družbe iz obmejnih območij. Foto: Arhiv občine Cestica Ekipa podjetja Arriva torek • 24. marca 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • 19. zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ob tradicionalnih tudi vse več poslovnih funkcij Trinajstega marca je bil v gostilni Ribič na Ptuju 19. zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice. Na njem je 22 od skupaj 39 članic pregledalo delo v letu 2014, ki so ga predstavile v poročilih o delu, blagajniškem poslovanju, delu nadzornega odbora in častnega razsodišča. Foto: Črtomir Goznik Z zbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Zbora sta se udeležila tudi novi izvršni direktor Planet GV Peter Ribarič, vodilne slovenske družbe za preoblikovanje poslovnih pravnih informacij v znanje in veščine, ter njegova sodelavka Polona Koštomaj. V ospredju delovanja Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice pod vodstvom Martine Jakomini so bila tudi v letu 2014 prizadevanja za uveljavitev poklica tajnice, poslovne sekretarke, poslovne asistentke. Kot vsako leto so tudi lani izpopolnjevale svoje znanje, največ na temo novosti s področja upravne zakonodaje in o tem, kaj mora vedeti dobra tajnica, ki je že stalnica klubskega izobraževanja. S praktičnimi in uporabnimi znanji pri svojem delu so se seznanjale tudi na mesečnih pogovorih ob kavi, ob tem pa so se udeleževale aktivnosti Zveze tajnic Slovenije, društve- nih oz. družabnih aktivnostih, od praznovanj, izletov, srečevanj s članicami drugih klubov, udeležbe na vsakoletnem Poli maratonu do humanitarnih in kulturnih dogodkov. Bolj ali manj bo na teh osrednjih dogodkih temeljilo tudi letošnje delo, v katerega želijo vpeti nove članice in tudi člane ter pridobiti še kakšnega do-natorja, da bo delo lažje. Zgolj 500 evrov iz naslova članarine je premalo, da bi lahko pokrile vse društvene aktivnosti. Ponosne so na svojo članico Jožico Ciglar, ki bo letos prejela zlato priznanje Zveze tajnic Slovenije, in Silvo Marin, ki bo prejela srebrno priznanje. Izvršni direktor Planet GV Peter Ribarič s sodelavko Polono Koštomaj jim je podrobneje predstavil program letošnjega kongresa tajnic in izpostavil nekatere novosti v delovanju. Zlasti si še bodo prizadevali za organizacijo čim kakovostnejših dogodkov za krepitev vloge tajnic, kjer tesno sodelujejo s predsedstvom Zveze klubov tajnic Slovenije. S spremembo imena kongresa (Adma) in novimi vsebinami želijo pridobiti nove članice in člane, saj poklic tajnice, poslovne sekretarke, vodje pisarne vstopa tudi v posamezne poslovne funkcije, tako da urejajo spletna mesta, pripravljajo moderne prezen-tacije, pri svojem delu uporabljajo moderna orodja ipd. Ciljajo na udeležence iz manjših podjetij, v katerih je od 20 do 40 zaposlenih, kjer vodja pisarne, poslovna sekretarka, ob ožji opredeljeni vlogi dejansko podpira določene poslovne funkcije ter s tem prevzema tudi večje odgovornosti. MG Prlekija • Rez vinske trte v Ljutomeru Začetek vinogradniške sezone Ljutomersko društvo vinogradnikov in prijateljev vina ter Klub vinskih kraljic Martina Ljutomer sta v atriju ljutomerske hiše na dan sv. Jožefa pripravila tradicionalno rez vinske trte. Žametno trto po imenu modra kavčina z mariborskega Lenta so Prleki leta 1997 ob 125-letnici prvega vinogradniškega društva v Ljutomeru dobili podarjeno. Vsako leto 19. marca, ko godujejo Jožefi, ki je že od nekdaj praznik vinogradnikov, se trta obreže. Ta naloga je tudi letos pripadla skrbniku trte Mihu Kuharju, ki je rez opravil ob prisotnosti vinske kraljice Slovenije Sandre Vučko, vinske kraljice s Koga Polone Kolarič, radgonsko-kapelske vinske kraljice Anje Trstenjak, mariborske vinske kraljice Urške Bračko, vinske kraljice Ljutomera Ines Munda, konzula slovenskega vinskega viteške omizja za Pomurje Štefana Pa-vlinjeka in ljutomerske županje Olge Karba. NŠ Prejeli smo c-. Foto: NS Miha Kuhar pri rezi vinske trte v atriju ljutomerske Mestne hiše Ptuj • Najvišje priznanje v državi s področja varnosti Najvarnejše mesto v letu 2014 Mestna občina Ptuj je minulo sredo prejela priznanje za najvarnejše mesto v letu 2014. To je najvišje priznanje v državi s področja varnosti, podeljujeta pa ga Inštitut za korpo-rativne varnostne študije in Slovensko združenje korporativne varnosti. Najvišje priznanje s področja varnosti je na mednarodni konferenci Dnevi korporativne in informacijske varnosti v sredo podžupanu mestne občine Ptuj Gorazdu Orešku izročil predsednik Državnega sveta RS Mitja Brvar. Kot piše v obrazložitvi, so za ugodno stanje na področju varnosti zaslužni številni akterji, med drugim Varnostni sosvet Mestne občine Ptuj, redarska služba, policija in številni drugi. Pomembne pozitivne kazalce, ki so prav gotovo vplivali tudi na prejetje omenjenega priznanja, kažejo tudi trendi varnostnih pojavov na območju Ptuja, ki jih vodi policija, in so vse ugodnejši. „Ugotavljamo, da smo s pozitivnimi pristopi na vseh področjih prispevali k boljšemu Nad ljudi s policijo (2) Uvodnik v Štajerskem tedniku z dne 10.3.2015, je milo rečeno, strel v prazno. V želji biti udarna, ste uporabila besede, kot so: strahovladje, samovolja, aroganca, ignoranca, moč... Vse pisano z veliko začetnico, da izrazi dobijo na večjem pomenu. Kot novinarka (na seji vas sicer ni bilo) bi morala vedeti, da nihče od prisotnih udeležencev na seji OS, le te, ne sme motiti. Občinski uslužbenec Danilo Kosi, si je kljub opozorilom 5 krat vzel sam besedo. Ker nič ni kazalo da bo nehal, sem v odmoru poklical policijo, da ga odstrani, če bo to potrebno. Ostali udeleženci seje niso motili. To, kar vi pišete in hočete opravičevati nezakonito dejanje nekega posameznika z milijoni evrov dohodnine, delničarji in podobnimi besednimi pomenkami, je nič drugega, kot napeljevanje k ne-spoštovanju pravnega reda v RS. Vi vede ali nevede zagovarjate anarhijo in poizkus smešenja demokratično izvoljenih organov s strani nekega posameznika, ki to počne že dalj časa in nič ne kaže, da bo prenehal. Pomoč policije označujete kot nezaslišan škandal, pa čeprav imamo po- licijo ravno za to, da vzdržuje javni red in mir, kjer in ko je to potrebno. Kosi in skupina krajanov je prišla na sejo nenapovedano in sicer po začetku seje. V odprtem pismu, ki so ga naslovili na javnost in občinske organe, ne zahtevajo obravnave te problematike na seji OS, ampak le odpravo sklepa o začetku postopka OPPN. Vi namreč pišete v uvodniku, da jim nočem prisluhniti. Prav tako tudi pišete, da gre vladajoči eliti (župani podeželskih občin, da smo v tej državi politična elita?) samo za kapital in da je odlagališče v Ormožu bolj kapitalski kot javni interes. Gospodarske javne službe, v katere spadajo tudi komunalni odpadki, pa so po vaše bolj kapitalski, kot javni interes. Kdor more naj razume! Vpletanje KPO in namigovanje o izjemni naklonjenosti med občino in njimi, ker da veliko delajo za občino, je pa milo rečeno škandalozno. Za KPO velja, kot za vse izvajalce, Zakon o javnem naročanju. Vse koncesije, ki jih imajo, so si pridobili, predno sem jaz postal župan. Občani njihovega dela ne kritizirajo in tudi občina z njimi, kot izvajalcem, za razliko od nekaterih drugih izvajalcev, nima problema. In še to. Kot župan nikomur ne bom vsiljeval odlagališča, če ljudje tega nočejo, ga pač ne bo. Bodo pač najbrž komunalni odpadki iz Ormoža odloženi na Ptuju. Tu pa se mi ponuja tudi morebitni odgovor, za kaj takšen uvodnik v Štajerskem tedniku. Alojz Sok počutju občanov. Zmanjšuje se tudi število varnostnih tveganj, hkrati pa z dobro preventivo in ukrepi šol, Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj - LAS-a in drugih dejavnikov krepimo vzgojni učinek na tem področju. Zavedamo se, da pomeni varnost kakovost življenja in da se moramo zanjo truditi takrat, ko jo imamo, in ne le tedaj, ko smo ogroženi. Priznanje pomeni za občino veliko, saj je to priznanje vsem, ki so pozitivno in aktivno pri- stopili k reševanju varnostne problematike in se izkazali v preventivnih in kurativnih rešitvah. To priznanje pa je tudi priznanje občanom, saj ti s svojim vložkom prispevajo k svoji kot tudi k skupni varnosti. Z varnostjo oziroma nevarnostjo se srečujemo vsi, zato naj to priznanje pomeni poziv vsem, da s svojim ravnanjem ne ogrožamo sebe in drugih," je po prejetju priznanja v izjavi za javnost zapisal Janez Merc, vodja Oddelka za splošne zadeve. Dženana Kmetec Foto: arhiv občine Priznanje je ptujska občina prejela minulo sredo. 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 24. marca 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Dela je veliko tako na zelenjavnem kakor na okrasnem vrtu Trenutno je kar veliko vrtov že bolj na »suhem«, čeprav ponekod tudi stoji voda. Zato je treba razmisliti o tem, kako boste, če bo potrebno oz. ko bo potrebno, zalivali svoje rastline. Vsekakor velja, da je treba vse na novo posajene rastline, pa naj bodo to zelenjadnice, trajnice ali grmički in drevesa, zalivati, saj le-te nimajo stika z zemljo in s tem vodo v okolici. V suhih razmerah, kot so bile na veliko vrtov pretekli teden, je nujno že ob sajenju dobro zaliti jamo ali jamico, kasneje po sajenju pa še celotno posajeno mesto. To velja tako za sajenje zelenjavnih sadik kakor za sajenje trajnic in grmovnic. Sedaj je idealen čas, da posadimo nove gredice z okrasnimi drevesci, grmovnicami in trajnicami. Pred sajenjem si naredite načrt. Vsako leto je toliko vprašanj, lahko presajam, lahko obrežem, grm je prerasel svoje mesto in podobno. Trenutno zalivanje vrta ali gredic, ki so na prostem, še ni potrebno, vendar vremenska napoved ne kaže obilnejših padavin. Poskrbimo za zelenico V tem času poskrbimo za vrtno trato, saj je zdaj najprimernejši čas za to. Najprej je treba zemljo prezračiti. To pomeni, da trato zelo grobo pregrablja-mo ali pa si sposodimo oz. nabavimo prav poseben stroj, ki je temu namenjen in nam prihrani nekaj fizičnega dela. Temu stroju se reče ventrikulator, zelo zapletena beseda, a pod tem imenom ga boste najlažje našli. S tem bomo odstranili tudi mah, predrli tudi plast ostankov košnje z lanskega leta, prezračili zemljo in tako spodbudili razmnoževanje mikroorganizmov. Ti bodo začeli razgrajevati organsko snov v tleh in s tem bodo priskrbeli tudi hranila za našo trato. Po grabljanju je smiselno po površini posuti tudi posebne kremenčeve peske. Ti ne spreminjajo pH tal, poskrbijo pa, da bodo ostala dalj časa zračna. Mah v trati se namreč pogosto razvije zato, ker je zelenica pač namenjena tudi Foto: Miša Pušenjak Hosta v ospredju, lipica oz. vimček v ozadju, lepa kombinacija po-krovnih trajnic za senco številnim našim aktivnostim, takrat jo tudi potlačimo, tla pa se zbijejo. Tudi poletne nevihte, vročina in veter pripomorejo k temu, da so tla zbita. S tem pa korenine trate nimajo zraka, se ne razraščajo, zato ostane dovolj prostora za mah, ki v takih razmerah dobro uspeva. Zbita tla tudi slabo prepuščajo vodo, ki zato po poletnih nevihtah stoji predolgo na trati. Zato lahko posamezne rastline propadejo, na njihovem mestu pa se najpogosteje naselijo pleveli. Potrebujete od 2-5 kg peska/m2. Količina je odvisna od tega, ali so vaša tla močno zbita ali malo, ali so humozna (potem dodate manj) ali so glinasta (potem dodate več). Po dodajanju peskov je treba trato pognojiti. Spomladi je dobro uporabiti specialna gnojila za trato. Običajno vsebujejo počasneje topne oblike hranil, zato je trata primerno prehranjena dalj časa. Držite se Marec sušeč 2015 1 nedelja "m 17 torek 2 ponedeljek 18 sreda * m 3 19 četrtek m 4 ;;:: 20 petek t & 1036 • 5 četrtek 21 sobota 6 petek 22 nedelja * # sobota 25 ponedeljek J «t 8 nedelja 24 ™ FRUKliKA sJ ponedeljek J'* 25 sreda 1 f\ J0 MlliENt:EV 1 L/ torek 26 četrtek * & n r: 27 p^k ' »""JOfc. *12 četrtek d 28 sobota 13 petek 29 nedelja & 14 sobota 30 ponedeljek 1 —> nedelja 31 MT" ic; ! \J ponedeljek sass ■m CVETJE in OLJNICE ; Sončnice. cftiavni«, PODTALNI PLODOVI Krotnoir, korene. pew. česen, čebula, redkev_ PLODOVKE"! SADJE paretkinik. grah. fižol, vse vrste Sadja... k LISTNATE RASTUNE P Solate, motovileč, ohrovt, " telje. cvetača. blitva... navodil o potrebnih količinah, saj bodo te zagotovo zadoščale. Naj vas ne premami želja, da bi dodajali več, saj lahko dosežete obraten učinek - trato požgete oz. boste morali kositi dvakrat tedensko. Naj vas pa tudi ne premami, da ne bi gnojili in si s tem prihranili košnje. Kot vse rastline potrebuje tudi trata hrano. Trave za okrasne zelenice so običajno nekoliko bolj zahtevne in ob pomanjkanju hranil prve propadejo. Vedno se namesto njih naselijo pleveli, kar pa seveda ni lepo. Pri trati bi rada omenila še nekaj. Res ni lepo, da je v njej veliko plevelov, vendar pa marjetice in nekatere druge cvetlice niso plevel. So dodaten okras zelenice, zaradi katerega mogoče tudi ni treba tolikokrat kositi. Izraz »angleška« trava je pri nas zelo pogost. Vendar v Angliji in preostalem delu Velike Britanije zelenice niso povsem zelene. Oni celo namerno posejejo marjetice, da so njihove zelenice lepše. Uporaba herbicidov v trati, da bo lepša, je lahko nevarna. Posebej če so pri hiši majhni otroci ali domače živali. Herbicidi ostanejo dolgo časa v tleh in tudi listih trate, otroke boste pa težko prepričali, da se 3 ali celo več tednov ne smejo igrati na zelenici. Počasi začnimo ekološko vrtnariti po vsem vrtu in poleg zelenjavnega vrta je to najlažje narediti prav na vrtni zelenici. Tudi za novo zelenico je treba površino pripraviti nekoliko prej, to je zdaj. Prihaja tudi najprimernejši čas tudi za setev nove zelenice. Če želimo obnoviti staro zelenico, je najhitrejši način, da najprej s totalnim herbicidom staro rušo uničimo. Čeprav se mnogim to ne zdi primerno, je edino to zanesljiv način, da kasneje ne bo težav s pleveli, zaradi katerih smo se dela pravzaprav lotili. Nobeno obračanje, oranje zemlje namreč ne uniči stare ruše, še manj pa plevelov. Če ne Vsaka trata, zelenica je lepa ali jetice. želimo uporabljati herbicidov, je postopek nekoliko daljši, saj staro rušo uničimo s pokrivanjem, najbolje je, da uporabimo prozorno folijo. Zemljo, ne glede na to, ali ste uničevali staro zelenico ali ne, najprej prekopljemo (preorje-mo) in zrahljamo ter pognoji-mo. Najbolje je, da uporabimo takšna gnojila, ki imajo daljše delovanje in jih že lahko nabavite tudi v bolje založenih trgovinah. Odličen je tudi kompost. Koliko ga damo, je odvisno od naše zemlje. Lahko pa porabimo celo do 6 l/m2. Težko zemljo izboljšamo tako, da v vrhnjo plast približno 5 cm dodamo mešanico šote, humusne zemlje (ali komposta) in kremenčevega peska. Nato zemljo rahlo potlačimo in izravnamo, da je površina čim bolj ravna. Če je potrebno, zemljo dobro zalijemo. Tako pripravljena naj počaka vsaj 14 dni, da vzkalijo semenski pleveli, da se posede. Tik pred setvijo zemljišče, teren še enkrat poravnamo in povaljamo. Vsaka neravnina, izboklina ali jamica lahko namreč pomeni, da bodo na tistem mestu s travo težave. Na hribčkih se bo izsuševala, v jamicah pa bo stala voda. Posledica je vedno propad trave in pojavijo se pleveli. Šele zdaj enakomerno poseje-mo izbrano travno mešanico, ki pa jo moramo najprej premešati, saj imajo nekatere različno veliko seme, ki se nabere na kupe in tako posejemo po površini ponekod različne trave, mešanica ne bo enakomerna. Posebej velja to za tiste, ki so izbrali travne mešanice z deteljico. Setev nato povaljamo, po potrebi zalijemo, zaželeno pa je tudi pokrivanje z agrokoprenami. Vendar setev takoj, ko trava vzkali, odkrijemo. Zakaj sejemo travne mešanice? Slovenija ima zelo različne vremenske pogoje, ki se spreminjajo iz leta v leto. Travne mešanice so tako pripravljene, da je v Foto: Miša Pušenjak pa še lepša, če v njej cvetijo mar- vsakih pogojih vsaj del trave zelen in slabe pogoje preživi. Setev samo ene vrste in sorte trave (angleška trava) bi lahko ob nenadni spremembi vremena pomenila, da ostanemo popolnoma brez trate. Zato nabavljamo travno seme v specializiranih trgovinah, kjer vam bodo znali prodati tisto mešanico, ki je primerna za vaš vrt, morda celo različne mešanice za različne dele vrta. Trava bi morala imeti vsaj nekaj sonca dnevno, drugače se moramo sprijazniti s tem, da jo bomo morali vsako leto obnavljati in dosejati. V senci trava ne uspeva najbolje V senci trava res ni najbolj navdušena. Bolje je izbrati kakšne druge, zelene nadomestke, ki nam bodo ravno tako pričarali na vrtu lepo zeleno barvo. Nekoliko smo pozabili, a manj poznan tak nadomestek je pla- KGZS obvešča zeča rastlina z okroglimi lističi dihondra. Posejemo jo tam, kjer zaradi sence trava ne uspeva. Zal pa slabo prezimi, razen v obmorskih krajih, zato jo moramo spomladi večkrat ponovno sejati. Je pa odporna proti gaženju, zato jo lahko posejemo pod vrtnimi mizicami in klopmi, kjer zaradi sence in naših nog trava zelo hitro propade in ostanejo grde blatne lise. Na zelo suhih delih lahko za spremembo namesto trave posejemo samo belo deteljico, ki ne potrebuje veliko nege, lepo cveti in je tudi v najhujši vročini in suši lepe zelene barve. Namesto nje lahko posadimo tudi pokrovne trajnice. Kar veliko jih je, med njimi je najbolj trdoživ in enostaven bršljan. Jih je pa še veliko več, hoste ali funkije različnih barv in velikost, hojkere, pa lipice oz. vimčki oz. epimedium, tudi šaši so uporaben nadomestek trave. Zanimiva rešitev, ki pa žal ni poceni, je tudi ena izmed čebulnic, ki je povsem podobna travi. Rastlini je latinsko ime Ophipopogon, slovensko ime je pritlikava šmarnica. Rastlina je podobna travi, lahko jo dobimo v še dražji, tudi občutljivejši različici s črnimi listi. Zelena se hitro razrašča in razmnožuje in je za senčna mesta pod drevesi veliko primernejša kakor sama trava. V senci so lepe tudi praproti, cvetijo tudi krvomočnice (geranije), v nekoliko manj trdni senci pa bo lepo uspevalo tudi kresničevje (astilbe). Vsekakor pa je zdaj že veliko dela, vreme pa nam občasno tudi nekoliko nagaja. Kljub temu si ne dovolite, da bi zaradi tega trpelo zdravje. Narava je potrpežljiva, vas bo že počakala. Miša Pušenjak Podaljšano obdobje do uveljavitve prevoznic za les Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v začetku februarja podala pobudo za časovni odmik uporabe prevoznic za les ter predlagala podaljšanje generalnih odločb. Ministrstvo je potrebno spremembo zakona o gozdovih že vložilo v nadaljnji nujni postopek, pri čemer se predlaga odlog uveljavitve prevoznic za les do 31. 12. 2016. KGZS pozdravlja hitro ukrepanje, pri čemer pa je dodatno predlagala še rešitve za zmanjšanje administracije pri lastniku. Še vedno namreč velja, da morajo lastniki gozdov voditi z listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. V nasprotnem primeru je kazen od 150 do 400 eur. KGZS pričakuje, da bo tudi v tem delu v prihodnje prišlo do poenostavitev, ki bo skladna z evropsko uredbo 995/2010. Na sestanku, ki je potekal 5. Marca so se tako predstavniki KGZS kot tudi predstavniki ministrstva strinjali, da je treba kontrolo v prihodnje preusmeriti na prevoznike in trgovce ter ne le na lastnike gozdov. Preglede trgovanja z lesom oziroma ali je bil ta les legalno posekan, bo potrebno urejati z ločenim zakonom in kontrolirati predvsem les, ki prihaja iz tretjih držav. KGZS torek • 24. marca 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Današnje glasbene novice pričenjamo z odlično novico za vse ljubitelje dobre glasbe, saj bo našo prestolnico znova obiskal legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan. Eden izmed največjih svetovnih glasbenih zvezdnikov bo v Dvorani Stožice nastopil na dan državnosti 25. junija. Dylan je močno zaznamoval glasbo zadnjih petih desetletij. Nekatere njegove največje uspešnice, predvsem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot npr. Blowin' in the wind, Like a Rolling Stone in The times they are a-Changin, so postale večne himne tako borcev za človekove pravice kot tudi nasprotnikov vojne v Vietnamu. Skozi svojo kariero je Dylan za svoje delo prejel številne nagrade, od grammyjev do zlatih globusov in Oskarjev. Povabili so ga tudi v Rock and roll hall of farne, Nashville songwriters hall of fame in Songwriters hall of fame. Leta 2008 je prejel Pulitzerjevo nagrado za »njegov globok vpliv na popularno gladbo in Ameriško kulturo, zaznamovan z izpovedno kompozicijo neverjetne pesniške moči«. Dylan je do danes posnel kar 36 studijskih albumov in prodal več kot 120 milijonov svojih plošč. Ob nekaterih starih uspešnicah bo Dylan na ljubljanskem koncertu predstavljal predvsem skladbe s svojega zadnjega albuma Shadows in the night. Zadnji album je očitno več kot odličen, saj se je že v prvem tednu uvrstil album Popular Problems. Predhodnica novega albuma je prvi singel z naslovom Never gave nobody trouble, ki ga že najdete na svetovnem spletu. Leonard Cohen je v obdobju med 2008-2013 nastopil na kar 470 koncertih v 31 državah. Pohvali pa se lahko tudi s tem, da je v svoji karieri prodal že več kot 23 milijonov albumov. ®@® Album 21 britanske pevke Adele je postal najbolje prodajan album v tem stoletju v Veliki Britaniji. Adele je bila z omenjenim albumom, ki so ga samo na otoku prodali v skoraj petmilijonski nakladi, kar 23 tednov na vrhu britanske lestvice albumov. Na drugem mestu je album Back to black pokojne pevke Amy Wi- nehouse, prvo trojko zaključuje James Blunt z albumom Back to Bedlam. 10 najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji v tem stoletju: 1. AdeleAmy Winehouse -Back to black 2. Amy Winehouse - Back to black 3. James Blunt - Back to Bedlam 4. Leona Lewis - Spirit 5. Dido - No angel 6. Beatles - 1 7. Michael Buble - Crazy love 8. David Gray - White ladder 9. Lady Gaga - The fame 10. Coldplay - A rush of blood to the head Janko Bezjak Bob Dylan Foto: splet na sam vrh britanske lestvice albumov. S tem uspehom je Dylan podrl kar dva rekorda, saj je pri 73 letih postal najstarejši glasbenik, ki mu je uspela uvrstitev na 1. mesto britanske lestvice, hkrati pa je ob tem preteklo že kar 52 let od izida njegovega albuma Freewheelin, ki se je leta 1963 prav tako prebil na 1. mesto lestvice albumov. Slavni kanadski glasbenik Leonard Cohen bo 12. maja izdal novi studijski album Can't forget: A souvenir of the grand tour. Na album je uvrstil 10 novih skladb, ki jih je posnel na svoji zadnji koncertni turneji Old ideas world tour. Cohen je v zadnjem obdobju zelo aktiven, saj bo novi album že njegov tretji studijski izdelek od lanskega septembra, ko je izdal Lestvi ca NAJ 1. LOVE ME LIKE YOU DO - ellie goul 2. HOLD BACK THE RIVER - james bay 3. FOUR FIVE SECONDS - rihanna/kanye west/paul McCartney 4. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - omi 5. UPTOWN FUNK! - marc ronson ft. bruno mars 6. SUGAR - maroon 5 ■ 7. TAKE ME TO THE CHURCH - hoziei 8. HEARTBEAT SONG - kelly clark 9. THINKING OUT LOUD - ed sheera 10. THE NIGHTS - avicii 11. THE HANGING TREE - james nl jennifer lawrence f Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak kson !an jewt on ft. Makole • Koncert Dekle, ženska, mati S pesmimi z dušo napolnili dom krajanov Glasbena skupina Gemaj iz Makol je dekletom, ženskam in materam podarila šopek dišečih, bujno cvetočih pesmi. Melodije Dalmacije in drugih predelov držav južneje od Kolpe so se prepletale s slovenskimi, prav tako pa so v sozvočju zazveneli zvoki kontrabasa, tamburice, harmonike, kitar, violončela in violine. Gemajevcem so se letos na odru Doma krajanov Makole v nedeljo, 17. marca, pridružili še člani Tinjskega okteta in vokalne skupine Sonus. Medse pa so moški sprejeli tudi 14-letno Ajdo Pušaver iz Makol, ki je v začetku marca nastopila v oddaji Slovenski pozdrav. Pa tudi sicer so izbrane pesmi pihale na dušo vsem, kar je potrdila zadnja pesem, ko je z glasbeniki pesem Ružo crvena zapelo 350 glasov v dvorani. »Čeprav je bil koncert akustičen, je bil zelo dobro sprejet, tako da je občutek po odigranem in odpetem koncertu zelo dober. Najverjetneje tudi zato, ker izbiramo pesmi, ki imajo dušo,« je povedal Boštjan Pušaver, prvi član Glasbene skupine Gemaj. Šopek cvetic pa je letos prejela Matilda Šoba iz Jelovca pri Mako-lah, in sicer za delo na društvenem področju ter za svoje izkušnje, optimizem in pozitivni odnos do sočloveka in skupnosti. Mojca Vtič Foto: MIlan Sternad Utrinek z odličnega koncerta skupine Gemaj Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA V Štajerski \ ime in priimek: ' Naslov:_ i Pošta: j Davčna številka: 1 Telefon: _ i Datum naročila: i i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d« Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 24. marca 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK kuhano meso iz želodčkova kisla testenine z gobovo krompirjevi svaljki, pečeno kislo zelje juha, pečena rebrca, jetrca v omaki, pire razsola, krompirjeva juha, skutno pecivo polivko, radič v solati, solata, rižev z mletim mesom**, krompir (pečen krompir solata z majonezo*, puding narastek grški jogurt, pecivo skupaj z mesom v čežana pečici), motovilec, sladica *Krompirjeva solata z majonezo * V- AjfcV; «w ; > a. j / Sestavine: 750 g krompirja, 250 g majoneze, 3 mlade čebule, žlica ostre gorčice, žlička kisa, ščepec sladkorja v prahu (po okusu), poper, sol, nasekljan drobnjak Cel krompir skuhamo. Na drobno narežemo mlado čebulo in pomešamo s kisom, gorčico, ščepcem sladkorja v prahu in malo vode. Še vroč krompir olupimo, narežemo na 2 mm debele kose in jih damo takoj v kisovo mešanico. Začinimo s soljo in poprom ter pustimo stati, da postane krompir mlačen oz. ima sobno temperaturo. V majonezo umešano nasekljan drobnjak in pomešamo s krompirjem. Preden solato postrežemo, jo še enkrat posujemo z drobnjakom. **Pečeno kislo zelje z mletim mesom Sestavine: 500 g kislega zelja, 1,5 žlice olja, 1 čebula, 400 g mlete svinjine, 2 lovorjeva lista, 3 jajca, 150 ml kisle smetane, 150 ml mleka, sol, pol žličke popra, pol pikantne klobase. Kislo zelje poskusimo, in če se nam zdi prekislo, ga speremo pod tekočo vodo in dobro od-cedimo. Na olju prepražimo drobno sesekljano čebulo. Ko postekleni in se zmehča, dodamo mleto meso, lovorjev list, poper in sol. Pražimo toliko časa, da se lepo zapeče z vseh strani. Globok ognjevaren pekač dobro namastimo z oljem. Po dnu pekača razporedimo plast kislega zelja, nanj enakomerno razporedimo mleto meso in ga prekrijemo s plastjo kislega zelja. V skledi zmešamo kislo smetano, mleko, jajca, ščepec soli in popra. Mešanico prelijemo po zelju v pekaču. Pekač za približno 30 minut potisnemo v ogreto pečico; pečemo pri 180 stopinjah. (Nadaljevanje recepta lahko izpustimo: Klobaso narežemo na kolobarje, te pa še razpolovimo. Po 30 minutah pekač vzamemo iz pečice. Po zelju razporedimo kose klobase in pekač še za približno 15 minut potisnemo v pečico.) Ponudimo skupaj z domačim kruhom ali izbrano prilogo. Pod drobnogledom ZPS • Kaj se skriva v konzervah tunine Precej različna kakovost konzerviranih vzorcev tunine Tokrat je ZPS pod drobnogled postavila enajst vzorcev tunine, in sicer devet v oljčnem olju in dva v ekstra deviškem olivnem olju. Med preizkušenimi vzorci so opazne razlike v vsebnosti soli, kakovosti olivnega olja in tudi pri senzoričnih lastnostih. Ponudba tunine se je v primerjavi s tisto pred štirimi leti, ko smo testirali tunino v olivnem olju, precej spremenila. Vsebnost živega srebra ni bila presežena v nobenem vzorcu, velike razlike pa so bile v količini soli, kakovosti olivnega olja in senzoričnih lastnostih. Za vzorce tunin so na ZPS odšteli od 8,32 do 20,69 evra/kilo-gram. Na vrhu pa so bile tokrat trgovske blagovne znamke. V medijih in med ljudmi včasih slišimo, da je bolje, če rib ne uživamo, saj so lahko tudi vir kontaminantov, med katere sodijo tudi kovine. »V ribah je živo srebro predvsem v me-tilirani obliki, ki je najbolj toksična oblika živega srebra, kar je bil tudi razlog, da smo preverili, koliko žive- V pločevinkah je res olivno olje, vendar dokaj različne kakovosti Ker so v zadnjih nekaj letih po svetu in v Evropi odkrili kar nekaj goljufij s hrano, ki so občutno zmanjšale zaupanje potrošnikov v živilsko industrijo, so na ZPS v okviru testa preverili tudi, ali proizvajalci tunini v pločevinki res dodajo le olivno olje in kakšna je njegova kakovost. Znano je, da med živila, s katerimi se pogosteje goljufa, sodijo prav olivno olje in tudi ribe. Izkazalo se je, da je v pločevinkah res olivno olje, vendar dokaj različne kakovosti. »Pristnost olivnega olja smo preverjali z analizo sestave sterolov. To so bioaktivni sestavni deli vseh rastlinskih živil, tudi olj, ki so v njih naravno. Rezultati so dobri, saj so vsi vzorci vsebovali olivno olje, kar nekaj razlik pa smo ugotovili pri njegovi kakovosti, ki smo jo določili na podlagi maščobno-kislinske sestave olivnega olja,« je pojasnila razlog omenjenega testiranja dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: »Testa, ali so v naših vzorcih res samo tuni ali pa so bile med njimi morda tudi cenejše ribe, nismo opravili, vendar pa šolani senzorični preizkuševalci niso izrazili pomislekov, da v pločevinkah ni bila (samo) tunina.« Foto: splet ga srebra je v tunini,« je izpostavila prehranska strokovnjakinja na ZPS Tanja Pajk Žontar in dodala: »Dobra novica je, da so vsi vzorci vsebovali bistveno manj živega srebra, kot je zakonsko dovoljena zgornja meja. Zaradi previdnostnega načela pa velja, naj nosečnice, ženske, ki nameravajo zanositi, doječe matere in (majhni) otroci ne uživajo rib, ki bi lahko vsebovale več kovin. To so ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige, to pa so predvsem tun, morski pes in mečarica. Seveda pa to ne pomeni, da naj te skupine potrošnikov sploh ne bi uživale rib, le izbirati morajo med tistimi vrstami, ki so na (naj)nižji stopnji prehranjevalne verige in se torej prehranjujejo z manjšimi ribicami in z rastlinsko hrano (npr. škarpina, sardela, inču-ni, slanik, skuša), saj običajno vsebujejo manj kovin.« Večini bi za vsebnost soli zasvetila oranžna luč, enemu vzorcu pa rdeča Pri vzorcih tunine so na ZPS preverili tudi vsebnost soli. »Tunina je vsebovala dokaj različno količino soli, in sicer od 0,6 do 1,6 grama v 100 gramih,« je izpostavila Tanja Pajk Žontar in pojasnila, da »po je besedah senzoričnih preizkuševalcev primerna slanost za tovrstne izdelke že 1 gram ali manj soli v 100 gramih tunine in takšnih vzorcev je bilo pet od enajstih, zato ne bo odveč namig, ko uporabimo bolj slano tunino pri pripravi solate, soli ni treba dodati.« torek • 24. marca 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je rogozniški ribnik za nekatere še vedno nevaren za drsanje, čeprav v njem že lep čas ni vode, kaj šele ledu (zaradi sanacijskih del). Bi pa bil zelo primeren za obisk vrlih poslancev, da bi lahko vadili v mešanju blata, ki je malo lepši izraz za navaden drek. Govori se ... da so slovenski orli in pogumna Korošica zacveteli že teden dni pred cvetno nedeljo. ... da Slovenčki dosledno spoštujemo evropsko direk- Vroča linija Radia Ptuj Phishing, kraja identitete, spletne goljufije, vdor, okužbe - kako varni smo na spletu? In kako varni so na splošno naši osebni podatki? Odgovore bomo iskali v oddaji Vroča linija ta četrtek ob 16. uri z Estero Korošec. tivo: svoboden pretok ljudi in blaga, znanja in kapitala. V našo deželico prihaja tuja fizična delovna sila, naši mladi strokovnjaki odhajajo s trebuhom za kruhom v svet, tajkunski kapital pa se seli v finančne oaze. Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija tedna je sicer nastala konec lanskega leta, a bo kmalu spet »popularna«, saj se gobarska sezona počasi začenja. »Pošiljam vam sliko sedmih res lepih jurčkov, ki jih jr našel Marjan Zajšek iz Podlož pri Ptujski Gori,« je bo fotografiji pripisal njen avtor. Foto: Marjan Zajšek ■ Foto: Tajno društvo PGC . da bo poetovionska nova kandidatka za šolsko ministrico, če bo sploh izvoljena, morala resno razmišljati, da bi poleg nemščine, angleščine in francoščine spet uvedli srbohrvaščino. Za vsak slučaj, če se bo še naprej nadaljevala razprodaja slovenskih podjetij in najboljših lokacij Hrvatom in Srbom. ... da se žal uresničuje nekoč izrečena trditev južnih sosedov, da smo Slovenci le predalpski Hrvati. ... da tudi na Poetovion-skem nekateri raje slišijo besedo kolaborant kot borec NOB. . da bi se glede na razmere v družbi marsikateri rad vključil v Združeno levico, pa v Poetovioni ne vedo niti za njihov naslov. . da so nekateri Poetovi-onci (in verjetno tudi okoličani) »tupi kot motka« ter do konca razvajeni, saj so po tem, ko so mestne oblasti iz Prešernove odstranile cvetlična korita, na teh mestih takoj začeli parkirati svoje avtomobile. Še sreča, da imamo mestne redarje in da ti radi pišejo obvestila o globah. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 1 6 8 7 1 7 8 4 5 6 4 1 2 9 2 9 1 3 7 5 6 9 7 5 6 4 8 4 8 1 7 2 2 1 3 7 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€ GGG Bik vvv ©© €€€ G Dvojčka v ©©© € GG Rak vvv ©© €€ G Lev v ©©© € GGG Devica vvv ©© € GGG Tehtnica vv © €€ GG Škorpijon vv ©©© €€ G Strelec v ©© €€€ GG Kozorog vvv ©© €€ G Vodnar v ©©© € GGG Ribi vv ©© €€€ GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 24. do 30. marca 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 24. marec 8:30 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: 18. gledališki dnevi, območno srečanje otroških gledaliških skupin, JSKD 9:00 Ptuj, podhod železniške postaje: 6. dan za spremembe, pleskanje, poslikave in grafitiranje, predstavitev poklica slikopleskar, do 12.00, CID in Most 10:00 Gorišnica, kulturna dvorana: posvet-ali lahko kmetijstvo v Spodnjem Podravju ustvari višjo dodano vrednost 17:00 Lenart, Trg osvoboditve, Center Slovenskih goric: delavnica prikazov domače in umetnostne obrti učnih kmetij z območja Slovenskih goric 17:00 Vitomarci, Dom kulture: proslava ob materinskem dnevu, POS in Vrtec Vitomarci 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, velika dvorana: Trpljenje, razgovor z nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom in krajši glasbeni koncert KZ Kor 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: začetek bralne značke za odrasle 2015 in počastitev svetovnega dneva poezije; gost, pisatelj Milan Petek Levokov, kantavtor Tadej Vesenjak 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija za pogumne Moška copata, Spas teater Mengeš, za izven Sreda, 25. marec 9:00 Ptuj, podhod železniške postaje: 6. dan za spremembe, pleskanje, poslikave in grafitiranje, predstavitev poklica slikopleskar, do 12.00, CID in Most 10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu z odprtjem velikonočne razstave ročnih del 13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, ob materinskem dnevu, Navihani Bram 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ: Pozdrav pomladi, nastop za mamice 17:00 Sveta Trojica,v športna dvorana OŠ: proslava ob materinskem dnevu, Občina in OŠ ter vrtec 18:00 Ormož, avla občine: odprtje razstave Utrinki pomladi, predstavitev študijskih krožkov Ljudske univerze Ormož 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pesniški turnir, prvi polfinale 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, oblikovalka in pisateljica Samira Kentric in vinar Leon Gjerkeš, vina Gjerkeš iz goriških Fikšincev 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Mali priročnik biznisa, Od pizdeka do tajkuna, ob materinskem dnevu, za izven v Četrtek, 26. marec 8:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: območno srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin 9:00 Pragersko, kmetija Volk, Sele pri Polskavi: predstavitev rezultatov in dosežkov EU projekta Promocije pospeševanja prodaje integrirano pridelane zelenjave Pikapolonica in odprtje prodajnega mesta Kmetije Volk, gostja Miša Pušenjak 9:00 Ptuj, podhod železniške postaje: 6. dan za spremembe, pleskanje, poslikave in grafitiranje, predstavitev poklica slikopleskar, do 12.00, CID in Most 15:00 Sveti Tomaž, telovadnica OŠ: območna revija otroških pevskih zborov Cicido 2015, koncert ob 15.00 in 17.30 16:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: predavanje Velikonočno in pomladansko ljudsko izročilo Pohorja 16:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: velikonočne delavnice 17:00 Trnovska vas, Kulturna dvorana: območno srečanje otroških folklornih skupin, Sedem korakov 18:00 Ormož, Bela dvorana Glasbene šole Ormož: koncert učiteljev GŠ Ormož 18:00 Slovenska Bistrica, Bistriški grad: koncert Piazzoleky in Ana Bezjak 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predstavitev knjige aforizmov Popolne resnice Rudija Ringbauerja, glasbena gosta Katja Vidovič - kitara in Vojko Vidovič - harmonika 19:00 Središče ob Dravi, Gradišče: Rainer Marija Rilke - poezija 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 2. glasbeni večer, zaključek pevskega seminarja Marcosa Finka in An Irish bessing, Komorni zbor Hugo Wolf, Zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Petek, 27. marec 7:00 Slovenska Bistrica, Bistriški grad: etnološka prireditev Cvetni petek, do 19.00 7:00 Slovenska Bistrica, Partizanska ulica: kramarski sejem Cvetni petek, do 19.00 8:00 Ormož, po ulicah: kramarski sejem na cvetni petek 8:30 Ivanjkovci: območno srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se, ob 8.30 in ob 10.00 8:30 Ormož, Dom kulture: območno srečanje otroških gledaliških skupin, Igrajmo se gledališče 9:00 Ormož: čistilna akcija ob Dnevu za spremembe 9:00 Ptuj, podhod železniške postaje: 6. dan za spremembe, pleskanje, poslikave in grafitiranje, predstavitev poklica slikopleskar, do 12.00, CID in Most, ob 10.00 krajša slovesnost za sodelujoče v akciji 11:00 Lenart, Trg osvoboditve: velikonočni sejem 17:00 Majšperk, galerija AP: odprtje samostojne razstave slikarja Janeza Koreza iz Stogovcev 18:00 Majšperk, KPC: lutkovna igrica Zakaj je luna padla na tla in čarodej Janez, lutkovna sekcija UD Ustvarjalec Majšperk 18:00 Ormož, knjižnica Franca Ksaverja Meška: Noč z Andersenom, ustvarjanje, pantomima, dopisovanje z andersenovci, za otroke od 6. do 9. razreda OŠ 18:00 Ptuj, Gasilski dom: 20. redna skupščina Območne gasilske zveze Ptuj 19:00 Cerkvenjak, Dom kulture: prireditev Športnik leta Slovenskih goric 2014, pesem in ples 19:00 Gorišnica, kulturna dvorana: športnik leta občine Gorišnica 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanja, Butan-kraljestvo grmečega zmaja 19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: viktorinov večer, Bodi tu in čuj zdaj z menoj ..., postni večer z zborom sv. Viktorina Ptuj, Jože Vagner - orgle 19:30 Lenart, Dom kulture: jubilejni slavnostni koncert Vokalni kvintet Završki fantje, 30 let delovanja 19:30 Videm, občinska dvorana: pogovorni večer Gospodarstvo na relaciji EU, Slovenija in občine 20:00 Ptuj,DomKulture, Muzikafe: Zeliščarka, literarno glasbeni recital s Svetlano Makarovič in pevko Aphro Tesla Mestni kino Ptuj Torek, 24. marec: 19.00 Petdeset odtenkov sive. Sreda, 25. marec: 13:00 Z dojenčkom v kino ob materinskem dnevu, Navihani Bram. Četrtek, 26. marec: 19:00 V kleti; 21:00 Ples z Marijo. Petek, 27., sobota, 28. in nedelja, 29. marec: 16:50 Pepelka; 19:00 Ostrostrelec; 21:30 V kleti. 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 24. marca 2015 Morda le preoblikovati vašo postavo? w od 23. do 27. marca 2015 podhod železniške postaje Ptuj tm pleskanje, barvanje, grafitiranje m * « 6. dan za SPR3M3MB3 " « " « « Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI. PRIJAVE in informacije: Jurij Šarman, jurij.sarman@cid.si, tel.: 031 388 560 Silva Razlag, silva.razlag@gmail.com, tel.: 041 261 035 ORGANIZATORJA: CID Ptuj, DŠI Most Ptuj MEDIJSKI POKROVITELJ: Radio Tednik Ptuj Ime in priimek: . Naslov, kraj:_ Starost: _ let,višina: _ _ cm, teža:_ _ kg Telefonska številka: _ Elektronska pošta: __ Prijavite se v brezplačno POLETNO PREOBRAZBO! S pomočjo osebnega trenerja Tomaža Pivca boste v dveh mesecih spremenili prehrambene navade in začeli trenirati, da boste po plaži zakorakali samozavestni ter lepi. V POLETNO PREOBRAZBO se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pa pošljite elektronsko sporočilo na natalija.skrinjar@radio-tednik.si. Vaše prijave sprejemamo do torka, 31. marca, do 10.00. Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko. Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri Poletni preobrazbi. Dan za spremembe je vseslovenska prostovoljska akcija, ki jo koordinira Slovenska filantropija Kaj vam povzroča največje preglavice pri izgubi telesne teže? Zakaj ste se prijavili v akcijo in zakaj naj izberemo prav vas? Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \J01.00 kWh/m2 na leto^ Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 9. do 11. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje. : I i. REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. i" H ^ ODHOD: 09.-11. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ v Štajerski AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA Wt IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ je 179 EUR. Ugodni plačilni pogoji! RADIOPTUJ 89,8-98,2.104,3 ."i, poiovnmfl RGEncun Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... ' ■ ' ■ J ,<> Cena vključuje: 1 x polpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVN0J-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 24. marca 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ SVEŽA bukova in akacijeva drva z našo dostavo prodamo po ugodni ceni. Pokličite na telefon 031 444 154, Mario trade, Mario Vuk, s. p., Novi Bošnjani 24, Križevci. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PIZZERIJA Slonček iz Prešernove ulice 19 zaposli osebo za razvoz pic. Pogoj je dobro poznavanje mesta Ptuj in vozniško dovoljenje B-kategorije. Telefon 031 301 116. Sonja Lorber, s. p., Zrkovska cesta 138 b, Maribor. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 031 458 702._ PRODAM klinaste brane z ježkom, seno v okroglih balah in 50 arov travnika. Tel. 041 645 875. NESNICE, rjave, 1 9-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, Rešek, Starše 23, 02 688 13 81 ali 040 531 246._ VELIKONOČNA AKCIJA - Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, obvešča cenjene stranke, da je od 1 9. 3. do 6. 4. ob nakupu grahastih, rjavih in črnih kokoši, v začetku nesnosti, na vsakih 10 živali ena gratis, vsak dan od 8. do 17. ure._ KUPIM traktor Deutz, Zetor, IMT, Ur-sus, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič, kultivator in frezo ter druge priključke. Tel. 041 680 684. VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU zaposlim. Lamot ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 296 391. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. PTUJSKA TELEVIZUA k 24.3. ' Dnevnik TV Maribor !5 Kuhinjica, pon. . 50 Rez vinske trte na Ptujskem giadu, pon. 10:05 Info kanal 10:30 Modra,pon. _ 10:55 Film Campus: Čakanje na vlak, pon. 11:00 Regi TV Ormož, pon. J2:00 Ptujska kranika, pon. 12:20 Info kanal 16:50 Povabilo na kavo: Tatjana Rutar, pon. 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Sekvenca, 14 oddaja, non. 18:40 Dan civilne zaščite 2015, pon. 18:55 Eilm Campus: Raj, non. 19:00 Cista umetnost, 42. oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 45. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kranika, pon. :20 Povabilo na kavo: Tatjana Rutar, pon. )0 Boris Pahor o kulturi ljubezni, pon :50 Glasbeni nradah 00 Ptujska Kronika, pon. 20 Info kanal Sreda 25.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Sola, da.se ti zrela: Dnip OS Slovenj Gradec I 10:20 Dan civilne zaščite, pon. 10:35 Modra, non. 11:00 Pomurski tednik, pon. 11:55 Film Camous:Revolucija, pon. 12:00 Pregled fedna,n 12:20 — 13:00 13:30 14:00 15:05 16:30 17:00 nfo Kanal tujska kranika, pon. nfo kanal ■ostilna >Pr Francet«, pon. nfo kanal [uhinjica fo bo moj poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok in učitelj razrednep pouka, pon. 17:35 Glas iz zamejstva: Slovenski jezik med zamejci, pon. 17:55 Film Campus: Sladic ne maram preveč, PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:00 Ptujska kronika 18:20 Povabilo na kavo: Gorazd Orešek 19:05 Dstna higiena in zdravje zob, pon 19:25 Glasbena 8 (tuja), 45. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Gorazd Orešek, pon. 21:05 Konservatorsko - restavratorska dejavnost v PMP-0. pon. 21:40 KaKO so kuhale naše babice pri Sv. Vidu, pon. 22:00 Ptujska kranika, pon. 22:20 Reji TVGorišnica 23:20 Ilira kanal i. H. 26.3. 9:00 »nikTV Maribor 9:25 Kuhinjica, non. 10:00 Cista umetnost, 42. oddaja, pon. 10:25 Rez vinske trte na ptujskem gradu,pon 10:55 Glasbeni pradah 11:00 Modro, pon. 11:25 Info kanal 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:30 Reja TVGorišnica, pon. 14=35 In« kanal 16:35 Kuhinjica 17:00 Glasba za vse, 5. oddaja, pon. 17:30 GospodjeRujski, pon. 18^20 Sfa?fa!se ti' zrola: Druga OS Slovenj Gradec I, pon. 8:55 Film Campus: PoKooališče. pon. 9:00 Povabilo na kavo: Gorazd Orešek, pon. 9:45 Bralna značka za odrasle, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 46. oddaja 20:55 Zeleno, pon. 21:25 Povabilo na kavo: Udeleženci Bamako Rallya, pon. 22:00 Ptujska kranika, pon. 22:20 info kanal pon. www.petv.tv Spremljate ns lahko M na 12 in SI0LIV Štajerski TEDNI v digitalni knjižnici: www.dlib.s IK »i 08:00 1. Izredna seja na Destrniku 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL 11:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Kronika iz občine Destrnik 21:00 Destrnik - Oddaja iz preteklosti 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 15. let DZD Gerečja vas 10:00 Zlatoličje - Praznovanje ob dnevu žena 12:00 ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:30 Polka in tvlajolka 23:00 Video strani 08:00 Ob dnevu Civilne zaščite 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Materinski dan v Mezgovoih iri na Polenšaku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Štajerski M Pevska^reobTazba na Radiu Ptuj Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Spremljajte pevsko preobrazbo vsak torek na Radiu Ptuj med 16. in 17. uro. 'Ctajemfca budilka VflMIlNflIDELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkaiji! Ta petek bo med 8. in 9. uro naš Miha Masten predstavil poklic svetovalca v Salonu Panles na Puhovi ulici 15. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! ■■ PANLES OPREMA www.radio-tednik.si AC CENTER HIŠNI SEJEM 27.3 in 28.3.2015 l0o/o POPUST ® Husqvarna V SOBOTO 28.3. VABLJENI VSI NA SVEŽEGA ODOJKAI Aleksander CIGLARIČ s.p., Arnuševa ulica 6, 2250 Ptuj tel./fax: 02/ 787 66 96, GSM: 041/ 904 370 Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN Mineva pet let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedi Andrej Breg IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 117 A Beseda zahvale vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj, to delite z nami ter mu prižigate sveče. Žena Majda, hči Blanka z družino Našel sem svoj mir v večnosti tišine. Našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata Franca Fiderška PODLEHNIK 60 27. 1. 1939 t 17. 3. 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DU Podlehnik, prav posebej pa družini Vindiš. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam izrazili sožalja ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ob izgubi dragega Franca. Hvala duhovnikoma p. Andreju Sotlerju in p. Benjaminu Mlakarju za opravljeno mašo, pogrebni obred in molitve. Hvala pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku g. Milanu Fegušu za odigrano žalostinko, ge. Mariji Fridl za spremljavo z orglami, gospodom za nošenje simbolov, ge. Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinovi Branko, Roman in Ervin z družinami ter sestra Marica z družino SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo ROJSTNI DAN presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2° I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si od 18.2. do www.brezalkohola.si Ptuj • Nadaljevanje sojenja zaradi neupravičene izdaje zdravniških receptov Štirje od sedmih obdoiženih krivdo priznali Zdenko Kolar, soobtoženi v primeru »zdravniški recepti«, je minuli teden priznal krivdo za kaznivo dejanje pomoči pri goljufiji. Kolar je priskrbel 12 zdravstvenih kartic, na katere so se izdali recepti za draga onkološka zdravila. Sodnica ptujskega okrožnega sodišča Katja Kolarič je pri izreku kazni sledila predlogu tožilstva ter Kolarju naložila dve leti in 11 mesecev zapora (v obliki vikend zapora), plačilo nekaj manj kot 15.000 evrov denarne kazni in plačilo stroškov sodnega postopka. Prestajanje kazni v obliki tako imenovanega vikend zapora je tožilka Diana Šeruga Sagadin predlagala, ker ima Kolar v Avstriji podjetje. Da bi lahko dejavnost nemoteno izvajal, bo kazen odsedel med vikendi. Denarno kazen v znesku nekaj manj kot 15.000 evrov pa mora obsojeni Kolar plačati v roku 18 mese- cev. Kolar je na sodišču sicer povedal, da premoženja nima, mesečno ima okrog tisoč evrov prihodka. Tožilka Šeruga Saga-dinova je na obravnavi povedala, da je obdolženi Kolar že bil predhodno obsojen za dve kaznivi dejanji goljufije in dve kaznivi dejanji poslovne goljufije. Zagovornica obdolženega, ki mu je sicer bila dodeljena po uradni dolžnosti (torej ne v finančno breme obdolženega, temveč v breme proračuna), je predlagala, da se obdolženega Kolarja oprosti plačila stroškov postopka, saj da nima sredstev niti za življenje. Sodnica Ko-laričeva predlogu ni ugodila. Slovenska Bistrica • Urejanje okolja Z avtomobilom kar na cvetje Lenart • Neznancev ne spuščajte v hišo Lažno sta se predstavljali in prebrskali stanovanje Minulo sredo so policisti policijske postaje Lenart obravnavali nenavaden primer, kjer sta mlajši ženski pod lažno identiteto starejši občanki prebrskali vse stanovanje. Mlajši ženski sta se izdajali za socialni delavki in starejšo občanko prepričali, da morata preveriti, v kakšnem stanju živi občanka. Po besedah policistov ženski naj ne bi odnesli ničesar, saj občanka v stanovanju ne poseduje vrednosti. Ker nista ničesar našli, sta predlagali, da pregledajo še prostore, kjer živijo partnerjevi starši, česar pa jima oškodovanka ni dovolila. Po približno tednu sta se neznanki vrnili, vendar ju prijaviteljica ni spustila v stanovanje. Policisti o dejanju še vedno zbirajo obvestila, saj je podan sum storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. ML Opis neznanih žensk: • prva je stara 45 - 50 let, ima dolge goste sko-drane črne lase, očala in je močnejše postave, • druga je stara 30 - 35 let, ima črne kratke lase in je srednje postave. Prevažata se s starejšim osebnim avtomobilom znamke Ford focus črne barve. JT Foto: Črtomir Goznik Štirje obdolženi v primeru »zdravniški recepti« so krivdo za očitana kazniva dejanja že priznali: Vesna Žnidarič, Zdenko Kolar, Polona Filipič in Andrej Venta. Za obdolžene Dejana Ognjenovika, Natalijo Zemljarič in Vladimirja Joliča se sojenje nadaljuje vtem tednu. »Obdolženi je povedal, da ima mesečni dohodek in za oprostitev stroškov ne najdem pravne podlage,« je dejala sodnica. Obtožnica je Kolarja bremenila pomoči pri kaznivem dejanju goljufije. Kolar je priskrbel zdravstvene kartice 12 oseb. Na te kartice so bili izdani recepti za draga onkološka zdra- vila. Kolar je nato bil tudi med tistimi, ki so recepte unovčili v lekarnah oziroma s tujimi karticami dvigovali zdravila. Zdenko Kolar je očitano mu kaznivo dejanje v celoti priznal in dejal, da se na izrečeno sankcijo ne bo pritožil. Zato se šteje, da je obsodba dokončna. Po priznanju krivde in izreku kazni je tožilka poudarila, da bo Kolar kot priča vabljen na obravnave v sojenju zoper zdravnika Dejana Ognjenovika. Prav slednji naj bi protipravno spisal vrsto receptov, na katere se je neupravičeno izdalo za pol milijona evrov dragih onkoloških zdravil. Mojca Zemljarič V Slovenski Bistrici je avtomobil s prikolico komunalnega podjetja svoj parkirni prostor našel sredi javne zelene površine, na rastlinah. »Bergenije, ki so ravno nastavljale cvetove, vzdrževalcev niso ustavile, čeprav naj bi vzdrževali javno površino. »Kot urejevalec zelenih površin in kot občan se ob takih dogodkih sprašujem, kakšen je odnos do javnih zelenih površin. Smo s kulturo urejanja zelenih površin res na podpovprečnem nivoju?« je opazilo slovenje-bistriško strokovno in ostro oko s področja urejanja okolja. MV Ptuj • Končan razpis za prijavo na direktorsko mesto Dvanajst ljudi želi voditi ptujski Dom upokojencev V petek se je iztekel rok za prijavo na mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi prispelo 12 prijav za omenjeno delovno mesto. Ali so med prijavljenimi tudi javnosti znana imena, o katerih se je precej govorilo, ni znano. So pa po naših zelo zanesljivih podatkih prijave prispele iz vse Slovenije in so prijavljeni kandidati krajevno zelo razpršeni, od Ptuja pa vse do Vrhnike. Med tistimi, ki so s prijavo na to delovno mesto pokazali interes, da bi želeli voditi ptujski Dom upokojencev, je po naših neuradnih podatkih tudi sedanja v. d. direktorice Jožica Šemnički. Kaj več o prijavah bo znano danes, ko ima svet zavoda Dom upokojencev Ptuj sejo. Pričakovati je tudi, da bodo izbrali revizijsko hišo, ki bo opravljala revizijo poslovanja doma v obdobju od 2007 pa do 2014. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Barbara "i*JP Levičnik, Poljska c. g 4, Ptuj - deklica; Miranda Šauperl, Proti Jezam 15, Slovenka Bistrica - deklica Adriana; Lidija Cafuta, Ložina 6, Zg. Leskovec - deklica Žana; Nina Čeh Hrga, Dragovič 2 a, Juršinci - deček Andraž; Mateja Zorko, Grlinci 32, Juršinci - deček Vid; Bojana Ertl, Rošnja 26 a, Starše - deček Denis; Karmen Ciglar, Dornava 117, Dornava - deklica Nija; Tadeja Težak, Hrastovec 81 a, Zavrč - deček Domen; Mirjana Lesjak, Pobrežje 43 a, Videm pri Ptuju - deček Ti-len; Martina Novak, Skorba 56 b, Hajdina - deček Tim; Lidija Ličen, Vintarovci 44 a, Destrnik - deček Urban; Barbara Vidovič, Slomškova ul. 12, Ptuj - deček Saš; Maja Voglar, Cirkulane 52 b, Cirkulane - deklica Nina; Katja Grabrovec, Ul. Marjana Nemca 2, Miklavž na Dravskem polju - deklica; Daša Družovec, Grajena 30 b, Ptuj - deček Aleksander. ^ Umrli so: Marija n Horvat, roj. Drob-nik, Lahonci 55, roj. 1936 - umrla 13. marca 2015; Andrija Lazar, Žabjak 30 a, roj. 1934 - umrl 8. marca 2015; Irena Horvat Rimele, roj. Horvat, Podvinci 46 b, roj. 1967 - umrla 13. marca 2015; Fric Krajnc, Maribor, Kurilni-ška ul. 7, roj. 1946 - umrl 9. marca 2015; Neža Paj, roj. Goljat, Cirkovce 29, roj. 1930 - umrla 15. marca 2015; Marija Čuš, roj. Bez-jak, Mezgovci ob Pesnici 30, roj. 1924 - umrla 14. marca 2015; Jožef Bezjak, Mala vas 34, roj. 1929 - umrl 15. marca 2015; Ana Bombek, Ptuj, Rabelčja vas 23 f, roj. 1925 - umrla 15. marca 2015; Ivana Kodrič, roj. Bru-sar, Ptuj, Miklošičeva ul. 2, roj. 1932 - umrla 16. marca 2015; Jožef Hrovat, Dragonja vas 25, roj. 1947 - umrl 16. marca 2015. Poroka - Ptuj: Daniel Korpič in Sonja Zagoršek, Prvenci 8. Foto: dz Kdo bo sedel na vroči direktorski stol v ptujskem Domu upokojencev? (Fotografija je simbolična.) Napoved vremena za Slovenijo Sušeč preveč gorah, 'i traven naopak. Danes dopoldne se bo od jugozahoda postopno pooblačilo, večinoma sončno pa bo ostalo v severovzhodni in deloma v severni Sloveniji. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije se bodo občasno lahko pojavljale rahle padavine. Zapihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne pa od 10 do 17 stopinj C. Obeti V sredo bo oblačno, dež bo dopoldne od jugozahoda zajel vso Slovenijo. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Do četrtka zjutraj bodo padavine ponehale. Čez dan bo večinoma suho, le ponekod na zahodu bo lahko padla še kakšna malenkost.