Pcsairezna Številka 10 vinarjev. SI8V.29. VLIamisnt, v nonfleijeK, 7. lenmana 10:6. Leio M. s= Velja po pošti: = Za colo leto naprej . . K 2S-— za en meseo „ , . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . • „ 2'— 1 upravi prejeman mescBno „ 1*80 == Sobotna izdaja: = za oolo loto......S 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpr.a petltvrsta [Ti mm široka ln 3 lvm visoka ali a|e prostor) za enkrat . . . . po 21 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večjih naroc ll'i primeren popust po digovorn. Poslano: Enostolpna pititvrsU po 40 vin. Izhaja vsak dan izv emšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red o.^!" Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi itef. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie na = sprejemajo. — Uredniškega .eletoaa štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc.it. 7563. — Upravniškega teleiona št 188. Pred polomom Italije. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. februarja. Uradno se poroča: Nobenih posebnih dogodkov. Dunaj, 6. febr. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško uradno poročilo. Dunaj, 7. februarja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana objavljajo sledeče laško uradno poročilo: 4. februarja: Ponoči na 2. t. mes. je podvzel sovražnik, ko je prej poškodoval z ročnimi granatami naše postojanke na Col di Lana (zgornja dolina Cordevole), ljut napad nanje. Odbili smo ga. Zjutraj so dognali naši poizvedovalci, ki so prekoračili naše črte, ne da bi se drznil sovražnik jih nadlegovati, da je imel sovražnik ponoči težke izgube. V odseku Tofana (zgornja dolina Boite) je razkropil ogenj našega topništva sovražne čete in jim je zadal težke izgube. Na bojni črti ob Soči živahen sovražni topniški ogenj, posebno na kraje. Naše topništvo je odgovarjalo na ogenj in je otvorilo zapiralni ogenj na umi-kalno črto. Dva sovražna letalca sta metala bombe na Giorgio v laguni pri Gra-dežu. ♦ * * Opis boja na Col di Lana ne odgovarja dejstvom. Dogodki so se razvijali tako-le: Ponoči na 2. t, m. je nek mal oddelek presenetljivo napadel italijansko podkopno postojanko na strmini Col di Lana. Napad se je posrečil. Ujetniki izpovedujejo, da so naši popolnoma presenetili laško posadko. V krvavem ročnem metežu so naši, ki so vrgli nad 200 ročnih granat, vzeli postojanko. Padel je sovražni poveljnik, neki podporočnik, ubitih je bilo 50 do 60 Italijanov ali pa ranjenih, 16 neranjenih mož so naši ujeli, pobegnilo je lc malo sovražnikov. Skoraj popolnoma so naši uničili italijansko postojanko z 19 položenimi minami. Ker so se bližala izdatna sovražna ojačenja in ker se je izpeljala naloga, se je umaknil oddelek zopet v našo bojno postojanko. Lastne izgube: dva moža lahko ranjena. Italijani so pričeli porušen? kritja 3. februarja zopet graditi. XXX Dunajski župan poročal cesarju c ovojem posetu laškega bojišča, Dunaj, 5. februarja. Cesar je zaslišal danes v tričetrturni avdienci dunajskega župana dr. Weiskirchnerja, ki je poročal o svojih doživljajih in vtisih na južnozahod-ni bojni črti. Cesar je priznal izredne zasluge Dunajčanov in se je veselil, ko je čul, da žive Deutschmeistri z Dalmatinci naravnost bratovsko. Cesar je opozarjal na odlične čine tehnike v tej vojski, pohvalil je izredno spretnost zdravnikov in odličen razvoj sanitete. Ponovno je opozarjal na požrtvovalno domoljubnost Dunajčanov in izjavil upanje, da dunajsko prebivalstvo vzdrži do srečnega konca. Cesar izgleda prav dobro in se najboljše počuti. XXX Luigi Barzini o Oslavju. Oslavje je ključ v Gorico. Odtod strahoviti italijanski napori, da tu prodro, A vse neizmerne krvne žrtve so bile doslej zaman. Zanimivo je, kaj ve o Oslavju povedati najznamenitejši italijanski poročevalec Luigi Barzini, ki se je po večmesečnem molku sedaj prvič zopet oglasil v »Corriere della Sera«. On piše: »Nihče si ne more predstavljati, kakšen je bil ta kosec zemlje, predno je prišla vojna. Vse je tu opustošeno, zdrobljeno, porušeno, pomešano in stepeno. Tu ni več nobene hiše, nobenega drevesa, nobene ceste. Zemlja sama s svojim koreninjem, ki kipi iz nje kakor drobovje, je gola in neplodna kakor v sivi davnini. Neredno in čudno gre po njej sled odigranih bojev, kakor valovita črta haloge in razbitkov, ki jih riše morje na obali po viharnih nočeh. Držati te postojanke tukaj je težje, nego jih osvojiti. Nobeden obeh nasprotnikov se ne more radovati trajne posesti. Tekom kratkih ur je romalo Oslavje mnogokrat iz ene roke v drugo, nekoč štirikrat zaporedoma! In vendar je to tukaj majčkena fronta treh kilometrov, toda trije peklenski kilometri so to, na katerih se postrelja več municije, nego je drugače porabi cela vojska. Ko sem prvič prišel v postojanke pred Oslavjem, mi je legla na prsi mora, ki me poslej ni več zapustila. Bilo mi je, kakor bi šel v kako pravljično žrelo smrti. Bilo je ostro, megleno, grozljivo bojno jutro, v katerem je vse dobilo divje obrise. Strahotne jame, ki so jih izkopali avstrijski 30-5 cm izstrelki, zijajo v tleli. Postale so jezera, v katerih se zrcalijo čudne, grbave vojaške sence, težko oprtane, nizko sklonjene, umikajoče se izdajskim jamam korakajoč posamezno drug za drugim. Strma reber se odpre pred njimi in takoj nato izginejo vsi ti ljudie, kakor bi jih požrla glo-bočina, Po mehkem, sluzavem glenu _ se spuščajo nizdol, pogrezujoč se skoraj v niem, spolzi jim, padajo ter si podajajo blatne roke, da drug drugemu zopet pomagajo kvišku. Nihče ne izpregovori več besede. Tu so že v območju sovražnega ognja. Temne globine se razgrinjajo, mrzlo zroči gorski vrhovi stopajo iz megle, turobne skalne stene vežejo nase pogled, trda, brezbarvna in žalostna gorska pokrajina z razpokami in grapami se kaže tem brezupnejše, čimbolj se umika megla. Nepravilnost v zgradbi, nerednost v rogli-častih tvorbah vlada tu v očigled Oslavju, kakor bi bilo to sedlovje med Sabotinom in Podgoro eno edino mirišče podrtih gorskih velikanov. Kakor morski valovi se zaganjajo v globini mali oslavski grički ob ostre čeri gladko dvigajočega se Sabotina. Oslavje se je imelg zopet osvojiti, Oslavje, ki je bilo pred osmimi dnevi zavzeto in po 24urnem ogorčenem odporu pod uničujočo ognjeno točo zopet izgubljeno. 1u se vrši borba v še nekrščeni pokrajini. Nihče ne pozna imen mnogoštevilnih vrhov. Zemljevidi jih ne imenujejo, in kdor^ jih je poznal, je morda že davno mrtev. Kraj se imenuje z »nom de guerre«, s pravcatim vojnim imenom, za vrhove mora zadostovati številka meterske višine. Levo od nas leži postojanka pri »Beli plahti«, ki ima svoje ime po apneno beli razvalini, ki se dviga iznad sive enoličnosti svoje okolice kakor razgrnjena rjuha. Ljudje iz '»Bele plahte« imajo danes zavzeti kopo 188, ki se naslanja na »Telebastega Bošnjaka«. Na oni skalni podvesi je stal novembra na straži bosenski vojak. Nekega jutra bogsi-gavedi zakaj, se je uspel v polni velikosti na rob rova. Videti je bil orjašk, ko se je njegova postava risala proti nebu, pravi ober. Zadela ga je krogla in stegnjeno po-dolgem je njegovo truplo dolgo ležalo na mestu. Odslej je služil kot krajevna označba in vojni krik sem in tja zaganjajočih se množic je mnogokrat motil spanje »teleba-stega Bošnjaka«. Zraven stoluje Oslavje na nizkem gorskem hrbtu. Granate tu niso razbile samo hiš, marveč so razkrile tudi temelje, tako da so videti bele razvaline v rdečkasti zemlji kakor slabo, polomljeno zobovje, od katerega vise cunje raztrganega zobnega mesa. Zaključek na desni tvori Podgora, ki stoji razrita in kadeča se kakor vulkan. Vrednost tega koščka zemlje je v tem, da nudi možnost, obvladati od tu Gorico. A to so vroča tla, na katera se dospe le z največjimi težavami in kjer je mnenje nekaj strahovitega. Avstrijci obvladujejo vsako gubo, vsak used, morejo obstreljevati Oslavje od spredaj, od strani in celo od zadaj s svojimi neizsledljivimi baterijami, ki jih imajo zakopane nekje pri Plaveh, na Sv. Gori, na Sabotinu, na Kuku, na Sv. Gabrijelu. Čim svitlejše postaja, tem številnejše vstajajo brambne črte Avstrijcev. Nove in vedno nove postojanke se dajo spoznati. Mnogokod so prirejeni prekopi v osmih vrstah drug nad drugim z zraven spadajo-čimi žičnimi ovirami, kakor veleumetno napravljeni vinogradi. Kako naj tu uspe napad? ... Dolgo je bilo treba čakati, napetost je stiskala srce, jemala dih. Z vsako minuto je bil pritisk težji, neznosnejši. Za Oslavjem so se svetile bele hiše v Gorici, tako blizu, da bi jih dosegel z roko, in vendar tako daleč. Tu krik: začeli so se vspenjati! ... Napad se kreče po gori navzgor. Pokriti z glenom, vsak korak v nevarnosti, da se zvrnejo nizdol, z od zemlje zamazanimi puškami se prebijajo vojaki v rojih skozi žične ovire. Sunkoma gre dalje, z minute trajajočimi odmori, v katerih zastane vsak gibljaj. Poln muke in vendar veličasten je ta prizor. Oglušujoče je donelo prasketanje pušk, še strašnejše je bilo nabijanje strojnih pušk. Od časa do časa je zgrabil veter kak plašč, ki je potem kakor ptič z razpetimi peruti padel v globino. »Za božjo voljo,« šepečejo blede ustne, »vračajo se!« Toda niso se vrnili, ohrabrili so se in se vspeli iz jarka v jarek, kakor na klinih nebeške lestvice. Tako je bilo Oslavje zopet osvojeno. Toda ne smemo se slepiti, da je s tem zapečatena njegova usoda. Ljutejše nego kdaj se je te dni vnel boj zanje.« Barzini je imel prav, da je svaril svoje pred prevelikimi nadami: tudi topot Italijani Oslavja niso obdržali. XXX Zagora. Mrtva vas. Njeno ime ni tako znano kakor mnogi kraji na nemški zapadni fronti kakor Dixmuiden in Loos, kakor Souchez in Loretto; toda tudi njen list v zgodovini sedanje vojne je napojen s krvjo. Vroči, i ogorčeni boji so se vršili za posest male vasi in valovili cele tedne sem in tje; niso je štedili v teh bojih in ostalo ni od nje drugega nego razvaline. In pri tem niti še ni tako dolgo tega, ko je Zagora s svojega skalnega sedeža ponosno pozdravljala v soško dolino ter so se naši ljudje krepčali z grozdjem in smokvami, ki so zorele v poznojesenskem solncu. Tedaj je prišla tretja soška bitka, v kateri so hoteli Italijani z vso silo tukaj prodreti. Vedno iznova so bobnali najtežji topovi na vas in vedno iznova so naskakovali Italijani v celih polkih. Sedaj je bila naša, sedaj zopet italijanska, za vsako posamezno hišo se je vršila posebna bitka. Deutschmeistri in Dalmatinci, Rumuni in Bošnjaki so v stotinah umirali tukaj, dokler niso končno boji onemogli ter je nastalo nekako ravnotežje — frontna črta, ki je šla in gre še danes sredi med razvalinami nekdanje lične vasice. V nepravilnih krivinah in vijugah teko naše postojanke skozi kraj. Tu smo ojačili ne-porušen zid z vrečami peska in brambnimi ščiti, tam smo se zakopali v grobljo, ondi smo morali razstreliti kamenje, da smo si mogli napraviti primerno brambno črto. In kakor so se nasprotniki v jesenskih bojih zagrizli drug v drugega, tako se še do da- Povesi o življenju lelniSlva. Preden začnem kaj pisati o mojem življenju, ki sem ga preživel v tem dolgem in težavnem letu, Vam omenim, kako težko sem se ločil od mojih domačih, posebno pa od svoje matere in očeta, ki sta me vzgojila. Z veliko žalostjo sem se poslovil. Odšel sem od doma, borit se proti sovražniku. Napovedal nam jc naš stotnik, ki smo ga imeli v bataljonu, da bomo šli na bojišče. Nastopili smo dan 20. decembra leta 1914. Poslovili smo se od vseh slovenskih fantov Ljubljančanov, posebno pa od naših ljubljanskih domobrancev. Odpeljali smo se iz Ljubljane dne 20. decembra leta 1914 ob pol 9. uri. Vlak je zažvižgal in odrinili smo iz Ljubljane proti Štajerski in potem na Ogrsko. Kmalu so potekli dnevi, ki smo jih preživeli na vlaku. Nato so pa prišli drugi časi. Začeli smo marsirati po blatu in snegu; brodili smo po cesti do kolen blato, tako da je bilo res težavno za marširati. Pa vse smo prestali, čeravno je bilo težko, . . Prišli smo s sovražnikom v ognju skupaj dne 25. decembra 1914. Marsikateri naših fantov je žc žrtvoval življenje za domovino, mene Da ie takrat še Bog ohranil. da nisem dobil nobene poškodbe. Prišli smo pa drugič v ogenj dne 28. decembra, tedaj me je zadela sovražna krogla v nogo, tako da nisem mogel uteči sovražniku. Z zelo žalostnim srcem sem moral čakati tistega trenotka, ko me dobi sovražnik v roke. Poskušal sem uteči, ali zaman, noga je bila preveč poškodovana. Sovražnik se je približal našim okopom, in tako sem bil v ruskih rokah. Najprej so prišli k^zaki, ki so mi pobrali precej denarja in še več drugih stvari; posebno so pa planili na konzerve, ki sem jih imel pri sebi in pa nekaj špeha. To so pobrali in odšli, mene pa pustili ležati v mrazu in v snegu. Žalostno smo se ozirali za našimi hrabrimi fanti, ki so odšli mi smo pa morali ležati v blatu in krvi in pričakovati sovražnika. Za kozaki so prišli ruski sanitejci. Ti so nas obvezali in znesli doli v požgano vas. Tam sem ležal na slami; kri mi je tekla vedno hujše, tako da mi je vzelo vso moč in slabosti so me obhajale. Naenkrat zagledam, ko so pripeljali enega naših oficirev, bil je precej težko ranjen v roke; zdel se mi je znan. Vpraša me, od katere kompanije sem; hitro mu povem: od prve in četrti vod. On je bil pa od naše kompanije od 2. voda praporščak. Samo to mi je bilo težko, ko se nisva mogla zgovoriti, kako je prišel sovražniku v roke. Bil je odkrit; ni imel nobene kaDe. da bi se ookril. Prosil me je, če mu dam kapo; res sem se ga usmilil in mu dal kapo z glave. Jaz sem imel šc eno gorko kapo, da sem se pokril z njo. Mislil sem si: saj jaz bom že prestal, čeprav nimam kape; on je bil pa zelo hvaležen zato, ker sem bil tako usmiljen, da sem mu dal kapo z glave. Nato sva se pa tudi midva ločila. Njega so odpeljali naprej, pa ne vem, kam in ne, kako se godi z njim. Mene so nato odpeljali v Krosno; vozili smo se do tu dva dni kar naprej in prišli ponoči o polnoči ravno na novega leta dan. Tam sem prestal operacijo in potem ležal 14 dni v Krosnu. Bilo je tam zelo slabo; ležali smo na tleh, uši smo imeli toliko, da bi nas kmalu snedle. Pretekli so tisti dnevi in odpeljali so nas v Kijev. Tam sem prišel z mnogimi našimi vojaki skupaj. Pa tudi tam nisem bil dolgo. Peljali so nas v Moskvo. Vozili smo se tri dni v živinskih vagonih; treslo se je tako, da sem komaj prestal tiste tri dni. Ko smo prišli tja v Moskvo,, so nas djali v neko šolo; tu je bilo boljši, tako da je bilo že za prestati. Od tam sem pisal domov, pa nisem nič zvedel, če so kaj dobili pisma od mene, ker jaz nisem dobil nobenega od doma. Pretekli so tudi dnevi, da sem šel iz Moskve. Bil sem tam štiri mesece in pol v špitalu, tako da so se zacelile moje rane. O Veliki noči smo dobili nekaj od Rdečega križa, tako da smo se spominjali naše Ve- like noči. Bil sem tudi pri spovedi za Veliko noč. Spominjal sem se na domače; kako veselo mora biti doma, ko praznujejo praznike v domači hiši, jaz sem pa moral biti v tujih krajih. Šel sem iz Moskve 29. maja 1915. Sedaj se je pa začelo drugačno življenje. Odpeljali so nas iz Moskve v Pereslav. Tam smo bili v fabriki. Ležali smo na tleh, na golem; nobene reči nisem imel za podse, Za živež smo imeli konjsko meso, pa še tega je bilo malo. Za deset mož en funt mesa. Zjutraj smo dobili malo kuhane vode, s čimur smo morali prestati do poldneva. Za kosilo smo dobili 1 funt mesa za 10 mož, malo smrdeče juhe in kašo, ki je bila vedno za prikuho. Kruha smo prejeli dva funta za en dan, ki pa bi ga ne jedel, čc bi mi ga kdo prinesel v moji domači hiši. Bil je iz otrobov in s špehom namešan; časih smo tudi miš notri dobili, pa nismo nič na to gledali, jedli smo vseeno. Tudi sladkorja smo dobili za 10 dni pol funta. Grizli smo ga pri čaju, pa malo kruha zraven, Pomisliti jc treba, kako težko je to za takega, ki jc bolj slab. Prati nismo mogli, bili smo zelo umazani. Časih so mi prišle solze v oči, ko sem se spomnil, kako so mi doma mati vse oprali; zdaj moram pa biti strgan pa umazan pa pasti uši. Jedlo nas jc po deset skupaj iz ene sklede. V juhi je bilo skoro vsaki dan zelje, ki je bilo tako grdo, da bi ga ne iedel. nes niso izpustili. Na trideset, štirideset korakov si leže nasproti, na nekem mestu imajo celo skupno žično oviro. Vsled te kratke oddaljenosti je seveda svoboda gibanja skrajno^omejena, posebno še, ker so desno nad nami na pobočju italijanske postojanke, ki nas popolnoma obvladujejo od strani. Zato je treba biti podnevi lepo skrit, ako se nočeš seznaniti z italijansko kroglo iz puške ali ročno granato; izprehod treba opraviti v noči in megli. V temi se ne vidi veliko, zato z veseljem pozdraviš megleno jutro, ko se dvigajo iz Soče debele sive sopare ter zavijejo vse v neprozorne oblake. Potem brzo prilezeš iz svojega kritja in se nekoliko ozreš po okolici In kaj vsega ne vidiš tu! Pravo bojišče. Pred žičnimi ovirami leži deset, dvajset in več mrličev, nekateri mirno z naperjeno puško, kakor bi še živeli, drugi grozovito razmesarjeni, z zijajočimi ranami in odtrganimi udi. Tam leži kup mrtvih, v naglici površno s skodlami pokritih, ondi je eden zagozden med tramovjem porušene hiše. Tudi oni-le, z vejami pokriti vodniak služi kot vlažen grob celi vrsti vrlih borcev. In koliko drugih utegne biti pokopanih v razvalinah! In potem, koliko različne opreme leži tod okrog! Cel bataljon bi mogli Italijani r.anovo opremiti. Čepice, plašči, pelerine, puške, bajoneti, lopate, pasovi, patronske torbe, vojne steklenice, skledice, nahrbtniki, odeje, šotori in predvsem množine mu-nicije. Cele zaboje smo nabrali. Tu v zidni vdolbini, lepo pripravljena za boj, municija za puške in italijanske ročne granate. Čisto prijazno za oko, malone kakor otroška igrača, zgoraj siva, vsebine polna glava na okroglem lesenem ročaju s pisanim platnenim plaščkom. Ob prvi priložnosti bomo Italijanom vrnili par tu pozabljenih tigrač« ... Listnice, molitveniki, polkovna povelja nam pridejo v roke; potem pa ,zopet zadenemo na predmete, ki nas spomnijo na to, da ni bi'a vedno vojna, da so tu nekoč domovali mirni vaščani. Tu je prastara leščerba, ondi tehtnica, tam moli iz grob-Ije samokolnica. Če se nekoč vrnejo posestniki teh zemljišč, kaj ooreko? ... Berliner Tagblatt«. Laško poročilo o našem posetu vzhodne laške obali. Rim, 4. februarja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani", poroča: Sovražne ladje so obstreljevale včeraj ob 7. uri zjutraj pristanišče San Vito Chietino in železniške naprave Ortone. Škoda je le lahka. Prebivalstvo se je tako držalo, da se mora občudovati.' Z raznih točk obali so streljani mornariški topovi krepko na štiri ruš:lce podpirane po neki križarki, in so prisilili sovražno brodovje, da se je moralo odpeljati. Laži o izgubah naših letalcev. Dunaj, 7. februarja. (Kor. ur.)' Iz vojnega tiskovnega stana: vCorriere della Sera« je objavil 8. m. m. članek dop'snika Ci-vininija o nekem avstrijskem letalcu, ki naj bi bil pobegnil, kakor je pripovedoval, zato, ker ni hote! iti kot inštruktor o letalstvu v Sofijo. Ta letalec nai bi bil tudi pripovedoval, da so imele c. in kr. čete pri Gorici velike izgube letalcev in tetal. Kar trdi ta poročevalec, je neresnično od prve do zadnje besede. Med avstro-ogrskimi letalnimi četam, ni niti enega slučaja dezer-tacije. Pribije se tudi, da se Lahom dozdaj ni posrečilo, da bi bili osvojili pri Gorici kako naše letalo ali da bi bili usmrtili kakega letalca. »Avanti, signor capitano!« Poročevalec »N,- Fr. Pr.« javlja s soške fronte 4. t. m.: Megli, ki je trajala cele tedne, je sledilo v nedeljo zjutraj prekrasjio pomladno vreme. V safirnosinjih valovih Adrije se kopljejo zlati solnčni žarki in prebivalstvo Trsta se raduje krasne predpomladi. Globoka tišina , vlada na celi sbški fronti in razen običajnih artiljerijskih bojev in brezpomembnih majhnih podjetij potekajo dnevi brez posebnih'dbgodkbv. V naj-sprednejših postojankah na Doberdobski planoti, ki tuintam niso več oddaljene druga od druge kakor 40 korakov, ne pade pele dni noben strel iz infanterijske pušk?. Stalni neuspeh demoralizira celo najhrab-rejše čete. Disciplina Italijanov, ki so prišli do spoznanja, da stoji tudi naša sqŠka fronta skalnotrdno, je popustila. Pretresljiv dokaz za to sem doživel včeraj pri naših postojankah na kamenolomski višini. Iz 40 korakov oddaljenih . italijanskih strelskih jarkov je zadonelo v mraku povelje >Avanti!« Naši, vedno pripravljeni na skok, so zgrabili za puške in čakali na naskok. »Avanti! Avanti!« je glasno zadonelo z one strani, toda klicu je sledila popolna tišina. »Avanti! Avanti!« vedno isti glas, ki je tudi sedaj ostal brez' odmeva. Naši so prežali kakor lovec na žlahtno divjačino# Z one strani je sedaj zatohel drug glas: »Avanti, signor capitano!« je zaklical nekdo. Čez nekaj hipov se je prikazal na robu italijanskega strelskega jarka mlad stotnik s potegnjenim mečem. »Avanti!« je :;c enkrat zakričal in se ozrl. toda italijanski vojaki se niso ganili. Sam samcat , je stal na kamenolomski viiini nasproti zakopanemu sovražniku. {>Avanti, signor capitano!* so vpili njegovi lastni ljudje vedno glasneje in stotnik je napravil nekaj korakov naprej. Strel ga je zadel v sence in ga pri priči ubil. Sedaj je zadene! iz italijanskega strelskega jarka zopet glas, ki ga je vnemal k naskoku — sedaj mu je izrekal priznanje: -Bravo, signor capitano!« se je culo daleč naokrog. Mrtvi stotnik je ležal do trde teme. Potem so spravili njegovo truplo skrbno v strelski jarek, in njegovi vojaki so ga po-knnali, lastni ljudje, ki niso hoteli z njim umreti. Razbit iialiajnski avtomobil. — Italijanski poročnik iz Trsta izvršil samoumor. -— Nadvojvoda pel hrvatsko pesem. Prof. Lovrič poroča v »Našem Jedin-stvu i: 17. januarja; V mraku je poizkušal Italijan navaliti na naše pri Z. Tu so se baš namerili na'ponosne Bošnjake in.krš-ne Herccgovce; 0 n;ib mi je ravno" včeraj, rekel njihov junaški povel nik Sch.: »Moji, Bošnjaki so junaki prve vrste. Njihovemu junaštvu se imam zahvaliti, da morem brez skrbi spaTti!« Sovražni napad je bil odbit, pa kakor bi to ne bilo zadosti,1 je stotnik Ric., znan še iz srbske vojne, s svojo strojno puško zvrnil italijanski avtomobil in pobil vse, kar je bilo v njem. Poročnik Muh. C, Sn. P. je s petorico svojih junakov ujel trideset Italijanov, med niimi tri častnike. Italijanski poročnik, pc rodu iz Trsta, se je sam ustrelil, da bi r.e priJel v naše roke. 23. januarja: In zopet priznanje junaš-kir.i sinovom hrvatske matere! Pred kratkim e došel semkaj Nj. c. in kr. VisoKost prejasni gospod nadvojvoda Leopold Sal-vator, ljubimec našega Zagreba, da se di vi svojim Hrvatom iz Banovine in Dalmacije. S pravim zanosom je govoril o njih, jih obsipal s pohvalami in jih v zvezde koval; ni se mogel dovolj načuditi njihovemu držaju in junaštvu. Ko je godba zasvirala napro-slulo« razdelitev železniških voz. Minister javnih del Anglescu je naglašal, da vsled vojske Rumunija ni mogla z lastnimi vozovi izvažati blaga, tudi tuji v Rumuniji se nahajajoči vozovi niso zadoščali. Pomanjkanje voz se tudi ni moglo zadovoljivo odpomoči po avstrijskih in ogrskih železnicah. Tak je bil položaj do oktobra leta 1915, od takrat je pa ta zadeva stvar osrednje izvaževalne komisije, Preiski ob mejah so pokazali zlorabe več postajnih načelnikov, ki so jih odstavili. Pripravljene ima dokaze, da se ni šlo nikomur pred drugim na roko. Ugodnosti zdaj dovoljevati bi pa bilo zločinsko. Izmišljeno poročilo o pozivu letnika 1896 v Rumuniji. Berlin, 7. febr. (K. u.) Wolff poroča: Po poizvedbi na merodajnem mestu je po neki korespondenci objavljeno poročilo, da se je pozval pod orožje letnik 1896 ru-munske armade, napačno. Boji oa ZBMll. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. februarja. Veliki glavni stan: Odbili smo mal angleški napad južno od prekopa La Bassee. Z metalnimi nrnami pripravljen francoski napad z ročnimi granatami južno od od Somme se je zrušil v našwn artilerijskem ognju. V Champagni in proti delu naše fronte v Argonib je popoldne streljala sovražna težka artiljerija. Francoske razstrelbe na višini Vau-quois (vzhodno od Argonov) so napravile malo škode na naših utrdbah. Naša artiljerija je izdatno obstreljevala sovražne postajanke na vogeški fronti med Diedolshausen in Sulzern. Berlin, 6. febr. Veliki glavni stan: Odbili smo manjše angleške oddelke, ki so izkušali prodreti južnozahodno od Medsimes in južno od prekopa La Bassee. Francoske razstrelbe pri Berry au Bac, na višini Combres in v gozdu Priester so potekle brez posebnih dogodkov. Neko angleško dvokrilno letalo so prisilili, da se je moralo izpustiti na tla. Letalce so ujeli. Vrhovno vojno vodstvo. Proti Zeppelinovcem v Angliji. London. (K. u.) Times« poročajo: Vlada je izvedla radi zadnjega zračnega napada več korakov. Pripravljajo se nova obrambna frestva. Ko se je otvoril parlament, jc predlagal poslanec Hicks, naj sc izpopolni zračna služba in da zbornica obžaluje, ker dozdaj niso izvedli primernih protiodredb za obrambo dežele oroti napadom iz ;rak-i. Zadnji Zeppelinovski napad na Anglijo. London, 7. febr. (Kor. ur.) Vojni urad objavlja podrobnosti o zadnjem zračnem napadu na Anglijo. Po zadnjih poročilih je ubitih 26 mož, 23 žena in 7 otrok, ranjenih je 48 mož, 46 žena in 7 otrok. Ob 29 velikih in manjših napadih na Anglijo, odkar je izbruhnila vojska, je bilo ubitih 133 mož, % žena in 13 otjok. Anglija in Belgija. London. (Kor. ur.) Reuter«: Vlada je naročila lordu Curzon in generalu siru Douglas Haig, naj se podasta s posebnim naročilom h kraju Belgije. Napadi v Kanadi. Ottawa. (Kor. ur.) Požar je uničil parlament izvzemši knjižnice in dela zahodnega krila, ki je bil šele pred kratkim dograjen. Poslaniška zbornica se je odgodila do ponedeljka. V požaru sta izgubili življenje dve ženski. Od začetka sem so sumili, da je bilo zažgano. Ko je izbruhnil požar, se je nahajala v čitalnici neka ženska, ki izjavlja, da je videla švigniti plamen, nakar so pričeli goreti časopisi. Čula jc le slab pok, ki je pa bil močan dovolj, da sta se odprli vrati na obeh straneh dvorane. Gašenje je zelo oviral veter. Dva delavca in dva vojaka sta poškodovana smrtno nevarno. Ottawa. (Kor. ur.) Policija sodi, da je nastal požar slučajno. Sodi se, da je zgorel tudi neki poslanec, vsled česar se zviša število žrtev na pet. Ottawa, 7. febr. (Kor. ur.) Iz Ilespe-lera (dežela Ontario) se poroča, da gori tvornlca, ki izdeljne strelivo. Ottawa, 7. febr. (Kor. ur.) Včeraj zjutraj je zgorela neka tvornica, ki izdeluje voja?!re uniforme. Montreal, 7. febr. (Kor. ur.) Včeraj ponoči so stre'ia!e straže važnega Victo-ria mostu dvakrat na peko sumljivo osebo, ki se je poizkušala približati mostu. Eno lelo podmorske vo ske. Kolin. Ob obletnici napovedi podmorske vojske dne 4. februarja 1915 piše »Kol-nisehe Ztg.« Če bi ne bili na jasnem o važnosti tega orožja, in o posledicah, bi nas o tem r>ouČil napor Anglije da nam izvije to orožje iz rok. Angleška diplomacija dela v Ameriki ponoči in podnevi, da bi nam onemogočila podmorsko vojsko, kar se pa Angliji ne bo posrečilo, kar se svetu krepko dokaže v teh dneh. Odrski državni zuor. Budimpešta, 5. februarja. (Kor. ur.) Poslaniška zbornica je nadaljevala razpravo o poročilih ministrskega predsednika glede na izredna pooblastila med vojsko. Demokrat Viljem Vazsoni naglaša, da nastopa le proti neizmerni draginji. Najvišjih cen mesu in masti naj ne določajo posamezne krajne oblasti. Poslanec mejni grof Jurij Pallavicini zahteva, naj se poviša uporaba obdelovalnih strojev, naj se bolj zaposlujejo vojni ujetniki pri obdelovanju polja in naj se kar najhitreje prične obdelovati dozdaj še neobdelana zemlja. V ruskem uletnlšlvu. Janez Jereb iz Količevega pri Dobu piše iz ruskega ujetništva te-le podrobnosti o razmerah v vasi Kamenka pri Novo Nikolajevsku v Tomski guberniji (pismo je pisano dne 28. avgusta 1915): Ko sem se pripeljal v Novo Nikola-jevsk, je bil še tak mraz, da na Kranjskem sploh ne poznamo takega. Tukaj traja zima pol leta. Doma nisem pil čaja, tukaj ga pa po trikrat do štirikrat na dan. Največkrat pride riba na mizo, drugače pa prešičevo meso. Pa ribo jemo tukaj kuhano in ne pečeno ali ocvrto kakor pri nas doma. Tu živimo ločeni od vsega drugega sveta. V tej vasi nas je čez 200 ujetnikov. Dela je veliko, delavcev premalo. Seno smo začeli kositi o sv. Petru, pa še sedaj ni vse pokošeno; tri dni smo kosili s strojem. štirinajst dni smo želi s strojem; pet nas je vezalo snope. Pšenica in oves sta bila tako nizka, da sta mi segala dobro do kolen. Praznikov imajo tukaj več kakor pri nas in tudi postov. Za Veliko noč se postijo sedem tednov, za sv. Peter in Pavel Šest tednov in za Veliki Šmaren 14 dni. Godi se mi tako, kakor bi bil v civilu. Kadar delam, mi gospodar plača, ob nedeljah in praznikih pa dobim hrano kakor druge dni. Ob košnji dobim po 50 kopejk na dan. Za piti se tukaj ne dobi drugega nego limonada, ker vino in žganje je prepovedano. Ženske imajo tukaj jako malo dela. Zjutraj speče za cel dan kiuha in skuha za cel dan jedi. Kadar gredo potem jest, nalije vode v samovar in zavre, da skuha čaj, ki ga pijejo pri vsaki jedi. Kakor začno prvi dan v le*u, tako je skozi celo leto — vsak dan enako. Tukaj že postaja mraz in jutra so hladna. Tako zgodaj kakor letos me še nikdar ni zeblo v roke. Bilo je 14. avgusta. To jutro je bila tako gosta megla, da se je videlo komaj deset metrov daleč. Iti sem moral na vse zgodaj po vodo za čaj in pošteno me je zeblo v roke. Konje imajo tukaj smešno vprežene. Konj je tu veliko; vsak posestnik jih ima po več, tudi po deset. Pozdrav vsem domačim in znanim in Bog daj, da bi se kaj kmalu videli! Primorske nov ce. -r Tržaški namestnik v Gorici. Namestnik baron Fries-Skene se je pripeljal 4. t. m. zutraj s predsedstvenim načelnikom okrajnim glavarjem Fabianijem v Gorico. Dopoldne je hodil po mestu in si je ogledal poškodbe povzročene po sovražnem obstreljevanju zadnje čase. Obiskal je nato višjega poveljnika popoldne je sprejel voditelja okrajnega glavarstva barona pl. Baumanna in vladnega komisarja na-mestniškega tajnika conte Dandinija, ki sta poročala o delovanju upravnih oblasti in o splošnem položaju. Namestnik je mogel tudi zdaj konštatirati, da se mesto kljub težkočam vsled neposrednje bližine vojnih dogodkov zadovoljivo preskrbuje z živili, da je preskrbljeno v vsakem oziru za potrebe prebivalstva in da so tudi zdravstvene razmere v mestu trajno ugodne. Zvečer se je vrnil namestnik v Trst. >:Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani so darovali obleko sledeči dobrotniki: ga. Gorup Amalija, Ljubljana; Slo venska trgovska šola, Ljubljana; ga. Dekle-va Helena, Traiskirchen pri Dunaju; gosp. Skulj K., dež. poslanec, Dolenja vas; županstvo v Litiji; župnišče v Sv. Vidu pri Ptuju; ga. Romih Marija, Ogrsko. — Posredovalnica se darovateljem najtopleje zahvaljuje. lj Gosp. Josip Fon, državni poslanec, je daroval Posredovalnici za goriške begunce« 100 K in ne 50 K, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Pogrešane družine. Mohor Vidič, k. u. k. Pulferfabrik, Firma Rella Comp. (bei Blažič), Blumau, N. Oe., išče svojo družino, stanujočo prej v Gorici pri g. Janezu An-dlavc, ul. Fermiche št. 10. — Alojzij Er-zetič, k. k. Lir. 27, Reg.-Stab (Schuster), išče svojo družino iz Dolenjega, vas Laze pri Krminu. — Anton Marinič, k. u. k. Res. Spital, Abt. 4-3, Korneuburg bei Wien, doma iz Kormina, bi rad izvedel za svojo družino. — Franc Školč, k. k. Feld-gendarm, 106. Inf. Tr. Div. Kmdo., bi rad izvedel za kakega znanca iz Breginja pri Kobaridu; piše naj mu na gornji naslov. — Anton LegiŠa, Arb, Komp. 11-14, Feld-post 81, išče svojo ženo Frančiško, stanujočo prej v Medjevasi pri Devinu št. 1. — Tu navedeni naslovi niso popolnoma natančni, ker pri vojaških naslovih ne smemo navesti vojne pošte. Naš list je pa za objave vsem na razpolago. Kdor torej ne more po pošti javiti svojega naslova, naj ga javi potom našega lista. Kdor piše svojcem v sovražne države* naj se drži teh-le določil: Piše naj le o družinskih zadevah ter naj opusti vsako opazko, ki bi jc mogla cenzuri opravičeno zdeti dvoumna. V Italijo namenjena pisma naj se denejo v ovitek, ki ni podložen s svilnim papirjem, na ovitek naj se napiše natančen naslov osebe, kateri je pismo namenjeno; ta ovitek s pismom naj se položi v večji ovitek in nanj napiše naslov na curiški posredovalni urad (Ziiricher Bureau fiir Auf-suchung Vermisster); v ta drugi ovitek nai se priloži tudi »Coupon reponse«. Umrl je v Komnu Andrej Štrekelj, star 82 let. — V Pulju je umrl c. kr. mornariški mojster Jožef Fattor. — Ponesrečil se je v Pulju Dovjak Jožef z Viča. Bil je takoj mrtev. Iz italijanskega ujetništva pišejo: Na-znanjamo svojim sorodnikom in prijateljem in znancem, da je Jerič Avgust, doma iz Lukavca v štanjelski občini na Krasu, umrl tu za boleznijo. Lahka mu bodi tuja žemljica! Mi ostali vsi smo zdravi, le dolgčas nam je, ker nimamo knjig, da bi se kratkočasili. Včasih pa le kakšno zapojemo v našem jeziku, Prosimo pa občinstvo mesta Trsta in okolice in drugih slovenskih krajev za kak majhen dar v tobaku ali denarju. Darove sprejema Franc Planinec, vojni ujetnik, rodom Tržačan, Castello di Gavi, provincia Alessandria, Italia. Nahajamo se pa tu: Franc Planinec, Menčič Ivan, Kralj Ludovik, Stegu Josip, Andre' Sila, Lovrenc Komar, Božič Anton, Koren Anton, Kuslan Vladimir, Josip Tankovič in Ferfolja Marij. Pozdravi z južne Adrije. Prejeli smo iz Kotora: Mnogo pozdravov z južne Adrije pošiljejo vsem Slovencem in Slovenkam: Alfonz Kessler, strojni kvartirni mojster; Josip Košenina, strojni kvartirni mojster; Rajko Ribič, torpedni mojster, vsi na Nj. V. torpedovki »78 T.« Sodelovali pri osvojitvi Lovčena! Invalid išče vrtnarske službe. Anton Pahor, invalid, Fliichtl.-Lager in Bruck a. d. Leitha, Barake 21, Z. 8, želi dobiti službo vrtnarja, v kateri stroki je pravilno izučen in izkušen. Pogled na Lovčen * Adriie. Dnevne novice. Cesar je daroval solnograškemu odboru za ustanovitev vojne sirotišnice solnograške dežele iz zasebnih sredstev 20.000 kron. -j- Avstrijska stanovanjska konferen ca. Dopoldne so se otvorili posveti četrte avstrijske stanovanjske konference, ki se bodo pečale tudi z vprašanji vojne preskrbe, V predsedstvo konference so pozvani predsednik tajni svetnik dr. Franc Klein, za podpredsednika dvorni svetnik dr. Rudolf Maresch, obrtni višji nadzodnik Jares, tajni svetnik dr. Fiedler, župan dr. Fied-ler; za glavnega tajnika je izvoljen vseuč, profesor dr. Pribram, zapisnikarja sta dr. Rucolf Engel in finančni tajnik Oberdorfer, -f- Naši ministri v Budimpešti. V Budimpešto so odpotovali 6. t. m. min. predsednik grof Stiirgkh, železniški minister dr. baron pl. Forster, poljedelski minister Zen-ker, finančni minister dr. vitez pl. Leth in trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller. -t- Nadvojvoda admiral Karol Štefan je došel 6. t. m. v Berlin. — Hrvatski sabor je sklican za dan 9, februarja. Vojaške zadeve. Poročniško čast sta dobila nazaj bivši poročnik Viktor Kukovec in dr, jur. Josip Casapiccola. Črnovoj! praporščak je postal dr. Karel Ferluga. — Draginjske doklade za državne uradnike, Krakovski Novi Reformi« poročajo z Dunaja, da bodo znašale draginjske doklade za državne uradnike: za oženjene, u brez otrok 10 odstotkov, za oženjene i 2 otrokoma 15 odstotkov in za oženjene z več otroci 20 odstotkov temeljne plače. — Za slepe vojake. V sklad za ustanovitev deželnega zavoda za slepe so deželnemu odboru poslali darove nadalje: SI. kat. izobraž. drurštvo v Mostah 5 K; g. Anton Zevnik, notarski substitut v Pod-gradu (Istra), iz neke kazenske poravnave 20 K; g. Matevž Hafner, mesar v Škofji Loki, 20 K in njegova sestta ga. Katarina Hafner, namesto venca na krsto pokojne M. Hafner; preč. kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani zbirko župnij Sv. Trije Kralji, Horjul, Češnjice, Rovte, Selca in Šmartno pri Litiji v skupnem znesku 258 K; Franc Leskovec v Kaplji vasi 10 K. Bog plačaj! Vpisovanje v šole v Belgradu. Dozdaj se je vpisalo v ljudske šole v Belgradu nad 800 otrok; pričakuje se pa, da bo tekom tedna vpisanih nad 3000 otrok. Kakor hitro se konča z vpisovanjem, se prične pouk. Pogrešani vojaki, oziroma vojaški voz* niki. Alojzij Erzetič, k. k. Lir. 27, Reg.-Stab (Schuster), išče Alojzija Buioti, ki je odrinil lani 20. maja k 97 pp. — Ivan Prinčič, Lagerkom., Barake 76, Feldbach, Steierm., poizveduje za Karula Bregantič iz Gor. Cerovcga št. 16 (pri Gorici), ki je odšel lani meseca maja vozit k vojaškemu trenu. — Predsednik centrale za špirit dr. Jožef Kranz jc izročil dunajskemu županu dr, Wciskirchnerju svojcem vpoklicancev en milijon kron. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Tome, doma na Viču št, 10 pri Ljubljani. Dopisnica je romala v namenjen kraj nič manj kot 5 mesecev in 8 dni. — Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki na Japonskem. Skupni osrednji obve-stilni urad (poizvedovalnica za vojne ujetnike) obvešča, da pisem pisanih italijansko, rumunsko ali češko vojnim ujetnikom na Japonskem ne izroče, ker japonski cenzorji ne znajo teh jezikov. — Smrtna kosa. Umrl je dne 2. februarja na Dol. Lokvici Janez Drago-v a n , posestnik in podžupan občine Lok-vica. Pokojni je bil pristaš S. L. S. R. i. p.! — V Judenburgu je umrl podfaktor ljubljanske »Narodne tiskarne« gosp. K a r o 1 N i g r i n. — Umrla je v Mariboru gospa Marija J e r Č i č , soproga železničarja. — V Mariboru je umrla hotelirka »Zur Stadt Wien « Terezija W i e s t h al e r , stara 80 let. — Umrl je v Celju infanterist pešpolka št, 87 Jurij Š i r c, — V Kranju je umrla mati trgovca g. Jerneja Kušlana gospa Marija K u š 1 a n roj. Logar, bivša posestnica v Cerknici. Na italijanskem bojišču jc padel junaške smrti 19 letni mladenič Franc Kobetič iz Črnomlja, — Na italijanskem bojišču je zasul plaz Jožefa Sinka iz Moš pri Smledniku. — Ustreli! se je v Celovcu finančni koncipist dr. Jožef Fillafer, star 27 let. — Popisu zalog blaga iz bombaževine po ministrskem ukazu z dne 29. decembra 1915, drž. zak. št. 396 je podvrženo: Bom-bažasto blago po predpisih vojaške uprave; drugo bombažasto blago, pri katerem je upq|nbljena preja pod št. 60 angleško, izvzemši blago za mobilije in zaslore, gar-dine, čipke, tule, vezenine; gotovo moško perilo iz bombaževine; drugi vojaškim namenom služeči, iz bombažaslega blaga kon-fckcionirani predmeti kakor uniforme, posteljno blago, nahrbtniki, žaklji za kruh, blago za šotore, branila za tilnik, preveze za život, basliki, podpone za hlače itd. v vseh stadijih podelovanja; rjuhe, brisače, žepni robci, slamnice. blago za filtriranje; surova in beljena vata ter drugi sanitetni predmeti iz bombaža. Popis obširia tudi gotovo moško perilo h. polvolne ali čiste . volne ter šivalni sukanec iz bombaža. Ose-,1 be, firme in avtonomne korporacije, ki take predmete obratovalno ali za občeko-rirtne namene izdelujejo, vporabljajo, po-delujejo ali hranijo, so dolžne one množine, ki se dne 31. januarja 1916 nahajajo v njih obratih ali skladiščih, do 11. februarja 1916 naznaniti c. kr. trgovinskemu ministrstvu potom centrale za bombaž. (Vereinig-te osterreichische und ungarisehe Baum-Avollzcntralle Dunaj f., Maria Theresien-| stressc 32/34). Naoovedi ie podati le na uradnih listih, ki .jih je dobili pri centrali jj za bombaž. Liste jc natančno izpolniti v vseh rubrikah. Oproščeni podali napoved so tisti, katerih celotne zaloge v vseh obra-I tovališčih ali skladiščili so manjše nego 10.000 metrov vsega napovedi podvržene-; ga blaga ali znašajo manj nego 500 kosov konfekcioniranih predmetov, če obstoji za-i loga iz različnih sort, nadalje so oprošče-| ni tisti, katerih zaloge so manjše nego 1000 metrov, odnosno 300 kosov, če obstoji za-! loga iz cnc sorte. Prestopki teh ukazov se kaznujejo z globo do 5000 K ali zaporom do 6 mesecev. Umrl je v Trstu bančni prokurist Ev-fien Rossi. Njegova smrt bo občutno zadela finančne in trgovske kroge. — Utopljenka. Minulo soboto so blizu \ Mošenika pri Savi našli naplavljeno truplo 18-20 letne neznane ženske. Utopljenka je srednje velika, krepka, polnega okroglega obraza, dobrih zob, kostanjevih las in oblečena v kratko belo srajco, modre spodnje krilo, bele nogovice, čipkasto zgornje krilo in rdečo, belo čipkasto bluzo, bosa. V vodi je utegnila biti teden dni. Najbrže ; gre zh samoumor. Nemčija in ifnierika. Wilson o položaju. Mewyork, 7. febr. (K. u.) Predsednik [Wilson je naglašal v svojem govoru v St. SLouisu, da so in da ostanejo razmere Združenih držav s celim svetom mirne in prijateljske, ker so zrastle s celega sveta in |zato vseu mevajo. Svoje prijateljske svete |Pokažejo boljše, če se vzdrže vojske, ka- pa se tudi zberejo na pokrajinska zborovanja. Kakor vidimo, je ta organipacija zelo natanko izvedena. »Unione popolare« pa »ima namen ljudstvo vzgajati po naukih rimske cerkve in sicer za dosledno in prostodušno izpolnjevanje verskih, državljanskih in socialnih dolžnosti in vso voljo in silo vseh italijanskh katolkov združiti za ohranitev in brambo onih načel, od katerih je odvisno krščansko prerojenje družbe.« Odlikovanja. Cesarsko pohvalno priznanje je dobil ritmojster 7. dež. orož. pov. Maks Košak. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 27. pp. Ivan Pečar. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila rač. podčastnik 47. pp. Alojzij Trau-ner in četovodja 26. dom. p. Ernest Pun-čer. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil inf. 87. pp. Majerhold Anton. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: enol. prostovoljec nadlovec Keller Miloš in kadet Fortun Ivan, pri 20. lov. bat.; kader Eschenauer Josip, štabni narednik Prašek Silvester, desetnika Nagele Vinko in Brandstatter Josip, poddesetnik Krop-fitsch Valentin, infanteristi Steiner Josip, Hrobait Tomaž, Stiickler Marko, Huber Franc in Lanzinger Franc, vseh 10 pri 7. pp.; lovci Rakovec Franc, Štular Mihael, Frazink Ignacij in Avbelj Josip, vsi pri 7. 1. bat.; lovec 20. 1. bat. Gimona Štefan; nadlovec Aplenc Franc, san. podčastnik Trebeč Anton, patruljni vodji Slejko Franc in Luttenberger Valentin, vsi pri 20. lov. bat. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil enol. prost, četovodja 27. črnovoj. pp. Rudolf Vizintin. Kraljevi bavarski vojaški zaslužni red 3. vrste z meči je dobil major 27. dom. p. Hermene-gild Sandri. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil orož. nad. stražmojster 14. dež. orož. pov. Matija Smolej. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila voj. oskrb. akcesist Albin Fin-sterle in medik. akcesist 27. dom. p. Josip Ančik. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil narednik 27. dom. p. Jekoš Avgust. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: nad. orož. stražmojster 6. dež. orož. pov. Vrabl Ivan; desetnik Pongrac Franc in infanterist Severa Tomaž, oba pri 27. črnovoj. pp. Gospodarstvo. KAKO BOMO LETOS CEPILI AMERIŠKE TRTE? Vsled mnogoštevilnih vprašanj od strani vinogradnikov sledi sledeče poučilo: Ker ni mogoče dobiti gumijevih veti, je zeleno cepljenje brezuspešno. Najlažje bi. se dalo cepiti še po ogrskem načinu (v precep), ali tudi tu je brez gumijevih vezi uspeh negotov. Zato je najboljše, da cepimo trte na suho, spomladi. Dovolj močne trte, to je divjake, ki imajo lanske mladike vsaj tako debele kot svinčnik, cepimo najbolje visoko. V to svrho jih pri predstoječi režnji obrežemo tako, da pustimo na vsaki trti dve do tri najmočnejše mladike in te obrežemo na dolžino 1 m 30 cm do 1 m 40 cm. Zgornje dve očesi na teh mladikah pustimo, ostale oslepimo (oberemol- Kadar potem kancem aprila ali začetkom majnika dosežejo poganjki, izrastli iz puščenih dveh očes, dolžino kakih 30 cm, odrežemo mladike pod temi poganjki in jih ocepimo. Cepi se z angleško kopulacijo (poševna rez z jezičkom). Veže se z zamaški (gobami) in z žico. K temu potrebne priprave ima na prodaj tvrdka F. Kenda, Novo mesto. Kdor nima teh, veže lahko s pavolo ali z rafijo in zainaže s cepilnim voskom, a uspeh je slabejši kot pri vežnji z zamaški. Drugače pa cepimo trte lahko tudi nizko pri tleh, na starem lesu. Starejše močne trte cepimo tu v sklad (razkol, precep), mlade, tanjše tudi lahko s kopulacijo. Takih trt ni treba grubati, a cepljenje pri tleh je bolj težavno in zamudno kot visoko cepljenje. Cepiče, to je zdrave enoletne mla-cHkc dobrih sort, je narezati že meseca fe- bruarja in jih je spraviti na hladnem kraju (n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svi-žu. Cepič pred cepljenjem nikakor ne sme odganjati. Še predno pride čas cepljenja, priredi podpisani na več krajih cepilne tečaje. Glavni, celodnevni tečaj se pa bode vršil pri državni trtnici v Bršlinu začetkom meseca aprila. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj Se že zdaj pri podpisanem. B. Skalickf, c. kr. vinarski nadzornik, Novo mesto. vojaki pozdravljajo io poročajo. Prejeli smo: Iskrene pozdrave z Dunaja pošiljamo vsem domačim in prijateljem Slovenci trd-njavskega topniškega bataljona. Prebivamo v barakah, ki so zelo svetle in tudi gor-ke. Proti mrazu smo v njih dobro zavarovani. Spimo vsak dan do šeste ure zjutraj. Na vežbališče, ki je oddaljeno le kake četrt ure od nas, odhajamo vsako jutro ob osmih. Ekserciramo potem do enajstih, nato je menaža, ki se vedno jako dobro pri-leže. Po kosilu gremo ob dveh zopet na vežbališče do polpetih. Slovenci smo vedno veseli, kar dokazuje petje, ki se sliši, kjer marširamo. Doma v baraki vedno prepevamo, kakor tudi na vežbališČu, Časopise redno dobivamo. K sv. maši hodimo vsako nedeljo ob osmi uri v cerkev sv. Antona Pad, V nedeljah popoldne si pa ogledujemo mesto. Z ostalimi" Slovenci pridemo skupaj v »Slov. Straži«. Želimo pa vsi, da bi Bog dal kaj kmalu ljubi mir, da se zopet vidimo veseli v domačih krogih. —r Srečko Žumer, topničar. Verdir Peter, Me-ško Franc, predmojstra. Topničarji: Maelč Ivan, Zore Jožef, Dolenšek Fr;, Zore Alojzij, Keršič Janez, Adamič A., Češarek Jo-ško, Feude Alojzij, Jeriček A., Žganjar I., Majerle M., Petek Št., Avšič A., Cerk Janez, Boje Franc, Jerič Florjan in drugi. — Slovenski fantje na koroškem bojišču pozdravljajo vse znance in prijatelje, sorodnike in stariše. Stražimo že osem mesecev lačnega polentarja. Poželjivo se ozira na naše postojanke, iz katerih se vali beli dim. Mi se grejemo pri topli peči, on pa zmrzu-je gori na visoki sneženi skali. Pokažemo mu večkrat naše velike štruce komisa, ki jih lahko vidi brtez daljnogleda. Krebelj A., Materija; Mahnič Franc, Sežana; Renko Peter, Lokavec; Hvala Alojzij, Lokavec; Jakopič Rafael, Markič; Ambrožič F., II. Bistrica; Kokelj Ant., Žiri; Walas Ant., Strmec; Mlekuš Josip, Soča; Šiškovič F., Sliv-je; Krebelj Pavel, Sajevče; Kranik Andr., Kožaršče; Skrlj Pavel, Zarečica; August Škrt, Leupa; Znidaršič Jern., Bloš. polica; Semenič Ivan, Št. Vid-Vipava; Ferjančič Ivan, četovodja, Idrija; Josip Vončina, četovodja, Lokovec; Kovačič Ivan, desetnik, Kozjane, — Gromovit Ural in srčen pozdrav s skalnatih koroških gora kličejo sinovi domovine: Desetnik Franc Kos, Sromlje pri Brežicah; predstrelec Franc Martinčič, Stari trg, Notranjsko; predstrelec Alojzij Slokar, Kostanjevica - Krško; topničarji Fr, Mavrič, Podgrad; I. Godnič, Kostanjevica, Primorso; J. Žlebir, Gorenjsko; Areon, Renče; Josip Zago, Koper; Fran Cimmermann, Ljubljana; Herri, četovodja, Gorica. — Andrej Stih, pd. Strum iz Staregasela naznanja domačim, znancem in prijateljem, da se nahaja sedaj v bolnišnici. Vse skupaj lepo pozdravlja in prosi, naj mu kaj pišejo na naslov: Andrej Stih, Res. Spital Nr. 2, Abt. 1, Zimm. 21, Bis-mark-Schule, Klagenfurt. — Vsem Slovencem in Slovenkam in vsem sobratom na drugih bojiščih pošiljamo Slovenci od 30.5 cm možnarske baterije prisrčne pozdrave! Henrik Goropevšek, Ivan Podplatnik, A. Iskra, Iavn Pečovnik, Ivan Kraljič, Ivan Prž in Ferdinand Lukek. — Prisrčne pozdrave vsem čitateljem »Slovenca« pošilja s Sv. Mihaela praporščak Štefan Klavs. — Vse znance in prijatelje pozdravlja Artur Mrevlje. Najiskrenejše pozdrave svojim staršem in drugim domačim ter vsem prijateljem in znancem pošiljajo iz strelskih jarkov korajžni in veseli: Četovodja Heine Viktor, desetniki Podržaj Franc, Pire Kari in Tome Filip, vsi iz Ljubljane; strelci Ši-nigoj France, Brce Lojze, Vodopivec Tone, Bric Andrej, vsi iz Dornberga; Bajt Jože, Reja Tone iz Števerjana; Brankovič Lojze iz Tabora pri Dornbergu (pred kratkim odlikovan); Založnik France, Jesenko Miloš, Prime Josip, Kocjan Josip, Škerjanc Janez, Jorg Viktor, Curk Janez, vsi iz Ljubljane; Benčina Janez iz Kočevja; Ne-dižavec Lojze, Hodnik Vincenc, oba iz Škofje Loke; Janez Prebil iz Podsmreke pri Ljubljani. — Slovenski fantje in možje lovskega bataljona pošiljajo iz strelskih jarkov ob Soči prisrčne pozdrave: Četovodja Trtnik Alojzij; desetniki Žužek Jos., Kozjak Ivan, Jeran Anton, Bemšak Franc; poddesetniki Mušič Ivan, Černe Rudolf, Mali Gustel; Žitnik Josip, lovec. — Vsem Slovencem, posebno pa nesrečnim beguncem iz solnčnih Brd pošiljajo najprisrč-nejše pozdrave: Fran pl, Reya, Kozana; Čoforin Matjaž, Kanal; Stušek Alojzij, Boh. Bistrica; Hlastan Franc, Rajhenburg, vsi v Vereinsfiliale-Spital 1, Herbststrafle 86, Z. 17, II., Dunaj XVI, : Naročajte ..Slovenca." Danes ob »/2 9 ari rotor v KINO CENTRAL ▼ deželnem gledališča poleg ostalega bogatega sporeda Še „5'il govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 3*26 Sprejme m priden in trezen 286 h Mm. Uzorci aH vprašanja v hotel »Balkan" 284 Trst. Ugodna prilika za oženjene. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. (Sprejme so event. tudi vojni j invalid, kateri bi opruvljal le lahka dela.) Ponudbe i sprejema Dolsbo-Videmska tovarna za barvo v Dolu pri Ljubljani. Odda se takoj eno novo Krepko in pridno DEKLE z dežele, vajeno vsakega kmečkega dela, želi vstopiti v službo najraje kje v bližini Ljubljane. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 314. Izprašan 292 kurlač-strninik cele možno izučen ključavničar aii kovač, oženjen, vojaščine prost, trezen, se sprejme takoj v tovarni za podelovanje šote t Bab nI gorici, pošta i Škofljica. skladišč zraven tudi podstrešje, jako ugodno za trgorea ali obrtnika. Izve «e Sv. Florjana ul. 22. v trgovini. Ugodna prilika za živinorejce, kupce in prodajalce. Ako želite kupiti ali prodati: konje, debele vola plemenske vole, bike,' krave breje in s teleti, teleta za klanje, breje svinje, plemenske prasce, pitane prašiče, plemenske koze, kozličke, ovce in belgijske zajce, se oglasite ustmeno ali pismeno (znamka za odgovor!) v pisarni vnovče* valnlce za živino, Ljubljana, Dunajska cesta 2». vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6 popoldne, kjer bodete zahtevano žival kupili oziroma prodali. Oklic. A V111 1.15 14/56 Prostovoljna sodna dražba zemljišča vlož. štev. 394 davčne občine St. Vid nad Ljubljano, obstoječega iz hiše štev. 78 v Št. Vidu z vrtom, kletjo in vodnjakom se določa na dan 9« februarja 1916 ob 9. uri dopolutine na licu mesta v St Vidn, štev. 78. Dražbeno izkupilo je vplačati v roke sodnije. 296 (3) C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. Vili. dne 28. januvarja 1916. J? alega pohištva m tapetniškega blaga. m-AV.-A-V^V iAAAAA.UA.WA. Moštvo. AVvVAVAVi/ \AAAAAAMAAA Popolna spalna oprava 30 2 ostbi 3gotovijena 13 tu-ah ino3emskega oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom 350 h /VVA*AVAW VAAAMAAAAM, Ji. Pogačnik Zaloga otroških vozičkov. Cene konkurenčne tflcigo solidno. •AAAAAA/^AA V Ljubljana, WKarija Jerebe cesta t3-18. f) Izdaja konzorcij »Slovenca*. 91*3 »Katoliške Tiskar IIMi Odcraorni uradnik; Jaiel B—Hniat drftavni oosianM*