Edizicse p:r 1'esiero — Ir.—emska izdaja
Leto LXXI	štev. 48 a
S/TO
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozera-stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za in.erate. Podružnica! Novo me.to.
Izključna pooblaščen** za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznlVn.
S Uredništvo In npraval Kopitarjeva 6, LJnbljana. = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t. Lubiana. Telefon 4001-4005.
Abbonamenti: Men
18 Lir«. Estero, tne-■e 31 50 Lire. Editi one domenica, an-
no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.i« Lubiana 10650 per
gli abbonamenti,
10.349 per le in-lerzionl.
Filiale« Noto mesto*
Concesilonari« Melnslva per la pnbbTlelta 31 prorentonza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 1008
Živahno letalsko delovanje v Tunisu
22 nasprotnih letal sestreljenih
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja :
Italijansko-ngmško letalstvo je bilo zelo delavno na I u n i š k e in bojišču, kjer je izdatno podpiralo krajevne boje na severnem odseku; v letalskih bojih je bilo zbitih 22 nasprotnih letal.
Sovražna letala so bombardirala G a bes in B i z e r t o, kjer so poškodovala mnogo civilnih hiš in povzročila nekaj mrtvih tn ranjenih.
V Sredozemlju je bilo najdenih 7 brodo-lomcev iz neke potopljene angleške motorne lorpe-■ dovke.
Včraj popoldne so nasprotna letala bombardirala Ca gli ar i, povzročila znatno škodo ter 37 mrtvih in 286 ranjenih med prebivalstvom.
Buenos Aires, 27. febr. AS. Državni tajnik Ameriškega vojnega ministrstva Stimp«on je izjavil časnikarjem, da «o imeli Amerikanci pri hudi bitki na sredn jem odseku v Tunisu velike izgube gradiva, zlasti tankov, avtomobilov in poljskih topov. Stimpson je tudi dejal, da potopitev dveh ameriških potniških pamikov. ki sta prevažala vojaštvo v Atlantskem morju, kn/o kako se je povečala nevarnost podmornic, ki hočejo presekati zavezniške preskrbovahie zveze.
Sovjetski odpor pri Izfumu zlomljen
Zadnji ostanki 7. gardnega konjeniškega zbora uničeni — Nemške čete vztrajajo severno in južno od Orela Nemške podmornice so na raznih morjih potopile 17 ladij s skupno 107.800 tonami ter torpedirale se pet
drugih, ki so se najbrž potopile
Hitlerjev glavni stan. 27. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo:
Nemške podmornice so nasprotnemu oskrbovalnemu hrodovju uspešno zadale še več drugih hudih udarcev. Poveljniki in posadke nemških podmornic so morali v bitki, ki je trajala celih šest dni, premagali hude težave, ko so zasledovali ostanke velikega ladijskega sprevoda, omenjenega že v uradnem vojnem poročilu 21. februarja. Na Atlantskem morju, v Sredozemlju in pred Cape townom je prišlo hkrati do hudih spopadov z drugimi, močno zaščitenimi ladijskimi sprevodi in osamljenimi ladjami. V vseh teh bojih so nemške podmornice potopile še 17 prevoznih ladij s skupno 107.8000 tonami ler torpedirale 5 ladij, ki so se verjetno potopile.
Hitlerjev glavni stan. 27. februarja, s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na severnem delu k u b a n j s k e g n mostišča so s* izjalovili ponovni sovjetski poizkusi zn prodor ob žilavem odporu naših čet.
Za postojankami ob reki M ius, so bili uničeni še zadnji ostanki razkropljenega 7. gardnega konjeniškega zbora.
Nasprotujoča si poročila o Gandiju
Manifestacije in nemiri po vsej Indiji
Bangkok, 27. febr. Uradno poročajo, da ni prišlo do nikake spremembe pri Gandijevem zdravju. Tudi včeraj se je Mahatma malo nasmehnil, čeprav je bil izredno slab. Ta uradna poročila so seveda optimistična, ne odpravljajo skrbi, kakšne posledice bi imela Gandijeva smrt. Poročila, ki so prispela iz drugega vira, pa pravijo, da je njegovo stanje težko, da se vedno slabša in da so zdravniki izkoristili stanje njegovega polsna. in ga umetno hranijo. Angleške oblasti to trditev zanikujejo, nn mnogih drugih straneh pa jo potrjujejo. Angleži bi radi na vsak način preprečili Mahatmovo smrt. ki bi dvignila vse indijsko ljudstvo proti njim. Treba je še prebresti čas do
5. marca, ko se bo končala Gandijeva gladovna stavka.
Medtem pa se pomnožujejo in poostrujejo odredite policije, ki zapira in odvaža na stotine ludi icev. Manifestne''e lr-r sahotažna delanja se nadaljujejo in množe. Dogajajo se v Botnbayu. v Kalkuti, v vseh večjih središčih, pa tudi po vaseh. Celotna Indija vre in nič ne bo moglo ustaviti njenega koraka k svetlim ciljem, o katerih mu govore mučenci. padli pod angleškim svincem. Zvedelo se je, da je v ječi umrl neki Gandijev pristaš in'sicer znani član kongresa Ganna, ki je bil zaprt lani v avgustu.
Ostre kritike angleškega orožja
Lisbona, 27. febr. AS. Angleški vojni minister Grigg je v spodnji zbornici predložil obračun za angleško vojsko. Pri tej priložnosti jc prišlo do ostrih kritik, l.aburist Richard Stockes je naglasi!, da je bilo od 25 vrst tankov, ki so se izdelovali zadnji dve leti v Angliji, 20 vrst j>od-ženih preizkušnji. Nato ie dejal, da je bilo % tankov vrste »Churchill« po bitki pri Ala-
vr
80% .............- - . . . - „ .
meinu vrženih iz uporabe. Vojni minister t.rigg ga je prekinil z medklicem >ni res«. Stockes je vprašal, če minister smatra, da so tanki -..... ... i------_ ncmški-
je mol-
nato
če minister smatra, da so tar vrste »Churchill« sposobni tekmovati z mi tanki vrste »Tiger«. Minister Grigg
Pal na lo vprašanje, ki ga je spravilo v zadrego. Stoc.kes je nato naglasil, da je njegova kritika namenjena predvsem tistim ljudem, ki so na poveljniških mestih in ki tvorijo šesto kolono, mnogo nevarnejšo od »pete« in ki se nahajajo na mestih, za katera niso sposobni. I^aburist Bellinger je izjavil, da so nekateri člani spodnjega doma pred nedavnim obiskali neko avtomobilsko divizijo in spoznali, da je položaj teli oddelkov zelo resen. Ko je neki poslanec protestiral proti tej izjavi, češ da jc »neumna«, je dejal konservativec Winterton: »Ni neumna, marveč potrjena po očividcih.«
Na prostoru pri Izjumu se nadaljuje napadalna bitka. Nemške divizije so zlomile žilav sovražnikov odpor in razbile močne sovjetske sile, ki so bile odrezane od zvez v zaledju in se skušajo zdaj prebiti proti severovzhodu.
Pl- miknlni boji nn prostoru zapadno od črte Darkov — K ur* k so se nadaljevali tudi včeraj ves dan. Močni oddelki |etalst\a so /. bombami iu drugim orožjem napadali kolone na pohodu in prednje oddelke sovražnikovega napada. Bojno skupina orožja SS je vdrla v sovražnikove postojanke v ozadju ter uničila ali zaplenila 54 topov ter mnogo težkega in lahke, ca pehotnega orožja. Razen 400 vpre/enih sani je utrpel sovražnik tudi sicer hud.- krvave izgube.
V trdili obrambnih borbah južno in severu« od Orla. so se zrušili na obrambni fronti, ki jo držijo nemške fete. močni sovražnikovi z oklepnim orožjem in pohoto uvedeni napadi. Na istem odseku je lastni napadalni oddelek napadel sistem sovražnikovih postojank, mu iztrgal 12 km jarkov, razdejal 249 bojnih postojank ter zaplenil mnogo orožja.	..
Vzhodno ml Slfevke jo bil sovražnikov napad v več valovih brezuspešen.
Tudi včeraj je sovražnik na širokj Ironij obnovil svoje napade južno od I l m e n s k e g a jezera, ki so jih podpirali številni oklepni vozovi in nočna topniška priprava. Po hudih hnrbaji s« liili vsj napadi raibiti r visokimi izgubami. Deli napadajočeea sovražnika so bili obkoljeni, pri čemer je obležalo 43 oklepnih voz, razdejanih pred našimi črtami.	»
Pri sovražnikovem poizkusu, da bi 25. decembra močnejši smučarski oddelek preko 11 m e n s k e g a jezera napadel južno obalo, je izgubil nasprotnik 215 ujetnikov tn 1660 naštetih mrtvih, razen žrtev, ki jih je med letalskimi napadi utrpel nit ledu. Razen tega je bilo zaplenjenih 25 protitankovskih topov, 213 avtomatič-
nih pištol, 158 avtomatičnih pušk, 2" metalcev granat, 422 strojnic, 7 motoriziranih sani ter še mnogo drugega vojnega gradiva.
Nad vodami visokega severa je letalstvo z bombnimi zadetki poškodovalo 1000 tonsko trgovsko ladjo.
Na posameznih mestih severnega tuniške« au bojišča so nastopili nemški oddelki <>h podpori ncinško-ilul i jonskega letalstva ponovno proti sovražnim postojankam. Nemški lovci s« sestrelili včeraj v Sredozemlju pri štirih lastnih izgubah 24 angleških iu ameriških letal. V zadnjih dveh dnevih so bile z letalstvom hudo zadete pristaniške naprave v Iripolisu. Poškodovan je bil tudi prevozni parnik srednjo velikosti.
Oddelek ameriških bombnikov jo v včerajšnjih opoldanskih urah pod zaščito oblakov iz velike višine napadel področje \X' i I h c I m s h a v e n a. Pri tem so lovci in mornariško topništvo sestrelili 17 štiriinotornih bombnikov. 6 nadaljnjih bombnikov jc izgubil sovražnik nad obalo Rokavskcga preliva.
Preteklo noč so angleška letala metala razdiralne in zažigalne bombe na nekaterih krajih v z a p a d n i N e m č i j i in izvedla med drugim tudi teroristični napad na mesto Kolu, kjer je bilo razdejanih 8 bolnišnic. Prebivalstvo je imelo izgube. Lovska in letalska obramba sla sestrelili 12 sovražnih bombnikov.
Hitra nemška bojna letala so včeraj z dobrim uspehom podnevi iznenada napadla mesto P I y -m o u I h na južni obali Anglije.
Berlin. 27. febr. AS. Davi so angl. Iionibnikt metali razdiralne in zažigalne bombe na kraje zahodno Nemčije ler povzročili škodo na javnih stavbah in stanovanjskih poslopjih. Bombe so zadelo več liolnišnic. Prebivalstvo je Imelo izgube. Nemško protiletalsko topništvo jo pri teh napadih sestrelilo 18 sovražnih težkih bombnikov.
Popis bojev pri Orelu

.	„ .	L,, | čilo še ni potrjeno. Portugalski notranji minister
Dokazi O sovražnih beaastocan« je obifikal ranjence v boluišnici, nato pa je bil pri
Rim, 27. februarja. AS. Današnja ^dokazila o bedastočah« pravijo: Kairo - »United Press« je zvedel iz Londona: Po poročilih, ki so prišla v Ankaro iz Italije, Mussolini ne zaupa več svojim stražam. Njegovo palačo obdajajo izbrane nemške straže. V industrijskih središčih se napetost stopnjuje. Tukaj so nemški vojaški oddelki od Italijanov prevzeli varnostno službo.
Dva ameriška parnika potopljena
Lizbona, 27. febr. Severnoameriški listi ob-iširno j>išejo o jjotopitvi dveh ameriških preko-atlantskih pamikov, ki sta prevažala čete in vojno gradivo. Ladje, ki jih je poslalo no pomoč ameriško obalno poveljstvo, da bi rešile brodolomce, so prišle prejjozno. Ko so lad je prispele na kraj nesreče, so tisti, ki so se rešili na plavajoče podrtine, že umrli od mraza, število žrtev je verjetno mnogo večje kakor je priznal AVashington.
Skrb za japonske internirance
Tokio, 27. februarja. AS. Načelnik urada za Japonce, internirane v sovražnih državah, Suzuki je izjavil v spodnji zbornici, da se bo po možnosti čim prej izvršila izmenjava internirancev. Dejal je, da je v Združenih državah 122.000 Japoncev, in sicer 4000 interniranih, ostali pa so se morali preseliti v notranjost države. Na Havajskih otokih je 157.000 Japoncev, v Kanadi 23.000, od katerih je 700 interniranih, 2000 pa prisiljenih k preselitvi v notranjost države, v Braziliji 23.000, v Peruju 20.000, v Mehiki 0000, v drugih državah srednje m južne Amerike 1000 in v angleškem imperiju 4620.
Judovsko armado sestavljajo
Buenos Aires, 27. febr. AS. Severnoameriški senator johnson je sprejel predsedstvo narod-nego odbora za sestavo judovske armade. Izjavil je upanje, da bo odbor v Južni Ameriki nabral 200.000 Judov za sredozemsko bojišče.
Ameriški poslanik v Ankari med žrtvami »Clipperja«?
Budimpešta, 27. februarja. Snočnji »Pester Lloyd«r poroča iz Lizbone, da sc nahaja med žrtvami 'ameriškega »Clipperja« na Portugalskem tudi ameriški poslanik v Ankari Steinhardt. To poro-
predsedniku Salazarju.
Lisbona, 27. februarja AS: Izvedelo se je, da je bilo na krovu ponesrečenega »Clipperja« 7 arti6tov ameriškega radia, namenjenih ,v London, kjer naj bi igrali ameriškim vojakom, tajnik nekega jx>sla-ništva in druge 06ebe, katerih imena so še nadalje v tajnosti. Nadaljuje se iskanje razbitin in IS trupel, ki še manjkajo. V vodah reke Tajo plava na stotine pisein, ki jih zbira pomorska policija.
Veliko zborovanje v Pragi
Praga, 27. februarja AS: Predsednik Maha in državni tajnik Frank ter člani vlade češkega in tnoravskega protektorafa so se v Pragi udeležili velikega zborovanja, na katerem je bilo 4000 ljudi, ki so zastopali vse socialne razrede češkega prebivalstva. Člani vlade so govorili na zborovanju, prikazali ljudstvu sedanji položaj ter jx>zivali državljane, naj nudijo popolno sodelovanje nemškemu ljudstvu v vojni ter naj aktivno jiodpirajo nemški narod in njegove zaveznike pri odpravi boljše-viške nevarnosti, ki grozi vsej Evropi. Tudi češko ljudstvo — 6o naglasih govorniki — mora kakor nemško ljudstvo čutiti dolžnost civilne mobilizacije v okviru totalne vojne.
Berlin. 27. februarja. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da 6o med Doncem iu Dnjeprom moč-ne nemške oklepne skupine napadle sovjetske sile' in jih zapodite proti severu v smeri proti Izjumu. Nemški na|iad j« nasprotnika popolnoma presenetil in dovedel do celotnega ali delnega uničenja važnih sovjetskih oddelkov. Med njimi je bilo več oddelkov Popove oklepne armade in več drugih oklepnih oddelkov. Ista usoda je nato zadela sovražne 6ile, ki so skušale na istem odseku prodirali proti severu. Te sile so bile najprej razdeljene v majhne skupine, nato pa popolnoma uničene. Po prvih, še ne natančnih računih, 60 Sovjeti zgubili nad 1000 ljudi, na bojišču pa so pustili 25 topov. Nemške čete so poleg tega med 18. in 22. februarjem na severnem delu tega odseka uničile veliko količino sovjetskega vojnega gradiva, kakor 115 tankov, 45 topov. 72 protitankovskih topov, 201 strojnice in možnarje ter 385 avtomobilov. Zahodno od črte Ilarkov-Kursk je nemško letalstvo
močno podpiralo nemške Čete pri srditih obram-nih bojih. Ves dan so letala vrste »Junkers 88c in »tlefnkel 111« z razdiralnimi bombami sekala po sovražnih napredujočih kolonah, strmoglavci pa so se spuščali predvsem na kolone tankov in na topništvo ter povzročili precejšnje uničenje. Napadene so bile tudi sovjetske rezerve, premikajoče se proti bojišču. Nad 150 sovražnih avtomobilov jo pokončanih. Napadeni in zažgani so bili še štirje vlaki, naloženi z vojnim gradivom in 15 sovjetskih letal, ki so bila v spremstvu teh vlakov. Južno od Orela so se izjalovili novi napadalni poskusi sovjetskih oklepnih skupin. Na tem odseku so boljševiki zgubili 11 tankov ter nad 1500 mrtvih in ranjenih. Hude izgube so imeli boljševiki ludi severovzhodno od Orela. Na tem odseku so bile nemške izgube razmeroma majhne. Sovjeti pa so imeli poleg številnih ujetnikov okoli -1000 mrtvih, uničenih je bilo 8 tankov, 13 protitankovskih tojiov, mnogo avtomobilov ter orožja.
Angleški imperij razpada
Buenos Aires, 27. februarja. AS. Izjava novozelandskega poslanika v NVashingtonu, da je Nova Zelandija pripravljena po vojni odstopiti Združenim državam pomorska in letalska oporišča na svojgm ozemlju, je nov dokaz, rta se angleški do-ininioni zbirajo vedno bolj okoli VVashingtona v škodo Londona. Združene države še niso vodile mnogo bitk, 60 se pa dobro utrdile kot avtomatični dedič angleškega imperija. \Vashington je doslej vodil samo eno bitko: bitko proti Londonu. Anglija kli.ni dobro voljo ob tej slabi usodi ter se smeje, toda tej državi zelo slaba prede. Ko je skozi dve sto let silila druge narode, da so se morali zanjo boriti, je končno tudi zanjo prišel propad. Danes so angleški vojaki tisti, ki umirajo za jiredsedtiika Združenih držav in za boljševiškega carja.
Boljševiška »civilizacija«
Rim, 27. febr. AS. Boljševizem je samo v štirih letih od leta 1919 do 1923 pobil 805.000 kmetov, 344.000 razumnikov, 260.000 vojakov, 192.000

Značilni pojavi med »zavezniki«
Moskovska »Pravda« proti namišljeni poljski vladi
Stockhom, 27. febr. Moskovska »Pravda« se je včeraj dvignila proti izjavi namišljene p>olj-ske vlade in napadla poljsko vlado. Poljsko in njene zahteve. »Pravda« piše, da se nihče nc sme dotakniti Ukrajine kakor tudi nobene druge pokrajine, kjer ne obstoja jvoljska narodna vepina, nato j>a napada Poljake in jih obtožuje, da jih skrbi osvolmditev njihove domovine, ki »bo« zasedena od Sovjetov; |irav nič pa jih ne skrbi, da bi jo osvobodili zdaj. ko je podvržena Nemčiji. Pisec tega članka Aleksander Karnej-tink namiguje s temi besedami nn dejstvo, da j»oljski delavci, internirani v Nemčiji, odklanjajo komunistično željo, do bi se združili v* suboterske tolpe. Tj delavci, ki so očividno izkusili sovjetsko gospod.stvo in nemško okupacijo, so se že odločili, da liodo raje ostali pri svojem delu. Kjer koli sc nahajajo, ni uikakih
atentatov. Kartnejtink nato zatrjuje, da so se Poljaki v Londonu uprli sprožiti drugega bojišča, ker bj to pomagalo Sovjetski zvezi. Krogi okoli generala Sikorskega predstavljajo — pravi časnikar — samo koristi kratkovidnega razreda, ki stremi po poljskem imperializmu. Dobrobit in rešitev |x>ljskcgo ljudstva, ki sta odvisna od hitre sovjetske zmiage. jih ne veselita, marveč jim povzročata strah. Kartnejtink zatrjuje, da angleška vlada noče jamčiti za vzhodne jvoljfike meje. Zuto Sovjetska Zveza tega vprn-šanja ne smatra za kako trenje z Anglijo. Sovjetska interesna sfera v vzhodni h v rop i je zato nesprovljiva — zaključu je članka r — in noben Poljak naj niti /,n trenutek ne veruje, rla bo Anglija premaknila en sam prst, dn bi postavila v Varšavi kakega poljskega Pevrou-tona.
delavcev, 45.850 častnikov, 19.000 uradnikov, 8800 zdravnikov, 6575 profesorjev. (Številke so popolnoma točne, ker so povzele iz uradnih boljševiških virov.) S tem je boljševizem najbolje dokazal svojo okrutnost. Jasno je, da Rusija tudi danes pri svojem vojskovanju izvaja strahote, saj zadošča pripomba, da boljševiška vlada ni hotela pristo- \ piti k nobeni mednarodni pogodbi o vojskovanju. Slrahovanje je boljševiška metoda, ki se je pokazala povsod, kjer koli sn je boljševizem pojavil, kakor n. pr. v Španiji, kjer so lioljševiki poklali samo 20.000 duhovnikov, 15.000 redovnikov in redovnic ter 10 škofov, da se drugih žrlev niti no omenja. Španski škofje so izjavili, da so boljševiki pobili najmanj 300.000 katoliških laikov.
Beveridge in pritisk na angleško vlado
Lizbono, 2". febr. AS. Včeraj so spet pritis-« kali na angleško vlado, naj spremeni svoje stališče do Beveridgejevega načrta. V zgornjem domu so se združili canteriburvški nadškof in nekateri člani konservativne, liberalne ter de--lavske stranke v zahtevi, naj vlada zaenkrat sprejme vsaj sklep /a ustanovitev ministrstva za socialno zavarovanje, ki nuj bo dokaz o odkritosti njenih namenov.
Sovjeti in demokracije
Buenos Aires. 27. febr. AS. »Newyork Herald Tribune« piše: Stalin je omenil, da je bila rdeča armada ustanovljena za obrambo Uusije proli tujim napadalcem, loda na nesrečo se med njimi no nahajajo samo Nemci, marveč ludi Angleži in Amerikanci. Stalin je tudi izjavil, da rdeča armada prenaša sama vso ležo vojne. To pa ni točno — dodaja list — treba pa je priznati, da Rusi prenašajo težko breme sedanje vojne. Kakor proti-kotnunistični Amerikanci, tako tudi Rusi ne morejo pozabiti preteklosti. Oni ne zaupajo demokracijam. kakor demokracije ne zaupajo njim. Član-kar zaključuje: Rusi zatrjujejo, da prenašajo največje vojno breme in da sami dosegajo odločilne zmage, da hi imeli pravico po močnejšem glasu pri bodočih mirovnih pogajanjih.
»Cltaj i ti iiri »Slovenca!«
Zvezni tajnik iz Perugie umbrijski diviziji
Adamičev trio Dopolavoru
v fašističnem
Tiskovni urad fašistične zveze sporoča:
23. februarja zvečer je Adamičev trio nastopil v dvorani fašističnega dopoladvora s krasnimi glasbenimi točkami, kl so številne poslušalce živo zanimale.
Na željo poslušalcev je mojster Adamič sedel h klavirju ter mimo sporeda zaigral nekaj skladb, ki 60 žele toplo odobravanje.
Nastop glasbene šole železničarskega Dopoiavora
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Dne 15. lebruarja je železniška dopolavoreka glasbena šola imela prvi nastop svojih učencev z uspelim programom, ki je vseboval Hiindelovo, Smetanovo in Verdijevo glasbo. Številno občinstvo domačih in ljubiteljev glasbe je z živim zanimanjem prisostvovalo nastopu mladih glasbenikov, med katerimi so se zlasti odlikovali: Bešter Helena, Patik Marija, In-tihar Silva ter Oregorin Miro.
XI!. narodna tekma v poljskem
teku
Tiskovni urad Zveze fašijev 6poroča: Na prizadevanje glavnega poveljstva OIL-a je bila 21. februarja v Rimu XII. narodna tekma v poljskem teku na razdaljo O km. Na tekmi so nastopali fantje iz Liktorija, rojeni med 1. januarjem 1922 in med 31. decembrom 1928.
Vsako zvezno poveljstvo, vštevši tudi ljubljansko, se je tekem udeležilo z enim zaslopkom.
Ljubljansko zvezno poveljstvo je doseglo časten uspeji.
Nov čas zatemnitve
Od nedelje 28. februarja zvečer velja do nadaljnjih ukrepov čas zatemnitve od sedmih zvečer do šestih zjutraj.
Prema linea št. 17
Izšla je 17. številka tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani »Prima linea«. Na prvi strani je daljši članek, ki ga je napisal Gian Liugi Gatli o Slovanih in panslavizmu. Na drugi strani je posvečenena precej prostora komentarju šolske listine. To pot obravnava komentar odnose med GIL-ovo šolo in družino. Zanimiva je stran, ki obranava sodelovanje z bojevniki in članek, ki popisuje komunistično zločine na Balkanu. Cela stran je posvečena organizaciji Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani in pokrajini. Na zadnji strani pa je daljši članek, ki duhovito obravnava namišljeni idealizem slovenskih partizanov. Kakor vedno, je tudi to pot tednik ilustriran.
Tiskovni urad Fašistovske zveze poroča: V sredo, 24. februarja zjutraj je dopotovai v Ljubljano zvezni tajnik iz Peruggie Giannan-toni v 6preunstvu podtajnika Deana, zaupnice ženskih fašijev s šestimi fašistovskimi ženami ter z uačeluikom političnega tajništva pri omenjeni zvezi. Zvezni tajnik je prišel v Ljubljano, da bi prinesel darove Zveze iz Peruggie za neko hrabro divizijo, ki se jc dolgo mudila v tem mestu, zdaj pa se odeva s slavo v boju proti partizanskemu komunizmu.
Zveznega tajniku in perucgijske dostojanstvenike so nu postaji sprejeli genorull Perni, zvezni podtajnik Capurso in zaupnica Ženskih ;
fašijev. Odšli so v Fašistovski dom, kjer jih je 1
%
Tečaj za nadzornice kolonij
V eni izmed dvoran šolske poliklinike na Aškerčevi cesti se je danes začel tečaj za nadzornice kolonij. Slovesnosti so se udeležili zvezni podpoveljnik in pokrajinska zaupnica GILLa ter profesorice in zdravniki, ki imajo predavanja. Skupina gojenk, izbranih med najdclav-nejšimi organizirankami GILLa, je bila polno-številna.
Zvezni podpoveljnik je na kratko razložil namen tečaja ter izrekel voščila za koristno delo, nato pa izjavil, da ie tečaj odprt. Trajal bo tri mesece in se bo Končal z zaključnimi skušnjami. Gojenknm, ki jih lx>do smatrali za sposobne, da bi bile nadzornice kolonij, bo izdana posebna diploma.
Udejstvovanje GILL-a — Šolske kuhinje
Nadzorniki GILL-a in voditelji zveznega poveljstva so brez prejšnje napovedi izvršili preglede v pokrajini, da bi ugotovili, kako poslujejo šolske kuhinje. Pokazalo se je, da se ta važna podporna služba izvaja s posebno pozornostjo voditeljev in osebja, ki je za to določeno in da povsod poteka s kar najlx>lj zagotovila polno normalnostjo. — Dozdaj obiskana občinska poveljstva so bila naslednja: Kočevje, Ribnica, Logatec, Črnomelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto. Trebnje, Šmiliel pri Novem mestu, Dev. Marija v Polju.
čakal zvezni tajnik. Ko »o položili cvetje na ploščo v spomin padlim fašistom, so obiskali prostore Fašistovskega doma.
Popoldne so se gostje v spremstvvu generala Pernija, zveznega podtajnika Cupursa, za-
>£craj
ra i*>poiavora Sli poklonit fckse. Vls. Komis
ju in poveljniku XI. armadnega zbora. Noto so
upuice Ženskih fašijev ter tajnika pokrajinskega l>opolnvora šli poklonit Eksc. Vis. Komisar-
elini	„	______
na pokopališču položili cvetje k spomeniku padli i h.
T
iz Pe ruggie vuianui lcic UlilUl Ijnnc UITUIJB ler
nesli vojakom pozdrav peruggijskih črnih srajc in malo domotožja po daljni Utnbriji.
Te dni so zvezni tajnik in dostojanstveniki eruggie obiskal čete umbrijske divizije ter
Nakazovanje bolniških dodatkov za marec
Mestni prehranjevalni urad sporoča:
Bolnikom, ki so jx> predloženih zdravniških
spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrl>ovalnega urada meseca marca delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8—12 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, |x> naslednjem razporedu:
Dne 1.—4. marca samo bolnikom, ki imajo tudi pravica dn dodatku mesa, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. marca bolniki z začetnicami A—G, v torek 2. marca II—L, v sredo 3. marca M—S, v četrtek 4. marca Š—Z.
Dno 5.—12. marca drugim bolnikom, tako da
pridejo na vrsto v petek 5. marca bolniki z začetnicami A—Č, v soboto (i. marca D—J, v ponedeljek 8. marca K, v torek 9. marca L—O, v sredo 10. marca P, v četrtek 11. marca R—S, v petek 12. marca T—Z.
Dne 13.—22. marca bo bolniški odsek mestnega nreskrbovulnega urad delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike — seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto 13. marca upravičenci z začetnicami A—Č, v ponedeljek 15 marca D—J, v torek 10. marca K, v sredo 17. marca L—O, v četrtek 18. marca P, v soboto 20. marca R—Š, v ponedeljek 22. marca T—Ž.
Zdravstveni zavrnil, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila žo v ponedeljek in torek, 1. in 2, marca.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo za živila in dodatek mesa tistega dno, ko jim zapade nakazani dodatek mesa.
Spet opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti iz|>olnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev zn mesec marec in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca.
Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. marcu, dobili nakazila šele po 22. marcu.
Bolniški odsek so zaradi velikega navala nikakor no bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bi upoštevali tega razporeda, zato pa vsem priporočamo, naj si ta razpored iz-režejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb.
Ducejeve nagrade dvojčkom
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Brine Janezu in Mariji iz GribelJ št. 24, občina Gradac, ter Pezdirc Karlu in Ani iz Dol. Sušic 6t. 11, ob priliki rojstva dvojčkov, nagrade v znesku po 000 lir.
Bottai-Orlandinl — poročena
Danes sta se v cerkvi San Glusto v Plsl poročila ljubljanski zvezni tajnik Orlando Orlandinl in profosorica Rossana Boltai.
Ženinu za pričo sta bila nar. sv. Antonio D'Este, kl zastopa tajnikn stranke Eksc. Vidusso-nija in ministra za poljedelstvo in gozdove Eksc. Pareschi, ter grand'uff. Giullnno Ascanl; nevesti pa prot. Paolo .Rio-Nardi ter cav. Pietro Ghelar-doni.
Prof. Rossani Bottai, ki se je proslavila med nami kot odlična pianistka, ter tajniku ljubljanskega lašija čestitamo!
I Hflhc
DALE CARNEG1E
Kako si pridobiš prijateljev
Nov podtajnik ljubljanskega fašija
Tiskovni urad lašistične zveze sporoča: Zvezni tajnik je na mesto skvadrista Dome-niča De Simoneja ki je bil poklican v višjo službo, imenoval za zveznega nadzornika in podtajnika ljubljanskega fašija fašista Umberta Cungi-za, rojenega l. 1900, vpisanega v fašistično stranko 23. marca 1921, skvadrista. udeleženca pri pohodu na Rim, odlikovanega z llklorskim trakom, prostovoljca v vojni 1. 1915—1918, ki je v sedanji vojni publicist.
Tajnikov pozdrav fašističnemu podtajniku ob slovesu od ljubljanskega fašija
Tiskovni urad fašistično zveze sporoča: 24. t m. ob 11 dopoldne je zvezni tajnik v dvorani fašističnega dopoiavora vpričo ljubljanskih fašistov pozdravil skvadrista Domenica De Simoneja s pozdravom Črnih srajc v prvi bojni črti. Skvadrist De Simone zapušča Ljubljano, da 1» prevzel novo nalogo pri ministrstvu za promet. kjer bo opravljal novo službo.
Ljubeznive besede zveznega tajnika je preveval ol>čutek Iskrenega tovarištva, ki je ljubljanske fašiste vezal 6 fašističnim podtajnikom De Simonejem.
De Simone je vzel s seboj v Rim sjx)minsko darilo, ki mu ga je izročil v imenu fašistov-borcev v prvi črti zvezni tajnik. De Simone zapušča med nami najlepši spomin tovariša, skvadrista, bojevnika. S|K>minjali se ga bomo vedno kot navduše-valca delovnih 6kupin in fašista čiste vere. Vsa njegova dejanja v tem fašiju prve linije so nosila pečat mladostne iskrenosti in tudi zaradi tega smo ga imeli radi in ga imamo še danes.
»Zadostovala bo brzojavka,« je odgovoril De Simone na tajnikove besede, »pa bom spet prišel v Ljubljano in se postavil ob stran fašistov prve linije. Če hI bilo to potrebno.«
Te besede jasno očrtavajo misel in delo fašista, ki je vse dal, ne da bi kaj za to zahteval.
Dariio
Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: Polkovnik Bruno 1'illa, ravnatelj prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino Je ob priliki tajnikove poroke poslal uradu bojevnikov fašistične zveze darilo v znesku 100 lir.
Zvezni Tajnik iz Perugie v razgovoru z vojaki.
Osebno eem se razgovarjal z velikimi ljudmi, do katerih ml ie bila dana možnost priti, od Mar-conija do Franklina Rooeevelta, od Ovvena Younga do Clarka Gablea, od Mary Pickfordove do Martina
Johnsona; vedno sem skušal odkriti tehniko, kl jo ti rabijo v odnosih do sočloveka. Z vsem tem materialom eem pripravil kratko predavanje, kl je bilo prav tako naslovljeno kot ta knjiga. V začetku je bilo kratko, pozneje pa je bilo to predavanjo za poldrugo uro, ki sem ga več let ponavljal v svoji šoli. Po uri sem prosil 6voje slušatelje, da poskušajo in prilagojajo ta načela v lastnih poslovnih zadevah in socialnih odnosih ter naj mi nato poročajo o svojih uspehih. Res, nadvse imenitna naloga za te petinštiridesetletne učence. Ti možje in žene so hrepeneli po izboljšanju. Misel, da bodo začeli z delom v neke nove vrste laboratoriju, v prvem in edinem lalioratoriju človeških odnosov, jih je kar očarala. To je razlog, zakaj ta knjiga ni bila spisana v navadnem pomenu besede, temveč je rasla kakor otrok in se razvijala od doprinosa tisočev ljudi.
Pravila, ki jih bom podal, niso kakšna teoretična razlaga, tudi ne kakšna fantastična dognanja. Kljub temu pa delujejo naravnost čarno. Čeprav se zdi zelo neverjetno, sem se sam večkrat prepričal, da ravnanje po teh načelih privedo do jirave revolucije v življenju.
Primer: lansko leto je obiskoval moja predavanja mož, ki je imel podrejenih tri sto štirinajst uradnikov. Že več let je imel navado, da je kritiziral, nadlegoval in kaznoval svoje fiodrejene naravnost nesramno. Vljudnost, pohvala in vzpodbuda — vse to mu je bilo tuje. Ko pa je preučil načela, ki jih podaja ta knjiga, se je njegova življenjska filozofija radikalno spremenila. Njegovo organizacijo danes preveva nov duh lojalnosti, na- ' vdušenja, sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Tri sto štirinajst sovražnikov se je spremenilo v tri sto štirinajst prijateljev. Ta mož ima danes večje dohodke, njegovo podjetje so je povečalo, in kar je največ, danes jo mnogo bolj zadovoljen v svojem poslovauju ter v svojem privatnem življenju.
Brezštevilni trgovci so zelo povečali svojo prodajo, ko so začeli uporabljati ta načela. Mnogim izmed njih je uspelo razširiti svoje |>oslovanje tudi na druga področja, čeprav so to prej zaman poskušali.
Nekemu uradniku plinske družbe v Fila-delfiji je grozil odpust. Mož 6e je namreč vedel preveč nevljudno in robato z občinstvom. Ko pa je poslušal moje nasvete, je nevarnost odpusta minila in nekdanji surovež je v službi celo napredoval.
Ob koncu predavanj smo se navadno zbrali učenci in predavatelj na skupen banket. Banketu so prisostvovale tudi družine gojencev. Oh tej priliki so mi neštetokrat žene mojih učencev dale dragoceno zagotovilo, da jo njihova družinska sreča zelo narasla, odkar so možje obiskovali moja predavanja.
Učenci sami so naravnost presenečeni nad uspehi. Njih navdušenje je tako, da mi večkrat zagreni počitniške dni, ko me neprestano nadlegujejo po telefonu in me prosijo za nasvete.
Zanimiv je primer nekega učenca Poslušal je moje predavanje in ga nato na dolgo obravnaval z nekaterimi součenci. Snov mu je tako učinkovito dokazala preteklo zmote, da je za več noči izgubil spanec. Nikar ne mislite, da je bil to kakšen preprost in neizobražen možakar; bil je prevejen in blaziran trgovec, poliglot in dvakrat diplomiran. Lahko bi naštel zglede, ki 6e zdijo absurdni, smešni in fantastičnič Marsikdo bo seveda označil kot take ali še slabše moje trditve, toda meni ne gre za drugo, kakor prikazati svoje uspehe ter priporočiti pot, po knteri boste uspeli tudi vi.
VVilliam James je rekel: »Če mislimo na to, kar hi lahko bili. moramo reči, da smo zbujeni samo do jiolovice; to se pravi, da uporabljamo samo majhen del naših fizičnih in umskih sjto-sobnosti. Zelo redkokdaj se zgodi, da Človek uporablja vse 6voje zmožnosti; njih velik del ostane v nekem večnem polsnu.« Namen te knjige je prav ta. da vam pomaga pri odkrivanju, razvijanju in uporabljanju teh skritih ter do sedaj nekoristnih sposobnosti.
Veliki cilj vzgoje, je rekel Herbert Spencer, ni spoznanje, temveč dejanje. In ta knjiga hoče biti dejanje.
1. del.
Temelji umetnosti občevanja z bližnjim. Ne brcaj v panj, če hočeš dobiti med!
(ameriški pregovor.) 17. maja 1931 je središče New Yorka bilo n priča najbolj senzacionalnega lova na Človeka, ki B se je kdaj dogodil v njegovih ulicah. Po več ^ tednih iskanja je bil gangster Crowley, prosluli n razbojnik, ki ni ne kadil, ne pil, pritisnjen ob H tla ter obkoljen na stanovanju svoje ljubice v J West End aveniji. Stopetdeset policajev in agentov ■ je oblegalo njegovo j>odstrešno skrivališče. Preji luknjali so strop ter napeljali na postrešje solziv-2 ni plin, postavili strojnice po bližnjih nebotičnikih. B	(Dalje prihodnjič)
37

1 z mmhm iffline mmlum mira
POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA
S tem pa spet ni bila zadovoljna Standard Oil. Skrila se je za državnega tajnika Colbyja, ki je poslal noto lordu Curzonu. Istočasno pa je potoval neki gospod Bock v Turčijo. Prav v tem času je bil spor med Anglijo in Ameriko zaradi petrolejskih vrelcev v Iloland-ski Indiji, v Costarici ter napetost z Mexiko. Ta gospod Bock se je pogajal s Kemalom pašo, ki je bil že itak velik nasprotnik angleške petrolejsko politike.
Kemal pašo je bilo treba na vsak način onemogočiti, še posebno zaradi tega, ker je nevaren vse dotlej, dokler Feisal dejansko ne dobi moči nad mezopotamskim petrolejem. Toda, kako naj to stori. Francozi temu niso bili naklonjeni in so nasprotno še iskali prijateljskih stikov s Kemalom pašo. Anglija je bila sama in če je hotela dobiti petrolej Mezopotamije, bi morala nekoga najti, ki bi šel zanjo po kostanj v žerjavico.
To pa naj bi storila Grčija, ali boljše povedano — Venizeloa, poglavar grške države, ker je kralj Konstantin hotel ostati nevtralen za vsako ceno. Venizelos jo oklical v Saloniki protivlado ter napovedal vojno Nemčiji in Bolgariji.
Venizelos je bil rojen na Kreti kot sin malega carinskega uradnika. Takrat je bila Kreta še v turških rokah. Postal jo odvetnik, spoznal jc Bazila Saharova, postal je agent v angleški službi, leta 1899 je dobil mesto pravosodnega ministra na Kreti ter je postal leta 1910 ministrski predsednik Grčije. Leta 1913 je vključil Kreto v grško kraljestvo. Sanjal je o veliki Grčiji, o močni, kakor je že nekoč bila. Zaradi tega so je v svetovni vojni tudi boril na strani zaveznikov. Obljubili so mu velika ozemlja v južnovzhodni Evropi in Mali Aziji. Ni pa vedel, da so bile enake obljube že dane Rusom in Italijanom.
Edina ovira za uresničitev njegovih načrtov je bila Turčija. Sanjal je o novem pohodu, ki bi bil podoben onemu Aleksandra Velikega in je potreboval za to samo nekaj topov in denarja.
To pa mu je preskrbel njegov stari prijatelj Zaharoff. Kdo je ta Zaharoff? Zaharija Basileus Zaharoff je po rodu Armenec iz Mugle. Postal je eden najbolj bogatih ljudi na svetu, največji dobavitelj orožja v vseh vojnah. Svojemu stricu, trgovcu z blagom v Ga-lati je ukradel denar in se odpeljal v Anglijo. Toda stric ga je prehitel in mladega Zaharoffa so zaprli, ko je stopil na angleška tla. Zaharoff pa se je tako odlično zagovarjal, da so ga izpustili, ko je plačal jamstvo. Kmalu nato so ga odgnali. Na povratku v Atene se je seznanil — bil je lep človek — z neko odlično Angležinjo, ki mu je ]>omagala utirati pot navzgor z dragocenimi priporočili. Omogočila mu je drugo potovanje v London in mu tamkaj odprla vrata, ki so bila drugače močno zapahnjena. To jo bilo leta 1875.
Prav v tem letu so Angleži reorganizirali tudi svojo Intelligence Service. Iskali so lepe gospode, ki so obvladali nekaj jezikov, ki niso bili strahopetni in škrupolozni. Zaharoff je imel srečo in ko je šel spet na potovanje, je bil agent tovarne za orožje tn istočasno agent Intelligence Servicea. Potoval je po Črni gori, Srbiji, Bolgariji in Turčiji. Grkom je naskrivaj prodal podmornico in še bolj skrivaj to povedal Turkom, katerim je prodal dve podmornici. Po letu dni te službe je prodal za 9 milijonov luntov orožja in streliva in istočasno poskrbel, da to orožje ni bilo rabljeno proti angleškim interesom.
Zaharoff je naglo napredoval v svojem podjetju. Postal je delničar tovarne za orožje, povezal se je z Maximom Hiramom, ameriškim iznajditeljem strojnice ln debelo služIl v bursld vojni, v balkanskih vojnah, v rusko-japonski vojni. Bil je premeten na vse strani in je znal kupčevati tudi z nasprotniki. Francozi so dobro vedeli, da je v svetovni vojni prodajal ta angl^ki patriot in nosilec časti viteza velikega križa francoske častne legije — nemškim podmornicam petrolej preko španskih vojaških oblasli. Seveda je bil ta petrolej slab in je večkrat pustil podmornice na cedilu, da sredi Atlantika niso mogle manevrirati.
Ta Zaharoff je odločilno posegel tudi v grško-turško vojno. Že poprej je financiral 17 revolucij v Grčiji v letih 1910, ko je prišel Venizelos prvič do oblasti pa tja do leta 1936, ko je umrl ta veliki revolucionar. Zaharoff je znal tedaj spretno združiti petrolejsko politiko s politiko grške vlade. Pošiljal ji je orožje in strelivo. Grki so zapustili Smirno, da bi premagali Kemal pašo in osvojili Ana-tolijo.
Toda Kemal paša je imel v sebi več sile kakor vsi petrolejski gospodje. Če je Anglija podpirala Grčijo, potem sta Amerika in Francija pomagali Turčiji. Ismet bej, Kemalov najboljši prijatelj je potolkel Grke pri Inonti — potem je dobil ime Ismet Inbnti. V mesecu septembru leta 1921 jo trajala 50 kilometrov od Ankare ob reki Sakarya 20 dnevna krvava bitka, v kateri so bili Grki premagani. Lela 1922 je Grčija doživela nov strahovit poraz in 9. septembra istega leta je Kemal paša vkorakal v Smirno. Posledica tega boja je bila: opustošena Mala Azija, Grki so izgubili 300.000 mož, preživeli so morali novo revolucijo, kralj Konstantin je odstopil, Zaharoff pa se je umaknil v Monte Carlo. Izgubil je 300 milijonov frankov, 1000 frankov za vsakega mrtvega Grka. Poslano orožje ni bilo plačano. Angleški poizkus osvojitve mezopotamskega petroleja se je spet izjalovil. Ta vojna je prinesla Grčiji strahoten poraz, Armeniji pa je vzela njeno svobodo.
Armenija?
Armenci so prebivali v osrednji visoki planoti Male Azije, Perzije in Rusije. Vsa stoletja njihove zgodovine nosijo pečat borbe za neodvisnost. Ob koncu 19. stoletja so bili podaniki Turčije in Rusije, In so mnogo trpeli zlasli pod Turki zaradi verskih in socialnih razli'k. Vsa prizadevanja Evrope, da bi to preprečila, so bila zaman.
Po svetovni vojni je 4.5 milijona Armencev spet upalo, da bodo dosegli samostojnost. Poslali so v Versailles poslnnike in Wilson je obljubil, da bo podpiral njihove težnje. V sevreškem miru, ki jo bil sklenjen leta 1920 med antanto in Turčijo, je bila Armenija tudi v resnici proglašena za samostojno. Združene ameriške drŽave pa so prevzele varstvo nad njo.
Razlika med našimi in inozemskimi gostilnami
Skoraj vsaka dežela ima svoj tip gostiln. O tem se prepričaš, češ potuješ po svetu in zaman iščeš prijaznih in domačih sob, kakršne najdeš v naših mestnih, pa tudi podeželskih gostilnah. Ne bom razmotrival o vzrokih razlik, pač pa o značilnosti gostinskih prostorov in postrežbe. Zelo presenečen sem bil na Švedskem, kjer sem spoznal gostilne, ki pomeni za naše razmere pravo odkritje. V veliki dvorani so stale mize kakor pri nas, nekje blizu vhoda pa je bila skoraj deset metrov dolga miza, obložena z neštetimi jedili. Težko bi bilo našteti, kaj vse je bilo razstavljeno na tej mizi. Kupi narezanega kruha vseh vrst od belega do črnega, od prepečenca vseh vrst do žemljic z mehko in trdo skorjo; potem tanki kosi narezanih pečenk in drugih svežih, kakor tudi pre-kajenih mesnih izdelkov, lonci z vročimi kuhanimi ali pečenimi klobasicami, lonci s krompirjem, rižem in zelenjavami, ribe v olju, v kisu ali pre-kajene, pa vrsta solat od navadne do italijanske in ruske. Vseh jedi se točno ne spominjam več. Seveda tudi ni manjkalo sira in masla.
Na mizi so ležali kupi krožnikov z jedilnim priborom. Gost, ki je prišel v to gostilno, si je najprej ogledal jedila, nato je vzel krožnik ter si naložil, kar je' hotel in kolikor je hotel. Pri blagajni je kupil jedilni listek, ki ni bil dražji od obeda v gostilni srednje vrste. Potem je sedel k mizi, použil, kar si je prinesel z velike mize in če je hotel, si je lahko privoščil še dodatek. Na to ga je obiskal natakar in ga vprašal, česa še želi; listek mu je dajal namreč pravico še do enega toplega jedila s prikuhami iz kuhinje. Če je naročil tudi pijačo, jo je moral plačati posebej. Za tujce je ta vrsta gostilne najprej zanimiva in použije prvič aLi drugič več kot navadno, pozneje pa se omeji na navaden opoldanski obrok. Priznati moram, da sem bil prve dni navdušen nad razkošno obloženo mizo, po treh dneh bivanja v Stockhol-mu pa sem raje poiskal gostilno, ki je bila kolikor toliko podobna našim.
Glede snage, vljudnosti in postrežbe je treba ugotoviti, da so gostilne v severnih državah na višku. Precej drugače pa je, če pridete v južne
Razdeljevanje racioniranih živil v marcu (943
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca marca 1943-XXI bodo dobili potrošniki 6ledeča racionirana živila:
1.	Na navadno iivilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 125 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke (na navadni nakaznici na odrezkih za kruh natisnjeno rdeče besedilo za 130gr krušne moke torej nc velja!) ter mesečno 400 gr testenin, in sicer na spodnjih 6 odrezkov; 1000 gr riža na preostalih 25 odrezkov; 500 g r sladkorja; 100 gr slanine; 200 g r masla; 1 del olja; 100 gr mila; (SOO gr soli ler 200 gr fižola (samo na ljubljanske živilske nakaznice — z zelenkastim p cm i tonom). Na nakaznici rdeče natisnjene količino 1800 gr riža in 200 gr testenin ne veljajo!
2.	Na dodatno iivilsko nakaznico »SD 1* (za ročne delavce): dnevno 150 gr kruha ali 125 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
3.	Na dodatno iivilsko nakaznico »SD I + II* (za delavce pri težkih delih): dnevno skupno 250gr kruha ali 208.3 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke ter mesečno 500 gr riža in 100 gr testenin.
4.	Na dodatno iivil. nakaznico »SD l+ll+lll* (za delavce pri najtežjih delih): dnevno skupno 350 gr kruha ali 291.6 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke ter mesečno 500 gr riža in 100 gr testenin.
Opomba: Na vseh dodatnih nakaznicah »SD« je treba spremeniti besedilo, natisnjeno v glavi nakaznice gr 130(87) krušne moke« tako, da se čita pravilno »gr 125(83.3) kruine moke*.
5.	Na dodatno iivilsko nakaznico za kruh za bolnike in »SDL* (za lažja opravila): dnevno 100 gr kruha ali 83.3gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke; količino krušne moke (85 oz. 87 gr), ki je natisnjena v glavi teh nakaznic, je treba popraviti v >83.3 gr«.
6.	Na dodatno živilsko nakaznico »G M a* (za otroke do 3 let) mesečno: 900 g r riža; 100 gr testenin; 500 gr sladkorja, in sicer 400 gr na zato določeni odrezek a (0—3) ter 100 g r na odrezek >1«, ter 750 gr marmelade, in sicer 500 gr na odrezek za marmelado ter 250 gr na odrezek >2«.
7.	Na dodatno iivilsko nakaznico »GMb* (za otroke od 3—9 let) mesečno: 500 gr marmelade na odrezek za marmelado.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico »GMc< (za mladino od 9—18 let) dnevno: 50 gr kruha ali 41.6gr krušne moke ali 75gr koruzne moke; rdeči preti6k »gr 1333 krušne moke« je treba popraviti v »gr 1290 krušne moke« ter mesečno 500 gr marmelade na odrezek za marmelado.
Opomba: Dodatni delež mesečno 100 gr sladkorja, ki ga je do sedaj prejemala mladina od 3. do 18. leta, je s 1. marcem ukinjen. Zato tudi nima odrezek za 100 gr sladkorja, ki je natisnjen na vseh dodatnih nakaznicah »GM«, nobene veljave več in Prevod na ta odrezek ne bo priznal nobenega izdatka sladkorja.
Glede delitve sira in morebitnih ostalih živil bodo potrošniki pravočasno obveščeni potom časopisja.
kraje Balkana. Glede jedi so sicer precej natančni in cenijo zlasti mesna jedila, pražena na žaru, za higieno in snago pa se ne brigajo preveč. Gostilniški prostori niso razdeljeni v večje in manjše sobe. Tu je samo ena velika dvorana, nagnetena z mizami in stoli. Značilna je izložba, v kateri vidite neke vrste jedilno shrambo s surovim mesom, klobasami, ledvicami, jetri in podobnimi dobrotami. Nekje v kotu je tudi oder za godce in pevke. Takšne so boljše gostilne. V onih pa, v katere zahajajo ljudje, ki bi sc radi ceneje okrepčali, vidite siccr tudi jedilne izložbe, jedila pa so že gotova. Na polici v oknih vidite krožnik juhe, gulaž, pečenega prašička, proženo perutnino in podobno.
Gurman bo kajpada zadovoljen, ker bo dobil okusno pripravljena jedila, težje pa je onim, ki zahajajo v gostilne zaradi sestankov in pomenkov. Motilo jih bo prerivanje gostov, bližina miz, zlasti pa godba, ki bo vse od popoldne pa do polnoči skrbela za zabavo. To so gostilne, v katerih sc posamezne družbe ne počutijo dobro; vsi gostje so eno in sc počutijo dobro samo tedaj, če so v veliki družbi. Drugi kraji, drugačni ljudje, drugačne navade .,.
K posebnemu tipu gostiln je treba prištevati še muslimanske kuhinje. Njih zanimivost je v tem, da kuhajo v velikih kovinskih kotlih, ki stoje v gostilniškem prostoru. Čeprav ne uporabljajo svinjske masti, so kljub temu jedila izvrstno prirejena. Gost si ogleda vsebino kotlov, potem pa si naroči, kar mu trenutno najbolj prija. Tu ne bo dobil vina, pač pa kozarec vode ali skodelico kislega mleka, mrzle sadne juhe ali kaj podobnega.
Čc primerjamo slovenske gostilne s tujimi, opazimo najprej, da gre v naših gostilnah najprej za dobro pijačo. Marsikje v svetu vas bodo debelo pogledali, če boste naročili liter vina, kar pri nas
ni tako redko, če prisedejo trije eli časih celo »amo dva k mizi. Severnjaki n. pr. pijejo preccj piva, vino pa naročajo samo v čašah ali v malih steklenicah. Večina naših ljudi, ki zahaja v gostilne, si želi prvenstveno dobre pijače. Pri čaši vina sc prijateljem razveže jezik, kakor pravijo. Često po-užijejo velike količine vina, ue da bi kaj prigriznili. Gre torej za družabne sestanke, pri katerih ne pijejo zaradi žeje, temveč zaradi dobre volje. V socialnem oziru in v zdravstvenem jc to škoda, treba pa je to ugotoviti, da razumemo razliko med našimi in tujimi gostilnami. Tudi sedaj v vojnih časih, ko je skrb za prehrano veliko težja, boste srečali v gostilnah veliko gostov, ki ne bodo naročili jedil, pač pa pijače.
Nadaljnja značilnost slovenskih gostiln so tako imenovane posebne sobe. Naši ljudje so navajeni na velike družbe samo na veselicah, v ostalem pa stremijo omizja za tem, da so ločena. Le tako so možni intimnejši in toplejši pogovori. To kaže, da jc naš človek — zlasti velja to za inteligenco — precej zaprt vase in da se sprosti samo v krogu svojih ožjih znancev in prijateljev. Veliki gostinski prostori z nagnetenimi mizami se pri nas gotovo nc bi obnesli. Nasprotno, v nekaterih lokalih opazimo lože, to je mize, ki so ograjene, da so omizia čim bolj ločena.
Večje število sob in na redko postavljene mize dajejo našim gostilnam značilno intimnost in prikupnost. Tu so zadovoljni gostje, ki jih ne moti bližina drugih in ti posedajo radi po večjih gostinskih sobah. Zadovoljni pa so tudi oni, ki si želijo miru in samote; umaknejo se v posebne sobe, kjer sc lahko nemoteno pogovarjajo in zabavajo. Tudi glede higiene in postrežbe je treba priznati, da je v veliki večini naših gostiln vzorna ali vsaj zadovoljiva, kakor rečeno: čc hodiš po svetu, sc ti marsikdaj stoži po domačih lokalih s podobo sivolasega očaka, ki drži časo v rokah, spodaj pa bereš napis: »Oče nebeški glej, še cn kozarček zdej...«
Vsakdanje idile s tramvajskega prometa
Neštetokrat so že pisali o našem tramvaju. Resnično dejstvo je, da tramvaj, življenje na njem in okoli njega, najbolj jasno izpričuje stopnjo naše discipliniranosti in čuta za olikano in ljudi vredno obnašanje.
Le nekaj skromnih primerov, ki pa se vsak dan ponavljajo, si oglejmo. Morda bo kdo spoznal med njimi svojo lastno podobo; nič mu ne bo škodovalo, še manj mu bo padla krona z glave, če bo sklenil, dn se l>o v prihodnje skušal poboljšati in po svoji moči doprinesti k lepšemu sožitju tudi na tramvaju, čeprav bo morebiti imel pomisleke, da se na take malenkosti res ni treba ozirati.
Vzemimo za ogled tramvaj štev. 2. Da pelje od Sv. Križa do Most, to najbrž vsakdo ve. Proga pa je predolga, zato se omejimo le na odsek od kolodvora (lo |>ošte.
Tramvaj, še kolikor toliko prazen, pripelje do kolodvora. V čakalnici se gnete precej ljudi. Verjetno je pravkar pripeljal vlak in vsi potniki so uprizorili od železniško postaje do tramvajske pravcato dirko. Seveda je vsakdo prepričan, da inora brez|>ogojno dobili prvi voz, ki bo pripeljal, pa naj bo njegova noranjost še tako iz|>olnjena. Vsake minute je škoda in gorje, če se v mesto ali na nameravani kraj pripelje z nekaj minutnim zamude. Dan bo pokvarjen in posli no bodo nič kaj uspevali. Zato sili vse pri zadnjih vratih v voz, tisti, ki imajo večjo prtljago, pa pri sprednjih in tako izstopajočim ovirajo izstop. Umevno je, da ves naskok na voz spremlja krepko število vseh mogočih krepilnih izrazov, vštevši kletvice in pozive sprevodniku, naj vendar že odpelje — »se sma komplet, alzo pejmal«
S sreči gremo res naprej. Bog ve, kaj nas čaka pri Figovcu. Brž ko zavijemo pri Zadružni zvezi in sprevodnik spusti tramvaj, kolikor^ mu duša da, se začne veliko prerivanje k izhodiščnim vratom. Potniki so se končno sprijaznili, da je treba izstopati spredaj; zdaj hi bilo treba urediti še smotrno bližanje k sprednjim vratom. Tako pa prodirajo najmanj v treh smereh, če ne več, in vsako krilo bi seveda rado kot prvo poslalo svojega prednika do stopnic in od tam v mirno življenje. Gorje tistemu, ki po nesreči zaide med te struje. Obračajo ga, mu stopajo na noge, včasih je deležen krepkega sunka pod rebra in popolnoma ga obložijo z dobrimi nasveti, kako naj se suče, da se bo prerivanje lažje razmahnilo. Vse je že pripravljeno, da bo voz odpeljal, ko se na lepem dvigne ženska 40—50 let in se spomni, da bi bilo prav, če bi tudi ona istopila. Zato pospeši svoje pomikanje proti vratom, a zadene na že ustaljeni zid potnikov, ki bodo izstopili pri pošti. Seveda se obregne ob enega ali drugega, se obrača do sprevodnika, naj vendar počaka, da bo šla še ona dol, hkrati pa prodira. Zdaj se zadene ob dekle 18 let. Ta jo seveda nahruli: »Robavs neumni, ali se ne moreš prej spomniti, da moraš iti dol? I« Ženska pa umevno ne ostane dolžna odgovora: »Ti si robavs, frklja, ti, pa nič se nikar ne usajaj. Bom videla, ali bom prišla dol ali nel?« Upoštevati morate, da sta govorili po ljubljansko in prepir zabelili s še bolj izdatnimi izrazi, ki pa jih ne bomo ponavljali. Voz pa je stal, sprevodnik se je muzal, a ženska je svoje dosegla, i Vmes med drugimi se drenjata tudi dva štu-; denta. Encimu je stopil nek »smrkovec« na nogo in zdaj se pripravlja, da se bo maščeval, preden mu priložnost uide. Značilno namigne tovarišu, se malo premakne, roka se mu stegne, kakor bi si
hotel popraviti klobuk, in žo je ubogi »smrkovec« zaječai. Kakor polizan maček se je splazil iz življenjsko nevarnega prostora in so pomešal med druge, mirnejše potnike.
Pri pošti smo. Na običajnem postajališču stoji žo tramvaj št. 4, za njim enojka in da bo število popolnejše, se pripeljemo še mi. Tako stoji dolga vrsta voz, kajti med vsakim jo Še za en voz prostora. Zdaj dirka na vozove doseže višek. Pred-njači seveda naša nadebudna mladina, ki se ne more naučiti tega, da bi dala prednost starejšim. Ti morajo lepo mirno in potrpežljivo čakati, da se mladež zgnete v voz, šele potem pride vrsta nanje. Sprevodniki vsi obupani pozvanjajo drug drugemu, čakajoč, kdaj bodo lahko odpeljali naprej. V vozu pa prerivanje, kakršnega vidite ln v kovbojskih filmih. Starejši se zgražajo, zatrjujoč, da bi vsa ta mladež (zanio uporabljalo naravno krepkejšo izraze) lahko hodila peš v šolo in domov in se tako naužila svežega zraka. Ne pozabljajo pristaviti, da so vendar vsakodnevni sprehodi za zdravje nujno potrebni.
Tisti, ki se peljejo do konca, si brž poiščejo prostor takoj pri vstopnih vratih, da se jim v vozu ni treba dren jati; umevno je torej, da zaradi tega nastane v zadnjem delu voza gneča in da se ne morejo vsi čakajoči potniki zdrenjati v voz. Se bolj umevno pa sledi, da se nabere oh vratih lep venec obešen.jakov. Stražnik mora seveda tako opremljen voz ustaviti in narediti red. S tem pa nastane zamuda v prometu. Kako hudo pa je čakali tramvaj čez odmerjeni čas, pa vedo vsi tisti, ki so ga že kdaj čakali.
Še in še bi se dalo pisali. Naj to za danes zadostuje. Vsi potniki pa naj uvidijo, da je treba pri skupnem življenju imeti mnoco dobre volje, zvrhan koš pojma o dostojnem vedenju in precejšno količino obzirov do bližnjika.
Naročajte In čitajte »SLOVENCA«
Novosti vseučiliške knjižnice
Adamič L.: Kccplng tho Lid on tho Balkana. Ncw Tork
1934. (II 6G.0031 Allio d'oro della guerra marlttima 1915—18. Roma 1928. (III 66.241)
Amlcuccl 10.: Lo corporazlonl e la guerra. Roma 1941. (II 66.422)
Balll R.: Anatomla sistematica radiograflca. Milano
1932. (II 68.471—11 Baucr W.: Dia fiffentliche Mcinung in der Welt-
(resehiehte. Potsdnm 1930. (II 66.416) Bertclll I).: Prefnzione o introduzione alla anatomia.
Milano 1932. (II 63.471-1) Blaneht A. & O. dal Plaz: Ouida allo acurtioni. Padova 1937. (67.031) Blanc A. C.: Industrie mnsterlane e pateolittche supe-riori nello dune fossili e nelle grotte litoranee dol Capo Palinuro. Roina lO-JO. (II 6S.430) Bonrlll G.: Codice paleografico loinbardo. Milano 1908. (IV 63.346)
Bussote in scrvizlo detla R. Marina. Genova 1940. (67.244) Castclllno N.: 11 lavoro netta cliimica industriale modema. Roma 1938. (II 66.145) Damtanl E.: II voito della lettoratura bnignra. Roma
1941 (II 68.210-6. Damtanl E.: II piti euroieo del poeti bulgarl — Penčo
Slavejkov. Roma 1940. (II 68.210—1) Ducati P.: L'nrte in Roma danile origlni al sco, VIII.
Bologna 1938. (II 67.258-26) Elenco dei farl e segnall da nobbia. Genova 1940. (67.240)
KULTURNI OBZORNIK
Umetniška razstava F. Klemenčiča v prehodu nebotičnika
Akademski slikar France Klemenčič 6pada pri nas med rod impresionistov, kakor Jakopič, Jama in drugi, vendar pa se po 6voji umetnosti od njih bistveno loči. Tudi on je študiral na Dunaju in v Monakovem, zadnja leta paje pogosto razstavljal ter je še vedno ustvarjalen. Znan je bil kot odličen portretist, uveljavil pa 6e je tudi močno v krajinah m v tihožitjih. Zlasti velik uspeh je dosegel s svojo kolektivno, razstavo leta 1940 v Jakopičevem paviljonu. Tedaj je žel prav navdušena in soglasna priznanja vse naše kritike, Klemenčiča odlikuje način podajanja izrazitih barv v širokih potezah, 6 čimer doseže veliko plastičnost svojih slik. Pri izbiri motivov je skrajno izbirčen in dosledno zvest predmetu, ki ga slika. Klemenčič si nič ne izmišlja, nič ne dodaja in nič ne dopušča, temveč 6tvari slika take kot so, seveda pa jim doda noto svoje izrazile osebnosti. Po daljšem odmoru razstavlja 6edaj Fr. Klemenčič v umet. salonu A. Kosa v prehodu Nebotičnika. Tokrat razstavlja deset umetnin, samih tihožitij in krajin. Tako so razstavljena tihožitja: »Interieur«, dvoje »Tihožitij z vrčem«, dvoje »Tihožitij s pupo«, dalje cvetlična tihožitja »Begonije«, »Nagcljčki« in »Mešano cvetje«, krajini pa sta »Zimska krajina« in »Hiša na Viču«. — France Klemenčič že dolgo uživa sloves odličnega umetnika iu uživa ucled Dri občinstvu, ki se za umetnost žal-
nima. Kakor vse prejšnje Klemenčičeve razstave, bo tudi ta vzbudila pozornost, kakor jo zasluži.
Novi časopisi
»Slovenski učitelj« št. 10-12. Ta pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe, ki izhaja že 43 let, prinaša na uvodnem mestu razpravo ob 100 letnici Slomškove glavne vzgojne knjige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli,« kakor jo s pedagoškega praktičnega stališča bravnava šolski praktik in teoretik. Razprava še ni končana, je pa v tej številki za enkrat prekinjena. Dr. Vinko Brumen govori o razmerju meščanske šole in srednje šole ter opredeljuje značaj in smisel meščanske šole. Dr. Fr. Ambrožič piše o veroučni knjigi za 3. in 4. šolsko leto. Franjo čičelc obravnava vpliv okolja na otroka ter daje tako primerno 6nov za roditeljska predavanja. Pietetno se 6ponnnja »Slovenski učitelj« umrlih članov Slomškarjev, med njimi na prvem mestu Marije Nartnik, ki je padla od partizanske roke, dalje Pavle Krušičeve in nadučitelja Avgusta Pirca. K. Hafnerjeva ocenjuje šolarsko knjižnico s kratkimi, a točnima oznakami. Knjižne vesti ter slike iz učiteljskega življenja, kakor se kažejo po starejših slovenskih leposlovnih delih (to pot v Detelil), zaključujejo številko, v kateri je tudi proglas škofa dr. Rožmana o češčenju Presv. Srca Marijinega.
Naša zvezda, št. 9—10. To glasilo dijaških kongregacij prinaša na uvodnem mestu članek dr. Jožeta Pogačnika o naročilu sv. očeta, ki pravi: »Naj z vso vnemo posnemajo vzvišeni zgled svoje Matere, pol>ožno, delovno in Čisto živci« Članek o osmošolcu Lojzetu Grozdetu ter dve njegovi pe-
Pod varstvom Matere
Prinašamo šolski spis učiteljiščnice, ki nam nazorno pravi, da misel na duhovne vrednote med našim dijaštvom še ni zamrla, nasprotne, da se je poživila zlasti v teh časih, ko ves narod opravlja spravne pohoinosti v čast Materi božji:
Lepo zimsko popoldne. V mali podružni cerkvici jc zazvonilo. Molče smo vstali, se oblekli in odšli proti cerkviri. Nismo bili veseli, v vseh jo ležala neka skrb, a v vseh je iti I o tudi močno zaupanje. šli smo molit in prosit svojo dobro Mater zu pomoč in varstvo.
Molče sva stopala z bratom drug nh driicem. Nehote sem vzela iz žepa rožni venec, na katerem jc liita obešena svetinjica Marijinega Srca. Brat mo jc pogledal skoraj i milim, a globokim pogledam in rekel: »Ali daš meni to svetinjico?« S tresoč« roko som odpela svetinjico in mu jo dala. »Vzemi in Mati naj te varuje.« Bridko se nama je storilo, a molčala sva in se samo žalostno pogledala; v tem pogledu pa je bila največja ia-hvala. šla sva dalje in prišla do cerkvice. Že mnogo veselih in zaupnih src je klečalo pred Marijino podobo. Tudi najini srci sta sc jim pridružili — a ne veseli. Znčeli smo moliti sveti rožni vener. Ni bilo duhovnika, ki hi vodil našo molitev, molili smo sami. Molili smo, molili vsi z eno prošnjo v srcu: Mali, varuj nas, varuj naše domove, varuj naše družine.
Danes pa sedim zamišljena in z globoko rano v srcu. Premišljujem. Ali je Mati vse uslišala. samo najino prošnjo, ki sva ji jo poslala z bratom, pa prezrla? Ali ga mala svetinjica ni varovala? Toda predramim se. Da, tudi naju je uslišala, tudi najino prošnjo je sprejela, a na poseben način. Varovala je brata, varovala in čuvala nad njim vse dotlej, ko pa je v temni noči sprejela v svoio vofnn varstvo, ko ca jo skrila pod plašč svojega Materinega Srca, kier bo varen pred vsem hudim. Vem, da tudi najina molitev: »Spomni bo...« ni hila brpz uspeha.
Krog mene je vse tiho, v meni pa neprestano govori neznan glas: »Spi, dragi brat, varno spi v zavetju Srca svoje in naše najboljše Matere...« Mi pa, ki smo še ostali, bomo šp in še hodili prosit Njo in vemo, da nas ne bo zapustila nikoli.
•T. A.
Gospodarstvo
srni pričata, kako je bi idealen lant ter dober pesnik (Sem mislil, da sem sam, Pevčeva molitev), ki je gotovo nasledoval in razvijal Sardenkovo dediščino, da mu je bilo dano živeti. Tako pa je mlad umrl mučeniško smrti. Kanonik J. Šimenc prevaja Papinijevo »Drugo molitev h Kristusu«, ki jo je napisal ob začetku druge svetovne vojne ter so stavi ob stran njegovi prvi molitvi iz Sto-ria di Christo. Lepa molitev, ki jo moli velik kristjan in velik umetniki Dr. Slapar piše o dogodkih v Fatimi, kar so nadaljuje skozi ves letnik. Ostali članki pa so vzgojnega značaja (Toth, Saj sem vedel, pa sem pozabil; Riboulet, Nasveti za duševno delo; Beloauard, Dekle, ki bi morala! itd.) ter leposlovnega (Mauser Karel, Polnost, pesem; Einchorven, Kvartača, — zdi se mi, da s Tim-mermannsovimi vinjetami; Budna Polde, Pred pomladjo). Zadnja stran je namenjena zabavi.
Glasnik Presvetega Srca Jezusovega, letnik 21, moramo enkrat na tem mestu omeniti že zaradi zunanje opreme, ki je resnično svojevrstna. Je to sedaj list, ki je po zunanjosti kakor tudi jx) notranji razporedbi črk in slik vseskozi urejevan po enotnem principu ter v celoti skladno. Za tako grafično razj>oredl>o skrbi arh. Gajšek. Pišejo ga pa slovenski jezuiti ter omenjamo iz številke za marec: več člankov, ki se tičejo jiobožnosti Srca Jezusovega in pobožnosti prvih petkov, članek o roparju in svetniku (sv. Dizma), ki so jih napisali patri Zibet. Kopatin, Koncilja; razlago apokaliptičnih konjenikov, ki jo piše bogoslovni profesor v Sarajevu n. B. Remec, ilustrira pa akad. sli-karica Bara Remec; dr. Joža Lovrenčič piše misijonsko povest Gospod ga je klical! itd. Vsaka stran je okrašena z lepimi obrobnimi vinjetami.
Prodala alkoholnih dišav. Visoki komisariat za Ljubljansko jvokrajino je podaljšal rok za prodajo alkoholnih dišav, ki |e bil dovoljen do 28. februarja t. I. do 15. marca. Prodaja alkoholnih dišav mora biti do tega dne končana.
Trgovinski odnošaji Italije z jugovzhodnimi državami. Kot je bilo pričakovati, izkazuje danes največji promet italijanska trgovina z Nemčijo. T r-govinska izmenjava med obema državama je dosegla rekordno stan|e. V prometu z jugovzhodnimi državami kot n. pr. i Bolgarijo in Hrvatsko niso nastopile znatne izpremeinbe. Blagovni promei z Grčijo se je držal v ozkih mejah, ker so grške izvozne možnosti zelo omejene. V prometu z Madžarsko se obseg ni povečal nad stanje leta 1941. Znatno jKivevanje prometa pa je bilo zabeleži., v prometu v Slovaško. Blagovni promet s Turčijo je bil oinajen le na nekatere kompenzacijske posle.
Nov hrvatski državni urad. V Zagrebu so ustanovili urad za ureditev premoženjskopravnih vprašanj med Neodvisno Hrvatsko Državo in drugimi deželami. Urad 6pada jxxl nadzorstvo finančnega ministrstva.
Zvišanje osebnih tarif na hrvatskih železnicah.
Z veljavnostjo od 1. marca letos 60 bile potniške tarife na hrvatskih železnicah zvišane za 50%, dočim 60 blagovne tarife ostale neizpremenjene.
Hrvatske železnice. V lanskem letu je bilo prevoženih na hrvatskih železnicah 23.8 milijonov oseb, od tega je plačalo polno vozno ceno 13.7 milijonov oseb, 0.5 milij. se je vozilo s polovično voznino. 3 milijone ljudi pa z režijskimi vozovnicami, ki znašajo kot znano 10% vozne normalne cene.
Obtok bankovccv v proiektoratu. S konccm lanskega leta ie znašal obtok bankovcev Narodne banke za Češko in Moravsko 14.089 milij. kron, dočim so znašali žiravni računi 1.666, blagajniški zapiski pa 1.773 milij. kron. Med aktivi je ocenjen zlati zaklad s 1.515, devizni pa s 72S milijoni kron.
Obtok bankovcev v Romuniji. Lani se je, kot
je razvidno iz poročila romunske narodne banke, povečal oblok bankovcev v Romuniji od 80.258 na 101.023 milijonov lejev v povprečju. Poročilo nadalje omenja, da se je v lanskem letu romunski zlati zaklad potrojil.
Fcrrl S.: DivliilUi ignoto. Nuovi documcnti di arte c di culto funerario nelle colonlc grecbe. Firenze 1928. (II 68.339}
Flocco G.: Mnntcgna. Milnno 1937. (69.119)
Gallo A.: II It. Istituto di patologla del libro nel 1940.
Roma 1941. (H 66 4110) Graztosl P.: L'etii ,'ella pletra in Etiopia c in Somalia.
Koma 1938. (II 68 OSI) Grazlosl P.: Tcrminologia preistorica. II paleolltlco.
Modena 1940 (II 68 439) Ilermanla F.: Gli artisti italiani in Gcrmnnia. Roma
1934. (II 66 230-Iaj In inemoria dol Prof. A. Trombettl. Bologna 1941. (II, 66.341)
Kudlcr J.: Thomas Dolliner. Wien 1852. (III 66.243) Kunst nnd Kunsthimdwcrk. Wien 1898- (Iti 66.252) Magnl Dnfflocq, E.: Storia detla musica Milano 1933. (II 68.388)
Massanl G.: La battaglia delle Alpi. Roma 1941. (III 66.240)
Mercatt G.: Opere minori Roma 1937—41 (II 43.375—76/80) Monat-shcft, Philips, tiir Apparato — Fabrikanten.
Eindhovcn 1932— (II 66.224) Ollaro T.: Popoli e razzo. Torino 1938. (II 66.129) Oliaro T.: G P Marat, mcdico e malato. Torino 1938. (II 66 132)
Panslni G.: I.a ternpia del reumntismo, Napoli 1936. (II 66.163)
Parlhcnl R.: D« Diocleziano nlla caduta, dclPimpcro
(1'occidcnte. Bologna 1941. (II 67.258—3, Pavlfevlč M. M.: O crnogorskoin folkloru. Beograd 1940. (II 66 375)
Pelllco S.: Pocsie e lotcre Irodite. Roma 1898. (II 68.393) Pctkanov I. A.: I.s rlnascitn e la liborazione dolla
Bulgarla Roma 1941. (II 68.210-5) Pisa nclla storia c nelParte. Milano 1929. (II 68.392) Portolnno del Mcd^erraneo. Genova 1939. (II 67.253) Rcgglanc. Officine ineccnniebe italiano. Ropgio Emi
lin Genova 1988. (II 68.88») Rldoiri II.: Lo lettore di G. Savonarola. Firenze 1936. (II 68 391)
Romngnosl G.: Della costituzione di una monarchia nazionaic rapprcsentntiva. Roma 1937. (II 6.3.132 —V/2) Rosi M.: L'Italia odierna Dno sncoli tli lnltc, di studi c di lavoro per l/indipciidcnza e la grandezza della Patria Torino 1918—32. (II 68.426) Sajovlc R.: Rasscgna dl lottcrnturn giuridica Jugosta-
va 1925-1928 Ibma 1930. (11 68.4421 Samec M.: Dio Einwirkung ullravloletter Strnhlen aut
Kohlchydrnte. Bologna 1935. (II 63.4(1) Sede, La noova, della li Scuoln dl ingegneria in Milano. Milnno 1933 (II 66.203) Spclliinzon C.: Storia det risorglmcnto o doll'uniti\
d'Italiji Hilano 193,1- (II 68.397) Studio, The. An lllustrntcd Mngazine of fino & applicd
A rt London 1898— (11 63.394) Tcsaur II, dc lenge fyrlnnp. Bnlognn 1919— (ITI 66.217) Usscgllo G.: In rnargino nlla erande ternpia cardlaca.
Torino 1937. (II 66 079) Voclno M.: La nnvp nel tempo. Milnno 1942. (II 63.396) Zonta G & A. Simionl: Vitn socialo itnliann nel XIX e XX bccoIo. Milano 1937. (II 68.425)
Qjlo£ubie eto^iec
Koledar
Hedelja, 28. svečana: 2. predpostna nedelja; Roman, opat in ustanovitelj reda; Antonija FL, vdova in opatica.
Ponedeljek, 1. »ušea: Albin, Skof; Svitbert, Skof; Antomina, mučenica; David, škof.
Torek, 2. sušca: Kunigunda, cesarica; Marin, »učenec; Marcijan, mučenec.
Dr. Andrei Druškovlč
advokat, branilec •odno zapriseženi tolmač za Italjanski, nemški in francoski jezik
le preselil svojo pisarno
▼ Cigaletoro nlica 3 (bfSa adv. penz. fonda zraven sodne palače)
1 t— Urad C. I. T. Iz »Službenega lista za Ljubljansko pokrajino« št. 13 posnemamo, da ie C. L T. (Italijansko turistično društvo) prevzelo krajevni potovalni urad, katerega je doslej upravljala Zveza za tujski promet. To je zagotovilo velike italijanske družbe, ki kljub sodobnim težkočnim žrtvam, da bo vseeno mogla povsod uveljaviti svoje ime in resnično pomagati svojim klientom. Za direktorja urada ie imenovan cev. Guido Candrini del Patuzzi, Iti je že znan na turističnem polju zaradi svoje posebne ljubeznivosti in ki si bo znal pridobiti tudi naklonjenost ljubljanskega prebivalstva,
— Predavanje o H. Carossi. Pod okriljem Nemške Akademije v Ljubljani je v petek predaval dr. K. H. Wilgalis z Benetk o sodobnem nemškem pisatelju H. Carossi in njegovem delu. Gospod predavatelj na predavanju, ki so 6e ga udeležili tudi zastopniki Visokega komisariata in Nemškega generalnega konzula, je razvil nazorno sliko o Carossi, njegovem življenju in delu ter ovrednotil njegovo umetnost in njegova doživetja, kakor jih podaja v svojih delih. Ta sodobni nemški pisatelj (rojen 1878), ka je potomec italijanskih prednikov in je izšel iz močne katoliške tradicije, je postal vojaški zdravnik ter preživel prejšnjo svetovno vojno na fronti (Rumunski dnevnik), bil privatni zdravnik, je pesnik in pisatelj, ki spada med vrhove sedanje nemške literature. Predavatelj ga je označeval kot estetskega, socialnega in religioznega človeka. Po teh treh vidikih je nam orisal njegovo mladost in dožitke v njej, njegovo zdravniško prakso, ki jo je opisal v posebnem romanu, in njegova vojna doživetja ter pojmovanje vojske kot zdravilne operacije za višje cilje. Toda čeprav je njegova umetnost zelo avtobiografska, je vendar kot pravi umetnik, ustvarjalec novih, višjih življenjskih oblik, ni de-skriditiven reporter, temveč velik ustvarjalec in umetnik, ki jc znal združiti ralno6t in idejo v novo živo podobo. To, kar je doživel, je podal tako, kakor da bi realiziral doživetje mnogih sodobnikov. Predavatelj je v lepi besedi in duhovni poglobljenosti nakazal duhovni profil velikega sodobnega
NoTomeščanil
Krasno Knjigo — letalski roman francoza
Exnp6ryjai
Veter, pesek in zvezde
lahko kupite v naši podružnici (prej Krajec)
Cena 60 lir
Tudi stari in novi naročili niki zbirke »Naša knjiga« III naj jo dvignejo tam.
Založba Ljudske knjigarne ▼ Ljubljani
nemškega pisatelja, za kar 6o ga poslušalci nagradili z odobravanjem.
—	Občni zbor »Union«, hotelske in stavbinske
d. d. v Ljubljani, bo v torek 16. marca 1943 ob 17. Delnice jo položiti do 10. marca 1943.
—	Že deset dni lepo vreme. Sončni in topli dnevi trajajo že od 17. februarja naprej. So navadno brez vetrov, zjutraj hladni, čez dan topli. V petek popoldne je bilo nekaj časa precej vetrovno. Vse kaže, da se bliža sprememba vremena, ko barometer 6icer počasi pada, a je 6cdaj še vedno nad normalo. V soboto zjutraj je bilo sprva megleno. Megla na Barju je bila visoka. Pozneje se je začelo malce oblačiti. V petek je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura 14.7 C, v soboto zjutraj temperaturni minimum —2.1 C. Barometer je kazal v soboto zjutraj 768.5 mm.
—	»Super* čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju.
—	Steklarska delavnica v Wolfovi ulici 6, v prostorih tvrdke A. Pauschin, zopet posluje. Izvršuje dela za stavbno steklarstvo, izložbena okna, okvirje za fotografije, slike in goblene, steklo zn pohištvo, avtomobile, vzorčasto, motno in brušeno steklo in prevzema v popravila stara, oslepela ogledala. Za vsa dela se priporoča staklarski mojter Karel Lavrih.
—	Prvi metulji. Te dni nam je sporočil prijatelj našega lista, da je pod Rožnikom na
poti proti Čadu na popoldanskem sprehodu, ko je nabiral že prav lepe spomladanske podleske,
nenadoma srečal prvega metulja. Kar mogočno se je pozibaval pisani in veliki admiral, ki je bil urav gotovo za februar zgoden znanilec |xim Iadi. D rug bralec nam sporoča, da so v petek popoldne ob Dolenjski cesti, ko je sonce prav prijetno grelo, opazili prav tako zgodnjega metulja-Eelina. Gotova ieta je metulj-belin napravil s svojimi gosenicami neprecenljivo škodo po poljih, zlasti na zelju in drugih pridelkih. Gosenice so vse požrle. Pred 700 leti je Kmetijska družba za pokončavanje metuljev poklonila raznim šolatu primerne nagrade, ki so bile razdeljene šolskim otrokom, da so lovili metulje in jih prinašali v šole. Nalovili so n. pr. leta 1872 — kakor poročajo »Novice« — v inedvodski oklici 130.000, na jcžici 30.000 in v smledniški občini kar 177.000 metuljev.
—	Premog in drva na nakaznice dobite pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. (Lastnik A. Jeran-čič ml.)
—	Tekmovalcem *a knjižne nagrade, ki jih
bo 15. marca določil žreb za pravilno rešitev nagradne uganke v letošnji »Družinski pratiki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljajo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa jo treba za vsak naslov odgovarjajoči nagradni kupon. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo lahko še preskrbi do konca februarji
Iz Kočevja
Vsem eenienim naročnikov Slovenčevo knjižnice sporočamo, da dobe jzišle knjige v pisarni našo podružnice (Ljudska posojilnica), kjer jih lahko dvignejo med uradnimi uranu.
lz JeSa m zivlfeir - od tm m inim
Iz Gorizije
Tri zanimiva predavanja. Prof. S. Nosengo i
rimske univerze je imel pred dnevi v našem mestu tri zanimiva pedagoško-poučna predavanja. V centralnem bogoslovju je ob navzočnosti g. nadškofa govoril o temi »Načela in izvajanja krščanske pedagogike«. Drugo predavanje, namenjeno ženskemu svetu, je bilo v notordamskem samostanu. Tretje, »Nove didaktične izkušnje in vzgojna načela«, je bilo v jezuitskem zavodu.
Pomlad so bliža. Lepi dnevi, o katerih smo zadnjič pisali, trajajo šo dalje. Vmes 6e je za par dni zjužnilo, dobili smo dež in 6neg, ki jo nekatere hribovite predele prav globoko zapadel, pa zapihal je zopet sever, razgnal nevšečno sivino iu zopet odprl nebesni svod soncu in njegovi zlati razsežnosti. Ze močno ogrevajoči sončni žarki so sneg v par dnevih zlizali, sedaj je zopet skoraj vsa pokrajina kopna in uživamo prav prijetne, skoraj pomladne dneve.
Z Gorenjskega
Popis delovnih rezerv tudi na Gorenjskem. —
Pred nedavnim emo poročali, kako 60 v »Karawan-ken Bote« bralci v številnih dopisih zahtevali, da se tudi na Gorenjskem izkoristijo delovne rezerve. V zadnji številki z dne 27. februarja pa prinaša »Karavvanken Bote« odredbo šefa civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske, gauleiterja dr. Rainerja, 6 katero 6e razširja državna odredba o popisu delovnih rezerv tudi na Gorenjsko. S to narci Jbo 6o tudi na Gorenjskem mobilizirane vse moči, ki 60 še proste in sposobne, da izpolnijo zahteve državne brambe. Ker je bila 6evcda izdana odTedba precej kasneje, je drugačen 6amo prijavni rok. Drugod se morajo prijaviti vsi najkasneje do 3. marca, na Gorenjskem pa morajo delovni uradi pozvati vse, ki so dolžni zglasiti 6e, do 31. marca. Dolžnost zglasitve velja za nemške državljane, nadalje nemške državljane 6 preklicljivim državljanstvom, za pripadnike pod varstvom države in za brezdomovince. Zadostuje že, da ima nekdo v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske 6voje bivališče. pa je že obvezen zglasiti se. Zglasitve 60 oproščeni inozemci in vsi ti6ti, ki jih našteva po vrsti odredba. Za Gorenjsko pa seveda izvedba te naredbe ne bo prav takšna kakor v rajhu. Tako n. pr. gorenjsko prebivalstvo ne bo pritegnjeno v 6lužbo po drugih pokrajinah, ampak ostane če že ne v svojem domačem kraju, vsaj gotovo v svojih domačih okrožjih Kranj, Radovljica in Kamnik. Na Gorenjskem bo treba namreč novih delovnih moči pri kmečkem delu. Zlasti pa bodo delovne moči dodeljene obratom, ki služijo neposrednim namenom državne obrambe. Časopis posebej opozarja, da dolžnost zglasitve še ne pomeni takojšnje dolžnosti dela. Pozivi bodo izdani po 6krbnem preudarku, predvsem bodo oproščene žene z otroki, ki še ne hodijo v šolo.
Povečana kinodvorana v Kranju. V Kranju so preuredili novo kinodvorano tako, da ima sedaj prostora za 500 gledalcev. Za to ureditev gre zasluga okrožnemu voditelju Kus6u, ki je odredil, naj 6e prelože predstave iz prejšnje dvorane v na novo urejeno in še enkrat večjo dvorano, ki je zelo akustična. Zvočna aparatura je tudi dobra in 6edanji
vodja zvočnega filma Willi Pechard je izvežban strokovnjak, ki skuša zadovoljiti občinstvo. Posebnega pomena so dalje vhodi in številni izhodi iz dvorane. Občinstvo sedaj lahko dvorano izprazni v nekaj trenutkih. Prej pa je bilo treba dolgo časa čakati, preden 60 6e vsi izrinili 6kozi ena vrata.
S Spodnjega štajerskega
Navdušenje Spodnjih Štajercev za državno delovno službo, štajersko časopisje poroča, da 60 v zadnjih dnevih odšli Spodnještajerci zopet v državno delovno službo. Tako sedaj Spodnještajer-ski možje, ki 6o lani sledili klicu državne delovne 6lužbe, že nosijo puške nemških grenadir-jev in tako dokazujejo v boju za novo Evropo svojo dokončno pripadnost Nemčiji. Spodnještajerska okrožna mesta so 4 dni nudila krasno sliko. Povsod je bilo 6love6no, živahno, vedno je bilo čuti vojaške in bojne pesmi. Od vsepovsod so prihajali mladeniči, prav V6i 60 prišli, nihče ni ostal doma, čeprav je sovražna propaganda prav to že tolikokrat skušala podčrtati. Kakor nekdaj dedje tako je spodnještajerska mladina tudi topot prihajala največ na okrašenih vozovih 6 tradicionalnimi rožami na klobukih. Na nobenem vozu seveda ni manjkalo harmonike in nekdo izmed harmonikašev ie celo prepesnil znano pesein na »vstop v delovno službo«. Ta pesem je na primer cele 4 dni donela po Celju, ki je na izredno slovesen način sprejelo in pospremilo mladino delovne 6lužbe. Na dvorišču gradu 60 se zbirali vsi in tam 60 se tudi postavili v dolge vrste 6 kovčegi v rokah. Tam se je vsak dan poslovil od njih okrožni vodja Dorf-meister. Odtod so korakali v 6prevodu na kolodvor; na čelu je korakal okrožni vodja s sodelavci, godba brambovcev, nato pa dolge vrste delavcev. Kadar so korakali po cesti, 6«; je ustavil ves promet in vzklikanja, mahanja robcev in pesmi ni hotelo biti konca. Lepo 6e je poslavljal tudi Maribor, kjer so minulo 6oboto prav tako z godbo na čelu odkorakali novinci delovne 6htžbe na kolodvor. Med potjo jih je spremljala velika množica Mariborčanov.
Navodila za mariborsko ženstvo. Dne 12. t. m. je bilo v Mariboru sklicano zborovanje vseh sodelavk pri ženskem uradu za maribor-
Izšla je nova knjiga
»Slovenčeve knjižnice«
svetovnoznani roman
L0RNA D00NE
Spisal R. Blackmoore Knjigo dobile po vseh knjigarnah in trafikah. Naslednji teden bo izšel svetovno znani
»P0STRU2KA«
(Scampolo), ki ga je spisal Dario Nicodcmi in katerega igro »Scampolo« pozna vse svet.
roman
TEC. KJVO SLOGA «•"
Najodllčnejši film sijajnega pevca Ferruccta Tagllavlnlja
»HOČEM ŽIVETI TAKO«
Ostali Igralci: Carlo Campaninl, SUvana Ja-chlno. — Predstave ob delavnikih od 14.80 dalje, V nedeljo ob 13.80, 14.30, 1680, 18.80.
KINO MATICA ^
Dnevno dvojni programi
Ob delavnikih ob 14.80 ln v nedeljo ob 10.80 »ZVEZDA IZ ltlA«. — Ob delavnikih ob 16.30 ln 18.30 ter v nedeljo ob 14.30, 16.30 ln 18.30 »KARLOVA TETKA«.
»ZVEZDA IZ RIA«
Dlven, romantičen film s plesom ln muztko. Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel...
»KARLOVA^ TETKA«
film duhovite ln zabavne vsebine, v slavni vlog! komik Macarlo - Silvana Jachlno...
TEL.
KINO UNION
12-21
Poguba mednarodnega pustolovca saradl
sentimentalne zaljubljenosti
»DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA«
V glavni vlogi: Marla Mercader, Milena Penovlch, G. Lazzarlnl ln G. Barnabo. PREDSTAVE t ob delavnikih ob 18 ln 18.16; ob nedeljah ln praznikih ob 10.80. 14.80. lt.SO In ob 18.30
Tel.
41-64
KINO KODEIJJEVO
Krasna filmska umetnina po znani Puškinovi noveli
»D V O B O 7«
Assla Norls — Foser GlacchetJ Zopet odlična zabava za našo mladln*
»PEPELKA«
P redstave s na delavnik: 17.80; v nedeljo: 14.M tn 1T.80
sko mestno okrožje. Deželna ženska voditeljica dr. Sinithalova je predavala o ženskih nalogah v sedanji vojni, kjer je treba pomagati ne samo sebi, marveč tudi sosedu, negovati ranjence, službovati na kolodvorih, šivati po šivalnicah ter voditi otroške skupine. Mnoga mesta, ki so jih doslej imeli moški, morajo_ zdaj zavzeti ženske. Nato je predavala namestnica dr. Delpi-nova o tem, da je treba nemškemu narodu ohraniti čisto kri ter je zaključila z besedami: »Človek sam ni nič, narod je vse.«
Iz Hrvaške
Pristop NDH k mednarodni poštni zvezi.
Poštna uprava NDH je te dni prijavila s-voj pristop k mednarodni poštni zvezi, ki ima svoj sedež na Dunaju.
Novo lesno državno podjetje v NDH. V Uradnem listu NDH je objavljena zakonska odredba, po kateri se vse premoženje podržavljenega lesnega podjetja Filipa Deutscha sinovi s sedežem v Zagrebu izloča kot posebno državno premoženje, ki sestavlja premoženje novega podjetja, ki bo poslovalo dalje pod imenom Državno lesno industrijsko podjetje »Turopolje« s sedežem v Zagrebu.
Nova državna ustanova v Banja Lnki. Za številnimi državnimi uradi, ki se stalno odpirajo v Banja Luki, je sedaj pričel v tem mestu poslovati zdravstveno-živinarski zavod.
70 letnico »Glasnika bosnnsko-sremske škofije«. Te dni je minilo 70 let, odkar je pričelo v Djakovem izhajati glasilo tamošnje škofije. List je ustanovil leta 1873 tedanji djakovski škof dr. Strossmayer ter ga je tiskala tiskarna v Osijeku. Zaradi težkoč, ki so bile združene z izdajanjem lista zaradi oddaljenosti tiskarne, se je škof Strossmayer odločil za nakup tiskarne, ki je pod imenom »škofijska tiskarna« pričela obratovati v Djakovem leta 1880. Glavni sotrudnik lista je bil v začetku njegovega izhajanja profesor Aleksander Tomič, brat znanega hrvatskega pisatelja Josipa Evgena Tomiča.
Dosedanja nabiralna akcija za »Pomoč«. V mesecih november, december i942 in januar 1943 so v NDH nabrali za hrvatsko zimsko pomoč nad 13 milijonov kun.
Iz Srbije
Vpostavitv železniškega prometa med Madžarsko in Banatom. Madžarska železniška uprava je pred dnevi vzpostavila železniški promet z Banatom.
Ustanavljanje delavskih kuhinj po posameznih
večjih podjetjih. Zaradi lažje in boljše prehrane delavstva po posameznih industrijskih podjetjih, je srbska državna uprava pričela pospeševati usta-navljenje delavskih kuhinj v posameznih tovarnah. Delavske kuhinje že dalje poslujejo v večini srbskih državnih podjetjih, 6edaj jih je pa pričela ustanavljati tudi privatna industrija. V kuhinjah dobe delavci dobro, okusno in izdatno hrano. In to po razmeroma nizkih cenah.
Drobna ljubljanska kronika
V spomin dragega prijatelja Inž. F.
žužka daruje dr. L. P. za društvo slepih , J00 lir.
Rekolekclja na gospe In matere bo v1
Llchtenturnu, in sicer v sredo, 3. marca ob 4 popoldne ter v četrtek, 4. marca ob 8 zju-traj s skupno sv. maSo in sv. obhajilom, j Prisrčno vabljenel	«
Kongregaclja gospodlčen In kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redni shod . ,v ponedeljek, 1. marca. Pridite vsel
Učlteljl(lce) In profesorji v pokojn, čla-1 nI »Združenja Šolnikov« lahko dvignejo članske izkaznice 7.a (šolsko leto 1942-43-XXI v Franciišknnski ulici št. 6-1. vsak dan od 9 do 32 in 15 do 18.
Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljnb-l.lsna I lio oddajala semenski zgodnji krompir Itlntje članom, ki so ga nnročlll, v torek, • dne 2. marca od pol 15 do pol 16 pop. v skladišču Kmetijske družbe, Novi trg 3 (preko dvorišča).
Kdor se hoče pošteno nasmejati In zabavati ob prijotno zapleteni veseloigri, nnj si ogleda v nedeljo, 28. februarja ob 5 zabavno veseloigro »Lažnivec«. Uprizoril jo bo Rokodelski oder, ki tudi opozarja ccnjeno občinstvo, da si priskrbi vstopnice v pred-prodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričotkom v društveni pi-Burni, Petrarkova 12-1, desno.
Jezikovni tečaji: Italijanski, nemški In francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 so prično 6. mnrea. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzncijskera oddelku. — Najuspešnejša in najnovojša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
Danes ob 5 popoldne t frančiškanski dvorani veseloigra »Ulica St. 15«. Vstopnice v j predprodaji od 10 do 12 in dve uri pred pri-1 četkom predstave pr! hlni/njni frančiškansko I dvorano. — Igra bo gotovo ugajala sloher- j nemu gledalcu, ker je dobro pripravljena in sn odlikuje po izredni komiki. Vabimo k čim večjemu obisku.
Učite se strojepisju! Novi eno-, dvo- In trimesečni dnevni In večerni tečaji prično 4. marca. Najnepešnojša desetprstna učna
motoda. Specialna strojepisna šolo: Največja moderna Btrojopisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po želji dopoldno, popoldno ali zvečer. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt. Trgovsko nčlllščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Velik koncert Glasbeno Matice ljubljanske bo jutri v ponedeljek, dne 1. marca ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani z naslednjim sporedom: Najprej bo zaigral pod vodstvom skladatelja in dirigenta L. M. Sker-janca godalni orkester Orkestralnega društva Glasbeno Matice, ki jo pomnožen z nekaterimi člani simfoničnega orkestra, Gre-gorčev Proludij in dirigenlovo Cnkono na slovensko narodno pesem, nato bo zapela sc pranistkn Valerija Hoybalova ob spremijo vanju Lipovška AIfnnovo arijo Iiatjušo iz opero »Vstajenje«, Straussov samospev: O knm nnj nn.iu srečo skrijem, ter Lajovčevo pesem: Kaj bi lo gledal; nato ho Blodil nastop violinista Karla Rupla, ki bo zaigral Pugnnnijev Preludij in Allegro, Kogojev Andnnto ter Chopinov Valček op. 64, št. 2. Spremljala ga bo nn klavirju pianistka Zora Zarnikova. I.ajovčcv samospev: Iskal sem svojih mladih dni, Ponehiellijovo arijo in romanco iz opero »Zaročenca« ter Gcrbičovo pesem Pojdem nn prejo bo zapel basist Julij Betetto, pri klavirju pianist Lipovšok. Tri novosti v naših koncertnih sporedih bo zaigral pianist Anton Trost, in sicer: Longovo arijo z variacijami iz Suito v starem slogu, štiri škeriončevo skladbo in Mirco Snnclno-ve Fanlastično kolo. Za sklep nastopi zopet pomnoženi godalni orkester Orkestralnega društva, ki bo zaigral PnlTAlbucov Cerkveni koncert v a-molu in Vivaldijovo Simfonijo v C-duru. Vse posetnike koneorta prosimo, 'da zasedejo svoja mesta v dvorani nekaj minut pred pol 7 zvečer. S tem omogočijo reden začetek koncerta in točen konec oh 8. — Podroben sporod je v Knjigarni Glasbene Matico. Sedeži ln stojiščn so razprodann.
Te dni no mnogi dijaki, starši in vzgojitelji zaskrbljeni zaradi uspehov v Soli. kako prav bi bilo. da bi zlasti dijaki od tretjega do petega razreda dohiti prav te dni v roko svojo slnnovsko knjižico »beta, mlada leta". Tn številka rakovniških Knjižic preprosto razkrije staršem, vzgojiteljem in dijakom vzroku šolskih neuspehov, hkrati pa dajo
zlasti doraSčujočim fantom pravih krščanskih naukov za lepo in človeka vredno živ-ljenjo. Vzemite, borite! Cena 1 liro. Danes teden izido marčna številka Knjižic z naslovom: »Množica so ml sinili« in no »Naš krmar«, kot je bilo po pomoti že objavljeno.
Instrukcljo In priprava za privatno Izpite. Novi (Turjaški) trg 5-III. Diplomirani filozofi nudijo uspešno šolsko pripravo iz vseh predmetov dnevno od 8 do 11 in od 15 do IS. Strogo nadzorstvo. Honorar zmeren. Istotam priprava za privatne Izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8 do 11 in od 15 do 18 na gornji naslov.
Sobotni živilski trg. Proti koncu meseca. Na živilskem trgu navadno vrvenje. Promet še dokaj živnhen. Poprejšnje dneve je bilo veliko povpraševanje po čebuli. Sedaj je trg z njo bogato založen. Gospodinjo so jo mnogo pokupile, nekatero po več kilogramov. Jabolk ni na trgu. Pričakujejo večjo pošiljko pomaranč, po katerih je veliko povpra; Sevanju. Mnogo jo limon. Branjevci so bili v soboto dobro založeni s cvctnčo, ki postaja nekaka narodna jed in so jo mnogi vzljubili. Truovčanke in Krakovčanko, pa tudi kmetice iz okolice so trg založile z motovilcem, ki ga jo bilo kar na košaro in jorbnso. Nekaj jo bilo tudi domačo špinače, več pn uvožene. Lepa črna redkov prihaja na trg v večji množini; mnogo jo bilo na prodaj tudi hrena.
Vodstvo »Korepetitorlj«« vabi stlirSe dijakov srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da jih vpišejo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan (razlaga, nalogo, izpraševanje) za vsakega vodimo kontrolo o uspehu v šoli. Posebni tečaji za privatne in razredne iz-pitcl Honorar zmeren, revnejši popusti Vpisovanje dnevno oil 8 do 12 in 14 do 16, »Korepetitorlj«, Mestni trg 17-1.
Gledališče
Opera. Nedelja, 29. februarja ob 14: »Ga-sparone«. Opereta. Izven. Cene oil 21 lir ' navzdol Ob 17.30: »La Boheme«. Izven. Ceno "oil 21 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. muren: Zaprto. — Torek, 2. marca oh 17: »Zemlja smehljaja« Opercia. Izven. Cene od 2X lir nnvzdol. — Sreda, .1. marca oh 17: »Tlials«. Izven. Cene od 28 lir nnvzdol.
K. Mllliirker: »Oasparone«, Opereta v treh dejan iih. OsMie: guverner — Anžlovnr, Carlotta >— lvuučičeva, Nusono — Zupan,
Sindulfo — Rus, Ermlnio — Sladoljev, Be-
liozzo — M. Sancin, Sora, Bnrbičcva, Mas-saccio — B. Sancin, Luigi — Pianecki, Ta-nio — Mnrenk, sluga — Simončič: Dirigent: R. Simoniti, režiser ln koreograf: iuž. Golo-vin. Solo plešejo: Japljeva in 1'ogačar, Bravničarjeva ln Klrhos.
G. Puccinl: »La Boheme«. Opera v treh dejanjih. Osebo: Rudolf — Lipuščck. Marcel
—	Janko. Schnunard — Dolničar, Collin — Lupša, Mirni — Vidalijeva, Musetta — Hoy-balovn, Bonoit — Zupan, Aleindor — Anžlovar, Parpignol — Kristnnčič. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Dobevec, zboro-voifja: R. Simoniti.
Drama. Nedelja, 29. februarja ob 14: »Zaljubljena žena«. Izven. Znižnne cene od 12 lir nnvzdol. Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Ceno od 20 lir nnvzdol. — Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. — Torek, 2. marca ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Torek — Sredn 3. marca ob 17.30: »Mlrandolina«. Red Sreda..
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Dane« popoldne ob 5: Goldoni: Veseloigra »Lažnivec«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 111 do 12 in dve uri pred pričotkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1. desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, ob 5 popoldno: »Ulica št. 15«, veseloigra v Štirih dejanjih. Vstopnice dobite od 10 do 12 ter dve uri pred pričetkom predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Nedelj«, 28. februarja: 8 Napoved časa: poročiln v italijanščini. — 8.15 Koncert organista F. M. Napolitana. — 11 Prenos pete maše Iz bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. C B. Marino). — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komornn glnsba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnoga Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Koncert Adamičevega orkestra — 13.40 Opernn glasba nn ploščah. — 14 Poročiln v italijanščini. — .14.10 Koncert violinista Karla Rupla
—	pri klavirju L. M. ftkorjanc. — 14.35 Pesmi in napevi, — 15 Poročila v slovenščini. — 17.15 KUItKT Vladimir: Spomladanska dela v vinogradu — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Lahko glasba. — 17.45 Or-kostor Cotra vodi dirigent Barzizza 19,30
Poročila v slovenščini. — 19.45 Italijanska
glasba v narečju. — 20 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vod! dirigent D. M. Šijaneo. — Slovenska glasba. — 21 Simfonični koncert vodi dirigent Morelli. — 22 Prenos za Albanijo.
—	22.15 Koncert pianista Tita Aprea. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 2. marca. 7.30 Lahka glasba. 8 Napoved časa. — Poročila v italijanščini.
—	12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini.
—	12.45 Napevi in romance. — 13 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini, — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo. — Glasba za godalni orkestor. — 14.40 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz rim-skoga gledališča ELISEO: Koncert organizira Kr. Rim. Fillinrmonična akademija: drugi del koncert, ki ga izvaja pianist Edoar-do Erdmann — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročiln v slovenščini. — 19.45 Valčki, polke in ina/.urke. — 20 Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Simfonično-vokalni koncert vodi dirigent Mnrio Cordo-ne, sodelujota soprnnistka Marija Pedrini in haritonist Carlo Tngliabue. — 21.40 Simfonični koncert vodi dirigent: Renato Fa-sano. V odmoru: predavanje v slovenščini.
—	22.45 Poročiln v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
v nedeljo: mr. Bnknrčič, Sv. Jakoba trg 9, Ilomor, Miklošičeva e. 20 in mr. Murmnyer R., Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Suš-nik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšček. Oo-sposvetska o. 4 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31.
Nedeljsko zdravniško dežnrno službo bo
vršil od sobote od 20 do poned. do 8 zjutraj mestni zdrnvnik dr. Debelak Gvldo, Ljubljana, Bleiwel8ova costa 62.
Poizvedovanja
V četrtek sem Izr^ill no Rožniku zlat prslan. ki mi je drngocen spomin. Poštenega najditelja prosim, če ga proti nagradi odda ua upravi Slovenca.
Resne in zabavne iz sedanjega življenja v Angliji
Z ameriškim vojakom je treba ravnati zelo vljudno
Tudi v Angliji je dan« življenje precej odvisno od svetovnih dogodkov. Vpliv vojne se pozna vsepovsod, v javno6U in zasebnem življenju. To se z drugimi besedami pravi, da ljudje na splošno precej bridko občutijo sedanjo vojno in V6e, kar je z njo v posredni in neposredni zve/i. In to bridko resnost, ki jo je prinesla vojna, imaš v Angliji priliko spoznati povsod, na drugi strani pa 60 tudi še zabavne stvari, posebno še, če človek življenje v Angliji hoče opazovati tudi od druge, neobičajne 6trani. Tako na primer vsebujejo mnogo zabavnega razni letaki, zlasti pa tista tiskana opozorila, ki 60 jih zadnje čase razširili po uradih in predvsem še v gostinskih obratih in ki med drugim dajejo stroga navodila zaposlenemu osebju, kako je treba ravnati z ameriškimi vojaki.
Bridko resni morajo biti razlogi za takšno vljudnost
Zares vljudni morajo biti fotografi, če hočejo imeti kaj prida posla in 6 slikami ovekovečiti poznejšim rodovom, kakšne obraze lahko človek v Angliji srečuje v žalostnem letu 1913. Zlasti pa morajo biti v Angliji vljudni in po6trežljivi, kadar imajo opravka z ameriškimi vojaki, na vsak način pa vljudnejši, kakor pa je bila doslej njihova navada v občevanju s tujci. Ne smejo postopati tako, da bi Amerikanci dobili morda vtis, kako zanikrni, malomarni in nepostrežljivi so Angleži. Človek, ki tako od daleč opazuje to sedanje življenje v Angliji in ravnanje z Amerikanci, dobi nehote vtis, piše neki madžarski časnikar, kakor da je od omenjenih lastnosti res dostikrat odvisna usoda angleškega ljudstva. Razlogi za takšno vljudnost, ki jo Angleii izkazujejo ameriškim vojakom, morajo biti res bridko resni.
Angleži naj se ne čudijd — beremo v omenjenih opozorilih, namenjenih javnosti — če Amerikanci višje cenijo 6voj base-ball kakor pa angleško igro kricket. Slednja namreč med njimi ni razširjena in 6e jim zdi dostikrat celo neumna. Končno pa tudi ni treba pričakovati, da bi Amerikanci kazali kakšno posebno razumevanje za angleške narodne igre, ali Angleži za amerikanske. Na teniškem igrišču in pri hockevu 6e že bolje razumejo med seboj, zakaj tudi pri Amerikancih sta ti dve panogi športnega udejstvovanja precej razširjeni.
»Kako je kaj, baby?«
Če 6e Amerikanec sreča v kakšnem nočnem zabavišču, recimo v baru pri svojem coctailu s kakšno mično Angležinjo, jo navadno nagovori kar 6 »kako je kaj, baby?« Te svoje navade kot vojak Združenih držav tudi tostran »velike vode« na noben način ne more opustiti. iHarsikakšna angleška natakarica ei morda pri tem misli — upravičeno ali neupravičeno — da je ameriški vojak nesramen, če jo imenuje »baby«. In če 6e ji kaj takšnega pripeti še drugič, tretjič ali pa še večkrat, je kar 6koro prepričana, da so vsi Amerikanci nesramni ljudje. Toda kaj takšnega ne 6tne misliti na noben način. Tisti, ki pišejo propagandne in reklamne letake, hočejo vsekakor takšne občutke pregnati, in dopovedujejo angleškim dekletom, da vendar ni treba pripisovati takšnemu ogovarjanju kakšnega posebnega pomena, zakaj Amerikancem je zašlo takore-ko? že v meso in kri. To so pač Amerikanci, pravijo, kaj hočete. Ce kak ameriški vojak nagovori angleško dekle kar z besedami: »No, kako je kaj
babv«, je to pač približno i6to, kakor če bi kakšna angleška »damica« začela svoj pogovor takole: »Je tole vreme danes lejx>, joj.«
Amerikanci ne uganjajo le svojega narodnega športa in niso nekaj posebnega samo s 6vojim načinom ogovarjanja, pač pa so tudi njihova jedila prirejena po ameriškem oku6u in jih tudi po svoje imenujejo. Strežnice in strežniki po angleških gostinskih obratih pa se tolažijo s tem, da &e bodo Amerikanci počasi le sprijaznili tudi z angleško kuhinjo.
Zbiralcu voznih listkov je časopis posvetil kar uvodnik
Zadnjič se je zgodilo nekaj, kar prav za prav nima nobenega opravka s svetovno zgodovino in s politiko, zbudilo pa je kljub temu v javnosti veliko pozornost. Zgodilo 6e je namreč, da je v Angliji umrl mr. (Juatermain, o katerem je šel glas, da je bil 6trasten zbiralec voznih listkov. Na dan. ko je mož umrl, je njegova zanimiva in rej svoje-vretna zbirka obsegala že 10000 najraznovrstnej-ših voznih listkov. Neki angleški list je temu možu ob njegovi 6mrti posvetil celo uvodnik in v njem
med drugim povedal, da ima mr. Qiiatermain v svoji zbirki tudi vozni listek za vožnjo z ladjo »Ti-tanic«, 6 katero se je bilo jiotopilo toliko liudi Nekdo je v svojem pismu izrazil svoje veliko začudenje, kako je vendar ta mož prišel do tolikšnega števila voznih listkov. V tem pismu med drugim
piše, da ima on sam le dv» vozna listka, pa že zaradi njiju ga je dolgo časa grizla vest, zakaj jih po končanih vožnjah ni oddal.
Dragocena krona za ugandskega kneza
V naslednjem naj podamo še zgodbo o afriškem knezu, ki ga bodo baje kronali. Ta novica sicer še ni potrjena, vsekakor pa je gotovo, da so londonski zlatarji na račun angleške vlade izgoto-vili zlato krono, ter jo okrasili s ->at rii m drugim, dragimi kamni. Ta krona je namenjena za »Kaba ka ol IU.ganda«, t. j. za nekega domačega kne/a iz angleškega protektorata Uganda. / nio ga bodo baje kronal, na njegova stara Ka Uro/ dvoma je tudi to politika, ki pa je vsekakor dlje od svetovnih dogodkov kakor pa naslednja novica, ki ji tudi ne manjka politične začimbe.
Tank s pozlačenimi verigami — božično darilo
Iraški kral| Feizal je dane« star komaj 6edem let. Angleški general, ki jioveljuje četam na Srednjem vzhodu, general Aleksander, pa mu je za božič kljub temu j>odanl tank, kakršen je za omenjeno starost iraškega kralja primeren. Tank — to izredno božično darilo — ie visok približno en meter, ima brezhibno narejeno kolesje, tako da se kralj Feizal i njim lahko popelje v zgornje nadstropje svoje kraljevske palače. Spredai ima Cisto pravilno izdelan vrteči se stolp, verige pa pravijo, da so jiozlačene. Seveda zahvala za to darilo ni izostalo.
Življenjske razmere v Sovjetski Rusiji,
kakor jih je popisal ameriški časnikar, ki je sam dalj časa bival tam
Dočim imomoo razmerah, ki vladajo v drugih vojskujočih se državah, na razjx>lago precej točne podatke in tako tudi precej pravilne
Rredstave, so ptoročila o življenju v Sovjetski usiji v sedanji vojni zelo skopa. Zato zasluži vrsta člankov, ki jih je svojčas nanisol in objavil v londonskem listu »Dnily Ntailc ameriški časnikar VValter Graebner, |>osebno jvozor-nost. V njih ta Amerikanec, ki «o je bil dalj časa mudil v Rusiji in se potem podal v Anglijo, odkrito popisuje razmere, ki vladajo taini, in ti članki pač dokazujejo, koliko je vredno sedanje zavezništvo anglosaksonskih držav z Rusijo. V naslednjem podajamo izvleček enega Graebner-jevih člankov, ki ga je objavil tudi švedski list »Svenske Dagbladet« in ki v najlepši luči kaže življenjske razmere, ki v sedanji vojni vladajo v Sovjetski Rusiji.
Rusija — kakor jo nam predstavlja Graebner — je
siva, revna in trpeča dežela,
v kateri civilno prebivalstvo vojno dosti bolj občuti kakor civilno prebivalstvo v kakšni drugi državi. Znašla se je pred težkimi, često nerešljivimi vprašanji. Omejitve glede prehrane, obleke in stanovanj so zelo stroge, pa tudi druge neštete omejitve in predpisi so se globoko zajedli v življenje vsakega posameznika. Toda, v Rusiji so tudi privilegirani gornji sloji, ki uživajo vse mogoče olajšave in ugodnosti. To
so birokratje, ki jih je na milijone in ki poganjajo zapleteno sestavljeni ruski državni »troj.
V sedanji Rusiji — tak vtis je dobil omenjeni ameriški opazovalec — so
različne skupine ljudi,
katerih življenjski pogoji »o dokaj različni. Prvo »ku|>ino predstavlja ruska armada, ki jc — kakor pravi omenjeni ameriški časnikar — dobro opremljena in dobro oborožena.
Preprosti Rus živi
za žično ograjo odredb in prepovedi
Drugam ne sme, kakor soino od svojega stanovanja do tja, kjer je zaposlen. Najeti «i ne sme sobe v kakšnem hotelu, le so na ra/jx>lago samo za častnike, Jržavne uradnike in za redke uglednejše umetnike in pisatelje. Po večjih mestih lahko dobiva hrano samo po iavnih kuhinjah. Restavracije m> zanj zojirto. V Moskvi je le ena 'uma izjema, namreč kovkaška restavracija \ragvi v bližini Leninovega zavoda. Tu, pravijo, da je hrana odlična, a kosilo stane nič manj ko hO švicarskih frankov.
Kar zadevo ostalo življenje, jc treba povedati, da so
trgovine prazne
Domače |x>trebščinc, kakor glavnike, krtače, kuhinjjsko posodo in milo ležko dobiš, prav tako tudi opruvo in pisalne stroje. Kdina stvar, ki jo je v izobilju, so sture knjige Kako primanjkuje obleke, doka/ujc dejstvo, du si je * pretočenem letu komaj deset na vsakih tisoč Rusov moglo kupiti en sum oblačilni i/delek. 95 odstotkov živil je strogo racioniranih, druga živila pa prodajajo na črnem trgu po strahotnih renah.
Wulter Graebner je ob priliki svojega obiska na moskovskem trgu sam videl, da »o tam prodajali
jajca po 10 šv. frankov
kilogram medu po po 400 šv. frankov. Dajati blago za hlogo je pod smrtno kaznijo prepovedano, vendar j>a te vrste trgovina zelo cvete. On kod inuijo privilegirani sloji v Rusiji toliko denarja, je ameriškemu časnikarju uganka in se je spričo tega zadovoljil saino z ugotovitvijo dejstv« samega.
Maksimalni cenik za tržno blago v Ljubljani
Veljaven za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne 25. februarja 1943-XXI, VIiI/2, št. 361/4, odobril naslednje tržne cene, veljavne v Ljubljani od 1 marc-i VJ43-XX1 dalje.
Zeljnate glave pod 10 kg 2 liri kg, rdeče zelje 2.25 lire, kislo zelje 4 lire, ohrovt 2.25 lire, repa na drobno 1 liro. repa na debelo 0.75 lire, kisla repa 2.50 lire, repni vršički 2 liri, mo'ovilec 10 lir, regrat 4.50 lire, radič 6 lir, gojea radič 10 lir, špi-nača 4 lire, rdeča pesa 3 lire. rdeče korenje brez zelenja 3.50 lire. rumeno korenje 2 liri, poteršilj 4 lire, zelena (glave) 4.50 lire, rumena koleraba
2 liri, kolerabica 4 lire, črna redkev 1.50 lire, čebula 3 liro, čebulček 12 lir, šalota 4 lire, če6en 8 lir, hren, očiščen, 4 lire, jabolka I. vrste (namizna, zbrana) 5.70 lire, jabolka II. vrste 5 lir, lipovo cvetje (suho) 18 lir kg, jajca 2 liri ko«.
Opomba: Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimaluih cenikih, sedaj pa cene ne bi bile vsebovane v ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ni bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega komisariata, odsek za določanje cen, odobrena drugačna cena.
Križanka št. 76
1	2	i	4	5	6	7	a	9	10	11	12	13	14	15	lo	1/	18	19
20					21					22					23			
24				25					26					27				
2«					29					30					31			
32	3J	34	3o	36	37	38	39	40	41	42	43	44	45	43	47	4a	49	50
51					52					53					54			
55				06					57					58				
59					'10					01					02			
Vodoravno: 1. nekdanji all>anski vladar, 5. delavec, nosač, 10. utrinek, 15. rimski oblastnik v Judeji ob Kristusovem času, 20. kraj na Koroškem, 21. evropska prestolnica, 22. pripadniki izumrlega naroda, 23. sirota, beda, 24. posrednik, izraz iz elektrotehnike, 25. mesto ob Nišavi v Srbiji, 26. rastlina zajedavka, 27. slovenski zgodovinar, 28. tuje žensko ime, 29. prekop, preliv, 30. vonj (tujka), 31. lbsenova drama, 32. mesto ob Donavi zahodno od Dunaja, 36. južna rastlina, 41. dokaz nenavzočnosti (tujka), 46. planina na Balkanu, 51. evropska prestolnica, 52. morski ropar, 53. otočje v Atlantskem oceanu, 54. otroška pravljična oseba, 55. VVallen-steinov zvezdoslovec, 56. otroško krstno ime, 57. slovenski prevajalec Ilauffovih pravljic, 58. žleb, tul, troba, 59 mesto blizu Barija v Italiji, 60. operni skladatelj (Dežela smehljaja), 61. ruska sveta podoba, 62. oblika vode.
Navpično: I. zarja, svitanje, 2. domeča žival, 3. otok v Jadranskem morju, 4. bližnji so-rormik, 5. mesto v Albaniji. 6. prijjovediii pesnik, 7. glinasta posoda, 9. svetopisemska oseba, 9. spleteni lasje, 10. osajnnik, elektrotehnični izraz, 11. Finžgarjeva povest, 12. duhovščina (tujka), 13. plug, drevo, U. državica v Zadnji Indiji, 15. geometrijski lik, 16. trdnjava v severni Španiji, 17, razdobje, 18. pripadnik izumrlega naroda, 19. teža zavoja ali zaboja, 32. živilo, zabela, 33. del zraka. 34. reka v Sibiriji, 35. kraj v Dalmaciji, 37. vrsta dragega kamenja, 38. po-
Naj ameriški narod zve resnico o Atlantiku
Nemčija bo imela spomladi pripravljenih že 700 podmornic, med njimi tudi nove, ki so večje in hitrejše
Lizbona. 2G. februarja, s. Revija »Life« piše, ( do med seboj zvezo. Ne nastopajo več v večjih da se atlantske pomorsko poti lahko označijo kot skupinah, pač pa le po dve ali tri skupaj ter se veliko srčne žile v telesu zavezniških narodov. V poslužujejo Čisto nove taktike. Približajo se zava-
primeru, čo bi se te žile pretrgale, bi to lahko imelo najtežje posledice. Anglija bi prišla v nevarnost, da bi v njej zavladala lakota, pa tudi Rusija ne bi mogla več dobivati pomoči jk> kratki in življenjsko važni žili severnega Allantika. Zavarovani ladijski sprevodi, namenjeni v Sredozemsko morje, bi morali jiluti okrog Rtiča dobre nade. V takšnih razmerah hi generala Montgoine-ry in Eisenhovver odpovedala, ker ne bi biio zadostne oskrbe. Nemške podmornice pa bi imele v tem primeru prosto pot proti Indijskemu oceanu in bi Ui k o lahko podpirale Japonsko. No pretiravamo torej, če trdimo, da je severni Atlantik najpomembnejši. Čo se zavezniki ne bodo mogli upirati na tem odseku, jih lahko doleti smrtna nevarnost.
Omenjena revija potem piše. da nI treba imeti nobenih dvomov glede nemških načrtov, kako pretrgati te zavezniške srčne žilo. Nomei imajo glede podmorniškega vojskovanja prednost. Bombardiranje nemških podmorniških oporišč na Atlantiku ni povzročilo nobene škode. Revijn »Life« računa, da ho Nemčija imela spomladi približno 700 podmornic, kl hodo lahko nastopile na Atlantskem morju. Nemci so poslali na križarjenje po Atlantiku tudi že tako imenovane »super-pod-mornice«, ki so dosti večje in hitrejše od dosedanjih. Tako je obramba zavezniških narodov na tem polju že starinska. Te nove nemške podmornice imajo precej večjo tonažo, kakor pn so jo imele dosedanje podmornice. So dosti hitrejše in se lahko spuščajo v velike globine ter jih je zato zelo težko zadeli z globinskimi bombami. Te nemške podmornice imajo verjetno tudi posebno pripravo, s pomočjo katere lahko vzdržujejo pod vo-
"rovanim ladijskim sprevodom, s|iuste torpeda in se potem naglo obrnejo In zbeže s polno paro. Stražne ladje zapuste ladijski sprevod in se spuste na lov za temi podmornicami. Ko je ladijski sprevod na ta način spet nezavarovan, ga napade drug roj |>odmornic in mu prizadene najtežje izgube.
Omenjena revija piše dalje, da je eno samo proli takšnim novim podmornicam uspešno, iu to je močno spremstvo rušilrev. Na žalost pa teh primanjkuje, in Indijske premljave morajo odhajati na |x)t premalo zavarovane in doživljajo pomenljive izgube.
Nato člankar omenja trditve Rosroeja Drum-inonda v listu »Christian scionce Monitor«, po katerih so številke pobeljenih ladij naravnost strahotno in dosežejo milijon ton na mesec. Z vsako ladjo pa gre na dno morja tudi del dragocenega vojnega blaga, ki so ga Združene ameriške države s tolikšnim trudom izdelnle. To je nekaka rok-Ija za vso ofenzivno načrte proti Evropi. S sedanjim odstotkom izgub bi bile žrtve, ki bi jih morali prestati, čo bi hoteli izvesti kakšno boljšo ofenzivo, kakor pa je bila tista v Severni Afriki, ogromne.
Pa tudi če se osi ne bi posrečilo prerezati zavezniških srčnih žil na Atlantiku, bi lahko zaveznikom izpustila toliko krvi, da 1»i onemogočla kakršno koli angloško-ameriSko ofenzivo. Atlantik, ki jc življenjsko važna žila demokratičnih držav, je v veliki nevarnosti. Troba bi bilo zalo storiti na industrijskem, vojaškem, političnem in propagandnem |>oljU vse, kar se le da. da to žilo rešijo Člankar končuje svoja izvajanja s prijvinilio: »Ameriški narod naj zve resnico o Atlantiku.«
smrtno prebivališče, 39. sadno drevo, 40. mlinsko korito, 42. nenavadna množinska oblika besede las, 43. svetopisemska oseba, 44. italijanski vojaški dostojanstvenik, 45. višavje v Aziji, 47. nasprotje upanja, 48. moč. 49. pripudnik izumrlega naroda, 50. obvodna žival.
Rešitev križanke št. 75
Vodoravno: 1. Katarina, 9. vodomet, 16. zmes, 20. eter, 21. Ezav, 22. epiteton, 23. Aza, 24. Loli, 25. Tuka, 26. ralo, 27. tapir, 28. ol, 29. esej, 30. om, 31. Orožen, 32. oniks, 33. pi, 34. meta,
37.	raven, 40. stih, 42. Una, 44. Hag, 46. idilika, 47. Meta, 48. dim, 49. as, 50. ata, 51. Nina, 52. kulisa, 53. noj, 54. irt, 55. let, 56. Ala, 57. nator, 58. Est, 59. lak, 60. dalja.
Navpično: 1. Kelemina, 2. Atos, 3. tele-tina, 4. Arij, 5. retorika, 6. izum, 7. nakovalo, 8. Avar, 9. Veronese, 10. opaž, 11. diletant, 12. Oton, 13. Metohija, 14. etan, 15. Topinard, 16. znik, 17. Marshall. 18. Ezop, 19. Saligata, 35. edil, 36. Alan,
38.	akut, 39. emir, 40. stas, 41. idol, 42. umik, 43. A6ta, 45. atej.
Ta teden bomo začeli objavljati v »Slovencu«
»LJUBEZEN KRISTINE H0MAN0VE«
Novela razgrinja razgibano duševno življenje glavne junakinje Kristine in je zajeta iz življenja umetnikov.
Stališče Vatikana do boljšima
Ostala je prav takšno, kakor ga je določil papež Pij XI. v svoji okrožnic.
»Divini Redemptoris«
Med katoličani je zbudila velik9 ogorčenje neumna in žaljiva vest londonskega radia, ki pravi, da »|X> želji sv očeta katoličani vsak dan prosijo Boga, naj reši Rusijo in njen vrli narod, ki se s tolikšnim junaštvom bori proti fašističnemu in na-rodnosocialističnemu barbarstvu.«
Nastaja vprašanje — piše agencija »La Corris-pondenza« — doklej spričo takšnih žalitev lahko in morajo molčati tisti, ki imajo sveto dolžnost, braniti ča6t katoliške Cerkve in pa njene nezmotljive nauke. Ce je na eni 6trani res, da je ta vest londonskega radia sama po sebi takšna, da ji nihče ne more verjeti, je na drugi 6trani tudi res, da celo najpreprostejši človek lahko dvomi v drugo, nič manj gorosta6no vest, ki pravi, da 60 v zadnjem ča6u potekale priprave za zbližanje med Vatikanom in Sovjetsko zvezo in da je iz Rusije prišlo v Vatikan v ta namen celo že posebno zastopstvo.
Glede tega 3matra agencija »La Corrisjjonden-za« za potrebno poudariti, da je 6tališče sv. Stolice do boljševizma še vedno takšno, kakor ga je določil papež Pij XI. v svoji okrožnici »Divini Redemptoris«, v kateri izpodbuja škofe z naslednjimi besedami: »Poskrbite, da se verniki ne bodo pustili zaslepiti I Komunizem je v bistvu perverzen in kdor hoče rešiti krščansko omiko, z njem ne 6me sodelovati.« Nekoliko dalje piše sv. oče: »Ce bi kdo zašel v zmoto in bi pomagal komunizmu do zmage, bo prvi postal žrtev svoje zmote.« Boljševiki — pripominja papež Pij XI. — gredo v 6Voji hinav-ščini tako daleč, da hočejo ljudi prepričati, da bo komunizem v tietih deželah, kier so ljudje vernejši in bolj omikani, imel milejši obraz, da ne bo oviral verskega udejstvovanja in da bo spoštoval svobodo prepričanja. So nekateri, ki se sklicujejo na nekatere spremembe, ki so jih uvedli nedavno v sovjetski zakonodaji in iz tega izvajajo, da komunizem namerava opustiti svoj bojni načrt proti Bogu.«
To so zmote, kliče papež. Resnica je, »da prvič v zgodovini prisostvujemo boju, ki ga je hladnokrvno hotel in se nanj skrbno pripravil človek, boju proti vsemu, kar je božjega.« Svoja izvajanja ie sv. oče končal z najiovedjo »neizmerno katastrofalnih razvalin«. To je resnica, ki jo priznavajo tudi londonski radio in njegovi poslušalci
Res je, da je Cerkev povabila katolik«, naj molijo za Rusijo, a njihove prošnje so 6e obračale k Bogu, da bi rešil Rusijo pred strahotno pošastjo, ki jo drži v svojih krempljih. Isti sv oče je leta 1035 povabil vse rimsko ljudstvo k molitvam v cerkvi 6v. Petra, in |x> volji sv. Slolice je od leta 1929 dalje v 6amo6tanu Li6ieux molitev za tiste, ki žive
v duhovni revščini v vzhodni Evropi in Severni Aziji, Te molitve je Cerkev odobrila in jih opravlja, da bi Bog »rešil Rusijo«. To pa jo edina prošnja, ki jo mora kardinal Hinsley kot član cerkvenega senata brati in jo prijx>ročati svojim vernikom Rusija pa bo rešena — in ne samo Rusija — šelt tedaj, ko bo jx>v6em izginil boljševizem z obličja zemlje.
Izjava kitajskega generala o Japonski
Lisbona, 26. febr. s. General Huing Sin Mu. načelnik kitajskega vojaškega odposlanstva v Lon donu, je včeraj na tiskovni konlerenci izjavil:
Japonska povečuje svojo silo in ne bo prekri-žanih rok čakala usode. Japonska je zelo bogata na efektivih in rezervah. Zamisel, da bi napadli Japonsko na vrhuncu njenih sil, je zelo privlačna, toda spomniti se moramo, da ima Japonska v rokah veliko strateško važnih krajev. Razen toga je treba vzporediti tudi načrte vseh zavezniških narodov. Kitajski general je potem zahteval nova letala za Kitajsko in zatrdil, da Kitajska trenutno svojega letalstva prav za prav nima. Nato so ga vprašali časnikarji, ali ga ie zadovoljil obisk v Washlngtonu. General je odgovoril: Dokler končna zmaga ni dosežena, no more hiti nič zadovoljivega. Kar se tiče položaja v Indiji, je general do jal: Za nas je obžalovanja vreden. Pristavil pa je Upam pa. da bo hritanska vlada že našla zad'i voljivo rešitev sedanjih težav.
Zahteve ameriških žensk
Stockhoim. 20. lebr. s. Vojna je utrla pot d višjih mest tudi ameriškim ženskam, kakor »r sklepa iz (»oročila, ki ga je švedskemu listu »Alle handa« poslal njegov dopisnik iz Združenih držav. Miss Kellems, ki Ima vodilno mesto v ameriški industriji, je v svojem govoru na zborovanju ameriško ženske zveze v Baltomoru izjavila, da se bo zveza lakoj zavzela za spremembo ameriške ustave v tem smislu, da dobe ženske prav iste pravice kakor inoški. »Ako nas mislijo, tako Jo izjavila, moški po končnni vojni spel potisniti nazaj v ku-hinie in v sobe z otroki, potem se bo naš spor spel ponovil. Ako smo me ženske sposobne danes prav tako dobro opraviti delo kakor moški, jjotem imamo pravico, da to delo ohrauiuiu tudi jutri, ko bo vojna že končana.«
9. S. VAN DINE:__8
Umorjeni Kanarček
•	,v°ia domneva pravilna,« jo ugo-
varjal Markham, »tedaj je obleka bila raztrgana selo potem, ko je mladenka bila žo mrtva. Tudi šopek jo odpadel šele pozneje. Ne vidim pa razloga za ta nesmiseln j>ojav .,.«
»Tudi jaz ga ne vidim,« je vzdihnil Vanco. »Zelo Čudno jo to.«
Heath ga je prodirljivo pogledal in dejal:
»Ze drugič ste dejali to: vendar pa ni tukaj prav nič čudnega. Čisto preprost primer je to...« Silil so je, da bi njegov glas bil prepričevalen, kakor človek, ki hoče prepričati tudi samega sebe. »Obleka jo lnhko bila raztrgana v katerem koli trenutku,« je trmasto nadaljeval, cvetlice pa so so lahko zapletle v čipke, tako da niso padle na tla.
»Kako pa razlagate zadevo s skrinjico za dragulje, narednik?« je vpražal Vance.
»Zločinec jo je skušal odpreti najprej z grebljico, ko pa jo videl, da z njo ne l>o opravil ničesar, si je pomagal z dletom.«
»Toda če je imel primerno dleto,« je ugovarjal Vance, »čemu se jo potem trudil, da je prinesel to nespametno grebljico iz sprejcmnice v spalnico?«
Narednik je zmedeno stresel z glavo.
»Nikdar ni mogoče vedeti, zakaj zločinci ravnajo tako, kakor ravnajo.«
»V policistovem ltesednjnku ne sme biti besede ,nikdar',« ga je grajajoče opomnil Vance.
lleath ga jo zopet prodirljivo pogledal.
»Ste opazili šo kaj drugega, kar se vam jo zdelo čudno?« jo vprašal.
Njegovi dvomi so se zopet zbujali.
»Da, svetilka na mizi v sosednji sobi.«
Slali smo vsi skupaj ob prehodu med obema sobama. Heath se je hitro obrnil in |>oglcdal pre-vmjeno svetilko.
»Nič čudnega no vidim v Jem.«
»Nekdo jo je prevrnil, kajne?« je dejal Vance.
»Res je,« je v zadregi odvrnil lleath. »Toda... saj je tukaj vse razmetano.«
»Prav. A za mnoge stvari prav lahko najdemo razlog: za skrivne predalčke v pisalni mizi, za predale skrinje, za vaz.e. Dokazujejo, da je nekdo brskal po njih. Svetilka pa skoraj moti celotno sliko. Je kakor nepravilna nota v skladbi. Bila je na drugem koncu mize in najmanj pel čevljev oddaljena od kraja, kjer ee je izvršil zločin. Ni torej mogoče domnevati, da bi bila prevrnjena med bojem. Isto bi lahko trdili o zrcalu. Cemu je bilo razbito? Vso to je zelo čudno.«
»Kaj pa pravite potem o naslanjačih in mizici?« je vprašal Heath in pokazal na oba pozlačena naslanjača, ki sta ležala prevrnjena na tleh in na mizico, ki je bila prav tako na tleh poleg klavirja.
»To se pa popolnoma sklada z vsem ostalim,« jo odvrnil Vance. »Prav lahko je kdo zadel ob nje ali pa jih je porinil v stran gosjiod, ki jc preiskoval obe sobi.«	.
»Tudi svetilko je lahko prevrnil iz istega razloga!« je vztrajal Ilca^h.
Vance jo odkimal.
»To pa nn bo držalo, gospod narednik. Svetilka ima močan bronast podstavek, zgornji del pa
ni težak. Ker pa je bila sredi mize, tudi ni bilo nevarnosti, da bi se kdo zadel ob njo. Svetilko jo nekdo nalašč prevrnili«
Narednik je nekaj časa molčal. Sjioznal je že iz izkušnje, du Vancejevih ojioinb no sme vzeti preveč malomarno. Priznati moram, da, ko sem gledal svetilko, ki je ležala prevrnjena na mizi, na kraju, kjer ni bilo najmanjšega nereda, sem tudi sam čutil, da je bilo v Vancejevih trditvah nekaj zares prepričljivega. Poskusil sem, da bi vključil to dejstvo v dogodke, kakor sem si jih sam predstavljal, a zaman.
»Ali ni ničesar drugega kar bi se ne skladalo s celotno sliko?« je končno vprašal Heath.
Vanco je pokazal na cigareto, ki je ležala na omari v sprejemnici. Omara je bila ob steni predsobe, v kotu poleg omarice Boule, ravno nasproti divanu.
»Oglejte si dobro to omaro«, je dejal brezbrižno Vance. »Čeprav so vrata priprta, je v notranjosti šo vso nedotaknjeno. Zdi so, da je to edino mesto v celem stanovanju, ki je ostalo nedotaknjeno«
Heath je šel k omari in si jo ogledal.
»Priznam, da je la stvar čudna, je končno priznal.
Vanre je navidezno brezbrižno šel za njim in si ogledovai omaro preko policistovih ramen.
»Za vraga I« je nenadoma vzkliknil. »Ključ je na notranji strani. Ta je lepa! Kako je mogoče za-proti omnro, če ie ključ od znotraj. Povejte mi vi, gospod naredniku
»Lahko, da tudi nič ne pomeni, je ugovarjal Heath. »Morda omara ni bila nikoli zaklenjena. Prav lahko se o tem prepričamo. Zunaj je soba-
rica in kakor hitro bo stotnik končal svojo nalogo, jo pozovemo semkaj.«
Vrnil se je k Duboisu, ki si je ogledoval klavir.
»Nič?« Stotnik je odkimal.
»Rokavice!« je kratko odgovoril
»Prav lako tu I« je pristavil Bellainy, ki je klečal pred pisalno mizo.
Vance se je okreuil s trpkim smehljajem na ustnicah in šel proti oknu, kjer je mirno kadil svojo cigareto, kakor da hi zanj ta zadeva ne imela nobenega zanimanja več.
V tem trenutku so se odprla vrata, ki so vodila v vežo in vstopil je majhen možiček. sivih las, z majhno in sivo brado, mežikajoč zaradi premočne sončno svetlobe.
»Dober dan, gospod profesor I« je dejah Heath prišlecu, »Zelo sem vesel, da vas vidim. Imam namreč neko zadevo, v kateri sto strokovnjak.«
Inšpektor Konrad Brenner je bil eden izmed malo znanih specialistov, a zelo sposoben. Udej-stvoval se .ie pri nevvyorški policiji in zelo pogostokrat so se zatekali k njemu v najbolj kočljivih .zadevah, medtem ko je njegovo ime le malokrat prišlo v časopise. Bil je strokovnjak v raziskova-vanju ključavnic in vlomilnega orodja. Mislim, da niti med kriminalogi na lozanski univerzi ni bil nihče tako spreten v ugotovitvi znakov, ki jih je |x>vzročalo orodje, ki so se ga posluževali vlomilci. Njegova zunanjost in vedenje sta bila podobna zunanjosti in vedenju univerzitetnega profesorja, ki se je [Kistaral v šolskih sobah. Njegova stara, črna in slabo zlikana obleka je bila očividno starinska. Nosil je visok trd ovratnik, kakor kak duhovnik, in ozko črno kravato. Stekla njegovih z zlatom obrobljenih naočnikov so bila zelo močna.
EIAR - Radio Ljubljana
Parliamo 1'italiano!
I.EZIONE QU A TTO K I) ICES IMA, che verrft tenuta dn! prof. dott. Slanko l.cbtn luiicdl, il to/3 1943 XXI", uro 19.
Sitno venutl I Boldatl.
Popo una marcla di tre orc i soldnti cntrnno finnl-mente nel pacsetto ptccolissimo. Tro casc, una chiesa, duo alberi, c una fontnnciia. 1 hottotencnli sono in testa.
Hanno gli scarpoui pionl di cliioili e un iiastoncino in inano.
11 paesetto piccolisslmo č stato tanto docantato da tuttl. N ino huono, uova froselio o aneho una rngazza hella. I.a maestra. E venuta dalla cilti«. 1 sottotenenll si mettono a posla il nodo della cravatta. lino si gunrda perfino in uno spccctiictto.
1 sotdati pussauo o cantano. Una galllna corre disperata.
I contadini si voltnno a guardare senza eapire nienlc. 1 soldnti lassut E perehčt Uno erede di aver capito tutto e da spiegazlont a un milico.
lntnnto 1 rngnzzi lianno avvisuto la popolnzione. Rettanta persone, čredo. E tuttl si affacciano. 11 pizzl-cagnoto — droghiore — tabaccaio — sarlo, chiude il no-gozlo per vedere meglio. Una contadina riinnno forma con ventl chill in testa.
I soldnti! 1 snldati!« Maucnno solo le liundiere. rcrchfi nelTarla c"d un profnmo di festa.
Eppure fino n qnel momento tntto č stato come gli aitri giorni. I.a cauipanella piccolissimu lia suonato i soliti rintocchi. Tuttl lianno aporto irli oeelii. Qnel con-tadlno con il naso rosso lin preso la pala. OnelTaltro ha comperato il sigaro. II hamhtmo con II grembiule nero e i gradi da capitano č andato a servire la messa. Le pecore sono passate di corsa. Tutto comc sempre. Come avvlene da secoli.
Ma a lin nove e mezzo e accndiita lina cosn enorme, straoritinaria. Sono venuti i soldnti. I.a plazzetta 6 su-blto rlemnlta. Contieue giusto duccento persone. Non una ril ni u.
NeiTarla fresea abituata solo allo campane delle pecore c al fruseio della fontnnella, si perdono 1 co-mandi secclii di un sergonto maggtore. Un soldato non
I	allineato. Un altro deve faro un passo avanti. Einat-mente sono tuttl fermi rigidi sulrattenti. Semhrn un peccato rlovcr rompere le righe proprio atlcsso. Ma hi-sogna romperle. II comando 6 dato. E i soldatl hanno riempito il paese...	(Dal «Marc'Aurolio>)
Aggetllvl Irregolarl
II	contadlno, quel contadlno, lo specchio, <]uello specchlo,
1'alhergo, fiueH'alhorgo i contadini. nuoi contadini. g!l snecchl, quegli specchl,
gll alhcrghi. quegli alhcrghl. il fiorc, hel fiorc, lo scaffale, bello scaffale, l'orologio, heH'oro!ogio
i fiori, hei fiori, gli scaffali, begil scaffali, gli orologi, hegli orologi.
la vetrina, quella vctrlna, hella vetrlna; 1'lnsegna,
nueirinsegna. heM'insegna lo vetrtne, quelle vetrine, heile vetrinej le insegne,
quclle insegne, hcile insegne
Che orologio prcferiseil — Quello 11. — II paeso 6 bello.
Che fazzolettl preferlsclt — Ouelli 14. — I fiori
sono belli.
Eserclzl
1.	Rcrlvcte primn colfaggettivo qnel, que!lo, ecc.: lihro, macchina, uomini, errore, bello specchio d'acquo. montagne, stracci, bell'uomo, giardini, sbaglio, seolari,
zoppo.
2.	Scrivete prima coll'articolo, pol colTaggcttivo bel. Iiello, ecc.: romanzo, prnti, albero, chiesa, piazze, azione, eappelli, mani, occasione, scoglio, musetto, spa-vento.
T11 natisnjeno besedilo je samo ključ za vso one, k! sledo pouku italijanščine po radiu. Italijanske uro so nn sporedu oh ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki žo imnjo gotovo predznnnjc, vedno ob 19.
$GARAVATTI SEHENTI S. A., PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
ŠPORT
Kdo bo vodil ta teden?
Danes hodu odigrali 22. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Preteklo nedeljo so začeli s tretjim dejanjem državnega nogometnega prvenstva. Še devet nedelj bodo igrali in jK>tem Ik> konec zanimivega ugibanja o usodi |K>sameznih moštev. Trenutno kaže, da bodo za letos odnesli trofejo prvenstva v Livorno. Naskok cnajstorice, ki jo spremlja sreča žo od prvega začetka, pa ni tako prepričljiv; Torino je samo za dve točki za Livornom, Ambrosiana za tri in vsaka nedelja lahko prinese presenečenje. Trenutno stanje v nogometnem prvenstvu jo naslednje:
Livorno	21	13	5	3	34	23	31
Torino	21	13	3	5	49	20	29
Ambrosiana	21	12	4	5	42	22	28
Juventus	21	11	4	6	49	36	08
Genova	21	11	2	8	48	41	24
Bologna	21	10	3	8	38	20	23
Milano	21	7	8	6	27	20	22
Lazio	21	8	5	8	40	42	21
Fiorentina	21	5)	3	9	38	43	21
Atalanta	21	8	4	9	20	28	20
Roma	21	7	4	10	2.5	38	18
Bari	21	5	7	9	17	27	17
Triestina	21	3	10	8	19	25	1«
Liguria	21	6	3	12	23	49	15
Vicenza	21	4	5	12	20	33	13
Venezia	21	3	6	12	20	36	12
Danes l>o nastopil Livorno v Bariju, kjer bo pobral najbrž obe točki. Še bolj gotovo lahko to trdimo o Torinu, ki bo igral doma z najšibkejšim moštvom prvega razreda, Vicenzo. Tudi Ambrosiana nima tokrat preveč hudega nasprotnika: v Milanu, torej pred domačim občinstvom, bo nastopila proti Triestini. Pred težko nalogo pa stoji Juventus; v Bologni se bo moral krepko boriti. Če bo hotel zadržati razdaljo, ki ga loči od vodilne trojice. V Benetkah liodo gledali nogometno tekmo med Venezio in Milanom, v Genovi med Ligurio in Fiorenlino, v Bergamu med Atalanto in Romo, v Rimu pa med Laziom in Genovo.
Kdo bo vodil ta teden? Najbrž na vrhn razpredelnice ne bo posebne spremembe in bo ostal vrstni red isti.
Danes drugi obrok
namiznega tenisa, pri katerem sodeluje (lerct
najboljših ljubljanskih igralcev
Tritedenski turnir med elito ljubljanskih igralcev namiznega tenisa l>o preSel danes v drugo fazo z novimi zanimivimi srečanji. Družba naj-zvestejših pristašev namiznega tenisa, ki jo redno srečujemo na vseh turnirjih, napoveduje, da bodo danes najbolj zanimiva srečanja med Bogatajem in R. Strojnikom, pa med prvakom Ljubljanske pokrajine Bradeškoin in Šuberlom. Po današnjih partijah bodo ocene posameznih igralcev že veliko bolj jasne, prijatelji športnih prognoz pa t>odo dobili nekaj novih podalkov za ugibanje, kdo bo izšel iz tega zanimivega turnirja kot prvak.
Na sporedu bo spet 12 iger, turnir pa bo vodil SK Mladika. Začeli liodo ob 9 dopoldne v Iler-mesovi dvorani pri Mlkliču.
»SLOVENČEVA KNJIŽNICA«
»o naroča in plačajo na Vrhniki, Podlipska cesta 9. Tam lahko tudi kupite posamezne knjige.
okvirje klein j
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
LJUBLJANA
BLE1VVE1S0VA 85
Vam nudi veliko izbiro
piano in diatonUnih harmonik
POVEST PILOTA ŠTEFANA
85.
Oba is Lio sva možakarju mahala v znamenje, da sva ga zagledala. Joj . .. kaj res... Prav zdelo 6e mi je, da je na moč podoben mojemu očetu. Še ozek krog. Ne, ne motim se. Kolikor sem imel moči sem zavpil Lii, da je tisti tam moj oče.
86.
Mož je stal vrh hriba in mahal. Veselo sem zaplul prav nadenj. Na kratko vrv sem privezal majhen vijak ter nanjo pritrdil listek, na katerega sem napisal, da se bom kmalu vrnil in mu prišel pomagat. Na drugi konec vrvi pa sem pričvrstil robec. Naprava je padala ...
Kupujte pri
naših faserenfih
EjSEHHSHBHHHHRBHBi
Čitajte in širite »Slovenca«!
Zahvala
Najlep?o se zahvaljujeva vsem, ki so ob smrti najine ljubo sestre, oziroma svakinje, gospe
Marije Fasan
Izrazili svoje sočutje, J! položili cvetja na krsto ln jo spremili
na njeni zadnji poti. Maša zadušnlca bo darovana v kapelici v Jožefišču, Poljanska cesta št. 16 v torek, dne 2. marca 1943, ob 8 zjutraj.
Ljubljana, 28. februarja 1943.
Fasanovi.
Neuklonljivi borec
»Da,« je odvrnil Nikolaj, »tudi jaz sem isto vprašal in stari služabnik mi je s solzami v očeh pripovedoval, da francoski general Miollis in policijski nadzornik Radet nista pustila svetemu očetu toliko časa, da bi bil vzel kovčeg s potrebnimi oblekami. Zbudili so ga ponoči ob treh, oblekel je talar in kratki plašč, kakršnega nosijo tudi škofje in kanoniki in moral takoj na voz. Nič ni pomagalo, ko je papež razložil, da nima s seboj druge obleke kot to, kar nosi na sebi. General so je smejali Medtem ko je bil papež s svojim državnim tajnikom na potovanju, je vprašal slednjega, če je vzel kaj denarja s seboj. Tedaj se je izkazalo, da ima kardinal pri sebi tri groše, papež pa en papeto, kar je petina rimskega tolarja. Pij je potem dejal: »To je vse, kar mi je šo ostalo od moje države.« Tako je sedaj uporabljal vedno isti tolar, dokler se ni ogulil. Ne bo malo dela ...«
Ob teh besedah je 6tari krojač občudoval oguljeno obleko. Nenadoma je dvignil roke, se • udaril j>o glavi in zaklical: »O, kako slab krojač sem! Ali sem mar pozabil svojo obrt? Taka stvar se ne da več zašiti, treba je napraviti nekaj novega. In če bom moral narediti zastonj... Pri ubogem Kristusovem namestniku vendar ne bom iskal dobička. To l»i bil greli.«
»Stojte!« je dejal stolni župnik, »tu hočem tudi jaz sodelovati in veliko drugih ljudi. Zadostuje. da imate to čast, da smete narediti papežu obleko. Tudi mi hočemo imeti svoj delež, kupili bomo blago zanjo.«
Ko je opazoval talar, je deial: »Stari talar | je komaj še uporaben, kaj menite, ali ne bi mo-gli odparati mali ovratnik..? Bil bi mi drag, predragocen spomin za vse življenje in dam zanj 1 pet zlatnikov!«
»Takih ljudi bo še več,« je opomnil mladi duhovnik, »ki bodo hoteli napraviti isto. Moj oče ima tudi denar in mislim, da bi rad pokril kos papeževe obleko, ki bi jo dobil, s srebrnimi tolarji. Dajle ini samo majhen kos!«
»Stojte, stojte!« je zavpil krojač, »potem bi mi razrezali vso obleko in jaz je ne bi imel več za mero!«
Pričel je točno meriti dolžino, širino itd. obleke in si vse zapisal.
Prijatelji so odšli.
Krojač Nikolaj pa ni mogel od veselja vso noč spati. Večkrat je tiho vstal, prižgal luč, se splazil v izbo. kjer je visela pajježeva obleka, 6e vsedel, jo občudoval ter od veselja govoril sam s selx>j in molil.
Nato si je zadovoljno mel roke.
»To bo veselje — velikonočno veselje za papeža!« je šepetal, »in jaz smem pri tem pomagati, jaz, Nikolaj, osebni krojač Njegove Svetosti I«
Drugi dan je bilo vse živo na ulici, kjer je stanoval mojster Nikolaj. Drug za drugim so prihajali, plemenite gospe in gosjiodje, od katerih je redko kdo prej kdaj prišel v ta konec. Prihajali so po stopnicah k staremu, sicer čisto pozabljenemu krojaču. Vse je hotelo videti obleko Pija VII., obleko mučenika za Cerkev. V krojačevi hiši so pustili srebrnike in zlalnike. Nikolaj si je vse za-
pisal in dal vsakemu potrdilo z obljubo, da bodo tisti dobili košček papeževega talarja, če bo papež dovolil, da se lahko razdeli njegova oguljena obleka. —
V prihodnjih dneh ni imel Nikolaj samo naj-sijajnejše in najfinejše blago za več belih sutan kakor tudi za škrlatni plašč za čez ramo in za plašč iz rdeče svile — to so 7, brzimi sli poslale plemenite gospe iz Genove — ampak je imel tudi toliko denarja, da je pri zamenjavi prejel polno mošnjo zlatnikov.
Staro obleko je za silo popravil, jo nesel v papežev zajx>r in jo dal komornilui. Nato je slednjemu s|)oročil, da dela za Njegovo Svetost popolnoma novo obleko, ki jo hočejo savonski katoličani pokloniti papežu za veliko noč.
Sluga je globoko ganjen to poslušal in samo pritrdil: »Bog bo vse blagoslovil, da, če Njegova Svetost kaj potrebuje, potem je to — darilo, ki vam ga je Bog sam na reči 1. Za vse bom poskrbel.«
Osem dni pozneje v sredo pred velikim četrtkom, je nosil Nikolaj precejšen zavoj k škofijski palači. Ker ga je straža že poznala, so ga pustili vstopiti Kmalu jn bil v sobici papeževega komornika.1 Ko je ta odprl zavoj, jo z rokami tlesnil od začudenja zaradi lesketajoče se lepote svetlikajočega se novega belega talarja in krasnega rdečega novega malega plašča in svilenega plašča. Tudi klobuk z zlato vrvico je bil zraven.
Hkrati je držal Nikolaj, žareč od veselja, mošnjo z zlatniki — »za ubogega svetega očeta«, je dejal, »ki mu Francozi niso nič pustili — od njegovih zvestih pristašev v Savoni.«
»Počakajte, Nikolaj, počakajte,« je dejal sluga in hitel ven.
Kmalu se je vrnil.
»Pridte z menoj in nesite vse to v roki.<
»Dobro,« je rekel Nikolaj in šel za njim. Sluga jo odprl drugo sobico in vstopila sta. Nikolaj je iskal omaro, kamor bi obesil obleko. Tedaj je vstopila iz sosednje sobe drobna, bleda postava v zakrpani beli sutani in obledelem piašču z belo čepico na častitljivi glavi.
Pij VII. sam je stal pred starim krojačem.
Ta se je sam komaj znašel pred tolikim presenečenjem. Pokleknil je in solze so mu zalilo obraz. —
Stari komornik pa' je z vsem spoštovanjem poročal v kratkih besedah o velikonočnem darilu savonskih katoličanov, pokazal lepo delo in zaključil: »Najsvetejši oče, veliki in mali so zbirali, da bi Vaši Svetosti pripravili lepo praznično obleko za veliko noč. Ker nihče ni hotel vzeti denarja za blago in tudi krojač ne za svoje delo, je tako zbrani denar ostal kot velikonočna miloščina. V imenu zvestih katoličanov tega mesta, ki so pri vsem trpljenju in sočustvovanju srečni in ponosni na to. da vrhovni predstavni krščanstva biva sredi med njimi, prosi fiošten mojster Nikolaj Vašo Svetost, da bi milostno vzeli darove, ki so bili zbrani z dobrini namenom in da bi hoteli blagosloviti darovalce. Želijo pri tem. da bi Bog kmalu rešil Vašo Svetost in Vam hotel kmalu vrniti Vašo lastnino.«
Solze so napolnile papeževe oči, ko je ganjen gledal darove in potem mojstra Nikolaja.
(Dalje).
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenžiž