Političen list za slovenski narod. Vq poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema o;ravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ¡Štev. 2H1. V Ljubljani, v sredo 9. decembra 1885. Letnik XIII. Častiti volilci! 12. decembra 1.1. ima biti nova državno-zborska volitev za dolenjska mesta in trge. — Trdnega prepričanja sem, da se jo že pri volitvi 5. junija večina postavno odda n i h g 1 a s o v s t r i n j a 1 a v m o j i osebi in tla izid te novo volitve ne more nikakor naprej določiti konečno - veljavne razsodbo državnega zbora, ki ima jedin to vprašanje rešiti. Vendar se obrnem na gospode volilce, ki mi hočejo zaupati, s prošnjo, da blagovolijo 12. decembra vdeležiti se volitve. Program moj je Vam znan: je ravno tisti, s kterim sem stopil poleti prod Vas. Dan 12. decembra bode toraj odločil, je li je volja volilcev dolenjskih mest in trgov, da so zastopani v državnem zboru po možu, kteri se bo imel za svoj mandat zahvaliti le n j i h 1 a s t n i v r h o v n i v o 1 j i (ne pa raznim spletkam in pritiskom. Vi\), in kteri bode prost vsa kake zavisnosti zagovarjal vsak čas le njihove koristi. Svest si samostalnosti gg. volilcev prosim Vas toraj vnovič, da mi blagovolite na dan volitve svojo zaupanje izreči. Na O t oči ca h, 6. decembra 1885. Margheri. Volilci dolenjskih mest in trgov Î (Juli ste čitaje klic vašega pravilno izvoljenega poslanca za državni zbor, pre-blagorodnega grofa Margherija. Pravilno izvoljenega, pravimo, ker šest na protest volilcev po okrajnem glavarstvu izbrisanih volilcev naznanuje, da je pri poletni volitvi vaš poslanec g. Margheri za 1 glas nasprotnika zmagal. Pričakovati pa se sme, da bode visoka vlada še nekaj volilcev zbrisala, kar pa do sedaj ne vemo, če se je zgodilo. Pa naj jih tudi ne zbriše: Za o navideznih glasov je bil g. Šuklje v večini, a med temi je bilo 6 neveljavnih, toraj je bil pravilna izvoljen grof Margheri. To se je tudi g. Šukljeju dozdevalo, zatoraj ni čakal razsodbe državnega zbora o veljavnosti ali neveljavnosti njegove izvolitve, ampak se je poslanstvu odpovedal, zraven pa spet za kandidata ponujal. Prihodnjo soboto, 12. decembra, imate vnovič potrditi, kteri teh dveh je vaš poslanec: Pravilno izvoljeni grof Margheri, ali navidezno izvoljeni profesor Šuklje. Izvolitev je prav lahka: Ostanite vsi, ki ste pri prvi volitvi volili grofa Margherij a, možje in — zmaga bo vaša. Mar li je to kaj težkega? Gotovo za poštenjaka ni prav nič težavnega mož-beseda ostati, ampak to mu je še prijetno in sladko, ker to je njegova čast, njegov ponos; le vetrnjak je kot petelin na strehi ter ga vsak veter obrne, kamor ga hoče, a plača njegova je tudi potem: zaničevanje sosedov in graja lastne vesti. Tak vetrnjak „Slovenec" noče biti, toraj vam priporoča: „Izvolite grofa Margherija" sedaj pri drugi volitvi, kakor vam je priporočal pri prvi. Res, da je nekaj tovarišev, priporočevalcev grofa Margherija zapustilo, a nič ne de — „Slovenec" ostane mož-beseda. Zapustil ga je dnevnik, ki v prvi volitvi nasprotnega kandidata, prof. Šukljeja, ni mogel zadosti v kot potiskati, a sedaj le mrzlo, le strahoma grofa Margherija priporoča, kakor bi ga bilo sram, ne vemo česa, ali tega priporočila ali svoje nestanovitnosti. Zapustil je „Slovenca" tudi narodni klub, ki je za prvo izvolitev po izvoljenem volilnem odboru tako toplo grofa Margherija priporočal ter se zanj potezal; a sedaj je sklenil, da ga pri drugi volitvi ne bode več priporočal. Res, sklenil je, da tudi prof. Šukljeja ne bode priporočal, ker sploh neče nikogar priporočati, as tem je vendar prof. Šukljeja zdatno podprl, če ne naravnost, pa saj indirektno (posredno). Naj vas, volilce to pa nikar ne moti ! Več deželnih poslancev (smemo reči, značajniših) je ostalo mož-beseda ter tirjalo, da se priporoča grof Margheri, a ostali so v manjšini, ker liberalni, da bi profesorja Šukljeja saj nekoliko podprli, so z večino treh ali štirih glasov sklenili, da se nobeden ne priporoča in to za sedaj g. Šukljeju zadostuje. Ce misli večina kluba s tem sklepom svojo nepri-stranost pokazati, se je jako zelo vrezala, ker tega ji nikdo ne verjame in gotovo sama sebi — tudi ne. Le prof. Šukljeju na ljubo je liberalna večina to storila ter s tem svoj lasten volilni odbor vničila — nekterim se pa hoče celo dozdevati, da je s takim sklepom sama sebe po zobčh vdarila. No, če ji to pristuje, naj pa ima, ji tudi privošimo! Volilci dolenjskih mest in trgov! Ker ena stranka prostovoljno molči, druga dosledniša po klubovih pravilih zarad manjšine molčati mora, dovolite, da „Slovenec" še nekaj besed spregovori. O poletnem času, času prvih volitev, je priloga k vladnemu listu prašala: Zakaj se pa g. Šukljeja branite? Odgovarjamo ji danes, ker smo po drugi volitvi in zopetni kandidaturi Šuklje-jevi odgovarjati prisiljeni. Branimo se g. profesorja zato, ker naše katoliške cerkve, v kteri smo vsi Slovenci, ne spoštuje. Ko je še nekje na Kranjskem profesor bil, je nauke sv. vere imenovU le: „Pobožna katoliška izmišljava, pripovedka" (die fromme, katholische Mythe); daritev Kristusova na križu in toraj pri sveti maši mu je bila „drama — menda žalodrama" itd. Mar li ni to znanstveno neverstvo, ktero katoličan mora vse-kako zavreči? In vendar je to z n a n o in javno; to lahko spriča mnogo učencev in ravno zato so bili tudi njegovi krščanski učenci največi nasprotniki pri deželni in državni volitvi, kar se mu je tudi v obraz povedalo. Koliko ima g. profesor dejanskega krščanstva, nam nič mar; osebnega privatnega življenja se ne dotikamo, od tega bo vsaki sam odgovor dajal. Dalje se prolesorja branimo zarad njegovega prevelikega „talenta", s kterim dela razpor LISTEK. Zadnji samotar. Izviren zgodovinski roman. (Spisal Podvigenjski.) (Dalje.) „In kaj misli nadškof storiti?" vpraša Vekoslav. „Kar do zdaj", odgovarja Poljanec, „stati iu pasti za svobodo svojih vernikov, kakor dober pastir, a zapustiti nikakor ne svoje čede ali odpovedati se dostojanstvu, ktero mu jo od Boga podeljeno po rimskem papežu; le tega sodbi se podvrže." „Junaško, hrabro", dostavi Vekoslav. V tem pogovoru sta prekoračila uunske ulice, prišla do magistratnih ulic ter zavila jo na desno po ozki ulici, po kteri prideta pod lopo, ki se še danes imenuje Kdlingov prehod. Tu bila je že takrat, kakor se dandanes vidi, podoba Matere Božje, poleti in pozimi s svežimi cveticami kiučana, in noč iu dan gorela je pred njo luč. Vsako uro skoraj videli so se tii pobožni, ki so kleče molili pred milostno podobo Marijino; tudi Vekoslavu ni bila neznana in vsakokrat, ko je tu mimo šel, obdajal ga je svet strah in sladil mu srce z blagimi spomini; saj je tii, ko je še v šolo hodil, večkrat prepeval in molil. Tudi zdaj ni mogel mimo, da ne bi se nizko poklonil in pozdravil častite podobe. „Gospod Poljanec", spregovori spet Vekoslav, ko iz Edlingovega prehoda prideta v mesniške ulice, „ali ne veste, nocoj sem povabljen k „Odkritosrčnosti", kjer ima biti velika slavnost; grof Gvidon mi je trikrat zažugal, da moram vsekako priti, tudi da se imajo nocoj važne reči razpravljati; pričakujejo se vsi žlahtniki iu veljaki z dežele." „Bodo pa že spet zvonec nosili tujci. Vsekako čudno in sumljivo se mi zdi to gibanje po Gorici in deželi, ni skoraj dne, da ne bi bila tu ali tam kaka veselica ali ples ali druga zabava; se že kaj izmislijo, da ljudi motijo. Toda mislim, da tako prazničenje in pohajanje nikomur ne hasne. Saj vidim nektere z dežele, da so po cele tedne v mestu. Kam pridemo, ako se bo tako zapravljalo in pa ob enem zanemarjalo doma gospodarstvo in delo?" vpraša nevoljuo Poljanec. „Toliko rajši obiščem to zabavo", pravi Vekoslav, „mika me do dobrega spoznati te ljudi, da bom bolje vedel, kako ž njimi občevati." „Skušajte vse; kar je pravo, obdržite", dostavi Poljanec. Ko prideta do srede mesniških ulic, postojita pred dvonadstropno hišo, ki je bila prav čedno zidana iu rudeče pobarvana; iz vsega dalo se je soditi, da mora biti ena najnovejših v Gorici. Nad uhod-nimi velikimi vrati bilo je zapisano z velikimi črkami v nemškem jeziku: „Zur Preimuthigkeit", poleg pa v italijanskem: „Alta sincerita". Zgodovinski viri iz časa Jožefa II. pričajo, da pod tem imenom je bila v Gorici osnovana prostozidarska loža. Tudi Osseg med drugimi ložami, ki so tedaj bile v Avstriji, omenja ložo v Gorici: „Zur Preimuthigkeit".*) Pa se ve da, kdo v Gorici je tedaj o tem kaj vedel? Gostilna pri „Odkritosrčnosti" se je pred enim letom po nekem tujcu, ki je bil prišel tam nekje z Nemškega, odprla brez velikih priprav in hrupa, kmalo se je nekaj poslopja dozidalo in par velikih dvoran in druzih soban za gospodo tam *) Annuarius Ossor. Der Hammer der Freimaurerei am Kaiserthrone der Habsburger. Str. 17. in razdor. Omenimo le edino poslednja dejanja. Komaj postal je vrednik „Ljubljanskega Lista", kak ravs in kavs je nastal po vseh slovenskih listih! Predobro je to še vsem v spominu, toraj o tem molčimo. Le malo časa je v deželnem zboru in že je zbor razdvojen ali po njem ali zavolj njega. Najjse tudi to pred svetom še malo zakriva, a kaj pomaga, razdvoj je gotov in odločeval bode zanaprej zopet Nemec in sorodni nemčur — o slovenski deželi. In kak razpor je napravila kandidatura Šukljejeva med dolenjskimi mestnimi volilci! Razdraženost, kakoršne nikjer ni bilo, bila je med dolenjskimi volilci za deželni iu državni zbor. Naj bi bil drugi mož gosp. Šuklje, rekel bi z Jonam prerokom in nekim slove-čim Carigradskim škofom: „Če sem jaz te vihre kriv, vrzite me v morje", ali v našem slučaji: Rajše me nikar ne volite. — Naj se nam ne ugovarja: Vsak sme za izvolitev delati, agitirati. Da, smč; a s tako strastjo, na tak način, kakor se je godilo, ne sme nikdo. In konečno se branimo gosp. Šukljeja, ker je c. kr. profesor, toraj uradnik. Uradnik bodi izvrševalec postav ali izročenega mu dela, mož na svojem mestu. Ne bomo tudi tega nadalje razpravljali, saj se je razpravljalo že stokrat, rečemo le: Med sto uradniki-poslanci je komaj jeden — včasih tudi tega ni — da bi popolno nepristransko deloval in glasoval, večinoma pa imajo jako postranske in sebične namene, kakor nam žalibog skušnja povsod kaže. Res, za poslanstvo mora biti neodvisen mož! To bi bilo prvo; kako pa je zarad plače? Uradnika-profesorja nadomestu je drugi, ki mora imeti svojo plačo, ktere pa uradnik-profesor nikakor ne zgubi; toraj da ima poslanec dvojno plačo, skrbi država, skrbi davkoplačevalec. Kakor da bi sicer res premalo davka imeli! Pozor toraj volilci dolenjskih mest in trgov, glejte in pomislite kaj delate! Če bote svojeglavim volili, lahko se vam primeri, da provzročite še tretjo razdraženost po deželi, da bote še tretjič volili, toraj tretjič čas in denar tratili in zapravljali; ker lahko mogoče, da se bode tii in tam volilo z enakim „protestom" (oporekanjem) kakor v zadnjič, in nasledkov tega nobeden ne ve. Ne poslušajte priliznenih besed in praznih obljub, ki se večinoma nikoli ne spolnijo — mnogokrat spolniti ne morejo. Gosp. grof Margheri vam je pri prvi volitvi povedal, kako malo premore posamezni poslanec; kaj pa še le tisti, ki je v razporu z drugimi? Dolenjska železnica je našim kandidatom že dalje časa, kakor zeleni prapor ali zastava turškega preroka: Kdor hoče biti voljen, obeta Dolenjcem železnico; a bil je Mahomed kriv prerok, krivi preroki bili so tudi kandidati, ki so gotovo obetali Dolenjcem železnico pridobiti, a pridobili jo še zmirom niso. Da je grof Margheri tudi v tej reči že svoje storil, in več storil, kakor marsikteri drugi, ki vam je hribe in doline obetal, vam je že lahko znano. Zlasti pa vedite, da kadar se kandidat sam ali pa njegovi privrženci slabih pomočkov poslužujejo, je ali njih reč slaba ali pa sicer dobro reč v slabe namene obračati hočejo in ravno ker jim k dosegi sebičnega namena reč služi, se je hočejo na vsak način, z vsakim pomočkom prilastiti. In brez takih nepripuščenih pomočkov ne bode sedajna volitev g. Šukljeja. Le pomislite: „Mar li zamore kak pameten človek, bodisi volilec ali ne, vdobravati, kar počenjajo za dvoriščem, napravil se je lep prostoren vrt in kar je treba pri velikih gostilnah. O loži pa ali prostozidarjih se nobenemu Goričanu še sanjalo ni. Pač pa so vedeli, da tujec pri „Odkritosrčnosti" vedno toči okusno, močno vino in se pri njem vsako uro nahaja, kar li zamore poželeti potreben in nepotreben. Zatoraj se je kmalo začelo govoriti po mestu : kdor ni odkritosrčen, pa naj gré k „Odkritosrčnosti" pit, tamošnje vince mu bo kmalo srce in jezik razvezlalo. Tudi so že vsi vedeli ne le po Gorici, ampak celo po deželi, da pri „Odkritosrčnosti" se večkrat pleše in zabava, sploh da je dobro preskrbljeno za kmeta in gospoda. Se vé da, hoteli so nekteri jeziki tudi vedeti, da pri „Odkritosrčnosti", ali vsaj tam blizo nekje, se nahaja hiša, v ktero noben pošten mož ne gré, se vé da , tako so le govorili ! Tii se g. Poljanec poslovi od svojega mladega prijatelja in se vrne po prejšnji poti nazaj. (Dalje prih.) g. Šukljojevi privrženci? Kako nesramne laži, obrekovanje in opravljanje trosi neki štirinajstdnevnik, da ga že nobeden poštenjak s pravim imenom imenovati noče! Trosili so potem laž po svetu, da se Margherijevi volilci v Krškem volitve ne mislijo vde-leževati, dokler so bili mestjani prisiljeni laž preklicati! Komaj je bilo v narodnem klubu sklenjeno, da klub ne bode nobenega kandidata priporočal, so trosili laž po svetu n. pr. v Krško, Višnjo goro, potem v Prago „Politiki" itd., da grof Margheri je zavržen z dvema tretjinama glasov; drugi so poročali s številkami, da je glasovalo za neimenovanje kandidata 15 zoper 7, kar je vse neresnično. Resnica je, da v narodnem klubu se niso posvetovali, koga bi zavrgli ali koga priporočili, ampak : Mar li naj narodni volilni odbor sploh kandidata priporoča, ali ne. Sklenjeno je bilo, da ne bodo nobenega priporočevali. Neresnične so tudi številke. Ne z 2—3 glasov, ne s 15 glasovi proti 7, ampak z 12 (k večemu 13, če bi se še bil kdo kam zamaknil), proti 9 je bilo neimenovanje kandidata sklenjeno. Nam so tudi imena teh 9 dobro znani. Naj to zadostuje, da se postopanje prof. Suk-ljejevili privržencev označi. Koliko od vsega tega g. Šuklje vé, nam ni znano. Tako mislimo, da vsega gotovo ne vé, sicer bi se moral sam od take svojati z nejevoljo proč obrniti ter reči: Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikom se bom že sam branil. Tudi tu naravnost izrekamo, da osebne pritožbe nimamo nobene zoper prof. Šukljeja, to nam mora sam pritrditi, ako bi jo tudi imeli, bi nas ta ne vodila — upamo si to pred vsem svetom zatrdovati — gré nam le za načela, le za princip in zatoraj pa tudi ne moremo drugače, kakor značaj ni ostati, naj se tudi več kakor na eni strani zadenemo ali zamerimo. Volilci dolenjskih mest in trgov, volitev 12. t. m. je blizo! Pomislite resno po pameti in po vesti, ter ostanite svojemu prepričanju zvesti in ne dajte se od vsakega vetra sem ter tje majati! Pojdite iu volite vsi, ter imejte to do 12. dec. za prvo, najimenitniše delo, kteremu se mora vsako drugo umakniti, kakor so vas letos višji pastirji, škofje katoliške cerkve učili. Bog daj pravici zmago! Deželni zbor kranjski. (IV. seja, 9. decembra.) Zapisnik tretje seje se prebere in potrdi, potem je gosp. deželni glavar naznanil došle vloge in peticije ter jih razdelil dotičnim odsekom. Med drugimi dopisi bilo je tudi naznanilo deželnega pred-sedništva, kaj se je zgodilo, da bi se Gorenjska in Vipava obvarovale takih nesreč, kakoršne je bila letos napravila voda. G. deželni predsadnik je ob enem deželnemu odboru izročil načrt neke postave, ki zadeva vravnanje hudournikov na Gorenjskem, da je morda deželni odbor predlaga zboru kot svoj predlog. Zatem g. deželni predsednik naznanja, da sta mu došla od poljedelskega ministerstva dva vladna postavna načrta, ki ju zbornici predlaga, namreč o razdelitvi skupnih zemljišč in vravnavi dotičnih skupnih pravic glede rabe in oskrbovanja takih zemljišč, dalje postava o sostavi deželne komisije za očiščevanje gozdov tujih medmesnih kosov in za vravnanje gozdnih mej. G. Luckmann je priporočal, da naj se poročilo deželne vlade o preiskovanji gorenjskih hudournikov natisne in gosp. Poklukar še pristavlja, da naj deželni odbor ob enem stavlja svoje predloge. Ker se je poročilo deželnega odbora o združenji Tivoljskega gradu z občino Ljubljansko izročilo upravnemu odseku, je g. prof. Šuklje vtemeljeval svoj predlog gledč vravnavanje Krke, in je priporočal vladi, da naj ona preiskuje s svojimi inženirji, kako bi se vravnala Krka, da naj naredi dotične načrte, ker Dolenjska sama ne more nič storiti, od dežele pa se tudi ne more nič pričakovati. Predlog se izroči v pretres gospodarskemu odseku. Zarad vravnave hudournikov Šice in Dobrovke v Račni dolini se vzame dotično poročilo deželnega odbora na znanje in se deželnemu odboru naroča, naj potrebno ukrene, da se bode načrt za vravnavo teh hudournikov ako mogoče še to zimo izdelal, slavnemu ministerstvu za poljedelstvo pa se izreče zahvala za podporo 300 gld., ki jih je v ta namen dovolilo. Prošnja občinskega predstojnika v Kamuigorici glede nekakih zaostankov pri občinskih računih se izroči deželnemu odboru v rešitev. Pri letnem poročilu o občinskih zadevah baron Apfaltrern predlaga, da naj deželni odbor po deželnem računskem uradu pregleda račune občin, ki imajo več ko 50 odstotkov občinskih priklad. Tudi račun Ljubljanskega mesta naj bi se pregledal, ker se je čulo in po listih bralo, da je Ljubljanski mestni odboi Celjski posojilnici menda posodil 10.000 gld. Prej je pri Slaviji prosila tega posojila pa ga ui dobila, ker ji menda ne zaupajo. Konečno še izreka željo, da naj se prihodnjemu deželnemu zboru že skoraj izroči nova občinska postava, naj jo že predloži vlada ali pa odbor. — Dr. Vošnjak ugovarja natolcevanju gosp. barona, ravno tako dr. Blei weis, ki omenja, da on nič ne ve, da bi bilo mesto Celjski posojilnici posodilo 10.000 gold., le to ve, da je imelo mesto velik znesek pri eskomptni banki, ki je propadla, in da je hotel g. baron menda le natolcevati mestni odbor. Tudi g. Kersnik je ugovarjal, da župani niso taki vampirji za občinsko premoženje, kakor jih je opisoval g. baron Apfaltrern. Pri glasovanju se § 5 letnega poročila vzame na znanje, predlog barona Apfaltrerna pa se zavrže. (Konec prih.) Okrožnica Njih Svetosti po Božji previdnosti Papeža Leona XIII o krščanski uravnavi držav. (Dalje in konec.) Nič drugače se ni godilo tudi v prvih časih • svete cerkve. Kajti nravi in težnje nevernikov so se jako razločevale od nravi in teženj evangelj-skih; vendar gledamo kristijane sredi praznoverstva nepopačene in si zmiraj enake ostati in srečno prodirati, kamorkoli so mogli. Vzgledni v zvestobi do vladarjev in pokorni postavam, kolikor le mogoče, razširjali so povsod prečudno svitlobo svetosti; skušali so bratom koristiti, druge k modrosti Kristusovi pripeljati; bili so pa tudi pripravljeni zapustiti svoje stopnje ter srčno iti v smrt, če ni bilo mogoče obdržati časti, službe in oblasti, ne da bi bili omadeževali svoje kreposti. Zato so pa hitro vvedli krščanske naprave ne samo v zasebni hiši, ampak tudi] v tabore, v zbornice, da, celo v kraljevo palačo. „Od včeraj smo", piše Tertulijan, „in vendar smo vse vaše zasedli: mesta, otoke, gradove, naselbine, trge, celo tabore, zadruge, občinske sovete, palače, stara-šinstvo, sodišče" (Apol. n. 37.); tako, da se je pokazala krščanska vera, kedar je bilo po postavi dovoljeno jo očitno spoznavati, ne več kot v plenicah povita v zibelki ječeč, ampak kot čvrsta ter že dovolj razvita v premnogih državah. Primerno je, da se v naših dneh teh vzgledov sprednikov spominjamo. Vsi katoličani, kteri so vredni tega imena, morajo biti posebno gorko ljubeči sinovi svete cerkve in kot take se tudi vedno kazati; kar se s to pohvalo ne strinja, morajo brez obotavljanja zavreči: naj se poslužujejo ljudskih naprav, kolikor je po postavnem potu mogoče, da branijo resnico in pravico, da prostost delovanja ne prestopi meja, postavljenih po natorni in Božji postavi; prizadevati si, da se razvija in preobrazi vsaka država po krščanskih načelih, ktere smo opisali. Da se pa to doseže, ui lahko pokazati ene same, pa gotove poti, ker bi morala priti primerna vsem krajem in vsem časom, ki so pa silno različni. To se pa vendar more reči: Ohraniti se ima zlasti edinost v hotenji; prizadevati si za enakomerno delovanje. Naj bolje pa se oboje doseže, če imajo vsi zapovedi apostolskega sedeža za pravilo svojega življenja, in pa če slušajo škofe, „ktere jo sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo." (Dej. ap. 20, 28.) V obrambo katoliškega imena je živo potrebno, da smo o naukih, ktere cerkev oznanuje, vsi enih misli ter popolno stanovitni. Pri tem pa se je varovati, da se kdo na kak način ne jame nagibati h krivim naukom, ali slabeje se jim ustavljati, kakor resnica dopušča. V onih rečeh, ktere niso do-gnane, je sicer dovoljeno trezno in s hrepenenjem najti resnico, svoje mnenje zagovarjati; vendar pa brez krivičnega sumničenja in medsebojnega obdol-ževanja. Da se tedaj edinost duhov po nespametnem obdolževanji no ruši, naj slišijo in zvedo vsi: Čista katoliška vera se nikakor ne strinja z mnenji, na-gibajočimi k naturalismu ali rationalismu, kterih namen je uničiti vso krščanske naprave ter postaviti človeka družbi za vladarja, Boga pa odstraniti. Eavno tako ni dovoljeno drugače spolnovati svojili dolžnosti v zasebnem življenji, drugače pa v očitnem; tako namreč, da se cerkvena veljava v zasebnem življenji spoštuje, v javnem pa zaničuje. Kajti to bi se dejalo družiti pošteno in nepošteno in človeka spraviti v boj s samim seboj, ko vendar mora vedno isti ostati, ter v nobeni reči in na noben način v življenji v krščanski kreposti odnehati. če pa se gre za čisto politična prašanja: o najbolji državni ustavi, o takej ali takej državni upravi, _ o takih prašanjih se ima lahko različno mnenje. Zato pravičnost ne pripušča šteti v greh različnega mnenja o zadevah, ktere smo omenili, tistim, kteri so sicer kot poštenjaki znani in kteri so vsaki čas pripravljeni pokorno sprejemati razsodbe apostolske stolice. Še veča krivica pa je dolžiti je ali sumničiti, kakor bi bili zatajili katoliško vero, kar se, žal, ni le enkrat dogodilo. Posebno pa naj imajo to zapoved vedno oni pred očmi, kteri svoje misli tudi po pismu in tisku širijo, zlasti pa časnikarji. Zakaj v tem boji za najimenitniše reči se ne smejo nikdar dopustiti domače razprtije ali strankarstva, ampak v soglasnem mišljenji in v skupnem prizadevanji morajo vsi na to delati, da se doseže skupni namen, ohraniti namreč vero in državo. Če so bili tedaj prej kje kaki prepiri, naj se dobrohotno pozabijo in zamore; če se je morebiti komu predrzno kaj krivičnega storilo, naj je to zakrivil ta ali oni, naj se zopet poravna z medsebojno ljubeznijo ter odkupi s posebno pokorščino vseh do apostolskega sedeža. Na ta način bodo dosegli katoličani dve pre-imenitni reči: prvič pomagajo cerkvi varovati in razširjati krščansko modrost; drugič pa silno koristijo državi, ktere blagor je v veliki nevarnosti zarad slabih naukov in strasti. To, častitljivi bratje, smo želeli povedati vsem narodom katoliškega sveta o krščanki uravnavi držav ter dolžnostih posameznih državljanov. Zlasti pa moramo iskati prav goreče nebeške pomoči ter prositi Boga, da to, kar k Njegovi časti in k skupnemn blagru človeškega rodu doseči želimo, in za kar si prizadevamo. On sam, ki razsvitljujo um ter nagiba voljo, srečno dovrši. V dokaz pa očetovske Naše ljubezni do vas, častitljivi bratje, podelimo vam, duhovnikom in vsem vernim, vaši skrbi in čuječnosti izročenim, preradovoljno v Gospodu apostoljski blagoslov, ki je začetek Božjih darov. Dano v Rimu pri sv. Petru dne 1. novembra 1. 1885, našega papeževanja v osmem letu. Papež Leon XIII. Politični pregled. V Ljubljani, 9. decembra. Notranje dežele. V češkem deželnem zboru je pretekli teden 3. t. m. predlagal poslanec dr. Plener, naj se Češka upravno razdeli in naj se sodnijski okraji po narodnostih omejč. O tem so bile obravnave že lansko leto in sprejeli so 15. oktobra posredovalni predlog v tem smislu, naj se namešani le takrat in toliko razdele, ako občine same tega žele. Lansko leto je dr. Herbst stavil le splošne predloge, a Plenerjev predlog ima letos positivne nasvete zastran delitve okrajnih sodnij. Drugi nasvet Plenerjev je bil za preuaredbo §§ 13—15 volitvenega reda za deželni zbor, to je, da se prizna volitvena pravica tudi pe-takarjem. Tudi ta nasvet se ima izročiti odseku 15 udov v posvetovanje. V deželnem zboru na Tirolskem pričakujejo vladnega predloga, kar se tiče deželne šolske postave, ktero še dosihmal nimajo tam. V gališkem deželnem zboru se pa poganjajo zarad jednakopravnosti Rusinov. Počasi napreduje ta stvar, a vendar se pričakuje, da se bodo porazumeli. V štajarskem deželnem zboru je stavil poslanec Raič interpelacijo, zakaj se ne postavi na učiteljsko izobraževališča v Mariboru za slovensko jezikoslovje sposoben učenik? Interpelacijo so podpisali vsi slovenski poslanci. — Okrajni zastop v Rogatcu prosi, da bi se južna železnica raztegnila do Rogatca. Mesto Gradec prosi, da bi se službe obrtnijskih učiteljic vredile. Desnica je predložila nasvet, vlada naj dela na to, da se pri iztirjatvi doklad k državnim davkom in k pristojbinam ne bi zaračunilo več stroškov, nego jih gre za dotično opominovanje. — V Gradcu bodo pobirali pasjega davka po 6 gld. Oproščeni so le psi za stražo, ki so po dnevi privezani. Celota češke kraljevine ondašnjim Pemcem še vedno po glavi roji in so jo v 6 seji deželnega zbora dne 5. t. m. že zopet imeli na dnevnem redu. Plener je bil, ki je stavil predlog, jako pomenljiv predlog, ki bi imel nepresegljive posledice, če bi so vresničil. Mož je zahteval, da naj se najpoprej odpravi postava o jezikovni ravnopravnosti, na podlagi ktere mora ondi vsak nemški uradnik tudi češki znati ter naj bo po okrožnih sodnijah Heb, Briiks, Češka Lipa in Liberec edino le nemščina uradni jezik, češčina naj se pa popolnoma izključi. Kar je čeških občin, naj se iz teh okrožij izločijo v lastne skupine; da naj se napravijo tri nove okrožne sodnije ; pri deželni sodniji v Pragi naj se ustanovita dva drug od druzega neodvisna senata; sodnijski okraji naj se omejé po narodnostih ; konečno naj se tudi politična uprava po tem kopitu uravmi. Vse te zahteve bi že bile, ko bi ne bile tako silno prozorne, da bi se ne videlo skozi, kam da Nemci ž njimi silijo. Oni hočejo nerazdeljivo kraljevino razkrojiti v češko in nemško polovico ter s tem omajati jednega najtrdnejih stebrov avstrijske države. Ko bi češka kraljevina ne bila soseda Bismarkije, v ktero so avstrijski Nemci do ušes zaljubljeni, bi notranji razkroj v českej državi ne bil toliko nevaren. Tako se bodo pa pač češki domoljubje dvakrat in trikrat premislili, preden bodo vanj dovolili. Naučni minister Gautsch je marsikaj našel v sedanjem šolstvu, kar mu ni všeč in bi rad z boljšim zamenil , zato je nabral mnogo takih praktičnih vprašanj ter jih je predložil c. kr. dolenje-avstrijskemu deželnemu šolskemu sovetu v pretres in na svoječasno sporočevanje o tistih. Naučni minister je začel pri najvišjem razredu in pri izpitu zrelosti, kteremu želi po celi državi določiti jednak čas, o kterem naj dijaki zrelostne izpite delajo, ter ga hoče skrajšati na ta način, da misli dijake-maturante združiti v skupine. Vsprejemne preskušnje zdi se mu bolj pametno delati pred počitnicami, kakor pa po tistih ; ravno tako naj bi se dijaki vpisovali v višje razrede tudi še pred počitnicami. Kar je pa poglavitna reč in bo izvestno ž njo vsim vstregel, je pa preložitev šolskega začetka v zimskih mesecih, kedar je kratek in temen dan, od 8. na 9. uro. Če je sploh kaj pametnega na svetu, ta ukrep bi bil prav pameten in med razumniškim stanom bi ne imeli toliko brljavih ljudi, ki so si oči že takoj v mladosti pokvarili v mračnih šolskih sobah, kjer niso imeli zadosti potrebne svitlobe. Minister Gautsch pač dobro vé, kje šolnike in dijake čevelj žuli, ker je sam praktičen šolnik, ob enem pa tudi mož, da bo nedostatnosti odpravil in pomanjkljivosti zboljšal. Naj bi jih le prav s korenino vred zatrl, saj jih ima še mnogo; splošnje podpore se mu pa tudi ne bo manjkalo. Ni še dolgo, ko smo imeli med telegrami novico z Dnnaja, da se je v naučnem minister-stvu sekcijskemu načelniku F i d 1er ju strobljeni uradni stol podrl in minister Gautsch ni bil nič več pri volji mu novega napraviti. Telegram je dalje sporočal, da je bil za to mesto izvoljen grof Enzenberg, c. kr. dvorni sovetnik pri cesarskem namestništvu v Gradci. Fidler je bil v naučnem ministerstvu tisti nasprotni duh, ki se je vstrajno in strastno upiral vsaki ravnopravnosti v šolah po slovanskih deželah, ker mu tega centralizem ni dopuščal. Mož je šel, Slovani so pa še ostali. Ker se minister Gautsch ni strinjal z njegovimi nazori ter si je sam volil svojega najvišjega sekcijskega uradnika v osebi grofa Enzenberga, kterega razun Štajarske niso nikjer poznali, se smemo pač nadjati, da si Gautsch želi drugačnega postopanja v tej stroki; kajti ni verjetno, da bi bil jednega uradnika vpokojil iu s tem državi stroške povišal, če bi bil z njegovim postopanjem zadovoljen. Premalo nemški in premalo Slovanom nasproten se mu Fidler izvestno ni zdel, toraj se tukaj pač ni druzega nadjati, kakor da je želel Gautsch moža na to imenitno mesto, ki bo imel več razuma za član XIX. temeljnih postav, ki o ravnopravnosti govori, kakor pa birokrat Fidler. Mnogo let je minulo, da se jnredarlska duhovščina ni več vdeleževala zborovanj deželnega šolskega zbora. Ker je ta po novih šolskih postavah na liberalni podlagi, ji ni bilo lahko mogoče. Izvrševanje šolske postave spotikalo se je preveč ob duhovske dolžnosti. Sedaj ste se duhov-ska in deželska oblast zopet nekoliko sprijaznile, ko je Briksenski škof dva zastopnika cerkve v deželni šolski zbor predarlski imenoval in tudi deželni zbor je sklenil vanj svoje tri ude poslati. Vsi ti so vstopili v deželni šolski svèt s tira, da so si zavarovali svoje pravne nazore. Ta V6top smé se smatrati za dobro prikazen na šolskem polji in se dotični gospodje od novega naučnega ministra prej ko ne nadjajo zdatnega preobrata v paragrafih šolske postave. Govori se, da so Tirolci z novo šolsko postavo neki kompromis sklenili in upati je, da bode novi naučni minister brezverski šoli rožičke potrgal. Bog daj skoraj ! 4. t. m. zvečer pripeljal se je ogerski prvi minister Tisza na Dunaj, pa ne morda za Miklavža kupovat, temveč k našemu ministru Kalnoky-ju, da sta se pogovorila o naši politiki na Balkanu, koliko se je namreč smé v javnost dati. Tisza mora v ogerskem državnem zboru dajati odgovor ua razne interpelacije v tej zadevi. Da bi pa preveč ne povedal, peljal se je na Dunaj po svèt, koliko da smé razodeti teh skrivnosti, v ktere jo najmanj 200.000 bajonetov zapletenih, mogoče pa tudi še več. Kalnoky mu je pojasnil poslanstvo Khewen-hullerjevo, dalje mu zatrdil, da je prijateljstvo med velesilami še vedno neskaljeno in pa, da se je tudi Italija v novejšem času taistim pridružila. Konečno je Kalnoki tudi še rekel, da kdor ne bo ubogal, naj bo Milan ali pa Aleksander, ga bodo velesile in z njimi vred tudi Rusija, v roke vzele. Prav bi bilo na vsak način, ko bi se velesile resnobno postavile nasproti vničevalnerau divjemu klanju, ki že od začetka ni imel nobenega druzega pomena, kakor da oi bil nasitil Milanovo požrešnost. Nasitil ga je sicer, toda z vsem drugim, kakor pa kar je Milan pričakoval. V n a«je države. Khevenhullerjevo poslanstvo, s kterim se je za sedaj vstavil bratomorni boj med Srbi in 'Bolgari, na Ruskem razno ocenjujejo. „Mosk. Ztg." iravi, da ni imelo le namena bojevanje vstaviti, temveč Srbom moralično pomagati, kar se je v resnici tudi zgodilo, kajti zbeganim Srbom je takoj greben zrastel, kakor hitro je vtihnil grom bolgari skih topov. Avstrija je s tem Srbom toliko pomagala, da se bo sedaj Srbom mogoče popolniti in boj iz novega pričeti; kar je pa Bolgarom jako na kvar, kajti ravno avstrijsko vtikavauje zabranilo jim je, da se niso mogli s pribojevanimi zmagami okoristiti, kakor bi se bili vrli Bolgari to prav izvestno, če bi se jim ne bile roke na ta način zvezale, če tudi so topovi na obeh straneh vtihnili, vendar premirje ni še sklenjeno, ker se Bolgari branijo srbskih pogojev, in so jih zavrnili, češ, da niso v nikakem soglasji z njihovimi zmagami, Srbi jim pa druzih dati nečejo in se je nadporočnik Milovanovič v nedeljo z ravno tistimi pogoji k Bolgarom podal, ktere so nedavno poprej zavrnili. Sedaj mislijo dati Bolgari v 48 urah odgovor, kar bi se bilo toraj v teku današnjega dne zgodilo. Ker je navdušenost za boj na obeh straneh še vedno grozno velika, ne bo prav nič čudnega, če nam jutri brzojav sporoči novico, da se je bratska kri zopet prelivati začela, če se namreč ne bota Avstrija in Rusija vmes vtaknili. Namen Avstrije gotovo ni bil Srbov k nadaljevauji vojske podpihovati, ampak potrebno premirje in na podlagi tega mir skleniti, kar pa Bolgarom ni bilo všeč, ker so hotli Srbe popolno ponižati ter mirovne pogoje narekovati, kar bi bilo pa stalo še neprimerno velikov bratovske krvi. Španjski ministerski svet je sprejel 5. t. m. pogodbo zastran Karolinških otokov nespremenjeno. Potem so podaljšali kupčijsko pogodbo z Nemčijo do 1. 1893. Zoper iztiranje usmiljenih sester iz Pariških bolnišnic je 106 zdravnikov vseh 20 bolnišnic v Parizu protestovalo. V vlogi do mini-sterstva notranjih zadev pravijo, da to prosijo na korist bolnikom, ki so izročeni njih skrbi in tudi k dobremu redu in obstaju bolnišnic. Ta prošnja je sijajno spričalo za usmiljene sestre, a tudi naj-ostrejša obsodba takozvanih svetnih strežnic, za ktere se framasoni tako močno potegujejo. V italijanski zbornici je odgovoril Depretis na interpelacijo zastran naselbine politike, da se v tej stvari ne bode nič spremenilo. Ker se je v Assab-u in v Massani razvila laška zastava, mora se spoštovati. Na vprašanje Cansi-jeve, ali bodo šli Italijani iz Massane rekel je Robilant: Narodna zastava se ne sme brez potrebe razviti, ako se je pa kjerkoli razvila, ne more se več umakniti. V zbornici menda niso bili nič kaj veseli zarad te razlage. Najnovejši telegram o angleških volitvah glasi se tako, da je do sedaj izvoljenih liberalcev ali Gladstonove stranke 315, konservativcev ali Sa-lisburyjeve sedaj vladajoče stranke 247 in pa 73 Parnelcev ali irskih katoličanov. Te Številke zadosti odločno kažejo, da je res tako prišlo, kakor so politikarji prerokovali, da bodo namreč Irci prišli do mogočnosti in veljave, če tudi jih bo najmanj v parlamentu sedelo. Ne liberalci iu ne konservativci he bodo tolišnje večine skupaj spravili, da bi bili na konji, da bi odločevali, pač pa bo tista stranka vselej v večini, h kteri bodo Irci pritegnili. V takem položaji angleški državni zbor ni še bil, in to bo posebno vgodno, da se zboljšajo Ircem slabe vlastelinske razmere, če le njihovi poslanci ne bodo spali, temveč na podlagi pametnih in modrih kompromisov marsikaj zahtevali, kar se jim je do sedaj vedno odtezalo. Irci bodo vsled tega, če bodo namreč veliki čas, ki jim je prišel, dobro zii-se porabiti znali, prišli do veljave, ker se jim bode morala vsaka stranka prav lepo dobrikati, če bo hotela večino imeti iu vladati. Da jih konservativci ne bodo izpustili, je očividno, ker sicer še huje propadejo, kakor so že sedaj. Kakor jim je iz začetka volitev nezmerno lepo kazala, tako se jim je pozneje pokazila, ter so se dvignili liberalci na površje; sreča da nimajo tolišnje večine, da bi iz lastne moči dvignili na prvo mesto moža, ki je bil jako nesrečen političen lovec in je toliko političnih kozlov nastrelil doma in na tujem, kakor šo nikdo ne pred njim, pa ga menda tudi za njim ne bo tako kmalo mati rodila, ki bi bil v tem smislu Gladstoneju in njegovi nespretni vladi kos! če bi mu še ne bili spodnesli stola, mož bi bil Angleško ob vso veljavo in konečno popolnoma na kant spravil. Pač se ga bodo varovali, da jim ne uide še enkrat na prvo mesto. Izvirni dopisi. Iz Krškega. 8. decembra. (Ponižna vprašanja!) a) Mar li je dovoljeno tukajšnjemu učitelju — profesor mu pravijo — F. Seidel-nu kar na ducate „Besnih Glasov" in „Ljubljanskih priklad" po šolskem slugi med mirne meščane in druge pametne ljudi pošiljati na dom ter novo jezo in nove sitnosti provzročevati? b) Je li res, da vsak učitelj hoče že velikemu (?) Šukljeju ministrirati in nam smo vsiljevati ga za poslanca ter tako med nami poštenimi rodoljubnimi davkoplačevalci nepokoj in razpor delati ?| c) Mar li ima gosp. učitelj zato, ker je v milosti pri glavarstvu, privilegium nas dražiti ter se z nas mestjanov norca delati? Mestjan Krški. Odgovor vredništva: Ad a) Ne vemo; a dvomimo pa z vami vred, da bi bil šolski sluga zato najet ter za tak posel vlekel svojo letno plačo. Ad b) Ne, nikakor nočejo vsi učitelji g. prof. Šukljeju v to služiti, ker je med učiteljstvom tudi še nekaj poštenjakov, ki delajo vse in povsod po vernem svojem prepričanji. — Da bi imel pa kteri učitelj pravico vsiljevati kterega poslanca, bodisi že g Šukljeja ali koga druzega, naravnost zanikamo; te pravice nima nikdo, tudi veča gospoda in tudi c. kr. uradniki ne. Ad c) Tudi to vprašanje naravnost zanikamo. Bodi kdo prijatelji tudi najvišjih krogov, zato še nima pravice tudi z najnižjim norčevati se. Domače novice. (Deželni zbor) sklenil je današnjo svojo sejo ob V4 na 8 in je deželni glavar napovedal prihodnjo sejo v petek 11. t. m. (Cesarični god,) t. j. 19. nov. postal je od letos na-dalje po odloku naučnega ministra praznik za šolsko mladino po ljudskih in meščanskih šolah, po učiteljiščih, gimnazijah in realkah. Da se bo ta dan dostojno praznoval skrbeti ima c. kr. deželni šolski sovet. (Ravnatelj Kranjske gimnazije), gosp. "\Vies-thaler, odšel je danes na svoje novo mesto v starodavni Kranj. Tukajšnji gimnazijalci so mu sinoči napravili podoknico. (Božičnica v Lichtenturuovi sirotnišnici), ki je bila že več let ne le v veselje ubogim sirotam, ampak tudi v veselje podpornikom in dobrotnikom tega zavoda obhajana v zvezi z igrami z vmesnim petjem po napeljevanji Jožefa Peca, vodnika ljudskih šol v Gradcu, in s prijetnimi navistavami bogoljubnega obsega, bo letos imela dve novini, in sicer za igro s petjem: „Popotovanje" in za navistovanje: „Pa-starica iz Lurda ali Pota Božja so čudovita". Prava božičnica, k kteri so že blagovoljno priti obljubili premil. g. knezoškof, visokorodni g. deželni predsednik z gospo baronovko in druge imenitne osebe, bo 28. t. m. ali nedolžnih otročičev dan. Ker se je pa že večkrat pokazalo, da je prostor za vse dobrotnike sirotišnice pretesen, se bo slovesnost letos ponovila. Dan in ura te ponovitve se bo ob pravem času oznanila. (Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani.) V zadnjem poročilu smo med drugim omenili, da imamo 29 razprodanih krajcarskih knjižic. Podpornike našega podjetja sploh, posebno pa gg. poverjenike bi utegnili morebiti zanimati natančneji podatki o teh knjižicah. — Od teh knjižic je 24 kranjskih, 8 so primorske, 1 štajerska in 1 dunajska. Od 24 kranjskih jih je ravno polovica ljubljanskih, po 3 so vrhniške in zagorske, 2 krški, po 1 komend-ska, metliška, novomeška in radovljiška. Od 8 primorskih sta 2 tržaški iu 1 reška (vas Reka pri Cirk-nem). Štajerska je iz Seegrabna pri Leobnu. — Doba, ki je pretekla od prve razposlane knjižice do danes, znaša 149 dni. Od posameznih razprodanih knjižic, ki so sicer preračunjene na leto dni, je bilo pa v prometu 6 po 1 dan, namreč knjižice s štev. 143, 238, 244, 251, 332 in 333, od teh razun jedne radovljiške vse druge ljubljanske. Dva dni je bila v prometu vrhniška knjižica pod št. 334; po 7 dni krški pod št. 298 in 299; 16 dni zagorska pod št. 128; 20 dni tržaška pod št. 172; po 21 dni ljubljanski pod št. 279 in 306; po 23 dni ljubljanski pod št. 148 in 183; 30 dni ljubljanska pod št. 246; 45 dni ljubljanska pod št. 175; 46 dni tržaška pod št. 90; 47 dni zagorska pod štev. 156; 49 dni zagorska pod št. 10; 53 dni seegrabenska pod št. 26; 62 dni komendska pod št. 4; 66 dni ljubljanska pod št. 158; po 101 dan dunajska pod št. 47 in vrhniška pod št. 67; 102 dni reška pod št. 110; 106 dni metliška pod št. 1; 127 dni novomeška pod štev. 17 in 130 dni vrhniška pod štev. 68. — Razposlanih je sedaj 447 knjižic, in sicer 370 krajcar- skih in 77 desetkrajcarskih. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Odbor. (Preselitev okrajne sodnije iz Zatičine v Višnjo goro) obetajo Višnjanom, ako pri volitvi glasujejo za profesorja Šukljeja. Nedavno se nam je pisalo iz Višnje gore, da jim to boje tudi g. okrajni glavar G ril sam obeta, češ, da bo tudi on (Gril) iz vseh moči delal na to, ako volijo g. profesorja. Naj pri ti priliki omenjamo, da so ravno te obljube delali Višnjanom tudi takrat, ko je bil izvoljen g. Dežman za državni zbor. Nemško-liberalna stranka je v tej zadevi še zdatnejši agitirala, ter je bila celo inženirje poslala v Višnjo goro, da so premerili dotično za urade odmenjeno poslopje, bi li bilo zadosti veliko, pripravno itd. Višnjegorski volilci so res verjeli, da bodo dobili sodnijo ter so volili g. Dežmana, toda sodnija je ostala v Zatičini, ker za preme-ščenje sodnijskih uradov pač noben poslanec ne more storiti ničesa, ako bil celo sam minister. Pač lahko je toraj ljudi, ki razmer ne poznajo, slepiti s takimi obljubami, pošteno pa nikakor ni, jim obetati reči, o kterih mora zlasti g. okrajni glavar vedeti, da se ne dajo lahko izvršiti, in da zlasti on v tem oziru ne more ničesar storiti. (Bukev ubila je) posestnika Janeza Ko-šička in Žužemberka. Nesrečnež sekal jo je nedavno v gojzdu poleg Žužemberka, bukev pade nanj in ga takoj tako pobije, da je v malo urah dušo izdihnil. Zapustil je ženo in dvoje otrok. (Prvi sneg) in koj tak, da se mora reči da je kaj! Danes dopoludne jel je iti najprej v podobi „babje sipe". Popoludne se je pa kar sam, gost in suh vsipati jel, da je kar h krati vse strehe pobelil. Oe tudi ga še toliko pade, obležal in zmrznil ne bo še, ker je padel na mokra tla. (Korporal Adam Pire) domačega pešpolka št. 17, dob'l je 26 gld. 25 kr., ker je, kakor smo nedavno sporočali, rešil iz Ljubljanice deklo Marijano Zagorjan. (Iz Save izvlekli) so mrtvo včeraj dopoludne v Krškem neko žensko Marijo Perše, ki je živela prej v Rudolfsheimu blizo Dunaja ter koncem meseca septembra prišla na Kranjsko, kjer je bil rojen njen mož. Menda se ji je bilo v glavi zmešalo, ko je skočila v vodo, ker je imela na glavi neko staro rano, ali je pa po nesreči padla v vodo. Razne reci. Carigrad, 9. dec. Veliki vezir brzojavil je 8. t. m. bolgarskemu knezu, da bode Madjid paša takoj odpotoval v Solijo, da se dogovori s knezom zarad miru. Petrograd, 9. dee. Predsednik slovanskega dobrodelnega društva general Durnovo dobil je od cara ukor za svoj politični govor v društvu, kar se pa ne ne strinja z društvenimi štatuti. Madrid, 8. dec. Dva in trideset poprejšnjih ministrov zbralo se je pri Canovasu de Ca-stillo, kjer so potrdili liberalno ministerstvo, kakor ga je vladarica postavila. Umrli so: 5. dec. Celestina Habe, strojevodjeva hči, 30 let, Pristav-ske ulice št. 8, jetika. 6. dec. Pranja Martine, urednikova hči, 7 let, Krakovski nasip št. 10, davica. 7. dec. Anton Snoj, delavčev sin, 20 mes., Poljanska cesta št. 18, jetika. V bolnišnici: 4. dec. Urša Lučk, gostija, 78 let, vsled katara v črevesu. — Neža Debelak, dninarca, 78 let, pljučni edem. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 9. decembra. Papirna renta o »i po 100 gi. (s 16% davka) Sreberna ,. .. 100., (>16% davka) 4 % avstr. zlata renta, davka prost* Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...... London ....... Srebro ,......— Francoski napoieond......9 Ces. cekini .... 5 Nemške marke 61 82 gl. 40 83 „ — 109 „ - 99 „ 80 473 „ - 289 „ 80 125 „ 70 98 98 80 kr V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobiva pred kratkim izišla knjižica: Novomeško (8) okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski opis. Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja spisal O. Florentin Hrovat, šolski voditelj in načelnik okr. učit. knjižnice v Novem mestu. (Ponatis iz „Slovenca".) Knjiga obseza SO strani v osmrki in velja mehko vezana 20 kr., trdo vezana pa 30 kr., po pošti 5 kr. več. — Ogrska vina se prodajajo na Laško in Francosko. Od 1. 1879 že ni bilo toliko vina v okolici Pečuha, kakor letos. Najviša cena je 14 kr. za liter. Vozniue od Pečuha v Milan je za 100 kilogramov komaj pet frankov. Iz Pariza je prišla gospa, ki kupčuje z vinom z 10.000 franki v zlatu, da naroči vina. Vzrok temu je, da ni v Dalmaciji dobra vinska letina, iu da je na Ogerskem v tem kraji prav dobra letina. — V Seksardn plačujejo pa rudeče vino po 35 kr. liter, v Villany pa po 45 kr. — že dolgo vina niso imeli take cene. — Belih vin ne iščejo tako, tedaj tudi niso tako draga. Pri vinu mislijo trgovci dobiti, kar jim pri žitu uhaja. — V Colonu (Columbia) se je 3. t. m. potopilo 16 bark, med temi avstro-ogerska barka „Tigri". — Novi komet našel je Fabry v Parizu v ozvezdji Andromeda, opazovali so ga tudi na Dunaji. Pravijo, da je bolj slab, a jedro je pa svitlo, podoben zvezdi enajste velikosti, na strani od solnca obrnjen, je nekako podaljšan videti. — P ar d o, kjer je umrl španjski kralj, je grad starega kopita, daleč proč od vsacega prometa pri mali vasici s 300 prebivalci, ki so po večem v dvorski službi. Stari grad napravlja nekak žalosten vtis, pravijo, da ni nič kaj zdrav, ker je staro zidovje predebelo in mokrotno, a kralj je najraje tu bival. Kralj, ki je svoje dui ljubil telesne vaje vsake vrste, je mislil najti v gozdnem zraku zdravila bolnim plju-čam. Vsa kraljeva družina, tudi mati, kraljica Elizabeta, ki so tii stanovali, imeli so žalostne dni, ker so videli, kako hira mladi kralj. Poslednji čas je prišel tudi vojvoda Montpensierski v ta grad. Telegram i. Zadar, 9. dec. Cesarski namestnik general Jovanovič je umrl. Sofija, 9. dec. Bolgarska vlada odgovorila je na srbske predloge, da ji taisti no ponujajo nič gotovega in se Bolgarija zarad tega svojih predlogov drži. Če ji Srbija ne da v 24. urah drugačnega povoljnega odgovora, obrnila se bo Bolgarska do velesil, na kterih pritisek je boj vstavila. trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo najt»oy-šega kmetijskega in poljedelskega oroolj«ki mavec (g-ij»M); dalje želc/.nične šine in kovanja za stavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (45) mm. Najboljši • za cigarete LE HOIIBLON Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu. Pred ponarejenim svarimo! Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. L u d wig. dr. K. Lippmann, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker je jako (in, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih. te '600/ grains Mint «M vac-himii.r dk î.'tTiQUKTru 17, run Birinflir, a PARIS