n na piaCana v gotovlrv ^^aammasšm
Maribor, sreda 20, novembra 1935
Stev 264 Leto IX XVI.)
ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
llrednlttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It ' telefon uiedni&tva 2440, uprava 246t izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Volja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / »'oS.tn' čekovni rafiun St. 11.409
99
JUTRA
99
i v vzhodi! H se m prala
Maršal Badoglio prične ocHoafino ofenzivo - Ogromne ori ?rave Sbesincev za spopad - Cesar odpotoval kolčno na fronto - Na lužnem bojišču vedno večji odpor Abesincev
SSii'«!a pred dežjem
LONDON, 20. novembra. Potrjujejo se Vesti, da so Italijani zamenjali vrhovne-Ka poveljnika svojih čet v vzhodni Afriki niafršala de Bona z maršalom Batio-Slio v glavnem zaradi tega, ker se je de Boiio upiral uporabiti hitrejšo taktiko Drl svojih akcijah in je pred vsem zelo sledil vojake ter operiral v prednjih linijah samo z askarji. Naloga maršala Ba-doglie je sedaj, da prične v najkrajšem «tsu veliko in odločno oienzivo proti •Vbesincem, pri kateri bo vrgel v boj vse Razpoložljive čete. K temu sili Italijane Pred vsem okolnost, da se bo v šestil do °smih tednih, t. j. okoli Božiča pričela v severni Abesinili takozvana mala deževna doba. Deževje bo tedaj spremenilo vse ozemlje v močvirje, da postane Neprehodno in neuporabno za vsa kakr ^nakoii vozila. V tem primeru bi bi!» u-davljena vsaka italijanska večja akcija *n bi nastala tudi velika nevarnost slede Dreskrbovanja italijanskih čet s hrano in 'tiunlcljo. Tega se Italijani boje in bodo sedai skušali zlomiti abesinski odbor na severni fronti še pred Božičem. Priprave ?a ofenzivo, ki se ho pričela takoj, čim Prispe- na fonto maršal Badoglio, so že sedaj v oolnem teku.
Abesinci sprejmejo boj
ADIS ABEBA, 20. novembra Poročila so prispela semkaj s severne fronte, Potrjujejo, da se pripravljajo Italijani za Prihodnje dni na velik generalni napad, ^besmsko vrhovno vojno vodstvo je za-^di tega prisiljeno odrediti protiukrepe " boj sprejeti. Zaradi tega so se prvele !||dl na abesinski strani ogromne prlp<‘a-za odločilni spopad na severu. V pogodu so nepregledne kolone abesinskih V( ja!iov, ki bodo okrepili položaje, ki jih Setlaj zavzemajo prednje čete rasa Seju-J^a in rasa Kase. Splošno se pričakuje, <i bodo Abesinci branili najprej z vso 0(Jločnostjo vrhove planote, A?nba Alagi. A,(o se Abesincem posreči Italijane tu ^'držati, ni verjetno, da bi se jint tudi po ?t1eJc kdaj posrečilo doseči svoj cilj, vse 1)9 kaže, da imajo Abesinci še druge nabite, ki streme za tem, da preidejo v • 0r<>ti!iapad. čim jim bodo to omogočile Vr,nenske in druge razmere.
Abesinski cesar na fronti
ADIS ABEBA, 20. novembra. Tu stoji Vs® pod dojinom velikih dogodkov, ki Se Pripravljajo v prihodnjih dneh na sejnem bojišču. Da se približujejo odio-t|*n» dogodki, dokazuje to, da je včeraj gadoma odpotoval z letalom na sever-i ‘j* fronto tudi cesar. Zatrjuje se, da je vete' v Desijo, kjer je generalni štab se ®r*>e vojske pod poveljstvom prestolo-as,-dnika. Istočasno so dobili tud« tuji, a®ti angleški in francoski poročevalci e(,v«lienje. da smejo zapustiti prcs<oini-0°. in oditi v Desijo, kamor so se takoj j^Peliali z avtomobili. Odhod cesarja na v°n‘o pomeni, da se sedaj pričenja pra-‘ v°ina z najodločnejšim odporom Abe janeev proti vsakemu nadaljnemu itali-' nskeniu prodiranju.
Odločen odpor na jugu
DŽIBUTl, 20. novembra. Naprcdo-vanjc Italijanov na južnem bojišču je v zadnjih dneh skoraj docela zaostalo. Abesinske čete branijo zelo odločno vsa ko ped zemlje in vznemirjajo italijanske čete zlasti ponoči z nepričakovanimi napadi. Istočasno pa pripravljajo Abesinci odločen odpor proti Italijanom na obronkih in grebenih pogorij, ki ležijo juž no* od Džidžige in Hararja. Tu so zgradili Abesinci tudi silno nevarne pasti za tanke, ki so sc doslej obnesle tudi v juž nejših položajih. Abesinci so na ta način zajeli ali pa uničili že več manjših italijanskih tankov.
HARAR, 20. novembra, »Reuter« poroča iz Hararja. da so izvršili včeraj Abesinci nov napad na Italijane na ogadenski fronti. Spopadi so trajali ves dan. Abesinci so zavzeli zelo važne stra-
teške položaje. Ras Nasibu se očilo pripravlja, da iztrga Italijanom Gorahej. Zdi se, da se pripravljajo Abesinci na veliko protiofenzivo.
Spopad z letali
PARIZ, 20. novembra. S severne abesinske fronte poročajo o doslej največji italijanski letalski akciji proti Abesin-ccm. Dve eskadrili velikih bombnih letal sta napadli abesinska taborišča in zmetali na nje več ton bomb. Abesinci so streljali na letala s topovi, strojnicami in puškami in nekatera znatno poškodovali. Letalo Mussolinijevega zeta grofa Ciana je jedva še doseglo italijanske postojanke, kjer se je takoj spustilo na tla, dve drugi letali sta pa bili tako poškodovani, da sta strmoglavili na tla na abesinski strani. Bajc je bil v enem teh letal tudi Mussolinijev sin Bruno.
Mučen incident v marsejskem procesu
i orota je odklonita zagovornika ii?esbonsa zaradi nekvalificiranega nastopa — Obtoženci odklanjajo drugega hranilnica — Prekinitev razprave - Zagovorništvo je prevzel predsednik odvetniške zbornice Soulinot
Prvi dan 'marsejskega procesa pred porotnim sodiščem v Aise ei: Procence je potekel mirno, čeprav so mnogi francoski in tujski listi načeli v svojih poročilih o poteku razprave tudi vprašanje moralne odgovornosti za mučeniško smrt dveh velikih državnikov. Že prvi dan procesa pa je bilo opaziti, da nastopa zagovornik obtožencev odvetnik Desbons zelo politično in da ga je moral zaradi tega večkrat ostro posvariti predsednik porote.
Razprava se je včeraj dopoldne nadaljevala. Predsednik je prenehal zasliševati obtožence in je resumiral porotnikom obtožnico na popoldanski razpravi. Karakteriziral je vse tri obtožence in o-pozoril poroto, da je marsejski atentat zahteval štiri smrtne žrtve, in da je bilo devet oseb ranjenih. Tudi je prečital pismo naše kraljice Marije vdove, v katerem je pisala svojemu zastopniku Bon-courju, da odstopa kot zasebna udeleženka in da ima popolno zaupanje v fran cosko justico.
Sledilo je nato zasliševanje izvedencev. Znani psihiater dr. Maurice je izjavil pred poroto, da bi človek take narave, kakor je obtoženec Mio Kralj ne mogel storiti nečesa pod tujim vplivom, če ni bil za to iz dna svoje duše pripravljen. Podobne izjave sta podala še ostala dva psihiatra. Zagovornik obtožencev se je
zaradi teii izjav pričel vidno razburjat'. Njegovo razburjenje se je stopnjevalo, ko predsednik ni hotel na njegovo ponovno zahtevo prečitati pisma, ki ga je bil prinesel v dvorano sodni sluga. Odvetnik Desbous je v ostreni tonu protestira! in zahteval prekinitev razprave; hudo je žalil sodišče in poroto ter ji pričel tol* mačiti, kaj ji je dovoljeno in kaj ne. Razprava je bila prekinjena.
Pri včerajšnji popoldanski razpravi je odvetnik Desbons nadaljeval s svojimi žalitvami. Med njim in državnim tožilcem je nastal oster konflikt zu-radi katerega je bila razprava zopet prekinjena. Na zahtevo državnega tožilca Rolla se je podal senat k posvetovanju in sklenil zagovornika Desbonsa zaradi profesionalne kršitve nekaterih paragrafov izključiti od razprave in ga brisati iz članstva odvetniške zbornice. Ker se Desbons ni hotel zlepa pokoriti sklepu sodišča, se je moral pokoriti sili, s katero so ga odstranili iz dvorane. Vsi trije obtoženci pa so odklonili drugega zagovornika in izjavila, da ne bodo od tega tre nutka odgovarjali na nobena vprašanja. Razprava je bila prekinjena. Za novega zagov. je sodišče imenovalo predsednika odvetniške zbornice v Aise en Pro-vence g. Soulinota. Danes dopoldne se je razprava nadaljevala.
Ha totišeu domače ftciiiike
i«t
.Takozvani narodni poslanci
S shoda Jugoslovenske radikalne zajednice v Slovenski Bistrici
med drugimi ministra dr. Miho Kreka
V nedeljo je imela JRZ shod v Slovenski Bistrici, katerega je otvoril g. dr. Boštjan S c h a u b a c h, ki je pozdravil
in ga prosil, kakor poroča »Slovenec«, da »sporoči preizkušenemu in najzmož-
nejšemu voditelju slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini in najbrž najboljšemu državniku Jugoslavije, naiiskrenei-še pozdrave od vsega ljudstva, ki mu jih izreka v prepričanju, da če je mogoče po praviti sedanje težko stanje, ga bo popravil on.
G. minister dr. Miha Krek je pa govoril uvodoma o slovenjebistriški politiki ir. dejal med drugim: »V tem okraju je bilo nekaj zborovanj starega kova. ki se po zaslugi dr. Korošca vršijo svobodneje kakor pred nekaj meseci, na katerih pa so tako imenovani ljudski zastopniki prav proti temu dr. Korošcu metali najgrše o-čitke, posebej še. da izdaja slovenske in-j terese in prodaja slovenske najsvetejše j svetinje. Hujskali so ljudi proti sedanji i vladi, češ, da vodi srbsko politiko na ško-| do Slovencev, da je posebej še dr. Stoja-i dinovič s 15.000 Din podkupil potrebno j število takoimenovanih poslancev, da so glasovali za vlado. Teh hujskanj in obrekovanj se poslužujejo ljudje, ki iščejo samo migljaja iz Belgrada, da bi rešil nje same konkurza in pomagal prikriti njihove zločine nad narodom. Cujem, da se je dr. Korošec na najgrši način blatil tudi na nekakšnem zborovanju pri Sv. Lovrencu na Pohorju.«
G. minister se je potem spravil še posebej nad »takozvane poslance« in dejal: »Zadnji teden smo doživeli ponoven poizkus opozicije, kateri pripada žal tudi večina slovenskih takoimenovanih poslancev, da se napor sedanje vlade zruši in se uvede spet nekakšna diktatura. — Diktatura, ki so jo imeli v načrtu, bi mo-?la biti samo dvojna. Ali oborožena in nasilna, ali pa diktatura kapitala. Oba ta dva načina vladanja pa sta smrt, tako dr žave, kakor kažejo dogodki, ki so se pred nekaj meseci odigrali v našem političnem življenju, kakor tudi smrt vsake državljanske blaginje.«
Zelo zanimivo! Pripomnili bi le. da so »takozvani poslanci« iz Slovenije bili do malih izjem vdano na razpolago sedanji vladi, dokler so še upali, da se bo dalo doseči za dravsko banovino vse tisto, kar je prej bilo, pa sedaj več ni. V opozicijo so odšli ti »takozvani poslanci« šele tedaj, ko so izgubili še zadnje upanje na revizije dobav premoga itd., itd ’
MEMORANDUM IZ EGIPTA.
ŽENEVA, 20. novembra. Tajništvo Društva narodov je prejelo od vodstva egiptske nacionalistične stranke memorandum, v.katerem protestira proti politiki Anglije in posebno proti govorom angleškega zunanjega ministra Hoareja, ki je izjavil, da bo sedanji sistem v Egiptu ostal v veljavi. Memorandum je zelo oster, ker pa nima uradnega značaja, ne bo objavljen in se Društvo narodov z njim sploh ne more ukvarjati.
ANGLEŠKA VLADA OSTANE.
LONDON. 20. novembra. Sedanja vlada ostane tudi po volitvah nespremenjena. Rekonsrukcija se bo izvedla najbr-že šele spomladi. Macdonald ostane podpredsednik vlade.
DROBITEV KITAJSKE.
LONDON, 20. novembra. Včeraj so Japonci proglasili ustanovitev posebne severno kitajske države.
FEY DOCELA ODŽAGAN.
DUNAJ, 20. novembra. Starhemberg je sedaj odstavil majorja Feya tudi kot poveljnika dunajskih heimverovcev in stopil sam na njegovo mesto.
V Mariboru, dne 20. XI. 1935^
nas
§hmm mfa
Trii« ttafni in pereči problemi
Bolj ko kmet, je potreben zaščite mali varčevalec in vlagatelj — Iz naših tovaren in drugih obratov naj iz* ginejjo vsi, ki imajo drugje možnost eksistence — Tro-toarji naj se asfaltirajo
V zadnjih dneh sino prejeli z raznih strani iz vrst naših čitateljev razne dopise, ki so v zvezi s članki o domačih prrbletnih, katere smo objavili v »Veterniku«.
Kje je pa zaščita vlagateljev?
■/.V Vašem cenjenem listu,« nam piše sticcjša naročnica, »obravnavate vsa mo goča vpiašanja, in te dni ste pisali tudi o trgovcih ter zaščiti kmetov. Nihče ne bc ugovarjal, ako se trgovci potegujejo za svoje pravice, toda kje je pa zaščita vlagateljev? Posebno nas malih in starih? Služila sem trideset let, pridno in vestno delala ter varčevala kadar in kjer s. mogla. Seveda sem ves prihranjeni dei;: nesla v hranilnico, in tako se je v dolgih desetletjih le nabrala vsota, ki bi mi v sedanji starosti zagotovila vsaj skromno streho nad glavo in kos kruha.
In sedaj? Saj še obresti ne dobim. Z velikimi napori in sitnarijami izvlečem po-50 Din na teden, in s temi 200 Din naj živim ves mesec? Naj plačam stanovanje, hrano in se še oblačim ter obuvam.
Vprašati se moram sedaj: Kdo je bil tisti, ki je nosil v naše denarne zavode denar, da so ga mogli posojati kmetom, ki so sedaj zaščiteni? Bili smo v prvi vr-	Na	drugem	letošnjem	zgodovinskem | namestitev	v	kakšnem traktu	tnaribor-
sti mi mali vlagatelji. Kmet si je za izpo-'	večeru,	ki	ga je	priredilo	tukajšnje	Zgo-	skega	gradu za	primer, ako	bi	to	bilo
Med tem smo pa mi mestni proletarci, ki smo se rodili kot otroci delavcev brez hiše in zemlje, ki smo navezani le na zaslužek svojih rok, brez zaslužka in kruha. Naše družine so brez strehe in stradajo. Potikati se moramo po raznih luknjah kakor živali. In naša mladina? Propada. Se čudite, če se docela izpridi in prične krasti ter vlamljati? Ne, temu se ni mogoče čuditi. Take razmere ne morejo roditi drugačnih rezultatov. Zato bi bilo treba izločiti iz mesta vse tiste zaposlence, ki imajo na deželi streho in jelo ter poskrbeti za to, da se zaposlijo najprej vsi mestni delavci, ki so navezani izključno le na svoje roke.«
Prvo so interesi večine
»Nedavno ste poročali,« nam piše tretji, »da se naši hišni posestniki branijo
novega pravilnika o tlakovanju, odnosno asfaltiranju trotoarjev. Povedali ste pravilno, da to ni prav. S tem se strinjamo vsi, ki tvorimo vsaj SO ali 90 odstotkov mariborskega prebivalstva. Kdo pa je kriv, da naše mesto v notranjosti še ni docela zazidano? Tisti, ki tako navijajo cene stavbiščem, da jih nihče ne more kupiti. Če tega ne bi bilo, bi gotovo vsi zidali rajše v sredini, kakor pa na periferiji in vsi trotoarji bi bili asfaltirani.
So pa v Mariboru tudi kompleksi, ki že po svojem značaju ne morejo nikoli biti zazidani. Kaj pa s temi? Ali naj večno ostaejo poti okoli njih neasfalti-rane? Da navedem samo vrt frančiškanskega samostana v Frančiškanski, Marijini in Kopališki ulici, ali pa Mestno kopališče v Marijini in Kopališki ulici. Frančiškanski vrt se gotovo ne bo nikoli zazidal, zato bi pa bilo treba okoli njega napraviti asfaltirane trotoarje. Sedanje poti za pešce, posute s peskom in prstjo, so razširjevališča blata ob dežju iti praha ob suši. Vse to se širi tudi na tlakovano Kopališko ulico.
Zaradi tega zahtevamo mariborski meščani, da ostane pravilnik v veljavi, a ne le na papirju. Njegove odredbe naj se čimprej tudi uresničijo!«
{Udtutki
Vprašanje okoli naše Študijske knjižnice
K referatu ravnatelja 3. ©laserja na drugem zgodovinskem večeru — Pet možnosti
sojeni denar dokupil zemlje, popravil hi-, dovinsko društvo, je bilo med drugim na šo ali kako drugače izboljšal gospodar- j sporedu tudi temeljito in izčrpno preda-stvo. Danes, ko je zaščiten in mu posojil, vanje ravnatelja tukajšnje Študijske knjižni treba vračati, ima kljub vsem krizam j nice g. prof. Janka Glaserja o stanju in streho nad glavo in dovelj živil, da mu
nikoli ni treba stradati. Če je večji kmet, proda še vedno nekaj, četudi za nizke cene, da tudi docela brez denarja ni.
Jaz sedaj zaradi njegove zaščite ne morem do svojega denarja in moram na stara leta — stradati. Kako bi si bila lahko tudi jaz za tisti denar kupila, kje na deželi skromno hišo in nekai tal, pa bi bila vsaj tako preskrbljena! Zato je po-	_
trebno, da spregovorite tudi o potrebi ines^- Razvoj in razmah pa preprečuje zaščite vlagateljev, pred vsem nas ma- ,vPr_asa,,je Prostorov, ki je iz leta v leto
potrebah mariborske Študijske knjižnice.
Negova izvajanja so med navzočimi zbudila splošno pozornost in jih zaradi pereče aktualnosti povzemamo v vodilnih mislih:
Študijska knjižnica mariborska se lepo razvija. Od 5000 zvezkov je od svojega obstoja sem narasla na 35.000 zvezkov. Postala je torej s tem častno reprezentativna kulturna ustanova mariborskega
lih. Ne zahtevamo prav nič drugega ka. kor to, kar smo si z odtrgovanjem od ust s težkim zaslužkom dolgih let prihranili. Zahtevamo skratka le to, kar je po vseh postavah sveta naše.«
Kdo odfeda revežem kruh?
bolj pereče, saj moramo sedanje prostore smatrat; zgolj kot provizorične in ne morejo ti prenapolnjeni provizorični prostori več ustrezati svojemu nameriu. Vprašanje bi bilo v trenutku rešeno v stalnem smislu, ako bi se izpolnila dol-
goletna prizadevanja in pričakovanja »Te dni ste objavili članek,« nam piše Študijske knjižnice, da bi se ji v upoub-delavec, »prav umesten članek .Brezpo- ’ ne svrhe odstopila velika kazinska dvo-selnost in revščina ugonabljata naše me- rana. V tem primeru bi se dvorana lahko sto’. Res je, da je kriza globoko segla v J uporabljala kot čitalnica in bi se pro-naše mesto. Pa zakaj? Ker se naši me- stori, kjer je sedaj čitalnica ter izposoje- Glaser izraz 1 obžalovanja, da se ni iz-rodajni premalo brigajo za ureditev in J valnica, lahko racionalneje izkoristili za koristila dobra prilika, ko je bila izpraz-rešijev vprašanj, ki bi temu vsaj precej ureditev in shranjenje ogromnega knjiž- njena lepa in reprezentativna stavba v
možno ter izvedljivo. Nadaljnja možnost rešitve tega vprašanja se je bila že spro žila ob načrtu preselitve rotovža v ma' riborski grad. Ob tej priliki se je t udi ventiliralo vprašanje preselitve Študijske knjižnice v sedanji rotovž. Vendar bi ta rešitev po mnenju ravnatelja g. Glaserja ne bila primerna, ker se je pokazalo, da bi bilo dejansko za nastanitev knjižr.ice v tem primeru manj prostora kakor ga je sedaj, ker je gradnja ter ureditev po samezr.ih sob na rotovrm tako neekoio mična ter v znaku tolikih vogaloi in obokov, da bi na noben način ne bila mogoča pametna in racionalna ureditev knjižnice v teh prostorih.
peta možnost. S predvideno preselitvijo mariborskega muzeja v prostore nu-riborskega grada bi se sprožila možnost nastanitve Študijske knjižnice v sedanjih prostorih mariborskega muzeja v Cankarjevi ulici. Prostori bi bili primerni, treba bi pa. bilo misliti na prizidavo posebnega trakta za čitalnico in poslovne knjižnične prostore. Seveda bi bilo to združeno z dokajšnimi izdatki.
Ob zaključku je še ravnatelj g. Janko
ministrstvo prosvete 833.1 (— 17.5).
Slika dohodkov je v primeri s sedaj veljavnim proračunom naslednja'(v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu);
neposredni davki 1472 (—145), davek na posl. promet 660 (+ 170). vojnica in izredni davki 82 (—6) davčni zaostanki 85 (—). trošarine 825 (+ 27), takse 1039 (—66), carine 700 (+ 50), viški monopolov 1956 (—), državna podjetja 10-307 (+ 136) Proračun je realen, vsi izdatki se krijejo z dohodki, s katerimi se more računati. Proračun je uravnotežen in v vsakem pogledu popoln, ker vsebuje vse redne dohodke. Predlog finančnega zakona ne vsebuje nobenih novih odredb, s katerimi bi se reševala večja vprašanja, ki zahtevajo večji študij in globlje proučevanje. V zakonu so odredbe, ki služijo za čjmboljše izvajanje proračuna.
P^ijeanske navite
odpomogla. Pri tem mislim na zaposle-vanje po tovarnah in drugih obratih tistih, ki te zaposlitve in zaslužka niso tako nujno potrebni, kakor smo mi mestni delavci in delavke, ki nimamo nobenega drugega premoženja kakor svoje žuljave rokei
Tako imate v mariborskih tovarnah in tudi drugih podjetjih zaposlene zakonske može in žene, med njimi tudi pare brez otrok, mod tem ko smo družinski očetje brez zaslužka. Nič ne rečem, če bi bila mož in žena zaposlena zato, ker sicer ne moreta preživljati svoje številne družine, a v mnogih primerih gre le za nepotrebne, ki potem žive udobno in jih ob vsaki priliki vidite na veselicah in po gostilnah. So pa tudi primeri, ko imata taka zakonca doma — služkinjo.
Še skoraj večje zlo so pa oni delavci m delavke z dežele, zlasti iz bližnje okolice, ki so prišli v tovarne in druge obrate brez vse potrebe, samo da so odjedli kruh mestnemu proletarijatu. Tako imate med temi sinove in hčere srednjih in boljših kmetov, ki jim delo v tovarni ni prav nič potrebno, saj doma še primanjkuje delovnih moči in jih morajo starši
najemati, med tem ko sta sin in hči v — Včeraj je bil izročen v razpravo in o-mestu. Pa ne samo sinovi in hčere, tu- dobritev Narodni skupščini proračunski di posestniki sami hodijo v tovarne in na predlog ki predvideva 10.307,040.784 Din drugo delo v mesto. Doma jih navadno dohodkov in ravnotol ko izdatkov, nadomestujejo drugi družinski člani, ali Predlog proračuna izgleda v primerjana. celo hlapci in dekle.	vi	s	sedaj	veljavnim	proračunom	takole
ničnega materiala.	|	Vrazovi ulici 5, kjer je imel svojčas svoje
Pereča nujnost problema prostorov	bi	.	prostore mar borski oblastni odbor in
se odložila za dobo 10 let, ako bi se Štu- j kjer se -e pozneje nastanila nižja gozdar -dijski knjižnici odstopil	vsaj sosednji	■	ska šola. Ta stavba s svojimi dvoriščni-
prostor, ki ga ima sedaj	gledališče	za	mi trakti bi bila po njegovem mnenju sil-
vaje.’ V tem prostoru, ki ima obliko kvadrata 8^8, bi lahko bila izposojevalnica in bi se lahko prenesel tjakaj tud' del tistega knjižničnega mate.ralu, ki se najbolj išče in najbolj izposoja. Čita1mca bi sicer ostala v dosedanjem prostoru, služila bi pa bolj svojemu namenu, ker bi obiskovalcev čitalnice ne motil promet pri izposojevalnici, ki je sedaj v tistem prostoru s čitalnico. Na drugi strani pa bi se lahko v sedanih čitalniških prostorih »redile in pripravile še nekatere nove omare za namestitev knjig.
Ena nadaljnjih možnostih rešitve tega perečega vprašanja bi bila eventualna
no primerna, tako zaradi mirnosti okolja, pa tudi radi bližine do vseh srednješolskih in strokovnih zavodov. V tem primeru bi bila možna priključitev obeh profesorskih knjižnic realne in klasične gimnazije, ker bi profesorji kar med odmori lahko stopili do knjižnice in si tam izposodili željene knjige.
Žal pa je ta najugodnejša in najprimernejša prilika šla mimo, vodstvo Študijske knjižnice pa je v silni zadregi, kako rešiti pereče in nujno vprašanje novih večjih in neprovizoričnih t. j. stalnih prostorov.
Novi državni proračun
Proračunski predlog za 1936/57 predvideva 10.307,040.784 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov
(vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu: vrhovna državna uprava 157.7 (+ 3.6), pokojnine in invalidnine 1100.7 (—), državni dolgovi 767.9 (— 152.7), ministrstvo pravde 349.5 {—9.2),
Rudarji za svoje pravice
118 rudarjev se je v obrambo svojih odpuščenih tovarišev solidarno izreklo za stavko.
V severnem delu občine Poljčane se nahaja premogovnik Stanovsko, ki hran' v sebi večje plasti rjavega premoga-prav dobre kvalitete. Bil je v obratu že pred desetletji pod raznimi lastniki, ki so radi pomanjkanja sredstev in drugih vzrokov »lov na črni diamant« po daljših ali krajših presledkih opustili. Zadnja leta do 1. 1931 je bil rudnik popolnoma zanemarjen. Leta 1931 je bil obnovljen in je od tega časa do danes neprestano v obratu. Iz malega začetka se je obrat tudi v tej kratki dobi večkrat menjajoč lastnike — večal leto za letom, tako, da zaposluje danes že 118 rudarjev in producira dnevno 4 vagone rude. Sicer to ni veliko, vendar za naš kraj precejšnjega pomena. Tudi mezde rudarjev, to vemo vsi, niso vabljive, vendar bi bilo delavstvo zadovoljno, ako bi dobilo vsaJ tisti drobec, ki mu pripada s težko pf1' služenim delom. Nasprotno so se moral' tukajšnji rudarji neprestano pehati za svoje pravice, ki pa so si jih le s težavo priborili. Uspeh njihovih zahtev je bil vsikdar polovičarski. Delavstvo ni prejemalo svojih mezd redno, temveč je bilo vedno na zaostanku, včasih celo za več mesecev, kar je spravljalo poštene rudarje, ki so tvegali svoje življenje za svoi obstoj, naravnost v obup. Čestokrat zf svoje otroke niso mogli dobiti niti 'ia^' potrebnejše skorje kruha. V izogib znosnim razmeram je 'oslej neorganizirano delavstvo stopilo skupaj, da se °f' ganizira. Sklenilo je ustanoviti tukaj P°' družnico zveze rudarjev. Na zadevne"1 sestanku je izvolilo v to svrho iz svoic srede 6 članska pripravljalni odbor. 15 novembra pa je vodstvo rudnika odpovedalo službo celokupnemu pripravku)' nemu odboru iz razloga omejitve v obru' tu in sicer s takojšnjim zaprtjem vhoda v rudnik proti 14 dnevnemu izplačilu. ^ podlagi te odpovedi so rudarji, v obrambo svojih tovarišev, solidarno pričeli s štrajkom. O dogodku obveščena dela'-'' ska zbornica in zveza rudarjev je skuP' no s politično oblastjo, da razčisti P0'0' žaj in vzpostavi spet normalno stani®-določila dan 19. novembra za razprav0, ki naj bi se vršila med vodstvom in z3~ stopniki delavstva na rudniku. Tu Pa nl mogla priti do pozitivnih zaključkov, ker je bil predstavnik zadržan.
Ob 13. uri so se rudarji ponovno kompaktno zbrali na sestanek pri Mahorič"-Spontano so zahtevali, da si ne dajo hra titi svojih pravic. Delavsko zbornico > zastopal g. Joža Golmajer, strokovno organizacijo, pa tajnik »Zveze rudarjev J ' goslavije« g. Arh Jurij. Ob navzočn°s okrajnega načelnika g. dr. Šiške, je ° razložil zbranim rudarjem najvažne) zakonske predpise in drugo. Uredilo ^ je tudi vse potrebno glede potrebne v" nostne službe v rudniku za časa štra’ ^ Ponovna razprava bo jutri 10. t. ni- . navzočnosti ist h zastopnikov ob 1°-pri pri Mahoriču. Prva zahteva rua" jev bo, da se vsi odpuščeni rudarji sprejmejo v službo ir. druga, da P^ ' ha neznosni ooložaj nerednega izPa vanja mezd.
\žS» Tuzmrsm.
Umttmh m dtoMske mmm
Limbuško totovaistvo postaja tajins veno
Orožniki neumorno na delu, da pojasnijo skrivnostno zadevo — Preiskava vodi v popolnoma novo smer — Čudne okoliščine
Slučaj zvezanega limbuškega dijaka 11 letnega Janka Schreija je zbudil v Mariboru in okolici veliko pozornost in zanimanje, zlasti, ker je od vsega začetka bila zadeva zakrita v kopreno neke skriv nostne tajinstvenosti. Studenški orožniki so se s podvojeno vnemo lotili razjasnitve tega slučaja. V to svrho so skušali Priti na sled na podlagi opisa dijaka Schreija, pri čemer je bila precej odločilna n egova izpovedba. naj bi bil omen jeni maskirani razbojnih imel na levi roki neko večjo rano. Orožniki, ki so dobili v svrho temeljite preiskave pomoč tudi iz Tezna, so popolnoma detajlno pre iskali in zasl šali vse v poštev prihajajoče sumljive in večkrat predkaznovaneo-sebe iz limbuške in ruške okolice. Toda v vseh slučajih se je osumljencem posrečilo izkazati uprav sija:en alibi, tako, da je moral nujno odpasti tudi najmanjši šum. Radi tega so orožniki v teku preiskave, ki traja od nedelje zvečer in ki se ie iritenzivno nadaljevala ves ponedeljek in. torek, vzeli v pretres možnost Povsem novih niti, ki bi mogle skrivnostno zadevo pojasniti.
Za te preokret v preiskav! so merodajne nekatere prav zanimive in čudne okoliščine. Tako je na viničariji uglednega mariborskega trgovca F. Greinerja v Limbušu prav hud pes, ki je v stanu, vsakega sumljivega tujca napasti ter za-
saditi vanj svoje ostre in nevarne zobe. Druga značilna okolnost, ki se je tudi zazdela preiskujočim orožnikom nekam čudna, je najdba čevlja Schreijeve leve noge na predstrešju. Ni namreč povsem jasno in umljivo, zakaj naj bi bil maskirani razbojnik, potem ko je v smislu izpovedbe dijaka Schreija sezul omenjenemu nogavico in čevelj leve noge. nesel ta čevelj na podstrešje. Te zagonetke niso orožniki doslej mogli še razjasniti. Precej dobro je prišla orožnikom informacija trgovca F. Greinerja, lastnika vi-ničarije, na kateri živi Schreijeva mati, da so bili ključi od dotične sobe, kjer naj bi bil stikal dotični maskirani razbojnik. že preje ukradeni. Za preiskavo je bilo pri orožnikih meroda no vprašanje, kakšen smisel naj bi obstojal za neznanega tolovaja, da je riskiral dvakratni prihod, in sicer enkrat, da bi bil prišel samo po ključe, drugokrat pa, da bi bil udrl v sobo in skušal tamkaj v svojo korist kaj ukrasti.
Vsekakor je slučaj limbuške prijave sil no zanimiv v kriminalni kron ki mariborske okolice. Zdi se po dosedanjih rezultatih preiskave, da je obtičala v doslej započeti smeri v zastoju in da more do razjasnitve privesti edino druga smer, tako. da stojimo pred poučnim in interesantnim prcokretom v omenjeni zadevi.
Vreli močnik vzrok smrti
Do tragičnega slučaja smrtne nesreče 3e prišlo te dni v Gornjih Slavečih na Goričkem. Ma.hen otrok je postal žrtev Politja z vrelim močnikom. Delavka Apo lonija Gomboc je bila od doma. Njen sinček Franček Gomboc pa je bil doma s svojo babico, ki ga naj bi nadzorovala in nanj pazila. Babica je za večerjo skuhala močnik, ki ga je nato dala hladit na Polico. Za kratek čas se je babica odstra Kila iz kuhinje na dvorišče. Ko se je vrli.la, je našla ubogega fantka, vsega oblitega z močnikom in hudo poparjenega po vsem obrazu in prsih ter milo jokajočega. Medtem namreč, ko se je za trenutek odstranila, je otrok segel na polico, kier je bil močnik in šel z roko naravnost v skledo. Toda pri tem se je po nesrečnem naključju skleda z močnikom pre-vrnila in vrela jed se je zlila na ubogega otroka in ga vsega poparila. Ubogi o-|rok je kmalu zatem v strašnih bolečinah 'ti muka)i izdihni! ter poškodbam podlegel Omenjeni slučaj pa je ponovno opozorilo in svarilo, da ni previdnosti nikdar dovolj na mestu pri nadziranju otrok in liladeži.
v Smučarska šola Mariborskega smučar?’"'^ kluba. Smučarska gimnastika za 'lame in gospode vsako sredo. Po zimi ^čaji za:	deco.	začetnike, zaključene
j^užbe. splošni tečaji v Mariboru in pri Pohorskem domu. Prijave, informacije "stmene in pismene v Jurčičevi ulici 8 'trsrovma Stoiec)
Bo:an Med ven poje v dunajskem ra-%. Gledališki igralec Bojan Medven, ki Se nahaja na studijskem dopustu na Du-naiu, bo dne 10. decembra t. 1. pel v dunajskem radiju igrane naše narodne ^smi.
Mestni gledališki odsek je te dni raz-
pravlia1 o aktualnih gledaliških zadevah Je vzel na znanje zadevno poročilo £‘edališkega upravnika dr. Benčiča.
. Pravcata londonska megla je davi ob-ela Maribor v takšni gostoti, da bi jo anko kar »rezali«. Tekom dopoldneva ®ie razkadila. Avtomobili so morali vo-z lučjo, da se ni pripetila kakšna neteča.
'lavna zahvala. Ob priliki smrti zaslužka prvega predsednika g. dr. Franja ^ejtlcrja, višjega dež. sod. svetnika, je ca°avljalna zadruga državnih uslužben-s£v v Mariboru podarila Postaji za soc. jJu rekonvalescentih delavcev v Ma-Ca0ru 300 Din namesto nagrobnega ven-• Za to darilo iskrena hvala!
Ker ji niso na občini pomagali... Z
ozirom na notico, ki smo jo objavili pod tem naslovom v št. 262 smo prejeli od mestnega načelstva s prošnjo za objavo: »Prosimo Vas, da to notico popravite v toliko, da ni res, da bi mestna občina ne hotela pomagati deložirani Selinšek Josipini, pač pa je res, da je prejela imenovana tekom letošnjega leta, četudi je še za delo sposobna, na podporah že Din 985. — in sicer zadnjič 16. t. m. Din 150.—, da ji ni bilo treba bivati pod mostom. To je storila mestna občina kljub temu, da je zadevna proračunska postav ka že izčrpana. Razen tega je mestna občina dne 13. tm. njej v prilog odpovedala stanovanje Kraner Vilibaldu v vagonu št. 21. Imenovani se je včeraj izselil iz vagona, Selinškova ga je pa odklonila, češ, v vagonu ne bo stanovala, ker je našla streho drugje. Pripominjamo, da je socialno-politični oddelek mest. poglavarstva že v svojem uradnem poročilu z dne 11. julija t. 1. opozarjal na nujnost, da se preskrbi za deložirance potrebna streha.«
Liudska univerza. Opozarjamo na dve zelo interesatni predavanji gosp. univer. prof. Dr. 1. Nagy-ja iz Zagreba, ki ju bo imel jutri v četrtek in petek (21. in 22. novembra). Obe se sučeta okoli »črnega zemeljskega dela« — okoli Afrike, ki stoji sedaj v ospredju svetovnega zanimanja. Na prvem predavanju v četrtek bo orisal na podlagi bogate zbirke diapo zitivov skrajne dele zapadne Afrike in predvsem čarobni svet »Kanarskih otokov«, ki spadajo k najlepšim pokrajinam celega sveta. Očrtal bo ljudi in pokrajino. V petek pa bo otvoril kratek ciklus predavanj politične vsebine, ki se bodo ba-vila z aktualnimi abesinskimi, italijanskimi in sredozemskimi problemi. Govoril bo o mednarodnih vprašanjih Afrike s posebnim ozirom na Abesinijo. Tema se glasi: Države, kolonije in protektorati v Afriki.
Sokolska slavnostna akademija. Ob pri
liki državnega praznika priredi v soboto, dne 31. XI. 1935. Sokolsko društvo Maribor-matica slavnostno akademijo v Narodnem gledališču. Akademija se ponovi v nedeljo popoldne, 1. XII. 1935. Spored: Državna himna. V novi život (koročnica). 1. Naraščajnice nižje »Jutranja gimnastika« (Skladba Jarmile Horaj-čeve. 2. Naraščajniki obrtni »Naš je svet« (skladba br. Rajha, vodnika obrtnega naraščaja). 3. Clani-članice »Fantazija«. (Skladba nastopajočih). 4. Naraščajniki višji »Telovadna etuda«. (Skladba br. ing Lindtnerja). 5. Naraščajnice višji »Furi-
ant. (Skladba s. Manke Wagnerjeve). 6. Člani »Bradlja« (2 vaji). 7. Članice »Ritmična šestorica«. (Skladba s. Večerove). 8. Primožič-Grilc (brata izvajata poljubne proste vaje za Olimpijado v Berlinu 1936). 9. Člani »Polonaise«. (Skladba br. Dr. V. Murnika). Sokolska koračnica«.
»Nanos«. Jutri. 21. t. m. bo ob 20. uri, v veliki društveni sobi v gradu članski sestanek. Govoril bo g. Anton Brandner o socialni zaščiti v Jugoslaviji. Vabljeni vsi.
Kino restavracija. Dane", sreda velika pojedina jetrnih in krvavih klobas, jutri v četrtek okusno pripravljena zajčja pečenka.
Spored v Veliki kavarni si morate ogle dati!
Nočno lekarniško shižbo imata danes v sredo Savostova in Koriigova lekarna, jutri v četrtek Minafikova in Albane-ževa.	,
Ljudje se obešajo in zastrupljajo. Vče-*Jii smo poročali o najdenem obešencu v Vlahovičevem hlevu. Včeraj so pa našli v Studencih na Kralja Petra cesti v njenem stanovanju nezavestno 231etno železničarjevo ženo Margareto Margnič, ki je v samomorilnem namenu segla po solni kislini. Takoj pozvani reševalci so jo prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so ji želodec izprali in ji rešili življenje. Vzrok poizkusa samomora ni znan.
Brat brata. V mariborski bolnišnici leži 14 letni čevljarjev sin Matija Bukovič iz Noršincev pri Ljutomeru. Dogodila se mu je huda nesreča. Ko je njegov starejši brat sekal drva, je Matija držal zagozdo in tako pomagal pri delu. Nenadoma pa je bratu spodrsnilo in zamahnil je s sekiro z vso silo Matijo preko čela. Ostrina je globoko presekala čelno kost in nevarno ranila levo oko. Nezavestnega dečka so nemudoma odpravili k zdrav niku v Ljutomer, ki mu je nudil prvo pomoč, r.ato pa so poškodovanca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Ker ga je zmerjal, zažgal gospodarsko poslopje. Veliki mariborski kazenski senat je obravanal obtožnico proti 15letne-tnu hlapcu F. P. ki ^e bil obtožen, da je dne 15. avgusta t. 1. zažgal gospodarsko poslopje svojemu gospodarju Janezu Zrini v Kuzmi. Senatu je predsedoval sos. Zemljič,prisedniki so bili sos. dr. Tombak, sos. Lenart in sos. dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr Zorjan. Pri razpravi je obtoženec, ki je mladoleten, priznal, da je svojemu gospodarju zažgal gospodarsko poslopje, pri tem pa sc je zagovarjal, češ, da ga je gospodar večkrat zmerjal in da. je radi tega zažgal poslopje. Obravnava je bila tajna ter je vel ki kazenski senat razsodil, da mora mladoletni obtoženec v po-boljševalnico, iz katere ga bodo izpustili, ko se bo poboljšal.
Ptičici je nasedel. Preteklo noč je delavec Matevž C. iz Maribora prenočil v neki gostilni na Koroški cesti. Ko je že počival, se mu je ponudila neka lahko-živka za sostanovalko, kar je Matevž radevolje sprejel. Ko pa se ie drugo jutro prebudil, je ugotovil, da mu je ptičica odnesla ves njegov denar v znesku 360 Din.
Današnji mali trg. Kmetje so pripeljali 26 vozov krompirja in drugih pridelkov, 8 vozov jabolk, hrušk in grozdja, 3 voze kurilnih drv ter 2 voza lesene in lončene robe.
itouislte Mouite
čokolado.
GRAJSKI KINO Telefon 22-16
Danes sreda premiera najboljše veseloigre, ki bo zabavala celi Maribor
,»Gospod brez stanovanja*4
Bornea smeha! Herman Thimig. Paul Hor-biger, Leo Slezak so imena, ki jamčijo za zabavo!
Ubijalec Antona Arnuša aretiran. Kakor smo poročali, je bil v ndči od nedelje na ponedeljek umorjen 23 letni Ant. Arnuš, posestnikov sin v Belovščaku v trenotku, ko je trkal na okno svoje izvoljenke. Orožnikom, ki vodijo preiskavo v tej tragediji, se je v kratkem času posrečilo izslediti ubijalca. Je to 22-letni Jakob Šmigoc, sin posestnika iz Lubstave pri Sv. Vidu. Močno vklenjenega so ga eskortirali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Orožniki so zaplenili tudi 40 cm dolg kuhinjski nož kot corp. del., s katerim je Šmigoc zaklal svojo žrtev. Šmigoc zločin priznava, zagovarja pa se s silobranom. Njegov za govor pa je malo verjeten, prvič ker je popolnoma nepoškodovan, in .drugič, ker je fizično dosti močnejši od zaklanega Antona Arnuša.
Ponesrečil se je 11 letni učenec meščan
Kino Union. Danes zadji dan muzikalična veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustav Frolichom in Lido Baarovo. V četrtek premijera edinega filma letošnje sezije z svetovnim tenorjem Josef Schmidt-om »Moj najlepši dan«.
1i6tatU*a o&edoM&e
REPERTOAR.
Sreda, 20. novembra ob 20. uri: »Jenkova proslava«.
Četrtek, 21. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red C. Znižane cene.
Petek, 22. novembra: Zaprto.
Sobota, 23. novembra ob 20 uri: »Vihar v kozarcu«. Red A.
Znižane cene pri »Beneški noči«. Zabavno in melodiozno Straussovo komično opereto »Beneška noč« ponove v četrtek, 21. tm. za red C in po znižanih cenah.
Danes svečan koncert
Ipavieve župe
v proslavo stolctuioe
DAVORINA JENKA
(v Narodnem gledališču)
ske šole Bogomir Čoki, sin učitelja pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Zdravi se v tuk. bolnici.
Pomanjkanje učnih moči na gimnaziji v Ptuju. V nedeljo 24. tm. ob 9. uri se vrši v gimnazijski risalnici predavanje, ki ga priredi društvo »Šola in dom«. — Predaval bo profesor Šilih iz Maribora. — Pri tej priliki se bo tudi razpravljalo o potrebnih korakih, ki naj jih naredi odbor društva »Šola in dom«, da se na gimnaziji nastavijo potrebne učne moči. Na gimnaziji manjka sedaj 5 učnih moči in se pouk vrši v zelo skrčenem obsegu. Nekateri profesorji morajo poučevatj tudi predmete, ki ne spadajo v njihovo stroko. Tak skrčen in nestrokoven pouk je kvaren osobito za nižje razrede, kjer se polagajo temelji znanja in umevanja.
Medmestna tekma Maribor - Varaždin.
Mariborski okrajni odbor LNP je določil medmestno nogometno tekmo Maribor : Varaždin. Tekma se bo vršila dne 1. decembra v Mariboru.
Smučarsko šolo MSK. Danes ob 20. uri smuška gimnastika za dame 111 gospode. v plesni šoli Simončič, Gosposka ul. Dostopna vsem. Prijave, infort-acije v urarni Stoječ. Jurčičev?, al. 8.
Priprave za državno smuško prvenstvo. Kakor smo že poročali, se bo v mesecu januarju 1936 vršilo letošnje tekmovanje za državno smuško prvenstvo
v Mariboru. Na zadnji seji MZSP so se že razdelila dela med posameznimi odborniki. Tudi bo imenovan poseben časten odbor in se je zaprosil Njeg. Vel. kralj Peter II., da blagovoli prevzeti protektorat nad prireditvami.
Prvak II. mariborskega razreda, SK Ptuj bo v nedeljo 24. tm. gostoval v Mariboru ter odigral proti SK Železnl-čarju prijateljsko tekmo. Isti dan bodo Železničarji nastopili tudi proti Varaždinskemu športnemu klubu. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja.
V Mariboru, dne 20. XI. 1935.
.r»s f^. .l • v. ", t^IEšBBBS*
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Silakova
Sida se je zdrznila in prebledela. Temna slutnja ji je spreletela dušo.
»Ti si tisti...« je vzkliknila in hotela nadaljevati, pa ni mogla.
»Jakob Silan, brat Simona Silana, tvojega starega očeta.«
»Ta je že davno umrl,« je vzkliknila Sida.
»Tako so ti dejali, a kakor vidiš, živim še vedno; četudi v zadnjih trenotkih. Ako mi pa ne verjameš, odpri tisto škrinjo tam in poišči na dnu sveženj papirjev. Potrdili ti bodo, da je Habakuk v resnici Jakob Silan.«
Ko se je Sida obotavljala, ji je dejal:
»Poišči papirje in mi jih prinesi.«
Storila je po njegovem naročilu, odpria je trhleno skrinjo, dvignila kup zamazanih, smrdečih cunj in pod njimi res našla iskano...
»Vidiš,« je dejal starec, ko mu je izročila papirje in jih je odmotal, »tu so listine, ki ti potrdijo moje besede. Tu pa je zgodba mojega življenja, ki sem jo napisal pred nekaj leti. ko moje roke še niso bile tako trde in okorne. Napisana je na liste papirja, kakor sem jih po naključju našel odvržene po cestah in stezah. Tudi svinčnik, s katerim sem pisal, sem našel. Izgubil ga je neki deček, ko me je na poti iz šole srečal, se me prestrašil in pobeg-
nil. Morda boš vendarle prebrala.«
Sida je strmela v porumenele liste papirja in v listine, ki so uradno potrjevale, da je čudaški starec Habakuk, ki je ležal na smrt bolan pred njo na svoji puščavniškl postelji — Jakob Silan, brat njenega pokojnega starega očeta, njen stari stric. V trenotku je razumela vse. Tu je bila končna potrditev, da so bile besede njene umirajoče matere resnične. Treba bi ji bilo samo vprašati dalje, ali pa prebrati zgodbo starčevega življenja, pa bi izvedela še vse ostalo ...
»Sedaj veruješ?« je vprašal Habakuk.
»Verujem.«
»Vidiš,« je nadaljeval, »tako se po dolgih, dolgih letih obnavlja pretrgana vez med menoj in Simonovim rodom.«
»Čemu tega nisi prej povedal? Čemu si se skrival v tej strašni luknji, ves sam in reven? Toda — ni še prepozno. Takoj moraš od tod. Domov pohitim in povem, da...«
»Ne!« jo je prekinil s trdim, ukazujočim glasom. »Ko si prišla sem in sem skle nil govoriti s teboj, sem se odločil prositi te. da mi izpolniš edino željo, ki ti jo izrečem.«
»Kakšno?«
»Prisezi mi. da io izpolniš!«
»Prisegam.«
»Da ne poveš nikomur, da si našla moje skrivališče ir. govorila z menoj, dokler ne umrem. Šele potem, lahko storiš kar hočeš, toda samo enega ne: Tudi mrtvega me ne smejo odstraniti od tu. Zadnje počivališče sem si pripravil že sam. Tu zadaj je še druga manjša votlina, v njej sem si izkopal grob in pritrdil na skalno steno križ z napisom. Ko sl prišla, sem se pravkar pripravljal, da se zavlečem tja in ležem v ta grob. Poizkuse te zadnje selitve je spremljalo moje ječanje, ki te je menda privedlo sem.«
»Stric...« je vzkliknila Sida presunjeno. »To ni mogoče, to je strašno...«
»Biti mora tako. Kjer se je dopolnilo moje preko osemdeset let dolgo življenje, naj se dopolni tudi vstop v večnost.
Sedaj lahko greš, a papirje vzemi s seboj.«
»Ne, ne ganem se od tu,« je ugovarjala. »Pri tebi hočem ostati, da ti pomagam. In prej mi moraš še povedati, da je res, kar mi je dejala moja mati, preden je umrla.«
»Kaj ti je dejala?«
»Da je bil moj praded, tvoj oče — roparski morilec. Da je vse bogastvo Silanov bilo zgrajeno na zločinu...«
»To ti je dejala?«
»Da. A ti mi povej, če je res?«
»Ne,« je odgovoril po kratkem premišljevanju. »ničesar ti ne povem. Našla boš vse v mojih zapiskih. Preberi jih. ko bom že mrtev. A sedaj poidi in pusti me, da se preselim v svoje večno bivališče.«
»Dejala sem, da ostanem pri tebi.«
»Ako mi hočeš res že pomoči potem mi pomagaj zlesti do groba...«
Sida je prestrašena skočila kvišku:
»Stric...«
»Ako nočeš, potem mi ne ponujaj nobene druge pomoči.«
»Ne morem.«
»Storil bom sam. Toliko moči bo še v meni. a moram hiteti, ker čutim, da bo kmalu prepozno. Zato pojdi! Bog s teboj! Tudi tebe je zlomila peza prekletstva. Toda jaz sem že daleč nad življenjem. Odpuščeno bodi vsem. Moli za zveličanje moje grešne duše! Zborom!.
Sida je ostala še nekaj trenotkov neodločeno, naposled je pa stisnila ponujeno ji koščeno, že skoraj mrliško trdo in mrzlo roko, jo poljubila in zbežala na prosto. Pogled so ji zameglile solze, krče vitega ihtenja. Za seboj je slišala še zadnje besede starčeve molitve:
»... in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...«
Ko je bila Sida zopet v gozdu nad Jas-nico in je hitela proti Silanovini, so se njene misli znova bolestno pomešale, da ni nič vedela, kaj je resnica. Obisk pri Habakuku se jj je zdel kakor privid, a starčevi papirji in zapiski, ki jih je držala v roki. so ji govorili, da je v resnici nekaj doživela, nekaj nenavadnega in skoraj neverjetnega. In ko je prihitela domov in našla tam dr. Frangeža, je planila k njemu in v hipu pozabila na starcu dano obljubo.
žurti&cja
Velika žena na prestolu
Romunska kraljica Marija mati je izdala obsežne me-moarje, ki obsegajo veliko zanimivega zgodovinskega gradiva — Kraljica Marija mati kot žena, vladarica in vzgojiteljica
I udi žena je lahko s svojim duhom in sposobnostmi zaslužna za svoj narod in domovino. Zgodovina nam nudi nekaj svetlih primerov. Spomnimo se le kneginje Vande, ki jo proslavljajo PoljaKi, Li-buše, ki jo poveličujejo Čehi, kneginje Olge, ki je 20 let vladala Kievu, nadalje Katarine Velike, Marije Terezije, Elizabete in drugih vladaric in žena, ki so pokazale, da bi tudi moške glave na njih mestu ne ustrezale bolje dolžnostim na prestolu. Spomnimo pa se tudi drugih pomembnih likov v svetovni zgodovini tja do device Orleanske, ki so s svojimi čini, hrabrostjo in smelimi dejanji odločilno posegle v razvoj svoje domovine in svojega naroda.
Njeni vplivi na Balkanu in Vzhodni Evropi.
Takšen pomemben lik v sodobni in polpretekli evropski zgodovini je romunska kraljica Marija mati, ki je te dni proslavila 601etnico svojega življenja. Ob tej priliki je globoko segla v potek svojega življenja iu zajela iz njega slikovite spomine, ki jih je izdala v angleščini in romunščini v dveh obširnih zvezkih. V teh spominih je obilo zanimivih navedb iz javnega življenja, ki se nanaša na romunske in obče evropske prilike, razen tega obilo zanimivih podrobnosti iz kraljičinega zasebnega in družabnega življenja, pa tudi iz splošnega političnega in prosvetnega področja. Ko brskaš po teh straneh njenih spominov, te obhaja vtis neke pristno slovanske liričnosti, ki veje skozi te spomine. Avtorica teli spominov je v resnici svetovno znamenita in markantna osebnost. Tako je sedanji češkoslovaški poslanik v Bukarešti Jan Šeba v bukareškem »Universulu«, ki je posvečen obletnici rojstva kraljice Marije, posvetil kraljici Mariji ob njeni 601etnici toplo pisan članek z naslovom »Živela kraljica Marija«, v katerem popisuje osebnost velike slavljenke v luči nekaterih dokumentov iz področja diplomacije, saj se ime današnje romunske kraljice matere Marije do leta 1907 neštetokrat nahaja v diplomatskih dokumentih, ki se nanašajo na Balkan in Vzhodno Evropo. Kraljica Marija naglasa v svojih spominih, da je poleti leta 1907 jasno spregledala mnoge probleme m da je od
minili vsa evropska glavna mesta, ki jih je v teku svojega življenja videla in . re-potovala. Zanimivo je, da je najgloblji vtis na kraljico od vseh glavnih mest evropskih napravil London, o katerem pravi, da je miren, poln dostojanstva, aristokratski v najplemenitejšem smislu te besede. V zvezi s temi njenimi spomini pa je treba povdariti, da je romunska kraljica inati tvorila s pokojnim romunskim kraljem Ferdinandom I. in z današnjim kraljem romunskim Karlom II. tis o trojico na romunskem prestolu, pod katere vodstvom so se uresničili in okrepili romunski duhovni, narodni In državni ideali.
tega časa naprej pričela vse določneje pojmovati prave interese romunske zemlje.
Po njenih žilah se pretaka angleška in ruska kri.
Spomini pričenjajo s popisom njenih otročjih let. Po rojstvu je bila angleška princesa, hčerka edinburškega vojvode Alfreda in ruske kneginje Marije Ale-	n
ksandrovne, edine hčerke ruskega carja . 1J‘l J(r.	nov,	Prek°P,	ki nosi
Aleksandra. Prav slikovito je popisano ! !iri£? po kralju Albertu. Prekop je bil po-življenje s številnimi epizodami na dvo- i en *a™dl tekmovanja med pristani-ru njenih staršev in angleške kraljice .emd. >° ,am *n Antwerpen v trgo-Viktorije. Prav podrobno prikazuje svo- j rvin,1 ,juzno-vzhodne Belgije, Alzaško-je prvo srečanje z romunskim prestolo- |	in severovzhodne Francije tja
naslednikom Ferdinandom, s katerim se i ° , erduna. 1 rekop kralja Alberta bo
močna opora Antwerpna v borbi za pro-
Nov prekop v Belgiji
je zaročila in poročila. Prvi del spominov zaključuje kraljica avtorica s poslovitvijo od svojih staršev ter prihodom v Romunijo, ki ji je bila kot 171etneinu dekletu povsem neznana.
L. 1914: kraljica romunska.
Drugi del njenih spominov pričenja z 1
met na Masi. la reka teče s svojim pritokom Sambrc skozi lajbolj gosto naseljeno in industrijsko najbolj razvito ozemlje sveta. Da bi bilo mogoče doseči iz Severnega morja tudi Luttich in Maastricht, je Holandska že leta 1926 ut,. ..jcii.ii .-^uiuiuuv pričenja /. z8radila na levem bregu Mase Zuid Wil-letorn 1893 in se zaključuje s proglasit- ; 'en'swart kanal. Po ločitvi Belgije od vijo Marije za romunsko kraljico leta i Holandske so zgradili Belgijci več prc-1914. Njeno življenje ni bilo brezskrbno, j kopov, ki vežejo Willemswartski prekop brezbrižno ali udobno. Dvorska kameri- !	Maastrichtom s Šeldo, v kolikor gre
la ji je delala velike skrbi in preglavice. ! Prek°P skozi Belgijo. Pozneje je promet Mlada kraljica Marija je bila pač še ro-! ,la tako narastel, da je plulo skozi mantično nastrojena ženska brez smisla Maastricht dnevno do 140 čolnov. Na za kakšne realne potrebe ali realno živ- Antwerpen je odpadlo vsako leto v prošenje. Toda največjo popularnost je do- '	~
segla Marija kraljica v svojem 18. letu, ko je že v prvem letu zakona povila zdravega in čvrstega dečka, današnjega kralja Karla II. Z vso vnemo se je posvetila svojemu materinskemu poklicu pri vzgoji svojega sina prestolonasledniku. Potem je prišla na svet hčerka Elizabeta, sedanja grška kraljica. Oba otroka sta bila vzgojena v duhu strogega dvorskega ceremoniala. Sledila so leta duševne bolečine, v katerih je povila kralju Ferdinandu drug« hčerko Marijo, našo jugoslovansko kraljico mater. Kraljica avtorica navaja, kako ji je bilo to dete ljubo in kako je prišla na svet kakor pomiritev in ublažitev težkih trenutkov duševnih bolečin, ki jih je bila v tistih letih prestajala. V intimnem krogu so Marijo nazivali Mlgnon.
Do uresničenja romunskih idealov.
Kraljica avtorica navaja ,y svojih spo-
metu do 6,000.000 ton. Toda številni mostovi pod Maastrichtom in plitva voda so otežkočali promet. Tedaj je Holandska leta 1925 na svojem ozemlju zgradila Julianin prekop na desnem bregtf* Mase med Masstrichtom in Maasbracli-tom, po katerem morejo voziti 2000 tonske -ladje do Rotterdama. Zato se je Belgija odločila za zgraditev posebnega prekopa na belgijskih tleh za Antwerpen. Prekop vodi iz Mase pri Visi. Kopati so morali v živo skalo 160 m globoko in 10 m široko, v dolžino po poldrugi kilometer. Še večje težave so bile s peščenimi griči pri Kacenhavenu, kjer so naleteli na moker, premikajoč se pesek. T| del prekopa, dolg 3 km in globok 33 rf< je sijajno delo belgijskih inženjerjev. Tudi v strategi Snem pogledu bo igral n«vi prekop važno vlogo. Po njem lahko vozijo parniki do 1350 ton. Rotterdam je oddaljen od Lutticha 250 km, do Ant-werpna je pa s;amo 160 km.
Bivši evropski vladarji v pregnanstvu*
Ob priliki vrnitve grškega kralja Ju* rija II. v Grčijo so zlasti angleški Ca5' niki veliko pisali o ostalih evropskih vi3' darjih, ki se danes nahajajo v pregnal stvu. So to bivši nemški cesar Viljem-bivši španski kralj Alfonz XIII., bivši bol' garski car Ferdinand. Razen tega se «a' hajata v pregnanstvu tudi veliki ruski vojvoda Ciril, ki je pretendent na ruski orestol, ter nadvojvoda Oto habsburški-Bivši bavarski kralj Rupreht pa se ni V°’ dal v pregnanstvo, ampak živi mirno i1* popolnoma umaknjeno v Bavarski in se za politiko nič več ne briga.
Ipom niaSte se CM0
Razno
INTELIGENT,
brez lastne krivde brez stalnega zaslužka, skrajno siromašen, noče nadlegovati »Pomožne akcije«, zato prosi dobrosrčne ljudi za kak površnik, obnošeno obleko (za srednjemočnega moža) In čevlje št. 42. Rcflektant pa bi to protiuslugo odslužil s pismenim delom ali kakorkoli. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod šifro »Plemenito srce« z navedbo naslova darovalca.	5292
ZIMA SE PRIBLIŽUJE.
Zelo ugoden tiakup vsakovrstnih štedilnikov in peči
pri Justinu Gustinčiču, Mari- ...	  wvuv	^
bor. Tattenbachova 14. 46101 ulico! Automatski bufet. 5231
OOP	/\
kovine, litine ter vsakov:st-ne stroje kupuje In orodaja po najkulantnejšili dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič. Maribor Tattenba chova ul 14.	3704
Prodam
PRODAM NA OBROKE ŽENSKI PLAŠČ.
Smetanova 48-11. vrata 0.    5288________________
IZREDNA UGODNOST! "*
Vsled velike zaloge prodajamo izpod nabavne cene izborna vina: Ljutomerčan Din 10.— po litru; Belokrajinska črnina Din 10,— po litru; Dalmatinsko sladko Din 10,— po litru; Prošek, špecijal Din 24.— po litru. Cene samo čez
Citajte "Vecernik"!
KOVČKI. DAMSKE TO«
BICE-	trt
aktovke., listnice,, denarij^' tobačnice, potovalne. solsK *n lovske, torbe. .nahrbtn'V gamaše, ovratniki. nago?cr. ki in biči za pse. Velika 'J ra. zmerne cene. Kravos. f’s‘J ribor. Aleksandrova 13.
Sobo odda^.
LEPO, OPREMLJENO S00°.
s posebnim vhodom, 0 „inj v najem. Vprašati v trSO_?<39 Vetrinjska 6.	—
Vsak dftn	,	-
sveie kislo *et*ri
v priznano dobri kakovosti P
I. Sirit, na*l.
Josip Skaza
C-ts_»i6»or Glavni trg - iotovž_____
Izdaja, kooaoifcu »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.