PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!, D E LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SRED A, 23. DECEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVIL KA 347 - ČENA 80 PAR »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BEN^O P K V X Z Z D X J aJ Delegacija JLA pri Titu Prisrčni pozdravi vrhovnega poveljnika pripadnikom oboroženih sil BRIONI, 22. decembra (Tanjug) — Predsednik: republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, je ob dnevu JLA danes na Brionih sprejel delegacijo oboroženih sil, ki ga je obiskala pod vodstvom generala armade Nikola Ljubičiča, državnega sekretarja za narodno obrambo. Člani delegacije so vrhovnemu poveljniku čestitali ob prazniku in mu sporočili pozdrave vseh pripadnikov oboroženih sil SFRJ. Obenem so ga seznanili z uspehi pri krepitvi in modernizaciji oboroženih sil. V pogovoru z delegacijo se je vrhovni poveljnik zanimal, kako je z uresničevanjem zamisli o vseljudski obj-ambi in z modernizacijo oboroženih žil. Pogovarjali so se tudi o življenju in delu članov JLA in o dejavnosti teritorialnih enot. Na koncu je vrhovni poveljnik, rekel, da pošilja prisrčne pozdrave vsem pripadnikom naših oboroženih sil in jim želi novih uspehov pri krepitvi obrambnih sil naše države. Skupščina ČSSR sprejela plan PRAGA, 22. decembra (Tanjug) — Češkoslovaška zvezna skupščina je sprejela plan gospodarskega razvoja za prihodnje leto. Podpredsednik vlade Hula je poudaril, da so glavne cilje letošnjega plana uresničili in da je za prihodnje leto predvideno povečanje družbenega proizvoda za 4,9 odstotka, nacionalni dohodek naj bi se povečal za 5,2 odstotka, industrijska proizvodnja za 6 odstotkov, produktivnost dela za 5,7 odstotka, povprečni zaslužki pa za 2,6 odstotka. Plan je del petletnega načrta za leta 1971—75, ki ga bodo sprejeli sredi prihodnjega leta. ’ Kmalu spremembe v vodstvu Pol jske Kot predsednika državnega sveta omenjajo Jožefa Cy-rankievvicza, kot premiera pa Jaroszevvicha ali Kocioleka VARŠAVA, 22. dec. (AFP). Francoska tiskovna agencija je »v parlamentarnih krogih« izvedela, da bo jutri morda izredno zasedanje poljskega sejma. Dnevni red menda še ni določen, vendar vse kaže, da bo zasedanje v bistvu posvečeno popolni prenovitvi vlade in državnega sveta. Na podlagi nekaterih glasov je mogoče sklepati, da bo na čelo državnega sveta LR Poljske prišel Jožef Cyrankiewicz, na položaj novega premiera pa bodisi Pjotr Jaroszewicz, sedanji podpredsednik vlade in strokovnjak za gospodarska vprašanja, bodisi Stani-s!aw Kociolek, najmlajši član vladne ekipe in njen podpredsednik. Poljski radio in agencija FAP poročata, da napetost po tragičnih dogodkih na Baltiku in spremembah v osrednjem partijskem vodstvu popušča. V notranjosti države prirejajo sestanke partijskih aktivistov in drugih lokalnih funkcionarjev ter razpravljajo o položaju v državi. Po večdnevnem molku je novo poljsko vodstvo podprla tudi Moskva. Tako vsaj sklepajo po brzojavki, ki jo je generalni sekretar KP SZ Brežnjev poslal Giereku in v kateri je obsodil napake prejšnjega vodstva na čelu z Go-mulkom. Morda se bodo kmalu sešli partijski voditelji LR Poljske in SZ. Z zanimanjem STANI S LAW KOCIOLEK Talni ses V nedeljo se je na zahtevo Giereka ne-znanokje sestal centralni komite PZDP VARŠAVA, 22. dec. (AFP). V Varšavi se je zvedelo, da je v noči med soboto in nedeljo del članov CK — vodila sta jih Gierek in general Moczar — zahteval, da nemudoma skličejo centralni komite, šlo je za odstavitev Gomulke, ki se je ob pomoči prijateljev med študentskimi nemiri marca 1968 obdržal na oblasti in ki so ga »rešili« dogodki v Pragi. Razmere so se na Poljskem zlasti zaostrile v soboto zvečer. Napake Gomulkovih pristašev so grozile, da bo po prelivanju krvi v ualtiških mestih izbruhnil vsesplošen upor. Vse več je bilo delavskih peticij in demonstracij I>o tovarnah in ladjedelnicah, lahko bi prišlo tudi do najhujšega. V nedeljo so se člani CK zibrali tajno, kraj sestanka ni znan, prav gotovo pa ni bil na sedežu stranke v Varšavi, Kulturni sporazum s Švedsko STOCKHOLM, 22. dec. (Tanjug). ^Jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Vladimir Rolovič m direktor švedskega inštituta Axej Hilde-man sta v Stockholmu danes podpisala program o kulturnem sodelovanju med državama. Jugoslavija in Švedska naj bi še poglobili sodelovanje v kulturi, umetnosti, znanosti in izobraževanju. Izdajali naj bi tudi literarna dela obeh držav, izmenjavali razstave, filme, štipendiste in poglobili sodelovanje med univerzitetnimi, znanstvenimi ter podobnimi ustanovami. Afro-azijska , solidarnost z Vietnamom KAIRO, 22. dec. (TASS). Afro-azijska organizacija solidarnosti je obsodila ameriško agresijo v Južnem Vietnamu in provokacije proti ljudstvu DR Vietnama, je na tiskovni konferenci izjavil generalni sekretar organizacije Jusef el Sibai. Ob 10-letnioi južno-vietnamSke osvobodilne fronte je dejal, da se afro-azijska organizacija zavzema za čimprejšnjo rešitev vietnamskega vprašanja, pri tem pa naj bi upoštevali predloge južnoviet-namske osvobodilne fronte. kjer je bilo ves dan mimo. Ker niso hoteli zbujati pozornosti, je bil sestanek najbrž zunaj mesta. Doslej še ni ničesar znanega o razpravi na izrednem plenumu, po katerem je vodstvo partije prevzel Gierek. V ponedeljek, 48 ur zatem, ko so na organe CK začele deževati peticije in protesti, je sledil nov val — izražali so podporo novim članom vodstva; pisma so prihajala iz velikih industrijskih središč, zlasti rudarskih revirjev v okolici Katovvic, iz varšavskih tovarn, pa tudi iz Poznanja in Wroclawa. je bila sprejeta novica o odložitvi rednega zasedanja komiteja obrambnih ministrov varšavske zveze, ki bi morala biti v Budimpešti. Odložitev je očitno v zvezi s poljskimi dogodki. Amerika, Velika Britanija in ZR Nemčija spremljajo razvoj dogodkov na Poljskem z naj večjo pozornostjo, vendar se postavljajo na stališče, da gre za »notranji poljski problem«. Hkrati pa se v Londonu neuradno širijo glasovi, da bi sedanja »kriza« lahko negativno vplivala na odnose med Vzhodom m Zahodom. Glasilo britanske KP Mor-ning Star opozarja v tej zvezi na nevarnost prevelike centra- Večja pomoč Egiptu Na pogajanjih v Moskvi »ozračje prijateljstva« in razumevanja MOSKVA, 22. dec. (Tanjug). Sovjetsko - egiptovska pogajanja so se danes nadaljevala. Dejstvo, da se pogajanj udeležujejo Brežnjev, Kosigin in Podgomi, potrjuje, da Kremelj pripisuje temu srečanju velik pomen. Podrobnosti o poteku pogajanj niso znane, tcda vrsta poudarkov iz Kosiginove zdravice 'med včerajšnjim slavnostnim kosilom opozarja, da Moskva trenutno ne vidi kakih večjih možnosti za skorajšnjo politično rešitev krize in da se po brezplodnem večmesečnem vztrajanju na stališču, da je treba obnoviti Jarringovo misijo, morda namerava odločiti za kak odločnejši korak. Zdravico sovjetskega premiera komentirajo danes v Moskvi kot napoved, da bo SZ povečala vojaško pomoč arabskim državam. Uradni sovjetski predstavniki poudarjajo, da je za ta pogajanja značilno »ozračje prijateljstva in vsestranskega razumevanja«. Ali bo to zadoščalo, da bi se ta pogajanja končala s kakim novim predlogom, ki bi vprašanje Bližnjega vzhoda premaknil z mrtve točke, za zdaj še ni znano. Jasno pa je, da se Sovjetska zveza in ZAR spet želita tesneje povezati in da bo Moskva verjetno pripravljena priskočiti Kairu na pomoč ne samo v vojaškem, temveč tudi v gospodarskem in političnem pogledu. V Kairu pripisujejo pogovorom izreden pomen. »Al Gumhuria« piše, da razpravljajo o važnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, »Ai Ahbar« pa poudarja, da ima obisk podpredsednika Sabrija v Moskvi »poseben pomen kot del sedanje diplomatske akcije Egipta«. lizacije pri gospodarskem načrtovanju ter se zavzema za večjo prožnost in pravice »lokalne iniciative«. Francoska generalna konfederacija dela je izjavila, da je »francosko delavstvo vznemirjeno zaradi dogodkov na Poljskem, zlasti zaradi žrtev med stavkajočimi poljskimi delavci«. Belgijska KP je v svoji uradni izjavi opozorila na to, da delavskemu razredu ne bi smeli kratiti možnosti do uveljavitve njegovih pravic. V spremembah, ki so se zgodile v" vodstvu poljske delavske partije, in v izjavi prvega sekretarja Giereka pa vidijo zanesljivo znamenje, da se bo položaj na Poljskem uredil in izboljšal. Brežnjev ni bil v Varšavi VARŠAVA, 22. dec. (Reu-tar). Sovjetski krogi v glavnem poljskem mestu so zanikali, da bi se mudil v Varšavi generalni sekretar CK KPSZ Brežnjev in se udeležil plenuma CK PZDP, na katerem so zamenjali prvega sekretarja VJadislaiva Go-mulka. Husein el Šafei v Zagrebu ZAGREB, 22. dec. (Tanjug). Podpredsednik ZAR Husein el šafei z ženo je danes iz Ljubljane odpotoval v Zagreb. Dopoldne se je ločeno pogovarjal s članom sveta federacije dr. Vladimirom Bakari-čem in predsednikom sabora Jakovom Blaževičem, zatem pa-je Blaževič priredil v čast arabskega gosta kosilo. Popoldne si je ogledal tovarno »Rade Končar«. ZlSo prenosu bilanc Sprejel je predloge o proračunski in neprora-čunski bilanci BEOGRAD, 22. dec (Tanjug) — Kot poroča zvezni sekretariat za informacije, je zvezni izvršni svet na včerajšnji seji — vodil jo je Mitja Ribičič — sprejel predloge o proračunski in neproračun-ski bilanci federacije, kar bo obdelano v posebnem poglavju predloga resolucije o temeljih družbenoekonomske politike v letu 1971. ZIS je na včeraj Siji seji tudi sklenil, da bo zahteval od pristojnih organov več poročil, ki jih bo obravnaval na jutrišnji seji. Poročilo zveznega sekretariata o seji ZIS objavljamo na 2. strani. Šolstvo 1971 SLOVO SINU TALI JE — Na ljubljanskem mojstra odrske besede Staneta Severja. pokopališču Žale smo se Slovenci včeraj poslovili od Velikega Foto: E. šelhaus S™ s solzami v napredna Torresovi odposlanci v vojaških garnizijah in pri vrsti strank LA PAZ, 22. decembra (Tanjug) — Bolivijski predsednik Torres je zahteval .od vseh oficirjev, naj »disciplinirano in brez omahovanja« podpro reformatorsko politiko njegove vlade. Bolivija lahko »samo po tej poti premaga zaostalost, gospodarsko odvisnost in iz kolonije surovin preraste v napredno deželo, kjer bo vsak živel v blaginji«. S to Torresovo zahtevo so šli njegovi odposlanci v vse važnejše garnizije in vojaške enote. Ta nova politična kampanja v armadi se je začela potem, ko so nedavno prišli na sled prvi nevarnejši desničarski vojaški zaroti proti generalu Torresu. Tukajšnji viri napovedujejo, da bo ta proces »indoktrinacije« trajal morda dlje časa. Torresova politika je zaradi svojega radikalizma naletela na odpor ne samo pri delu oficirjev, ampak tudi pri tistih, ki se oklepajo preživele, konservativne politične Gktrine. Torresovi predstavniki se zdaj dogovarjajo z vrsto političnih strank. Menda se je sedem strank, med njimi tudi nekatere ekstremistične frakcije, sporazumelo o podpori Torresu, s pogojem, da v najkrajšem času pre-osnuje svojo vlado. ZDA niso proti Brandtovi vzhodni politiki WASHINGTON, 22. decembra (1JPI). Predstavnik State Departmenta Robert McClo-skey je odločno zanikal govorice, da je vzhodna politika zahodhonemškega kanclerja Brancfta skalila odnose med Bonnom in Washmgtonom. Včeraj popoldne smo se na Žalah poslovili od igralca Staneta Severja - Počival bo med slovenskimi umetniki LJUBLJANA, 22. dec. Danes ob 15.30 so se na Žalah svojci, prijatelji in občudovalci njegove umetnosti poslovili od Staneta Severja. Ob krsti s posmrtnimi ostanki so o življenju in delu velikega sinu Talije govorili Marjan Javornik v imenu SZDL, Marjan Lovrič v imenu zveze gledaliških umetnikov Jugoslavije, Lojze Filipič v imenu skupnosti slovenskih gledališč, Karel Brišnik v imenu študentov AGRFTV in rektor te akademije Jože Gale. SPREJEM OB DNEVU JLA — Predsednik republiške območja generalpolkovnik Franc Poglajen sta priredila družbenopolitični delavci in predstavniki armade. skupščine Sergej Kraigher in poveljnik armadnega ob dnevu JLA sprejem, ki so se ga udeležili številni Foto: E. šelhaus Te dni je bilo o Stanetu Severju veliko izrečenega in zapisanega. Ko smo v sivem popoldnevu stali ob njegovi krsti, smo podoživljali te besede, ki jih je navdihnila teža vrste čudovitih vlog igralca Stanerta Severja. 'Nekdo je zapisal, da je Severjev vodilni moto zajet v stavku »Živeti svoje življenje«. Stane Sever je živel tudi naše življenje. Zahtevi le delno ugodeno Brazilska vlada pripravljena za Bucherja izpustiti le 51 ujetnikov RIO DE JANEIRO, 22. dec. (UPI, AP) — Brazilska vlada je pripravljena izpustiti 51 izmed 70 političnih jetnikov, je rečeno v vladnem sporočilu, ki ga je sinoči objavil pravosodni minister Alfredo Bu-zaid. Preostalih 19 političnih jetnikov vlada ne more izpustiti, ker so nekateri od njih sodelovali pri prejšnjih ugrabitvah, nekateri pa so bodisi že obsojeni ali obtoženi zaradi uboja. švicarska vlada je naročila svojemu predstavniku v Rio de Janeiru, naj izrazi zaskrbljenost svoje vlade zaradi delne nepripravljenosti brazilskih oblasti, da bi izpolnile zahteve ugrabiteljev. Ta novica je bila objavljena danes v kratkem uradnem sporočilu. Aretacije se nadaljujejo. V dobro poučenih novinarskih krogih v Riu se je izvedelo, da so sinoči priprli tudi ravnatelja pisarne AFP Fran^oisa Pelouja. Ta pisarna je prejšnji petek dobila od ugrabiteljev seznam z imeni 70 političnih jetnikov, ki naj bi jih izpustili v zamenjavo za veleposlanika Bucherja. • Izobraževanje pripadnikov narodnosti BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug) — Izobraževanje pripadnikov narodnosti v nerazvitih republikah in pokrajini Kosovo bi morali financirati Iz zveznega sklada za nerazvita področja, vendar je treba proučiti možnost, da bi to pomembno deiavnost materialno podprli celo z proračunskimi dotacijami ali iz drugih podobnih virov. To stališče je bilo Izraženo na današnji skupni seji sekcij zvezne konference SZDLJ za izobraževanje, kulturo in mednacionalne odnose, na kateri so razpravljali o položaju v izobraževanju in vzgoji pripadnikov narodnosti. . Tvojega, njenega in mojega. Odkod sicer solze v očeh v črno odetih ljudi, ki so danes popoldne prisostvovali poslednjemu trenutku gledališkega obdobja, ki je in bo ostalo Severjevo. Preveč je bilo ljudi, da bi se lahko zvrstili v povorki, ki je med igranjem žalne koračnice krenila za krsto proti črnemu furgonu. Posmrtne ostanke Staneta Severja bodo upepelili, v četrtek popoldne pa bo žara s pepelom našla svoje mesto na oddelku 64 žalskega pokopališča. Oddelku, kjer v neskončnost spijo slovenski umetniki. črni furgon s krsto je od- Sprejema pri Ribičiču BEOGRAD, 22. decembra (Tanjug) — Vatikanski pro-nuncij Mario Cagna je danes izročil predsedniku ZIS Mitji Ribičiču poslanico papeža Pavla VI., ki jo je poglavar katoliške cerkve poslal vsem vladam ob svetovnem dnevu miru. Govorila sta o pomembnosti boja za mir in zelo koristnem sodelovanju med Jugoslavijo in Vatikanom. ZIS bo na eni od prihodnjih sej razpravljal o papeževi po&la-nioi. Predsednik ZIS Mitja Ribičič je danes sprejel tudi podpredsednika romunske vlade Iona Pacana, ki je na obisku v Jugoslaviji. V daljšem pogovoru sta obravnavala gospodarsko sodelovanje med državama in ugotovila, da se dobro razvija, je pa treba poiskati še nove in širše oblike sodelovanja. Pogovori med Nemčijama BERLIN, 22. dec. (Tanjug). Jutri se bodo nadaljevali pogovori med predstavniki obeh Nemčij. Na povabilo državnega sekretarja vlade NDR Kohla bo njegov bonski sogovornik državni sekretar Bahr dopotoval v Berlin jutri. Morda se bo pokazalo, da državna sekretarja nadaljujeta, kar je bilo začeto v Erfurtu in Kasslu, na sestankih šefov vlad obeh Nemčij. Pogovori o prometu bodo morda le uvod. KEMIČNA INDUSTRIJA medvode-ljubljana peljal proti severu. Med razhajajočo se množico, ki je z enakimi mislimi stopala v umirajoče popoldne, sem dohitel starejšo žensko z nageljnom v roki. »Tako sem si vedno želela stisniti mu roko,« je počasi dejala, »pa mi ni bilo nikoli dano. Vendar je vseeno bil tako moj.« MARJAN BAUER Gvineja znava ogrožena Predsednik Sekou Toure pozval prebivalstvo na obrambo dežele CONAKRY, 22. dec. — Radio Conakry je sinoči ponovno opozoril, da grozi Gvineji nova agresija. Pozval je Gvinejce, naj bodo pripravljeni, da se postavijo po robu plačancem. Gvinejsko ljudstvo je opozoril, na nevarnost tudi predsednik Sekou Toure, ki je pozval Gvinejce na »obrambo ozemeljske nedotakljivosti, miru in suverenosti Gvineje«. Med drugim je tudi obtožil Senegal, da dovoljuje zbiranje portugalskih čet in plačancev na svojih mejah z Gvinejo. Radio Dakar pa je demantiral to trditev, češ da je Senegal solidaren v boju proti portugalskemu kolonializmu. Verjetno pa bodo o obtožbi Sekouja Tomaja polemizirali na vseafriških srečanjih. Sekou Toure je tudi dejal, da je novembrska agresija na Gvinejo samo del programa, imenovanega »operacija 554-70«. Portugalski kolonizator se kljub resoluciji OZN ni odpovedal temu programu, katerega cilj je zasesti gvinejska letališča in najvažnejša mesta. Opozoril je na to, da »Portugalska v tem svojem zločinskem naklepu dobiva široko podporo in spodbudo«. Čeprav ni povedal, od koga, je jasno, na koga je mislil. Ne samo on, ampak tudi drugi afriški državniki so neštetokrat opo zorili svet na to, da države NATO podpirajo portugalski kolonializem v Afriki, gospodarsko in vojaško. Komšk« štMder*tie v skupščini LJUBLJANA, 22. dec. — Predsednik komisije skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov, Edo Brajnik ie danes popoldne sprejel skupino slovenskih študentov na Dunaju in dijakov iz Celovca, ki ga je na lastno željo informirala o dejavnosti kluba slovenskih visokošolcev na Dunaju. Republiška izobraževalna skupnost je na podlagi šolskega sanacijskega programa in zakonskih določil pripravila predlog, na podlagi katerega naj bi se njena finančna sredstva v prihodnjem letu povečala na 784 milijonov dinarjev. Slovenski izvršni svet pa v svoji finančni bilanci predlaga okrog 100 milijonov manj, se pravi 682 milijonov dinarjev, in nekateri gospodarski krogi trdijo, da je v sedanjih stabilizacijskih prizadevanj ih še ta številka prevelika. Kaj zdaj ? Bo izobraževalna skupnost vztrajno zagovarjala 784 milijonov, gospodarstvo pa še bolj trmasto manj kot 680 milijonov ter bosta drug drugemu dokazovala, da imata v nacionalnem interesu oba prav. Izobraževalni sektor ima seveda še kako prav, ko trdi, da je šola namenjena gospodarstvu in ne sama sebi ter da je to najbolj smotrna gospodarska investicija, katere rezultat se pozna šele čez dolga leta, vsak negativen poseg v šolski razvoj pa ima tudi dolgoletne posledice. Gospodarstvo ima pa tudi prav, ko zatrjuje, da bo shiralo zdaj in ne v daljni prihodnosti, če mu prevelika bremena za šolstvo in druge skupne službe ne bodo dala dihati. Posledice enega in drugega so torej očitne. Vendar pa ne gre samo za te milijone. Niti v šolstvu, kjer ta vsota predstavlja komaj polovičen del celoletnih stroškov za celotno vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, in niti ne v gospodarstvu, kjer nekaj milijonov dinarjev predstavlja toliko kot kaplja bistre vode v trohneče Blejsko jezero. Bolj gre za to, da se premalo poznamo in da skupne nacionalne družbenoekonomske interese še zmeraj kljub že tolikokrat povedanemu skupnemu cilju vendarle iščemo pot k istemu cilju vsak po svoje in vsak zase namesto skupaj in drug za drugega. Zadnji dve leti je že vse kazalo, da je ta pot vsaj kar zadeva gospodarstvo in šolstvo v glavnem zelo uspešno zastavljena ter da na njej glede šolskega razvoja ne bo večjih ovir. Na to kaže tudi dejstvo, da je predlanskim, lani in letos dejansko obveljala številka, ki jo je bila predlagala republiška izobraževalna skupnost. To na eni strani kaže, da je bila razumna in ne pretirana, na drugi pa to, da je gospodarstvo razumelo njen posledični pomen, ki se imenu ie dolgoletna gospodarska korist. Bo letos drugače, se pravi podobno kot pred štirimi in petimi leti? Upamo in za trdno ver-iamemo. da ne, ker komaj roienih novih odnosov preprosto ni več movoče odmisliti. Ce spričo stabilizacijskih ukrepov nekatere sicer drVbre stvari vendarle niso mogoče, naihrž vendarle lahko upamo, da bomo glede nadali-niega šolskega razvoja kljub vsemu našli tak ^knnan tori k. ki ie v sedanjih mo- goč v največji možni meri. JANKO SVETINA NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Sreda, 23. decembra 1970 Okrepitev ustavne komisije S spremembami ustave se bodo ukvarjale tri nove delovne skupine BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug) — Skupna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je ustanovila poleg sedanjih še tri nove delovne skupine, ki se bodo ukvarjale s pripravami za spremembo ustave. To so delovne skupine za skupščinski sistem, za družbenoekonomske in politične odnose v komuni in za ustavno-politična vprašanja sistema samoupravljanja. Na predlog republik in pokrajin so te delovne skupine takole sestavljene: delovna skupina za skupščinski sistem: vodja skupine je Kiro Hadživasilev, predsednik odbora zbora narodov za družbenopolitične odnose, med člani pa tudi dr. Majda Strobl, profesorica pravne fakultete iz Ljubljane. Delovna skupina za družbenoekonomske in politične odnose v komuni: vodja skupine je Hazim Eminefendič, — predsednik odbora za organi-zacijsko-politična vprašanja družbeno - političnega zbora skupščine BiH, med člani pa je tudi Božo Kovač iz sekretariata republiške konference SZDL Slovenije. Delovna skupina za ustavno-politična vprašanja sistema samoupravljanja: vodja skupine je dr. Najdan Pašič, profesor fakultete za politične vede v Beogradu, med člani pa je tudi Jože Pemuš, predsednik višjega gospodarskega sodišča SR Slovenije. Kaj bo plačala federacija? Zvezni izvršni svet je na svoji seji sprejel predloge o proračunski in tako imenovani neprora-čunski bilanci federacije, ki bodo povzeti v osnutku resolucije o gospodarski politiki leta 1971 BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug). Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je ZIS na včerajšnji popoldanski seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča sprejel predloge o proračunski in tako imenovani neproračunski bilanci federacije. Ti predlogi bodo povzeti kot posebno poglavje v osnutku resolucije o temeljih družbenoekonomske politike za leto 1971. Po tem predlogu borno iz sredstev zveznega proračuna leta 1971. financirali funkcije in delo federacije dn njenih organov, potrebe Jugoslovanske ljudske armade in potrebe vseljudske obrambe, ki izvirajo iz funkcij in nalog v pristojnosti federacije, iz istega vira pa bodo prišla tudi dopolnilna siredstva za (gospodarsko nerazvite republike in SAP Kosovo. Na podlagi skupnega stališča, da je potrebno zagotoviti enotno tržišče, bo za federacijo, tudi v prihodnje veljalo določilo o vračanju davčnih in drugih dajatev prd izvozu. Sredstva za ta namen bodo zagotovljena iz ustreznih virov dohodkov. Pretehtati bo treba vpraša- Zaostajanje za političnimi stiki BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug) — Zvezna komisija za kulturne stike s tujino je danes sprejela prvo verzijo »gradiva za dolgoročni načrt kul-tumo-prosvetnega sodelovanja z državami v razvoju«. Glavna ugotovitev članov komisije je bila, da bi morala Jugoslavija z aktivno politiko ohraniti to sodelovanje vsaj y dosedanjem obsegu in na dosedanji ravni. nje, kako bi regulirali pravice do invalidske zaščite vojaških vojnih invalidov, dodatek za borce in beneficirane pokojnine. V dosedanji debati je bilo slišati več mnenj. Nekateri trdijo, da bi bilo treba te pravice določiti enotno z zveznim zakonom, poravnanje obveznosti pa bd prenesli na socialistične republike in pokrajine. Drugi pa se potegujejo za ta, da bi ta tl-nasanja uredile republike in pokrajine same, in sicer tako, da bi sedanjo raven obveznosti iz leta 1970 sprejeli kot podlago za izdedavo ■orrna-tivnih aktov socialističnih republik in pokrajin. Za financiranje teh proračunskih obveznosti federacije bodo uporabljena sredstva, zbrana na podlagi prispevka socialističnih republik in po-krajih v sorazmerju z družbenim proizvodom josriromaJ z narodnim dohodkom. Dokončna stališča bodo sprejeta, ko bo obdelano posebno gradivo, v katerem bodo prikazani vsi vidiki, računi in načini možnih rešitev. Poleg sredstev ki bi jih prispevale republike in pokrajine, bi zvezni proračun dobival denar tudi od carinskih in konzularnih dajatev. Z zveznim zakonom bo določen davek na promet blaga na drobno kakor tudi na plačilo za storitve. Ta davek bo ostal element, enotnega, tržišča; pobirale pa ga bodo socialistične republike, pokrajine in občine. S posebnimi predpisi bodo prešle na socialistične republike m pokrajine naslednje obveznosti federacije, ki smo jih do konca leta 1970 poravnavali iz zveznega proračuna: invalidska zaščita vojaških vojnih invalidov, dodatek za O združevanju kmetijskih proizvajalcev BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug) — Odbor zbora narodov zvezne skupščine za agrarno politiko je na današnji seji podprl teze za zakon o združevanju kmetijskih proizvajalcev v zadruge, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Kakor so poudarili na seji, bi bila najvažnejša značilnost novih zadrug v tem, da bi se v njih uveljavili novi družbeni in gospodarski odnosi in da bi bili zasebni proizvajalci vključeni v upravne in samoupravne organe, kar doslej niso bili. Po novem zakonu bi bila vsaka delovna organizacija, ki naveže gospodarske stike z zasebnimi proizvajalci, dolžna ustanoviti enoto združenega dela. „Da” za nova pooblastila ZIS Skupščinska odbora sprejela pobudo predsednika Tita za spremembo ustave — Poslanci predlagali prilagoditev ali dopolnitev novih pooblastil ZIS OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 22. dec. Poslanci dveh odborov gospodarskega zbora, za družbeni plan in finance ter za družbenogospodarske odnose, so danes na skupni seji sprejeli pobudo predsednika republike za spremembo ustave. V njihovem sklepu je rečeno, da se gospodarski zbor v duhu predloga loteva sprememb ustave SFRJ ki se nanašajo na uvedbo predsedstva SFRJ, na položaj in funkcije ZIS in zveznih upravnih organov, na razmerja teh organov do zvezne skupščine, zajemajoč tudi gradivo v zvezi s funkcijami, pravicami in dolžnostmi federacije na področju političnih m gospodarskih odnosov med federacijo, republikami in avtonomnima pokrajinama. Poslanci obeh odborov so potem sprejeli več zakonskih predpisov in predlofcv o novih zakonih brez razpravljanja, ustavili pa so se pri predlogu zakona, s katerim naj bi odpravili in preprečili investiranje brez kritja. V bistvu gre za to, da organi tudi v občinskih skupščinah, ki izdajajo gradbena dovoljenja, ne morejo dovoliti gradnje, če investitor ne predloži dokaza, to je potrdila službe družbenega knjigovodstva, da ima za gradnjo zagotovljena sredstva. Iz tega je izvzeta gradnja stanovanj za tržišče s pomožnimi objekt;. Nekateri poslanci so podvomili o učinkovitosti tega zakona, meneč, da bi utegnil biti izigran, vendar so sprejeli predlog zakona. Največji del razprave je bil posvečen spreminebam zako- na o bankah in Narodni banki Jugoslavije. Na koncu daljše razprave o tem je poslanec inž. Vladimir Jasic, direktor Elektronske industrije, dejal: »Ves čas govorimo, da so banke sila nad družbo in da so sredstva odtujena proizvajalcem, ne rešujemo pa njihovega položaja v okviru gospodarskega sistema.« Na to je poslanec Norbert Veber, direktor železarne Si-sak, dejal, da imajo banke tak položaj, da »popolnoma razlaščajo gospodarstvo ih proizvajalce«, vendar je dodal, da tega niso krive »ne banke ne reeksporterji, ampak sistem, ki jim to razlaščanje proizvajalcev omogoča«. Poslanci so se potem seznanili s predlogom zakona, ki naj bi dal zveznemu izvršnemu svetu nova pooblastila, da bi do konca aprila prihodnjega leta lahko za uresniče- nje stabilizacijskega programa spremenil tarife davka na promet blaga in storitev ter carinske stopnje tudi izven predpisanih okvirov, da bd sprejel in predpisal ukrepe na področju kreditno-monetame politike in predpisal nadzor nad cenami tudi tam, kjer so za to pristojne republike, posebno za blago, ki je pomembno za življenjski standard večine občanov. Predlog tega zakona poudarja, naj bi ZIS o vseh teh ukrepih neutegoma obveščal zvezno skupščino. Večina poslancev gospodarskega zbora je skoraj ploskala tem izrednim pooblastilom ZIS, čeprav so nekateri zahtevali prilagoditev ali tudi dopolnitev pooblastil. Poslanec Radomir Blagojevič, direktor tovarne šamotnih izdelkov iz Arandje-lovca, se ni strinjal s tem, da bi imel ZIS izredna po- 70 let plodnega delovanja Ob tem jubileju je zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih odlikoval predsednik republike Tito t22 ,C?eC' Danes j® bil° v zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani pomembno slavje: zavod praznuje 70 let plodnega, organiziranega dela za otroke in mladino, ki so prikrajšani za svet glasbe in govora. * a Prafnovanje visokega jubileja so se danes zbrali v zavodu številni družbeno riirelcrivr “"f* federacije LidiJa Šentjurc, članica IS Zora Tomič direktor republiškega zavoda za šolstvo Boris Lipužič, predstavniki republiških sekretariatov za prosveto in kulturo ter za zdravstvo in socialno varstvo in raznih republiških organov m zavodov. Gostje so si ogledali življenje in delo v zavodu in to od vzgojnovarstvenih oddelkov za predšolsko slušno in govorno prizadete malčke, do razredov osnovne in poklicne šole. Tako so dobili bežen vpogled v vzgojno izobraževalno delo zavoda. Ogledali so si tudi razstavo, nato pa DELO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik), Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) , Miran Šuštar (zunanja politika) , Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija). je direktor zavoda dir. Stare Zaletel prikazal 70 let dolgo pot dela zavoda, ki so bila leta prizadevanj, da bi nove ideje in strokovne dosežke, ki so jih dosegali v svetu, čim-hitreje presajali tudi k nam. To so terjale nove in nove naloge, kajti vse več je otrok, ki morajo bit strokovno obravnavanj v zavodu. Omenil je tudi, da je zavod dočakal 70-letnico delovanja v novih, sodobno opremljenih prostorih, kjer utripa življenje ob prizadevanju strokovnih delavcev, ki jim ni žal truda in žrtev, ko gre za to, da malčke prek igre v predšolskih oddelkih nato pa s poukom v osnovni in poklicni šoli usposobijo za delo in življenje v normalni družbeni sredini. V zadnjih desetih letih je zavod zabeležil velik kvaliteten premik v usposabljanju, tarejo ga pa tudi še razne težave. Meu največje vsekakor sodi odprto vprašanje financiranja individualnega slušnega treninga, ki je izrednega pomena za čimbolj popolni govor otrok. Individualni slušni trening za predšolske otroke financirajo komunalni zavodi za socialno zavarovanje, medtem ko so osnovnošolski otroci brez financerja. Posledice so očitne — govor otrok v osnovni šoli stagnira. To je pa. gotovo poziv družbeni skupnosti in pristojnim organom, ki zavodu preskopo odmerjajo sredstva, za večji posluh ter da v korist otrok zavodu pomagajo prebroditi težave. Na današnjem slavju je spregovorila tudi članica IS Zora Tomič, ki je direktorju izročila red zasluge za narod s srebrnimi žarki, s katerimi je zavod odlikoval predsednik Tito, Stanko Kavčič, ravnatelj poklicne šole, Vika Krošelj, tajnica osnovne organizacije zveze gluhih Ljubljana ir. Franc Setnikar, torbar v učnih delavnicah zavoda pa so prejeli red dela s srebrnim vencem. Zora Tomič je tudi poudarila, da ne praznuje samo zavod 70 let načrtne, družbene skrbi za vzgojo in izobraževanje slušno in govorno prizadetih, temveč je to naš pomemben slovenski praznik. Na slavnostni akademiji, ki je sledila, pa so s pestrim programom nastopili varovanci in gojenci zavoda, kot gostje pa otroci zavoda za slepo in na vidu prizadeto mladino. MARIJA ROBEK oblastila za predpisovanje nadzorstva nad cenami tam, kjer so za to pooblaščene republike, »saj je ZIS tudi doslej predpisoval številne cene in iz reforme napravil kaos«. Poslanec Vojin Arse-nov iz Zrenjanina pa je opozoril na prejšnje številne razprave v gospodarskem zboru, ki je zahteval večja pooblastila, pa tudi večjo odgovornost ZIS. »Zdaj je ZIS prišel na dan s takim predlogom in to moramo sprejeti, da ZIŠ izpolni obete, če pa tega ne sto, ri do konca aprila, bomo laže zahtevali njegov odstop.« je Rekel Arsenov. Poslanec Sre-ten Cvijovič, direktor gospodarske banke v Beogradu, je ne samo podprl predlog o pooblastilih ZIS, ampak je poudaril — čeprav je pripomnil, da za to ni pristojen — naj se pooblastila ZIS razširijo tudi na ukrepe, s katerimi bi usklajevali in zmanjševali potrošnjo. »Ce ne, tedaj menim, da s temi pooblastili ZIS ne bo ničesar dosegel.« Poslanec Gojko Ubiparip, direktor »Elektro Bosne« iz Jajca — predsednik te seje — se je izrekel za pooblastila »brez dopolnitev in odlašanja«, rekoč, da je poslanec Norbert Veber natanko pred letom dni v gospodarskem zboru zahteval to, kar zdaj zahteva ZIS. Poslanec Veber je takšna pooblastila ZIS podprl, »ker na podlagi njih lahko rečem: če ne morete rešiti teh problemov, tedaj odstopite«. Veber pa je pripomnil, da se ne strinja s tem, da bi imel ZIS pooblastila na področju carinske politike, ker se je že doslej ZIS tu neslavno odrezal. »Ker nismo zmanjšali carine na uvoz koksa, je železarna Sisak izgubila 600, Jesenice pa 100 milijonov dinarjev,« je dejal. Poslanec Jasic je rekel, da je treba v teh pooblastilih ZIS določiti, da se carina ne obravnava kot pripomoček »za polnjenje zvezne blagajne«, ampak kot zaščitno sredstvo. Poslanec Pavao Luketič, iz Istre pa je rekel, da je zdaj, s temi pooblastili, vsa moč regulative — davki, carine, kredi* no-monetama politika in cene — v rokah ZIS, »ki mu je treba omogočiti, da bo imel položaj v rokah«. Več poslancev je zahtevalo, da je treba pri spremembi ustave upoštevati takšen položaj. Po njihovem bi kazalo, da ostanejo ta pooblastila vlade trajna, ne pa začasna. Tako govore zdaj mnogi od naših najbolj znanih direktorjev — poslancev. ZDRAVKO ILIČ Posvet o združenem delu SARAJEVO, 22. dec. (Tanjug) — V Sarajevu se je danes začelo dvodnevno zasedanje skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za revizijo in kodifikacijo združenega dela. Po predlogu predsednika komisije Romana Albrehta bi komisija za zdaj odložila priprave za spremembe in dopolnitve nekaterih zakonov s področja združenega dela in delovnih razmerij. l borce, beneficirane pokojnine, valorizacija nekaterih pokojnin, dopolnilna sredstva socialističnim republikam za financiranje službe za notranje zadeve, intervencije v gospodarstvu (regresi in premije, pospeševanje razvoja kmetijstva in gospodarstva, geološka raziskovanja), izločanje sredstev za sklad, v katerem se zbira denar za financiranje znanstvenih dejavnosti. Tako imenovano neprora-čunsko bilanco federacije bi postopoma likvidirali. Leta 1971 bi prenesli vse obveznosti federacije na socialistične republike in pokrajine — razen obveznosti, ki se nanašajo na neporavnani del obveznosti do sklada za razvoj po končanem obračunu za leto 1969, investicijskih obveznosti za kreditiranje in financiranje investicij in amortizacijo investicijskih obveznic za SR Črno goro in SR Makedonijo (železniška proga Beograd— —Bar, melioracije v SR Makedoniji in del avtomobilske ceste od Bašinega sela do Babune). S posebnimi predpisi bomo prenesli na socialistične republike in pokrajine naslednje obveznosti: odplačilo tujih posojil pri neznanih uporabnikih — po strukturi naložbe; odplačilo tujih posojil pri določenih uporabnikih — po uporabnikih; odplačilo notranjih posojil — po- strukturi naložbe; kreditiranje in financiranje investicij — po lokaciji investicijskih objektov; povračilo sredstev Jugoslovanski investicijski banki, potem ko bosta določeni pravna in materialna stran te terjatve; provizija bankam — po strukturi plasmaja; amortizacija obveznic za turizem — po uporabnikih kredita; a-mortizacija obveznosti za investicije, razen tistega dela, ki se nanaša na SR črno goro, SR Makedonijo in SAP Kosovo — po uporabnikih; beneficirane obresti po prejšnjih kreditih — po uporabnikih; regulacija Donave bo prenesena na SR Srbijo in SR Hrvatsko, povračilo sredstev TE Sisak pa na SR Hrvatsko. V predlogu je posebej omenjeno, da bodo obveznosti federacije iz leta 1970 poravnane v enaki meri do vseh uporabnikov v sorazmerju s prilivom sredstev leta 1970. S posebnimi predpisi bomo prenesli na socialistične, republike in pokrajine tudi sredstva iz tako imenovane neproračunske bilance, in sicer tako: anuitete iz prejšnjih plasmajev — po uporabnikih sredstev: obresti na kreditne sklade, bank — po sedežu poslovnih bank; ustanovni deleži v kreditnih skladih prejšnjih zveznih bank — po strukturi plasmaja teh bank; sredstva od tujih kreditov — po uporabnikih teh kreditov. Stališča o obrestih za kratkoročne kredite pri NB niso enotna. Nekateri zahtevajo, da bi* ta sredstva prenesli na socialistične republike in pokrajine po sedežu bank, drugi pa, da bi ostale kot dohodek federacije v letih 1971 in 1972; ki bi ga uporabljali za izpolnjevanje obveznosti federacije za investicije v SR Črni gori in SR Makedoniji, pozneje pa kot dopolnilo v skladu za razvoj nerazvitih območij. Resolucija o letu 1971 januarja Pismo predsednika ZIS Mitje Ribičiča poslancem zvezne skupščine OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 22. dec. — Predsednik ZIS Mitja Ribičič je poslal pismo zvezni skupščini, v katerem obvešča poslance, da bodo dokončno besedilo resolucije o gospodarski politiki za prihodnje leto z nadaljnjimi ukrepi stabilizacijskega programa predložili skupščini januarja. Predsednik ZIS med drugim v pismu opozarja, da je ZIS na seji, ki je bila 19. decembra, sprejel resolucijo skupaj s predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov, zaradi zapletenega gradiva pa je ni mogel do konca sestaviti. ZIS bo te dni dokončal tudi tista poglavja, v katerih so navedeni stvarni ukrepi za proračunsko in nfeproračun-sko bilanco federacije, kar bo skupaj z drugimi sistemskimi ukrepi, nujno potrebnimi za popolno resolucijo, dalo celoto. Tako bodo resolucijo o gospodarski politiki za prihodnje leto sprejeli v zvezni skupščini najbrž sredi januarja. ZDRAVKO ILIČ ZIS je sklenil zvezni skupščini priporočiti, naj po hitrem postopku razveljavi zakonske ■ uredbe, ki določajo beneficirane obresti za’ vlaganje v turizem. S predlogom tega zakona bi radi onemogočili nadaljnje večanje te obveznosti federacije. Sicer pa osnutek resolucije o temeljih družbenoekonomske politike leta 1971 predlaga, da bi se ta obveznost federacije na podlagi beneficiranih obresti za vlaganja v turizem prenesla na republike in pokrajine. V zvezi z glasovi iz nekaterih mest, po katerih lahko s 1. januarjem prihodnjega leta pričakujemo povečanje cen za komunalne in druge storitve, je ZIS sklenil, naj zvezni zavod za cene že na jutrišnji seji poroča o položaju na teh področjih. 2e na včerajšnji seji je bila ponovno potrjena tudi odločenost ZIS, da do sprejetja trajnejših sistemskih rešitev ne bo dovolil povečanja cen proizvodov in storitev. Na zvezno direkcijo za rezerve živil se je ZIS obrnil z zahtevo, naj na, jutrišnji seji poroča o tem, kako je tržišče založeno s kmetijskimi pridelki in živili in kako je z uresničevanjem sklepov o uvozu nekaterega blaga. ZIS sodi, da morajo pristojni organi sproti spremljati položaj na tržišču in pred novim letom poskrbeti, da živil ne bo primanjkovalo. Na koncu je ZIS sklenil, da bo treba na jutrišnji seji razpravljati o likvidnosti bank in gospodarstva. Narodni banki je naročil, naj predloži poročilo o tem. Pričakujejo razgibano razpravo Tiskovna konferenca pred razpravo o tezah za 18. sejo CK ZKS LJUBLJANA, 22 dec. — Na današnji tiskovni konferenci, ki slu jo sklicali komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko ter komisija za propagando in informacije prt* CK ZKS so po uvodni besedi Zvoneta Dragana, predsednika komisije za družbenoekonomske odnose, in članice sekretariata CK ZKS Danice Jurkovič, ki sta pojasnila pomen tez, objavljenih v spodbudo za razpravo pred 18. sejo CK ZKS. novinarji z vprašanji izvabili še dodatna pojasnila in komentarje. Delovna skupina, ki je sodelovala pri oblikovanju tez za razpravo o uresničevanju reforme, stabilizaciji in ekonomskem sistemu ter vodstva CK ZKS pričakujejo razgibano javno razpravo, ki se je v nekaterih krajih že začela, zato računajo tudi s posebno pozornostjo novinarjev ob spremljanju te javne razprave, saj bo ustrezno informiranje pripomoglo k boljši in doslednejša izmenjavi mnenj, s čimer bodo tudi razprava na 18. seji CK ZKS in končni sklepi lahko temeljili dejansko na mnenjih in predlogih iz široke javne nzprave. BERT SAVODNIK Traovina z NDR BEOGRAD, 22. decembra (Tanjug) — Danes so v Beogradu podpisali protokol o izmenjavi blaga in storitev med Jugoslavijo in NDR za leto 1971. Protokol določa, da bo izmenjava prihodnie leto precej večia od letošnje. Novi vojaški inženirji ZAGREB, 22. dec. (Tanjug) — Na visoki tehnični šoli kopenske vojske v Zagrebu je bila danes slovesna promocija diplomiranih vojaških inženirjev drugega letnika. Njihova povprečna ocena je 7,69. Pisma bralcev Ob članku »S kodeksom proti korupciji ?« Verjetno nisem med redkimi, ki se je v »Delu« z dne 12. decembra z velikim zanimanjem in pričakovanjem lotil članka »S kodeksom proti korupciji?«, ki naj bi, sodeč po spodbudnem naslovni, bil je namenjen boju proti eni najbolj bolečih ran na našem družbenem telesu. Gotovo na tudi nisem edini, ki je bil ob čitanju članka v tem pričakovanju razočaran! Niti ne v tolikšni meri zaradi tistih navedb v članku, ki so namenjene pojasnjevanju, če že ne opravi- rabe uradnega noložaja do najbolj grobih oblik osebnega izkoriščanja. Mar bi, denimo, podkupnino, ki jo prejme stanovanjski referent pri občini, tudi lahko uvrstili med normalne poslovne odnose? Za tistega, ki na ta način pride do stanovanja, in tistega, ki je podkupnino prejel, morda še, prav gotovo pa ne za oškodovanca. Ici je tako ostal brez strehe, bodisi ker poslovne odnose drugače pojmuje ali pa nima sredstev, da bi jih dovolj uspešno uveljavil. Teh in drugih stopenj korupcije članek !trtoh ne omenja. Verjetno zato ne, ker jih z normalnimi tržnimi odnosi — tudi pri tako čudnem njihovem pojmovanju — res ni mogoče opravičevati in je zato bolje, če jih molče prepustimo sku- čevanju nezmožnosti pristojnih dejavnikov družbe, pini »napihnjene in zlona-da bi se učinkovito spopri- merne« kritike. jeli s korupcijo. Bolj zaradi čudnega pojmovanja o pomenu in obsegu tega pojava, v katerem so po izjavi sekretarja ZSJ Marjana Rožiča, ki jo članek citira, mnenja takole deljena: »Eni sodijo, da je korupcija v Po vsem tem bralec ostane opeharjen prav za pričakovanje, ki mu ga je vzbudil naslov članka. Vprašuje se, proti komu naj bi torej moralni kodeks bil naperjen, če je sovražnik skrit ali smo ga celo proglasili tržnih odnosih povsem nor- za ^ zaveznika? Kaže, da si malen. pojav, ker jo poslovni ljudje v vsem svetu uporabljajo za doseganje svojih poslovnih ciljev, drugi pa zcnet ha vse pretege razpihujejo dimenzije korupcije z očitnim zlonamernim ciljem, da bi diskreditirali samoupravljanje kot nesposobno.« Mnenja »drugih« se bom dotaknil le obrobno. Pa ne zaradi bojazni, ker jim je s tem tudi pisec članka ni na jasnem, ker sicer tako • lodbudnega članka ne bi opremil z vprašajem! SAMO CAJNKO, študent, Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 10 Predrobno in previsoko že od nekdaj so na želez- po omenjeni izjavi nadet niških postajah vozni redi; plašč zlonamernosti. Bolj P°leg njih je še manjša kar-zato, ker je mejo med de- Vrog, za katere je na na-janskimi in razpihnjenimi iePljenem listu podrobni dimenzijami korupcije prav v°zm red. —■ Ti stenski vozni redi so tako težko objekvilizirati kot vsako razliko med dobronamerno, in zlonamerno kritiko. Predvsem pa se mi zdi, da bi morala biti korupcija za socialistično družbo tako škodljiv in ne- bili, vsaj nekdaj, tiskani tako, da jih je bilo možno brati, tudi če so viseli dokaj visoko. Danes je to drugače. Vozni redi so tiskani predvsem s prav drobnimi sprejemljiv pojav, da bi ga črkami in številkami, nalep-morali odkrivati s poveče- Ijeni pa so tako visoko, da vatnim steklom, nikakor pa fih je možno brati le z naj- ga skrivati za kakršnimikoli parolami, še zlasti ne za samoupravnimi odnosi! Tembolj zato zidarja na ušesa mnenje • rvih«, po katerem naj bi korupcija bila v tržnih odnosih povsem normalen pojav. Takšno tolmačenje bi lahko obveljalo (?) le v tistih oblikah poslovnih odnosov, ki se pod parolo »ti meni. jaz tebi« nanašajo na razne boljšimi očmi. Torej: predroben tisk in previsoko vise! Ker je tisk droben, je seveda nekaj papirja praznega. na praznem delu je natisnjenih nekaj reklam. Menim, da bi ti vozni redi bili lahko predvsem brez reklam, kajti nihče se verjetno ne bo zanimal za podjetja, ki to reklamo plačujejo. Ti vozni redi so namenjeni predvsem tistim, ki si blažje oblike provizij, daril ne kitmjejo knjižic z vozni- in podobnih >»->oslovnih« aranžmajev. Seveda le v primeru, če bi grobo zatisnili oči pred nagrajevanjem po delu kot temeljnim načelom socialistične družbe Nikakor pa m s mi redi, ki šele na postajah ugotavljajo čas svoje vožnje, to pa so predvsem »preprosti« ljudje, ki čestokrat niti nimajo očal. Ko bo šel v tisk novi vozni red, bi bilo prav, če bi s O uličnih nazivih V celjski občinski skupščini je bila pred. kratkim razprava o poimenovanju ulic. K besedi se je javil tudi občinski odbornik in ravnatelj študijske knjižnice, ki je predlagal, da bi k pesnikom, pisateljem kakor tudi drugim pomembnim možem, po katerih imenujemo ulice, dodali letnico rojstva in smrti ter poklic, n. pr. geograf, zgodovinar itd. Menim, da je predlog prof. Novaka zelo umesten. STANKO SKOČIR, Ljubljana Srečanje upokojencev Prijetno 'smo bili presenečeni, ko nas je splošno gradbeno podjetje Grosuplje povabilo v svoje prostore. Generalni direktor je imel z nami krajši razgovor, nato pa smo se z avtom odpeljali na Polževo. Tu nam je bil s filmom pokazan razvoj podjetja in gradnje posameznih večjih objektov. Pri kosilu in ob dobri kapljici smo obujali prijetne spomine na čase, ko smo še skupaj delali in premagovali razne občasne težave in naloge. Vsi smo bili resnično veseli in zadovoljni, da se nas je podjetje spomnilo in nas prijetno razvedrilo. Za upokojence: JANEZ ŠTIBERNIK, Pece pri Grosuplju Odgovori na vprašanja Dedovanje P. M., G. — Poročeni ste z vdovcem, s katerim se ne razumete. Nimate otrok in tudi ne bližnjih sorodnikov. Radi bi vedeli, ali lahko s oporoko svoje premoženje zapustite komu drugemu in ali in kakšno pravico bi imel v takem primeru vaš mož do vaše zapuščine. ODGOVOR: Ce bi umrli brez oporoke, bi vse vaše premoženje dedoval kot zakoniti dedič vaš mož. Ce pa boste napravili oporoko, s katero boste vaše premoženje zapustili komu drugemu, bo imel vaš mož kot nujni dedič pravico zahtevati iz vaše zapuščine tako imenovani nujni dedni delež, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža, torej v vašem primeru polovico vaše zapuščine. tržnim-, odnosi mogoče op- tem računali in tako bolj ravičevati vseh drugih vrst mislili na potnike, korupcije, ki jih lahko žal * LOJZE CAFUTA, zasledimo v širokem spekt- Sežana, ru, od podkupovanja in zlo- Stjenkova 2 Kupon za pravno posvetovalnico „DELA" Kdaj integracija, kdaj ne? Diagnostična teorija dr. Viljema Rupnika o smotrnosti kooperacije in integracij ter o smotrnosti investicij LJUBLJANA, 22. dec. V naši državi imamo iz dneva v dan več primerov kooperacijskega sodelovanja in čedalje več integracij, žal pa tudi vse več primerov, ko kooperacije ne dajo pričakovanih rezultatov in ko gredo integrirana podjetja spet narazen. Koristnost kooperacije in integracij sicer v podjetjih ponavadi poskusijo prikazati s številkami, vseeno pa takšni prikazi niso dovolj zanesljivi, ker primerjavam manjka znanstvenega pristopa. Kaže, da so nekajletna prizadevanja na ljubljanski ekonomski fakulteti, da bi objektivizirali kriterije za presojo utemeljenosti kooperacije ali integracije dala pomemben rezultat — diagnostično teorijo dr. Viljema Rupnika, s katero je mogoče ugotavljati ekonomske učinke kooperacije in integracije. Profesor dr. Rupnik je danes razložil omenjeno teorijo, poslušalci in hkrati razprav-ljalcj pa so bili člani komisije za integracijska gibanja pri zvezni gospodarski zbornici hi člani koordinacijskega odbora za kooperacijske odnose pr; slovenski gospodarski zbornici. Na omenjeni skupni seji se je izkazalo, da nikakor ne bi smeli tako zlahka in preprosto integnira- medsebojne kooperacije. Prav v vsakem primeru je namreč mogoče zastaviti tudi vprašanje, ali je povezovanje podjetij sploh ekonomsko smotrno. V vsaki integriranj organizaciji pa je utemeljeno tudi vprašanje, do kdaj bo integracija utemeljena oziroma koristna. Zanimivo je, da omenjena diagnostična teorija ne odkriva optimalizacij e gospodarjenja samo v kooperaciji in integracijah, ampak daje tudi koristne napotke za najbolj smotrne investicijske odločitve. Omogoča tudi Izbiro najprimernejše tehnologije; z njo se je mogoče dokopati do dogovorov, kdaj bo koristna razprodaja, katerih izdelkov, po kakšni ceni itd. Pri razmišljanju, kako bi ti podjetij ah pa začenjati j po zaslugi teorije dr. Rupnika MK*NM«SMK3^ NAROČNIKI DčlA SO NEZGODNO ZAVAROVANI jffKKsmmmtm * V f; PRI ZAVAROVALNICI SAVA Kdaj odtajane stanarine? s posveta o perečih stanovanjskih problemih v Kranju — Razprava o diferenciranem subvencioniranju stanarin kar najhitreje prišlo do koristnih premikov v gospodarstvu, so vnovič morali omeniti znano hibo. Znanost, gospodarstvo m izobraževalne ustanove so med seboj premalo povezam, pa čeprav so oglišča tega trikotnika. FRANCE JERAS <=£ Poslovno združenje stanovanjskih sloyemje je v prostorih hotela »Creina« pri-rih nLiVOtov,eVn° Posvetovanje o nekaterih poglavit-mh problemih upravljanja in gospodarjenja s stanovanji m poslovnimi prostori. Danes so največ obrav vani'skiha3lPraVljanje V delovnih skupnostih stano-^njS^\POdjetlJ’ govorili Pa so tudi o stanovanjskih pogodbah in o nekaterih zadevali med lastniki etažnih stanovanj m stanovanjskimi ncriuru stanovanjskimi podjetji. Predsednik poslovnega združenja Marko Rainer je v uvodni besedi poudaril, da stopamo z letom 1971 v po-membno obdobje, saj bodo verjetno že prihodnje leto skoraj vse pristojnosti federacije na področju stanovanjskega gospodarstva preneše-ne na republike in občine. Omenil je tudi možnost, da bi že v prvi polovici prihodnjega leta »odtajali« doslej »zamrznjene« stanarine. Zate So Pred stanovanjskimi podjetji in stanovanjskimi enotami delovnih organizacij pomembne in odgovorne naloge saj ni vseeno, kako bomo v’ naši republiki zaorali nove brazde na področju stanovanjskega gospodarstva. Z nepremišljenimi ukrepi in s slabo organizacijsko pripravljenostjo v republikah ter ob-člnah, ki bodo morale prevzeti številne naloge in zadeve ko bomo federacijo skoraj v celoti razbremenili odgovornosti na tem področju, lahko še bolj zavremo stanovanjsko gradnjo, ki že zdaj zaostaja za planskimi predvidevanji. Današnje posvetovanje lahko z izmenjavo izkušenj v marsičem prispeva k nadaljnjemu razčiščevanju nekaterih odprtih vprašanj, kakor tudi k pravilnemu uresničevanju bodoče stanovanjske politike v republikah in občinah Dopoldne je izvršni odbor združenja med drugim obravnaval analizo poslovanja stanovanjskih podjetij v letu 1970, jutri pa je na dnevnem redu med drugim tudi diferencirani sistem subvencioniranja stanarin, kar je še zlasti zanimivo vprašanje za široko javnost. 1t ;OR PREŠERN i d^avei Jubilej, ki tudi opozarja 25 let delovanja inštituta za sodno medicino pri medicinski fakulteti LJUBLJANA, 22. dec. — Te dni praznuje Inštitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani 25-let-nico svojega delovanja. V tem času se je značaj in vsebina njegovega dela bistveno spremenila. Sprva se je le peščica njegovih članov spoprijemala s Pionirskimi težavami in delali so vse nedelje in praznike. V teh petindvajsetih letih pa se je Inštitut razvil v močno znanstveno in raziskovalno ustanovo, ki bi si brez nje ne mogli zamisliti učinkovitega dela Fakultete. Inštitut tako opravlja pedagoško, raziskovalno in ope-rativno delo. V novejšem času so se uveljavile še posebne dejavnosti Inštituta, na primer sodnomedicinsko delo v katastrofah, varnost v prometu, vprašanja v zvezi s presajanjem organov itd. Žal je kljub vsemu uspešnemu delu Inštituta nadaljnji obstoj sodne medicine kot stroke v javnem, zdravstvu in kot predmet pouka na slovenski univerzi resno ogrožen. Primanjkujejo novi izkušeni delavci, velika ovira pri delu pa so tudi še vedno neustrezni prostori. Včerajšnje proslave, na kateri je spregovoril predstojnik prof. dr. Janez Milčinski, so se udeležili predsednik Vrhovnega sodišča, dekan Pravne fakultete in predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve, ter ^ zdravstveni in javni Razmišljanje ■Essna GREŠNI KOZEL Večja participacija ■ slabše varstvo? Razprave o financiranju zdravstvenega varstva opozarjajo, da je bolje malce razširiti doplačila zavarovancev kot pa osiromašiti zdravstveno dejavnost Ne glede na to, da so pogajanja za finančne okvire zdravstva za prihodnje leto še v teku, je več kot jasno, da se bistvo problema ne bo spremenilo: delež narodnega dohodka, ki ga lahko odmerimo za to dejavnost, bo vsekakor omejen, saj stabilizacija nujno seže na vsa področja, ob tem pa je neizbežno, da postaja zdravstvena dejavnost vedno bolj draga. Zvišujejo se cene materialnih stroškov, vse dražja pa je tudi uporaba in nabava sodobnih tehnično medicinskih naprav, s katerimi je sicer zdravljenje hitrejše in učinkovitejše, za plačnika pa vse dražje. To je problem, ki ga čutijo po vsem svetu in ne le pri nas. Za nobeno še tako dobronamerno politiko se dvoje nasprotij ne da uskladiti. Kje torej iskati rešitev? Ena izmed možnosti je, da ob preskopih finančnih sred- Nepopolna vest Te dni smo spet lahko brali vest o velikopoteznem vlomu sodobno opremljenih gangsterjev v zagrebško Gospodarsko banko. Po zatrjevanju predstavnikov banke pa gangsterjem ni uspelo odnesti iz banke niti dinarja. V vesti nič ne piše, ali so gangsterji morda odnesli namesto denarja kaj nelikvidnosti? Nepojasnjeno Kragujevška »Crvena zastava je obvestila vse servise, da lahko v jamstvenem roku uporabljajo za vsa zastavina vozila le motorno olje »Optima« rafinerije iz Modriča. Zagrebška »INA« je hotela izvedeti, zakaj kragujevška tovarna bojkotira motorna olja, vendar na vprašanje ni dobila odgovora iz Kragujevca. Zato se v INI vprašujejo, ali njihova motorna olja ne mažejo dovolj dobro. Ce ne bi vedeli, da pri nas ni razširjena praksa podku. povanja, bi lahko še pomislih, da morda INA ne maže dovolj_ Preimenovanje? Ce seštejemo vse projekte o gradnji novih avtomobilskih cest v naši^jlr-žavr, ki računajo predvsem na sredstva mednarodne banke za obnovo in razvoj, ugotovimo, da bi se ta banka pravzaprav morala preimenovati v banko za financiranje gradnje novih avtomobilskih cest... če bi namreč hotela ustreči vsem željam za gradnjo cest vnetih investitorjev pri nas! Zares preveč? Nekatera naša mesta bodo letos prekinila tradicijo, ker novega leta ne bodo dočakala slavnostno o-svetljena in okrašena. Gospodarske organizacije, ki so vsa leta doslej prispevale večino potrebnih sredstev za to, letos ne kažejo »posluha« za nadaljevanje tradicije. Organizatorji slavnostne krasitve mest menijo, da so gospodarske organizacije »preveč resno« vzele sklep o razbremenjevanju gospodarstva vseh nereformskih obveznosti. So ga res vzele preveč re sno? Ah pa ga morda drugi jemljejo premalo resno? stvih iz rednih virov omejimo zdravstveni standard bolnika, osiromašimo zdravstveno dejavnost in rečemo: zdravljenje take in take bolezni bi terjalo tak in tak postopek, ker pa za drago diagnostično pomagalo, za drag poseg m drago zdravilo denarja ni — bomo bolnika zdravih s klasičnimi, zastarelimi sredstvi, manj učinkovito in dalj časa. To je nedvomno zelo grobo povedano in skoro gotovo ni nikogar, ki bi se denimo ob svoji bolezni sprijaznil s tako »racionalizacijo«, kot tudi ni organizatorja zdravstva, ki bi brez slabe vesti podpiral tako politiko. Kaj se torej skoraj samo od sebe ponuja v odgovor na vprašanje, kaj storiti, če iz rednih virov še vedno ni dovolj denarja za normalen razvoj zdravstvene dejavnosti? Vsekakor je to ugotovitev, da je bolje manjkajoči del denarja zajeti iz osebne potrošnje zaposlenega v obliki participacije in si zagotoviti solidno zdravljenje bolnih ljudi, kot pa dopustiti, da bi imeli zdravstveno varstvo sicer »zastonj«, pa na razmeroma nizki ravni. Ce je pri nas položaj že tak, da osebni dohodki velikemu delu prebivalstva dovoljujejo nasplošno primerno življenjsko raven v najrazličnejših pogledih, ne bi bilo razumno, da bi prav nič ne dajah za zdravstvo in zaostajali prav v standardu, ki ga potrebuje človek, ko je bolan. Ta ugotovitev se zadnje čase v debatah o financiranju zdravstvenega varstva vedno bolj ponavlja, ter napoveduje, da bo razširitev doplačil s strani zavarovancev za posamezne zdravstvene storitve skoraj gotovo nujna. Morda bodo nekaj povečana doplačila, ki smo jih plačevali-že doslej, morda bo participacija uvedena tudi za nekatere obvezne oblike zdravstvenega varstva, seveda pa v razmerjih, ko doplačila ne bi smela biti tolikšna, da bi zavarovancu onemogočila zdravlje- nje. Prav zaradi te bojazni smo slišali tudi mnenja o diferenciranju doplačil na solidarnostni osnovi. To se pravi, da bi doplačila bila manjša In bi manj prizadela zavarovance z nizkimi osebnimi dohodki in z nizkimi pokojninami. Vedno Je namreč treba imeti pred očmi, da na področju zdravstva stvari ni mogoče reševati samo iz finančnih in ekonomskih vidikov, temveč je potrebno na osnovi solidarnosti najti rešitve, ki bodo dale zdravstveni službi potreben denar za njene poslovanje, socialno bolj ogroženim pa kljub temu možnost, da se zatekajo po zdravstvene usluge, ne da bi jim prevelika doplačila postala življenjski problem. MARIJA NAMORS — Strinjam se e vami, samo hodnje kriv za vse. takoj določimo tistega kozla, ki bo v pri- »Slovenijales« v Splitu LJUBLJANA, 22. dec. — Danes je trgovsko in proizvodno podjetje »Slovenijales« odprlo v Splitu trgovino lesnega in gradbenega materiala, v kateri bodo imeli na zalogi za 7 milijonov din stavbnega pohištva, lesnih plošč, furnirjev, žaganega lesa in drugih gradbenih materialov. Ker je v trgovini predvidena uporaba najsodobnejše mehanizacije, bo v njej zaposlenih le 20 delavcev. Premogovniki za sodelovanje BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug). — Premogovniki so predlagali, naj bi v začetku januarja v okviru zvezne gospodarske zbornice sklicali skupni sestanek s predstavniki industrije nafte in elektrogospodarstva ter se pogovorili nadaljnjem sodelovanju. Predstavniki premogovnikov menijo, da je njihova perspektiva v energetski bazi najbolj negotova in da sta deloma za to kriva tudi njihova dva partnerja. Samo sanacija je premalo Predlog republiškega zakona o sklad ih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev predložen v obravnavo skupščini - Splošni zakon onemogoča rešitve, ki bi bolj ustrezale naši republiki Republiški izvršni svet je pred kratkim predložil skupščini v obravnavo predlog zakona o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev. Pred tem sta o osnutku zakona razpravljala republiški in gospodarski zbor republiške skupščine. Gre za predpis o pomembni instituciji, ki je bila uvedena pred desetimi leti in je nedvomno opravičila svoj obstoj kot učinkovit dejavnik na področju solidarnosti in medsebojne pomoči delovnih organizacij. Z naraščanjem vpliva tržnosti v našem gospodarstvu pa se njena vloga še krepi. Izdajo novega republiškega zakona narekuje splošni zakon o skladih skupnih rezerv in uporabi njihovih sredstev, ki ga je zvezna skupščina sprejela v začetku letošnjega leta in vnaša na to področje nekatere bistvene spremembe. Skladno z omenjenimi spremembami izhaja republiški zakon iz načela, da so sredstva sklada skupnih rezerv neodtujljiva sredstva gospodarstva, ki s temi sredstvi samostojno razpolaga. Potemtakem je treba sredstva, ki jih posamezne delovne organizacije vplačujejo v sklad, po določenem času tem delovnim organizacijam vrniti. Po dosedanjih predpisih pa sredstev ni bilo treba vračati. V skladu s splošnim zakonom je v osnutku tudi uveljavljeno načelo, da sklad upravljajo predvsem samostojne organizacije združenega dela, ki vanj vplačujejo sredstva iz svojega dohodka. V skupščini sklada so namreč one najmočneje zastopane, medtem ko je po starem republiškem zakonu upravni odbor sklada imenovala skupščina družbeno političnih skupnosti. Zaradi splošnega zakona, ki izrecno določa in dejansko omejuje namene, za katere je mogoče uporabiti sredstva sklada, ni bilo mogoče v predloženem zakonskem predlogu uveljaviti načela, da bi organizacije družbenega dela lahko docela same o tem odločale. Po splošnem zakonu se sredstva sklada lahko uporabljajo za izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov in za sanacije, v okviru sanacije pa tudi za prekvalifikacije in druga nujna vlaganja za zaposlitev odvečnih delavcev. Tako je namen uporabe teh sredstev sedaj zožen in jih ni več mogoče usmerjati v pospeševanje dejavnosti gospodarskih organizacij. V splošnem zakonu tudi pojem sanacije ni bil precizno opredeljen v tem smislu, ali gre namreč za ublažitev posledic izgub ali pa za preventivno sanacijo. Ta pomanjkljivost je v republiškem zakonu pre-moščena tako, da statut sklada podrobneje določa način in pogoje, ob katerih se da- Za atome ali plin NOVI SAD, 22. dec. V Vojvodini razmišljajo o nujnosti izgradnje bolj zadovoljivega vira električne energije kot so dosedanji. Ta pokrajina se namreč oskrbuje z električno energijo iz oddaljenih hidroelektrarn, potroši pa vendarle desetino električne energije proizvedene pri nas, več kot Cma gora in Makedonija. Prav zavoljo svojega »perifernega položaja v elektrogospodarstvu«, menijo v Novem Sadu, bo treba zgraditi na območju Vojvodine atomsko ali plinsko elektrarno, saj druge energije za pogon a-gregatov ni, zemeljskega plina pa je v Vojvodini dovolj. jejo v uporabo sredstva sklada. Splošni zakon prepušča republikam, da samostojno določajo osnovo, od katere se vplačujejo sredstva v sklad in tudi višino stopnje. Po predlogu republiškega zakona naj bi organizacije združenega dela prispevale v sklad skupnih rezerv od sredstev za sklade, ki jih ustvarijo po zaključnem računu. Ta osnova je v bistvu enaka dosedanji osnovi. Ekonomsko pa je ta izbira utemeljena s tem, da so obveznosti vlagateljev proporcionalne njihovemu ostanku akumulacije. V predlogu navedeni stopnji (za republiški sklad najmanj 3 odstotki in za občinski sklad najmanj 2 odstotka) pa zagotavljata približno enak letni dotok sredstev v sklade skupnih rezerv kot doslej. 2e v splošnem zakonu je rečeno, da se sredstva sklada dajejo le kot kredit, izjemoma pa tudi brez obveznosti vračila. Ker je sklad skupnih rezerv samoupraven solidarnostni sklad, je razumljivo, da sredstva iz sklada lahko dobijo le tisti, ki so po zakonu dolžni vanj vlagati. Republiški zakon določa tudi način in pogoje vračanja sredstev vplačnikov. To je nova določba, ker doslej ta obveznost ni obstajala. Po novem zakonu skladi skupnih rezerv ugotavljajo dohodek v svojem poslovanju, vlagatelji pa so udeleženi na dohodku sklada v sorazmerju s Višino obrestne mere, ki bi jo dobili vlagatelji kot udeležbo na dohodkih sklada, določijo je tudi prepuščeno vlagateljem, da sami določijo obrestno mero, ki jo bo sklad zaračunaval za dane kredite. .V sklad se razen sredstev vlagateljev lahko natekajo tudi druga sredstva po poseb n ih predpisih, na primer prispevek od presežnih sredstev 1» osnutku republiškega zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in letni presežki proračunov. Omenjena sredstva ne bi vračali vplačnikom. Uporabili pa bi jih lahko tudi za preventivne sanacije ter za modernizacijo infrastrukturnih in drugih gospodarskih objektov. Po predlogu zakona se prenesejo tudi dosedanja sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij na novo ustanovljene sklade. Tudi ta sredstva niso vračljiva in ne morejo biti vir dohodka sredstva, ki državni za vlagatelje. Iz njih bi dajali lahko tudi kredite na daljši rok ali pa bi podeljevali sredstva tudi brez obveznosti vračanja. S tem bi lahko vplivali na izvajanje razvojne politike ter hkrati tudi vračali omenjena sodijo v republiški kapital, gospodarstvu. Republiški zakon naj bi sprejeli še letos, že v dosedanji skupščinski razpravi pa je bilo poudarjeno, da sedanji splošni zakon omejuje možnosti za rešitve, ki bi v republiki najbolj ustrezale m zato tudi predlagani republiški zakon ni najboljši. Zato je prevladalo mnenje, da bi ob prenosu dosedanjih pristojnosti federacije na republike morali tudi zakonodajo s tega področja v celoti prepustiti republikam. ALEKSANDER JAVORNIK Demagogija in dezinformacije »Vsi tisti, ki so bili prepričani, da v socializmu ne bo navzkrižij, se zdaj nekako ne znajdejo in se vznemirjajo, češ da jih skrbi usoda Jugoslavije. Pri tem seveda mislijo na nekdanjo centralistično in unitaristično Jugoslavijo. Na drugi strani pa opažamo tudi skrb za položaj lastnega naroda, kar je najpogosteje posledica nacionalistično-šovinistdčnih pozicij. Ravno zaradi takih pojavov nekateri posamezniki neusmiljeno kritizirajo vse in vsakogar in ne prizanašajo niti samoupravljanju niti sprejeti smeri družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja. Pogostoma se zatekajo k demagoškim sredstvom in lažnemu prikazovanju podatkov, širijo razburljive zgodbe o neskladjih, navzkrižjih in nesposobnosti vodstva, o ogroženosti posameznih narodov, tožijo nad domnevnim propadanjem Hrvatske, žalujejo za delovno emigracijo, trdijo, da vodstva delujejo zdaj nacionalistično in šovinistično, zdaj pa unitaristično. Nadalje širijo tendenciozne govorice o tem, kako je neki narod »vsilil svoje glavno mest.6 za središče federacije«, in poudarjajo, da ne bodo »dovolili kolonialnega statusa kar tako, brez boja«, temveč da bodo zmeraj povedali, v čigavem imenu govorijo, koga in pred kom »branijo« s svojim nastopom,« je med drugim dejal predsednik republiške konference hrvatske SZDL, Stjepan Ivič, na seji republiške konference SZDL Hrvatske. Izvršni svet se ni distanciral Borba z dne 16. 12. 1970 poroča o razpravi v odborih zvezne skupščine za zdravstvo in družbeno-ekonomske odnose ter plan socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine in s tem v zvezi o predlogu poslanca Vinka Kastelica iz Novega mesta o spremembah nekaterih določb nedavno sprejetega zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Poročevalec B. šokler navaja, da poslanec med drugim predlaga, naj obvezne oblike zdravstvenega varstva prebivalstva v celoti urejajo republiški in pokrajinski zakoni in da naj zvezni zakon določa le minimum zdravstvenega varstva. Zvezni zakon tudi ne bi smel omejevati republik oziroma samoupravnih skupnosti pri predpisovanju participacije. V zvezi s tem predlogom B. še-kler piše, da se je izvršni svet SR Slovenije distanciral od predloga Vinka Kastelica in da njegov predlog prehiteva razpravo o razmejitvah funkcij med federacijo in republikami. Ia dopisa, ki ga je izvršni svet skupščine SR Slovenije dne 4. 12. 1970 poslal zveznemu izvršnemu svetu in zvezni skupščini, je razvidno, da se IS SR Slovenije ni distanciral od predlogov poslanca Vinka Kastelica. Predlog izvršnega sveta SR Slovenije, da naj zvezna skupščina po hitrem postopku sprejme zakon o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva s tem, da se črta drugi odstavek 17. člena tega zakona, to je tista določila, ki odrejajo, da se za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za nesreče pri delu ter poklicne bolezni zagotavljajo sredstva iz skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja, in da se za te oblike participacija ne more predpisati, je del predlogov poslanca Vinka Kastelica. Mi in EGS V Beogradu v začetku januarja prvi sestanek mešane komisije SFRJ-EGS V Beogradu bo v začetku januarja prvi sestanek mešane komisije Jugoslavije in EGS, na katerem bodo govorili o mnogih vprašanjih, ki so v interesu obeh strani. Jugoslovansko delegacijo bo vodil član ZIS Torna Granfil, delegacijo EGS pa član njene izvršilne komisije Ralph Dahrendorf. To bo prvi sestanek omenjene komisije. Na njem bodo ocenili, kako se obnese , trgovinski sporazum med Ju- goslavijo m EGS, ki je bil podpisan marca letos, veljati pa je začel maja. V jugoslo-sami vlagatelji na Mislim, da ljubezen člo-i eka polepša. Kolikor je kdo lep. toliko zna ljubiti. Včasih se mislila, da je nekatere stvari v življenju težko prenašati. Sčasoma Pa sem dojela, dae z ljubeznijo vse postane lahko.« »arbeitspartner« so napisali najuglednejši umetnostni zgodovinarji vseh narodov Jugoslavije. Med avtorji so tudi slovenski strokovnjaki (France Stele, Emilijan Cevc, Marjan Mušič i. dr.). Knjigo je uredil in ji napisal uvod OTO BIHALJI— MERIN. V prid njeni vsebinski pomembnosti in likovni enkratnosti govori podatek, da je bila srbohrvaška izdaja takoj po izidu v celoti razprodana. V KNJIGI JE 77 barvnih reprodukcij, 393 črno-belih reprodukcij, 115 risb in 10 zemljevidov. Knjiga je natisnjena na umetniškem papirju, vezana v celo platno in ima 450 strani velikega formata. Cena: 380 din. UMETNOSTNI ZAKLADI JUGOSLAVIJE odkrivajo najpomembnejše, a velikokrat prav malo znane spomenike in dela iz naše kulturne preteklosti, zato je knjiga Edinstveno pričevanje o našem kulturnem razvoju in dosežkih Slovensko izdajo knjige dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 Odlikovanja športnim delavcem v Celju CELJE, 22. dec. — V Narodnem domu je bila slavnostna seja občinske zveze za telesno kulturo, združena s proslavo 25-letnice telesne kulture v občini. Predsednik ObZTK Mitja Pipan je orisal uspešen razvoj telesne kulture v občini. Podpredsednik občinske skupščine Jože Marolt je ob tej priložnosti izročil odlikovanja predsednika republike zaslužnim športnim delavcem in organizacijam v Celju. Odlikovanja so dobili: atletsko društvo Kladi var — red zaslug za narod s srebrnimi žarki; Janko Vagner, 75-letni senior celjskega Športa — red dela s srebrno zvezdo: Poldka Kopitar—Petauer — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Ivan Petauer — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Miro Rudolf — red zaslug za narod • srebrnim vencem in Karel Jug — red dela z zlatim vencem. | ATT, Y, 25 let AK Partizan BEOGRAD — Atleti Partizana so proslavili 25-letnico svojega kluba s tovariškim večerom in podelitvijo priznanj. Zbrala so se vsa velika imena tega kolektiva — od Mihaliča, Gubijana, Segedi-na, Ceraja, Stefanoviča, Otenhei-merja pa do sedanjih asov Kara-sija in Medjimurca. Med povabljenci je bil seveda tudi Marko Račič, ki je atletsko pot začel v Ljubljani, nato pa uspešno nastopal pri Partizanu. Slavje je izzvenelo v želji, da bi AK Partizan spet postal tako močan atletski klub kot je nekoč bil. V. I. Ne samo kolajne S konference Strelske zveze Jugoslavije v Beogradu BEOGRAD — Jugoslovanski strelci so v zadnjem obdobju dosegli izredne rezultate, za kar so dobili od predsednika republike tudi visoko odlikovanje — red zaslug za narod z zlato zvezdo. Da pa samo z vrhunskimi rezultati vsi problemi strelskega športa še zda- nedavni skupščini strelske leč niso rešeni, so bili na zveze Jugoslavije vsi edini. Med poglavitnimi ugou>v tvami razprave je bila premajhna povezanost z ObZTK. Strelske družine na terenu so kar najbolj odvisne prav od razumevanja občinskih telesnokul turnih forumov, ki pa so strelcem premalo oomagal; in jih v primerjavi z drugimi športnimi panogami tudi zapostavljajo. Vsaj večina je menila tako. Nikakor ne gre prezreti velikega pomena strelskega športa za ljudsko obrambo. Zaradi i »ga to se delegati zavzeli 'udi za fo, da bi sredstva, ki so la.nenjena za delo v teritorialnih enotah i»r rodne obrambe, v večji meri piena-šali tudi v osnovne strelske organizacije. Beograjski delegat. >;vši dolgoletni reprezentant Nemanja M*u-kovič je sicer priznal, da je materialna osnova res eden izmed naj večjih problemov strelskih organizacij, toda opozoril je tud. na dejstva, da hitrejše širjenje in razvoj stretetva ovirajo tudi ne-elastičnost oziroma okorelost ljudi na vodilnih mestih. Predlagal je, da bi vrhunski strelci z ustrezno izobrazbo prevzeli vodilna mesta v strelski organizaciji in pozivali in modernizirali njeno dejavnost. Delegat občinske strelske zveze Postojna, inž. Vlado Dimitrovič je opozoril, da strelski šport v Sloveniji v zadnjih letih nevarno zaostaja kljub temu, da ima dolgoletno tradicijo in da je med mladimi zanj veliko zanimanja. Ob koncu konference so zato sprejeli vrsto sklepov, ki j:h združuje misel, da je treba v mhod-nje še bolj krepiti r^st kvai itle vrhunskega strelstva, ki ho ne dvomno pritegnil zato še več mladih strelcev, množičnost pa je tudi pogoj za še večje uspem*. Na skuoščini so naši reprezentanti na Čehi's svetovno prvakinjo Desanko Perovič in njihovi trenerji dobili priznanja in nagrade za letošnje izjemne dosežke na svetovnem prvenstvu. LOJZE MIKOLIČ IVER DNEVA Največ uspeha STT Končane delavske športne igre v Trbovljah Sneg na Pohorju Zadrege s smučarskimi tekmami FIS MARIBOR — Vsi, ki imajo kakršnokoli zvezo z organizacijo tekem FIS v začetku januarja na Pohorju, so si davi oddahnili. Pohorje je namreč dobilo snežno odejo, debelo sicer le približno 10 centimetrov, kar pa je še vedno bolje kot nič, saj daje mimo drugega tudi upanje, da je konec »suše«. Navzlic temu pa pri FIS ne mislijo držati rok križem, kajti v načrtu imajo nič več in nič manj kot umeten sneg. Iz -Jianega avstrijskega industrijskega mesteca Donawitza pričakujejo namreč dva snežna topa, s pomočjo katerih nameravajo v četrtek, kolikor bodo za to možnosti, na slalomišču proizvajati sneg. Nujno bo le, da bo takrat temperatura največ nič stopinj, ali seveda še bolje pod ničlo. Seveda pa bodo s tem rešili le progo za slalom, za veleslalom pa nujno pričakujejo na Pohorju še nov sneg. Snežilo Je — vsaj za tolažbo — res zadnji hip.- Organizacijski odbor namreč že zasipavajo dopisi s prijavami tekmovalk. Najštevilnejša je prijava Avstrije z 10 tek- movalkami, sledita prijavi s po šesterico smučark iz Italije in Švice, potem Norveške 4 in Poljske tri, itd. Z. V. Mladi skakalci spet na Pokljuki LJUBLJANA — Od petka do nedelje bo imela mladinska državna reprezentanca v smučarskih skokih spet skupen trening na Pokljuki . Komisija za skoke je na trening povabila naslednje skakalce: Kapušina, Norčiča, Ilnikarja, A. Cuznarja, Mlakarja, Grosarja, Oblaka, Poljanška, I. Legata, Tur- .. ~ „ ~~ ka Zupana. B. Cuznarja. Brade- » Omagali KllSmrjeva ška. Belančiča in Križaja. Zbor • — za vse skakalce je v petek zjutraj v domu Jelka. TRBOVLJE — S podelitvijo pokalov in diplom so bile končane letošnje sindikalne športne igre v Trbovljah. Tako kot prejšnja leta, je tudi letošnje igre pripravila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Letošnje sindikalne športne igre so bile posvečene 25-letnici osvoboditve in 20-letnici samoupravljanja. Igre so bil© rekordne po številu udeležencev, saj je tekmovalo kar 880 delavcev tekmovalcev iz 106 ekip ter tudi po številu panog, saj so tekmovali v osmih športnih disciplinah. Trboveljski delavci športniki so letos tekmovali v malem nogometu s 17, v rokometu z 8, v odbojki s 7, kegljanju s 24. v šahu s 14, v streljanju z zračno puško s 13, v namiznem tenisu s 15, in v balinanju z 8 ekipami. Toda od 106 prijavljenih ekip se je tekmovanja ! GIMNASTIKA Spet odložili prvenstvo BEOGRAD, 22. dec. — šesth državno prvenstvo v modemi gimnastiki za ženske, ki i -' moralo biti danes v Beogradu, je že drugič odloženo. To tekmovanje, za katerega se je prijavilo več telovadk iz Beograda, Zagreba in Maribora, bi namreč moralo biti že prejšnjo nedeljo. To prvenstvo naj bi odločilo, katere telovadke naj bi zastopale našo državo na svetovnem prvenstvu 1971. na Kubi. Dosedanja prvakinja država Ivana Obučina in vse članice dosedanje državne reprezentance so iz Beograda. GZJ predlaga, naj bi bilo državno prvenstvo 1971 v februarju^_____________________ I ŠAH Vse tri discipline 21. občni zbor smučarskega društva »Kum« TRBOVLJE — Pred dnevi je bil 21. redni občni zbor prizadevnega smučarskega društva »KUM« Dobovec. ki kot eno redkih takih športnih organizacij uspešno deluje na vasi. Članstvo društva je upravičeno ponosno, saj je povrh ta organizacija ena redkih v Sloveniji, v Zasavju in občini Trbovlje pa edina, ki ima razvite vse tri discipline tekmovalnega smučanja t. j. teke, skoke in alpsko smučanje. V poročilih na zborovanju, ki je bilo lepo obiskano, je bilo slišati, da je društvo v minuli zimi priredilo 3 meddruštvena in 7 društvenih tekmovanj, in sicer 3 v tekih, 4 v skokih ter 3 v slalomu in veleslalomu. Poleg tega go člani nastopili na 32 meddruštvenih in prvenstvenih tekmovanjih in to na 10 v tekih in 6 v skokih ter 16 v alpskih disciplinah. To dokazuje, da je društvo zares delovno, čeprav ima slabe delovne možnosti in prejema pri tako obsežnem delu le maihno finančno pomoč, to je približno 35 din na člana, kar so zborovalci ostro kritizirali *n zahtevali enakopravnost z drugimi športnimi organizacijami v občini Trbovlje. V tej občini so dotacije iz proračuna povprečno skoraj *00 din na športnika, kar je desetkrat več. SALOMON g novo za smučarje: S SALOMON VEZI ■ Društvo posveča posebno pozornost pionirjem :n mladincem ter jim pomaga kljub skromnim možnostim pri nakupu smučarske o-preme. Na občnem zboru so tudi ugotovili, da Je nujno potrebno kupiti vlečnico, ki bi jo postavili v neposredni bližini vasi in bi bila tako zares zbirališče vseh smučarjev. Ze letos so za vlečnico zbrali nekaj denarja, vendar jih bodo rabili Še najmanj desetkrat toliko. Zato so se navzoči odločili za samoprispevek ter predlagali, da pripravijo akcijo za zbiranje denarja pri občinah m delovnih organizaciiah ter ustanovah, vlečnica pa naj bi stekla prihodnjo zimo. Sprejeli so tudi pester program dela v prihodnjem obdobju; če bodo izpolnili vse naloge, pa je v mnogem odvisno od denarja, ki naj bi ga društvo dobilo precej več kot doslej. Da bi še bolj uspešno nastopili v vseh disciplinah, so se zborovalci odločili, da za vsako izberejo posebnega referenta, ki bo vodil delo in priprave, posebej pa so poudarili oomembnost tekmovati 1 za pionirje. Tako sedaj društvo pripravljeno pričakuje Drevo zimsko sezono in pričakovati je, da uspeh ne bo izostal. ___________LEOPOLD RAVNIKAR J ROKOBORBA Prvaki so iz Petrinje ZAGREB — Rokoborci RK Ga-vrilovič iz Petrinje Petrov, Her-ceg, Adamovič, Koietič, Rekovič, Sačev, Nenadič, Ljubanovič, Ciliga-ridis, Panov, Kovač ek in Jančič so osvojiil ekipno državno prvenstva v grško-rimski rokoborbi. Izidi 17. kola: Gavrilovič : Rad-mčki (Bgd) 12:6, Senta : Spartak 5:9; Proleter je dobil brez boja proti Zeljezničarju, Lika pa proti Sljemenu, dvoboj Metalac : Elek-fcrovojvodina je preložen. Vrstni red: Gavrilovič 32, Proleter 29, Spartak 26, Senta 21, Rad-nički 15, Lika 13, Metalac 13, Elek-trovojvodina 9, Sljeme 4 in željez-ničar 2. Zadnje kolo bc 27. t. m. in Ranniku BELCI. 22. dec. — Na ženskem šahovskem prvenstvu SZ sta si prvo mesto razdelili Ala Kušnir in Maja Ranniku. ki sta v ,9. kolih zbrali po 14 točk. Za naslov prvakinje bosta tekmici oaigiali dvoboj šestih partij. Vrstni red: Kušnir m Ranniku 14, Konool.ieva 11,5, Saunina, Samu! in Ušakova 11, Zatulovskaja, Rotare in Semjonova 10, itd. Korčnoj sam na čelu RIGA. 22. dec. — Po 17. kolih sovjetskega prvenstva v šahu vodi _velemojster Korčnoj, ki jma 12,5 točke. Mladi mednarodni mojster Tukmakov, ki je vodil od začetka, zaostaja za njim pol točke. Stejn je z 11 toč Kami tretji, Podgajec pa z 10,5 točke četrti. Svetovni mladinski prvak, velemojster Anatolij Karpov, igra zelo slabo, saj je še brez zmage in je s tremi porazi na repu lestvice. Simultanka velemojstra Vasje Pirca LJUBLJANA — V počastitev praznika JLA je UJV Ljubljana in šola RSNZ SRS priredila simultanki, ki jih je odigral velemojster Vasja Pirc. Kot prvi so se z velemojstrom pomerili kadeti — miličniki m dosegli lep uspeh, saj so dobili tri igre, remizirali tri in izgubili osemnajst partij. Zmagali so kadeti Zdenko Kugler, Edvard Fev-nik in Vojko Sosič, remizirali so Miro Dela ko vič, Borut Pečenko in Janez Uršič. Velemojster se je v ponedeljek pomeril z delavci milice Ljubljane. Po odlični igri ni dovolil večjih presenečenj, saj je d'-•bil 24 partij, dve izgubil in eno remiziral. Zmagala sta inšpektor Zdravko Petrič in miličnik prometne milice Velimir Medja, remiziral je Jože Troha. M. S. HRASTNIK — V počastitev dneva JLA je SD Steklar pritrdila občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo pet ekip. Doseženi so bili tile rezultati: 1. SD Rudnik I. (Hrastnik) 843 krogov, 2. SD Rudnik II. (Hr) 785, 3. SD Steklar I. (Hr) 782 . 4. SD Ernest Draksler (Dol) 762, 5. SD Steklar il. (Hr) 637; med posamezniki je bil najboljši Vidmar s 175 krogi pred Šuštarjem 173, Steslom 173, itd. j. S. udeležilo le 85 ek p. Največ ekip je bilo za letošnje igre prijavljenih iz Invensticijskih birojev — 18, iz Strojne tovarne 16, iz rudnika Trbovlje 13 itd. Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Trbovlje za leto 1970 je osvojila osnovna organza-cija sindikata Strojne tovarne Trbovlje, ki je osvojila 3 prva. 2 drugi in eno tretje mesto. Diplomo za osvojeno drugo mesto v j končni razvrstitvi je prejel Rudn;k Trbovlje, za 3. mesto pa Investicijski biroji Trbovlje. 'Pokale za | osvojena prva mesta pa so pre- j jele naslednje osnovne organizacije | sindikata: STT 3. Rudnik Trbovlje * 1, IBT 2 in Cementarna Trbovlje 2, diplome pa je prejelo 9 ekip. V končni razvrstitvi je z 98 točkami osvojila prvo mesto osnovna organizacija sindikata STT, druga je organizacija sindikata rudnika Trbovlje z 90 točkami, sledijo IBT 67, cementarna 60, SGP Zasavje 53, Elektrarna 45. tovarna polprevodnikov 26. Rudis 17, Elektro Trbovlje 17, tovarna pohištva 11, komunalno obrtni center 8. Mehanika 4, prosvetni delavci 7, Mesopod-jetje 5', hotel Rudar 3, upokojenci 9. in zlatarstvo brez točk. VRSTNI RED PO PANOGAH — mali nogomet: Cementarna 15 SPG Zasavje 14, IBT I. 13. STT I. 12, Rudnik 11, itd.; rokomet: STT I. 14, Rudis 10, IBT 8 itd.; odbojka: IBT 6. SPG 5, Cementarna 4. itd.; kegljanje; Cementarna I. 19. Rudnik 18. SPG 16; streljanje z zračno puško: Rudnik 10, SPG 9, Tov. polprevodnikov 8, itd.; namizni tenis: IBT I. 7, Elektrarna 6, Rudnik 5, itd.; balinanje: STT I. 6, STT II. 5, IBT I. 4. itd.; šah: STT I 11, Termoelektrarna 10. Upokojenci 9, itd.. Najbrž bo- do zaradi velikega zanimanja prihodnje leto tekmovali tudi v plavanju . j. SAVŠEK Spor Rabotnički — KZJ KK Rabotnički je bil zaradi incidentov na tekmi z Jugo-plastiko kaznovan s prepovedjo igranja ene tekme na domačem igrišču. Hkrati je sekretariat KZJ kaznoval igralca tega kluba M. Lukovskega s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Na prošnjo Rabot ničkega pa je sekretariat KZJ spremenil kazen tako, da Skopjanci lahko odigrajo tek mo na domačem igrišču, vendar brez prisotnosti gledalcev. Rabotnički je pred tekmo z Radničkim odigral finalno tekmo za pokal z Vardarjem in s tem po tekmi s C. zvezdo — prestal* kazen, kajti zastopniki skopskega prvoligaša trdijo, da naj bi prepoved veljala za prvenstveno ali pokalno tekmo. Sekretariat KZJ in baje'dr. šaper osebno pa sta kljub temu zahtevala, da se tekma med Rabotničkim in Radničkim odigra brez gledalcev. Tekma je bila res brez prisotnosti gledalcev, kaznovani igralec M. Lukovski pa je le igral. KK Rabotnički bo zaradi tega tožil KZJ. Jasno je, da bi Rabotnički moral dobiti tožbo (ter 15.000 din), ali pa izgubiti tekmo z Radničkim. v kateri je igral M. Lukovski. Koroški šport v barvah Na FSavnah je bila premiera 150 minut dolgega filma RAVNE — Premiere športnih filmov pri nas so redke. Se bolj tistih v barvah. Pa vendar so pred tremi dnevi skoraj neslišno prvič zavrteli dvoinpolumi barvni filmski trak. Ravenska občinska zveza za telesno kulturo je v 150 minutah predstavila svoje strokovne organizacije in njihove najboljše dosežke. Spremna beseda seznanja gledalce tudi z zgodovino športa in telesne kulture v Mežiški dolini. AVTOMOTO Avtomobilisti pod okriljem Dinama in C. zvezde BEOGRAD ’ — Skupina beograjskih vrhunskih avtomobilis1 ov bo v začetku prihodnjega lets ustanovila pri športnem diaštvu C~ e na zvezda avtomobilski športni klub. V Zagrebu je bil ž© ustanovljen AšK Dinamo in vse kaže, da se bodo avtomobilisti še drugod združili z drugimi vrhunskimi jugoslovanskimi športniki. NAMIZNI TENIS 24. prvenstvo SRS za posameznike in dvojice LJUBLJANA — V soboto in ne deljo, 26. in 27. t. m., bo v Ljub Ijanl vrsta zanimivih tekmovanj Osrednji dogodek bo 24. prvenst vo SRS za posameznike in dvo jice, na katerem bo nastopilo ve liko število igralcev in igralk. Na stopili bodo vsi najboljši zastop nikl s Korpo in Veckom na čelu Prvenstvo bo trajalo dva dneva in bo. v prostorih NTK Ilirije na Vodnikovi cesti. V soboto zvečer pa se bodo v istih prostorih pomerili najboljši mladinci Slovenije in Hrvatske v medrepubliškem srečanju. V nedeljo dopoldne bo Olimpija v istih prostorih odigrala tekmo II. kola z belgijskim prvakom ALPA TTC iz Bruslja. D. N. PLANINE IN LJUDJE Tekmovanje »Mladina in gore« Izkušnje preteknn lot so pokazale, da je pravilno usmerjeno in zdravo tekmovanje mladih lahko zelo uspešno za poživitev mladinske planinske dejavnosti. Zato so na srečanju, meniorjev in vodij planinskih šol predlagali, da bi ponovno uvedli tekmovanje z naslovom »Mladina in gore«. Akcija je zamišljena kot tekmovanje posameznikov in skupin. Po 'predlogu naj bi v tekmovanju posameznikov ocenjevali aktivnost v gorah (vzponi na vrhove), pohode po' transverzali, obvladanje snovi planinske šole, vodenje planinskega dnevnika in drugo, pri skupinah pa množičnost, propagandne akcije, izvedbo planinske šole, število vzgojnega kadra, izvedbo izletov, tečajev in taborov, predavanj, orientacijskih tekmovanj in podobno. Do izdelave pravilnika tekmovanja bo še precej dela. In prav zato je mladinska komisija razposlala osnovne misli in prosila za pripombe in dopolnila. Spominski plaketi Planinska zveza Slovenije je v zadnjih nekaj dneh dobila kar dvoje plaket v znak priznanja za sodelovanje in pomoč. Prvo ji je izročila Planinska zveza Makedonije na skupščini ob 25-letnici organiziranega planinstva v Makedoniji, drugo pa JLA. Ž. Poljak : Medvednica Dr. Željko -Poljak, neutrudni urednik Naših planin in pisec številnih planinskih vodnikov za področje Hrvatske, je pred kratkim pripravil že drugo (razširjeno) izdajo vodnika po Medvednici. Knjižica je v standardnem formatu in broširana, toda skoraj trikrat obsežnejša od prve izdaje in bolj bogato ilustrirana. Izdala jo je planinska zveza Hrvatske (Zagreb, Gajeva 2 a) v 3000 izvodih. Zanimivo je, da je prvi vodnik o Medvednici, tem prostranem in pogosto obiskovanem rekreacijskem kompleksu Zagreba, izšel že leta 1906 (VjeKoslav Novotni: Vodič u goru zagrebačfcu). Odmevi z gora V petek ob 19. uri bo na drugem programu radia zadnja letošnja oddaja pod naslovom »Odmevi z gora«. Kot je že običaj, bo po- svečena novoletnemu praznovanju, njen naslov pa je »Vesele, poskočne z gorskih vrhov, planinskih domov«. Predavanja Drevi bosta v Ljubljani kar dve planinski predavanji. Prvo, ob 19. uri v dvorani podjetja za PTT promet, Cigaletova 15/XI, prireja PD PTT Ljubljana. Predaval bo Stane Belak d, drugi jugoslovanski odpravi v Hindukuš. Ob 20. uri pa bo v predavalnici elektrotehniške fakultete ob Tržaški cesti predaval inž. Janez Ahačič — »Kmetje pod Dachs^eirtom«. Naslednja predavanja bodo šele po novoletnih praznikih, in sicer 6. januarja. Program izletov Komisija za planinski turizem PZS je na zadnji seji pripravila okvirni program inozemskih izletov, ki bo prav gotovo razveselil vse dosedanje udeležence in privabil tudi nove. Za začetek bo pet enodnevnih smučarsko-planin-skih izletov: Wollaner Nock (27. februarja), Peca (6. marca), Gold-eck (20. marca), Reiseck (3. aprila) in Kanin (17. aprila). Sledila bosta štiridnevni smučarsko-planin-ski izlet na Marmolado (24.—27. aprila) in dvodnevni (12. in 13. junija) planinski izlet' na Koroško Julija (od 22. do 25.) bo na programu nov izlet v italijanske Dolomite (Tri Cine, Tofana, Civetta, Marmolada in Longarone), jeseni pa v Zahodne Julijske Alpe. Morebiti bo novembra še izlet z letalom v maroški Visoki Atlas. Foto kino klub PZS Na zadnjem sestanku foto-kluba PZS, po programu so vsak ponedeljek v prostorih planinske knjižnice (Ljubljana, Dvoržakova 9), so napravili tudi obračun letošnjega dela. Letos so imeli kar 45 sestankov, obisk pa je v zadnjem času narastel že na povprečno 24 ljubiteljev planinske fotografije in še vedno se vključujejo novi. Imeli so tudi sedem loto graf sirih izletov in pet skupnih ogledov razstav. Se bolj so razveseljivi podatki o udeležbi na razstavah. Fotografije ali diapozitive so poslali na 11 razstav in doslej so bili še vedno med razstavljalci. Zelo uspešni sta bili tudi obe lastni razstavi, potujoča s 64 eksponati pa je obiskala kar pet krajev v Sloveniji. Film ima tn poglavitne namene. S prikazovanjem po šolah in mladinskih aktivih želi pritegniti mladino k še bolj množičnemu vključevanju v telesno vzgojo in šport. Delovnim in družbenopolitičnim or- Mariborski Kovinar ni obupal MARIBOR — Zadnje mesto na lestvici SNL je sicer močno odjeknilo v vrstah nogometašev ma-■ riborskega Kovinarja kot tudi prL jateljev kluba, niso pa obupali pristojni funkcionarji. Na občnem zboru, ki je bil pred dnevi, so ugotovili, da bržkone ne bodo ostali v tej ligi. Povedali šo tudi, da je treba vzrok za to iskati predvsem v tem, da so izgubili kar devet igralcev. Vse delo kluba se* .mora zavoljo tega osredotočiti v vzgojo nadarjenih mladih igralcev, ki jim jih že sedaj ne manjka, mimo tega pa so se obrnili tudi s prošnjo za pomoč na mariborske nogometne kolektive. Ti so Kovinarju obljubili, da mu bodo odstopili nekaj dobrih igralcev, da bi laže premostil krizo. Tako so pri Kovinarju na Teznem prepričani, da se bodo že leto po izpadu lahko znova vrnili v SNL. Z. V. Steklar: pričakovali več ROGAŠKA SLATINA — Moštvo Steklarja, ki tekmuje v VCNL. je ob koncu jesenske sezone pristalo na drugem mestu. Občinstvo in vodstvo kluba sta pričakovala več točk. Glede na to. da se je Branik iz VCNL uvrstil v SNL in zaradi oonovne kvalifikacije Drave, je bilo pričakovati, da se bo v tretjem poskusu Steklar vendarle prebil na čelo lestvice. Steklar se je pred pričetkom sezone okrepil z nekaj novimi igralci, toda šest prijateljskih tekem, ki jih je ekipa odigrala v pičlih osmih dneh, je prav gotovo negativno vplivalo na štart v orvenstvu. Iz orvih štirih srečanj je moštvo »iztržilo« komaj tri točke. Nadaljevanie prvenstva je sicer prineslo Steklarju boljše rezultate, vendar več kot drugega mesta ni mogel osvojiti. V pokalnem tekmovanju pa je bil Steklar uspešnejši. Po zmagah proti Dravinji in nad ekipo B mariborskega Železničarja se je moštvo iz Rogaške Slatine uvrstilo med osem najboljših s!o-ei:skih klubov, iz nadaljnjega tekmovanja za nokal ga je izločil šele drugo-ligaš Mura, in sicer šele v podaljšku. J. rišMA Oblak vnovič v reprezentanci LJUBLJANA — Komisija za vrhunski nogomet pri NZJ je pred dnevi imela sestanek, na katerem so razpravljali o članski in mladinska nogometni reprezentanci. Ob tej priložnosti so naredili seznam nogometašev, ki naj bi v prihodnje zastooalii naše barve. Komisija je določila 23 igralcev, za reprezentanco A. vendar število ni dokončno, saj bo komisija zasledovala ^forffio tudi drugih nogometašev in jih po potrebi vključila med izbrance. Izbrali so naslednje igralce — čurkoviča, Mutibariča. Vukčeviča, Mariča, Rajkoviča, Stepanoviča, Paunoviča, Holzerja, Djordjeviča, Pavloviča, Bnziča. Antonijeviča, Piriča, Dojčinovskega, Oblaka, Petkoviča, Bukala. Baieviča, Jerkoviča, Ačimoviča, Džajiča, Katiča in Bjekoviča. K. B. TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA Italija RIM, 21. dec. — V tekmah italijanskega prvenstva so bili doseženi tile rezultati: Cagliari : Bologna 2:1, Catania : Roma 1:2, Fiorentina : Foggia 3:0, Juventus : Lanerossi 2:1, Lazio : Sampdo-ria 1:0, Napoli : Milan 0:1. Tekmi Inter — Varese in Verona — Torino sta bili zaradi megle odloženi. Lestvica po X. kolu: Milan 16, Napoli 15, Cagliari 14, Bologna 13, Foggia, Roma in Juventus po 11 itd. ganizacijam pa želi pokazati dejavnost področja, ki ni vedno pravilno ovrednoteno. Sam film, ki so ga. posneli člani ravenskega amaterskega kinokluba, pa je tudi dragoceno dokumentacijsko gradi-divo. Pobudo zanj je dal dolgoletni predsednik ObZTK Jože ša-ter, ki je tudi napisal scenarij. V njem ima prav vsaka organizacija, včlanjena v občinsko zvezo, svoje mesto. Tako telovadci, smučarji .odbojkarji, nogometaši, planinci, alpinisti, gorski reševalci, taborniki, rokometaši, strelci, namiznoteniški igralci, kegljači, plavalci, šahisti, karateisti, atleti in člani šolskih športnih društev’. Seveda je daleč največ časa odmerjeno nacionalnemu koroškemu športu — smučanju, ki tudi po kvaliteti prekaša vse druge panoge. Ob koncu pa so predstavljeni vsi koroški športniki ,ki so tekmovali na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Smučarji Stefan Robač. Florjan Kotnik, Oto Pusto-slemšek. Krista Fanedl - Dekleva, Mirko Bavče, Milan Dretnik in Drago Pudgar, kegl javki Fricka Mačič in Francka Hafner, odbojkar Adolf Umaut in namiznoteniška igralka Ivanka Petrač-Mesec. Ob teh vzornikih pa je svoje mesto zavzel tudi športni organizator in funkcionar Gregor Klančnik kot edini, ki je dobil najvišje telesno-kultumo priznanje v republiki — Bloudkovo nagrado. Film je za občane izredno zanimiv ,saj bo prav vsak. ki ga šport zanima, našel v njem del samega sebeali del aktivnosti, ki se ji je posvečal. S filmom je bilo opravljeno veliko delo .brez dvoma edinstveno pri nas In bomo njegovo pravo vrednost spoznali šele čez čas. Vse stroške zanj .ie občinska zveza pokrila z reklamnimi oglasi, ki jih je v filmu na pretek. Zanimivo pa je, da je skoraj polovico oglaševalcev izven naših meja. Ravenska zveza za telesno kulturo je letos kot prva občinska zveza dobila Bloudkovo plaketo. V zadnjih letih je močno razširila svoje delovanje na vseh področjih. Ne samo v telesno-vzgojnih organizacijah, temveč tudi v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih Vse njeno delo praktično sloni na UTRINKI ODLIKOVANJE — Trikratni zmagovalec kolesarske dirke Tour de France in bivši svetovni kolesarski prvak Louison Bobet je te dni dobil visoko odlikovanje. Odlikoval ga je minister za šport in mladino Francije. »Zlato krmilo« sta doslej dobila samo Antonin Magne .in Foto Gerardin. ZMAGA IN DISKVALIFIKACIJA — Na motociklističnih dirkah v Hongkongu, na »Macao — Grand Prix«, so prireditelji imeli hude težave. Zaradi nedovoljene pomoči pri Startu so premočnega zmagovalca, Japonca Kena Araoka — (kawasaki 500) naknadno diskvalificirali in za zmagovalca proglasili drugouvrščenega Indonezi ica Benny.ia Hidayata (yama.ha 350). 451 NOVINARJEV — Toliko novinarjev iz 18 držav se je začasno prijavilo za poročanje s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Švici 1971. Med njimi je 325 takih, ki bodo spremljali tekmovanje skupine A in 126 poročevalcev s turnirja skupine B. NOVO NA TUJEM Anglija LONDON — V 23. kolu angleškega prvenstva so igrali takole — Burnley : Manchester City 0:4, Chelsea : W. Ham 2:1, Everton : Leeds 0:1, Huddersfield : Liverpool 0:0, Manchester U. : Arsenal 1:3, Newcastle : Crystal Palače 2:0, Nottingham : Ipswich 0:1, Southampton : Coventry 3:0, Stco-ke : Derby 1:0, Tottenham : Vol-verhampton 0:0, W. Bromvrich : Blackpool 1:1. Na lestvici vodi Leeds s 37 točkami, sledijo Arsenal 35, Chelsea 29, Tottenham 28, Manchester Ci-ty 26, itd. PARIZ — V četrtfinale evropskega pokala so se uvrstili rokometaši španskega prvaka Grano-lers, ki so v povratni tekmi premagali francosko moštvo IVR s 14:11 (5-8). T AMPER E — Na turneji po Finski je hokejska reprezentanca SZ premagala Finsko s 6:4 (1:1, 4:1, 1:2). HELSINKI — Druga prijateljska tekma med hokejisti SZ in Finske se je končala z zmago sovjetske reprezentance z 10:5 (4:3, 3:2, 3:0). MODENA — V povratni tekmi osmine finala za evropski pokal so odbojkarice italijanskega prvaka Fini premagale nizozemsko ekipo Bekerveld s 3:0. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstile Nizozemke, ki so v prvi tekmi zmagale s 3:0, vendar z boljšo razliko v točkah. RIO DE JAN EUtO — Na nogometnem turnirju »Roberto Gomes Pedros« je zmagalo moštvo Flu-minense, ki je v zadnji tekmi igralo proti ekipi Atletico Mineiro 1:1 (1:0), prvi dve tekmi pa je odločilo v svojo korist. BUDIMPEŠTA — V fine je namiznoteniškega tekmovanja za evropski pokal so se uvrstile igralke Statistike iz Budimoešte, k« so v polfinalu premagal ekipo Aus-senhandel (Berlin) s 5.2. strokovnih odborih za atletiko, TVD Partizan, smučanje, plavanje, namizni tenis, kegljanje, planinstvo, rokomet, nogomet, odbojko, šah, streljanje, rekreacijo, sodnike, trenerje in vaditelje. Bloudkova plaketa, pomeni za zvezo bolj spodbudo za naprej kot nagrado za preteklost. Trdno so namreč odločeni, da bodo telesno kulturo razvili še veliko bolj kot doslej, čeprav se že danes v ravenski občini ukvarja z njo 17 oodst. prebivalstva. Pripravili so srednjeročni načrt, v katerem so so odločili, da se bodo praviloma posvetili le množičnemu športu, kati prerevni so. da bi gojili tudi kvaliteto. Toda v panogah, ki pa imajo na Koroškem vse možnosti za napredek in pa tudi tradicijo — smučanju, odbojki, kegljanju, plavanju in namiznem tenisu, pa bodo vzgajali tudi najbolj kvalitetne tekmovalce. BORIS KUTIN KEGLJANJE ~i Dvojni uspeh mladih Zagrebčanov ZAGREB — Na prvem preglednem tekmovanju mladincev v kegljanju za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Cluju v Romuniji, je nastopilo 24 tekmovalcev. Najboljši je bil Zagrebčan Boris Mezak s 1720 podrtimi keglji pred Fabjaničem (Zgb) 1699, tretji pa je bil Mariborčan Lo-gožar 1693. Vrstni red drugih tekmovalcev: 4. čabar (Visoko) 1685, 5. Zagernik (Ravne) 1674 , 6. Bedenikovič (Zgb) 1667 , 7. Mihajlovič — (N. Sad) 1665, 8. Ložo (Križevci) — 1657, 9. Blaič (Split) 1644, 10. Ban (Zgb) 1643. M. S. Zmaga Lokomotive MARIBOR — Začelo se je kegljaško prvenstvo mariborske pod-zveze. Na kegljišču Konstruktorja je zmagala Lokomotiva z 12.978 podrtimi keglji pred Mariborom 12.927 keglji. Najboljši posameznik je bil Ferlan (Lok) z 853 podrtimi keglji. PO DOMAČIH KRAJIH MARIBOR — Oddelek za obvezno telesno vzgojo študentov Je v dvorani B sejmišča priredil košarkarsko študentsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo sedem ekip, in sicer tri ženske in štiri moške. Kot je bilo pričakovati, je v moški konkurenci zmagala VEKš, v kateri je bilo precej znanih mariborskih košarkarjev, pred VTS in VPS. V ženski konkurenci je imela najboljšo ekipo pedagoška gimnazija, druga je bila VTS, tretja pa VEKS. Z. V. RAVNE -t- Na tradicionalnem troboju med ekipami carinikov, dimnikarjev in milice so bili v posameznih (disciplinah doseženi tile rezultati — streljanje: milica 555 krogov, cariniki 467, dimnikarji 284; kegljanje — dimnikarji 685, milica 665. cariniki 661: šah — dimnikarji 12 točk, cariniki 8, milica 4. J. S. NOVO MESTO — Po 7. kolu prvenstva Novega mesta v šahu vodi Penko s 5.5 točke. Drugo in tretje mesto si delita Sitar in Hrovatič s 4 točkami, za njimi pa so Škerlj. Milič in Istenič — vsi 3.5 točke. J. U. ROGATEC — Moštvo Straže je tekmovanje v nogometni podzvezi Celje končalo pozneje, saj je moralo odigrati še zaostalo tekmo z Ljubnim, ki Jo je dobilo s 7:0. Ekipa je tako pristala na 3 mestu s tremi točkami zaostanka za vodilnim. Toda po mnenju trenerja Straže Pešiča boi za naslov prvaka še ni izgubljen in ima njegovo moštvo popolnoma realne možnosti za končni uspeh. To ni nemogoče, saj je Straža eno redkih moštev, ki nima finančnih težav, kar je prav tako zelo pomembno za uspeh. j. T. MARIBOR — Nogometna trenerska organizacija v Mariboru bo v nedeljo, ob 10. uri vrtela v prostorih Gozdnega gospodarstva na Tyrševi ulici za svoje člane barvni film o nogometni taktiki in sodobni vadbi. Z. V. Vrhnika za dan JLA VRHNIKA — V počastitev dneva JLA je KK Tankist priredil tekmovanje v kegljanju, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagali so kegljači Like pred ekipo Kovinarska in ekipo Industrije usnja ( vsi Vrhnika). Ob tej priložnosti je bilo tudi tekmovanje posameznikov starešin garnizije v namiznem tenisu. Zmagal je Srečkovič pred Dima-čem in Dukadinovskim. V ekipni konkurenci pa so v namiznem tenisu zmagali tekmoval- ci Partizana Vrhnika, sledijo Partizan Logatec, ekipa JLA (starešine) in ekipa JLA (vojaki). % D. K. KOŠARKA Doslej tri kola v zimski ligi MURSKA SOBOTA — Pred ne-davnim se je pričelo tekmovanje v pomurski zimski košarkarski ligi za ženske; tekmuje pet ekip. Doslej so bila odigrana tri kola. Rezultati so: Enotnost II. : ES 52:56. Enotnost I. : Svit 43:54, Enotnost II. . Sobota 40:37, ES : Enotnost I. 36:54, Enotnost I. : Sobota 54:25 in Svit : ES 52:41. Vodi Enotnost I. s 4 točkami pred Svitom 4, Enotnostjo II. in ES po 2 ter Soboto brez točke. V moški veteranski košarkarski ligi pa so izidi bili: Pomurski tisk : Ljutomer 31:53, Prosveta : TMI 49:34, TMI : Ljutomer 21:52 in Prosveto : Heterogeni 48:58. Vodi Ljutomer s 4 točkami pred Heterogenimi in Prosveto po 2 ter Pomurskim tiskom in TMI brez točke.. F M. KARATE Slavie v Zagrebu ZAGREB — Ob 10-letnici karateja v SR Hrvatski je center Bu-dokai za karate priredil proslavo, na kateri so najzaslužnejšim hr-vatskim in slovenskim karateistom podelila priznanja. Zlato značko Budokai so poleg zastopnikov Hrvatske dobili tudi slovenski karateisti Stane Iskra in Bojan Vukčevič (oba KK Krško) ter Rudi Jakhel (KK Celje). Po slovesni proslavi je bilo tek movanje v skupini 5. in 4. kyu (rumeni In oranžni pas), skupir;'. 2. in 3 kyu (zeleni in modri pas ter demonstracija ženskega karateja. V skupini 4. in 5. kyu je zmagal šimago (Zgb) pred Rokvičen (Bos. Petrovec). Mazuro (Varaždin). Božovičem (Krško), itd. V skupini 2. in 3. kyu je nastopil lanskoletni republiški prvak Bojan Vukčevič, ki je gladko premagal svojega nasprotnika, zaradi poškodbe pa je mc/al v nadaljevanju odstopiti. V ;ej knnku renči ni nastopil Stane Iskra ker je bil delegiran za zveznega sodnika na prireditvi. V zaključni točki so tetcmoval-ke pokazale boj z nevidnim ‘.na* karate kot samo- L- 3MK$AN sprotnikom in obrambo. PREJELI SMO Skupščina plesne zveze LJUBLJANA — Od predzadnje, IV. skupščine plesne zveze Slovenije, so minila polna šf*ri leta. Organom, izvoljenim leta 1966 je potekel mandat že 1968. leta. Kljub nenehnim zahtevam članstva po sklicu skupščine se predsedniku Mihu Verbiču in plenumu PZS ni nikamor mudilo. Oddahnili smo si že, ko je plenum na osnovi pripravljenega gradiva svoje komisije končno le sklical skupščino za 20. 12. 1970. Toda spet se je zataknilo. Predsedniku in ozkemu krogu funkcionarjev v sekretariatu se položaj še vedno ni zdel zrel in ovrgli .o skit-p plenuma ter preložili datum skupščine za nedoločen čas. To pa je b>o preveč; ob podpor; večine na.ak-tivnešjih plesnih klubov je pobudo za tehnično izvedbo prevzela komisija za pripravo gradiva skupščine, pripravljeno gradivo razmnožila in z vabili razposlala prizadetim. V odgovor je sekretariat i/c hitrem postopku sklical 16. 12. 1970 še eno izredno sejo plenuma, ki je z nezakonitim glasovanjem preložil datum skupščine v.a 17 januar 1971. Toda za aktivno in prizadeto članstvo organizacije, katere vodstvo je že večkrat in v preveliki meri grobo kršilo samoupravne pravice in si samovoljno pocalj-šalo mandat za celi dve :eti, ni bilo več nobenih zadržkov. Upoštevali so zakoniti skleo novembrskega plenuma in prišli na V. redno skupščino 20. dec. 1970 v prostorih študentskega p iecnega kluba Ljubljana. Prisostvovali so ji predstavniki in člani petih plesnih' klubov, od skupno o-eir aktivnih plesnih enot, ter zastopnik ZKPOS inž. Bruno Ravn.1: .r; večina članov starega odbora e skupščino bojkotirala, kar je razumljivo, saj je bila v Inevnem tisku objavljena informacija o preložitvi skupščine na 17. 1. 1971. Skupščina je sicer aormamo potekala, le poročil članov starega odbora ni bilo. Zato pa so delegati toliko bolj aktivno sodelovali v razpravi, dodali še zadnje dopolnitve k osnutku novega s t a-tuta, ki ga je nato skupščina soglasno sprejela. Na skupščini so izvolili nove samoupravne organe, ki jih sestavljajo predvsem mladi, živo zainteresirani za razvoj in nanredek družabnega in športnega p «-'.t Zadali so si zelo konstruktiven načrt perspektivnega razvoja, ki bo zagotovil predvsem množičnost plesno športne dejavnosti. Za novega predsednika PZS je bil izvoljen inž. Drago Su’e& podpredsednik je postal Lazar Rataj, predsednik odbora va športni ples Franjo Kozar, predsednika onbors za družabni ples pa bodo iz ve j ih člani tega odbora prihodnji mesec. Novim samoupravnim organom so delegati na skupščini zaželeli pri delu veliko uspeha. Po sklepu V. skupščine PZS: inž. DRAGO SULEK KUPITI DOBRO, UGODNO, NA ENEM MESTU. TO JE ZA VAS NOVA SODOBNA BLAGOVNICA TITOVA "73 LJUBLJANA Več kot 4.200 kv. m koristne 1 ° . površine 1 1 23 specia- 1 I iiziranih 1 1 j f oddelkov 1 f X.« M ' v 4 etažah / Lastni parkirni prostor za 70 avtomobilov Non-stop samopostrežba prehrambenih artiklov Snack bar Modni shop Za kupce otvoritveno nagradno žrebanje, v času od 18.12.1970 do 17.1.1971. V štirih zaporednih kolih bo izžrebanih preko 300 artiklov v skupni vrednosti več kot 40.000.— din Vrtimo globus BOGOTA — Devet ljudi, med njimi pet otrok, je ubila eksplozija, do katere je prišlo, potem ko je v tovarni streliva v Bogoti izbruhnil požar. Otroci so bili v hiši blizu tovarne. SANTA CRUZ — Španska policija je odkrila zločin v letoviškem delu Tenenffe. Zidar Alexander iz Hamburga je priznal, da sta s 16-letnim sinom ubila tri člane družine, ženo in dve hčeri. PARIZ — V Rennesu so zaprli profesorja Reneja Four-ra, ki je ubil svojega duševno zaostalega sinka. Odpeljali so ga v zapore v Saint Malo. SEUL — Prejšnji teden se je prevrnil in potopil juž-nokorejski trajekt. Utonilo je nad tristo ljudi. Kapitan, lastnik trajekta in še trije poslovni ljudje so zdaj obtoženi množičnega umora iz malomarnosti. MARSEILLE — V okolici Nimesa je zahtevala prometna nesreča sedem smrtnih žrtev. V avtomobilu je bilo sedem mladih ljudi. Vozilo je zdrsnilo s ceste in obtičalo v jarku, polnem vode. Nesrečo so ugotovili šele naslednji dan. NEW YORK — V Oklahoma Citijru so 36-letnemu Američanu preprečili ugraoitev potniškega letala. Ugrabitelj je pristal na predlog, da bodo potniki lahko izstopili ob vmesnem postanku v Tulsi. Tam so potniki in člani posadke zapustili letalo, potem pa policija ni imela težkega dela. SAVONA — Italijanska policija je prijela 37-ietnega prometnega policista Ubertona, ki je osumljen, da je podtaknil ogenj v 13 jahtah na kopnem v letovišču Varazze na italijanski rivieri. Skoda je ocenjena na milijardo lir. MOSKVA — V letu, ki se poslavlja, je delalo na arktičnem področju 22 sovjetskih raziskovalnih odprav. V polami noči nadaljujejo raziskave štiri skupine znanstvenikov na premičnih ledenih ploščah. Na Antarktiki zdaj raziskuje petnajsta sovjetska znanstvena odprava. V petih desetletjih je SZ organizirala okoli tisoč odprav na severni tečaj, vsako pomlad postavijo na ledenih ploščah na ducate premičnih vremenoslov-nih postaj. RIM — V osmih mesecih letošnjega leta je bilo na! italijanskih cestah nad 194n00-prametnih nezgod in nesreč, ki so zahtevale 6.215 smrtnih žrtev. Nesreč je bilo za 7.1, žrtev pa za 1.3 odstotka ..manj kot v enakem obdobju 1969. PARIZ — Ernest David, ki mu je 86 let in je morda edini še živeči človek, ki ga je bil Louis Pasteur cepil proti steklini, je obiskal pariški inštitut slovitega znanstvenika. David se spominja, da ga je Pasteur cepil leta 1890. WASHINGTON — Na pritisk oblasti je ameriška živilska industrija izrazila pripravljenost umakniti iz prodaje milijon konserv s tunino, ki vsebuje več živega srebra, kot dovoljuje ameriški zakon o živilih. NEW YORK — Ameriški znanstveniki so ugotovili, da veter in dež ne odstranita industrijskega dima in 'izpušnih plinov, ki lebdijo v ozračju nad velemesti. Doslej še niso raziskali škodljivosti tega oblaka za zdravje prebivalstva. ANKARA — Turški tisk poroča o najdbi v Efezu. Arheologi so izkopali del velikanske kamnite noge s prsti, dolgimi 40 centimetrov. Poročila navajajo, da gre za ostanke velikega, do deset metrov visokega kipa kakega grškega božanstva. CAPETOWN — Iz protesta proti apartheidu južnoafriški srčni kirurg Christian Bernard ne bo obiskal capetovvn-skega kulturnega centra, dokler ne bo imelo vstopa tudi nebelo prebivalstvo. Center, ki obsega opero s 1200 sedeži in manjšo gledališko dvorano, bodo izročili namenu maia 1971. Prof. Bamard pravi, da enako ocenjuje kulturni center precej belih Južnoafričanov, ki pa molčijo iz poklic- | nlh in zasebnih razlogov. LONDON — Britanski premier Heath je našel najemnika za svoje stanovanje v londonskem Westendu. Francoski bogataš Philippe de Rothschild je prevzel elegantno stanovanje za letno najemnino tisoč funtov. LONDON — Bette Davis je presenečena nad filmi, ki pokažejo vse o Evi: »Občudujem mlade igralke, ki se slečejo pred snemalno ekipo 90 mož. Tega ne bi zmogla, sem pač še vedno predvsem gospodinja.« LONDON — Letošnja miss cveta Jennifer Hosten bo upodobljena na pisemski znamki, ki jo bo izdala prihodnje leto vlada Grenade, njenega rojstnega otoka v Malih An tilih. Po razpisanem nateča ju za znamko morajo grafiki upoštevati lepotičin portret in zemljepisno podobo otoka. PROTEST PROTI LETALIŠČU — Krajevno prebivalstvo je nastopilo proti vladnemu predlogu, po katerem bi zgradili v Buckinghamshiru tretje londonsko letališče, ker sedanji letališči Heathrovv in Gatvvick nista več kos naraščajočemu prometu. Graditev letališča bi pomenila, da bi zbrisali s podobe tamkajšnje pokrajine sedem vasi. Posnetek iz kraja Cublington kaže poslanca Benyona, ki je pomagal zažgati enega izmed mnogih protestnih kresov. Telefoto: UPI Utaja kot ljudski šport Ker Francoz rad prikrije dohodek, je v davku pribitek zaradi goljufije PARIZ — Finančni minister Giscard d'Estaing zahteva, naj se Francozi odpovedo eni najbolj priljubljenih »športnih panog«, davčni utaji. V desetih letih namerava davčne zavezance vzgojiti v poštenosti, skupščina mu je že dala prva pooblastila za to. Minister seveda ne nastopa kot moralist: po zanesljivih ocenah so francoske davkarije ogoljufane letno za 15 do 23 milijard frankov. S to vsoto bi lahko država v hipu podvojila sedanje izdatke za šolstvo ali pa zgradila približno 3.000 kilometrov avtomobilskih cest. Zaradi dvačnih utaj je posredno prizadetih tudi tistih 15 milijonov delavcev in nameščencev, ki jim podjetja obdavčujejo dohodke. Zato ti milijond z zavistjo gledajo na obrtnike, branjevce in trgovce na drobno, kmete,- ljudi v svobodnih poklicih in podjetnike.' ki si že lahko dovolijo marsikaj pri prikrivanju dohodka’/, da niti ne omenjamo velikih podjetij, ki goljufajo z izmišljenimi naslovi, s ponarejenima računi in še kako drugače. Finančni minister se spoprijema s skoraj že stoletno tradicijo. Država pobira davke po krivici, zato si sami vzemimo malo pravice, in sicer na najpreprostejši način, z utajo — razglablja še vedno precej Francozov, , ki pojmujejo davčno utajo kvečjemu kot kavalirski prekršek. Zmikavti v veleblagovnicah pridejo pod ključ in so takoj obsojeni, pri davčnih utajah pa je znatno manj nevamo- Vrača so zaprli Policija v avstralskem mestu Melbourne je zaprla vrača, ki je priznal, da je štiriletnega duševno zaostalega dečka »zdravil« s kravjim blatom. Vrač je vtaknil dečka v vrečo iz jute in ga za tri četrt ure vtaknil v kup kravjega gnoja. Deček je nekaj dni kasneje umrl, vrač pa je trdil na zaslišanju, da je hotel pozdraviti dečkove ohromele možgane, ki pa so že odmrli, še preden se je začelo zdravljenje. sti, da bo davkarija komu prišla na sled. Ce se to po več letih le zgodi, kazein ni prehuda. Sicer pa davčna uprava tako rekoč že računa z goljufijo. Dohodninske postavke za svobodne poklice na primer so nasploh nekoliko višje, da ta razlika nadomesti pričakovano utajo, če torej v Franciji zaposleni tujec izpolni davčno prijavo pošteno in po pravici, plača pravzaprav več, kot država pričakuje od njega. Začarani krog: finančni minister se ne more odreči tem dodatkom, dokler ne bodo odpravljene utaje, ker bi to pomenilo močnejšo obremenitev po sili razmer davčno poštenih nameščencev in delavcev v podjetjih. Zaradi tega se oglašajo sindikati, ljudje iz svobodnih poklicev pa izjavljajo, da ne bodo vodili knjig in v celoti prijavljali dohodkov, dokler bo dohodnina vsebovala »pribitek zaradi goljufije«. Finančni minister je začel previdno: v prihodnjih letih bodo odpravljeni nekateri posebni davki, zato pa bodo smele davčne uprave obdavčevati ljudi z visokimi dohodki tudi po načinu življenja,. se pravi, po ugotovljivi potrošnji. Francoski davčni zavezanec mora sicer že zdaj navesti v prijavi, s kakšnim avtom se vozi, ali ima jadrnico na morju ipd., vendar se mu ni bati resnih posledic, četudi navede, da je zaslužil samo 10.000 frankov, a je v mesnici kupil dve vili na ažurni obali. V prihodnje bo davč- ljala dejanske dohodke. Seveda je to šele prvi korak k davčni poštenosti. Dokaj kislo jabolko bo napad na organizirano goljufijo v oodjetjih, kjer se začne s tem, da direktorju plačajo na stroške podjetja zasebni avto, počitniško hišico in služinčad v gospodinjstvu, kar v Franciji nikakor ni izjema. Marsikje so družinski člani vpisani kot nameščenci, da ima veliki zaslužkar na pogled manjše dohodke. Zastopnik državnega tožilca je v izjavi za tisk govoril o gangsterskih zvezah, kakršne so bile nekoč v Chicagu. Pn raznih akcijah so sodelovali navadni kriminalci z raznimi specialisti za prevaro, pri kateri je baje zaslužilo tudi nekaj največjih podjetij v državi. Proti tej veliki goljufiji so oblasti za zdaj brez moči, 62.000 finančnih uradnikov pa je dovolj obremenjenih že z vsakdanjim delom. Davkarji se pritožujejo, da jih pri preiskavah motijo razni telefonski pogovori, prt katerih so na drugem koncu žice razne vplivne o-sebnosti. To so bržkone posamezni primeri, toda davčni uradniki hočejo biti v poklicu samostojni, zato so kot prvo znamenje pr&testa že napovedali, da bodo delali počasneje kot doslej. Bolnik ima ledvico doma Priključek za osem ur po trikrat na teden HAMBURG — Zaradi ledvičnih bolezni umre v ZR Nemčiji okoli 1500 ljudi na leto. Triintridesetletni Peter Droge iz Hamburga, ki ima že deset let kronično ledvično bolezen, bi bil že zdavnaj med pokojnimi, če bi ne imel kot prvi tovrstni pacient umetnih ledvic dama v spalnici. Mladi mož, nekoč sodar, zdaj priučen tedeprinferist, dela kot vsi drugi, le trikrat tedensko je nekoliko drugače: ob osmih zvečer se priključi na umetno ledvico, 160 centimetrov visoko in nekaj stotov težko napravo, ki mu čisti kri. Drogejava spalnica je še najbolj podobna medicinskemu laboratoriju. Peter je imel srečo. Po podatkih profesorja Klosterhal-fena bi moralo biti v Hamburgu in v deželi Schlesvvig-HoJstein 130 ljudi priključenih na umetne ledvice, na razpolago pa je le 58 takšnih naprav. Druge bi lahko rešila presaditev ledvic, zato je profesor prosil javnost za sodelovanje in pomoč. V nekaj mesecih je presadil sedem ledvic, ki pa so vse z letali prepeljali iz skandinavskih dežel. Mož z umetno ledvico v spalnici si mora med čiščenjem krvi večkrat izmeriti pritisk. Seveda pozna napravo do zadnje podrobnosti. Ce se ponoči oglasi alarmni zvonček, pacient sam popravi okvaro. Izkušenj mu ne manjka, ker je bil na ledvičnem oddelku neke hamburške bolnišnice vrsto let priključen na takšno napravo. Umetno ledvico ima v spalnici že pol leta. Sam je predlagal smrtno kazen Nenavaden primer z madžarskega vrhovnega sodišča: 30-letni mož, morilec svoje žene, je bil obsojen na dvanajst let, a je sam zase predlagal smrtno kazen, ženo je zadavil v navalu besa, ko mu je rekla, da ga bo zapustila. V prošnji, naslovljeni na vrhovno sodišče, je zapisal, da brez žene ne more živeti in naj ga raje obsodijo na smrt. Vrhovno sodišče je njegovo prošnjo zavrnilo z utemeljitvijo, da za to »ni pravne osnove«. hammond inneš ~ ^ ZRAČNI MOST Hm Še o vzrokih staranja Začetek Prvo poglavje Temno je bilo in bil sem zelo utrujen. Bolela me je glava in vrtelo se mi je. Nikakor nisem mogel urediti misli. Pot je držala navkreber med strmima bregovoma, poraslima z drevjem. Tanke veje so se iztezale čez pot in se križale, na bledem ozadju rimske ceste. Naposled sem se povzpel do vrha in strina bregova sta se umaknila živi meji. Skozi režo v njej sem zagledal velikanski oranžni mesec, ki je ležal na hrbtu na drugem koncu zorane njive. Nič se ni zgaiiilo. Bilo je, kot da bi življenje zamrznilo v hladni noči. Za hip me je zmagala izčrpanost in obstal sem; kolena so se mi tresla in potne srage so se mi sušile kot ledeno jeklo na koži. Rahla sapica je brazdala z mrzlimi prsti skozi gole glogove trne. Povzel sem korak. Mraz, ki me je stresal po vsem telesu, me je gnal naprej. To je bila reakcija po nesreči. Moral sem poiskati kot, kjer bom legel — skedenj, karkoli, samo da bo toplo. Potem pa se bom moral pretihotapiti čez mejo. Zdaj sem stopal proti vetru, ki mi je sproti hladil pot na telesu. Moji koraki niso več zveneli čvrsto. Razvlekli so se v mučno podrsavanje, ki je zdaj pa zdaj pojenjalo in se razgubilo v šumenju dreves v majhni gošči ob poti. Zemlja okrog poti je bila čisto ravna — kar domača se mi je zdela ta ravnica. Za hip so se v mesečini pokazali temni obrisi velikega štirioglatega poslopja. A že v naslednjem- trenutku so ti čisti, ostri obrisi izginili za visokimi kupi zemlje nad zaklonišči. Obstal sem in telo mi je nenadoma otrpnilo. Zaklonišča in obrisi hangarja v daljavi — vse to je potrdilo .tisto, kar sem bil skoraj nagonsko zaslutil. Ravnica, ki se je raztezala pred menoj, je bila letališče. Ko bi lahko prišel do letala! Vraga — saj ne bi bilo prvič. In takrat je bilo neprimerno teže, V spominu so mi zrasle smreke, pa pesek, ki se je srebmkasto svetlikal v mesečini in temne sence mož pod lučmi pri hangarjih. Ta podoba je bila tako živa, da me je prevzelo ravno takšno razburjenje kot takrat; živci so se mi napeli in mi vlili nove moči. Brž sem se zasukal in se izgubil v gozd. V gozdu ni bilo tako mrzlo, ali pa me je nenadno silno upanje preželo tudi s toploto, ne samo z močjo. Med, drevjem je bilo tudi temneje. Lahko bi se bil izgubil, a med vejevjem je vedno kot svečka mežikal Jupiter in mi kazal smer poti. Veje so se me oklepale, me šibale po licih in čez čas sam začutil droben curek tople krvi na obrazu. Ostra veja me je porezala po čelu. Obliznil sem si kotiček ustnic in okusil gosto, slano, toplo kri. Ni me bolelo. Komaj zavedel sem se, da sem ranjen. Vse misli so se mi zbirale okrog ene stvari, ene same stvari — okrog letala. Ko sem stopil iz gozda, sem se znašel prav na robu krožne steze petdeset metrov širokega asfaltnega pasu, ki so ga razbrazdale in razpokale zmrzali in omadeževale mrtve bilke plevela. Zdelo se mi je, da izginja na levi in nesni v neskončnost. onstran tega pasu pa je ležalo letališče? pusta odprta ploščad, ki je bila v mesečini videti mračna in črna, kajti zemlja ob stezi je bila vsa preorana, niti ene travice ni bilo videti. Ploščad je bila rahlo .uisJučena, blago in pravilno kot zemeljska krogla, tako da se mi je zdelo, da lebdi pred menoj v zraku odsek zemeljske krivine. Ta vtis vesoljske praznine je ublažila le temna gmota daleč na levi, kjer je mogočni hanger malone podpiral luno na nebu. Nekaj trenutkov sem nepremično stal. Spet sem začutil veter, ki je rezal skozi obleko, in občutek praznine je srkal vzburjenje iz mene. Preorana trava, posušeni pleva! na stezi in razpokani asfalt so bili več kot zgovorne priče. Letališče je bilo zapuščeno. Gotovo je bila tu nekoč ena izmed velikih bombniških postojank, ki je ob koncu vojne izumrla. Zlahka sem si predstavljal, kakšno je bilo letališče nekoč, ko je kar hrumelo od vrveža in grmenja letalskih motorjev nad stezo: bombniki so se vračali z nočne akcije, velike, elegantne sence, ki so se okorno spuščale na razsvetljeno stezo. Tak kraj je bil šest let in pol moj življenjski prostor. Zdaj pa so bila letala le še duhovi v mojih mislih. Vse naokrog se je -raztezala obupna praznota, počasno raz- I krajanje, ki se je nezadržno vračalo tja, I kjer se je bilo vse začelo — v zemljo. Z občutkom brezupa sem se napotil po. robu letališča proti hangarjem. Vedel sem, da je od njih ostalo le še- razpadajoče ogrodje, a tam bom vsaj lahko prenočil pod streho. Nenadoma sem začutil, da sem bolan in izčrpan, pa tudi malo prestrašen. Grozljiva puščoba tega letališča se je zajedla vame in mi boleče priklicala v misli lastno osamljenost. Zdelo se mi je, da ne bo krožne steze nikdar konec, z vsakim opotekajočim se korakom je postajala širša in še bolj prazna. Veter se mi je zaganjal v trebuh, dokler ga ni vsega zmrazil, da mi je otrpnila še hrbtenica. Spet se mi je začelo vrteti. To je bil seveda karambol in udarec, ki sem ga dobil po glavi. A tedaj je spet posvetil žarek upanja in pregnal vrtoglavico. Pred menoj so zrasli hangarji, orjaški, kockasti, okostnjaki, ki so počasi razpadali. Toda na drugem koncu betonske ploščadi je stal eden, ki je bil videti še trden in cel. Okna na stranski steni so bila cela in v šipah se je bledo lesketala mesečina. - Pospešil sem korak. Cisto mogoče, da ima kak domačin, kmet ali posestnik, tu gori na tem zapuščenem letališču spravljeno svoje letalo. To je bilo upanje, ki me je pognalo prek betonskega parkirišča proti temnim sencam hangarjev. Ko sem se pomikal od enega hangarja do drugega, sem prosili boga, da bi bilo v rezervoarjih gorivo. Morda sem bil nor, da sem gradil upanje na šibkem dejstvu, da je bil eden izmed hangarjev cel. Toda utapljajoč se človek se lovi tudi za slamico, še preden sem prišel do hangarja, sem v mislih že sedel v kabini majhnega letala in letel skozi noč proti Franciji. Natanko sem vedel, kakšna bo obala, ko bo zdrsnila pod menoj, in kako bo Rokavski preliv kot valovita pločevina odbijal srebrno mesečino, na Zaželeni cilj je daljša srednja življenjska doba S ----w-------j;---------------------- -------vxua -Ulit VJVAMAJCLi iucacviir>* n ■ izginja na levi in nesni v neskončnost, na valovih. ŽENEVA — Zadnje čase je bilo po svetu precej razprav o varnosti zdravil in o nadzorstvu nad njimi. Vselej gre za idealno rešitev, češ da preparat ne sme imeti škodljivih stranskih učinkov in da mora biti njegova učinkovitost znanstveno dokazljiva. Med razpravo na nedavnem zdravniškem kongresu je eden izmed udeležencev povzročil splošno zadrego: »Prosim, skušajte dokazati pozitivni učinek množice geriatrikov, ki se marsikje dobijo v prosti prodaji brez recepta.« Gre za preparate, o katerih pravijo, da preprečuje- jo pojave staranja, oziroma da blažijo posledice že nastalih starostnih sprememb. Seveda ni mogoče zanikati, da ta ali ona sestavina takšnih zdravil ugodno učinkuje na starajočega se človeka, le v redkih primerih pa se da to na uprava tudi sama ugotav- J. tudi objektivno dokazati. Iz današnjega Pavlihe — Eno rentabilno železnico, prosim! I I i_________ Križanka ■I ■ H J Vsa reč se zaplete že ob vprašanju, katere organske in druge spremembe je treba pripisati starosti. Ali je to večja dovzetnost za bolezen, zmanjšana delovna sposobnost oziroma pa to velja med drugim tudi za poapnelost žil, ki jo lahko dobijo že zelo mladi ljudje? Upravičeno je tudi vprašanje, kako bi se počutil pacient, če bi namesto farmacevtskega geriatrika popil na primer kozarec vina in upošteval svoja leta pri izbiri hrane. V tej sveži pravijo zdravniki, da je mogoča uspešna terapija tudi brez kemičnih molekul. Za marsikaterega pacienta je velikega osebnega pomena to ali ono, ob čemer se drugi samo smehljajo. Ta prisega, da je dočakal lepo starost samo zato, ker je vsak dan popil kozarec ali dva dobrega vina, kdo drug pa je prav tako trdno prepričan, da je kljub starosti razmeroma zdrav zaradi tega, ker ni nikoli pokusil alkohola. Kje je potemtakem resnica? Mar je mogoče ovreči domnevo, da temu pomeni medicinski preparat tisto, kar je drugemu že dolgo vsakdanji kozarec vina? Važno je, da pomaga, objektivno pa se vsaj večinoma ne da dokazati. Kdor si obeta čudeže od tega ali onega pre parata proti staranju, bo seveda zelo verjetno doživel razočaranje. Profesor Marman z univer- 1 2 3 U 5 L u j 6 7 8 9 10 n 12 13 , if. 15 16 V 18 19 20 21 22 23. ■ w~ 25 26 27 28 29 n 30 31 32 r n 33 VODORAVNO; 1. satirično dramsko delo i. ostro, polemično vsebino, 6. veliko japonske pristanišče in industrijsko središče, 11. mesto v SZ ob reki Ural. 13 tip sleparskega, prekanjenega služabnika v starejši italijanski komediji. 14. ime slovenskega pevca zabavne glasbe Leskovarja, la. nujnost, naglica, 14. zimzelen iglast grm z drobnimi užitnimi jagodami. 18 polotok, na katerem stoji del Dubrovnika, 19. paradiv. 2U, starogrški bog svatbe, 31. pravoslavni duhov-nik, 23. zemeljsko nadglavišče, 24 sibirski veletok, 25. glavni, največji del. 28. pokrajina na Peloponezu, 29. močno opojna droga, morfijev derivat, 31). tip nekdanje gimnazije, ,2. francoski pozitivistični filozof, sociolog in umetnostni zgodovinar (Hippolyte, 1828 do 1893), 33. veliko listnato drevo NAVPIČNO: 1. predseunik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata (tVilliam), 2. dolgorepa pisana papiga, 3. radioaktivna kemična prvina, 4. največja kopenska žival 5. igralna karta. 6. ogljikovodik v nafti, 7. francoska romantična pisateljica (Georg), 8. vulkan na filipinskem otoku Mindanao. 9 ocet, 10. stalen topel veter, ki piha v višjih plasteh od ravnika proti severu in jugu, 12. četrtmilijonsko mesto v SZ severozahodno od Moskve (nekdaj Iver), 13. letoviško mestece na otoku Braču, 16 odprto sobno ognjišče, 20. slovita norveška drsalka, večkratna svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka (Sonja), 21 italijanski politi«, demokristjan, nekdanji ministrski predsednik (Giuseppe), 22. okrasni kamen, sestavljen iz raznobarvnih plasti, 23. del zvonika, 24. naslovni junak Shakespearove trage-dije 26 ime italijanske filmske igralke Mirande, 27. otok v Male-divili, 31. medmet. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1 prijatelj 8. Krim, 12. solina. 13. uprava, 15. obisk, 16. Arles, 17 vera. 18. biček, 19 zl, 2t kri, 22. cekin, 23. ave, 24. at, 25. Poreč 26. agon, 27. tanin, 28. Bruno, 29. perkal, 31. teater, 33. Trst, 33. obrtnica ze Nebraska pravi, da je staranje mogoče povezovati z raznimi spreminjevalnimi procesi, pri katerih imajo prosti radikali pomembno vlogo v organizmu. Prosti radikali so skupine atomov, ki reagirajo kot kemični elementi in povzročajo v bioloških sistemih znatne spre membe. Ker so spremembe večinoma neugodne, jim je po vsem videzu mogoče naprtiti sokrivdo za značilne starostne pojave. Marman sodi na podlagi poskusov z živalmi, da bi lako z ustreznimi dodatki k hrani preprečili ali vsaj zmanjšali kemične reakcije prostih radikalov v organizmu. Tako bi morda lahko upočasnili druge nerativni proces staranja. Ce bodo poskusi potrdili to domnevo, bo znanost našla novo sredstvo proti staranju in za podaljšanje tako imenovane srednje življenjske dobe. Hiša za akvanavte V neki japonska ladjedelnici so zgradili 65 ton težko, 10.85 metra dolgo, 4.5 m široko in 6.5 metra visoko »morsko hišo«, ki je stala 400 milijonov jenov in ki se bodo v njej zadrževali štirje akvanavti mesec dni na morskem dnu v globini sto metrov. Ležišča bodo v nadstropja, živila v shrambi, akvanavti bodo vdihovali poseben zrak, temperatura v podvodni hiši bo znašala 30 stopinj Celzija. Raziskovalci ne bodo pili alkohola in ne kadili, z matično ladjo bodo povezani po telefonu in radiu. NAROČNIKI DELA SO NEZGODNO ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNIC! SAVA cH LJ) 'ITA, M LE Pakak ME :delke S&z&orz K O L C. čokolad'/ vi E H K COSCOiaO'^ N bonbon frudus - PEkOtctS J E Š PR E N J E, C /SENE KOSMIČE, AG°DA B0NBQ?NiB razlirnp ž,v,LSKr KOMBINAT „ŽITO LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 154 žvečilni gumi I IVI PE RIAL ovsen e kosmiče ZA PRAZNIKE IZRAZITE POZORNOST SVOJIM BLIŽNJIM Z IZDELKI UGLEDNIH TOVARN: SESALE BODITE PRAKTIČNI ZAHTEVAJTE V BLAGOVNICAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH SESALEC »OMEGA« EDINSTVENI ZANESLJIVI IN UČINKOVITI Garancija 12 mesecev Izvoznik: HBIK^pIBLBCTRIC Berlin. NDR Zastopnik za Jugoslavijo RAPIU, Beograd, Študentski trg 2 — 4 SREDA, 23. decembra 1970 Gledališče DRAMA SNG Sreda. 23. decembra, ob 19.30 — Peter Ustinov: PHOTO FINISH, komedija. Abonma A in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 24. dec., ob 16. uri — Peter Ustinov: PHOTO FINISH, komedija. Za Center strokovnih šoi — razprodano! MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) Petek, 25. decembra, ob 20. uri — Gregor Strniša: 2ABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in Evi-ca — Kohkova). Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. OPERA IN BALET SNG Sreda. 23. decembra, ob 19.30 — Čajkovski: TRNULJČICA. Celo- večerni balet. Abonma red G m izven. Zasedba: Princesa Aurora — Lidija Sotlar, Princ Desire — Janez Mejač, Dobra vila Pomladi — Vida Volpi. Zlobna vila Ca-rabosse — Maureen Walker. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 25. decembra, ob 15. uri — Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Zaključena predstava za osn. šoli Valentina Vodnika in Alojza Kebeta. Ljubljana—Šiška. V prodaji so stojišča. V soboto, 26. decembra, bo v Ooeri premiera ene najboljših oper Nikolaja Rimskega-Korzakova — CARSKA NEVESTA, napisana v stilu velikih ruskih oper. Na odru ljubljanske opere je to delo doživelo prvo uprizoritev 1. maja 1924 ln se po sezoni 1924/25 po 45-let-nem premoru, zdaj spet vrača na naS oder. Premiero so pripravili: dirigent Bogo Leskovic, režiser — Hinko Leskovšek, in scen a tor in kostumograf je gost Vladimir 2e-drinski. koreograf Metod Jeras, dirigent zbora Jože Hanc, korepe-ticije je vodila Zdenka Lukec. Nastopajo solisti: Dragiša Ognjano- EA30C\:Kl DHL a SO KEZGODKO ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNICI SAVA rič, Vem Lacič v altemaciji z Nado Vidmar, Samo Smerkolj, Danilo Merlak, Rajko Koritnik, Božena Glavak v altemaciji z Milko Evtimovo, Slavko Štrukelj, Vanda Gerlovič v altemaciji s Hildo Holzl, Nada Sevšek, Manja Mlejnik, Ivo Anžlovar. Drago Čuden, Jože Gašperšič, Jaka Jeraša, Ljubo Kobal. Zdravko Ko\ač, Marcel Os-taševski, Anton Prus, Jurij Reja, Edvard Sršen, Jože Stabej. — Premiera bo v soboto. 26. decembra, ob 19.30. izven abonmaja. — Vstopnice so že v prodaji. V prodaji so tudi vstopnice za nedeljo, 27. t. m., ko bo v Verdijevi AIDI gostovala bolgarska sopranistka MILKAMA NIKOLOV A, prvakinja sofijske Opere. Naslednja izvenabonmajska predstava bo v sredo, 30. decembra, ponovitev Čajkovskega opere PIKOVA DAMA z gostoma Stojanom Stojanovom in Ivanom Stefanovom v vlogah Hermana in Grofa Tomskega. — Vstopnice za to predstavo so tudi že v prodaji od danes dalje. Na Silvestrovo pa bo ob 19. uri uprizorjena Verdijeva TRAVI ATA. — Vstopnice bodo v prodaji od sobote. 26. decembra dalje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sreda, 23. dec., ob 17. uri: VESELA IGRA O DEDKU MRAZU. Zaključena predstava za Iskra-Commerce. Ob 19.30 A. Hieng: OSVAJALEC (Baltasar) Abonma Sreda in izven. Vstopnice tudi v prodaji. Četrtek, 24. dec., ob 16. uri: VESELA IGRA O DEDKU MRAZU. Zaključena predstava za gradbeno podjetje Obnova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Sreda. 23. dec., ob 17. url: Spl-car: POGUMNI TONČEK. Zaključeno za Koteks-Tobus. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sreda, 23. decembra, ob 10. uri — Fran Milčinski: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI — za O. S. »Fran Albreht« Kamnik. Ob 15. uri — Fran Milčinski: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI — za O. S. »Vrhovci«. »Ježica« in »Sodražica«. Ob 16.30 — Fran Milčinski: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI — za otroke sind. podruž. »Kolinske«. MLADINSKI CENTER TIVOLI STOP KLUB Danes je STOP DISCO KLUB od 19.30 do 22.30. Vstopnina je 4 dinarje, vendar samo za fante, ker imaio dekleta danes prost vstop. Jutri bo v STOP KLUBU poleg . disco kluba v okviru tekmovanja > POP NON STOP gostoval ansambel ATARl iz Ljubljane. Vstopnina 4 dinarje. V soboto bo od 20. do 24. ure VELIKI NOVOLETNI PLES v okrašeni dvorani Tivoli. Vstopnice po 10 dinarjev, igrali pa bodo FARAONI iz Izole. V STOP KLUBU bo ekskluzivno SILVESTROVANJE od 20. do 4. ure novega leta z omejenim številom vstopnic. Poslušali boste lahko preko 100 LP in 50 single plošč najnovejše proizvodnje, poleg tega pa še hite v letu 1970. Vstopnice veljajo 25 dinarjev. Vsak obiskovalec ima svoj sedež, ob vstopu pa bo dobil brezplačno aperitiv. Izžrebani bosta 2 LP in 3 single plošče, na voljo bo bogat bife z brezalkoholnimi, alkoholnimi pijačami ter hladnimi in toplimi jedili z žara. Pohitite z nakupom vstopnic! LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Marionete. Levstikov trg 2 Sreda. 23. dec., oh 9. uri: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena za osnovno šolo Frana Albrehta, Kamnik a pozdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo. Ob 11. url: Josef Kaniar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za osn. šolo Toneta Čufarja, LJ. s pozdravom DEDKA MRAZA. Ob 15.30: Josef Kaniar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za sind. podruž. Uprave javne varnosti, Ljubljana s pozdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo. Četrtek. 24. dec., ob 9. uri: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava, za osnovno šolo Frana Albrehta. KamnJk s pozdravom DEDKA MRAZA. Ob 11. uri: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za osnovno šolo Radoni-lje s pozdravom DEDKA MRAZA. Ob 15.30: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za KK SZDL Stara Ljubljana s pozdravom DEDKA MRAZA. Ob 18. uri: Josef Kainar: ZLA- TOLASKA — zaključena predstava za Elektro Ljubljana mesto s pozdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo. Ročne lutke, Resljeva c. 36 Sreda, 23. dec., ob 18. uri: Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — zaključena predstava za sind. podruž. hotela »Lev« Ljubljana s pozdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sreda. 23. dec., ob 10. uri: Danilo Gorinšek: RDEČA KAPICA — za osnovno šolo iz Korene. Ob 15. uri: Danilo Gorinšek: RDEČA KAPICA — za osnovno šolo L. Pliberšek. Ob 19.30: Giuseppe Verdi: TRUBADUR — za red študentovski. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda. 23. dec., ob 15 in 17. uri: L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA Abonma za Planiko. Pravljica za otroke z obiskom dedka Mraza. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 23. dec., ob 8. uri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za I. osnovno šolo Celje. Ob 10. uri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za osnovni šoli Šmarje pri Jelšah in Vransko. Ob 12. uri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za osnovno šolo Slivnica pri Celju. Ob 16. uri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za Libelo Celje. Po končani predstavi razdelitev daril. Mali oglasi Koncert NOVOLETNI KONCERT LAHKE GLASBE bo v nedeljo, 27. decembra ob 11. uri v Filharmoniji. Zbor in orkester RTV Ljubljana bo dirigiral Samo Hubad, sodelovali bodo solisti Dejan Bravničar, Aci Bertoncelj, Toni Grčar, Ardu-ino Zammaro in Jurij Reja. Na sporedu o odo skladbe Straussa, Suppčja, MillOckorJa, Montija, Ar-bana, Vodopivca in Porterja. Vstopnice od 10 din navzdol dobite v Filharmoniji. 12079-K danes novi dL/TO RTV Ljubljana SPORED ZA SREDO 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas: 5.45 Informativna oddaja; 6-00 Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informativna ddaja: 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila: 8.10 Operna matineja; 9-00 Poročila: 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 — S pevcema Majdo Sepe in K nanosi a v om Slabincem; 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Kratke skladbe Zvonimirja Cigliča; . 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; — 13.00 Poročila: 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila; 14.10 Koncertni valčki; 14.30 Pet minut za EP; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasben: intermezzo; 15.40 Popoldanska idila; 16.00 Vsak dan za vas; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija: 18.00 Poročila; 18.15 Geor-ges Bizet: odlomek iz 2. dej. opere »Carmen«; 18 40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.00 Poročila; 22.15 S festivalov jazza; 23.00 Poročila; — 23.05 Literarni nokturno; 23.15 — Popevke jugoslovanskih avtorjev; 24.00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9.35 TV V ŠOLI: Življenje v gozdu. Glasbeni pouk, Aluminij, Sahara (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO-, BRAZBE: Od lesa do papirja — ponovitev ob 16.45 (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.50 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodn. skupino (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POJE NIKOLA KAROVIC — oddaja TV Titograd (Beograd) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET: Leto 1944 (Ljubljana) 21.35 W Shakespeare: KRALJ LEAR — lil. dejanje drame (Ljubljana) 22.50 JAZZ NA ZASLONU: Tommy Dorsev (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljublana) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 RASTIMO (Beograd i 18.30 REPORTAŽA (Sarajevo) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Beograd) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: 20.35 TV DRAMA (Beograd) 21.35 FELJTON (Zagreb) 22.05 INFORMATIVNA ODDAJA (Zagreb) 22.25 GLASBENA ODDAJA (Zagreb) G—9 — DELO — OGLASNA RADIO I. PROGRAM šFMž3 12.00 Novice, aktualnosti; 12.05— 13.00 Modni babilon; 16.00 Uvodnih 30 minut;, 16.30 Novice, aktualnosti; 16.40 Folk & Blues; 17.00 Heimatdienst in koroški Slovenci; 17.15 Kaj misliš o . . .? 17.30—18.00 Trenutki. 188M Kino SPORED ZA SREDO KINO KRIŽANKE: ob 18 in 19. uri predvajamo — franc dokumentarni film OSVOBODITEV PARIZA. Brez prevoda! Ob 20. uri franc. CS barvni film NE VZNEMIRJAJMO SE. Režija: Geogr Latner. Igrajo: Lino Ven-tura. Jean Lefevre. MiTeille Dare — Duhovita komedija, ki se dogaja ob srečanju starih in mladih gangsterjev. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: Ob 16 in 18. uri amer. film CEZ PACIFIK. Režija: John H ust on. Glav. vi.: Humphrey Bogart. Mary Astor. Ob 20. uri retrospektiva Carla Th. Dreyerja: danski film DAN JEZE (DIES IRAE). Režija: Carl Th. Dreyer. Glav. vi.: Thorkild ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VEČ, DA, NIKOLI, NIKOLI VEČ, POSTREGLI Z JUHO, • )Vn . - BREZ KNORR DODATKA JEDEM T&toVl m jed je veliko bolj okusna • jelo je mnogo ukusmje. Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno! S Knorr dodatkom jedem dosežete uspeh mnogo za-nesljiveje kakor pa. če bi jed pripravljali po najnovejših receptih Kolinska Roose. Lisbeth Movin. Sigrid Neiiendam. Preben Lerdorff, Al bert Hoberg. (Brez prevoda. — Vstop prost.) Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. KINO UNION: ob 15 in 17 uri premiera amer. barv. VV filma MOJSTROVINE WALTA DISNEYA. Izbor najboljših Disneyevih risank. od katerih je vsaka zase nagrajena l Osoarjem! Cb 19 m 21. uri domača barv. nn komedija WS »s petjem ’n ljubeznijo po starem« Kreša Golika KDOR POJE, ZLO NE MISLI. Igrajo: Mirjana Bohanec. Franjo Majetič, Mia Oremovič, Relja Bašič idr. Brez tednika! V petek, 25 tm. v okviru ciklusa »Jugoslovanski filmski petek« Slovesna premiera domačega barvnega filma »LILIKA« — za občinstvo najboljšega domačega filma 1970. KINO KOMUNA: premiera ital. barv. CS ljub. filma LJUBEZENSKA IGRA (Una storia d’amore). Produkcija 1969—70. Režiser: Michele Lupo. Igrata: Anna Moffo in Gianni Macchia. FN št. 50.. ob 15. 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja amer. barv. Cfc> voh.-pust. filma AGENT 077 — KRVAVA MARY. KINO SLOGA: danska barvna (seri) komedija DEVICA IN VOJAK. Režija: Peer Guldbrandsen. Igrajo: W:lly Rathnow, Poul Bundgard, Olaf Ussing, Ullabella in drugi. Tednik št. 49. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO VIC: John Wayne. Dean Martin. Angie Dickinson ifi drugi v enem najboljših ameriških westemov RIO BRAVO. Režiser: Howard Haw-ks. Brez tednika! Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane. Predvidoma zadnjikrat! KINO ŠIŠKA: amer. barv. CS vojni film OAZA SMRTI. Režiser: Armand Chrys-pin. Igrajo: Lee xTan Cleef, Jack Kelly, Joachim Fuchsberger in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane. KINO SAVA: le še nekaj dni na sporedu ameriška barvna CS ljubezen, drama MAYERLING. Režija: Terence Young.. Igrajo: Omar Sharif Catherine Denevue, James Ma son. Ava Gardner idr. Brez ted nika! Predstavi ob 17 in 19.30 Zaradi dolžine filma cene zvišane! Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom. KINO TRIGLAV: amer.-ital. barv, CS kavbojka OBRNI SE, UBIL TE BOM. ob 16, 18 in 20. uri. Igrajo: Richard Wyler, Conrado Sanmartin in Femando Sancho. Prodaja vstopnic od 15. tire dalje. Zadnjikrat! KINO VEVČE: domači barvni film DOGODEK, samo danes ob 20. uri. Igrajo: Pavle Vuilsič. Serdjo Mimica. Fabijan šovaeovič. KINO DOMŽALE: amer. barv. W film LEGENDA O LYLAN CLARE, ob 20. uri. KTNO SVOBODA, ČRNUČE: ital. barv. film NOČI ORIENTA, ob 19.30. KINO ZADOBROVA: danski barvni film ljubezenskih strasti ODKRITJE LJUBEZNI, samo danes ob 20. uri. Igrajo: Ole Soltoft, Hans Petersen, Gita Norby. KINO VRHNIKA: franc. barv. kriminalka VV V ZENITU SONCA, ob 20. uri. KINO RADOMLJE: amer. barv. film VEČER NASLEDNJEGA DNE. ob 19. uri. KINO MENGEŠ: amer. CS film ŠTIRIDESET MORILCEV, ob 20. uri. POTUJOČI DOMŽALE: jug.-nem. barv. CS film VELIKA KAČA, gostovanje v Ihanu, ob 19. uri. KINO BLED: ital. barv. film. komedija STR.A HOVI. ob 17 in 20. uri. KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: franc, barvni film RAZBRZDANI. ob 18 in 20. url. KINO RADOVLJICA: zahodnonem. barv. zab. film HTTRA! ŠOLA GORI. ob 18. uri. Amer. barv. krim. film AFERA THOMASA CROWNA. ob 20. uri. KINO CENTER. KRANJ: zahodnonem.-franc. barv. pust. film LAS VEGAS. ob 16. 18 .n 20. uri. KINO STORŽIČ. KRANJ: amer. barv. CS krim. film VELIKI BANČNI ROP. ob .7. uri. Zahodnonem. barv. drama DEŽEVJE PRIHAJA, ob 19 uri. KINO TRŽIČ: amer. barv. CS westem PLAMENA REKA, ob 17.30 in 19.30. KINO RADIO, JESENICE: amer. barv. CS film KO PRIDE NOC, ob 17 ln 19. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: nem. barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE, ob 18 in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM, JAVORNIK: amer barv. film CINCINATI KID, ob 19. uri. KINO DOVJE: ital. barv. CS film GIBLJIVA TARČA. KINO KRKA, NOVO MESTO: franc. barv. film BAJ, BAJ. BARBARA, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA. KRŠKO: amer. barv. CSP film KRALJI SONCA, ob 19.30. KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: ital.-amer. barv. CS westem POČIVAJ V MIRU. ob 17 in 19. url. KTNO DELAVSKI DOM. TRBOVLJE: amer. barv. CS film DIPLOMI RANEC. ob 17. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ital. barv. CS film VRTILJAK NEMIRA, ob 19.30 KINO SOČA. NOVA GORICA: amer. barv. film F KOT FLTNT. ob 18 in 20. uri. KTNO SVOBODA. ŠEMPETER: franc. barv. film SIRENA MISISIPIJA, ob 18 in 20. uri. I9IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Službo dobi IŠČEMO mlajšo upokojenko, po možnosti z Viča, za varstvo dveletnega otroka na domu. Pogoji ugodni. Zglasite se danes popoldne pri Ivančič Tržaška 55—IV. 39929-1 KUHARICA, lahko priučena, ter gospodinjska pomočnica dobi službo v gostilni »Dolenje«, Ljubljana, Dolenjska c. 3. 39909-1 DVAKRAT tedensko iščem gospo za pospravljanje in likanje. Ponudbe pod »Zg. šiška«. 39913-1 OTROŠKO varovalko, izšolano, za varstvo 5 otrok na domu (1 do 4 leta) dopoldne, iščemo. Ponudbe pod »Zg. šiška«. 39912-1 DAMSKA krojačica- dobi zaposlitev. — Naslov dobi v trg. Pod Naklom, Dolenji Logatec. 39557-1 DVA DOBRA pleskarja ali sobosli-karja sprejmem takoj, plača po dogovoru. Zuoančič, Celovška 41. 39590-1 SPREJMEM dva soboslikarja in pleskarja. Plačam dobro. Miro Jamnik, Ljubljana. Ilirska 16—II. 39591-1 ZA VARSTVO dvoletne punčke in pomoč v gospodinjstvu k tričlanski družini iščemo dekle, ki ima veselje do otrok. Hrana, stanovanje, plača, zavarovanje. Ponudbe pod »Ljubljana — takoj«. 39740-1 ZA VARSTVO 3-mesečnega otroka sprejmem starejšo gospo. Zglasite se prosim na naslov: Lasič, Tesarska 14, Prule. Lj., v dopoldanskih urah po tel. 24-643. 39699-1 ZA POMOČ v gospodinjstvu pri em osebi dam sobo in hrano. Ponudbe pod »Ugodno«. 40011-1 IŠČEM gospo srednjih let ali študentko za peturno varstvo dojenčka, samo za januar in februar. Cenjene ponudbe pod »Vič — 1. januar«. 40006-1 POTREBUJEMO pomoč pri čiščenju stanovanja, lahko ob sobotah. Ponudbe pod »Bežigrad — blizu pošte«. 40000-1 ZA VARSTVO 9-mesečnega fantka sprejmem žensko na dom za 8 ur dnevno. Ponudbe pod »Polje — Slape« . 30977-1 Obvestila Opozorilo Opoza-jamo vse potrošnike vode iz mestnega vodovoda Ljubljana, da še pred nastopom mraza zavarujejo vso mrazu izpostavljeno vodovodno napeljavo, predvsem pa vodomer. MESTNI VODOVOD LJUBLJANA 12076-0 ” JrcLr^s Llltls L" VABI NA: — SILVESTROVANJE v našem novem hotelu PUNTA v Piranu, od 31. 12. — 3. 1. 1971 — bogati silvestrski menu, orkester grupa 777 s pevko ELIJO VILER, . možnost kopanja v pokritem bazenu v Portorožu. Pohitite s prijavami. NAŠI ZIMSKI ARANŽMAJI:. . — Belo jezero na Koroškem (We-isensee) — DSllach — vse vrste rekreacije-^ izvrstna smučišča. bazen, drsanje, vožnja s sanmi. - Vse podrobne informacije pri TRANSTURIST Ljubljana. Šubičeva V — tel. 20-316 in v poslovalnici Transturist v Radovljici in Škofji Loki. _ O KOMISIJSKA TRGOVINA »Po srednik« Ljubljana. Stari trg 3 poziva svoje komitente. da naj prevzamejo do 31. 12. 1970 blago ali denar za prodane predmete, ki so jih prinesli v komisijsko prodajo v letu 1968. Po tem datumu denar in blago zapade v ko-i^t podjetja. 12073-0 STAREJŠA upokojenca iščeta pomoč v gospodinjstvu za dve url dnevno v popoldanskem času. Zaželena mlajša upokojenka. — Vprašajte ustno v popoldanskem času na naslov, Karol Velkavrh, Tržaška 86. Ljubljana. 39946-1 UPOKOJENKO za pet dni v tednu od 7. do 15. ure sprejmemo takoj za varstvo dveh punčk. Nudimo lahko tudi sobo. Zajc, igriška 4, tel. 20-417. 39940-1 ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko popoldne iščem. Ponudbe pod »Poštena«. 398°9-l INTELIGENTNO dekle, ki ima "veselje do fotografskega dela sprejmemo takoj v stalno službo. Ponudbe pod »Stanovanje zagotovljeno« . - 39822-1 SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico, predvsem za varstvo otrok. Nastop takoj. Osebni dohodki po dogovoru. Ljubljana, Tugomerjeva 2, stanovanje štev. 19, tei. 55 C18 od 15. ure dalje. 39842-1 NATAKARICO, po možnosti KV sprejmem takoj ali po dogovoru. ' Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Blažun — Franc Grašič, Kranj, Cesta talcev 7. 2939-1 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Mizarstvo, Celovška 282, Ljubljana-šentvid. 40046-1 ZA DOPOLDANSKO varstvo dvoletnega fantka na domu v Novih Jaršah iščem prijazno osebo. Ponudbe pod »Sandi«. 40044-1 HONORARNO zaposlimo ženske moči, najraje dopoldne ali izmenično. Ponudbe pod »Lahko delo — dekoracija«. 40061-J KUHARICO, samostojno sprejmemo v stalno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna »Rožnik«, Ljubljana, Cankarjev vrh. 40056-1 ZA DOPOLDANSKO pomoč v gospodinjstvu pri dveh odraslih osebah nudim stanovanje, hrano in nagrado. Sprejmem tudi upokojenko. Papež, Veselova 17 (center). 40030-1 GOSPODINJSKO pomočnico iščemo za dopoldne. Zglasite se popoldne pri Gorše, Resljeva 35/II. 40050-1 GOSPODINJSKO pofnočnico ali starejšo gospodinjo k trem odraslim članom sprejmem. Ponudbe pod »Visoka plača«. 39841-1 r/ v/ Službo isce IŠČEM delovno mesto šoferja B, C kategorije za krajše relacije. Ponudbe pod »Takoj«. 39886-2 VARSTVO — otroka prevzamem na vašem domu. Ponudbe pod • »Absolventka«. 39,951-2 ELEKTROTEHNIK s končano višjo ekonomsko komercialno šolo in 14 let prakse iščem sh-ižbo kjerkoli. Ponudbe pod »Pogoj stanovanje«. 39855-2 IŠČEM honorarno zaposlitev v popoldanskem času v Ljublifmi. Ponudbe pod »Delavec«. 40038-2 Motorna vozila Fotografi in snemalci Za najboljše nakupe se obrnite na: G. AVANZO SUCC. - Corso Ita-lia 17, tel. 36776 Distributerji v Trstu: Canon - Nikon - Asahi Pentax - Has-selblad - Exakta - Yashica - Rolleiflex - Leica - Paillard - Eumig - Polaroid. Nekaj cen: Exakta VX 1000 1:2 75.000 lit Metz 181 Flash električen 13.500 lir DIA Colorfilm Agta CT 18, 36 posnetkov z razvijanjem 1.800 lir DIA Colorfilm Peruz C 18 36 posnetkov z razvijanjem 1.500 lir Škatla 50 okvirčkov 24 x 36 s steklom 1.450 Ur Peruz barvni film 2x8 1.500 Ur Peruz barvni film Super H 2.000 lir in druge ugodne ponudbe. Zahtevajte prospekte! AUDI 60 L. model UKV radiom ter - 1970. bel. z gumami Ml* chelin XAS. naprodaj. Ogled konec decembra v Piranu, Savu-drijska 6—1, tel. 73-340. 2925-3 PRODAM »spačka«, letnik 1966 — dobro ohranjen. Borut Logar, Koper, II. Prekomorske brigade 21—a, tel. 21-235. 2923-3- GARAŽO vzamem v najem na Ambroževem trgu ali okolici. Telefon 314 406. 39924-3 ALFA ROMEO 1300* giulia Ti prevoženih 50.000 km .prodam. Slomškov trg 19. Maribor, tel. 21-341. 39931-3 POCENI prodam fiat 1100. letnik 59—60. Končina, Erjavčeva 7. 39933-3 DVE ZIMSKI gumi ježevki 5.60 krat 13 angleški prodam. Poizvedbe po telefonu 56-900. 39917-3 KUPIM novejši motor zastava 750. Ponudbe pod »Takoj«. 39983-3 PRODAM osebni avto fiat 850 šport 1969 — 16.C00 km. Litijska c. 68 — tel. 323-828. 39914-3 FIAT 1300 odlično ohranjen, s priključkom za prikolico in alarmnim sistemom ugodno prodam resnemu kupcu. Ogled po 15. uri Naslov: Vatovec, Titova 25 a—I. 39896-3 PRODAM fiat 750, letnik 1965 in leseno garažo ria črtomirovi. — Zupančič. Njegoševa 6, Ljubljana. 39836-3 AUSTIN 133. letnik 1970, prodam; Crnek, Postojnska 66. Ogled od 15. ure dalje. the GENTLEMAN MOŠKA KONFEKCIJA BOUTIOUE VISOKE MOŠKE MODE THE GENTLEMAN, TRST, Corso Italia 4 PEUGEOT 204 prodam. Ponudbe pod »3 leta«. 40007-3 GARAŽO oddam v najem. Ižanska c. 84. 39995-3 PRODAM nov renault R—4. Ogled vsak dan od 16.—19. ure. Ivan Omerzu, Ljubljana, Runkova 30. 39993-3 RENAULT 16—66 ugodno prodam. Ogled vsak dan oonoldne. Legi-ša. Viška 46, Ljubljana. 39988-3 PRODAM nov traktor »Ferari« 26 KM z vsemi priključki. Ponudbe pod »Traktor«. - 39981-3 UGODNO PRODAM skoraj nov magnetofon • »Telefunken«, n o vej-*4 tip de luxe. Zglasite se po-Rašiška 3 (pri 39974-3 poldne Bučan, Remizi). ZIMSKE GUME za R 10 kupim. .Ponudbe z dimenzijami in ceno po4, »Gume«. 39973-3 spaček - ci- SAP LJUBLJANA, Ljubljana Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNIKA POGOJ: pravna fakulteta in 5 let prakse v gospodarstvu s stanovanjem v Ljubljani. 2. DVE BLAGAJNIČARKI ' za prodajo vozovnic na avtobusni postaji POGOJ: srednja ekonomska ali druga ustrezna šola in stanovanje v Ljubljani. 3. KONTROLORJA finančnega poslovanja POGOJ: srednja ekonomska ali druga ustrezna šola s 5-letno prakso in stanovanjem v Ljubljani. 4 KV AVTOELEKTRIKARJA za poslovalnico Trbovlje POGOJ; stanovanje v Trbovljah ali okolici. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v 10 dneh po objavi v kadrovskem oddelku podjetja SAP LJUBLJANA, Ljubljana, Savska cesta 2. Poskusni rok je 60 dni. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe po dogovoru. 12083 POPRAVEK Pri oglasu podjetja »ASTRA«, Ljubljana, ki je bil objavljen v »Delu« dne 22. decembra je pravilno besedilo: JAVNO ŽREBANJE I. KOLA BO V PETEK, 25. DECEMBRA 1970, OB 18. URI V PRITLIČJU BLAGOVNICE Upravna odbora Zveze arhitektov Slovenije in Društva arhitektov Ljubljane vabita člane na XIII. redni občni zbor ZAS in IV. redni občn zbor DAL v sredo, dne 23 decembra 1970, ob 17. uri v prostorih Zveze sindikatov Jugoslavije. Republiški svet za Slovenijo, Ljubljana. Dalmatinova ul. 4—VI. nadstropje. 12078-0 LJUBITELJI miniaturnih električnih železnic! Vaši mali vlaki bodo naj lepše vozili, če jih boste vodili s kvalitetnimi regulatorji hitrosti in smeri tipa RHS—HO ali RHS—N. Cena 50.00 din. Poiščite nas v času Novoletnega sejma • na Gospodarskem razstavišču v preddverju hale A, kjeT si boste lahko ogledali njihovo delovanje. Peter Hribar — Izdelovanje igrač. Gradišče 9—II, Ljubljana. 38369-0 Čestitka MLADEMU ZDRAVNIKU PETRU KOTNIKU iskrene čestitke ob zaključku študija — starši in sorodniki. 12088-C Dežurne trtten "2 CV — francoska izvedba, letnik 65, s polavtomatsko sklopko Možnost vgraditve grelca za dodatno ogrevanje. Informacre po telefonu 22 457. 39960-3 SPAČKA, dobro ohranjenega prodam. Letnik 1965, cena 9500 ND. Ponudbe pod oznako »Mraz mi ne škoduje«. 39959-3 PRODAM audi — luksus 75, model 1969, zaradi bolezni, malo vožen. Garažiran. Boljši kot nov — vozi ga strokovnjak. Milijon n od ceno. Ponudbe pod »40.500 Ndin«. 39790-3 t.:;/'-'/-r ■ / *:■ ■■ c.. - • ;• , ■: • liemonailiubliana službe Nočna zdravniška dežurna služ oa je za nujne obiske na domu od !9 do 7 ure ob nedeljah ;n orazmkib ves dan m to v na slednjih enotah Zdravstvenega do ma - Ljubljana Bežigrad Kržičeva 10 telefon -310-533 Center Miklošičeva c 24 telefon - 313 063 Moste—Polje- Prvomaiska ulica 5 telefon 316 155 šiška—Šentvid Derčeva ulica 5, (za občinsko stavbo> telefon — 55 221 Vič—Rudnik- Postomska 24 tele fon 61 121 Medvode- Medvode releion 71 215 Grosuplje—Ivančna gorica: začas no v stavbi bivšeea ZD Ivančna gorica, telefon 78 439 telefon T,M štev 87 402 77 141 in 78 464 Služba stalne orioravMenost’ 1«* za območie čmuč — telefon štev 314 317 Dobrava — Polhovn Ora dec Vn?»n1e gorice Horiul n Ve like Lašče tločna nedeljska ln u-Tzn.čn* dežurna zobna ambulanta le v zohnj ambulanti v Nebotičnik" Kidričeva 1 tT nadetronie soha š+e-rr S ArrVhulpTitfi nnd« r*rvo D«"> rv0/5' \r ini(n>'h nrinio^h fn to t*coV dan Od 19 do 7 Ur<* nact;s<4-> » or^ ^ in o-v/vpViV' ve« dan r »?i«*» lekarna . MARIBOR Torek, 22. 12. lek. •studenci«. Gorkega 18. . . :v ~ » ' t ^ razglaša naslednja prosta delovna mesta: I. V DIREKCIJI TRGOVINE NA DEBELO LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 102: ® ADMINISTRATORKO POGOJI: znanje strojepisja in nekaj prakse « VEČ SERVISNIH DELAVK II. V DIREKCIJI MALOPRODAJE: • VEČ PRODAJALK POGOJ: KV prodajalec živilske ali mešane stroke • VEČ TOČAJK POGOJ: KV gostinski delavec HI. V DIREKCIJI ZA PROIZVODNJO za obrat GOZDARSTVO, Mengeš: • GOZDARSKEGA TEHNIKA POGOJ: srednja izobrazba gozdarske smeri, nekaj prakse in odslužen kadrovski rok. Za vsa navedena delovna mesta je tudi poskusno delo, ki traja za kandidate - z visoko šolo 90 dni, - s srednjo šolo ali kvalifikacijo 60 dni, - za delavce z nižjo izobrazbo in nekvalificirane delavce pa 30 dni. ROK ZA PONUDBE JE 15 DNI PO OBJAVI. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite kadrovski službi podjetja EMONA, LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 4. GARAŽO vzamem v najem v, Šiški ali drugje. Ponudbe po telefonu 56 95(j 39958-3 GARAŽO v okolici Tabora ali Ambroževega trga vzamem v najem. Ponudbe pod »1971«. 39944-3 RABLJEN AVTO do 1200 ccm kupim. Polovico plačam v mesečnih obrokih. Ponudbe pod »Garancija«. 39821-3 PRODAM zimske gume Semperit z obroči za fiat 124. Telefon od 16. ure dalje 80 443. Milan Janežič. Trbovlje, Vreskovo 66. 39817-3 POCENI PRODAM dva Pony ekspresa. Ogled vsak dan pri Božiču. Kamniška 19, Ljubljana. 39848-3 PRODAM fiat 1300/1966. Petek, Zaloška 100, Ljubljana. 40039-3 UGODNO prodam taunus M 15 alj zamenjam za manjši avto. Franc Pirc, Eiprova 9, Ljubljana. 40037-3 SKORAJ nov fiat 850 prodam. Strmec, Čopova 7, »Varteks«. 40036-3 ODDAM za daljšo dobo garažo v Novih Jaršah. Ponudbe pod »Predplačilo«. 40045-3 R 4. 2 meseca rabljen, prodam ali zamenjam za fiat 750 z doplačilom. Celje, tel. 34-24. 2936-3 PRODAM fiat 850, letnik 1969. Ogled od 15. ure dalje na naslov: Sila, Stefanova 22. šiška, Ljubi iana. 40048-3 PFTto^oT 404, letnik 1965. zelo dobro ohranjen, prevoženih — 8C.OOO km, ugodno prodam. Ponudbe pod »Bela barva.« 40055-3 GARAŽO nujno iščem v smeri Stara cerkev—Litostroj. Dobro plačam. Telefon 56-416. 40043-3 AUDI 72/68, gliser z motorjem 33 KS Johnson zelo ugodno prodam. Tel. 312-661. 40033-3 AUSTIN 1300. letnik 1969, poceni prodam. Kličite telefon 23-462. 40041-3 AUDI 72. letnik 1967, prodam ali zamenjam za lažje vozilo, lahko karambolirano. Informacije po telefonu 61-428. 39880-3 Prodam PRODAM kompletno maketo male železnice tip »N« 9 mm Rapid tovarniške izdelave . — tovorna kompozicija* regulator^ Ogled makete vsak dan, od 18. ure dalje, . Zgonec Kobal, Komenskega 22. 39932-4 SKRINJO, poslikano — oreh, dobro ohranjeno, prodam. Pestot-nik, črtomirova 23. 39934-4 MAGNETOFON Grundig TK 27 L stereo, ugodno prodam. Rihar, Rožna dolina c. XIX/2. 39899-4 KLAVIRSKA HARMONIKA. 120-basna, 2 registra — italijanske znamke, ugodno prodam. Jože Krištof Šentvid pri Stični. 39901-4 DIATONIČNE HARMONIKE, nemške znamke, z registrom, skoraj nove, prodam. Stane Peček — Šentvid pri Stični 139. 39900-4 ODDAM dvojno garažo v Črnučah pri avtobusni postaji in prodam betonsko železo premer 8, ladijski pod in štedilnik Goran. Ponudbe od 15. ure dalje, po tel. 61 813. 39861-4 1000 KILOGRAMOV govejega sena prodam. Frančiška Groznik — Lavrica 1. 39789-4 STRUŽNICO, 1500 mm, brezhibno, prodam. Rožna dol. c. XIX/10. 39779-4 TRANZISTOR Schaub Lorenz — Touring International, nov, nujno prodam. Ponudbe pod »150C ND«. 39776-4 CIKLOSTILNI tiskarski stroj, avtomatski, elektromotorni, nemški, malo rabljen, poceni prodam. Ponudbe pod »Odličen«. 39775-4 OLJNO PEČ Kontakt 7500, malo rabljeno, prodam — 450 ND. — Jan, Drenikova 18. šiška (16— 18). 39770-4 PRODAM dobro ohranjeno otroško stajico leseno. Debeljak, Tesarska 12, Ljubljana. . 39957-4 PRAŠIČA za zakol in vodno črpalko na trofazni tok prodam. Rahne, Zalog, Pot na Labar 47 pri Ljubljani. 40053-4 UGODNO prodam dve mladi kravi »frizijki« z rodovnikom. Jože Janež. Pudob 25, p. Stari trg pri Ložu. Notranjska. 2938-4 KRZNEN PLAŠČ, temnorjave barve, ovca, poceni prodam. Od 15. do 15.30 telefon 313-721. 40069-4 PRODAM skoraj novo plinsko peč. Vprašajte pri Kovačevič. Vodnikova 172. 40066-4 PAPIGE mlade za učenje prodam in polavtomatski pralni stroj (poceni). Eipprova 19, II, vrata 39, Trnovo. 40059-4 PRODAM ogledalo, izrezljani okvir, višina 1,50 m, dolžina 1,20 m. Ponudbe pod oznako »4000«. 39862-4 POCENI PRODAM peč na olje Gibo 10.000 kal. Zalaznik, Pot čez gmajno 25, Kozarje ali tel. št. 317-363 od 8. do 14. ure. 39876-4 UGODNO prodam novo trajno žarečo peč Kuppersbusch. šumber-gar, Vaška pot 1, p. Polje. 39471-4 PRODAM radio z gramofonom Iskra Triglav de luxe in UKW anteno za 600 ND. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na naslov: Knapič, L j., Ob žici l/V (nasproti Avtomontaže). 40017-4 ORIGINAL napravo za demontira-nje in montiranje avtomobilskih gum prodam. Klopčič, Lj .-Polje 19. * 40024-4 PRODAM betonsko železo, premer 10 — 3500 kg. Ponudbe pod »440«. ' 39982-4 POCENI prodam Himo 60 1 hladilnik. Tiki 8 1 bojler, še z garancijo in otroški kombiniran voziček. Jesenkova 6, pritličje levo. 39968-4 PRODAM krznen plašč nov moški za srednjo postavo; šivalni stroj pogrezljiv za 250 in amerikanski pralni stroj. Veselova 13. pritličje levo. 39939-4 PLETILNI STROJ »Regina — Ro-yal II«, dvojni, z dodatkom za norveške vzorce, ugodno prodamo. Vprašajte po tel. 51 371. 39941-4 UGODNO prodam nov, nerazpaki-ran avtoradio z anteno. Pristavec, Ljubljana, Lužiškosrbska blok 3/B. 39954-4 POLAVTOMATICNI brezhibni pralni stroj AEG tumalmc poceni prodam. Informacije po telefonu 20-165. 39819-4 BRILJANTNI prstan 0.90 karata, moderne izdelave, prodam. Vprašajte po tel. 51-371. 39942-4 PRODAM malo rabljeno pohištvo. Informacije: Ižanska cesta 118, Jamnik. 39805-4 PRODAM dva divana (otomana). Ogled pri Bručan, Glavarjeva 20/III danes od 15. do 16. ure. 39867-4 POCENI prodam magnetofon, prenosni Sony-a matic TC-900 z vsem priborom. Vprašajte: Cerle, Oražnova 8, Ljubljana. 39839-4 Kupim KUPIM več kosov starega pohištva za opremo spalnic in drugih prostorov. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Jožko Kodelja, Trg Plenčiča 1, Nova Gorica. 40012-5 KUPIM 60 do 80 tonsko ekscentrično stiskalnico in strojno žago za. razrez železa do 200 mm premera — hidravličen pomik. Janez Erbežnik ml, C. Dolomitskega odreda 137. 40049-5 DNEVNO sobo — lepo ohranjeno, kupim. Telefon 57-762, Beljaška 32/11, Ljubljana. 39869-5 Stanovanja ŠTUDENTKI potrebujeta ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Nujno«. 39963-6 NUJNO potrebujem sobo. Delam izmenično. Pomagam ali pa plačam. Ponudbe pod »Poštena«. 39962-6* RUSKI študent išče sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 39955-6 UNIVERZITETNI asistent išče manjše stanovanje ali garsonjero v mestnem središču. Cenjene'ponudbe z navedbo cene pod »Dogovor«. 39956-6 SESTRI, študentki, nujno potrebujeta garsonjero ali sobo s posebnim vhodom, ogrevano, najraje v centru ali bližini. Ponudbe pod »Nujno«. 39949-6 IŠČEM toplo sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Študentka«. 39950-6 ODDAM opremljeno sobo za dve osebi, plačilo za leto dni vnaprej. Telefon 57-966. 39948-6 USLUŽBENKI iščeta opremljeno ali neopremljeno garsonjero. Ponudbe pod »Dogovor«. 39943-6 IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Resen plačnik«. 39937-6 ŠTUDENT išče sobo za devet mesecev. Ponudbe pod »Obvezna praksa«. 39938-6 DIJAK, 17, išče ogrevano sobo v centru ali bližnji okolici. Dober in reden plačnik. Ponudbe pod ’2iiiak 17«. 39935-6 IŠČEM enodružinsko stanovanje v okolici Ljubljane, po možnosti kuhanje in pranje, cena okoli o00 ND. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 39825-6 Kar vam SRCE poželi: Sladkarije, kavo, dišave, okraske za novoletno jelko, žvečke vseh vrst, špecerijo. kolonialno blago, kozmetične in higienske izdelke, čokolado, gospodinjske pripomočke itd., itd. lobite v s r c u Gradca pri pri »Modri krogli« na Glavnem trgu 6 KABINET oddam moškemu, plačljivo za dva meseca vnaprej. Ponudbe pod »Vodmat«. 39820-6 ZAKONCA iščeta sobo nekje v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačani dobro«. 39814-6 ŠTUDENT išče sobo v kleti. Po nudbe pod »Otto«. 39810-6 POTREBUJEM ogrevano, opremljeno sobo v Ljubljani, možnost kuhanja. Pomagam petkrat tedensko po dve uri, ali plačam. Ponudbe pod »Nujno zanesljiva«. 39809-6 DEKLETI iščeta garsonjero ali ogrevano sobo s posebnim vhodom v Centru, v Šiški ali v smeri Črnuč. Ponudbe pod »Čisti«. 39808-6 MLAD fant išče manjšo, lahko podstrešno sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »December«. 39780-6 SOBO sončno, prijetno oddam so-čedni ženi ali dekletu — lidni, ____ nekadilki za polurno pomoč opoldne. Več ustno. Ponudbe pod »Redna«. 39778-6 MIRNA uslužbenka, izredna študentka išče ogrevano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Vič — Center — Mirje — Vrtača«. 39555-6 MIRNO dekle išče sobo v Mostah. Ponudbe pod »Nujno«. 39845-6 ODDAM neopremljeno, ogrevano sobo za dobo dveh let najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pod »Ljubljana, Brod pri Šentvidu«. 39852-6 STANOVANJE, garsonjera ali enosobno, lahko tudi opremljeno, iščem. Ponudbe pod »Ljubljana. Domžale«. 39856-6 ŠTUDENT prava išče sobo s centralno kurjavo in souporabo kopalnice. Cenjene ponudbe pod »Bruc«. 40052-6 GARSONJERO opremljeno in ogrevano oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 40070-6 IŠČEM malo stanovanje, lahko mansardno, ali garsonjero v Ljubljani ali predmestju za 2 do 3 leta. Nekaj plačam vnaprej. Ponudbe pod »Strojni inženir«. 40035-0 MLADOPOROČENCA z višjo izobrazbo pedagoške smeri, brez otrok, Iščeta sobo s posebnim vhodom, v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Kjerkoli«. 40060-6 ODDAM uslužbencu eno ali dvoposteljno sobo v šiški, s posebnim vhodom, centralno ogrevano in s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »2 x 300«. 40016-6 Takoj zaposlimo KURJAČA za centralno kurjavo. Samska soba na razpolago. DOM GOSTINSKIH DELAVCEV, LJUBLJANA, Sketova 4 12020 DELO- LJUBLJANA. HJMSICEVA 1 - TELEFONI f^-022 UU Z3-h*/h- OULASNA SLCJ2BA UUBi.jANa suBIGEVa 1 1 El EFON JI 89h Hilih i ir* , I11L1-------------------------------------------------------------------------------------- lANA^^nn i?y/oANn?iro^^/CNIKE 311‘897 POSTNI PREDAL ->9 - EKSPEDIl TELEFON '.21 48‘. - BRZ« »JAVNI NASLOV DEUJ LJUBLJANA - 7,1 RO RAČUN PRI SM17R1 STVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO SI U2B1 DRUŽBENEGA KNJIGOVOD telefon dežurnega urednika 20-646 revije ^3 l/TH Novinarji revije „AVTO” posneli prve fotografije traktorista pogoj : poklicni voznik motornih vozil »F kateg.« voznika motornega triciklja pogoj : dokončana osemletka vozniško dovoljenje »A kateg.« strojnika za vzdrževanje strojnih, hladilnih in toplotnih naprav pogoj: dipl. strojni tehnik a najmanj enoletno prakso skladiščnika pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekajletno prakso pripravnikov pogoj: dokončana višja ali ali ekonomska srečfnja šola odslužen kadrovski rok srednja komercialna Sadje zelenjava •ODJETJe 2A PftOMEI SKtAOltiENJE IN PBSOElAVO SADJA IN ZELENJAVf ljubljana objavlja naslednja prosta delovna mesta: Mali oglasi SOBO, mirno, išče študent absolvent. Plača dobro. Ponudbe pod1 »Takoj«. 40051-8 NUJNO potrebujem prazno sobo, dobro plačam. Ponudbe pod »Takoj«. 40015-6 ODDAM v najem sobo, kuhinjo s souporabo kopalnice in tudi garažo tistemu, ki mi posodi ali plača vnaprej stanovanje, dva milijona. Erjavec, Vižmarje-Brod, Jurčeva 388, Ljubljana. 39466-6 KABINET in sobo s kopalnico ter garažo odadm. Ponudbe pod »Slovenski študentje — nekadilci«. .40067-6 DEKLE išče skromno sobico, lahko prazno. Ponudbe pod »Mirna«. 40068-0 V STANOVANJE sprejmem dekle, ki zna šivati (dogovor). Eippro-va 19 II. vrata 39, Trnovo. 40058-8 FANT išče ogrevano sobo v Centru ali Mostah. Ponudbe pod »300 ND«. 40020-6 ODDAM opremljeno sobo šiška-Trata. Ponudbe pod »Samski 300«. 40021-6 SPREJMEM sostanovalko za delno pomoč, lahko dela izmenično. Doma sem po 18. tiri. Mali, Rozmanova 6. 40023-6 ODDAM sobo s kopalnico najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod-»Dva moška«. 40025-6 FANT in dekle iščeta opremljeno in ogrevano sobo. Plačava od 35.000—45.000 SD. Ponudbe pod »Redna plačnika«. 40026-6 ODDAM sobo moškemu, samskemu s 1. januarjem. Zglasite se: Dolenc, Vodnikovo naselje 41, Ljubljana. 40047-6 DEKLE išče ogrevano sobo; Center, Vič. Bežigrad, Rožna dolina. Ponudbe pod »Pred Novim letom«. 40028-0 NUJNO iščem eno- ali dvosobno stanovanje z odločbo proti nagradi. Ponudbe pod »Nagrada«. 39936-8 SOLIDNA in mirna medicinska sestra nujno išče ogrevano in opremljeno sobico. Ponudbe pod »Takoj«. 40005-6 MIRNO dekle išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Cim-prej«. 40001-6 SOBO išče uslužbenka v Šiški, za Bežigradom ali v okolici Centra. Zaželena souporaba kopalnice in centralno ogrožanje. Dober in reden plačnik. Ponudbe po tel. 21-179 od 11. do 15. ure. 39998-6 ŠTUDENTKA išče za določen ali nedoločen čas sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Takoj«. 39994-6 IŠČEM ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Študent matematike«. 39992-6 OGREVANO sobo ali garsonjero išče zaposlen absolvent. Ponudbe pod »Dober in reden plačnik«. 39991-6 USLUŽBENKA išče centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Nujno«. 39984-6 USLUŽBENKA išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Cimprej«. 39985-6 ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Delna pomoč v gospodinjstvu«. 39980-6 RESNI študentki II. letnika arhitekture iščeta centralno ogrevano sobo. Cenjene ponudbe pod »Cena ni važna«. 39979-6 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje s telefonom v Kopru za enakovredno v Ljubljani. Informacije Eleršek, tel. 316-778. 39975-6 IŠČEVA neopremljeno sobo s kuhinjo ali možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Takoj«. 39966-6 DELAVEC in dijak, samska, mirna, poštena, iščeta opremljeno neogrevano sobo, kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. 39965-6 USLUŽBENKA išče v Ljubljani po možnosti v bližini Centra ogrevano sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 39964-6 ŠTUDENT išče sobo z eno ali dvema posteljama. Ponudbe pod »Prosim«. 39903-6 DELOVNE PROSTORE v Skopju, 50 kv. m, oddam v zakup, v središču mesta, Ulica Kukuška 17, A. Pečenovič. 39637-6 GARSONJERO opremljeno in ogrevano iščeta mirni in pošteni sestri, ljubiteljici reda in čistoče. Nudiva predplačilo. Cenjene ponudbe prosiva pod »5000 Ndin predplačila«. 39672-6 PROSIVA za kakršnokoli sobico, sva mlada zaročenca, plačava po dogovoru, lahko predplačilo za pol leta ali pomagava ali varujeva otroke v dopoldanskem času. Ponudbe pod »Nagrada«. 39999-0 SOBO iščeta mlada zakonca za nekaj časa, sva skromna, mirna in poštena. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Ljubljana. ZA TRIKRAT tedensko pomoč v gospodinjstvu nudim sobo in hrano. Marija Žigon, Lepi pot 26. 39920-6 OPREMLJENO sobo oddam samcu. Stražarjeva 22, Ljubljana, Nove Jarše. 39997-6 CENTRALNO ogrevano sobo oddam dobri plačnici v Mostah. Ponudbe pod »Poštena«. 39967-6 SPREJMEM v stanovanje fanta, najraje uslužbenca, kot sostanovalca. Eipprova 19, II nad., vrata 33. Ogled v popoldanskem času. 39989-6 DVE DEKLETI iščeta opremljeno sobo v šiški. Ponudbe pod »1. januar«. 39922-6 DVA mirna študenta iščeta ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. 39927-6 ZAKONCA brez otrok nujno iščeta sobo kjer koli v Ljubljani, po možnosti kuhanje in pranje, plačava od trideset do štirideset tisoč. Ponudbe pod »Oba mirna«. 39902-6 KAKRŠNOKOLI sobo z odločbo potrebuje upokojenka. Ponudbe pod »Najemnina ni važna«. 39911-0 NACIONALNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA X BARVNE FOTOGRAFIJE - RISBE - TEHNIČNI PODATKI v novoletni številki revije ^ L/TD 23. decembra NUDIM ogrevano sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naglič, Valjhu-nova 3, Bežigrad. 39930-6 ENO- ali večsobno stanovanje v Ljubljani najamem takoj za osem mesecev. Ponudbe pod »Ugodno plačam«. 39910-6 DVE dekleti iščeta opremljeno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »1. januar«. 39919-6 TRISOBNO stanovanje v stolpnici v centru (pri skupščini) -Beograda zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«. 39783-6 SOBO nujno potrebuje preprosto dekle. Sem vajena vseh gospodinjskih del. Zaželena v bližini otroškega vrtca kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam ali pomagam«. 39882-6 MLADA zakonca z osem mesecev starim otrokom iščeta enosobno stanovanje kje#, koli v Ljubljani. Plačata eno leto vnaprej. Ponudbe pod »December«. 39713-6 MOŽ IN ŽENA vzameta za dobo enega leta v najem garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Predplačilo«. 39811-6 IŠČEM sobo, po možnosti ogrevano, v bližini Tromostovja ali v centru, želim takoj. Ponudbe pod »Dobro plačilo«. 39813-6 SOBO iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej«. 39871-6 IŠČEM stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu v bližini šiške ali Dravelj. Ponudbe pod »šiška — Dravlje«. 39874-6 DEKLE, 23 let, išče sobo pri kmečki družini, kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Pomagam po službi«. 39881-6 MLADA zakonca, brez otrok, iščeta garsonjero ali večjo sobo 2 možnostjo kuhanja in pranja, ter souporabo kopalnice, v Ljubljani ali bližnjih krajih — Vrhnika, Domžale, Medvode, Kranj Ponudbe pod »Redna plačnika« 39885-6 USLUŽBENKA nujno potrebuje sobo za 10 mesecev kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno« 39558-6 KUPIM eno- ali dvosobno stanovanje, lahko tudi malo starejše ali staro hišo ali novo, nedograjeno, v Ljubljani ali v najbližji oko-, lici. Ponudbe pod »Gotovina«. 40009-7 PRODAM večjo stanovanjsko hišo z vrtom, 4-sobno komfortno stanovanje vseljivo, 5-sobno v 4. gradbeni fazi, velika delavnica, na periferiji Ljubljane. Ponudbe pod »Za obrtnike«. 40027-7 PRODAM polovico hiše, izselitev po dogovoru. Ponudbe pod oznako »Takoj«. 39970-7 PRODAMO nedokončano večstanovanjsko hišo z garažami in vrtom, primemo tudi za poslovne namene. Ponudbe pod »Lepa točka — Ljubljana«. 39990-7 PRODAM gozd na lepem kraju. Informacije: Škofljica 106. 398181-7 KUPIM večjo garsonjero s centralnim ogrevanjem v Ljubljani. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Ugodno«. 39782-7 PRODAM parcelo na Rakitni. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Lokacija«. 39777-7 KUPILI bi ali vzeli v najem poslovne prostore — pisarne (100 kv. m) v središču Ljubljane. Cenjene ponudbe oddajte pod oznako »Transport«. 39857-7 PROSTOR 9x4, primeren za vsako obrt, svetal, z vodovodom, ob glavni cesti, 25 km iz Ljubljane proti Trojanam, oddam. Ponudbe pod »Obrt«. 39971-7 PRODAM mlad vinograd blizu ceste. Primemo za vikend. Alojz Kozinc, Poklek 17, p. Blanca. 39828-7 PRODAM zazidljivo parcelo za vikend hišice, 3300 kv. m za 600.000 SD. Ponudbe pod »Krav-jek, Muljava«. 39952-7 KUPIM manjšo sobo in malo kuhinjo, od šiške do Šentvida. Ponudbe pod »Gotovina«. 39887-7 PRODAM trisobno stanovanje. Drago Grujičič, Prežihova 7, Bled. 12087-7 DVOSOBNO komfortno stanovanje s. centralno v šiški prodam. Ponudbe pod »18 M«. 39918-7 NOVEJŠO petsobno hišo, centralno ogrevano, z garažo, telefonom in vrtičkom v šiški prodam. Ponudbe pod »48 M«. 39916-7 PRODAMO v bližini škofje Loke pol stanovanjske hiše s prizidkom betonske plošče, 8 x 7 m, pripravljeno za dograditev še enega stanovanja, z gradbenim dovoljenjem ter 1300 kv. m pašnika z nekaj drevesi sadnega drevja. Primerno tudi za vikend. Informacije dobite pri odvetnici , Mariji Polak, Škofja Loka, Mest-| ni trg 1. 39976-7 Posest NUJNO prodam dvostanovanjsko hišo v Dekanih pri Kopru — razgled na morje. Ivan Bordon, Dekani 63 (Mlin). 2937-7 PRODAM trisobno stanovanje s centralno kurjavo, vseljivo v novi hiši v Zgornji šiški. Ponudbe pod »Gotovina 23«. 39879-7 DVOSOBNO, opremljeno, takoj vseljivo stanovanje prodam. Ponudbe pod »Center«. 39725-7 PRODAM staro hišo in 1500 kv. m-zazidljive, parcele v Dravljah. Jože štrukelj, Sr. Gameljne 28. 39646-7 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Ljubljani do Vižmarij, Kozarij, Črnuč. Ponudbe pod »Prostostoječa hiša«. 40018-7 LEPO parcelo za vikend ob Krki prodam po 12 ND kv. m. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«. 39969-7 Kadrovska komisija pri podjetju GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, Obrat za gradnje, razpisuje prosto delovno mesto SEKTORSKEGA VODJE za visokogradnje POGOJ: gradbeni tehnik s pooblastilom za visoke gradnje ter 5 let prakse pri samostojnem vodenju vis*okih gradenj. Prijave z dokumenti o strokovni izobrazbi in opisom dosedanje aaposlitve sprejema upravno kadrovski sektor podJjetja 15 dni po tej objavi. 12034 Razno VESTNA krojačica sprejme delo na dom. Ponudbe pod »Zaslužek«. 40031-8 PET MILIJONOV posojila nudim za odstop stanovanja v Ljubljani, tel. 314-663. Ponudbe pod »Vrnitev 20 let«. 39908-8 HITRO montiram vezi na smuči. Sedej, Tabor 5, tel. 320-401. 39915-8 STRUŽIM, lakiram parket z inozemskimi in domačimi laki. Frandolič„ tel. 310-103. 39796-8 SLIKE za legitimacije vam v dveh urah lepo izgotovi Foto Grad, Miklošičeva 36. 34848-8 MATEMATIKO inštruira študent matematike. Ponudbe pod »Pridem na dom«. 39495-8 POTREBUJEM 1500 ND, vrnem 2000 ND. Ponudbe pod »Do aprila«. 40029-8 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino in francoščino. Ponudbe pod »Praksa«. 40013-8 IZGUBIL se je velik, črn pes (novofuhdlanec) ime Mak. Prosimo, vrnite ga proti nagradi, di. Zorman, Pohorskega bataljona 18, Ljubljana. 40010-8 MLADO dekle bi hodilo na dom varovat otroke. Ponudbe pod »Izmenično«. 40008-8 GRADBENA PODJETJA POZOR! Uvozim gradbeni stroj bager ali nakladača, podjetju, ki bi bil pripravljen plačati carino. Ponudbe pod »Bager 1«. 40004-8 M iTiS TRST Via S. Lazzaro tel. 37 300 Tovarna Via S. Maurizio tel. 93 788 Tovarna pozamenterije za tapetništvo Velika izbira vseh vrst zaves tudi teritai do 3 m širine ter razno vrstno pohištveno blago iz platna in kretona v naj lepših barvah in vzorcih, žametna posteljna pregri njala, prešite odeje, preproge ter vse kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja. MATI s sinom nujno potrebuje 20.000 din posojila za kritje nove hiše. Ponudbe pod »Obresti«. 39972-8 UNIVERZALNI kvartet išče igranje za Silvestrovo. Naslov: Eberl E., Celovška 138, Ljubljana. 39945-8 INŠTRUIRAM vse matematike in fakultetno. Ponudbe pod »Matematika«. 39801-8 POŠTENEGA najditelja zlate zapestnice prosim, naj se proti nagradi zglasi po telefonu številka 311-150. 40074-8 POTREBUJEM nujno posojilo 15 do 20.000 za dobo enega leta. Dam 25—30-odst. obresti, plačljive mesečno. Ponudbe pod »100 % garancija«. 39947-8 SILVESTROV VEČER želim preživeti s starejšim izobraženim gospodom. Ponudbe pod »Upokojenka«. 39978-8 VODOVODNO instalaterstvo Iglič: Izdelave in popravila vodovodnih instalacij vam opravi takoj. Naročila sprejemam po telefonu 321 223 ali Zarnikova 6. 39087-8 ISCEM inštruktorja angleščine za prvi letnik TSš. Ponudbe pod _____________________________________________ »Dobro plačilo«. 39850-8 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIHI SCOTCH WHISKY prodajalcev na terenu pogoj: kvalificirani prodajalci živilske stroke _ snažilke pogoj: dokončana osemletka Interesenti naj se zglase osebno ali pošljejo svoje ponudbe kadrovskemu oddelku podjetja »Sadje-zele-njava«, Ljubljana, Poljanska cesta 46/a. Bok za sprejem ponudb je do 29. decembra 1970 12036 SLOVENIJALES p. /• \ % ** DRAGI TOVARIŠI! Mi, ki delamo'v podjetju Slovenijales, pozdravljamo vas, ki delate v inozemstvu in vam predvsem želimo veselo novoletno praznovanje v domovini med svojimi Želimo Vas opozoriti, da so naše trgovine pohištva in gradbenega ter lesnega materiala posebej založe-ne v teh dneh. Pri nakupu za devize dajemo 10 % popust Trgovine pohištva: Ljubljana, Titova 50, GR Ljubljana, Kidričeva 1 Ljubljana, Vižmarje 168 Maribor, Partizanska 15 Celje, Zidanškova 10 Trgovine z lesnim in gradbenim materialom: Ljubljana, GR, Hala D Ljubljana, Vižmarje 168 Maribor, Cankarjeva 4 Celje, Tkalska 13 m id l§§ It m B I in SiLOVEILUUE ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Želi vsem uporabnikom železnice pri prevozu in drugih storitvah in vsem sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO 1971 kolektivi v sestavi Združenega železniškega transportnega podjetja: Transportno podjetje — Ljubljana Transportno podjetje — Maribor Transportno podjetje — Postojna Podjetje za popravljanje voz in strojev — Ljubljana Podjetje za popravljanje voz in strojev — Nova Gorica Podjetje za popravljanje voz — Ptuj Podjetje za popravljanje voz — Dobova Podjetje za elektrifikacijo prog — Ljubljana Podjetje za obnovo prog — Ljubljana Podjetje za obnovo tirnega materiala — Ljubljana Gradbeno podjetje — Ljubljana Projektivno podjetje — Ljubljana Tiskarna — Ljubljana Gostinska organizacija — Ljubljana Zavod za investicije — Ljubljana Zavod za strokovno izobraževanje — Ljubljana Nabavni servis — Ljubljana Železniška špedicija »FERSPED« s poslovalnicami v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kopru in z izpostavami v Celju, Kranju, na Jesenicah, Sežani, Dravogradu, na Rijeki, Herpeljali Stanovanjski obrat — Ljubljana Stanovanjski obrat — Maribor Stanovanjski obrat — Postojna Železniški zdravstveni dom — Ljubljana Železniški zdravstveni dom — Maribor Odvetniška pisarna Delovna skupnost uprave Združenega podjetja Namesto posameznih novoletnih voščil so kolektivi Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana namenili za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani 40.100 din ‘SSSšS:-. GRADITELJI, nudimo vam zahodnonemške naprave SCHRAG za toplozračno centralno ogrevanje stanovanjskih ali vikend hiš, etažnih stanovanj ali drugih prostorov. SCHRAG toplozračna centralna kurjava je kurjava z veliko možnostmi in prednostmi pred običajno toplovodno centralno kurjavo. Poleg gretja zraka se zrak tudi očisti in ovlaži, po potrebi (v poletnih mesecih) pa tudi ohladi. Za podrobna pojasnila se obrnite na cosmos export-in>port, industrija in notranja trgovina LJUBLJANA, Celovška 32 telefon: 323-444 ali 313-062 MARIBOR, Grajska 7, telefon: 22-654 KOPER, Dimnikarska 10, telefon: 21-347 11957 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA MENGEŠ PREŠERNOVA CESTA 2 razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODSKEGA MANIPULANTA Zaželena je srednja strokovna izobrazba. Nastop mogoč takoj. Prijave sprejema uprava podjetja. 12038 ČGP »DELO« PODRUŽNICA LJUBLJANA sprejme TAKOJ raznašalca časopisa Delo ZA TEREN VIŽMARJE Raznašanje v zgodnjih jutranjih urah. Delo primerno za študente in gospodinje. Zaslužek dober. Interesenti naj se zglase takoj v pisarni podružnice v Ljubljani, Šubičeva 1. KREDITNA BANKA CELJE, PODRUŽNICA CELJE razglaša naslednji prosti delovni mesti: šefa ekspoziture Sevnica pogoji: višja šolska izobrazba in 5 let prakse ali srednja šolska izobrazba in 8 let prakse. referenta ekspoziture Šentjur pogoji: srednja šolska izobrazba in 4 leta prakse. Ponudbe a dokazili o šolski izobrazbi in praksi, vložite osebno pri naslovu v 8 dneh po objavi razglasa. 12090 Komisija za delovna razmerja pri podjetju MESTNI VODOVOD LJUBLJANA, KREKOV TRG 10 objavlja prosto delovno mesto varnostnega inženirja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka šola strojne, elektro, gradbene smeri, 3 leta prakse na področju varstva pri delu ter poseben strokovni izpit iz varstva pri delu ali višja tehniška varnostna šola in 5 let prakse na področju varstva pri delu ter poseben strokovni izpit iz varstva pri delu. Ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. 12075 RAZPISNA KOMISIJA »KLIMA« INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV CELJE razpisuje po členu 31. statuta podjetja naslednja vodilna delovna mesta; zaradi reelekcije: 1. VODJO tehničnega sektorja 2. VODJO računovodskega sektorja 3. VODJO splošnega sektorja POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: dipl. strojni inženir z najmanj 8 leti delovne prakse na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: dipl. oec. in 6 let delovne prakse na vodilnem delovnem mestu; pod 3.: diplomirani pravnik in 6 let delovne prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 15. dneh cd dneva objave, v splošni sektor podjetja »KLIMA« Celje. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju OD. S stanovanji podjetje ne razpolaga. 12089 Industrijski kombinat »SVIT« KAMNIK vabi k sodelovanju zasebne obrtnike s prakso in strojnimi napravami za izdelavo piha-ne plastične embalaže, druge osebe, ki razpolagajo z ustreznimi stroji oz. imajo možnost nabave strojev, da pošljejo do konca leta 1970 komercialnemu oddelku kombinata svoje ponudbe s točnim opisom svojih strojnih naprav, obstoječih kapacitet in mož-aostmi izdelave pihane embalaže oa. nabave strojne opreme. Kpmbinat bo v 20 dneh pismeno obvestil vse zainteresirane ponudnike o svojih pogojih. Sprejetim ponudnikom zagotavlja kombinat najmanj 1—2-letno sodelovanje pri kooperacijskih delih za pihano embalažo. 12003 DONIT Kemična industrija Medvode telex: yu-tesnit, telefon: 71-106 K-em!čna indus,tr*.ia Medvode je nastalo z združitvijo tovarne tesnil in nlastičnih mas »TF SNILKA« Medvode m tovarne plastičnih mas in sintetičnih smol »FENOLIT« Borovnica P mas >>1E' Avstriji.teVilnih zastopstev doma in v inozemstvu je delovni kolektiv solastnik tovarne »FILTERWERK« v Starino sodelujemo z znanimi inštituti doma in v inozemstvu PlnH tpo-a cnHaimmnin * , . kolektiva so kvalitetni izdelki, priznani doma in v svetu. Iz bogatega^rofz^ IZOCART, IZOTEX, VITROPLAST, CU-CART, CU-VITROPLAST -tehnične laminate TEFIX - filme za oplemenitenje in lepljenje TEFLEX - večslojni elektroizolacijski material EIV 2400 - elektroinstalacijske vozle ELEKTROINSTALACIJSKE RAZDELILNE OMARICE TESNIT - tesnilne materiale - It plošče TESNILA strijskefhtreILTRE 23 motor*e z notrani'm izgorevanjem in indu- DONIT LEPILA BOROFEN sintetične smole FENOLIT mase za stiskanje ODPRESKE SREČNO 71 AGROVOJVODINA export-import HOV! SAD in firma MAHYNDRA — MAHVIMDRA BOMBAY (Indija) Vsem kupcem vozil JEEP ČESTITA ZA NOVO LETO 1971 in obvešča, da je razširjena servisna mreža ter da svoja vozila servisirajo pri pooblaščenih servisih, in sicer: »ZADRUGAH« — Novi Sad, Marka Mil Janova 3 »UNIVERZAL« — Novi Sad, Stražilovska 29 »AUTOSERVIS« — Banjaluka, Moše Pijade 19 »AGROTEHNIKA« — Zagreb. Blajvajsova 26 »REMONTSERVIS« — Osijek, Vinkovačka 7 »NAFTAGAS« — maš. rad. Zrenjanin, Tomaševački drum 40 »AUTOKOMANDA« — Beograd, Bulevar JNA 71/a »SERVIS IMT« — Dobanovci »AUTOTURIST« — Skopje. Kruševska 19 »MEHANIKA« — Pula. Viktora Čara Emina 12 »AUTOSERVIS ISET« Trgovina vozil in delov na veliko ter malo, Zagreb, Jakičeva 25 Rezervne dele priskrbimo prek servisnih delavnic ali neposredno iz našega konsignacijskega skladišča v Novem Sadu, Jožefa Marčoka 8 UVOZNIKA »JUGOIMPORT« Beograd in »AGROVOJVODINA« Novi Sad GENERALNI ZASTOPNIK ZA SFRJ „ _ _ . »AGROVOJVODINA« export-import Sektor inostranih zastupstva NOVI SAD, Bulevar 23. Oktobra bb ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi ljubega moža, očeta, brata, svaka, strica in zeta Jožeta Merlaka -Milana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Ljubljane, Reke in Pule, lovskima družinama Pernice in Vrhnike ter podjetju Agrostroj, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se ZZB NOV in ZRVS Slovenije, PIPZ in godbi JLA. Posebno se zahvaljujemo tovarišici dr. Čerinovi, garnizijama Maribor in Ljubljana ter IS Slovenije Vsem še enkrat iskrena hvala MERLAKOVI Ljubljana, 21. decembra 1970 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica m tasta Ferdinanda Kozoleta spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali venet in cvetje in z nami sočustvovali. Posebno se za hvaljujemo dr. Rasijeviču iz Žalca za njegov trna med njegovo boleznijo Žalujoči: žena Ucuuvefa, sin Jurij z ženo Brigito ter drugo sorodstvo Žalec, 17. decembra 1970 Z BOLEČIM SRCEM SPOROČAMO, DA SE JE ZA VEDNO POSLOVILA OD NAS NASA ZLATA MAMICA IN LJUBEČA STARA MAMA MARIJA ZUPANC - BERTA ROJ. POTEKO NA NJENI ZADNJI POTI JO BOMO SPREMILI V ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1970, OB 15.30 IZPRED MLIŠKE VEŽE V GRIŽAH DO ČETRTKA, DO 9. URE BO LEŽALA V HIŠI ŽALOSTI V PETROVČAH ŠT. 9, TO JE NA NJENEM DOMU GLOBOKO ŽALUJOČI OTROCI: SIN JANKO Z ŽENO ANICO, HČERKA NUŠA, VNUKI SAŠKO, SANDA, SABINA IN DRUGO SORODSTVO PETROVČE, LJUBLJANA, 22. DECEMBRA 1970 iMiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMimiiiimimimiiiiiiiiiiimiMmiiitiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiimiii Po 33. členu zakona o delovnih razmerjih ter 37. členu statuta podjetja RUDNIK LIGNITA VELENJE razpisuje vodilna delovna mesta aa: 1. VODJO SOZD JAMA VZHOD 2. VODJO FINANČNEGA SEKTORJA 3. VODJO SOZD KLASIRMICA 4. VODJO SOZD JAMSKE GRADNJE 5. VODJO SOZD ELEKTROSTROJNI OBRAT 6. VODJO SOZD ZUNANJI OBRAT 7. VODJO SOZD EFE 8. VODJO SOZD AVTOPARK • »-.* ... Pogoji za zasedbo razpisanih vodilnih delovnih mest so naslednji: pod 1.: visoka izobrazba rudarske smeri, 3 leti prakse na vodilnih delovnih mestih, znanje enega tujega jezika; pod 2.: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih; • pod 3.: VKV delavec strojne stroke z mojstrskim izpitom, 10 let prakse, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih; pod 4.: visoka izobrazba rudarske stroke — specializacija na področju jamskega gradbeništva, 3 leta prakse in strokovni izpit; pod 5.: visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, 2 leti prakse na vodilnih delovnih mesth, znanje enega tujega jezika; pod 6.: VKV z mojstrskim izpitom in 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih; pod 7.; VKV delavec gradbene stroke z mojstrskim izpitom, znanje enega tujega jezika, 10 let prakse, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih; pod 8.: VKV delavec avtomehanične ali šoferske stroke, 10 let prakse, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih. Kandidati za zasedbo razpisanih vodilnih delovnih mest naj pošljejo vloge ter dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev na kadrovsko-socialni sektor Rudnika lignita Velenje. Razpisni rok je 8 dni po objavi. Z današnjim razpisom se razveljavi razpis, ki je bil objavljen dne 18. 12. 1970 v 342. številki »DELA«. 12091 IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE POHIŠTVENE INDUSTRIJE NOVA GORICA razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: dokončana srednja ekonomska šola z 10-letno prakso v finančno računovodski službi. Nastop službe takoj, osebni prejemki po pravilniku, stanovanja ni. Razpis velja do 15 dni po objavi. UPRAVA 12035 ZAHVALA Ob smrti dragea moža in očeta Nikolaja Ursu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnjo pot, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebej izrekamo zahvalo Postaji L M, Osnovni šoli »Dragotin Kette«, g. Jožetu Kovačiču, pogrebcem in pevcem za lepo petje Zlata z družino Ilirska Bistrica, 19. decembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VLADIMIRJA BARETKA čevl. mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini Sv. Petra, patru Marjanu Valenčaku (Proven-cial), sostanovalcem hiše za poklonjeno cvetje. Lepa hvala tudi pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. še enkrat vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala. V imenu vsega sorodstva žena Anica ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in ateka ANTEJA TRSTENJAKA akad. slikarja, Maistrovega borca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega zadnjikrat poslovili in ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in natn izrazili ustmeno ali pismeno sožalje. Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam v teh hudih dneh stali ob strani. Posebno iskreno zahvalo smo dolžni primariju dr. Brumenu, ki je dolga leta zdTavil in skrbel za našega ateka. Prav vsem še enkrat iskrena hvala Globo ko žalujoči: žena dr. Trstenjak Evgenia in sin Mirko v imenu vsega sorodstva OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA, LJUBLJANA, Šaranovičeva 7 r a a p i šu fV naslednji delovni mesti: UČITELJA (vodjo oddelka podaljšanega bivanja 1. razr.) za določen čas od 1. 1. 1971 do 30. aprila 1971, s polnim delovnim časom. POGOJ: učitelj. SNAŽILKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1. 1. 1971 dalje. Poskusna delovna doba 3 mesece. POGOJ: nekvalificirana delavka. Pismene vloge sprejema svet šole do vključno 28. decembra 1970. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 12031 ZAHVALA Vsem, ki ste našega' ljubljenega moža in očeta Jožeta Repa spremili na zadnji poti, pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala Žalujoča žena Angela, sinovi Jože z družino, Franci z ženo, Peter in hčerka Angelca Leskovec pri Krškem, Ljubljana, 17. dec. 1970 NEIZMERNO NAS JE PRIZADELA VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC IVAN JUHANT UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA DOBREGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU KOLEKTIV ŠOLSKEGA CENTRA ZP ISKRA, KRANJ Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš ljubi očka, mož, brat, zet in svak Ivan Juhant Pogreb bo 24. decembra 1970, ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjskem pokopališču Žalujoči: žena z otrokoma in drugo sorodstvo Kranj, Kamnik, Ljubljana, Koper, 22. decembra 1970 Umrla nam je najdražja mama, babica, tašča, sestra, teta in svakinja ANGELA LAKOVNIK roj. GOSTIC — upokojenka Od nje se bomo poslovili v petek, 25. decembra 1970, ob 14.30 iz Jakobove vežice na Žalah Žalujoči: hčerka Matilda Dornik z možem Feliksom, vnuk Marjan, brata Nejce in Ciril z družinama, nečakinja Dora z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, Lesce, 22. decembra 1970 Ob smrti dragega moža in očeta Viktorja Štefančiča iskrena ZAHVALA vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Ankaran, posebno dr. gumenjaku in dr. Albertovi za neutrudno nego, organizaciji ZB Dekani, kolektivoma »Nanos Koper« in »Luka Koper« ter vsem drugim znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena in hčerki ter drugo sorodstvo Dekani, 18. decembra 1970 NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DRAGI MOŽ, OCE, SIN, BRAT, STRIC IN SVAK FRANC VERBINC POGREB POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1970, OB 14.15 IZ ANTONOVE VEŽICE NA ŽALAH ŽALUJOČI: ŽENA FRANCKA, HČERKA HELENA, SIN TOMAŽ, MAMA, SESTRA IN BRAT Z DRUŽINAMA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 21. DECEMBRA 1970 UMRL JE TOVARIŠ Jurij Hočevar USTANOVNI ČLAN IN DOLGOLETNI PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI PRI SNG V LJUBLJANI ODBOR BVP V 86. LETU JE KONČAL SVOJO ŽIVLJENJSKO POT NAŠ DRAGI OCE, MOŽ, DED, PRADED IN STRIC IVAN MAKOVEC V GROB GA BOMO POLOŽILI DANES, 23. DECEMBRA 1970, OB 14.30 IZ AHACOVE VEŽICE NA ŽALAH ZA VSE SORODSTVO SIN RUDOLF LJUBLJANA, 22. DECEMBRA 1970 l OBČANI LITIJE PRAZNUJEJO SVOJ PRAZNIK ________________________________v-:v v •__________ OB PRAZNOVANJU V OBČINI LITIJA Praznujejo občani Litije, kotička sredi Slovenije, ki ima — denimo — od svoj* skupne površine več kot 60 odstotkov gozdov, komaj dobrih 10 odstotkov njiv, vrtov in sadovnjakov in morda nekaj več pašnikov. Vendar je to področje polno prizadevanj, ki rode dobre rezultate, četudi — spričo pogojev — počasneje, kot bi prizadevanja zaslužila. Občina Litija je tudi sedež raznovrstne industrije, ki ima že bogate tradicije (n. pr. Predilnica Litija). Industrija v tem obdobju uvaja modernizacijo v proizvodnjo in formira potrebne strokovne kadre. Najmočnejši in največji predstavnik industrije na območju občine je seveda Predilnica Litija. Tovarna še širi svoje kapacitete, delavstvo, ki bi ga avtomatizacija utegnila ogroziti, pa zaposluje na novih delovnih mestih. Usnjarska industrija v Šmartnem pri Litiji je kar uspešno prebrodila nekdanje probleme in ima danes delavstvo v novem podjetju lepe perspektive. Tudi Lesna industrija Litija modernizira proizvodnjo, razširila pa je asortiman izdelkov; letos uvaja novo proizvodnjo iz pleksimaterialov. Ti izdelki so primerni za nadomestek stekla v vratih, za razne stene in sploh zasteklitev (n. pr. športnih objektov itd.). Podjetje pa uvaja tudi proizvodnjo svetlobnih teles iz teh materialov ter se hkrati dogovarja za osvojitev te proizvodnje v celoti. V občini Litija imajo vrsto komunalnih problemov, ki ovirajo razmah posameznih dejavnosti. Pogoj za lepši razvoj občine je med drugim tudi ureditev mostu čez Savo v Litiji. Po dosedanjih pogovorih sodeč bodo gradnjo novega mostu opravili v prihodnjem letu. Čaka še dokončna ureditev zasavske ceste na območju Litije, In sicer predvsem dva odseka: Breg—Zg. Log z omenjenim mostom ter Z. Log—Podreber (prek Kresnic, v velik prid tudi kresniški industriji apna). Z ureditvijo teh del pa je v zvezi tudi dokončna rešitev velikega komunalnega problema v občini, prehoda čez železniške tire prav ob občinskem poslopju (proti Predilnici), ki zanj sicer še ni zagotovljenih sredstev Ureditev pa je nujna. Tod vodi mimo vsaj 190 vlakov dnevno, prehod pa prečka okrog 900 občanov in je bilo tod že veliko nesreč. Na področju občane je 18 šol, vse podružnične šole so zelo odročne (hriboviti, odmaknjeni kraji.) Iz tega izvira tudi velik problem stimuliranja učr.-ih moči. Nezadostne ceste ovirajo vzpostavitev prevoza otrok v matične šole. Zato velja — kot pravijo na občini — še naprej krepiti materialne osnovo šolstva in blažiti težke delovne pogoje pedagogov na teh šolah. Občina je že poslala v razpravo prvi osnutek srednjeročnega razvoja ter je glede tega med prvimi občinami. Predvidevajo, da bo javna razprava o tem dokumentu vsaj do 20. januarja prihodnjega leta, potem pa bi — konec januarja — o srednjeročnem načrtu skupščine širše razpravljal še družbeno politični zbor in računati je, da bi načrt sprejeli v mesecu marcu. To bi bile na kratko zanimivosti in tehtni dogodki družbeno političnega življenja v občini Litija, ki bo zanjo prihodnje leto gotovo zelo pomembno. Občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, v prihodnjem 1971. letu pa Še več lepih uspehov! Vsem gospodarskim organizacijam, zavodom, ustanovam, delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik 24. december, hkrati želimo tudi srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971. SKUPŠČINA OBČINE, OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL. OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV, OBČINSKI ODBOR ZRVS OBČINSKA KONFERENCA ZMS, OBČINSKI ODBOR RK LITIJA Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine LITIJA, hkrati tudi želimo srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971 GOZDNO GOSPODARSTVO, LJUBLJANA GOZDNI OBRAT LITIJA DELAVSKA UNIVERZA LITIJA z enotami: KINO LITIJA in KINO ŠMARTNO, GLASBENA SOLA, MATIČNA KNJIŽNICA čestitajo za občinski praznik občine LITIJA in za NOVO LETO 1971 vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom ter obiskovalcem kino predstav. KOVINA ŠMARTNO PRI LITIJI čestita za občinski praznik in želi srečno in uspešno novo leto 1971 LESNA INDUSTRIJA LITIJA izdeluje: p!exi plošče v raznih barvah in ornamentih ter svetlobna telesa za fluorescenčno in neonsko razsvetljavo; plemenite furnirje, žagan in decimiran les ter stavbno pohištvo. Naša kvaliteta - vaše zadovoljstvo! Vsem poslovnim prijateljem, kolektivom In občanom čestitamo za občinski praznik občine LITIJA in hkrati želimo srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971. tim 171» PREDILNICA LITIJA .. Ji iv- ..r- . V LITIJI se s kakovostno proizvodnjo embalažne, sta-nične in sintetične preje priporoča vsem kupcem. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občin-skega praznika občine LITIJA, hkrati pa želimo mnogo delovnih uspehov v NOVEM LETU 1971. ■■I \ mm mntuma n E I INDUSTRIJA APNA KRESNICE KRESNICE Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik občine LITIJA, hkrati želimo srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971. izdeluje: živo apno v kosih, mleto j živo apno, gašeno apno, hidrirano apno, gramoz za ceste, tolčenec, rizl, pesek za zidanje in omete. tl fi Z dobro domačo hrano in pijačo boste postreženi v naslednjih gostilnah: RESTAVRACIJA »POSTA« in »JEREBOV HRAM« — LITIJA GOSTILNA »MAJOLKA« — ŠMARTNO GOSTILNA »BORISEK«, Rosnaky Dora — LITIJA GOSTILNA BERDAJS ANICA — SAVA GOSTILNA »GABRIJEL«, Ceklanovič Nikolo — ŠMARTNO GOSTILNA »MAČEK« — ŠMARTNO Obrtniki se priporočajo: SLAŠČIČARNA, IBRAIMI ILJAS — LITIJA PEKARIJA, GLAVIC ANA — LITIJA SPL. KLEPARSTVO, VODOVOD. INSTALAT., MARTIN IN AVGUST KAJTNA — LITIJA AVTOMEHANIKA IN AVTOELEKTRIKA BERZAN MARJAN IN DOBRAVEC POLDE — LITIJA CVETLIČARNA »VIJOLICA« ULANEC TONČKA — LITIJA FRIZER. SALON »ANČKA« — LITIJA URAR, NOVAK LUDVIK — LITIJA BRIV. FRIZER. SALON, MERCUN JANEZ — LITIJA RADIO — TV SERVIS, RADOVANOVIČ VLADAN — LITIJA AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČAR GOSPETI JOŽE IN PETER — LITIJA KLJUČAVNIČARSTVO, BRIC FRANC — ŠMARTNO Cenjenim gostom in strankam čestitamo za občin-ski praznik občine LITIJA ter želimo srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971. j.''* »HM« mm KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA DOLE PRI LITIJI PREDELOVALNICA PRESAD, GABROVKA KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA čestita vsem kmetovalcem, kooperantom, članom, delovnim ljudem in občanom za občanski praznik občine LITIJA in za NOVO LETO 1971 PLETILJA STROJNO PLETILSTVO LITIJA izdeluje: vse vrste otroških pletenin iz volnene, sintetične, plastične in bombažne preje, kot tudi ostale pletenine. Se priporočamo in čestitamo vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za občinski praznik občine LITIJA in za NOVO LETO 1971 STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE LITIJA CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRI JATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČA NOM ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNC PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE LITIJA IN HKRATI ŽELIMC SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETC 1971 LEKARNA KAMNIK Izdeluje in dobavlja jeklene vijačne izdelke, železne odkovke, medeninaste odkovke in razne železne štancane izdelke do debeline 12 mm. Cene so konkurenčne. Proizvodnja sadnih sokov, sirupov in močnih pijač vam nudi kakovostne renomirane izdelke. Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik občine LITIJA, hkrati želimo tudi srečno in zadovoljno NOVO LETO 1971. s svojimi enotami v občinah Kamnik, Domžale in Litija čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik občine Litija. GABER 'Si Stari trq GABER LESNA INDUSTRIJA GRADI NOVE PERSPEKTIVE sevanje, kompletne električne instalacije in kotlovnico, tako da znašajo skupne investicije ca. 600 milijonov Sdin. Omenili smo že, da podjetje »Gaber« izdeluje v glavnem kuhinje. Večji del proizvodnje ostane v Sloveniji (okrog 70 %), ostalo odhaja v druge naše republike. V prihodnjem letu računa podjetje tudi na izvoz. Pohvalno je omeniti, da podjetje praktično nima zalog, izdelki odhajajo tako rekoč sproti na trg. Zato je razumljivo, da bo podjetje v kratkem razširilo »proizvodni program in za začetek vpeljalo izdelavo novega tipa kuhinje. Razmah podjetja v zadnjih letih je nasploh osupljiv. Delovni kolektiv je v zadnjih dveh letih podvojil proizvodnjo! In to ob istem številu zaposlenih. Leta 1968 je npr. ustvaril okrog 800 milijonov bruto-produkta, letos pa že 2 milijardi Sdin. Pred dvema letoma je podjetje imelo strojno opremo v vrednosti 140 milijonov din, letos je ta vrednost narasla že na 600 milijonov. In vendar se v tem času število Osnovni izdelek Gabra je sodobna kuhinja »VEGA 55«, ki se odlikuje s svojo funkcionalnostjo, solidno izdelavo in estetskim videzom. Za podjetje GABER, ki je znano glede proizvodnje kvalitetnih in dognanih kuhinj VEGA je velikega pomena pridobitev nove montažne hale, skladiščnih, komercialno tehničnih in razstavnih prostorov. Dela na teh objektih se namreč bližajo koncu. Z njimi bo podjetje pridobilo v hali za montažo izdelkov 2000 m2 delovnih površin, poleg tega pa še 600 m2 skladišč in prav tako velik prostor za komercialno-tehnično poslovanje in razstavne prostore. Vrednost investicije v novo halo znaša okrog 200 milijonov Sdin. Hkrati je podjetje kupilo novo kompletno strojno opremo, ogrevalne naprave, naprave za od- Gaber se je odločil odstraniti del starih proizvodnih prostorov zaradi izrabljenosti, zastarelosti in neprimernosti glede na tehnološke zahtevke moderne proizvodnje. Na sliki se vidi začetek rušenja starega dela objekta. Iz sestavnih elementov »VEGE 55« lahko poljubno opremite raznolikost kuhinjskih prostorov, naj so to niše ali standardni kuhinjski prostori. -v " - 'r' Na prostorih starega objekta in na dodatnih površinah je komaj v treh mesecih zrasla nova hala s koristno površino 2.000 m^, v kateri bo nova montaža Gabrovih izdelkov. delavstva ni bistveno spremenilo, giblje se med 140 in 150. Tudi v skladih je podoba vzorna. V zadnjih dveh letih je podjetje položilo na sklade več kot prej v dvajsetih letih! Popravili so osebne dohodke zaposlenih, ki so danes nad povprečjem v slovenski lesni industriji. Saj tudi znaša vrednost proizvodnje na enega zaposlenega 14 milijonov Sdin. Podjetje vsako leto povečuje proizvodnjo in tudi v prihodnjem letu predvidevajo porast za kakšnih 40 %. Pri tem bodo sicer zaposlili še nekaj ljudi, vendar ne več kot 10 %. Takšna je podoba današnjega podjetja »Gaber« Stari trg pri Ložu, ki stopa v prihodnje leto z novimi perspektivami. Podjetje letos izjemoma ne bo razpošiljalo novoletnih čestitk, zato ob tej priložnosti pošilja prisrčne pozdrave vsem poslovnim prijateljem, cenjenim potrošnikom, podjetjem v občini in vsem občanom, ter jim hkrati želi veliko uspeha, zdravja in zadovoljstva v novem letu 1971. iiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiii TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME »STILLES« SEVNICA v a b i k sodelovanju DVA LESNOINDUSTRIJSKA TEHNIKA za prosta delovna mesta v TEHNIČNEM SEKTORJU POGOJI: — srednja tehniška šola lesnoindustrijske smeri. Prednost imajo kandidati s prakso, lahko pa kandidirajo tudi začetniki. Delavcem nudimo samske sobe. Kandidati naj vložijo vloge za zaposlitev na naslov podjetja v 15‘ dneh po objavi. 12033 PODJETJE »AGROTEHNIKA« EXPORT-IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 razpisuje po določilih Temeljnega zakona o volitvah organov upravljanja in čl. 92. Statuta (reelekcija) mesto GENERALNEGA DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati razen splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo- visoko izobrazbo z najmanj 8 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih ali da imajo višjo izobrazbo z najmanj 10 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti, od tega vsaj 6 let na vodilnih delovnih mestih; 2. znanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. Prednost pri izbiri imajo kandidati s prakso- v dejavnosti podjetja, tj. uvoz in izvoz blaga, notranja trgovina ir.- zastopstvo tujih firm. Nadalje podjetje razpisuje po členu 33. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in čl. 35. Statuta podjetja zaradi reelekcije naslednja vodilna delovna mesta: 1. POMOČNIKA GENERALNEGA DIREKTORJA POGOJI: visoka izobrazba z vsaj 5 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti ali višja izobrazba z vsaj 8 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti ter najmanj 3 leta staža na vodstvenih delovnih mestih; organizacijske in vodstvene sposobnosti; obvladanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. 2. DIREKTORJA SEKTORJA UPRAVE POGOJI: pravna fakulteta II. sto-pnje (dipl. pravnik) z vsaj 5 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti, od tega vsaj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih; organizacijske in vodstvene sposobnosti; obvladanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. 3. DIREKTORJA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA POGOJI: ekonomska fakulteta II. stopnje (dipl. econ.) z vsaj 5 leti prakse v računovodski stroki ali višja izobrazba ekonomske stroke z vsaj 8 leti prakse v računovodski stroki, od tega vsdj 3 leta na vodstvenem delovnem mestu; organizacijske in vodstvene sposobnosti. 4. DIREKTORJA SEKTORJA MEHANIZACIJE 5. DIREKTORJA SEKTORJA KEMIZACIJE 6. DIREKTORJA SEKTORJA REZERVNIH DELOV Za delovna mesta pod 4., 5. in 6. se zahtevajo naslednji pogoji: — visoka izobrazba a vsaj 5 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti, od tega vsaj 3 leta na vodstvenem delovnem mestu ali višjo izobrazbo z 8 leti prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti, od tega vsaj 5 let na vodstvenem delovnem mestu — organizacijske in vodstvene sposobnosti — obvladanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite na uvodoma navedeni naslov podjetja. Ponudbam morate priložiti dokazila o izobrazbi. Kandidati bodo dobili odgovore na ponudbe v 30 dneh, računajoč od dneva zaključka razpisa. 12080 ti' Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. LJUBLJANA, Teslova 30 sprejme na delo: VODJO prodajne službe - visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in praksa v komercialnih poslih ali višja strokovna izobrazba in 7 let prakse v komercialnih poslih. Poskusno delo 2 meseca. VRATARJA -TELEFONISTA z nekaj prakse v hišr.-i telefonski centrali, ter vsaj delno znanje nemščine ali angleščine. Poskusno delo 1 mesec. 12084 V:, - S. -•‘-‘t-fcSt A- INŠTITUT ZA BIOLOGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI vabi k sodelovanju IZURJENO STROJEPISKO za poln delovni čas PREDNOST: stenografija oz. pisanje po diktafonu ter (pasivno) znanje angleščine. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop mogoč takoj. . Pismene ponudbe sprejema tajništvo inštituta, Aškerčeva 12, p. p. 141/3. INFORMACIJE: tel. 22-121 (310). 12081 »CROATIA« zavarovalnica in pozavarovalnica — POSLOVNA ENOTA KOPER posreduje prodajo karamboliranih osebnih avtomobilov na javni licitaciji, ki bo dne 25. 12. 1970, ob 12. uri v Koipru, Kidričeva 46/11 Na javni licitaciji bo: 1. osebni avto AMI 8, leto izdelave 1969, prevoženi kilometri 19.625 — izklicna cena Ndin 5.000.— 2. osebni avto AMI 6 Break, leto izdelave 1969, prevoženi kilometri 21.866 — izklicna cena Ndin 5.000.— Vozila si lahko ogledate v avtoservisu »Tomos« v Kopru. 12074 jsacjštek. vselitve v nove PROSTORE — Kot prvi so se danes selili v novi bolnišnični objekt v Ljubljani bolniki z oddčlka plastične kirurgije in opeklin. Zdravili se bodo v udobnejših in sodobno opremljenih prostorih, kolektiv pa je začasno opremil in uredil tudi operacijske dvorane, prevezovalnice in druge prostore v novem objektu, ki ga šele gradijo. Foto: E. šelhaus ZVEZA CIVILNIH ŽRTEV VOJNE — V prostorih občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik je bil včeraj ustanovni občni zbor zveze civilnih žrtev vojne SRS, na katerem so med drugim izvolili vodstvo in sprejeli statut. Foto: E. šelhaus DOSMRTNA JEČA ZA MORILCA 400.000 ŽIDOV —Sodišče v Diisseldorfu je obsodilo na dosmrtno ječo Franza Stangla, nekdanjega komandanta taborišča smrti Treblinka, kjer je bilo med vojno ubitih najmanj 700.000 Židov; za usodo več kot polovice teh žrtev je odgovoren Stangl, ki ga je »lovec na nacistične zločince« Simon Wiesenthal vztrajno sledil v Braziliji. Le-ta ga je po dolgih pogajanjih izročila ZR Nemčiji. Na sliki: Wiesenthal posluša razpravo (levo) in Franz Stangl ob razglasitvi sodbe (desno). Telefoto: UPI Osnutek za spremembo ustave V novo bolnišnico Prvi bolnik v novem objektu ljubljanskega kliničnega centra — Štiri poletaže so že pripravljene za vselitev BS času-' ssssstssssgs v zvezni skupščini BEOGRAD, 22. dec. (Tanjug) — Predlog predsednika republike, da bi sprožili postopek za spremembe ustave SFRJ, so danes podprli tudi v zvezni skupščini — v okviru prvih razprav, ki so bile temu vprašanju posvečene v skupščinskih odborih in komisijah. Zakonodaj nopravna komisija zvezne skupščine je sprejela predlog posebnega sklepa, na podlagi katerega bo v zvezni skupščini tekel postopek za sprejemanje ustavnih sprememb. Pred zasedanjem vseh petih skupščinskih zborov, ki bo prihodnji teden in na katerem naj bi sprejeli predlog za spremembe ustave, bo skupna komisija teh zborov za ustavna vprašanja pripravila predlog besedila osnutka za spremembo ustave. Zbor narodov bo določil dokončno besedilo osnutka, potem ko bodo drugi skupščinski zbori predložili mnenje o predlogu. Potem bodo dali osnutek v javno razpravo. Predlog predsednika repu blike so podprli tudi na drugih današnjih sejah skupščinskih teles. nega centra. Na kar smo čakali v res težavnih okoliščinah prenatrpanih kliničnih oddelkov, ko so bolniki ležali na tleh, na hodnikih in v prenatrpanih sobah na zasilnih ležiščih, se je začelo sproščati z delno dograditvijo nove bolnišnice in z začetkom preseljevanja v prostore, ki so vse kaj drugega kot zastareli klinični objekti. Danes so selili bolnike v naj višjo, osmo poletažo, do konca januarja pa bodo usposobili za redno delo še tri poletaže. To pomeni 256 bolniških postelj v novih, lepih, ne luksuznih, pač pa udobnih in sodobno urejenih bolnišničnih prostorih. Oddelek za plastično kirurgijo in opekline se seli v celoti, dve poletaži bo dobil nezgodni oddelek, eno pol etažo pa nevrološki oddelek. Delna vselitev še medtem, ko nadaljujejo z nadaljnjo gradnjo in preurejanjem preostalih prostorov, pomeni, da bo omiljena stiska s prostori v najbolj obremehjehih oddelkih, to je pri nezgodah in v nevrološki kliniki. S preselitvijo oddelka za plastično kirurgijo in ležečega oddelka nezgodne postaje bo na polikliniki možno razširiti specialistične ordinacije, kar bo v veliko olajšanje ljudem, Žrtve niso krive Včeraj so v Ljubljani ustanovili zvezo civilnih žrtev vojne za SRS LJUBLJANA, 22. dec. Danes je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor zveze civilnih žrtev vojne SR Slovenije. Več kakor šestdeset invalidov, pretežno slepih, iz vse Slovenije, je prisostvovalo in sodelovalo pri ustanovitvi te prepotrebne inštitucije, ki bo odslej združevala vse tiste kategorije invalidov, ki so svoje poškodbe dobili kot civilne osebe. Naj ob tem zapišemo še, da je bila že maja letos v Beogradu ustanovljena Zveza civilnih žrtev vojne Jugoslavije in da imajo republiške zveze že vse republike razen Bosne in Hercegovine. ki morajo sedaj v polnih čakalnicah dolgo čakati na sprejem pri specialistih. S temi selitvami pa se začenja tudi že oblikovati nova organizacija dela v bodočem kliničnem centru, ko bo postopoma združena vsa nezgodna služba in na enem mestu organizirana nujna pomoč splošne in specialistične službe. Z delno vselitvijo bo kolektiv kliničnih bolnišnic dosegel, da bodo že postopoma izkoriščena velika denarna sredstva, ki so bila vložena v gradnjo, hkrati pa bo to za kolektiv pomemben preizkus organizacije dela v novih pogojih. Seveda pa ta delna preselitev ne pomeni prve končane etape pri velikem delu, temveč dosti bolj spodbudo za nadaljnjo pospešeno graditev, pri čemer računajo, da bi že marca ali aprila usposobili nadaljnje etaže za interno kliniko in dali v njenih dosedanjih prostorih nove oddelke onkološkemu inštitutu. Tako tudi skromna slovesnost ob današnji vselitvi prvih bolnikov ni imela značaja formalne otvoritve, temveč bolj proslave začetka perspektive. Kaj je narekovalo ustanovitev zveze civilnih žrtev vojne? Nedvomno uspehi ostalih invalidskih organizacij (vojaški invalidi, slepi, gluhi), ki so jih te organizacije dosegle in pa dejstvo, da imajo nekatere kategorije civilnih žrtev vojne — na primer 100 odstotni invalidi — že precej urejeno varstvo. Žrtev vojne (civilnih) je v naši republiki po približni oceni 2000. V večini primerov gre za poškodovance z vojaškim materialom, ki so postali invalidni brez svoje krivde. Zaradi neobstoja organizacije doslej te žrtve niso uživale skoraj nikakršne zaščite, obravnavali so jih kot ostale socialne ogrožence. pa še bo pač glede na to, koliko j denarja in posluha za te probleme je imela občina, kjer bivajo. Naloga nove organizacije ni le v izboritvi materialnih priznavalnin za tiste telesne poškodovance, ki so manj kot 90 odstotni invalidi (za 100 odstotne je že poskrbljeno) pač pa tudi, da oškodovancem pomaga pri zaposlovanju, rehabilitaciji, pri uveljavljanju vseh ostalih pravic pa tudi pri povsem človeških težavah, ki jih imajo te kategorije prebivalcev še več kot drugi. Tone Brejc, predstavnik republiškega sekretariata za zdravstvo, ki se je udeležil občnega zbora, je dejal, da bo zveza pri svojem delu nedvomno naletela na številne težave, pa tudi na razumevanje vseh tistih, ki jim pravična rešitev problemov civilnih žrtev vojne ni nepomembno govoričenje Jože Zupančič, ajnik republiške zareze društev telesnih invalidov, pa je novo osnovani zvezi ponudil, da lahko, dokler ne dobi svojih prostorov, začasno gostuje pod njihovo streho. Po pred dvema letoma sprejetem zakonu, se morajo vse civilne žrtve vojne prijavili občinskim zavodom za socialno delo do 31. decembra letos. e. JURIČ Prvi novoletni turisti so prišli REKA, 22. dec. (Tanjug). Na Kvarner in Istro so prispelo o-ve skupine tujih gostov, ki b/ •■ Ta-'3 mija pripomnil, da je beseda »demontaža« kdo ve kako sedaj prešla tako rekoč v vsakdanjo rabo, in dodal, da ga ta izraz nekoliko bega »Za nas je važno tisto kar ustvarjamo,« je rekel »Sedaj ustvarjamo nov družbeni dogovor med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ki je po svojem pomenu enakovreden razpravam II. zasedanja Avnoja.« Emil Ludviger je nato po iasnil. da ie izraz o »demontaži« federacije uporabil brez zlonamernih misli. Telegrami AVSTRALSKI GOST — BEOGRAD. Podpredsednik zvezne skupščine Miloš Minič je sprejel namestnika šefa opozicije v avstralskem parlamentu L. H. Barnarda. DELEGACIJA KP ROMUNIJE — SKOPJE. študijska delegacija KP Romunije je obiskala Skopje; pogc-varjali so se v mestni konferenci in si ogledali železarno. Seznanili so se tudi z delom družbenopolitičnih organizacij IZRAEL BO MORDA PRISTAL — WA-SHINGTON. State Department je izrazil upanje, da bo Izrael morda dto 5. januarja pristal na nadaljevanje pogovorov pod Jarrin-govim vodstvom. Tedaj mora Jarring predložiti poročilo VS. 50. SESTANEK — NEW YORK. Veleposlaniki štirih velesil v OZN so že petdesetič razprayljali o krizi na Bližnjem vzhodu. Vsebina pogovorov ni znana, omenili so le datum novega sestanka — 6. januar. POGOJ DIPLOMATSKI ODNOSI — DŽAKARTA. Indonezijski zunanji minister Malik je mnenja, da je mogoče uresničiti zamisel o nevtralni Jugovzhodni Aziji — poroštvo naj bi bile velesile — le, če bo Kitajska ponovno- vzpostavila diplomatske odnose a Indonezijo. PLENUM CK KPF — PARIZ. V Parizu se je začel plenum CK KP Francije; razpravljajo o skupnem osnutku dokumenta KPF in socialistične stranke, ki so ga pripravili po prvih razpravah o političnem sporazumu med strankama. KONGRES BAAS — BEJRUT. Voditelji iraške veje Baas nameravajo v kratkem sklicati nacionalni kongres stranke; razpravljali pa bodo o razmerah v arabskem svetu po dogodkih v Siriji. - . SAUDSKO-JEMENSKI POGOVORI — DŽEDA. Delegacija prosvetnega ministrstva Saudske Arabije se v Sani pogovarja o pomoči, ki jo namerava Saudska Arabija dati Jemenu. RIAD BO OBISKAL BRITANIJO — KAIRO. Egiptovski zunanji minister Riad bo 3. januarja za štiri dni prispel v Britanijo. Pogovarjal se bo s premierom Heathom in zunanjim ministrom Homeom o Bližnjem vzhodu. POMOČ MEHIŠKIH SLIKARJEV — MEXICO. Dvajset najbolj znanih mehiških slikarjev je namenilo 70 svojih del za javno razprodajo, izkupiček pa bodo poslali dni žinam Baskov, ki jim sodijo v Burgosu. IZPUSTILI BRITANSKEGA BANČNIKA — LONDON. Na Kitajskem so izpustili enega od zadnjih britanskih jetnikov, .nekdanjega bančnika iz Šanghaja Davida Johnstona, ki so ga zaprli leta 1968 zaradi vohunstva NOVINAR SNOW BO ŠE OSTAL NA KITAJSKEM — HONGKONG. Ameriški publicist Edgar Snow, ki je kot prvi tuji novinar intervjuval kitajskega predsednika Mao Ce Tunga in tudi napisal več knjig o tej državi, je še podaljšal obisk na Kitajskem, kjer se mudi že tri mesece. ŠVEDI PROTI EGS — STOCKHOLM. An keta je pokazala, da večina Švedov ni za članstvo njihove države v EGS. Le 31 od stotkov jih je mnenja, da bi to koristilo nji hovi državi (še pred pol leta je za članstvo glasovalo 59 odstotkov). v BELGIJSKO POSOJILO — MANILA. Bel gija je odobrila Filipinom milijon dolarjev dolgoročnega posojila, ki ga bodo uporabili za modernizacijo letališča. ARETACIJE — SEVILLA. Policija je aretirala' v Sevilli 24 ljudi, med njimi tudi ne kaj mladoletnikov; obtoženi so, da so člani komunistične partije, ki je v Španiji prepovedana. POVRAČILNA AKCIJA — VIGO. V Vigo-jn in treh drugih španskih pristaniščih bodo bojkotirali italijanske ladje — kot protest zaradi demonstracij v Italiji, do katerih je prišlo ob procesu v Burgosu Napovedan je tudi bojkot francoskih ladij. PROMET SPET STEKEL — BERI,IN. Promet med ZRN in zahodnim Berlinom prek ozemlja NDR ki ie zadnje dni precej zastal, se je spet uredil. Pa še to: PERSPEKTIVA — Vremenoslovci so se spet izkazali: sneg so napovedali skoraj do minute točno. Morda bi se našlo zanje delo tudi pri napovedovanju gospodarskih gibanj, tokov na tujem in domačem tržišču, letine in pod., kjer napovedovalci doslej niso imeli tako srečne roke . . . SOf^CE vzide 07.40 zaide 16.18 Prognostična karta za 23. dec. 1970 VREMENSKO POROČILO I I 'NA vzide 02.22 zaide 12.31 sončno delno oblačno <^> oblačno ^ dež nevihte sneg V? megla burja jugo ■ m topla fronta »m hladna ▼ fronta okluzija ' središče: ciklonafj) A anticiklona II Vreme in temperatura 22. decembra 1970 Kra.n vreme ob 7 un vreme '»c ob 13 un Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl Gradec Celje Novo mesto Koper 'Jka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Senet.ke Milano Denova Miinchen Ztirich Rim Pariz Berlin Stockholm 'Moskva oblačno oblačno oblačno megla oblačno sneži oblačno sneži oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno megla oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno dežuje oblačno jasno sneži oblačno jasno jasno oblačno jasno oblačno —3 —17 —1 —3 —1 —3 4 5 6 7 —4 —3 0 —3 —4 —4 2 —5 7 —3 —1 —1 0 —2 —2 —6 poloblačno oblačno oblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno oblačno oblačno oblačno oblačno ooloblačno Jblačno oblačno oblačno oblačno oblačno poloblačno poloblačno oblačno 'oblačno •asno iasno sneži dežuje oblačno lasno jasno sneži 0 —17 1 —1 —1 0 5 4 5 8 11 0 -^2 --4 5 0 8 —1 6 —3 4 4 0 -3 -6 Napoved za danes: SLOVENIJA: Zmerno oblačno bo. Najnižje nočne temperature bodo od —5 do —10, na Gorenjskem do —14, najvišje dnevne malo pod 0, v Primorju 6 stopinj C. Na Primorskem bo še pihala burja. V četrtek bo hladno. JUGOSLAVIJA: Pretežno oblačno bo z bur-jo vzdolž Jadrana. V južni Srbiji in Makedoniji bo še rahlo snežilo. VREMENSKA SLIKA: Dotok hladnega zraka od severa je povzročil, da se je območje nizkega zračnega pritiska nad Apeninskim polotokom še nekoliko poglobilo. Zaradi anticiklona nad vzhod n im Atlantikom in zahodno Evropo je prekinjen vpliv frontalnih motenj od zahoda. SN2ičnio.i RntZ Vp]Rv' 2Zm decemhra 1970 ob 7. uri ii*.2 »I,??- .Vehk° planino: oblačno. 7 cm pr šiča žičnica m sedežnica obratujeta — Žičnica 0blaCn0' 10 cm- ««nica obra oršfč center Golte: -8. sneži, in cm, Bohini ^,,V^PenJaea: ~5’ ob|ačno. 10 cm Komna 0~4i>,?b'?Cno- 10 cm. ceste prevozne -Komna —9. oblačno, 10 cm na 18 cm podlage t^2°'Si»?ie?iCa obratuie — črni vrh nad Idrijo |(|2'™ Li5 ”” ~T V°Jsk°: —2 sneži, ts cm na 10 cm podlage _ Idrija; 0. sneži 8 cm - Lo- f‘fJL „iič!vegla' v.13 — Lokve: —2, oblačno. 7 cm. vlečnica obratuje - Livek: 0. oblačno. spodaj 14 cm zgoraj 27 cm vlečnica obratuje -Lažno- —z. oblačno. 7 cm na 7 cm podlage Rakitna —3, rahlo sneži 18 cm, vlečnica r SU oi,r» Ljubljana: oblačno. —1. 9 cm -B4 k„ jTMačno —3. 3 cm — Planica: oblačni 77’ 8„cm na 11 cm podlage - Jezersko: obla, ' •’> . cm na 3 cm podlage — Slovenign dec- rahlo sneži - 3, 4 cm - Celje: oblačni A* 1 cn? ~ oblačno. —l 7 cm - ™Kn!k!L2£>ib0ta« oblačno, 0. 3 cm - Novo mestc rahlo sneži, —2 12 cm — Postoina: rahlo snež: plL * c™ - Bovec’ rahlo sneži. 1 1 cm Triglav Kredarica: —17, 100 ceptunetrov snega Ukrepi veljati morajo za vse V Celju so razpravljali o reformi, stabilizaciji in o ekonomskem sistemu CELJE, 22. dec. Včerajšnjo razširjeno sejo je medobčinski svet ZKS posvetil razpravi o tezah za sejo CK ZKS o reformi, stabilizaciji in o ekonomskem sistemu. O tem, kot o delu ustavne podskupine za bodoče ekonomske funkcije federacije, je v uvodu obširneje govoril predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan. Kot je poudaril, si od javne razprave o tezah mnogo obetajo, da pa bi hitreje pri- Velenje: dodatna sredstva Prispevalo naj bi jih gospodarstvo za potrebe zdravstva in šolstva Na zadnji razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta Velenje so govorili o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971. Zaradi omejene proračunske in splošne potrošnje v letu 1971 je bilo sprejeto stališče, da naj bi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem sprejela za velenjsko območje najvišjo možno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Ker pa bo tega denarja premalo, da bi krili vse potrebe, je bilo sprejeto stališče, da naj bi prispevale delovne organizacije za potrebe zdravstva in šolstva dodatna sredstva, upoštevaje pri tem delovne programe in možnosti financiranja. Pobudo za zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstvo in šolstvo bodo prevzela občinska vodstva družbeno političnih organizacij skupaj z velenjsko občinsko skupščino. Občinski sindikalni svet Velenje pa je na zadnji razširjeni seji sprejel tudi predlog, ki ga bodo posredovali skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem in po katerem se višina participacije zavarovancev v letu 1971 ne bi spremenila, se pravi, da bi ostala taka, kot je bila v veljavi v letošnjem letu. Participacija zavarovancev k zdravstvenim storitvam po mnenju velenjskih sindikatov ne bi smela biti instrument za izravnavanje izgub v skladih zdravstvenega zavarovanja delavcev. MARIJAN LIPOVŠEK Srečne številke V 51. kolu lota so 'bile izžre bane — prvo žrebanje: 4, 8, 9, 24, 31 in dodatna 14; drugo žre* banje: 2, 14, 18, 21. 31 in dodatna 3. šli do najracionalnejših rešitev predvidenih sprememb, bi morali v republiki pritegniti k sodelovanju ves umski potencial. Zvone Dragan je- ugodno ocenil delo ustavne podskupine, ki je pred dnevi zasedala v Dubrovniku, saj so prišla do izraza enotna mnenja o nujnosti sprememb v ekonomskih funkcijah federacije. V tej zvezi se je dlje časa zadržal tudi pri poglavitnih elementih ekonomske politike v prihodnjem letu, pri čemer je dejal, da bo gospodarstvo še lep čas obremenjeno z elementi starega sistema. Tudi ni računati, da mu bodo predvidene razbremenitve prinesle kakšne bistvene ugodnosti, saj bo v zameno za odpravo obresti na poslovni sklad treba sprejeti obveznosti do nerazvitih. Zato bi morali gospodarstvu raje prej kot kasneje povedati, kakšen bo njegov položaj in kaj si lahko obeta. Po besedah Zvoneta Dragana bosta pomembni zlasti dve nalogi: treba bo dosledno izvajati stabilizacijski program, pri čemer bodo morali ukrepi veljati brez izjeme za vse, to pa pomeni, da ne bo moglo biti nikakršnih privilegijev, ki so v zadnjih letih postajali celo pravilo. V središču bo prav tako krepitev materialne osnove gospodarstva. Dalje bo treba zakonsko oziroma z družbenim dogovorom urediti delitev dohodka in tudi osebnih dohodkov. Ti sicer niso glavni in edini vir inflacije, vendar gre zlasti za ugotavljanje tistih osebnih dohodkov, ki niso rezultat dela. Poleg drugih nalog bo, po mnenju Zvoneta Dragana, treba rešiti vprašanje investicij in zaostriti kontrolo nad izkoriščanjem kratkoročnih kreditov za dolgoročne naložbe, v naj-večji možni meri pa pospeševati izvoz in ustrezno zmanjševati uvoz. Razen tega naj bi čimprej odpravili obvezne depozite in jih nadomestili z drugačnimi elementi, kajti ta ukrep je še povečal nelikvidnost. V razpravi so menili, da so objavljene teze zelo zanimive, da pa je v njih preveč prostora posvečenega federaciji, kar vzbuja strah, da bi vprašanja republiške državnosti zanemarili. Med drugim je bil govor tudi o problemih' nelikvidnosti, ki je, kot so menili, s predvidenimi prognozami ne bo mogoče ozdraviti, marveč bi morali izdelati ustrezen sanacijski program. DRAGO HRIBAR DELOVNA AKCIJA V KALAH — Krajevna skupnost Šempeter je pn graditvi ceste Pdolog—Kale organizirala kar tri delovne akcije. Posnetek je iz zadnje delovne akcije v Kalah, ki se je je udeležilo nad 100 občanov in mladine iz področja krajevne skupnosti Šempeter. Foto: T. Tavčar Glavna naloga —nova šola Krajevna skupnost Šempeter v žalski občini je letos zgradila cesto Podlog—Kale, vodovod v Podlogu — V načrtu šola in cesta Prvi sneg - po koledarju Z nastopom zime je sneg pobelil mnoge kraje - Manjši prometni zastoji LJUBLJANA, 22. dec. Za prvi zimski dan si je starka Zima priskrbela snežni plašč. V Ljubljani so namerili 9 centimetrov snega, zato tudi komunalnemu podjetju Snaga ni povzročal večjih skrbi. 2e med sneženjem so ceste sproti čistili. Pravijo, da so izpolnili svojo dolžnost ter da so že dopoldne mesto očistili. Dežurna služba cestnega podjetja' pa jfe sporočila, da so zaradi snega sicer zaprli cesti proti Postojni in Zagrebu za tovorni promet, vendar so do 10. ure dopoldne vse ceste očistili in so odprte za ves promet, razen ceste Kalce—Hrušica, ki je pozimi navadno zaprta. V Mariboru in drugih krajih severovzhodne Slovenije je ponoči zapadlo od 8 do 12 centimetrov snega. Na cesti Maribor—Slovenske Konjice so že ponoči klance potresli s soljo. V prometu so nastale manjše težave, tako, da so avtobusi z medkrajevnih prog pripeljali z zamudo od 5 do 20 minut. Največ V nekaj vrstah POLZELA Nova trgovina — Minulo soboto je Savinjski magazin Žalec v središču Polzele odprl novo samopostrežno trgovino. Prej je bila na tem mestu klasična trgovina, zdaj so jo povečali in popolnoma preuredili. Dedek Mraz — Krajevna skupnost Polzela je že več let zapovrstjo pripravila obisk dedka Mraza pri predšolskih otrokih. Tako jih bo tudi letos, 30. decemDra popoiane v domu Svobode na Polzeli. Poleg daril, ki jih bo dedek Mraz razdelil, bo otroke gotovo razveselila tudi prisrčna p: ire-ditev. Delo krajevne skupnosti Šempeter uvršča to skupnost med najbolj delovne v žalski občini. Na svoji razširjeni seji 20. decembra pa je uspeh celoletnega dela pokazalo poročilo predsednika krajevne skupnosti Šempeter Iva Kuharja. Na razpolago so imeli, okrog dvesto tisoč dinarjev. S tem so zgradili cesto — Podlog — Kale v dolžini 4,2 kilometra, kar je za kraje, ki jih ta povezuje, velikega pomena. Precej denarja so morali odšteti za izdelavo idejnega načrta za ureditev kanalizacije v Šempetru, ki bo izdelan v začetku prihodnjega leta. Pri gradnji vodovoda v Podlogu je sodelo- Danes v Celju KINO: Metropol: ob 16.30 jugoslovanski barvni film DRUŽBA PETRA KVRŽICE. Ob 18.30 in 20.30 amer. barv. film JETNIKI VESOLJA. Dom: angl .-ital. barv. film — ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO. SLG: Ob 8. uri RDEČA KAPICA za I. osnovno šolo. Ob 10. uri RDEČA KAPICA za osn. šoli Šmarje in Vransko. DEŽURNA LEKARNA: Nova lekarna, Tomšičev trg 11. LIKOVNI SALON: Razstavlja Maksim Sedej — mlajši. RADIO CELJE: Po vaši izbiri, iz dela celjske občinske skupščine. DELAVSKA UNIVERZA: Ob 19.40 v Narodnem domu predavanje »Lepote ameriških kanjonov«. valo 22 občanov, ki so sami prispevali nekaj denarja, pa tudi prostovoljno delo. Naloga krajevne skupnosti je tudi urejevati pokopališče. Pokazalo pa se je nujno razširiti pokopališče v Šempetru, kar jim letos ni uspelo.. Razveseljivo je, da so popravili stavbo, kjer je Praznovanje dneva JLA v Velenju VELENJE, 22. dec. — Ob 29-letmci ustanovitve JLA so popoldne v avli velenjske občinske skupščine odprli razstavo Koroška med narodnoosvobodilno vojno,' ki jo je pripravil muzej ljudske revolucije Celje v sodelovanju z muzejsko zbirko NOV Velenje. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi Jože Skrabar, predsednik občinskega odbora borcev za sevemo mejo, pionirji pa so izvedli krajši priložnostni program. Mladi iz šaleške doline pa so se danes srečali s pripadniki JLA celjske garnizije v šahu, streljanju in namiznem tenisu, zvečer pa so skupaj pripravili v delavskem klubu rudnika lignita Velenje klubski večer. M. L. otroški vrtec in jo tako prilagodili potrebam takšne ustanove. Opravljena dela kažejo, da je krajevna skupnost z denarjem razpolagala smotrno, saj je del sredstev razdelila še društvom, ki delujejo v Šempetru. Med najvažnejše naloge, ki jih ima v prihodnjem letu sta nedvomno zgraditev osnovne šole in ceste Loke — Kale. Za novo šolo imajo zbranih že približno tretjino sredstev, vendar upajo, da bodo sredstva, ki jih še potrebujejo, zbrali. Radi bi tudi razširili pokopališče, saj je to že sedaj prenapolnjeno, mislijo pa že na zgraditev mrliške veže. Za izpolnitev vseh teh nalog bo krajevna skupnost potrebovala veliko razumevanja in odprte roke delovnih orga^ nizacij, občanov in občine Žalec. TONE TAVČAR Volitve do konca leta Celjska kulturna skupnost bo imela 14 članov Svet za kulturo in znanost celjske občinske skupščine in iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti sta na skupni seji sprejela sklep, po katerem naj bi volitve oziroma imenovanja članov v skupščino celjske kulturne skupnosti opravili do 31. tega meseca. V skupščini paj bi dobili po dva predstavnika Slovensko ljudsko gledališče, koncertna poslovalnica, mladinski pevski festival in društvo glasbenih pedagogov, pododbor društva slovenskih likovnih umetnikov, pokrajinski muzej in muzej revolucije, zavod za spomeniško varstvo in zgodovinski arhiv, društvo bibliotekarjev, RTV Ljubljana, kulturna redakcija tednika in radia, Celjskega zbornika, Obrazov in Mohorjeva družba, medtem ko naj bi delegata izvolili za skupino kinematografije, RTV, tisk in publicistiko. Sklep o volitvah oziroma imenovanju bodo posredovali občinskemu svetu ZKPO, občinskemu sindikalnemu svetu, občinski skupščini, občinski konferenci SZDL in izobraževalni skupnosti. D. H. Smuči — darilo za mariborske četverke MARIBOR, 22. dec. — Danes so se predstavniki tovarne Elan iz Begunj oglasili pri družini Atelšek v Mariboru in izročili četverkam Danijeli, Ireni, Anki in Branki vsaki po en par smuči s palicami kot darilo za novo leto. M. K. zamude je imel avtobus iz Gonge Radgone, ki vozi prek Ivanjcev. Pii cestnem podjetju v Mariboru so povedali, da je promet na nekaterih cestah otežkočen, vendar so se njihove ekipe že ponoči lotile dela, da bi promet lahko čimprej normalno stekel. Zaprti sta cesti Črna na Koroškem—Šentvid in Pesnik— —Ribniška koča. Na železniški postaji v Mariboru pa so povedali, da jim sneg doslej ni povzročil preglavic. Na območju Celja je sinodi zapadlo od 10 do 15 centimetrov snega. Kot smo danes izvedeli od delavcev celjskega cestnega podjetja ter komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija jih sneg ni presenetil. Ze sinoči pred 22. uro so na ceste krenili prvi avtomobili s soljo, pripravili pa so budi motorne pluge. Do danes zjutraj so ceste v glavnem očistili,, le buldožer, ki se prebija do Celjske koče, še ni končal dela. Računajo pa, da bo očistil cesto do 18. ure. Vodja reševalne službe pri cestnem podjetju ’ v Celju, Tone Završnik nam je povedal, da so njihovi delavci stopili v akcijo, že ponoči so začeli posipavati cesto I. reda Ljubljana—Maribor, s 35 vlečnimi vozili in 18 plugi pa so takoj začeli čistiti vse druge ceste. Do jutra so take splužili in posuli s soljo vse asfaltirano cestno omrežje na svojem- območju. Porabili so približno 30 ton soli. Delavci komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija, ki ima na skrbi čiščenje snega v mestnem središču, so do 7. ure splužili vse ulice ter jih posipali s soljo zaradi poledice. Dopoldne so začeli odvažati tudi sneg z ulic. Zasavje je ponoči pokrila 10 centimetrov debela snežna odeja, v hribovitih predelih pa ga je zapadlo več. Cestno podjetje Ljubljana in komunalno podjetje sta zgodaj zjutraj splužila ceste, tako da ni prišlo do večjih zastojev v prometu. V Zasavje zjutraj ni pripeljal delavcev in šolarjev le avtobus iz vasi Senožeče, ker so ga zaustavili snežni zameti. Sneg je botroval tudi več prometnim nesrečam. Trideset metrov od zagorskega mostu na cesti Zagorje—Trbovlje je zdrsnil s ceste v Savo z osebnim avtomobilom Jože Dbbravec iz Litije. Voznik se je rešil, vozilo pa se je potopilo. Na Gorenjskem je ponoči zapadlo le nekaj centimetrov snega, zato v prometu ni bilo zastojev. Delavcem cestnega podjetja cest ni bilo treba plužiti, temveč so jih le posipali s soljo. Izjema je bil Ljubelj, kjer je bilo zaradi vetra nekaj manjših zametov. Na gorskih prelazih je padlo Jezerce pod Ljubeljem Kranjsko trgovsko podjetje Živila se vključuje v turizem V Tržiču so bili pri razvoju turizma doslej vezani na Kompas, ki se je lotil urejanja področja Ljubelja in Zelenice. 2e nekaj časa pa ugotavljajo, da je ljub-nsko podjetje zastalo v začetnih prizadevanjih. ljanš Prav zato jim je še toliko bolj dobrodošel novi partner — kranjsko trgovsko podjetje Živila, ki kaže sedaj več zanimanja za tržiško občino. Kranjčani so se nameravali vključiti v tržiški turizem že lani, ko je gostinsko podjetje Tržič zašlo v težave. Tedaj so se ponudili, da vzamejo k sebi obe tržiški go-stinsk: podjetji Po začetnem navdušenju za ta predlog pa so se tržiški gostinci kasneje premislili. Vendar v Živilih zaradi tega niso odnehali. Sedaj so se odločili, da začno uresničevati turistične načrte v Podljubelju. Tam Je predvideno umetno Jezerce s površino 1,7 hektara. Okrog njega bodo zgradili cesto, po pobočjih pa počitniške hišice. Razen tega je določen prostor tudi za kotel in nekatere druge objekte. živila na tem območju že imajo nekaj nad 3000 kvadratnih metrov zemljišča, kmalu pa ga bodo dobili še skupščina Tržič je namreč dobre 3 hektare. Občinska Novo smetišče v Celju Pričakovati je poslej tudi dražji odvoz Kot vse kaže bo Celje vendarle dobilo novo smetišče. Gre za predlog, da bi naj novo odlagališče smeti uredili na območju Bukovega žlaka oziroma tam, kjer bo tudi cinkarna odlagala odpadni material. skupščina Tržič je namreč sklenila, da bo od zasebne lastnice iz Podljubelja odkupila to zemljo in jo dalo na voljo kranjskemu podjetju To pa bo potem odplačalo 150.000 dinarjev posojila, ki ga bodo v Tržiču najeli za odkup. samo 5' centimetrov snega, više v gorah pa le nekaj več. Po cesti čez Vršič, ki je uradno zaprta, so včeraj pripeljali avtomobili z verigami do Erjavčeve koče, kjer je danes le 10 centimetrov snega. Zanimivo je, da je tokrat sneg prvič letos pobelil Kranj. Danes kmalu po polnoči je pričelo snežiti tudi na vsem postojnskem območju, vse do Črnega kala. Zapadlo je približno 10 centimetrov snega. Pri cestnem podjetju v Kopru so nam povedali, da so bile njihove ekipe pripravljene, tako da jih sneg ni presenetil in so že v zgodnjih. jutranjih urah pričeti posipavati s peskom in soljo. Zaradi večje varnosti so do 9.45 ure izključili iz prometa tovornjake s prikolicami. Povedali so tudi, da je burja že posušila vse ceste in da promet že poteka brez zastojev. Ponoči je pobelil sneg tudi vsa višja območja na Goriškem. Davi je bil za nekaj časa zaprt promet prek mejnega prehoda Predil, kjer je ter na cesti Ajdovščina—Črni vrh. že dopoldne pa so cesto očistili. Tanjug poroča, da je močna burja, ki je davi pihala na območju gornjega Jadrana in v planinskih območjih, paralizirala promet s trajekti in povzročala težave v cestnem prometu. Sunki vetra so ponekod dosegla tudi do 90 km na uro. Otok Rab je danes ostal brez trajektnih zvez z Jablancem in Senjem. Prav tako je prekinjen trajektni promet z otokom Cresom, na poti Brestova—Porozina, in s Pagom med Kariobagom in mestom Pag. V planinskem zaledju kvarnerske riviere, v Gorskem Kotarju in Velebitu, pa je zjutraj začelo snežiti Vse dopoldne je zapadlo pri bližno 10 centimetrov snega Na cesta Reka—Zagreb so za to izključili iz prometa tovornjake s prikolicami, za vsa vozila pa je obvezna zimska oprema. Snežilo je tudi v nekaterih obmorskih mestih, vendar se je sneg sproti stopil. Iz Slavonije in Baranje poročajo, da že od ranega jutra sneži, prvič to zimo. Snežna odeja v ravninskih predelih Slavonije, je debela približno 15 cm. Sneg je dobrodošel predvsem v kmetijstvu, ker bo njegova odeja zavarovala po- padlo 20 centimetrov snega, I sevke pred zmrzaljo. TA TEDEN V UMIMIM Naši delavci - izvozno blago Starši kenijskih mladeničev, ki po končanem šolanju zapustijo meje svoje domovine, morajo plačevati astronomske odškodnine v državno blagajno. Tako v nerazviti A-frfki. Pri nas, ki se štejemo , med naprednejše dežele, pa je prav narobe. Podjetja, naša podjetja, pošiljajo delavce na delo v tujino. Zato, da si z njimi služijo mastne dobičke. A ne pošiljajo le nekvalificiranih delavcev, tistih, ki so jim nepotrebni . . V zadnjem času Je postala že javna skrivnost, da nekatere naše delovne organizacije nezakonito preskrbe svoje delavce tujim partnerjem. Pod tem lahko dobesedno razumemo kar »izvoz« kvalificiranih in tudi visoko kvalificiranih delavcev, pogoste tistih, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. šli smo po sledovih te trgovine z belim blagom. Trboveljsko podjetje IBT — Rudis, denimo, je pri iskanju delovne sile uporabljalo celo kaznive metode, tako da so morali posredovati organi uprave javne varnosti. .. Avtor članka je bil povabljen na odprt sestanek naših delavcev, zaposlenih v MUnchnu. Ni mu bilo le tež ko pri srcu, ko je gledal te mlade, zgarane ljudi. Bil je tudi presenečen nad neverjetnimi oblikami izkoriščanja. pri katerem si podajata roko nemško in naše podjetje ... Samo en primer: medtem ko dobi naš delavec za uro svojega dela v nemški tovarni 3,70 do 3,90 marke, pa dobi matično, to je jugoslovansko podjetje zanj okrog 11 mark . »Zaposlen sem na istem delovnem mestu kot neki Grk, s to razliko, da jaz imam kvalifikacijo, on pa ne In vendar on zasluži skoraj tisoč mark mesečno, jaz pa le 790!« je novinarju ogorčeno dejal delavec IBT Jože Dremelj, zaposlen v tovarni BOT. Naši delavci pač dobivajo svoje mesečne dohodke posredno, se pravi od svojih, jugoslovanskih podjetij. In kam gre razlika? Za nameček še to: poleg vsega tega so naši delavci prikrajšani še pri celi vrsti ugodnosti, ki so jih sicer deležni nemški oziroma delavci drugih narodnosti. Podrobneje o tem neverjetnem pojavu si preberite • v novi številki Tedenske tribune! S5S== t3a=S£=Š35Ss5= =£=£= 200 OM dfn^ri^1 J 1800 1kvadratnih metrov. Cez tri mesece bo obdelovalnica, ki bo veljala tfeupaj 1,200.000 dinarjev, že začela poizkusno obratovati. Obdelovalne stroje že vozijo v Zreče. Foto: FJECrivec V cinkarni že delajo načrte za ureditev odlagališča odpadkov, ves projekt po novi pobudi pa bodo dopolnili še s tistim delom, ki zadeva javno odlagališče smeti. Pravijo, da bo prostor, ki so ga izbrali, zadoščal za dobo najmanj tridesetih let. Tu bodo uvedli tudi vse ustrezne delovne postopke za sortiranje smeti pa tudi za njihovo sežiganje. Glede na vse to pa tudi na daljšo pot, ki jo bodo morali poslej premagati avtomobili za odvažanje smeti, lahko pričakujemo, da se bo spremenila tudi cena za odvoz smeti. Na vsak način pa bodo sklep o ureditvi novega od- lagališča smeti pozdravili ljudje, ki stanujejo v bližini sedanjega pod Golovcem. To odlagališče namreč ni urejeno tako, da bi ne imelo vpliva na okolico. Ne gre samo za smrad, ki se širi zlasti v poletnih mesecih, marveč tudi za podgane, ki imajo tod bogato pašo. Dela pri ureditvi novega smetišča naj bi končali dru-go leto. m. D. Popravek Avtor slike Praznično Celje, ki je bila objavljena v včerajšnji celjski izdaji Dela ni M. švabič, ampak Milan Božič. Za neljubo napako se opravičujemo avtorju in bralcem. DEDEK MRAZ TUDI LETOS DRAGI OTROCI! VESELILO ME BO, ČE ME BOSTE TUDI LETOS OBISKALI TAKO POLNOŠTEVILNO KOT VSA PRETEKLA LETA. ŽE KOMAJ ČAKAM, DA VAS SPET VIDIM, SE POGOVORIM Z VAMI IN VAM TUDI KAJ MALEGA PODARIM. PRIDITE! VAŠ DEDEK MRAZ • Od srede do sobote <23—26. 12.) VSAK DAN OB 16,30. • V NEDELJO, 27. 12., pa ob 11. uri. (ta dan bo SUPERMARKET odpori od 8—13. ure) supermarket ^ LJUBLJANA NOVI VIDIKI — Na desni, pred novimi portoroškimi hoteli, se je po rušenju poslopja hotela Central odprl pogled na morje s povsem nove perspektive. Foto: J. Mikuž Sprejem v Postojni POSTOJNA, 22. dec. — Komandant postojnske garnizije general major Jože Ožbolt in predsednik občinske skupščine Miran Fajdiga sta priredila v domu JLA sprejem v počastitev 22. decembra. Sprejema so se udeležili predstavniki notranjskih, primorskih in nekaterih dolenjskih občinskih skupščin "ter predstavniki druž£>enopolitičnih organizacij in večjh delovnih kolektivov tega območja. A. P. Srečanje v Kopru KOPER, 22. dec. — Ob dnevu JLA je bilo v Kopru tradicionalno srečanje med graničarji, čuvarji našega morja in predstavniki obalnega območja. Sprejema, ki ga je na dveh obmejnih kontrolnih ladjah, zasidranih v koprskem potniškem pristanišču pripravil kapetan korvete Božidar Stankovič, so se med drugimi udeležili predsedniki koprske občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Graničarjem so čestitali k njihovem prazniku in izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju med JLA ter prebivalstvom slovenske obale. S. B. Srečne številke V 51. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 8, 9, 24, 31 in dodatna 14; drugo žrebanje: 2, 14, 18, 21. 31 in dodatna 3. Kako dohiteti zamujeno? Koprski strokovni odbor za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice je razpravljal o izobraževanju za potrebe delovnih organizacij \ ' Prvi sneg - po koledarju Z nastopom zime je sneg pobelil mnoge kraje - Manjši prometni zastoji LJUBLJANA, 22. dec. Za prvi zimski dan si je starka Zima priskrbela snežni plašč. V Ljubljani so namerili 9 centimetrov snega, zato tudi komunalnemu podjetju Snaga ni povzročal večjih skrbi. Že med sneženjem so ceste sproti čistili: Pravijo, da so izpolnili svojo dolžnost ter da so že dopoldne mesto očistili. Dežurna služba cestnega podjetja pa je sporočila, da so zaradi snega sicer zaprli cesti proti Postojni in Zagrebu za tovorni promet, vendar so do 10. ure dopoldne vse ceste očistili in so odprte za ves promet, razen ceste Kalce—Hrušica, ki je pozimi navadno zaprta. KOPER, 22. dec. Brez odlašanja se je treba lotiti tistih oblik izobraževanja za potrebe gostinskih delovnih organizacij, ki jih je mogoče zajeti pred zimo, hkrati pa zastaviti dolgoročnejši program stalnega izobraževanja. Tako so navajali na današnji seji strokovnega odbora za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice, ko so obravnavali temeljna izhodišča za izobraževanje v gostinstvu. Za Slovenijo, še zlasti pa za obalno območje velja, da brez kvalitetnih gostinskih storitev za tumzem ni napredka. Ta pa je odvisen od usposobljenih ljudi, ki delajo v gostinstvu. Po podatkih, ki smo Jih slišali na današnji seji, je zdaj zaposlenih v gostinstvu na območju strokovnega odbora 18 visoko kvalificiranih, 325 kvalificiranih, 155 polkvalificiranih in 363 nekvalificiranih gostinskih i slltev v gostinstvu. delavcev. Razen tega pa'ima-jo gostinska ■ podjetja še štiri' zaposlene z visokošolsko, 9 z višješolsko ter 59 s srednješolsko izobrazbo. Zaradi graditve novih gostinskih objektov pa tudi zaradi vse večjili potreb je nujno dolgoročno zastaviti sistem izobraževanja. Pri tem pa se kažejo različne težave, kot so, da rti izoblikovana sistematizacija poklicev in nazivov v gostinstvu, da redni sistem šolanja ne daje dovolj absolventov, razen tega pa je ta sistem izobraževanja tudi neizoblikovan. Za gostinstvo se V nekaj vrstah odloča še premalo ljudi, posledica tega pa je tudi, ker ni sistematičnega poklicnega usmerjanja. Tudi sezonsko delo ovira strokovno izobraževanje zaposlenih. Ne na koncu pa je vzrok tudi v tem, ker je splošna turistična vzgoja prebivalstva na turističnih območjih šele v povojih, kar tudi posredno vpliva na počutje turistov in na odločanje ljudi za zapo- Med drugim so se domenili, da bodo z zavodom za zaposlovanje, gostinskim šolskim centrom v Izoli, zavodom za pospeševanje turizma v Piranu, delavsko univerzo v Kopru ter delovnimi organizacijami skupno s strokovnim odborom pregledala, , . _. .. kaj je mogoče storiti takoj 5»J S strokovnim usposabljanjem na delovnem mestu, z organizacijo izrednega študija ter KOPER Pravljica za otroke — Jutri bo v koprskem gledališču krstna predstva Golijeve pravljice »Pastirček in princeska«. Pravljico bo uprizorila dramska skupina, ki deluje v okviru ZKPO Koper. Režiral bo Srečko Tič, z baletnimi vlož. ki pa bodo nastopili gojenci Stanislava Hitija. Novoletna pravljica je namenjena otrokom vseh obalnih občin in jo bodo uprizarjali do novega leta vsak dan. POSTOJNA Predavanje — Prejšnji teden je dijakom gimnazije predaval o svojih vtisih s potovanja po Japonski novinar Tone Fornezzi — Tof. Mladinski klub — Pred kratkim so ponovno odprli prenovljeni mladinski klub, ki bo odslej odprt vsak dan. Na programu so že imeli večer kratkega filma in oddajo Plošča tedna. Gostovanje — Konec prejšnjega tedna je gostoval tu ansambel Mestnega gledališča iz Ljubljane z delom Žarka Petana »Gospod Evstahij iz šiške«. Postojnčani so dvorano doma kulture povsem napolnili. Fill za dijake — Kino podjetje Zarja je za dijake gimnazije tn gozdarske šole pripravilo predstavi prvega in drugega dela sovjetskega filma »Vojna in mir«. Silvestrovanje — Zavod Postojnskih jam je letos pripravil silvestrovanje tudi v prostorih restavracije in samopostrežne restavracije novega hotela. V novi restavraciji je cena silvestrovanja 120 dinarjev, v samopostrežni 20, v stari re. stavraciji pri vhodu v jamo pa 100 dinarjev. Informiranje delavcev — Na zasedanju delavskega sveta SGP »Gradnje« so sklenili, naj člani delavskega sveta neposredno seznanjajo delavce s problematiko v podjetju. Sestanki z delavci, ki se jih udeležuje tudi direktor so po gradbiščih ob koncu dela. Novo omrežje — Delavci komunalnega podjetja sistematično zamenjujejo dotrajano vodovodno omrežje, da ne bi nastale motnje potem, ko bodo do mesta speljali nov glavni vodovod. Novi prostori — Pred nekaj dnevi se je v novozgrajeno stavbo preselilo podjetje Koteks-Tobus. Novi prostori so v neposredni bližini mestne klavnice. Paviljon pohištva kmalu pod streho — Delavci SGP »Gorica« so začeli montirati železne strešne konstrukcije na bodočem paviljonu pohištva v središču mesta. Izredni študij — V okviru delavske univerze so predavanja ta izredne študente Višje pravne šole v Mariboru; v I. In II. letniku ,ie vpisanih okrog 100 izrednih slušateljev, ki jim ob petkih in sobotah predavajo profesorji VPš iz Maribora. TOLMIN Zaposlenost — Letos se je število zaposlenih na Tolminskem v gospodarstvu povečalo za 4 odstotke, predvsem zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti. Največ novih delavcev so zaposlili v gradbeništvu. Vlaganja v gospodarstvu — Tolminsko gospodarstvo je vložilo letos v investicijsko dejavnost (osnovna sredstva) 29,84 milijona dinarjev ali za 67,6 odstotka več kot lani. Nabavili so predvsem modernejši strojni park kar zagotavlja ugodnejšo gospodarsko rast in boljšo materialno osnovo. Poleg hitrejše graditve turističnih objektov namera vajo tudi v prihodnje obnavljati in modernizirati predvsem strojni park, hkrati pa zgraditi in opremiti okoli 12.000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin AJDOVŠČINA Razstava nagačenih živali — Trgovsko podjetje Nanos na Titovem trgu že nekaj dnd razstavlja v izložbi nagačene Hvali, Razstava je posebno zanimiva za učence in dijake. Lož: večje štipendije Povečali jih bodo v Kovinoplastiki - Večje nagrade za pripravnike V Kovinoplastiki Lož štipendirajo 56 dijakov in študentov na raznih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. štipendije sicer niso visoke, ker so se v podjetju odločili, da bodo štipendirali več dijakov in študentov, čeprav bodo zategadelj štipendije skromnejše. Vendar se je tako stališče pokazalo za nepravilno, saj je mnogo štipendistov zaradi • povečanja življenjskih stroškov vložilo prošnjo za povišanje štipendije. Po drugi strani pa so nekatera podjetja štipendistom Kovinoplastike ponujala večje štipendije in druge ugodnosti, zlasti štipendistom višjih in visokih šol. Delavski svet Kovinoplastike se je zategadelj odločil za občutno povišanje štipendij. Dijakom srednjih in poklicnih šol so povečali štipendije za 14 odstotkov, študentom pa za 53 odstotkov. Tako bodo štipendije v prihodnjem letu znašale za srednješolce od 340 do 400 dinarjev, za študente višjih in visokih šol pa 500 do 650 dinarjev. Poleg tega so se v podjetju dogovorili, da bodo spremenili pravilnik o pripravnikih, ker je doba uvajanja na delovna mesta predolga. Povečali bodo tudi denarne nagrade pripravnikom ter bolje poskrbeli za mentorstvo. S. BERGLEZ Z mopedom v jarek KOPER, 22. dec. — Včeraj ob 16.10 uri je mopedist Marjan Skamprle iz Podpeči vozil moped iz Kanelic proti domu. Pri odcepu ceste v Loke je zapeljal v desni obcestni jarek ter se pri padcu hudo poškodoval. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. D. G. z organiziranjem šolanja za najpotrebnejše strokovne moči naj bi skušali čimrprej do- hiteti zamujeno. Pri tem pa bodo še zlasti upoštevali, da je treba zajeti take oblike izobraževanja, ki bodo dajale obiskovalcem družbeno veljavna spričevala o usposobljenosti za delo v gostinstvu. G. GUZEJ V Mariboru in drugih krajih severovzhodne Slovenije je ponoči zapadlo od 8 do 12 centimetrov snega. Na cesti Maribor—Slovenske Konjice so že ponoči klance potresli s soljo. V prometu so nastale manjše težave, tako, da so avtobusi z medkrajevnih prog pripeljali z zamudo od 5 do 20 minut. Največ zamude je imed avtobus iz Gornje Radgone, ki voza prek Ivamjcev. Pri cestnem podjetju v Mariboru so povedali, da je promet na nekaterih cestah otežkočen, vendar so se njihove ekipe že ponoči lotile dela, da bi promet lahko čimprej normalno stekel. Zaprti sta cesti Črna na Koroškem—Šentvid in Pesnik— —Ribniška koča. Na železniški postaji v Mariboru pa so povedali, da jim sneg doslej ni povzročil preglavic. Na območju Celja je sinoči zapadlo od 10 do 15 centimetrov snega. Kot smo danes izvedeli od delavcev celjskega cestnega podjetja ter komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija jih sneg ni presenetil. že sinoči pred 22. uro so na ceste krenili prvi avtomobili s soljo, pripravili pa so tudi motorne pluge. Do danes zjutraj so ceste v glavnem očistili, le buldožer, kd se prebija do Celjske koče, še ni končal dela. Računajo pa, da bo očistil cesto do 18. ure. Vodja reševalne službe pri cestnem podjetju v Celju, Tone Završnik nam je povedal, da so njihovi delavci stopili v akcijo, že ponoči so začeli posipavati cesto I. reda Ljubljana—Maribor, s 35 vlečnimi vozili in 18 plugi pa so takoj začeli čistiti vse druge ceste. Do jutra' so tako splužild in posuli s soljo vse asfaltirano cestno om- Jezerce pod Ljubeljem Kranjsko trgovsko podjetje Živila se vključuje v turizem V Tržiču so bili pri razvoju turizma doslej vezani na Kompas, ki se je lotil urejanja področja Ljubelja in Zelenice. 2e nekaj časa pa ugotavljajo, da je ljubljansko podjetje zastalo v začetnih prizadevanjih. Prav zato jim je še toliko bolj dobrodošel novi partner kranjsko trgovsko podjet-ki kaže sedaj več zanimanja za tržiško občino. Kranjčani so se nameravali vključiti v tržiški turizem že lani, ko je gostinsko podjetje Tržič zašlo v težave. Tedaj so se ponudili, da vzamejo k sebi obe tržiški gostinski podjetji. Po začetnem navdušenju za ta predlog pa so se tržiški gostinci kasneje premislila. Vendar v Ži- DEKANI Pionirski odred' dobil ime po prvi tankovski brigadi DEKANI, 22. dec. — K praznovanju dneva JLA so se danes priključili pionirji osnovne šole iz Dekanov pri Kopru. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi preživeli borci I. tankovske prekomorske brigade in nekateri španski borci, je njihov odred po 25. letih dobil ime po prvi tankovski prekomorski brigadi. Pred dekansko osnovno šolo so pred kratkim postavili tudi prvo obeležje prekomorcem, to je tank, ki je sodeloval v zaključnih bitkah v tem kraju. Današnji slovesnosti v Dekanih je prisostvoval tudi nekdanji komandant I. tankovske prekomorske brigade, major Nace Golob, ki je tudi razvil prvi slovenski prekomorski pionirski prapor. Prijetno srečanje z nekdanjimi borci so zaključili s pestrim kulturnim programom. S. B. vilih zaradi tega niso odnehali. Sedaj so se odločili, da začno uresničevati turistične načrte v Podljubelju. Tam je predvideno umetno jezerce s površino 1,7 hektara. Okrog njega bodo zgradili cesto, po pobočjih pa počitniške hišice. Razen tega je določen prostor tudi za kotel in nekatere druge objekte. | Živila na tem območju že Imajo nekaj nad 3000 kvad- NOVA GORICA Obiskali so graničarje NOVA GORICA, 22. dec. — Predstavniki delovnih kolektivov so danes obiskalj ter obdarili vojake v obmejnih karavlah. V obmejni enoti podpolkovnika Sime Karabža pa so na slovesnost; v počastitev dneva armade izročili desetim vojakom, enemu podoficirju ter dvema oficirjema odlikovanja vrhovnega komandanta JLA. K. Smuči — darilo za mariborske četverke MARIBOR, 22. dec. — Danes so se predstavniki tovarne Elan iz Begunj oglasili pri družini Atelšek v Mariboru in izročili četverkam Danijeli, Ireni. Anki in Branki vsaki po en par smuči s palicama kot darilo za novo leto. M. K. ratnih metrov zemljišča, kmalu pa ga bodo dobili še skupščina Tržič je namreč dobre 3 hektare. Občinska skupščina Tržič je namreč sklenila, da bo od zasebne lastnice iz Podljubelja odkupila to zemljo in jo dalo na voljo kranjskemu podjetju To pa bo potem odplačalo 150.000 dinarjev posojila, ki ga bodo v Tržiču najeli za odkup. L. S. Verižno trčenje POSTOJNA, 22. dec. — Včeraj ob 14.30 uri je Friderik Rustjan iz Nove Gorice vozil iz Planine proti Postojni. Vozil je v koloni in ko se je leta ustavila, je Rustjan trčil v pred njim vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Josip Jesih iz Ljubljane. Jesihov avtomobil je porinil še v avtomobil, ki ga je vozil Dušan Klančar iz Pivke. Poškodovan ni bil nihče, škode pa je za 7000 dinarjev. D. G. Na poledeneli cesti ga je zaneslo DIVAČA, 22. dec. — Včeraj ob 11.55 uri je Nenat Alzira iz Vrhnike vozil iz Senožeč proti Divači. Pod vrhom klanca Cebulovec ga je na poledenelem cestišču zafleslo v levo, tako da je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Gorjanc iz Izole. Voznika sta bila laže poškodovana, škode pa je za 20.000 dinarjev. D. G. Tovorni vlak iztiril SKOPJE, 22. dec. (Tanjug) — Vlaki na progi Niš — Skopje so danes prispeli v glavno makedonsko mesto s štiriumdmi zakasnitvami. Zakrivilo jih je iztirjenje tovor-l nega vlaka pri Bujanovcu. Ukinitev Obrtnika Cerkno Simplex iz Idrije ima v načrtu graditev večjega obrata IDRIJA, 22. dec. Na današnji seji sveta za gospodarstvo občinske skupščine so med drugim razpravljali o ukinitvi obrtne delavnice Obrtnik v Cerknem in po formalnem postopku sprejeli predlog odloka o zadržanju cen za nekatera živila in storitve. Obrtna delavnica Obrtnik v Cerknem je bila zadnja leta sicer kolektiv, ki mu ni šlo slabo, zlasti po sanaciji. Toda zaradi svoj majhnosti le ni mogel dovolj konkurirati in tako se je kolektiv poleti letos na referendumu odločil, da se pripoji k montažnemu podjetju Simplex v Idriji. Proizvodni dejavnosti sta sorodni in sta se celo dopolnjevali. Vendar so pozneje na Simplexu sklenili, da ukinejo ta obrat, ker jim je to narekovala ekonomičnost. Nekaj ljudi je medtem zapu- stilo delavnico in za peterico, ki je ostala, ni bilo ekonomično, da bi jo oskrbovali z reprodukcijskim materialom. Podjetje Staiplex je za sinočnjo sejo pripravilo tudi pojasnilo, da ima s Cerkljanskega zaposlenih precej delavcev. Zato ima v perspektivi tudi namen, da bo na omenjenem območju ustanovilo večji obrat s prenosom določene proizvodnje iz Idrije. To bo Simplex v doglednem času tudi prisiljen storiti, ker mu že zdaj primanj- kuje prostorov za razširitev proizvodnje sanitarnih vozlov. Člani sveta so sprejeli priporočilo Simplexu, naj čimpreje, najkasneje pa v dveh letih resnično odpre obrat, kjer bi bil to za Cerkljansko ekonomski potencial. Razpravljali so tudi o razdelitvi denarja, skupno 61.000 dinarjev, ki so jih dobili od vstopnic na dveh vlečnicah v Črnem vrhu od 10. decembra lani do 10. aprila letos. Skleni1* ,so’ da bodo petino "dodelili turističnemu društvu v Črnem vrhu, preostali del pa krajevni skupnosti, ki je pred leti investirala 160.000 dinarjev za nakup in namestitev vlečnic. A. PIRKOVIČ režje na svojem območju. Porabili so približno 30 ton soli. Delavci komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija, ki ima na skrbi čiščenje snega v mestnem središču, so do 7. ure splužild vse ulice ter jih posipali s soljo zaradi poledice. Dopoldne so začela odvažati tudi sneg z ulic. Zasavje je ponoči 'pokrila 10 centimetrov debela snežna odeja, v hribovitih predelih pa ga je zapadlo več. Cestno podjetje Ljubljana in komunalno podjetje sta zgodaj zjutraj splužila ceste, tako da ni prišlo do večjih zastojev v prometu. V Zasavje zjutraj ni pripeljal delavcev in šolarjev le avtobus iz vasi Senožeče, ker so ga zaustavili snežni zameti. Sneg je botroval tudi več prometnim nesrečam. Trideset metrov od zagorskega mostu na cesti Zagorje—Trbovlje je zdrsnil s ceste v Savo z osebnim avtomobilom Jože Dobravec iz Litije. Voznik se je rešil, vozilo pa se je potopilo. Na Gorenjskem je ponoči zapadlo le nekaj centimetrov snega, zato v prometu ni bilo zastojev. Delavcem cestnega podjetja cest ni bilo treba plužiti, temveč so jih le posipali s soljo. Izjema je bil Ljubelj, kjer je bilo zaradi vetra nekaj manjših zametov. Na gšrskih prelazih je padlo samo 5 centimetrov snega, više v gorah pa le nekaj več. Po cesti čez Vršič, ki je uradno zaprta, so včeraj pripeljali avtomobili z verigami do Erjavčeve koče, kjer je danes le 10 centimetrov snega. Zanimivo je, da je tokrat sneg prvič letos pobelil Kranj. Danes kmalu po polnoči Je pričelo snežiti tudi na vsem postojnskem območju, vse do Cmega kala. Zapadlo je približno 10 centimetrov snega. Pri cestnem podjetju v Kopru so nam povedali, da so bile njihove ekipe pripravljene, tako da jih sneg ni presenetil in so že v zgodnjih jutranjih urah pričeli posipavati s peskom in soljo. Zaradi večje varnosti so do 9.45 ure izključili iz prometa tovornjake s prikolicami. Povedala so tudi, da je burja že posušila vse ceste in da promet že poteka brez zastojev. Ponoči je pobelil sneg tudi vsa višja območja na Goriškem. Davi je bil za nekaj časa zaprt promet prek mejnega prehoda Predli, kjer je padlo 20 centimetrov snega, ter na cesti Ajdovščina—črni vrh. Že dopoldne pa so cesto očistili. Na Idrijskem današnja sneg ni povzročil večjih težav. Le avtobusi, ki so odpeljali proti Ljubljani in Novi Gorici, so imeli manjše zamude. Nekaj težav je bilo Tri člane družine i vrglo iz avtomobila NOVA GORICA, 22. dec. — Voznik osebnega avtomobila 38-letni Franc štampa iz Pleskavice pri Krasu se je včeraj popoldne peljal s svojo ženo 35-letno Romano in 2-letno hčerko Natašo iz Dom-berga proti Štanjelu. V Braniku ga je na ostrem ovinku zaneslo na levo preko roba ceste. Avto je zdrsel 11 metrov po pobočju in se prevrnil. Med prevračanjem je hčerko vrglo iz avtomobila na nasip, oče in mati pa sta. obležala pod prevrnjenim avtomobilom. Vse tri so zaradi poškodb prepeljali v šempe-trsko bolnišnico, materialna škoda pa znaša 7.000 dinarjev. P. tudi v telefonskem ih poštnem prometu. Tudi na Planinskih ridah ni bilo večjih zastojev v prometu, ker je cestno podjetje iz Kopra vso noč plužito ceste ter jih posipavalo s soljo. Gpolde se je na ridah ustavil promet za pod ure samo zaradi miniranja skal na trasi bodoče avtoceste. KOČEVJE, 22. dec. — Komaj je ponoči zapadlo nekaj centimetrov snega, že so se začele težave na cestah. Nekateri avtobusi so imeli zamude, iz Vas-Fare pa so nam sporočili, da v šoli ni pouka, ker ni prispel šolski avtobus iz Banja loke. Nekatere ceste že plužijo. Težave so se začele že sinoči, ko še ni bilo snega, vendar so ceste na nekaterih delih poledenele. Tanjug poroča, da je močna burja, ki je davi pihala na območju gornjega Jadrana in v planinskih območjih, parali-ziirala promet s trajekti in povzročala težave v cestnem prometu. Sunki vetra so ponekod dosegli tudi do 90 km na uro. Otok Rab je danes ostal brez trajektnih zvez z Jablancem in Senjem. Prav tako je prekinjen trajektni promet z otokom Cresom, na poti Brestova—Porozina, in s Pagom med Karlobagom in mestom Pag. V planinskem zaledju kvarnerske riviere, v Gorskem Kotarju in Velebitu, pa je zjutraj začelo snežiti. Vse dopoldne je zapadlo približno 10 centimetrov snega. Na cesti Reka—Zagreb so zato izključila iz prometa tovornjake s prikolicami, za vsa vozila pa je obvezna zimska oprema. Snežilo je tudi v nekaterih obmorskih mestih, vendar se je sneg sproti stopil. Iz Slavonije in Baranje poročajo, da že od ranega jutra sneži, prvič to zimo. Snežna odeja v ravninskih predelih Slavonije, je debela približno 15 cm. V Banjaluki in v vsej Bosanski krajini že od minule noči nenehno sneži. Promet je precej otežkočen, vendar še nikjer ni'prišlo do večjih zastojev, ker dežurne ekipe sneg sproti čistijo. Tudi Priština se je danes prebudila pod snegom. Sneži pa še v nekaterih drugih predelih Kosova. Prvi zimski dan so tudi na skrajnem jugu države, v Bi-tolju, dočakali pod snežno odejo, vendar je opoldne prenehalo snežiti, in sneg se je začel naglo topiti. Sneg je dobrodošel predvsem v kmetijstvu, ker bo njegova odeja zavarovala posevke pred zmrzaljo. n uden v TEDENSKA TRIBUNA Naši delavci - izvozno blago Starši kenijskih mladeničev, ki po končanem šolanju zapustijo meje svoje domovine, morajo plačevati astronomske odškodnine v državno blagajno. Tako v nerazviti A-triki. Pri nas, ki se štejemo med naprednejše dežele, pa je prav narobe. Podjetja, naša podjetja, pošiljajo delavce na delo v tujino. Zato, da si z njim/ služijo mastne dobičke. A ne pošiljajo le nekvalificiranih delavcev, tistih, ki so jim nepotrebni . . V zadnjem času je postala že javna skrivnost, da nekatere naše delovne organizacije nezakonito preskrbe svoje delavce tujim partnerjem. Pod tem lahko dobesedno razumemo kar »izvoz« kvalificiranih in tudi visoko kvalificiranih delavcev, pogosto tistih, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. šli smo po sledovih te trgovine z belim blagom. Trboveljsko podjetje IBT — Rudis, denimo, je pri iskanju delovne sile uporabljalo celo kaznive metode, tako da so morali posredovati organi uprave javne varnosti. . Avtor članka je bil povabljen na odprt sestanek naših delavcev, zaposlenih v Miinchnu Ni mu bilo le tež ko pri srcu. ko je gledal te mlade, zgarane ljudi Bil je tudi presenečen nad neverjetnimi oblikami izkorišča n.ia. pri katerem si podajata roko nemško in naše podjetje . . . Samo en primer; medtem ko dobi naš delavec za uro svojega dela v nemški tovarni 3,70 do 3,90 marke, pa dobi matično, to je jugoslovansko podjetje zanj okrog 11 mark »Zaposlen sem na istem delovnem mestu kot neki Grk, s to razliko da jaz imam kvalifikacijo, on pa ne In vendar on zasluži skoraj tisoč mark mesečno, jaz pa le 790!« je novinarju ogorčeno dejal delavec IBT lože Dremelj, zaposlen v tovarni BMW Naši delavci pač dobivajo svoje mesečne dohodke posredno, se pravi od svojih, jugoslovanskih podjetij Tn kam gre razlika? Za nameček še to: poleg vsega tega so naši delavci prikrajšani še pri celi vrsti ugodnosti, ki so jih sicer deležni nemški oziroma delavci drugih narodnosti. Podrobneje o tem neverjetnem pojavu si preberite v novi številki Tedenske tribune! DEDEK MRAZ TUDI LETOS DRAGI OTROCI! VESELILO ME BO, ČE ME BOSTE TUDI LETOS OBISKALI TAKO POLNOŠTEVILNO KOT VSA PRETEKLA LČTA. ŽE KOMAJ ČAKAM, DA VAS SPET VIDIM, SE POGOVORIM Z VAMI IN VAM TUDI KAJ MALEGA PODARIM. PRIDITE! VAŠ DEDEK MRAZ • Od srede do sobote (23.-26. 12.) VSAK DAN OB 16,30. • V NEDELJO, 27. 12., pa ob 11. url. (ta dan bo SUPERMARKET odprt od 8.—13. ure) supermarket LJUBLJANA Vprašanja odbornikov Zakaj ni nadvoza v Sevnici ? Koliko je resnice v govoricah s ceste, češ da se sev-niška občina ni dovolj potegnila za svoje pravice ob elek trifikaciji železniške vleke in da zato železniški prehodi ne ustrezajo povečanim hitrostim in povečanemu prometu. Takšno odbomiško vprašanje je na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Sevnici zastavil odbornik Ivan Nagode. Dodal je še, da ljudje govorijo, da je krška občina izdala dovoljenje za dela na območju sevniške občine. Odgovoril je načelnik oddelka za gospodarstvo Ivo Pinterič. Dejal je, da je lokacijsko dovoljenje resda izdala krška občina, ker je bilo tako sporazumno dogovorjeno, vendar na podlagi ogleda, ki je na območju sevniške občine trajal tri dni. Načelnik je odločno zanikal, da se občinska uprava ni potegnila za občinske koristi, dejal je, da ni imela z nobeno drugo delovno organizacijo toliko razgovorov kot z železniško transportnim podjetjem. Občina je sprožila celo tri upravne spore, da bi uveljavila svoje koristi. »Za vse, kar zadeva modernizacijo železnice na našem območju, lahko predložimo dokumentacijo, da bodo odborniki videli, kako so stvari potekale.« je končal Ivo Pinterič. Na vprašanje, zakaj ob modernizaciji železniške proge pri domu TVD Partizan, kjer se križata proga in cesta drugega reda, Sevnica ni dobila nadvoza, je odgovoril predsednik ObS Marjan Gabrič. Pojasnil je, da se občinsko vodstvo ne zadovolji s tem, da bi na tistem mestu zgradili nadhod za pešce, ker to ni rešitev za cestni promet. Dejal je, da se Sevnica ne misli odpovedati nadvozu, ker pa je znano, da železniško podjetje za vse nima denarja, je po njegovem mnenju bolje nekaj časa počakati in kasneje zgraditi nadvoz kot pa zdaj nadhod. M. LEGAN Razstava Franca Mlakarja V domu JLA v Novem mestu so 18. decembra odprli razstavo slikarja amaterja Franca Mlakarja iz Žužemberka, ki bo odprta do konca leta. Krajinar Mlakar razstavlja 25 olj in akvarelov z motivi iz okolice Žužemberka ter nekaj tihožitij. Mlakar slika realistično v zanj značilnih močnih, čistih barva*. A. V. Tovornjak s tovorom po nasipu NOVO MESTO, 22. dec. — Za več kot 20.000 dinarjev škode je nastalo, ko se je včeraj pri avtomobilski cesti pri Medvedjeku prevrnil tovornjak s prikolico, naložen z vezanim; ploščami ;n šivalnimi stroji. Miroslav Gabrijel, voznik podjetja Gorjanci, je zapeljal vozilo na parkirišče, da bi se s sovoznikom odpočila. Ročna zavora, ki jo je pri parkiranju zategnil, pa ni dolgo zdržala, tako da je vozilo s težkim tovorom začelo drseti. Prišlo je do nasipa, se pognalo po strmim, a se je že po 10 metrih prevrnilo in obstalo na strehi. Šivalni stroji in vezane plošče so se razsuli naokrog. Voznik in so. voznik nista bila poškodovana. J. Z. HITRA. POMOČ — Enote civilne zaščite pri obvezovanju ranjencev na ulicah Mirne. Foto: S. Dokl Koliko zdomcev bo ostalo Dolenjski sindikati pripravljajo pogovore z našimi delavci, ki delajo na tujem NOVO MESTO — Med 26. in 29. decembrom bo v osmih občinskih središčih dolenjskih občin osem posvetov z delavci, ki delajo na tujem, pa bodo pred novoletnimi prazniki prišli domov. Po statističnih podatkih novomeškega zavoda za zaposlovanje delavcev, ki zbira podatke za novomeško, krško, metliško, črnomaljsko, ribniško in trebanjsko občino, je doslej prek zavoda odšlo na tuje 1.430 delavcev, večinoma v Zahodno Nemčijo. Skupaj s tistimi, ki so šli na tuje brez posredovanja zavoda, cenijo število naših zdomcev na 10.000. Računajo, da jih bo pred prazniki devet desetin prišlo domov, mnogi med njimi so že zdaj prišli. Da bi se kar najbolj seznanili s težavami, v katerih žive in delajo naši delavci na tujem in da bi spoznali njihove želje, je bila pred kratkim na obisku v nekaterih velikih bavarskih tovarnah v Miin-chnu, Augsburgu, Ulmu in Oberlenningenu delegacija no- vomeškega in krškega občinskega sindikalnega sveta. Nemci so v večini primerov lepo poskrbeli za delo naših delavcev, čeprav težav ne manjka: ponekod stanujejo v neprimernih naseljih zraven bleščečih tovarn, drugje so prenizko plačani — vsi po vrsti pa se pritožujejo, da so ▼ prostem času prepuščeni sami sebi. Delavci na tujem sl ne znajo organizirati ne kulturnega ne športnega življenja: to pomanjkljivost bodo poskušali odpraviti v pri- Kot bi šlo zares Uspele obrambne vaje na Mirni na Dolenjskem V krajevni skupnosti Mirna so imeli te dni vojaške vaje teritorialnih enot, civilne zaščite in vojakov novomeške garnizije. Občani so pod vodstvom odbora za’ splošni ljudski odbor na Mimi nalogo opravili brezhibno, saj so vaje vzeli s takšno resnostjo, kot da bi šlo zares. Spremljali smo delo branilcev v naselju Mirna, ki so ga spravili v stanje, da je dajalo videz zapuščenega kraja. Vse hišne številke so bile prelepljene, kažipoti prekriti, na cestah so bili samo tisti, ki so imeli nujen opravek. Podobna slika je bila tudi v vaseh krajevne skupnosti, saj so občane že prej seznanili z vajami, zato so se lahkd pravo- TREBNJE V ponedeljek krvodajalska akcija V prazničnih dneh, ki so pred vrati, je pričakovati, da bodo v bolnišnicah potrebovali več krvi, zato organizacije Rdečega križa še posebej vabijo krvodajalce, naj se udeležijo akcije. V trebanjski občini bo odvzem krvi v ponedeljek, 28. decembra, najprej od 7. do 10. ure na Mimi, potem pa še od 11. do 17. ure v Trebnjem. To bo že druga krvodajalska akcija letos v občini. M. L. V nekaj vrstah STARI KOT PRI KOČEVJU Šolske tegobe — Zaradi postopne ukinitve osnovne šole v tem kraju, dokončno jo nameravajo ukiniti prihodnje leto — bo treba zagotoviti več denarja za vzdrževanje učencev Iz tega šolskega okoliša v šolskih domovih. Čeravno se vzdrževalnine plačujejo iz sredstev vzgoje in izobraževanja, se izdatki staršev vseeno povečajo, vendar starši šoloobveznih otrok soglašajo z ukinitvijo. Ugotovili so namreč, da sedanja šola ne more nuditi otrokom potrebne izobrazbe za nadaljnje šolanje. PREDGRAD Izboljšati preskrbo z vodo — Precej vasi in zaselkov v Poljanski dolini še nima vodovoda. Pomanjkanje vode občutijo prebivalci zlasti v sušnih in zimskih obdobjih. Da bi v nekaj letih rešili vprašanje preskrbe s pitno vodo, se vodstva krajevnih družbenopolitičnih organizacij tega območja zavzemajo za izdelavo programa nadaljnje graditve vodovodnega omrežja vsaj za gornji del te doline RIBNICA Opekama da ali ne? — Pogosto je slišati govorice o usodi pred letom dni pogorele opekarne v Ribnici. Nekateri ugotavljajo, da bi opekarna lahko spet delala, če bi bili na občini za to. Vendar vemo, da je bila opeka iz te opekarne dokaj slaba, proizvodnja pa je prinašala precejšnjo izgubo. Občinska skupščina je zategadelj sklenila Imenovati skupščinsko strokovno komisijo, ki naj prouči vprašanje opekarne, predvsem pa možnosti za njeno obnovitev. Mladi zapuščajo kmetije — Razslojevanje kmečkega prebivalstva posebno hitro napreduje v krajih, ki so oddaljeni od večjih industrijskih središč. Takšne so tudi vasi v Dragarski dolini. Kmečka mladina odhaja v industrijske kraje, doma pa ostajajo stari in betežni. Vzrok za orm-ščanie kmetij je tudi divjad, ki dela kmetom veliko škodo. Odškodnina za povzročeno škodo pa je majhna. BREŽICE Pevci najuspešnejša sekcija — Najusoešneiša sekcija DPD Svoboda Brežice je moški pevski zibor, ki je ob letošnji peti obletnici ustanovitve naštudiral kvaliteten program ter z njim nastanil na različnih prireditvah in gostovanjih. Trenutno šteie 30 pevcev, v prihodnje pa želijo sore-)eti še 20 novih članov. Za nrihodnje leto imajo v programu nastope v Kranju, na Tržaškem ter v tovarnah Labod in Lisca. Posebej pa že vadijo program za snemanje na radiu. časno *in učinkovito vključili v vajo. Po letalskem napadu na Mimo so enote civilne zaščite sestavljene iz gasilcev in sanitetnih ekip takoj pričele z gašenjem oziroma reševanjem ranjencev. V dobre pol ure so bili vsi ranjenci v ambulanti, požar pri skladišču tovarne Dana pa so tudi pogasili. Med letalskim napadom so vojaki teritorialne čete branili prehod sovražniku do naselja. Zadrževali so ga na Debencu, tako da se je odločil za napad komaj drugi dan. Mirenskem teritorialcem so pomagali tudi sosedje iz Mokronoga in šmarjete, ki so napadali sovražnika na prehodih. Ko je napadalec zavzel Mirno, je našel po cestah in zidovih letake, ki so pozivali vojake, naj gredo domov in podobno. Odbor splošnega odpora na Mimi je v sodelovanju z vojaškimi strokovnjaki uspel dobro pripraviti izredno stanje, ki bi vsakega napadalca presenetilo. Izkušnja je dragocena, prav bo prišla tudi drugje, kjer se na enak način pripravljajo, če bi bilo treba. S. DOKL hodnjem letu. Ker so na Dolenjskem mnenja, da bi se mnogi delavci, ki delajo v tujini, radi zaposlili doma, bodo pripravili podrobnejši spisek vseh delovnih mest na Dolenjskem. Industrija se namreč še posebej v novomeški občini zelo hitro razvija, tovarne pa potrebujejo pridnih in spretnih rok. Upajo, da bi vsaj nekaj tistih, ki imajo družine doma, lahko ostalo na Dolenjskem, ker je zanje lahko najti delo, primemo njihovemu znanju in kvalifikacijam. Nedvomno bodo ti pogovori pred novoletnimi prazniki na Dolenjskem pomagali občinskim svetom, da bodo našli še več stičnih točk za tesnejše sodelovanje z delavci na tujem, že v lanskih pogovorih so delavci poudarjali, da si želijo več srečanj s predstavniki iz domovine. Bavarski primer to njihovo željo potrjuje, saj so bili delegacije iz Novega mesta in Zakaj tako? Smrečice kradejo V dneh pred Novim letom, zlasti pa zadnjo soboto in nedeljo, je spet nenavadno veliko prometa na cesti Ljubljana—Kočevje. Marsikdo se je čudil takemu navalu izletnikov v tem letnem obdobju, ko je že zelo mrzlo. Vendar pa je odgovor zelo preprost: meščani (Ljubljančani, Kranjčani, Celjani itd. — to se je dalo razbrati po avtomobilskih registracijah), so prihajali sem po smrečice! Seveda jih niso kupovali, ampak kar nasekali v gozdovih ob cesti. Nekateri so smrečice sramežljivo skrivali v avtomobilih, drugi pa so jih voziti kar javno na prtljažnikih. Nekateri se niso zadovoljili le z eno smrečico, ampak so jih naložili kar poln prtljažnik, verjetno zato, »da jih bo za vse sorodstvo dovolj«. V gozdovih so torej spet na delu »lubadarji«. Ravnajo preudarno, saj gredo na delo predvsem ob sobotah in nedeljah, se pravi takrat, ko računajo, da so gozdarji prosti, se pravi, da jih ni v gozdu. J. PRIMC Krškega povsod zelo veseli. Pogovori v prihodnjih dneh pa bodo lahko še bolj podrobno pokazali, kje smemo v bodoče pričakovati tesnejšega sodelovanja, hkrati pa bodo dali tudi odgovor, koliko delavcev, ki delajo na tujem, si želi priti nazaj in kakšne so zdaj možnosti za njihovo zaposlitev. J. SPLICHAL Razbiti avtomobili pri Drnovem NOVO MESTO, 22. dec. — Včeraj je voznik Sadik Srna-jo vič iz Pribo j a vozil tovornjak po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Drnovem je tovornjak dohitel in se vanj zaletel avtobus niške registracije, ki ga je vozil Do-brosav Pavlovič. Po trčenju je tovornjak zasukalo, da je zaprl pot osebnemu avtomobilu nemške registracije, ki ga je vozil Mustafa Donmez proti Zagrebu. Za Donmezom sta se v osebnih avtomobilih pripeljala Nemec Manfred Schonfub in Zagrebčan Stje-pan Hlašč in na kraju nesre če ustavila. Nenadoma je v Nemčev avtomobil treščil tovornjak koprske registracije, ki ga je vozil Franc Gostinčič. Prišlo je do verižnega trčenja, v katerem je bilo v hipu poškodovanih 6 avtomobilov. Ranjen je bil voznik Gostinčič, ki so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 40.000 dinarjev. I. Z. Prvi sneg - po koledarju Z nastopom zime je sneg pobelil mnoge kraje - Manjši prometni zastoji LJUBLJANA, 22. dec. 2a prvi zirftski dan si je starka Zima priskrbela snežni plašč. V Ljubljani so namerili 9 centimetrov snega, zato tudi komunalnemu podjetju Snaga ni povzročal večjih skrbi. Ze med sneženjem so ceste sproti čistili. Pravijo, da so izpolnili svojo dolžnost ter da so že dopoldne mesto očistili. Dežurna služba cestnega podjetja pa je sporočila, da so zaradi snega sicer zaprli cesti proti Postojni in Zagrebu za tovorni promet, vendar so do 10. ure dopoldne vse ceste očistili in so odprte za ves promet, razen ceste Kalce—Hrušica, ki je pozimi navadno zaprta. V Mariboru in drugih krajih severovzhodne Slovenije je ponoči zapadlo od 8 do 12 centimetrov snega. Na cesti Maribor—Slovenske Konjice so že ponoči klance potresli s soljo. V prometu so nastale manjše težave, tako, da so avtobusi z medkrajevnih prog pripeljali z zamudo od 5 do 20 minut. Največ zamude je imel avtobus iz Gornje Radgone, ki vozi prek Ivanjcev. Pri cestnem podjetju v Mariboru so povedali, da je promet na nekaterih cestah otežkočen, vendar so se njihove ekipe že ponoči lotile dela, da bi promet lahko čimprej normalno stekel. Zaprti sta cesti Črna na Koroškem—Šentvid in Pesnik— —Ribniška koča. Na železniški postaji v Mariboru pa so povedali, da jim sneg doslej ni povzročil preglavic. Na območju Celja je sinoči zapadlo od 10 do 15 centimetrov snega. Kot smo danes izvedeli od delavcev celjskega cestnega podjetja ter komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija jih sneg ni presenetil. že .sinoči pred 22. uro so na ceste krenili prvi avtomobili s soljo, pripravili pa so tudi motorne pluge. Do danes zjutraj so ceste v glavnem očistili, le buldožer, kd se prebija do Celjske koče, še ni končal dela. Računajo pa, da bo očistil cesto do 18. ure. Vodja reševalne službe pri cestnem podjetju v Celju, Tone Završnik nam je povedal, da so njihovi delavca stopili v. akcijo, že ponoči so začeli posipavati cesto I. reda Ljubljana—Maribor, s 35 vlečnimi vozili in 18 plugi pa so takoj začeli čistiti vse druge ceste. Do jutra so tako splužili in posuli s soljo vse asfaltirano cestno amr režje na svojem območju. Porabili so približno 30 ton soli. Delavci komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija, ki ima na skrbi čiščenje snega v mestnem središču, Smuči — darilo za mariborske četverke MARIBOR, 22. dec. — Danes so se predstavniki tovarne Elan iz Begunj oglasili pri družini Atelšek v Mariboru in izročili četverkam Danijeli, Ireni, Anki in Branki vsaki po en par smuči s palicami kot darilo za novo leto. M. K. so do 7. ure splužili vse ulice ter .jih posipali s soljo zaradi poledice. Dopoldne so začeli odvažati tudi sneg z ulic. Zasavje je ponoči pokrila 10 centimetrov debela snežna odeja, v hribovitih predelih pa ga je zapadlo več. Cestno podjetje Ljubljana in komunalno podjetje sta zgodaj zjutraj splužila ceste, tako da ni prišlo do večjih zastojev v prometu. V Zasavje zjutraj ni pripeljal delavcev in šolarjev le avtobus iz vasi Senožeče, ker so ga zaustavil snežni zameti. Sneg je botroval tudi več prometnim nesrečam. Trideset metrov od zagorskega mostu na cesti Zagorje—Trbovlje je zdrsnil s ceste v Savo z osebnim avtomobilom Jože Dobravec iz Litije. Voznik se je rešil, vozilo pa se je potopilo. Na Gorenjskem je ponoči zapadlo le nekaj centimetrov snega, zato v prometu ni bilo zastojev. Delavcem cestnega podjetja cest ni bilo treba plužiti, temveč so jih le posipali s soljo. Izjema je bil Ljubelj, kjer je bilo zaradi vetra nekaj manjših zametov. Na gorskih prelazih je padlo samo 5 centimetrov snega, više v gorah pa le nekaj več. Po cesta čez Vršič, kd je uradno zaprta, so včeraj pripeljali avtomobili z verigama do Erjavčeve koče, kjer je danes le 10 centimetrov snega. Zanimivo je, da je tokrat sneg prvič letos pobelil Kranj. Danes kmalu po polnoči Je pričelo snežiti tudi na vsem postojnskem območju, vse do Omega kala. Zapadlo je približno 10 centimetrov snega. Pri cestnem podjetju v Kopru so nam povedali, da so bile njihove ekipe pripravljene, tako da jih* sneg ni presenetil in so že v zgodnjih jutranjih urah pričeli posipavata s peskom in soljo. Zaradi večje varnosti so do 9.45 ure izključili iz prometa tovornjake s prikolicami. Povedala so tudi, da je burja že posušila vse ceste in da promet že poteka brez zastojev. Ponoči je pobelil sneg tudi vsa višja območja na Goriškem. Davi je bil za nekaj časa zaprt promet prek mejnega prehoda Predil, kjer je padlo 20 centimetrov snega, ter na cesti Ajdovščina—Cmi vrh. Že dopoldne pa so cesto očistili. Na Idrijskem današnja sneg nd povzročil večjih težav. Le avtobusi, ki so odpeljali proti Ljubljani in Novi Gorici, so imeli manjše zamude. Nekaj težav je bilo tudi v telefonskem in pošt- nem prometu. Tudi na Planinskih ridah ni bilo večjih zastojev v prometu, ker je cestno podjetje iz Kapra vso noč plužilo ceste ter jih posipavalo s soljo. Opolde se je na ridah ustavil promet za pol ure samo zaradi miniranja skal na trasi bodoče avtoceste. KOČEVJE, 22. dec. — Komaj je ponoči zapadlo nekaj centimetrov snega, že so se začele težave na cestah. Nekateri avtobusi so imeli zamude, iz Vas-Fare pa so nam sporočili, da v šoli ni pouka, ker ni prispel šolski avtobus iz Banja loke. Nekatere ceste že plužijo. Težave so se začele že sinoči, ko še ni bilo snega, vendar so ceste na nekaterih delih poledenele. Tanjug poroča, da je močna burja, ki je davi pihala na območju gornjega Jadrana in v planinskih območjih, paralizirala promet s trajekti in povzročala težave v cestnem prometu. Sunki vetra so ponekod dosegli tudi do 90 km na uro. Otok Rab je danes ostal brez trajektnih zvez z Jablancem in Senjem. Prav tako je prekinjen trajektni promet z otokom Cresom, na poti Brestova—Porozina, in s Pagom med Kartobagom in mestom Pag. V planinskem zaledju kvarnerske riviere, v Gorskem Kotarju in Velebitu, pa je zjutraj začelo snežiti. Vse dopoldne je zapadlo pri bližno 10 centimetrov snega Na cesti Reka—Zagreb so za to izključili iz prometa tovornjake s prikolicami, za vsa vozila pa je obvezna zimska oprema. Snežilo je tudi v nekaterih obmorskih mestih, vendar se je sneg sproti sto-pil. Iz Slavonije in Baranje poročajo, da že od ranega jutra sneži, prvič to zimo. Snežna odeja v ravninskih predelih Slavonije, je debela približno 15 cm. V Banjaluki in v vsej Bosanski krajini že od minule noči nenehno sneži. Promet je precej otežkočen, vendar še nikjer ni prišlo do večjih zastojev, ker dežurne ekipe sneg sproti čistijo. Tudi Priština se je danes prebudila pod snegom. Sneži pa še v nekaterih drugih predelih Kosova. Prvi zimski dan so tudi na skrajnem jugu države, v Bi-tolju, dočakali pod snežno odejo, vendar je opoldne prenehalo snežiti, in sneg se je začel naglo topiti. Sneg je dobrodošel predvsem v kmetijstvu, ker bo njegova odeja zavarovala posevke pred zmrzaljo. Jezerce pod Ljubeljem Kranjsko trgovsko podjetje Živila se vključuje v turizem V Tržiču so bili pri razvoju turizma doslej vezani na Kompas, ki se je lotil urejanja področja Ljubelja in Zelenice, že nekaj časa pa ugotavljajo, da je ljubljansko podjetje zastalo v začetnih prizadevanjih. Prav zato jim je še toliko bolj dobrodošel novi partner — kranjsko trgovsko podjetje Živila, ki kaže sedaj več zanimanja za tržiško občino. Kranjčani so se nameravali vključiti v tržiški turizem že lani, ko je gostinsko podjetje Tržič zašlo v težave. Tedaj so se ponudili, da vzamejo k sebi obe tržiški gostinski podjetji. Po začetnem navdušenju za ta predlog pa so se tržiški gostinci kasneje premislili. Vendar v ži- vilih zaradi tega niso odnehali. Sedaj so se odločili, da začno uresničevati turistične načrte v Podljubelju. Tam Je predvideno umetno jezerce s površino 1,7 hektara. Okrog njega bodo zgradili cesto, po pobočjih pa pa BETONIRANJE PIRAMID, KI BODO NOSILE KONSTRUKCIJO TOVARNE AVTOMOBILSKE OPREME IMV V BREŽICAH — Delo je prevzelo podjetje Pionir. Nova hala Industrije motornih vozli bo dolga 105 metrov in široka 75 metrov. Pod streho bo ta mesec, proizvodnja v njej pa bo stekla januarja prihodnje leto. Sprva bo tovarna zaposlovala 350 delavcev, pozneje 550. Foto: J. Teppey Proslava JLA v Kočevju KOČEVJE, 22. dec. — Sinoči je bila v Kočevju slavnostna akademija v počastitev dneva JLA. Na njej je govoril predsednik občinske skupščine Miro Hegler, v kulturnem delu sporeda pa je nastopila umetniška skupina iz Ljubljane. Na proslavi so podelili priznanja občinske zveze vojaških rezervnih starešin in sveta za narodno obrambo pri občinski skupščini 15 posameznikom in delovnim ter drugim orgamzaoijam za njihove uspehe na področju obrambe in obrambne vzgoje. J. P. Prva žrtev zime KOČEVJE. 22. dec. — Sinoči ob 17.45 se je zgodila na cesti pri Mrtvicah, to je med Kočevjem in Ribnico huda prometna nesreča. Zaradi poledenele ceste je zapeljal s ceste osebni avto, ki ga je vozil Anton Ozvald iz Zadolja pri Ribnici. Ozvald, ki se je vrnil z začasne ga dela v tujini, je skupaj s sopotnikom Antonom Žlindro med prevračanjem padel iz avta. Ozvald je bil takoj mrtev, Žlindro pa so hudo poškodovanega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. J. PRIMC Srečne številke čltniške hišice. Razen tega je določen prostor tudi za kotel in nekatere droge objekte. Živila na tem območju že imajo nekaj nad 3000 kvadratnih metrov zemljišča, kmalu pa ga bodo dobili še skupščina Tržič je namreč dobre 3 hektare. Občinska skupščina Tržič je namreč sklenila, da bo od zasebne lastnice iz Podljubelja odkupila to zemljo in jo dalo na voljo kranjskemu podjetju To pa bo potem odplačalo 150.000 dinarjev posojila, ki ga bodo v Tržiču najeli za odkup. L. S. umi TEDENSKA m Naši delavci - izvozno blago **i - lu m 1 t % p f 11 — — — Starši kenijskih mladeničev, ki po končanem šolanju zapustijo meje sva je domovine, morajo plačevati astronomske odškodnine v državno blagajno. Tako v nerazviti A-friki. Pri nas, ki se štejemo med naprednejše dežele, pa je prav narobe. Podjetja, naša podjetja, pošiljajo delavce na delo v tujino. Zato. da si z njimi služijo mastne dobičke. A ne pošiljajo le nekvalificiranih delavcev, tistih, ki so jim nepotrebni . . . V zadnjem času je postala že javna skrivnost, da nekatere naše delovne organizacije neza. konito preskrbe svoje delavce tujim partnerjem Pod tem lahko dobesedno razumemo kar »izvoz« kvalificiranih in tudi visoko kvalificiranih delavcev, pogosto tistih, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. šli smo po sledovih te trgovine z belim blagom. Trboveljsko podjetje IBT — Rudis, denimo, je pri iskanju delovne sile uporabljalo celo kaznive metode, tako da so morali posredovati organi uprave javne varnosti. .. Avtor članka je bil povabljen na odprt sestanek naših delavcev, zaposlenih v Miinchnu Ni mu bilo le tež ko pri srcu, ko je gledal te mlade, zgarane ljudi Bil je tudi presenečen nad neverjetnimi oblikami izkoriščanja, pri katerem si podajata roko nemško in naše podjetje ... Samo en primer: medtem ko dobi naš delavec za uro svojega dela v nemški tovarni 3,70 do 3,90 marke, pa dobi matično, to je jugoslovansko podjetje zanj okrog 11 mark »Zaposlen sem na istem delovnem mestu kot neki Grk, s to razliko, da jaz imam kvalifikacijo, on pa ne In vendar on zasluži skoraj tisoč mark mesečno, jaz pa le 790!« je novinarju ogorčeno deial delavec IBT Jože Dremelj, zaposlen v tovarni BMW Naši delavci pač dobivajo svoje mesečne dohodke posredno, se pravi od svojih, jugoslovanskih podjetij. In kam gre razlika? Za nameček še to: poleg vsega tega so naši delavci prikrajšani še pri celi vrsti ugodnosti, ki so jih sicer deležni nemški oziroma delavci drugih narodnosti. Podrobneje o tem neverjetnem pojavu si preberite v novi številki Tedenske tribune! V 51. kolu Lota so bile Izžrebane — prvo žrebanje: 4, 8, 9, 24, 31 In dodatna 14; drugo žrebanje: 2, 14, 18, 21. 31 in dodatna 3. DEDEK MRAZ TUDI LETOS DRAGI OTROCI! VESELILO ME BO, ČE ME BOSTE TUDI LETOS OBISKALI TAKO POLNOŠTEVILNO KOT"VSA PRETEKLA LETA. ŽE KOMAJ ČAKAM, DA VAS SPET VIDIM, SE POGOVORIM Z VAMI IN VAM TUDI KAJ MALEGA PODARIM. PRIDITE! VAŠ DEDEK MRAZ • Od srede do sobote (23.-26. 12.) VSAK DAN OB 16,30. • V NEDELJO, 27. 12., pa ob U. uri. (ta dan bo SUPERMARKET odprt od 8.—13. ure) Praznovanje dneva JLA v Zasavju TRBOVLJE, 22. dec. — Nocoj so Mie v Hrastniku, Zagorju in v Litiji občinske proslave v počastitev dneva JLA. Slovesni akademiji pa sta bili v soboto tudi v Trbovljah in sinoči na Dolu pri Hrastniku. V hTE^hniškem Delavskem domu so nocoj izročili več odlikovanj zveze vojaških starešin Jugostaivije zaslužnim članom in nagradili učence, Jd so napisali najboljše naloge na terno o JLA. Nagrade so dobili tudd učenci z Dola, hkrati pa so v Hrastniku nagradili še šolarje, ki so bili najboljši v športnih dejavnostih. Na proslavi v Delavskem domu je nastopila tudi godba teritorialne obrambe. Na akademiji v zagorskem Delavskem domu je spregovoril o prazndku predsednik občinskega odbora ZZB NOV Robert Vozel-Miško, kulturni program pa so izvedli člani Svobode. Lazo Grujič in Egon Casagrande sta dobila odlikovanji zveze vojaških starešin Jugoslavije. V Litiji so no-' cojšnjo proslavo dneva JLA združili še s praznovanjem občanskega praznika. P. BURKELIC RADOVLJICA Številne prireditve ob dnevu JLA BLED, 22. dec. — V radovljiški občini so proslavili dan JLA s številnimi prireditvami. 2e včeraj so v garniziji na Bohinjski Beli sprejeli družbenopolitične delavce, zastopnike ZZB in rezervnih oficirjev v novo opremljenem oficirskem klubu, ki so ga pomagale opremiti blejske gospodarske organizacije. Danes dopoldne so radovljiški borci za severno mejo razvili svoj prapor, ki ga je prevzel v varstvo narodni heroj Anton Dežman-Tonček. Opoldne pa je bdi sprejem t radovljiški garniziji, takoj nato pa je predsednik občinske skupščine Stane Kajdiž priredil sprejem še v Grajskem dvoru za zastopnike JLA, ZZB, rezervne oficirje in družbenopolitične delavce. Glavna proslava pa je bila popoldne v Festivalni dvorani na Bledu, na kateri je general podpolkovnik Franc Tav-čar-Rok podelil čin general majorja Antonu Dežmanu-Tanfiku. Sledil je kulturni program in prijateljsko srečanje. B. BENEDIK Prvi sneg - po koSedarju Z nastopom zime je sneg pobelil mnoge kraje - Manjši prometni zastoji LJUBLJANA, 22. dec. Za prvi zimski dan si je starka Zima priskrbela snežni plašč. V Ljubljani so namerili 9 centimetrov snega, zato tudi komunalnemu podjetju Snaga ni povzročal večjih skrbi. Ze med sneženjem so ceste sproti čistili. Pravijo, da so izpolnili svojo dolžnost ter da so že dopoldne mesto očistili. Dežurna služba cestnega podjetja pa je sporočila, da so zaradi snega sicer zaprli cesti proti Postojni in Zagrebu za tovorni promet, vendar so do 10. ure dopoldne vse ceste očistili in so odprte za ves promet, razen ceste Kalce—Hrušica, ki je pozimi navadno zaprta. RIBICI SKRBE ZA ZAROD — V teh dneh hodijo ribiči iz ribiške družine Sora v Škofji Loki na nenavaden lov. Z električnim agregatom love postrvi v Sori, ki se sedaj drstijo, jih poneso v ribnike in tam poskrbe, ^ ,J?J?”* nevarnosti Tako dobe letno tudi 30.000 različnih ribic, ko pa so dovolj veli- ke, jih spustijo v Soro. Foto: M. Kregar Velika vrata za dedka Mraza Vsak otrok naj bi doživel prazničnost novoletnih dni in prihod dedka Mraza Pogosto poslušam otroke, ko se srečni spominjajo dogodkov ranega otroštva in svoje vere v prihod dedka Mraza, pisem želja, ki jih je neznano kam odnašal, daril, ki jih je kdo ve kako prinašal, pričakovanj in razburjenja ob srečanju z njim. Čudovite so bile dolge kolone njegovega spremstva, ki so jih gledali s široko odprtimi očmi, sedeč na ramenih očeta ali matere. Z veseljem se spominjajo kako so počasi odkrivali pravo resnico o obstoju tega dobrega dedka. To ni bilo boleče. Bilo je jasno kot vsako novo spoznanje. Kljub temu pa je še zmerom živela v njih želja po ponovnih srečanjih z njim. Tudi ta srečanja so bila polna čustvenega doživetja, radosti in sprostitve. Vedeli so, kdo je, od kod in kako pride, a so ga vseeno težko pričakovali. V razmišljanju o pomembnosti razvijanja otrokove domišljije in o naših nalogah ob tem, sem se ustavila prav ob dedku Mrazu. Dobro se zavedam, da je to le majhen delček vsega, kar bogati otrokov svet domišljije, vendar je delček, ki je lahko najbolj nazoren in močno doživet. Vrh Občinski praznik v Litiji Praznujejo ga tudi učenci osnovnih šol LITUA, 22. dec. Litija proslavlja svoj občinski praznik 24. decembra. Pri tem je posebej udeležena tudi litijska osnovnošolska mladina. V teh dneh sl bo večina učencev iz Litije in tudi iz šmartna ogledala zanimivo razstavo dr. Franceta Stareta v prostorih menze predilnice Litija. Včeraj je bil v prostorih o-snovne šole Litija namiznoteniški turnir za prvenstvo občine. Tekmovalo je 39 pionirjev, 9 mladincev in 22 članov. Učenci osnovnih šol pa bodo sodelovali tudi na proslavi v počastitev dneva JLA, ki je bila danes v dvorani Na stavbah. Zastopniki pionirjev in mri drncev litijskih osnovnih šol se bodo udeležili slavnostne seje občinske skupščine, ki bo v četrtek ob 16. uri v dvorani Na stavbah. Nastopila bosta združena pevska zbora osnovne šole Litija in Šmartno, skupaj s pevcem Rafkom Irgoličem v kulturnem programu slavnostne seje. Učenci osnovnih šol bodo pripravili tudi samostojne proslave v počastitev občinskega praznika. Taki proslavi bosta jutri v Litiji in v Šmartnem. Na osno vrij šoli Dušan Kveder-Tomaž bodo izdali glasilo literarnega krožka Naša beseda. Učenci si bodo v teh dneh ogledali tudd muzej NOB v Litiji. M. D JUKIČ V nekaj vrstah JESENICE Izdelki potujejo na paletah — železarna na Jesenicah in podjetje Brodomaterial sta se dogovorila, da bodo v prihodnje izdelke obrata varilne žice, to je varilni prašek in elektrode pošiljali z Jesenic na Reko v boks-paletah. V ta namen so na Reki izdelali 70 palet. Prvi preizkus je uspel, zato bodo s takim načinom prevoza, predvsem v železniških vagonih, nadaljevali tudi v prihodnje. OTOCE Obnovljena cesta — Po načrtu modernizacije cest v radovljiški občini so uredili še cesto Podnart—Otoče, mimo tovarne »Iskre«. PODNART Zgradili bodo kleparsko delavnico — Avto-moto društvo t Podnartu je zidaj poleg mehanične in avtoličarske delavnice začelo pripravljati graditev kleparske delavnice KRANJ Nova trgovina — Trgovsko podietje živila Je na Klancu odprlo nov potrošniški center. Poleg samopostrežne trgovine sta v njem še mesnica in bife. V novi objekt, ki Je že osmi v letošnjem letu, Je podjetje vložilo več kot dva milijona dinarjev. Nov vrtec — Za potrebe otroškega varstva bodo preuredili Peterlinovo stanovanjsko hišo na cesti Staneta Žagarja. V njej bo prostora za kakih 80 otrok ter za upravo vzgojnovarstvenega zavoda. Predvidevajo, da bodo za odkup hiše in zemljišča ter ureditev vrtca rabili približno milijon dinarjev. MEDVODE Pomoč dedku Mrazu — Delavski svet tovarne Col or Je odobril za praznovanje dedka Mraza in obdaritev otrok društvu prijateljev mladine tisoč dinarjev, osemletki Franca Bukovca tri tisoč in vzgojnovunstvenemu zavodu 500 dinarjev pomoči. VRHNIKA Preskrba z mesom — V primeru, da bi na območju občine Vrhnika primanikovalo mesa in mesnih izdelkov bodo ponudili zunaniemu ponudniku, da odpre svojo’ poslovalnico na Vrhniki. MOSTE PRI KAMNIKU v Novo kegljišče v Mostah — Te dni so ort gostišču Kralj v Mostah pri Karmrku odmrli novo avtomatsko kegljišče,, ki ima dve stezi. Poleg kegliiišča so zgradili še manjši gostinski prostor, kier nrijatelji kegljanja lahko kaj popijejo in pojedo. Enkratno kegljanje, ki traja 15 minut stane 3.50 dinarja. TRBOVLJE • Klub Ljudske tehnike — Nm-oustanovliemi radioklub, ki deluje v okvira Liudske tehnike, le odmrl minuli ponedeljek svoje klubske nrostore v zgradb! Tehniške srednje šole v Šuštarjevi koloniji. IZLAKE Nov most bodo gradili — Pred unravnim oosloolem tovarne elektrarnoraeiana na Tzlakah so podrli most, ki Je Odslužil svojemu namenu. Tovarna bo zgradila nov most fats potok Medija. tega pa že resno trka na naša vrata in sprašuje, kako ga bomo dočakali letos. Že mnoga leta je dedek Mraz naš gost. V povojnem obdobju smo mu z vso vnemo, zavzetostjo in navdušenjem počasi pridobivali domovinsko pravico ne le na uradnih prireditvah, temveč vse bolj pogosto tudi ob toplih družinskih ognjiščih. Da smo to dosegli, nismo varčevali z delom, propagando in celo ne z denarjem. Tisto, česar ni mogla nuditi niti najbogatejša družina, tisto veliko, svetlo, številno, s čimer smo lahko bogatili oči in duha, je ponujala širša družina — skupnost. Dedek Mraz je postal simbol novoletnih praznikov. Pomagal nam je, da smo dostojno pospremili staro leto in z mnogimi upi dočakali novega. Težko smo ga vsi čakali, vsi pozdravljali, otroci, mladina in odrasli. V mnogih krajih Slovenije so prireditve ob dedku Mrazu razgibale vse prebivalstvo. V Ljubljano pa so se ob praznovanju dedka Mraza zlivale trume Slovencev in tujcev, ki so svojim otrokom želeli pričarati lepoto teh prazničnih dogodkov. ^ Leta so minevala, prizadevanja so plahnela in vse bolj pogosto opravičilo za manjšo aktivnost, revnejšo prazničnost, je bil denar. Ne da bi človek obtoževal, vendar — v tem je velik del grenke resnice! Prevelika usmerjenost v urejanje osebnega standarda je zavirala tudi možnost dviganja splošne blaginje. Najprej so bile seveda črtane tiste reči, brez katerih se pač da shajati — reči, ki so namenjene otrokom. Saj te reči niso ne kruh ne mleko. Brez njih bomo že živeli! Razlike med materialnimi sposobnostmi družin se večajo, razlike med možnostmi in bogastvom doživetij med otroki so vedno večje. Tako postaja lep, bogat dedek privilegij le nekaterih. Veselje mnogih otrok pa je vedno bolj odvisno od slučaja, v kateri krajevni skupnosti živijo, v kateri delovni organizaciji delajo njihovi starši in kako iznajdljiva je ta ali ona organizacija in ta ali ona instituoija. Ti napori se sicer ne smejo podcenjevati, vendar je tem praznovanjem treba dajati pravi ton, večjo širino, spodbuditi solidarnost vseh, da bodo vsi otroci v enaki meri deležni skrbi odraslih za praznično doživetje oh prihodu flovega leta. Ko hitimo graditi tovarne, ceste, mostove, hiše in vaflje vzida varno milijone kilogramov, kosov in metrov lesa, železa, bgtona In opeke — ali premišljujemo, za koga gradimo? Ali za človeka, ki naj bo sam iz betona, železa in opeke, ali za človeka, ki bo sposoben graditi, čutiti, občudovati, ljubiti in biti srečen?! Ce hočemo tako izoblikovanega, in za takega si prizadevamo, ne moremo mimo njegovega otroštva in vsega tistega, kar mu moramo in moremo nuditi, da bo lahko tak. Zato si odbor za praznovanje dedka Mraza v Ljubljani, ki ga sestavljajo vse družbe- no-politične organizacije, mnoga društva, delovne organizacije in drugi, prizadeva, da bi v Ljubljani obnovili tradicionalne prireditve ob pozdravu dedka Mraza in tako tisočim otrokom ponovno pričarali pravljični svet ter jim ponudil možnost zdrave zabave in interesantnih aktivnosti. Vse to, kar jim ne more pričarati en človek, ena družina, ena delovna organizacija, ožja skupnost itd., bomo storili združeno vsi tisti, ki ljubimo otroke in ki smo zanje pripravljeni dajati in delati. Letos naj bi v pravljičnem svetu sredi Tivolija našli pašo za oči otroci Ljubljane in njene okolice, ne glede na to, v kateri delovni organizaciji ali krajevni skupnosti živijo njihovi starši in ne glede na to, kdo in kaj so ti starši. NADA MAJCEN Voznik umrl zaradi poškodb KRANJ, 22. dec. — Ponoči je v ljubljanski oolnišnioi Petra Držaja zaradi poškodb pri prometni nesreči umrl 44-letni Janez Juhant iz Komende. Juhant se je včeraj pri Jeprci z osebnim avtomobilom zaletel v nasproti vozeči avto, ko je prehiteval kamion. L. S. V Mariboru in drugih krajih severovzhodne Slovenije je ponoči zapadlo od 8 do 12 centimetrov snega. Na cesti Maribor—Slovenske Konjice so že ponoči klance potresli s soljo. V prometu so nastale manjše težave, tako, da so avtobusi z medkrajevnih prog pripeljali z zamudo od 5 do 20 minut. Največ zamude je imel avtobus iz Gornje Radgone, ki vozi prek Ivanjcev. Pri cestnem podjetju v Mariboru so povedali, da je promet na nekaterih cestah otežkočen, vendar so se njihove ekipe, že ponoči lotile dela, da bi promet lahko čimprej normalno stekel. Zaprti sta cesti Cma na Koroškem—Šentvid in Pesnik— —Ribniška koča. Na železniški postaji v Mariboru pa so povedali, da jim sneg doslej ni povzročil preglavic. Na območju Celja je sinoči zapadlo od 10 do 15 centimetrov snega. Kot smo danes izvedeli od delavcev celjskega cestnega podjetja ter komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija jih sneg ni presenetil. 2e sinoči pred 22. uro so na ceste krenili prvi avtomobili s soljo, pripravili pa so tudi motorne pluge. Do danes zjutraj so ceste v glavnem očistili, le buldožer, ki se prebija do Celjske koče, še ni končal dela. Računajo pa, da bo očistil cesto do 18. ure. Vodja reševalne službe pri cestnem podjetju v Celju, Tone Završnik nam je povedal, da so njihovi delavci stopili v akcijo. 2e ponoči so začeli posipavati cesto X. reda Ljubljana—Maribor, s 35 vlečnimi vozili in 18 plugi pa so takoj začeli čistiti vse drage ceste. Do jutra so tako splužili in posuli s soljo vse asfaltirano cestno omrežje na svojem območju. Porabili so približno 30 ton soli. Delavci komunalnega podjetja Ceste — Kanalizacija, ki ima na skrbi čiščenje snega v mestnem središču, Smuči — darilo za mariborske četverke MARIBOR, 22. dec. — Danes so se predstavniki tovarne Elan iz Begunj oglasili prt družini Atelšek v Mariboru in izročili četverkam Danijeli, Ireni. Anki in Branki vsalft po en par smuči s palicami kot darilo za novo leto. M. K. so do 7. ure splužili vse ulice ter jih posipali s soljo zaradi poledice. Dopoldne so začeli odvažati tudi sneg z ulic. Zasavje je ponoči pokrila 10 centimetrov debela snežna odeja, v hribovitih predelih pa ga je zapadlo več. Cestno podjetje Ljubljana in komunalno podjetje sta zgodaj zjutraj splužila ceste, tako da ni prišlo do večjih zastojev v prometu. V Zasavje zjutraj ni pripeljal delavcev in šolarjev le avtobus iz vasi Senožeče, ker so ga zaustavili snežni zameti. Sneg je botroval tudi več prometnim nesrečam. Trideset metrov od zagorskega mostu na cesti Zagorje—Trbovlje je zdrsnil s ceste v Savo z osebnim avtomobilom Jože Dobravec iz Litije. Voznik se je rešil, vozilo pa se je potopilo. Na Gorenjskem je ponoči zapadlo le nekaj centimetrov snega, zato v prometu ni bilo zastojev. Delavcem cestnega podjetja cest ni bilo treba plužiti, temveč so jih le posipali s soljo. Izjema je bil Ljubelj, kjer je bilo zaradi vetra nekaj manjših zametov. Na gorskih prelazih je padlo samo 5 centimetrov snega, više v gorah pa le nekaj več. Po cesti čez Vršič, ki je uradno zaprta, so včeraj pripeljali avtomobili z verigam do Erjavčeve koče, kjer je danes le 10 centimetrov snega. Zanimivo je, da je tokrat sneg prvič letos pobelil Kranj. Danes kmalu po polnoči je pričelo snežiti tudi na vsem postojnskem območju, vse do Črnega kala. Zapadlo je približno 10 centimetrov snega. Pri cestnem podjetju v Kopru so nam povedali, da so bile njihove ekipe pripravljene, tako da jih sneg ni presenetil in so že v zgodnjih jutranjih urah pričeli posipavati s peskom in soljo. Zaradi večje varnosti so do 9.45 ure izključili iz prometa tovornjake s prikolicam. Povedala so tudi, da je burja že posušila vse ceste in da promet že poteka brez zastojev. Ponoči je pobelil sneg tudi vsa višja območja na Goriškem. Davi je bil za nekaj časa zaprt promet prek mejnega prehoda Predil, kjer je padlo 20 centimetrov snega, ter na cesti Ajdovščina—Cmi vrh. 2e dopoldne pa so cesto očistili. Na Idrijskem današnji sneg ni povzročil večjih težav. Le avtobusi, ki so odpeljali proti Ljubljani in Novi Gorici, so imeli manjše zamude. Nekaj težav je bilo tudi v telefonskem in pošt- nem prometu. Tudi na Planinskih ridah ni bilo večjih zastojev v prometu, ker je cestno podjetje iz Kopra vso noč plužilo cesiteter jih posipavalo s soljo.. Opolde se je na ridah ustavil promet za pol ure samo zaradi miniranja skal na trasi bodoče avtoceste. KOČEVJE, 22. dec. — Komaj je ponoči zapadlo nekaj centimetrov snega, že so se začele težave na cestah. Nekateri avtobusi so imeli zamude, iz Vas-Fare pa so nam sporočili, da v šoli ni pouka, ker ni prispel šolski avtobus iz Banja loke. Nekatere ceste že plužijo. Težave so se začele že sinoči, ko še ni bilo snega, vendar so ceste na nekaterih delih poledenele. Tanjug poroča, da je močna burja, ki je davi pihala na območju gornjega Jadrana in v planinskih območjih, paralizirala promet s trajekti in povzročala težave v cestnem prometu. Sunki vetra so ponekod dosegli tudd do 90 km na uro. Otok Rab je danes ostal brez trajektnih zvez z Jablancem in Senjem. Prav tako je prekinjen trajektni promet z otokom Cresom, na pota Brestova—Porozina, in s Pagom med Karlobagam in mestom Pag. V planinskem zaledju kvarnerske riviere, v Gorskem Kotarju in Velebitu, pa je zjutraj začelo snežiti. Vse dopoldne je zapadlo približno 10 centimetrov snega. Na cesta Reka—Zagreb so zato izključili iz prometa tovornjake s prikolicama, za vsa vozila pa je obvezna zimska oprema. Snežilo je tudd v nekaterih obmorskih mestih, vendar se je sneg sproti stopil. Iz Slavonije in Baranje poročajo, da že od ranega jutra sneži, prvič to zimo. Snežna odeja v ravninskih predelih Slavonije, je debela približno 15 cm. V Banjaluki in v vsej Bosanski krajini že od minule noči nenehno sneži. Promet je precej otežkočen, vendar še nikjer ni prišlo do večjih zastojev, ker dežurne ekipe sneg sproti čistijo. Tudi Priština se je danes prebudila pod snegom. Sneži pa še v nekaterih drugih predelih Kosova. Prvi zimski dan so tudi na skrajnem jugu države, v Bi-tolju, dočakali pod snežno odejo, vendar je opoldne prenehalo snežiti, in sneg se je začel naglo topiti. Sneg je dobrodošel predvsem v kmetijstvu, ker bo njegova odeja zavarovala posevke pred zmrzaljo. Manj zaposlenih v tujini Investicijski biroji Trbovlje bod o prihodnje leto povečali proizvodnjo doma — Odprli bodo 300 novih delovnih mest za delavce TRBOVLJE, 22. dec. V prihodnjem letu bodo Investicijski biroji Trbovlje povečali proizvodnjo doma ln s tem zmanjšali število zaposlenih v tujini. IBT bodo odprli v Trbovljah 300 novih delovnih mest za delavce, ki jih imajo zdaj na delu v ZRN. To je obetajoča napoved, ki smo jo slišali na seji organizacije ZK tega trboveljskega kolektiva. Žrtve niso krive Včeraj so v Ljubljani ustanovili zvezo civilnih žrtev vojne za SRS LJUBLJANA, 22. dec. Danes je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor zveze civilnih žrtev vojne SR Slovenije. Več kakor šestdeset invalidov,- pretežno slepih, iz vse Slovenije, je prisostvovalo in sodelovalo pri ustanovitvi te prepotrebne inštitucije, ki bo odslej združevala vse tiste kategorije invalidov, ki so svoje poškodbe dobili kot civilne osebe. Naj ob tem zapišemo še, da je bila že maja letos v Beogradu ustanovljena Zveza civilnih žrtev vojne Jugoslavije in da imajo republiške zveze že vse republike razen Bosne in Hercegovine. Kaj je narekovalo ustanovitev zveze civilnih žrtev vojne? Nedvomno uspehi ostalih invalidskih organizacij (vojaški invalidi, slepi, gluhi), ki so jih te organizacije dosegle in pa dejstvo, da imajo nekatere kategorije civilnih žrtev vojne — na primer 100 odstotni invalidi — že precej urejeno varstvo. 2rtev vojne (civilnih) je v naši republiki po približni oceni 2000. V večini primerov gre za poškodovance z vojaškim materialom, ki so postali invalidni brez svoje krivde. Zaradi neobstoja organizacije doslej te žrtve niso uživale skoraj nikakršne zaščite, obravnavali so jih kot ostale socialne ogrožence, pa še to pač glede na to, koliko denarja in posluha za te probleme je imela občina, kjer bivajo. Naloga nove organizacije ni le v izboritvi materialnih priznavalnin za tiste telesne poškodovance, ki so manj kot 90 odstotni invalidi (za 100 odstotne je že poskrbljeno) pač pa tudi, da oškodovancem pomaga pri zaposlovanju, rehabilitaciji, pri uveljavljanju vseh ostalih pravic pa tudi pri povsem človeških težavah, ki jih imajo te kategorije prebivalcev še več kot drugi. Tone Brejc, predstavnik republiškega sekretariata za zdravstvo, ki se je udeležil občnega zbora, je dejal, da bo zveza pri svojem delu nedvomno naletela na številne težave, pa tudi na razumevanje vseh tistih, ki jim pravična rešitev problemov civilnih žrtev vojne ni nepomembno govoričenje Jože Zupančič, tajnik republiške zveze društev telesnih invalidov, pa je novo osnovani zvezi ponudil, da lahko, dokler ne dobi svojih prostorov, začasno gostuje pod njihovo streho. Po pred dvema letoma sprejetem zakonu, se morajo vse civillne žrtve vojne prijavita občinskim zavodom za socialno delo do 31. decembra letos. E. JURIČ IBT se zavzemajo, da bi s tujimi partnerji, zlasti s Siemensom in BMW razvili poslovno tehnično sodelovanje. To pa pomeni, da bi namesto montažnih del, ki jih zdaj opravljajo naši delavci v ZRN, prenesli proizvodnjo iz Nemčije v Trbovlje. V ta namen potekajo pogovori s Siemensom in BMW. Razvijanje poslovno tehničnega sodelovanja in zmanjšanje zaposlenih v tujini so v izhodiščih o razvoju podjetja v prihodnjem letu. Glavni direktor Marjan Ahačič je komunistom orisal glavne značilnosti načrta podjetja za za leto 1971. IBT bodo povečali vrednostni obseg po- KAMNIK 20 let delavskega sveta v Titanu KAMNIK, 22. dec. — Opoldne je imel delavski svet tovarne kovinskih izdelkov in livarne Titan slavnostno sejo, na kateri so pregledali uspehe od izvolitve prvega delavskega sveta pred 20 leti do danes. Slavnosti so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in predsednika občinske skupščine Vinka Gobca udeležili tudi dosedanji predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov. Iz Titana, ki je 1950. leta zaposloval 480 delavcev so na Ferovem zgradili sodobno industrijsko podjetje, ki ima danes že 1275 delavcev. Ob koncu slovesnosti je vodstvo osnovne sindikalne organizacije izročilo skromna darila vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov, ki so veliko pripomogli k tako naglemu razvoju podjetja in uveljavljanju samoupravljanja. T. JANČAR slovanja od 12 na 13,5 milijona dinarjev. Pri tem načrtujejo, da se bodo razvili po obsegu in kvaliteti storitev v naj večjo projektantsko in inženiring organizacijo v Sloveniji. Kupiti nameravajo nekaj najboljših strojev in naprav, ki naj bi pripomogli, da uresničijo ta zahteven načrt. Sicer pa so že zdaj z obdelavo nekaterih projektantskih naročil s pomočjo računalnikov zaznamovali v IBT že lepe uspehe. Posebno skrb pa bodo posvetili vzgoji kadrov, ki jih še nimajo dovolj . Povečanje proizvodnje pa predvidevajo tudi v drugih organizacijah združenega dela. Organizacija ZK je reagirala sinoči tudi na pisanje v eni zadnjih številk Antene o odnosih podjetja do delavcev, ki so na delu v ZRN. V IBT bodo svoja stališča o tem povedali javnosti na bližnji tiskovni konferenci. Na seji pa so poudarili, da v podjetju skrbe za približno 1300 svojih delavcev, ki zdaj delajo v tujini. Po eni strani Razstava Franca Mlakarja V domu JLA v Novem mestu so 18. decembra odprli razstavo slikarja amaterja Franca Mlakarja iz Žužemberka, ki bo odprta do konca leta. Krajinar Mlakar razstavlja 25 pij m akvarelov z motivi iz okolice Žužemberka ter nekaj tihožitij. Mlakar slika realistično v zanj značilnih močnih, čistih bar-vah- A. V Srečne številke V sl kolu Lota so bile izžre-žrebanje: 4, 8. 9, r* 31 ™ dodatna 14; drugo žrebanje: 2. 14. 18, 21. 31 in dodatna 3. so jih vključili v samoupravni mehanizem, sprejeli so več pravilnikov, pripravljajo načrte o njihovi zaposlitvi doma, graditvi stanovanj in podobnem. Poudarili pa so tudi, da nekateri delavci ne uveljavljajo svojih samoupravnih organov v podjetju, pač pa se obračajo za informacije tudi na republiške ograne. Kaže, da je kratek stik v informiranju. Za to pa so krivi tudi vodje skupin v ZRN, ki glasila podjetja ne razdele vsakokrat med delavce. Del pomanjkljivosti pa odpade še na posamezne strokovne službe podjetja. P. BURKELJC TA TEDEN V TOBIStA TRIBUNA Naši delavci - izvozno blago Starši kenijskm mladeničev, ki po končanem šolanju zapustijo meje svoje domovine, morajo plačevati astronomske odškodnine v državno oiagajno. Tako v nerazviti A-Inki. Pn nas, ki se štejemo med na-prednejše dežele, pa je prav narobe. Podjetja, naša podjetja, pošiljajo delavce na delo v tujmo. Zato, da si z njimi služijo mastne dobičke. A ne pošiljajo le nekvalificiranih delavcev, tistih, ki so jim nepotrebni... V zadnjem času je postala že javna skrivnost, da nekatere naše delovne organizacije neza konito preskrbe svoje delavce tujim partnerjem. Pod tem lahko dobesedno razumemo kar »izvoz« kvalificiranih in tudi visoko kvalificiranih delavcev, pogosto tistih, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. šli smo po sledovih te trgovine z belim blagom. Trboveljsko podjetje IBT — Rudis, denimo, je pri iskanju delovne sile uporabljalo celo kaznive metode, tako da so morali posredovati organi uprave javne varnosti. .. Avtor članka je bil povabljen na odprt sestanek na šib delavcev, zaposlenih v Miinchnu. Ni mu bilo le težko pri srcu, ko je gledal te mlade, zgarane ljudi. Bil je tudi presenečen nad neverjetnimi oblikami izkorišča nja, pri katerem si podajata roko nemško in naše podjetje ... Samo en primer: medtem ko dobi naš delavec za uro svojega dela v nemški tovarni 3,70 do 3,90 marke, pa dobi matično, to je Jugoslovansko podjetje zanj okrog 11 mark »Zaposlen sem na Istem delovnem mestu kot neki Grk, s to razliko, da jaz imam kvalifikacijo, on pa ne. (n vendar on zasluži skoraj tisoč mark mesečno, jaz pa le 790!« je novinarju ogorčeno dejal delavec IBT Jože Dremelj, zaposlen v tovarni BMW Naši delavci pač dobivajo svoje mesečne dohodke posredno se pravi od svojih, jugoslovanskih podjetij. In kam gre raz-lika? Za nameček še to: poleg vsega tega so naši delavci prikrajšani še pri celi vrsti ugodnosti, ki so jih sicer deležni nemški oziroma delavci drugih narodnosti. Podrobneje o tem neverjetnem pojavu si preberite v novi številki Tedenske tribune! DEDEK MRAZ TUDI LETOS DRAGI OTROCI! VESELILO ME BO, CE ME BOSTE TUDI LETOS OBISKALI TAKO POLNOŠTEVILNO KOT VSA PRETEKLA LETA. ŽE KOMAJ ČAKAM, DA VAS SPET VIDIM, SE POGOVORIM Z VAMI IN VAM TUDI KAJ MALEGA PODARIM. PRIDITE! VAŠ DEDEK MRAZ • Od srede do sobote (23.-26. 12.) VSAK DAN OB 16,30. • V NEDEUO, 27. 12., pa ob U. uri. (ta dan bo SUPERMARKET odprt od 8.—13. ure) Odlikovanja športnim delav-cem v Celju CELJE, 22. dec. — V Narodnem domu je bila slavnostna seja občinske zveze za telesno kulturo, združena s proslavo 25-letnice telesne kulture v občini. Predsednik ObZTK Mitja Pipan je orisal uspešen razvoj telesne kulture v občin!. Podpredsednik občinske skupščine Jože Marolt je ob tej priložnosti izročil odlikovanja predsednika republike zaslužnim športnim delavcem in organizacijam v Celju. Odlikovanja so dobili: atletsko društvo Kladi var — red zaslug za narod s srebrnimi žarki; Janko Vagner, 75-letni senior celjskega športa — red 'dela s srebrno zvezdo; Poldka Kopitar—Petauer — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Ivan Petauer — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Miro Rudolf — red zaslug za narod • srebrnim vencem in Karel Jug — red dela z zlatim vencem. 1 ATLETIKA | 25 let AK Partizan BEOGRAD — Atleti Partizana so proslavili 25-letnico svojega kluba s tovariškim večerom in podelitvijo priznanj. Zbrala so se vsa velika imena tega kolektiva — od Mihaliča, Gubijana, šegedi-na, Ceraja, Stefanoviča, Otenhei-merja pa do sedanjih asov Kara-sija in Medjimurca. Med povabljenci je bil seveda tudi Marko Račič, ki je atletsko pot začel v Ljubljani, nato pa uspešno nastopal pri Partizanu. Slavje je izzvenelo v želji, da bi AK Partizan spet postal tako močan atletski klub kot je nekoč bil. V. I. Ne samo kolajne S konference Strelske zveze Jugoslavije v Beogradu BEOGRAD — Jugoslovanski strelci so v zadnjem obdobju dosegli izredne rezultate, za kar 'so dobili od predsednika republike tudi visoko odlikovanje — red zaslug za narod z zlato zvezdo. Da pa samo z vrhunskimi rezultati vsi problemi strelskega športa še zdaleč niso rešeni, so bili na nedavni skupščini strelske zveze Jugoslavije vsi edini. Med poglavitnimi ugotov.tvami razprave je bila premajhna povezanost z ObZTK. Strelske družine na terenu so kar najbolj odvisne prav od razumevanja občinskih telesnokultumih forumov, ki pa so strelcem premalo »omagali in jih v primerjavi z drugimi športnima panogami tudi zapostavljajo Vsaj večina je menila tako. Nikakor ne gre prezreti velikega pomena strelskega športa za ljudsko obrambo. Zaradi i *ga so se delegati zavzeli '-udi za fo, da bi sredstva, ki so i amen i ena delo v teritorialni* enotah narodne obrambe, v večji meri piena-šali tudi v osnovne strelske organizacije. Beograjski delegat, »ivši dolgoletni reprezentant Nemarna Mai-kovič je sicer priznal, da je materialna osnova res eden izmed največjih problemov strelskih organizacij, toda opozoril tucu na dejstva, da hitrejše širi en je in razvoj strelstva ovirajo tudi ne-. elastičnost oziroma okorelost ljudi na vodilnih mestih. Prelagal je, da bi vrhunski strelci z ustrezno Sneg na Pohorju Zadrege s smučarskimi tekmami FIS MARIBOR — Vsi, ki imajo kakršnokoli zvezo z organizacijo tekem FIS v začetku januarja na Pohorju, so si davi oddahnili. Pohorje je namreč dobilo snežno odejo, debelo sicer le približno 10 centimetrov, kar pa je še vedno bolje kot nič, saj daje mimo drugega tudi upanje, da je konec »suše«. Navzlic temu pa pri FIS ne mislijo držati rok križem, Kajti v načrtu imajo nič več in nič manj kot umeten sneg. Iz nanega avstrijskega industrijskega mesteca Donawitza pričakujejo namreč dva snežna topa, s pomočjo katerih nameravajo v četrtek, kolikor bodo za to možnosti, na slalomišču proizvajati sneg. Nujno bo le, da bo takrat temperatura največ nič stopinj, ali seveda še bolje pod ničlo. Seveda pa bodo s tem rešili le progo za slalom, za veleslalom pa nujno pričakujejo na Pohorju še nov sneg. Snežilo je — vsaj za tolažbo — res zadnji hip. Organizacijski odbor namreč že zasipavajo dopisi s prijavami tekmovalk. Najštevilnejša je prijava Avstrije z 10 tek- movalkami. sledita prijavi s po šesterico smučark iz Italije in Švice, potem Norveške 4 in Poljske tri, itd. Z. V. Mladi skakalci spet na Pokljuki LJUBLJANA — Od petka do ne-delje bo imela mladinska državna reprezentanca v smučarskih skokih spet skipen trening na Pokljuki. Komisija za skoke je na trening povabila naslednje skakalce: Kapušina, Norčiča, Ilnikarja, A. Cuznarja, Mlakarja, Grosarja, Oblaka, Poljanška, I. Legata, Turka Zupana. B. Cuznarja, Bradeška. Belančiča in Križaja. Zbor za vse skakalce je v petek zjutraj v domu Jelka. Vse tri discipline 21. občni zbor smučarskega društva »Kum« TRBOVLJE — Pred dnevi je bil 21. redni občni zbor prizadevnega smučarskega društva »KUM« Dobovec. ki kot eno redkih takih športnih organizacij uspešno deluje na vasi. Članstvo društva Je upravičeno ponosno, saj je povrh ta organizacija ena redkih v Sloveniji, v Z asa .'ju in občini Trbovlje pa edina, ki ima razvite vse tri discipline tekmovalnega smučanja t. j. teke, skoke in alpsko smučanje. V poročilih na zborovanju, ki je bilo lepo obiskano, je bilo slišati, da je društvo \ minuli zimi priredilo 3 meddruštvena in 7 društvenih tekmovanj, in sicer 3 v tekih, 4 v ^KOKih ter 3 v slalomu m veleslalomu. Poleg tega so člani nastopili na 32 meddruštvenih in prvenstvenih tekmovanjih in to na 10 v tekih m 6 v skokih ter 16 v alpskih disciplinah. To dokazuje, da je društvo zares delovno, čeprav ima slabe delovne možnosti in preiema pri tako obsežnem delu le majhno finančno pomoč, to je približno 35 din na člana, kar so zborovalci ostro kritizirali 'n zahtevali enakopravnost z drugimi športnimi organizacijami v občini Trbovlje. V tej občini so dotacije iz proračuna povprečno skoraj 100 uin na športnika, kar je desetkrat več. ■ ■ ■ ■ ■ I SALOMON ■ a novo za smučarje: a ■ SALOMON VEZI ■ Društvo posveča posebno pozornost pionirjem :n mladincem ter jim pomaga kljub skromnim možnostim pri nakupu smučarske o-preme. ►, Na občnem zboru so tudi ugotovili, da Je nujno potrebno kupiti vlečnico, ki bi jo postavili v neposredni bližini 'osi in bi bila tako zares zbirališče vseh smučarjev. 2e letos so za vlečnico zbrali nekaj denarja, vendar jih bodo rabili še najmanj desetkrat toliko. Zato so se navzoči odločili za samoprispevek ter predlagali, da pripravijo akcijo za zbiranje denarja pri občinah in delovnih organizacijah ter ustanovah, vlečnica pa naj bi stekla prihodnjo žimo. Sprejeli so tudi pester. program dela v prihodnjem obdobju; če bodo Izpolnili vse naloge, pa je v mnogem odvisno od denarja, ki naj bi ga društvo dobilo precej več kot doslej. Da bi še bolj uspešno nastopili v vseh disciplinah, so se zborovalci odločili, da za vsako izberejo posebnega referenta, ki bo vodil čelo in priprave, posebej pa so poudarili pomembnost tekmoranl za pionirje. Tako sedaj društvo pripravljeno pričakuje on vo zimsko sezono in pričakovati je, da uspeh ne bo izostal. LEOPOLD RAVNIKAR ROKOBORBA Prvaki so iz Petrinje ZAGREB — Rokoborci RK Ga-vrilovid iz Petrinje Petrov, Her-ceg. Adamovič, Ko.etič,' Rekovič, Sačev, Nenadič, Ljubanovič, Ciliga-ridis, Panov, Kovaček in Jančič so osvojiil ekipno državno prvenstva v grško-rimski rokoborbi. Izidi 17. kola: Gavrilovič : Rad-nički (Bgd) 12:6, Sen ta : Spartak 5:9; Proleter je dobil brez boja proti 2eljezničarju, Lika pa proti Sljemenu, dvoboj Metalac : Elek-trovojvodina je preložen. Vrstni red: Gavrilovič 32, Proleter 29, Spartak 26, Senta 21, Rad-nički 15, Lika 13, Metalac 13. Elek-trovojvodina 9, Sljeme 4 in 2eljez-ničar 2. Zadnje kolo bc 27. t. m. izobrazbo prevzeli vodilr.* mesta v strelski organizaciji in pozivali in modernizirali njeno dejavnost. Delegat občinske strelske zveze Postojna, inž. Vlado Dimifrovič je opozoril, da strelski š^oit v Sloveniji v zadnjih letih nevarno zaostaja kljub »emu, da jna dolgoletno tradicijo in da je med mladimi zanj veliko zanimanja. Ob koncu konf »renče so zato sprejeli vrsto sklepov, ki j.h združuje misel, da je ,reba v prihodnje še bolj krepiti o«st Wai ic-le vrhunskega strelstva, ki bo ne dvomno pritegnil zato še več mladih strelcev, množičnost pa je tudi pogoj za še večje uspen*». Na skupščini so naši reprezentanti na čelu s svetovno prvakiiijo Desanko Perovič in njihovi trenerji dobili priznanja in nagrade za letošnje izjemne dosežke na svetovnem prvenstvu. LOJZE MIKOLIČ j IVER DNEVA Največ uspeha STT Končane delavske športne igre v Trbovljah TRBOVLJE — S podelitvijo pokalov -in diplom so bile končane letošnje sindikalne športne igre v Trbovljah. Tako kot prejšnja leta, je tudi letošnje igre pripravila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Letošnje sindikalne športne igre so bile posvečene 25-letnici osvoboditve in 20-letmci samoupravljanja. Igre so bile rekordne po številu udeležencev, saj je tekmovalo kar 880 delavcev tekmovalcev iz 106 ekip ter tudi po številu panog, saj so tekmovali v osmih športnih disciplinah. Trboveljski delavci športniki so letos tekmovali v malem nogometu s 17, v rokometu z 8, v odbojki s 7, kegljanju s 24. v šahu s 14, v streljanju z zračno puško s 13, v namiznem tenisu s 15, in v balinanju z 8 ekipami. Toda od 106 prijavljenih ekip se je tAonovanja SAH _____________________J Simultanka velemojstra Vasje Pirca LJUBLJANA — V počastitev praznika JLA je UJV Ljubljana in šola RSNZ SRS priredila simultanki. ki jih je odigral velemojster Vasja Pirc. Kot prvi so se z velemojstrom pomerili kadeti — miličniki ;n dosegli lep uspeh, saj so dobili tri igre, remfzirali tri in zgubili osemnajst partij Zmagali so kadeti Zdenko Kugler, Edvard Pev-nik in Vojko Sosič, remizirali so Miro Del^kovič. Borut Pečenko in Janez Uršič. Velemojster se je v ponedeljek pomeril z delavci milice Ljubljane. Po odlični igri ni dovolil večjih presenečenj, saj je dobil 24 partij, dve izgubil in eno remiziral. Zmagala sta inšpektor Zdravko Petrič in miličnik prometne milice Velimir Medja, remiziral je Jože Troha. M. S. Zmagali Kušnirjeva in Ranniku BELCI, 22. dec. — Na ženskem šahovskem prvenstvu SZ sta si prvo mesto razdelili Ala Kušnir in Maja Ranniku, ki sta v jP. kolih zbrali po 14 točk. Za naslov prvakinje bosta tekmici odig»ali dvoboj šestih partij. Vrstni red: Kušnir m Ranniku 14. Konoolieva 11,5. Saunina, Sa-mul in Ušakova 11, Zatulovskaja, Rotare in Semjonova 10, itd. Korčnoj sam na čelu RIGA. 22. dec. — Po 17. kolih sovjetskega prvenstva v šahu vodi velemojster Korčnoj. ki ima 12,5 točke. Mlada mednarodni mojster Tukmakov, ki je vodil od začetka zaostaja za njim pol točke. Stejn je z 11 točkami tretji, Podgajec pa z 10,5 * čke četrti. Svetovni mladinski prvak, velemojster Anatolij Karpov, igra zelo slabo, saj je še brez zmage in je s tremi porazi na repu lestvice PO DOMAČIH KRAJIH HRASTNIK — V počastitev dneva JLA je SD ’ Steklar priredila občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo pet ekip. Doseženi so bili tile rezultati: 1. SD Rudnik I. t Hrastnik) 843 krogov, 2. SD Rudnik II. (Hr) 785, 3. SD Steklar I. (Hr) 782 . 4. SD Ernest Draksler (Dol) 762, 5. SD Steklar II (Hr) 637; med posamezniki je bil najboljši Vidmar s 175 krogi pred Šuštarjem 173 Steslom 173. itd J. S. Vrhnika za dan JLA VRHNIKA — V počastitev dneva JLA je KK Tankist priredil tekmovanje v kegljanju, na katerem je sodelovalo šest ekip Zmagali so kegljači Like pred ekipo Kovinarska in ekipo Industrije usnja (vsi Vrhnika). Ob tej priložnosti je bilo tudi tekmovanje posameznikov starešin garnizije v namiznem tenisu. Zmagal je Srečkovid pred Dima-čem in E>u kadi novskim. V ekipni konkurenci pa so v namiznem tenisu zmagali tekmovalci Partizana Vrhnika, sledijo Partizan Logatec, ekipa JLA (starešine) in ekipa JLA (vojaki). D. K. udeležilo le 85 ekip. Največ ekip je bilo za letošnje igre prijavljenih iz Invensticijskih birojev — 18, iz Strojne tovarne 16. iz rudnika Trbovlje 13 itd. Prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Trbovlje za leto 1970 je osvojila osnovna organizacija sindikata Strojne tovarne Trbovlje, ki je osvojila 3 prva. 2 drugi in eno tretje mesto. Diplomo za osvojeno drugo mesto v končni razvrstitvi je prejel Rudn:k Trbovlje, za 3. mesto pa Investicijski biroji Trbovlje. Pokale za osvojena prva mesta pa so prejele naslednje osnovne organizacije sindikata: STT 3, Rudnik Trbovlje 1, IBT 2 in Cementarna Trbovlje 2, diplome pa je prejelo 9 ekip. V končni razvrstitvi je z 98 točkami osvojila prvo mesto osnovna organizacija sindikata STT, druga je organizacija sindikata rudnika Trbovlje z 90 točkami, sledijo IBT 67, cementarna 60, SGP Zasavje 53, Elektrarna 45. tovarna polprevodnikov 26, Rudis 17. Elektro Trbovlje 17, tovarna pohištva 11, komunalno obrtni center 8, Mehanika 4, prosvetni delavci 7, Mesopod-jetje 5, hotel Rudar 3, upokojenci 9. in zlatarstvo brez točk. VRSTNI RED PO PANOGAH — mali nogomet: Cementarna 15 SPG Zasavje 14, IBT I 13. STT I. 12, Rudnik 11, itd.; rokomet: STT I. 14, Rudis 10, IBT 8 itd.; odbojka: IBT 6, SPG 5, Cementarna 4, itd.; kegljanje: Cementar. na I. 19. Rudnik 18. SPG 16; streljanje z zračno puško: Rudnik 10, SPG 9, Tov. polprevodnikov 8, itd.; namizni tenis: IBT I. 7, Elektrarna 6, Rudnik 5, itd.; balinanje: STT I 6. STT II. 5, IBT I 4. itd.; šah: STT I 11, Termoelektrarna 10. Upokojenci 9, itd . Najbrž bo- do zaradi velikega zanimanja pr> hodnje leto tekmovali tudi v plavanju . J. SAVŠEK Spor Rabotnički -KZJ KK Rabotnički je bil zaradi incidentov na tekmi z Jugo-plastiko kaznovan s prepovedjo igranja ene tekme na domačem igrišču. Hkrati je sekretariat KZJ kaznoval igralca tega kluba M. Lukovskega s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Na prošnjo Rabot-ničkega pa je sekretariat KZJ spremenil kazen tako, da Skopjancl lahko odigrajo tek mo na domačem igrišču, vendar brez prisotnosti gledalcev. Rabotnički je pred tekmo z RadniČkim odigral finalno tekmo za pokal z Vardarjem in s tem po tekmi s C. zvezdo — prestal kazen, kajti zastopniki skopskega prvoligaša trdijo, -da naj bi prepoved veljala za prvenstveno ali pokalno tekmo. Sekretariat KZJ in baje dr. šaper osebno pa sta kljub temu zahtevala, da se tekma med Rabotničkim in RadniČkim odigra brez gledalcev. Tekma je bila res brez prisotnosti gledalcev, kaznovani igralec M. Lukovski pa je le igral. KK Rabotnički bo zaradi tega tožil KZJ. Jasno je, da bi Rabotnički moral dobiti tožbo (ter 15.000 din), ali pa izgubiti tekmo z Radničkim, v kateri je igral M. Lukovski. AVTOMOTO Avtomobilisti pod okriljem Dinama j in C.zvezde BEOGRAD — Skupina beograj-I skih vrhunskih avtomobilis-ov bo v začetku prihodnjega usta- | novila pri športnem društvu Cr-e na zvezda avtomobilski športni klub. V Zagrebu je bil že ustanovljen ASK Dinamo in vse kaže, da se bodo avtomobilisti še drugod združili z drugimi vrhunskimi jugoslovanskimi športniki. NAMIZNI TENIS 24. prvenstvo SRŠ za posameznike in dvojice LJUBLJANA — V soboto in nedeljo, 26. in 27. t. m., bo v Ljubljani vrsta zanimivih tekmovanj. Osrednji dogodek bo 24. prvenstvo SRS za posameznike in dvojice, na katerem bo nastopilo veliko število igralcev m igralk. Nastopili bodo vsi najboljši zastopniki s Korpo in Veckom na čelu. Prvenstvo bo trajalo dva dneva in bo v prostorih NTK Ilirije na Vodnikovi cesti. V soboto zvečer pa se bodo v istih prostorih pomerili najboljši ipladinci Slovenije in Hrvatske v medrepubliškem srečanju. V nedeljo dopoldne bo Olimpija v istih prostorih odigrala tekmo II. kola z belgijskim prvakom ALPA TTC iz Bruslja. D. N. PLANINE IN LJUDJE Tekmovanje »Mladina in gore« Izkušnje preteklih let so pokazale, da je pravilno usmerjeno in zdravo tekmovanje mladih lahko zelo uspešno za poživitev mladinske planinske dejavnosti. Zato so na srečanju mentorjev in vodij planinskih šol predlagali, da bi ponovno uvedli tekmovanje z naslovom »Mladina in g so v polfinalu premagal ekipo Aus-senhandel (Berlin) s H.2. KEGLJANJE ] Dvojni uspeh mladih Zagrebčanov ZAGREB — Na prvem preglednem tekmovanju niladincev v kegljanju za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Cluju v Romuniji, je nastopilo 24 tekmovalcev. Najboljši je bil Zagrebčan Boris Mezak s 1720 podrtimi keglji pred Fabjaničem (Zgb) 1699, tretji pa je bil Mariborčan Lo-gožar 1693. Vrstni red drugih tekmovalcev: 4. Cabar (Visoko) 1685, 5. Zagernik (Ravne) 1674, 6. Bedenikovič (Zgb) 1667 , 7. Mihajlovič — (N. Sad) 1665 , 8. Ložo (Križevci) — 1657. 9. Blaič (Split) 1644, 10. Ban (Zgb) 1643. M S. GIMNASTIKA Spet odložili prvenstvo BEOGRAD, 22. dec. — šesth državno prvenstvo v modemi gimnastiki za ženske, ki c moralo biti 20. t. m. v Beogradu, je že drugič odloženo. To tekmovanje, za katerega se je prijavilo več telovadk iz Beograda, Zagreba in Maribora, bi namreč moralo biti že prejšnjo nedeljo. To prvenstvo naj bi odločilo, katere telovadke naj bi zastopale našo držalo na svetovnem prvenstvu 1971. na Kubi. Dosedanja prvakinja države Ivana Obučina in vse članice dosedanje državne reprezentance so iz Beograda. GZJ predlaga, naj bi bilo državno prvenstvo 1971 v februarju. Skupščina plesne zveze LJUBLJANA — Od predzadnje, IV. skupščine plesne ueze Slovenije, so minila polna š*»ri leta. Organom, izvoljenim leta 1966. je potekel mandat že 1968. leta. Kljub nenehnim zahtevam članstva po sklicu skupščine se predsedniku Mihu Verbiču in plenumu PZS n: nikamor mudilo. Oddahnili smo si že, ko je plenum na osnovi pripravljenega gradiva svoje komisije končno le sklical skupščino za 20. 12. 1970. Toda spet se je zataknilo. Predsedniku in ozkemu krogu funkcionarjev v sekretariatu se položaj še vedno n: zdel zrel in ovrgli .« skit-.p plenuma ter preložili datum stcupščine za nedoločen čas. To pa je b o preveč; ob podpori večine na.ak-tivnešjih plesnih klubov