Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg »Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če so tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev.
'7 Ljubljani, v četrtek 29. oktobra 1891.
Letnll* XIX.
„Res carintliiacae".
S Koroškega, 28. oktobra.
Za osla, kojega ob vsaki priliki jezdarijo, izbrali so si naši nasprotniki, nemški koroški »liberalci" takozvani »deželni mir"! Ta pesem o koroškem .deželnem miru" je sicer že nekoliko zastarela, a našim liberalcem še vedno dobro služi, in zato jo tudi prepevajo ob vsaki umestni iu neumestni priliki. Celo izza šolskega katedra so jo v najnovejšem času že jeli prepevati! Toda akordi te pesmi se nič kaj posebno ne ujemajo in zato vedno stara godba tudi nekdanjim prijateljem že preseda, češ: Kar je odveč, je odveč! Tekst tej pesmi pa je ob kratkem: Gospodar v deželi koroški je »liberalni" Nemec; njegovo je vse, kar tu leze in stoji. Slovenec bodi k večjemu še zato, da se pohlevno klanja Nemcu, da marljivo plačuje davke in molči ter po šolah d& svojo slovensko deco prej ko mogoče ger-manizovati!
To so vroče želje in nakane naših nasprotnikov, za to delajo na vse kriplje — z globoko žalostjo to zapišemo — pod ministerstvom Taaffejevim ! Kakšen je na ta način položaj slovenskega ljudstva na Koroškem, to si, dragi bralec, lahko misliš!
Da je pa »mir", kakor si ga žele naši nasprotniki, gnil in ob jednem nemogoč, poudarjalo se je že ob tolikih prilikah, da tega tu ne bodemo zopet ponavljali!
Za nedeljo dne 11. oktobra t. 1. sklicala je podružnica sv. Cirila in Metoda za slov. Ziljsko dolino in faro Vrata svoj občni zbor v gostilni gosp. Fr. Janaha na Bistrici po tem-le dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor o zapuščinah. 3. Deklamacija. 4. Petje. 5. Slučajni govori in predlogi. 6. Prosta zabava. — Predno s« prične zborovanje, pride okrajni komisar dr. Klebl iz Beljaka in prepove vse govore, ki se strogo ne tičejo šole. Deklamacija, petje, vse je moralo izostati, ljudje so k večjemu smeli jeden druzega ogledavati, a ganiti
se ui smel nihče. — Pred svojim odhodom je dr. Klebl še enkrat strogo zapovedal, da se ne sme govoriti nikak govor ali deklamacija, tudi prepevati se ne sme; zapretil je tudi, da se bo po postavi in najostreje postopalo proti vsakemu, kdor bi se predrznil kaj početi proti tej naredbi! — Zastopnik glavne družbe, g. Fr. Štupar, ki se je iz Ljubljane pripeljal k shodu, moral se je neopravljenega posla zopet vrniti!
Za minolo nedeljo dne 25. oktobra t. 1. imela je podružnica za Beljak in okolico sklican svoj shod na Ledenice v Rožni dolini s tem-le vspo-redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poučni govor. 3. Deklamacije. 4. »Svoji k svojim." (Prizor iz kmečkega življenja. Spisal dr. Jožef Vošujak.) 5. Slučajnosti. 6. Domača zabava. — Dan pred shodom d n ž 2 4. t. m. d o š e 1 je podružničnemu načelništvu odlok od strani okrajnega glavarstva, češ, da so iz vsporeda izbrisane vse točke, razven prve (»Pozdrav načelnikov.") in pete (»Slučajnosti.")! Vse druge točke se niso pripoznale in se niso smele vršiti! Odlok došel je načelništvu, kakor rečeno, dan pred shodom; zato shoda, ki je bil povsod po časnikih in posebnih vabilih napovedan, ni bilo več mogoče do cela odpovedati.
V nedeljo zbralo se je zbog ugodnega vremena nepričakovano mnogo ljudi tudi od daljših krajev, — a shod se ni vršil, ker se odbor le samo s prvo in peto točko ni hotel zadovoljiti. Okrajnemu komisarju, ki se je zopet pokazal na licu mesta, se je ugovarjalo, da je prepoved gorenjih točk povsem neopravičena in nezakonita! Toda dr. Klebl se je zagovarjal, češ, da se je tako zaukazalo od višje strani — od zgoraj!!
Nevolja, da sta se zaporedoma nepričakovano za-branila obadva shoda, bila je med mnogoštevilno zbranim ljudstvom splošna, in čula se je zbog tega marsikatera trpka, a opravičena opazka. Vse je po-
praševalo, zakaj se zdaj naenkrat zabra-njuje, kar seje prej brez ugovora dovoljevalo??
To je knatka zgodovina zadnjih dveh shodov v beljaškem okraju.	(Konec sledi.)
Preiiaredfoa zakona o privile-gijah.
Na Dunaju, 26. oktobra.
Ker je to vprašanje vsekako velike važnosti za obrtnijo, umestno je, da se tudi slovenski obrtniki seznanijo s to zadevo. Znano je, da sme vsaktateri, ki iznajde kako novo stvar, od vlade zahtevati, da mu podeli za njegovo iznajdbo poseben patent ali privilegij, ali po domače, da mu vlada pismeno potrdi, da je to njegova iznajdba ter po tem takem njegova last, v katero ne sme drugi segati ali jo ponarejati, ako noče zapasti kazni.
Neverojetuo ter neizmerno je obrtnija, osobito po novih iznajdbah strojev, napredovala. Ozrimo se le na današnjo razsvetljavo; malo desetletij in nekdanjo leščerbo izpodrinila je plinova razsvetljava, to pa zdaj močno izpodriva električna luč. To poslednjo pa uči znanost tudi porabiti za gonilno moč in že so železnice, katere goni elektrika, prav tako drugi razni stroji ali mašine, koje goni ta moč.
Pred 40 leti so iznašli, kako se more gonilna sila po transmisijah, po jermenih itd. prenašati, a vse to le v isti legi, a dandaues izumili so učeni možje, da se more gonilna sila celo v velike daljave prenašati, in Dobrovolski dognal je priprave, da se more električna gonilna sila celo na daljavo 180 kilometrov (!) prenesti, ne da bi bila zguba na izvirni sili ze!6 velika.
To je neizmerna velika iznajdba, delo pravega veleuma, ki pa tudi zasluži, da mu oblastva varujejo lastnino take iznajdbe, katero je po trudu mnogih let z neutrudljivostjo in tudi z denarnimi žrtvami dosegel.
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Štirinajsto poglavje.
Sr n j i pot.
Mej vsemi soteskami irskimi ni nobene, ki bi bila znamenitejša, kakor Keim-an-Eigh ali »srnji pot".
To je silno ozka razsedlina mej visokima gorama, katere je najbrž zemeljski potres narazen razklal in po kojih se le koze pasejo. Ruščče se skalovje je obdalo strmine, ki so človeku nepri-stopne, a so pokrite vsakovrstnimi rastlinami. Mračnost romantične te globčlji oživljuje rudečkasto resje, lakotuik, zeleni kreč, ravš (plauiuska roža), planinske trobentice, zvončki planinski, bršlinje in vsakovrstne rastline ob potu, poldg žuborečega potočka.
Ako solnce istoji skoro ravno na temenu, ne posvetijo njega žarki nikdar v to razpokliuo, ki je baje le toliko široka, kakor srnji skok. Crue pečine, kakor skladi kiklopskega zidu, so vedno vlažne, pot je skalna in strma. V visočini se sem in tja razširi ožina, da se vidi precejšen kos neba, — a
kmalu se zopet zoži tako, da bi lahko mislil, da sta nasprotni skali zraščeni. Zopet drugje molč čez pot strme skale, kakor bi bile pripravljene na skok, da popotnika stro. Tu in tam objemajo skalovje korenine kriveučastih dreves, ter se visoko dvigajo kvišku, kakor bi jim tu manjkalo zraka.
Zgodovina te strahovite pustinje bi se lahko s krvjo Angležev spisala. Kot skrivališče najznamenitejših izgnancev 0' Sullivan-a in O' Learg-a, služil je »srnji pot" tudi strahoviti četi kapitana Rock-a, ki je leta 1822 nekaj mesecev bil jediui gospodar te strme, skalnate soteske.
Ker jo je doktor Irvinghton dobro poznal, na-svetoval jo je Plundru kot uajpripravnejšo za lov. Tudi ,sinovi noči' so jo bolj poznali, nego lorda in njiju sodrugi.
Lord Pinacle bil bi |se gotovo še premislil iti v sotesko ,srnji pot", ko bi mu ne bil sporočil Tom Lally, da se je Peter podal proti Glengariffu. — ,Sinovi noči' so bili že na kraju in pripravljeni za boj.
Tobija je ob jednej strani strmine, pod velikansko pečino, ki bi bila sama zagradila izhod iz soteske, naredil diuamitni podkop. Njemu nasproti, ob drugej strmini, je ležal na skalnem pomoli Firebrand s puško, in nekaj korakov dalje v rogovilji
jelkinem čepdl je s puško Amerikanec Robinzon; puškino cev je bil počrnil, da se ni svetila.
Ob deblu drevesa pa je leno slonel njegov prijatelj Jonatan — in zrl divji, velikanski prizor na-ravinega čudesa, kakor v globoke misli vtopljen pesnik.
Rilhel pisk, znamenje, da se bliža sovražnik, probudi ga iz zamišljenosti. Hitro poseže po puški, in se skloni naprej, da bi bolje videl. A v tem trenotju mu veja iz bližnjega grmičja zbije klobuk z glave, da pade naravnost ua pot.
V vsakem drugem slučaju bi se Jonatan ne bil ozrl za njim, a v tem slučaju prouzročil bi jim bil veliko nevarnost. Klobuk bi jih bil izdal in svaril Angleže, ki bi bili na to oprezni.
Na vsak način se mora odpraviti. A drugače ni mogel do njega, da se je spustil do dnfl. Ravno na tem mestu pa je bilo nabrežje tako strmo, da so najdrznejši ni upal navzdol. Iskati priprav-nejšega kraja, temu ni bilo časa; sovražuik je bil blizu.
Iz jelkinega rogovilja je Robinzon divje klel, Tobija si je grizel pesti, a Jonatan bi bil dal vse pokrajine sveta za lestvico iz vrvi.
Peter pa ni izpregovoril besedice. Nabasano puško je položil kraj propada, prijel z obema rokama
Opravičene so pritožbe iz takih krogov, da so naši zakoni ali postit?« v varstvo iaflajdbetlih lastninskih pravic jato (HMafttfjkljiVil Ju- priv rfiwi predlog posipa Exaefj*v da W $e tudSj' f Avstriji dotični zakon pravična tfVenaredil.
Naš avstrijski pritfliegijski zakon jfc i* 1. 185$. ter sloni na nezadostni^ načelih. $a podlagi tegv zakona podeljuje gospfak*1 privilegije alfi jUtente, A« da bi nafončtto preiskovali ozoafljletio novo ianajdbo'. Prav to pa je slabo; ka¥ tla m ttodtejlSBtiO i* sledeh razlogov.
Oni, ki je kako iznadbo izumil, če tudi je le navidezna, prosi za patent na svojo iznajdbo, katerega mu gosposka podeli. S takim patentom oskrbljen more nadlegovati druge obrtnike, ki so enake iznajdbe že davnej znali in postavno sme celo zahtevati od gosposke, da jim pobere dotične modele itd. Seveda pa sme dotični vložiti tožbo ničevnosti, to je, da zahteva od gosposke, naj razveljavi onemu obrtniku podeljeni patent.
V	obeh slučajih vidi se kaj lahko, da je naša patentna postava pomanjkljiva, ker v prvem slučaju se ji mora očitati nekaka lehkomiselnost pri podelitvi patenta, kar je v škodo obrtnije sploh, ker si je po krivičnem prilastil brezvesten ter predrzen obrtnik že davno rabljeni način, po kojem so drugi njegovi tovariši izdelavali one proizvode ter vsi potem trpe, v drugem slučaju pa, ker postava pripušča, da sme slehern proti podelitvi patenta takoj vložiti ničevno tožbo, je določba postave »opet v krivico resničnem« iznajditelju, ki je res sam izumil popolnoma novo iznajdbo, ki bi mu v ajogsvetn obrtu veliko pomagala k boljšemu, a zljubi se njemu sovražnemu in zavidljivemu sosedu, da vloži ničevno tožbo proti njegovemu privilegiju ali patentu. Gosposka sprejme to ničevno tožbo ter prekliče podeljeni patent, s tem pa je huda krivica storjena poštenemu obrtniku-iz-najditelju, ker se ne sme posluževati svoje iznajdbe, dokler ni tožba proti njemu vložena končana. In znani so slučaji, da so se take tožbe po več let, celo 12 let vlekle, in kolika izguba je pač to za dotičnega obrtnika. Seveda bi lehko kdo rekel, saj nasprotnik mora dokazati, da dotična iznajdba ni ujegova, ampak da je že popred bila znana. Res, ali prav tako je znano, kako se tožbe ali procesi vrše in leta in leta zavlačujejo. (Konec sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 29. oktobra. Notrasje deiel«.
Koroška, Iz Koroške prihajajo vesti, kako tamošnja oblastva postopajo proti podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda in kako sploh ovirajo Slovencem ustavno zagotovljeno pravo shajanja in zborovanja. Naši poslanci bodo pač o tej stvari spregovorili na pravem mestu, naj se že pritožijo v seji ali na drug primeren način opozore vlado, da dosežejo kaj uspeha. Dobro bi pa bilo, da bi tudi kak naš slovenski jurist vzel stvar v roko in naredil pritožbo do državnega sodišča. Ne pomaga samo tožiti, da vlada shodov ne dovoljuje, temveč treba tudi kaj storiti. Dolžnost pa ne veže le državnih poslancev, temveč tudi druge slovenske rodoljube. Spominjamo se, da je pred ne-
nekaj šibkih vejic in plezal, oprimaje se tu in tam, z urnostjo jadrniškega čuvaja, do podnožja. Tu je prijel klobuk z zobmi, dvignil se s prečudno spretnostjo in močjo kvišku, ter plezal na svoj prostor, predno so Angleži dospeli do vhoda.
V	globelji je vladala tihota. Samo potoček je žuborel.
Vojaki, prišedši do vhoda, se ustavijo. Pogled na strahovite pečine z visečimi skladi bil je tuko preteč, da se niti njih voditelj, ki sicer ni poznal strahu, ni upal prestopiti vhoda; spomnil se je svoje odgovornosti in besedij starega polkovnika, ki mu je nekdaj rekel: »Bodite vedno neustrašljiv, a nikdar predrzen!"
Kmalu so pridrli za njimi plemenitniki na konjih; najprva dva sta bila lorda Pinacle in Plunder. Pressmann je nadzoroval ogleduha Toma Lally-ta.
„Kako, da čakate, gospod Viljem, ali ste kaj sumljivega zapazili?" vpraša škof.
„To-Ie sem zapazil," odgovori častnik in kaže sotesko.
„Za vraga, dragi moj; gora je dovplj vidljiva, — saj ni nikogar na njej!"
„To ni gotovo, Milost, da bi nikogar ne bilo g°ri!"	(Dalje slčdiij
katerimi leti bila vlada prepovedala tabor v Šleziji, pa so se prireditelji pritožili pri državnem sodišču, ki j* rSMOdilo, da jo vlada rušila ustavo. Gotovo bi tudi' (Ki nas Slovenskem podobna pritožba pomagaj.
Ce$ko vprašanje. Da je češko vprašauje velike važnosti, to o»m- kaže, da se ž njim pečii fotmbavSTio Bismarckovo glasilo, baveč se s Stein-Wend<J|»j»Vim govorom. $fej drugim pravi: .Notranji politi^' položaj »Avstriji ie vedno na<jvla<Juje češko vprašdttjtf.- ftfflj 80 t» tud»i obžaluje, »li s tem se stvar nič ua |W<M»«tw Dr. 8teinwender je menil, da je treba za poslance, ki neso s Češkega, velike potrpežljivosti, da poslušajo vse govore, ki se tičejo čeških zadev; ali ravno za planinske Nemce je Češko vprašanje velicega pomena. Zaradi animoz-nosti proti sedanjemu vodji zjedinjene nemške levice bi nemški nacijonalci ne smeli biti kratkovidni proti nevarnostim, ki prete nemštvu v planinskih deželah, če Cehi zmagajo Nemce na Češkem. Od .zlate slovanske' Prage drž^ mnoge nitr v ,belo slovensko' Ljubljano, in če se uresniči češko državno pravo, bodo Jugoslovani začeli nazaj porivati Nemce na Koroškem in Štajerskem". Da Slovani neso tako nevarni za Nemce, kakor slikajo „Hamburger Nach-richten", pač vsakdo ve, ali to je pa gotovo, če se Cehi opomorejo, da je nemškemu prvenstvu odklen-kalo v Avstriji in tega se boje celo v „rajbu".
Interpelacija. Glasilo »Narodne Tiskarne" se spodtika uad tem, da poslanci neso v javni seji interpelovali zaradi dogodkov v Novem Mestu. Razsoden človek je pač pogodil, zakaj so slovenski poslanci nastopili drugo pot. V državnem zboru bi bili dosegli morda večji efekt, ali uspeha bi pa bilo še manj pričakovati. Naši poslanci so pa resni možie, kateri ue hrepene po popularnosti, temveč bi radi res kaj dosegli, če je le mogoče. Da se v tacih stvareh z interpelacijami ne doseže dosti, videli so naši naprednjaki pri drugi podobni aferi. Interpe-lovalo se je v mestnem in deželnem zboru in uspeh interpelacij je bil, žal, tak, da ni povzdignil ugleda slovenskih zastopnikov. Tedaj si je marsikdo mislil, morda bi pa bilo bolje, ko bi bili vso zadevo poskusili vravnati brez tolikega hrupa. Sedaj so naši državni poslanci nastopili drugačno pot, in želeti je, da z boljšim uspehom-
Politika proste roke. Naše radikalno glasilo je v jedni zadnjih številk priporočalo, da bi Slovenci nekako se poprijeli politike od slučaja do slučaja. Imeli bi samostojni klub, ali v posameznih slijčajih bi se pa zavezali z drugimi klubi. Za posebne razmere je taka politika tudi dobra, vpraš^fljg je le, če je dobra tudi za nas Slovence. Po pravici dvomimo o tem. Mi se ne moremo družiti zdaj s to, zdaj z ono stranko, to že ovira naša preteklost. Pa še neka druga ovira je. Recimo, da bi se za kak poseben slučaj zavezali naši poslanci ? levičarji, kak krik bi bil v našem radikalnem taboru. Družiti bi se mogli le s sedanjo desnico, ko bi za svoje predloge hoteli kdaj dobiti večino. Nemški konservativci bi pa potem še manj podpirali naše težnje. Za vsako uslugo morali bi dati najbrž primerno ali pa še večjo protiuslugo. Če smo pa na nemške konservativce navezani, je pač bolje, da smo ž njimi v klubu vedno v zvezi. Gotovo bi nas potem tako ne podpirali, ko bi izstopili iz njih kluba, ker bi nam ne zaupali. Politika, kakoršno priporoča „Na-rod", je le bolj za srednje stranke brez trdno določenih načel, ki lahko hodijo zdaj z jedno, zdaj z drugo stranko. Poleg tega pa mora taka strapka imeti brezpogojno zaupanje svojih volileev, ki morajo bi,ti trdno preverjeni, da njih poslanci delajo njim na korist, naj se že zavežejo s tem ali onim, naj že glasujejo za ta predlog, ali oni. Volilci morejo biti prepričani, da bodo poslanci z&nje izposlovali na drugi strani vse večje koristi. Ker pa pri nas teh pogojev ni, je pa taka politika za naš narod pogubna. Sicer pa taka kramarska politika ni posebno častna.
Ali naj gremo V opozicijo? Mnogi pri nas že mislijo, da bi bilo bolje, če stopimo v opozicijo, ker za naše težnje na Dunaju ničesar doseči ne moremo. To je lahko rečeno, ali vprašanje je, če bi bilo koristno za nas. V opozicijo stopiti je le tedaj primerno, če se v opoziciji najde dovoljno število elementov po mišjjenju sorodnih, s katerimi je mogoče sestaviti močno stranko, katera pri ugodni priliki lahko prevzame vladno krmilo, ali Slovenci pa v opoziciji ne najdemo dosti takih elementov. Jedino Mladočehi bi v narodnih ozirih bili morda z nami, v drugih se pa z nami ne strinjajo. Nemški nacijonalci, protisemitje, in kar je še drugih takih elementov v opoziciji, se pa po svojih nazorih preveč razlikujejo od Slovanov, da bi ž njimi mi mogli organizovati veliko stranko, ki bi kaj imponovala. Za naše narodne pravice bi v opoziciji še manj mogli storiti, nego sedaj. Kak položaj imajo Mladočehi in protisemitje? Govoriti je lahko, ali nikdo bi se za naše govore ne zmenil, k večjemu bralci slovenskih listov bi jih čitali. Na slabšem bi pa bili tudi v narodno-gospodarskem oziru. Vsaka vlada se pred vsem ozira v takih stvareh na svoje pristaše, ker to je pogoj nienega obstanka. Baš v narodnogospodarskih stvareh je pa nam še toliko potreba. Naglašati moramo, da so narodno-gospodarska vprašanja v tesni zvezi z narodnim vprašanjem. Ce ua-rod narodno-gospodarski opeša, se ne bode mogel vzdržati. Mi ne rečemo, da bi naši poslanci ne smeli nikdar vstopiti v opozicijo, ko bi razmere to zahte-
vale. Mi le toliko rečemo, da se v tej stvari ni prenagliti, kajti tudi tukaj ve|j» ru»jfj mgom: „Dva-krat premeri, pa jeden|(r»t odreži,»
Vnanje dri«?«.
Bolgarija. Proti julijanskega	Bar-
zalaju se je izjavil Sta^Mov, d« Bolgari sedaj ne žete ne?avisnosti, pa tuji ®e prifB#pja kneza. Ko bi države prizp^le kneza, prišli t>i takoj riMlfi konzuli v Bolgarijo, <Ja bi felftli liruUm, j^j so v Bolgariji pustili kaj slabe sporni«! j« s«4ajj »a-nje nikdo dosti ne mara. S Srbijo odnošaji neso najboljši, pa Srbija je tako odvisna od Avstrije, da se ji ni bati, Za balkansko zvezo bi bil on, ko bi se bila mogla doseči ; runaunskemu kralju je on celo bolgarsko krono ponujal, da bi se obe državi zje-dinili. Iz tega govora mi posnemamo, da se je Stambulov preveril, da ni kmalu pričakovati priznanja kneza in sporazumljenja z Rusijo.
Turčija. Ruski konzul v Drinopolju, Lišin, potuje pod solunskem viiajetu pod pretvezo, da išče starine. V resnici pa baje ljudi hujska in jim pripoveduje, da le Rusija more osvoboditi turške kristijane. V Drinopolju se je osnovala podružnica bolgarskega komiteta v Odesi, emigrantje imajo seje, delajo načrte proti Bolgariji iu razpošiljajo morilce. Ruski konzul ima najetih več slaboznanih ljudij, ki rujejo ob bolgarski meji. Turška oblastva pa baje vse to mirno gledajo, kar kaže, da Turčija poslednji čas ni posebno prijazna Bolgariji. Solunski guverner pa celo očitno kaže sovraštvo proti Bolgarom, zapira bolgarske šole in cerkve. Vse to baje dela na prigovarjanje ruskega konzula Jastrebova. Vidi se torej, da ruska diplomacija na vzhodu pridno deluje. Dela priprave za nove dogodke. Na podoben način ie delovala pred zadnjo rusko - turško vojsko.
Rusija. Naudušenje za Frapcp^e $e pojema, posebno pa v vladnih krogih. Dokler ni bilo zagotovljeno posojilo, ni se sicer to nikjer jasno pokazalo. V Peterburgu se je po gostilnicah celo jako pogostem slišala marzeljeza. Kakor se pa sedaj poroča, je vlada to petje prepovedala. V Parizu gotovo vesti o tej prepovedi neso s posebnim veseljem vsprejeli.
Francija. Budgetna debata se precej hitro vrši. Brez posebno hude debate rešili so proračune vnanjih stvarij, pravosodja in bogočastja. Zaradi tega je torej pričakovati, da se budget pravočasno reši. — Boulangerjevi pristaši osnovali so se kot posebno stranko. Ime jej je : „Ligue intransigeante socialiste", „Intransigeant" je priobčil oklic nove stranke. Iz oklica izvemo, da bode prav za prav vodja tej stranki Rochefort, ki pa sedaj živi v pro-gnanstvij. Nova stranka, ki smatra za svojega največjega nasprotnika ministra notranjih poslov, Con-stanzp, bode delovala za socijalno republiko. Kaj da prav za prav razumeva pod besedo socijalno republike, oklic jasno ne pove. Sploh se nam dozdeva,
da ta stranka sama prav ne ve, kaj hoče.
■ ■ - . ..... .....
Izvirni dopisi.
Iz Koperščine, 25. oktobra. (Volitve.) Dovolite mi v cenjenem listu nekaj prostora, da ob kratkem opišem stopinjo omike naših sosedov Lahov. Vsi naši narodnjaki slutili so pri sedanjih volitvah hud boj, kajti nasprotniki delovali so bolj skrivno, ne mislite na, da so naši spali.
Dne 16. oktobra t. Izbirala je podobčina Korte v Izoli dva zaupna moža. Dan preje zbrali so se blizu naše vasi Italijani pri nekem somišljeniku, med temi tudi neki c. kr. notar. Vabili in klicali so naše ljudi, a kaj so hoteli, razume se ob sebi. V vas se niso upali. Njih agentje delali so na vso moč, pa najbrž niso mogli vloviti dovolj glasov, ker so naložili dva volilca na voz kakor teleti in hajdi ž njima na volišče. Eden od teh volileev je imel zlomljeno nogo, da ne more niti prestopiti, drugi je pa nek starec. S tema so si bili svesti zmage. Pa kako so obstali videč, da je vse eno narodnih volileev več, ker smo dva njihova po potu spreobrnili, da nista glasovala ne za eno ne za drugo stran. Kar besni so postajali. Vpili, kričali, sikali in žvižgali so pred volilno hišo, naše volilce z vsakorš-nimi psovkami obsipavali; bolj mehke so nagovarjali, naj glasujejo ž njimi itd. itd. Poskusili so s srečkanjem. Poskušali so, da bi sin mesto o&eta glasoval, zopet Janez za Antona, a ni se jim obneslo. Slednjič ponujali so 100 gld. za glas. Nič ! Razumi se, da jih je to še bolj razkačilo ter so se še bolj zaganjali v naše, kateri niso se. smeli več pokazati iz volilne preddvorane. Nekateri so šli v bližnjo gostilno, da bi se nekoliko okrepčali. Vrnivši se še med potoma so kar divjali, najhuje pretrpeti je moral naš učitelj, ker je g. župnik ostal pred, dvorano (v volilno sobo ni smel nobeden). Stegovali so nad njim pesti, bljuvali mu v obraz, vpili mu: »Porco de croato, qrepa" itd. itd. Zadovoljen je bil, da se je umaknil v preddvorano. Kje so bili pa policaji iu. žandarmi? Ne znam. Slišal sem pa, kako
se je učitelj radi tega pritožil volilnemu komisarju, koji mu je odgovoril, naj jih toži. Toži, toži, če pa razžaljitelja ne poznaš.	,
Opoldne se je volitev zaključila in g. komisar je oznauil, da sta narodnp moža prejela po 22, g, gasprotna po 19 glasov, j^ed tem pa so Italijani ^vižgali in sikali; celo g. komisar se je nepovoljno iprftzil napram žandarmu. Najhuje pa je še le prišlo, go se naši narodni volilci prikažejo na ulico, razdajali so nasprotniki, da je človek mislil, da je med <|ivjaki. Začeli so ometavati naše volilce z vsakorš-pimi gnilimi stvarmi, s koruznimi storži, krompirjem itd. Celo raz okna metali so na naše. Ko pridejo naši do konca mesta, napade jih podivjana, gotovo najeta druhal s kameni in gotovo bi se jim hudo godilo, ko bi ne bilo žendarmerije, ki je spremila naše še daleč iz mesta, in večkrat priletel je izza kake gljke ali zi^a kfripčp. De§et jpjnut p^ti jz mesta morala je ž^pdarmerija spremiti naše volilce. Še le ko si&o pri$Ji fta %h, oddani li §jno se nekoliko in ogledavali rane. Najhuje se je godilo gospod« župi)jj}#	in i^fflu u$|tyjjju g. Breit-schopfu. Prvega so na vse načine sramotili, merili kamenje na-nj, vendar zadet ni bil. Učitelja so dvakrat s»d*li s koruznim atorfceip v ^Io^k, ki je radi tega poškodovan, in z gpilo rajčico so mu pomazali novo suknjo. Drijgi vojilci so bili tudi zadeti, a ne tako hudo.
Vprašali bodete, ali so katerega priprli. Nam ni ničesar znano. Vse to javili smo c. kr. okrajnemu glavarstvi}, koje bode gotovo stvar natanko preiskovalo. Vidite, na kalji stopinji omike so naši z ».avito čolturo" se babajoči neolikani sosedje.
Do^t.avinj, da smo oni dan videli v Izoli tri Kranjce točiti vino: onim gotovo ni znan rek: »Svoji k svojim". Ali veste zakaj? Ker dobe žlobudro (pri Lahu) zmerom ceneje, nego pravo trtno vino (pri Sipsencu).	Volilec.
Z Gorenjskega, dnč 25. oktobra. (Konec.) V podlistku ist,e števili 8 pa je opi^pa „po-doba iz otroškega življenja". Manica in C—o se zaljubita pri otročji igrači, zaljubljena hodita v domačo šolo, zaljubljena sta v šoli v mestu, kjer pa hodi Manica v nunsko šolo. Povprašujeta in čudita sp, kako da niso dečki in deklice skupaj v šoli; samostanski zrak Manici ne dobro, ona zboli in mora domov. Priplazi se smrtnobolni C—o, deklica n*u pove, da bo umrla; zdaj zaihti Janezek (C—o): »Ne, ne, umreti ne smeš, koga bom pa jaz imel na svetu!" Že prej pa govori C—o o ženitvi. — Kaj ne, zares blažilno berilo za priprosto mladino!
Zakaj pa opiše C—o, da Manici ni ugajal samostanski zrak, lahko ugane sleherni, če tudi ni bral ,jeremijadl »Narodovih" o višji dekliški ,šo 1 i.
Ali qme <m0j&&ti k takemu »izobraževanju" ^a-ve&fn katolik.	k' "»j zastopa)o jttfcifc&p
prepričanje? Kaj pa duhovniki, kojim je od sv. cerkve izročena mliidina, naj jo izrejajo katoliško, naj jo učijo v&foyati ue^olžnost in jo vadijo živpti krepostno? Ubogi narod s takimi izobraževalci!
Ozrimo se še na napade na duhovnike, s kojimi so prebogato napolnjeni predali »Naroda", če tudi v sobotni številki trdi, da je še preskromen proti »klerikalni svojati". — Še z večjo slastjo, kpt škandale samomorov itd. zasleduje in pobira »Narod" dogodbe iz življepja posameznih duhovnikov, in če nič ne dobi, napravi iz šale senzacijonalni dogodek, torej iz komarja kamelo. O, dr. Štore! — Prerad zlorabi »Narod" izreke sv. pisma. V dokaz njegovega zlobnega počenjanja bodi tu navesti Gospodove besede: „Ce je torej bližnji grešil, posvari ga; če te ne sluša, privzami dve priči; če še ne sluša, povej cerkvi; in če te ne sluša, ti bodi kot očiten grešnik in nevernik,"
V vsakem stanu najdejo se nevredni zastopniki, duhovski stan ni izvzet. — Ce bi torej »Narodovci" izvedeli resnične napake tega ali onega duhovnika, in bi bilo njim res mar za čast duhovskega stanu ter za blagor ljudstva, morale bi jim biti vodilo navedene besede Kristusove. Zlobno njih objavljanje in isro-iišljevanje i^pčnosti ;di»hoKnikov, ko, je "a .veliki zvon obešajo po radikalnih časnikih, značijo pa najočitneje njih zlobni namen : »Udaril bom pastirje, in ovčice se bodo razkropile." Vse, kar je katoliško, jim je trn v p&i, če tudi pi$ejp: »Mi smo dobri katoličani!"
Vprašaj jih po imenu ovadenih, kako se zvijajo, kpkor podlstk^r imflpovflne števjJke »Nahoda". »Kdor je grešil, naj bode pokorjen." Oerkveua oblast v tem svojih pravic in svojih dolž-
npstij ne bo pozabjl*. Ob veljavo spraviti katoliško hjerarhjjp, Jp jejiinp je n^men, s^kaj napadajo papeža P^ jn Leo»a, škofe in dujnovpi^e. Iz tega namena je s framasonskimi italijanskimi ljeti trosil „Narod" laži, kako je bil oskrunjen grob legendarne-popularnega kralja Emanuela, in napadal romarje francoske, s katerimi so bili združeni tudi romarji avstrijski. — Škofe irske in avstrijske obdelava s predrz^ostjp, kakor si gospodar svojega pfts.tjrčKa karati pe upu.
se toliko ^agaijja v našega prev&višenega knezoškofa, mu ni druzega uzroka, kot sovraštvo do katoliških škofov sploh. Dokaz zgodovinsko - naivni napad na prav^i&ouga knezoškofa v malenkostni afšri Radovljica-Okorn.
Osft|»iiV) J^rpdpo-ijuprertnjm t^ezv<?rc<?pi ni po volji, da je previdnost božja naklonila ljubljanski škofiji apostolskega višjega pastirja, ki s priznano ljtlbeznjivostjo, izredno previdnostjo in srčnostjo iz-ročenp Čedo nap^jjaje z besedo in z vzgledom k vsemu dobremu, svari pa po dolžnosti itd.
Res, k vsemu, kar počenjajo proti veri in škofu, ni nam molčati! Dolžnostij svojih svesti si duhovniki ne bodo molčali ne na propovednici, ne po časni kib, ne v javnem občevanju. Hujši ko so napadi, zvestejše 66 oklepajo duhovniki — brez malih — torej toliko žalostnejših izjem — svojega vii pastirja
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. oktobra.
(Družba sv. Mohorja) začela je društvenikom razpošiljati svoje knjige za tekoče leto. Razpošiljatev knjig, ki bo trajala kakih 7 do 8 tednov, vrši se tako, da letos dobi knjige najprej lavantinska škofija; za njo goriška, krška, tržaška, razni kraji, in nazadnje ljubljanska škofija, ki je bila lani prva. Udom ljubljanske škofije bo torej letos , treba dober mesec dnij še čakati na društvene knjige. Vsak ud dobi šestero knjig in sicer: 1. Življenje blažene Device iu Matere Marije in sv. Jožefa X. snopič; s tem zvezkom je dokončano to obširno delo slavnoznanega, žal, da prerano umrlega nabožnega pisatelja Jan. Volčiča; primerno je temu zvezku na koncu pridan životopis pisatelja, spisal P. Flor. Hrovat. — 2. Molitvenik: Gospod teci mi pomagati! Bolnikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez iu škof krški. — 3. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo, spisal J o s. Stare, XV. snopič. S tem zvezkom je tudi dokončano to veleva&no zgodovinsko delo, s katerim si je pridobil gospod pip&jiBtj lep spoffiiju ;med slovenskim ljudstvom. — 4. Fizika ali nauk o p r i r o d i, II. knjiga (o kemiji). — 5. •Slovenske večernice, 45. zvezek, poln f^z^ovrgtnega in $%qjfla,ivega pqučno-zabavppg£ be-rHa..-r- 6.;K o 1 q,d ar z a 1 e t o 1 8 9 2 z navadnim imenikom udov in raznim mikavnim leposlovnim ~ ll družbinega oglasnika posnamemo, d|t se je v zadujem letu potnnojulo število udov za 3743, torej šteje družba sv. Me^orja letos ogromno število 51.827 udov! S tem Vranskim številom so dopolnjeni najdrznejši upi, ki go jih gojili društveni prijatelji. Dal Bog, da se i v prihodnje množi število udov vzlasti pa število pppljivih čitateljev. — To je zopet velikansk uspeh pp^ju slovenskega narodno-kulturnega napredovanj?, katerega je dosegla v prvi vrsti si o v enska duhovščina s svojim neumornim delovfinjflm za družho, katero v plačilo zaslepljeni domači nasprotniki imenujejo brezdomovinsko, narodu slovenskemu tujo. — Družba sv. Mohorja sijajno spričuje, kako zlobna in opravičena so taka očitanja! Dal Bog, da vsaj neovržene številke odpro zaslepljenim rojakom oči, da spoznajo, kako silno krivico da s svojimi psovkami delajo slovenski duhovščini ter da nehajo s svojimi tujipai liberalnimi težnjami kopati slovenskemu narodu — prezgodnji grob I
(»Glasbene Matice") odbor je po posredovanju znanega rodoljuba g. Lega v Pragi pridobil %a gjasbepo iplo .iji;vratno učiteljsko pjpč v osebi g. Ivana Ban d is a, rodom Ceha, absolviranega kon-servatorista ia koncertista na goslih, ki bode od 1. nptvgmbra t. 1. naprej poučeval, v igri na gosljh in klavirju. Ker je imenovani gospod učitej predložil vseskozi izvrstna ij>pričeyala in jako la-. skjfive kritike o dozd^njem svojem večletnem delovanju na glasbenem polju, je odboru pač čestitati, ua tej izbftrni: ak.viziqiji. Stariši, kateri še niso vpisali svojih otrok v glasbepo šolo, naj torej nikar
ne zamudš ifgodne prilike in se naj takoj zglase pri vpdstvu, ki je pooblaščeno tudi sedai — seveda izjemoma — vsprejemati učence v glasbeno šolo.
(»Matica Hrvatska") razpošilja v tem mesecu svojim članom »Izvještaj za upravnu godinu 1890", vabeč jih in druge rodoljube k obilnemu pristopu. Za tekoče leto izidejo knjige ipeseca decembra, in sicer: 1. »Črte o magnetizmu i elektricitetu". 2. »Povjest srednjega vieka". 3. »Slike jz svjetske književnosti". 4. »životopisi glasovitih Hrvata". 5. Dve drami »Teuta i Grobničko polje" od t dr. Demetra. 6. in 7. »Dve zabavni knjižici". 8. »Slike iz Bo$ne". — Poleg tega proti plačilu 1 gld. še 9. zvezek: Prevodi grških in latinskih klasikpv: „Plutarhqvi životopisi glasovitih Grka i Rimljana", I, del. — Članov je bil,o 1890 leta 7787. Izdala je »Matica« za knjige 22.539 gld. 43 kr. Glavnice ima 35.404 gld. 62 kr. in bišo, cenjtjno na 60.000 gld. Poleg tega upravlja še razne literarne ustanove, iz katerih nagraduje dobre spise, tako, 4» v'es imt^ek iznaša 66.119 gld. 9 kr. — Izmed slovenskih poverjeni-štev šleje : Ajdovščina 22 članov, Gorica ,33, Lip})-ljana 44, Maribor 11, Metljka 13, Sežana 3.8, Tp|-min 9, Trst 48, in še nekateri kraji po nekoliko udov. Vsak Slovenec, ki na novo pristopi, d.9^ povrh še »Rječnjk hrvatsko - slovenski". Cjanovina 3 gld. Ljubljansko poverjeništvo pošlje čč. društvenikom »Izvještaj" na dpm ter prevzame udniuo o^l onih članov, ki je še niso izročili. Poverjenik j,e g. Anton Žlogar, kur&t na Gradu, pooblaščen za sprejemanje udnine je tudi knjigovez g. Ivan Bonač, Poljanska cesta št. 10. Do 20. noyembra se fpre-jemajo člani.
(Osebne vesti.) C. kr. okr. komisar g. Levin grof Schaffgotsch je imenovan namestniškim tajnikom na Tirolskem. — Stotnik 17. polka, gosp. Jos. Gressel, je imenovan majorjem. — Civilni geometer g. J. Lušin v Brežicah se je odpovedal svojemu poklicu na Štajerskem. — Pravna prakti-kanta pri dež. sodišču v Gradcu, gg. dr. Al. Kohl-berger iu O. Neumeister, sta imenovana av-skultantoma na Štajerskem, avskultanta za Koroško g. Al. Zebre in Fr. Jagodic in pravni prakti-kant Fr. Rek ar avskultanti za Kranjsko.—Poštni kontrolor g. J. Baza j v Gorici je imenovan nad-kontrolorjem v Trstu.
(Nevarno je zbolel) č. g. Josip Premož, duhovnik družbe sv. Vincencija P. Priporoča se v molitev.
(Železnica Celje-Velenje) bode otvorjena, kakor poroča iz Gradca, dnč 27. decembra t. 1. Otvoritev se je zakasnila, ker tovarna ni o pravem času
;$pgotoy,i|a inpstov.
(V JSagpebu) je včeraj umrl z^ji Jggovec g. Makso S t e r n.
(„Rjmsltega Kolika") X. zvezek: i®a naslednjo vsftbjftP : „A u t - A u( t I" — »L j flj^e z e n v Petrarkovih rimah z oziropjjna slovenskega lirika-prvaka". — r i s t i j a,n dr. L i n d n er". (Dr. Romih ne tojji. .Kftk pomen ijj)a izid dr. Rqmihove tožbe? Smo cgs. picptiravali? ali: dr. Lindner iz čeških virov. Djfe ^ftipi,^ Liud-nerjevega življenja. Njegovi nazori o yenK nabož-nosti, krščanstvu, katoliški cerkvi. O prostosti volje pa o nesmrtnosti dufe. O nravstv^p^jti. \Namen ljudske šole in vzgoje. Njegov darwinizem. .Človek iz opice. Kaj je dr. Lindner?). — R e.v^o I u c i j 0-uarno gibanje na Ruskem". — »Nihi-li z e m". (Revolucijonarno gibanje v Rusiji se staplja z mejnjirodnim socijalnim demokratizmom.) — Politični oddelek: Junaki 20. septembra in 2. oktobra. — Listek: Način kritikovanja. — Raznoterosti: Dr. Romihova tožba. — Preklic. — Razpis naših treh vprašanj. — Zaupnica.
(Dolenjsko pevsko društvo) bode na praznik Vseh svetuikov popoldne v spomin svojih na novomeškem pokopališču počivajočih članov zapelo dve žalostinki.
(Iz Središča) se nam piše: Ko se dne 24. t. m. po noči ob	uri pripeljem z železnico iz
Maribora v Središče in grem mimo Robičeve hiše, usu.je se za menoj kamepje. En kamen prileti v kolo, da se je ob osi kar zaiskrilo. Človek skoraj še življenja ni varen tukaj.
(Prodaja nagrobnih vencev in cvetlic.) Ker prodajalcem nagrobnih vencev in cvetlic na javnem trgu morda še ni znano, v koliko je dovoljena t& prodaja, bodi pojašnjeno, da smejo prodajati nagrobne vence in cvetlice na javuem trgu samo ista
stranke, katere imajo zglašeno trgovino ali prodajo z venci in cvetlicami ali pa se pečajo s trgovinskim vrtnarstvom.
Telegrami.
Celje, 29. oktobra. Celjski mestni urad tožil jo odbor celjskega „Sokola" zaradi pritožbe na namestništvo, kjer so razkrili znane nezaslišane izgrede in škandale povodom lanske slavnosti in zahtevali, naj se mestnemu uradu odvzame policijska oblast. Odborniki so bili danes obsojeni vsak na štirideset goldinarjev globe samo zaradi izreka, da mestni organi niso imeli ne sposobnosti ne volje za mir skrbeti. Sodnik ponujenega dokaza resnice ni dopustil. Zaradi v pritožbi navedenih dogodkov je mestni urad odstopil od tožbe, s tem priznajoč njih resničnost. Vzklic prijavljen.
Celje, 29. oktobra. Odborniki »Celjskega Sokola" zagovarjali se slovenski, vkljub temu sodnik obravnaval nemški. Pravdništva zastopnik v govoru niti zmožen slovenskega jezika.
Dunaj, 29. oktobra. 0 pritožbah iz Celja in Ljubljane izgnanega krojača Zad-nika je razsodilo državno sodišče, da sta okrajno glavarstvo v Celju in mestni magistrat ljubljanski s svojima odlokoma prekršila v državni osnovni postavi zajamčeno pravico svobodne selitve in prostega bivališča.
Dunaj, 29. oktobra. Zjutranji buletin: Nadvojvodinja Margareta je imela primerno mirno noč.
Dunaj, 29. oktobra. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo Per-nerstorferjevo zaradi postopanja oblastev med štrajkom črkostavcev na Nižje - Avstrijskem in na Neuberjevo zaradi svinčnatih sifonskih zapiral.
Levov, 28. oktobra. „Grazeta Lwowska" poroča: Cesar je dovolil s pričetkom leta 1894/95 medicinsko fakulteto na levovskem vseučilišču s pogojem, da se dovoli potrebna zaklada.
Budimpešta, 28. oktobra. Iz Eima se zatrjuje, da so dogovori o nameščenju škofovskih stolic med rimsko kurijo in ogersko vlado končani in da bodo v kratkem ob-
javljena imenovanja opata Vaszaryja za nadškofa ostrogonskega, škofa Csaszke za nadškofa v Kaloči, in kanonika Vučetiča za nadškofa v Zagrebu.
Berolin, 29. oktobva. Govori se, da se rumunski kralj vrne skozi Oderberg in Budimpešto v Bukarest in ne skozi Dunaj.
Tunis, 28, oktobra. Vsled deževja se je podrl podzid v nekem rudniku; zrušili sta se dve hiši, v katerih je bilo ravno že-nitovanje; mrtvih je 30 oseb.
3S&-
aur
Piccoli-ieva tinktura za želodec
ift mfthkn t.nda oh pnpm nnlivnn. rtfllnvnnift nrA-
sa sa
I^s -----— ,-----------------------
SDdS~ je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-	*£B
jB^P bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec,	Sa
aKJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona	"gOS
atar Steklenici 10 kr. (300—2211	Tga
Tujci.
27. oktobra.
Pri Maliču: Herlhng, Rager, Schonaug, Harich, trgovci; Rosenberg, Szeps, Jokovio, de Majo, Bftss, potovalci; Nowotny, instalater, z Dunaja. — pl. Bellscban s sestro, in Clarezini, stotnik, iz Gradca. — Melanija Pielson iz Pariza. — Mauerhofer, zasebnica, iz Pristav«. — Brandt, živinozdravnik, iz Zagreba. — Taberscheg, potovalec, iz Celovca. — Roller, trgovec, iz Draždan. — Nekaher, trgovec, iz Ulma.
Pri 8t.ona: Strasser, Iiaseh, trgovca; Weizer, posestnik tovarne; Wipplinger, z Dunaja. — Orel s hčerjo iz Šoštanja.
—	Demitrovič iz Trbiža. — Moline iz Tržiča. — Demscher iz Postojne. — Nemanjič, farni oskrbnik, z Vrha. — Holetz iz Gradca.
Pri Juinem kolodvoru: Šebat, šolski vodja, od Sv. Kunigunde. — Žnider iz Rateč. — Scheufred iz Zagreba.
—	Tavčar in Košmelj, gostilničarja, iz Selc. — Tribnik s soprogo iz Rateč.
Pri avstrijskem caru: Valnafa iz Trsta. — Cukyati, trgovec, iz Št. Gotarda.
Pri bavarskem dvoru'. Sigmund, učitelj; Karolina Jurman in Marija Peer, s Koroškega. — Dupel, otroška vrtarica, iz Gradca.
Tremeiinko (»poročilo.
Tržne cciic v Ljubljani
dne 28. oktobra.
	gl.	kr.		gl-	Kr.
Pšenica, hktl. . . .	8	77	Špeh povojen, kgr. .	_	64
Rež. ....	6	80	Surovo maslo. „	—	70
Ječmen, , ...	4	56	Jajce, jedno	—	3
Oves, „ ...	3	9	Mleko, liter ....	—	8
Ajda......	5	36	Goveje meso. kgr. . Telečje „ „ .	—	62
Proso, ,	4	71		—	68
Koruza, „ ...	0	30	Svinjsko .. „ .	—	54
Krompir, „ ...	2	32	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leea, „ ... Grah, „ ...	10	_	Pišanec.....	—	40
	10	_	Golob .....	—	16
Fižol, ....	9	_	Seno, 100 kgr. . .	1	87
Maslo. kgr. .	—	84	Slama, ,, . .	1	78
Mast,	—	66	Drva trda, 4 □ mtr.	7	60
Špeh svež. „	—	54	„ mehka. n „	5	-! 1
Za otroke:
najboljše vrste, trajne in cene pri (4-3)
M. PODKRAJŠEK, Špltalske ulice, Ljubljana.
Trgovskega pomočnika
z dobrimi priporočili sprejmem v svojo prodajalnico z mešanim blagom; ponudbe naj se naravnost meni pismeno dopošljejo.
(1441) 3-2
Pran Ks. Goli
v Idriji, Notranjsko.
a a O	Ca*	Stanje		Vel er	Vreme	> a " a g
opazovanja		zrakom.ru t mm	toplomera po CftUijn			
28	7. u. zjut. 2. a. po^. 9. u. zvec.	734.3 7334 734 7	74 7-8 40	zm. svzh. jn. vzh. M	oblačno del. jasno	0-00
. —. «.VV.	• ~	•	» v	M	J-----
Srednja temperatura 6*4°, za 2*1° pod normalom
Šolske sestre v Repnjah
iščejo
č. g. duhovnika
za cerkvico presv. Srca Jezusovega.
Več pove predstojnica šolskih sester v Mariboru.	(1438) 3-3
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
't ? x x xk x x x x x x x x 'x x x<x x x x x x x x x
Bogato zalogo ličnih s pravim zlatom pozlačenih	(1434) 11-10
priporoča po nizkih cenah
Andr. Druškovič,
' ' /3	'
trgovec z železnino v LJUBLJANI, Mestni trg st. 10.
Na zahtevo pošlje obrazce in ilustrovane cenike franko.
X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Naznanilo.
Po ranjcem g. Martinu Končniku bode dnč 3. (tretjega) novembra, t. j. prihodnji torek, ob 9. uri zjutraj v fa-rovžu v Cerkljah
prodaja premakljivih reči
proti gotovi plači, kakor:
sobna oprava, obleka, perilo, posode, konj, voli, krave, prešiči, seno, vozovi, žito, orodje, glasovir (slednji tudi
proti obrokom).
(1446) 1
Dr. Sterbenc,
pooblaščenec.
1> u n a j s k a t>
o r z a.

Dne 29. oktobra.
Papirna renta 5%, lri o/o davka . . . Srebrna renta 3%, 16% davka . . . Zlata renta 4%. davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. .
Kred tne akcije. 16'! gld.......
London, 10 funtov stri........117
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
. 91 gld.	55 kr.
. 91 „	35 .
. 109 ..	10 „
. 101 „	40 „
. 1004 „	— ,
• 276 „	50 .,
■ U7 „	50 ..
9 „	34 .
5 „ . 57 „	75 „
Dne 28. oktobra.
Ogerska zlata renta .......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 18G4., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 °/o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/a %
Kreditne srečke, 100 gld....... 184
St. Genois srečke, 40 gld.......61
103 gld. 80 kr.
100 134 145 181 96 100
75 25 75 50 25 20 25
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„
Rudolfo-.e srečke, 10 gld.......19	„
Salmove srečke, 40 gld................59 „
\Vindiscbgraezove srečke, 20 gld..........48	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2810	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	91	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45 „
50 kr. 80 „ 50 „
50
75 22 50
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I.f VVolJzeile štev: 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Raziiit naročila izvrSč se niijtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/, o/0 zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na to papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene.
i#®®ffi® goldinarjev
se dobi z jedno
pronssD zsmljisko-blitiiili srečk
it l'/i	i«	Ur. kolek.
|f* Žrebanje že 5. novembra!