Naročnin«	MMBn^	^^^^^^^^	Cek. račun: Ljob»
25 ta inozera- 4KB'	^^^^	A ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ lian« St
■tvo - no- ^^^^ Mgm	^^^m	m^L	■ g ^^m	^^m ^ to.™
deljska ce- ^^^^^^	^^M	^^B	M ^^BHB^	fV^^k M	^^M	75bl
^gHE^	BWB	^^B g^M	H^B	M ^HB	M	^^B	^^B
Din ^ ^^mB	JHV	^^m	^^B	^^B	m ^HflH	^^B
Kopitarjevi ul.b/lll	jeva b, telefon
Telefoni orednlžtrai dnevna (luiba 205» — nočna »»t, »94 In I0M	■	Izhaja vaak dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
I...... IIII ■■ BiMBMBBBMBBMBBBBBMBBBBMBBMBl^^	il lini..............
Zmrznjene terjatve
Včeraj smo navedli nokaj podatkov o zmrznjenih terjatvah pri naših denarnih zavodih, ki gredo v milijardo dinarjev in ki nam tako jasno kažejo, kakšno so razmere v našem denarstvu. Lahko računamo, da zna-šujo zmrznjene terjatve okoli 6 milijard dinarjev pri zaščitenih zavodih: bankah, samoupravnih hranilnicah in kreditnih zadrugah. 40% vseh bank v državi je zaprosilo za zaščito, odnosno odlog plačil ali pa sanacijo itd. Tudi večjo število samoupravnih hranilnic jo zaprosilo za odlog plačil. Kot smo pred dnevi objavili, jo od 47S kreditnih za-drug-članic dveh velikih zvoz v Sloveniji zaprosilo za zaščito 178 zadrug ali 36% vseh kreditnih zadrug. Ni pa še konca to žalostno statistike, kajti šo prihajajo prošnje denarnih zavodov, ker se razmore niso obrnilo na bolje.
To je slika z one strani. Na drugi strani pa je treba pomisliti, da so morali denarni zavodi, da vsaj kolikortoliko zadoste zahtevam vlagateljev, občutno zmanjšati svoja posojila in so radi tega zašli dolžniki v težak položaj, ko morajo ob zmanjšanih možnostih zaslužka vračati svoje dolgove, obenem pa še plačevati obrestno mero, ki je za marsikaterega dolžnika pretežko breme. Pomisliti moramo, da so so v dobi od 1931 do 1935 zmanjšali krediti denarnih zavodov za približno 6—6.5 milijarde dinarjov, kar je za naše gospodarstvo proobčutno in je dovedlo do poostritve krize v največjem obsegu.
To jo par številk, s katerimi smo menda dovolj pokazali važnost tega problema za naše gospodarstvo. S tako eksaktnimi argumenti, kot so statistike, pa je težko osvetliti to vprašanje tudi s socialne strani. Kajti problem je tudi s te strani tako važen, in se nam javlja ob tolikih prilikah, da moramo reči, da je to vprašanje treba gledati tudi s socialnega vidika. Kajti ne smemo si zapreti oči pred bedo onih varčevalcev, ki so izgubili že med vojno in pa v inflacijski dobi veliko prihranke, no smemo si zapreti oči pred dejstvom, da so pri sedanji nelikvidnosti denarnih zavodov prizadeti predvsem mali vlagatelji, za katere so pomenile njihove vloge preskrbo za starost, za drugo potrebe itd.
Narodnogospodarski in socialni momenti nujno zahtevajo drugačno rešitev vprašanja denarnih zavodov, kot se je izvajala doslej. Maramo reči, da se je v glavnem izvajala žat&eita denarnih zavodov proti vlagatelj- m, ki nosijo še večjo breme krize kot pa n. pr. uradništvo denarnih zavodov, ki je bilo prizadeto z redukcijami in zmanjšanjem prejemkov ali pa delničarji. Glavno načelo v naši gospodarski politiki je bilo doslej odlog. Toda odlog plačil ima pomen tedaj, čc se za časa trajanja plačil razmero tako izboljšajo, da je zavod po preteku odloga v stanju izplačevati zopet svoje obveznosti. Na to je siccr mislila naša takozvana zaščitna zakonodaja, da tako imenujemo s skupnim imenom vse ukrepe, ki so bili uveljavljeni v zadnjih letih na polju bančne zakonodaje, ko je dovolila zavodom, ki so dobili n. pr. odlog plačil ali sanacijo, da plačujejo vlagateljem in upnikom prav nizke obvesti, dočim je na drugi strani obrestna mera za posojila denarnih zavodov ostala nezni-žana, odnosno sc mora ravnati po uredbi o maksimiranju obrestne mere. V tej razliki med aktivno in pasivno obrestno moro je dana možnost, da denarni zavodi zaslužijo toliko, da poleg tekočih obratovalnih potreb krijejo izgube in pa pripravijo potrebna sredstva za čas, ko bo prenehal odlog plačil. Toda vpoštevati je treba, da se je medtem zopet poslabšal položaj dolžnikov in da postajajo marsikdaj iz dobrih dolžnikov slabi in je čez nekaj časa izguba zopet večja kot jo bila — recimo — prvotno. Tako bodo za kritje te razliko potrebne zopet koncesijo pri obrestni meri ali pa na drugih poljih, tako, da položaj upnikov zaradi tega nc bo izboljšal.
Naša zakonodaja določa za odlog plačil največ 6 let. Kes je to dolga doba, zlasti v sedanjih časih, ko se položaj rad naglo temeljito izpremeni, toda vprašanje je, če sploh zmoremo počakati celih 6 let na ureditev pri zaščitenih denarnih zavodih. Potrebno je, da se zagotovi denarnim zavodom prej likvidnost, kajti v dobi krize vsega našega gospodarstva in ko je življenjski standard našega naroda padel na nižino, kakršne ne pomnimo desetletja v naši zgodovini, gre za obstoj našega gospodarstva in ljudi. Treba je obnoviti gospodarsko življenje in dati ljudem zaslužka in kruha. To pa bo mogoče lo tedaj, če sc temeljito lotimo reševanja krize našega kmetijstva in obenem tudi naših denarnih zavodov, kajti z rešitvijo obeh teh vprašanj na pozitiven način bo dana podlaga za obnovo in povečanje našega blagostanja, ki je temelj tudi kulturnemu in socialnemu razvoju naroda.
V naši gospodarski politiki smo v zad njih letih marsikaj zamudili in mnogo na: pravili napačno, tako da smo cclo poostrili krizo, toda obupati še ne smemo. Kajti se ao da marsikaj napraviti in z velikimi napori ter žrtvami vseh slojev prebivalstva bomo morali vendar onkrat priti iz sedanjih razmer, ki nam jih jc ustvarila nespametna gospodarska politika prejšnjih let. Priznamo tudi, da jo obnova našega gospodarstva v marsičem odvisna od razvoju v drugih državah in v mednarodnih političnih odno-šajili toda to nc sme biti razlog za fatalizem, kn iti narediti jc treba vsaj ono, kar moremo'nn področju naše države, ne zanašajoč se na avtomatizem kapitalističnega gospodarskega sistema, ila mora priti po krizi dobra konjunktura, ker je tn avtomatizem v sedanji težki krizi odpovedal. Ne zn-našajmo S(, na druge, ampak storimo, ker jo treba, sami, ker le" tako bo mogoče reči, če
Posledica Mussotinijevega govora v Pontinii
Vladi dveh velesil se majeta •..
Angleški zunanji minister odstopil — Laval v nevarnosti — Pariški mi-jgti predlog pokopan — Pred novimi ostrimi sankcijami proti Italiji
Sir Samuel Hoare
Angleški zunanji minister sir Samuel Hoare je snoči nepričakovano odstopil. Vest o njegovi de-niisiji je silno iznenadila ves po'itni in diplomatski svet. Le njegova najožja okolica je bila do zadnjega trenutka poučena o njegovih namerah. Vest o demisiji tvorca pariških predlogov je izzvala pravo senzacijo tudi med diplomati, ker je pričakovati nov nenaden pokret v angleški zunanji politiki napram Italiji z ozirom na njen spor z Abesinijo.
Hoare se je sam odločil za ostavko šele vče-
raj popoldne. Zvečer je sporočil svoj sklep ministrskemu predsedniku Baldvvinu m vlada je ostavko sprejela. Novinarjem, ki so se ob pozni uri zglasili v njegovem stanovanju, so sporočili, da minister ne more nikogar sprejeti niti dati kake izjave. Situacija so je za ministra Honrn zaradi splošnega narodnega odpora proti pariškim načrtom ' • '"jih dneh sicer zelo poostrila. Političnim krim	je nekolika zameril tudi zaradi svoje
nesreča, politike napram Egiptu. Toda nihče ni pričuknv. l tako povsem nenadne ostavke. Vse kaže. da je vlada prepoznala svoj kočljivi položaj, ki hi prišel do izrezi na današnji seji spodnje zbornice, nu kateri hi sc moral Italihvin boriti bolj proti opoziciji v lastnih vrstah, kakor proli laliii-ristom in liberalcem in ni izključeno, du sc je odločila r zadnjem hipu zn šahovsko potezo, ki bi ji zagotovila zopet trdno iitign na spolzkih parlamentarnih tleli.
llkralu » imenovanjem novega zunanjega ministra pa pričakovati tudi reorganizacijo vodstva angleške zunanje politične službe. Predvsem naj bi se združili funkciji zunanjega ministra in ministra za Društvo narodov V tem primeru bi se v zunanjem ministrstvu ustanovilo še posebno državno podtajništvo in bi državni podtajnik nn tem položaju zastopal zunanjega ministra, bodisi v Ženevi ali pa doma.
Sir Samuel Hoare je s tem, da je podal ostavko, pišejo »Times<, priznal napako, ki mu jo je lahko oprostiti knt človeku, ki mu jc jia ni mogočo odpustiti kot aktivnemu ministru. Nu današnji seji spodnje zbornice -e mora pričeti proces za populim obnovo ugleda Velike Britanije. Parlament in angleška javnost imata pravico zahtevati
potrdilo in garancije, da se v bodoče ne bodo več napravile take napake. Ne smemo pozabili, ila jo vlada pri poslednjih volitvah zmagala predvsem s pomočjo svojega volilnega geslu, ila Im vselej delovala za kolektivni otlpur proli napadalcu iu kršitelju miru.
Mussolinijev govor v Pontin i ji je dokazal, da je imelo angleško ljudstvo prav in dn ata se motila Hoare in Laval.
Splošno se trdi, da jc lioare padel kot žrtev svoje lastne politike in ogorčenja 'iritanskc javnosti, ki ni mogla dovoliti, iln Velika Britanija, ki je prvotno Italijo obsodila kot napndalko, le-to nagradi z ničvrednim spora/umom kot zmagovalko ia ji dodeli proti vsem načelom mednarodne pravičnosti skoraj polovico države, ki ni zakrivila drugega, knkor to. da se je postavila Italiji v hran. Britansko javno mnenje pa je ogorčeno tudi zaradi tega. ker je politika sankcij že po enem mesecu doživela pojiolen polom.
Tudi Vansitlarl odstopil
*Morningpost< beleži snočnje glasove, da bo v zvezi z odstopom zunanjega ministra sira Samuela Iloarn odstopil tudi stalni državni podtajnik v zunanjem ministrstvu sir Robert Vaiisittnrt. — >Daily Herald trdi, da je Vansiltart že odstopil. >l)aily Telegrapli« pa piše, ila je Vansiltart podal ostavko, vendar ga je predsednik vlade Ilaldvviit prosil, da nai ostavko vsaj za nekaj časa mignili, češ ila je navzočnost Vansittarta v zunanjem ministrstvu ta trenutek volevnžnn.
Težke posledice v Parizu
Herrioi ogroža Lavala
Odstopil kot predsednik radikalov - Vladna kriza pred dt;rmi
Pariz, 19. dec. TG. Ves Pariz je danes na no- I goh. Po mestu krožijo nervozne vesti. Ljudje se zbirajo v velikih gručah |ired časopisnimi uredništvi in pred zunanjim ministrstvom. Že vest, da je angleški zunanji minister odložil svoje mesto, jo v poznih večernih urah povzročila veliko zmešnjavo po ulicah. Sedaj se je temu, že sam-ni nn sebi strašnemu dejstvu, pridružilo še drugo: odstop ministra llerriota kot predsednika radikalne stranke. Sedaj je vprašanje, če bo Herriot sploh še hotel ostati v vladi, aii čc bodo pokazali vsi radikalni ministri, pet po številu, hrbet Lavalovi vladi ter jo pustili, da sc potopi v svojih mirovnih predlogih, ki jih levičarsko javno mnenje odklanja. Herriot se je namreč že več dni javno izražal, da ne bo mogel z Lavalom po poti, ki si jo je izbral. Sedanji njegov odstop kot predsednik stranke |x>meni nenadno nevarnost, da bo padla tudi vlada. Levičarski tisk proglaša Herriotovo postopanje kot zmago angleškega javnega mnenja, ki je podrlo ne samo Hoareja ampak bo zasulo sedaj še Lavala. Radikali so mislili ohraniti La-valovo vlado vsaj do prihodnjih volitev maja meseca. Sedaj izgleda, da to ne lio vef mogoče, ker ne morejo podpirati zunanje politike, ki pljuje v obraz osnovnim pojmom o zunanji politiki, kot so si jih radikali postavili: kolektivna obramba miru v okviru Zveze narodov. Kako globoko režejo najnovejši dogodki, priča tudi dejstvo, da so iz Pariza odleteli vladni kurirji tako v London kakor v Rim, da rešijo, kar se še da rešiti od poplave, ki grozi zadušiti vse, kar je Laval dosedaj ukrenil v prilog Italije.
Herriot vztraja
Seja izvršnega odbora radikalno socialistične stranke, na kateri je Herriot podal ostavko na predsedstvo, je kakor poroča agencija Ilavas, potekla zelo živahno. Člani odbora so se takoj uprli ostavki in niso Herriotu dopustili, da bi zapustil dvorano. Neprestano so mu prirejali ovacije. Da-ladier je takoj stopil na govorniško tribuno in zahteval, naj Herriot ostane na čelu radikalno socialistične stranke. Herriot se je Datadierju toplo zahvalil, vendar je vztrajal pri svojem sklepu in zapustil dvorano. Njegovo ostavko je povzročil
ne bi šlo dobro: »Naredili smo vse, knr smo mogli in znali.«
Ni novo vprašanje obnove likvidnosti naših denarnih zavodov in žc nebroj poklicanih in nepoklicanih, strokovnjakov in amaterjev, interesentov in teoretikov je izdelalo svoje načrte in jih predložilo. Vse to bo treba temeljito preštudirati in napraviti tak načrt, ki bo omogočil obnovo našega kreditnega sistema. Ne pride pa pri tem samo v poštev le strokovno reševanje posameznosti, ampak treba jc širokega pogleda in ob-seči vso probleme v celoti. Zato bi bilo prav umestno, če bi sc sklicala anketa najboljših mož m najboljših strokovnjakov, ki naj bi pokazala pota iz krize. Siccr vemo, da se marsikdaj take ankete končajo v zaprašenih uradnih arhivih, kjer počivajo sejni zapisniki mogoče z najboljšimi predlogi, toda anketa tiaj ponovi zadnji apel, da je treba vjirnšnnje likvidnosti denarnih zavodov rešiti čimprej, da se tnko obvarujemo škode, ki jc že itak ogromna in da najdemo pravo pot iz krize v blagostanje.
član izvršnega odbora Vidal, ki je ostro kritiziral njegovo zadržanje. Herriot se je postavil na stališče, da mora Vidal preklicati svoje izjave. Ko je Herrioi zapustil dvorano, se je seja odbora takoj nadaljevala. Proučili so situacijo in sprejeli znano resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Herriot svojo ostavko umakne.
Deputacija predsedstva radikalno socialistično stranke, ki je obiskala llerriota in mu predložila resolucijo predsedstva ter ga prosila, naj svojo ostavko na meslo predsednika stranke umakne, ni ničesar opravila. Posamezni člani deputacije so novinarjem izjavili, da kljub vsem svojim prizadevanjem llerriota niso mogli pregovoriti in da je neomajno vztrajal pri svojem sklepu, ki lahko |hi-stane usoden za ves radikalno socialistični pokret.
Herriot pri Lavalu: demisija
Pariz. 19. dec. c. Popoldne se je seslalo predsedstvo radikalne socialistične stranke in zaprosilo Herriola, naj prekliče svojo demisijo. Herriot pa tega ni maral sloriti.
Zato se pričakuje, da ho imel že jutri Herriot sestanek z Lavalom, ko sc ta vrne iz Ženeve. Verjetno je, da mu ho predal svojo demisijo. in ui izključeno, da bo nato Laval podal demisijo celotne vlade, ila da priliko za popolno rnzčiščenjo zapletenega položaja.
Razburjenje, ki je zavladalo v Londonu, so sedaj širi tudi v Parizu. Nocoj sc jc izjavljalo v parlamentu, tla sc zunanjepolitič-
na debata ne ho vršila šele '27. decembra, ampak žc na predvečer božiča, to je 24. decembra dopoldne. Na lej seji bo Laval obrazložil svoje delo, ki ga je opravil s lloa-room iu ki gn .ic sedaj Anglija zavrgla. Laval ho zahteval zaupnico za svojo politiko ali pa so bo takoj umaknil.
Vtis v Rimu
„Položaj za Mussoliniia slab"
Rim, 19. dec. TG. Spričo nepričakovanega odstopa angleškega zunanjega ministra se je moral Mussolini odločiti, da odloži svoj odgovor na pariške mirovne predloge. V Rimu razlagajo nenadno vladno krizo v Angliji kot signal, da so sedaj Anglija vrača nazaj k svoji prvotni poliliki strogega izvajanja določb pakta Zveze narodov proti ititliji. Sinoči je veliki fašistični svet, ki ga je med sejo zadela vest o odstojiu Hoareja kakor bomba z jasnega neba. posvetovanje prekinil ter se v veliki nervoznosti razšel. Sklenjeno je bilo. da so sestane zopet nocoj, ko bo Miissoliui že bolj točno vedel, kaj je povzročilo umik angleškega zunanjega ministra. V Rimu vlada velika norvoznost. V vladnih krogih se hodo sedaj odločili najbrž za ncpopustljivost, češ. sedaj sploh za Italijo nima smisla spuščati se v kakšna pogajanja, ker je pariški mirovni predlog tako rekoč pokopan. Za Mussolinija ho boljše,, če se skrije za javno mnenje in se postavi na stališče neizprosnega glasnika »interesov indijanskega naroda«. Toila vsi tudi dobro čutijo, da se Mussolini nahaja sedaj v veliko večjih težavah, kot je liil še pred dvema dnevoma. Na fronti so italijanske armade doživele nekaj zaporednih porazov, tliplo-matična bitka pa se jc končala s popolnim neuspehom istih, ki so hoteli Italijo rešiti iz temne ulice.
Zakaj se je zrušil Hoare
Abesinska zadeva, ki leži nad Evropo kakor moru že pol leta, je danes čisto nepričakovano stopila v nov stadij- Anglija, ki je v presenečenje vsegn sveta pred par dnevi sklenila, da se pridruži Lavalovemu predlogu, ki v korist miru žrtvuje ltnliji dve tretjini abesinskega ozemlja, je včeraj, v sredo, 18. t. m., popolnoma spremenila svoj kurz in zavzela zopet svoje prejšnje sovražno stališče proti Mussoliniju. Ta preobrat je označen po demisiji zunaajega ministra sira Samuela Hoare a, ki je bil podpisal Lavalov kompromis in dobil za to tudi odohre-nje svoje vlade, lioare bo na današnji seji angleške poslanske zbornice svoje italofilsko stališče branil že kot navaden poslanec. Obenem pa bo moral odstopiti tudi državni tajnik zunanjega ministrstva, sir Robert Van si t-t a r t, ki se jc bil najbolj goreče zavzel za Lavalovo formulo.
la preobrat angleške politike se je čutil že štiri in dvajset ur prej, ko so sc začeli v Ženevi /.hirati člani Sveta Zveze narodov. Se predeli se je Svet sestal, oziroma zaključil, so diplomati govorili, da jc Laval-Iloarcov aačrt že pokopaa in dn gre samo še za časten pogreb prvega razreda. Način, kako je g. Eden angloško-francoski kompromis v abesinski zadevi Svetli predložil, ie jasno jvokazal, da ga jc angleško ministrstvo, ki je Edenov ekspo/.e že prej odobrilo, samo že pustilo pasti. Medtem ko jc Svet sestavljal besedilo, s katerim se Lnval-lloareov načrt zn nedoločen čas odgodi, češ. dn mora prej izvedeti /.a Mussolinijevo mnenje nu eni in neguševo stališče na drugi strani, jc prišla iz Pariza vest. da je moral tudi Herriot kol predsednik rntli-knlue stranke demisionirati, ker je večina stran-
ke izreklo nezaupnico njegovi politiki, ki jo v nasprotju z njegovimi besedami šla za tem, du pomaga do zmage Lavalovcnin stališču.
Laval:
„Sedaj stojimo ravno lam — kjer smo bili pred pol leta"
Vse je torej zopet narobe in stojimo, knkor sc jc izrazil L a v a I jio končani seji Zvezincgn sveta, tam, kjer smo stali pred pol leta, nc vedoč, kaj se bo i/, tega izcimilo. Razumljivo je, du se ves svet vprašuje, kaj se je neki v zadnji uri zgodilo, tla je Anglija tako zelo preokrenila svojo politiko in pustila ua cedilu l.nvaln, ki bo — ako jc sploh še kaj logike v političnem dogajanju — moral posnemati zgled svojega angleškega tovariša ter oddati krmilu zunanjih zadev drugemu? Vzrok temu preobratu gotovo iii, vsaj neposredno ne, odpor angleškega javnega mnenja proti Laval-Honreoveinu mirovnemu predlogu. Spričo znane lojalnosti angleške politike, ki dane besede, oziroma prevzetih obvez ne krši brez tehtnih razlogov, in ker tudi ni misliti, da hi bil Baldvvin pristal lin Lavalov predlog samo na videz — zato je zaenkrat mogoča in najbolj verjetna samo cnn razlaga: ila je Mussolini zavzel napram mirovni akciji Anglije in Francije tako nepomirljivo stališče, da je Anglija nn to odgovorila na tisti nnčin. ki jc edino dostojen velikega britanskega imperija.
Mussolini je razžalit Anglijo
Mussolinijevo negativno stališče je sporočil Baldvvimi njegov poslanik v Londonu, znani 'žilio tiiandi, civ« dni prej, predeli se je sestal Svet /veze narodov, o katerem se j« mislilo, da
Im ungloško-fraiHoski predlog vsuj načeloma sprejel kot osnovo pugujuiij. S tem se je položaj nn mah spremenil in II a 1 d \\ i n. ki ji-' Močen pristaš miru, ozirouiu smatra. (In bi bilo najbolje abesinsko ulero spraviti jm kompro-inisnoni poru s sveta, du ne ni nastala nevarnost resnih zapleti ju jev v Kvropi. je dal (iraniliju razumeti, da je Anglija v svoji miroljubnosti sla do zadnje meje, tako dn je žrtvovala skoraj že svoj ugled kot svetovnn sila, radi česar jo bo zdaj neodjenijivost g. .Mussolinija prisilila, dn se vrne k svoji prvi liniji. Aiiglešku vluda jo sicer sklenilo šo poslednje poskuse, du Mussolinija pregovori nu od jen I j i v osi. toda vse je bilo zaman, Veliki fašistični svet. ki so je zbral t8. t m. ponori <d> 10 v beneški palači in ki se bo 10. t. m. še nuduljevul. ni prav /u prav imel ničesar več sklepati, ker je Mussolini že dopoldne tega dne ob otvoritvi novega mesta Pontinia v rimski Kampanji v svojem govoril potrdil svoje neodoljivo stališče.
Usodni govor v Pontlnii
Mussolini napada 50 kulturnih
držav
il brzojav. še »olo/il l.aval-
V tem govoru, ki gn je ra/ši preden je Svet Zveze nurodov tlouroov predlog v ledeno omaro, je Vlussolini dejul, da je italijanski narod sklenil, da se pripravi nu nojdolgotrujneši gospodarski bojkot, ker imu miru«' vest. dn jc pravica na njegovi struni, medtem ko Evropa samo sebe sramoti s svojo protiitalijansko politiko.
Potem, ko je Mussolini na ta način ožigosal petdeset evropskih držav, pa je storil neverjetno netaktnost, da jc napadel tisto državo, ki je največ žrtvovala, da omogoči sporazum glede Abesinije, to jp Anglijo. Dejal je namreč, da se jc proti Italiji zbrala fronta vseh konservativcev. egoistov in hinavcev«, s čemer ni mogel misliti nikogar drugega nego vladajočo angleško stranko in angleško javnost ter cerkev. ki io njegovo časopisje že ves čas napada kot »občestvo največjih licemereev tega sveta«. Dejal je, dn se bo Italija proti tej fronti borila do konca.
Nato je označil unglešiki predlog, oziroma Lavalovo iniciativo, kol grdo mistifikncijo, od katere se 44 milijonski italijanski narod ne bo dal prevariti . S Irazo pu. du .Italija ne bo pošiljala svojih otrok v daljno barbarsko deželo, ne da bi bila gotova, tla .jih bo učinkovito ščitila .trikolora'«. je hotel Mussolini reči, da ne bo imel nobenih ozirov pri zaščiti italijanskih teženj, ki se ne dajo zadovoljiti s kakšno Ti-grejo ali Ogadenom ali pa z gospodarskimi koncesijami > južni Abesiniji, na kateri itak že leži roko angleškega kapitala, ainpak zahtevajo vso Abesinijo pod absolutno avtoriteto italijun-ske krone.
cesar Mussolini ni izrecno povedal, to je bil v njegovem imenu /e pojasnil v Londonu Dino Grandi. tako da so v Londonu kakor v Parizu izzivalni govor duceja razumeli popolnoma pravilno in mu nat-o takoj dali že pripravljeni odgovor.
Zadosten razlog
K ukor vidimo, ni treba iskali drugih globljih razlogov /u preobrat angleške politike, ker tu razlog popolnoma zadostuje in leži javno na dlani, šele sedaj bomo razumeli, kako je mogel I'(len s predhodno odobritvijo g. Baldvvina na seji Sveta Z.\ priporočili« Lavul-Iloareov načrt / besedami, da je tu predlog pomenil skoro nemogočo nalogo tla pa jo bil predložen od Anglije samo zato. da pokaže svojo dobro voljo, du sit doseže mir, du j>u nikakor ne jvred-stuvljn ničesar, kar hi Anglija hotela braniti v vsakem slučaju in za vsako ceno. in da ga sploh ne bo branila, a.ko bi ga ostali faktorji, to je Uim, Addis Abeba in Zveza narodov, odklonil. I/. tega je tudi razumljivo, da je La-vul, ki je svoj predlog branil sicer bolj odločno kot Kden, toda z veliko manjšim poudarkom, nego so splošno pričakovali, po končani seji francoskim žiirnallstom dejal, da je njegov predlog stvarno popolnoma propadel in dn smo se vrnili k prejšnjemu -lanju, ne da bi vedeli, kuj bo temu sledilo. S tem jc v zvezi tudi pisanje današnjih francoskih dnevnikov, ki so dobili direktno od zunaiijegu ministrstva navodilo, nuj izrečejo obžalovanje nad go-v o r o m d u c e j a v P o n t i n I j I, ker je ta govor zelo otežkočil g. Luvalu njegov poskus v ženevi.
„V Rimu se delajo pogumne.,/
V Rimu se delajo zelo pogumne, toda vprašanje je, ali javnost res soglaša /. ducejem. Mussolinijevi najbolj fanatični pristaši se izgovarjajo s tem, da ni pokvaril situacije Mussolini, ampak »združena internacionalna social-inasonerijat, kateri da se je posrečilo z največjimi intrigami uničiti pogoje pravičnega in častnega miru za Italijo. To pa ne odgovarja dejstvom, ker sta tako lSuldvvin kakor Lavul hrabro držala v šahu združeno internacionalno socialmasonerijo«, dokler ni g. Mussolini sam posredovalni predlog Anglije in Francije odbil, kakor smo že zgoruj dokazali. Na vsak način je ustvarjen sedaj tak položaj, dn nihče v sveln ne ve, kaj 11111 bo sledilo. Položaj bi se dal še vedno rešiti, če ne bi Mussolini bil v strahu, da bo moral kompromis, kakor sta ga predlagala Anglija in Francija, plačati s svojim padcem. Mussolini si ui namreč s svojo abesinsko politiko nakopal samo tihe in strahopetne, a jako globoke opozicije v italijanskih širokih krogih, ki želijo mir. a in p a k jc ustvaril 1 11 cl i opozicijo n a j r a d i k a I n e j š i h fašistov, katerim načelujejo njegovi največji sovražniki, kakor so odpoklicani Bono, bivši tajnik F a r i n a c c-i njegov konkurent H al bo in drugi, ki sedaj na seji velikega fašističnega sveta zastopajo najintransigentnejše stališče in ki so pripravljeni uporabiti slučaj, če bi Mussolini odnehal. d a ga strmoglavijo. Dobro poučeni krogi v Rimu so namreč mnenja, da je Mussolini. kojegu časopisje je še tik do zadnjega momenta pisalo vsej v bistvu v prilog Laval-Hoareovemn predlogu, sedaj naenkrat utihnilo iu skuša dokazati, zdaj prišel do zaključka, da je tn predlog zn Italijo itak nesprejemljiv.
Mussolini ju se je torej zgodilo, kar sc zgodilo (ioetiiejevemu Zuiiberlehrlingu. ki mogel več potolažiti zlih duhov, ki jih je bil sam priklical...	.
Hoareu zlomil vrat — Egipt
80 angleških bojnih ladij zbranih v Alehsandriji
Tjondon. 19. dec. b. V političnih krogih se zatrjuje in to potrjujeta tudi Times«: in Morning-post . da Hoare ni odstopil vsled svojega neuspeha v zagovarjanju sporazuma, ki je bil izdelan med njim in Lavalom v Parizu za rešitev italijansko-abesinskega spora, temveč predvsem zaradi izredno kompliciranega stanja, ki je nastalo zaradi nevešče in skrajno škodljive Hoarove politike v Kgiptu. ki bo sedaj povzročila težke in zamotane probleme, ki se bodo zelo neugodno razvijali za Veliko Britanijo.
S tem v zvezi poroča Ueuter. da se je angleška vlada sedaj odločila, da stori v ligiptu velik,e vojne priprave, zlasti hoče nabaviti ogromne količine vojnega materijala in hrane, kajti Velika Britanija se boji in sieer ne brez razloga, da bo v najkrajšem času nastal na Sredozemskem morju nemaren položaj. »Dailv Express« se norčuje iz zunanje politike Hoarea in pravi, da ni Pariz tisti.
Pariški predlog pokopan
Sankcijshi odbor bo takoj začel s svojim delom
ženeva. 10. dec. c. Svet Zveze narodov se je sestal na odločilno sejo danes dopoldne. Na sporedu je bil posvet o pariškem sporazumu glede zaključka sovražnosti v Abesiniji. Seja je bila lajna in ji nista prisostvovala niti abesinski in ludi ne italijanski zastopnik. Seja je bila kratka, ker je bil daljši razgovor o pariških predlogih nemogoč. Tudi do nobenega formalnega zaključka Svet Zveze narodov ni mogel priti, češ da še nima v rokah odgovora abesinske in italijanske vlade.
Po seji pa so vsi delegati Izjavljali časnikarjem, da je pariški sporazum že pokopan. liaz|>olo-žpnje na seji je bilo lako, da se o leni niti ni govorilo, če je mogoče vzdržati pariške predloge v skladu z določili pakta Zveze narodov. Zatn sc je debata zasukala takoj takn. ila prav za prav ui treba govoriti o vsebini sporazuma, ker šo obe vladi ni-lii odgovorili, Z' czh narodov pa ima tako odbor trinajstorice. ki naj prouči skladnost pariškega sporazuma s paktom Zveze narodov. V odboru trinajstorice pa imajo male države večino in je jasno, ila sporazum tudi trnu ne ho našel lepega sprejema, kot pa ga jo danes našel pri Svetu Zveze narodov. Pariški predlog je lorej pokopan.
Reuterjev. dopisnik poroča, da bo sedaj takoj začel s svojim delom saiikcijski odbor, ki ima za nalogo razširili sankcije proti Italiji. Misli se. dn se bo sestanek sankcijskega odbora vršil ie jutri nli pa v soboto. Ne ve se še. če se ho odločilo, da se nove sankcije nično proti Italiji takoj izvajati. Dopisniku se zdi verjetno, da se bo v začetku januarja znova sestal sankcijskl odbor in šele leclaj sprejel končno rešitev. Vendar pa bi bila lo po nnonju dopisniku najmilejša oblika poli, ki sp l>o sedaj ubrala proti Italiji.
Eden sili h sankcijam I
Zenova. HI. dec. c. Zelo veliko senzacijo je /zbudila okoli pol treh popoldne vest. da je moriti Gilen v imenu svoje vlade zahtevati, da se mora »»akcijski odbor Zveze narodov sestati še nocoj ob pol 6. Lord Kden je zaprosil za ta »eslanek zato, da bi lahko šc nocoj odpotoval nazaj v London.
Ta zahteva Edena je vzbudila zelo veliko pre-
je
ki mu je zlomil vrat. pač pit Kgipt.
Aleksanilrija, 19. dec. b. V zvezi s poostrenim mednarodnim položajem se izvajajo noč in dan nujna dela za obrambo Inke. V Aleksandri ji je zbranih okrog 80 angleških bojnih ladij, tako, da za posamezne ladje ui več prostora in se morajo nekatere umakniti izven luke lia odprto morje ob času. ko se raztovnrja blago. V zapadnem delu mesta ,ie zgrajeno ogromno vojaško taborišče, v bližino katerega ne sme nihče. Nujno se gradijo lesene barake in postavljajo novi šotori za čete, ki prihajajo neprestano iz Anglije. Vojni materijal, ki dnevno priha ja v I »ko. raztnvarjajo izkl jučno angleški vojaki. V zadnjem času je prispelo ludi mnogo letal. Ni sicer mogoče presoditi, kako močno je angleško letalsko brodovje v Egiptu, ker -e to drži v največji tajnosti, vendar pa sc smatra, da jc mnogo močnejše od italijanskega letalskega brodovja v Libiji.
Hoare se pere
«... ■«,«mm iiaMMMnmuMBMM.--	-
LONDON, 19 dec. e. Današnja zgodovinska soju angleškega parlamenta sc je začela v zelo veliki napetosti, Že eno uro poprej so bile vse tribune parlamenta zasedene in ves diplomatski zbor je bil zbran v svojih ložah. Tudi v kulo-arjih zbornice jt; vladalo svečano in turobno razpoloženje. Povsod se je opažalo, tln preživljamo tokrat v človeški zgodovini tragične trenutke. Demisiju sira Samuela Hoarea je bila lo ena izmed tragičnih postavk sedanjega položaja.
Ko je lloare prišel v parlament, tokrat že kot navadni poslanec, ga je večina konservativnih poslancev pozdravila s ploskanjem. Opozicija je bila taiko obzirna proti človeku, ki ga je usoda izigrala, da ni priredila protidemou-straeij Pač mi je vsa opozicija sprejela s ploskanjem prihod mnjoru Atleeju. ki vodi opozicijo.
■Seja se je začelo z majhno zamudo. Prvi je dobil besedo sir Samuel lloare ki je svoj govor začel takoj z zelo odkritimi mislimi. Voliko pozornost jc vzbudilo njegova izjava, do govori sedaj zato, ker se ne hoji več groženj Italije. Dalje pravi Hoare, da je vojno v Afriki odprla mnogo nerešenih vprašanj in da bi pravilno rešila vsa vprašanja, moro imeti Anglija vso podporo ustalili držav, da noto lahko podpre Zvezo narodov.
Zelo veliko težavo mu je pri tem delu delalo francosko jaVno mnenje, lo je bilo v večini proti našemu stališču. Francosko javno mnenje hoče vzdržati zvezo z Italijo za vsako ceno. Težave na tej strani so torej bile take, da sem se moral pogajati v znani obliki iu sineri. Zato sem moral nastopiti pot politike, ki je peljala do tega, da se sankcije proli Italiji čimbolj zavro.
Vojna, je nadaljeval Hoare, je sprožila zelo kočljiva vprašanja med Anglijo in Francijo. Glede na lo, du je bil velik del francoske javnosti zelo občutljiv glede odnošajev z Italijo in glede vsega, kur bi moglo oslabiti francosko obrambo, sem storil vse. kar sem mogel, da se to vprašanje čimprej uredi, in sieer z nadaljevanjem lojalne politike sankcij in s prisilno akcijo. Nikoli nisem izpustil niti enega dne, da ne bi poskušal s kakršnimikoli sredstvi najti mirno ureditev tega težkega spora.
Imeli smo dvojno nalogo: popolno udeležbo pri kolektivni akciji in dognanje temelja za mir. V takšnem ozračju smo imeli prestati 14 dni. Tako je prezgodaj nastopil nov položaj, ki je izzval vprašanje prepovedi petroleja. Zdelo se jo nedvoumno, da bi v primeru, če se odredi prepoved izvoza petroleja in če pri izvajanju lega ukrepa sodeluje mnogo držav, to napravilo učinek sovražnosti in da bi se zgodilo nekaj docela nasprotnega kakor tisto, kar smo na koncu pričakovali. (Ploskanje in odobravanje.) Baš zaradi vprašanja učinkovitosti prepovedi izvoza petroleja je nastal fcuenada zelo nevaren položaj spričo italijanskega odpora. Dobili smo informacije, da nobena odgovorna vlada ae more zanemariti dojstva. da bi Italija videla v prepovedi izvoza petroleja vojaško sankcijo in dejanje, ki pomeni vojno proti njej. Nikakor sc nismo bali. da hi naš narod mogel ogražati [talijo. Čc bi nas Italijani napadli, bi "se hranili, in sodeč po zgodovini, bi sc uspešno hranili. Vznemirjalo nas je neko docela drugo vprašanje — vprašanje, ali ne bi osamljeni napad te vrste proti velesili morda brez popolne pomoči s strani drugih držav pomenil neizogibnega razpada ZN.
V takšnih okoliščinah, glejte, sem pred 14 dnevi odšel v Pariz — moral sem tja oditi. In začeli so se razgovori v ozračju, ogroženem z vojno. Bilo je ozračje, kjer je vse kazalo, da jc večina držav članic DN nasprotna vsaki vojaški akciji. Okoliščine so terjale nujno odločitev, saj je bilo treba čez pet dni začeti razpravo o prepovedi izvoza petroleja v Ženevi.
Mislil sem, da ni npravičeno predlagati od-goditev prepovedi izvoza petroleja, ruzen tedaj, če bi mogli pokazati Zvezi narodov, da so se razgovori dejansko začeli. To je bil trenutek, ko je večina držav, članic ZN, sodelovalo pri izvajanju gospodarskih sankcij, a nobena država članica Zveze nar. razen nas ni izdala nikakih
»Sedaj' se ne bojim več groženj Italije"
vojaških varnostnih ukrepov. Naposled je bil to čas, ko se mi je zdelo, da je bistvena stvar sodelovanje Anglije in Francije, ko je bilo treba preprečiti polom v ženevi in razpad fronte sankcionistov. Predlogi so v vsakem primeru bili izdelani nn minimum, pri katerem je bila francoska vhtda pripravljeno sodelovati. Meni se je zdelo, dn je v tem trenutku najvažnejše začeti razgovore tudi no tem temelju, čeprav bi bil rajši videl, da ni bilo.v tem načrlu nekih določb. Spričo kočljivosti vprašanja, sem mislil, da je treba v vsakem primeru tvegati ta jio-skus, in ila je glavno, ila se ohrani solidnrnost Angliji: in Francije, liaš tu duh, edini cilj. da dosežemo sporazum glede mirovnih predlogov, je edino opravičilo puriškegu komunikeja.
Kakšni .so bili ti predlogi, ki smo jih dali sprtimu strankama in DN? Mnogoštevilni prijatelji mi svetujejo, ila nič ne govorim. Znani so vsemu svetu. Svet jili ni odobril. Ne morem sprejeti tega nasveta, ne glede na samega sebe, ne glede na pravični postopek proti sebi. ne glede na kočljivost vprašanj, za katera gre'.
Hoare je nato orisal predloge, vsebovane v Lavnl-Hoareovem načrtu. Olerle pristanišča Asaba je podčrtal, da se o tem predlog^ ni dalo debatirati. Glede gradnje železnic je r>ouc!aril. da ni šlo za kršitev abesinske suverenosti.
Hoare je nato posebno poudaril, da .ie najmanj četrtina spodnje zbornice zahtevala, da se Italiji tla priložnost za koloni j«k o ekspanzijo.
V tem trenutku so se zaslišali vzkliki, a ne iz vrst ojiozicije.
Hoare je nato opozoril na angleško-fran-coski dogovor iz leta 1906 ln na izmenjavo not med_ Italijo in Anglijo leta 1925 v dokaz, da je Anglija priznala gospodarske interese Italije v večini Abesinije, in sicer tako, da je to področje obsegalo tndi južno Abesinijo.
Šele pred kratkim, je poudaril Hoare, smo izjavili, da se naši gospodarski interesi sučejo zgolj okoli Tauskega jezera in Modrega Nila. Med velikim ugovarjanjem opozicije je Hoare izjavil, da so pariški predlogi nesorazmerno manj ugodni za Italijo, kakor so bile Mussolinijeve zahteve proti Ede-nu letošnje poletje. (Ta Hoareov pasus je opozicija sprejela s smehom), a tudi od kasnejših Mussollnijevilt zahtev. V zvezi s tem, je Hoare navedel razne Mnssolinijeve izjave. Prav tnko misli, je nadaljeval, da je stvar v pogledu Abesinije.
Sedanji razgovori so propadli, ostane še zmerom problem sporazuma. Zaradi sedanjega neusj>eha je položaj še težji in nevarnejši, kakor je bil prej. Brez aktivnega sodelovanja ni moči doseči kolektivne varnosti, brez nje bi pa Društvo narodov razpadlo.
Hoare je nato govoril o okoliščinah, v katerih se vrši modema vojna. Na koncu je pa dejal:
Smatram, da je moja dolžnost, da obrazložim ta položaj spodnji zboritici, a prav tako jasno ji moram narisati nevarnosti, ki jih vidim za bodočnost, če nočemo, da nas bodo dejstva presenetila.
Moja vest jc čista. Iskreno sem prepričan, da" je linija, po kaleri sem šel. edina možna v aVdanjih razmerah. Mislim, da je bistveni pogoj, da zunanji minister uživa splošno zaupanje svojih sodržavljanov. Tega splošnega odobravanja nisem dobil. Zato sem podal ostavko in to je edini razlog mojega odstopa.
Hoarove besede je spodnja zbornica večkrat sprejela z odobravanjem. Posebno glasno je bilo pritrjevanje, ko je Hoare govoril o svojem potovanju v Pariz ili dodal, da ne odobrava, da hodijo zunanji ministri v tujino pogajat se v tujih prestolnicah.
Novi zunanji minister
London, 19. dec. c. Novi zunanji minister bo imenovan še tekom te noči. Največ izgledov ima bivši zunanji minister sir Austin Chamberlain.
senečenje. Posebno v krogih francoske delegacije je zavladalo veliko razburjenje, še okoli poldneva sta Laval in Kden izdelala predlog resolucije, ki uaj bi jo sprejel Svet Zveze narodov na jutrišnji dopoldanski seji. Po tej resoluciji bi bila vsa debata o sankcijah in o pariškem sporazumu odložena d" začetka januarja. V začetku januarja hi nato li pododbori Zveze narodov oddali svoje mnenje in nato bi Svet Zveze narodov'* na svojem rednem sestanku, ki bo 20. januarja 1836, šele odločil. ali je potrebno, da se sankcije proti Italiji razširijo.
še nocojšnji sestanek sankcijskega odbora bo najbrž porušil vse te račune.
Abesinijo odklanja
Pariz, 10. decembra. AA. Havas poroča iz Addis Abebe, da je abesinska vlada odklonila pariške predloge z motivacijo, češ, da bi bil predlagani režim slabši od mandatnega režima.
Položaj na bojišču
Astnara, 19. dec.
Po poročilih, ki prihajajo v italijanski glavni stan, je na reki Takaze (i.ri km jugozapadno od mesta Aksuma proli drugemu armadnemu zboru, ki sestavlja desno krilo italijanske fronte, pričel hud napad abesinskih čet, ki je zahleval razmeroma veliko žrtev na italijanski strani. V prvi vrsti morajo seveda askari šteti mnogo mrtvih. Abesinska ofenziva čez reko Takaze in pa udor njihovih čet v tembiensko ozemlje zasleduje očividno ta namen, od leve strani obiti italijansko desno krilo. Po semkaj došlih vesteh se je močnim ahesinskiin oddelkom posrečilo, da so vdrle v pokrajino Sire in Adi-Abo, čigar prebivalstvo se .je preje Italijanom že podvrglo. Abesinske čete stoje poti poveljstvom generala Aialu Buruha in so precej daleč napredovale v zasedeno ozemlje. Tukaj sklepajo, ila hočejo Abesinci v prvi vrsli znstrašiti prebivalstvo, da se ne bi naprej predajalo Italijanom. Proli abesinskim četam so Italijani v naglici vrgli veliko čet iz Aksuma, ki jih podpirajo tudi lahki tanki. Prav tako se je pričela tudi živahnejša delavnost italijanskih vojnih letal.
Dr. Korošec čestita dr. Benešu
Tlelgrad, 19. dec. m. Pri izvolitvi dr. Rc-neša, dolgoletnega zunanjega ministra češkoslovaške republiko, za predsednika te re-
Stalinova navodila jugoslovanskim
Kako je treba nastopati pri volitvah
komunistom
Zagreb, 10. decembra, b. Centralni komite komunistične stranke v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež iui Dunaju, je izdelal okrožnice, ki vsebujejo točna navodila za delo komunističnih agitatorjev za časa volitev. V teh okrožnicah so glavne smernice opisane v s|xxlnjih točkah:
1.	Opozicijski Ironti je treba staviti nasproti komunistično opozicijsko fronto jiocl vodstvom delavcev.
2.	Med množicami jr Ireba razširili pojem o razrednem boju in o škodljivosti vseh buržujskili strank, kakor so radikali, demokrati, zemljedelci, HSS itd., za delavske interese.
J. Borba / vsemi silami, da se odtrga čim več skupin in posameznikov od dt.igil: slrnulc ni sc jih prilepite v vr»ip komuni, lev. • rebft se i-' potruditi da se vnese timvečji razrioi v vodstvo '.pozicijske-
ga bloka in v njegovo notranjost.
4. Opozicijski listi nasproti mora stati skupna komunistična lisla. V slučaju, če režim onemogoči komunistom, da nastopajo pri volitvah, potem bo centralni komitel komunistične stranke sporočil organizacijam stališče stranke s soglasno spremenjenimi
pogoj'.
Predvideva se. da imajo komunisti predvsem sledeče Iri cilje:
1.	Razkrinkati pred množicami cilj in namen volitev.
2.	Aktivno sc udeležiti volilne kampanje, organizirali manifestacije in popularizirali komunistična gesla, režimske volitve pa pretvoriti v prctirežimske.
I. Organizirati n-.i'-.„'40 kamptnto zaradi nc-dopitst o. da ni ktn; . vložili svoje kandidatne list. prt bodoči I, v ulit vali.
publike je poslal naš notranji minister dr. Anton Korošec naslednjo brzojavno čestitko: Prosim Vas, da k Vaši visoki izvolitvi za predsednika češkoslovaške republike blagovolite sprejeti moje najiskreuejše čestitke^ in želje, da bratska in zavezniška država pod Vašim vodstvom nadaljuje začeto delo za konsolidacijo miru in v korist Češkoslovaške in Jugoslavije. — Dr. Anton Korošec.
Spremembe občin
Belgrad, 19. dec. m. Notranji minister dr. Anton Korošec .ie podpisal uredbo -o izločitvi Zagojiči v okraju Maribor-desni breg iz občine Maikovci in priključitvi k občini Korošniea ter uredbo o ustanovitvi občine Radvanje. Po tej uredbi se iz dosedanje ob--čine Studenci izločijo kraji Gornje Radvanje, Spodnje Radvanje in Nova vas ter se iz njih osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Spodnjem Radvanju.
Mariborsko kat. starešinstvo
Dne 23. novembra je bil V Mariboru sestanek katoliških starešin, ki ga je sklical mariborski klub SKAS-a. Pozneje je bil razposlan mnogim vidnejšim katoliškim javnim delavcem |vo vsej Sloveniji, zlasti duhovščini nekak zapisnik o poteku tega sestanka, zraven pa je bil priložen seznam udeležencev, iz česar bi se moglo sklepati, da vsi omenjeni gospodje soglašajo z dotičnimi izvajanji. V soboto, 14. decembra, pa je bil zopet sestanek mariborskega kluba SKAS-r, nn katerem je na podlagi podanih referatov bila soglasno sprejela naslednja resolucija: »Poročilo, ki gu razpošilja odbor kluha mariborskega starešinstva, ni mišljenje in sklep mariborskega katoliškega starešinstva.« — Sestanka se je udeležilo okrog 40 starešin. Ker je odbor podal ostavko, bo nn prihodnjem seslnnku voljen nov odbor.
Zaskrbljenost na
rusho-mandžurs!*i meji
Tok io, 19. dec. TO. Dovršitev strategične Ift* leziliške proge v Sibiriji po sovjetski Rusiji je povzročila v japonskih političnih krogih In tmli javnosti velikansko skrb. Cfovori se tudi, dn je sovjetska Rusija zbrala že enajst divizij pehote na sibirski fronti, enako tudi tri konjeniške divizije, skupaj lorej 2:10.000 mož. Vsa la armada se nahaja v bližini Itiijkalskogn jezera in jc po japonskih vesteh njen namen, da nenadoma napade Mandžurijo.
Dimniška vremenska napoved. Padavine, pretežno sneg, v nižinah dež.
Lesena zupna cerkev v Mostah
irUfOflfl ^ nedeljo, dne 22. decembra jo bo gene-[rU|t;ilU rai„j vikar prošt Ign. Nadrah blagoslovil
dogt
Ljubljana, 19. dec.
Prav na tiho, brez vsega zunanjega hrupa, so vrli Moščani zbirali za svojo cerkev sv. Družine, ki bo prva slovenska župna cerkev, posvečena sv. Družini, in po škofovi želji tudi spominska cerkev na evharistični kongres. Ker pa je bila potreba po cerkvi velika, gospodarska stiska pa vedno hujša, so uvideli, da bi zidava cerkve zahtevala preveč žrtev in časa. Zato so se odločili, da po zgledu drugih narodov zgrade začasno leseno cerkev, ki naj bo poceni in preprosta. Po teh navodilih je mlada Moščanka, gospodična Albina Grumova, di-
filomirana tehnica, brezplačno naredila načrte za eseno zgradbo, nakar so se naglo oddala dela. Mestni tesarski mojster g. Zakotnik je prevzel vsa tesarska dela — z okni in vrati vred — za 60.000 dinarjev.
Sredi oktobra so zapeli krampi za temeljna zidarska dela, katera so Moščani pod strokovnim nadzorstvom stavbenika g. Vižintina opravili po večini s prostovoljnim delom Druga obrtniška dela so poprijeii moščanski obrtniki, g. Miha Jenko pa je neumorno zbiral cerkvene potrebščine.
Tako je s pomočjo dobrotnikov od srede oktobra lesena cerkev rasla in je danes dograjena. V nedeljo 22. decembra pa bo novo cerkev blagoslovil mil. gospod prošt dr. Ignacij Nadrah. ki je kot generalni vikar predsednik cerkvenega stavbnega društva v Mostah. Gospod knezoškof, ki je kot pomožni škof in generalni vikar bil prvi predsednik tega društva, je pred svojim odhodom v Ameriko odobril misel, da bi se zgradila zasilna cerkev. Ko je odhajal, pač ni slutil, da bo ta mi-
sel še pred njegovo vizitacijo uresničena.
Te dni se dopolnjujejo v cerkvi zadnje priprave. Danes, v četrtek, je g, Mišvelj iz Zelene jame začel postavljati klopi, g. Slivar iz Trnovega pa baročni oltar. V petek bo postavljena še obhajilna miza, v soboto pa prižnica. Medtem je moščanska občina napeljala mimo cerkve novo cesto. Žal, da je mraz onemogočil, da bi bila cesta dobro utrjena. Mestna občina ljubljanska je napeljala v okolico cerkve cestno razsvetljavo ter posodila za slavnost tudi drogove in zastave. Moščanski fantje in možje so dobili precej mlajev, katere bodo z drogovi vred jutri postavljali. Dekleta pa že cele tedne pleto vence.
Moščani so imeli od lanske jeseni duhovnijsko službo božjo ob nedeljah ob 9 pri čč, karmeličan-kah na Selu. Od te ljubke in prisrčne cerkvice se bodo poslovili v soboto ob pol 7 zvečer s petimi litanijami in blagoslovom. Na koncu bodo zapeli slovesni »Te Deum«.
V nedeljo ob 9 zjutraj bo g. prošt ob številni asistenci blagoslovil novo hišo božjo ter nato bral v njej pontifikalno sv, mašo. K tej slovesnosti so vabljeni vsi Moščani, pa tudi vsi Ljubljančani. Zlasti pa bo odbor povabil še posebej vse tiste, ki so z večjimi darili prispevali. Povabljen bo tudi ban g. dr. Natlačen, novi ljubljanski župan dr. Adle-iič in dosedanji dr. Ravnihar. Povabljena sta tudi ministra gg. dr. Korošec in dr. Krek, ki sta tudi do- ' brotnika cerkve sv. Družine.
Na tako slavnost, kakršne Moste še niso nik- > dar doživele, se z vnemo pripravljalo vsi Moščani brez razlike.
Škof dr. Gregorij Rozman med Slovenci pri Sv. Štefanu v Mlnnesoti, ki je najstarejša slovenska naselbina v Ameriki. Tam župnikuje g. J. Trobec, nečak pokojnega slov. ame-
riškega škofa Jakoba Trobca.
Ptujska občinska politika
Iz govora župana dr. Remca ob zaprisegi novega občinskega sveta
JUU in premestitve učiteljstva
JUU — sekcija za dravsko banovino, je razposlalo te dni svojim članom naslednje okrožnice:
1.	OKROŽNICA
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Štev. 1256/35-36. V Ljubljani, dne 12. dec. 1935. Predmet: Privatni pozivi na vložitev prošnje za premestitev.
Naznačeno ime učitelja.
Zvedeli smo, da ste prejeli privaten poziv za vložitev prošnje za premestitev. Prosimo, da nam z obratno pošto pošljete originalen dopis, ki Vam ga bomo po uporabi na Vašo zahtevo vrnili.
Istočasno nam sporočite, ali z mestom, ki je bilo navedeno v pozivu, soglašate tudi sami oziroma ali ste vložili prošnjo proti svoji volji pod vplivom poziva g. banskega šolskega nadzornika.
Tovariško pozdravljamo!
Ivan Dimnik s. r., predsednik.
Metod Kumelj s. r., tajnik.
2.	OKROŽNICA
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
štev. 1257/35-36. Ljubljana, dne 12. dec. 1935. Predmet: Zaščita članstva: vložitev prošnje za pre-,< mestitev na privaten h;poziv. Preklic prošnje.
Naznačeno ime učitelja.
Kot član JUU Vam je znano vse delo in vsa skrb stanovske organizacije, da bi se uredilo vprašanje prosvetne personalne politike po načelih, ki izključujejo možnost vznemirjenja, nezadovoljstva in zagrenjenega odpora, ki se javlja zaradi težkih pogrešk v zadnjih letih v vedno ostrejši obliki v učiteljskih vrstah. Učiteljstvo in njegova organizacija sta vselej odločno zastopala stališče, da je tako v interesu šole kakor v interesu stanu potrebno, da prenehajo vse premestitve, ki jih ne narekujejo resnično utemeljeni razlogi, oziroma, ki niso izvršene na podlagi po rednem razpisu vloženih prošenj. Realizacija teh zahtev zahteva predvsem tudi visoko moralno vrednost, stanovsko zrelost in organizacijsko solidarnost članstva. Znano Vam je tudi, da je delegacija banovinske skupščine sama spontano zahtevala, da opozori organizacija vsakega člana v slučaju potrebe na lo stališče.
Sekcija sama ni protivna temu, da bi bili Vi premeščeni na mesto, kamor želite. Ne more pa se strinjati z načinom, kako naj bi se to zgodiio, ker se ta način v celoti protivi osnovnim načelom, ki jih je letos sprejela glavna skupščina v pogledu prosvetne personalne politike. Zlasti za boljša mesta je potrebno, da se nudi možnost najširše konkurence, v kateri morejo sodelovati vsi reflektanti na taka mesta. Odločati morajo potem predvsem službena ocena, službena leta in socijalni razlogi. Oddajanje takih mest brez razpisa oziroma vsaj brez interne službene objave ali na kak drug način, ki onemogoča najširšo konkurenco, mora imeti za stan in šolo samo škodljive posledice
S tega vidika Vas kot člana JUU prosimo, da takoj ekspresno vložite direktno na gospoda ministra prosvete Dobrivoja Stoševiča preklic svoje prošnje za premestitev v (sledi ime kraja), ki ste jo vložili na privatni poziv banskega šolskega nadzornika g. Štruklja in jo poslali njemu osebno. Preklic naslovite na tale naslov: g. Dobrivoj Sto-ševič, minister prosvete, Beograd, Ministrstvo prosvete. Sekciji pa, prosimo, pošljite istočasno prepis, ki ga blagovolite svojeročno podpisati. Ta dopis pošiljamo na Vas tudi v Vašem lastnem interesu, ker hočemo s tem istočasno preprečiti, da bi se iznašali kdajkoli proti Vam očitki, da ste se osebno okoristili s slučajno Vam ugodno situacijo.
Pričakujemo za trdno Vašega odziva in tovariško pozdravljamo!
Predsednik: Ivan Dimnik s. r.
Tajnik: Kumelj Metod s. r. *
Kdor je preživel prejšnji prosvetni režim pri nas, vse njegove grozovitosti in preganjanja, in prebolel vse tisto za pedagoško delo skrajno neugodno ozračje, ki je zadobilo z uzakonjeno in po prejšnjem režimu tudi praktično brezvestno izvajano nestalnostjo učiteljstva pri nas svoj višek, la ve, da je primer te agitacije čisto navadna stran-karsko-režimsko pobarvana hufskarija in da je JUU sedaj oblekla pri nas plašč zagovornika stalnosti učiteljstva samo zato, da bi ohranila tisto krivično stanje učiteljstva, kakor ga je malo prej zagrešil prejšnji režim. Vsak trezen in pošten človek, pa naj si je to učitelj (-ica), izobraženec ali preprost deželan pa ve tudi, da ga ni bilo doslej prosvetnega režima pri nas, ki bi storit toliko socijalnih in neposredno družinskih krivic s premestitvami, kakor fe bil prejšnji. Tozadevna imena preganjalcev, ki so bila objavljena nedavno v »Domoljubu«, pričajo celo o smrtnih žrtvah. Na vse to pa se znajde zdaj celo organizacija učiteljstva, ki bi morala kot stanovska organizacija zastopali interese vsega član-•tva, ki pa prej ob vnebovpijoče krivičnem pre-
ganjanju ni kazala potrebne odločnosti za krivično preganjane in trpeče člane, čeprav so ti pri njej iskali zaslombe, in se povzpne do indirektnega zagovarjanja krivičnega stanja, s tem da se hinavsko poteguje za dosedanje krivično stanje učiteljstva s frazo o stalnosti in to celo pod vlado poštenja in pravičnosti.
Vsakdo, ki je moral trpeti in prenašati divjanje prejšnjega režima na našem prosvetnem polju, odobrava prizadevanje, da se očitne krivice, storjene našemu učiteljstvu v stanovskem in sociialno-družinskem pogledu, popravijo čimprej in da se potem res uvede stalnost učiteljstva. za katero smo bili mi že prej, ko je JUU previdno in hinavsko molčala Prej pa nai se oopraviio krivice, ki so bile sforiene našemu učitelistvu! Krivičnega stanja razbitih učiteliskih družin in očitnega preganjanja pa mi ne moremo troeti. ker je to proti vsem krščanskim in tudi pedagoškim načelom.
In kai je zagrešil v. d. b. šol nadzornik, da uganja JUU tako zanlotarsko gonjo proti niemu? Izvedeli smo tole: Mnogo učiteljev - učiteljic ie, ki hočeio. da se iim popravijo po prejšnjih režimih storjene iim krivice, drugi in druge bi si radi iz sociialnodružinskih potreb pomagali s spremembami službenih krajev. N. pr. učiteHice-matere bi rade prišle v mesta ali vsaj v niih bližino, kjer imajo svoje študirajoče otroke, žene bi rade prišle v službene kraje svojih mož itd. Veliko teh pa ni imelo prošenj in so računali na premestitev po službeni potrebi. Ker bi pa te premestitve obremenile državni proračun in ministrstvo tem obremenitvam ni naklonjeno, zato ie bilo vrš. dol. banskega šol. nadzornika nasvetovano, nai opozori re-flektante, da vložiio čim preje prošnie, To je g. Štrukelj naredil, JUU pa zato dviga viharje prahu proti njemu. Smešno!
„Golgota"
(Ob premieri.)
Prvič v zgodovini filma se je zgodilo, da so se dogodkov naslavnejše velike noči lotili prvovrstni strokovnjaki, ki so imci obenem silno spoštovanje do vere in veliko ljubezen do resnice. Tu ni nobenega vsiljivega prodajanja verskih skrivnosti, nobenega podžiganja sentimentalnosti in površnega pobožnjaštva, to je zgodovina Judov, zagrizenih v zunanjost Mojzesove postave in trepetajočih za prvenstvo med narodom, in zgodovina rimskih okupatorjev, ki iz razprtij judovskih velikašev kujejo svoj kapital, zgodovina prvega velikejra tedna
Kakšna razlika med raznimi židovskimi »pasijoni«, ki s pobožnimi obrazi Kristusa in mnogimi lepoticami v svetniških pozah skušajo vzbujati neko omledna čustva, in tem filmom, kjer je Kristus — obsojenec, čeprav je centralna osebnost vsega velikega dela, središče veselega valovanja množice na Cvetno nedeljo in divjih, naročenih demonstracij na dvorišču palače rimskega upravitelja Pilata in osrednja misel na Golgoti. S kakšnim spoštovanjem in kako mojstrsko je režiser obse; za film preveč svete prizore pri zadnji večorji, kako spoštljivo skriva Marijo, kakor da se je bal vsega božjega v pasijonu in sprejel le človeško stran, to pa jc obdelal z vso spretnostjo, s siln'm poznavanjem psihološkega ozadja vseh teh dogodkov. Tako je pod njegovim spretnim vodstvom nastala napeta drama, pretresljiva tragedija, znanstveno neoporečna slika dogodkov, obenem pa dogma-tično veren »pasijon«, m — dober zelo dober film, ki mora zadovoljiti še tako razvajenega kritika. Taka mojstrovina pod tem imenom ali s to vsebino še ni prHIn v svet!
Vse okolje, v katerem se dejanje razvija, je tako pristno, da je žc s tegi stalifča vredno film popledati. Strogi Pilat in njegov klasični dvor, njegova lepa žena, ki bi na vsak način rada obvarovala moža da ne bi Kristusa na smrt obsodil, rimska soldateska, silni zidovi templja, razkošni in pohotni dvor lieioda — v kratkem prizoru dobiš popolno slik' njegovega značaja in vse njegove okolice — vmes pa nezanesljiva. podkupljiva množica, ošabni in vseli zvitosti vešči farizeji, razočarani apostoli in Kristusovi učenci, prostrana dvorišča in arkade
—	vse to dokazuje, da so pri filmu imeli opraviti dobri zgodovinarji, nepristranski dogmatiki in spretni operaterji. »Golgota« je nrvi film tc vrste, nad katerim se niti slrogi katolik ne more spodtikati, ki pa obenem tudi filmov vajenemu očesu nudi popolen užitek Verska vsebina, filmska tehnika in neponnre jetio zgodovinsko okolje
—	vse to se je tu pod velikopoteznim vodstvom režiserja strnilo v skladno celoto. Godba lepo podpira dejanje, slike pa te tako prevzamejo, da jo večkrat skoro preslišiš. Le parkrat jc ves ta ogromni aparat za lup omagal preri veličino trenutka, knr pn opazi le kritik, če je trd realist, ki sc nalašč ne mara zanesti v vsebino pretresljivih prizorov.
Francoska katoliška filmska produkcija je s tem filmom postavila močen mejnik, kino »Union« pa ima zaslugo, da je s tem velikim
Ob priliki zaprisege novegn občinskega sve- t ta jc župan dr. Alojzij Remce nagovoril občinske svetovalce in med drugim izjavil:
Gospodje! V težkih časih ste bili poklicani k sodelovanju pri upravljanju poslov ptujske občine. Mnogo lw>lj kakor druga mesta čuti Ptuj gospodarsko krizo, ki pritiska nu vse sloje prebivalstva in noče in noče popustiti fc od davnih dob jc Ptuj odvisen od svoje okolice in je naš trgovec, obrtnik in delavec živel od nje. Zato ima kriza nušega kmečkega prebivalstva, ki živi v gospodarskem okrožju našega mesta, za posledico krizo meščanov. >Cr kmet nima, tudi gospod nima« — to velja, žal, tud: za Ptuj, ki nimu industrije in drugih pridobitnih panog. . Tudi naši uradniki in upokojenci, ki so jim bile I plače znižane, imajo polno raznmeuinje zn vse tc gospodarsko težave zasebnih in pridobitnih slojev, saj so tudi oni zuradi krize hudo udar-: jeni. lako vidimo povezanost med vsemi sta-I novi v našem Ptuju vsi skupaj smo v silno tež-| kem gospodarskem položaju.
Kako odpomoči temu neznosnemu stanju? ; Ena edina rešitev je: skupno deio, vsi za enega, eden za vse Ne sme biti nasprotij med pridobitnimi krogi in uredništvom med trgovcem ! in obrtnikom, med duševnim in telesnim delav-ccm. Vsi skupaj moramo zastaviti vse dle, ila složno in z ljubeznijo vršimo svojo dolžnost v zasebnem poklicu in nu tem mesti' pri upravljanju poslov mestne uprave. Nič nergania in razdiranja zaradi malenkosti ne sme biti med , nami, temveč vsi se moramo zavedati, da bomo i kos težavnim gospodarskim prilikam le tedaj, ' čc bomo vsi roko v roki z državo in banovino i tudi v občini imeli pred oetni samo splošni lila- ] 1 gor, zaščito poštenega dela, spoštovanje vseli ! »tanov ter zakonitost in red — ne pa zagrizenost j in strankarsko nestrpnost ter zasledovanje osebnih koristi.
Pri skupnem delu nas ne sme ovirati nc I ! politična pripadnost ne narodna različnost. Ptuj — mora — čeprav je po številu prebival- j stva v Sloveniji najmanjše avtonomno mesto — | postati velik v spoštovanju načela, dn je v obči-1 ni dobrobit občanov v vseh oziiili prvo, vse drugo pa stranskega pomena ali na brez pomena. Nikdar in nikoli pn ne sme pri teh stremljenjih trpeti narodna ali državna ideja, kar tudi poudarja prisega, ki smo jo danes položili.
Pri svojem delovnem programu moramo upoštevati iežke gospodarske prilike, da nc bomo nalagali občanom novih bremen ki jih finančna moč prebivalstva več nc zmore, temveč da • s skrčenjem dosedanjih izdatkov pridobimo sredstva za naloge, ki so v javnem interesu neodložljive.
V prvi vrsti moramo zastavit' ve« svoj vpliv, da s konverzijo obstoječih občinskih dolgov dosežemo znižanje dosedanje obrestne mere in s tem razbremenitev proračuna. Saj je pri sedanji obrestni meri za obresti in amortizacijo dolgov potrebna vsota skoraj 400.000 Din. t. j. toliko, kolikor znaša donos vseh doklad k direktnim državnim davkom. Ker so občinski dolgovi v glavnem najeti pri mestni hranilnici v Ptuju, bi bila na ta način omogočena njena
likvidnost, kar bi gotovo poživilo gospodarski promet v mestu.
Dalje bomo stremeli za tem. dn sc zviša zaščitna uvoznina na nekatere tvorniške izdelke, da zaščitimo uu ta način našega malega obrtnika: krojača iu čevljarju Dohodki iz tc zvišane uvoznine bi prišli v prid skupnosti, ker bi omogočili znižanje najemninskega vinarja, ki predstavlja predvsem zn srednje in nižje sloje občutno breme.
Skrbeti nam bo tudi treba, da se mestna podjetja po možnosti reorganizirajo, da bo njih donos uspešnejši.
Kakor doslej, bo moralo mesto posvetiti vso pozornost socialnim nalogam, ker zahteva stalno naraščanje števila siromakov, brezposelnih, tuberkuloznih itd nujno izdatnejših podpor.
Glede drugih načrtov, knkor: razširitev mesta, kanalizacija in vodovod, regulacija trgov iu cest itd. nam pa gospodarska kri/a preprečuje vsako prognozo. Iz vidika pa teh stvari ne smemo pustiti, ker bi izvršitev podobeili javnih del pomagala lajšati gospodarsko bedo in brez-I>oselnost naših ljudi.
II koncu moruni pa poudariti še to, dn smo poklicani v mestni svet samo začasno in da ie želeti čim prej svobodnih in tajnih občinskih volitev, ko bodo meščani izvolili svoje zastopstvo po svoji izberi in po svojem zaupanju. Do tedaj pa, gospodje, vas prosim, da me odkrito, vestno in do konca podpirate pri vodstvu naše občine, da se bomo izkazali vredne zaupanja one oblasti, ki nas jc poklicala na ta mesta, a tudi vredne zaupanja občanov, katerih koristi moramo zastopati. Jaz pa vam obljubljam, da se bom pri svojem delu ravnal vseskozi po zakonu in svoji vesti z geslom: vse za državo, narod in naš Ptuj!
Popolnoma g zasloni 1
in brezobvezno
smo Vam vsak čas na razpolago z nasveti in proračuni za poljubno oglaševanje v našem dnevniku v
božični in novoletni dobi
Potrudite se osebno v eno naših uprav ali kličite telef. št. 29-92
Mariborčani kličite 2»-->« Celjani pa 1-76
Oglase z.a izdajo »zlate nedelje« sprejemamo do 21. decembra opoldne, za božično številko pa samo
do 23. dec. opoldne
Vlom v garažo „Desa" pojasnjen
Ljubljana, 19. decembra.
Skrivnostni vlom v avtogaražno in montažno delavnico »Desa« na Tyrševi cesti, ki je zaradi razmeroma velikega plena vzbudil precejšnjo pozornost povsod, je sedaj pojasnjen. V noči od 28. na 29. november je namreč neznan vlomilec odklenil vrata delavnice in nato iz avtomatično zaprte blagajne vzel okrog 65.000 Din' skoraj v samih bankovcih. Policijska preiskava je drugi dan takoj ugotovila, da je moral to storiti nekdo, ki so mu razmere precej poznane. Ključavničarski izvedenec je ugotovil, da so bila vrata delavnice I odklenjena z originalnimi ali pa z dobro ponare-i jenimi ključi. Prav lako je izvedenec ugotovil, da ; je bila blagajna odprta ali z originalom ali pa z ! izvrstno ponarejenim vtikačem, s kakršnimi se navadno odklepajo težke blagajne »Wertheinierice«.
Popolnoma razumljivo je, da je pri takih, tako jasnih okolnostih moral pasti sum na uslužbence podjetja, in policija je napravila pri štirih izmed njih hišne preiskave, ki so pa bile brez vsakega uspeha. Enega izmed teh so odvedli tudi v preiskovalni zapor, ker se je ponoči vrnil v delavnico, kar je tudi sam v družbi, s katero je bil v kavarni, povedal. Ko se je vračal iz delavnice, je tega uradnika opazil stražnik, in zalo je razumljivo, da so prvi znaki dajali možnost, da je bil ta uslužbenec ludi storilec. Policija je seveda z natančnimi preiskavami dognala, da osumljeni nikakor ne more biti kriv in ga je po treh dneh | izpustila na svobodo.
Povsem jasno je, da je nad vsemi uslužbenci podjetja ležala po tej tatvini strašna tnora, saj so z zdravo pametjo lahko presodili, da ne more biti storilec nihče drugi, kakor nekdo izmed njih. Zato
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«.
delom seznanil slovensko občinstvo Pri prvem predvajanju, ki so sc ga udeležili odlični zastopniki Cerkve, svetne oblasti in vojaštva, je tvoril primeren uvod iilm o II. evharističnem kongresu.
so vsi imeli odprte oči in ušesa, opazovali drug drugega in hoteli priti resnici do dna. Posebno važno je bilo dejstvo, da je bil en sam ključ od blagajne, ki ga je pa čuval popolnoma zanesljiv blagajnik. Treba je bilo torej iskati možnosti, ki so kakorkoli nastale, da se je mogel kdo polastiti ključev. Pri leh opazovanjih, ki so se pa seveda razpredla zelo na široko, so požrtvovalno sodelovali tudi ljubljanski stražniki in v resnici po dobrih štirinajstih dnevih sc je pokazala prva nit, ki je vodila do uspeha.
Stražniki so namreč opazovali previdno neko dekle, ki je naenkrat dobila nov plašč in uro ler nato odpotovala iz Ljubljane na Dolenjsko. S liilro odločitvijo, ki je obstojala v tem, da so lo delile poiskali na Dolenjskem kakih sedem ur daleč v hribih nad Litijo, je prišla resnica na dan. Povedala je, da je dobila denar, obleko in uro od nekega trgovskega pomočnika, ki ji je naročil, naj se do velike noči ne pokaže več v Ljubljani. Od pomočnika je dobila več tisočakov in vse je kazalo. da sled ne bo brezuspešna.
Policija je takoj nato aretirala lega pomoč-i nika, ki je tatvino tudi priznal. Uspelo mu j" j namreč, da je ponoči ukradel prave ključe blagaj-I niku in z njimi odklenil delavnico in blagajno. I Kakor pri vseh zločinih, tako se je izkazalo tudi tukaj, da tudi najspretnejši vlom ni narejen brez napnke, in v tem primeru je storilec zagrešil največjo napako s tem, da je pokazal tako hitro, da ima denar. Vse priznanje pn gre policijski upravi še za bolj važno odkritje. Rešila je namreč velik del denarja, ki ga je lat skril v skladišču trgov-skega podjetja, kjer je bil nastavljen. Našli so v 1 skrivališču nad 40.000 Din v gotovini, vlomilec pa je že doslej priznal, da je vzel nad 50.000 Din, pri čemer so bila njegova priznanja tndi potrjena od policije.
Sum, da je bil kdo izmed uslužbencev storilec, je s tem bil seveda neosnovan in verjamemo jim, da so se vsi oddahnili.
Razumljivo je. da sla v zaporih ostala pomočnik in dekle ter bosta v kratkem poslana na okrožno sodišče. Policijska uprava že pripravlja prijavo nn državno tožilstvo, končno nagrado za storjeno delo pa bo izreklo sodišče.
Drobne novice
Akademska zveza in
Akademski glas
Slovenski katoliški akademiki, zbrani na izrednem občnem zboru Akademske zveze 11. t. m ugotavljamo, da se je Akademski glas izneveril svojemu prvotnemu namenu, ki jc bil izražen v naslovu »informativno-strokovni list«, in je postal enostransko kulturno opredeljen list.
Neinformirana javnost bi tako mogla dobiti vtis, da sc vsi ljubljanski aakdcmiki z njegovim pisanjem strinjamo. ,
Katoliški akademiki obsojamo Akademski glas«, ker se v njem vedno pogosteje javlja očivid-na marksistična miselnost, v zvezi s tem pa tudi mržnja proti krščanskim vrednotam.
Liubliana, 19. decembra 1935.
Za Akademsko zvezo. Erjavec Janez, preds. - Lipovec Vinko, tajnik.
Kol fdar
Petek, 20. decembra: Kvatre. Evgenij in Maka-rij, mučenca.
Osebne vesli
—	Iz vojaške službe. Odrejeni so za vodnika
2. čete 40. pešpolka »Triglavskega peh. podporočnik Vladimir Simončič; na službo v štab zet-skega orož, polka za pravne posle orož. kap. 1. r. Aleksander Mlakar; za vodnika gostivarskega voda vardarskega orož. polka orož. poročnik Vinko Bon; za vodnika viničkega voda vardarskega orož. polka orož. poročnik Josip Tušar in za vodnika rumskega voda donavskega orož. polka orož. poročnik Peter Radoš.
Izpit so napravKi za rez. san. podporočnike kaplari-dijaki dr. Artur Polak, dr. Ivan Smrečnik, dr. Milan Putnik. dr. Franc čečešnik in dr. Martin Renedik; za rez. lekarniškega podporočnika ka-plari-diiaki Anton Tuner, Veselili Pivarski in Oto-kar Brajer in za rez. veterinarskega podporočnika kaplara-dijaka dr. Vekoslav Dekaris in Milan Dolenc.
kYn 0
III4IGNI	PasHonski film
GOLGOTA
Cez 4000 isjralcev	Stotine pevcev
Preoprodaia »stoiinii od 11 — 12 30 in od 15 ure dalj*
■OH—MMPcarr-JrtlJHafcMHMIHM MPWIIIUH WHam»W
—	I deleženceiii lioniilctičucgn tečaja na Du
naju od 7. do 10. juiuiarja 19H<> jo dovoljen ul)".. popust lin vseh avstrijskih vlakih.
—	Denarni za mili * dravski banovini v lorek 24. t. m., I. j. dan pred božičem ne poslujejo, ('druženje bančnih iu zavarovalnih zavodov z« dravsko banovino.
—	Uprava Sonda v korist sl«oim otrokom v zavodu za slepe v Kočeviu sporoča vsem ustanoviteljem. dobrotnikom in članom tooda. da se je 17. t. m brala v farni cerkvi v Kočevju mašn za-dušnica a umrle dobrotnike, ustanovitelje in čla ne fonda. Maši so prisostvovali vsi gojenci zavod' s svojim učiteljstvom. Uprava fonda bo v bodoče '/dajala posebna poročila z imenikom ustanovite Ijev, dobrotnikov in članov fonda. Za vse prispevke, darovane fondu, se ustanoviteljem, članom in dobrotnikom najiskreneje zahvaljujemo.
- Obesil se je preteklo nedeljo zvečer pri Sv Jurju ob Taboru Ribič Martin p. d. Ožbotov I i-ne«. Že prej je dvakrat poskusil izvršiti na ta načir, samomor, pa so ga obakrat pravočasno rešili. V tretjič pa se mu je le posrečilo«. Bil ie zelo vdan pijači in je zapravil vse svoie premoženje. Star ie bil šele komai 30 let.
Če hočeš vesel, čvrst in zado voljen biti, moraš vedno
_iVAS ČAJ - om
Nevaren karambol se je pripetil preteklo sredo dopoldne pred gostilno Fonda na GomiJskeni. Tam se je uslavil Jugovičev avtobus, ki vzdržuje promet med Vranskim in Šl. Petrom. Med tem časom, ko je avtobus stal, je privo/il mimo neki trg. potnik s svojim avtom in se holel izogniti. Ker pa je bila cesta zaradi dežja zelo ledena, avto ni mogel nagio zaviti iz kolovoza, temveč je zdrknil nazaj in obenem s tako silo zadel v avtobus, da je postal avlo neraben za nadaljnjo vožnjo Avlobusu se ni zgodilo nič hujšega, samo eno svetilko mu je avto zdrobil. Potniki avtobusa so se seveda prestrašili. Ravnolako je tudi vozač avta odnesel zdravo kožo. Vsekakor je bila velika sreča, da karambol ni povzročil hujših posledic.
—	Corona Collection. Zelo primerna zbirka ko! novoletno ali božično darilo. Vsebuje klasične klavirske skladbe najslavnejših svetovnih glasbenikov v sto lepo opremljenih zvezkih. Vsak zvezek stane samo 10 Din in se dobi v .Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik brezplačno.
—	Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noga in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste lako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovoli pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedi-Iciranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Po.setite nas, prepričajte se sami. Ljubljana, Šelenburgova 7.
Karambol avtobusa s »kamničanom« pred
sodiščem. Šofer Magistrovega avtobusa Adam Le-vicki, ki vozi na progi Ljubljana—Črnuče že 5 let, se je pred sodnikom zagovarjal zaradi neprevidne vožnje, s katero je 28. oktobra ob 18.30 povzročil karambol avtobusa s kamničanom« na križišču državne ceste in železniške proge pri Tavčarjevem dvoru na Jezici in je bila nevarnost za potnike. Šoferjevi prisotnosti duha je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev in hujše katastrofe. Obtožen prestopka zoper varnost potnikov in železniškega prometa je Levicki navajal, da je bila kritičen čas megla, da ni videl niti 10 m naprej in da čuvaj na prelazu ni dajal predpisanih znakov z lučjo. Vozil ie iz Ljubljane na Črnuče. Tudi ni slišal predpisanega dolgega žvižga lokomotive. Kot priča zaslišani čuvaj Fran Žagar je nasprotno trdil, da takrat ni bilo megle, da je vlak videl že na 800 m in avtobus na 160 m. Strojevodja jc dal znak z žvižgom,
sam je tudi dajal predpisane znake za avtobus. Pri karambolu so bili 3 potniki lažje poškodovani in so zahtevali precej visoke odškodnine. Šofer Adam Levicki je bil obsojen na 6000 Din denarne kazni odnosno na 100 dni zapora, v plačilo stroškov, dalje povprečnino 500 Din in 3 poškodovancem ima skupaj plačati okoli 2500 Din odškodnine. Držav- I ni tožilec dr Fellacherr je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.	,
—	Ogenj je uničil žago posestnice Helene Foj- j kar v Spodnji Suši št. 23 in sicer je pogorela žaga ; in še pokrito skladišče lesa najemnika žage Lenarta j Čemažarja iz Sv. Lenarta, ki je imel v skladišču j polno suhega lesa, največ desk. Najemnik žage | trpi okoli 40.000 Din škode, katera, žal, ni bila i nič krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, j se ne ve, sumijo pa, da je bilo zažgano. Tudi last- i nivca žage trpi veliko škodo, ker je žaga uničena. I
Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled j česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje ' se temeljito čišče-nje celokupnih prebavil s čašo naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo , Franz-Josef-ove grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. jjfi. ran. s. t,r. »1)474/85.
—	Javna zahvala. Gospa Thea Suppanz, po-sestnica graščine v Marenbergu, je blagovolila pokloniti marenbcrški župni cerkvi za novo oltarno preprogo znesek Din 1140, s čimer je spet pokazala svojo veliko naklonjenost do cerkve in posnemanja vredno razumevanje za njene razne potrebe ter se veliki dobrotnici tem potom izreka najtoplejša javna zahvala. — I. Messner, dekan.
Pijača ros božanska .io Slatina Petanjska!
Dihurji nad kuretino. Neki gostilničar v | Stopanji vasi pri Ljubljani je pred kratkim ujel I v nastavljeno past tri dihurje, ki so hodili ponoči 1 v hlev h kuram, jih več pomorili ler spili kri in , jajca. V past je naslavljal jajca in jih tako vse I tri ujel. Enega leh dihurjev si je dal nagafiti.
—	Smučarji v Avstrijo. Na podlagi turističnih dogovorov med Jugoslavijo in Avstrijo priredi
Putnik ' za božič izlet z vlakom v razne kraje Avstrije (Innerkreins. Turracher Hohe. Heiligen-blut). Odhod iz Ljubljane 24. decembra z brzo-vlnkoni ob 0.47. Informacije, in prijave pri >Put- i niku« v Ljubljani.
Ali lahko radio nadomesti glasbo? Lahko, i ali samo Siera-radio-aparat.
Nov zemljevid Julijskih Alp. Alojzij Knafelc J jo priredil IV izdajo svOjegu zemljevida po Julijskih Alpah. Dosedanje izdaje so bili najpriroč- ' uejši turistični vodniki po triglavskih planinah. | Uporabljali so te zemljevide tudi smučarji, dasi i v dosedanjih izdajali niso bile začrtane zimske poli. To pomanjkljivost je odpravil Knafelc v svoji I i V. izdaji ler ta zemljevid ludi sicer vsestransko i izpopolnil. Smučar in bribolazec dobita v njeni I vse. kar more nuditi dober zemljevid. Tako so vrisane v zemljevidu vse važnejše smuške smeri in sicer zaznamovano in iiezaznamovane, dalje so označeiin mestn in smeri, ki se morejo prekoračiti 1 samo peš. posebej opozarja zemljevid na mesta, j kjer je nevarnost plazov itd. Ta zemljevid, ki je | l odlično delo Jugoslovanske tiskarne, spada brez j dvoma med najboljše poletne in zimske orijenta- i l ijske zemljevide Julijskih Alp. Cena mu je Din" in je nn razpolago v vseh knjigarnah in v pisarni SPD ua Aleksandrovi cesti.
y«»ga v izobilju za malo denarja v veliki izbiri oblek Hnhertnsov, zimskih sukenj, perila itd pri Preskerju. Sv Petra cesta 14.
Zadnjikrat letos v Gorico in Trst z avtom 28. do 30. decembra. Obmejne listine preskrbimo vsakomur. Podrobna pojasnila pošljemo bveznlačno. Prigla.se in plačila spre-ipmninn do 21. t. m. Po božjem svetu«. Ljubljana Šentpetvskn vojašnica.
Lmblmna
■ O sodobni Palestini, taki, kakršna je v resnici dandanes, bo nocoj predaval na večeru Prosvetne zveze pisatelj Mirko Javornik in to na pod- ; lagi lastnih doživelij. ki ;ih je zbral v knjigi »Po- : mlad v Palestini«. Ob prelepih skioptičnih slikah i bo predavatelj ponazoril pokrajino, ljudi, probleme svete dežele naskok civilizacije in socializma nanjo. Palestina dandanes ni samo dežela Jordana, puščav. Božjega groba in spominov, marveč tudi obljubljeni raj za judovstvo vsega sveta, ki sili vanjo, jo skuša osvoiiti z denarjem, civilizacijo in socializmom Palestina je dandanes dežela, kjer se križajo svetovni nazori, politične tendence, socialni eksperimenti, pastirstvo in najmodernejše življenje Dežela šestdesetih jezikov in štiridesetih ver, na katero so z vso svojo težo legli Angleži, saj pomeni zanje ključ do Azije, in vrh vsega je to zemlja, kier živi toliko spominov in dokazov na- j šega odrešenja. Predavanje se vrši ob 20. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
0 Katoliško prosvetno društvo na Gradu vprizori dne 22, dec. v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12. ljudsko igro v 5. dej. Revček Andrejček. Vstopnina: sedeži po Din 8. 6, 4. stojišča po Din 3. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 2 pop. dalje v Rokodelskem domu. Komenskega ul. 12. Začetek ob pol 8 zvečer.
© Prosvetno društvo »Ljnbljiiiia-mesto« ima drevi ob 3 v mali dvorani hotela Metropol redni j sestanek. Predaval bo g. dr. Vinko Šarabon o i A besiniji.
Poslovni gospod
in zelo zauzeta gospodinja ne utegneta v miru izbrati Božička med tednom, zato imamo drogerijo v nedeljo, dne 22. decembra 1935 ves dan odprto. Drogerija Grcgorič d. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.
0 ("lanski sestanek Društva združenih ia- j selinih in trgovskih nameščencev, ki bi se moral vršiti drevi v Rokodelskem domu, zaradi nastalih ovir odpade in sc bo vršil takoj po praznikih.
0 Prosvetni oder Trnovo ponovi v nedeljo 22. decembra ob 3 popoldne komedijo ("vrček za pečjo?. Cisti dobiček te predstave je namenjen v dobrodelne namene, zato vljudno vabimo občin- I stvo. da se predstave udeleži v čim večjem Ste- i vilu. Cene prostorom so globoko znižane.
0 Silvestrov večer priredi v Trgovskem do- ' mu Združenje trgovcev v Ljubljani z zelo boga- I lini sporedom, nakar že danes opozarjamo vse trgovce in prijatelje trgovcev. Ker je pričakovali, j da bo udeležba zpIo velika, je treba mize rezervirati do 27. I. m. v tajništvu Združenja, tel. 20-27. — Uprava.
0 Državna tkalnica preprog. Sarajevo, opušča koncem tega meseca svojo razstavo perzijskih in bosanskih preprog ter vabi cenj. občinstvo, da si v lastnem interesu pravočasno ogleda razstavo v Selenburgovi ulici 7, ker imamo tudi nekaj primernih komadov. Prodaia sfe tudi na dolgoročna odplačila.
0 Neprevidno sankanje in smučanje. Šolski in drugi že odraščeni otroci smučajo in sankajo z Golovca doli vprav nad llradeckega cesto ter se zaletavajo čez njo v trenutkih, ko drve mimo avtomobili in vozovi. Da je pri takem neprevidnem športu nesreča kar izzvana, se ni čuditi. To in tako divjanje naj bi policija strogo zabranilal
0 Za božične praznike sta darovala g. in ga. Ivo in Ana S u n a r a Din 300 za mestne reveže, brezposelne in uboge otroke. Srčna hvala in mnogo posnemovalcev.
0 Poskusno vrtanje za temelje univerzitetne knjižnice. Pri poskusnih vrtanjih zu temelje so na vogalu ob Vegovi in Turjaški ulici prevrtali dobrih 23 m globoko. Nato so zadeli na skalo in prevrtali še dober meter v skalo, tako, da so prišli v globino 25 in pol metra. Skala je tu popolnoma zdrava, tako. ila je jasno, da v tej globini leži, gmota, ki ho lahko nosila najtežjo knjižnico. Plasti, ki leže višje, sestoje večinoma iz ilovice in grušča, ki ga je naplavila voda. Na vogalu Gosposke in Turjaške ulice bodo začeli vrtati drug poskusni rov, ki naj pokaže, kako globoko leže temeljne kamnite plasti.
NAJLEPŠA DARILA
za Božič in Novo lelo kupile najceneje pri
TIČARJU
LJUBLJANA, Šelenburgova 1 in Sv. Petra cesta štev. 26
0 Ljubljanski sadjarji in vrtnarji. Prav agilna podružnica SVP v Ljubljani je v sredo polagala na občnem zboru bilanco o svojem delu in napredku. Velika Ljubljana bo štela 6 podružnic SVD. Potrebno bo izdelati enoten in smotren program za vse stroke sadjarstva in vrtnarstva. Velika Ljubljana bo štela znaten odstotek kmečkega prebivalstva in bo potrebno, da se naše kmetijstvo prilagodi potrebam mesta. Umestno bi bilo, da bi se pri mestni občini ustanovil vrtnarski odbor, slično kot so pri okrajnih načelstvih kmetijski odbori. Podružnica je priredila več strokovnih tečajev, do 15 predavanj in jeseni I. pomološko razstavo. Uspehi so vidni. Predavanj se je udeležilo do 4000 poslušalcev. Na predlog odbornika g. Avgusta Lo-žarja, vrtnarja v Trnovem, je podružnica uvedla akcijo proti vandalskemu pustošenju mestnih nasadov in cvetličnih vrtov. Na šolah naj bi se uvedel en dan za pouk o zaščiti cvetlic. Prav rentabilen je vzoren nasad špargljev. V novi odbor so bili izvoljeni stari člani v znak priznanja njih dela in zaslug, na novo pa sta vstopila v odbor banovinski sadjarski referent-strokovnjak g. inž. Josip Skubic in v nadzorni odbor g. Zelenik od monopolske uprave. Podružnica šteje sedaj nad 300 članov. Občni zbor je pozdravil inšpektor g. Humek, ki je izrekel pohvalo podružnici za njeno uspešno delo, ki ie ena najvzorneiših podružnic.
0 Posestne spremembe. Učitelj na Bevkah pri Vrhniki Jože Terpin je kupil od Angele Toplakove hišo št. 3 v Mali Čolnarski ulici za 100.000 Din. Šolski nadzornik v Slov. Konjicah Darko Gselman in soproga Ela sta kupila od graščaka Ernesta Gal-leta v Zgornji Šiški pare. št. 524-2 k. o. Zg. Šiška za 26.000 Din. Trgovec Nikolaj Malgaj v Ljubljani Vil pa od istega parcelo št. 422-5 k. o. Zg. Šiška za 25.950 dinarjev. — Pod agrarno reformo spadajoči kompleks graščaka Os-karja Koslerja na Barju je bil razdeljen 22 agrarnim interesentom v izmeri 103.099 m? za 32.470 Din Nekateri interesenti, ki stanujejo na Ižanskem in tudi v liubljanski občini so dobili deloma še neobdelano zemljo za minimalno odškodnino. V zemljiški knjigi je bil sedaj izveden prenos lastninske pravice na te interesen- ! te. Neki interesent je dobil 12.111 m- barjanske i zemlje za 1431 Din.	i
0 Srajce, modne in športne, kravate, naramnice. žepne robce ter razno jagrovo perilo, kupite J v Vašo zadovoljnost le pri tvrdki MilnS Karničnik. j Stari trg 8.
Maribor Pripombe h mestnemu proračunu
Maribor, 19, decembra.
V današnjem »Slovencu smo v širšem obrisu podali sliko občinskega gospodarstva v bodočem proračunskem letu 1936/37. K posameznim, samo s številkami izraženim postavkam so potrebne še nekatere pripombe;
Osebni razhodki, predvideni s 3,715.350 Din, so nekoliko manjši kot v lanskem proračunskem predlogu, in sicer za približno 180.000 Din. To gre na račun znižanja uradniških prejemkov. Kljub temu predstavljajo osebni izdatki 15 K-% celotnega proračuna mestnega zaklada, v njih pa še niso všteti izdatki za nameščence Mestnih podjetij. — Gasil- . stvo tudi po novem proračunu razmeroma malo ; obremenjuje mestno občino, ker bo tudi v bodočem letu v glavnem prenesla vse te posle na prostovoljno gasilsko četo, dasi bi morala imeti po zakonu o organizaciji gasilstva pri četi gotovo število poklicnih gasilcev. Vendar je mariborska gasilska četa strokovno in disciplinsko na taki višini, da lahko v vsakem oziru nadomešča poklicne gasilce. — Amortizacija in obrestovanje občinskih dolgov zahteva 8,140.850 Din. V lanskem proračunu je bilo za to postavko določenih 8,459.155 Din, tedaj letos za 318.305 Din manj kljub temu, da so v postavki že predvidene tudi obresti od 7-milijon-skega posojila za zgradbo nove magdalenske šole. V tekočem letu je namreč občina odplačala precej posojil. Če primerjamo postavko za amortizacijo in obrestovanje s celokupnim proračunom, vidimo, da zahtevajo samo dolgovi tretjino vseh proračunskih izdatkov. To je že velika obremenitev občinskega gospodarstva, ki je ni mogoče več povečati. Poudariti pa je treba, da je občina svoje obveznosti dosedaj z največjo ločnostjo izpolnjevala ter je v tekočem letu odplačala samo na glavnici 3,660.158 Din. Koncem letošnjega leta znašajo občinski dolgovi 60,125.597.24 Din (7 milijonov za novo šolo še ni vštetih, ker posojilo še ni v celoti realizirano). — Socialno skrbstvo: Povišek Din 231.235 napram minulemu letu je nujno potreben zaradi naraščajočih potreb. Vsebuje tudi že postavko za nakup opreme in za vzdrževanje novega mladinskega zavetišča v Magdalenski ulici za dobo pol leta. — Postavka za znanost, umetnost in nrosveto je letos na videz zmanjšana, to pa le zaradi tega, ker se je v lanskem proračunu iz tega naslova dalo za Sokola Matico 110.000 Din za ureditev njegovega letnega telovadišča.
□ + Francu Grafenauerju. Narodno zavedne Mariborčane vabimo ob pol 7 zvečer na kratko komemoracijo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Govorii bo Uralenaucrjev rojak dr. br. bchaubach.
Kašelj in hripavosl
ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni,
»estavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo.
„Smreka" bonboni
v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in 6.—.
Apoteka
Mr L Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12.
Vstopnine ni (Dvorana ne bo zakurjena.) — »Slovenska straža.«
□	Nad 500 potnikov je pripeljal v sredo zvečer poseben vlak »Putnika« z Dunaja. Vsi so se udeležili kompenzacijskega izleta, ki ga je priredil »Putnik« na podlagi pogodbe z Avstrijo. Med njimi je bilo tudi precei Mariborčanov. Da so zmogli naglo revizijo takega števila potnikov, so se jim naši obmejni organi odpeljali naproti do Špilja ter revidirali potnike v vlaku.
□	Stare mariborske korenine izumirajo. V Taborski ulici 11 je zatisnil svoje trudne oči Jurij Lindner v 90. letu svoje starosti. Rajnki je bil dolgo let zaposlen kot tlakar pri mestni občini. Naj počiva v miru.
G Vinarska in sadjarska šola — bolnišnica. Z ozirom na vesti, ki krožijo v Mariboru in katerim so nasedli celo nekateri listi, da se ukine mariborska vinarska in sadjarska šola, ki naj se premesti v Svečino, sedanja šola pa preuredi v otroško bolnišnico, smo se informirali na merodajnem mestu in smo dobili sledeče podatke: Nihče, najmanj pa kralj, banska uprava misli na to, da bi ukinila mariborsko vinarsko in sadjarsko šolo. Nasprotno je načrt, da se ta šola še razširi z nakupom primernih zemljišč. Nihče zato seveda tudi ne more misliti na to, da bi se premestila ta šola iz Maribora. Takim vestem more verjeti samo listi, ki nima z našim kmetijstvom prav nobenega stika in zato tudi ne ve in ne more razumeti, kakšnega pomena je ta šola za naše kmetijstvo ravno v Mariboru, ta pa tudi ne ve, kako je ta ustanova ravno v Mariboru ukoreninjena v zavesti naših kmetov.
□	Lepo božičnico so priredili v sredo zvečer državni in samoupravni upokojenci v Gambrinovi dvorani ter ob tej priliki obdarovali svoje v bedi živeče tovariše z denarnimi darili. Lep nagovor jc imel pri tej priložnosti član vodstva Društva upokojencev g. Vrbnjak. Pri božičnici je sodelovala tudi mestna godba in pevski zbor magistratnih na-stavljencev.
□	Izprememba na tržnem nadzorstvu. Mestni tržni nadzornik veterinarski nadsvetnik g. Hugo Hinterlechner je stopil v pokoj, Z vodstvom tržnega nadzorstva je začasno poverjen veterinarski svetnik g. Franjo Lužar.
T N 'i' misli o abesinski vojni je naslov predavanja, ki ;. " za svoje člane in druge rezervne častnike uprava mariborskega pododbora UROIR. Predavanje bo drevi ob 20 v dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici.
□	Mati ne pride po otroka. K Mariji Breznik v Dajnkovi ulici je prišla neznana mlajša ženska z otrokom v naročju s prošnjo, naj ji prevzame otroka v oskrbo proti mesečni odškodnini 100 Din. Breznikova otroka m hotela spreieti, naposled pa se je dala pregovoriti, da je vzela malčka za tri dni, dokler ne dobi službe. Od tedaj pa je preteklo že mnogo dni in mati še ni prišla po svoje dete. Otrok je moškega spola ter star 4—5 mesecev, Breznikova je prijavila slučaj policiji s prošnjo, da se odda otrok v kak socialni zavod,
□	Popravimo. V poročilu o gostovanju igralske družine od Sv, Lovrenca na Pohorju smo pomotoma navedli kot režiserja kaplana Petana, Igro »Podrti križ« je režiral učitelj Josip Petrun, ki je obenem vodil tamburaški orkester.
□	O škropljenju sadnega drevja bo predaval ravnatelj Priol na občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice za Maribor in okoliš v nedeljo, dne 29. decembra t. 1. ob 9 dopoldne na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Sadjarji ter ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva vljudno vabljeni.
D Obmejni promet v novembru ni bil preveč živahen. Preko Maribora je pripotovalo v državo 5530 oseb, odpotovalo pa 5377 potnikov,
□	Prsti v cirkulark«. Žagarju Alojzu Drofeniku je cirkularka odrezala dva prsta leve roke.
□	Polenovko. sveže namočeno, dobite v trgovini Skaza na Glavnem trgu. Rotovž
□	Mlade kanadske topole, zasajene vzdolžt promenade na Aleksandrovi cesti, je v sredo zvečer padajoči sneg čisto k tlom pripognil. Potrebno bi bilo sedaj la drevesca otresti snega, da bi se preprečila velika škoda.
Celie
& Seja mestnega sveta bo drevi ob ti. Na dnevnem redu so poročila odborov.
©' Za božičnico Vineeneijeve konference so nadalje darovali: Banovinska hranilnica 500 Din, Cinkarna d. d. 500 Din, Mestna hranilnica 200 Din, Golob, Gaberjo 100 Din in tvrdka Stermecki 10 parov snežk in 300 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala!
& Društvo hišnih posestnikov zn Celje m okolico prosi vse svoje cenjene člane. da po svoji rnoči podpro pomožno akcijo mestne občine, celjske za pomoč brezposelnim na la način, du porazdele od mestnega poglavarstva poslane tiskovine med svoje najemnike in pobrane zneske oddajo s seznamom darovalcev^ mestnemu poglavarstvu celjskemu (soba št. 2, mestnemu tajniku VVltnvskemu) vsak mesec.
£> Podporno društvo za revne otroke v Gaberju je tudi lelos priredilo običajno Miklavževo obdaritev. Društvo jo obdarovalo otroški vrtec okoliške deške šolo in drugo revne otroke ter nekaj onemoglih starčkov. Otrok je bilo obdarovanih 3611. Odbor .se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da sc jc ta obdaritev izvršila v tako velikem obsegu.
Velika tatvina pojasnjena. Ko ,ie v
ponedeljek popoldne prišla Irg. pomočnica Julijann G v svoje stanovanje na Slomškovem trgu, .ic opazila, da je. bilo v sobi vse razmetano in ugotovila, ila ji je bilo ukradenih 10.000 Din. Zadevo jo prijavila policiji, ki jc začela takoj poizvedov ati in kmalu ugotovila. ila so tatvino izvršili 22-letni Frane C. iz Drobnega dola, krojaški pomočnik brez posla, ki je bil pred dnevi na. podlagi amnestije izpuščen iz zapora, njegov 25-letni brat Karel, ki je bil izpuščen iz zapora prod 1 mesecem (lansko loto sla bila oba zaradi tatvin v raznih celjskih trgovinah in v Trbovljah obsojena). V" družbi z, njima je bil tudi 28-let-i.ii italijanski državljan Stanko V. Policija ic po daljšem zasledovanju vso tri aretirala. Pri njih so dobili samo še 200 Din.
JVaši kliringi
Saldo aktivnih kliringov ie znašal septembra 466 milijonov Din pasivnih pa 259 milijonov dinarjev
Najnovejše poročilo Narodne banke za 3. četrtletje 1935 prinaša tudi nekatere podatke o stanju naših kliringov. Dočim banka redno objavlja stanje za nas aktivnih kliringov, je podatke za ostale kliringc, v katerih smo pasivni, najti samo v zadnjih četrtletjih. V kliringih, kjer smo bili pasivni, jc znašal saldo dotičnili držav:
Češkoslovaška Francija Švica Bekiia Poljska Bolgarija Turčija Romunija
K temu pregledu je pripomniti, (ia so podatki za Poljsko izraženi v dinarjih, kjer je prištet že prim 28.5%. Kliringi z Bolgarijo, Romunijo in Turčijo, ki so bili še junija za nas pasivni, so postali aktivni. Skupno je znašal konec septembra naš aktivni saldo v prometu s Češkoslovaško, Francijo, Švico, Belgijo ter Poljsko 258.6 milij. din. konec junija v teh kliringih 283.6 milij. din.
80. jun-ija	30. sept.	
milj.	miJj.	v ddn.
stab dhi.	stab. din.	s primom
141.9	118.7	152.5~
64.6	61.7	79.5
50	10.4	13.4
7.1	7.1	9.1
4.5	5.8	4.3
0.2	—	_
1.8	—	_
1.8	—	—
Reorganizacija zavarovanja zas. nameščencev
Dne 16. in 17. decembra je bila v Zagrebu seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, na kateri je bilo ugotovljeno, da sicer število zavarovancev narašča in bo znašalo za 19,15 povprečno 505.000, toda istočasno pada zavarovana mezda. Zaradi tega je od 20 krajevnih organov zaključilo v prvih 9 mesecih letos svoje poslovanje z deficitom 12 organov.
Glede komunalnih posojil je prišlo 74 prošenj za posojila v znesku 206 milij. Din. Toda, ker veliko število prošenj ne odgovarja pravilniku, bo o prošnjah odločalo ravnateljstvo na prihodnji soji.
Mnogo se je govorilo o reorganizaciji zavarovanja zasebnih nameščencev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je predložil za finančni zakon 1936-37 odredbo, po kateri sc namesto dosedanjih zasebnodrustvenih blagajn narede Blagajne za zavarovanje zasebnih nameščencev kot javne na načelu samouprave. Te blagajne bi bile krajevni organi Osrednjega urada, morale pa bi imeti najmanj 2.500 članov. Člane blagajn se lahko uvrsti v višje razrede, ki no bodo obvezni za vse zavarovance. Blagajne bodo mogle nadalje osnovati posebne fonde za dajanje večjih podpor kot so dovoljene po zakonu o zavarovanju delavcev. Iz teh fondov bi se mogle dajati tudi podpore brezposelnim, dokler se to vprašanje ne uredi s posebnim zakonom. Za te fonde bi člani plačevali posebno do-klado do največ 25% rednega prispevka za bolezensko zavarovanje.
Končno jo ravnateljstvo odobrilo proračun upravnih stroškov Osr. urada ter proračuna posameznih uradov. Med drugim se ho zmanjšalo število uslužbencev posebno pri onih uradih, ki imajo ve.č.ie število članstva na sedežu urada ali svojih ekspozitur.
Za pomočnika glavnega ravnatelja je bil postaljen naš rojak in znani zavarovalno -
matematični strokovnjak g. Rad. Matjašič. *
Gibanje kapitala delniških družb- Po podatkih Narodne banke je bilo v prvih 9 mesecih letos ustanovljenih v naši državi 26 delniških družb z glavnico 28.4 milij. din, dočim jih je bilo v prvih 9 mesecih lani ustanovljenih 52 z glavnico 49,850.000 din. Povišanje kapitala je v prvih 9 mesecih letos izvedlo 11 družb za 29,575.000 din, dočim je povečalo glavnico lani v prvih 9 mesecih 15 družb za 59.9 milij. din.
Pri lenivosti črevesa
kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenka voda zaprtje spodnjih organov dobrq in na^lo. Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Franz-
JoseioTe vode izborno urejuje funkcije črev. Re«. po min. so«, pol. hi nar. idr. S-br. 15485, 25. V. 35.
Aktivni sliko:
kliringi pa nam kažejo sledečo
Nemčija Italija Bolgarija Turčija R omunija
31). i unij a milj. din, 278.1 58.3
30. sapt. milj. din.
518.7
142.8 0.6 0.8 5.5
znašal
Iz tega pregleda sledi, du ... ________ ____
aktivni klirinški suldo konec junija 336.4 milij., pa je do konca septembra narastel na 466.2 milijona din. Sevedu je kasneje naša aktivnost še bolj narasla, saj je samo v prometu z Nemčijo prve dni decembra aktivni suldo narastel nad 400 milij. din, dočim je znašul aktivni saldo v italijanskem kliringu 184 milij. din. Čc primerjamo stanje pasivnih in aktivnih kliringov, vidimo da je stal pasivnemu saldu konec junija v znesku 283.6 milij. din nasproti aktivni saldo 336.4 milij. din, koncc septembra pa je bilo razmerje: pasiva 258.6. aktiva 466.2 milij. din. K tem podatkom je pripomniti, da je znašala letu 1954 najvišja zadolžitev naše države v raznih kliringih po odbitju aktiv okoli pol milijarde din, ki pa se je že nu koncu letu 1934 izpre-menila v aKtivnost (po odbitju pasiv) v znesku II milij. stab. din.
Za lastnike novih zgradb
Mariborska mestna občina jo do sedaj za novo zgradbo, ki uživajo začasno davčno olajšavo glede državnega davka in samoupravnih doklad, dovoljevala po posebni prošnji lastnikov takih zgradb oprostitev od plačevanja občinskih davščin, to je gostašči-ne, vodarine in kanalščino za dobo 6 let, izvzemala je pa od te oprostitvo poslovne prostore vseh vrst, za katere so se morale plačevati tudi v teh šestih lotih gorenje občinsko davščine v polnem iznosu.
Proti naložitvi občinskih davščin za poslovne prostore in proti omejitvi trajanja oprostive občin, davščin za zgradbe v obče na dobo 6 let, so se pritožili nekateri lastniki novih hiš v Mariboru, češ rla po členu 37-11 zakona o neposrednih davkih zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami niso zavezane nikakemu samoupravnemu davku in samoupravni dokladi, dokler traja omenjena olajšava glede državnega davka.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je te pritožbe zavrnila, upravno sodišče v Celju je pa proti tem zavrnitvam vloženim tožbam v polnem obsegu ugodilo.
Proti temu se je mestna občina mariborska pritožila na državni svet v Belgradu, ki je na obči seji dne 4. in 5. oktobra 1935 1., br. 27.283-35 odločil, da je gostaščina, ki znaša v Mariboru 13% od bruto najemnin in najemnih vrednosti zgradb, po svojem bistvu samostojna samoupravna davščina, ki obremenjuje najemno razmerje, to je dohodek iz najemnega razmerja in dejansko predstavlja samo eno vrsto občinskih davkov. No pobira se kot odškodnina za protiuslugo individualnega, temveč občega značaja, vsled eesar je pravi samoupravni davek, kateremu zgradbe ali deli zgradb z davčno olajšavo po členu 37-11 zakona o neposrednih davkih niso zavezani.
Glede vodarine in kanalščine, ki znašata v Mariboru 10% od bruto najemnine in najemne vrednosti, jo pa državni svet v Belgradu odločil, da sta po svojem bistvu odškodnina za protiusluge individualnega značaja, katere občina nudi z napravovodovod-no in kanalske mreže, dajanjem pitne vode in odvajanjem odpadne vode kot taka pa ne spadata med občinske davke v smislu člena 37-11 navedenega zakona.
Na podlagi te rešitve državnega svota v Belgradu, ki je, ker je bila izdana v javni seji, obče obvezna za vsa administrativna oblastva, ne velja torej le za poedini primer, je sedaj upravno sodišče v Celju tudi vse druge predmetne tožbe v tem zmislu obrav-navalo.
Specialno za Maribor izvira iz te rešitve:
1.	da so nove zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami, torej tudi v njih se nahajajoči poslovni prostori, oproščene 13%-ne občinske gostaščine, dokler traja olajšava glede državnega davka in
2.	da so na podlagi svoječasnega sklepa mestnega sveta take zgradbe izvzemši v njih
sc nahajajoče poslovne prostore oproščene za dobo 6 let tudi vodarine in kanalščine.
V	bodočo bo torej trebn pri mestnem poglavarstvu prositi le za oprostitev novih zgradb ali novih delov zgradb od plačevanja vodarine in kanalščino, med tem ko jo opro-8 ti te v od plačevanja gostaščine avtomatično dana, eim se jo dosegla začasna davčna olajšava glede državnega davka, ki traja v Mariboru za nove zgradbe 10 let, za nnzidave, in prizidave pa 5 let.
•
Dobave: Gradbeni odelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 31. dec. t. 1. ponudbe glode dobave 2 kom. kompletnih kontrolnih tračnic, 2000 kom. držajev za krampe in 2000 kom. držajev zn lopate. — Ravnateljstvo rudnika Velenje sprejema do 2. januarja 11)30 ponudbe glode dobave 800 kg strojnega, 600 kg cilindrskega in 800 kg vulkanskega oljn, 300 kg tovorne masti, risalnih in pisarniških potrebščin (držala, tuš, ris. peres, su-šilnikov, papir itd.), do dne 8. januarja 193fi glede dobave 15.000 kg portland-cementa. 15 in gumijastega kabla, gonilnega jermena in 2000 kg transformatorskega olja.
Licitacija. Ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani sprejema do dne 23. decembra t. 1. ponudbe za popravilo raznega perila.
Poravnalno postopanje. Uvedeno je poravnalno postopanje o imenovini dol>nika Antona Skoka, posestnika in lastnika parne žage v Domžalah. Poravnalni sodnik Grum Josip, starešina okr. sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik dr. Trampuž Fran, odvetnik istotam. Prijava terjatev do 12. janiuvja 1936. Poravnalni narok 18. januarja oh 9 v Kamniku. Ponuja 40%, plačljivih v dveh 6-meseonih, enakih obrokih. Prvi obrok (i mesecev po sprejemu poravnavo.
Borzo
Dne 19. decembru.
Demn
Neizpremenjena sta ostala Curih in Praga, dočim so vsi drugi tečaji popustili. Nadalje je Narodna banka znižala tečaj za Berlin od dosedanjih 1756 08- 1769.95 nn 1755 22—1769 09
V	zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.88 -S 98, dočim je na zagrebški borzi naraslel na 8.90 9. Grški boni so nolirali v Zagrebu 30.15- -30 85. Nemška marka je v Ljubljani notirala 11 — 14.20, (ločini je v Zagrebu popustila na 13915 -14.15. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 245.98 247 58. španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.75 blago.
Liubliana. Amsterdam 2962.16—2976.76, Rer-lin 1755.22-1709.09. Bruselj 736.80 - 74180, Curih 1421 01-142808. London 214.71—216.76. Newyork 4330.5 4366.81, Pariz 289.34—290.78, Praga 181.49 —182.59.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2.076 607 Din.
Curih: Helgrad 702. Pariz 20.37. T/ondon 15.21. New York 308.25, Bruselj 52.—, Milan 24 82. Madrid 42 20. Amsterdam 208.70. Berlin 123.80, Dunaj 56 85 Stockholni 78 45. Oslo 76.45, Kopenhatren 67.95, Praga 12.77, Varšava 58.15, Atene 2.90. Carigrad 2.45. Bukarela 2.50, llel-singfors 6.66875, Buenos-Aires 0.8325.
Vrednostni papirji
Danes belgrajska borza ni poslovala Na zagrebški borzi ni bilo znatnih izprememb v tendenci in v tečajih. Promet je bil slab.
Ljubljana. 7% inv. pos 75 -77. agrarji 13 45, vojna škoda promplna 361 364. he-rl. obv 60 (V>.
Bler. pos 80—81, 7% Bler. pos. 70.50—71.50, 7% pos. DllB 73—75.
Zagreb: 7% invest. posojilo 76—78.50, agrarji 43 50 den.. vojna škoda promptna 362—363. 12. 362—363 t362) 1 2. 3. 363 hI.; hog-luške, obveznice 61—61.50; dalm. agrarji 60.50 do 62: 8% Blerovo posojilo 81—82; 7% Blerovo posojilo 70.75—71.75; 7% posojilo Drž. hinot. banke 75—78; 7% stab. nos. 77—78. - Delnice: Priv. agrarna banka 237—210: Trboveljska 121—140; Osj. sla Ik. tov. 135 hI.
Žitni tre
Tendenca je nadalje čvrsta, vendar izprememb v cenah ni bilo nili v Voivodini niti na ljubljanski borzi. Opaža pa se splošno, da se bližamo božičnim praznikom in da se začenja tržišča polaščati mrtvilo.
Ljubljana. Pšenica bač. 79-80 kg 166- 170. ban. 78 kg 166—170. oves slav 144.50 145. koruza času primerno suha 1935 104 107 50, moka pšenična bač. in ban. ničla 265 - 275, št. 2 245— 250. šl 5 225-230, otrobi pšenični bač 110—115
IScizzncinilci
Liubliana
1 Nočno službo imajo lekarni; Dr Kmet, Tyr&evn c. 4-S; mr. Trnkoezy d »hI .. M«v*tni tr« 4 iu mr l'Mar, 6>«»lunhurKovu ol. 7.
1 Moški odsek Salczijanskc prosvete na Kodelje vem l>o imel drevi .»b 8 «e.vtanek.
1 Kim. Kodeljevo bo Jutri iu v nedeljo igral •il)ovi(V) OrloaiisKo-.
I Opozarjamo na nedeljski intiinu-i koncert (Mas beno Malice, ki l>o dne "iii t. m. «» eelrt ua uro /.ve, or v Hubadovi pevski dvorani Intimni koncert m vrši |xxl naslovom -Božični ve er iu uIookii i/,ključno le dela. ki so /.ejo primerna iu tudi učinkovita o lw>-žiftuoui času. Sedeži po 1(1, stojiš.-a i»o " Din \ Matični i knjigarni.
I HoilČnlca \ samostanu 6ol«kib se.vter .■»e na željo dobro.nikov že v nedeljo 22. deconilrt. ob Iti popoldne ponovil.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Prhk. -Ji. decembra: lt.oo Šolska ura: Mo*!!1!!« jfra tapUiu k Jata Vonibergnii m.00 Halnlujkc (vloMe) 13.no Vremenska napoved, poro-ila ut.lMi Najiovci ca*«, obj u v n gjioredn, obvestil« 1.115 nizot: l,'Arli\,leiinc, 1, in II. silila (Hud. ork.l N [Ml Vremensko ii.ir.H4«, l*'i Zlil to.-nji th Ml Zeusk« ura: O sliiikinjuii (ud,' KI« 1'crnel 1k.20 l'iit,Ui CasaN igr« (ptoSc) It, mi t'rHvuii ura: /aS/ila upnikov (g dr. Jože Voršiii Pumi N'ac. uril: Naseljenci in naselja nn Kosovom iu Me!,,I,iti (ciila Nitronovlč) Iz Mcigrada '.Mi IMI Proaos i/ /»grehu: ICla vit-Nki koncert — pror Antoni« Ufllgcr Iii,-lihem, v« kalni k one,,n Maju Siro/./.i. K,,in p,v/ 'ci je II ,. .larja Kunca. Koncert z.agrel)šk<lh madrlgailslov "-UMI Napoved ensn. vremenska nalioved, imročila, objav« >n.iredn 22,15 llruKo Žagar poje s spreinljevaiiJem l(a,lij*kega jau« Kouoo ob 23
Drugi programi:
1't'h'k. 2(1. tlrcrmbra: tlrlijrrul: .11.'Ml Narodne pt-eml 20.5I1 Zagreli 22.15 Skladbo Sergij« Pi-oknfieva Zagreb: 2«.imi Skladbe lin/. Kunca Ju iln Zagi ei-iskl komorni trie 21 no Koncert Zagrebških inndiigaliMnv 22.1;, IMivna glashu — Dunaj: 12.211 Solistični koncert ls.,V, i.ohen-grin, opera, SVagncr 23 »I Ja/./. llMlimitiila: 19.35 Prenos opere 22.10 Ja/./. SI.,TO Ciganska glasba Trsi-Milan: 21.110 Sin Ion iO.ll I koneerl llimllarl: Ifi.lMi Du hov-rin ffl».sha »1.50 Veseloigra 22.15 Plesna glasim Prana: 19 3(1 Macl.eth opera. Verdi Drrlhi: 211.1(1 Ve , seli bratje, miera. Slegrrled Wagner Klin i a»l>tni: \ 21 nn Igra - l.ipsko: 29.111 fivsler koneerl _ Hunakovo: 211.10 Pestor večer.
Sah
Šahov«ki kluli .Sontpeter« v LJubljani je v tekočem mesecu vil igral dva prijateljska mateha ■/. |np<> na-predli točim Šahovskim klutKim Zele.zniear. i/, Ljubljane. : Ker predstavljala 1 ftenlpeter i Z, jaznlčar- številčno*. . brez dvoma, največja klub« v Ljubljani, sla i«,merila kar na 2o ilo.skah /auiiiianjc oholi klubov |c bilo leni večje, ker ,-e nasprotnika Se nikoli nistu mivlsebnjiio src^la (Iba niateha sla potekla v lepem, prijateljskem rfl./položonjll. Ila pn leni ni iiianjkaJo dramaličnih iMirli, Je samo oh sebi razumljivo Sahov.ski k lil Ii g.,-teaničaT. pa ne nosi imiMia samo z-ato, ker se rekru-tirajo njegovi ftlani / IJubllanskcga -al-zniKnia., lemveč Innl, ker neknterl njihovi ip-rii.lci igrajo res / .Joliv.no TOtra I nosilo 'er »<■ tudi pred veliko premočjo, če treba, a SHindni krailtoin branijo do — mala Toda tndi enemu Sentneterčanu «e Je zaleknilo. V končnici se jc s stolpom nanj upiral nnsprolnikll zelo -žel,yz.no ter nnoosled, i«, dolgi borbi res dosegel renris. Kljub trileniu o,liMu-a pa je ftentneler- o'ne.el PS 75 oUst. kol :yVnniček z olieh m.-^chov v Sentnetersko faro O priliki revanže nas in kanetnn Zelez.nič«j-Jn. porastu z. dol giim in precej hudomušnim govorom, tod« ker imajo vwi kragulji ostre kljune, smo se prisrčno nasmejali.
Vič
Katoliško slovensko prosvetno društvo Vič priredi v proslavo -70letnice rojstvu dr. Janeza Ev. Kreka v petek 20. decembru t. !.. ob 8 uri zvečer, v Društvenem domu prosvetni večer pestrim sporedom Govoril bo g. hnnski inšpektor Dolenec Ivan. Prijatelji nnše socialne misli in njenega velikesa pobornikn. pridite. Ha manifestiramo z veliko udeležbo zvestobo nn-čelom našega velikega pokojnika.
/Vo«»o mcsfo
»Brazda, je objavila, da =e vrši na Crmu kmetijski tečaj v dneh 27., 28. in 29. dec. t')3S. | Članom in tistim, ki so svoj poset prijavili, spo-j ročaino, da se tečaj radi tehničnih ovir ne ho : vršil v gornjih dneh. pač pn v dneh 3., 4. in 1 5. januarju 1936 z istim programom.
Trbovlje
Bevško prideljeno trboveljski občini. Zadnji uradni list prinaša ministrsko odločbo s katero je bilo /e leta 1934. odločeno, da pripade vzhodni del okolice Sv lirlia od zagorske občine k Trbovljam Ošolana je bila la okolica pod imenom Bevško žc od nekdaj v Trbovlje in so bili vedno prepiri, ker Zagorje ni hotelo prispevati k šolskim stroškom Sedaj ho temu konec. Občinske volitve zu zagorsko občino /. novimi mejami bodo 19. januarja 1936.
Kulturni obzornik
Slovenci
v italijanski enciklopediji
(Enciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. it. kralja.)
To ogromno delo, preračunano na štirideset, po tisoč strani debelih zvezkov v [olio formatu, je započela izdajati pred leti Treccanijeva založba. Toda silili izdatki za sotrudnike in za tisk so jo prisilili, da je izdajo enciklopedije prodala posebnemu odboru, katerega visoko pokroviteljstvo je prevzel sam italijanski kralj. Enciklopedija, ki je ena najizčrpnejših na svetu, 9tane v celoti devet iisoč lir, Io je približno 25.000 Din in je do danes obdelala gradivo do zapopadene črke »O«.
Sotrudnika za slovanski svet sla prof. Mavri iz rimske in Ettorelo Gatto iz padovanske univerze. Za poročila o Slovencih je bil naprošen dr. Alojzij Res, prof. na beneški univerzi la Eoscari.
Ne mislim v teh kratkih vrsticah kritično pregledovati njegovo gradivo, ne omenjati, kako so v lej enciklopediji zastopana slovenska imena. Rad bi pribil samo dvoje: neizmerno ljubezen g. prof. Resa do svojega dela, njegove težave in borbe, du bi lahko priobčil več imen kot mogoče, v več vrstah kot so mu na razpolago.
Težave, ki jih imamo mali narodi pri takih velikih enciklopedijah, nerazumevanja in dostikrat nehvaležnost dela samega, so večini Slovencev neznane. Sotrudnik se mora dobesedno boriti za vsako ime. za vsako vrsto.
Važnosti pu, da pridejo imena kot Trubar, Dalmatin. Čop. Prešeren, Kopitar, Miklošič, Kette, Levstik. Murn. Cankar, Župančič, Pregelj in drugi v take enciklopedije, se zavedamo morda satno Slovenci v tujini
To važno iialouo vrši g. prof. Kes z ljubeznijo in vestnostjo, zu katero nriča »Cankar« (šestdeset
vrstic), ki ga je napisal g. prof. Res in ki ga prinašamo deloma v prevodu.
/Cankar Ivan. ... V tragičnem razponi med upornim pesimizmom in ozko malomeščansko družbo, se dvigne Cankarjeva satira proti lice-merstvu in bahanju laži-rodoljubov. Že v prejšnjih delih se čuti, kako žvižga bič satire, ki postaja vedno bolj neizprosen v povesti Tujci (1901), v drami Kralj na B e t a j 11 o v i (1902), v novelah V mesečini (1905) in Martinu Kačurju (1906), v obtožnici Krpanova kobila (1907), v farsi Pohujšanje v dolini Šentflori-janski (1908), v drami Hlapci (1910) in v žgočem odgovoru kritikom v Beli k r i z a n t e ni i (1910). Medtem se je Cankar rešil vseh naturalističnih primesi, njegov nietzscheizem se okrenc v brobi z realnim življenjem, iz sarkazma preseva j njegov bolestni, toda globoko idealistični duh, iz | bolečine se mu porodi tisto žalostno hrepenenje duše, priklenjene na brutalnosti življenja, neule-šena želja po lepoti in po svobodi, ki bo razžar-jala njegovo najlepše in najbolj žive tvorbe. Novelam Ob zori (1903), ki so predstavljale prehod, sledi žalostna udanost Gospe Judite (1904), samogovor uničene ljubezni v N i n i (1906). večna drama žejne duše Lepe Vide (1912). Poleg slavospevov materi in ljubezni ženi v povestih Na klancu (1902) in Križ na gori (1904) so izšle novele iz življenja bednih in potepuhov, žrtvi socialne krivičnosti in moralnega i pohujšanja, bolnih in nesrečnih otrok, ki so iz- I med najbolj posrečenih, na primer: Hiša Ma- | rije Pomočnice (1904). Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), Za k r iž e m (1908), Kurent (1909), Milan in Milena (1913), Grešnik Lenart in druge. Iz nečloveške tragedije svetovne vojne je Cankar napisal svoje najboljše delo Podobe iz Sanj (1917), kjer se njegov sarkazem izčisli v človeškem trpljenju in se njegovo žgoče hrepenenje napaja pri božjem studencu. Tu je simbolični su-bjektivizem, v katerem je Cankar našel svoi umetniški izraz in obliko, in ki tvori skupno s satiro i
in paradoksom bistveni značaj vse njegove umetnosti, dosegel višek umetniškega ustvarjanju. Globok psiholog, tvorec umetniškega sloga slovenskega jezika, ki teče lahek, zvočen in bogat v njegovi prozi, ie dosegel v pripovedni umetnosti lako visoke oblike, da je šel preko ozkega kroga domače pomembnosti in zadobil intimno človeško vrednost.«
Prof Res je te dni oddal založnici gradivo o Ivanu Preglju in o Prešernu, medlem ko piše pregled o slovenskem slovstvu, za kulluro ima na razpolago štiri strani, kar je skoraj več kot bi smeli Slovenci upati.	S. Vuk.
Koncert bolgarskega tenorista Ivanova v Mariboru
Brez dvoma moramo Mariboru in tistemu dehi njegove javnosti, ki redno in z interesom zasleduje naše kulturne priredilve, priznali vsaj loliko kritičnosti in umetniškega čuta, da zna preceniti umetniške prireditve po njihovi nadpovprečni ali podpovprečni vrednosti. Odgovorni činitelji morejo biti torej v izbiri previdni. Ako nudimo takšne večere, naj bodo res odličnega in reprezentativnega značaja, to zahtevo si mariborska javnost z vso pravico sme lastiti. Če bi sc neuspeli koncertni večeri ponavljali, potem je povsem razumljivo, da bo za nimanje zanje vedno manjše, kar že lako opažamo zadnje čase!
Tako je prav malo uspel koncertni nastop bolgarskega tenorista sofijske opere g. Haralambija Ivanova, v gledališču. O. Ivanov je nastopil z neka-lerinti uaiholj znanimi opernimi arijami (Tosca, Baiazzo itd.) in z bolgarskimi pesmimi. (Dobri Hristov, D. P. Ivanov, Georgi Spasov in Mihajlov Stojan), ki so za nas zanimiva novost in smo z veliko nestrpnostjo pričakovali, da iili čujemo v pravem bolgarskem narodnem tonu Vendar ni g. solist proli pričakovanju učinkoval niti z obsežnostjo niti z barvo svojega glasu, pa tudi ue z nastopom. Čutili strm nedisponiranpst v glasu Ako so bile te j mu krive za pevsko grlo res porazne vremenske i
prilike zadnjih dveh dni, naj bi se bil koncert za kak dan preložil! Na vsak način je bil v takšni obliki slvari sami edino v škodo, kar sc je poznalo že v mlačnem kontaktu, ki je ves čas vladal med odrom in poslušalci.
Pri klavirju je spremljal g. solista ravnatelj Glasbene Matice g. M. Kozina. Pa ludi med njima ni bilo pravega soglasja. Odnesli sino vtis, kakor da bi bil večer bolj improviziran kol pa veslno pripravljen. Eno kvečjemu moremo pohvalno omenili. Imeli smo priliko, slišati celo vrsto bolgarskih pe pesmi različnega značaja.
V Mariboru imamo sedež bolgarsko-jugoslo-vanske lige. Njena naloga bi bila. da skuša popravili morebitno slabo mnenje, ki ga je javno3t dobila z zadnjim nastopom. In prav golovo bomo vsi z veseljem in navdušenjem zopet sprejeli bolgarsko narodno pesem.	Bb.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ F
DRAMA — začetek ob 20
Petek, 20 decembra: Zaprto
Sobota, 21. decembra: Frak ali Od krojača do ministra Red C.
Nedelja, 22. decembra ob 15: Direktor Campa. T'/ven.
Globoko znižane cene ml 20 Din navrdol Nedelja, 22. decembra ob 20. Otroci. T7von o«ni.o\-r»
vmiižane cone od 20 Din nav7xiol. Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto. OPERA - začetek ob 20
Petek, 20 decemnrn: Zaprto.
Sobota. 21. decembra: Salame. 1'remi.lera Izven. Nede-Ha, ob 1 G.Od bajke do bajke. Mladinuki balet.
Izven. (Tleooko znižano cene od 20 Din navzdol. Nedelja, oh 20: Trubadur Gostuje dr. Adrinm. Izven,
7*nižane c«nc. Ponedeljek. 23. decembra:. Zaprto.
MARIBORSKO GLFDAl.lsOF,
Potek, d oceni l»ra: Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. tiri: <!'<?«/» Premiera. Resi B
Nedolla, 22. decembra ob 15: *Malomeičani*. Znižane
cone.
Nedelja, 22 dceembra ol» J»: *.\laida«. Zniža/ne cone.
V desetih dneh okrog sveta
Lela 1873 — 80 dni, lela 1935 še 17 dni, čez nekaj let te deset dni
Ali ste že opazili, tla Časopisi sedaj mnogo manj poročajo o izrednih poletih kakor pred dvema ali tremi leti? Takrat je bila dovolj komaj ena stran, da se je radovednost čitatoljev napusla, danes pa odpravimo to v nekaj vrstah. Odkar je panameriški Airway uvedel redno zračno progo čez Tihi ocean, ki prevaža pošto iu po želji tudi dvakrat na teden potnike, je nemogočo napraviti s preletom oceana kak večji vtis. Bližnja, v resnici velika letalska senzacija bo polet okrog sveta brez pristanku.
Prva senzacija je bil polet čez Kanal. '2!). julija 11)119 se je posrečilo francoskemu letalcu Bleriotu leteti od Dovra do Calaisa, za kar jc prejel nagrado, ki jo je razpisal »L)aily Mail«. Listi so takrat poročali po vsej prvi strani samo o Bleriotu: »Včeraj so je končno posrečilo preleteli z letalnim strojem kanal. Francoski letavee Bleriot je bil prvi, ki se mu jo to tvegano podjetje posrečilo. Letel je lako hitro, da mu francoski lorpedni rušilee »Escopelte«, ki je vozil ženo drznega 1 a talca, ni mogel več slediti in je prišel v Dover šele ono uro ln pol za njim. Za vožnjo čez kanal je potreboval Bleriot samo 28 minut, torej tretjino toga kar vozi najhitrejši okspresni parnik.« Tn dalje: Bleriot je sklenil, da se bo potegoval tudi za nagrado, ki je določena za let iz Londona v Manchester in znaša 25.000 frankov. Angleški aeroklub pa hoče postaviti na kraju, kjer je Bleriot pristal, spomenik.«
Od takrat je poteklo 26 let in sedaj se vrše pripravo, da bi napravili v letu obroč okrog zemlje. V tej sklonjeni verigi okrog sveta manjkata še dva člena: Atlantski ocean in košček med Javo in Manilo. V začetku priHod. leta bo stal odprt samo še Atlantski ocean, drugi del pa bosta premostili skupno Anglija in Holandija. Aparati, ki naj bi po načrtu preleteli Atlantski ocean, se že grade, kakor je poročal predsednik nadzorstva angleške Imperial Airways. Eno teh letal spada med največje dosedaj znane zračne ladje. Poskušajo tudi z dvokrilniki, ki jih je angleško vojno zračno brodovje preizkusilo kot bombarderje. Tu gre namreč za lti-droplane, ki imajo na svojih prednjih krilih montirano drugo letalo, ki v primerni višini in po primerni hitrosti odleti z matičnega letala. Z zemlje ne bi moglo odleteti, ker bi ga ovirala teža pogonskih snovi, ki jih vozi 5 seboj.
Kakor hitro bodo ti aparati v redni nlužbi, je upostavljena zveza okrog zemlje. 61) let potem, ko je izšla Jules Wernova knjiga »V 80 dneh okrog sveta«. Ta roman je žel v francoskem jeziku in kmalu nato tudi v drugih jezikih silno velik uspeh. Preveč smešna je bila stava junaka Phileasa Fogga, ko je stavil, da bo prej kot v 3 mesecih prišel okrog sveta. Phileas Fogg je končno dobil, kakor je znano, svojih 50.000 dolarjev. Na koliko dni bi pa lahko danes stavil? Potovanje okrog sveta traja danes 17—18 dni. Kakor hitro bodo pa dovršeni angleški aparati, bo ta rok znašal samo 10 dni. To velja seveda samo za tiste, ki stanujejo ob glavni zračni progi; za tiste, ki žive ob stranskih progah, je treba dodati še čas. ki ga potrebujejo do glavne linije.
v v *
Naš Fogg bi torej odletel v Ne\v Yorku o polnoči. Vzel bi letalo tipa Bermnda z tisoč konjskimi silami in posadko šestih mož. Sprejme še zadnja vremenska poročila in letalo odleti v noč. Potniki gledajo zvezde, ki močneje svetijo, ker ni več dima, da bi jih zastiral. Kjor nehajo zvezde, je videti kakor rob črne lupine — obzorje. Zdi se, kakor da aparat negibno stoji v zraku, spodaj pa se zemlja počasi ziblje, zgoraj pa ve.sol.j-stvo ob negibnem letalu počasi polzi naprej. Potniki drug za drugim zadremajo. Prehude se šele, ko pilot pristane na Bermudih v Ha-milton Harbour in ko solnce na vso moč sije. Tu žo čaka letalo za Azore, ki po četrt-nrnem odmoru nadaljuje pot. Vmesna postaja Horta. Nato pa zadnja proga do Lizbone. Od odhoda iz New Yorka je preteklo 27 ur, to je približno stotina tega, kar je potreboval Krištof Kolumb za isto pot v obratni smeri. Fogg vzame nato letalo za Mar-seille, kamor pride po osmih urah. Ker je preveč utrujen, dn bi nadaljeval pot, gre
v hotel in nadaljuje polet drugo jutro v Ateno čez Brindisi. Tu takoj sede v letalo angleške črte, s katerim hoče priti na Javo. Leti čez, Aleksandrijo in Port Said v Gazo, kjer jo zajtrk. V Bagdadu prenoči, nakar leti čez Perzijski zaliv v Kalkuto. Iz vročega indijskega podnebja ga letalo kmalu prenese v hladnejšo Burmo. Dve uri potem, ko je odletel iz. Rangoona, je že v glavnem mostu Siama Bangkoku. V Singaporu končno ugotovi, da je v petih dneh srečno preletel prvo polovico pota okrog sveta. Sesti dan jo v Surabayi, kjer prenoči v hotelu. Odtu
odloti proti Manili, kjer prestopi na ameriško zračno črto. Na otokih Guam-Wako-Island so velika letališča s hoteli. L. 1935 so bili šo zapuščeni otoki, kjer so domačini začudeno gledali, kako tam ameriški (lolavci grade veliko reči. Letališče Midway je žo na sredi poti med Azijo in San Frančiškom. Od Iu jo le nekaj ur lota v Honolulu, nakar sledi dolga morska proga 4000 km do San Frančiška. Od lod se že čez pol uro dvigno letalo proti New Yorku.
Potovanje okrog sveta jo trajalo le 10
dni.
Angležinje pitajo purane za božične praznike.
Črne Alričanhe brez pravic
London. — Na nekem ženskem zborovanju, kjer se je pred volitvami razpravljalo o položaju žene v pokrajinah pod angleško oblastjo, je zveza sv. Ivana za socialno politiko podala naslednjo resolucijo in jo predložila vladi: a) Žene katerekoli rase se ne smejo smatrati kot govedo, ki ga oče ali kak drug namišljen lastnik proda kakemu poligamistu ali katerikoli drugi osebi; b) vsaka žena naj svobodno voli svojega življenjskega tovariša, nc da bi bila vezana na pogodbo, ki jo je v njenem imenu sklenila kakršnakoli druga oseba. Vdova nc sme biti lastnina dedičev svojega moža.
Sklep jc utemeljila gdč. Kristina Spender, ki se je opirala na različna uradna poročila.
lako je komisar v Sicrra Leone v enem dostavku k 2. sejnemu poročilu komiteja Zveze narodov glede vprašanja suženjstva izjavil: »Zakon je v Afriki postal trgovina in hčere so ponižane v dobrodošle trgovske predmete...« Tuisti uradnik kaže na stremljenje bogatinov, ki bi radi vse ženske v svojih okrožjih pokupili za svoje poligamistične namene, ne oziraje se na mladeniče, ki žele te ženske v zakon dobiti. Ženske nimajo nikakc pravice do izbire, njihove družine stoje na stališču koristolovstva in jih prodajo tistemu, ki največ ponudi.
Naddijakon v Kavirondo piše pred kratkim v »Manchester Gunrdinuc Zakonsko pravo afriških domačinov pozna le neke vrste suženjstvo za ženske, ki se zoperstavljajo. One se brezuspešno branijo zoper vsiljivo jim sorodstvo in so vezane na tO ali 5 glav živine, ki jih njihove družine dobe od snubačev. Le v begu je njihova rešitev.
Nadkomisar v Salisbury v Južni Ilodeziji govori o med domačini običajnem »Lobolo-sistemu«. ki prav tako postavlja v nevarnost svobodo izbire ženske. Deklice so že kot otroci za zakon »zastavljene«.
Več ko 3 let sc že zelo trudimo, (la bi to zlo iztrebili. Naše zakonsko pravo za domačine kaznuje vsakega domačina s 50 funti ali enim letom zapora, ki sklene tako pogodbo. Kdor nevesto sili v tak zakon proti njeni volji, se tudi na enak način kaznuje.
Če se še dobe tajni slučaji poroštva in cclo sile, tedaj stori vsa j uprava vse, da se bori proti
takim zlorabam. Na ta način in z radovoljnim sodelovanjem misijonarjev in učiteljev in v zvezi z vedno večjim porajajočim se svobodo-ljubjem žensk, se morajo (i slučaji vedno bolj manjšati in v krutkem popolnoma izginiti.
Neki misijonar sc po pravici obrača proti mišljenju onih, ki smatrajo običaj domačinov za nedotakljiv. »Običaj, ki je tako raztegljiv, upogljiv in nejasen, uzakoniti, bi bilo skrajno neprevidno!« Poročevalka zaključuje: »Vzgoja, misijoni in skupno življenje z belimi bo za vedno spremenilo naziranje črnih rodov... Gledati moramo na to. da se izvrši ta sprememba v soglasju z idealom, ki je v enakopravnosti moškega in ženske.«	(Fides.)
2000 let stara kaznilnica
V	Čungvanu na Kitajskem imajo kaznilnico, katera je več ko 2000 let stara. Zgrajena je bila že 1. 112 pr. Kr. rojstvom. Bila je tako velika, da jo bilo v njej prostora za 3000 jetnikov. Ker ta kaznilnica res ni več ustrezala modernim zdravstvenim zahtevam ter je bila zaradi sedanjih razmer na Kitajskem tudi vedno prenapolnjena in so morali po več jetnikov stlačiti v eno celico, vsled česar je mnogo bolnikov obolelo, jo ta ječa j postala pravi strah za vso hudodelce. Kitaj- | ska vlada je končno sama uvidela, (la je potrebna nova kaznilnica, katero so po modernih načelih res tudi zgradili. Staro kaznilnico pa so sedaj zaprli in jo bodo kmalu podrli.
Najemnihe postavil za dediče
V	Londonu se je zgodilo, da je hišni gospodar svojim najemnikom v oporoki zapustil svoje premoženje. To se je zgodilo v nekom londonskem predmestju, kjer stoji hiša tistega gospodarja, ki je umrl. Nekega dne so vsi najemniki te hiše dobili sporočilo, da je njihov rajni gospodar g. Edvard Green, ki je umrl letos meseca julija, v svoji oporoki določil, da mora vsaka stranka, ki prebiva v njegovi hiši — in teh je bilo 40 — po
Abesinski vojni plen
Angleški zunanji minister Samuel Hoare,
ki si je v Švici pri nekem padcu zlomil nosno kost, se je vrnil na Angleško. Na sliki ga vidimo še z obližem na nosu. Kakor poročajo zadnja poročila, je angleški zunanji minister Hoare pod pritiskom javnega mnenja moral odstopiti, ker je v pariških pogojih Italiji preveč popustil.
njegovi smrti dobiti po 100 funtov iz njegovo dediščino. To se pravi po slovensko povedano, da je hišni gospodar vsaki stranki zapustil v našem denarju 25.000 Din. G. Green, ki je bil vse svoje življenje čudak, sploh ni prebival v Londonu, ampak na svoji kmetiji na Škotskem. Najemnikov svojo londonske hišo sploh ni poznal in jih šo nikdar ni videl. Zato Ri Angleži ne morejo raztolmačiti, kaj jo g. Greena napotilo, da jo svoje najemnike postavil za dediče. Morda se ntu jo zdelo, da so spodobi, da jim vrne del plačane najemščine, ker se je zavedal, da mu po smrti denar no bo nič koristil. Vsekakor je storil dobro delo, kor so v njegovi hiši stanovali samo revni ljudje, kateri bodo teh 25.000 Din vsekakor zelo veseli.
Franc Jožef in sociol-demokrat
Ko je bil socialni demokrat Pcrncrstorfer izvoljen za podpredsednika avstrijskega državnega zbora, so bili na dunajskem cesarskem dvoru vsi iz sebe. Toda tudi rdeči socialni de-mokratje so bili v zadregi, kaj naj store, če bo njihov poslanec res moral iti na dvor pred cesarja. Načclstvo sociulne demokratične stranke se je dolgo posvetovalo iu končno le dovolilo, da sodrug Pernerstorfer sme iti k cesarju v avdijenco. Avdijenca jc bila napovedana in vse jc šlo po predpisih v laku in fraku. Ko so vsi trije gospodje državnozborskega predsedstva odšli iz cesarjcve sobe, je cesar Franc Jožef, ki se jc menda tudi zelo bal rdečih socialnih demokratov, svojemu zaupniku takole dejal: »Ne vem, kako to, ampak Pernerstorfer je bil kar močno prijazen z menoj.«
Božične sveče delajo švedske kmetice
še na ta način, kakor vidimo na sliki. Tako so včasih tudi pri nas delali sveče.
Abesinski cesar v Desie potem, ko so mesto bombardirali Italijani.
Ta slika je bila z letalom prenešena v Evropo in ie bila posneta v Desie kmalu potem, ko so italijanska letala bombardirala to mesto. Na sliki vidimo abesinskega cesarja v spremstvu njegovega sina in dveh ameriških zdravnikov na »otu v bolnišnico, v kateri leže ranjcnci, ki so bili pri zračnem
naoadu ranjeni.
Pri zadnjih bojih na abesinski južni fronti so abesinske čete zaplenile več italijanskih tankov, katerih dva vidimo na sliki. Ahesinci so italijanskim tankom dali svojo posadko in iih sedaj uporabljajo
proti Italijanom.
SUHI:
Iz jugoslovanske boksarske zveze, (službeno). Nh /.nanjo se vzamejo aledečo odredbe ministrstva za telesno vzgojo naroda: Na osnovi 61. 2. in 5 uredbe o urodRvi ministrstva za telesno vzgojo narodu ter v cilju zbiranja statističnih podalkov jo predpisal g. minister za telesno vagojo naroda s svojim rojenjem 0 br. 148!) z dno »0. marca 1935 leta tole
N ared bo:
1,	Vsem -zvezam, ki spadaj t pod miuii«trt»tvo za telesno vzgojo uaroda, naj dostavijo i>o «voji redni 1 glavni skupščini, a najkasneje do 31. marca vsakega I leta po priloženem obrazcu ministrstvu /m telesno vzgo- • jo naroda točne statistične podatke svojih včlanjenih klubov im društev kakor tudi posobeu spisedt vseh klu-bov, ki niso včlanjeni (divji) i<n ki se nahajajo na teritoriju pristojno zveze.
2.	Ministrstvo za telesno vzgojo narotla bo na osnovi točke 2. o ukinitvi, spremembi iu dopolnitvi zakonskih predpisov., ki »e nanašajo na vrhovno državno upravo ter v zvezd s $ 6 zakona o združenjih, •/.bonih, ter dogovorih zabrainlic vsako nai I al j njo delo •/.druženje, aLi klubom, katere bo pristojna zveza naznanila. da nl«o 7,adostili pogojem pod 1. Vse zvezo morajo o prednjem obvestiti svoje klube radi znanja in ravnanja.
Ministrstvo 7M. telesno vzgojo naroda je s svojim spisom O. br. z dne 18. oktobra 1935 dostavijo tej zvezi sledečo
Naredbo:
O. br. 7561-35 vsem športnim zvezom, kii spadajo po<l ministrstvo za telesno vzgojo naroda, se sporoča, da je vse Rportne proSnje športnih ter viteških združenj, v katerih «e najn^oša ministrstvo za telesno vzgo jo naroda bodisi radj pregovorov z inozemskimi združenji radi priretlitev športnega lai viteškega značaja v državi ali izven njenih mej, bodisi, da se prosi za odobren je za odhod naših tekmo v ude o v v inozemstvo, smatrati od nadrejonih športnih instanc kot zelo nujne predmete !u se morajo kot taki hitro dostaviti ministrstvu za telesno vzgojo naroda v nadaljmjo rešitev.
V zvezi z gornjo odločbo naroča zveza vsem klubom, da morajo tako prošnjo poslati zvezi v predpisanem roku, da Jih moro ta pravočasno i ►oblati ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je pod št. O. br. 7552 z dne 18. oktobra 1935 izdalo sledečo
Narod bo:
O. bi. 7552/35
tla morajo vse »iKvrtne in viteške zveze, kakor tudi njihove podrejene edinieo. ki spadajo pod ministrstvo za telesno vzgojo naroda in kniore so pod nadzorstvom ministrstva za telesno vag« jo naroda v bodoče, v kolikor tega že niso napravile svoje poslovanje tako urediti, da bo imel v«a>k posamezni spis svojo številko. V bodoče so ne bo dopušča**, da bi dva do pisa nosila isto številko In to tem manj, kadar nista akta odposlana enega in,istega dne. Od tega sc izvzemajo samo okrožnice ln razpisi.
1'reduja naredba ministrstva za telesno vzgojo naroda so dostavlja tej zvezi s prošnjo, da jo vzaiuo na znanje in v post.oi>ek, ter da toni seznani vse. svoje podrejene organizacije.
Iz tehničnega odbora: Jugoslovanska boksarsJca zveza v Zagrebu ru/.pisujo tekmovanje za državmo prvenstvo profesijoualov v vseh kategorijah; naprošajo se vsi verificirani bokser.il, ki se sruatiajo kvalificirane z a naslov državnega prvaka, da pošljejo svoje prijavo. Istočas-no morajo uaznačiti kategorijo (težo) tor do sedaj dosežene rezultate kakor tudi datume teh borb.
V«si člani zveze, se naprošajo, da plačajo svojo članarino za leto 1935.
Gorenjska zimsko športna podzveza na Jesenicah.
razpisuje
f.a dne 29. decembra 193.) na Pustem rovtu nad Jesenicami prvenstveno podzvezuo tekmovanje v alpski kombinaciji in sicer 1. del smuk (II, del slalom Ih> 26. januarja I93G na črnem vrhu).
Program:
Ob pol 11 uri start nad Lepim vrhom — cilj na M ar k el 110 vi planini Smuk se oceni posehr.1, kakor tudi pozneje slalom in ol»oje za alpsko kombinacijo.
Določila.
Tekmuje se po pravilih .IZ^SZ, jrravioo starta imajo vsi verificirani tekmovalci .IZSZ. Za tekmovalce 0Z8P velja poleg tega še odredba uprave, po ka/teri imajo pravico do starta >aino č'nai klubov, ki so izpolnili svoje obveznosti do podzveze. Vsaik tekmovalec so mora Izkazati z verifikacij sko izkaznico, ki mora biti l>otrjona od zdravnika« o zdravniškem pregledu za leto 19CJ5-36. Prijavni! n-a znaša Din 5.— za tekmovalca, katero je treba skupil z predpisano zvezno prijavnico |K»slali na tajništvo GZSP naj kesneje do 27 t. in. Na zakasnele prijave samo za >«mu.k< ali kombinacijo. Žrebanje startnih številk l>o v petek, dne 17. t. m. v
lokalu TK Skale v hotelu Pošla na Jesenicah. Vsi prijavi jene i morajo biti nu Pustom rovtu najkasneje 20. t. m. ob 8 uri zjutraj. Startue številke se bodo izdajale \ Smuškem domu SK IJratsva i:i. Pustem rovtu dve url prod prifi-Mikoni tekmovanja. Ob 10. uri je razglasitev in opis tekmovalne proge na licu mesla. Vsak tekmovalec starta ua svojo odgovornost. Prvi. drugi ln tretji plaslranee v alpski kombinaciji, dobi poleg častnega naslova, še primeril' praktično darilo. Prvi v '.smuku* in prvi v slalomu- pr še posehe.* častno darilo in naslov. Objava rezultatov Ln razdelitev daril, bo ob jh>1 16. url v gostilni »Pri Jen-i na Pri hodih Vsi pravočasno prijavljeni tekmovalci, bodo nastanjoni v »umskem domu SK Bratstva« na Pustom rovtu, 1K> ceni Din fi.— zn osel>o.
GZSP (sluibeno št. 5.) Za našo prvenstveno tekmo v alpski kombinaciji in sicor I. del »smuk , ki se bo vršila 27 \ ni. na Pustem rovtu, le določen sledeči sodniški zbor* vrhovni sodnik \'ovšak Viktor, tehnični vodja Oiai* Drago, starter Frelih Matevž časomer-Mcn Cop MIha ln NovšeV Viktor, sodnik na cilju Jagodic S tam,ko, zapisnik: r Bruno Viktor, nadzorniki proge f!emo Miha, Ravnikar Ludvik, KržiŠnik Vinko. Renčinn Alojz in Pogačnik Miha mil. Vsi navedeni nnj botlo na Pustem rovtu, dne 29. t. m. naj.kesneie ob pol s. uri zjutraj.
LZSP (sluibeno). Seja upravnega odbora bo danes ob 20. url v damiskl sobi kavarno Emone. Pol ure preje to je ob 10.30 uri seja mladinskega odseka istotam. Prosimo, da se seje udeleže vsi odborniki kakor tudi vsi delegati klubov. Prosimo točno in polnoštevilno.
Mladinski odsek SPI) bo posloval v pete>k dne 20. t. m. od 15. do 17 ure v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti. Poverjeniki Po itniškr zveze naj se ja vijo v tem času. Mlad.ncl l>odo takrat prejeli informacijo o delovanju in izletih mladinskega odseka v času božičnih počitnic in sicer od 27. decombra 19.15 dalje.
SK Ilirija. — Olanstvo nogometni sekcije prosi vso svoje prijatelje ter člane vseh ostalih sekcij, da se udeleže informativnega širšega članskega sestanka, ki so vrši nepreklicno d aiies ob JO. uri v restavraciji hotela Štrukoljv Važno radi nadaljevanja občutna zliora.
Ilirija tcikoatletska sekcija. Vsi dvigač rokoborci in boksačl se pozivajo, da so udeleže sigurno v soboto 21. decembra Ireuhign 'n *est*!.ka glede občnega zbora, ter naj prinese vsa.kdo še zaostalo članarino.
SANKE
od 5S din naprej. Luna Maribor, Aleksandrova cesla St. 19
Primissima
rženo moko in pšenično kruSno moko za domač kruh dohite najceneje pri tvrdki Jo s. Erzin, .Jane-žičeva cesta 13 (Pride) — telefon 371-1.	(1)
Pa vendar,
Perzijske preproge
in Se druge starinske stvari po ugodnih cenah naprodaj. Telefon 38-27. (1)
0
z sa c
B fi
DECEMBER
2 >
D K 85 H P 0
A L KO- LIKERJI, ALKO-BRANDY ALKO- VER UT ALKO - ŽGANJE
GOSPOSVETSKA 13 KOLIKE), DVORIŠČE.
PREMOG DRVA tN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cest a Telefon štev 2951
Kompletne smuči
iz oraveiia gorskega jesena za odrastle. s palicami in vezavo od 130 dinarjev, za otroke od 90 dinarjev naprej — dobite ori izdelovalcu M. Faifar, Liubliana. Trnovska ulica 25 tel 3410 (1)
Posebno velika izbira
HubertiiiS-plaščev tn zimskih sukeni poceni pri Preskeriu. Sv Petra c 14.
GUGALNI KONJI
od 75 din naprej. Luna, Maribor,
Aleksandrova cesta št. 19
Purane
pitane kokoSke, zaklane, očiščene, 10 kg 115 din. Sveža, zajamčena jajca, zaboj 720 komadov 690 din - franko voznina razpošilja po pošti in železnici G. Drechsler, Tuzla.
najlepše darilo je		
SI	i	R ■ ■ ■
BOiiČ je praznik veselja, praznik daril. Vsi soglašajo v tem, da je S IER A najlepše darilo, ker ima veliko prednost: SIERA ima najbolj dovrSeno muzikalno reprodukcijo.
Ali želite SIERA sebi ali jo podarite; tako in tako Vam prinese veliko veselje.
ADIO
PooblaStanl trgovci v vseh v«(|lh mastlhl
Zastopnik za Dravsko banovino:
nS!£RA-ftADiO" Bruno Klemencič - Ljubljana
Miklošičeva cesta 30
V naše hiše za naš denar
Za sveši večer
dobite v Scherbaumovi pekarni in v vseh njenih podružnicah v Mariboru specijalni domači sadni kruh v hlebih po I kg — 10 Din za I kg. Fini sadni kruh v š t r u c a h po K in % kg po 24 Din za J kg. Mara mlečni kruh v hlebih po 5 Din. — Keksi po različnih cenah po 16, 24. >0 in 40 Din za 1 kg. — Božični konfekt. Medenjaki. Okraski za božično drevo.
Za božični obed:
Specijalne torte po naročilu po različnih cenah od 40 Din naprej. — Desert. Konfekt. — Specijalitete: kremšnite.
Jngoslovenski zimsko-sportni savez.
Vremensko poročilo z dne 19. decembra 19110.
Pokljuka dne 1P. dec.: temp. — 4 C. oblačno, mirno, sneži, zapadlo 1.50 iu pršiča.
Doejr-Mojstrana dno 18. dec.: temp. - C, nalah ko še vedno sneži, vetrovno, na 80 cm j>odlagi zapadlo 80 cm novega napol južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna.
Kranjska pora, Rateče-Planica po stanju danes: Temp —0 C. barometer stoji mirno, jasno, mimo, na 90 om podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra.
Tamar, Krnica, Vršič 200 em pršiča.
Bistrica-Boh. jezero po stanju dane-,: tcinp. — 2 C, jasno, fiO em snega, južni. Smnka manj dobra
Kofee 19 decembra Temperatura — 10. šolnino in mirno, na stari invllagi 10 om suhega snega. Smuka dobra.
Sorodnikom in znancem naznanjamo, da bo pogreb ponesrečenega
VINKA DEBEVCA
narednika kr. mornarice
v petek, dne 20. decembra ob pol 3 pop. iz glavnega kolodvora. V Ljubljani, dne 20. dccembra 1935.
Rodbina Debevec.
ZAHVALA
Za ljubeznive izraze sočustvovanja ob težki izgubi nepozabnega gospodu
IGNACIJA SUPANA
za prekrasne vence in številno spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zalivulo. Posebno se pu zahval jujemo primariju g. dr. Cholewi za njegov trud. častili duhovščini, starosti Sokolu br. dr. Zdolšeku zu poslovilni govor pred hišo žalosti, g. Pečniku za govor v imenu učiteljstva, predsedniku mestne o liri ne g. ilr. Janku Drnovšeku za ganljivi govor ob grobu, pevcem zu presunljive žalostinke, sokolskemu in gasilskemu društvu zu častno spremstvo, in sploh vsem, ki so nam v teh bridkih ttrnh stali nn strani.
Brežice, dne 18. decembra 19^5.
ŽALUJOČI OSTALI

Sax Rohmer:
46
Skrivnost dr. Fu-Naisiuiai
Toda Smithova neukrotljiva volja mu jo pripomogla, da se je odločil, nakar smo mi trije, liki zarotniki, pohiteli 6kozi park, ki ga oblivala mesečina. Niti en dih vetriča ni zganil lislov. Popolni pokoj noči je vse zazibal v spanec. Vendar, ako je Smith i mal prav (o čemer ne dvomim), «o zelene oči Fu-Mančuja pogledale na to prizorišče; in sam pri sebi sem se začudil, da vsled tega lepota narave ni pobledela. Celo ta čas Je moral strašni. Kitajec biti blizu nas.
Ko je Mr. Henderson odklenil starinske železne duri, se je obrnil k Smithu. Lice se mu je čudno nakremžilo. »Zavedajte se, da storim to nerad,< je dejal — >zelo nerad.«
»Odgovornost je moja,« se je glasil odgovor. Smitbov glas se je tresel od živčne življenjske sile, ki je bila nabrana v njegovi vitki postavi. Negibno jc stal in poslušal — in vedel setn, kaj posluša. Oziral se je na desno in levo — in vedel sem, kaj je pričakoval, n se je bal zagledati. Svečano so zrla drevesa na nas, in čim liolj smo »e bližali koncu naše poti, tem mračnejši in nižji so postajali zeleni loki nad nami. Po lejle stezi, na kateri je tu in lam bila lisa mesečine, so oh solnčnem siju nesli na nosilu lorda Southeryja; po tej stezi je mnogo rodov Strad\vic,kov šlo nn njih poslednje počivališče. Lunini žarki so nemoteno padali na vrala grobnice. Nobena veja, noben list jim ni branil. Lice Mra. Ilendersona je hilo zgrozeno. Ključi, ki Jih je nosil v roki, so škrbelnll. »Nažgite svetilko, sem dejal z nemirnim glasom.
Nayland Smith. ki se je spet sumljivo oziral po sencah, je prižgal vžigalico in z njo svetilko, ki jo je noeil s seboj. Obrnil se je k odvetniku. »Bodite mirni, Mr. Henderson.« mu je strogo dejal. »To je vaša dolžnost.'
mi je priča, da v to dvomim, je od-
vrnil Henderson in odprl vrata. Šli smo dol po stopnicah. Zrak je bil vlažen in hladen. Neprijetni občutki so se nas polastili.
Pred tesnim domovanjem, ki je zdaj zadoščalo lordu Southeryju. velikemu inženeriu, ki so ga kralji čislali, se je Henderson opotekel in se me oklenil. Smith in jaz mu pri najini strašni nalogi nisva šla na pomoč. Stal je na stopnicah grobnice in gledal stran, medlem, ko sva se midva lotila posla. V izvrševanju svojega poklica sem imel marsikakšen neprijeten opravek, loda nikoli ne sredi take okolice, kakršna je bila la. Bilo je videti, ko da rodovi Stradwickov poslušajo odvi jani j vsakega vijaka.
Slednjič je bilo storjeno, in bledo lice lorda Southeryja je počivalo v vsiljivi luči. Roka Nay-landa Smitha je bila tnko mirna ko kak logi drog, ko je dvignil svetilko. Vedel sem pa, da bo kasneje napetost njegove volje popustila — toda ne prej. preden delo ne bo končano.
Da so moje roke bile mirne, je pripisovati edinole poklicni vnemi. Zakaj pod okoliščinami, ki bi me morale v slučaju neuspeha ali odkritja spraviti pred neprijetno raziskavo pred britsko zdravniško zbornico, sem napravil poizkus, ki ga ni še nikdar poprej naredil noben zdravnik belega plemena. Toda ali so mi posreči ali ne, ni bilo verjetno, dn pridem pred zdravniško zbornico ali kaieri drugi svet. Zavedal sem se pn. dn počenjam nekaj, kar bi stanovski tovariši držali za največjo laž. Vendar je bila moja vera v nenavadni stvor, ki je bil nevarnost za ves svet, tako globoka, dn sem užival v svoji neobčutljivosti za javno sodbo. Veselilo me'je, da mi je usoda namerila storiti — četudi na slepo — en korak v bodočnost zdravniške znanosti.
Kolikor mi je razum povedni, je bil lord Sout-liery mrtev. Brez preinilljnnja bi izdal smrtno izjavo, da ni bilo dveh pomislekov. Prvič, dasi je lorda Southeryja poslednji načrl nasprotoval ko-tistim drjti. Fu-Mančuja, bi njegov veleum, če bi bil speljan nn druga pota, mogel rabili rumeni
družbi bolj ko njegova smrt. Drugi pomislek je bil, da sem videl, kako se je deček Aziz vzdramil iz spanja, ki je bilo - kakor lo — podobno smrti.
Iz stekleničke z motno rumeno tekočino sem napolnil iglasto vbrizgalko. Naredil sem vbrizg in čakal.
»Ako je resnično mrtev,« je zašepetal Smilil, »je neverjetno, da bi lahko preživel več ko tri dni brez hrane. Vendar je res, da sem poznal nekega fakirja ki je oslal leden dni brez nje.« Mr. Henderson je zastokal. Z uro v roki sem stal in opazoval sivo obličje.
Minila je sekunda, pa še ena in tretja. V četrti sekundi se je čudež začel. Skozi po vsem videzu mrzlo lelo je začel lezti dih življenja. Poln-goinn, v presledkih je prihajal, kakor je polagoma začelo bili vzbujeno srce, ki je čedalje jače hilo in prepajalo hladno telo.
Prav lako naglo smo odstranili z živega človeka vse okrasje, ki je veljalo mrtvemu, in Sout-her}" se je z zadušenim vzkrikoni veedel in z napol ostoklenelimi očmi strmel okrog ter se potem spel skrušil nazaj.
»Moj Bogi« je zaklical Smith.
Vse je v redu.« som ga pomiril in pri tem opazil, da sem lo izgovoril z običajnim poklicnim poudarkom. »Malo zganja iz moje steklenice je vse, kar zdaj potrebuje.«
»Poglej, doktor, kar dva bolniku imaš hkrati, me je opozoril prijatelj. Mr. Henderson se Je onesvestil iu zvrnil nn Ua.
»Tiho,« je šepnil Smith, on je tukaj.. Utrnil je luč.
Podpiral sem lordu Southeryja, ki je zastoknl: »Kaj se je zgodilo'? Kje sem? Oh. Bogi Kaj se je zgodilo?-
Prizadeval sem si, ga iepetaje pomiriti, in sem mu ogrnil krog ramen svoj popolni plašč. Gornja viala stopnišču grobnico smo bili zaprli, a ne zaklenili. Zdajci, ko sem podpiral moža, ki smo gn dobesedno oleli iz groba, sem slišal, da so se vrala odprla. Nisem se še mogel podati Hcnder-
sonu na pomoč. Smith je poleg mene burno dihal. Nisem si drznil mislili, kaj se lm zgodilo, niti ne, kako bo lo učinkovalo nn lorda Southeryja v njegovem izčrpanem stanju.
Skozi temino grobnice je zasvetil pramen luči, ki se je dotaknil zadnjega kamna stopnic. Goltni glas je hitro izpregovoril par besedi in vedel sem, da je dr. Fu-Manču stal na gornjem koncu stopnic. Dasi nisem mogel razločili prijatelja, se mi je zazdelo, da drži Smith svoj revolver v roki. in tako sem segel ludi jaz po svojega v žep.
Končno nam bo pretkani Kitajec vendarle pn del v pasti Zdaj bi potreboval ves svoj veleum sem si mislil, da hi se nocoj rešil. Ako ua niso nezaklenjena vrala posvarila, je bil naš jolnik. Nekdo je stopal dol po stopnicah
V desnici sem držnl revolver, z levo pn p«>.|-piral Southeryja, in skozi desel sekund negiio-vosli sem tako težko čakal, kakor le redkokdaj. Spel je pramen luči prereza; temo
Lord Southery, Smith in jaz smo bili skrili v kotu. loda žarki so ledaj jtolno padli nn Skrlaino obličje Mra. Hendersonn. Na nekak nnčii: so prodrli v mrak njegovegn duha, in s hripavim vzklikom se je zbudil iz nmedlevire, se skobacal na noge in okamenel od groze, zrl na stopnico.
Skokoma sc je Smilil pognal mimo njega. Nekaj je zablisnilo proli njemu, ko je luč ucja-nila. Videl sem so, da se je pripognil, in slišal, da je nož zažvenkelal na Ila.
Uspelo mi je. dovolj naglo premakniti se. da sem videl zgoraj, ko sem ustrelil proti stopnicam, rumeno lice drja Fu-Mančuja. njegove sijoče, strašne, zelene oči, ki so bolele predreti temo Videl sem. kako je i^eka postava drvela navzgor, skofivši hkrati preko treh slopnic. Bil je le malo oblečen, rjav moški. Opotekel se je in padel, po čemer sem spoznal, da je bil zadel, nli spel je vstal in hitel dalje Smith pa za njim.
Mr. Henderson !t sem zavpil, »prižglle spel svetilko in pobrigajte se za lorda Soulheryja. Tu na tleh je moja steklenica. Zanesem su na vas.«
Mali oglasi
Trgovsk. vajenca
krepkega, z dovršeno meščansko šolo, sprejme takoj znana trg. z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »1864« št. 15660.	(v)
Posestva
Dvostanovanjsko hišo
7. 800 m' vrta, 20 minut od postaje, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15699.	(p)
f i v g • v V •
Službe ucejo
Mesto inkasanta
ali kaj stičnega, išče srednje naobražen gospod, ki obvlada srbski, nemški, madžarski in romunski jezik. Nastopi takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Vinkov-ci« št. 15728.	(a)
ilužbodobeini Denar-
Gospo k otroku
ki bi bila obenem v pomoč služkinji — iščem. Vprašati v trgovini Kli-manek, Selenburgova 6.
Trgovski pomočnik
samo z dežele, vojaščine prost, ki zna s kmečko stranko dobro ravnati, se za samostojno vodstvo podružnice sprejme pri Plementaš Jožefu, Planina nad Sevnico.	(b)
IGZEES53
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15716.	(č)
Najprimernejša
Ivan Kravos - Maribor
boiltna dartla so: listnice, denarnice, tobačnlcei ročne, dolske, splsne ln potne torbice, kakor tudi potu kovčki v največ]! liblrl prt
Aleksandrova c. 13 - Telefon 2207
♦ Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, teta,
gospa
Frančiška Lavrič roj. Peterca
vdova po mizarskem mojstru
dne 19. dec., po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 20. decembra ob štirih popoldne iz hiše žalo«sti Poljska pot 38, na pokopališče k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, dne 18. decembra 1935.
Žalujoče rodbine Lavrič in Matko.
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog, oče, brat in stric, gospod
Ivan Regent
železničar v pokoju
v četrtek, dne 19. decembra, ob 4 popoldne, po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 21. decembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Moste, Detelova ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1935.
Frančiška Regent, soproga; Ivan in Franc Regent,
sinova — in ostalo sorodstvo.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k Sebi našo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro in taščo, gospo
Frančiško Bricelj
dne 19. decembra 1935 ob 2. uri, prevideno s sv. zakramenti, v starosti 60 let.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. decembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1935.
Žalujoče rodbine:
Bricelj, Deisinger, Purač in ostalo sorodstvo.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10.
CSEES
Krojaški stroj
že rabljen, pa še dobro ohranten, kupimo. Naslove ponudnikov z navedbo najnižje cene spreiema iz Ljubljane in bližnie okolice uprava »Slov.« pod šiiro »Brezposeln obrtnik«.	(k)
Ogledalo
kristalno steklo, čim večje, kupi Prelog, Marijin trg, vogal Wolfova. (k)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam audt v veliki izberi oaiugodneie m aaiceneie tvrdka Kart Prelog, Liubljana, Židovska ulica in Stan trg II)
Namočena polenovka
in razne delikatese pri I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo.	(lj
S «
g
C Ck
«3
as -
O i-^ ž t. i
Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk
kot „Radtonc", „lngclen", »Tclefunhcn", „©ri©n'\ »Minerva", »Standard", „nss nasters Voice"
prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
„ftAD10" r. z. z o. z. v ljubliani
Jasiicc
iz navadnega papirja in kartona za izrezanje, iz papirnate mase in žganp ^line (terakote) za postavljanje v vseh velik stih za dom in za ceikev, od preproste do najfi ejše izpeljave, ter zraven pripadaioče hlevčke vt ike in male ter različne božične prtičke Vam n&jce .rje nudi prodajalna
II. NiCmai! - L ublfona
Ifopiiarievu ulico 2
Telefon 2992 Trgovci dobe popust Istotam se naroča tudi najnovejša knjiga :
Daruj se Bogu
ki je po splošni sodbi najlepše duhovno berilo v našem nabožnem slovstvu in najprimernejši traini spomin na evharistični kongres. — Naročajte knjigo za božična in novoletna darila.
Tinčkove in Tončkove prigode 210.
Upor Pigmejcev.
Tovarna mesnih izdelkov Josip Benho
odpre na najprometnejši točki Maribora, na vogalu Glavnega trga in Gosposke ulice
v petek, dne 20. decembra 1935, svojo
novo preurejeno prodajalnico
Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi cesti 19, ostane še nadalje v obratu. Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmodernejo in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vodno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
Josip Benho
»Kraljica je izgubila palico gromovnicol« je na vse grlo začel kričati vohun. »Zdaj je brez močil Sodrugi na plan! Pod orožjel Živela revolucijal«
Pigmejci so se te vesti na vso moč razveselili. Z divjim truščem in hruščem so drveli skupaj, oboroženi z dolgimi, ostrimi sulicami.
»Naskočimo gradi« je zakričal vodja upora.
»Dol s kraljicol V smrt z njo!« so navdušeno tulili uporniki in drveli proti gradu kakor tolpa krvoločnih volkov.
Bila je volja Vsemogočnega, da je odpoklical k Sebi našega dobrega očeta, starega očeta in pradeda
Karola Reucha
trgovca, posestnika in gostilničarja v Tržiču
v sredo ob 7 zvečer, v 80. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 20. decembra 1935 ob štirih popoldne v Tržiču.
Tržič, Ljubljana, dne 19. decembra 1935.
Žalujoče rodbine:
Dobrin, Medica, Levvicki, Vari in Babič.