ikao jc Knv ? Stopil seni >.reko iOlja; nasproti se oii siaebi,h o i&Ude, u^a^oine rastainoe — zeie.ia semv. i u viada mir, tu kii.e živl^eiije, iu je prihodiijo^l Bode I-i-;šio io^ie.>še somčece, bo Viuignno zaaj su majune in blaboti.e rastlance, ponosiiO bo stala armada kl.v Ł•< v, djiu1 uožji, u^aii^e človešt/j V dulm vut:m prid<;e žeii^ice, kako s^ravlja^o ¦ oir,, ¦¦ snopko, sli^sm Hiili živajjiio ^ogovarjajije -• i>a ti:\ko, k,akor prej, zdaj ni več . . . JNjivica je premer4eua, zrno vscjano, j..rešteto. Ne boš se krofi <" veselil svoje^a pri•.loika sam, deial si za druge. Kar si več pndclal kot zase, moraš oddati . . . AJi rau daš? >.iiice te iiC v^rašai Ko boš imel shraij cn sad svojegc znoja, t-mio i rišli, pretehtali, odmenlj. Kdo so ti& i, za ka!-v*e si se trudil? Po mest.li stojijo tovarne. Tisoče deiavcev tam ileia. Prej je bJ od^rt svetovri j.romet — blaga do- \olj — zaslužJ si je sproti, kar je dal za hrano. Za ; riboLšek si je lahko še kaj več privoščil. Zdaj vle- ..•0 mesto živež nase iz okolioo. Dela\ec in njegova iiužina mora živeti. Za dela\ca. za industrijea, za •icičana si delal. Ob Ironti in v zaledju vojaštva nepr.^ledno. Velikanska mašina ali stroj vOjske je sestavlieii iz 3 'ieiov: Prva podlaga je rodna zemlja, drugi Jel, ki f-'oj na zemlji, je vsa industfija, ki proizvaja priprave za boj. Tu je uslužben od navadnega Vijufavi)ičiir,a do najučeuejšega keinika in matemattka vehk- dei človeštva. Tretji del je pa vojaštvo, ki rabi rroizvode industrije za boj in smrt, in pridelke kmfcta za življenje. Obe stranki sestojita iz istih delov. !n vmes se govori: za cioinovii o, za storjene knvice za enako^ravnost, za samoodloftbo . . . Siromak, ubožec si, kmet! Prej si bil trpin, a zdaj si najvefiji! Mirno si obdeloval zeml^o svojo in veselil si se zlatega žita in sladkega vinca, božal si hvOjO le^o živinico; bojev med svetom nisi pozual; go'iufije nisi poznal; ljubil si svojega Boga, svouo zeml.o, svo.;e sol ce. Pa zaxaj si bil trpin že prej? Ker si trpel za vse! Delal in prideloval si, a dobička od tega so imeli več drugi, pametnejši, oziroma premetne.ši. Gospod je storil že veliko, 5e se ti jo r.ilostno blagovolil nasmehljati. Otroke si jim dajal. oli so v mostn med obrtni^e, v tovarne. Vojska v rairnili časih — večinotna t\oji sinovi: In zdaj — ta vojska že tako dolgo! Ubogi, trikrat ubogi kinetič!! Delaj za sebe, da ne pogineš: Deiaj za. niesta, ula ne joginejol Delaj za vo^sko, za vojaite, da lukoie ue gine^o! Oh, pa kako boš delal! Otroci, žene, starčki — saj nimate toliko močit Ne le delati, tndi še s svojim življenjem moraš, ubogi kmet, povsod krpati ;ri popravljati vetikaiiski stroj vojske. Tvoji saiovi delajo v tovamab, tvoji siiiOvi tvori^o viečino sposobnt vojske — kmet, sključen, oslabel, dvigaj kramp dtma, a tvoj sin vzdiguje orož^e v fro.-.iti . . . \ se se končno naslanja le na tvo.e rame. Jaz ne morem. praviš, polovico ujiv osiane v pušei. Verjamem ti, \qirašanje je. če ti bodo drugi verjeli. Kdo je kriv? Ljubi moj kmetič, ti imaš pri tem Vf.em še najbolj rnirno vest. V miru si se.al, v sre&i žel, Bogu so potožil v težavah, bilo je težko, pa biio je lepo, tudi veselja ni manjkalo. Ker nisi ti kriv, zato trpiš po nedolžnem. Pri vseh krivicah, ki jih trpiš, te tolaži ta zavest. Kdo je torej krivj* Tisti so krivi, ki so to zaničevali, kar je po božji volji! Je bil lant nepokoren svojemu očetu, mu je rekel: Nočem doma delati! Pri rudokopih zaslužim bolje in živel bom brezskrbno! Rfierka se je obrnila od srpa in bitela v mesto. Industrija se je prevzdignila v samozavesti in občudovala svoj napredek. Učenost je bila sama sebi namen •- Boga niso pustili do besede. Sebifinost in kriv,6nost je zavladala v zasebnem, v javnem in v mednarodnem življenju. Sloji vodilni so stopili proč od upliva vere, ki uravnava pota življenja. Mislili so. da hite k napredku, višje.i:: višje so zldali — pa je li.očil strel iz kanona . . . Gos^od Bog je narudom zincšal jezike, da ne morejo priti do sporazuma. Je, strašna ta zmešnjava — vse se je podrlo. vse ptava v krvi. Ali si ti kmet temu kriv? Eno besedico išfie vse — kruha, eno utelio vse — mir. Kam gredo po kruh? K tebi, moj kmetle! Ti si zaupal božji previdnosti svoje zrno. ko si g'i vrgel v zemljo. Ti upaš nd Boga ljubega solica, krepiJne rose nebeške, ti kmet si podlaga vsera stai:ovom. Pri tvojem delu je tudi pravi mir; t lio, minjo s^ obrača brazda od pluga, nesliš- o pade zrno v 6ri)O prst: udano prenn.Saš težo dncva in ko si skončal svoje delo, mirno zaspiš. Kdaj pa bo loiiec sveicvuega nemim? Gotovo tedrj, ko bo vse človeštvo u- ravnalo svoje delo po tvojem zgledu: Ko bode delal irsak, ne kakor da bi mogel kaj storiti iz lastne mofci, temved v zavesti, da je nad nami On, ki nam pomaga in ii bo nekdaj zahteval ra&uo od našega hiSevanja.