St. 136. V Mariboru, vtorek 21. novembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter volja po posti prejeman, aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, xa celo leto 10 gold., za pol leta 5 gola., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. čo »o oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempeij za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. 0 p r a v n i s t v o, na ktcro naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči. je v liskarnici: P, Skaza in dr., v koroški ulici bišn. št. 229. Andrassv in nstavoverci. Ko se je prof Hohcnvvart s Cehi pogajal in je bila ueraškoustavovcrna klika v bntli nevarnosti, šel je glavar ustavovercev Oiskra v Testo na božji pot prosit svetega Andrassy-a in svetega Deaka za pomoć. Andrassy-a tedaj nstavoverski listi niso dosti hvaliti mogli, med tem ko llolicmvartu niso pustili ne ene dobre lastnosti. Pravil je nek ustavo-verski list, da je cesar pri ogerskem kronanji prisegel, v svojih „drugih kraljestvih in deželah'4 kon-stitncijonalno vladati; Uohcnwart hoče absolutizem itd. in zato je dolžnost Andrassv-jcva povzdigniti svojo mogočno besedo za ustavoverec zoper Holiou-\varta. Češki listi so se ve da pozneje mogli poročati, da je Andrassv sicer postopal zoper llolien-warta, pa ne za konstitueijonalizem, temveč svetoval je za Cislajtanijo absolutizem. Pa to Še ni nič škodovalo Andrassy-jevi priljubljenosti pri ustavover-eih. Odstranil jim je Hohcuvvarta, to je taka zasluga bila, da je vse majhne hibe ogorskega državnika zakrila. Dioskura Beust in Andrassy sta se brez mere čestila v ustavoveruem templju. Kar ostraši enega dne naše ustavoverec novost, da jc Beust padel in Andrassy ima stopiti na njegovo mesto. Za Itc.ustu, kteri jim je toliko dobrot skazul jim je se ve da bilo silno žal, pa ostal jim jc Andrassv in ako že Bettst ne more več ostati v pa-lači na Bullplatzu, ni boljšega naslednika zanj najti ko Andrnssj'-a. Sistema, so pravili, ostane prejšnja in Andrassv bo morebiti Magjare bolj pro-težiral, ko nje, pa vendar saj so oni pomagali Ma-gjarom do moči, in zato jih bo Andrassy gotovo v hvaležnem spominu obdržal. Tako so so tolažili in med tem se nekoliko pojokali za Mciistom. Lastnoročno cesarsko pismo odstavi Beusta, drugo pokliče Andrašv-a na njegove mesto. Komaj Andrassy sede na svoj nov Listek. Iz I >im:i j:i domu. Bilo jc že pozno zvečer, ko sem se odpravljal iz mesta donavskih Feakov*). Sel sem po na-ključbi mimo gostilnice ,,zum rotben Apfcl" v Jo-žefovem mestu, kjer jc neka ljudska pevka baš ko sem mimo šel, prav živo rezala znano dunajsko pesem: „Oba aussi, aussi, aussi, aussi, aussi, rnoeht' i gelin" itd. in vsa dunajska razuzdanost mi stopi v spomin in jezil sem se, da moram ravno pri odhodu še občutiti dunajsko nesramnost, ktera me je eno celo tako mučila. CJrem s svojo torbo v roki in srdom v srci proti (»kraju \Vieden in pridem mimo kavarne, kjer sem se zadnji čas shajal s svojimi rojaki in kjer smo marsiktero prijetno in včasi tudi visoko učeno rekli. Tu se je srd polegel in korakal sem krepko naprej, vesel, da bom jutri že doma , kjer se kmečki fantje tudi prav grdo derejo, pa vendar razuzdanih mnogo ne pojo. Kmalu sem sedel v železniškem vozu in se drdral od Dunaja, od kterega mi ločitev ni bila težka, ker sem si skusil v njem mnogo britkega in nemilega. Ves zamišljen sedim v kupeji in ni se mi * Znano je, da eo Dunajčani po diBtilh, kterega je po napravil Schiller o njih mestu, radi imenujejo Feaka po ilomorjevib prebivalcih menda enega jonskega otoka, h kterim je Ulisa Posejdotiova jeza zanesla. sedež, spodletelo je Kellerspergovo delo in začeli so pomišljevati naši prusoljubi. Komaj minister in že vrže sicer še negotovo ministerstvo, ktero bi pa vendar bilo nadalje trobilo v ustavoverni rog če tudi z nekolikimi varijaeijami. Kaj to V Zdaj so ustavovernežem padle luskine iz oči in vsi listi, ki jih zastopajo, so nezadovoljni z novim Mesija-som. Da si eislajtauski minister izupa se jim odreči, to se jim je že večkrat prigodilo, pa minister zunanjih zadev in ta v osebi grofa Andrassy-a, ktercinu so dokazovali, da je njegova dolžnost delati v njih smislu in podpirati j$, to jc nezaslišano. Kako bode cislajtansko ministerstvo, jim še ni znano in po pravici se boje, da ne bo vzeto iz njih družbe; zdaj pa še Andrassy neče plesati po njih piščali! V začetku osupneni, so sedaj jezni na „Magjara" in med tem ko nekteri listi ustavo-verne klike samo pohlevno stočejo, napovedujejo drugi Andrassy-u očitno vojsko in eden list žuga celo z revolucijo na U u naj i, če Andrassv naprej hodi po sedanji poti. Kakor so prej zdelovali Ilohenvvarta, tako zdaj napadajo Andrassy-a. Mi pa, ki vemo in smo že davno vedeli kaj nam je pričakovati od Andrassy-a, nam more ta zaobračaj v ustavovernih listih samo po volji biti. ker ako bode Andrassy imel vse politične stranke za nasprotnice in ga bodo Magjari, kterim tako ni bilo ljubo, da je njih podkralj se na Dunaj preselil, tudi samo slabo podpirali, potem se mora uresničiti, kar so magjarski listi pisali, ko se je govoriti začelo o kandidaturi Andrassy-a za na-sledništvo lleustovo, namreč da Andrassy u nasprotna stranka je njega za to na Dunaj spravila, da ga tam odstrani, ker ga v Pešti ni mogla. Cc še pomislimo, da ima na Ogerskem Andrassv samo Dcakovcc za sabo, da mu pa vse druge, stranke nasprotujejo in da morajo te stranke sedaj dobiti več moči, ker predsednik ministerstva zdelo dolgo, ko smo prišli čez Semmering v Mllrz-zusehlag, kjer sem izstopil in si nekoliko počil. Drugo jutro, ko se jc danilo, se vsedein zopet v voz in ko sem v jutranjem svitu gledal na obe strani mično gornjo Štajersko, nisem mogel braniti, da mi je prišla štajerska domoljubna pesem v misli: ,,lloch vom Daehstciu au*4, ktero sem si tudi v duhu peti začel. Pa spomnila me je, da je bila štajerska dežela enkrat vsa slovenska, da ste Mura in Muriea tekle po slovenskih tleh in sedaj ! V — Samo južno tretjino lepe dežele še imajo Slovenci in tu se jim obstanek nemogoč storiti hoče. DA, hoče, pa mi tudi hočemo in hočemo biti in ostati povsod, kjer smo še. Kmalo mi je bil „Iloch vom I)achsteinu iz glave in z vsemi svojimi krepkimi akordi, vrela mi jc po glavi pesem: „Kje dom jc moj" in malo glede na moje sopotovalec sem mrmral pred sebe: „No poznaš li v zemlji mili Slavskih sinov hrabrih v sili? llister um, dušic krotkoit Je med drugimi njih lastnost. In to jo slovensku zemlja, Na Slovenskem dom je moj !" Kdor, komur srce za naš dom in rod ni otrpnilo, ni bil navdušen ali vsaj giujen, kadar jc slišal to pesem dobro peti, on ni človek. Videl sem, kako so starcem pri petji te pesmi solze v domoljubnih očeh igrale, kako so mladeniške roke nehote se vzdignile in če jc družba sedela pri ni tako mogočen ud vladajoče stranke, ko Andrassv, mislimo, da ne bo predolgo, da bomo slišali o novi krizi vkupnega ministerstva, posebno če Andrassy-jevi moči ne bode mogoče državnega zbora cislajtanskega vkup spraviti, kar se ne utegne pretežko zgoditi. ((Hej: Pol. razgled.) Slovensko bi leževa nje. Pod naslovom : nVarujmo si sami ravnopravnost jezika'' smo pisali v zadnji številki našega lista nekaj o novi postavi za notarje in v najnovejši številki ^slovenskega Pravnika'4 piše o istej reči strokovnjak dr. Ivan CJeršak sledeče: Denes jc zadobil biležuiški red veljavnost. Važna je ta postava, pa tudi dobroti ji v a bode,' ako se bode točno izpeljevala. Kdo ne bo pritrdil, da je izvršil no s t hiležuiških pisem naj hlagouosiiiši korak na polju umnega postavodajstva? — Odpadejo male tožbe, razprave pri sodniji, sodba in vsi tožbinski in sodnijski stroški, ker je biležniiko pismo tako močuo, kakor sodba najvišjega sodišča na Dunaji. Naš „Pravnik'4 lehko prinese drugokrat obširniše pretrosovanjc te nove postave; zdaj bi le rad odgovoril na vprašanje: Ali bodo bilež-niki n a Slovenskem izdelav al i b i 1 c ž-niška pisma v istem jeziku, kakor do-sihmal, ^li jih pa bodo spi s o val i v n a š č i n i ? Dosihmal so jih, kolikor vera, tako-le izdelovali. Prideta prodajalce in kupce v biležniško pisamieo delat kupne pogodbe. Hiležnik pregleda zcmljiščiic knjige, pa koj napiše pogodbo, sc vo da v ne iiiškcm jeziku. Ker pa stranke hmVjo vedeti, kaj bodo podpisale, terjajo, naj sojini pismo prebere. Ker pa kmetje nemški ne razumi jo, ga jim biležnik koj slovensko prebere. čašah, nikoli nisem videl, da bi bil kdo z večjim navdušenjem svoj kozarce izpraznil, ko kadar so jc ta pesem odpela. In tudi meni se je v železniškem vozu srce začelo širiti, spomnil sem se, da je ta pesem od jedernatih Cehov k nam prišla, videl sem kmalu v domišljiji ves ogromen slovanski rod, kako roke vzdiguje in ne pusti, da bi se naša domovina pogubila. Da, hitreje tolklo je srce, skoraj tako hitro kakor tedaj ko sem si prvokrat izupal svojo ljubico tikati, kar se ni zgodilo tako hitro ko pri tistem Kibničanu, ki je pripovedoval : ...laz sera rekel: Ti, ona: Ti, potem sva se pa kar kUSnttat" — Domovina, zakaj si samo moralična oseba, zakaj nisi raj še lepo dekle? Zakaj nimaš, kakor moja ljubica, bistrih oči, angeljskega lica, purpur nih ustce in za njimi alabastrovih zobeekov, zakaj nisi vitka in živa deklica! Vidiš, ko se je gori popisana navdušenost nekoliko polegla, prišla mi je ljubica na misel in nek anglešk verz, kterega sem ji mislil povedati, kadar bode sitna. Zapustil sem na Dunaji prijatelja, ki rad z deklicami občuje in ker jc v zadnjem času z dvema znan bil, ki bo angleški znale , nabral si je mnogo ljubcz-njivih verzov iz augleških pesnikov, med kterimi mu je tale najbolj dopadel: „lf u»y prayers may thee move, OOUM witb me and be my love !* Lep verz in njemu zato posebno priljubljen, Miilili bi toraj, da so naši biležniki izvrstni jezikoslovci, ker jim je treba samo od daleč pogledati nemško pismo, pa so koj v 9tanu ga na slovenščino predjati. Gre pa govorica, da je nek gospod biležnik tako v okrajšanem slogu kupno nemško pismo slovenski prečital strankam : „Ti prodaš tvojo goreo v kolosi temu le za 20<)0 gl. — Zdaj si ti na p>ici, potle pa prideš ti na njega (kaže na kupca), za to pa daš pevi-lengo , ka se tabolira tisti kafšilingrest 1000 gl. j tak, zdaj pa podpiši." — Tega pa ne, gospod notar; jaz še hvala Bogu nisem niti na psici niti na psu. pravi prodajalce, to besedo morate preklicati. — No, no. ga potolaži bilježnik samo v gruntpuhi je pezic na vas napisan. — Slovenščina je našim biležnikoin bila dosilunal prelog (Trisehfcld), kterega se niso lotili obdelovati; odsilimal pa bodo le morali predulitavati prelog (Uebersetzuug) biležuiškega redil, ker bodo morali tudi slovensko pisati, ue le uemščino mleti. Po postavi od 25. julija ISTI, št. T (5 se morajo ženitvene, in ne .tere druge pogodbe biležniški zapisati, drugače ne veljajo. Po § 63 ni treba prizvati posebuega tolmača tedaj, kadar biležnik ter z njim oba svedoka jezik stranke razmnita in ako višje deželno sodišče potrdi, da biležnik slovenski zna. Vprašanje toraj navstane, ali sme biležnik n e z n a j o e s 1 o v e n s k e g a j e z i k a, najeti tolmača, da ga z njegovo pomočjo spiše bodi si že nemški ali slovenski? To no gre. Slovenci ne potrebujejo nobenega tolmača, da bi jim slovenščino razlagal. Ako bi ga pa biležnik potreboval, to jim ni mar; njegova dolžnost je, da slovenski razumi, ako hoče med Slovenci uradovati. Nova postava to tudi izre koma terja, zaukazujoč : treba je da prošnjik (to raj tudi biležnik) zna deželne jezike, po trebne mestu, v katero je narečen § drž. zak. so neveljavne. Iz Siliti i ju. 18. novembra. [Izv. dop.] Okrajni šolski svet jc v svoji poslednji seji storil uektere prav važne sklepe glede povzdige šolstva in poboljšanja plače učiteljev. Sklenil je 1) dvorazredno šolo v Srn a rji pomnožiti za en razred, da bode zanaprej trirazredua in takoj razpisati učiteljsko službo z letno plačo 500 gld. ; 2) cnorazredno šolo na Ponkvi spremeniti v dvorazredno; 3) novo šolo ustanoviti v Lem-berg-ti; vsem učiteljem šmarskega okraja, kteri so dozdaj le 400 gld. plače na leto imeli, po na- sveta g. dr. Vošnjaka to plačo na 500 gld. povišati. Nadejamo sc, da deželni šolski svet te sklepe potrdi, ker je plača od 400 gld. res tako pičla, da učiteljem ni mogoče izhajati in z veseljem svojo službo opravljati. Iz Brežic*, 19. novemb. —a—. Pri nas imamo vedno staro filistrsko življenje. Našo me-stice sicer čuti mogočno buhanje valov slovenskega gibanja, ki ga od vseh strani zadeva, pa v njem samem je malo slovenskega duha. Voditelj tukajšnjih nemčurjev dr. del Cott, večkratni nesrečni kandidat za deželni zbor. rad tujcem pravi, da v Brežcah za Slovenstvo ni polja in če mu kdo pove, da je pri volitvah v Celji vendar narodni kandidat ne iz Brežic kaj glasov dobil, mu kmalu pove, da narodne stranke v Brežcah ni in je ne bo; samo posamezniki se drže narodnega programa. Pa povedati moram, da tu nemštvo in nemškutarstvo na slabših nogah stoji, kakor le kje. Glave našega mesta Sehniderschitsch, Kreulitseh, tudi Jancsehitseh bi se kmalu dali dobiti za narodno reč, ko bi ne bili navezani na oba del Cotta, ktera bi vse Slo vence najrajše iz sveta spravila. Da mesto ni narodno, je krivo to , da je kapital tukaj v nam nasprotnih rokah in so tako muogi meščani in okoličani od gori imenovanih nasprotnikov odvisni Zadnjič je dopisnik od Drave v Vašem listu o tej reči govoril in pritegniti se mu mora, da je nujna potreba, da narodni krogi vpliv, ki izvira iz materijalne prevage nasprotnikov, paralizirajo. Tvarno navežimo naše ljudstvo na može naše stranke in držalo se nas bode zmerom! Iz l*rusr<'. 10. nov. —s—. [Izv. dop.] Kakor je S. t. m. v česk. dež. zboru navdušeno govorila češka feudalna stranka, da vedno hoče statijna strani naroda, ter „kri in blago" za domovino žrtvovati, tako je protestovala minulo nedeljo 12. nov. na sofinskem otoku svobodomiseljna inteligencija in prosti mestjan Prage — proti zadnjemu, zavratnemu delovanji dunajske kamarile. Sklicalo je namreč ta dan češko demokratično društvo shod, podoben malemu taboru, da se posvetujejo o prihodnjem položaji in nevarnostih, koje prote češkemu narodu in posebno slo-vanskej svobodi. — Zbralo se je bilo blizo 8000 rodoljubov iz vseh stanov. Govorili so trije govorniki. Naj prvi je Dr, Kučcra omenjal glavni vzrok in pomen denašnjega shoda. — Poslednjič stopi pak na oder g. Dr. Slavolj. Grčgr, ter v izvrstnem govoru, kojega glavne točke Vam na kratko tu podam, pričel tako-le: „Gospoda! Igrali smo veliko polit, igro! — Igralo se je o največjem našem imeuji in o BVO bodi, samostalnosti in našem pravu. — Mi smo igrali pošteno in dostojno. Kako se je pak igralo I nami ua Dunaji, je vsakemu iz meju Vas znauo. — Kar se tiče bivšega ministerstva Hoheuvvarto-vega, moramo priznati, da so vsi miuistri stali kot možje, ter raje odstopili, nego Čehom dano obljubo prelomili. (Slava jim!) — Toda kdo jo igral samovoljno? — Prusaki (gromoviti vvborne!) Kajti oni so uničili avstrijski patriotizem, pogazili in uničili vdanost in žrtvoljuhje avstrijskih narodov, ter pokopali nado na daljšo eksistenco Avstrije. ('Vvborne!) Nad takovo zmago plače angelj varuh Avstrije, nad takovim junaštvom raja Dunaj, ter praznuje svoje orgije! — Da! Raja tudi Bero lin in Petro grad, ti prihodnji dediči habsburške monarhije. (Burno, dolgo-trajajoče ploskanje.) Bilo je to poglavitno delo saksonskega barona (Beusta), ki je nam očital, da prodajemo vlastne dežele. (Vvborne!) Ona stranka, ktera z pohlevnim očesom mežika čez meje, ova stranka, koja ne more dočakati trenutka, ko bodo zastave pruske privihrale na naših mejah; ki hre pene pričakujejo, kdaj razpne pruski orel svoje močne peroti na višinah dunajskega cesarsk. gradu — podpirala je to človeče (Beusta). Toda naša stran ne privoli, da bi kralj naš postal vasal ptujega cesarja, narod naš ne privoli da bi se z njegovim kraljem zgodilo, kakor s kra ljem bavarskim, saksonskim in vvirtemberškim da bi potomec slavnih Otokarjev, Podebradov in Ka-rolov, bil podložnik nemškega cesarja. (Vvborne!)" — Dalje omenja govornik, ter živo popisuje razbito poravnanje; dalje kritikuje kralj, poslanstvo reskript) od 12. sept. 1871 — in od 80. okt. 1871. — v kakem nasprotislovji sta si. — „Sli smo jim naproti z oljko miru v roci", nadaljuje govornik, rPodajali smo jim bratovsko roko, ter srce polno ljubezni in prizanesljivosti, toda odgovorili so nam s surovim posmehom, da oni nečejo sprave, ampak boj! Da, tedaj boj ! Ne z nožem v roci, ne! Z takovim orožjem se ne bodemo bojevali, ampak v prihodnje se bodemo bojevali, kakor je narod naš pokazal v poslednjem desetiletji, da je nepremagljiv, in to stališče je: deklaracija. Ne bodemo se v prihodnje več borili za fundamentalne članke, ampak za nekaj druzega, to je pravo Češke, koje si zapišemo na našo zastavo in to je: rSvoboda občanska!" — Tedaj naj pristopi vsak v kolo našega dem. društva, ter naj se pogumno bori pod zastavo in geslom: ^občanske svobode!" Gromoviti Slavakliei so značili, da so besede govornika globoko segle v srce vsim nazočim. — Polic, komisarja nijsem zapazil pri mizi poleg govornika, ta se s takovimi ljudmi ne dela takih ceremonij, kakor sem vidil v slov. društv. življenji, ki na taborih c. kr. komisarju kličejo : Žlvio! Iz Izlili uju. 18. nov. [Izv. dop.] Morebiti so tisti prav govorili, ki so rekli, da je mesto ministra cesarske hiše in zunanjih zadev za An-drassy-a samo past, v ktero ga čejo dvorski krogi, kterih delavnost se je javno pokazala pri imenovanji Hohenvvartovcm in odstavljcnji Beusto-vem vjeti. Ona stranka v Cislajtaniji, ki je edina \udrassy-u zaupala, je sedaj tudi že njegova nasprotnica. Glasilo te stranke „N. fr. Pr." namreč piše v denašujem listu o Audrassy-jevi politiki in ni nikakor zadovoljna ž njo. Galicijo, premišljuje omenjeni list, zgubimo, če zmagamo ali ne, ako se spustimo v vojsko z Rusijo. Če zmagamo, jo izgubimo, ker se bo izročila novooživljeui veliki Poljski — čc ne zmagamo, jo izgubimo že kot premagani. Če bo Andrassv vedno le hotel za Poljake delati, ne bo dolgo na krmilu, ver cesar sam je nasprotnik vel i ko poljske ideje. Spominjam vas pri tej priložnosti ua cesarjevo besedo, ki jo je, kakor so listi poročali, o poljskem vprašanji izrekel: „Razuineni politiko, pri kteri se provincija izgubi, če je vojska ne srečna; pa česar ne razumem, je politika, pri kteri se provincija izgubi, če se vojska pridobi Pripraviti se moramo morebiti kmalu ua novo krizo. Spominjam tudi na to, da se je v času, ko je bilo llohenvvartnvo ministerstvo poklicano, govorilo, da stranka, ki je Hohenvvarta v minister sko palačo spravila, hoče poslati Lonvava kot prvosednika ministerstva v Pešto, da bode pomagal uresničiti Hohenvvartove ideje. — To vse morebiti uima nič v sebi, pa v Avstriji, kjer smo zadnji čas popolnem prišli ob politični kavzalni uexus, je vse mogoče. drassv-a, da je sklicanje polnoštevilnega državnega zbora nemogoče storil, ker je vrgel Kellcra-perga, ki je hotel rillcgalne" zbore razpustiti. — Tedaj ustavovercev ne bode v državni zbor, fede-ralistov ne in če se je kedaj beseda: političen kaos, prav rabila, rabi se sedaj za zaznambo naših razmeT. V ogrskem državnem zboru je hrvatski minister grof Pejačevič odgovoril na interpelacijo poslanca Iranyi-a o odloženji hrvatskega zbora, da se je odloženje zgodilo pod njegovim (Pejačeviecvim) in banovim vplivom in da je odloženje zborov neovrgljiva pravica krone. Vkupne zadeve ogersko-hrvatske, pravi minister dalje, ne bodo trpele škode, ker jc Hrvatska v ogerskem zboru zastopana. Minister izreka, da ima vsako vtikanje v hrvatske zadeve za neopravičeno in da vlaga zoper to obrambo. Kdor je s tem odgovorom nezadovoljen, more dobiti na hrvatskem deželnem zboru pojasnilo. — Opazimo, da izmed hrvatskih poslancev za ogerski državni zbor ni bilo ne enega v seji, kakor že sploh dolgo ne. Tudi hrvatskim unijonistoni ne dopada več unija po Andrassy-Rauchovem receptu. Nemški poslanec na dunajskem dvoru, general Schvvenitz je, kakor piše „N. fr. Pr.tf dobil povelje, naj izreče Beustu pomilovanje, da so ga okoliščine iz njegove dosedanje službe poklicale. To bi bilo se vc da večjega pomena, kakor izreki pomilovanja kteri iz ustavovernega tabora prihajajo stiskalcu Slovanov na steno. Inozemski listi ali resno pišejo o avstrijskih razmerah ali pa sarkastično. „Schles. Ztg." pravi da sc pri bolezni naše države ne sme govoriti več o spodjedni bolezni, temveč to je že ,,akutna kriza" in zdravniki mažejo po truplu države, ktero jc že do smrti oslabelo. — „Ki5ln. Ztg." pravi, da bode treba Andrassy-a skrbno opazovati in tudi marsikter dtinajsk list bi mu rad dal oskrb- Politični razgled. Ministerska kriza v Cislajtaniji še ni pri kraju in se do sedaj še nič gotovega ne vc kdo bode dobil ukaz, sestaviti novo ministerstvo Nekoliko listov pripoveduje da je knez Adolf Auers-perg za to delo poklican. Zraven tega pravijo nekteri listi, da bode grof Goluchovvski stopil ua mesto sedanjega ministra Grocholskcga, kar pa menda nima podloge. V ustavovernih krogih se boje, da državu zbor ne bo mogel se zbrati pred koncem leta in bode ministerstvo tako samo si potreben denar do voliti moralo. Sploh je malo upanja, da se ho državna zbornica kmalu zopet napolnila, ker usta voverci, ki pn zadnjem zborovanji deželni! zborov uekterih izmed njih niso prizuali za legalne ne bodo šli v državni zbor. Tako saj prav „N. Fr. Presse," ki ob enem dolži grofa An nika. — „Bresl. Ztg." piše:" Avstrija skrbi za to, da nam novic ne zmanjka. Pač je to bogata dežela, ki ima toliko vprašanj in toliko ministerstev; Kaj je v Avstriji šc mogoče!" Na Francoskem hoče Thicrs končno republiko ustanoviti. Do sedaj so ni prvosednik Thiers nobeno stranko oklenil, pa piše se, da se bo za naprej na republikansko stranko naslanjal. Pravijo, da ima sedanja francoska vlada za naj-bližo prihodnjost sledeči program: 1. preselitev narodnega zbora v Pariz; 2. amnestija, ki bi obsegala sicer vse vojake, pa ne voditelje komunalne revolucije; 8, Definitivno proglašenje republike; 4. imenovanje Thiersa za prvosednika za 4 leta, permanenten naroden zbor. Španjska je tudi ena tistih držav, kjer so mini8terske krizo goste in ravno sedaj je imenovana dežela srečno eno učakala. Izv. telegram „81ov. Narodu." Iz Ljubljane, 20. novembra. Oddanih 230 glasov akcijonarjev. Izvoljeni odborniki: Vošnjak, Dominkuš, Razlag, Radej, Rapoc, Trstenjak, Pogačar, Eiuspielcr, Gorjup, Zamik, Graseli, Kozler, Žigon, Ahačič, Gutmauu. Osobno udeležilo zbora »»O akcijonarjev. Razno stvari. * (Beseda 19. t. m. v tukajšnji čitalnici) je bila prva v predstojeći zimski sezoni in se je jako dobro ponesla. Mladini in starim pevcem gre vsa hvala, da so v tako kratkem času toliko sc izurili in svojo prvo zadačo tako častno izvršili. Ta prvi nastop naj jih navdaja s trdnim upanjem, da bodo čitalničnim udom letos še mnogo zabave napravili. Ista hvala pristoji mladi igralki ua glasoviru in gospodičiui, ki nas je z milo slovensko pesmico razveselila. Le tako naprej! Beseda jc bila tudi ninožuo obiskana in bode v prihodnje še bolj, kedar se bode glas o tako srečnem početku v naše nar. kroge razuesel. Kar je v prejšnjih letih mogoče bilo, to bode sedaj, ko Maribor že toliko novih in krepkih narodnih moči šteje, desetkrat lože. Le naj se vsi udeležijo, kterim je narodna stvar pri srci; ..izida nij dvombc." * (It Celja se piše), da bode meseca decembra kazenska pravda zoper napadnike gospodov dr. Sernca in dr. Radcja 19. junija 1870 v zboru volilecv v Novi vesi blizo Slovenske Bistrice, obravnavana. Deželna sodnija v Celji ni neki našla v onem napadu nič kriminalnega, pa viša deželna sodnija v Gradcu in zadnjič celo najviša sodnija jc celjsko deželno sodnijo opomnila, naj pokaže svojo oblast zavoljo rjavne po-silnosti.u Obtoženih jc neki 10 mož iz slovensko-bistriške okolice zavoljo omenjenega zločina, ki se kaznuje s težkim zaporom do 5 let, in 30 prič zoper obtoženec hode neki poklicanih pred sodnijo. med njimi gosp. dr. Sernec, dr. Radej in kaplan Slatinšek. Zagovornik bode dr. Holziuger v Gradcu. * (Pogorelci v Vižmarjih) so dobili iz cesarjeve privatne kase 400 gld. Gorelo je tam 14. avg. t. 1. * (Službo vodje zemljiških knjig) v Ljubljani je dobil gospod Jožef Simandl, vodja zemljiških knjig v Voitsbergu. Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki jo že več ko sto ljudem pomagalo A. Wltt, (60—i) Lindon-Strasse 1H, Berlin. Poziv k tlražbi mite. 27. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne bode po javni dražbi „letuška mostna mita Vranskega okraja na 3 leta t. j. od I. Januarja 1872 do konca decembra 1874 oddana. Izklicna cena jc 240 gld. avst. velj. Varščine sc 10 gld. tirja. Dražbeni pogoj leži tukaj vsakemu na ogled. Olrrajiii ooi* "Vraiislci , (70—3) IG. oktobra 1871. Načelnik: E. Schauer. i t |..e M .S .2 .t ~* '— ^ .—i "2 S > 2 s * S ° 6 o \ 8 , «» o v 2 2 S 1 ec *: * <£ a S !fi S£ TI — N 8 J« 'S >o o .. B _: — č l~ e •• i.." >ea C b I 51 4= = .r. 1'Šf £2 5 tb te rt .ti 5 1 - e is* H'., e l S rt Sli SSS rs — g 2 c 2 3 ž iS «rt --„-c_ 55 O!«: 3 —» iS a o 4 s s š - * (Dr. Mat. Wretschko), kot kandidat na Slovenskem „Vrečkou, je postal deželni šolski nadzornik prvega reda. * (Čuden samomor.) Na Dunaji sc je 11, t. m. hraniluični oticijal Avgust Kern s tem ugo- nobil, da je eno omaro napolnil s težkimi rečmi, jo otvezil, sc vlegel na tla in z otvozo potem omaro na se prekucnil. Omara jc padla na njegovo glavo, ktero jc prav po besedi zmlela. Experto črede! Zaupaj izkušenemu, niir v cnrni fisi.ivku z nailnvnm : migljaj za vsp. ki zdravja ii.Vio v Londona izhajaj*""' nlJCMIMd VittualltTs Oiiftiilinn.- Sestavek »aru M (flaši : velika avtoriteta je Mtavek izgovorila, ila »o največje ziia.iilIrastrom najprostejic Izrek ima svojo veljavo tako v medicinskem kakor v mehaničnem uni-stvu, in najnavailn«je Hiibitiinee naieica \ Bti k d.-inicira zavZitka imaiu r sebi tiaitlnij.jn načel« za zo-pctllO pridobitev kak>>r za ohranenje n.iiefra to»tovan,ie in izknctvo na« navajajo, zaupati rajie prostemu zitravilu, in verovati onim. ki nas ne izkimajo z vUokidetečo frazo prekaniti; zato potrjujemo Ime tnale-ekstriiktno zdravilno pivo In ie bolj zdravilo varno, ktero vp! zdravniki na kontinentu po njegovem izvrstnem vspehu pripororajo in »eni OOOBOni zapisujejo, ki trpe na lelodinlb boleznih, na nluoob, na prsih, na jetra h, in v spndnjein tele*!, kakor tudi na motenji pravilnih telesnih fnnkeij. Hntrovemu male-eke-traktnenm pivu stoji orieijelno imenovanje „izvrstno redivno zdravilo* nastrani in ta neod-vonibljiv pridevek dokazuje njegovo zdravilno eeno na,ioilIot*ueJHe. E.xperto eretle! Svt>tnjeun» torej vsem z Wim-pole Street, W. Med tem ko se v inozemstvo ta »lavna nemška pijača hvali, ne mine dan, tla ne bi v Johan Hoff-ovi centralni zalogi. VVien, Karntnerriiifr 11, priznanja v rabi niale-ekstiakta, male-ćokolade iza dojenee in slabe otroke v obliki prahui in lloffovili male-honhoiiov za prsi in o dohljenih ztlravilnili vspohih dohajata. Iz kterih dene* inali izpisek olijavitoo. c.W>—'J) Preatbiirir« -6. maja IHTI. Prosim da pošljete se 13 flaš vašega izvrstnega male-pivaza zdravje. Ivan pl. »iiti<»■•>!. Zaptorje. 10. majalHTl. Ker mi vaši maic-bonboni za pril za mojo prsno bolezen, kašelj in hripavjost posebno pomagajo, želim zopetnega poslanja s prihodnjo pošto. Anton Dornlc. VrMzprlni, *J. junija 1871, Ker mi vaš toalc-ekstrakt za zdravje dobro služi prosim itd. iriilrlh Kiir/rk. umetnik. Ilro«»». junija 1871. Ne morem nehati izvrstne lastnosti vaše male-čokolade v obliki prahu za redilo dojuncem pohvaliti in prosim itd. VI«Yl"oaii«*iill4. advokat. • ' dobiti pravo pri t H tint apotekarju. (47—2) ■ o3 •i—t 'O d -Ni 3 m ■< rt s! ^5 ■5 -S := >» O I = * —i E c s „ 2 & v b a n ~- ^ > ■ 2 s- > _ . C C > 1-H S S* 1 ^ a :© M o ^2 a J i N t vi o 42 'C s 1 —• si rt —i t- 3 x 00 oo o w S © "ti ti ^ i! II 2 11 C s t:- AOeiuip NieJerlap flr Oesierreicti neuester ErMipn. a ^HMnV *yWrtrttiinrt AtfP* Uinrn jrcftn 'J'crt^ii jinratrru Tic nmm *i»hf«njin«(*in*n v »»»HIHIlg. J^nnr rit n*n«n WnfdiiiiUI»ifti|te; man n^"» fiiib ret Ctfl« » io fr. iu fjfcit. cl birne babtt bcm 1' «ur i'eadjvitijt, t.i & bit ©tfi<*lJ-a'ana nur in RS SBatnung. T it biircbuii* in vati bet tfltMlt«FmU-Fompadoar, trelebe in tiir-,cfler 8«it turrtj tbreVcttverfiicbfcttai:. (diuirt flntrfeniiuiia gcfunbcn tat, »irbi'it cinigec ?>t\t rcn tntb« men B>«n«n9tWIW, 2. flMbrttn jBubtitum alttiu tđ)tt C i'iAtiuU t« gtftrtialcn 91itttr« ihge '*t »u babftt iicfe¥a|»! W(t rnitbc «< F frflb« gfg'aubt baben, bafi man jucb line 5ifi t;\u$ aiatbtn bsirb, ta$ 'auge \\i fctoiidi brini Qin tin einfattt«, Itbr finnteitt« Jitfirj. ntent ift ef a((un0tn> kaA (in (AtraitcA zlngc fegat in ber Tammtturg in bit biinnftt VUbtl ebne OiirutnautiA einfSbeln fann, unb telet bit-(d Diafđjincten (amint Itntetifung blrf fr., Ittint šcitt 4 tr. MpMp*- 5*riUantinf'»nlt>*r, ti neurt IW gtlunatnt«. litmifn; jufamroengeit«« Itf Uittauit4t4 'i'U.utr, wt!4e* toUfon nt:', ben ibm trtbc:'(tn (Jt«nta r«t)t|crtipt. «£m tfcatnftanb aui etitm «btr untblttn IDittaa, irfltbtc fa>mu||ig, rtralfrrt uab uMii'brn;« licbe Qtedtn bat, bttinibt nur ttife mit bitftm Uulcrr itbtrvif^t |u trtcbtn unb cr n t> u tin biiaantt* Vlugftbcn £itft< f ult^r nuji m:D pelirt tt:i (Atgenftanb mit eintr iibcrra< fcbenbtn -žcbutUi^rtit. 1 5tba.tttl famtnt Vin* trtifnng fj fr. >M^a^^> VuliOir.*tpmpofitir n. Sin tin. W^^W Irbatb.uf* ^pjiilmitttl, BObUOb 8j« btrmann mit grot ttt Veitbtigtcit o(nt aDt fRilbe tir «cra(tttenunb HinbfltttctbtntnSibttlftudtio. kbcnflm« ;4?re » tO tr. ■n^n^r tc,i <$i\ t..i, um j(ir blinbg«n;crtenfn 'liiiM.ia.'vfacnf!aiice blanl unb ncu ju motbm, unrnthtbrlitb fur t^olb* unb *čtlbtrarbttttr. 1 CtiiJ 5 fr. IMflP" I'a* P«rfilbrruii8*pul»rr Itiiltl lo^Vr 'ei-'i- b n-;a) juJ. tjriibnttc Iirnftr, bteft« vctfiibtrt bauttnb itbt* 9itt>i8 in rini. im Vtinuitu n >b fi fiit i it trrutiit-.t <£c.]rn> It.inbe, isilibe bit garbe g< 'cnnr.* |u tmpftbltn. H5tatnftanb( au« Varf« frng trnntn in €Ubtt vttioanbtlt u-attti i VltCtliS fr. Mi^P^ '•im ?trnnlotur aUtr lthrrn ift M^^F tit rrguiiifr -ronnrnutr mit ffcni-pag, 'ur 3rbtrma«n btfint* jii rmrirtlen. ba man na<6 tirfrr Jttrtti ncbrrrii Ulr adt mrib«> ni< ftruttion. rtdjfr grgen itttn SinbruA. t <čtiitf rttinc čottt so, 40, u tr. l etQ(t gto^t ©etit 70. 90 tr. bi« t fl. 1 eiflđ grofje mit u eibttitjttn i fl. i eifl« <0r Wtiftt«t(btn »5, 4" bi« tO tr MpM*» Ha«gtjeitb«tt( V*ai\*m*9&iat{e, ^■^SF mil ».-.nifitiiir btrmenat, um tat Vtbtr boltbar »u mat^tn. Qint i <$a4ttl (tin yfiinci 3«i tr. Xir ^u*« ovr Wafft lit fd»ii()ru q!id? ift. Stt HntrrtiturtJ btt au«gejeia)net(n i'if(g-i 'dtrn ctbtr-Bvpntut, rvt.rbt bat i'etrrittrl tstilb unb unbur^bringiig) irotbf, (o ba§ na fpiinn ift unb btui ^rcrctt in tr<6fltn STiagt tnt|prod)cn mrt. l klicen 00 ft greftn Cortbtil gttcabten kit ntutii OTo f t*> i u b I * t ft i i'rr; man rncait bal Ufti.it ^pibtn unb ift gtgtn ba« Urtcitn btt €rikt grflcjtrt. 1 Sitict in ^oli flrtarjt 10 ft., 1 €t'id in «tin IS tt., l etuct mit ^cbcttalttr unb Tlrffcr JO fr., 1 JTapfct-(OJUnni, fiit trti VIcnate ccniigtnb, '0 tr. 1 €tuif Unicn. (Rabirgummi *iir 3)tci unb lintt 5 tt. ■Ouhnrrau(un<»t ina« aulflngota> vlivat, iX etuct is tr. fVafdipiilotr, um bltnbtnb f43ne UD a {nj c ju erb.ii ten. t'ci flntotn-bung biefe« i'nlrrt« cvfpart man trif, Ttv-b«it unb Mtib, bee grcrlt 'J'cttb.il babti iti n.-rb, taO bit tDafcbe mrbt gefebent Mitb, al« bti grtrrbitticbtrScrriAtung. t i'fuiitnafct w tr. ■k^M**- Tit ^aut>triintr, sict-ranđjett m^^T fiJr tS rn *! uib -ivj • Cin *ltirf, gt-irtit r?tn mil bufrr Jintr, bttibt fttbft bcm •eb-ofltn Jluge ein 0'tbcimir.t; : nur Xtritnigt 'nun ibn le tu, ber bit tt ivceunt bitju tat t AiaiiVititii frlcb r ." intr 20 Tr. 'iiiufti'« Hi b tir .V>ofrtiM*iii*rr, tvrlrbr ric t>of< bci icblntieni WtU ttr per ttnt 2Mrt>mu$cn f4U| ten €tabl> unbSiitngt* flrnftjnbtn- l Va'tt 85lr ■njftfBT* O^imlifrhrr VrbriliKf, ivitiucb ■PSr tebe <.*.\t un.i Btttt tint^tfcbmtitij. ttit unb bicfcbcnftt tfrirgtUađirung tit>..lt. ižiu Oljčen llttn iS !r., grofi «5 fr. ■M^P- MiitTiarr v run. Ij« Uncntbtbr. JB^^r iicbftr in \ t'.\ ^au«baltuna, b» u ju u .t tir vri Ititttnflcti in itbnn ^aufe cot« fammrnbtn iltcpataturtn fclbft btfcrgtn tamt; bldct Vrini bd t fi. ■■M** *• f- P"". -Znpoitiit-irtt-'Itrthrr ^^•r cntfrrnt in (inigtn šrfunrtn aOt n?it immrt Plamen talent tu Qleden ton [tttt €toff.)attutig obne ttulnabmt. Xitft« neut bun iiirinu't in trnu zl'ittuitg alle abttli* cbtn iJabrifate. ba i« fclbft bit larieftt Sari-t unbtfd)ibrt ldfit unb f.".a,tcia) tredtn — grnicb« M b.tibt '.lucb ni t« |iim 'i*nt;en trt $anb> fom?'- befonbtr« ;u tmpftbltn. i Olaton ntbfl Hntrrifung <" tr. »■^r- Vanfrr tliuocri'al-Jiitt, um nirtjt n^"W nur fflto«, ^JorjtOan, Cttin, iJJttr. dti.uiiii. vpu ic. (rbneOfltn« brrart ju etrbin. trn. U ti;-1« mu itiiiii.litin ur, fonbirnumlOtr-frbitbtllt« ju tiiniu itn, j. SJ.^oij mit 1'fiiJll. (Sla« mit ^otjcUan ic, fo baft t« trie tin Jtbrrtr trn t-. 1 1'afct con btftm in irbrm ^aulc uutnt' brbrlicbcn 1'iittcl nur 10 tr. Trrfrlbr Stitt im miHt.cn juflanbr, ftbt aufgitbig, 1 (Jlacon 30 tr. n»^*»F rctlcbt man ofjnt 3abnpa(ia obtr fon-fiigt i'lcti'juicutr (blo« mit ttinem TOaijm bic ^atjnr tiin, troji, gaucble« unb gcjunb tr' baHeii tann. Um aroficn Umfat) ju tijittcn, ifl btr j^tti« Wt etifet bicl auf «0 fr. fltftrflt. ■^■p- Či icfflcfltlmat Trn, titlctr rpratii ■■^^ ibrtr ©tautmlutrtit, ?M0igfeit unb ibrtm ftrbern tttar bnuttl ,u fa: t rn, iftKunSI; alTc4nnifa)cnTta> patattfinb faV.t trb. 3a) bttbre mid), biemit brin botbgctbrttii Z. 1'utli'um anjujciatn, tafi ulj tin fagtr ven uat>trfalfa)ttm, frticbtn bopbclraffintrttn Nu|bl babi. 1 ftlacon tttin a tr, gicfi «5 tr. $« btnnnntt Hrtitd au* arfilfe>t Btrbtn,(o raartje ifc- tigttn IHietcrlngt atlcui fetbt cd»t ju baboiTint. Vrci»blattrr ub«t aO« am Vng« befinbl:a)rn ©tjenftanbt tmbtn grali« abgfgtbtn. rTl*hf«ngin«frhtnrn fliib pet etfltf a 30 tr. ju baten, tttgiilator-fttbfrn |uui 9iin)ltn t ur ttbt|Sanbunb}n jrbrm 1'arier. (o bag man mit ber tmtn Scbtr bit ftinfltn taligra> fifrbrn, fetrie aud) bit fldrffttn ed)rift)figt au#. fiibttn tann. 11 €t. >4 tr. ■gp -atlerhirhft pntcntirtr« Mift jur 'Jtutrottnnet atlrr TOdufe, ^.lttrn ^amftcr \\nb •Wautn»«rfc. Ter feitjui rt nnttt @arantle 1 grofje ^Itrtjbiiebte 1 fl. o. ti. fla»ifalr« fljtutrl, um Vilhnrr. n^*W auarn in (jngften« 8 lagen fpurlofl in eertifgen; bieftt ntn erfunbene -lUittci ut-a-tnfft aDt bifbtiigrn unb irnb tater untcr '"a. ramie terfauft. 1 €4.i ebe« bie (Uunbertrirtung in fiIicberrrifctn, 'Jtbtuma, ©vanb tounben k. 9l5brrc* in btt bti.itttgttn ftfcbrti buii.i 1 ,V 'accit 1 fi. Mp> H*Orrpafin mit Jtaiitfrhur, um bal in^^F Vtbcrrr>tr unrtitsilfiHtb ju inartjtu, tefcnber« ju tmpfeblcn (Ur 1'fcibtgticbiirc (HM £lta)bititft i" fr. ntjflr*" »tiirtriurfTrr. Vofta. I utrt) m^^W titfe °3afta ctfpatt man, ba« OTafit mcfjct fctlrt cn ju lan'ni. 1 43d)aibttl 25 ft. Mj^K*" tlneiitbrtirlirti fur irOrn^>au»halt finb bie ntucn *«t«iif"*thlcifrr rrotureb man mit grofirer rticbtigttit unb obne »tlite alle -2 ibtititenot,ri:gr. Um ie ■čitcnrii •1'iC'irr |C. tU tintt IKiiitltc lHIct tli fain. Hit ■Stud ud 15 tr. Ta* brftr Sicntr ^Iccfcnornil flltliq* • »đfTcr tofltt vet ,ila|iie in tr. e^ttrritioir cntfrrnt augettblictlicb au« 5033trbe obtr anbtttu ©loffjot' iuii.,eii lctcu frifa)tn SiuttnfccT. i tilacm ftfttt 25 tr. Allei Uanlohtbaro wtrd slobtbar! bitrcb t t tirtiftl Tafrhni • J3tifroffopt, tstlebe to i tO', 30« bi« lOOrnat icbtn 4>tter itanb oergro^ern, (o b«| mnn felbfl bit i t i tre im reinen Itintnafltr bcut.icb tebe u fann, unb finb bitfe Uhifrcffopc frbr ottlfaa) ju venr t en. ). 30 bti liiiitanfrii voti j. Mt^P* lob aUrn lafti«rn jnftrtrn ! nn^"» burrb bie ntn erfunbene, Jnft:tcu trrtr.ite <±\\tn\, T trle bat bie vii. e:ifrt)i't, ta inirti nicbt nur fdjnea ».i*jtin itni, fcnttrn 'ib iV5t auo) tsorbttn tlnuifltn btrltlbtn; anju Mtnben gegen m1 a« tu, €a)abtn, -jjuitcu, lUobtic. l jJlacrBgrrfi so fr. jaj^jo^B^ rfrortbid)t vertorten. 1 etuct Su ft. 1 C tud ftinflc Ccrtc jut itabiren fl. 1 10. ■njf-M^ lctiBlifrb fiebt, l €tQet, «2 Hru tange foflet ft. it to, jebe trenerom .SctJ f). 1.— mebr. 3« tsitb cefnebt, biefe« 8«brif«t nio)t alt uildubifcbcu ju per« nen)fcln. trt) barauf aufrorrtlam, tafi n» in r gtfrr . t^?BlJi(^J,tt.,*i' i* b.'! ^•»««brttnj«rooin»bti»obutr a«f nt ne«ommiffion«.tbibeilttng tnfmerffnni, ct ifl b«« eiuigc«etn)art bieicrMrt. fiS&iL*^ 4 *U ',rQ8' ,B iCb* «iB'*Ufltnl'' '*"a H*" «0i« beftrgt Jirb. a« iimr^ctlt fi«) ba"rr ju ib bvnt taWrcia)en IbftrigcB 17U ba« erit* 6at«rr<-lchi«rbc Commlnnlanin-Oencntan n«J A. Frledmann in WIm, Praterttraiio Nr. 29. H B 5 3 i* Ei & ■ rt II 5 a Z* ■ 9 n B 3-5 3 i- rt 3 H9 _ C B s'! a S. t" i ftj> m •* c o-S 5> a s' b ^? 3 * •» _ ^* n • il V Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelov9ek. Laetnik Kapoc in drugi. TiBkar: F. Skaza in drugi 28