t w**~v*w ^ f yv ffii
poštnina plačana v gotovini
NAS LIST
11 ŠTEVILKA NOVEMBER 1931 DRUGO LETU
GLASILO KATOLIŠKE AKCIJE ZA KAMNIŠKO IN MORAVŠKO DEKANIJO
Naš LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. 2A TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 OIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERAT1 PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO.
Protestiramo!
Duhovščina, zbrana na pastoralni konferenci v Ljubljani dne 28. okt. 1931, protestira proti namigavanju gosp. župnika Jankota Bar leta v volilnih govorih, da bi bili proti državi in proti kralju. Ali gremo volit ali ne, to je pa v ustavi zajamčena svobodna zadeva vsakega izmed nas kakor sploh svobodna zadeva vsakega državljana.
Danes, ko se bo širil Naš list po župnijah kamniške in moravške dekanije, obhajamo praznik vseh svetnikov. Spomini in prazniki posameznih svetnikov so razvrščeni skozi celo leto, toda na ta dan nas opozarja sv. Cerkev še posebej na svoje izvoljence v nebesih, na tiste, katere po imenih poznamo in vemo, da gledajo Boga iz obličja v obličje, pa tudi na tiste, ki niso bili nikdar proglašeni in prišteti med svetnike. Vemo, da jih je toliko, da njih števila sv. Janez v svojem preroškem gledanju ni mogel niti približno oceniti.
Današnji praznik je praznik krščanskih vzorov, praznik kremenitih Enačajev, praznik poštenjakov in pravičnikov, praznik usmiljenih, praznik preganjanih, praznik čistih nepokvarjenih duš, praznik mnogih, ki so bili kakor v zasmeh, ki pa zdaj uživajo božji mir.
Ko gledamo srečne nebeščane, se opomnimo, da smo tudi vsi mi določeni, da pridemo v njihovo srečno družbo. Zgled so nam dali in pot pokazali, po kateri naj hodimo. Na nas je, da uravnamo svoje življenje po njihovih zgledih.
Bolj kot praznik vseh svetnikov ypliva na nas dan vernih duš. Verno ljudstvo se tega dne z usmiljeno ljubeznijo spominja dragih rajnih, kajti dihče ne ve, če morda še ne trpijo za Zadoščenje za svoje pregreške hudih 'duk na kraju očiščevanja. Nihče dfug jim ne more pomagati kakor mi d svojimi molitvami in zadostilnimi deli. Storimo to toliko rajši, ker je diožno, da smo k njihovemu trplje-dju tudi mi kaj pripomogli, če smo bili sokrivi njihovih grehov na zemlji.
Tri besede
Prva beseda
Otroci radi zatožijo. Tako je vedno bilo in bo. Vča,sih to ni prav, včasih pa je potrebno. Ne bi polagal važnosti na te otroške tožbe, ko ne bi odkrivale, kako hudo so nekateri otroci pokvarjeni. In kar je hujše: taka pokvarjenost se kakor kuga širi na druge. Tako se lahko zgodi, da eden ali dva pokvarjena okužita ves razred. Otrok že v najzgodnejših letih zgubi čut za sramežljivost in čistost, domišljija se mu umaže, govori grdo kot pijanec, pohujšuje druge in zapeljuje. Greh mu postane domač kot kruh, umazana beseda vsakdanja tovarišica, in ko izostane iz šole, je v vseh grdobijah, surovostih, bogokletstvih izučen bolj kot v vsem drugem. Tak fant, ko ti je star 17, 18, 23 let, ti ponočuje teden za tednom, se napije do nezavesti, kvanta do ogabnosti, je doma surov do staršev, ženska mu je še samo premet njegovih neukročenih strasti, k sv. spovedi ne hodi, kvečjemu enkrat na leto na Brezje in še to ni kaj prida.
Tako življenje ne zraste v enem letu, seme je bilo položeno navadno že v otroških letih. Pokvarjen deček
—	izgubljen fant, pohujšana deklica
—	naprodaj dekle.
In odkod to ? Ker odrasli ne pazijo, kaj govore vpričo otroka. Kolnejo, kvantajo, zmerjajo in ne pomislijo, da je vsaka kletvica, vsaka kvanta in psovka seme, položeno v otroško srce. Otrok opazuje in posluša pozorneje kakor odrasli. Posnema kot opica. Ko to seme v poznejših letih izkali, odrasli ne najdejo dovolj ostrih izrazov, da obsodijo falota, ne vidijo pa, da so oni sami tisti, ki so pomagali tega falota vzgojiti. To so po-hujšljivci, o katerih je naš Gospod zaklical: Gorje! Boljše bi jim bilo, če bi se jim mlinski kamen obesil okrog vratu in bi se potopili v globočino morja. Ali čujete, kvantači in nečedni govorjači: z mlinskimi kamni okrog vratu in na dnu morja vam bo boljše. — Starši, pazite na svoje otroke, v kakšno druščino hodijo. Ne pustite jih v družbi odraslih, katerih jezik ima največji užitek, kadar brodi po gnojnici. Prepovejte jim družbo
o otrokih
s pokvarjenimi otroki. Glejte, h kakšnim gospodarjem jih daste v službo. So gospodarji, ki se zavedajo odgovornosti pred Bogom tudi za svoje posle, zlasti za nedorasle, so pa drugi, ki jim je samo za to, da fant naredi svoje delo, dušo pa mirno prepustijo druščini, kakršni bi ji Gospod prav tako kakor pred 19 stoletji klical: gorje. Ko bodo otroci odrasli, boste vprav starši najbolj bridko občutili, kaj se pravi imeti spridenega otroka. Pazite, kaj se seje spomladi, da ne bo v poletju sam plevel.
Druga beseda
Nekateri otroci se v cerkvi ne obnašajo lepo. Dopovej mu deset ali stokrat, da pohujšanje daje drugim, da največkrat radi tega niti pri sv. maši ni, ker prav nič ne pazi na to, kar se godi na oltarju: kot bi vrtal luknjo v vodo, nobena beseda ne pomaga. Nazadnje pa se zgodi: otroci, ki se niso navadili niti v lastni Gospodovi hiši, kamor pridejo kot gosti in prosilci, Gospoda spoštovati, temveč ga z nespodobnim obnašanjem pravzaprav psujejo, taki otroci tudi v poznejšem življenju ne bodo imeli spoštovanja do Boga. Le zapomni si otroka, ki se skoro vedno v cerkvi grdo obnaša, in ga poglej čez 10 let: spridenec, kolikor ga je. Že kot otrok se niti v cerkvi ni Boga bal, kaj da bi ga celo ljubil, kako naj spoštuje njegove zapovedi kot odrasel in zunaj cerkve ?
Iz otroških let se spominjam, da neko nedeljo nisem vedel pridige, ko so me doma vprašali. Tisto nedeljo nisem nič kosil. Škodovalo mi ni, koristilo pa najbrže. Starši, morda bi poskusili otroke malo poprašati. Otroci bi se s tem navadili poslušati božjo besedo. In mirni bodo. In če jih vidite, da se obnašajo slabo, ne hranite šibe. Sv. pismo govori: »Ne prizanašaj otroku s kaznijo, zakaj če ga udariš s šibo ne bo umrl. Če ga kaznuješ s palico, boš njegovo dušo rešil pekla.«
Tretja beseda
Vidim sem in tja, da dajo starši otroke služit še v šolskih letih. Pravi mati: doma se samo potepa, kar
imamo dela, lahko gami podelamo, v izobilju tudi ne živimo, naj gre fant služit, da se navadi delati in da se bo zgodaj naučil, kaj se pravi kruh služiti. — Niso nespametne te besede in namen je dober. Toda glej: fantič je en teden ali dva pri tujem gospodarju, malo pomaga v hlevu, malo na polju, po dvorišču pomete, orodje pospravi in v štacuno gre po olje, krave žene. — Drugače pa je v šoli. Pa se ti čez teden ali dva prikremži domov, da ne bo več služil, da je moral oni dan enkrat prezgodaj vstati, da ga je dekla tepla (eno mu je pri-mazala, ker ji je nazaj jezikal), da ga gospodar zmerja (lenuh mu je rekel, ker ni po hlevu pometel) gospodinja ga samo krega (dve uri je nekoč nosil sol iz trgovine) in tako dalje. Dobri mamici se seveda nedolžni jagenjček v dno srca zasmili, da je padel v tako jamo razbojnikov. Zato naj ostane kar doma in naj fant kar naprej lenari in naj se potepa (tega sicer dobra mama ne misli, zgodi se pa vendarle tako).
Moder oče pa bo fantu naredil dostojno pridigo, da je vsak kruh grenko služiti, da se mora naučiti kaj potrpeti, da mora znati vzdržati, če hoče, da bo katerikrat kaj iz njega
in da ne bo v poznejšem življenju sebi in drugim v napotje. Modri oče potem ogrne suknjič, vzame klobuk in fanta in gresta naravnost nazaj h gospodarju.
Gospodarji pa imajo tudi dolžnost, da otroku ne nalagajo preveč, zlasti pa da ne puste, da bi ga preobremenjevali drugi domači, zlasti starejši posli. S takim fantom je treba veliko potrpeti, treba ga je učiti, treba mu je povedati, kako se naredi to in ono in če kaj napačnega naredi iz nevednosti ne iz hudobije, je zdravilo pouk, ne pa. zaušnica. Jesti mora imeti dosti, ker fantič raste in se še razvija. Zlasti pa naj gospodar pazi na njegovo govorjenje in njegovo druščino. Kletvine in grde besede naj ne trpi pri njem (seveda mora sam v tem oziru dajati dober zgled), pogleda naj, s kom hodi in s kom občuje. Sestajati se s pokvarjenimi fanti, naj mu odločno prepove.
Starši, pazite na otroke, molite zanje, dajajte jim čim več evharistične vzgoje, da si ne boste za svoja stara leta stesali toliko težkih križev, kolikor otrok imate. Življenje samo je za marsikoga dosti velik križ, otroci naj ga vam na stara leta lajšajo, ne pa še obremenjujejo z novimi križi.
*
Dnevi stiske med narodi
Narode vznemirja pogled v prihodnost: gospodarske neprilike in stiske se že zdaj čutijo, vrste brezposelnih se množe — celo v bogatih in velikih državah. Ali ni na priliko bila Amerika še pred nekaj leti vzor gospodarskega in gmotnega blagostanja in denarna veličina prve vrste?! In sedaj poročajo časniki o neizmernih delavskih množicah, ki so brez dela.
Kam gremo?! Povsod med narodi — dnevi stiske in morečih skrbi. Kaj in kako bo v prihodnje ?! ...
Ali mar na svetu ni denarja? Kaj še! Zlatih in drugih zakladov je veliko. Ali mar ni žita? Ponekod ga imajo toliko, da so pričeli kuriti ž njim peči, da bi ga bilo manj in bi se tako zvišale — cene.
Že drugi so povedali veliko resnico: kakor se zdi čudno in neverjetno, je pa vendar zdravo in pametno gospodarstvo med narodi in med sosedi odvisno tudi od zgolj duhovnih, negmotnih vzrokov ali bolj po domače: od pravičnosti, poštenja in ljubezni. Pa povejmo še določno: Ako bi tisti, ki imajo gmotne zaklade in časne dobrine in premoženje ter oblast v rokah, kljub vsem zapeljivostim imeli v srcu živo vero v osebnega Boga, Plačnika in Sodnika, in če bi se vsi od kraja in v vseh položajih ravnali natanko po naukih sv. evangelija, bi tudi novodobni način gospodarjenja prinesel vsem — bogatim in ubogim
— toliko mero blagostanja in časne sreče, da bi bili vsi primerno preskrbljeni za čas zemeljskega popotovanja.
Povejmo in pribijmo nekaj stavkov! — Na svetu ni hudo zato, ker je preveč ljudi, ampak zato, ker je premalo poštenih in globokovernih ljudi. Na svetu ni hudo zato, ker je premalo časnih dobrin, ampak zato, ker je pri mnogih preveč nerednega pohlepa po zgolj gmotnih rečeh. — Na svetu ni hudo zato, ker je premalo denarja, ampak zato, ker hočejo nekateri vse zaklade imeti zase in drugim nič ne privoščijo. Na svetu ni hudo zato, ker živi na njem duhovska oblast svete katoliške Cerkve, ampak zato, ker so narodi premalo upoštevali to oblast. Na svetu ni hudo zato, ker se oznanja Kristusov evangelij, ampak zato, ker ga človeštvo ali ni hotelo sprejeti ali pa ni hotelo po njem živeti.
To je gotovo, da sveta Cerkev ni kriva gospodarskih zmed in pomanjkanja, ampak nasprotno: krivi so tisti, ki ne izpolnjujejo — božjih zapovedi. Krivo je necerkveno mišljenje in življenje, ki je nasprotno pravemu krščanstvu, skratka: kriv je greh! Greh ni nesreča samo za posamezne ljudi, ampak tudi za cele narode.
P. E. B.
*
Osemdesetletnik!
Dne 23. oktobra je praznoval 80 letnico svojega rojstva g. župnik Janez Molj v Trzinu. Slavljenec je eden najpriljubljenejših in najdelavnejših duhovnikov v dekaniji. Kljub visoki starosti — je najstarejši duhovnik v dekaniji — je še jako čil in vedrega nastopa in Trzinci se ga z vso ljubeznijo oklepajo. »Naš list« si šteje v čast, da mu lahko kot svojemu velikemu prijatelju k izredni priliki iskreno čestita in mu želi še mnogo solnč-nih dni v prijaznem Trzinu in veliko božjega blagoslova pri nadaljnem delu.
*
Sveti Elizabeti
Tvojo sedmo stoletnico obhajamo letos, spominjamo se tvojih čednosti in dobrih del, o sveta Elizabeta, ti prelepi zgled krščanskega usmiljenja! O da bi hoteli posnemati ta zgled vsi. ki so oblagodarjeni s časnim premoženjem! Kako lahko bi si premnogi bogatinci in bogatinke — odkupili nebesa z deli telesnega usmiljenja, pa žal nočejo ... Bral sem, da so svetniki in svetnice, rojeni na dvoru, v bogati palači, v imenitnih družinah vredni posebne časti; zakaj namesto mehkužnosti si izvolijo zatajevanje! brez tega nihče ne more postati svet in krščansko pravičen! — namesto bogastva si izberejo uboštvo v duhu-to je: svoje srce odtrgajo od vseh časnih dobrin, od gmotnega bogastva ter hrepenijo le po božji ljubezni 111 po milosti božji. Bral sem, da so vse časti vredni kralji in kraljice in vladarji in bogataši, ako kljub vsem za' peljivostim čutnih naslad znajo °d' mreti vsemu, kar se jim ponuja, _ ponižno sprejmejo nauke svetega eY angelija in noč in dan premišljuje^ postavo Gospodovo in so zato str°l proti sebi in dobrohotni do drug1
ter svoje premoženje uporabljajo po glasu vesti za siromake in bogoslužne naprave...
Taka redka cvetka si bila ti svoj čas na zemlii, o sveta Elizabeta!
O sveta Elizabeta, velika si, velika Pred Bogom in pred vsemi stvarmi Njegovimi, ti patrona dobrodelnosti!
O sveta Elizabeta, prosi za vse: za bogate in siromašne, prosi za vse narode, za vse človeštvo! Velika je stiska na zemlji, ker ljudje, celo nizki in ubogi, nočejo sprejeti naukov sv. evangelija v svoje srce, cenijo le to, kar je zgolj naravnega — zgubili so vsak smisel za nadnaravno in večno.
Ah, gorje, trikraj gorje: cele množice malikujejo zlato tele — in za peščico puhle časti in prazne slave in za trenutek čutne naslade padajo na kolena pred satanom in ga molijo, obrnivši hrbet edino živemu Bogu!
O sveta Elizabeta, usmiljeno prosi za vse zaslepljene!	P. E. B.
Kamniška dekanija 1. 1930
Župnija	Rojenihi Poroč. Umrlih^
Dob	70	(7)	15	38	(3)
Domžale	57	(D	17	31	(D
Gozd	30	(2)	4	10	( )
Homec	38	( )	11	10	( )
Ihan	30	(2)	6	19	(1)
Kamnik	99	(9)	29	60	(7)
Komenda	84	(4)	29	39	(1)
Mekinje	29	(2)	5	17	(2)
Mengeš	85	(3)	28	72	(6)
Motnik	21	(1)	6	10	( )
Nevlje	32	(3)	8	11	(1)
Rova	11	( )	3	4	( )
Sela	40	(2)	1	11	( )
Stranje	48	(5)	17	15	( )
Šmartin	35	(2)	11	27	(2)
Špitalič	21	(3)	8	9	(2)
Tunice	19	(D	4	9	( )
Vodice	73	(3)	16	22	( )
Vranja peč	21	( )	2	8	( )
Zgornji Tuhinj	25	(2)	8	12	(D
Skupaj	868	(52)	206	434	(27)
Nezakonskih otrok je v celoti 6 odstotkov. Neprevidenih je umrlo 6 odstotkov.
2a jetiko jih je umrlo 45, to je 10 odstot.
božjastjo jih je umrlo 35, to je 8 odstot. ^a rakom jih je umrlo 9, to je 2 odstotka. Prirastek prebivalstva znaša 50 odstotkov.
1	V oklepaju ( ) je označeno število ne-2akonskih otrok.
2	V oklepaju ( ) število neprevjdenih.
Javna zahvala. V dneh 8., 9, in 10. okto-^a sem močn,o krvavel. V tej stiski sem Prosil telefonično ponoči g. dr. Roberta Neubauerja, šefzdravnika zdravilišča na bolniku. Gospod šefzdravnik je prišel po-P°či z Golnika v Kamnik, da mi je nudil sPecijelno zdravljenje z injekcijami in to P°Polnoma brezplačno. Za to veliko žrtev gospodu šefzdravniku najiskreneje zahvaljujem ter mu ostajam trajno hvaležen.
^ Kamniku, 20. okt. 1931. France Jagodic.
Kaj
nam
govori Gospod
Duhovni šopek iz nedelj, evangelijev v novembru.
tudi na kvasu zapeljevanja. En sam slab govor, eno samo slabo dejanje, en sam slab človek v kaki družbi povzroči lahko popolno izkvarjenost. Ena sama slaba, nesramna ali brezverska knjiga, en sam krivoverec, pa more zanesti med človeško družbo
NEDELJA 1. NOVEMBRA
(Koga Gospod blagruje.)
Bog nam ukazuje: »Bodite sveti, ker sem jaz, vaš Bog, svet.« (3 Moz 11, 44). Če to on od nas zahteva, gotovo ne zahteva nič nemogočega, pač pa nam ponuja svojo milost, da moremo tej zahtevi zadostovati. A nam navadno manjka resne volje, da bi z milostjo božjo sodelovali. O, le storimo. kar moremo, drugo bo Bog dopolnil. Pa si kaj radi predstavljamo, da je svetost v tem, če kdo dela čudeže; in vendar je to čisto napačno pojmovanje svetosti. Svetost ni ne v čudežih, ne v izvrševanju izrednih del, ampak v izvrševanju pravičnosti, v vestnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti in sploh vseh božjih zapovedi. A zapovedi božje tistemu, ki zida na božjo pomoč, niso težke. »Moj jarem je sladak in moje breme je lahko« (Mat 11, 30), pravi naš Gospod. Vzemimo torej nase ta jarem, to breme, in ga nosimo vztrajno, dokler ga nam Gospod ne odvzame. Le »kdor vztraja do konca, se bo zveličal« (Mat 10, 22).
NEDELJA 8. NOVEMBRA
(Ljulka med pšenico.)
silno pohujšanje. In je lahko v kratkem vse pokončano, kar smo si s tolikim trudom pridobili. Niso n. pr. redki primeri, ko je veren človek po branju ene same protiverske knjige začel najprej dvomiti o verskili resnicah in slednjič zabredel v brezver-stvo. Zato pa: beg pred vsako nevarnostjo, v kolikor nam je to mogoče. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade!
NEDELJA 22. NOVEMBRA
(O razdejanju Jeruzalema.)
Gnusoba opustošenja na svetem kraju, katero nam Jezus danes napoveduje, znači ne le skrunjenje zidanega templja v Jeruzalemu, ampak v duhovnem pomenu tudi oskrunjenje živega templja Svetega Duha in to smo mi, če smo v posvečujoči milosti božji. »Tempelj božji je svet«, pravi sveti Pavel, »in to ste vi« (1 Kor 3, 11). Varujmo se vsega, kar skruni ta tempelj, torej pred vsem smrtnega greha, pred katerim bežimo kakor pred kačo. če pa vidimo gnusobo razdejanja, ki ga je napravil greh, tedaj bežimo na gore, to se pravi: povzdignimo oči in srce k Bogu, le on nas more in nas hoče rešiti, pa bodisi, da smo še tako globoko zabredli v greh.
Povsod je namešano dobro s hu-" '‘	^	^
dim, povsod se med pšenico nahaja tudi ljulka. »Če bi se hoteli vsemu hudemu izogniti« —pravi že sveti Pavel — »bi morali svet zapustiti« (1 Kor 5. 10). Kaj je torej storiti? Naš božji Zveličar nam daje odgovor: — »Pustite, naj oboje raste do žetve: in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico« (Mat 13, 30). O, nebeška potrpežljivost, hčerka božjega usmiljenja! Gospod Bog prenaša vse žalitve in odlaša s kaznijo, da nam da priliko, da se spokorimo. ».laz sem grešnik« — pravi sv. Avguštin — »ti pa si odlašal; jaz se nisem zdržal hudih dejanj, ti pa si se zdržal kazni; jaz sem podaljševal svojo hudobijo, ti pa usmiljenje.« Tako potrpimo tudi mi z bližnjim, ki greši, česar ne moremo spremeniti, hočemo potrpežl jivo prenašati in vse Bogu prepustiti; on bo povrnil slehernemu po njegovem zaslužen ju.
NEDELJA 15. NOVEMBRA
(Prilika o gorčičnem zrnu.)
Malo kvasu prekvasi vse testo in povzroči njega vretje. Isto vidimo
NEDELJA 29. NOVEMBRA
(Poslednja sodba.)
Kadar pride večni Sodnik sodit nebo in zemljo, na kateri strani bomo stali? Na desni ali na levi? Med ovcami ali med kozli? Med tistimi, ki so si osvojili zasluženje Jezusovo in si zagotovili zveličanje, ali med tistimi, ki bodo v obupu klicali goram: Padite na nas! in gričem: Pokrijte nas? To je zdaj od nas odvisno, a ne dolgo, ker kmalu pride smrt. »Kamor pa drevo pade, tam obleži: (Prid 11, 3).
UREDNIŠTVO
VODICE. Pismo prejel, škoda, da ni v njem nič novic iz Vaših Vodic. V Našem listu jih kar pogrešamo. Pričakovali smo zlasti poročila o slovesnostih ob priliki blagoslovitve Vaših sijajnih orgel. Prav žal mi je, da se nisem mogel sam udeležiti velike slovesnosti, če jo bom enkrat mahnil v Vaše kraje, si jih bom do dobra ogledal in tudi opisal, čeprav je glas o njih že itak šel že daleč čez hribe in doline. Pozdravljeni! Fr. J. Kakor vidite, smo prošnji ustregli. Prav radi. Lepa hvala za dosedanjo naklonjenost. Iskreno želim zdravja.
Z našega razgledišča
KAMNIK. Nekaj izrednega je naša vas Podgorje. Malokje vidimo skupino hiš in posestev tako lepo razvrščenih kot tukaj. V dolgi vrsti, skoraj pol ure hoda, stoje lične hiše in gospodarska poslopja za hišami, ki jih je nad 90, nad hišami v bregu gozdni deli, pod hišami vrtovi in od vrtov proti cesti dolge njive. Vsako posestvo je zase lepa zaokrožena celota. Izjemo delajo manjše, po večini delavske hiše, ki so prirasle zadnje desetletje. Najlepši kras Podgorja pa je cerkev, posvečena sv. Nikolaju, ki stoji na vzvišenem prostoru na severnem koncu vasi. Prvotna cerkev, ki je stala na tem kraju, se omenja že 1. 1594. Pozneje se srečamo z njo v protestantski dobi, ko so se protestanti zbirali v njej. Sedanja cerkev je iz novejše dobe in nima nikakih znakov, po katerih bi mogli sklepati, da se je pri njej ohranilo kaj od prejšnje stavbe. Cerkev je baročna. Sedanji zvonik je bil sezidan 1. 1897, ker je prejšnjega porušil potres 1. 1895. Ker cerkev ni imela na južnovzhodnem vogalu pravega temelja, se je začela posedati, in nastale so na južni steni, na koru in uboku, velike razpoke in bila je nevarnost, da se del cerkve poruši. Soseščani so se pod vodstvom župana g. Pavliča zavzeli za cerkev in po načrtu strokovnjaka podzidali ogroženo steno na ta način, da so napravili v zemljo pod steno šest močnih betonskih nog, ki segajo do trde skale. Ob tej priliki so soseščani popravili, osnažili in prebarvali vso cerkev zunaj in znotraj in obnovili cerkveno opravo: oltarje, prižnico, klopi in steklen luster. Zidarska dela je izvršil domači stavbenik g. Anton Medved, notranjo opravo je prenovil tukajšnji spretni podobar g. Ivan Klemen, barvanje in pleskanje pa je pre-
vzel sobni slikar g. Franc Podbrežnik. Na rožnivensko nedeljo so cerkev lepo okrasili in izročili veselo spet svojemu namenu, ko se je po polletnem presledku spet v njej opravila sv. maša. Če greš po cesti ali z železnico proti Kamniku, vidiš to cerkvico, ki je znak vernosti in značajnosti Podgorcev, in ki naj bo kot trdnjava, ob kateri naj se razbijejo poskusi kogarkoli, da bi omajal versko prepričanje in značajnost soseščanov.
TRZIN. Letošnje leto, ki se bliža koncu, je bilo pri nas bogato raznih slavnosti in dogodkov. Prve tri mesece smo bili še kar pri peči, aprila se je pa že začelo živahnejše gibanje. Mimo se je namreč vozil šof naše vlade general Peter živkovič ob priliki svojega obhoda po banovini. Vsak, ki pozna našo lojalnost in naš firbec, ve, da ga je šlo vse gledat in živijo klicat. Majnika je bila blagoslovljena nova motorna brizgalna. Slovesnost se je zaključila z običajno veselico. Junija smo imeli obisk prevzvišenega g. škofa, ko se je vozil iz Domžal v Mengeš po službenem potovanju. Vdano smo ga sprejeli. Julija je bila blagoslovitev novega društvenega doma. Slovesnost smo zaključili z dostojno veselico, ki se ni slabo obnesla. Avgusta smo doživeli prihod novega mengeškega in našega župnika čg. Jankota Sušnika, ki smo ga prisrčno pozdravili, ko je v Trzinu stopil prvikrat na tla mengeške župnije. Pri vseh teh slovesnostih: mogočni mlaji, venci, slavoloki s pomenljivimi napisi. Septembra pa nekaj bolj nevšečnega, brez mlajev in vencev, ne pa brez splošnega godrnjanja, namreč tako omrženi kuluk, ki pač res ne spada v prosvetljeni sedanji vek. . Hvala Bogu, da je čez par dni prenehal, zaradi obilega kmečkega dela. Pogrešali ga pač ne bomo, ako se ne povrne več. Kaj pa oktober? Tudi ta mesec je imel za nas svoj
dogodek. Tukajšnji upokojeni župnik Janez Molj, je namreč obhajal po tihem svoio 80 letnico, še dokaj zdrav in čvrst za svojo visoko starost. Novembra se nam pa obeta velenjska elektrika. Naša občina je z elektriko trdo zadeta. Banovina namreč zahteva za napeljavo po vasi nič manj kot 77.000 Din. —- Smo zares »velecenjeni«. Odkod ta visoka prednost, nam ni znano. Decembra, pa še ne vemo, kaj bo. Ce ne drugega, bomo pa pri peči čakali novo leto, z željo, da bi bilo blagoslovljeno in srečno.
KRAŠNJA. Na roženvensko nedeljo je bilo sprejetih v Marijino družbo za žene 45 žena. Sprejem je izvršil iz prijaznosti vlč. g. Janko Cegnar, dekan v Moravčah, za kar se mu najlepše zahvalimo, Bog daj, da bi materna Marijina družba storila veliko dobrega za versko življenje v župniji. Dne 4. okt. je izpolnila 85. leto naistare’ša oseba v župniji, Maselj Terezija iz Spod. Lok. Za moža je imela Andreja, brata pisatelja Podlimbarskega. želimo ji. da bi dočakala — stoletnico svojega rojstva!
MEKINJE. Umetni slikar Friderik Jerina iz Mekinj (dopis iz Homca v zadnjem »Našem listu« ga je pomotoma naredil /a Nevljčana) je zadnji čas na podlagi krasnih umetniških predlog prav lepo in za jako nizko ceno izgotovil tri nove postne slike za tri oltarje v naši župni cerkvi; hkrati je z oljnimi barvami prenovil »zadnjo večerjo« pri božjem grobu. Umetnik je vreden priporočila zlasti z ozirom na njegove nizke zahteve in hitro izvršitev naročenega dela.
SV. TROJICA PRI MORAVČAH. Lepa šolska slavnost se je vršila tu dne 27. sept. na nedeljo, namreč blagoslovitev nove šolske zastave. Po res lepem cerkvenem govoru je moravški dekan g. Janko Cegnar izvršil obred blagoslovitve. Zastava s sliko
Janez Langerholc:
Roža deklet
(Povest. — Nadaljevanje.)
XI.
Ženska je ženska. In ženska je bila tudi gospa Katinka tam v daljni Ameriki. Z ženski prirojeno, neumorno, žilavo umetnostjo poizvedovanja se je trudila dognati in doznati, kam zahaja njen mož, kakšna je tista družba njegovih prijateljev, kdo so tisti možje in še več podobnega. Kar je doznala, niso bila ravno najbolj ugodna poročila.
Tisti ljudje so bili sicer na zunaj lepo oblečeni, znali so tudi gladko in fino govoriti; v verskem oziru pa niso bili ravno na najboljšem glasu, in tudi sicer svobodna in svobodoljubna Amerika je gledala na taka združenja le bolj postrani. Javno se niso upali pokazati, zbirali so se k svojim zaupnim sejam le bolj ob urah teme in zdaj tu, zdaj tam, zato da jim oko postave ni moglo slediti, da celo sumiti ni moglo o kakem napačnem koraku na zunaj poštene in v vsakem oziru spoštovanja vredne družbe.
Čudno je to. Naši ljudje so doma dobri, svoje verske dolžnosti še primeroma vestno izpolnjujejo, ko pa pridejo v tujino, so pa med prvimi,
ki se izneverijo življenju, ki so ga bili navajeni v očetovi hiši. Ali se jim zdi to imenitno? Ali vidijo v tem pot do svobode, da se otresejo verskih vezi? Niso vsi taki, to je gotovo; am-nak če bi bil tudi le en sam, bi ga bilo škoda.
Mlada gospa Katinka si je na vso moč nrizadevala, da bi bila moža ohranila veri in družini, da bi ga iztrgala iz rok prijateljev, kamor zahaja, da bi ga obvarovala nevarnega brezdna, kamor lahko pade. Priznati moramo, da ima ženska precej moči v sebi. Ni sicer obdarovana z zunanjo, telesno močio; vemo pa. da je že nekaterega junaka premagala ženska solza, pa tudi prijazen nasmeh je že izvršil svoje nemajhno delo, in pred močjo ženskega zgovornega jezika in sladkosti njegove besede je že onemogel marsikateri korenjak.
Tudi go s na Katinka je zmagala. Mož je začel ostajati doma. Veselil se je svoje mlade družinice. Kodrolasi fantek je skakljal okoli njega in ga nagovarjal v amerikanski slovenščini s prvimi besedami svoje otroške zgovornosti, v vozičku pa se mu je smehljala ljubka deklica, ponarejena slika mamice Katinke. Vsekakor družinica, ki je bila vredna njegove očetovske ljubezni in vsega njegovega truda.
Ravno se je gospa Katinka veselila svoje uspešne zmage, ravno se je spet
začelo zanjo prijetno življenje, pa je, kakor strela z jasnega prišlo nad njo tisto grozno, tisto negotovo .. .
Mož je odšel po svojih opravkih, v tovarno, kjer je imel službo in se ni več vrnil. Čakala ga je, poslala je vprašat v tovarno, zakaj se njen mož toliko časa tam mudi, pa je dobila odgovor, da je šel iz tovarne ob navadni uri in da mora biti gotovo že davno doma.
Pa ga ni bilo.
Sama ga je šla iskat. Zastonj! Nihče ni vedel novedati o takem in takem človeku. Nobene sledi o njem.
Radi otrok se je morala vrniti, čakala ga je vso noč. Kolikokrat je popolnoma jasno čula njegove stopinje, slišala je njegovo rahlo pritajeno pokašljevanje, zdaj in zdaj bo pritisnil na kljuko — in ni ga bilo. Vse je bilo samo sad njene razgrete domišljije. Zaslišala je voz. Morda ga peljejo. Našli so ga onesveščene-ga'na sprehodu. Odpeljali so ga v bolnico. Tam se mu je zboljšalo n1 zdaj ga peljejo na njegovo željo domov. Voz se bo ustavil, zvonček bo zapel in ona bo pohitela doli. Opirala ga bo in z njeno pomočjo ga bodo spravili na stanovanje in v posteljo-Samo da bo doma, čeprav malo bolan-Take so bile njene misli in ob teh mislih je oddral voz naprej. V njem duši pa je vstajala nova zvezda upm nja, pa je spet ugasnila, preden se je
sv. bratov Cirila in Metoda ter državnim grbom je prav lično delo, ki hvali trud sester usmiljenk iz Marijinega doma. — Po sv. maši pa se je zbrala pred šolo mnogoštevilna množica ljudi, ki so pazno sledili vsem trem govornikom, ko so vsi trije govorniki povdarjali veliko važnost izobrazbe in da naj si bodeta šola in cerkev dve sestri, ki druga drugo podpirata pri vzajemnem delu. — Pri banketu je nato govornik napil našemu bivšemu velezasluž-nemu nadučitelju g. Korneliju Igliču (1896-1929), ki je nad 30 let učil uspešno in se trudil na tej šoli. Zlasti je navajal učence kot sam lepopisec k lepi in čedni pisavi. Pozdravil je šolski krajevni odbor z Julijem Rahnetom na čelu. Zlasti pa je pozdravil Predstavnika brezovške občine g. Franceta Konjarja, ki je letos spomladi tudi prejel lepo kraljevo odlikovanje. Reči smemo, da se je vsa proslava 40 letnice svetotrojiške šole vršila kaj lepo, prisrčno in iskreno.
Stari mašni rdeči plašč iz leta 1691 je Prejela cerkev pri sv. Trojici. Skoro ves je prenovljen. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani zasluži za to izvršeno delo vso zahvalo in darovanje na žegnansko nedeljo v ta namen se je še dovolj dobro obneslo. Koliko mašnikov je pri daritvi sv. maše že rabilo ta plašč. Cerkev pri sv. Trojici je bila postavljena 1. 1687, namreč malo prej. In bo čez nekaj let le-ta cerkev pri sv. Trojici obhajala 250 letnico odkar obstoji.
RODICA. Pri nas ureja cestni odbor cesto. Prav za prav je že urejena. Način, kako se je pri tem ravnalo s prizadetimi Posestniki, je bil tak, da je razburil celo okolico. Prizadeti so poslali srezkemu načelstvu v Kamniku in osebno g. banu pritožbo sledeče vsebine: Velespoštovani gospod ban! Podpisani posestniki občine Jarše, p. Domžale, zrez Kamnik, se obračamo Oaravnost na vas, gospod ban, s prošnjo in
odločno zahtevo, da se nam popravi škoda in krivica, ki nam jo je naredil cestni odbor sreza Kamnik s tem, da nam je odvzel del našega posestva, razdrl ograje pri naših vrtovih, razkopal in odvzel zelenjadne vrtove, z izgovorom, da je to potrebno za razširjenje banovinskih cest. Vse to se je zgodilo proti naši volji, kljub našim ugovorom, da, celo z grožnjami, da bomo kaznovani, ako ne bomo tiho, in da ne dobimo nobene odškodnine. To je povdarial posebno nadzornik kuluka g. Matej Turk iz Domžal. Nekaterim ponujena odškodnina je sramotno nizka, za polovico nižja kakor so plačali še lansko leto odkupljeno zemljo. Revnemu tovarniškemu delavcu Josipu Korošcu so razkopali in vzeli polovico še z zelenjavo napolnjenega vrta, med tem, ko je delal v tovarni, in to brez njegove vednosti. Vprašamo Vas, gospod ban, ali je to pravično? Takšno ravnanje cestnega odbora se nam zdi, kakor da vlada pri nas...... boljševizem ............................. Prosimo Vas, gospod ban, da
nemudoma ukrenete, kar je potrebno, da se prizadetim že povzročena škoda in vrednost odvzetega zemljišča pravično poravna. Obenem pa, da ustavite enako postopanje po občini Domžale, kjer ravno v teh dneh
delajo kakor pri nas............. Ako v
najkrajšem času ne dobimo zadoščenja in odgovora, izročimo zadevo našemu pravnemu zastopniku. Jarše, dne 16. okt. 1931. — Od tajnika g. bana je prišel odgovor, v katerem je bilo rečeno, da je g. ban dal zadevo preiskati in da je ugotovil, da so prizadeti sedaj zadovoljni. — Vresnici je pa zadeva povsem drugačna. Prizadeti posestniki so še bolj nezadovoljni in razburjeni nego prej. Nobeden ne ve nič o tem, da bi se vršila kaka preiskava, še manj pa, da bi bili omenjeni posestniki sedaj zadovoljni. Gospoda bana je moral nekdo čisto napačno informirati. Zato mu je bila poslana nova pritožba.
HOMEC. V nedeljo, dne 25. oktobra je v tukajšnji cerkvi opravil službo božjo bivši ministrski piedsednik dr. Anton Korošec. Službi božji je prisostvovala velika množica mož in fantov, ki so prišli za to priliko na Homec iz bližnjih krajev peš, od drugod pa s kolesi, z avtomobili in z vlakom.
GROBLJE. Dne 25. oktobra so na odru tukajšnje nove dvorane društvenega doma igrali znano igro »Nevesta s krono« v režiji g. Francita Lazarja. Dvorano je občinstvo zasedlo do zadnjega sedeža. Pohvalno moramo omeniti režiserjevo drznost, da se je upal s sredstvi, ki so mu dana na razpolago, uprizoriti igro, kateri so le težko kos poklicni dramatični odri; pohvalno toliko bolj, ker mu je delo povsem uspelo. Tudi igralci so svoje vloge rešili v splošno zadovoljnost. Scenerija je bila okusna in večinoma povsem nova. Radi lažjega umevanja igre je g. Franci Lazar za uvod podal z odra kratek oris vsebine igre. Pevski refren mističnega povodnega moža »Jaz zaupam, jaz zaupam, da moj Zveličar me reši«, (uglasbil g. Ziherl) je postal kar ljudski in če greš mimo hiš, ga boš slišal ponavljati, želimo, da bi ponovitev igre — govori se, da bo 8; novembra — uspela prav tako kot premiera. — Iz Misijonišča je odšel misijonar g. Matija Čontala na svoje novo mesto v Ljubljano. Agilnega dušnopastirskega in misijonskega delavca bomo občutno pogrešali, želimo mu veliko božjega blagoslova pri delu na novem mestu. V Misijonišče je prišel misijonar g. Aleksander Martelanc. V samostanu je prevzel službo ravnatelja novincev.
Deževno vreme v drugi polovici oktobra je grozilo s poplavami. Bistrica je hotela že preko bregov, vendar si je še premislila. Tudi Pšata je bila polna in na nekaterih mestih se je že razlila po travnikih. Ker je v petek, 30. oktobra, nastopilo zboljšanje vremena, je večja nevarnost za zdaj minila.
Riogla razžareti, kakor je želela gospa Katinka.
To je bila noč! Strašna, dolga noč Upanja in pričakovanja.
Naslednje jutro je dobila v doma-cem pisemskem nabiralniku pismo. Na pošti ni bilo oddano. Znamke ni teielo. Pisano je bilo s strojem. Kdo ve, kdaj in čegava noga je zanesla to ujsmo v njeno stanovanje? Pismo je bilo tukaj, človeka pa. ki bi bil to Pisanje prinesel, ni nihče videl.
S tresočo roko je razrezala ovoj. Slutila je, da ji bo pismo razjasnilo skrivnost. Veselila se je jasnosti in bala se je obenem, da ji ta jasnost Pe bo prinesla nobene tolažbe.
Brala je. Preden je prišla do kon-CP' ji ie že zameglilo pred njenimi °crni, padla ie in ležala precej časa y uezavesti. Ko se je spet predramila Pj zbrala vnovič svoje moči, ie snra-ua skupaj vsebino nisma, ki ji je v ratkem, skoro neolikanem tonu naganjalo usodo njenega moža.
Gospa!
Iztrgali ste svojega moža iz naše v Pue. Mi ga bomo iztrgali iz kroga ,družine. Moramo. Tako se bo "Sodilo vsakemu, kdor bi kdaj za-Pustil naše vrste.
*a možem nikar ne poizvedujte.
^usmo preberite in potem raztrgaj-
te. Policiji tega pisma ne kažite, sicer gorje vam!
Podpis.
Podpis je bil tako čuden, da ga ni mogla prebrati. Vedela pa je dovolj. Nien mož je postal žrtev svojih prijateljev. Razrešiti so ga hoteli verskih vezi, zato so ga pa tem trdneje in tesneje povezali v svoje verige. In te vezi so hujše in strašnejše kot verske ...
Svet. ali ti to razumeš!
Z odločnostjo in s pogumom junaške duše, ki zaupa v Boga in ima vero, da so še na svetu dobri ljudje, je gospa Katinka nesla skrivnostno pismo na policijo. Previdno ie stopala to oot in počasi. Nič ni hotela vzbujati pozornosti s hitrejšo hoio ali kakorkoli že. Vedno ie mislila, da jo spremlja oko nienih nasprotnikov, bivših moževih prijateljev.
Oddala je svoie nismo varuhom reda in miru. Zasliševali so jo dolgo, po tolmaču seveda, in nanravili so zapisnik. To pismo jim je odkrilo sled za skrivno družbo, kakršnih ima Amerika precej. In boi s takimi družbami ni posebno prijazen.
V takih boiih že gotovo preizkušeni predstojnik javne straže jo je od konca preiskave povpraševal, če ima kje v Ameriki, zunaj tega kraja, kjer
zdaj biva, znane in zanesljive ljudi. Čimbolj so oddaljeni, tem bolje bo zanjo. Na srečo je vedela za več domačinov in še večja sreča je bila, da je imela pri sebi naslove dveh znanih družin. Dober sosed in sploh dober domačin je že v domovini močna bramba in opora: desetkrat več pa je vreden v tujini. Pametno besedo je zapisal modri Salomon: »Gorje samemu! Zakaj če pade, nima nikogar, ki bi ga vzdignil.«
Obvestili so rojake gosne Katinke v Chikagu, da bo v kratkem došla k njim neka gosna z dvema otročičema. Naj jo prijazno sprejmejo in naj ji bodo v prvo pomoč, ker jo je zadela huda nesreča. Njej sami so pa svetovali, nai izroči svojo opravo, kar jo ima, policiji v varstvo, ona naj se pa kar mogoče hitro odpelje proč. Najbolje že s prvim vlakom. Zakaj tu bi ne bila niti za trenutek varna pred ljudmi, ki so ji pisali tisto skrivnostno pismo.
Tam, kier se bo naselila, naj potem mirno pričakuje nadalinih obvestil
Gospa Katinka ie ubogala. Z imrav amerikansko naglico so izpraznili m'e-no stanovanje. Le najpotrebnejše stvari je vzela s seboi in res te s prvim vlakom izginila iz kraja, ki ji je prinesel toliko gorja in bridkosti.
(Konec prihodnjič.)
Leon XIII. in delavsko vprašanje
8.	V resnici pa, kar je važnejše, oni predlagajo rešitev, ki je v očitnem nasprotju s pravičnostjo, ker je posedanje stvari v zasebni lasti pravica, ki je človeku dana po naravi.
9.	Prav za prav je tudi v tem pogledu največja razlika mod človekom in drugimi živimi bitji, živali namreč ne vodijo samih sebe, temveč vodi in vlada jih naravni, nagon, ki deloma varuje njih prebujeno možnost delovanja in primerno razvija njihove moči, deloma tudi povzroča njihove gibe ter jih določuje. En nagon jih vodi, da čuvajo sebe iu svoje življenje, drugi pa, da ohranijo svoj rod. Z lahkoto dosežejo obojni namen z rabo onih stvari, ki so že tu in so jim na razpolago. Prav za prav dalje ne morejo iti, ker jih vodijo zgolj čuti In stvari, ki so jih posazemni čuti zaznali.
10.	čisto druga je narava človeka. V njem je celotna, pa obenem popolna sila živalske narave. Zato človeku iz tega stališča gotovo ni nič manj kakor vsemu živalskemu rodu, dovoljeno, da uživa dobrote materijelnih (telesnih) stvari. Toda ta živalska narava, pa naj bi si jo kdo imel v še toliki popolnosti, ne samo ne obsega človeške narave, ampak je celo mnogo nižja in zato rojena, da le to uboga in posluša. Kar nas dviga kvišku in odlikuje, kar človeka napravi človeka, da se bistveno razlikuje od živali, to je razum in pamet. In zato, ker je samo to živo bitje oblagodar-jeno z razumom, moramo človeku prisoditi ne samo rabo dobrin, ki je skupna vsem živim bitjem, ampak stalno in trdno pravo do posesti ne samo tistih dobrin, ki se z rabo uničijo, ampak tudi onih, ki po rabi ostanejo.
11.	Se bolj jasno postane to, če bolj globoko pogledamo v naravo ljudi samih.
12.	človek s svojim razumom obseže nešteto predmetov. S sedanjimi stvarmi združuje in veže prihodnje. In ker je sam gospodar svojih dejanj, zato pokoren večnemu zakonu, pod oblastjo Boga, ki vse vlada z največjo previdnostjo, sam sebe previdno vodi z lastno razsodnostjo. Kadi tega je v njegovi oblasti, da si izbere one stvari, katere smatra za najbolj primerne, da mu bodo v pomoč, ne samo zdaj, ampak tudi v prihodnosti. Iz tega sledi, da mora imeti človek oblast nb samo do zemeljskih pridelkov, ampak do zemlje same, ker vidi, da mu zemeljski plod daj*; to, kar mu bo potrebno v bodočnosti. Potrebe vsakega
človeka se namreč vedno povračajo, tako, da če jih danes zadovolji, jutri spet stavijo nove zahteve. Zato je morala narava dati človeku neko stalno in vedno trajajočo stvar, od katere more pričakovati trajno pomoč. Toda kake trajnosti nobena ne more nuditi, kakor zemlja s svojo rodovitnostjo.«
Popolnoma pravilno trdi papež v navedenih točkah, da je zasebna lastnina pravica, ki je dana človeku že po njegovi naravi. To velja za vsakega človeku. Povsem naravno je, ako je velik del človeštvo prikrajšan za lastninsko pravico, da nastane proti temu odpor in tudi upor. Kajti naravne pravice so svete in se nikdar ne kršijo, da sc ne bi ta kršitev kaznovala.
*
Brezposelnim na pomoč! To je klic sedanjega papeža Pija XI., ki je na praznik angelov varuhov izdal okrožnico »Nova impendent«. Z veliko ljubeznijo se sv. oče zavzema za oskrbo otrok bednih staršev in brezposelnih: »Nov bič grozi, zadel je že večino ovčic, ki so nam bile zaupane, in zadel je še bolj hudo najnežnejši in najbolj ljubljeni del, otroke, ponižne in manj premožne, delavce in proletarce. Mislima na hudo stisko in finančno krizo, na množice poštenih in pridnih delavcev, ki ne želijo nič drugega, kakor da bi častno in v potu svojega obraza zaslužili vsakdanji kruh, za katerega po božjem ukazu vsak dan prosimo Boga, silijo k brezdelju in potem spravijo v strašno bedo s svojimi družinami vred. Njihovi zdihi ganejo naše očetovsko srce in nas navajajo, da z isto nežnostjo in z istim sočuvstvovanjem ponovimo besedo, ki je šla iz preljubljenega srca božjega Zveličarja nad lačno množico: »Množica se mi smili«. Toda naše sočuv-stvovanje velja pred vsem neizmerni množici otrok, najnedolžnejšim žrtvam teh žalostnih razmer, ki prosijo kruha. Ko ni nikogar, ki bi jim ga lomil, in ki v črni bedi vidijo, kako izginja veselje in nasmeh, ki ga njihova preprosta duša podzavestno išče okoli sebe.
Sveti oče se nadalje s strahom spominja v okrožnici bližajoče se zime, ki bo prinesla s seboj revežem še večje trpljenje. Poziva vse ,ki so navdani s krščansko vero in ljubeznijo, na krščansko vojsko dobrodelnosti in pomoči. Kliče v spomin dolžnost krščanske ljubezni in plačilo, ker bo božji
ELEKTRO INŠTALACIJE
za razsvetljavo in pogon njaško po zmerih cena
Specijalna delavnica za previjanje elektromotorjev, transformatorjev in avtodinam. Imam v zalogi ves elektro materijal, kakor žarnice in elektromotorje najznamenitejših tovarn in v vsaki količini.
izvršuje strokov-
FRANC
PERČINLIČ
koncesijonirano
elektro podjetje
Domžale št. 95
nasproti pošte
Elektro mehanično
podjetje
Ljubljana,
Gosposvetska c. 16.
Telefon 2371.
Sodnik smatral za njemu storjeno to, kar bomo storili za uboge.
Dragi prijatelj! Ko boš prečita! te vrstice, ozri se okrog sebe in našel boš v svoji soseščini potrebne pomoči! Ne zapri svojega srca in napravi načrt, kako boš kljub svoji skromnosti lajšal bedo svojega brata in da ne ostane samo pri načrtu, ravnaj se po pregovoru: »Kdor hitro da, dvakrat da.«
Zadnje telefonske vest-
HOMEC, 25. okt. (Tel Naš. listu). Pozno v noč je vrhovno poveljstvo severnega bojišča izdalo kratko poročilo: »Nič novega. V dopoldanskih spopadih je padlo na obeh straneh nekaj moštva, ker je bilo radi deževnega vremena preveč spolzko.«
MORAVCE, 31. okt. (Tel. Našemu listu). Z Limbarske gore poročajo, da so naši zrakoplovi v zadnjem tednu uspešno metali papirne bombe po celem vojnem ozemlju.
DOMŽALE. 31. okt. (Tei. Naš. listu.) Ker se škropljenje cest s toplo vodo ni obneslo, bodo tukajšnji škropilni avto predelali v vojni tank.
PARIZ, 30. okt. (Tel. Našemu listu). Posebnemu poročevalcu pariškega dnevnika Pariš Midi se je posrečilo izvedeti za vsebino nove španske ustave, ki bo predložena narodnemu predstavništvu. Glasi se tako:
1.	) Vsa oblast izhaja iz ljudstva, izvajajo jo pa mogočnjaki in bogatini.
2.	) Državni jezik je jezik republike, dopuščeni so pa tudi barebarizmi.
3.	) Misli so proste, obdavčijo se samo državljani.
3.) Združevanja so svobodna, vendar sme republika razgnati tiste, ki so ji napoti.
5.	) V nobenem slučaju se ne sme zabraniti balinanje in keglanje, razen če bi bilo v pravilih zadevnih društev kaj proti-moralnega.
6.	) Tisk je povsem prost. Ne po zakonu ne po kaki odredbi se ne sme ovirati. Samo policija in orožništvo imata pravico, da to prostost omejita v toliko, da določita, kaj se bo tiskalo in širilo.
7.	) Cenzura je odpravljena.
8.	) Ustanovi se poseben odbor za pregledovanje filmov. Ta odbor bo imel samo pravico, da bo lahko prirezaval filmski trak, ako mu bo to všeč.
9.	) Za knjige in dramatične spise velja točka 8.
10.	) Izredna sodišča so odpravljena.
11.	) će poslanci ali predsednik republiko ali kak minister zagreši zločin, ga bo sodilo sodišče, ki ga sestavljajo očetje domovine. To sodišče sme kaznovati tudi z i*' rednimi in hujšimi kaznimi, tudi z očetovskim opominom in svarilom.
12.	) Volilno pravico imajo moški in ženske, ki so dopolnili 21 let in so španski df' žavljani. Rajni volijo vedno za vlado.
13.	) Ustava je nespremenljiva toliko ča' sa, dokler je ne spremenijo.
(Po listu La Rčponse, Pariz okt. 1931’ str. 269.)	^
Velenjska elektrika Za daljnovod od Trzina preko meI1' geškega polja do Komende so postaj Ijeni drogovi. Od Trzina do onkraj Mengša so vsi drogovi v eni vrst1; prijeten in zanimiv pogled. Na Rodic je transformator že skoro dograjeI1’ v Domžalah je tudi že napeljava P trgu končana. Vse se dela jako lidno, kakor za večno. Prav v za a njih dneh so morali delo delo111 ustaviti, ker zaradi zastoja v dena^. nem prometu ne morejo izplaca delavcev.
Pierre 1'Ermite:
Boljše ko cvetje ...
Lahko se je postavljal: lep je bil kot Pomladna roža in visoke postave; stanoval je v Parizu in na deželi imel precejšnje posestvo, kjer je povrh še skoraj župana igral; saj je stari lisjak, njegov namestnik, vse opravil. No potem je še vzel v zakon odlično in dobro ženo.
Lahko se je postavljal, žena ga je kar občudovala. Njegovim poslom se je dobro godilo. Njegovi prijatelji so lahko pri njem sedli za pogrnjeno mizo in kadili najboljše cigare. Njegov stari župnik, dober mož, je redno prejemal — tako je bilo zapisano v njegovem zapisniku med izdatki za premog in bencin — dva stotaka v dobre namene.
Lahko se je postavljal. Sam si je moral to priznati. Sicer ne tako naravnost kakor drugi, ki so mu včasih že res preveč kadili. Piznal si je pa le. Bilo je, kakor da bi se mu iz globine njegovega »jaza« dvigala Prijetno ubrana hvalnica, radi katere je visoko nosil glavo in živel ves blažen. Ko se je bril, je včasih malo postal; dognal je, da je njegova glava res pomebno značilna. Ge je v kakšnem salonu govoril ... je vsak moral priznati, da zna izvrstno zabavati . . . m če je šel v večerno družbo, kar se je havadno zgodilo, je nosil svojevrsten suk-hjič in rožo v gumbnici.
Zdaj pa, glej! .. . Lepega dne je možak umrl. Kar nenadoma je prišlo ... kap. Prišel je pred svojega Boga. Tu se je kot bi mignil kakor snežinka v solncu ponosni mož stopil in bil je le še prav majhna Stvarca, ki jo tlači njena odgovornost. V strašni luči večnosti je videl vse v življenju zamujene prilike za dobra dela. Precejšnje Premoženje, številni znanci. Morda je bil duhovit, napreden . . . Njegova dela pa brez Pomena. Dva stotaka svojemu župniku ... Priporočilo za kakega siromaka ... Tukaj bekaj par, tam mnogo prijaznih smehljajev. Večna mera ni iz tega namerila nič. Ne samo nič, neki glas nad njim je zagrmel: v svojem življenju si bil brez pomena, in sicer v takem času, ko bi bilo podpiranje dobrega tako zelo potrebno proti podpi-ranju slabega. In ti dve dejstvi: da bi bil Ua eni strani lahko delal dobro; da je na drugi strani to opustil, sta se spremenili Zanj dve tesni steni pokorilne ječe, ki je bil v njeno globino pahnjen. Doli je bil brez upanja, da bi mogel s svojimi močmi
ven!
Ta čas ga je velika množica na zemlji sPremljala k večnemu počitku . . . Cvetje! Cvetje brez konca! Potem je bilo kmalu, Pvav kmalu tiho okoli te pene; zakaj prazna pena je bil ta mož. Celo žena je bila Osupla. Nič, prav nič ga ni preživelo. Saj J6 pa tudi bilo razumljivo, ko ni ničesar Storil, Nekega dne ji je postalo to v tihi Cerkvl jasno. Spoznala je, da se pravi ^živeti«, »ljubiti«. Da je življenje tako, kakršna je ljubezen ... da je deležen več-bsga življenja božjega, njegovega miru, Ujegove vedrine, kdor vse ljubi v Bogu .. . i je to skoraj prvi okus raja in da je vse bvugo prazen nič. Zato je sklenila porabiti Najboljše sredstvo, da reši moža, ki ga je gabila slej ko prej; sklenila je storiti to, ar je on opustil. Naredila je tako rekoč P°godbo z Bogom kot odkupnino za svo-3efa jetnika.
Gospodu župniku je kar sapo zaprlo, ko ,j?u je vdova namesto dveh prinesla kar jVajset stotakov. — V prihodnje se bom dlj brigala za Vaše šole, za zavetišče, za d °ŽCe v Vašem kraju — napraviti bom
‘a zavetišče za dojenčke. Rada bi dala Vse^'ti knjižnico, napraviti kino, hočem, da družina dobiva kak dober časopis. ^ liša rajnega kmalu oživi ... in daleč „Okoli seže njen vpliv. Kakor aprilsko ra, . Požene sokove kvišku in se narava Smije pod njegovim nežnim božanjem,
OTROŠKI
KOTIČEK
PIŠE STRIČEK MATIČEK
SIROTA
Mati ziblje, lepo poje, dete milo se smehlja, še ne ve za tuge svoje, ne za žalosti sveta.
Mati vmrje, zlata mama, milo joče deklica, po širokem svetu sama se ozira revica.
Le za mamo srce bije, mamo išče le oko, mami le ljubezen klije, mamo usta kličejo.
Tam na grob ji venec dene lepih rožic, lep, cveteč, z vencem deklica ovene, nju zdaj nič ne loči več.
POSODI MI DVA GREHA!
Misijonar iz Afrike poroča: »V naši kapelici se pripravljata dva zamorčka za sv. spoved, kajti drugo jutro bosta pristopila k prvemu svetemu obhajilu. Čez nekaj časa se pogledata in nagneta glave skupaj. »Franček, vse sem preiskal v svojem srcu, pa ne najdem ničesar! Posodi mi ti dva greha... Hitro, hitro, glej, se že mudi; vrsta bo takoj na meni!« — »Ja, veš ... če pa sam ne najdem ničesar!« odgovori Lojzek. — »Kaj pa hočeva?! Žalostno je to.«
»Poslušaj«, mu pravi Lojzek, »jaz bom rekel tako: Duhovni oče, obtožim se, da se nisem nič pregrešil, to je moj greh, to je moj greh, to je moj veliki greh. Iz vsega srca prosim odpuščanja!« — »Dobro! Tudi jaz bom rekel tako. In potem nama bo oče naložil veliko pokoro...« — Misijonar je slišal in se smejal. Brez dvoma sta se smejala tudi angela varuha obeh zamorčkov. Drugo jutro je stopil z veseljem in ljubeznijo v njuni beli duši Jezus.
STRIČKOVA POŠTA
Otroci so pravili, da Naš list ni nič več tako zanimiv, ker ni stričkove pošte. Strička je roka bolela in je ~ kakor pravijo — »punčko nosil«, zato že v dveh kotičkih ni dal nobenega odgovora. Ker so otroci za strička molili in je sedaj njegova roka zdrava, bo zopet odgovarjal na otroška pisma, posebno če bo g. urednik dal stričku veliko prostora.
Mimi Repanšek, Homec: »Ne bom nehala pošiljati rešenih ugank, dokler ne bom izžrebana!« Le vztrajaj! Sedaj si prišla že čisto blizu. Mogoče boš pa prihodnjič. Za lep darček bodo pogančki hvaležni. Francka in Mlhelca Rosulnik, šinkovturn: »Gospod striček! V nedeljo imamo pri nas žegnanje. Vabiva Vas na »bobe«. Le pridite, ne bode Vam žal!« Ker Vaju še striček ne pozna, bi se prav rad odzval vabilu, da bi Vaju spoznal in dobil polno vrečo »bobov«, ker jih striček prav rad je. Pa velika reka Pšata je pri Mengšu tako narasla, da striček ni mogel prek. Pride pa drugikrat. Mici Habjan, Trzin: »Žalostna sem, ker me je g. žreb določil za nagrado za rešeno uganko v 8. številki, pa je še sedaj nisem
tako so se razvijale kali dobrega v srcih mladine. Tudi stari so začeli opuščati svoje dvome. Vera je zaživela. Vdovi pa se je zdelo, da se njen mož toliko dviga med dvema bolestnima stenama svojih težkih vic, kolikor je rasla vera v tem kotu dežele.
dobila.« Prav, da si se pritožila. Boš že odpustila stričku! Je že star, pa včasih kaj pozabi. Nagrado Ti sedaj pošlje. Stričku se zdi, da jo je poslal — mogoče se je pa izgubila. Pepca Gregorin, Ihan: »Zopet se oglasim, da ne boste rekli: Ihanci so zaspanci! Od začetka ste se kar čudili, da nas je v otroškem kotičku tako malo — pa sedaj poglejte. Ce dovolite, se Vam pridem enkrat pokazat. Do takrat Vam pošilja en pozdravček skozi strgan rokavček, Pepca.« No ja! Striček je moral dolgo dregati, da vas je iz spanja zbudil! Lažje bi zbudil celo Matjaževo vojsko, ki tam nekje pod Taborskim hribom spi, kot pa Vas. Samo če ne boste zopet zadremali! Le pridi se stričku pokazat, samo poprej si moraš strgan rokavček zašiti, drugače te ne sprejme! Nečakinje iz Lichtenthurna: »Zopet se oglašajo mali zaspančki. Veš, striček, mislile smo sicer pogosto na po-gančke, toda nove knjige, novi zvezki v tem šolskem letu so nam pobrali vse dinarčke, da je bil naš hranilniček zelo redko obiskovan. Povemo Ti tudi novico, da zajček Belinko ni več med nami. Vso našo naklonjenost in ljubezen nam je povračal z grizenjem in praskanjem. Zato smo ga dne 3. sept. spremenili v pečenko, ki nam je prav dobro teknila.« — Prav lepa hvala za poslani dar. Ker ste že toliko nabrale, je striček za Vas odkupil dve poganski deklici, ki bosta še ta mesec krščeni na ime Alojzija in Cecilija. Ali ste zadovoljne? Zajček vas je mogoče zato praskal, ker tudi ve včasih vso ljubezen častite sestre povraćate z neubogljivostjo. Ali ne ?! Ampak, da niste povabile strička na zajčjo pečenko! Skoraj vam zameri. Kar sline je požiral, ko je bral vaše pismo. Zakaj pa nikoli ne pošljete rešitve ugank. Striček bi tudi vam rad nagrado privoščil. Valter Gajšek, Celje: Ti si pa iznajdljiv! Razglednice, ki Ti jih je g. žreb poslal, si prodajal kar po 5 Din in vseh 50 Din za pogančke poslal. Striček se Ti najlepše zahvaljuje.
Otroci! Ali veste, kaj je to ? »Zemlja je«, boste rekli. Res je. Ali veste tudi, koliko ljudi je na tej zemlji? »Tisoč osemsto milijonov«, boste vedeli. Ali boste pa tudi vedeli, da je od teh še tisoč milijonov ljudi, ki pravega Boga ne poznajo, in da je komaj šele tristo milijonov katoličanov. Ali vidite, koliko bo dela?
STRIČKOVA ZBIRKA
Otroci, veselite se! Dobili ste zopet tri poganske sestrice Marico, Alojzijo in Cecilijo in enega zamorskega bratca Tončeka. Stričkova zbirka je tako narasla, da je odposlal sestri Ksaveriji za krst 6 dolarjev na Kitajsko in misijonskemu bratu Obrezi na Madagaskar za zamročke 30 frankov. Do božiča bomo pa še zopet zbrali, da pripeljemo ljubemu Jezuščku pred jaslice spet druge pogančke. To Vas bo Jezušček vesel. Darovali so: Mimi Repanšek, Homec 10; Mihelca Stupica, Podrečje 3; nečakinje iz Lichtenthurna 30 Din. Vsem: Bog plačaj!
Za stričkovo zbirko so darovali še tile: Peterček Naglič, šmarca 3 Din; Tončka iz Celja 10 Din; Slavka Langerholc 10 Din; Stanko Mlepič iz Domžal 10 Din.
UGANKA
K L R
A A A E A
Kdo počiva pod tem spomenikom? Trije izžrebani rešilci dobijo povest, knjigo.
UGANKARJI
Ali je bila zadnja uganka pretežka ali so pa ugankarji, ki še niso bili izžrebani, hudi na strička in na g. žreba, in nočejo več pošiljati rešitev. Na zadnjo uganko je prišlo samo 32 rešitev. Neka nečakinja je stričku pisala, naj stavi bolj težke uganke, da jih ne bodo vsi uganili in bo potem ona več upanja imela, da bo izžrebana. Lahko bi se pa zgodilo, da potem ona tudi ne bo
uganila. Zato pa striček lahke uganke zastavlja. — Rešitev uganke v 10. številki se glasi: V tisti afriški koči stanuje: Zamorski Matiček. Pravilnih rešitev je prišlo 32. Nagrado dobijo: Mihelca Stupica, Podrečje, Helenca Juvan iz Domžal in Marica Kerč iz Podrečja. Kakor si je zadnjič g. žreb izbral same dečke, tako je bil zdaj naklonjen samo deklicam. Prihodnjič, tako pravi, bo pa obojim. Rešili so še: Francka Mlakar, Lojzka Cajhen, Tonček šmon, Ernest Obervvalder, Anica Trojanšek, vsi iz
Domžal; Minka Mežnar, Pepca Gregorin, Francka Sojer, Joško Majcen, vsi iz Ihana; Maksi štandeker, Ivanka in Melhior Ke-pec iz Podrečja; Mici Kosmatin, Katica in Mihelca Andrejka, Žiče; Francka in Angelca Rosulnik, Šinkov turn; Mici Habjan, Trzin; Mimi Šarc, šmarca; Tončka iz Celja; Mimi Repanšek, Homec; Zofka Golob, Rep-nje; Mimi in Francka Pavlin, Bukovica; Štefka Brojan, šmarca; Franc Vavpetič, Tunice; Minka Zalokar, Jarše; Alojzij Rebolj, Češnjice; Anton Flerin, Mengeš.
MOČNO ZNIŽANE CENE !
pri vsej manufakturi. Danes si lahko vsak najboljše blago nabavi za ceno, kakor prej najslabše.
VELIKA IZBIRA moškega blaga, volnenega ženskega, vse vrste svile, vse vrste blaga za perilo itd.
VELIKA ZALOGA železa za beton in drugo, vse vrste železnega okovja.
Štedilniki, gnojnične sesalke, železni plugi, kuhinjska posoda. ZALOGA šip, porcelana in vseh vrst drugega stekla.
ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil: superfosfata, Tomaževe žlindre, kalijeva sol, čilski soliter. Vse vrste vrtnih in drugih semen: detelja, lucerna, trava, pesa itd.
ZALOGA vseh vrst vedno svežega cementa Trbovlje in Split.
ZALOGA vseh vrst špecerijskega blaga, najboljše moke, koruze itd.
CENE brez konkurence. Kdor hoče biti dobro in pošteno potrežen, je to le v trgovini
Jos. Senica, Domžale.
llllllllllMIIMIIHUlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllimillimMMIIIIIIIIIIIIIIIimmiimmillMIIIIIIIIIII
Pri nakupu blaga za obleke
se Vam izplača vožnja
ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgarnov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah.
v Ljubljano,
★
R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU«
LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo
Tvrdka obstoja že preko 60 let.
illlllllllllltllllllllllHIItlllilUIIMIIIIIItltlllllllllllflllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIttUlillHIIIIIIIIIHIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIMMtllllllllllNMMlMMIMIIIimillllMtlllMMIIIMIIHIIIIIIIIIItttllMIli
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
I HLODE I
| SMREKOVE IN JELOVE | KUPI VSAKO MNOŽINO 1
I	I
! F R A N C š M O N I
1 RODICA PRI DOMŽALAH I
| STALNO IMAM V ZALOGI 1 J DESKE VSEH VRST ZA ( 1 MIZARSKA IN TESARSKA | 1 DELA PO NAJNIŽJI CENI. |
I	I
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Ugodna prilika za varčevanje!
HRANILNICA IN POSOJILNICA
V KAMNIKU
REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO
v svoji lastni hiši: Šutna, štev. 22.
(blizu postaje).
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Za mlade vlagatelje ima na razpolago domače hranilnike (šparovčke).
Vse davke plačuje posojilnica sama.
Daje posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Uradne ure: od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne.