Stev. 8.
POLITIČEN LIST: Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Y	Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 f (vhod čez dvorišče nad tiskarno),
t	Z urednikom jc mogoče govoriti le od | 10,—12. ure dopoldne.
1	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona štev. 74.
v

V lijubljani, v torek, 12. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za čete t leta 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejemam: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
T
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. —
I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Tužna Koroška!
Mah na mah padajo udarci železne pesti na naše brate v nekdaj slovenskem, a danes malone ponemčenem Gorctanu. V 20. stoletju slovenski oratar ne dobi v svojem jeziku pravico ne v šoli ne pri sodišču. Nemški sodniki, ki ne znajo in mnogokje nočejo znati slovenskega jezika, govore pravico slovenskemu davkoplačevalcu. V šoli mladi slovenski deci nemško govoreči in čuteči učitelji ubijajo v glavo nemško slovnico in nemške ideje. In to vso navzlic in vkljub jasnim določbam drž. temeljnega zakona iz 1. 1867.
Slovenci zahtevamo slovensko vseučilišče. Dobro, to je naša narodna dolžnost, to od nas zahteva narodna čast in korist. Toda, ne varajmo se, da gradimo streho, ko se nam ruši zidovje, ko se nam useda temelj. Mi nimamo slovenskih srednjih šol, da še več. Celo naše ljudske šole so ponemčevalnice! Le ozrite se na btajersko in Koroško. Ondi uprav z ribniškimi žlicami vlivajo slovenski mladini nemško »kulturo«, katero prinašajo narodni odpadniki, izdajavci in janičari.
Zopet moramo zabeležiti žalostno vest, da so tisočletni naši nemški nasprotniki podrli narodno postojanko v lepi Rožni dolini na Koroškem.
Posrečilo se jim je, da so s pomočjo dežel, odbora in c. k r. d e ž e 1. šol. sveta dosegli razdelitev p e t r a z • redne slov. ljudske šole v b t. Jakobu.
Kakor znano, koroški c. kr. dež. šolski svet izprva ni ustanovil nobene slov. ljudske šole, daei štejejo Slovenci tretjino prebivalstva v deželi. Prve občine, ki so se uprle proti tem turškim razmeram, so bile Št Jakob, Sveče, Bistrica in pozneje bmihel pri Pliberku.
Šentjakobska občina se je borila 13 let s prošnjami in pritožbami za slovensko šolo. & odlokom z dne 6. decembra 1891, štev. 86 5 5, je n a t č n o ministrstvo za časa barona Gautscha zaukazalo,da mora biti na ljudski šoli v Št. Jakobu slovenščina p o u č r. i jezik v vseh razredih, nemščina pa učni predmet od tretjega šolskega leta. S tem so bili domačini v ogromni večini zadovoljni in 10 let je bil mir v občini. Pred tremi leti pa so se Pilatje in Herodi zakleli proti slovenski šoli ter na deželni šolski svet vložili prošnjo za dvojezično šolo. Te vrste šole pa so na Koroškem že s prvim letom nemike, kakor kažejo žalostni vzgiidi povsod.
Krajpi šol. svet in obč. zastop ala 1. 1901 scglaeno sklenila, da naj ostane slovenski poučni jeiik, a da bodi nemščina učni predmet žo v drugem razredu
Toda deželni šol. svet je navzlic temu 7. nov. 1901 izdal ukaz, da se mora šentjakobska sola razdeliti v nemško ki sloven eko. Ustreči je hotel tujitr g i tatorjem, ki so s pomočjj učitelja-odpadnika hujskali ljudstvo zoper slovensko šolo in vrle može, ki so branili svej in evojo pravice.
Skora| celo leto je naučno ministrstvo razmišljalo, kako naj odgovori na pritožbo kr. žo!. sveta, da ne rinejo pokonci Dober-nig, Len>;'s:h, Orasch, Tscbernig, Verniach in drugi potomci koreških Tovtonov, kakor kažejo njihova imena Končno jo ministrstvo z odlokom z drie 27. sept. 1902 št. 28242 razveljavilo ukaz dež. šol. sveta iz formalnih vzrokov, torej ne iz stvarnih, ker je namreč dež. šolski svet razdeli! šolo, ne da bi preje zaslišal krajni šolski svet.

Vpravnlškega telefona štev. i8H.
Nemci so bili seveda divji ter pričeli z vso silo novo agitacijo. Najprvo so dosegli pri dež. šol. svetu, da je ta brez vzroka premestil ravnatelja šole za voditelja na neko enorazrednico. No, dež. šol. svet jo je z Dunaja dobil pod nos. Ker po tem ovinku ni šlo, je minolo poletje dež. šolski svet zopet izdal ukaz. da se šola razdeli v nemško in slovensko.
Krajni šolski svet in občinski zastop sta se minolo jesen pismeno in ustno pritožila pri naučnecn ministrstvu.
In to veleslavno ministrstvo, ki na slovenske pritožbe po več let ali pa celo ne odgovarja, je v kratkih mesecih ugodilo nemškim tujim hujskačem, zavrnilo pritožbo ogromne večine slovenskega domačega prebivalstva ter s tem oiobrilo ukaz dež. šol. sveta, da se šola razdeli.
Kar je torej naučno ministrstvo določilo dne 6. decembra 18 91 — v smislu državnega zakona, v smislu pravice in dejanskih razmer, to je isto ministrstvo razveljavilo 12 let pozneje.
To se je zgodilo za časa, ko je bil na krmilu avstrijske vlade dr. pl. Korber, kateri pri vsaki priliki hvali svojo vsestransko pravičnost in nepristranest ter isto zabičuje svojim podrejenim uradom. In, žalostna nam majka, da jih je mej Slovenci mnogo, ki poljubujejo šibo, ki jih tepe. Mati Slovenija, zakrij si oči, da ne vidiš svojih zgubljenih sinov, ki ti bijejo obraz ter cofastim man-darinom zažigajo kadilo.
S.ovenskim Št. Jakobcem pa svetujemo, naj ne obupajo v krutem boju za pravice. Pritožijo naj se na upravno sodišče ter sklicujejo na istega razsodbo z dne 14. januarja 1891 št. 11, ki pravi da v smislu §§ 9. in
10. drž. zakona z dne 19. sušca 1870 o b -čina ni dolžna skrbeti za tuje osebe, kisole začasno v občini. Torej šentjakobska občina tudi ni dolžna vzdržavati, oziroma razširiti svojo šolo za otroke nemških inženerjev in delavcev, ki le za časa zgradbe nove železnice bivajo v občini.
Slovenski poslanci pa naj si zapišejo za ušesa, kako Korberjeva vlada šiba Slovence, da ustreza nemški ljudski stranki.
Tržaški Slovenci še danes nimajo slovenske ljudske šole. Iustitia — kje si ?
Koroška Belci — v nemških rokah-
(Dopis.)
I
Seme dr. Tavčar Svegljeve zveze gre v klasje. Kar sme Tavčar v deželnem zboru, to si privoščijo naši liberalci tudi na kmetih. Temu žaloBten dokaz je občinska volitev na Koroški Beli, kjer so si naši liberalci podali složno reke s tovarniškimi nemškutarji in Nemci, da ubijejo klerikalnega »zmaja«. Naša občina Kor. Bala v svoji zgodovini nima zaznamovati bolj žalostnega in sra-motnejšega d.ieva, kakor je bil 9. januarij t. 1., ko so domači liberalci s pomočjo tovarniških Nemcev izkopali grob za vedno naši slovenski občini. L beraloi so sicer zmožni za marsikatero hudoDijo in podlost, a da bi izdali domačo zemljo tujcu v pest, tega ne megli bi nikd*r verjeti. In vendar je to istina. Danes je istina, da ima pri nas tovarniška stranka v obč. odboru večino. Kdo je povzročil ta sramotni udarec naš: občini? Naši liberalci, kateri za mizo navdušenost za narod kar iz rokava stresajo, kadar pa je treba v dejanju pokazati, tekrat iz same koristi do sebe brzo uklonijo vrat pred narodnim sovražnikom.
Ko je bilo lansko leto treba zidati novo šolo, za katere zidanje se bi bilo lahko nekaj let še počakalo, tedaj je naš odbor ves navdušen za narodno šolo takoj sklenil, da jo zida in tako postavi mejo germanizaciji ;
LISTEK.
Pisma s Kitajskega.
(Veselko Kovač, apost. misijonar.)
T s i n a n f u, 5. dec. 1903.
V.
Letos praznuje kitajska cesarica-vdova 701etnico svojega rojstva. Podkralji z mandarini vred so nameravali prirediti o tej priliki velike svečanosti. Toda priletna cesarica je izrazila željo, da se naj to ne zgodi. »Ne spodobi se«, dejala je deputaciji ministrov, »da praznujemo svečanosti v tako žalostnih in hudih časih, ko nas stiskajo in nadlegujejo tujci od vseh strani. Vse Bvote, ki bi se imele potrošiti v ta namen, naj se porabijo v dobrodelne namene«.
Lepa prilika se je mandarinom nudila, napolniti si nikdar site denarne mošnje s trdo prisluienimi groši ubozega ljudstva. A s to izjavo so bili prekrižani vsi sebični naklepi. Cesarski želji se je treba na Kitajskem pokoriti nič manj kakor drugod na svetu.
Izostale so torej izvanredne svečanosti in javne veselice. A popolnoma prezreti 701etnico, to se vendar ni spodobilo. Razni
podkralji so jo praznovali bolj na tihem, a vendar dostojno.
Cesarski namestnik v Šan-tungu je pri redil povodom 70Ietnice sijajno gostijo. Povabljeni so bili višji mandarini pa nekaj tujih gostov. Povabilo so dobili : naš škof, msgr. Efrem Giesen, njegov provikarij, Pij Trovarelli, nemški konzul v Tsinaufu, J. Lang in pisatelj teh vrstic. Odkazali so nam sedeže pri podkraljevi miz:, škcfu Giesenu na namestnikovi levici, ki ima, kakor znano, na Kitajskem prednost, nemškemu konzulu pa ob njegovi desnici. Zastopnikov drugih vero-izpovedanj ni bilo. So li bili povabljeni ali ne, mi ni znano.
Med povabljenci smo bili seveda samo moški. Prišla je sicer tudi konzulova soproga gledat gledališko predstavo, a tako skrivaj, da je ni videl nihče. Samevala je v neki postranski sobi. Splošno je ženska na Kitajskem v javnosti — ničla.
Podkralj je dal migljaj, in gledališko osobje je moralo odstopiti, brez ozira, je-li igra končana ali ne. Kaj ne, prav kitajsko! Nastopila je godba: prava pravcata evropska godba, le godci so bili s kapelnikom vred vsi pristni Kitajci. In začeli so. Prva točka je bila nekaka „kitajska himna", najbrž kapelnikove kompozicije. Skladba, sicer
uglašena po naših pravilih, ima otožen kitajski značaj. Sledile so druge točke.
Začel se je obed. Vse po evropski šegi. Mesto koščenih paličic rabili so tudi mandarini naše žlice in vilice. Obeda ne bom popisoval. Omenim le, da smo dobili na mizo kot posebno slaščico — lastavičja gnezda. Ta jed je silno draga in tudi jako — okusna. Med obedom je imel cesarski namestnik kratko napitnico v kitajskem jeziku ter se zahvalil gostom, da so se odzvali povabilu. Nemški konzul je napil v angleškem jeziku. Gostom različnih narodnosti na čast je godba igrala med obedom dotične himne. Najprej nemško „Die Wacht am Rhein", potem holandsko himno, na to našo cesarsko pesem „Bog ohrani", potem laško narodno koračnico, predzadnje angleško in nazadnje američansko himno. Igrali so nepričakovano dobro in precizno. Mandarin, glavar mesta, mi je dejal, da so se vseh teh različnih himen naučili v par mesecih. Verjetno. Lansko leto o tem času v Tsinanfu še ni bilo slišati o kitajskih godcih, ki bi igrali evropske skladbe. Mislil sem opomniti mandarina, da naj, ako znajo, zaigrajo tudi rusko himno, pa se mi je zdelo to vendar malo preveč predrzno. Pa tudi ne vem, bi li bil ugodil moji želji
ali ne. Morebiti se še ponudi prilika slišati rusko himno na kitajskih tleh.
Po obedu smo imeli priložnost občudovati gibčnost kitajskih udov. Tako spretnih gimnastov ne vidiš v Evropi vsak dan. Omenim samo kitajsko specijaliteto. Telovadca so privezali za kito ter ga potegnili visoko v zrak. Tako visečega so ga poganjali sem in tja, ta pa je držal z desnico piščal, na katero je sviral, z levico pa je bil po bobnu, katerega je držal med koleni. V tej ne baš prijetni poziciji je gibčni Kitajec naredil več različnih vaj . . .
Da ni manjkalo umetalnega ognja, v katerem so Kitajci pravi mojstri, se razume samoobsebi.
Kratkomalo, zabave ni manjkalo . . . Videl sem, da so tudi mandarini fletni in prijazni ljudje. Seveda ni izključeno, da ti isti mandarin, s katerim si danes trkal in prijateljsko kramljal, jutri s sabljo prekolje glavo, ako vidi, da je tako bolje in mu to prinese kako korist. Vsaj tako je pokazala žalostna preteklost . . .
Zahvalivši se podkralju za gostoljubnost vrnili smo se v nosilnicah po lepo razsvetljenih ulicah domov.
Čudna je res moč godbe. Podkraljevi
a čez nekaj meseoev pa ravno iati možje občino prodajo v roke Nemcev, it samega strahu pred klerikalci. Slabo vest imajo pač ti naši liberalci, ko se naa pohlevnih duSic tako strašno boje, da se raji vržejo v naročje požrešnemu nemškemu molohu, svojo narodnost na kol obesijo in potem veselo proslavljajo zmago, ki pomenja smrt našemu slovenskemu kmetu.
Ob tem izdajalskem Sinu sili se nam vprašanje : Kaj pa sedaj, kakšna bode naša bodočnost? V kolikor nas o tem uče raz-mere ob nafiih slovenskih mejah, smemo z gotovostjo pričakovati tudi pri nas istih učinkov. Naša tovarna na Javorniku bode imela vsako leto več delavcev, katerih ne bode le v tovarni, marveč tudi v političnem življenju dobro iirabljevala. To se je pokazalo že pri sedanjih občinskih volitvah, in ie huje kazalo se bode v prihodnjosti. Ko se bode seda) nova večina v svojem novem gnezdu dobro ogrela, pričela bode raztezati avoje kremplje po novem plenu. In prvo, kar bode storila bode razdelitev občine. Ja-vornik proč od Koroške Bele, to je danes samo še pobožna želja, a jutri utegne biti ie bojni klic. Kaj pa hočemo potem mi Ba-lani početi z našo šolo, ki na« bode stala z obrestmi od dolgov okoli 30 000 kron? Šolski okoliš je ža sedaj raztrgan, Javorčani se za Balo bridko malo menijo, mi pa ponujamo Javorčaaom vkljub temu svoj denar in svoje roke, samo da smo v milosti pri oholem Nemcu. V resnici čaka nas bridka prihodnjost, in ta bo za nas tem žalcstneiša, ker nas vanjo pehajo naši liberalni — Slovenci.
»Slov. Narod« se veseli zadnje zmage in kliče nam, da se na Koroški Bali dani. Tudi mi kličemo ž njim, a bolestno, da se dani, — pa le našim narodnim nasprotni kom, ki nam pripravljajo pogin. Zato jih sram bodi, ki so izdali svojo kri!
poročila iz Hrvatske.
(Izvirni dopisi iz Zagreba.)
Is hrvatskega sabora
Dne 11. t. m. je začel hrvatski sabor zopet zborovati, ker mora sklepati še o podaljšanju finančne nagodbe za eno leto in pa o proračunu za leto 1904. Do konca meseca bode sabor bržkone dovršil vse raz prave. Pred začetkom dnevnega reda je v prvi seji govoril dr. Vrbanič ter izjavil na napade od strani čiste stranke prava na »Obzoraše«, da je on še zdaj »Obzcraš« in in da ne more biti za jedinstvo z omenjeno stranko, ki je poosebljena v osebi dr. Franka. Nato mu je odvrnil dr. M. Starčevič, da je on vendar že enkrat kandidiral s programom strankb prava in da je bil tudi izvoljen za poslanca od one stranke, o kateri zdaj noče nič slišati. Mi mislimo, da so taki prepiri v teh resnobnih časih za opozicijo le škodljivi, pa jih privrženci opozicionalnih strank ne bi smeli pred saborom razpravljati.
Potem se je začela razprava o podaljšanju finančne nagodbe za eno leto ter je predlog zagovarjal poročevalec dr. Egers dorfer čisto kratko, če?, da je vsakemu članu sabora poznato, zakaj se mora ta zakon vsprejeti.
Nato je pobijal dr. Frank v daljšem govoru prav temeljito to zakonsko osnovo, češ, da se nagodba ne more podaljšati, ker je prenehala že 1. januarja ter je zdaj laktično
godci se vadijo zunaj na prostem. Sto in stokrat je treba ponavljati isto stvar. Mladina, ki se zbira okoli njih, zna že vse te koračnice in različne arije na pamet. Po kitajskih ulicah sedaj odmevajo iz mladih grl odlomki različnih koračnic in raznoterih napevov. Pri nas doma posnema mladina različne arije z žvižganjem, tukajšnja pa — z grlom. Žvižgati nisem slišal še nobenega Kitajca.
Tukajšnje vseučilišče je dozidano. Poučujejo večinoma Japonci, samo za angleški jezik so nastavili nekega Američana. Pa kdo ve, koliko časa bo ostalo tako. Bo-li dovolj učencev, se še ne ve. V Pekinu so morali vsled primanjkanja dijakov, vseučilišče zatvoriti, — Pa nikar ne mislite, da so tukajšnje univerze take, kakor evropske. Da bi bile le našim gimnazijam podobne!!
Prej kakor v dveh mesecih bode prisopihal in prižvižgal hlapon pred Tsinanfu. Dela se na vse kriplje . . .
Letina je bila letos v zadovoljstvo poljedelca. A vode primanjkuje v vodnjakih. Drugo leto preti suša. Huangho je zopet pretrgal na nekaj mestih svoj nasip ter uničil tisočerim prebivalcem bivališča in polja. „Kumena reka", ta prava nadloga kitajskega cesarstva, nikdar ne miruje. Vsako leto zahteva milijone!
Prvi sneg smo imeli 30. novembra, a ga je pregnalo solnce še tisti dan.
Kitajski mraz — ta pa, ta!!
ni in v ogrskem saboru se tudi o njej še ni sklepalo, /jdaj obstoji za Hrvatsko glede tega pravi ex lex. Z« Hrvate je nastopil zdaj prav ugoden položaj, da bi mogli lahko sklepati o Oaancielni samostalnosti, kakor jo narod zahteva. Govornik bodri večino, Daj to stori že zdaj v saboru, ker tako lepe priložnosti ne bode tako kmalu za Hrvatsko. Potem govornik temeljito dokazuje s številkami krivično gospodarstvo s hrvatskimi dohodki ter silno napada ogrsko vlado in sabor radi razžalitev, ki jih je nedavno izrekel poročevalec o podaljšanju nagodbe in finančni minister radi onih treh milijonov kron za hrvatski avtonomni proračun. To posojilo imenuje govornik veliko sramoto za Hrvatsko, ko je vendar poznato, da Hrvatska na leto daje Ogrski od svojih dohodkov preveč najmanje enajst milijonov. In tako Ogrska izsesava Hrvatsko že 35 let, a zdaj pra vijo ogrski državniki, da mora Ogrska Hrvatsko vzdržavati. Govornik je odločno za to, da se taka zveza odstrani, pa da Hrvati sami upravljajo s svojimi dohodki. Govor je opozicija živahno odobravala, dočim je večina ostala potuhnjena, saj je čula dobro lekcijo za svojo malomarnost.
Začetek novih demonstracij.
Radi psovk, ki jih je v soboto izgovoril poslanec Ugron proti Hrvatom, češ, da nimajo kralja in da niso država, se je sinoči v Zagrebu reagiralo ter je občinstvo prire dilo demonstracije v Itici, kjer so se prepevale domorodne pesmi, zmerjali Madjari, po sebno Ugron, ter pozdravljala hrv. ustavna država. Narod je nato udaril v Juriš č?vo ulico ter napal novo pošto, kjer je nezakoniti grb, kar sem že v »Slovencu« sporočil, ter je tukaj razbil mnogo šip, grba pa ni mogel odstraniti, ker je redarstvo medtem potisnilo občinstvo iz ulice nazaj v Ilico, kjer se je vnovič prepevalo, do Meduličave ulice. Tukaj napade redarstvo demonstrante, a le ti pogasnejo h tro vse svetilke po ulici ter se odstranijo, prepevaje dalje domoljubne pesmi Ranjen ni bil noben, niti vjet; tcda bati se je hujših izgredov, ker je v narodu vse hudo radi madjarske predrznosti.
Koroške novice.
k Veselo narodno gibanje so pojavlja v boijaftki okolici. Na novega leta dan je bila predstava na B r n c i ob dobri udeležbi. Dne 6. jan. je bil dobro obiskan shod v S t. Lenartu pri 7 Btud. Govorila sta gg. Gr. Einspieler in Ražun. Pr.hodnjo i.e-deljo, 17. t. m., priredi izobraževalno društvo na Gjzdanjah predstavo igre »Doktor Vseznal«.
k Celovike novice. Trgovina z mešanim blagom, David Pichler, je nrišla v k o n k u r z. Posestnik je izginil iz Celovca. — Pasji kontumac, ki je trajal 3 mesece, je prenehal dne 7 t. m. — Kmetica B. L. je v Calovcu prodajala »dobro« mleko, katero je pripravila tako. da je enemu litru mleka dodala dva litra vode. Obsodili so jo na 3 dni zapora in 50 K globe.
k Rasne novice. V Beljaku se ustanovi nov glavni carinski urad II. vrste.—V Zalezni kaplji so dn<5 5. t. m. o polnoči čutili rahel potrga. — V Velikovcu je umrl akad. slikar R. Hussa, sin tamošnjega zdravnika. — V Goderšah v Zilski dolini se je obesil 48 letni hlapec P. Buchacher. Bil je znan žganjar, ki je zapil v nekaterih letih svojo kmetijo in je moral potem služiti za hlapca. — »Sodrug« Kristan je dne 3 t. m govoril na shodu železničarjev v St. Vidu ob Glini. Našel je mnogo ugovorov.
k Iz Beljaka: Novi dekan Franc For-mas je nasiopil službo o Božiču. — Nemško-krščanska »Dalavska ljudska zveza« nastopila je dr.e 26. m. mes. prvikrat javno. Priredila je božičnico in obdarila 30 revnih otrok z obleko. Božičnica «e je obnesla sijajno; navzočih je bilo do 700 ljudi ; 31. ja-1 nuarja priredi ravno tam svoj predpustni ples. — Katoliško društvo delavskih pomcč nikov pod vodstvom g. Nužeja Pšeničnika, provizorja iz Perave pri Beljaku, imelo je svojo bužičnico 6. t. m. v dvorani gostilne »mesto Trat« ; navzočih je bilo več sto ljudi. Sploh j'j začelo v Beljaka krščansko živ-lienje poganjati nove kali; najhuje teži pod slabim vplivom nemško - nacionalnih urad-! nikov državne železnice ; ravnateljstvo samo | jih broji nad 350. — V nedeljo 10. t. mes. s bo slovesno izročili v tukajšnji občinski dvo-! rani red železne krone III. vrste h krono i Karlu Ghonu. V slavnostnem govoru po-1 vdarjal je okrajni glavar Schuster zasluge odlikovanca, ki je deloval skozi 40 let v j blagor občine,
k Razpisano je do dne 31. januarja mesto učitelja na eiorazredni utrakvistični i šoli v F a r i pri Prev«,ljah. — Do dne 20. jan. je razpisano mesto deželnosodnega l svetnika pri o. kr dež. sodniji v Celofcu. i Ali se bodo ozirali tudi na jezikovno zmož-nosti prosdcav ? — V Velikovcu je razpi-j sano mesto babice do dne 10. febr.
k Predor ikozi Karavanke so na ' koroški strani dognali dosedaj do 2950
metrov. Do koncem teora meseca bodo dovršili tretji kilometer. V kamenolomu v Pod-roičici dela zdaj 500 delavcev, v predoru 600.
Štajerske novice.
š Svarilo. Med oglasi v 7. številki „TagespošteM t. 1. smo čitali sledeče: „Sva-rilo. Svariva vsakogar izposojati na najino ime denar ali denarne vrednosti, ker nisva plačnika za taka posojila. Blaž in Matilda Ambrositsch, Gradec " — Kolikor nam je znano, se je imenoval oče bratov: sedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Ambrositscha, brnskega urednika Ambroschitscha, že umrlega, Celjanom znanega Ambroschiifza in častnika Ambrožiča svoj čas Blaž Ambrožič.
š Učitelja „novosloveničine" išče celjska „vahtarca". Dotičnik mora v svoji ponudbi navesti tudi svojo narodnost. Ta oglas je najbrž posledica v predzadnji „vah-tarci" priobčenega članka, v katerem se poživljajo spodnještajerski „Nemci", da naj se uče slovenščine.
š Na mariborski gimnaziji so zasledili društvo nemških gimnazijcev, ki so se kaj vestno pripravljali za bodoče aka-1 demično življenje — s sabljanjem. Ker pa ta šport slučajno gimnazijcem še ni dovoljen, bo baje marsikateri izmed teh mladih junakov ,sabljal" iz gimnazije.
š V Gradcu je bil v nedeljo javni shod krščanske ljudske stranke, ki je protestiral proti zavoženemu občinskemu gospodarstvu in proti odpuščanju mestnih delavcev. Da bi popravila nekoliko finance, hoče občina mej drugim znižati število mestnih delavcev od 806 na 640 mož. Navzoči soc. demokratje so izjavljali, da bodo šli v tej zadevi skupno s krščansko ljudsko stranko, kajti kadar se gre za politično in gospodarsko povzdigo ljudstva, tedaj se ne sme kazati strankarstva in če treba, bode uprizorjena skupna stavka graških mestnih delavcev.
š Angleži na Štajerskem. Štajersko j društvo za promet tujcev je dobilo obvestilo, da pride prihodnjo spomlad na Štajersko več bogatih angleških rodbin, ki bi se rade zabavale na Štajerskem z lovom postrvi. Društvo sedaj poziva vse občine in društva, ki vedo za to primerne vode in kraje, naj to naznanijo.
š Aretirala je mariborska policija bivšega slikarskega pomočnika Ferdinanda Pleteršeka, ker je ukradel neko kolo.
š Obsojen profesor. Radi nenravnih : dejanj je bil profesor na mariborski gimnaziji, 441etni FriderikVogl, obsojen na 1 9mesečno težko ječo in vsak mesec trdo | ležišče. Za priče je bilo zaslišanih mnogo ! dijakov in ravnatelj gimnazije. Zagovarjal je Vogla dr. Mravlag.
š Odvetniki na Štajerskem. V Gradcu je 79 odvetnikov, v Celju 10, mej njimi 4 Nemci, v Mariboru 15, mej njimi 5 Slovencev, v Ptuju 5, mej njimi 4 Slovenci, v Ljutomeru 2, v Ormožu 2, v Konjicah 2, v Radgoni 2, v Slov. Bistrici 3, v Gorenji Radgoni, Brežicah, Šmarji, Št. Lenartu, Laškem, Slov. Gradcu po 1 odvetnik, š Ali je dovoljeno v ioli kloiutati ?
—	Da, kajti znani celjski sodnik pl. Ducar je to s svojo razsodbo neomajno potrdil. Kakor so razni slovenski listi poročali, je učitelj celjske obrtne šole, neki H o r w a t h , udaril nekega učenca s tako silo po obrazu, da mu je odbil k o č n j a k. Oče učenca je učitelja tožil, in v petek je bila obravnava. Kot veščak je bil navzoč celjski zdravnik dr. Negri, ki je izjavil, da je bil pač zob tenak, ker je tako hitro odletel. Dr. Ducar je bil istega mnenja in je Hor-vvatha oprostil. Zastopnik državnega pravd-ništva je prijavil priziv proti tej razsodbi.
—	Malo čudno je res, ali kaj se hoče, učitelj je »Nemec" in zobje slovenskih učencev (deček je star že 15 let) so žali bog tako tanki, da že poštena klofuta, katero je učitelj priznal, zadostuje, da se izbi-jejo iz ust. „Prid', sodnik, se les učit"!
š Plesni venček ,,Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" se je prav imenitno obnesel. Vidi se, kako priljubljeno je to društvo med našim občinstvom. Pa vsaj tudi to zasluži po vsej pravici, kajti to društvo je edino društvo v Celju, katero je slovenskemu delavstvu pravi vir narodne vzpodbude. Udeležba je bila prav povoljna, prostori „SkaIne kleti" so bili polni do zadnjega kotička. Inteligenca se je udeležila v prav častnem številu. Razun nekaj zadržanih smo videli vse naše odličnejše može. Društvo bo imelo go-j tovo nekaj prebitka, ki je namenjen bodo-j čemu »delavskemu domu. Bog daj, da bi ; se že ta namen kmalu uresničil!
š Zadušil se je* v gratveinski popir-nici delavec Florijan Hiršman.
š Deželno vzorno vinsko klet na-
- meravajo ustanoviti v Gradcu. Tu bi se to-1 čila in prodajala na debelo in drobno pristna j štajarska vina.
j š Ptujske občinske volitve se vrše te dni. Mej nemškimi kandidati se blišče „nemška" imena R. Sadnik, A. Sellinschegg,
J. Kazimir, J. Koltenz, Wressnig, Muchitsch, dr. Avg Plachki, Kersche, Krischan. Tako je pristno ptujsko nemštvo.
š »Lepa naša domovina; v »nemškem domu." V Brežicah na Štajarskem imajo tudi »nemški dom". In kjer je ta, mora biti tudi nekaj „Nemcev". Ti „Nemci" so v svojem »nemškem domu" priredili „Silvestrov večer". Bilo jih je precej zbranih teh — „Nemcev\ Zabavali so se seveda po nemški in govorili so mej tem tako čudno nemščino, da je bila kaj sumljivo podobna — slovenskemu jeziku! Nazadnje so tudi zapeli. To se tudi spodobi na takov večer slovesa in prestopanja čez prag v novo dobo. Peli so zares lepo pesem, ki je znana tu pa tam po Slovenskem pod imenom — „Lepa naša domovina"! Reveži niso — znali nemški! Takim Nemcem morata biti usojena — heil und Sieg!
Avstrijska delegacija.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel včeraj sejo in razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva.
Delegat K r a m a f je izjavil, da veat o obnovitvi trozveze ni nikogar posebno razveselila. Trozveza ima neznaten pomen in zato je nikdo tudi ne pobija. Pozdravlja osvoboditev naše monarhije izpod pruskega jerobstva, želi, da avstrijsko ruska zveza ne-omajana ostane tudi po balkanskih zmešnjavah in da bo tudi temelj miru in huma-nitete napram krščanskemu prebivalstvu Turčije. Razpravljal je razmere v Srbiji in zagovarjal dobro politično in gospodarsko razmerje s to državo. Končno je izjavil, da is obupnih notranje političnih razmer glasuje zoper proračun zunanjega ministrstva.
Grol Schonborn je izražal svoje zadovoljstvo z avstrijsko zunanjo politiko, kakor jo je označil Goluchovski v svojem govoru. Povdarjal je, kakšen dober vtis je napravilo utrjeno sporazumljenje z Rusijo.
Dr. Šusteršič je izjavil, da ne more odobravati tega, da se je Avstrija po-služila veto-pravice ob zadnji papeževi vo-litvi, strinja pa se z vladnim postopanjem v zamotanem balkanskem vprašanju, želi samo hitrejšega, krepkejšega nastopa zveznih držav, da spomladi zopet ne izbruhnejo novi nemiri. Govornik je obsojal kraljevi umor v Srbiji, pod nobenimi okolnostmi ga ne moro smatrati kot patrijotičnega dela in vkljub vsem simpatijam, ki jih čuti kot Jugoslovan napram srbskemu narodu. A niti avstrijska politika ni popolnoma prosta neke gotove sokrivde, ker je vso balkansko politiko opazovala s stališča Milanovega. Vkljub velikim gmotnim žrtvsm, ki jih je imela Avstrija glede Srbije, je dandanes pri Srbih in vseh balkanskih narodih predmet sovraštva, ker velja Avstrija kot slovanstvu sovraž. država. Z% to sicer naš zunanji minister ni odgovoren, a to dokazuje, da se zunanja politika ne da ločiti od notranje, da zunanji minister ne more v oblakih sedeti in od tu voditi usodnih dogodkov. Obnovitev trozveze sem z ravnodušjem vzel na znanje. Vsled prijateljstva z Rusijo je pomen trozveze mnogo izgubil, in danes je popolnoma vseeno, smo li z Italijo zvezani ali ne. Govornik bo glasoval zoper proračun in sicer ne-le vsled notranje politike, temveč tudi vsled postopanja Avstrije ob priliki papeževe volitve.
Delegat dr. Sylvester je izrazil Bvoje zadovoljstvo vsled obnovitve trozveze in tudi glede balkanske politike. Obreno-viči so bili sami krivi, da so izgubili simpatije Evrope. Glede italijanskih vseučiliških kurzov je izjavil, da so Nemoi samo zoper italijansko univerzo v Inomostu, in ne, da se ustanovi kje drugje na italijanskih tleh.
Dr. Stransky je zahteval, da domače bolgarsko prebivalstvo ne trpi škode v prilog albanskemu življu.Grof Dzieduszycki je omenjal, da zunanjemu ministrstvu ni dovoljeno, vplivati na notranje razmere. Glasoval bo za proračun zunanjega ministrstva. Knez Schonburg je rekel, da je monarhija vkljub notranjim zmešnjavam ravno-tako utrjena in močna, kakor je bila. Glasoval bo za proračun. Givorili so Se grof Zedt\vitz, Pergelt, grof Schonborn in Tollinger. Generalna razprava je bila zaključena.
Potem je govoril zunanji minister grof Goluchovski in odgovarjal najprej na izvajanja delegata Kramafa. Trozveza tvori in bo tvorila tudi v bodočnosti podlago naše politike. Kar se tiče izpeljave reform v Makedoniji, je dejal, da so bili prej postavljeni programi, sklicana posvetovanja, storjeni predlogi, za katere pa se Turčija ni brigala in tudi ni ničesar storila. Potem šele sta Avstrija in Rusija sklenili določbe, da se vpelje aktivno nadzorstvo nad Turčijo. £a izpeljavo kontrolnih določb je določen rok dveh let, razun tega pa so ukrenjene še druge določbe, kako se zboljšaj položaj v Makedoniji. Glede belgrajskega kraljevega umora Be je izrazil, da je naš princip, ne mešati se v notranje zadeve balkanskih držav. Novemu kralju smo samo namignili, da upamo, da se kmalu povrne atari red. Spoznali pa smo, da kralj Peter našib želj ne upošteva dosti, sicer pa ni vzroka, da bi ka-
Priloga 8. štev. „Slovenca" dn6 12 januarja 1904.
zali napram Srbiji Bvojo antipatijo. Glede makedonskih beguncev izjavlja, da obsega njihovo število 15 do 18 tisoč; avstrijski or gani nadzorujejo njihovo povrnitev v domovino. — Izgon laškega prolesorja G u b e r-n a t i - j a je zadeva, ki se tiče najprej avstrijske vlade, a minister mora priznati, da se mu to postopanje ne zdi neutemeljeno.
Ogrsko.
Dan sledi dnevu, a vsi so si podobni; v ogrskem državnem zboru se noče nič obrniti na boljše. Ministrski predsednik še nima zaznamovati nikakih vspehov. Na kako nizki moralični stopinji stoji ogrski parlament, je pokazal jako značilno dogodek v aferi Ere mits. Njegov dolžnik ga je ubil, ker je skoparil in sleparil. V zvezi s zadnjimi štirimi ali petimi imunitetnimi zadevami si vstva rimo lahko karakteristično sliko: Skopuhi, sleparji, goljufi tatovi, defravdantje sede v visoki narodni zbornici. To so sadovi nasil nega madjarizma ki je zgrajen na krivici in brutalnosti.
Ministrski predsednik Tisza je z vspe-hom nedeljske konference pri cesarju po polnoma zadovoljen. Potemtakem ni pričakovati nikake spremembe v vladni politiki. Tisza je dobil tudi od cesarja dovoljenje, da skliče delegacijo za poznejši čas. Zbornica mora prej rešiti rekrutno predlogo. V liberalni stranki računajo s tem, da bodo še 20 — 25 sej zavzeli obstrukcijonisti
V včerajšnji seji državnega zbora se je nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. Na vrsti je določitev števila novincev. Govorili so sami obstrukcijonisti Po zaključenju razprave je posl. grof A p p o n y i vložil nujno interpelacijo, ali je res, da so se pretrgala pogajanja glede določitve novega vojaškega sodnega postopanja. Tisza je takoj odgovoril, da to ni res
Iiusko-1'raiieoska zveza.
Veliko vprašanje obstoji danes : Bi li mogel razpor med Japonsko in Rusijo dovesti do mednarodnega koflikta ? To vprašanje pa se d& težko odgovoriti, dokler ni znana vsebina med Rusijo in Francijo obstoječe zveze. Dejstvo, da obstoji zveza, stoji. Vprašanje pa je : Kakšna je ta zveza, nad katero plava globoka skrivnost. E/ropejska zveza med tema državama obstoji z namenom, da se vzdrži mir, isti namen ima morda vzhodno-azijska zveza med Francijo in Rusijo. Zdi se pa, da hoče Rusija zaplesti tudi Francijo v kak vzhodno-azijski spor. Če bi pa nastopili obe državi, potem bi grozil splošni evropski polom, splošna evropska vojska. Vmešala bi se takoj Anglija, za njo Združene države in seveda tudi Nemčija. Evropa ima vzroka dovolj, da je v skrbeh za mir, ker rusko japonska vojska s sodelovanjem Francije in Anglije bi znala postati svetovna vojska.
\z brzojavk.
Carigrad. TurSka vlada je naznanila, da so makedonski vstaši v okrajih Solun in Adrianopel umorili 11 Mohamedanoev in tri ženske ranili. Koliko je na tem poročilu resnice, se še ne ve. V Kočani, okraj Skoplje, je pogorelo turško vojaško skladišče. Zažgali so skGro gotovo vstaši. V Ko-čano je odposlano vojaštvo.
Dunaj. Cesar se mudi na lovu v Mtirzstegu. Jutri se vrne na Dunaj.
Zagreb. V Oaeku so bile hrupne demonstracije proti opsreti »Die Rastel-binder«. Djšlo je do tepeža.
Pariz. Poročila o bolezni Waldeck-Rousseaua so vnovič jako resna. Skoro gotovo bo potrebno izvršiti operacijo.
D u n a j. Računski zaključek avstro ogrske banke za 1. 1903 izkazuje čistega dobička 9,821.370 kron.
B e r o 1 i n. 11 Stuttgarta se poroča, da so našli v nekem v bližrni mesta ležečem gozdu obešenega prejšnega socijal-demokraškega državnega poslanca A g s t e r j a. Kakor znano, si je Agster nekoč že v zbornici poskusil kon čati življenje, toda takrat se mu je poskus izjalovil.
R i m. Boris Sarafov je dospel sem.
Beigrad. Včeraj so odpotovali francoski, bolgarski in rumunski posl nik. Po ložaj v Srbiji je jako resen in je predmet diplomatičnih obravnav mej A v. strijo in Rusijo.
Skoplje. Namestnika srbskega arhi-mandrita, Vazilja, so Albanci ustrelili.
R i m. V nedelio, 10. t. m., so sklenili vsi pod Leonom XIII. imenovani kardinali Leonu XIII na svcje stroške postaviti spomenik v Lateranu. Vodstvo zadeve je prevzel kot najstarejši kardinal Vanutelli. Kar dinal Merri del Val toži mesto Rim, naj takoj izprazni neka poslopja, ki spadajo k njemu podeljeni oerkvi in o katerih se je mislilo, da so občinska posest.
B e r o 1 i n. Društvo »Državna zveza proti socialni demokraciji« je u»t«novljeno, ter je pričelo delovati.
Beigrad. Poslaniki evropskih držav se vrnejo v Beigrad šele, kadar bodeta tudi zarotnika Popovič in Gruič odstranjena z dvora.
B e r o 1 i n. Cesar Viljem je odpotoval v Vratislavo.
Petrograd. Ruska carica je hudo obolela na ii.lluenci.
Pariz. Agence Havas poroča it S. Do minga: General J i m e n e z je bombardiral mesto, pri čemur je ena granata razpočila v amerikanskem poslaništvu.
Moravska Ostrova. Mesto Oder furt je min. predsednika K 5 r b e r j a imenovalo častnim občanom.
Beigrad Polkovnik M a š i n, ki se je aktivno udeležil umora kralja Aleksandra, bo imenovan za generala ter odloži povelj stvo donavske divizije. Kakor se govori, bo Mašin vzel daljši dopust, da obišče svojega v Moskvi živečega brata.
Iz Škocijana na Dolenjskem.
Uvodni članek »SI. Naroda« z dne 5. jan. razpravlja o izgledih gospodar ske organizacije in navaja izgled o škoci-janski hranilnici. Člankar pravi, da je 1 e t a 1 9 0 0 tedanji načelnik hranilnice bil kaznovan od okr. sodišča v Rudolfovem za 200 K, ker ni predložil pravočasno letnega računa. Pravi dalje, da je občni zbor podaril načelniku za njegovo blagonosno delovanje nagrado 400 K, odstopajoči tedanji načelnik pa je odklonil ponudeni znesek v prid gasilnega društva v Skocijanu. Član-karja, ki mora biti dobro znan pri okr. sodišču, ker navaja doslovno načelnikovo prošnjo in rešitev Bodišča za znižanje kazni, člankarja torej skrbi, če je a) načelnik plačal kazen 200 K ubožnemu zakladu v Skocijanu in b) če je gasilno društvo prejelo podarjenih 400 K?
Na podlagi te skrbi za gospodarsko or ganizacijo napravi člankar nastopni za ključek:
»Naslov takega gospodarskega delo vanja pa bi nosilo ti, ubogo »ljudstvo«, ki ta osrečuje, — gospodarska zveza, krvavo plačeval boš ti, slovenski narod in trpeli bodemo vsi nepovratno škodo 1«
Kdo bi se ne smejal?! Pa odgovorimo kratko:
a)	Občinski računi so v pisarni Skoči janski vsakemu na razpolago in tamkaj se lahko uvidi vscta 200 K, ki jo je res pla čal tedanji načelnik iz svojega žepa.
b)	Blagajniški dnevnik z dne 18. oktobra 1901, zap. št 186 navaja znesek 400 K, ki jih je prejelo gasilno društvo v Skocijanu in to spet is žepa (Sot nagrade) tedanjega načelnika.
Kje je torej tisto ubogo ljudstvo, ki krvavo plačuje in trpi nepovratno škodo? In kje dobcte med liberalci moža, ki bi plačal kakor tedanji načelnik iz svojega žepa 100 K za uboga in 400 K svoje nagrade odstopil gasilnemu društvu? Ali ni tako ravnanje več kakor dolžnost, ali ni to plemenito? Zakaj torej psujete?
Končno pristavimo, da »SI. Narodu* že nedostaje gradiva proti g03p. organiza ciji, ker pogreva že tri leta staro in pošteno poravnano zadevo. Sedanjega načelnika in blagajnika ta napad ne zadeva.
Hcanilnični odbornik.
Notranjske novice.
n Krasno boiičnico so napravili šol ski otroci v Postojni dne 6. t. m. Ras, bilo je lepo! Zie prostor v „Narod. hotelu" je impozanten. Kako izvrstno so pa šele otroci rešili svoje naloge! Zlasti težko odo „Bog" je deklica tako dobro pogodila, da je boljše ni mogla. In ta čevljarski učenec! Vse je reklo, da je skrit v njem talent igralca. Božična igra s petjem je pa marsikomu pri vabila solze v oči. Nazadnje je bilo obdaro vanih 60 revnih otrok. S kakim veseljem so jemali obleko in sladčice z dobrodelnih rok! — Srčna hvala predvsem blag. gospej županovi in gdč. Ditrichovi, ki ste pobirali da rove; zahvala vsem blag gospem, zahvala »Narodni čitalnici«, ki je dala pokroviteljstvo tej prijetni zabavi; prav posebna zahvala gospodičnam učiteljicam in gg. učiteljem, ki so tu pokazali, koliko premore trud in delo.
Iz Poatojine nam poročajo, da tamošnji salonski orkester dne 17 t. m. priredi veselico, pri kateri bode nastopila po vseh večjih mestih dobro znana amerikanska damska kapela. Prijatelji glasbene umetnosti naj ne zamudi te izredne prilike.
Vipavske novice.
Novo leto je prineslo nam Vipavcem zimo. Burja s snegom semtertje že igra svojo staro burko.
Graičina vipavska je o novem letu dobila v s užbo nadgozdaria g. Josipa Luška, rodom Čeha. Sedaj bode Colfianom in Pod-krajc m jako ustreženo radi drv in druzega lesa, kar jim ie bilo takorekoč od vlade do-sedaj zabranjeno, ker graščina ni smela iz
gozdov brez nadgozdarja lesa prodajati, od-nosno les izsekavati.
Draginja je v Vipavi velika ; sedaj so mesarji po vzgledu ljubljanskih mesarjev v novem letu ceno govejemu mesu zvišali na 60 kr. pri kili, in druga živila so tudi jako draga.
Politika je pri nas ie od občinskih volitev sem skoro popolnoma zaspala in tudi pri volitvah je bila jako klaverna in brez-miselna v škodo katoliško-narodni stranki, a v prid liberalcem. V politiki je pri nas preveč popustljivosti.
Zadruga užitninskega davka v Vipavi namerava odpustiti iz službe tukaj nastavljena dva dacarja, in brez dacarjev delovati. Gostilničarji in mesarji si bodo nadalje tistih 2000 K med seboj razdelili — in dacarjema vzeli boren krub. To pa vendar ni socialno delo; upamo, da se to ne zgodi.
Primorske novice.
p V gledaliiču Goldoni v Trstu
bodo priredili slovenski in hrvatski trgovci iz Trsta dne 7. febr. velik ples.
P Učiteljici pred upravnim so-diičem. Dve učiteljici, gdč. Ušaj in Valen-tinezzi, sta se pritožili na upravno sodišče zoper ministrstvo, ki je v zadevi kvinkvenij odločilo proti njima. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in ovrglo odlok učnega ministrstva.
p Zaradi hiie zblaznela. Gosp. de Negri v Gradiški je prodal hišo profesorju Porkaussu, no da bi vedela za to njegova soproga. Ko je gospa zvedela, se je silno jezila. Nastal je prepir, ki se je končal s tem, da je zblaznela.
p Nenadna smrt Josipina Batič v Trstu (ulica sv. Lazarja, 5) je šla čez stop-nioe, in vsled nenadne slabosti padla. Dvignili so jo in poslali po zdravnika. Predno je ta prišel, je Batič že izdihnila.
p Zaljubljen pokopališki čuvaj. Tudi pokopališkim čuvajem se včasih primeri, da se nesrečno zaljubijo. To se je zgodilo Janezu Škofu v Gradiški, ki trpi zdaj na posledicah. V Zdravšini je našel svojo nevesto. Pred poroko ji je moral podariti tri njive in 2000 K. A ko ga je vzela, se mu je začelo šele slabo goditi. Tepla ga je in spodila iz hiše. Ne upa se več nazaj. Zdaj nima ne žene — ne premoženja.
p Italijanskega beguna preganjajo. Julij Alfano iz Palermo je ubežal iz italijanske armade na Goriško Tu je pa začel krasti. Zdaj beži pred avstrijsko policijo in se skriva okoli Gradiške.
p Legar razsaja v Zdravšini. V petek je zbolelo deset oseb.
p Šola sa babice v Trstu bo imela učni kurz od februarja dalje. Sprejemajo se ženske med 24. in 40. letom.
p Strahovita surovost, katero prodaja „Soča", začenja presedati tudi ljudem, ki so je bili doslej navajeni. Psovka na psovko, ena bolj umazana kot druga — to je dušna hrana, ki se dobiva iz te časnikarske specialitete. Večkrat se že njeni pristaši med seboj pomenkujejo: „Kaj pa ta vrag tako zmerja? Saj vse nič ne pomaga." Sicer pa je zaspanost na Goriškem velika. Piše se še nekaj, dela pa malo. Ko bi nekateri ljudje pol toliko delali, kolikor zabavljajo pri pijači, bi slovenska stvar na Goriškem bila že daleč naprej.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. januarja.
Gospodom katehetom na znanje!
Slavni c. kr. okr. šol. svet v Kranju je po dopisu z dno 29. dec. 1903 št. 2790 obvestil vsa šolska vodstva kranjskega Solsk. okraja, da je slavni o. kr. dež. šol. svet v Ljubljani dne 3. julija 1903 št. 2155 s posebnim od lokom naznanil, da so v smislu določb § 37 al. 2 šolsk. in poučnega reda z dne 20 avg. 1870 d. z. št. 105 katthetje na ljudskih in meščanskih šolah člani učiteljstva dotične šole in da jim tedaj, kakor vsakemu drugemu učitelju tiste šole pristoja pravica, ra-biiti kateder, to je v tistem shranjevati svoj katalog, kakor tudi šolske knjige in druge učne pripomočke. Obveščena so bila šolska vodstva od slav. c. kr. okr. šol. sveta, da naj se po tem ukazu ravnajo. — Anton K o b 1 a r , dekan.
Tako se plače zboljšujejo! Zboljšanje učiteljskih plač počasi prihaja, ker se boji, kakor znano, to nežno deteoe strašnega bavbava — volilne reforme. Zato bo iznašli napredni učitelji ljubljanski izvrstno misel, kako si lahko sami zboljšujejo plač«. Ker je Gangl »tako fest" govoril na učiteljskem shodu, nabirajo zdaj zanj denar, da mu ga prineso kot — zboljšanje njegove plače. In sioer nabirajo denar b krožečo polo, na ka-
tero mora vsak zapisati, kar daruje. Nekateri bo trmoglavi in pravijo : »Jaz imam otroke, pa naj darujem za Ganglna, ki se šele ieni?« Drugi pravi: „0n ima 3000 K, pa mu raj jaz mečem denar, ki ga šele pričakujem ?« Tretji se izgovarja: »Gangl je že na naših ramah dosti visoko gori priplezal, medtem, ko smo mi ponižno držali in smo spodaj OBtali.« Č a trti: „Jaz nimam za večerjo, pa naj dajem onemu za vino.« Vse take ugovore hitro pobija liberalna čutečnost: »Ča ne boš plačal, zgaga, te damo v ,Narod', da si klerikalec; potem pa glej!« Ia tresoče roke seže možiček v mošmček in privleče denar na dan ter z velikimi črkami zapiše svoje ime na polo, da bi se videlo bolj „odločno napredno«. — To je vsekako izvrsten način za zboljšanje učiteljskih plač. Jakliču so snedli zvišanje plače — prav mu je, zakaj pa ne leži na trebuhu pred maliki, kakor drugi njegovi častivredni tovariši ? A liberalci prav lahko zvišanje vsi dosežejo: Vsak naj tako »fest" govori, kakor Gangl, pa bodo tudi zanj nabirali, in — dohodki se mu bodo zvišali. Priporočamo to sredstvo. Proba-tum est!
Poštna vest. Poštna ekspeditorica v Železnikih gdč. Ivana Božič je imenovana za poštno upraviteljico istotam.
V oenilno komisijo za osebno doho-darino je bil včeraj za ljubljansko okolico v III. skupini z 68 glasovi izvoljen čast. gosp. K o I a r Matija, župnik pri D M. v Polju ; njegovim namestnikom je izvoljen g. P e č-k a j Matija, strojar na Vrhniki, s 44 glasovi. Oddanih je bilo 70 veljavnih glasovnic.
—	Poročil se je 11. t. m. g. Alfonz pl. Gspan, c. kr. evid. geometer v Krškem, z gospodično Julijo Simončič iz Sevnice. Bilo srečno!
—	V Bizoviku je včeraj zvečer brezposelni pekovski pomočnik Franc Korošec pri Mežnarjevih vrgel skozi okno v sobo „triteljc" in kol ter ubil več šip. Storil je to zaradi tega, ker ga Frančiška Mežnarjeva ni marala. Franc Korošec je nato šel v Ljubljano, kjer ga je danes dopoludne policija prijela in izročila sodniji.
—	Ponesrečeni železniški sprevodnik- V Borovnici je včeraj sprevodnik Ivan Dragar iz Ljubljane spodrsnil na stopnicah, ki peljejo do ulice na vagonu in padel na tla Vlak je takrat prepeljaval in ker je Dragar pri padcu dobil levo roko pod kolo, mu je zmečkalo tri prste. Ponesrečenec je bil prepeljan v deželno bolnišnico.
—	Pozimi dozorela je pri nas na
Uršnih Selili pri dolenjskih Toplicah jagoda (smokvica). Našla jo je mati Zamidova v Albancu pri poti med kamenjem cvesti, ena jagoda pa je bila popolnoma rudeča in mehka. Kaj čudnega je to, ker je vendar pri nas črez in črez sneg!
—	Ogenj. Iz Krope nam poročajo, da je v nedeuo začelo goreti v gorenjih pro štorih g. Klinarja. K sreči je to še o pra vem času zapazila domača hči, hitro vrgla na ogenj škaf vode ter poklicala ljudi, ki so ogenj takoj zadušili, »kode je do 80 kron. Vnelo se je iz peči.
—	Razpisane službe Pri finančni direkciji v Ljubljani sta prosti dve mesti konceptnih praktikantov zadjutumom letnih 1000 kron. — Služba prov. učitelja je razpisana na Koroški Beli,
—	Hrvatske novice. Obesil se je v Sarajevu železniški kontrolor Novotny. Poneveril je 15.000 kron. — N o v o i m e • novanega guvernerja na Reki, Bosznerja, ki pride na Reko koncem tekočega meseca, bo reški občinski zastop slovesno sprejel. Guverner bo v izredni seji mestnega sveta razvil svoj program. Čuje se, da bo Roszner odredil, da se vršč novo volitve za polovico mandatov mestn. sveta.
—	Obolel je na akutni bolezni na srcu poslanec dr. Š. pl. B r e s z t y e n s z k y.
—	Samomorov je bilo lani v Zagrebu 26, tri več ko predlansk. — Pri občinskih volitvah vMostaru so Hrvatje in Srbi složno nastopili. — Ženo zabodel je kmet Marko Horvatin v Tr nju. —■ Vlaka trčila sta na postaji Vrata pri Reki Zavirača Andrej Sverkovski in Štefan Bernat sta težko ranjena. - Po-miloščen je v Zigrebu na smrt obso jeni vrtnar Ivan P i r n a r, ki je na posestvu pl. Tiirka ustrelil kuh»rico Jerico Jerob, katera ga je ovadila radi tatvine. Pirnar bo sedaj sedel deset let v ječi.
—	Poziv. G IvanKaker, sedaj na D»oru pri Žužemberku, nas prosi, da objavimo sledeči poziv: Oni ga, ki me jo pred nekaj meseci v časopisju javno osramotil ter v svet raztrosil hudobne laži o »poneverje-nju" dote moje žene in »begu" v Ameriko,
« tem prav uljudno prosim, naj mi naznani svoje ime ali pa drugače dd priliko, da svoje trditve dokaže pred sodiščem.
—	Mestna občina Kočevje izkazuje v proračunu sa I. 1904 potrebščine 31526 K 43 v, pekritja 6 954 K 60 v, nedostatka 24.751 K 83 v. Za pokritje nedostatkov ima 64 odstotne doklade in naklade na žganje.
—	Svinjska kuga Deželna vlada kranjska razglaša: Na podstavi cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1900, drž zak. it. 154 (§ 3 a) in ministrskega uk<»za s dne 18. septembra 1900, drž. zak. St. 155, o odvračanju in zatoru sviniske kug» izračunjena, v Ljubliani meseca decembra 1903 plačevana povprečna tižna cena za zaklane prašiče (brez drobu) vseh vrst, ki ima biti meseca januarja t. 1. na Kranjskem za podstavo pri za-htevanju odškodnine za prašiče za klanje, ki se zakoljejo ob zvrševanju zgoraj nevedenih dveb uUaznv. znaša 90 h za kilogram.
Ljubljanske novice.
Božična predstava v Marijanišču se je
v nedeljo prav povoljno obnesla in je bila dvorana docela polna. Ker se je še od raznih Btrani izrekla želja, da naj se predstava ponovi, zato sporočamo, da bo prihodnjo nedeljo, 17. januarja, ob 5. uri popoldne še ena predstava z nekaterimi novimi točkami. Od petka naprej se prodajajo vstopnice; sedež po 1 K, 80 h, 60 h in stojišča po 40 h v Marijanišču.
Smrtna kosa. Umrl je v tukajšnji de želni bolnišnici v 4'2. letu svoje starosti g. Avgust Prevc, uradnik c. kr. državne železnice v Kranju. Pogreb je bil danes. — V Novem Vodmatu je umrla erospa J a r o -slava Kummer rojena R i b n i k a r. N. v m. p.!
Izlet v Ljubljano bo priredilo o Veliki noči slovensko »Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu«. Dobro došli!
Zahvala. Društvenice društva sv. Marte se toplo zahvaljujejo č. g. Janezu Kalanu za ves trud, ki ga je imel z društvom. Iz Za-pog pa nam pišejo, da so novega leta z veseljem sprejeli novega župnika č. gosp. J. Kalana. Tem povodom se zahvaljujejo, da so tako hitro dobili novega dušnega pastiria, ki naj bi mnogo let zadovoljen bival v Za-pogah.
Hud pes. Delavoa Drsgotina Čepona, stanujočega v Hradeckega vasi štev. 12, je včeraj zvečer na Dolenjski mitnici pop^del pes St Severja in mu raztrgal hlače.
Na klavnici sta včeraj dva vajenca nalašč s petrolejem polila mesarju Jcs. Rich terju svež šp«h, katerega je bil obesil na klin.
Iz Amerike domov. Danes zjutraj došlo je iz Amerike v Ljubljano 122 Hr/atov in 12 Slovencev.
V Ameriko. Včeraj se je odpeljalo odtod v Amerik" 27 oaeb.
Izgubljeno V bližini državnega kolodvora v Spodnji Šiški je izgubil Josip so-vejšak, narednik pri domobranskem peSpolku št. 27, denarnico, v kateri je imel nad 9 K denarja in zlat prstan. — V Spitdskih ulicah je včeraj izgubila neka dama denarnico, v kateri ie imela nad 18 kron densrjs.
Zabavnega večera katoliškega mlade-niškega društva se je v nedeljo udeležilo lepo število dobrotnikov društva in mnogo drugega občinstva, tako da je bila dvorana Rokodelskega doma prav polna. Društvo jo odlikoval s svojo navzočnostjo tudi presvetli knezoškol dr. A n t o n B Jeglič. Vse točke obširnega vsporeda so društveniki katol. društva rokedi lakih pomočnikov in katol. mladeniškega društva prav gladko iz vajali. Vrli pevci pod vodstvom g. Albina S a c h s a so kakor navadno dobro rešili svojo nalogo; odlikovali ao se solisti gg. Globelnik, Herman, Lož ar, B a j d e. Pevske zbore je i z posebne prijaznosti spremljal na glasoviru gosp. profesor Ant. D e k 1 e v a. Pri tamburaških zborih (pod vodstvom g. L e h p a m e r j a) smo z veseljem zapazili lep napredek. Po pevskih in tamburaških točkah je bil na vsporedu govor. Spretni govornik gospod profesor dr. Mihael Opeka je v izbrani obliki raz pravljal o pomenu dela. Zsbavni večer je zaključila dobra burka »Za letovišče«! Priredil jo je g. Ivan Štrukelj, ki je OBkrbel našim odrom žu mnogo primernih iger. Lastnika letoviška je v igri izvrstno pogodil P Sinjevič. Njegovo bivanje v letovišču so mu zagrenili člani potujoč g3 gledališča; vod|a Som (I. Peterlin) je bil lahko ponosen nanje, zlasti na Lucrezia (R. Vran čifi), ki je dobro predstavljal zgovornega, živahnega Lsha. Vsi igralci so storili svojo dolžnost, tako da ie igra splošno ugajala.
Vest ga je pekla. Kakor smo že poročali pred nekaj dnevi v našem listu bilo ie finančnemu svetniku g pl. Nikerlu iz zaprte miznice vkrademh 90 kron. D.ines s? je pri tukujšoem deželnem sodišču prijavil oni tat v osebi Josipa Vidmajer, sluge pri finančni direkciji, kateri je naznanil, da je on s pomočjo ponarejenega ključa ukradel iz miznice onih 90 kron. Po tatvini je pobegnil iz Ljubljane, ker je pa zvedel, da ga policija zasleduje je prišel nazaj in ae sam ovadil aedniji.
Predstava spevoigre ,Sv. Pavel, apostol narodov". To krasno spevoigro je tpri/onla dno 6. in 7. t. m. II Marijina družba pri uršulinkah v Ljubljani. Kakor znano, je besedilo igri zložila č. šolska se stra MelanijaPloder, pesmi je uglas-bil č. g. F r a n c Grabnar; stroške za izdajo igre je velikodušno prevzel prevzvi šeni knezoškof dr. Mihael Napotnik. Lep in veličasten je sestav igre: najimenitnejši prizori iz življenja velikega apostola narodov se nam predočuje v živih podobah, katere tolmačijo vzvišene deklamacije in jih uvajajo, spremljajo in zaključujejo umetni pevski zbori. Lepega umotvora vredna je bila skrbna, premišljena in po vnanjosti si jajna uprizoritev imenovane igre v Ljubljani. Deklamacije govorita alegorični osebi: sveta oerkev in nadangel Mihael. Obe osebi sta bili krasno opremljeni in sta razločno, s pravim povdarkom in resničnim občutkom prednašali pesniško navdihnjene deklamacije. Sveta cerkev žaluje nad nezvestobo svojih s nov, sveti Mihael jo tolaži, da bo pozvan sveti Pavel, ki bo vodil narode v nebo. Sedaj se oglasi štiriglasni pevski zbor s prvo kitico, v kateri Zveličar pokliče Savla:
Kaj me preganjaš, Savel, zakaj ?
Ki sem te ljubil vekomaj. Prikaže se živa podoba: Mati Pavlova prosi Marijo za izpreobrnjenje svojega sina. Z>a-stor pade, pa se kmalu zopet dvigne in v ozadju imenovane podobe se pokaže druga: Jezus se prikaže Savlu na potu v Damask. Mati Pavlova je uslišana, iz Savla postane Pavel. Deklamacije in žive podobe nam kažejo nadalje njegovo življenje. Kakor prvi dve, tako so se vse naslednje žive podobe odlikovale po izrazitosti obrazov, po krasni opravi, primerni zgodovinskim dogodkom, ki so se predstavljali, po prav s finim okusom sestavljenih skupinah in po dobri električni razsvetljavi. Podrobnosti ne moremo navajati ; omenjamo le, da je bil izredno srečno pogojen sveti Pavel, bodisi v veselih, bodisi v žalostnih dogodkih. Vse skupine so bile značilne; živahna radost se je brala na obrazu vsem sodelujočim osebam pri sliki: »Pavel sprejme sveto Teklo v cerkveno občino«, notvanja zadovoljnost vsem, ki so poslušal) apostola narodov, svetega Pavla, na areopagu v Atenah, srce pretresujoča žalost pri slovesu v Miletu, in nema tuga pri obglavljenju svetnikovem. Vse dogodke je spremljal dobro izvežban pevski zbor kongreganistinj. Globoko so segale v dušo s pravim umevanjem prednašane pesmi, ki so jih poživljali čisti, zvonki solospevi. V deklamacijah, živih podobah in spevih smo vedno jasneje videli izraženo ljubezen svetega Pavla do Zveličarja, vse to je unemalo enaka čustva v naših srcih. Zadnji spev je: Kdo nas od tebe ločil bo, Ljubezen Kristusova, kdo? Progoni ne, meč, stiska ne, Umreti le želim za te. Ta spev ni izražal samo čustev sv. Pavla, ampak je tolmačil tudi čustva vseh, ki smo slišali spevoigro. Spevoigri „Sv. Pavel" so dodale kongreganistinje še nekaj dobro izbranih toček. Ker je predstavo počastil s svojo navzočnostjo tudi presvetli knezoškof dr. Anton B Jeglič, ga je gdč. pevo-vodkinja v vznesenih besedah pozdravila kot posebnega zavetnika Marijinih družb. Po spevoigri smo slišali več glasbenih toček, pri katerih so se sodelujoče gospodične pokazale kot razumne, spretne igralke na klavirju in goslih. Posamezne točke so nudile prav umetniški užitek. „Pomlad", spev za sopran in mezosopran je bil sprejet z veliko pohvalo. Med drugimi točkami je krasno vspela veseloigra „Zakleta soba v gostilnici pri zlati goski". Nobenih napak, kakor jih vidimo pri diletantinjah, nismo opazili pri uprizoritvi; vse gospodične so nastopile s toliko sigurnostjo in s toliko dovršenostjo v mimiki, da se je dejanje prav naravno razvilo pred nami. Zato je igra, ki ima polno dobrih dovtipov, ves čas vzbujala živahno veselost. Vse igralke so žele burno pohvalo. Koncem slavnostnega večera je presvetli knezoškof blagovolil nagovoriti kongreganistinje. Opozarjal jih je na veliko srečo, da so Marijine hčere, opomnil jih je na vzvišene nauke v spevoigri »Sv. Pavel" in kazal na požrtvovalno ljubezen apostola narodov, ki jo je imel do Kristusa in ne-umrjočih duš. Sedaj proslavljajo sv. Pavla požrtvovalno ljubezen do Kristusa v deklamacijah, petju in živih podobah, kot vzgojiteljice naj jo posnemajo v svojem delovanju! — Z višjepastirskim blagoslovom presvetlega knezoškofa se je završila lepa slovesnost.
Vojna nevarnost - odvrnjena.
Poročila, da se rusko-japonski spor reši najbrže mirovnim potom, se vzdržujejo. Ta preobrat datira iz ministrskega sveta, ki se je vršil 30. dec. v Car-skoje-Selu pod predsedstvom carja Nikolaja. Brzojav naznanja, da je ta ugodni preobrat pripisati vplivu na čelu ruske mirovne politike stoječima ministroma, grofu Lambsdorffu in W i 11 e j u, ki sta priporočila, da se
je ruska vlada iziavila pripravljeno, dati Japonski glede Koreje dalekosežne koncesije. V zadnjem času je sicer admiral Aleksejev, ki pripada bojeviti stranki, poskušal preprečiti mirovne namere carjeve, a to se mu, poročajo, ni posrečilo. Japonski poslanik v Parizu, Motreno, pravi, da služi odgovor petrograjskega kabineta za podlago nadaljnjih pogajanj, in je upati, da se spor mirno reši.
Iz Tokia javljajo, da je Japonska sklenila, nadaljevati pogajanje z Rusijo.
Jasno je, da je samo ruska mirovna politika dala povod mirni rešitvi. Odrekla se je novim in važnim pridobitvam na Koreji, ki bi si jih zagotovila z vojno, a rajše je ustregla Japoncem na škodo svojih življenskih interesov, samo da se ohrani mir. In ako pa bo končno prišlo vsejedno do krvavih prizorov na Iztoku, bo samo Japan kriv prelivanja krvi. Ruski car je zdaj odvrnil nevarnost; z mirovno palmo je utešil usodni vihar, ki je pretil z bu-čanjem vznemiriti vso Evropo.
Zadnji brzojavi javliajo:
Petrograd Odgovor Rusije je omogočil nadaljnja mirovna pogajanja z Japon sko. Vojna nevarnost je s tem odložena. Oba nasprotnika pa se še nadalje oborožu-jeta in pomnožujeta vojne sile.
London. Prijazni ruski odgovor je pripisati osebni volji carjevi.
Berlin. Pod predsedstvom carjevim se je v Petrogradu v soboto vršilo posvetovanje, katerega so se vdeležili zunanji minister Lambsdorff, vojni minister Kuropatkin in predsednik odbora za iztočne zadeve. Car je naročil Lambsdorffu, naj takoj Bestavi komunike, v katerem naj natanko razloži pogajanja z Japonsko. Osebno je car zoper vsako vojsko. Upa, da bo mogoče Japonsko prepričati, da so ielje Rusije opravičene in da jih mora zato upoštevati. Komunike bo obsegal pet bistvenih točk: 1. Japan dobi na Koreji različne koncesije. 2. Na južni Koreji boio Japan ne le v gospodarskem, temveč tudi v vojaškem oziru de lati v prilog svojim interesom. 3 Na severni Koreji daje Rusija Japonski tudi vse komer-cijelne pravice, vendar ne sme niti ob obali niti v notranjosti polotoka zgraditi utrjenih mest. 4. Nevtralen, 60 kilometrov širok pas naj so potegne na meji Koreje in Mandžurije, kjer ne bi smela niti Rusija niti Japonska postavljati utrjenih mest. Korejska vodna pot mora za ruske ladije ostati prosta, t. j. nevtralna. 5. Glede Mandžurije ne daje Rusija nikakih pogojev, vendar pripušča Ja-panu, kakor ostalim državam, da smejo tam zastopati svoje trgovske interese. Kot odprte duri naj veljata Mukden in N i u č -v a n g. — Vendar gledajo v vladnih krogih z veliko skrbjo v najbližnjo prihodnjost. — Zadnje posvetovanje petrograjsko glede vzhodnje Azije je bilo precej burno in se je končalo na veledramatičen način. „Ali sem ruski car ali ne ?", je zaklical car, ko je zapuščal posvetovalnico. nAli sem mirovni car sli ne?" — Kasneje je poslal Alekseievu brzojav, v katerem mu je prepovedal, da ne sme mikamor poslati vojaških čet in ne sme pričeti nikake akcijo brez osobnega njegovega (carjevega) dovoljenja.
Petrograd. „Pet. Vjed." pišejo : Japonci no bodo več imeli Rusov za norca. Rusija mora Umu domišljavemu, a ne omikanemu narodu pokazati, da je rusko car-stvo velikan, a ne z lončenimi nogami, kakor piše japonsko časopisje, temveč z železnimi.
London. Kitajski cesar je kljub ruskim ugovorom sprejel trgovinsko pogodbo z Ameriko in odprl dve mandžurski luki, katere ima zasedeno rusko vojaštvo, prosti trgovini. „Times" pravijo, da je to velikega pomena.
Tokio. Japonska vlada dementira vest, da misli poslati ekspedicijo na Korejo. Ta dementi bi imel pomeniti, da ruska nota pripoznava pravico Japonske na Korejo.
Vladivostok. Vesti, da so ruske vojne ladje zapustile Vladivostok, so neresnične. Opažati ni nikakih vojnih priprav.
London. „Standsrd" javlja iz Tien-tsina: Rusi so zasedli Hsiemnitum, železniško postajo 95 mil od Niučvanga.
Petrograd. V Mandžuriji se širi protirusko gibanje. Bati se je vstanka. Japonski agitatorji potujejo po deželi in pozivajo domačine, naj v slučaju vojne potegnejo s Kitajci in Ruse nadlegujejo z guerila-vojno. V Kirinu so ruske vojaške oblasti prijele dva taka agitatorja in ju ustrelile. V Asihon je množica napadla rusko stražo, umorila pet vojakov in potem pobegnila. Mej Poyronnikai in Grodehovo so prišli Rusi na sled podzemskemu hodniku, ki je bil napolnjen z raznimi razstreljivi. Na tir mandžurijske železnice so položili neznani ljudje dinamitne patrone, in le ču-ječnost paznikova je preprečila večjo nesrečo V kitajskem delu mesta Blagovestiensk so veliki nemiri. Na trgih imajo agitatorji govore proti Rusom.
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gleda* liiča. Zaradi nenadnih tehničnih zadržkov, v prvi vrsti pa zaradi tega, ker je včeraj popoldne pri generalni skušnji pokazala potreba, da ima orkester še več poskušenj za opero »Peter Svačič«, se je morala premi j era Mandidevega dela odložiti na dan 15. t. mes. Danes pa se zato ponavlja Cankarjeva satirična drama »Kralj na Betajnovi«.
*	Rudolf Vrabl: Izgubljena sreča. Založil Jernej Bahovec. V Ljubliani 1904 Cena 40 vin. — Ta domoljubna knjižica v pripovedni obliki proslavlja »družbo sv. Cirila in Metoda« in »družbo sv. Mohorja". Popisuje zatiranje Slovencev v raznih prizorih: Zdravnik, polioaj, železniški uradnik, politični uradnik, hišni gospodar — vsi zatirajo Slovenca. Pa pride kralj Sokolski in premaga nemške nasilnike. Vse je dobro. Pa glejte: Izdajavec pride, ki raztrga dedičino sv. Mohorja in sv. Cirila in Metoda. Zlobni ljudje zaneso strankarski boj med Slovence. Nastane vojska. Izdajalci se z v e -žejo z Nemci. Vsled tega izdajstva je »nad zemljo slovensko zavela mrzla sapa, na zemlji slovenski je venelo — se rušilo — razpadalo — žalostilo« — pravi pisatelj. V sklepni poveBtici ^Izdajalec" je popisana črna duša takega Iškarjota, ki zataji Bvoje ljudstvo in se proti njemu zveže s sovražniki slovenske narodnosti. Ostuden je pogled v to dušo! Vse je črno, obupno, grozno. Gosp. Vrabl kliče temu človeku: »Beži, beži, izdajalec domovine slovenske — beži med razboinike — med tatove — med lopove — beži Iškarijot!« — — —
To je jako pripravno branje za junake slovensko • nemške zveze. — Priporočamo.
A. A.
4 Jubilej Jakoba Baldeja, liričnega pesnika latinskega iz sedemnajstega stoletja, smo imeli leti s dne 4. januarja. Rojen Al-začan leta 1604 je vstopil v jezuitski red. Bil je gotovo najboljši latinski pesnik svojega časa. Nanj je opozoril že Herder.
*	Zakaj nI Mommsen dokončal »Rimske zgodovine"? Mommsenovemu
| velikemu delu manjka četrtega dela, ki bi , rimsko zgodovino zavrnil. Engelbert Dremp j je napisal zdaj kritiko Mommsetia, v kateri j trdi, da Mommsen ni hotel napisati četrtega ; zvezka, ker bi bil moral v njem govoriti o | krščanstvu. Mommsen je bil tak nasprotnik : krščanstva, da je rajši pustil svoje delo ne-! dokončano, kakor da bi popisoval zmago kr-'. ščanstva nad poganstvom.
I Vestnik »Slovenske kršč. soc. zveze".
Božičnica ženskega oddelka slov. kršč. soc zveze se je vršila na novega leta dan v dvorani Pun-tigamske pivnice v Ljubljani ob veliki ude ležbi. Goste je pozdravila predsednica gospa Manfredo, želeč v vznesenih besedah vspeh društvu in vsem veselo novo leto. Slavnostni govor je govoril g. prefesor dr. Janežič, ki je zlasti povdarjal važnosti žensie organizacije. Srčno je deklamirala »Skopuha« gospodična Zakrajškova. Tudi igra »Sveta Roza Limanska« je bila dobro predstavljana. Kdo bi bil mislil, da so vrle članice ženskega oddelka slov. kršč. soc. zveze nastopile prvič javno na odru ! Prav umestno in resno je predstavljala S 7. Rozo Limansko gdč. A- Zelja, Rozino mater, nekoliko oholo Španjolko predstavljala je nepretirano gdč. M. Križajeva. Gdč. Bergantova je bila prav ,korajžnal dekla, ki se ni bala tudi gospodinji zabrmiti par britkih v obraz. Manj važne vloge Izabele, Beatrice, Rozine in Oiive in materine prijateljice Rinalde so igrale z vznosom ia veseliem gospodičina Šlibir, Se-tinn, Mandolj in Zakrajšek. Vsn čast vrlim igralkam, ker so igrale brez šepetalke. De klamirala jo pred božičnim drevescem gdč. M. Križarjev« »Božično drevo« prav dobro. Obilo smeha ibudila jo dražba božičnega drevesca, ki je bilo zelo drago prodano. Ob čitstvo je^ bilo zelo zadovoljno in živahno ploskalo. Ženskemu oddelku želimo vesel in živthen napredek; upamo, da se zopet kmalu vidimo pri kaki prireditvi ženskega oddelka, upamo pa tudi, da nt s že takrat razveseli ženski zbor slov. kršč soc. zveze. Energični predsednici gospej Manfredovi vso čast in vsem: vrlo naprej!
Iz Mengša: Pretečeno nedeljo je tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo zopet priredi'o predstavo. Udeležba to pot radi slabega vremena ni bila velika ali vžitek je bil velik, ker so bile res vse točke izvrstne Pohvaliti moramo to pot tudi mešan zbor, ki je prvikrat nastopil na odru ter zapel nekaj lepih pesmi. — Igra • Vaški skopuh« je zelo ugajala. Izborno sta ugajala stari skopuh in Jecljaj. Kulise so bile nove in lepe, kstore je napravil gospod Uderman iz Kranjske gore. Želimo kmalu zo pet kaj!
I
Razne stvari.
Najnovejše od rasuih strani.
Strašna nesreča. V Hajdu-Szobosslo na Ogrskem je zabodla s kuhinjskim nožem bolniška nadzornica Aleksandra Balint blaznico Mihaelo Menes. Nadzornica trdi, da je Menes v blaznosti priletela na nož. — Nos odgriznil. Delavec Emerih Puskas v Budimpešti se je S. t. m. spri s svojo soprogo. V jezi je planil na njo, jo zagrabil pri vratu in ji odgriznil nos. — Zopet mladočeška hranilnica vkonkurzu. V Kate-rfinkah je prišla mladočeška hranilnica v konkurz. Terjatve Iznašajo čez 600.000 K. — Najstarejši Anglež. Pred kratkim je umrl v Brigthonu 110 let stari Charles Green. Rojen je bil 22. avgusta 1794 ter umrl v veliki reščini. — Paznica zastrupila dve bolnici. V norišnici v Kulparkovi je, kakor se poroča iz Lvova, neka paznica po neprevidnosti zastrupila <dve bolnici. Dala jima je namreč preveč klorala. Dasiravno je bila pomoč takoj na mestu, vendar je umrla Anastazija Kuszyk, dočim so drugo bolnico rešili. — S t a v K a mornarjev v Barceloni. Stavka ose nadaljuje. Moštvo ladij, ki so še došle v Barcelono se je priklopilo stavkujočim. Mornarji v Bilbao in Gijon so se tudi pridružili stavkujočim. Vendar pa je odšlo iz Barcelone več parnikov z novim moštvom. — Ve 1 i k goljuf. Iz Turina je pobegnil knjigovodja usnjarske tvrdke. — Umrl je v Parizu slavni slikar Jaan Leon Gerome. — Tovorna vlaka sta trčila na postaji južne železnice v Glogovici. 15 voz ie razbitih, mnogo blaga pokvarjenega. — Umetni-kova zapuščina. V IMdburghausenu na Nemškem umrli slikar Henrik Vogl je zapustil en milijon mark za umetniške namene. — L-elo mesto bodo demo-I i r a 1 i. Industrijah v Baku nameravajo demolirati celo mesto Baku in je prestaviti na drug prostor, da prostor, kjer sedaj stoji Baku preukrojijo za pridobivanje pptroleja. — — Pogorele tovarne. V Temišvaru je pogorela tovarna za žveplenke; v Bori-soglebskem na Ruskem pa tovarna za sladkor; škoda znaša 450.000 rubljev. — Stara poljska delavka. Na Ceskem živi v občini Lišnici 103 leta stara poljska delavska Marija Makovicka. Rojena je bila 9. oktobra 1800. Starica je, redkost tudi med poljskim delavstvom, še zdrava in opravlja še vsa hišna dela in hodi zelo rada v cerkev. Delavci, ki bi živeli pod vladanjem 3 avstrijskih cesarjev, so pač redki in je vrla Poljakinja najbrže najstarejša na svetu. — Milijander C a m e g i j e je v pre teklem letu daroval v dobrodelne namene 35 milijonov kron. Za razdeljevanje darov ima urejeno posebno postavo. — Sinagoga se je podrla. V Bobintku so se mej neko žalobno slavnostjo udrla tla nove židovske sinagoge. Več sto navzočih je padlo v klet. 20 oseb je mrtvib. — Več sto delavcev zgorelo je pri eksploziji resevoirjev ntfce v Botkinu na Ruskem. -Goreča nafta je zajela več sto delavcev.
Društva.
Beseda"") na dne 4 svečana pri Rona-plesni venček; začetek ob
(„Slovanska
c. in kr. sinod tov. v Kamniku pri L<ub Ijani 10 K, kraj. povelj v Budimpešti 20 K, voj. skladišče v Pfemiselu 2 K, top. orod nioa v Lvovu 4 K, diviz. top. polk št 7 v Ljubljani 30 K, top. kadet, šola (uč.t. osobje) v Traiskirhenu 14 K, parniz bolnišnic* in aanittt oddelek št. 8 v Ljubljani 15 K; — torej od 21. listopada do 23. grudna 1903 doposlano 660 K 78 v.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 8 dec. poslali prispevke p. n. g g. in društva: »Slovenski Narod" 5 K, »Slovenec« 3 K, ženska podružnica v Trbovljah 106 K (po »Slov. N mdu«), podruž niča za Beljak in okolico 50 K, A Koder v Bregnioi 10 K, Iv Drener!by v Podgorju 10 K, Iv. Roječ v Biliah 6 K 20 v., Josip Vidmar v Žireh 6 K, I Hudovernik v Kranj ski gori 5 20 K I Koz^der pri Sv. Urbanu nad Ptujem zbirko 4 50 K, dr. E. Volčič v Novem mestu 4 20 K, Gr. Presečnik v Fmn-kolovem 3 65 K, V. Pregelj v Vu zenici 3 K 62 v., Josip Zupan v Ddini 3 50 K Franc Du'ar v Bosn. Gradiški 3 20 K; po 5 kron: O. Skalo v Novem mestu, VI. Tomeo v Divači, Josip Nsgode v Trebelnem. P. avetfelj v Mavrožu, Fr. Zorko v at. Jerneju, Ivan Vončina v Ljubljani, F. M*la;aj v St Pavlu A. Bizer v Grabštanju, A M<3era v Kanalu, A Knžiič v Kanalu, Ivan Lončar v L|Ut> ljani, Franc Kuralt v Zagrebu V. Rihar v Polhovem gradcu, Ivan Amh*oi v Pul u;
Vrpmah 4 K, frančiA-22 80 K, v 0<eku p" Sv. Hfleni 3 50 K, pri K, pri Sv. Lo-v Bljah 12 K
M o h o r j a n i: v kanski v Ljubljani Sempasu 6 K, pri Sv. Juriju ob juž. želez. 19 vrencu n»d Mariborom 3 K
80 v., v Ribnici (štajersko) 8 K 12 K, pri Sv. Logatcu 10 K.
Bituiah Krif.u nad Litijo 3 50 K, v — Raeun t^h je za družini
„K o I e d a r" 321 odiemmkov pi«lalo 492 K 62 v., mej temi 9 po 4 K in 14 po 3 K Žal, da radi pičlega prostora ne moremo ob laviti vseh imen.
Blagajništvo družbe sv. Oi rila in Metoda v Ljubljani Družbi sv. Cirila in Metoda je vročil 200 K pokroviteljnme dr. Gre gori j Krek, c. kr dvoru svetnik i» vseučiliščni profesor v pok. G spod dv rni svetnik je sedaj že duHRr«t>ii pokrovit-lj Objavljajoč ta velbdušui d ir prosimo, naj hi dobrotnemu domoljubu sledilo mnogo p > snemalcev.
Listnica uredništva:
Mnoge p. n. gospode dopisnike prosimo potrpljenja Mej prazniki se uam je nagromadilo loliko gradiva, da ne moremo takoj vseg* objaviti, pride pa vse na vrsto.
Dunaju priredi cherju slovanski 8. uri zvečer.
(Prostovoljno gasilno društvo v skofji Loki) priredi plesni venček v nedeljo, dne 17. januarja t. 1. v prostorih »pri Kroni«. — Med počitkom bode srečkanje. — Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj belg. št. 27. — Čisti dohodek je namenien društveni blagajni. Vstopnina n»članom 2 kroni. Gospe in gospice proste. Članom gasilnih društev 1 krona. — Zsčetek ob 7. uri zvečer. — Odbor.
(Slovensko- hrvatsko društvo »Vesna« na Dunaju) priredi dne 15. januarja ob 7 uri zvečer avoj IV. občni zbor. Dnevni red : 1. Zapisnik zadnjega zbora. 2 Oiborovo poročilo. 3. Poročilo odbora za razstavo. 4. Predavanje in slučajnosti. — Lokal : III R cbter. JRennweg 1 Slovanski gcstie dobro došli !
Darovi.
Za Vegov spomenik bo dospeli bledeči darovi osrednjemu odboru v L ub ljani, in sicer: Njegova o. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen 100 K, držav, poslanec grof Alfred KhevenbUiler na Dunaju 10 K, tajni svetnik, držav, poslanec baron Lud wigstorlT na Dunaju 10 K. držav, poslanec dr." Žitnik v Ljubljani 20 K, ravnatelj Karol Luckmann v Ljubljani 50 K, generalmajor Miroslav pl. Jihn v Lvovu 20 K, 13. vojno povelj, v Zagrebu 40 K, 14 vojno povelj, (pisar, ravnat) v Inomestu 15 K, 3. pehotno krdelno diviz. povelj, v Lincu 20 K, 1 cesarjeva telesna straža na Dunaju 25 K, 4, polk ces. lovcev v Solnogradu 60 K, komi topničar. polk baron pl. Weigl št. 2 na Dunaju 50 K, ulanski polk cesar Franc Jožef fit 4 v Zolki6\v 10 K, želez in brzojav. polk v Korneuburgu 100 K, oprav, skladišče v Brnu K 29 78, voj, oskrb. v Ljubljani 6 K,
a ne z for melno naredbo, kar pa ravno Cehi z ozirom na svoje volivce zahtevajo na vsak način. 0 vse-učiliškem vprašanju bi se določilo, da se na Moravskem ustanovi ena češka in ena nemška univerza, a za sedaj bi se še ne določilo ime kraja. Mladočehi naj bi obstrukcijo zamenjali z opozicijo. Mladočehi odklanjajo te pogoje. „Czas" priporoča Čehom, naj jih sprejmejo.
Beigrad, 12. jan. Danes je kralj Peter odpotoval v Topolo, kjer ostane nekaj dni.
Rim, 12. jan. Danes je novoime-novani poveljnik makedonskega orož-ništva general de Giorgio preko Rima odpotoval v Carigrad.
Petrograd, 12. januarja. V vladnih krogih se splošno sodi, da vojne z Japonsko sedaj ne bo. Zmagala je ofleielna mirovna politika, kateri je že pi-pd meseci podlegel finančni minister \Vitte, ki je bil za vojsko. Vojni minister Kuropatkin je odločno ugovarjal, da bi Rusija v sedanjem položaju pričela vojsko z Japonsko, zananji minister Lambsdorff je grozil, da v slučaju vojne odstopi, ker noče biti odgovoren za to, da bi to vojsko porabila Angleška v razširjenje svoje politike v orientu. Najbolj je zagovarjal vojsko notranji minister Plehve. Posebno je nasprotovala vojski vseslovanska struja, ker se je bala, da bi vojna na vzhodu ne bila katastrofa za Slovane na Balkanu.
London, 12. jan. Iz Petrograda se poroča, da je car o pravoslavnih božičnih praznikih dejal, da smatra sedaj nevarnost za vojno za o d v r n j e n o. V vladnih krogih je jako optimistično mnenje, mej prebivalstvom pa krožijo najrazburljiveje vesti.
Zurih, 12. jan. Rusija je tu pokupila velike množine hrane in je naročila še večje množine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 12. januarja. „Konservative Korrespondenz" javlja, da je načrt za spremembo državnozborskega poslovnika zadel na velike težkoče. Sedaj se je pojavil predlog, naj se pozove volivce, naj izreko svoje mnenje. V raznih parlamentarnih krogih se govori, da so politične oblasti dobile navodila vse potrebno pripraviti za slučaj novih volitev, in trdi se. da razpust drž. zbora ni več daleč. Kakor je poizvedel poročevalec, bo vlada nadaljevala sedaj pogajanja med Cehi in Nemci, dasi ni upanja, da bi se ji posrečilo pregovoriti Mladočehe, da odnehajo od obstrukcije.
Dunaj, 12. januarja. Proračunski odsek avstrijske delegacije je odobril proračun vnanjega ministrstva brez pre-membe, kakor tudi dodatne kredite.
Dunaj, 12. januarja. Z ozirom na včerajšnji govor ogrskega min. pred-i sednika Tisze, v katerem je izjavil, da se bo ogrska delegacija sešla šele potem, ko ogrski državni zbor reši rekrutno predlogo, nameravajo slovanski člani avstrijske delegacije predlagati, da se tudi zasedanje avstrijske delegacije po rešitvi proračuna zunanjega ministrstva za toliko odloži, da prične zborovanje ogrska delegacija. Člani avstrijske delegacije iz gosposke zbornice so proti temu predlogu.
Budimpešta, 12. jan. Eden najvplivnejših ogrskih politikov se je izrazil, da utegne obstrukcija v ogrskem drž. zboru trajati še cel mesec. Glede rešitve rekrutne predloge ni krona grofu 1 Tiszi določila nikukega roka. f Krakovo, 12. jan. n0zasrt poroča, da se mej Cehi in Nemci posredovanjem odličnih oseb vrše neprenehoma posre-| dovanja. Cehom bi dovolili notranji češki urad, jezik ozir. g 7 Gaučeve naredbe,
Meteorologldno porodilo. Y'tina nad mor j um 306.2 m, srednji xračni tlak 736-0 m»					
. i CM i ! tO T« ji	Stanj. b»ro-metia. T mm.	Temp.-nturm P» C«lrijn	V.tr.Tt	N.bo	•sr ~»
U| 9.;zveč.	74U-6 | —2-9		si. jzah.	obl.	o-o -2 6'
i9| 7. zjutr. i 739 9 1 —3 8 1 si. jug 1 obl. 1 | 2.popol.| 738-6 | —16 | „ | del. jasno gftdnj« vCerajšnja temperatura — 1 8*, normale -					
Dunajska borza
dnč U. januarja.
Skupni državni dolg v notah.....100'45
Skupni državni dolg v srebru.....1O0 4.1
Avstrijska zlata renta 4%......120 30
Avstrijska kronska renta .....1' 0-55
Avstrijska inv. renta 3'/«%......93-06
Ogrska zlata renta 4%.......118 90
Ogrska kronska renta 4% . . . . .	99'15
Ogrska inv renta 3';,% ......Ml —
Avstro-ogrske bančne delnice.....15 96
Kreditne delnice........681.25
London vista.................239 60
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117 20
20 mark........................23 44
20 frankov......................19 06
Italijanski bankovci................95 2i
C kr. cekini...........H'32
Žitne cene
i dnč 11. januarja 1904. (Termin.)
Na budlmpeštanskl borzi:
Pšenica sa april ......K
» > oktober.....»
Rž za april........>
Oves za april.......»
Koruza za maj 1904.....*
» » juh.......n
(Efektiv).
Dunajski trg.
Plenioa banaflka.......K
Rž julne železnic«.......
..............
Ječmen , > .......
„ ob Tisi .......
Koruza ogrska stara......
, n nova ......
Cinkvant stari........
. novi.......»
Oves srednji.........
Fižol ...........
7-88 7-69 6-66 651 6-24 5.37
795 8'-6-80 650 610
5 45
665 5.85 7-50
dO 7-89
>	7-70 » 6-67 » 552 . 625
>	6.38
do 8-50 , 8.40 » 6-96 .760 . 7-20
l 5 55
; 69o . 6 05 . 12-76

m
M
I_ J__i.. J-* „ L.	/ >aA S rt rv^N
Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto.
II
vr/.
f
&
•\/>
M m m
M M
m m
>yi
Sy>
m
■M
m p
S/> &
w.
m m m m
<~o
sS
Ljubljana, Pogačarjev trg.
FotoDlastiški nmBtniški zavofl
s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele.
Razstavljeno od 10. do 16. januarja 1904
Velezanimivo potovanje po
Črni gori.
Panorama international predočuje potovanje prav po naravi, zgodovinsko pomembne, rodoljubne dogodke v čarobni fotoplastiki in perspektivi. Odlikovana je bila na vseh rastavah.
Najnovejši, najboljši in najbolj pr ljubljeni naobraževalni zavod vsega sveta. Na milijone interresentov v mnogih mestih bodi k tem predavanjem, ki se menjavajo vsak teden Za šole in društva znižana vstopnina.
$
i
m m
m ^
f ^
m m
Š
Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene.
Velespoštovanjem
54 l—l ravnateljstvo.
mmmmmmmmmmm
m
S?
gf^f" fla ppodaj sta
2 križe va pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250— pri	1591 12
F**. Tomati«u
podobarju In po&l&tarju t Ljubljani, Valvasorjev trg šter. 1.
^jg) Tovarna za M in Ano pecivo JSšf
KantZ, Ljubljano
1728 8—8
priporoča
pristni rženi krul}, melon in črn.
Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko:
častni kri/ z zlato svetiujo in diplomo
na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux-u.
Prodajajo se hlebei in štruce | Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin.	j	najtočnejše.
Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca.
Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri 7večer.
Dvanajst filijalk in
prodajaln.
Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo.
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Pojokusu in zdravem_ učinku prvak"likerjev.
Ogreva'in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. ~i74i~8
Tlvnvtvn tekoCa- v P°>jubn' je najboljše .■D!	jn najpripravnejše sredstvo za po-
zlačenje in bronzlraoje vsakovrstnih p edmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—4
V najem se da
prostorna -baraka
nasproti kolodvora nove želesnice Podbrdo-Gorica v Hudijužini paie At. 329, pripravna za t^ovnvo, g st lno, prenočevanje delavcev. Zravtn barake je z^dan prcstor za pekarijo in 12 m do'g hram kot iivrotna shramba za pivo in v,no. Tudi je pri baraki lep vrtič za zelenjavo
Taki ponudoi&i ae sprejmejo, kateri se zavežejo najemnino en mest c naprej plače.ali
Por udbe sprejema upravništvo »S'o-venca«.	50 5—i
Gospodična,
katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturn. blagom
sprejme se takoj v službo!
Več o tem pove upiavništvo „Slovenca". 30 3
Ernest Hammerschmidt- a nasledniki
n)adile, lllat^cljer s C©.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana,
Valvazorjev trg štev. 6.
Največja zaloga železnega pohištva, posteklenih umivalnik garnitur i. t. d.
1536 12-8
m
lliiiiiaiiušiamuiuuammmuiiiip
/...........................-v
jtaneja Jrdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga
Ijazarji in Iliri.
% '•i
Službe.
Službe.
Pri podpisanem generalnem zastopu c. kr. priv. zavarovalne družbe »Avstrijski Feniks" v Ljubljani razpisujeta se dve službi potovalnih uradnikov v oddelku za požar z letno plačo po K 1200 in drugimi postranskimi dohodki ter ena služba potovalnega uradnika v oddelku zavarovanja za življenje z letno plačo K 2400, dijetami in provizijami.
Prošnji vložiti je do 20. januarja t. 1. pri podpisanem generalnem zastopu.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so strokovno zvežbani in samskega stanu.
C. kr. priv. zavarovalna družba
Avstrijski Feniks na Dunaju
- Generalni zastoj) v Ljubljani. -
49 2-2
••••
MM
»ti
...»
m«M
•••a
Mil
mil —••
...» ... •
•••i
4
■Ml
»•I,
•••a
_____
»1HNHIIM«
3?!!?????!!?!
Prejanimiva epizoda /j jujjno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, vayna jor vsakega zavednega Slovenca. Cena Jf J-—, po pošli Jf 3~20.
Zolcžil L.5cl}iuentner u Ljubljani.
1651 54
Mesarski pomočnik,
katerega veseli na svoje začeti, ali na račun, ima na ponudbo lepo bodočnost, z le majhno kavcijo. Vešč naj bi bil slovenskega in če mogoče tudi nemškega jezika.
9 Oženjen ali neoženjen. 8~&
Kje, povč iz prijaznosti upravništvo ^Slovenca".
Zavod za mebliranje in dekoracije
1T113 A 7VI	T^rMITTlTl T T7\rn Ljubljana, Frančiškanske
r X\J\±H	X, ulice št. 10. # Telefon št. 97.
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega.
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjaL nos 9 —^^ preprog. -->_
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in luksuriozne
ženitbene oprave*
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
<§ Dom in Svet
mesečnik s podobami za leposlovje in znanstvo.
Založnik in lastnik ,Marijanišče' V Ljubljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka in dr. E. Lampe.
Naročnina za celo leto znaša 0 K, za dijake 6 K 80 h.
V nobeni slovenski rodbini ne hi smelo manjkati tega leposlovnega lista!

V knjigarno J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Ondi je bogata zaloga v to stroko spadajočih predmetov.
List za mladino!
Vrtec
s prilogo
Angelček".
Izhaja dne i. vsakega meseca z lepimi slikami in podučno- zabavnim berilom.
Dobč se še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-dinoliubi, sezajte po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in ga širite med nadobudno mladino. jNl«roča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta stev. 78
v Ljubljani. ^_
Izdajatelj a odgovorni urednik: Dr. IgiaolJ Žitalk,
99
Spisi Krištofa Sni i da se vedno nadaljujejo ; namenjeni so naši mladini ter tudi bili priporočani od več strani. Primerni so kot darila ob vsaki priliki, zato jili tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko.
Spisi Krištofa Šmida.
Povesti za mladino.
Zelo primerno novoletno darilo!
I. zvezek : Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 6o, trdo So h.
II.	„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslo-
venil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 6o, trdo 8o h. (Drugi natis)
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan Ho h. trdo i K.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu. Posl. P. H. Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 h.
V.	, Slavček. — Nema deklica. Poslov,
P. Flor. Hrovat. Mehko vezano 40 h, trdo 90 h.
VI.	„ Ferdinand. Poslov. P. Flor. Hrovat.
Mehko vez. fi o, trdo 80 h.
VII.	„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor.
Hrovat. Mehko vez. 70, trdo 00 h.
VIII.	, Pirhi. — Ivan, turški soženj. —
Krščanska obitelj (družina.) Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. IX. , Hmeljevo cvey'e. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
X.zvezek: Ludovik, mladi izseljencc. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan Go, trdo 80 h. XI. „ Najboljša dedščina. — Leseni križ.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 h. XII. „ Roza Jelodvorska. Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 h. XIII. „ Sveti večer. Posl. Fr, Salezij. Mehko vezan Go, trdo 80 h.
Molitveniki za mladino.
Duhovno veselje, različna vezava in cena od
90 h do K 4'— Jezus, dobri pastir, rud.obr, 70 h, zl. obr. K r—. Marija, varhinja nedolžnosti, različna vezava
in cena od 60 h do K a"—. Molitvenik za dečke. V platno vez. 60 h. Molitvcnik za deklico. V platno vezan 60 h. Nebeške iskrice, različna vezava in cena od 70 h do K 1 '40.
Nebesa naš dom, razi. vez. in cena od 90 h do 5 K. Otroška pobožnost, različna vezava in cena od
38 h do K rao. Pobožni otrok, razi. vez. in cena od 40 h do K 1-30. Pobožni učenec, 50 h.
Pustite te male k meni, različna vezava in cena
od 60 h do K r6o. Rajski glasovi, razi. vez. in cena od 90 h do K 3-—. Skrbi za dušo, razi. vez. in cena od 90 h do K 4'—. Sveta ura (debeli tisk) različna vezava in cena
od 90 h do K 3-—. Sv. Angelj varuh (mala oblika od f>4 h do K r6o. Sveto opravilo, Čede. Vezava v platno, 70 h. Vrtec nebeški, razi. vez. in cena od 80 h do K i-6o.
In še več drugih lepih molitvenikov za mladino.
Zaba v ne kn jige:
Božični darovi. Cerkvica na skali. Cvetlna Borograjska. Car in tesar. Čas Je zlato. Doma in na tujem. Erazem l're<ljamskl. Evstahija. Evstaliij. Crizelda. Oenovefi1, sveta grofinja. Hildegarda zveličana. Hirlanda. Izanaml, mala Japonka. Izdajalca domovine. Jama nad I)o-brušo. Kljukee lažnjivi. Kustoca in Vis. Knez črni Jurij. Kako je izginil gozd. Mali vse-znalec. Mirko Poštenjakovič. Močni baron Ravbar. Na valovili južnega morja. Najdenček. Naselnikova hči. Nezgoda na Palavanu, Pod turškim jarmom. Prst božji. Pripovedka o vetru. Peter Kokodelčič. Rešitev o pravem času. Ribičev sin. Robinzon. Repoštev. Sreča v nesreči. Sveta Nothurga. S prestola na morišče. Sita , mala Ilindostankn. Šaljivi Jaka. Vrtomirov prstan. V delu rešitev. Zbirka narodnih pripovedek. Zlata vas. Zlate Jagode.
Dalje so tu v zalogi:
Molitvene brošure. Šolske knjige in tiskovine. Podobe za prvo sv. obhajilo. Tiskovine za župne in občinske urade. = Razne druge tiskovine.	r
Tiskarna:
se priporoča za izvrševanje vseh tiskarskih del; na novo urejena, moderno opremljena
= knjigoveznica =
pa v vezanje vsakoršnih knjig in drugih knji-goveških del.
Tisk 1 Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.