Poštnina plačana v gotovini« Stev. 42._V Ljubljani, dne 25. oktobra 1922.	teto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo ..Občinska uprava".
Izhaja vsako .rado ob 5. uri zjutraj.-Cena mu je 10 Din. na leto. | Spisi in dopisi s. poliljajo: Ur.dniitvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din.	§ Ijana, Kopitarjeva ulica - Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Posamezne Številke s. prodajajo po I Din.	|	UpravuUtru .Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
OBČNI ZBOR
Jugoslovanske Kmetske Zveze
se bo vršil v čefrlek, dne 9. novembra ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelsiva in tajništva.
2.	Organizacijsko poročilo.
7> Poročilo o poliličnem položaju.
4.	Volitev načelstva in celoin. odbora.
5.	Sprememba pravil;
6.	Sklepanje o zavarovalnicah za živino.
7.	Poročilo o stanju našega zadružništva in o naših gospodarskih nalogah.
8.	Poročilo o davčni in gospodarski politiki vlade in stališče JKZ.
(t Slučajnosti.
Vse K. Z. pozivamo, da takoj določijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. Event. predloge naj pošljejo vsaj en teden dni pred občnim zborom tajništvu J. K. Z.
Za načelstvo J. K. Z.: JANEZ BRODAR, i. č. načelnik.
Zavarovanje živine.
Na občnem zboru JKZ, ki se bo vršil 9. novembra t. 1. se bo razpravljalo tudi o vprašanju zavarovanja živine. O tem vprašanju, ki je posebno važno za manjše in srednje živinorejce je razpravljal »Domoljub« svoječasno prav obširno in tudi na sejali JKZ se je pogosto o tem govorilo. Mislilo se je dolgo na ustanovitev take zavarovalnice po deželi ali pa po državi, toda za enkrat je gotovo, da z državno zavarovalnico še dolgo ne bo nič. To vedo kme-<je dobro in zato prihajajo od raznih krajev zahteve, da naj si ustanove kmetje rV2j° ^ivinsko zavarovalnico sami. Gospodarske prilike so vedno težje, cene živini so visoke, tako da si slabši gospodar, V lma zgubo pri živini, le s težavo nakupi "rugo žival, ki je za njegovo gospodarstvo jjujno potrebna. Gotovo jo, da bi bil živino-*ec resen mnogih skrbi, ako bi imel svo-
jo živino zavarovano in bi si lahko takrat, ko se mu pripeti nesreča, kupil z odškodnino, ki bi jo prejel od zavarovalnice, drugo žival. Vsled tega je razumljivo, zakaj se med kmeti ponavljajo klici po zavarovalnici za živino in ravno vsled teh pozivov se bo o tem predmetu razpravljalo na občnem zboru JKZ.
Kakor smo že omenili, ustanoviti bi si morali kmetje zavarovalnico za živino sami; po našem mnenju bi bilo mogoče to izvršiti najbolje na ta način, da bi se pričele na podlagi skupnih pravil ustanavljati po župnijah ali občinah zavarovalnice za živino, ki bi bile pa med seboj združene v »Zvezi zavarovalnic za živino«. Zveza bi skrbela predvsem za potrebno poza-varovanje med posameznimi zavarovalnicami, dajala bi potrebna navodila posameznim zavarovalnicam po deželi in upravljala bi zvezino premoženje in pa premoženje vsake zavarovalnice posebej. Zveza bi delala brez vsakega dobička in vsled tega je tudi jasno, da bi bilo med vsemi zavarovanji, kar jih je, ravno zavarovanje živine najcenejše.
Posamezne zavarovalnice naj bi vodili odbori, ki si jih bodo izvolili člani zavarovalnic; tudi poslovodjo si bodo izbrali člani sami. Zavarovanje bi bilo povsem prostovoljno in vsak član bi določil sam, kako visoko naj bo zavarovano posamezno njegovo živinče.
To so seveda le nekatere glavne misli glede zavarovanja živine, o podrobnostih se bo razpravljalo na občnem zboru JKZ.
Poživljamo naše živinorejce, da naj se o stvari razgovarjajo in da naj po svojih zastopnikih povedo svoje mnenje in svoje želje na našem občnem zboru.
Kdo pospešuje pijančevanje?
Zadnjič smo priobčili številke našega najžalostnejšega narodnega greha, alkoholizma. Nobena pridiga ni tako strašna, kot so te številke in kdor ima količkaj še srca za svoj narod, njegov prospeh, napredek in bodočnost, za njegovo dušno in telesno zdravje, temu morajo te številke odpreti oči
Ne tako našim oblastem, ki so v prvi vrsti poklicane, da skrbijo za ljudski blagor. Naše oblasti dobro poznajo te številke, saj jih ravno te oblasti objavljajo, toda kljub temu so nekatere naše oblasti tiste, ki naravnost pospešujejo pijančevanje, da mora tako naše ljudstvi postati dušni in telesni revež.
Da ne bomo dolgo razlagali, priobču-jemo v naslednjem protest, ki ga je poslal« občina Horjul na okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico. Protest se glasi:
»Županstvo občine Horjul je prejeld od okrajnega glavarstva odlok, s katerim se dovoljuje gostilničarju Janezu Škof iz Zaklanca veselica a plesom v nedeljo 15. oktobra 1922 in prekoračenje policijske ure glasom odloka št. 23.370 z dne 30. septembra 1922 in št. 23.369 z dne 30. septembra 1922.
Ker je okrajno glavarstvo poseglo V delokrog avtonomije občine, ker županstvu pristoja pravica, da dovoljuje plesne veselice in prekoračenje policijskih ur in je okrajno glavarstvo le nadzorna oblast, da županstva vršijo v postavnih mejah svoje pravice, vsled tega si šteje županstvo v dolžnost, da brani pravice, zajamčene v zakonih ter ugovarja proti dovolitvi plesnih veselic in prekoračenju policijske ure, skli-cevaje se na ministrsko naredbo z dne 15. oziroma L julija 1868 leta in z ozirom na ukaz deželnega namestništva za Kranjsko od 11. julija 1855 leta.
Županstvo ima dolžnost, da skrbi za javni red in mir v občini, ter mora z vsemi sredstvi gledati na to, da se ohrani v občini red. Ker se pa običajno pri plesnih veselicah po deželi navadno napravljajo prepiri, pretepi in celo poboji, vsled tega je občinski odbor občine Horjul večkrat sklenil, da se plesne veselice pod nobenim pogojem in pod nikako pretvezo ne bodo dovoljevale, in to z ozirom na javni red in mir in z ozirom na io, da je tukajšnje ljudstvo ubožno in se mora navajati k varčnosti, zlasti sedaj v tako silni draginji, ko ljudstvo ne bo imelo potrebne vsakdanje hrane. Zato se ne sme od strani merodaj-nih oblasti pospeševati zapravljivost in razkosnost ter gojiti podivjanost. <
Ker je v tem slučaju zaprosil gostilničar Janez Šlcoi iz Zaklanca za dovoljenjei plesne veselice pod pretveza za dobrodel-
l1
no društvo rUbožnica v Horjulu«, se županstvo boji, da ne bi veseljaki povzročili, da bi se morala velika in obširna ubož-na hiša zidati, ako bode pustilo, da se z veselicami in plesi, taka dobrodelnost podpira. Plesalci bolje storijo, ako dotični denar prihranijo in da gledajo, da ubožnice ,ne bo treba zidati, ker se lahko zgodi, da bodo plesalci najpre.e take hiše potrebovali.
Županstvo vrača oba odloka št. 23.369 In 23.370 s predlogom, da okrajno glavarstvo izdane odloke prekliče z ozirom na ugovor županstva ter naj opozori prosilca Janez Škof in Dobrodelno društvo Ubožni-ca Horjul, da se plesne veselice in pozno popivanje črez policijsko uro od strani županstva ne dovoljujejo in to iz zgoraj navedenih razlogov.«
Županstvo v Horjulu, 10. okt. 1922.
Kralj alkohol mora vladati, to je menda geslo ljubljanskega glavarja, in če ga ni mogoče drugače na prestol spraviti, naj se magari krši občinska a\1onomija. Razumemo: ljublanski glavar ie liberalec in kot tak pač nima nobenega smisla za blagor ljudstva. Cim bolj je ljudstvo neumno ter duševno in telesno zaostalo, tem lažje bo vihtel svoj bič nad njim. Vlado pa vprašamo, čemu objavlja številke o alkoholu, 5emu na vse načine poživlja ljudstvo na treznost, če pa na drugi strani po svojih zastopnikih alkoholizem pospešuje. Naj vlada najpreje svoje pozive naslovi na la-Etne odločujoče uradnike.
Pismo starišem.
fDopis kmetskega očeta.)
Dragi očetje in matere! Star pregovor veli: Kar kdo seje, to tudi zanje. Najžlaht-nejša in tudi najvažnejša naša polja so srca naših malih, naših otrok. Ako nam je mogoče la srca obsejati z dobrimi nauki in vzgojiti iz otrok dobre mladeniče, poštena dekleta, kolka sreča je to za starišet Kakšno veselje občutiš, če vidiš svojega fanta pametno se obnašati, tako da ga spoštujejo tudi drugi ljudje. Da, v resnici, dobri otroci so največje veselje starišem. Kaj pa slabi, pokvarjeni?
Če vidiš pri sosedu prepir, ki ga upri-rarja podivjani fant ali slišiš kreg in jok matere nad slabo hčerjo, se ti li ne žalosti tudi tebi srce? Da, celo ti sočustvuješ pri tujih stariših, ki se žaloste in trpe zaradi hudobnih otrok. Kako veliko srčno bridkost občutijo lastni stariši nad izgubljenimi otroci, tega okušati te Bog obvari! Kako važna je torej vzgoja otroki Poleg starišev ima glavno vlogo pri Vzgoji otrok šola. Vpliv šole oziroma uči-teljstva se v par letih pokaže v celi okolici pri odraščajoči mladini. Srečne okolice, kjer imate dobre krščanske učitel je I
Toda kulturni boj, boj med verskim prepričanjem in brezverstvom je zašel tudi med učiteljstvo in po teh marsikje celo v šolo. Nahajajo se učitelji, ki se ali prikrito ali pa celo naravnost norčujejo pred •otroci v šoli iz verskih navad ter s tem uničijo vso ono lepo setev krščanskih resnic, ki smo jih jim stariši že v nežni mladosti vcepili.
Kaj je posledica? — Odrasli fantje In dekleta so malomarni za cerkev in službo božjo, malomarni pa tudi za božje zapovedi in krščansko moralo. So okolice, kjer v žalost to že skušamo. Posamezni slučaji so tako žalostni, da Bog pomaga. Nekateri se čudijo, zakaj je sedanja mladina »takšna«. Kdor pa je opazoval vzgojo mladine v šoli že par let sem, mu je vzrok jasen. Če se že otrokom v šoli razvijajo brezverske zmote in zlobno za\ijajo krščanske resnice, potem pač ni čuda, če izgube vero in vest. Brez vere in brez vesti je pa seveda svoboda za greh, svoboda za žalitev staršev, saj svobodnjaštvo nima četrte božje zapovedi in tudi drugih r.e. Brezverska šola oziroma brezverski učitelj je veliko gorje za stariše in za vso okolico. Mnogo e že ?Domoljub< pisal in pozival stariše na boj proti brezverskemu učiteljstvu, toda v oči-gled tolike važnosti še vse premalo.
Dragi očetje in matere! Ali se zavedate, da je od šole, to je od vzgoje vaših otrok odvisna vaša sreča al nesreča v starosti ?
Poznam očeta, ki mi je tožil dobesedno: Imam sina, katerega se, namesto da bi ga imel rad, bojim. On ima vse drugačne misli kot jaz; drugačne o poštenju, drugačne o veri. Pravi: smo se učili v šoli. — Toda če sedaj v šoli uče takšnih ved, ki otroku vzamejo vero iz srca, potem gorje nam! Dal bi mu posestvo, pa mu ne zaupam.
Koliko skrb, koliko žalostnega pogleda v bodočnost je v teh besedah in vsega tega je kriva vzgoja v šoli oziroma — učitelj.
Upam, da spoznavate pač vsi, kolike važnosti je za stariše in za vso okolico to, kakšnega učitel a imate v šoli.
Zato pa zalitovajmo vsi krščanske učitelje.
Kjer pa imate nesrečo, da imate takšnega učitelja v šoli, o katerem veste, da ie brezverec, pazile nanj l Redno vsak dan izprašujte otroke doma, kaj učitelj v šoli uči in če otrokom razlaga kaj taccga, kar
se ne soglaša z našim prepričanjem, takrat doma otroku dobro razjasnite zmoto jn opozorite na to tudi duhovnike. Potem P8 napravite vlogo na višji šolski svet kot je sledeči vzorec:
Slavni višji šolski svet v Ljubljani.
Podpisani stariši šoloobveznih otrok
krajneea šolskega okoliša .......uljud-
no prosimo slavni viš.i šolski svet v Ljub. ljani, naj nastavi na tukajšnjo šolo učite-Ija, ki je katoliškega mišljenja, govorjenja in življenja.
Krščanski stariši zahtevamo krščanske učitelje!
Podpisi: A. B., pošilja 3 otroke v šolo, M. P., pošilja 2 otroka v šolo, Itd.
Opozoriti je treba, da je najbolje, da se ne navede v prošni nobena napaka učiteljeva, ker se učitelji z raznimi tožbami skušajo oprati, pač pa oskrbite veliko podpisov, posebno takih starišev, ki pošiljajo po več otrok v šolo.
Letos obhajamo 60 letnico po škofu Slomšku. Kaj nam je on bil, se stari ljudje posebno po Štajerskem prav dobro spominjajo. Dokler se je v šolah učilo po njegovih načelih, se je vzgojila v šolah mladina, iz katere so postali pošteni mladeniči, dobra dekleta, pošteni možje in dobre matere. Srečni kra i, kjer se še danes tako uči. V onih krajih pa, kjer učitelji ne poznajo Slomška, ampak le sokolstvo, tam pa, dragi stariši, obhajajmo 60 letnico Slomškovo s tem, cla naredimo vlogo na Višji šolski svet v Ljubljani ter zahtevamo z mnogimi podpisi krščanske učitelje -Slomškarje.
Onim starišem pa, ki so prelenf, da hi se potegnili za dobro vzgojo svoje mladine, veli pregovor: Kakor si boste postlal!, tako bodete ležali!
Izkušnje pa kažejo, da otroci brez vere in brez vesti največkrat pometajo s stariši v njih starosti ter jim takrat, ko so oskrbe in postrežbe na bolj potrebni, pokažejo v dejanju, da ne poznajo četrte božje zapovedi!
0 letošnji žganjekuhi.
Članek v ^Domoljubu« št. 41 proti žganjekuhi je prišel prepozno, dasi je po jedni strani za vsak dan primeren.
Resnici na ljubo povemo, da se bo pač veliko sadia porabilo. Otroci prinašajo v šolo mesto kruha jabolka za malico; sadje se kuha in peče; posušilo se ga je tudi velike množine. Res pa je,, da se bo najbrže polovico letošnje sadne letine popilo. Sadjevca se bo morda več naredilo, kakor se bo vina v deželi pridelalo — in žganja tudi ne malo. Zakaj tako? — Utegne biti resnično, da bo letošnja izvanredno dobra letina našemu skupnemu narodnemu gospodarstvu več škodovala kakor koristila. Pa te stvari se ne dajo kar na besedo spremeniti.
Zakaj se bo skuhalo toliko žganja?
Prvi vzrok — sadia je bilo za tri leta io ga ni bilo kam spraviti; jabolka še počakajo, a hruške in češplje ne. Drugi vzrok
—	eksporta ni bilo skoraj nobenega; koliko smo sicer odpeljali jabolk in hrušek
—	letos nič! Tretji vzrok — žganje se lahko proda. Žganjekuha je postala žalibog jedna panoga industrijskega gospodarstva.
j Žganje dobi ravno tako kupca kakor vino: tako podpira žganjepitje žganjekuho, žganjekuha pa tudi razširja žganjepitje. Prf viden, trezen gospodar dobi nekaj denarja
—	za letos se bo morda uvozilo v Slovenijo manj špirita, o drugo leto še več, nazadnje narod v celoti nima nič od tega, da ie Bog blagoslovil naše vrtove, dobitek bo odnesla le država, ki bo na trošarini potegnil« milijone in milijone, čisto gotovo je, da j« za Slovenijo ta žganjekuhna bilanca — P.8' sivnat A dopovej to gospodarju, ki skus«
ujeti krajcar, kjer je mogoče, ln če se pri tem tudi sam ujame.
In ravno letos je za to precej nevarnosti. po previdnosti naše državne uprave. Znano je, da se kmetovalcem dovoljuje precej trošarine proste kuhe; seveda se tisto žganje potem prodati ne sme, razen že se naknadno plača trošarina. Letos finančna uprava dovoljuje prosto kuho le na lastnem zemljišču; drugam more brez davka dati skuhati le, če je tuj kotel vzidan, ali pa, če si sam prenosljiv kotel izposodi. Ker so bili kotli med vojsko pobrani, je kotlov malo. Toda je čisto jasno, da so tisti gospodarji, ki imajo lastne kotle, na boljšem, ker se njim prizna davčna prostost do gotove meje, kaj je nasledek? Na to nespametno finančno odredbo sili gospodarje, da v naglici in na veliko draginjo v znatni meri kupujejo kotle. Število žganjarskih kotlov se bo letos silno pomnožilo. — In to bo slabo za splošno korist in tudi za marsikaterega posameznega gospodarja. Žganjarski kotel je bližnja priložnost, da se lahko vtepe v kako hišo žganjepitje. Ker v Srbiji ne p'ičujejo kmetje nobene trošarine od žganjekuhe, se pri nas tako ali tako plača preveč, zato naj bi se to sitnarenje vstavilo, ker zadeva veliko kmetov, posebno to leto prav neljubo — in krivično, ker ni jednaka mera za vse. Glavna stvar pa je: Več ko bo kotlov, še več žganja se ho kuhalo.
Nekaj žganja se bo zmeraj kuhalo — zašli smo vže tako daleč v alkoholizem — prav je, da se svari, a uspehov posebnih nikdar od tega ne pričakujemo. Delati jo treba v nasprotni smeri, da bi se sadje drugače uporabljalo in v denar spravilo. Veliko sadja se je letos nasušilo, a še več bi se ga bilo, če bi bilo več sušilnic; po cele ure daleč so nekateri vozili sušit. Veliko dobrih brezdimnih sušilnic se je to jesen postavilo; ali raša javna uprava — ali se je kaj pobrigala za to, da bi dala ljudstvu kaj pobude? Sadjarski nadzornik Humek je pač zadnje leto precej priganjal in pisaril in tudi precej dosegel, a vendar smo te misli, da se je od poklicanih strani storilo premalo. Občine, vzdramite se same! V vsaki občini postavite najprej jedno vzorno sadno sušilnico, potem bo šlo naprej od vasi do vasi, od hiše do hiše! Pri ljudskem popisovanju se je vse popisalo
—	celo kure in magaraci — koliko sušilnic imamo, da bi tudi tukaj prišli do kake statistike — se mi, kolikor se spominjamo
—	ni nikdar vprašalo.	Š
fiospodarslsa obvestila.
DENAR.
. . R Vrednost denarja. Pomočnik finančnega ministra 1'iavšič je imel pretekli teden posvet z "elgrajskiini trgovci. Med drugim je povedal, da je njogov namen, ustaliti diuar, da bo vreden v svici 8 do 9 santimov. Da pa bodo cene padle, je i* m®d drugim težiti za tem, da se trgovci za-uovolie z manjšim dobičkom ia da ne delajo tako Kot sedaj s 100 do 200 in še višjimi odstotki za-"'Mka. Sedaj je sto naših kron vredno 2 franka 4" santimov.
,r,.„ S Obveznice 7 odstotnega državnega posojila
milijonov Din) prodajajo v proatem prometu r.V J'0 78 dinarjev. Finančni minister bi sicer tod ' da bi bUa stalna cen» po 93 do 94 Din, |.„raP° tej ceni obveznic noben ne kupi. Edina je bila, dn je država nakupila z« sebe
za okoli 5 milijonov Din obveznic. Vse to je znak slabega gospodarstva sedanje vlade.
g Ponarejeno enodinarske novčaniee so izsledili v Novem Sadu. Policija išče ponarejevalce.
g Češkoslovaško posojilo naši državi. »Prager Tagblatt« poroča: Kakor čujemo, se v češkoslovaških finančnih industrijskih krogih razmotrlva vprašanje posojila Jugoslaviji v znesku 500 milijonov češkoslovaških kron. Kredit naj bi se uporabil za nakup tekstillj in drugih izdelkov v Ceško-s'ovn3ki. Razgovori so šele v početnem stadiju.
Vrednost tujega denarja.
16. okt.			20. okt.		23. okt.	
De lar	K	v	K	v	K	v
ameriiki dolarji (eden)	244	—	240	_	238	
avstrijske krone (sto)	—	—	_	32	_	_
češkoslov. krone (ena)	8	36	7	88	„	_
angleški funti (eden)	—	_	10V 8	_	_	
francoski franki (odeu)	16	86	16	90	—	_
Italijanske lire (ena)	10	64	10	04	10	08
bolgarski levi (eden)	_	_.	1	40	_	_
carski rublji (sto)						
nemške marke (sto)	—	—	7	40	_	_
rumunski leji (eden)	—	—	1	53	—	_
švicarski franki (eden)	—	—	43	80	_	_
poljske maike (sto)	—	—	2	88	—	—
mažarske krone (sto)	—	—	' —	—	—	—
CENE.
g Ljubljanski trg. Padanje cen nadalje napreduje. Današnja cena moki 00 23 kron, 0 22 kron, št. 1 20 kron. Mestna aprovizacija prodaja moko /m eno krono ceneje pri kilogramu. Povprečna slanina brez kože 100 kron, riba in sai 110 kron, mast j« padla na 112 kron kg, sladkor kristalni 60 kron, v kockah 70 kron. Krompir po deželi povečini 5 kron 50 vin. kg, ljubljanska nadrobna cena 0 kron. Zelje v glavah 2 do 3 krou 30 vin. kg, kislo zelje 12 kron kg, kisla repa 8 kron. Oboje blago prejšnjega izdelka. Meso je ostalo na cenah prejšnjega tedna. Cena kruhu pretočeni teden, jo bila 24 kron za kg belega kruha v štrucah in hlebcih, navadna zemlja težka 6 dkg 2 kroni. Občinstvo se pritožuje nad visokimi cenami manu-fakturnega blaga, ki ne odgovarjajo današnjemu stanju dinarja. To blago je nabavljeno v pretežni večini v prejšnjih mesecih ob neugodnem stanju našega denarja. Šele ko pride v državo znatnejša množina sedaj kupljenega cenejšega blaga, bodo cene padle, seveda, če bo valuta še nadalje padala. česar pa nihče ne ve povedati. Del ljubljanskih gostilničarjev še do danes ni znižal cen in vztraja na poletnih cenah, ki so odgovarjale tedanjim neugodnim nakupnim cenam. Cene bi se morale znižati najmanj za 20 odstotkov.
g Tržne cene v Mariboru. Novo izdane tržne cene še ne zaznamujejo tistega padanja cen, kakor jih čitamo iz tržnih poročit ljubljanskega trga. Meso pri govedini vztraja na prejšnjih visokih cenah (61 do 60 do 56 do 48 K). Teletina se je celo podražila od 68 na 70 K. Svinjina je stala 1. oktobra 90, zdaj izkazuje cenik dvoje cen: 80 iu 100 K. Pocenila se je sveža slanina od 118 na 130 do 140 K, mast od 161 na 152 do 160 K. ~ Usnje vztraja še vedno na starih visokih cenah. — Za mleko zahtevajo po 2 K več (12 do 14 K). — Špecerijsko blago je v splošnem ostalo pri prejšnjih cenah, ceneji je sladkor v kristalu od 76 na 64 K, v kockah od 80 na 74 K. Žito, pšenica preje 20 sedaj 18 K, rž je padla od 6000 na 500 K. — Cene pri kurivu se niso spremenile. — Krompir se je v ceni znižal od 10 na 8 do 7 K. — Ako uradne tržne cene izkazujejo dejanske številke, je Maribor ostal tudi pri novih cenal! šo vedno najdražje mesto. Iz privatnih virov nam je znano, da mesarji v mestu zahtevajo za količkaj boljše meso tudi v prodaji gostilničarjem še več kakor izkazujejo, namreč do 80 do 86 K.
g Sejem sv. Uršule v Celju. Vsakoletni sejem sv. Uršulo v Celju je ostal brez dežja in so zato prišli trgovci od vseh strani. Kljub temu se kupčija, zlasti pri manufakturi, ni razvila, ker čakajo ljudje radi boljšanja vrednosti denarja na znižanje cen. Na živinski sejem je bilo prignanih 100 glav težke in lažje živine. Cene volov boljše kakovosti 30 do 40 kron, slabše 25 kron, krave 20 do 30 kron; prodalo se je malo.
g Tržne cene t Celju. Govedina: v mesnicah I. vrste 56 kron kg, II. vrste 49 kron; na trgu I. vrste 44 krou, II. vrsto 86 kron; 1 kg vampov
in pljuč 26 kron, jeter in ledvic 48 kron, loja 50 do 60 kron. Teletina: I. vrste 64 kron, II. vrst® 60 kron, jeter 56 kron, pljuč-26 krou. Svinjinai 1 kg svežega I. vrste 96 kron, II. vrste 88 k ion, -pljuč 28 kron, jeter 60 kron; 1 kg ainerilauske slanine 116 kron, domače 144 kron; 1 kg ameri-kanske masti 124-kron, domače 160 kron (laški okraj 164 kron): 1 kg prekajene šunke 130 kron, prokajene glave 50 kron in jezika 120 kron. Perutnina je v ceni padla za približno 10 K. Piščanec 40 do 00 K, kokoš 90 do 100 K. petelin 100 K, roca 120 K, gos 250 K. Razna živila: domači zajec 30 do 60 K, divji zajec 150 K. 1 1 mleka 12 K. 1 kg sirovega masla 128 K, čajnega 100 K, jajce 7 K. Pri pijači so cene padle 4 do 8 K. 1 1 starega vina stane 44 do 60 K, novega 32 do 44 K, piva 24 1C, žganja 100 K. Cene pri krulm so se oblastveno znižale za 2 K. Kg belega kruha stane 28 K, črnega 24 K. Sadje (cene znatno padajo): 1 kg jabolk 8 do 12 K, hrušk 12 do 20 K, breskev 16 kron, 1 liter kostanja 10 I{, oiehov (novih) 14 K. Špecerijsko blago (cene skoraj neizpremenjene): 1 kg kave Portoriko 172 do 200 K, Santos 128 do 156 K, Rio 136 do 140 K, pražene kave 100 do 200 ki 'on; t kg kristal belega sladkorja 68 K, v kockah 78 K, riža 24 do 40 I<; 1 liter namiznega olja 108 K, bučnega 140 K, 1 kg soli 15 K, pšeničnega škroba 56 K, testenin 56 do 68 K. ir.ila 64 do 72 kron. Mlevski izdelki: moka ie padla za 3.60 do 3.80 K pri kg. Št 00 stane kg 26.80 K, št. 0 25.40 kron, koruzna moka 18 K, zdrob 21 K ajdova moka 30 do 34 K. Kurivo: 100 kg črnega premoga 152 K, rujavega 80 K, kubični meter trdih drv 500 K, mehkih 400 K. Krma: q sladkega sena 900 K, polsladkega 800 K. Zelenjave je dovolj in so cene primerne. Za krompir se še vedno zahteva 7 do 8 kron za leg. repa stane 1 K komad. Suhe gobe kg 40 do 60 K. Trgovci so dobro organizirani in skušajo spraviti na trg staro blago še po visokih cenah. Novega blaga se dovaža le malo.
g Zagrebški tedenski sejem dne 18. t. m Primeren dogon. Zlasti mnogo je bilo debelih svinj. Trgovina pa se je kljub velikemu številu kupcev slabo razvijala. Cene v kronah za kilogram žive teže (v oklepajih cene prejšnjega tedenskega sejma): Voli I. vrste 38 do 42 lcron (36 do 40 krou), II. vrste SO d0 34 kron (29 do 83 kron), III. vrste 20 do 26 Uron (22 do 28 kron), krav« I. vrste 32 do 36 Uron (34 do 36 kron), II. vrst« 24 do 28 kron (20 do 28 kron), III. vrste 16 da 20 kron (14 do 18 kron), mlada živina 28 do 31 kron (24 do 28 kron), teleta I. vrste 58 do 63 kron (56 do 60 kron), II. vrste 48 do 52 kron (50 do 55 kron), III. vrste 40 do 44 kron (3o do 38 kron), svinje I. vrste 75 do 82 kron (80 do 87 kron), II. vrste 60 do 70 kron (70 do 76 kron). Seno se je tržilo po 700 do 960 kron (800 do 900 kron), detelja 900 do 1100 kron (950 do 1000 kron), slama 560 do 650 kron (550 do 660 kron), Saš 500 do 650 kron (600 do 640 kron za 100 kg.
g Padanje con v Zagrebu se opaža v zadnjih dneh splošno. Cene kruha so padle od 30 na 22 K, moka od 32 na 20 K, sorazmerno tudi vse ostale življenske polrebščine. Mestni aprovizacijski odbor je določil nove tržne cene. Spomnil so je tudi gostilničarjev, katerim je predpisal najmanj 10 odsf. znižanje dosedanjih cenikov.
g Padanje cen masti. Sedaj se prodaja v Ljubljani imerižka mast na debelo po 104 K kg. Kvaliteta dobra. V Osjeku pričakujejo, da bo padla domača mast do Božiča na 70 K.
g Lesni trg. Zadnje dni so bile sledeče cene: hrastovi hlodi 1. 3000 do 4500 K. II. 1600 do 2400 kron, hrastovi hlodi za furnirje 12 do 14 tisoč K, hrastov les za pohištvo 13 do 17 tisoč K, fin hrastov les 18 do 20 tisoč K, hrastove deske do 5 cm 5000 do 8000 K, preko 5 cm 5000 do 7500 K, les za doge za 1 vedro 180 do 240 K. francoske doge za 1000 komadov 48 do 60 tisoč K, bukovi hlodi I. 800 do 1000 K, javorjevi hlodi I. 1800 do 2500 kron, brzojavni drogi 160 do 250 K, hrastovi železniški pragi 130 do 170 K, bukovi železniški pragi 90 do 10 K, bukova drva za kurjavo I. 11 do 18 tisoč K, II. 7000 do 9000 K, oglje za vagon 30 do 40 tisoč K.
g Trg z usnjem in surovimi kožami. Cene usnja so v preteklem tednu zopet nekaj popustile. Vsled tega je postala kupčija živahnejša. Ker je iz različnih okoliščin posneti, da se naša valuta stalno dviga, smemo pričakovati, da se bo sedaj razvijal promet z usnjem, akoravno ne prenaglo, pa vendar v normalnem teku. Cene so sledeče: Spodnje usuje za kg: vache - podplnti v polovicah 280 do 300 kron, vache-kruponi, lahki, 420 K, va-
eh - kruponi, U-žki, 45u K okrajevue (afernl) 170 do 180 K, vratovi 190 do 200 K, noUanjki 2ti0 do 220 K. Vrhnjo usnje za kg: irne gladke teletine i;. -2 560 do 580 K, rjave teletine l'/> do 2 580 do i)00 K, frni gladki kipsi S do 4 410 do 460 K, ime glr. ike kraviDe 6 do 7 380 do 400 K, rjave kravine 6 do 7 42d do 440- K, boksteletine Ia za 1 kvadrat 90 do 95 K, boksteletine la za 1 kvadrat 80 do 85 K. Te cene veljajo za večje odjeme in proti takojšnjemu plačilu. Surove kože notirajcN goveje, lahke, 50 K kg, goveje, težke, 70 K kg, telečje kole 60 K.
g Z naSih tržišč s poljskimi pridelki V zadnjem času so bile na naSiu tržiščih sledeče cene: Subotica: pšenica 1320 do 1360, ječmen 960 do 980, ovee 960 do 980, stara koruza 1300, nova v storžih 450, fižol 1100, moka št. 0 2400, otrobi 600. — V Daruvaru: pšenica 1200, rž 1000, oves 1000, koruza 1200, krompir 400. — V Našicah kmetje zelo ponujajo koruzo v storžih. Cene žitu polagoma popuščajo. Pšenico tržijo po 1100 do 1200, ovee 900, ječmen 1000, staro koruzo 1400 do 1500, rž 1000, fižol stari 1200 do 1800, novi 1100 do 1200. laneno seme 2000. orehe 1800, deteljno seme 5000 do 6000, seno 350 do 4000. Vse v kronah za 100 kg.
g Žitni trg. Cene žitu na liovosadski pro-duktni borzi so bile sledeče: pšenica 1300 do 1380 kron, ječmen 1190 kron, oves 800 do 950 kron, koruza 760 kron, fižol 1220 kron, pšenična moka (št. 0) 1840 do 1880 kron.
g čebula. Preko Trsta je dospela inozemska čebula, ki se prodaja na ljubljanskem trgu po 13 kron kilogram.
ŽIVIMA.
g Prepoved uvoza goveje živine iz Rumunije. Kaša vlada je sklenila prepovedati uvoz goveje živine iz Rumunije.
g Prihodnji žiriuski sejem v Ljubljani. Zaradi praznika Vseh svetnikov bo prihodnji živinski sejem v Ljubljani v sredo, dne 8. novembra.
RAZNO.
g Posestnikom zemljišč na ljubljanskem barja. V petek dne 13. t. m. se je novosestavljen glavni odbor za razmočvir-
jenje ljubljanske , a barja sestavil takole: Predsednik: ing. Matevž Kosmač, poljedelski in kulturni inženjer v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11; podpredsednik in tajnik Franc Švigelj, magistralni svetnik v Ljubljani, Dolenjska cesta 18; blagajnik: Anton Likozar, mestni šolski vodja, Karolinška zemlja 40; revizorja računov: ing. Josip Lenarčič, veleposestnik na Verdu št. 28; Andrej Knez, posestnik na Viču in 16 odbornikov.
g Vinogradniki, pozor) : Avtonomisl poroča: Po Ljubljani se širijo govorice, da je na Dolenjskem leto? ne samo mnogo vinskega moštu, ampak tudi sadjevca, ki ga baje kmetje prilivajo vinu. Mi vinogradniki svarimo pred takim početjem, ker se da sadjevec v vinu prav lahko dognati s kemično preiskavo, (lovori s? namreč, da bodo dajali gostilničarji v Ljubljani in na Gorenjskem ' letos vsako vino preiskali in razumljivo je, da bodo ina-li oni, za katere preiskava neugodno izpade, občutno škodo. Torej ne mešajte!
g Otvoritev vrtnarske razstave T Ljubljani. V soboto dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se je flovesno otvorila vrtnarska razstava v jahalnici na Bleivveisovi cesti v jahalnici. Otvoritvi so pri-»ostvovali zastopniki državnih oblasti. Razstava je napravila vsled svoje slikovitosti na vse navzoče kar najlepši vtis in »o se o njej vsi zelo pohvalno izrazili.
g Sadjarsko raz-tavo v Celju so otvorili 21. t. m. in ostane odprta do 24. t. m. Razstavilo je okoli 65 razstavljalcev, od katerih je okoli 40 kmetov. Razstavni prostori obstoje iz velike in male dvorane, knjižnice iu čitalnice Narodnega doma. Zelo okusna je razstava v veliki dvorani. Pred gledališkim odrom stoji velika piramida, sestavlje- j na iz razstavljalnega raznovrstnega svežega in : ikuhanega sadja, last drž. sadjarske in vinorejske ! (ole v Mariboru. Čedne pridelke imata tudi raz- j itavljeni kmetijski šoli ua Grmu in pri St. Juriju I sb juž. žel. Na razstavi so razstavili tudi trije tr- \ govc.i in sicer z ljubljanskega velesejma že znani ; %. Pevec iz Mozirja, grajščina Galle iz Lemberga
in g. Hlnce iz Ptuja. Vsi trije delajo dobro kupčijo, ker je prišlo že večje število trgovcev iz bolj oddaljenih krajev Jugoslavije. Pri vhodu v veliko dvorano stoje krasno gojena drevesa najrazličnejše velikosti od pefke do vzgojenega drevesa iz sadnega vrta g. Dolinska iz St Ilja pri Velenju in g. Gradišnika iz Št. Janža pri Velenju. Na razstavi je razstavljen tudi nov sistem stiskalnice, ki ga je izumil g. Rudi iz Rospaha pri Mariboru in ima en kilogram 240 do 3u0 kg prometa. Vzorno urejeno razstavo pridno obiskujejo. Razstavljeno sadje Je naprodaj, kar ga pa je ostalo, je bilo prodano na javni dražbi v sredo
g Letošnji dohodek sladkorne repe. V Jugoslaviji se je letos posejalo 17 tisoč hektarjev s sladkorno repo in pričakuje se, da bo okoli 35 tisoč vagonov repe. Iz te količine repe bo mogoče proizvodni največ do 4000 vagonov sladkorja, kar bo znašalo ravno polovico tega, kar porabimo. Drugo polovico bomo morali uvoziti iz inozemstva, po-največ iz Čehoslovaške.
g Trgatev v Ljutomeru se Je začela 16. t m. Kakovost bo dobra, ker je grozdje dozorelo; količina bo pa izredno velika, tako da mnogim vinogradnikom primanjkuje posode. Cena lelošnjega pridelka je 4 do 5 Din liter.
g .'.c Eauuiicrjajic h-auega drevja! Vobče se bavimo s ;:idnim drevesom le tedaj, ko ga sadimo iu pa pozneje, ko obiramo sad. Ves drugi čas se pa malokdo briga za" njega in ga navadno prepuščamo božji naravi sami. Ravno tako, kakor skrbno goji vinogradnik svojo trto in se ne uslraši nobenega truda in izdatka, samo da ohrani trio zdravo in rodovitno ravno tako bi moral delovati sadjar skrbno svoje drevo Treba je gnojiti, porezavati in pa uničavati razna mrče.-a in druge škodljivce, ki žive od drevesa, torej mu jemljejo moč iu ga s tem slabijo. Ako urevo v tem oziru zanemarjamo, se ti škodljivci vedno bolj množe, drevo hira in ne more donašati tega, kar bi lahko, če bi bilo popolnoma zdravo. Za pokončavnnje vseli drevesnih škodljivcev imamo prvovrsno sredstvo, imenovano dendrin, katero se je pred vojno tudi že pri nas ponekod uporabljalo. Udomačiti se ni moglo, ker se je izdelovanje dendrina vsled pomanjkanja materiala med vojno moralo prekiniti, a sedaj je vse zopet na razpolago in mi priporočamo našim gospodarjem, da se poprimejo tega sredstva. Južna Tirolska, ki je slovita po svodom krasnem sadju, je porabila lansko leto za škropljenje sadnega drevja 5 vagonov dendrina; istotako se uporablja dendrin žo vobče v Nemčiji, kjer je kmetijstvo na prvi stopnji in od povsod poročajo najlepše uspehe, katere kmetijska proizkuševališča iz !a tnih preizkušenj potrjujejo. Z dendrinom poškropljeno drevo no, bo r< 'Il<> samo vrč sad':!, ampak f'avno je to, da je sadje od lakšnega drevesa boljše kakovosti in se Inroj lahko dražje proda, škropljenje z dendrinom so i n vrši na ta •■..<■'• n. ■ a f r •• ofa 10—1.5 kg dendrina s 100 1 itri vode in škropljenje je žo pripravljeno. Škropi so pa poz!'»ii. V> imamo nnjvtr ca. a in sicer oh -iii ('ikv;\ Vo no , zujp. Zn škropljenje se lahko uporabljajo vinograd-ne škropilnico in kjer teli ni, se j>a nabavijo primerne škropilnice, ki nesejo visoko in niso drage. Vsa nadnljna pojasnila daje brezplačno Ljubljanska komcTcijalna družba v Ljubljani, Bleivveisova cesta 18.
g Železniške delavnice. Te dni bo posebna komisija prometnega ministrstva obiskala kraje, ki so prikladni za zgraditev železniških delavnic.
g V državno kmetijsko šolo na Grmu je bilo lotos sprejetih 52 učencev in sicer v lefno šolo 17, v 1. zimski tečaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi učenci bo Slovenci in sicer jc 16 Gorenjcev, 16 Dolenjcev, 3 Belolu-anjci, 5 Notranj-cev, 8 Primorcev, 3 Štajerci in 1 Korošec. Starost učencev je 15 in pol do 23 let. šolsko leto se prične dne 0 novembra t. 1.
Razgled po svetu.
ANGLEŠKI VOZ NA DRUGEM TIRU.
Lojd Zorš, veliki gromovnik miru in same medene ljubezni do zatiranih narodov — je vseh teb pel let tako spretno branil male narode, da jih zdai več preklinja v suženjstvu kot kdaj preje. Lojd Zorš je bil namreč do nadnjega ministrski
predsednik Velike Britanije, kl se je pod geslom samoodločbe narodov Igrala s podjarmljenimi i,^ rodi kot otrok s papirnatimi vojaki. Zadnji *a8 p» se je igra nekaj pokvarila, Lojd Zorš je napačno igral. Hotel je Turka čisto pod mernik potisnili i„ s tem držati na vajetih tudi uporno Indijce in Egipčane. Turki pa so mernik vzdignili, ga prc. vrnili 'n z njim vred Grke, ki so jih Angleži po. sadili na mernik, da bi bolj trdno stal. Grki so bili tepeni, Angleži pa, ki so s svojim minUfr. skim predsednikom samo toliko časa zadovoljni, kolikor časa striže zanje tuje ovce, so rekli: pojdi. In Lojd Zorš je odstopil kot ministrski predsednik, dasi je imel zelo dobro voljo, da bi napako popravil Dne 18. decembra se bodo vršile novo volitve. Zanimivo je to, da je naš Pašič že Lojdu Zoršu obljubil, da bo jugoslovanska armada sedla na turški mernik uamesto Grkov, naš kralj pa j« potem v Londonu povedal, da naj Angleži sami sedejo nanj, če hočejo.
ZOPET KONFERENCA.
Turčija je zmešala angleške načrte v Aziji. Grčija je poražena in z njo Anglija, ki je hotela Grčijo imeti kot svojo stTažoti pro mohauiedanom, ki so jim zlasti v Indiji io v Egiptu silno nevarni. Angleška politika mora ubrati drago pot. Francija mora angleški poraz izrabiti zase. Turki hočejo več kot jim gre. Grčija si hoče odpomoči. Rusija hoče povsod zraven biti in tako bo sklicana nova takozvana orieiitska konferenca, kjer bodo gospodje zopet glihali za duše.
d Shod SLS na Dobrovi se je vršil preteklo nedeljo. Poročal je poslanec Brodar. Nad 150 mož je pazljivo sledilo njegovim izvajanjem ter soglasno izreklo zaupnico Jugoslovanskemu klubu za njegovo delovanje.
jj V narodni skupščini jo za enkrat zopet zmagal stari Pašič, katerega se obupno '1 rži za hlačni rob minister Pribičevič. Šlo je za predsednika, ki ga jo bilo treba no novo voliti. Dosedanji predsednik dr. Ribar je bil ua zagrebškem kongresu, kar je smrtni greh. Za ta smrtni greh sta ga hotela Pašič in Pribičevič kaznovati s tem, (ia ne bo več voljen za predsednika zbornice. Večina liberalnih in radikalnih poslancev ie sicer na strani dr. Ribarja in Davidoviča. Toda Pribičevič ima korita, Pašič pa je polbog. Demokrati molijo korita, radikali pa polboga. In tako je postal dr. Ribar žrtev tega češčenja. Na njegovo me&to je bil izvoljen dr. Lukinič, hrvatski mažaron, prijatelj grofa Tisze. V prihodnjič bodo demokrati in radikali volili Bel-cebuba, če bodo oča Pašic tako z brado namrdnili.
p Srbi so v balkanski vojni odločilno nabili Turke pri Kumanovem. Obletnica na to zmago se bo obhajala v četrtek dne 26. t. m.
p Vlada odstopi takoj po kumanov-skih slavnostih, torej čez teden dni. Tako so sklenili radikalci v svojem klubu, kaj je pa sklenil Pašič, se ne ve. Držalo bo pa to, kar je sklenil Pašič. — Pa naj nihče ne misli, da bo potem paradiž v Jugoslaviji. Vladni voz bo vozil po istem tiru, samo par drugih voznikov bo sedelo no kozlu. Konja bo pa še vidno jahal Pašič.
p Plače državnim uradnikom na C®-škein so se znižale za 12%. Tudi delavcem se plača znižuje.
Domače novfce.
d Koledarčok Jugoslov. Km. Zveze, ki se je splošno priljubil, je ze 1. 1923 pravkar izšel. Naroča se v tajništvu JKZ, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje. Cena mu ie 28 K; s poštnino vred pa stane 30 K. Kdor naroči najmanj 10 izvodov, ga dobi po 28 K Poštnine mu ni treba plačati. Letošnji koledarček je znatno večji kakor so bili dosedanji. Kmetovalci, sezite po tem edinem kmetskem koledarčku.
d Shod Kmetske zveze v Kranju. V ponedel.ek, 30. oktobra se bo vršil ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju shod Kmetske Zveze za Kranjski okraj. Na shodu bosta govorila poslanca Brodar in Sušnik. Somišljeniki, agitirajte za obilno vdeležbol
d Ustanovni občni zbor okrajne obrtno zvezo za sodni okraj Novo Mesto bo v nedeljo 29. t. m. po zborovanju pol. odbora v Rokodelskem domu v Novem mostu okrog 11. nre dopoldne. — Vabimo vse naše obrtnike iz okraja, da se polnoštevilno udeležijo ustanovitve te naše prepolrebne stanovske organizacije. Pride zastopnik centrale iz Ljubljane. — Jugoslovanska obrtna zveza.
d Opozarjamo ponovno na zborovanje političnega odbora, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu, na katerem bo poročal tudi zastopnik iz Ljubljane. Somišleni-ki, pridite sigurno in vsi, da se pogovorimo o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
(l V nedeljo, 22. oktobra se je vršil v Ljubljani sijajno obiskan občni zbor Županske Zveze za Slovenijo. O obenem zboru bomo v prihodnji številki priobčili obširno poročilo.
d Letnik 1898 odpuščen. S 1. novembrom bodo vojaki, rojeni 1. 1898 odpuščeni iz vojaške službe. Poslanci Jugoslovanskega kluba so večkrat pri vojnem ministru posredovali, naj ne vpokliče tega letnika, ki je že doslužil, tudi v parlamentu so vložili v tej stvari ostro resolucijo. Vojni minister .je obljubil, da se ta letnik ne vpokliče. A Pašič-Pucljeva vlada je pognala to letnik pod bajonete. Naši samostojneži niso niti z mazincem ganii, da bi rešili ta letnik pred novo vojaško službo. Poslanci SLS so zastavili vse, da so jih končno odpustili iz ojaške sluvžbe.
d Odpust letnika 1898. Poslanec Ivan stanovnik se je osebno obrnil na okrožno komando glede odpusta letnika 1898. Tu Bo na mnaznanili, da so od vojnega ministrstva prejele podrejene komande ukaz, i® SR imajo odpustiti vsi vojaki letnika ibas proti uradnemu potrdilu, potrjenem , °kr- glavarstva in od županstva, da je aoticnik odslužil 18 mesecev v bivši Av-®lriJi »li Jugo?'aviji ali v obeh skupaj. Ta Potrdila naj se takoj odpošljejo fantom, da njimi dokažejo svojo odsluženo dobo. „ od teh pa bi ne bil še doslužil 18 mesecev, bo moral služiti tolike časa, da ^siuzj kar mu manjka do 18 mesecev. — j-aupruke prosimo, naj pouče o tem starše, • Poakrbe uradna potrdila ter jih po-vrn t° om' da 86 3im omogoči takojšnja
d Kako bo i našo valnto? Naša valuta se dviga in sicer precej hitro. Belgrajski listi pravijo, da zato, ker finančni minister kupuje za amerikanske dolarje, ld smo jih dobili in za zlato, ki ga imamo v državnih kleteh, naše dinarje po tujih borzah. Naravno je, da blago stane tem več, čim več se zanj poprašuje. In ker naš fin. minister kupi vsak dinar, ki je naprodaj na tuji borzi, je naravno, da cena postaja vedno višja. Seveda bo naš finančni minister kupoval toliko časa, dokler bo imel dolarje v državni kasi. Kaj pa potem? če bo državno gospodarstvo in državna politika tako urejena, da nam bodo lahko tuje države zaupale, zna dinar ostati na svoji višini, če pa ne, zna priti hujši padec od prvega. Kaj tedaj? Gotovega nič. Premeteni trgovci pa pravijo takole: Mal' denarja in mal' blaga, je najboljša, če pri prvem izgubim, pri drugem pridobim, .če pri drugem izgubim, pri prvem pridobim.
d Za poplavljene kraje. Poslanec Bro dar jo osebno posredoval v ministrstvih za socialno politiko, šume in rude in gradže-vine radi podpore poplavljenim krajem na Gorenjskem. Vsa ta ministrstva so obljubila izdatno pomoč.
d Vsi posestniki, oškodovani radi povodu i na Gorenjskem, so naprošajo, da škodo dajo takoj uradno ceniti od občine in okrajnega glavarstva, da pridejo v po-štev pri podporni akciji. — Brodar.
d Žganjekuha. Poslanec Brodar je posredoval v ministrstvu financ (generalni inšpektorat) ter energično protestiral proti načinu naredbe glede žganjekuhe, da se sili vsakega posestnika, da mora kuhali žganje samo doma, kar povzroča kmetovalcem mnogo sitnosti in stroškov. Načelnik tega oddelenja je obljubil, da bo takoj potrebno ukrenil, ter dal navodila finančni delegaciji v Ljubljani, da bo vsak posestnik smel žganje kuhati tam, kjer se nahaja kotel in to že iz ozira, ker je v Sloveniji veliko pomanjkanje kotlov vsled ro-kviriranja avstrijske oblasti.
d Čemu so krajni šolski sveti. Včasih, ko je še veljala postava in pravica, so bili krajni šolski sveti gospodarji šolskih poslopij. Ti časi so minuli, z njim pa seveda tudi pravice krajnih šolskih svetov. Krajni šolski svet ima samo še dolžnost, da zbira in izterjava denar za šolo in šolski potrebščine, to je menda edina pravica, ki se je rešila iz povodnji nepostavnosti. To dokazuje boj, ki ga bije krajni šolski svet na Krki z ondotnim šolskim vodstvom in litijskim okrajnim glavarstvom na drugi strani. Ondotno šolsko vodstvo si je krat-komalo prilastilo oblast nad šolskim po-slop eni, z njim razpolaga, ga pretvarja, kakor se mu zdi. Podstrešje si je svojevoljno priredilo tudi za društvene prostore in prav nič se ne bomo čudili, če bo enkrat oddalo celo šolo v najem. Šolsko vodstvo jo z eno besedo gospodar nad vsem. Danes postavljajo vse postave na glavo. Ali je potem čudno, če si bo ljudstvo enkrat vzelo to" za vzgled in tudi po svoje vse tolmačilo.
d Zadnjič smo poročali, kakšno surovost in neotesanost so napravili šentviški Sokoli ob priliki nekega pogreba. Niti cu-
lukafri iz južne Afrike si ne bi upali ved6 tako grobosti zadolžiti, da bi vsi pošteni ljudje s prstom kazali nanje. Stari svobodomiselni Slov. Narod to brezmejno surovost — odobrava. To poročamo zato ,da naši bralci vedo, na kakšno stopnjo nekultu-re so že..padli nekateri liberalni vpijati.
d Odredim glede ukinitve zasilnih šol je baje preklicana.
d »Pametne odredbe«. Piše se nam: Pametne odredbe, ki jih je dalo zaradi pi. jančevanja okrajno glavarstvo v Kamniku, so brez pomena> ker ni nikogar, ki bi pazil, če so po njih ravnajo. Saj so tudi miši sklenile, da bo treba mačku zvonček obesiti okoli vratu in bi se vedele ga varovati, a kdo bo mačku zvonec obesil? Dokler se samo odredbe dajejo, nihče se pa ne zmeni, če se jih ljudje drže, ne pomagajo nič, temmanj, če okrajno glavarstvo dovoljuje nove gostilne in nove vinotoče. Saj tudi v vinotočih cele noči popivajo in razgrajajo, dasi bi smeli le v zaprtih steklenicah virio prodajati in bi nq smel nihče notri piti.. Odrinit) samo ria papirju imamo že preveč! (Op. uied. Okrajno glavarstvo je gotovo pokazalo dobro voljo in smisel. Nauči naj le še oožnike,r da natančno pazijo, kako se ukazi izvršujejo. Pf< tudi občine in ljudje sami naj gredo oblastem iia roko.)
d Mleku predrago? Ljubljančani s«, pritožujejo, da je mleko predrago spričo splošnega padan a cen. Mi Ljubljančane* opozarjamo na to, da kmet res tudi močna čuti padanje cen toda le pri tem, kar ou proda, kar pa mora kupiti, mora pa šei skoro vse po isti ceni plačevati. Tako da ima trenutno kmet od padanja cen sama škodo. Če se pa cone splošno znižajo, ba kmet zadnji, ki se bo protivil.
d Ljubljanske občinsko volitve. Hudo bo — namreč za liberalce. Skregali so se do grdega med seboj in so postavili dve listi: starini, katerih voditelj je dr. Ravni« har in mladini, katere ima na vrvici dr. Žerjav. Jutro in Slov. Narod se zmerjata po notah, najdeta se le v skupnem zmerjanju klerikalcev. Očitata si drug drugemu razne nečedne stvari. Tretja lista je skupna Ljudski stranki, levim socialistom ia komunistom. Vlada misli najhujše komuniste pometati iz liste. Seveda zato še ne bo izvoljena dr. Žerjavova lista.
d Volivcev v ljubljanski občini je 12.089.
d Princ Jurij ni še zadovoljen. Zahteva več kot mu vlada ponuja. Dvor je že zelo nevoljen, ker se ta stvar ne poravna, stari zviti Pašič pa vleče stvar naprej zato da ima protikarto proti dvoru. Pašič je star mož, zelo star, a še veliko bolj' prebrisan kot star.
d Dekliški tečaj v Celju. Dne 19. novembra t. 1. (na god sv. Elizabete) se vrši v Celju v Narodnem domu dekliški tečaj z naslednjim sporedom: Ob 8. uri v jutro sv. maša v župni cerkvi. Od 9.—13. tečaj, na katerem govorijo 4 govornice iz Ljubljane. Vsebina govorov: 1. Žena in družina. 2. Žena in dobrodelnost. 3. Žena ia gosjx>dinjstvo. 4. Žena in javnost. Popoldne ob 14. uri v župnijski cerkvi nauk za udeleženke. Nato v Narodnem domu žaloigra »Mlinar in njegova hči«, ki jo uprizori celjska Dekliška zveza. Vsa Izobraževalna dru-
5l
itva, vse Dekliške zveze in Orlice naj pošljejo svoje članice na tečaji Prav gotovo se naj tečaja udeležijo vse predsednice, tajnice in sploh odbornice Dekliških zvez in Orlic. Tudi iz župnij, kjer še nimate Dekliških zvez in Orlic, pridite v obilnem številu I Lani vas je bilo nad 300; nobeni ni bilo žal. Letos vas mora biti še več! Železniška zveza v Celje je v jutro in zvečer zelo ugodna, tako da bodo mogle udeleženke povečini isti dan zdoma in domov.
Tajništvo SKSZ v Celju.
d Socalni tečaji za fante in može v Celju. V dneh 27.. 28. in 29. decembra, v sredo, četrtek hi petek po Božiču, priredi Slov. kršč. soc. zveza za celjsko okrožje pod vodstvom g. dr. Korošca in s sodelovanjem 10 izbranih predavateljev v Celju tridnevni socialni tečaj za kmetske fante in može-odbomike in sodelavce pri naših izobraževalnih mladinskih (Orli, Mladeni-ške zveze!), gospodarskih in političnih (Kmetska zveza!) organizacijah. Opozarjamo na naslednje: 1. V prvi vrsti bodo sprejeti mladeniči in možje, ki jih bodo za to določila in prijavila zgoraj omenjena društva. Na prijave posameznikov se bomo ozirali predvsem iz onih krajev, kjer društva ni, iz drugih pa po možnosti. — Društva naj izberejo za tečaj nasposobnejše in najdelavnejše, ki bodo predavanjem vse tri dni s koristjo sledili, doma v društvu o tečaju poročali in znali podano tvarino tudi v korist društev uporabljati. 2. Prijave naj društva in posamezni udeleženci dopošlje-jo do 1. decembra tajništvu Slov. krščan. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. V prijavi sporočite tudi: 1. starost, 2. predizob-razbo (šolo), 3. poklic. 3. Tisti, ki želijo skupno hrano vse tri dni, naj vpošljejo 150 kron, samo 1 dan pa 75 kron. Kdor hoče hrano samo 2 dni ali en dan, naj naznani tudi, kateri dan ali katera dva dni želi lirano. Hrana bo obilna in tečna.. Stanovanja bodo brezplačna. 4. Vsak udeleženec se s prijavo zaveže, da bo vse tri dni na tečaju vztrajal in se predavanj redno in točno udeleževal.
Tajništvo SKSZ v Celju.
i) Savinjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo 29. oktobra ob 3. uri popoldne v Šoštanju v dvorani »Hotela Union« akademijo z zanimivim sporedom. Prijatelji uljudno vabljeni.
d Advokat dr. Jakob Mohorič je otvoril lastno odvetniško pisarno v novi palači Zadružne gospodarske banke II. nadstropje.
d Višji šolski svet je pridelil g. Fr. Kogeja kot kateheta na ljudsko šolo v Št. Vidu nad Ljubljano.
d Vzor-mož. V soboto 21. t. m. je umrl v Št. Vidu nad Ljubljano g. Blaž Zabret, lastnik tovarne lanenega olja v Britofu pri Kranju. Kot vzor katoliškega moža zasluži pokojnik, da mu na tem mestu postavimo skromen spomenik. Majhno podjetje — ročno izdelovanje lanenega olja po starem omejenem načinu — je vsled svoje silne podjetnosti razširil v eno največjih tovarn za laneno olje v Jugoslaviji. Ogromnih težav, ki so se mu pri tem do zadnjega stavile na pot, se ni ustrašil, dasi je prav pri tem zelo izpodkopal že svoje itak šibko zdravje^ Pred tremi leti ga je zadela kap, ki mu je za vedno popolnoma vzela dar govora. Vendar je toliko okreval, da se ie 61 ..... - —
kljub temu, da se ni mogel z besedami niti pismeno izražati, zelo zanimal za gospodarstvo in družino. Za par dni se je odpeljal za izpremembo k svojemu bratu v Št. Vid nad Ljubljano, kjer pa ga je prehitela smrt — srčna napaka, ki jo je dobil v vojaških letih, je zahtevala svoj davek. — Kar pa hočemo tu povdarjati, je njegova nad vse vzorno krščansko življenje. Niti preobilne gospodarske skrbi in posli, še manj premoženje, ki si ga je s svojo pridnostjo in vztrajnostjo pridobil, ga niti najmanj ni oviralo pri izpolnjevanju krščanskih dolžnosti. V svoji tihi skromnosti je bil pobožen kot oh-ok, ob praznikih, kadar je poslušal veselo pritrkovanje zvonov, so mu tekle solze po bledih licih vsled žalosti, da se ne more udeleževati službe božje kot drugi, skozi dolgo vrsto let je vsak prvi petek v mesecu prejemal sv. obhajilo — tudi enega petka ni spustil in redno vsak večer prav do zadnjega je s svojo družino zvečer molil rožni venec, zakaj — čudno — nobene besede ni izpregovoril vsa tri leta — le odgovor na očenaš in če-ščenomarijo ter posvetitev sv. Družini, ki se se moli vsak večer, je izgovarjal glasno in brezhibno. Otroke je vzgajal bolj z molitvijo in z zgledom kot z besedo v verne katoličane, kot je bil on sam. Na dan smrti je nad vse pobožno prejel zadnjič sv. popotnico. Vzor mož, potrpežljivi Job, je odšel po svoje plačilo k svojemu Stvarniku. 75 letni mami, soprogi in sedmerim ofro-čičem naše iskreno sožalje, pokojniku pa mir in pokoj!
d Umrl je 16. t. m. v Semiču g. Matko Bartel, šolski ravnatelj v pok. v starosti 73 let. Pokojnik je bil skozi ves čas eden prvih delavcev za ljudski blagor v semiški občini. Ustanovil je hranilnico in jo vodil do konca. Veliko jo storil za zgradbo se-miškega vodovoda. Kot oseba je bil krščanski mož, ki je tudi v življenju držal, kar je veroval. Naj mu sveti večna luč!
d Umrl je v Ziirichu v Švici g. Rado Legvart, predsednik Slovenske banke in Impeksa ter podpredsednik manufaktume veletrgovine Tekstilia«. Zadela ga je kap. Pokojnik je med vojsko vodil deželno mesto za vnovčevanje živine. Naj počiva v mim.
d Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. je peljal Martin Borišek s svojim hlapcem Jožetom Zupanom voz hlodov iz Polšnika proti Savi. Na klancu pod polšniško cerkvijo je prišlo vozu nasproti več otrok, kateri so se vračali iz šole. Otroci so se vozu umaknili v breg, pri tem je spodrsnilo 8 letni Amaliji Povše iz Zg. Tep, ki je padla pod voz. Zadnje kolo ji je šlo čez prsa. Deklica je bila takoj mrtva. Pokopali so jo na pokopališču v Polšniku.
d Boris Miran, .Strunam slovo I Zadnji pesniški utrinki. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 8 Din, vez. 12 Din.
63 strani elegantne male osmerke na linem papirju, tiskane in preprosto a jako okusno vezane knjižice je slovo in labudna pesem, 86 letnega sivolasega starčka Josipa Stritarja. Tudi v teh poslednjih verzih je Stritar Se vedno mojster klasične slovenščine. Še vedno mu gladko teko rime, ie vedno je vzgojitelj-pesnik svojemu- narodu. Mislimo si starčka, ki je doživel v svojem življenju, posebno pa v slovstvu marsikako nezasluženo in grenko razočaranje, ko skoro popolnoma oslepel, ždi v sobici in čaka odrešenja iz zimskega trplje-Dfo, ko zapoje 11. novembra 1920: Z Bogom strune
mojo mile, V žalosti sle me tešile In mi lajšal« srce! Zdaj pa v miru tu ležite, Nikdar več se ne igla/site.
Pod imenom Boris Miran Je stopil svoje Uni prvič pred slovensko javnost, z istim imenom se poslavlja od nas. Bog daj sivolasemu pesniku fe dokaj let, mi bomo hranili njegove »Strunam sto-voc kot relikvijo spoštovanja globoko v svojih srcih,
Sirom domovine.
VAČE.
Shod SLS se ie vršil na Vačah in y Vi-dergi pri Vačah. Poročal ie poslanec g. Stanovnik. V krepkem govoru te orisal slabo stanje v državi, osobito kmeta in delavca. Jasno nam ie pokazal vzrok slabega stanja, na naše narodno gospodarstvo oz. na grehe, ki jih tako brezskrbno dela sedanja vladna večina. Raz-tclmačil je mojstrsko delo belgrajske finančne politike: amerikansko posojilo. Kar nismo mogli verjeti številkam. Kam nas vodi 'belgraiska gospoda (centralizem)! Povdarial je važnost Kmetskih Zvez, da nai se vsi kmetje v niih organizirajo. Ker edino v Kmetskih Zvezah organizirani bomo dosegli tudi avtonomijo, samoupravo, Enoglasno se je izrekla zaupnica poslancem Jugoslov. kluba, ter ga_ poživljamo, da vstraja v borbi za avtonomistično ureditev države in posebe za zakonodajno avtonomijo nerazdeljene Slovenije,
ŠT. LAMBERT.
Dne 23. septembra t. L ie umrl 75 letni mož stare korenine Matija Vidmar, doma iz K obiiika župnije St, Lambert. Bil ie cel čas, od početka obstanka, zvest naročnik »Domoljuba« in »Bogoljuba«, katera lista ie vedno še vsa prebral, vzlic svoji visoki starosti. Od leta 1881 dalje je stal kot ključar cerkve sv, Lamberta zvesto ob strani vsakokratnemu župniku v vseh težkih dnevih. Težko le pogrešal zvonov, ki jih ie župna cerkev zgubila za času svetovne vojske, ter ni miroval, dokicr ni ljudi nagovoril, da so se zavzeli za napravo novih zvonov. Vso župnijo je jeseni 1291 šc v svoji visoki starosti obhodil od hiše do hiše, kakor da bi čutil, da mora hiteti, če hoče še slišati 'kdaj lepo ubrano zvonenie Dri farni cerkvi, katere zvest služabnik ie bil 4C let. Niegovi vnetosti se je zahvaliti, da smo dobili iz livarne na Jesenicah dva nova jeklena zvona, ki se lepo ujemata z ostalim bronastim v trizvoku f-a-c. Na veliko sredo t. 1. so se prvič oglasili iz zvonika v radost in zadovoljnost cele lare. Umrli Matiia> fe lani imel 50 letni jubilej svoje poroke, letos 40 letni svoiega kiju-čarstva. Zvest ključar je bil pod sledečimi duhovniki: pod Karolom Čeme 6 let. Antonom Berce 8 let. Ivanom Nemantič 6 let. Jožefom Plantarič 7 let, Jakobom Ogrizek 3 leta, in sedanjim župnim upraviteljem Jožefom ('udermaa
11 let. — Dva si zvesti Matija našel že v večnosti, drugi Ti pa kličemo naj Ti bo Beg plačnik za Tvojo zvestobo, vnetost in poštenost.
ORLE.
Ce rečemo fautjc orlovski, bi kmalu kdo vprašal, ali ho sami Orli in nobenega sokola. Seveda, «ai!ii orlovski so, samo žal Orlom niso vsi podobni. Nekateri so slabega sokolskega dulia. To so pokazali že v dveh »lučajih. Ni čast za faaja, k1 se iako daleč spozabi; čudno, da si upa dvigniti roko ter storiti kaj zalega človeku, ki mu iu storil ničesar, f emu sovražite lanto t drugih rasi. Ali bi nc bilo lepše, čo pridete v družbo i drugim fanti ter sc lepo pozdravite, potem so pa veselo posmejate, šale zbijate, veselo zavriskate ter »a-pojete? Ne pa ravsanje in kavsanje! Imamo izobraževalno društvo v Rudniku; to smo že poročali Domoljubu. Hočem omeniti, da se gibljemo precej
ž'vahno.	Neimenovana.
ST. J0ŠT PRI VRNIKI.
V soboto dne 30. septembra so pripeljali k nam nova dva jeklena zvonova. Milo je vabil na« inall bronasti ivon še dva večja prjatelja k »«•"> da bodo skupaj trlglasno peli, Bogu v časi in BMfl
/uranom v spodbudo ln naznanjali čas molitve. Naslednji dan 1. oktobra sta bila blagoslovljena vsa v rožah in vencih. Hvala cerkvenima kjučarjema, ki sta se celo trudila »a napravo svonov in popravo župne eerkve, ki je vsa prenovljena. Bog jima obilo poplačaj in sv. Janez, farni patron.
LESE.
V ponedeljek dne 80. oktobra bomo obhajali
(Stoletnico smrti tukajšnjega župnega vikarija, g. Antona Resmana, ki je pastiroval v Lečah od I. 1806. do svoje smrti I. 1832. in podrl staro cerkev ter zidal sedanjo, novo, ki je 19 metrov dolga, Široka pa 8 in pol iu se po svoji mičnosti in ličnosti kosa z večino cerkva v škofiji. Slava spominu prezaslužnega g. Antona Resniana!
BRDO.
Tukaj smo prav pogrešali primernega prostora za kake shode in sestanke. Pa so spomladi možje napregli, fantje pa si rokave zavihali, in delo Je šlo veselo izpod rok, dokler ni stal dovršen »Društveni dom«. Dne 10. septembra so ga nam g. kanonik in dekan iz Moravč blagoslovili, fantje Orli pa se so lepo izkazali z javno telovadbo in veselo prireditvijo. — V nedeljo 29. t. m. bo prva predstava (Domenf v novem Domu; teden pozneje re bo kazalo, pa ponavljanje.
Tudi sa shode Kmetske zveze bo novi »Društveni dom« prav primeren. Vendar pa vse to oi všeč. Zato bo zdaj enkrat shod Kmetske sveže v tfent Vidu pri Lukovici; potem pa menda drug1 »hod — v Lukovici pri Sont Vidu.
LOŠKI POTOK.
Če kje, gotovo pri uas občutimo posledice slabe državne uprave. Poleg tega še slaba letina; suša je un>čila glavno košnjo. Živino gospodarji ie sedaj pod ceno prodajajo in kar jo še imajo, jih skrbi kako preživeti čez zimo.
Kot vsako leto, tudi letos odhajajo naši moški ra kruhom uu Hrvaško, v Slavonijo in drugam, da preživo sebe in družino, ker doma ne prislužijo potrebnega za živež. Odšlo je žc okrog 500 mož iu mladeničev.
Med seboj imamo nevarne sovražnike, podobne mišim, ki izpodjednjo zdrave korenine vernega ljudstvu.
Kat organizacije se od strani gotovih ljudi — tudi vzgojiteljev — pod krinko dostojnosti in olike dale ko zapostavljajo za »vzglednimi. Sokoli so »olikani«, »značajni«, četudi so brezverci. Zoper vero niso, samo v cerkvi jih nikdar ne vidimo.
Nedavno je od tega, kar so so starši »grajali nad vpitjem nekega učitelja, ko je v šoli kričal nad otroci, češ, nemir delajo vračajoči se od spovedi. Vsi pa dobro vemo, da je bilo od stran1 otrok vse mirno.
Najraje bi nekateri izmed učiteljev nedolžni mladini izruvali mladini vero iz src 'n jo nadomestili s sladkimi bonbončki (kot so besede: lepo ie, primerno, koristno itd.); a gorje, da bi izustili besedo Bog, vera, eorkev; se pač zamerijo višjemu Sol. svetu tam gori.
Par izmed učiteljev nikdar niti ob največjih raznikih no pridejo v cerkev. Zgled za mladino, I i naj nc vidi.
Sadovi take vzgoje so že kažejo; če ne bo spoštovanja do cerkve, potem tudi država ui varna Ifrcd rovolucijo.
Kot velike reke, izlivajoče se v morje, ne Upremene morja, tako tudi vsi še tako rafinirani napadi »napredne«, od Boga neodvisne etike no Mraišijo nas, ki verujemo v osebnega Boga.
Eden izmed prizadetih.
RAKA PRI KRŠKEM,
I)ne 8. t. m. smo imeli na Raki ustanovil1 ®toni zbor Orla. Po litanijah smo se zbrali v društvenem prostoru vsi bodoči Orli in Orlice. Naj-prvo o nam g. kaplan Anton Božnar v kratkem nagovoru pokazali smernice orlovske organizacije. Nato jo brat-Orcl iz Št. Jerneja pozdravil navzoče, ter jih navduševal za orlovska načela. Nato so se "šile volitve načelstva in odbora. Volilo se je po "»ti. Vsi kandidati so bili pri glasovanju soglasno »Prejeti. Med volitvami so prišli med nas naš višji Pastir škof Ant. Bon. Jeglič. V pozdrav smo jim •»klicali gromovit: Bog živil Nato Jih je pozdravil predsednik ustanavljajočega se orlovskega odseka, »a kar so prevzvišeni izrekli svoje veselje nad nstanavljajočim se odsekom ter omeaili, kako ve-»ko število Orlov je že pri nas v Sloveniji, posebno p« ^ v češkoslovaški, kar Je pokazal le-
tošnji tabor v Brna. Zatem Je škofa pozdravil še predsednik prosvetnega društva. Nafti so iirekli ieljo, naj bi naš mili narod slovenski vedno bolj napredoval t umski in srčni izobrazbi. Pred odhodom so nam podelili blagoslov i namenom, naj nam Bog podeli moč premagati vse težave, da se bomo z navdušenjem oklepali orlovske organizacije. — Dal Bog, da bi se naš odsek lepše in lepšo razvijali — Bog živil
IZ D. M. V POLJU.
Kakor se vidi, dobimo tudi pri nas kaj kmalu tako zaieljeno elektriko v občini. Združene papirnice so dobile pravico izrabiti vodno moč Ljubljanico na Fužinah, kjer se gradi že nad dve leti jez, kolosalna stavba is železa in betona, kateri bode zagradil celo Ljubljanico, ter tako dal električno moč. Skoda sicer za romantičen naravni kamnitni jez, kateri se je kazal posebno ob visoki vodi v vsej krasoti prirode. Ker pa se mora vse ukloniti napredku tako tudi Jez na Fužinah. Električne moči bode dovolj za papirnico v Vevčah ter za obe občine D. M. v Polju in Dobrnnje. Bog daj, da bi se naša želja prav lunalo uresničila. Elektrika bode velikega pomena sa okolico, kjer je veliko obrtnikov, ki jo bodo izrabili. Povečala pa se bode tudi papirnica, ker kakor se čuje, se postavi nova brusilnica ta les, kjer bode saposle-nih in dobilo kruh moaogo delavcev.
IZ ZAGORJA OB SAVL
Tistemu g. učitelju, ki ga je k nam zanesla kraška burja, svetujemo, naj v naši dolini ne kaže preveč Pribičevičevega sokolskega duha. Ob ti priliki mu povemo mi krščanski starši, da ne bomo nikoli in nikjer puščali svojih otrok telovaditi ▼ sokolskem domu; kaj še, da bi jim v ta namen kupovali telovadne čevlje, kot si to domišljuje ta gogpodič. Pametno bi bilo zanj, in v vseh ozirih dobro, da napram otrokom, ki telovadijo pri Orla, ne kaže preveč strankarske nestrpnosti. Tako početje izpodkopuje ugled učiteljskemu stanuin razne Morete odtujuje otrokom. Upamo, da gospodu to našo opozorilo ne bo nepotrebno in da se bo, ker so to le pametni nasveti, po njih ravnal. — Pretekli teden so zagrebli najstarejšega občana Zagorske fare, Ivana Kukaviea. Bil je dober pošten mož, ki jo doživel 92 let. Blag mu spomin!
IZ BRUSNIC.
Dne 15. oktobra t 1. se je mršila veselica tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Kljub slabemu vremenu in kljub temu, da je bratsko društvo v soseščini priredilo ravno isto nedeljo tudi gasilsko veselico, je tukajšnje gasilno društvo vendar imelo baje okrog 19.000 kron čistega dobička. Najlepše je pa bilo to, da ni bilo pri veselici tistega neumnega skakanja po dveh nogah (plesa) brez katerega se dandanes veselica skoraj ne more končati, posebno po Dolenjskem. Pa še nekaj se pripominja. K taki veselici pridejo celo otroci s svojimi starši; zato bi moral pripravljalni odbor skrbeti (udi ia brezalkoholno pijačo, n. pr. sodovico, malinovec, pokaliee ali kaj sličnegu. Drugič naj se tudi na to misli, kar ne bo prav nič škodovalo, ampak gotovo koristilo društvu In ustreglo pa marsikomu. — Okrajna cesta iz Rateža v Brusnice je pa tako s blatom obložena, da ljudje kar po njivah bodijo, ker se boje, da ne bi ostali v blata, kakor »Kraljevič Marko« s svojim konjem.
OB MEJI HRVATSKE.
V noči, dno 6. oktobra se je utrgal oblak ter bil celo noč hud naliv. Dež je lil kakor iz Škafa. Voda je napravila ogromno škodo. Najbolj prizadete so vasi Stari kot, Podplanina, Trava in Srednja vas. S pobrežnih njiv je voda odnesla ostale poljske pridelke s prstjo vred, do golega kamenja. Njive so bile tudi ie presojane c ozimino. Danes ni na njih ne setve ne prsti. Po dolinah stoje jezera, pod njimi pa krompir, zelje, repa, koleraba in drugo. Ljudje, do pasn v vodi, iščejo te pridelke. — Pa poglejmo k Čabrankl. Ob izviru, na levem bregu stoji mlin. Voda mu je odnesla ves jez, pokvarila mlinska kolesa, napravila škodo v notranjosti mlina. Ubogi mlinar nima ia napravo novega jeza ne svojega lesa ne vprežne živine. Edino strmo vozno pot, ki rodi is Starega kota v Podplanino, je voda tako razkopala, da je podobna vodnemu jarka. Z dobro vprežno živino ne moreš peljati po njej prašen vos. Na levem bregu Ča-brauke so njive. Ob bregu ne vidiš več visokih vrb, dalje sadnega nasada. Voda je obnesla vse, od-
trgala več metrov njiv e pridelki vred. Ubogi kmeti Vse leto se je trudil od ranega jutra do pozne noči, da bi si pridelal zelja in krampirja. Vae drugo slabo uspeva ali sploh ae rodi. V Starem kota je posejal kmet. 3 mernike ozimne pšenice, pridelal jo je dva. To zopet , letos posejal, pa mu io je voda odnesla s prstjo vred. Slaba letina, sa-sa, ▼ leta dvakrat slana, zaslužka nikakega, hrvaške šume saprte, a davčni vijak pritiska. Ubog« ljudstvol	t
TRBOVLJE.
Že večkrat smo se pritoževali čez naše zanemarjene občinske ceste. Sedaj se je nekaj po-* pravilo, a le tam, kjer pelja proti Rošu. Ker vsi plačujemo davke, i »j bo tudi pri občinskih cestah enaka pravica! Kmetje smo tudi predlagali na občini, da se napravi občinska klavnica. O. gereni je to odbil najbolj na prigovarjanje mladega Roša, katerega oče je pač imel sree za kmete, a mladi nas pozna samb pri volitvah ali pa da k njemu pil pridemo, tedaj še napravi kmetski. bal, drugače pa nam nasprotuje; pa ker se vlada v Belgradu proti ljudstvu, se mora menda zato tudi v Trbovljah. In vendar bi bilo s (ako klavnico vsemi po-magano, gospodarji bi dobili nekaj več za živin«, delavci in gospoda, ki tako javka čez draginjo, pa bi imela ceneje meso, pomagano pa bi bilo tudi mesarjem, ki redno kričijo, da imajo zgubo, pri tem pa zidajo nove hiše ia kupajejo posestva, zat« bi rad bil njihove igube še marsikdo deležen! Zato bi že bil čas za občinske volitve, ker dosti slabše tudi komunisti ne morejo vladati.
IZ' BRUSNICI
Tudi naše društvo kaže, da bo bolj oživeli kot do sedaj. Dne 15. t m. se je vršil prvi redni občni zbor tukajšnjega prosvetnega slov. kat. društva. Kljub slabemu vremena so se skoraj vsi člani, razun nekaterih, ki so se vsled važnih opravkov opravičili in izostali, udeležili občnega zbora v polnem številu. Poleg dragega dnevnega reda je tudi tukajšnji nadučitelj M. Kalan poročal odnosno predaval o pomena in namena društva> Končno se je izvolil tadi nov odbor. — Da naš« društvo živi, kaže to, ker je ie sedaj med člani veliko zanimanje sa aakup društvene zastave. Tako je prav in lepot (Op. ured. Se bolj potrebno kot zastava, je društvena knjižnica, oder, telovadna orodje, harmonij itd.)
IZ SP. BRNIKA PRI CERKLJAH I
Par vrstie Vam dragi bralci Domoljuba iz Sp. Brnika o zvonovih. Tudi pri nas smo zboljšali zvonenje, ki ga posluša marsikateri človek rad. Nabavili smo si dva nova zvona v teii 2160 kg. Manjši nam je ostal od vojske. Tako se zdaj prav, lepo v trizvoku glasijo d, Ms, a. Kakor marsikje, tako tudi pri nas ni šlo brez nasprotstev in težav. Ker pa se je večina vaščanov dobro držala, se je delo izvršilo. Vsem tistim, ki so kaj pripomogli, najlepša hvala. Zvonovi pa niso samo ca šalo napravljeni, da bi se zvondo v pijanosti ali kadar bi se komu ljubilo, ampak a pesnikovim izrekom, ki pravi: »Zvonovi zvonite, k molitvi vabite, ker,
prano je delo breg sreče s nebesi« ■----j
Najboljša in nafsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, MlkloSlCeva cesta št. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po	w
brez odbitka rentnepa In Invalidnega davk&i Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja! slovenska posojilnica. Koncem decembra I92fj Je imela nad 100 miljonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000'— kron rezervnih sa-1 kladov. — Posojila se dovol|n|e]o aa osebni; kredit (proti menici), na hipoteke In v te-0 kočera računu.	f
Pod krivo jelko.
Povesi iz Meternikove dobe.
Spisal t Peler Bohinjec.
(Dalie.l
Naša dva znanca sta korakala počasi proti Tržiču, Sprajcar z nabasano puško, Ožboll pa na palico se opirajoč.
Tržiški padar je vzel Ožboilu kroglo iz edja in ga obvezal, .Sprajcar pa je najel /oz, da je odpeljal domov ranjenega tovariša.
Težko so že pričakovali ženinov, in orišla sta. Svatba se je vršila, pa Ožboll je ostal v postelji. Mislil je, da bo prebolel •ano in se drugi dan napravil v cerkev. Pa »i šlo. Rana je zatekala in Ožboll ni mogel »topiti na nogo.
Svatba šprajcarjeva se je izvršila, Ož-boltovo pa so odložili za po Veliki noči.
Ko so se svafje vračali iz cerkve, zagledajo na vežnih vraiih pri Boltarju nabilo telečjo in svinjsko glavo ...
Vranjek je kosal pod Taborom pri Pe-harki Boltarjevo tele in Šprajcarjevega pre-šička. Vsi njegovi tovariši so bili tam zbrani in so se gostili na račun šprajcarjeve svatbe.
Fundežkin Tomaž je godel in Travnova Jera je plesala, da se je kar kadilo. Tac-manov Tocan pa je sedel v kotu pod mizo in godel, lizoje svojo rano.
X.
Divna si, gora sv. Jošta! Daleč seže tvoj pogled po gorenjski strani: naj te popotnik opazuje s sorškega polja, naj prihaja iz kokrske doline, naj te opazuje iz Udnega boršta, povsod se mu prikažejo ljubka zvonika kakor dva rožička vrh tvoje gore. Izletniki te obiskujejo, romarji se ti približujejo, stari varih kranjske okolice! Letovičarje čaraš s svojo krasoto, romarje božaš z mliostmi, pripuščaš pa tudi, da kazi hudobna roka lepe spomine Ivojih oboža-leljev.
Noč se je naredila. Po gori se premi- | kajo čudno opravljeni možaki. Znana so jim pota, a tudi steze in celo vrzeli in preseke. Samozavestno, a vendar pritajeno stopicajo od Kucne gori štirje bradati možakarji. 2c ao za lopo pri cerkvi in kar nič se ne premišljajo, kam naj krenejo.
Naravnost potrkajo na mežnarjeva vrala tn se ne zmenijo za lajanje psa, ki se ie zaganjal vanje. Mežnarjev hlapec je pomolil glavo izza hleva.
Eden izmed neznancev ga takoj opazi in povpraša, ali je kaj romarjev v cerkveni hiši. Hlapec je takoj pripravljen poizvedeti. Ali njegov obraz je bij lako neverjetno za-
tegnen. da bi neznanci pri belem dnevu .........................................
Kdor uporablja
GAZELA-milO,
Sledi perilo in novecl
r^^*TTTTTTTTTrTTTTTTTTTTT T f
' * »»fffffffl
takoj spoznali njegovo neodkritosrčnost.
Neznani oboroženi goslje vstopno v mežnarijo in polože svoje samokrese predse na mizo.
Mežnarica — vdova Urša Benedek — plašno ogleduje strašne obraze in vpraša, kaj žele?
2ena odide v klei in prinese vina na mizo. V iem se je tudi hlapec vrnil iz žup-! nišča.
»Jih je precej, možakarji!«
Tako vest je prinesel hlapec neznanim in vendar znanim rokomalhcm. Sporočil je namreč ekspozilu Janezu Cemažarju, kakšni gostje se napovedujejo. Duhovnik nekoliko pomisli, odslovi hlapca in ukaže takoj prižgati luči po vseh oknih romarske hiše. Tako bodo roparji menili, da je romarjev dosti in si ne bodo upali vlomiti v cerkveno hišo. In tako je tudi bilo. Zvijača se je posrečila. Plašarji so zrli skozi okno na romarsko hišo, — vse je bilo razsvetljeno. Osiali so v me-žnariji, jedli in jiili in so posiajali dobre volje.
»Urša, le piinesi še eno mero. Nič hudega ti ne bomo naredili. Samo napasli in napojili nas moraš. To-le »kurja laca« je prinesel dve kuri v dar sv. Joštu. Tam-le doli na Kucnarjevem pogradu sla se mu lako dobrikali in ponujali, da se jih je moral usmiliti. Pa jiii napravi /a večerjo. Dober oblizek je vselej dobrovoljen,« govori Bresa. .
»Se zgodi,« odgovori llrša / debelim glasom in odhiti v kuhinjo.
»Veš, Taca, jaz že ne grein več v žup-nišče. Ko je bil pri sv. joštu še gospod Fronc, suh, majhen možiček, tisli, ki je pri oknu oporoko delal — sva šla nekoč k njemu s Polonjakom po denarje. Malo poča-kajla, pravi gospod, da grem iskat denarje v drugo sobo. Midva greva za njim, ker ga ni bilo takoj nazaj. A glej ga dedca! V rokah je držal črne bukve. Midva se začneva potili. Slala sva kakor priklenjena in se nisva mogla geniti. Pogledam skozi okno in kuj zagledam? Sam vrag je gledal skozi okno. Midva pa jo hitro pobereva, kar so naju noge nesle,« skonča Travnov Janez.
><In kakšen je bil vrag?« povpraša Bresa.
»Jezik je imel rdeč in dolg, kakor moja roka,« nadaljuje Travnov. »Rogovi so bili ovnovi, oči sovje in kosmal je bil kakor kozel, pa mulec, ker ni imel brade. Pač pa je imel vrat povit s sovjim repom.«
»Ali ta gospod, ki je zdaj, ta Selčan nima take moči kakor gospod Fronc,« reče Tacman.
»E, kaj se boš bodel z vragom? Crn je eden kakor drugi,« ugovarja Polonjek.
»Najboljši plen je v cerkvi. Tam je vse dragoceno,« pravi spet Travnov.
»Ti že veš, Janez, ki si nekdaj po cerkvah svetnike dolbel,« pristavi Tacman.
»Res je. Zalo je najbolje, da vlomimo v cerkev in vzamemo monstranco.«
»Velja,« potrjuje Vranjek. »Ko se napi-jemo in najemo, odrinemo. Ti, Janez, pojdi na stražo. Izpij in odjazil«
Duhovnik Janez Cemažar je med tem hodil po sobi in kukah skozi okna. Nič več se mu ni zdelo nevarno in je začel počasi luči ugasovati. Suha, majhna njegova postava je gledala živo izpod čela, poiskala z očmi vse kote cerkvene hiše, a ni opazila
Travnovego Janeza, ki je plazil za hlevom in stopical okrog zvonika onkraj cerkve sv. Jošla. Pač pa je opazil oslale plašarje, ki so odšli precej veseli iz mežnarije. Brezskrbno je ;.aspala Benedekova vdova, hlapec je že smrčal v hlevu, a tudi gospod Janez je ugasnil zadnjo luč ter odšel k počitku.
Bila je temna noč. Soparno je bilo ozračje in pričakovali je bilo nevihte. Grmelo je v daljavi in bliski so švigali po zraku. Huda ura se je približavala.
»Še Bog nam gre na roko,« zamrmra Tacman in udari po železni mreži, kolikor-krat se je zabliskalo. Ugoden je bil grorn, ugoden je bil blisk za delo vlomilcev m preden so se oblaki razdelili, je že Vranjek poskočil po Tacmanovih ramah na okno prezbiterija. Drug za drugim poskačejo skozi okno v cerkev. Brez strahu porine Vranjek močno dleto za vratca labernaklia, Polonjalc pa dvigne duri v zakrislijo in začne slikali po omari. Vse je bilo liho, samo škripanje tečajev in premikanje predmetov se je culo. Velel odmev se je razlegal po cerkvi in brlela je večna luč, ki sije na glavo dobrih in hudobnih.
Tabernakljeva vratca so zaječala, zaškripala in se odprla. Vranjek seže hlaslno po nionštranci, odpre lunulo ln strese sveto hoslijo na oltar. Tudi lacman seže po cibo-riju in strese sv. hoslije po labernaklju. Tam iz zakristije pa prinese Polonjek v roki ('va keliha.
Spet zastoče belež na steni, zazveni zlato na svetih posodah, roparji poskačejo na plan in izginejo za Plečem v temnem gozdu.
Vse tiho. Tudi blisk je prenehal, le večna luč je brlela dalje in se uhinjala, kakor bi solze točila nad božjim ropom.
Iz oblakov pa je padal gost dež. Ro-kovnjači so kleli, ko jih je dež namakal, slolkli so svele posode sredi gozda 111 si plen razdelili. Vranjek si je pridržal celo lunulo.
»Odrinimo,« veli Vranjek in roparji odidejo urnih nog proti Slrinolain, skalnati pečini v besniškem gozdu. Samo Vrunjek krene proti Bistrici, koder ga je čakal Sav-sov Siefan iz Naklega.
Bistrica je bila plitva in sezuvši čevlje jo prebredela pri Krčevem mlinu.
Cedilova Franca iz Zej je bila dekle velikih, svetlih oči, nad katerimi so visele dolge, črne obrvi. V te oči se je zaveroval Mrčanov Lovrenc iz Spodnjih Dupelj. Gregorjev Andrej ga je spremljal na nočnih potih, ko je hodil odkrivat srce svetlooki Franci. Marsikatero noč sla prehodila tisto poljsko pot čez Nasovče proti Zejam.
Tisli večer sta bila na ponočni slraži gospodarja Orač in Lužar iz Spodnjih Dupelj. Tavala sla po vasi, pa tudi izven vasi. Nista zgrešila ponočnih vasovalcev, ki sla korakala proli Zejam. Za Kuharjevim barom srečata dva znana obraza, Vranjeka in Sav-sovega Štefana.
»No, Lovrenc, ali greš spel stezo gladit do Frančinega okna?« se oglasi Štefan.
»Res je, Štefan! Ali ne vem, če jo bom gladil 5e dolgo časa? Hrvalov me zalezuje in zadnjič toliko da me ni oplazil po glava s kolom.
»Nič se ne boj, Lovrenc!« ga Štefan ojaČuje. »Ce bo sila, priskočiva mfdva na
pomoč. Ti po žc vel, Andrejec, kaj li je storili.«
Dupljanska fania odkorakata dalje in ne opazita ponočnih stražnikov, ki sta tičala za grmovjem. Nebo je bilo oblačno, meseca ni bilo, dež je že ponehal, trava je bila rosna ...
(Dalje.)
17 IAVAI 'e ne mrcneha|o razne qo-IlOHiHi vorice o tožbi posestnika Franca Mesec iz Rovta, izjavljam, da je bil izid zame ugoden in da mi je moral Mesec povrnili vse potne stroške, razen tega pa je bil še obsojen na globo par tisočakov. - JOŽEF POTOČNIK, ROVT.	4544
Naznanilo.
Ministrstvo trgovine in industrije fe dovolilo / odlokom štev. 6485 vasi VELIKI GABER, okraj LITIJA, nadomestni
semenj za živino, kramo
itd. na dan 30. OKTOBRA 1922. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. Predstojnišho vasi Vel. Gaber, 19. 10. 1922. _ ANTON OODNA, vaški predstojnik.
Dve priletni dekli za molžo
lev. zakonski parV sprejme takoj okrbništvo graščine Fužine, p. IX M. v Polju. Plača po dogovoru.
MloHanirt 26 letna, posestnica, želi zna-midUCIlIVd nja v svrho iakojšnje možiive s spretnim rokodelcem. Prednost imajo Čevljarji iz Savinjske ali Šaleške doline. — Le resne ponudbe na upravo lega lista pod številko 4434.
IIPFNPA 7A kovaško obrt sprejmem takoj. UvtnuA Hrana in stanovanje v hiši. Nai-»fnrejša Ivrdka za izdelovanje vozov v Sloveniji, ternej PIRNAT, kovač, Sred. Jarše, p. Domžale.
Večjo množino JEKLA
za vodne kovače, veliko SIN za vozove v različnih dimenzijah, 1000 kg žične pocinkane VRVI, dimenzija 10, 15—20 mm in razne OSI za vozove proda IVAN KOGOVŠEK, kovač. Trata pri St. Vidu nad Llubljano.	451'/
CTAD Ml IU ali slično posestvo z vodno " ITI LIH sIl0j pripravno za ma|0 j,,.
dusirijo, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo iega lista pod »UGODNO 5T. 4463«.
Ilfonra zdravega, krepkega pošt. staršev, UbCIltu sprejme takoj A. Zabnkovec, čevljar, Lipseni 28, p. Grahovo pri Cerknici — Hrana In stanovanje v hiši.	4435
JESEN! ZIMA!
NAJCENEJE kupile vsakovrstno MANUFAK-TURNO BLAGO v trgovini
ANT. SAVNIK, ŠKOFJALOKA
Glavni trg. — Na zahtevo pošljem vzorce in cenike.	4454
Vajenca za čevljarsko obrt
starega 14-16 let. SPREJMEM TAKOJ. Hrana in stanovanje prosto. — Sprejmem tudi PO MOC* NIKA, dobro izvežbanego, kateri bi vodil Čevljarsko obrt v moji odsotnosti — Naslov pove uprava »Domoljuba« pod številko 4545.
PHtflPna hiČ3 no prometnem kraju v Li-rillllUld llldd iiji 51. 50, NAPRODAJ oz. jo zamenjam za večjo kmetijo. Pripravna je za vsakega obrtnika. Naslov pove uprava »Domo< ljuba« pod številko 4502.
Hlode, trame in deske
v raznih dimenzijah, kupi
družba »SIELC«, Zagreb,
Gajeva 10, kamor se naj pošljejo obvezne ponudbe.	4423
mr 50 vinarjev vež -m
plačujem za
polhove kože
kot neka druga tvrdka. Kupujem tudi vse druge kože divjačine.
O. Zdravit, trg. usnja
Ljubljana, sv. Florijana ulica št. t.
Vojaške zadeve
Otvoril sem oblastno konc. informacijsko pisarno —Ljubljana-Vrtata It 8 Korsikov vr\ prva vrata desno. Dajem točna pojasnila v vseh vojaških zadevah. Uradno ure od 9,—11. ure dop. in S.—4. ure pop. ▼ nedoljah In praznikih od d.—11. ure.
Josip Svetli, podpolkovnik v p.
liZUMMiLO!
......- -........„
! 1 I f f I I ti
Li?^.—..........•...... ■ _ > i
Kranjska deželna banka
naznanja, da je vsled sklepa pokrajinske uprave, prešla z vsem aktivnim in pasivnim premoženjem v last regulativnih hranilnic ter
se bo vodilu sod naslonom:
Hipotekama banka
moslmm. hranilnic u Ljubljani
z delniško glavnico K 10,000.000—.
Izvrševali se bodo vsi običajni bančni posli na najsolidnejši podlagi.
Zveza najmočnejših hranilnic je najboljše jamstvo za obstoj in
napredek banke«
f
Vabilo na
IZREDNI DBČNI ZBOR
•KMETIJSKE NABAVNE IN PRODAJNE ZADRUGE« v šmartnem pri Liliji, r. z. z o. z.,
ki sc vrši dne 5. novembra 1922 ob 7. url dopoldne v prostorih »Društvenega doma« s sledečim dnevnim redom:
1.	Prememba pravil;
2.	slučajnosti.
A.ko bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrii se pol ure kasneje na istem mestu in z isiim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.	452/
ir

ZA LETO 1923
je IZŠLA in se dobiva v vseli trgovinah po Sloveniji.
Cena izvodu 3 Din.
Na debelo se naroča pri založništvu v Ljobljani. — Razprodajalci popust!
CZ3eZ3CZZli—J'___ICZ3I-»-1
llrOlin za mizarsko obrt sprejme takoj Ul/CIil>u Batuleš Štefan, mizarski mojster, St.
iVid pri Stični, Dolenjsko.	4337
Vinorejci
•) sadite izboljšano
š mamico!
Večje, soČneje grozdje, boljše vino so prednosti! Natančnejša pojasnila (znamka!) daie TRSN1CA »VRBANJAK«, ST. ILJ—VELENJE, Štajersko.
Zdravnik za notranje ia otroške bole/ni
DR, ANTON BRECELJ
bivši primarij v Oorici se je preselil na Emonsko cesto št. 20, kjer ordinira od pol 15. do 16. ure.
KOSTRIVNICA, pošta Podplat, kupujem in prosim obvezne ponudbe za vagone: hrastove, javorjeve, jesenove, črešnjeve HLODE; DRVA, suhe bukove cepanice; kosianjev tanin-ski LES, brasni in jamski LES. PRODAM: prislni domači jabolčnik, žlahtnih jabolk. - Naravno mineralno klseljico »Kraljev vrelec«.	4492
Franc KUPNIK,
K. PEČENKO
Novovpeljana - trgovina -LJUBLJANA :: Sv. Petra cesla štev. 13 (vogal Kolodvorske ulice štev. 2)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne : Postrežba solidna
PAKRAČKE KAPLJICE!
Zdravilo proti želodčnim bolečinam. To staroznano, iz rastlinskih sokov prirejeno •redstvo deluje proti pomanjkanju teka, jiospešuje prebavo, uredi hitro zaprtje, odstrani zgago, želodčne krče in glavobol. Najbolje deluje pri vseh vrstah želodčnega katar«. Pošiljamo najmanj 3 steklenice! Cena 50 kron. "•C Edfau zaloga pri »ZLATEM ORLU«
Mr. J. Svoboda, pre) P. Jurišič
PAKBAC — SLAVONIJA.
^ CI fin zdravo in suho blago, kupi ZtLUlJ, FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, trgovina z žitom, semeni, moko in dež. pridelki.
4n„„j.0 Uon Vse nabiralce las obvestim, 4Ullv>lvC IU3G. da kupujem na malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naprej. Ce želite, pošljite mali vzorec las in ceno. Angleske in Solinger-BRITVE I. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Bouleau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. — I. dolenjska lasna industrija, I SVETEC, Novo mesto.	4397
HIT Lepa
s i gospodarskimi poslopji, obokani svinjaki in kleti, ca 15 oralov prvovrstnih njiv, travnikov in gozda, vse pri hiši naprodaj. Cena 1,200.000--. Vprašanja pod „Parcelacija 4415" na upravo tega lista.
KHiii-podSSiie
stenice-SŽ&irkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim rniSim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K.uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zeienj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB i.
Naprodaj je
na veliki vodi KRKA; ne ovira nobena suša iu ne povodenj. Vodna moč sjx>sobna za vsako večjo tovarno. — Naslov |x>ve uprava v DOMOLJUBA« pod štev. 3418.
BRATA SEVER
POHIŠTVO IN TAPETNIŠKA
Ljubljana (Kalizcj), Gosposvetska c. 13
priporočata spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, klubske garniture, modrocc, kuhinjske ojirave, železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki duevni ceni.	3602
Vreče in rute
za stiskanje voska, GURTE in SITA za MLINE, STRUNE iz črev priporočam lastnega izdelka. — VZAMEM V DELO vsako množino PRED1VA ter izdelani 150 nizki ceni vsakovrstno VRVARSKO BLAGO.
Anton Šinkovec st., Kranj 12.
Sfldierejci, vinogradniki, poljedelci,vrinarji!
Zahtevajte brezplačni seznam in popis najzaneslji-:-:	vejših sredstev	:-:
na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, nadalje peronospore in snettjavosti pri žitu.
Ljubljanska komercialna družba
LjUBLJANA 2, Bleivveisova cesta št. 18.
SLAVONSKI SOK.
Zelo prijetno učinkujoče sredstvo oroti hudemu ia nadušljivemu kašliu, prsnemu in pljučnemu kataru, gostim slinam, zbadanjem, hripavosti itd. — to zdravilo je prirejeno iz najbolj učinkujočih rastlin, skih sokov, ima prijeten sladek okus ter ga lahko uživajo občutljive in razvajene osebe kakor tudi otroci.
Pošiljamo najmanj 3 steklenice! CENA STEKLENICI 50 KRON. Edina zaloga v lekarni pri »ZLATEM ORLU«
m. J Svoboda v Pakracu
SLAVONIJA._
ANTON KUNSTEK
LJUBLJANA a Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo a s v
usnja in
na drobno in debelo.
G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA šivalna stroji in strop sa pletenj«.
Izborim konstrukcija in elegantDU izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Do;lo je ravnokar večje šte * iio strojev za vsako obrt Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ADLER. Ceniki znaten/ iu hanko. Kolesa h prvih tovarn : OOrkopp, Stjrrla, Waltenrad.


•iSTJI ouc
Gie. Gle. Transallaniime Francoska linija
Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banlia 4. <1. v Zagrebu. VOZN£ LISTKE in tozadevna po)a«nila dnje:
Ivan Kraker,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
Prvovrstna
umema gmoiiBa
dobavlja najceneje veletrgovina
Vinko Vabiž, Žalec
Slovenija. Jamstvo za vsebino. Vse vr&te v zalogi:
187, Thomasovo žlindro, 40-427, kalijevo sol, 18—20°/« kostni superfosfat, 15*/« rudninski superfosfat, 15—17% apneni dušik.
PERILO
pletenine, svila, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri A. ŠINKOVIC nasl. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg 19
F. Mm sin
1 Ma
priporoča vsakovrstne lepe oma>e (kostne) z ladelci in tudi vHoke iz trdega in mehkega le^, postel.e o-mare, *iole, oaodroce; sploh vse pohištvene dela dobiš edino le
i Mini, n Sv. Petra wli t?.
FEBRI - FUGO.
Io ncnadkriljivo sredstvo proti mrzlici in aialariji deluje gotovo tudi tam, kjer sc mrzlica po večletnem zdravljenju z raznimi drugimi sredstvi ni mogla ozdraviti.
UPORABA: Vzame se na dan, ko bolnik nima mrzlice, in sicer: Ena tretjina eno uro pred za-jutrkom; druga tretjina eno uro pred obedom;
tretja tretjina eno uro pred večerjo. "JGF" Pošiljamo najmanj 3 steklenice! CENA 68 K. Dobiva se edino pri »Zlatem orlu«-
Mr. J. SVOBODA, prej JURIŠIC, Pakrsr — Slavonija.
BE&iT£ biMPR G
predno kupite uro, llu-airovHni katalog tvrdke H SUTTNER (imetnik Heml Ma.re) vLfnufjani it. t. - Ta Vas obvaruie f-kodein jeze, katero povzročajo slabe, bnzarslie ure, in Vam kože. Kako ee zamore dt b>o in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vnm svctuie resnično dobre ure. špeci-Jolne znamke „IKO" iz lastne tvomice v Svicl, kakor tudi druge dobre Šepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, ve lžice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodie, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino m srebr-idno. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Ikarje, nože, britve, iasestritn« in brivske stroie, stekloreze, doze za t<bak, svalčice tn smodke. naUgače in denarnice kupite dobro tn ceno pri
Mi: H. SUTTNER (imetnik Hesri Maire)
v LJubljani it. 1.
LEPO, ČRNO, NOVO jm- BRINJE
oddaja najceneje Ivan JELAČIN, Ljubljana
Posodo za mošt, vino itd.
dobite, dokler traja zaloga, pri tvrdki L. Augustin, Sp. Šiška, Jeuiejeva ul. St. 231, od 1 do 5. pop.
loooooooooai^^
Znilane cene!	Znižane cenel
Tvrdka F. In I. Goričar, »pri Ivanki«, LJubljana, Sv. Petra cesta 29
je znižala cene za 30-40 odstotkov
V zalogi ima »seli vrst blaga za moške ln ženske obleke, zimsko triko hlače in prajce, otroške žabce, pletKe, velike ogrinjaike, razno kotenino naibOljših vrst. — Dobijo se tudi izgotovljeni ženski plašči (mantoljnl), zgornja krila, bluze, otroSke oblekce, vse najnovejših krojev, predpasniki, ter razno moško in žensko perilo,
kravate, nogavice itd.
Znižane cene!	Znižane cenel
r
Cenjeno občinstvo se opozarja, da se nahaja splošno znana
manufaktuma trgovina
LOGAR & KRLRN V KRRN](J
samo na Glavnem trgu Štev. 117 in ne veC nasproti apoteke in trgovine gosp. Dolenca.
Priporoča se za nadaljni obisk in nakup ravno došlega cenejšega barhenta, volnenega blaga za ženske in moške obleke itd.
Največje transportno podjetje sveta
Samo 4 dni
na odprtem moriu
EVROPA-CANADA-AMERIKA
Na|hitre|Sa ia najbolja zveza preko HAMBURGA, ANTWERPIVA In CHER-
BOUROA z glasovi ti mi „EM PRESS" parobrodi na dvojne vijake. — Odhod vsak teden. — Dalnja vprašanja glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa, useljevanja v Canado in Zjcd. države daje agentura
CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Jurlšičeva ul. 30.
£3&3
BSHSS
Mnogo denarja si prihranite, oho kupultffc manulahtiirno blago samo pri
Prenovljeno L 1918.
GOSPODARSKI ZVEZI - manulakturni oddelek - LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29.	Na dvorišča.
Priporočamo veliko Izbiro Češkega ln angleškega blaga za moške tn ženske obleke, n. pr. sukno, Sevlot, kamgarn, volueno, hlačevlno in polvolneno blago, lisier, etamin, batist. v najmodernejših barvah, kra9ue vzorce za narodne noše, kambrik in delen, tkanino belo, ruiavo, enostavne ia dvojne širokostl za rjuhe, blago za namizne prte lu blazine, svilo, svilene robce, šale, volnene in pol-volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje veliko zalogo čevljev za moške, ženske in otroke, raznovrstno usnje na drobno ln debelo. Blago dobro, postrežba točna In solidna. — Zahtevajte cenik ln vzorce. — Cene nizke in stalne.
Svoil k svojim!	mr Podpirajte zadružništvo! m	Svoji k svojim!
l>oroč. prstani Double verižice Stenske dre Budilke
Žeone ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine in
srebralN F. ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1
Zahtevajte ponudbe I
UAOTIU primešal v krmo, angleški krmilni pra-fflu.N I IN Sek za živino, po poŠti i" zamotkov po 11(11)1111 >; kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zaiutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka In sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po posti 5 zamotkov po » 4 kg 40 Din.
kraste, llšaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha ln ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 5 Dip. pri
mm, mm, mm, imi m.
Tovarna
JOS. REICH
LJUBLJANA :: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica šiev. 4.
BARVA vsakovrstno blago.;: KEMIČNO ČISTI obleke. :: SVETLOUKA ovratnike, ::	zapestnice in srajce.	::
Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica šiev. 38), NOVO MESTO (Glavni - trg), KOČEVJE šiev. 39. -

Sobe gobe«
deteljno In korenjevo seme, proso, 11-
žol in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ccni
Seoer fi Knmp., LJubljana,
Wolfova ulica 12.
NA VELIKO IN MALO !
najboljše šivalne stroje
Priporočamo ----•. -	< -
za rodbinsko in obrino rabo. potrebščino ita šivilj«, krojač« in čevljarje. — Edino pri: iOStp PETKLINC. Ljubljana. Sv. Petra nasip Stev. 7,
Nosite zafadl nj ihovih velikiK red nosil

PopolHDma oarno naložite soo| denar o
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
sedaj poleg nnnske cerkoe,
1.1923 v Fvoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela ,.Union" Hranilne vloge ae obrestujejo po
5 VI.
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%. Hranilno vloge vezane na dobo pol leta po 6%.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon žt. 21. Ljubljana, Dunajska cesta 38|i. Telefon it. 21.
(začasno v prostorih Zadružne zveze) - ■ Kapital ln rezerve skupno nad K ©0,000.000*—
Podružnice; Djafcovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, fiibenih. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu ln njeno podružnico v Karlovem ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Delaisha slamica: K 30,000.000 Rezervni zaklad: K 5,000.000
Se priporoča za izvržitev vseh bančnih poslov pod najkulantncjlml pogoji.
Odgovorni uradnik Anton Saiaik t Ljubljani	Tiska J«fo*lovu«ka tekata*
SLOVENSKA BHNKH
Centrala v Ljubljani v lastni palači, Stritarjeva ulica štev. 9 (naspr. frančiškanske cerkve) Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika.
Plaluje najvllj« obresti ni '»ložne knjižice In na vloge ni tekočih računih.
Izdaja konzorcij »Domoljub«*.