Leto LXVL, št. $1 LfaMJana, sreda S. fttcairfi 1933 Cena Din 1.— fcn&ja TBaa dan popoldne, tsrzemfil nedelje m praznike. — fnaeratl do 80 pettt i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tneeratl petit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm daven posebej. — >Slovenski Narod« •sija mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, RnsUJeva oiica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podrntnlee: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, LouDijansKa cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 ODGOVOR S0K0LSTVA Sokol kraljevine Jugoslavije si bo legalnim potom poiskal zadoščenje za žalitve in klevete — Priprave za velike sokolske svečanosti v Beograd, 8. februarja. M. V ponedeljek in torek je zasedal v prostorih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije izvršni odoor SKJ. Razprava je bila večinoma posvečena ukrepom, ki naj bodo legalni odgovor na Škofovsko protisokolsko poslanico. Na seji je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da Je veliko števHo župnikov odklon Ho čitanje te poslanice spk>h, mnogi pa, ki so jo sicer p recital i, so pojasnili, da store to le po svoji službeni dolžnosti, prepuščajoč odgovornost za njo škofom, vernikom pa, da se sami opredele in si ustvarijo svojo sodbo. Mnogi svečenik? pa so izrecno ugotovili, da so odločno proti tej poslanici. Poslanica ni bila prečita-na na vsem področni barske *n kotorske škofije in na področju sokolske župe Šibenik. V mnogih cerkvah drugod po državi pa so duhovniki sploh odklonili čitanie te poslanice, tn to zaradi tega, ker žaJi njihova narodna čustva.. Nasprotno pa je ugotovljeno, da sta poslanico osebno preči t al a vernikom krški škof dr. Srebrnič in suboti-Ški škof dr. Bogdanovič. Prav tako pa je tudi ugotovljeno, da so nekateri duhovniki škofovski poslanici dodali še svoj komentar in s tem osebno žalili in klevetali SKJ. Savez SKJ bo storil potrebne korake, da dobi legalno zadoščenje od vseh, ki so klevetali in žalili Sokolstvo. Kar se tiče odgovora nadškofa dr. Bauerfa, ugotavlja savez SKJ, da je njegovo stališče obeleženo z deklaracijo izvršnega odbora SKJ z dne 16. januarja 1933 in samo v tej deklaraciji označeno stališče se more smatrati za stališče SKJ, za katero nosi Sokolstvo polno odgovornost. Na seji je bilo sklenjeno, da se pošlje kotorskemu škofu dr. Ucceliniju pozdravna brzojavka z izrazi globoke hvaležnosti za njegovo patriotično stališče napram Sokolstvu. Na seji se je razpravljalo tudi o rmiogih drugih važnih sokolskih vprašanjih, zlasti o seji Vsesiovanskega sokolskega saveza, ki se bo vršila 26 februarja v Ljubljani. Delegati SKJ so dobili za to sejo potrebna navodila, da seznanijo ostale člane vsesiovanskega sokolskega saveza z našimi sokolski-mi problemi. Sprejeto je bilo na znanje, da je Ruski Sokol v emigraciji premestil sedež svoje organizacije v Beograd Odobreno je bilo, da se na svečan način proslavi 30-letnica fruškogor-skeen Sokola v Sremskih Karlovem Izvršni odbor ie naposled sklenil, da bodi Vidovdanski zlet v Ljubljani čim lepša in mogočnejša sokolska manifestacija. Sklenjeno je bik>, da se bo na tem zletu manifestirala sokolska misel ne samo s telovadnimi vežbami, marveč tudi s sokolsko pesmijo. Določeno je bik>, da bodo ob priliki ljubljanskih svečanosti vsa sokolska društva in čete s celokupnim svojfan članstvom odpele državno in slovansko himno ob spremljavi vseh sokolskih godb in sokolskih fanfar. Istočasno bo prirejena v Ljubljani tudi tekma vseh pevskih oddelkov sokolskih društev. Izvršni odbor je naposled na# podlagi referatov posameznih funkcionarjev ugotovil, da se sokolstvo z vsakim dnem bolj širi v vseh slojih naroda in da $e Število članstva posebno porast-lo v teku zadnjega meseca. Prav tako ie izvršni odbor z največjim zadovoljstvom m zadoščenjem ugotovil, da je pokazalo Sokolstvo povodom zadnjih dogodkov v zvezi s škofovsko poslanico popolno enodušrtost. Se)a izvršnega odbora je bila zaključena s sklepom, da naj letošnje jubilejno leto iu-goslovenskega Sokorstva predstavlja uvod v dobo še intenzivnejšega dela za sokolske ideale. Strah pred volitvami Katoliški centrum se skuša na vse načine približati vladi, da bi se izognil porazu pri volitvah — Snovanje krščansko-nacionalnega bloka Berlin, 8. febr. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je vzbudilo poročilo lista »Deutsche AUgemelne Zei-tung« o tajnih pogajanjih, ki se vrše že nekaj dni v svrho sestave nekakega krščansko-nacionalnega bloka. Inicijativa za to je izšla iz katoliškega centroma, ki s strahom gleda na prihodnje volitve, ako se mu ne posreči navezati stike z vlado in na ta način preprečiti ofenzivo Hitlerja. Glavno vlogo pri teh pogajanjih igra Papen, ki si hoče ustvaril močan protiutež proti Hitlerju. V tem krščansko-nadonalnem bloku naj bi se združili nemški nacionale!, nemška ljudska sranka, katoliški centrum, kmetska stranka, stranka podeželskega ljudstva In Stahlhelm. Nemška ljudska stranka je že Izjavila, da je pripravliena sodelovati v takem bloku pod pogojem, če se mu pridružijo tudi nemški nacionale!. Pogajanja so tako daleč dozorela, da se že govori o razdelitvi kandidatur. Papen bi v tem primeru kandidiral na vVestfalskem. V političnih krogih z največjo napetostjo pričakujejo končni izid teh pogajanj, od katerih bo v veliki meri odvisen potek prihodnilh volitev. Če se ta kombinacija posreči, bosta obs+oiali pri volitvah v glavnem samo dva tabora. Desničarsko-nacionalnl in skupna fronta socialnih demokratov in komunistov. Narodni socialisti se bodo skoro gotovo pridružili krščansko nacionalnemu bloku, ker bi bile sicer težave v vladi neizogibne. Berlin, 8. febr. Socialistične stranke angleškega imperija, Norveške. Italije, Francije, Holandske. Poljske in Nemčije so postale socialistični in komunistični internacionali brzojavni poziv, v katerem zahtevajo skupen nastop obeh intemackmal v obrambo proti Hitlerjevi diktaturi v Nemčiii ?^ r»ro*» fašizmu. Kakor se zatrjuie v berlinskih krogih socialnih demokratov, bo v najkrajšem času sklicana posebna konferenca, da razpravlja o tem vprašanju. Sanacija francoskih financ Pariz, 8. febr. Finančni odbor poslanske zbornice je začel razpravljati o sanacijskem načrtu, ki ga je predložila vJa-da. Razprava v odboru se vrši pospešeno in ie bila cela vrsta členov sprejeta brez izpremembe, Vodija socialistov Leon Blum je izjavil, da socialistična frakcija ne bo predlo-žHa svojega posebnega načrta, mar. več bo stavila le nekatere izorenrnjevalne predloge. Zaradn tega sodijo v političnih krogih, da bo finančni načrt vlade v parlamentu sprejet Odpor proti Hitlerjevim metodam Odpor proti raspustu praškega deželnega zbora — Nova tožba na državno sodišče Bertin, S. htwjl Dočim so razpnst državnega, zbora skoro poveod sprejeli brez ugovora, Je zadel« včerajšnja zasilna odredba, s katero je bil podkancelaa* Papen imenovan namesto odstavljenega praškega ministrskega predsednika Brauna ra ki je po-Tsročila tudi razpust pruskega deželnega zbora, na Živahen odpor. Najprej se je proti novi zasilni odredti pri državnem sodišču pritožila stara praska državna vlada, des, da je ta odredba po ČL 48. državne ustave neveljavna. Obtožbi je priložen 16 strani debel zvezek s korespondenco, ki se Je vršila med prasko deželno in državno vlado ter pruskim komisarjem v času od meseca oktobra do 6. februarja zaradi izvršitve razsodbe v Leipzigu. Novi 7o»nhiT uredbi pa se ne upira samo stara pruska vlada, temveč tudi bavarska. Posledica tega je. da se državni svet, ki bi se bil moraJ sestati v četrtek na plenarno sejo, za enkrat ne bo sestal. I* bavarskih krogov se je izvedelo, da bo bavarska vlada vztrajala na svojem stališču sa je zastopala pred državnim sodiščem v tueip-sigu Zato sili ta vlada, naj bi se čimprej sklicala v Berlin konferenca dežel in kakor pravijo, bo državni notranji minister dr. Prkrk to konferenco sklica! že za konec sfi v začetku prihodnjega tedna. Bertin, 8. februarja. V nemško nacionalnih krogih se znova razpravlja o možnosti spremembe v predsedstvu državne banke. Ti krogi mislijo, da naj bi se dr. Luth-ru poverilo kakršnokoli drugo visoko upravno meeto; de bi na to ne pristal, pa naj bi mu vlada dodelila dr. Schachta kot vaJnt.ne.ea komisarja, s čimer bi spveda pri-silili dr. Lnthra na ostavko. Kakor se zatrjuje, se L*uther ne misli umakniti s tega mr^ta. Mussolinijeva pobuda za italijansko-francosko konferenco Pariz, 8. februarja, g. >L,Intransigent< objavlja intervju z italijanskim ministrskim predsednikom Mmssolinijem, v kate. rem je med drugim v razgovoru o itaJijan-sko-franooskih odnošajih izjavil naslednje: : Mi se lahko sporazumemo, če se vsede nekaj mož za skupno mizo in odkritosrčno razpravlja med seboj. Poudarjam pa izrecno, da morajo biti možje in morajo biti razgovori odkritosrčni.< Iz te izjave sklepajo, da daje Mussolini pobudo za francosko-iialijansk-o konferenoo. Jadranska straža v Kranju Kranj, 8. februarja. Sinoči jo imel krajevni odbor Jadranske straže v hotelu Kranjski dvor prav dobro obiskan občni zbor, ki eo se ga razen člane udeležili tudi srezki načelnik dT. Ogrin, mestni župan Ciril Pire in zastopnik odbora dr. Jeglič iz Ljubljane. Predsednik krajevnega odbora, gimnazijski direktor v p. dr. Košnlk je v svojem izpodbudnem nagovoru zlasti povdarjal potrebo, da se ide^ja JS razširi tudi med Gorenjce, nato je pa občni zbor z navdušuj oči m patrotskim govorom pozdravil srezki načelnik dr. Ogrin, posebno razveseljive so bile pa možate besede župana pirca; ki je zagotavljal, da bo zastavil vse svoje sile za p ros peh ideje JS tudi med doslej mlačnimi občani mesta Kranja. Iz poročila uprave, ki ga je podal tajnik Mohor Gabriet, posnemamo, da ima JS v Kranju 125 članov, a blagajnik, tovarnar Prah je poročal o prilikam primernem ugodnem finančnem stanju mladega društva, nakar je v imenu nadzornega odbora predlagal absolutorij g. Fran Berjak. Gimnazijski direktor g. dr. Simon Dolar je poročal, da se je na gimnp-.iii pred nekaj dnevi ustanovi! podmladek JS. ki šteje že okrog 300 članov in ga vodi prof. ti. Ambroži?. Vsa poroči la so bila soglasno sprejela. Delegat oblastnega odbora dr. Jeglič je pozdravil občni zbor in v daljšem govoru podal smernice bodočega društvenega delovanja s posebnim ozirom na 6edanj? prilike. Kakor vsi sklepi, so bile soglasne tudi volitve, ko so bili izvoljeni: za predsednika direktor v p. dr. Košnik, v odbor pa prof. Ambrožič. Ivan Bitenc. Fran Lasič, Gabriel Mohor, srezki načelnik dr. Ogrin, župan Ciril Pire, tovarnar Prah, notar Tavzes iD odvetnik dr. Saborov, a v nadzorni odbor Fran Berjak, direktor dr. Simon Dolar. Jo-sko MajdiČ. Josip Varšaba in Blaž Rangus. Ko je v imenu bivših mornarjev z največjim navdušenjem govoril znani organizator mornarjev Bakovnik, se je razvil prijateljski razgovor, ki jamči za najboljši prospen JS na Gorenjskem. Seja Narodne skupščine Not dokaz obzirnosti do katoliške cerkve —- Razprava o novem volilnem zakonu Dve siroti I Beograd, 8. febr. Včeraj se je pričeto sporniadno zasedanje Narodne skupščine. Glavna naloga Narodne sfcopščine ie spre-r©tie novega državnega proračuna, razen tega pa so na ckievnem redu važni poH-tični zakoni kot so novi vottmi zakon, občinski zakon, zakon o banskih upravah in zakon o decentralizaciji. Včerajšnja prva seja po božičnih praznikih je bHa v glavnem posvečena tekočim zadevam, interpelacijam, poročilom in odgovorom ministrov na interpelacije. Razumljivo je, da so našli v Narodni skupščini odmev tudi zadnji dogodki s punklacijami in p rotiš okote kim pastirskim listom. Pred prehodom na dnevni red je namreč narodni poslanec dr. Nikola Ke-šeljević predložil Narodni skupščini načrt zakona o ločitvi cerkve od države. Zakon predvideva uvedbo lajičnega ŠoBstva, ci-vil.nega zakona ter popolno ločrtev cerkev vseh veroizpovedi »d države. V imenu vlade ie minister dr. Kramer takoj na seji skupščine odklonil nujnost v4ada pa se ie s tem predlogom bavHa tudi na svoji popoldanski seji ter sklenila, da zakon v celoti odskloni, ker nasprotuje ustavnim določbam in obstoječim zakonom, ki urejajo odnošaje cerkev do države. Vlada je s tem sklepom znova pokazala svojo obzirnost do cerkve in dala nov dokaz, da odklanja vse. kar bi se moglo tolmačiti kot neprijateljska gesta proti katoliški cerkvi. Danes dopoldne je Narodna skupščina začela razpravljati o novem volilnem zakonu. Ta zakon bo znatno omilil fn olajšal pogoje za osnovanje političnih strank in za postavi janje kandidatur. Načeto državne liste je sicar ohranjeno, vendar pa niso več potrebni podpisi iz vseh sresov. marveč samo polovice srezov, ki pa morajo biti razdeljeni najmanj na šest banovin Tudi razdelitev mandatov je na novo urejena, talco da se more vsaka opozicijska skupina, ki razpolaga z dejansko močjo, temu primerno afirmirati, število mandatov se poviša na 362, da se na ta način vsem srezom zar sisriira parlamentarno zastopstvo. V dravski banovini bo odslej 29 poslancev, od katerih odpade eden na srez Črnomelj, ki je volil dosedaj skupno z Metliko, nadalje pa dobe po enega po&lanca več mesto *xjjublja-na ter sreza tjubljanska okolica in Ptuj. Po poročilu skupščinskega odbora, ki ga je podal narodni poslanec Prpko TJmkovic* v imenu večine m poslanca Hodžera v imenu manjStne, je notranji minister g. Lazič otvoril debato ter v daljšem govoru pojasnil določbe zakona Debata ob uri, ko to poročamo, 5e traja. Predlog zakona o ločitvi cerkve od države Pred prehodom na dnevni red je zahteval besedo narodni poslanec Nikola Keše-Ijevič, ki je predložil Narodni skupščini nujni zakon o ločitvi cerkve od državo. Zakonski načrt se glasi: § 1. S tem zakonom se izvede v kraljevini Jugoslaviji ločrtev cerkve od države. Vse funkcije, ki so jih dosedaj vršile cerkve vseh ver. preidejo na državno in samo-upra vrve organ e. § 2. Duhovniki vseh činov in vseh ver v kraljevini Jugoslaviji so osebe, ki imajo enake obveznosti in dolžnosti kakor vsi ostali državljani Vse osebe, ki zahtevajo od duhovu i ko-v verske usluge, se morajo z njimi sporazumeti glede nagrade za re usluge. 3. V kraljevini Jugoslavija obstojajo od objave tega zakona samo laične šole. Vse šole. bolnice zavetišča in druge ustanove katerekoli vrste, ki so pripadale katerikoli verski zajednici, preidejo v last države in kot verske ustanove ne morejo več obstojati. Vsa cerkvena imovina razen one. ki je potrebna za vršenje službe božje, preide kot narodno imetje v državno last. Vse ] pod zakoc o agrarni reformi spadajoče ozemlje se mora razdeliti v vohu enega leta po objavi tega zakona, pripadnikom one cerkve, katere last je bilo. § 4 V kraljevini Jugoslaviji se uvede obvezni civilni zakon Vse osebe morajo v bodoče sklepati in razdruževati zakone pred državnimi oblastvi. To velja tudi za one osebe, ki so sedaj poročene oerkveno. Do sprejetja novega zakona o civilnem zakonu velja obstoječi zakon za bivšo Vojvodino za ozemlje vse kraljevine § 5. Vse matrike rojenih in umrlih ter matrike o sklenjenih in ločenih zakonih bodo vodile občmske uprave, katerim se morajo takoj po uveljavljen ju tega zakona izročiti vse obstoječe matrike s strani cerkvenih oblasti § 6. Duhovniki vseh veroizpovedi se kaznujejo s strogim zaporom od 2 do 6 let. ako bi se pregrešili zoper določbe tega zakona ali na kakršenkoli način delali prota njegovim odredbam Druge osebe se kaznu ie j o za take pregrešk« a strogim zaporom 1 do 3 let § 7. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v Službenih Novtnah Za izvedbo tega zakona bo izdal minister pravde poseben pravilnik- Tudi Avstrija bi se rada oboroževala Avstrijske zahteve na razorožitve**! konferenci Ženeva, 8. februarja. Glavni odbor razoox>žiftven-e konference je v glavnem končal razpravo o francoskem razor o-žirvenem načrtu. Jutri bo Paul Boncour še enkrat obrazložil stališče Francije. Posebna pozornost je vzbudila na včerajšnji sem izjava delegata Zedinjenih držav, ki je noiKiaiil, da smatra francoske zahteve glecre rxrvecanja varnosti za izključno evropsko zadevo, v katero se Amerika noče vmešavati. V ostalem pa je pričakovati, da bo francoski načrt prodrl, ker ga voćvrvafa ne samo zavezniki Francije, marveč tud.i drugI, tatoo zlasti tudi riokmdska in Norveška. Pozornost so vzbudila tuđi izvajanja avstrijskega delegata, ki je, opirajoč se na zahtevo francoskega načrta glede Jamstev za varnost, zahteval izpre-membo obrambnega sistema Avstrije na ta način, da se v Avstriji zopet uvede vojaška obveznost in sistem milice. Govornik je poudarjal, da opravičuje to zahtevo Avstrije tudi že priznano načelo enakopravnosti. Njegov govor je v splošnem napravil vtis. kakor da hoče Avstrija slediti vzgleda Nemčije in se otresti vseh omejitev glede oboroževanja, izvirajočih iz mirovnih pogodb. Pogreb grofa Apponyija Budimpešta, 8. februarja. AA. Vlada je sklonila, da se bo vrSil pogreb veeraj v Že nevi na hripi umrlega grofa Apponyija na državne stroške. Pogreb bo imel značaj na-lodnc žalosti. Pokojni grof Apponyi, jo v zadnjem času dokončaval svoje spomine, katerih prvi zvezek je že izšel. Incident v francoski zbornici Pariz, 8. fetrr. Na sinooni seji poslanske zbornice je prišlo do razburljivega prizora. Neki levičarski poslanec ]e v novinarski loži napadel poročevalca nekeira desTMČarskega lista, ki je te*a rosJanca precej ostro napadel. V novinarski loži !e nastal pravcati pretep tako da so morali sejo prekiniti. Zveza novinarjev 't tak"' nato protestirala pri predsedniku zbornice Hi so dobili novinarji zadoščenje na ta način, da je predsedo* zbornice na seji javno obžaloval ta incident m ofcsodil postopanj« poslanca.__ Postani in ostani dan Vodnikove Vremensko poročilo JZSS Dovje - Mojstrana, 7. Teonp. +1*, baro-m*^M" pada, aelo oblačno, jožen ane>g, 30 do 30 cm snega. Bled. Temp. +3*, zrto oblačno, juž^i sneg, 5 cm snega. Bohinj. Temperatura —t*, zete oblačno, srenj 35 cm. Planira. 6. IT. Temp. —4*. jasno, veter sever, 45 om osreojeo sneg, smuka dobra. Sv. Kril. Temp —2*, oblačno, veter zahodni, 30 cm erenj. Krvave«. Temp +2«, zahodni veter, sneg spihan, srenj, smuka manj ugodna. Mrali Studenec. Temp. —&*, veter sever, LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amaterkam 2308.18 — 3319.54, Berlin 1362.91 _ 1373.71, BmseU 799.41 do 803.35, Cnrih 1108.35 - 111&.85, Lonrlon 196.53 — 198.13, New Tort ček 572? 14 do 5750.40, Pariz 224.29 — 235.41, Pmg?. i«9.90 do 170.7«, Trs* 293 24 _ 295.64. INOZEMSKE BORZE. Cnrih: Pariz 20.2325, London 17.76. Newyork 518.25, Bruselj 72.1250. Milan 36.50, Madrid 42.50, Amsterdam 208.2B, Bert»n 123.15, Dunaj 73.07 .Jo ^Sofija 3.75 * Štren X /SLOVENSKI If AROD«. dne 8. feornarja 1933 V primeri a elektrarna v preteklem letu s prejšnjimi leti močno Izubijana, 8. februarja. I-zvzemsi Sp. Šiško, obsega območje mestne elektrarne vso Ljubljano, Vič, Rožno dolino, Jezico, Cern uče, Tomaoevo, Šmarje, H rastje, Obrje, Moete, štepanjo vas, Rn«Lnik in vodi napeljava po Ornovaškl cesti do zadnjih hiš pri Lipah. Električno omrežje je rasJo z leta v leto m z njim je seveda mdi naraščala poraba toka. Lani je mestna elektrarna proizvedla 7,290.148 kw ur toka, kar je za 531.627 kw ur več, kakor k-tu 1931 adi v odstotkih za 8.9%. Od tega toka se je porabilo lani za razsvetljavo stanovanj 1,132.000, za razsvetljavo lokalov, pisarn, trgovin rtd. 717.400, za javno razsvetljavo cest, uTte m trgov 52S.000 kw ur ter je treba omeniti, da razsvetljuje mestna elektrarna razen 50 ulic, ki jih razsvetljuje plinarna, vse druge udice v Ljubljani. Dalje je porabila električna cestna železnica S49.000. dočim je prej, pred podaljšanjem svojega omrežja pToti Viču in S t. Vidu porabila le 358.526 kw ur. Industrijski vele-obrati so porabili 455.500, trgovina in obrt pa 1,161.000 kw ur toka. Poraba toka je bila največja v zimskih mesecih in je dosegla maksimum v decembru z 800.546, minimum pa v juliju s 501.700 k v,- u.rami. Največja obtežba v leta je bila 22. novembra s 2772 kw, d očim je znašala povprečna mesečna potrošnja «71.000 k"w ur. Tudi pri porabi toka se je močno poznala kriza in je v drugi polovici znatno padla napram prvi polovici. Skoro vso elektriko je proizvajala parna turbina, to je 7,139.000 kw ur ali 98%, ostala 2% pa so proizvajali Diesel- in parni stroji, ki so dedovali le takrat, kadar se je parna turbina čistila ali popravljala. Elektrarna je lani porabila 12.389 ton premoga, Ljubljana je največ porabila izmeničnega toka, in sicer 4,004.000 kw ur. ietosmeraiega pa 1.7-60.0O0. Zanimiv je pregled, v kateram dnevnem času je mesto rabilo največ toka. Napačno je naziranje, da se ga največ porabi v večernih in nočnih urah, kajti takrat počiva obrat tramvaja m industrija, ki sta baš največja konzumenta električnega toka. Od 6. do 16. porabi Ljubljana 3-8.4% toka ali 2,800.000 kilowatnih ur, od 1<>. do 22. ure 36.9'V, ali 2.690.000 kw ur, od 22. do 6. ure pa 24.7^ ali 1,800.000 kw ur. Ogromno je naraslo omrežje. V letu 189S, ko je elektrarna začela obratovati, je znašala dolžina omrežja le 243 km, leta 1904 že 56 km, 1910 114 tom, koncem 1932 pa ie 212 km. Največji porast je bil v letih 193S do 1932, in sicer je 192S omrežje obsegalo 164 km, od tega 99 km prostega in 65 km kabelskega voda, koncem 1932 pa 138 km prostega tn 74 km kabelskega voda. Najbolj obteženi delarvtnik v letu je bil, kot rečeno. 22. november, ko ee je porabilo 27.209 kw ur, najmanj obteženi delavnik pa je lani število odjemalcev poskočilo K. avgust z 10.948 kw urami ra > znašala povprečna obtežba na dan 20.000 kw ur. Motorjev je bilo do konca lanskega leta priključenih za 5044J konjskih sil, žarnic pa 129.72". Ob zaključku 1982 je imala mestna elektrarna 14.487 odjemalcev, kar je velik porast v primeri s prejšnjimi ieti. '^e-ta 189« je bilo le 149 konzum*>n4ov, 1910 že 1307. 1920 pa 2200. Tok mestne elektrarn.- razsvetljuje skupno 10.764 stanovanj. 2071 obratnih prostorov. 2696 drugih prostorov ter poganja 756 motor j" v. Električno razsvetljavo ima v Ljubljani 233 ulic, c-^st in trgov, ki imajo skupno 1496 žarnic različnih jakosti. Nekatere od teh gore vso noč, druge pa le pol noči Javna razsvetljava razpolaga s 1215 celonoeniini sverilkanii od 40 do 60 wattov, 52 polnočnih svetilk na 100 w., 20 celonočnih na 100 w.. 149 polnočnih na 500 vvattov in 60 celonočnih na 500 w, žarnice je treba dva- do trikrat na leto izmenjati. Razen javne razsvetljave v Ljubljani, razsvetljuj«- mestna elektrarna še 28 ulic v Mostah, 27 na Viču in v Rožni dolini ter 9 ulic na Jezici in v romačevem. Električno strujo dovaja krožni vod, ki ima za ojačenje toka več transformatorjev. Transformatorskih postaj je 8 in sicer je centrala v Slomškovi ulici, dalje so transformatorji na Tvrševi cesti pri železniškem prelazu, v Trubarjevem parku, na križišču Tržaške in Rimske ceste, na Trnovskem pristanu ob izlivu Gradaščice v Lju Mjanico. ob Karlovskeni mostu, pri klavnici, na Vodmatskem trgu in v Topniški ulici. Razen tega sta še 2 podzemni transformatorski postaji pod tromostov-jem in palačo Pokojninskega zavoda, v kratkem pa začne obratovati 'tudi transformator na Tržaški cesti na križišču z Bleivveisovo cesto. Za veleobrate so posebne transformatorske postaje in jih imajo luščilniea riža. tovarna Eka, Stavbna družba, tobačna tovarna, bolnica in cestna železnica. Za okoliške občine je 6 zunanjih postaj na Jezici, v Tomačevem. na Viču. černučah. na Barju in v Mostah. Tarifa za nočni tok (za ogrevalne svrhe, bojlerji, peči itd.) znaša 60 par za kw uro in ga rabijo vse moderne nalače v Ljubljani, prav tako imajo vs<> nove vile električne bojlerje, ki ogrevajo vodo čez noč. Gospodinjska tarifa za elektrificirano gospodinjstvo in za stanovanja znaša 1.30 Din za kw uro, za vsako sobo pa je mesečni pavšal 12 Din, kar je v veliko korist strankam, ki jim je tok tem cenejši, čim več ga porabijo. Ob zaključku naj Se omenimo, da je mestna elektrarna v zadnjih petih letih t. j. od 192S do 1932 porabila skoro ravno toliko toka, kakor od 1898 do 1923 in sicer v zadnjih petih letih 26,242.000 kw ur, od 1898 do 1923 pa 27.2r.6.u00 kw ur. Mestni upokojenci organizirani Prej smo imeli samo državne staroupokojence, zdaj pa imamo tudi občinske Ljubljana, 8. februarja. Vse se dandanes združuje v interesnih skupinah, organizira, ker življenje zahteva od slehernega, da se mora boriti čim bolj stnotrano t«r racijonarno za obstoj. Kmaki ne bo več poklicne, stanovske ali interesne skapine, ki bi ne bila organizirana. Tudi vpokojene mestne občinske uslužbence so prisilile razmere, da so se organiziraIL Snoči so imeli ustanovni občni zbor pri AlrkKču. Stevilnc -udeležence je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora »Društva mestnih vpokojencev v Ljubljani« g. I. Dražil, pi.Ha«mi5ki! mag. ravnatelj v pok. Jedrnato je utemeljil potrebo ustanovitve društva, češ. sila kola k>rai. Z novo službeno pragma triko so bili zelo prizadeti vpokojene i, ki so bili vpokojeni pred 30. junijem 1. 1931. TI vpokojenci so postali takozvani starovpokojenci; prej smo imeli scimo državne starovpokojence. zdaj pa imamo tudi občinske. Zainteresirane je skrbela bodočnost občinskih vpokojencev že, ko se je snovala nova službena pragmatika. Toda niso mogli odločati pri sestava pra-gmartike; ko >e ok>vek vpokojen, se nihče več ne briga zanj. Z intervencijami niso dosegli ničesar. Lani februarje so jim zniža H dravinjske doklade na po4ovico. Pa so začeli razmišljat:, kako bi 8J pomagali. Iz sestankov pred Prešernom m drugod se je posodila mioijativa, da se organizirajo. I zbrali 90 si pr i pravi j aloi odbor, ki so se ga skoraj vsi oklenili — vsi pa ne, tretjina jih j« Se ob strani. Do občnega zbora je pristopilo 85 članov(Jc), ki so tudi zbrali za osnovni fond 690 Drn. Cbn so bila odobrena pravila novega društva, je pripravljalni odbor sklieal občni zbor. V imenu »Zveze organizacij nragistrat-nih uslužbencev« je pozdravil zborovalee g. Pelan. Dejal je, da se vpokojenci organizirajo zaradi nove službene pragmatike, ZOMiLT je sledila simpatično stremljenja vpokojencev in je zastavila vodno rodi ves vpliv za vpokojene kot zrn aktivne uslužbence. Ce pa ni mogfat doseči tega, za kar se je potegovala, je to treba pripisati samo dejstvu, da tisti, ki so bili zainteresirani pri novi sfažb. pragmatik:, niso mogli sodelovati pri njeni sestavi; zveča je pred-ložiki osnutek praviL, po baterih so biti zajamčeni tudi interesi vpokojencev. ni pa njena krivda, če se «4aj tista pravila glase drugače. Ce bi bil sprejet tisti osnutek, bi zdaj ne bilo treba tega občnega zbora. Končno jih je govornik porv«4, da pristopi novo društvo v ZOMfU, ki bu tudi v bodoče zastopalo njihove interese tako intenzivno, kot aktivnih članov, saj se njeni aktivni člani zavedajo, da bodo rudi vpokojeni. Tajnik pripravljalnega odbora g. A. Se-žun, mag. pisarniški ravnatelj v pok. je poročal kronistično o predzgodovini društva, blagajnik g. Iv. Rebolj je pa podal svoje kratko poročilo. Pripravljalni odbor je imel nad 500 Din izdatkov, novemu odboru je pa prepustil 135 Din. V imenu pre-gledovalcev je poročal g. V. Pogačnik in predlagal odboru absolutorij. Po predlogu za absolutorij, ki je bil soglasno sprejet, jc bil soglasno izvoljen odbor predsednik Iv. Dražil, podpredsednik Fr. Kodelja. tajnik V. Pogačnik, blagajnik I. Rebolj; odborniki: Ela Gutnik, J. Zavr-šan in A. Bizjak; preglednika: Marija Svetlin in M. Ocepek in namestnika preglednikov J. Hafner in Fr. Jevsnik. Zborovalci so bili pri vseh točkah sporazumni, zato so rudi kmalu določili višino članarine, kar je navadno na občnih zborih najbolj kočljivo vprašanje. Plačevali bodo na mesec 4 Din. Pri pristopu društva k ZOMI * iti imel nihče posebnih pomislekov, zlasti ne potem, ko je g. Pelan utemeljil potrebo m nujnost skupnega sodelovanja aktivnih in vpokojenih mestnVh uslužbencev. — Izvolili so še dva delegata v zvezo, ko so soglasno skrenili pristop društva k zvezi. V nji jih bosta zastopala predsednik in tajnik. G. Peian je pozdravil pristop društva k zvoz-i ki jim obljubil, da bodo imeli v nji popolno za slom bo. Dejal je tudi. da je redko na kakšnem občnem zboru tako lepa udeležba. Posebno ga je pa presenetilo, da se nižji ushižbonci mnogo bolj zanimajo za svoje skupne interese kot uradmištvo. IVadniki so skomj povsem indiferentni. Ko se >e predsednik toplo »ah varil zrn. udeležbo tovarišem ki poročevalcema, je b*l občni zbor najlepše zaključen s praktično blagajnikovo gesto, kd je od vseh prisotnm članov pobral članarino. Cesar ne more eden, bi lahko napravili vsi, toda vsi nikdar nočejo tega, kar noče eden; to je individualizam. Zanimivo predavanje o Visokem Atlasu najvišji vrh Visokega Dr« Ookar Reya o svoji tari Atlasa Ljubljana, S. februarja. Domaća planinska predavanja so pri nas redka. V zadnjem čaau smo pa i mol i kar *ve: pretekli mesec jc predaval prof. Janko sUakar o Visokih Turah, s-ooci nas je pa dr. Otkar Reva, mladi učenjak naše univerze, seznanil s afriAkrm Vieokim Atlasom. Afrika je za nas Slovence eksotična, večinoma nepoznana dežela in zato je razumljivo, da je bik> snočnje predavanje v dvorani Delavske zbornice prav dobro obiskano. Predavaterj. ki nam je dedoma znan po svojih spisih in predavanjih o Spitabergib, kjer se j« mudil prod leti. se je lani v avgustu pridružil nemški organizaciji -,Esour sion<, katere članstvo raziskuje večinoma še nepoanana gorovja in pokrajine. Tudi lani sta se napotili dve ekspediciji, ena je krenila v Armenske gore, druga z dr. Reyo pa na Visoki Atlas. Takoj uvodoma je poudarjal predavatelj, da vlada med članstvom te organizacije železna disciplina, vzajemnost in bratstvo. Na potovanjih se mora vsakdo peni vreči društvenim pravilom, hrano si kuhajo sami, prenočuje se pa v šotorih. Preko Marseillesa j«- krenila ekspedicija čez Sredozemsko morje v francoski Maroko, v katerega, notranjoati se razprostira Visoki Atlas. Gorovje je iz gnaj?a in škri-Ijavca. opažati je tudi eruptivno -vulkansko kamenje. Po geološkem in geografskem opi&u in vremenskih prilikah je dr. Reva obširno opisoval naskok Visokega Atlasa, zlasti pa je podrobno orisal življenje, šeg«-in navade Berbe.rov. na pol civiliziram-ga ZVOČNI KINO „SOKOLSKI DOM" v Šiški (za mitnico), telefon 33-87 Predstave: danes ob 18. in 20. url, jutri ob 20. uri. Siegfried Anio kot zmagovalec na kolesu „Za dolžino nosa4' Partnerja: Lucie Engliseh in Ernst Verebes. Pride! Pride! Pesem noči. — Jan KJepura. Sokolske smuške tekme Sokolska smučarska tekmovanja, ki M prično v petek, 17. t. m., v Bohinju, so uvod v letošnji pokrajinsKi zOet v Ljubljani, s katerim bo jugoslovensko sokolstvo proslavilo sedemdesetletnico svojega obstoja. Ker so prijavili svojo udeležbo na tekmi tudi bratje čehoslovaki rn Rusi, je bila tekma proglašena za tekmo »a prvenstvo Zveze slovanskega sokolstva. Vodstvo tekme in vsi ostali odseki so že sestavljeni in deJnjerjo z vsemi silami. Prve prijave tekmovalcev so že pričele prihajati. Udeležba bo, kakor kažejo dosedanje prijave, veliko večja kot lani pri I. savezni smučarski tekmi. Največ tekmovaJcev in tekmovalk bo seveda &aia zopet gorenjska sokolska župa, vendar bodo tudi vse ostale župe, ki goje smnčan.ie, častno zastopane pri vseh razpisanih tekmovalnih panogah. Vse tekmovattae proge ao ie določene. Snega je v Bohinju dovolj; tndi če ne zapade nič novega, snega, se bo lahko izvršila tekma tako, kakor je bila razpisana. Bratje Cehoslovaki so poslali te dni svojo prijavo. Priglasajo za vsako raspisano tekmovalno panogo po 6 tekmovalcev, oziroma po 3 tekmovalke. Imena tekmovalcev in tekmovalk bodo sporočili Sele po svojih smučarskih tekmah, ki bodo od 9. do 12. februarja. Voznina bo bržkone četrtinsika, i© sicer za tekmovalce in za ostale udeležence tekem. Ker je slasti za tekmo v skokih veliko zanimanja, bo vozil v nedeljo, dne 19. februarja, rz Ljubljane v Boh. Bistrico in nazaj poseben vlak. Vse podrobnosti gilede vožnje, kakor glede poserbnega vlaka bodo pravočasno objavljene. Stanovanje in prehrana. Vsi, ki žele, da se jim preskrbi v Boh. Bistrici stanovanje in prehrana (lahko tu-di samo eno ali drugo), naj pošljejo natančne prijave na naslov: Janke Tomažie, žel. uradnik v Boh. Bistrici. Rok za te prijave je do dne 15. t. m. Celodnevna prehrana ki prenočišče v zakurjeni sobi bo stalo do 36 Din na dan. Stanovanjski in prehranjevalni odsek bo po teh prijavah dodelil pri glasen ce m stanovanje m jih tudi razdelil na posamezne gostilne. Nakaznice sa oboje se bodo izročale priđ&viljeneean v informacijski pisarni na postaji v Boh. Bistrici. Nihče ne bo smel doderjenega stanovanja ali prehrane sam /.amenJati. Zato naj čtani društva adi Župe, ki tele biti sknpad, to v prijavi tudi povedo, da ho lahko stanovanjski odsek njih žpljo upošteval, t kolikor bo seveda mogel. COS pošlje na nase smučarske tekme šest te kom val cev in tri tekmovalke, ki so prijavljeni za vse razpisane tekmovalne panoge. Za vodnika te odprave je določen 6Lan načelnidtva COS brat IjadieJav Mou. Itk, predsednik zimske komisije načelništTa OOS. Predsednistvo COS pa bo zastopal po-stevodeči namestnik načelnika COS brat dr. Miroslav Kiinger. Tej tekmovalni odpravi se bodo pridmižih se drugi bratje in sestre. Bratje Cehoeiovaki odpotujejo iz Prage dne 14. februarja on 22.30 in se pripeljejo na Jesenice v sredo, dne 15. februarja, ob 17.60, v Bob. Bistrico pa ob 18.40. Posebna knjižnica za smučarske tekme. Načeknifitvo Saveaa SKJ bo rzdalo za leto doje snvuoaroke tekme v Bohinju posebno katišlioo. T tej knjižici, ki jc namenjena tekmovalcem, funkcionarjem in gledalcem, bo poteg sporeda objavljena sestava vodstva tekme in posameznih odsekov, dulje podrobna navodila sa tekmovalce in imena vaeh prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk z izžrebanimi nastopnimi številkami. plemena, ki prebiva ob njegowm vzi u, deloma pa tudi na Atlasu samem. Fil. ki nam sa j« prin<-e>H s seboj, je odkril ar-sikatere zanimivosti i« življenja tega primitivnega plemtna, ki je bilo dvakrat podjarmljeno. Prvi<- se je moralo podvreči nadvladi Arabcev, drugič jt» moralo kloniti Francozom V splošnem pa to niso s!abi ljudje, za raznii-roma majhno odškodnino so pomagali prenašati tovore, posojali so osle in mule itd. ženske so zelo pridne in delavne, vendar ničemurne kakor povsod na svetu Lispajo in kinčajo so rade. najraje pa »e maže jo. Njih obrazi iare v vseh mogočih barvah, zlasti pa v zeleni in vio. Iičasti. Večina žensk je tudi luetična . . . Berberi žive v primitivnih, iz kamenja in blata zgrajenih hišah, odprtih pTOti jugu, njih s lavna hrana je pa menda koruza. Koruzna polja in njive se terasasto vrste druga za drugo v breg. Tak način obdelovanja polja je potreben, ker primanjkuje poda Ob zgornji njivi je jarek z jezom. Vodo BSJ0OS£ in z njo namakajo ix>Lja. Drusa-če so pa Berberi precej nesnažen in ušiv narod. Ekspedicija je naskočila 4170 metrov visoki Tupkal, najvišji vrh Visokega Atlasa. Tura ni posebno nevarna in Je naporna samo zato, ker ni nobenega pota. Severna in južna stran Tupkala sta izredno strmi, za plezalca hvaiežna tura. S kor a; poldrugo uro je trajalo zanimivo predavanje, izpopolnjeno z mnogimi dobrimi posnetki Atlasa. Berberov in raznih doživetij v Afriki. Občinstvo je predavatelja nagradilo s hvaležnim aplavzom. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Breda. S. februarja: Zadoščenje. Gospa Cathlcioa. Red C. četrtek, 9. februarja: Slava in njeni meše-tarji. Premijera, Izven. Petek, 10. februarja: ob 15. uri Oarjevič Aleksej. Dijaška predstava. Globoko znižane ceno. Sobota. 11. februarja: Dopust na Francoskem. Red B. Premijera v* naši drami. Opozarjamo na premijero igre Slava in njeni meše-tarji, ki sta jo napisala francoska dramatika Marcel Pa^nol in Paul NTivoix. Pagnol je eden najbolj upoštevanih in najbolj igranih francoskih dramskih avtorjev. Od rijega smo igrali prt nas že Veliko abecedo s prav lepim uspehom. Slava in njeni me-šetarji je novo svojevrstno delo, ki ima veliko umetniško in odrsko vrednost. Je trpka, obenem pa tudi j;iko zabavna satira. Režira jo g. Milan Skrbinšek. Dijaška predstava v ljubtjanski drami bo v petek 10. t. m. ob 15. Vprizori se Merežkovskega drama Carjevič Aleksej po globoko zn'žanih cenah od 20 Din navzdol OPBRA Začetek ob 20. uri Sreda, S. februarja: Pri belem konjičku. Red Sreda, Četrtek, 9. februarja: Morana. R«m1 D. Petek, 10. februarja: Zaprto. Sobota, 11. februarja: Baletni večer. Premijera. Izven * Opereta Pri belem konjičku »e ponovi drevi ob 20. v običajni zasedbi za stami abonma red Sreda. Prva repriza Gofovčeve opere Morana bo v četrtek dne 9. t. m. Opera ima polno lepih melodij, predvsem ima krasne zbore. Instrumentacija pa je pestra in sli-kov i ta. Dirigira kapelnik Ncffat, režija >e Delakova. Predstava se vrši za red D. Baletni večer v operi. Pia in Pino Mlakar, ki sta dvakrat z resnJonkn uspehom priredila plesni večer v naši operi, nastopita sedaj v delu. katerega sta sama naš tu dirala z našim baletnim ansamblom. Premijera bo v soboto dne 11. t. m. Najprvo se izvaja Bajerjev balet Punčka, v katerem igrata oba glavno vlogo, ravno tako pa tudi g. Golovin in velika večina ostalih članov našega baleta. Ta balet sta našrudirala tudi že v Nemčiji in sta dosegla povsod izredno velik uspeh. Nato nastopita z nekaterimi samostojnimi točkami. Pozneje pa izvaja zopet celotni ansambel na glasbo dr. Švare balet, ki sta ga naštudirala oba umetnika. Sobotna premijera je izven abonmaja. Zadnje gostovanje g. Josipu Rij<š*ca v letošnji sezoni bo v nedeljo dne 12. t. m. v operi Manon. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so že v predprodaji pri operni blagajni. Na to predstavo opozarjamo tudi občinstvo izven Ljubljane, ki ima ta dan priliko slišati popoldne opereto Pri belem konjičku, zvečer pa gostovanje odličnega rojaka pevca. Iz Črnomlja — Kmetijski tečaj v Adlešičih, ki ga je priredila kr. banska uprava, bo odlično uspel. Poleg stsokovno-kmeti j«kih predavanj, ki jih vodi sreski kmet. referent gospod Stoklas. predavajo še sreaki »anit. referent g. dr. Kik^sel in vet, referent g. Her-kovič vsak 1/. svoje stroke, sreski načeiopk g- dr. Trstenjak pa o dr/avoznanstvu in kmetijtrkem zakonodajstvu. Tečaj bo trajal še do konca tega meseca. — Fotoamaterski izlet. Kakor jc brlo določeno na zadnji seji društva »Reia Krajina« v Ljubljani prihajajo v poitev za veri ki Gregor i čev fotoamater »k i izlet Semič, Črnomelj, Stari trg, Vinica, Gradac. Adle-šiei in Metlika. Vsi ti kraji morajo takoj pričeti s pripravami, da bodo gostje Z izletom res zadovolj«i!. Zato vsi na delo! — »Prekletstvo ljubezni« je eden najzanimivejših romanov zadnjih let, zato ga naj vsak čimpreje naroči pn upravi »Slov. Naroda«. Velja 35 Din s poštnino vred (oba dela okrog 700 strani). — Napredovanja. GđJ Pavlina v vič. učitcljk-i na Suhorju, i« napredovala v X. akupiiH — Lovski ples se bo vršil v soboto v prostorih hote.a Lackner. Vabljeni -»o zlasti v«i belokra hnski iovci, ki naj b^ M tpo-znali med seboj 'n položili prve temelje /a ustanovitev belokranjske podru/mc«- SL>. \V'Ntvo jamo* za odlično /abavo. pa bo ot .gdtovo /e!o številen. Vabljen vs ! Učiteljsko zborovanje. Sresko društvi IUU za Črnomelj in MeMiko h., /borov:, j v soboto 11. t. m- ob 12.15 » Trno-mt^ljski osnovr šoli. Vsi u!""telj< -n ik t v.e naj se zborovanja zaneslnvo odeteie tisti pa. ki še niso Nafti organizacije nai ta Jan pristopijo Dnevni red: sapian h p>-> ročilo društvenih funkci jop :n slučajnosti. — Krvno, kožno in živčno bolni doseže, jo z uporabo naravne • Franz Jo^efove« grenčice urejeno prebavo. <8 KOLEDAR Danes: Srnla. 8. februarji k;r Ivan Mat.: pravoslavni. Jannai DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Halo Babv! Kino Ideal: Kralj smeha Kino Dvor: Huzarji. Kino Šiška: >Za dolžino n<>.--;» . ol> IS. ki ob 30. uri. Društvo stanovanj, najemnikov: Mf.. ni zbor ob 20. pri -vl^vu DEŽURNE LEKARNE Danes: Bakarčič. ftv. Jakoba trs: 9', H.r. Piecoli, Tyrševa cesta 6. ^Bffcd sita rn rešeta Nekaj ne\*erjettiega se je zgodilo v našem parlamentu. Med druge predloge je zašel tudi predlog zakona o ločttvi cerkve od d rži/ve. Vse cerkvene funkcije naj bi prešle na državne tn samoupravne organe* \*erniki naj bi duhovnikom sami pl;tče\-ali i'erske usluge, fantje in dekleta naj bi sklepali in razdru zevali zakonske zveze pred državnimi oblastvi. matrike rojenih in umrlih ter sklenjenih in ločenih zakonov bi vodile občinske oprave, verski pouk naj bi se umaknil iz vseh sol in vao cov-k\>ena imovina, razen malenkostne, ki je potrebna za službo božjo, naj bi prešla kot narodno imet je v državno tast. To so torej v glavnem tt»te nemogoče reči, ki so se hotele vriniti med resne predloge m nujno delo našega parlamenta. Prav je storila naša vlada, da je odklonila njihovo nujnost, obenem pa vse skupaj meri torno zavrgla. I Dve siroti 1 Dan lepe knjige Ljubljana, 8. fehruArjp-Na pobudo društva »Krke«, ia «0 * H pridružile Zveza kiiJtarnih društev. Zveza kmečkih fantov in deklet, JugosJovenakd ženski savez in — za sedaj še z obljubo bodočega sodelovanja — Prosvetna zveza, ae je včeraj zvečer vršila v veliki dvorani Unkma sicer t naglici, a vendar dokaj dobro aranžirana akademija. Ntsem legitimirali v to, da bi marnotrival m presojal vzroke, zakaj je bil vočor tako slabo obiskan od poklicanih in manj poklicanih ter od ljubiteljev in k»naumentov naše lepe knjige, da je bil večer takorekoč bojkotiran. Na vsak način bi Prešeren, ob katerega smrtni obletnici se naj bi vršila proslava naše kurtume skupnosti, ako bi še živel, uporabil srvoje najbolj »trupemo pero in izstrelil puiico. ki bi zadela naenkrat v več ciljev. Kot nvod k večeru smo slišali naš mAa-di ljubljanski godalni kvartet, ki se jc z ideamo vnemo žrtvoval za lepo idejo. Brez njega bi padel ee! večer v vodo. Nastopil je petkrat ter zaigral v odđični obliki, z redko efKvdušnostjo najprej 1. stavek Beethovnovega godalnega kvarteta v e-mo-fca\ nato iz kvartetov Čajkovskega, Lipov-aka, Borodina m R a vela Andante in Scherzo, 2. in 3. stavek, Nokturno m 4. stavek. Mladi, a resni in navdušeni amet-mki »o dosej*fi prav moačn vsrprfi in 90 bili deležni obilnega ploskanja, G. Podbev-šek je kot zastopnik »Krke*: in akcijskega odbora pojasnil postanek ideje »Dneva lepe knjiga« ter nam opisal knjigo kot našo voditeljico in učiteljico ter našo prijateljico. Pesnik Gradnik )e reci tiral niz svojih pesnitev. Želeli smo, da bi to storil nekoliko razgibanejSe, AJoo zasluži, po izjavi nekega porednega gospoda, za svoje glo-bokoumne misli odlično, zasluži pa za monotono in hladno recitiranje nezadostno. Pred zadnjo točko kvarteta pa je navzoče pozdravila v imenu Žena in mož, fantov in deklet gdč. Petelinova ter razmotri vala pomen in naloge umetnika in njegovih umetnm v zvenečih, peaniSko vznesenih besedah. Prepričan sem, da se bo nad vse koristna ideja vsakoletne proslave »Dneva lepe knjige« ukoreninila ter nam bo prinesla že v bodočem letu vsestransko, najširšo obletno prireditev. —i. Eni tn i«ti trpe za resnico tn zaradi laži. B e I i z ob je: Chlorodont HKJBIM /SLOVENSKI NAROD«, dae 8. februarja 1033 NAJNOVEJŠI ZIMSKO ŠPORTNI FILM PO IDEJI DR. F ANČKA LJUBEZEN V SNEGU VSE PANOGE ZIMSKEGA SPORTA DRSANJE, SMUČANJE, SKIJORING IN BOBDIRKE V GLAVNIH VLOGAH NAJBOLJŠI SVETOVNI ŠPORTNIKI in SMUČARJI GUSTAV LANTSCHNER in WALT£R RIML ELITNI KINO MATICA PRIDE! PRIDE! Dnevne vesti — Izpremembe v državni službi. 'Imenovana sta za policijska na '1 stražnika I.a skupine: policijski stražnik I. razroda pri jMvdstojništvu mestne policije v Mariboru Jakob Polh in za služitelja II. položajne skupine pri državni bolnici za duševne bo. lezni na Studencu Viktor Rož-anc; premeščam je služite] j pri sreskem načtistvu v Gornjem Gradu Anton Miljavt-c k banski upravi v Izubijani. — Iz banovinske službe. Za banovinskoga tehničnemu višjega svetnika pri banski upravi v Ljubljani je imenovan banovinski tehnični svetnik inž. Franjo Fischer; v višjo stopnjo in pomaknjen banovinski tehnični višji svetnik pri bnnski upravi v Izubijani inž Anton Dolenc, v višjo skupino je pomaku jen banovinski tehnični svetnik pri banski upravi v Ljubljani inž. Edvard Fužina; službi se je odrekel zdravnik, uradniški pripravnik, v javni bolnici v MursKi Souotj ilr. Jožh Pavlin. — Razpisani službi. OUZD v Ljubljani razpisuje eno mesto kat.-gorije A. položaja VI!., koncoptne stroke in ono mesto kategorije B, položaja VIII., tehnične stroke. Prošnje jo treba vložiti do 21. t. in. do 12. _ Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnika v Ljubljani dr. Ivan '~»o-~ar in dr Bogomil Roš. Razid družbe in društva. Kmetijska družba v Ljubljani se je zaradi preustroja v zadrugo z o. z. po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšla. BolnišKo podporno društvo v Mariboru »e po sklepu izrednega olu-n^cra zbora prostovoljno raziđe. c- ' .« * *v * J C * < r ,o tt * v n» t \jx a -* «• **■ '•v.fc, »- vj- -v * s „ \ Ai . *■ v s. v i. V > m* * x;A» » S *v * *v I VJ»I Ji " » A > CV* . * V * .n * '« >. » iv* o g V ' v. . -h. v/> . ,v t N ~ - ^' M s- rj^r. *- — "mi v /f. :. K t V l ^A^a.i, * CSKv* v «1 \ * /*-\> • Vi* h > ""u**..i — Iz »Službenega li>tu<. »Službeni lis>t kr. bansko uprave dravske banovine: št. 11 z dno S. februarja objavlja uredbo o opravljanju izpitov za elektroinstalatt rje, objavo o Uprc-membah v banovinskem svetu dravske banovine, odločbo fjlede elast enib gum pri motornih vozilih ip objave banske uprave o pobiranju trošarin v letu 1933. _ Izjava solidarnosti. Iz Batine v Baranji smo prejeli: >Vsi se pridružujemo interpelaciji narodneg« poslanca dr. Marka Kožuha, preči tanj v Narodni skupščini in objavljeni v >Slovenskem Narodu,- 28. januarja pod naslovom Za sanacijo naših denarnih zavodov«. Smo za to, da se v interpelaciji izražene zahteve v polni meri u velja v i jo. < — Interesenti. — Mednarodno tekmovanje glasbenikov na Dunaju. Od 26. maja do 25. juuija bo na Dunaju veliko mednarodno glasbeno tekmovanje v petju in klavirju pod vodstvom ravnatelja državne opere C!emen«a Kraussa. Prospekti v nemškem. anglešK^ni. francoskem in italijanskem jeziku se dobe pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani in v potovalnih pisarnah. — Donave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbo glede dobave 300 komadov akumulatorskih plošč in 200 komadov caš za elemente. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku — Zakup občinskega lovišča Tomtšclj se je izven dražbeno podaljšal. Za 15. t. m. odrejena dražba preklicuje. — Yrrme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitvno vreme. V Zagrebu je včeraj deževalo in Unij pri nas je ponoC-i rosulo, drugod <=o pa imeli včeraj pusto, za ta čas toplo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skop-lju 15. v Sp'i-tu 14, v Beogradu in Sarajevu 13, v Zairre-bu 9, v Mariboru S.8, v Ljubljani 7.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7fi0.?S. temperatura je znašala 4.4. Mrtva žena straši mola. Dninar Ran|iz Alijevie v Skoplju je bil petkrat oženjen, pr-vo ženo ie zapodil, druga in tretja sta mu umrli, četrta, lepa 19-letna Nurija, je pa pobegnila z drugim in je pozneje nenadoma umrla. Ramiz je pripeljal domov peto ženo Izeto. Od Nurije mu je ostal zlat nakit, ki Za je imel v kovčegu. Ko je zvedel, da je Nurija umrla, sra je začelo skrbeti, kaj bo z njenim nakitom. Zadnje čase se mu je vsako noc v sanjah prikazala Nurija in konč-no je začel njen dub po hiši razsajati tako, da je morala peta Ramizova Žena zbežati z doma. Neke no3i je od>l Ramiz na pokopališče, Odkopal grob, odprl krsto ter položit nakit v i^rob. je odšel ponoči zopet na poko-zopet zasul in se vrnil domov v trdnem prepričanju, da bo imel mir. Toda še iste noči je duh prišel v sobo in začel razgrajati. Misleč, da ae mrtva žena jezi, ker je odnesel nakit v irrob,, je odšel ponoči zopet na pokopališče, odkopal še enkrat grob in vz€l nakit s trupla. Prodal ga je prvemu trgovcu, potem je pa odšel v krčmo in začel popivati. Pije že več dni in pravi, da bo pil za pokoj duše svoje žene. dokler ne umre. — Profesorja sta se stcpla. Reduciram profesor gimnazije v Velikem Bečkereku i Ivan Obertir je zvedel, da mu profesor Vaso Putnik odbija dijake, ki jih je instruirai Kes fto ca dijaki zapustili in Obertir je tabel v bedo. Sklenil je osvetiti e»e tekmecu, odšel je v gimnazijo in ko je prihajal profesor Putnik iz razreda, ga ie zgrabil za vrat in podar na tla. Začel ua je obdelovati 6 pertt-mi, da je ubogemu pofesoriu kmalu pritekla kri iz nosa. Dijaki so se pa razdelili v dva tabora, eni so bili za Obertira, drugi pa Z3 Putnika. Končno je prihitel neki »fdmo5o-lec in zgrabil napadalca za roke. da je mo gel napadeni zbežati. — Od bede zblaznel. Primeri, da si človek v bedi konča življenje, so žal vedno Pogostejši, redko se pa pripeti, da bi človek od bede zblaznel. Taka usoda je zadela Gjuro Banička v Sisku, ki je že dolpro Raza! znake blaznosti in končno so ga morali prepeljati v umobolnico Zblaznel je od bede. Njegova tragedija je tem težja, ker ima Seat otročičkov. sedmi je pa na poti. — Fofo-spori zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Pr P Zajec, optik. Ljub. liana. Stari tr« 8 Ceniki brezplačno. 5-n Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, sastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteti, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Fran? Josefo-ve« frrenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« jrreneiea se dobi v vseh lekarnah, drogrerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —tj Jubilej matere našega peskaria in Marleo, ki je pa umrla že v zgodnji mladosti. Pesnikov brat je laborant ja naši univerzi. Slavijenk;. ki !e dala našemu narodu daleč po svetu znanega pesnika, Skrene čes-tifke z željo, da bi jo ohranila usoda zdravo v sreči in zadovoljstvu do skrajnih meja človeškega življenja. —Ki Znani ljubljanski stavbni podjetnik g. Valentin Accetto praznuje danes čil, zdrav in za svoja leta Še ie redno mladosten 75 letnico rojstva. Rojen je bil S. februarja 1858 na Brdu za Rožnikom in od pastirčka na očetovem domu se i€ povz-pel do odličnega stavbnega podjetnika m uglednega "ljubljanskega meščana. Pošten, značajen n soliden je jubilant splošno priljubljen. 2eIimo mu, da bi prežive! jesen svojega trdega, a lepih sadov polnega živ-ljeii'ja v m ru :n zadovoljstvu. _lj Tudi na živilskem trgu se pozna, da se bliža pomlad. Sicer je kar smešno že zdaj unV.iU na pomlad, toda snega ni več in na trnovskih vrtovih je že dovolj z**l.-njave. Danes je bila na trgu že špinača, motovilca je pa, kolikor ga kdo hoče. Ponoči je celo rahlo deževalo kot spomladi, da bo lahko rasla trnovska salata. Na trgu vlada optimizem. Će bo ostalo tako milo vreme, bomo že aprila zobali domače črešnje. Tudi kmetov ne bo več skrbelo, s eim bodo krmin živino, ker jo bodo lahko kmalu pasli. Zeleajadni trg je bil danes dobro zaseden, vendar pa nekoliko manj kot v soboto. Izmed zelenjave gospodinje najbolj kupujejo radič in motovileč. Merica prve in drugo sala-te je po 1.25 Din do 1.50 Din. Precej Je povpraševanja po zeljnatih glavah, ki jih je sicer še vedno mnogo, niso" pa več lepe in ne poceni. Najlepia glava je po 2.50 Din komad Razen zgodnjih salat in špinače. ki je po 1.50 Din merica, ni seveda drugih letošnjih pridelkov, zato je čedalje manj žrvil po vrstah Poleg zgodnje zelenjave je največ krompirja in kolerabe. Slednjo prodajajo po komadu od 75 par do 1.50 Din ■ Nekatere prodajalke dostavijo na trg samo petersilj. Zdi se jim, da ni vredno prodajati tistih korenjekov na trgu in plačevati za to tržulno. zato prodajajo peteršilj vzdolž Kresije in na tromostju. To pa ni taksen tržni prestopek, da bi ga ne smeli tolerirati. Na perutnin- skem trsu ni nobfoib aprememb. Cen« jajc kaže Wad«ooo na v »dol, pa« zaradi milega vremena, ker se zdaj kure že lahko pasejo na Prostem. Nekatere prodajalke so ponu-jaje jajoa celo po 1.75 Din par, v splošnem ao pa jajca par po 2.25 Din. Seveda oo tu ki tam še nekoliko dražja, ker se nekatere prodajalke drse se vedno starih cea Na sadnem trgu ni bilo več mnogo lepih jabolk, po večini so bih" gambovci in mo. šanjeki. Srednja cena je 3 Din kg. —Ij Tadi t Zveidi je preeej trhlih kostanjev, Se več kot v Tivoliju, kjer so iztrebili že skoraj vse. V Zvezdi prav za prav ni kostanja, ki bi bil kaj prida, vseh pa ne morejo podreti obenem že zaradi tega, ker bi ee temu takoj uprla vsa Ljubljana. Divji kostanj je pri na« izrojen ah* pa ni več primerno podnebje zanj, ker tudi mlajša drevesa ce uspevajo več. Baje mladi kostanji, ki so jih poslali iz naše drevesniee v Beograd, tam zelo lepo uspevajo. Težko je pa izbrati drugo primernejše drevo za naše drevorede, ki bi se razraslo tako hitro kot kostanj in ki bi bilo tako košato. Včeraj sd je delavec podiral oskuben kostanj v Zvezdi, da bo inr?l drva. Takšnih dreves je še v Zvezdi mnogo, nekaj izmed njih jih bodo nedvomno se podrli, kar ye potrebno že zaradi tega, da «e ne bodo zadela cama podirati po ljudeh. —t? Predavanje o naših največjih lamah. Jutr avečer se vrši šesto poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovne sekcije Muzeiskega društva ob ?0. uri v dvoran« Delavske zbornice. Znani nai jamar, 2. univerz'termi docent dr. Albin Sel'-5 k a r bo predaval »O naših največjih ja-t-iah« Pokazal nam bo kako in kaj se dela v raših jamah, kako važne so te v favni-st'čnem oziru, zdast za razumevanje mno-?'h obče bioloških pojavov. Predavanje bo v glavnem obširno poročilo jamarjev za zadnji dve leti. G. predavate'! pa ne bo govoril le o Križni iami. Logarčlcu itd.. temveč sploh o naših dolenjskih ;n notranjskih jamah, pa tudi o veliki Vjetre ftici in o Lipski pečini. Nad vse zanimivo predavanje bo spremljalo nad 100 izvrst-p 1: skioptičnih ^lik, ki nam nazorno pojasnijo naporno ;n težko delo v naSib lepih in zanimivih jamah. Menda n. treba -»osebno povdariti. da so naše lame Z3 nas, ki živimo v deželi tisočero jam, vedno aktualen in vedno zanimiv oroblsm Zato vabi sekcijski odbor danes na čim večjo udeležbo, saj je predavanje namerilno najširšim slojem. Vstopnina oo;-čaina. Dve siroti J _|j Za izlet po Jadranu in Sredozemskem morju, ki ga priredi Jadranska straža meseca junija ali avgusta, se je ljubljanskemu krajevnemu odboru doslej prijavilo 21 oseb, predvsem seveda Ljubljančanov, izredno zanimanje za izlet pa vlada na Dolenjskem, saj se je tudi krajevnemu odboru v Novem mestu prijavilo ta izlet še posebej 16 oseb. 0&i\y je torej tudi pri nas prav lep, upamo pa, da srevilo prijavljenih še narast<\ saj ljubljanski krajovni odbor Jadranske straže, v Gledališki ulici 8, sprejema prijave se do 10. t. m. _!j Akademiki! Sestanek akademske sekcije Narodne odbrane se danes ne bo vršil, ker je lokaj zaseden. Javite se vsi brezpogojno v soboto, 11. t. m., ob 11, v klubovih prostorih. Udeležba strogo obvezna! Načelnik A. N. O. , _I j Socialno-gospodarski tečaj Z K D. V četrtek, 9. t. m. bo predavaj odvetnik dr. Lapajne o ^.Denarju, njegovi vrednosti in valutni politiki«, g. Majcen tajnik Mestne hranilnice pa o >Pravu, državi in družbi t, V soboto 11. t. m. bo predavanje p kapitalu, deju, brezposelnosti in žemljic ter o ^Socialnem pravu«. Predavanje v šiiki. V petek 9. t. m. bo pod okriljem ZKD v Sokol*kem domu v Šiški predavanje ?. dr. škerlja o Norveški. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike Po predavanju se bodo predvajali 4 kulturni filmi. _lj Pustna sobota 25, febr. t. 1. Vsako letna velika maškarada na Taboru. 75-n —I j Drugo reprizo krasne otroške revije »Ciciban« vprizori otroški oder »Svobo de;< v nedeljo, dne 12. februarja 1933, ob 11. uri dopoldne v ljubljanskem dramskem ■rledališču S tem je dana prilika vsem, ki še te krasne otroške igre niso videli, da si jo ogledajo in pripeljejo svoje otroke.^ Ce. ne vstopnicam so znižane. Dobe se že v predprodaji, in sicer sedeži po 15, 14. 13, 12 10, 8. 6, o, 4 Din in stojišča po 2 in 1 dinar. 76-D —li Občni zbor krajevne org. JRKD za kolizejski okraj se bo vršil v soboto, dne 11. febr. v Prešernovi sobi gostilne pri Novem svetu na Gosposverski cesti ob 20. urL Vabijo se vsi dani in somišljeniki, da se obč zbora sigurno udeleže. — Tajnik. _lj Družabni večer JAD »Triglava« v torek, 14. t. m., v Trgovskem domu, na kar opozarjamo Že sedaj vse plesalke in ple-i-ak-e ter obeipstvo. 74-n Krajevna organizacija JRKD za »tetokriiki okraj v Ljubljani ima svoj redni obeni zbor v četrtek 9. t. 0. ob pol 20. uri v gostilni »Ktttfte, Dunajska cesta. Dnevni rod običajen. Odbor. I_1J Vabilo železničarjem, fclanom Podpornega in posmrtnega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. Ponovno »t> vabljeni na sestanek, ki ge bo VTšil v soboto, dne 11. t. m., ob 3, uri popoldne, v restavraciji pri >Uv'U'., Gospo svetska eeata. Poročalo s* bo o uspehu dveh delegatskih sestankov. _ Sklicatelji sestanka. —IJ Pevsko društvo >8avac priredi v nedeljo popoldne koncert v gasilskem domu na 'Ilovici s pestrim sporedom. Pod vodstvom g. Adolfa Omana. 73-n —ij Stanje podnaradnika Jovića. Stanje rajnjenega potoftrednik* Vjadlmirja joviea, ki si je v kavarni >Smona< pognal Kroglo v prsa, s« je po operaciji nekoliko zboljša-lo io zdravniki upajo, da bo okreval. Vzrok obupnega dajanja še vedno ni znan. Ie škofje Loke _ PojasaII«. Da n« bo napafaega tolmačenja, radi ugotavljamo, da Andrej Pogačnik iz Puštala ni v nobeni zvezi % notico o poskusu žepne tatvine, ki «no jo objavili v ponedeljek. * »šola in dom" v Novem mestu Zanimivo predavanje bivšega prosvetnega iefa dr. Lončarja Novo mesto, 6. februarja V nedeljo popoldne je bila obširna telovadnica na osnovni šoli skoro premajhna, toliko se je zbralo staršev k aktuelnemu predavanju bivšega prosvetnega šefa. ravnatelja dr Lončarja iz Ljubljane. Zbrani očetje in matere iz vseh slojev prebivalstva so pač najbolje dokumentirali, kako občutijo potrebo zvezo med šolo in domom vsi, ki jim je vzgoja mladine pri srcu. Ravnatelj meščanske šole g. Mervič je sestanek otvoril ter predlagal za predsednika zborovanja dr. Ivana Vasica Sledaiji je takoj podal besedo dr. Lončarju, ki je v nad enournem. zelo zanimivem in gJoboko zasnovanem govoru, iznesel nekako to-le: Društvo »šola in dom« se je lani rodilo v 'izubijani pod težo razmer Ministrski odlok je nenadno odredil calodnevni pouk in zbrani starši so se na protestnem zborovanju sklenili organizirati, da bodo še nadalje budno čuvali zvezo med domom in so ko. Prvotno le za srednje šole namenjena ustanova je svoj delokrog kasneje razširila na vse kategorije Šol, od najnižjih najvišjih Krajevnih organizacij je sedaj po banovini ž> več in na vrsti je tudi Novo mesto. šolstvo je veriga, ki drži od najvišjega do najnižjega člena. Ce eden popusti, ie vsemu v kvar Zato je treba spraviti v neko zvezo glavne tri činitelje, ki imajo opraviti s šolo, to so starši, učiteljstvo in mladina. Pri šolstvu hočemo odločati tudi mi, ker ni mogoče vsega urediti vsepovsod po enem kopitu. Osnovna šola je splošna, za vse obvezna. Ne tako gimnazija. In vendar je pod težo razmer danes dotok na gimnazije večji kot kdajkoli. Kdor hoče na učiteljišče, mora absolvirati nižjo gimnazijo, ker meščanska šola danes nima iste veljave. Meščanska šola visi danes v zraku. Njen namen se kri^a z višjo osnovno šolo, kar bistvu gotovo ni v korist. Vsega tega bi ne bilo, če bi bili že prej pozvali starše na posve to v an je. Druga naloga društva je stik z učitelj-stvom. Od učiteljeve osebnosti je odvisen velik del in zato ne gre z njim ravnati kot z nečem, ki ni potrebno Učitelju naj se zagotovi stalnost. Brez nje ni Ln ne bo do bre šole Tudi pri drugih uradnikih je stalnost važna, največjega pomena pa je brez dvoma baš za prosvetno stroko. UčiteJj je, ki oblikuje značaje in rzobraža duše, da postanejo dobri ljudje in pošteni državljani Poleg tega pa se zahteva od njega še izven šolsko delo. Kdo bo delal brez stalnosti. Samo če bo vedel, da bo ostal na svojem mestu, se bo z veseljem in uspehom lotil dela. Urediti bi bilo tudi nameščanja, preme, ščanja in upokojitve. Tu naj bi tudi starši sodelovali Učiteljstvo samo zahteva stalnost, moramo ga podpreti, ker bo to na splošno korist. Pouk bodi brezplačen. Ce pa že ne gTe brez šolnine, naj se to razmeram staršev primerno uredi. Piri šolsko upravnih vprašanjih naj ne odloča le birokracija, starši hočemo sodelovati in nositi soodgovornost. tn to tudi pri pouku. Zdaj se to vrši po učnih načrtih In vendar dostikrat niti v enem kraju to ni povaem v skladu. Dečki in deklice se uče istega. Kje je mogoč uspeh pri prevelikem številu učencev in morda pri eni uri tedensko?! Ne veliko, rajši manj in to temeljito! Danes je naša šola tovarna. Kot pri gospodarstvu Učitelji le uče, pišejo spričevala, učenci pa za življenje kaj malo znajo. Treba je. da se učni načrti temeljito pre-resetajo, predno pridejo v rabo. Danes j« Iz Celia _c D revi ne bo predstave v gledališču. Drevi bi aaorali člani Dramatičnega društva v Celjn pod okriljem Rdečega križa vprizoriti v mestnem gledališču Petrovičevo dramo >Mrak« v korist brezposelnih v Celju in okolici. Ker pa je bilo v predprodaji prodanih malenkostno število vstopnic in bi stroški s tem izdaleka ne bili kriti, so morali prireditelji predstavo odpovedati. Človek bi ne mogel verjeti, da ima prebivalstvo tako malo socialnega čuta in srca za brezposelne in reveže. _c Poroke. V soboto 4. in nedeijo 5. t. m. so se poročili v Celju: čevljarski pomočnik g. Jernej Razboršek in gdč. Marija x»vrenčakova, oba iz Celja; prikrojevalec g. Martin Vede in šivilja gdč. Štefanija Za.-botova, oba iz Celja; rudniški ključavničar g. Anton Kovač in šivilja gdč. Leopol-dina Pajerjeva, oba rz Trbovelj; mizarski mojster g. Avgust Gradišnik iz Laškega in posestnikova hči gdč. Kristina KLančniko-va iz Št. Ilja pri Velenju. Obilo sreče! Iz Novega mesta _ Zborovanje našega učiteljstva. V soboto zboruje po daljae.ni presledku zopet učiteljstvo novomeškega in trebanjskega sodnega okraja, ki je združeno v novomeško učiteljsko društvo JUU, na tukajšnji osnovni šoli. Poleg predsednikovega poročila je na dnevnem redu še predavanje uči-Ijev Lapanje iz žt, Petra ter Zukovca iz Šmihela >Kako usmeri učrtelj pouk k zaposlenju mladine, da s tem odvrača brezdelje in čuva gospodarsko blagostanje kmetskih domovr. Končno bo razglabljal še učitelj Viktor Pimart o organizaciji Pomlad-ka Jadranske straže, ki se bo oenovaJ po vseh šolah v novomeškem srezu. _ Krize ni v sklepanju zakonskih zvez. Tako nam poročajo, da je bilo v tem pred-pustu v sosedni šmihelski župniji poročenih že 16 parov. Naj bi bili prav srečni! _ Novo prednico so dobile usmiljenke v ženski javni bolnici. Je domačinka, doma iz bližnje okolice. Sestra Felicita Kumelj je dolgo vrsto let delovala na budimpeštanski kliniki, leta 1919 je odšla v Jugoslavijo, sadnja leta je opravljala težko« svojo službo v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani Na njeno mesto je odšla dosedanja pred. niča tukajšnjih usmiljenk s. Evfemija Kovač. _ Snega že skoro več nimamo. Na prisojnih straneh je že davno izginil. Tudi Smuči so izginil« a ceat in gričev Kmetice že prinašajo na trg razcveli teloh in resje. Pod Gorjanci so z vremenom še na boljšam Cretnjevo pop je je napeto, da bo kar naenkrat vzklilo. Po polju in vrtorib s« ze obratno Pri nas je sam poskus Celo med letom se vrše spremembe Dejanske tiv. ljenjske sposobnosti ni Živimo še vedno s predsodki, da naj šo la vzgaja gospode. Ne gospodov, duševn. in ročne delavce, za življenje sposobne ljudi naj vzgoji! Učne knjige, debele in drage, ae »premi, njajo vsako leto. Ako se bo pouk vršil drugače, ne bo treba toliko ali vsaj ne tako obširnih knjig. Iz zvezki! Danes se hoče celo to uniformirati. Le na določenem mestu Jih moraš kupiti. Učitelji in starši se bore proti temu. Tudi učila so važna. Glavna učila ao priroda, pa delo in Lastni doživljaj Naa šolski zakon je tozadevno dober, ker predvideva izlete To pa je spet v zvezi 8 stroški Ročno delo je prav za prav sredotvo za dnsevno delo. Danes poučujemo v tako zvanih dedov-nih enotah Mladimi podajamo celotne slike. To je moderni pouk K stališču uprave io pouka naj se torej združijo starši vseh vrst šol Izneso naj svoje želje, nasvete in tudi pritožbe, in ko bo to doseženo, bomo pa zahtevali še več: depolitizacijo šole Iztrgati jo moramo birokratizmu m odločati sami Na Ceškoslova. škem je i« t i pokret. Tam naj bi imela oblast 1« posvetovalen glas. zastopniki staršev in učiteljotva naj odločajo Seveda ▼ okviru splošnega zakona. Resiti hočemo učiteljstvo. svoje otroke in sebe pred birokratizmom ki nas ubija Naš namen je organizirati starše v vseh krajih. Pristopi lahko, kdor hoče. Smo društvo staršev, želeti pa je, da so med nami tudi učitelji. Z željo, da hi se tudi novomeško društvo krepko pridružilo matičnomu ljubljanske m u in da bi skupno dosegli svoj cilj. samoupravo šolstva, je gospod ravnatelj končaj svoja aktuetna razmotri van Ja. Profe sor ČOpič je podrobneje orisaj zgodovino postanka društva, nato p« opozoril na delo, ki čaka društvo Starši naj bodo pripravljeni, ako bi prišel spet odlok o celodnevnem pouku, ki ne velja edino za našo banovino. V kratkem bo izšel odlok, da morajo srednješolski dijaki stanovati v krajn, kjer se šolarjo To je sicer prarr na mestu, a socialno danes neizvedljivo. Pa dalje; šolnina, monopol na zvezke, knjige, sestave učnih načrtov, počitnice, proslave m šolski proračuni Z vsem tem se bo društvom .šola in dom< baviti. in kakšne neposredne korfsti bi imeli starši od društva? Na sestankih bi stopili v stik z učiteljstvom in obe strani bosta tako bolj spoznali otroka, uspehi ne morejo izostati Mladim staršem bi se lahko Majali nasveti za vzgojo njihovih otrok. Vsake obrti se mora oJovek učiti več let, vzgoje pa se nihče ne uči. Šola bo uspevala šele tedaj, ko bo ves narod čutil, da Je to vzgoje val išče lastnega naroda. Zbližanje staršev in nčiteJjev je med najvažnejšimi nalogami dmštva Zbližale naj bi se šole od najvišjih do najnižjih. Vsa društva naj bi se »družila v roditeljske svete, ki naj bi imeli posvetovalni glas pri šolskih odredbah. Bila bi to ^veza diru štev Soda in dom<. Za tem je preči tal pravil«, ki so Jih ntv vzoči sprejeli. Izbral se je Se akcijski odbor štirih članov, ki naj predlože pravila ter skličejo ustanovni občni zbor. V pri prav Uainem odboru so gg. dr. Vasic, Tesar, Mastnak in Soban. kažejo delavci. Tudi ptičje petje je redijo giasneje. — Izleti v novomeško okolico je naslov predavanju, ki ga bo imed v četrtek, 16. L m., učitelj Viktor Pirnat pri pomočniškem odseku tukajšnjega obrtnega društva v njegovi društveni dvomni. Dobrodošlo je tudi drugo občinstvo. SAMO SE DANES! Paul Abraham-ova najnovejša opereta HALO BABY! Prisrčen ljubavni roman dveh mladih src Film najneinejftlli čustev, očarljivih melodij, krav nega petja ln novih ognjevitih šlagerjev znamenitega komponista Abrahama, M AKTU A EGGERTH, HERMAN THDHG, ERNST VERE-BES, JAKOB TIEDTKE Kot dopolnilo najnovejši Ufin zvočni tednik in velezanimiv domači film »Izlet na Jesenice« Predstave ob 4., 7J5, in 9.15 uri Elitni kino Matica Telefon 2124. 1 Tisti, ki se najbolj boje za resnico, najboli lažejo. Vsi trdimo, da ?e človeštvo slabo, a kijub termi se smatramo vsi za najboljše. * Velika spoznanja so vedno potrjena s trpljenjem. Kljub temu. da ravnajo z ljudmi, kot da človeka lahko nasitiš s samo bese, ljudje ne smejo govoriti. Stran 4. »SLOVENSKI lf A ROD«, dne 8. febmarja *9ffl 9tev £2 «5 tpttfd Roman Vreme je bik> krasno. Kofrko vese-fca po irlicah! Ni bik) Rirrrijana, ki bi se mu ne btio kar samo smejaJo, da je minilo toliko in toliko tet, odkar je brez boja prepustil svoje mesto, svoje le«>e običaje, svojo svobodno besedo, svojo krijiževTiost, svoje šege, skratka vse svoje državljansko dostojanstvo in vse to £ospodar>u. ki si ga ni sam izbi ... Zato je pa vsak okusil obik) opojnosti. Koliko je biio parad, revij voj^ 'riiih čet in govorov z balkona! Koliko ic bilo teh vojnih priprav, te!, sabelj, rožljajočih po tlaku, teh letal, brnečth visoko gori po zraku, teh črnih srajc in teh pozdravov po rimskem običaju! Vse to razkošje je bilo pač vredno, da se človek odreče misliti s svojo jrlavo ter vzame za podlago svojega n-ehania tisto genijalno, povsod nalepljeno geslo: Mussolini ha sempre ragione. Mussolini ima vedno prav. V sobici skozi katero se je prišlo na balkon, je pripravila srospa Grena-idierova majhno zakusko, sadje in limonado z ledom, karti bilo je zelo ▼roče, kakor se pač spodobi za obletnico tako vročega dogodka. Gre-nadier je r>rinesel s seboj daljnogled, Filipina fotografični aparat. Rafaelo je bfl pa oblekel srajco iz črne svile. Patpain ie oriše1! v mansetah. popisanih z laičmirrri in republikanskimi gesli, Marcelin pa s kepo kiparskega voska. Mark>za CartabeMa je hitro zapisovala: »Piazza di Venezia: dnrzba zelo imenitna. Na lepo okrašenih balkonih Grenadierove smo opazilli: viteza PalpaL.a. člana Instituta, znamenitega kiparja Marcelina, gospodično Bourgeonovo itd. Potem je pa izginila rekoč, da bi doživela najfepši dan svoje literarne karijere, če bi mogla vpisati v svoje spomine gospoda Lempereura z naslovom Veličanstvo. — Gospod Carbinati, — je dejal Grenadier, — pripravite pero in papir. Zanašam se na svoj današnji članek, da bo spravil na noge vso francosko javnost. Glavni urednik »Revije naše dobe« je bil zelo nervozen; v gunubnico si je zataknil emajliran iiktorski snopič, na podlogo je pripel zelenobeld praporček. ceiliuloidoo Mussolini j evo slikico in več glinastih kolajn, predstavlja jočih pomembne dogodke iz slavnih dni, ko so črne srajce zasedle Rim. Poleg tega si je napravil čudno črno čepico s svilenimi resami, ki si jo je na balkonu nataknil na glavo. Nagibal se je čez balkon na trg, kjer se je pripravljala parada, in štel je ma-nipule, centurie in kohorte, skratka vse tiste čudovite rimske legije, oblečene v črne srajce in z resastimi čepicami na glavah, kakor on sam, toda v oJdepih junaštva, v čeladah idealizma in pripravljene umreti za najlepše, kar je na svetu, za avtoriteto. Kraj njega je stala gospodična Bourgeonova, tudi ona se je naslanjala na ograjo, toda nji je uhajail pogled proti Kapitoki, a na tihem je šepetala prozo madaime de Stael. Rim, to je bila za to lkeranno dušo Corinne, to je bil Chateaubriand in Stendhal, kakor je bil Grenadierov Rim Mussolini, Rim Georga Gocaua papež. Puechov Rim Cvremska Venera. Težko si je misliti tako različno presojano mesto in lepoto, ki bi se o nji toliko ljudi prepiralo. — Ali ga pričakujete? — je vprašal Grenadier gospodično Bourgeonovo. — Koga pa? — No. Mussolmija. Ne, — je odgovorita m njen prsti so zaigrah po ograji balkona kot da ima pred seboj liro, — mastim na Corinno m na to. kako jo venčajo na Kapttofa s pesniško krono. — No seveda, — je skomignil Grenadier z rameni — To je pa res primemo za tako svečane trenutke. Svetoval ji je, naj se gre na račun pesniške krone zabavat z njegovo ženo, sam je pa poklical Palpaina in Lempereura. — Gospoda, to je prekrasen prizor. — je dejal ves navdušen. — Odkrito rečeno, — je menil Pal-pain, — tuilerijski sprevod gimnazijcev lepega junijskega dne se mi zdi lepši: bele Mače, peierinice, čepice, modri pasovi... To je tudi patrijotič-no, toda veselejše in plačnike manj stane. Na ob*.U straneh trga so se zbirale črne in sive množice rm'Hoe, mo4če, brez najmanjšega vzklfka so se postavljan miličniki v vrste, človek b! mislil, da se zbirajo k pogrebu. — Svobodo pokopavajo, — ie dejal Lempereur. — in da bi ne pozabili, da je umrla, ponavljajo pogreb leto za letom. — Svobodo? — je vzJkdikaid naš dobri Grenadier. — Kaj pa mislite s tem? — Kaj mislim s tem? — je ponovil Lempereur. — Mislim pravico vreči potom svojega poslanca vlado, ki noče izenačit! uradniških pokojnin. D očim so se na balkonu menja vaH ti politični nazori, je modeliral Marce-lin v sobi Filipinino voščeno silhueto. V brezoblični masi. zgneteni okrog žice, ki jo je b'i kipar zapičil v deščico, se je začelo prikazovati njeno poprsje, njena ramena, njene roke.c — Kako krasen vrat imate ... kako božanski je vaš vrat!... je ponavljal ves očaran. — Maravigliosissime, — je pritrdil Rafaelo. — Ne, — je ugovarjal Marcelin mirno, — tako dofcg pa že ni. Rafaelo je planil pokonci. — Signor scultore. — je zakričal, — kaj ste rekli? Signorinin vrat da ni čudovito lep? — Ah, gospodična ima res lep vrat, — je odgovoril Marcelin. Rafaelo je skomignil z rameni: za siromaštvo francoskega jezika sploh ni imel dovolj zaničevanja. Filipina, ki jo je poza že utrujala, je porabila ta besedni dvoboj, da je stopila k oknu. — Nočem zamuditi kraljevega prihoda. — Kraljevega prihoda? O kakšnem kralju pa govorite? — O FtaJijanskem vendar! O kom drugem neki! Grenadier je kar zazijal od presenečenja. Kaj, ta država je imela torej še kralja? — Da ... da ... je dejal... Toda kaj vraga naj počne tu kralj? —Kako to misKš. kaj naj počne? se je začudila Filipina. — Sa' hodi tudi prezident Doumergue 14. julija na parado. — Gospodična, — se ie oglas ti Pal-pain, — bodite prepričani, da ureja ta dobrodušni in demokratični kralj, ki je poleg tega Še dobro podkovan v numizmatiki. *orej da ta hip ureja v svoji tihi delavnici kolajne in da mu še na misel ne pride ploskati tistim, ki so mu pustili samo eno možnost pokazati se ljudem, namreč na poštnih znamkah. Pa še ta velikodušnost je v resnici samo pretveza, da lahko vlečejo Njegovo Veličanstvo za nos. — Kaj pa njegov sin? — je vprašala Filipina, ki ie hotela na vsak način videti če že ne kralja samega, pa vsaj tega ali onega člana njegove rodbine. V Al eriki imajo zasilni denar Kako si pomagajo ameriške mestne občine iz denarne stiske Zaradi splošne denarne stiske, ki jo še posebno čutijo ameriške mestne občine, so v mnogih krajih uvedli zasilni denar, ki se je v praksi sicer dokaj dobro obnesel, ima pa vendar tudi slabe posledice, ker zanaša anarhijo med ljudi in je zakrivil, da zaupanje in vera v denar vedno boij pojemata. Mesto Hawarden v državi Iowi je bilo prvo, ki je uvedlo kolekovan denar in temu primeru so sledile kmalu še druge občine. V Hawardenu dobivajo mestni uslužbenci plače v dolarskih bankovcih, ki jih je pa dalo tiskati mesto samo. Vedno, kadar izpre-mene ti bankovci lastnika, je treba nanje prilepiti mestni kolek za 3 cente in nihče ne srne bankovca obdržati nad 'teden dni. Koleke prodaja mesto in čim jih je na bankovcu za en dolar, sprejme mesto kolekovan denar in izplača donosilcu odgovarjajoč: znesek v državnem denarju. V Kansas Citv so izdali podobnega kolekovanega denarja za 350.000 dolarjev, da bi bile blagajne dobrodelnih ustanov mesta preskrbljene z denarjem. Tudi v Oklohama Citv so uvecFli ta denarni sistem, dočim so razna druga mesta uvedla poseben zasilni denar, ki se imenuje splošno denar fiat. F3den teh denarnih sistemov slon: na davčnih odpisih. Mesta, ki imajo prazne blagajne, plačujejo svoie uslužbence z davčnimi odpisi, ki iih preje- majo trgovci namestu denarja, da z njimi plačujejo svoje davke mestu Uslužbenci, ki so jim bile plače često izplačane z večmesečno zakasnitvijo, morajo imeti seveda srečo, da nalete pri nakupovanju življenjskih potrebščin na trgovce, ki so pripravljeni sprejeti davčne odpise namestu denarja. Včasih morajo dati svoj denar fiat namestu gotovine pod nominalno vrednostjo, a v nekaterih mestih so se že pojavili verižniki, ki kupujejo obveznice mestnih občin proti 10% popustu. V dveh predmestjih Ghicaga, v Des Flaines in v Park Ridge, so napravili poleg tega še dva nova poskusa. V Des Plaines so ustanovili lastniki vlog in računov pri banki, ki je prišla v konkurz, nekakšno klirinško blagajno, ki jim izdaja na del njim pripadajoče konkurzne ^ase odpise. Trgovci tega predmestja sprejemajo odpise kot denar. V Park Ridge je pa izdala mestna skupina znanega kluba Kiwanis nekakšne obveznice po 10 dolarjev z dobo obtoka 20 tednov. Te obveznice so prodajali trgovcem po 5 dolarjev, pri vsaki nadaljnji transakciji naj bi se pa sprejemale v polni nominalni vrednosti 10 dolarjev. Lastnik naj bi plačal vsak teden od vsake obveznice 25 centov obresti, a čez 20 tednov izplača k\ib vse obveznice v r.j:hov? polni vrednosti. Obresti v starih časih Naziranje o obrestih je zdaj bistveno drugačno, kakor je bilo v prešnjih časih, in lahko smo prepričani, da bo tudi v bodoče drugačno, kakor je zdaj. Vsekakor vidimo tudi zdaj prizadevanje znižati čim bolj obresti, ki pomenijo v bistvu dohodek brez vsakega dela. Bili so časi. ko je bilo sploh prepovedano jemati obresti. Dočim je biio pri Rimljanih pobiranje obresti urejeno s posebnim zakonom, je stalo krščanstvo na stališču, da se obresti upirajo moralnemu čutu in božji postavi. Zdaj seveda v krščanskem svetu o tem stališču ni več duha in sluha. Nurnmus nummum non parit, denar ne plodi denarja, to je bilo v onih časih skoraj splošno prepričanje. Obresti so bile isto, kar je oderuštvo. V začetku je veljala prepoved jemati obresti samo za duhovščino. Cerkvena zbora leta 314 in 325 sta določila stroge kazni za duhovnike, ki bi posojali na obresti. Polagoma je cerkev razširila prepoved jemati obresti tudi na lajike. Tako prepoved je izdal papež Leo I. leta 443. splošno se je pa uveljavila proti koncu 9. stoletja. Na podlagi cerkvenih nazorov je začela tudi posvetna oblast obsojati obresti m že Karel Veliki je v svoji državi prepovedal jemati obresti. Cerkveni zbor 1. 1311 je določil, da ne velja noben posvetni zakon, ki se protivi načelu, da je oderuštvo (obresti) nedovoljeno. Sodnike, ki bi tega načela ne priznavali, je treba izobčiti iz cerkve. Za oderuhe so bile določene stroge kazni. Vse to pa ni nič pomagalo, oderuhi so kljub temu jemali obresti, ki so dosegle včasih celo 20%. Zlasti iudje so posojali denar na obresti, sklicujoč se na sveto pismo, ki pravi: »Ne daj bratu svojemu denarja na obresti, niti blaga niti katerekoli druge stvari, pač pa tujcu Blatu svojemu pa posodi brez obrest; to. kar potrebuje.« Skli- cujoč se na te besede, so židje utemeljevali posojanje denarja kristjanom na obresti. Prepovedi oderuštva odnosno obresti so začele izgubljati svoj pomen zlasti od 14. stoletja, ko so prinesli živahnejši trgovski stiki potrebo po kapitalu proti obrestim. Da bo življenje dolgo Profesor medicinske fakultete v Parizu dr. A. Gueniot je bil star lani v novembru 100 let in že večkrat se je izjavil o svojem načinu življenja. Ze to je presenetljivo, da v njegovi hiši ni lifta in da mora hoditi starec v drugo nadstropje po stopnicah, ki so zelo strme. Mož je čil, zdrav in vedno dobre volje, hodi prožno in roko ti stisne, da bi mislil, da imaš pred seboj 50 letnega moža. V ustih ima sicer samo še en zob in malo naglušen je, pač pa še izborno vidi. Pravi, da je treba samo hoteti, pa dočaka človek 100 let. Na jeziku ijudie hočejo, ko pa pride do dejanj, se nočejo nobeni dobroti odpovedati. Glavni pogoj je zmernost. Dr. Gueniot popije vsako jutro skodelico bele, po kosilu pa črne kave. Tudi vino pije vsak dan in sicer pol litra z vodo pri večerji. Kar se tiče ljubezni, pravi, da je Abrahamov primer edinstven i>n da ni bil znanstveno dokazan. Po 60. letu je treba zelo previdno ravnati s spolnima žlezami, sicer organizem prezgodaj omaga. Telo starega človeka ne potrebuje toliko toplote, kakor mlado, glede prehrane pa velja načelo, da zadostuje nekaj sočivja, sadja in mleka, mesa pa zelo malo. Važno je zvečer in zjutraj tek» vsaj 10 minut temeljito na-tirati. S tem se pospeši krvni obtok, obenem je pa treba telovaditi in globoko dihati. Dolgo žive samo ljudje^ ki gredo smeje preko vseh težav živ- ljenja. Vsak dan en milijonar Francoski državni proračun izkazuje ogromen primanjkljaj, čeprav sede Francozi takorekoc na zlatu Primanjkljaj nočeto kriti na način ki »e sicer zanimivo, toda staro in spJ^tio znano sredstvo, namreč s pomočio o-[erije. Poslanec Taittinger ie namieč nastopil v parlamentu s predlogom, obstoječem v tem. da naj bi država izdala 12 milijonov srečk po 100 frankov, Žrebanje bi se vršilo vsak dan in vsak dan bi bil izžreban en dobitek za en milijon frankov, tako da bi dobila Francija vsak dan enega novega milijonarja in bi iih torej 'mela vsako 'e-tp 365. a v prestopnem letu 366 več. bkoda. da ni bistroumni oosianec izračunal, kol ko let bo treba čakati da bodo tudi vsi francoski kmere in delavci milijonarji. Vsak teden bi bik> izžrebanih tadi 10 dobičkov po 100.000 frankov Država bi izdala za dobitke in režijo 620 milijonov frankov, vse drugo bi bi. pa njen dobiček. Ce pa vzamemo v roke svinčnik in začnemo računati, pridemo do čisto drugačnih zaključkov, da b" namreč bila na drugi strani izguba drugih lastnikov srečk ogromna da bi pomenila taka loterija obubožanje prebivalstva. Ce stojimo na sta išču, da je država narod, lahko pa zopet :rdimo. da je procvit države procv't naroda in tako pridemo konec koncev na isti račun. Navzlic vsemu »a ostane požrtvovalnost francoskega naroda vredna vsega sno^tovania. 10 fašističnih zapovedi Skavtom, prijateljem dolgega življenja in drugim, ki že imajo svoje zapovedi, da se po njih ravnajo, so se pridružili zdaj še fašisti in dobili srno tudi 10 fašističnih zapovedi. V spomin 10 letnice ustanovitve fašistične milice so določili fašisti 10 zapovedi za njene člane, glasečih se: — 1. Pomni, da fašist in član milice ne verujeta v trajni mir. 2. V ječi prebiti čas je vedno zaslužen. 3. Domovini stužiš, če stojiš na straži, čeprav le pri bencinskem sodu. 4. Tvoj tovariš je tvoo brat. ker s teboj živi in misli, kakor ti. 5. Puška in torbici za naboje so t! dane, ne da bi jih obrabil, temveč hrani! do vojne. 6. Ne reci nikoh, da te plačuje vlada, ker plaču ješ ti, vlada je pa taka, kakršno si si želel in kakršne uniformo nosiš. 7. Disciplina ie sokice armade. Drez niie ni vojakov, temveč samo zmešnjava in poraz. 8. Mussolini ima vedno prav. 9. Ce zakrivi prostovoljec drsc-piinski prestopek, ne more biti zaaf nobene obzirnosti. 10. Eno ti mora bit: najdražje: Do-cejevo življenje. To je res najmodernejša vzgoja ljudi in narod, ki vzgaja svoj naraščaj v takem duhu, ima gotovo sijajno bodočnost. Drži besedo. Dva pijanca se prigugata iz krčme in prvi pravi: Pod častno besedo si ženi obljubil, da ne prideš nikoh" več zvečer pijan domov, pa si zopet pilaru — Že res, toda obljube nisem prelomil, ker se ne vračam zvečer, temveč zjutraj. Stanovski ponos. Sobarica kuharici: Ena izmed naju mora iz hiše. Kuharica: Kar vi pojdite. Kuhati jo umetnost, dočim zna pomagati gospe pri bres^spe&iem zatiranju starosti vsaka. Večia množina akulafurnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Narod« J)yi@ic'§){7ulk§) .inbljana. Sv. Petra nasip št. 2*3 Izvršuje enobarvne tn večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne autotipije. Kombinirane tcftteje za navaden in finej*} papir, trftrtcjc po perorlsih. slikah In risbah, rokopisih hi fotografijah ca razglednice, *e-tuamne afflce, vinjete * /soka beseda &0 pa*. Plača se lahko tam 9 cnamkah ta odgovor znamko! - Na nrraSanja brc* znamko um — ndenimrtnrrus KaimanW 90k- - KUPIM REGULATOR ZA STRANSKI SKLEP (Nebenschluss - Regulator), rabljen, 110 volt, istosmemi tok, kupi Erlah, Mlino, Bled I. 1013 SLUŽBE PRODAJALKA dobro izurjena v damski konfekciji, se sprejme. — Ponudbe do 10. t. m. z navedbo plače in d ase danjeg-a službovanja pod >Vestna na upravo >Slov. Naroda«. za HIŠNIK večstanovanjsko hišo v Ljubljani, vešč vrtnarstva, ki ima, veselje za nego psov in ptičev, eventuelno tudi šofer, naj pošlje le pismeno ponudbo z navedbo dosedanjega delovanja na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Hišnik 1933«. 1027 DEKLE z večletnim spričevalom, želi službo za takoj ali s 1. marcem. — Naslov pri Hedviki Ebner, Sv. Jurij ob Taboru. STANOVANJE štirisobno, z vsemi pritiklina-mi, v centru mesta, z dve^oa vhodoma iz stopnišča, pripravno posebno za zdravnika s potrebno inštalacijo za ordinacije, se odda s 1. marcem. Naslov v upravi lista. 1026 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklmami oddam s 15. t. m. v Mostah. — Vprašati v trgovini R. Peselj, Moste. 1024 MOTOR BSA 350, generalno popravljen, za 4000 Din proda Nagode v SI. Bistrici. 1005 PISALNA MJ^A Mizico za pisalni stroj m plinsko peč zelo ugodno proda Založnik, Livarska 5. PREŠANO SENO 1 do 2 vagona, sladko in polsladko, po ugodni _er±i proda Josip Druškovič, Slovenjgra-dec. 1014 PREŠANO SENO 1 do 2 vagona, sladko in polsladko, po ugodni ceni proda Josip Druškovič, Slovenjgra-dec. 1023 2 A jaz kladivi St. 3 in St. 5, proda Mihael Kavčič v Zgornji Šiški. 1025 STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in irvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje, šolnina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15. 587 FOTOGRAFSKI ATELJE s hišo in vrtom odda v najem foto Verderber v Kočevju. 1022 RAZNO OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Preeker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 11/T TRGOVSKEGA UĆENCA krepkega in poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Pauko Franc, trgovina z mešanim blagom. Kozje. a 1020 RODOVITNO POSESTVO 5 oralov zemlje, 1 uro od Maribora, naprodaj. — K ran j c Rudolf. Brezje. 1002 POZOR! Na prodaj so tri hiše ob Dunajski cesti proti Jezici, v eni se nahaja dobro vpeljana peka-rija. Poleg tega je na prodaj več stavbnih parcel pod. ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje lastnik kopališča Jezica. 1620 ZA POVEČANJE OBRATA slaščičarske stroke in otvoritev slaščičarne v Ljubi jam iščem družabnika s primernim kapitalom. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Dcbro ido ča obrt 969«. POHIŠTVO »SAVA« najceneje: Šperane spalnice Din 6500-pleskane spalnice > 2100.-omare, ples kane > 425.— postelje > 225.- kuninje Kompletne > 950-kuninjske kredence > 475.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 13/L PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VTI, Jernejeva cesta št. 25. Telefon 2708. tn ——i aei usta: Oton cnristot. — Vat v Ljkirtjant.