GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI-ŠT. 4, JULIJ 1997
HREZPLAČENI/VOI)
imyn fbp m ifi> ir miinMiwriiir ■
DO nneiCA NOVEMBRA
Stara črpalka v Kostanjevici, ki obratuje v sklopu Mcrcator preskrbe Kostanjevica, je že več let sporna in so bile na srečo tamkajšnjih prebivalcev odločbe o zaprtju zaenkrat še vedno preložene. Odločba požarnega inšpektorja pa Sc vedno grozi z zaprtjem, zato se postavlja vprašanje, ali bo nova črpalka pri Iskri zgrajena pred zaporo Starc, kar je bilo sicer pred nekaj
meseci obljubljeno na zboru krajanov. Kol je pojasnil arhitekt I^mil l-'ijavž iz Petrolove organizacijsko enote Inženiring, iiodo obljubo, ki so jo junija letos dali tudi inšpektoratu za varstvo preti naravnimi in drugimi nesrečami pri upravni enoti Krško, držali. Tako bo do 15. julija ali kak dan kasneje pripravljen projekt za izvedbo, potem pa bosta Petrol in soinvestitor I.adko
Peirctič zaprosila /a enotno dovoljenje pri upravni cnoli Kr.ško, kjer so že obljubili izdajo dovoljenja jio najkrajši poli, najkasneje do 15. avgusta. “1. septembra bonu) tako pričeli / delom, za tlokončanjc črpalke pa so potrebni trije meseci. V tem času bomo poskušali /agotoviti obratovanje sicer sporne črpalke sredi Kostanjevice,” je obljubil 1'ijavž. (Foto: T. G.)
C3C;
V. •'J*''!'’
LETO
2002
75&UTNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI
Iz vsebine četrte številke
V
Čiščenje reke Krke - stnm 2 Kako se je “zgodila” Sežana -• stran 4 Resslovapot - stran 6
SVET KS OBVEŠČA
Čiščenje reke Krke
KRKA ODKRILA BOMBE, POSTNI NABIRALNIK, PIŠTOLO NA BOBENČEK IN ŠE KAJ
Celo soboto so sc na pobudo Društva potapljačev Vidra i/. Krškega, ribiške družine Kostanjevica, tabornikov i/ rodu Sivi ditn in domače krajevne skupnosti 15 potapljačev iz vseh koncev Slovenije in drugi prostovoljci domačini lotili čiščenja dna Krke ob Otoku. Akcija je pokazala, da so sc na dnu Krke skrivali pravi “zakladi” vsemogočih odpadkov - zrcala človeške malomarnosti, vojaških ostankov iz 2. svetovne vojne in še kaj.lako so potapljači med drugim v akciji, kot je v Kostanjevici še ni bilo, našli tudi tablico s hišno številko Kostanjevice št. 73 še iz prastare Jugoslavije, poštni nabiralnik, ki je pred leti izginil iz domače pošte, bombe, bajonet iz 1. svetovne vojne, iz tistega časa pa verjetno izvira tudi pištola na bobenček. Pirotehnične ostanke so potapljači označili in bodo počakali na posebne akcije.
Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki se za uspešno izvedeno akcijo zahvaljuje naslednjim udeležencem; Članom potapljaških društev iz Krškega, Semiča. Maribora in Novega mesta, tabornikom odreda Sivi dim in občini Krško. Za izkazano dobro voljo in pripravljenost
za sodelovanje se zahvaljujemo naslednjim krajanom; Koljančič Željko, Skušek Boris. Žabkar Kok. Boltes i'lorjan, Bizjak Iztok, Herakovič Milan, še po.sebna zahvala gre Gasilskemu društvu Kostanjevica na Krki in njegovim članom: Cvelbar Marjan,'Ibm-še Miha, Palčič Anton, Jordan Franc, Mahne Robi. Kot sponzorjem akcije pa se zahvaljujemo Ribogojništvu Goričar Mirko, Mercator Agrokombinat PE Klavnica Kostanjevica na Krki, Gostilni Žolnir - P"anika in Otto Sevšek in gt)siilni Kmečki hram. Za prijeten zaključek akcije sla poskrbela Pihalna orkestra iz Šentjerneja in Kostanjevice na Krki. Ker so se organizatorji akcije v naši sredi dobro počutili, so obljubili, tla bodo akcijo čiščenja struge nadaljevali v jesenskem času.
[ Opravičilo uredništva ^
I Avtorju članka in bralcem sc uredniški odbor opravičuje zaradi |
I nastale napake v prejšnji številki. Razstava del Božidarja Jakca i
. na Norveškem je bila posvečena 100-letnici rojstva norveškega
* skladatelja Haralda Saeveruda.	'
I---------1--------------------------------------------------1
NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada; 1000 izvodov. Uredniški odbor: Milan Kuplcnik, Anica Žugič,Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Melita Sku.^ck. Naslov uredništvu: KS Kostanjevica, Ljubljanska 7. Kostanjevica. Telefon: 87-275.
Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba;
Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi republike Slovenije spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 % davek od prometa
proizvodov.
SVET KS OBVEŠČA
julij 1997____________________________________________
AKCUAZA OBNOVO MOSTU ŠE NAPREJ ZELO USPEŠNA
Odbor za obnovo mostu čez reko Krko (Tercialski most) z veseljem ugotavlja, da zbiranje prispevkov in lesa poteka še naprej zelo uspešno, tako da smo lahko zaenkrat kar zadovoljni. Nekateri člani pripravljalnega odbora zaenkrat še niso izpolnili obljub, vendar vsi zatrjujejo, da bodo v naslednjih mesecih veliko bolj aktivni.
Prvi vtisi, ki jih je naš odbor dobil, so, da veliko ljudi spremlja obnovo mostu z veliko mero nezaupljivosti in previdnosti. Nekateri zatrjujejo, da so za omenjeno obnovo že nekajkrat dali svoj prispevek, vendar se od tega ni zgodilo nič.
Vsem nam, ki aktivno delamo v sedanjem odboru, je seveda marsikdaj neprijetno, ko poslušamo različne očitke in obtožbe, vendar smo popolnoma neobremenjeni in delamo v prepričanju, da nam bo z vašo pomočjo, spoštovani krajani, omenjena akcija uspela.
Vzadnji številki Kostanjeviških novic smo objavili vse tiste krajane, ki so z denarnimi prispevki podprli omenjeno akcijo. Ponovno moram omeniti, da lahko zaradi omejitve prostora žal objavimo samo imena in priimke darovalcev in da smo primorani podarjene zneske in naslove izpustiti. Vsi ti podatki so vsakemu na vpogled na sedežu krajevne skupnosti.
Ob tej priložnosti bi se rad opravičil družini Žarn (Hmeljska ulica 9), ki v zadnji številki ni bila omenjena na spisku darovalcev.
Denarni prispevki:
KOSTANJEVICA: Kastelic Martin, KastelicTone, Družina Kladu-šan, Delak Igor, Vukčevič Cvetka, Družina Strgar, Mojstrovič Ivanka, Mojstrovič Silva, Petretič Lado, Štefanič Jože, Luštek Peter, Družina Pavlovič.
ZABORŠT: Družina Grubar ČRNEČA VAS: Hajšen Ivan
DOBE: Družina Vodopivec, Družina Kopač, Družina Matjašič, Kavšek Jože, Družina Bobič, Družina Čuk.
Darovalci lesa:
ČRNEČA VAS; Barkovič Mihael, Lepar Marjan, Zvenik Franc, Žulič Ivan, Klemenčič Franc, Stopar Jože, Zagorc Franc, Ivšič Anica, Zagorc Amalija - skupaj 4,3 m^
SLINOVCE: Jereb Ruža, Colarič Avgust - skupaj 1 m^ ČREŠNJEVEC: Hočevar Martin, Stopar Jože - skupaj I m^ VRTAČA; Sintič Jože, Žulič Branko, Zagorc Andrej - skupaj: 2m^ AVGUŠTINE, JABLANCE, GLOBOČICE; Jelenič Ivo, Colarič Leopold, Jordan Alojz- skupaj 7,5 m-’
VRBJE: Hudoklin Martin, Božič Albert, Kučič Ivan, Stopar Franc - skupaj: 1,65 m^
KOSTANJEVICA: Cvelbar Jože - skupaj; 5 m\
DAROVALCI, ki ne želijo biti imenovani - skupaj; 7,5 m\
Podarjeni les smo prepeljali na žago Colarič v Slivje, kjer je v soboto, 28.6.1997, potekala delovna akcija - žaganje lesa. Akcije so se udeležili; Jordan Žan, Unetič Ivan, Boltes Florjan, Sintič Jože, Stanič Samo, Cvitko Vili, Urlicht Jože, Matjaž Zajelšnik in “Levkotov Rudi”. Da smo vsi skupaj preživeli, je poskrbela
Unetič Mija in ob koncu smo ugotovili in izmerili, da smo za obnovo mostu pripravili 13-14 m’ žaganega lesa. Zbiranje denarnih prispevkov sc bo nadaljevalo tudi v juliju in avgustu, po 15. avgustu pa nadaljujemo tudi z zbiranjem in sečnjo podarjenega lesa. Ponovno vas vabim k sodelovanju in se vsem darovalcem še enkrat najlepše zahvaljujem.
Pripravil: Matjaž Zajelšnik
KOSTANJEVICA POD DROBNOGLEDOM
Nadarjeni dijaki tokrat preučevali Kostanjevico^ ki se pripravlja na praznovanje 750-letnice - Vprašani sorazmerno slabo poznajo vrsto zaščite svojih bivališč
KOSTANJEVICA NA KRKI - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje iz Sevnice je v sodelovanju s podjetjem KIN Sevnica pretekli leden v Kostanjevici organizirala že 4. poletno šolo Skupno ognjišče Posavje 97. Tokrat seje 24 udeležencev šole pod mentorstvom prof. Alenke Žuraj in akademskega slikarja prof. Alojza Konca polnilo kar s podobo mesta, ki jih je gostilo, saj želijo z raziskovalno vnemo pustiti tudi svoj pečat v celostni podobi Kostanjevice, ki bo leta 2002 praznovala častitljivo 750-letnico.
Dijaki so sodelovali v likovni designerski delavnici, v kateri so skušali prispevati k celostni podobi kraja, in v zgodovinsko etnološki delavnici, v kateri je delo temeljilo na ureditvenem načrtu mestnega jedra Kostanjevice, ki gaje občinski svet sprejel pred nekaj leti. Mladi raziskovalci so postavili v ospredje varovanje naravne in kulturne dediščine, kar so skušali projicirati skozi oči ljudmi, kijih varovanje dediščine neposredno zadeva. Hoteli so ugotoviti, kakšne možnosti ima vsebina odloka, da bi zaživela in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za to.
Dijaki seveda vseh prebivalcev otoka niso mogli obiskati, so pa pri ljudeh dobili vtis, daje pri uresničevanju ureditvenega načrta izpadla pozitivna motivacija prebivalcev, saj so dijaki iz opravljenih razgovorov ugotovili, da se ljudi loteva malodušje, nezaupanje in nejevera, da ne verjamejo (več), da bodo širokopotezno oblikovani načrti za razvoj mesta uresničeni, strogo postavljena zaščita njihovih bivališč jih omejuje, saj je izboljšanje bivalnih pogojev zato še bolj zahtevno in dražje, čeprav imajo seveda vso pravico do tega. Mladi raziskovalci so presenečeni ugotovili, da posamezniki v izbranem vzorcu sorazmerno slabo poznajo vrsto zaščite svojih bivališč, na vprašanje, kaj pričakujejo od družbene skupnosti, pa so izpostavili predvsem pomoč pri obnovi svojih bivališč, ureditev prometa in čistočo Krke.
TANJA GAZVODA
Udeleženci poletne šole želijo, da njihova spoznanja ne bi ostala zgolj na papirju, ki bi pristal v kakšnem predalu, zato bodo do konca leta izdali zbornik, za vse, ki živijo na strogo varovanem območju, pa predlagajo olajšave, bodisi davčne bodisi v obliki ugodnih kreditov, da bodo ljudje v varovanju čutili tudi svoj interes.
KAKO SE JE ^‘ZGODILA’’ SEŽANA ALI
ZGODBA O USPEHU
Sedem zjutraj. Kava jc obležala nekje globoko v želodcu, o zajtrku niti ne razini-šljani. Hitro preverim, če imam vse s seboj. Instrument, mapa z notami, lira, Ibtoaparat, vse je v borši, kamor sem jih zložila že včeraj, a kontrola jc dobrodošla, nova obleka, skrbno zložena na obešalniku, da sc ne zmečka, sicer me bo naš predsednik Andrej gledal hudo postrani.
Večina je žc zbrana pred šolo, kjer je zborno mesto, avtobus pripravljen na odhod. Čeprav si neradi priznamo, nas daje trema. Obraze prekriva bledica, pogovor nekako ne steče. “A imaš kaj treme”, je skoraj bolj pogost pozdrav kot dobro jutro. Ta tekmovanja so vražja stvar. Ena sama priložnost, poravkov ni, če sc zmotiš jc to opaženo. V petčlanski komisiji bodo sedeli sami glasbeni eksperti, tako, da vsakršno blefiranje odpade. In pri tem ne bodo upoštevali, da smo skupaj šele slabi dve leti in pol, da smo praktično vsi še glasbeni “zelenci”, da nas je tudi številčno malo. Kako krivično.
V	Scnjcrncju poberemo Janija, basista, ki bi mu lahko občina Šenjcrnej in KS Kostanjevica dali priznanje, ker je, brez dvoma, največ naredil za dobre sosedske odnose. V Novem mestu sledi prva runda lula-nja, trema pač dela svoje, priključijo sc nam še samozavestni “Stražani” (člani Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže pri Novem mestu), ki bodo zapolnili vrzeli v mankajočih instrumentih. Avtobus je skoraj poln, šofer spusti vidco-kascto, V.SC se umiri. Sežana, prihajamo.
Saj jc bil pravzaprav že skrajni čas, da sc končno odpravimo. Vsi smo žc malce naveličani igranja istih skladb vedno znova in znova, cela dva meseca, kolikor so potekale priprave na tekmovanje. In listi večni Tonijev: “Fantje, to za tekmovanje ne bo zadosti dobro. Še enkrat.” Večina nas zna program sestavljen iz skladbe za ogrevanje, obvezne oz. predpisane skladbe Vinka Štrucla Miniature in skladbe po izboru, slavne Škotske rapsodije, tako ali tako že na pamet.
Pred Sežano še hiter postanek, nova runda lulanja in pa seveda sendviči, ki so nam jih prijazno pripravili v Hramu Kljub temu, da jc bila v Sežani prava
sparina, so roke še vedno iinzlc. Redarji so nas strpali v izpraznjeno gasilsko garažo. ki si tega imena zagotovo ne zasluži. In kaj zdaj?. “Kje sc bomo pa preoblekle?. Jaz se skupaj z fanli že ne bom preoblekla”, so v en glas ugotovile naše mlade flavtistke. No pa smo rešili tudi ta problem. Le Janja jc skoraj mislila, da je ostala brez hlač.
Sledi hitra vaja, kar tam, v garaži, instrumente je poterbno ogreti. Vse doni, bobni, občutek Je veličasten.
Na vrsti smo. Ko čakamo zunaj pred odrom, nas opozarjajo, naj bomo tišji. Še prej seveda tretja runda lulanja. lirno, učitelj flavte je dobro razpoložen, naš Zvone, učitelj klarineta, pa modro molči. Vrata sc odprejo, vrstni red odhoda na oder se popolnoma zmeša, a se vseeno znajdemo, note so na stojalu, v dvorani tišina, poslušalcev malo, kakih deset in čisto na vrhu dvorane petčlanska komisija.
Ioni pride na oder, vstanemo in sedemo na znak. Tako, zdaj gre zares. Roke so v zraku, kot eden dvignemo instrumente, zamah, “privežite pasove - gremo”. Pot teče v potokih, v dvorani jc peklensko vroče, zvok zadušljiv, tako, da komaj slišiš sosetla, ki sedi poleg. Jasnin solo je bil čudovit. Dobro nam gre.
'Foni vidno z olajšanjem oilidc z odra. za njim tudi mi, vsak pri sebi analiziramo, kje smo naredili napako.
A zunaj sije popolnoma tlrugačno sonce, vsi / olajšanjem zadihamo. Za nami je. Hitro šc gasilska slika na bližnjem stopnišču in obljubljeno kosilo blizu Sežane. “Dokler mi kakšno ne zaigrale, ne verjamem, da ste muzkontarji”. nas je podražila lastnica gostišča. V trenutku so instrumenti zunaj, knjižice na lirah, ljudje zadovoljni poslušajo, povabijo nas tudi na Gasilsko veselico. Medtem sc vrne šofer, ki je po kosilu peljal “Stražane” nazaj v Sežano. Med nami završi. Dobili smo 90.2 točk od l(){) in s tem zlato plaketo. Pa mu noben zares ne verjame. Obljubili smo mu. da ga vržemo v Krko, če nas vleče za nos. A ugibanj je konec, ko prispemo nazaj v Sežano. Naš kapelnik '1'oni skoči naravnost v i)b-jcm prcdsctiniku Andreju, vsi iskreno čestitajo. začetna zniedenosl se sprevrže v nepopisno veselje. Kaj takega ni pričakoval res nihče. Vse kar je rekel šofer, je bila čista resnica. Na oglasni dski je bilo vse zapisano či no na belem. In na Pankitov (zalo ker imamo dva Robija) znani: “A sle kej vesel”, smo vsi, iz srca, odgovarjali pritrdilno.'1'udi l'ruly, čejirav mora, zaradi izgubljene stave, plačati Zvonetu večerjo.
P«£MifR
KULTURA
Na koncu šc malce statistike. V skupni razvrstitvi jc Pihalni orkester Kostanjevica na Krki rneii 28 orkestri i/. Slovenije in zamejstva osvojil sedmo mesto, prejem zlate plakete pa omogoča uvrstitev v višjo kakovostno skupino.
Ob tem bi se radi zahvalili KS Kostanjevica in g. Herakovič Milanu, kakor tudi g. Sitarju in ZKO Krško za finančno pomoč, ki nam je omogočila udeležbo tekmovanja. Hvala g. Gradišku, g. Arhu, g.Pircu in “Stra-žanom” za pomoč pri nastopu. Mvala tudi vsem, ki ste doma držali pesti in nam pošiljali dobre želje. In kdo so tisti, ki so vsak po svojih močeh prispevali k temu velikemu uspehu in se zapisali v zgodovino: DirigeniToni Homan, učitelja Zarn Anton in Hrnest Jazbec, presednik Jordan Andrej in po abecednem redu; Babič Alvea, Baznik Borut, Baznik Jurij, Bizjak Mateja, Bohinc Aleksander, Curhalek Anja, Cvelbar David, Cernoša Lidia, Jordan Robi, Krapež Boštjan, Krhin Gašper, Kuhar Janez, Kuhar Malej, Kuhar Peter, Olovec Mojca, Omer-zel Damjan. Pibernik Janja. Pibernik Primož, Pibernik Tomaž, Pirc Klemen, Požgaj Matjaž, Selak Jani, Sokolovič Tomaž, Strel Jasna, Strel Vesna, Stokar Robi, Voglar Matjaž, Vojakovič Petra.
Iz Sežane poročala: L.C.
I------------------------------------1
I SREČANJE UPOKOJENCEV |
I Društvo upokojencev tudi letos pri- | I pravlja srečanje članov in njihovih za- i koncev na Gorjancih pri Sv. Miklavžu.
I	Srečanje bo v petek, 18. 7.1997. I
MINISTER ZA PROMET IN ZVEZE NA OBISKU V
v torek, 8. julija 1997 je Kostanjevico na Krki obiskal drža\ ni minister /a promet in zveze magister Anton Bergauer. Ob tej priložnosti sc jc srečal s pretlstaviuki občine Krško in krajevne skupnosti Kostanjevica. Mcil pogo\ori, ki so so jih poleg ministra udeležili med drugimi tudi župan občine Krško g. Danilo Silcr. predsednik občinskega sveta g. Franci Bogovič in predsednik krajevne skupnosi:--Kt>slanievica g, Milan Herakovič (na sliki), so obravnavali problematiko prometne uredil\e v občini in našem kraju. Se posebno so izjiostavili potrebo po inedil\ i inirastruklure na kosianjeviškem otoku in izgradnji obvoznice.
foto: T.G.
SPETBOUSAPOTDO K0SIANJEVI8KEJAME
Kostanjeviški jamarji morajo večkrat letno pljuniti v roke in urediti kilometer makadamske poti, ki pelje od Kostanjevice do največje urejene kraške jame na Dolenjskem. Tako so tudi prejšnji teden z lastnimi sredstvi in ob pomoči člana avtoprevoznika Jožeta Cvelbarja “posodobili” pot, čeprav upajo, da bo nekoč ta cesta, kije sicer v programu krajevne skupnosti, tudi asfaltirana. Če prej ne, vsaj do leta 2000 ali pa do 750-letnice Kostanjevice. Jama je namreč spel vse bolj priljubljena točka turistov. Letno jo obišče preko 7 000 ljudi. Sicer pa je jama v juliju in avgustu odprta vsak dan od 10. do 18. ure.
Foto: Tanja Gazvoda
RESSLOVA ROT
nov ixziv za pohodnike
Pot jc bila označena v vsej tišini, brez vsega hrupa, nakar smo bili povabljeni na “splavitev”. Strokovno vodstvo je prevzel Mojmir, za njim pa smo sc zvrstili Marička, Marinka, Marjeta. Jelka, gospa Čukova, pa Slane, Pavel, Vasja in Matej. V zložni hoji navzgor, mimo vinogradov smo dosegli “Janijev ranč” na Malih Vodenicah in v jutranjem soncu malo - sede - gasili prvo žejo. Nadaljna trasa poteka med Velikimi Vodenicami, nad Ržiš-čem, vseskozi po senčnem gozdu na travnike nad Javorico. Originalni smeri od Bane v Pleterje in nazaj na Javorovico smo se tokrat zaradi vročine soglasno odrekli. Na Javorovici nad Ožboltom smo pomalicali in nato lažje premagali smučišče. Od tuje lep, obširen razgled preko dolenjskih gričev in Kuma, do Kamniških Alp, Julijcev in notranjskih hribov. Vročine nas je rešila gozdna pot med Kalškim in Pirčevim hribom, nakar smo na sončnem travniku polegli za daljšo debato. Po prijetnim soncem smo dosegli rob Kobil in sc posvetili razgledu. Višinomer nam je povedal, da smo se iz Kostanjevice povzpeli na 750 višinskih metrov. Kar ponosni smo ugotovili, da sla z nami tudi dva sedemdesetletnika, torej je pol primerna za vsakogar, ki ima voljo. Naprej vodi pot skoraj brez vzponov do pragozda Ravna gora in tuje po vsej botanični latinščini sledila še Mojmirjeva strokovna razlaga pomena rezervatov.
Od tu pa je šlo le še po ravnem in navzdol. Polom je .sedaj res polom: zapuščeni planinski dom oz. kar jc od njega ostalo inje v grozljivem nasprotju z očarljivo naravo, ki ga obdaja. Tu smo ugotovili, da ima obiskovalce le z Dolenjske, medtem ko smo ga Posavci kar prepustili usodi.
Pol smo nadaljevali po gozdni cesti in dosegli gozdarsko hišo, okoli katere je bilo zelo živo - nasprotno Polomu naslaja v “rdeči hiši” baza za večdnevne izlete na konjih, ki bodo tej, kar dobro ohranjeni koči vrnili življenje sedaj, ko so gozdarji odšli.
Zares smo veseli te pobude Vodopivca in mu želimo veliko uspeha.
Po bližnjicah smo dosegli nov lovski dom in se prepustili razgledu, počitku in okrepčilom. Od tu namreč ni več daleč v dolino mimo goljave, ki jo je pred leti povzročil zračni vrtinec. Dosegli smo Orehovec in nato po gozdu prečili še mimo Griča do klošlra, naše začetne točke. Hoje je bilo efektivno 7,5 ure, prijetno utrujeni smo se veseli in zadovoljni vrnili.
Čakal nas je še drugi del poli, na kateri smo se našli v enaki “postavi”, manjkala sta le Marička in Slane. Tokrat smo od .šole skozi Globočice in Lcvkovc farme, pa skozi Avguštine v sončnem jutru dosegli prvo razgledišče Sv. Mohor (430 m). To je pravi
kraj za postanek, z obširnim razgledom od Prušjc vasi, frluge, Kamniških in Julijskih Alp, pod nami pa domači kraji: Kostanjevica, Oštrc, Črešnjevec in seveda “naš del” Gorjancev. Od tu ni daleč v Črnečo vas (380 m), kjer je nekdanji obrambni stolp in propadajoča podružnična šola, ukinjena leta 1972. V vasi sta lepo ohranjeni leseni kmečki hiši - da bi le laki ostali! S poti, ki vodi v Sušico se po gozdu vzpnemo na področje Kozarje, kjer smo na prvovrstni razgledni točki in tu smo si privoščili malico. Po gozdu in nekaterih jasah na višini 800 m obidemo področje Kozarje, nato pa po zelo lepem smrekavem gozdu nadaljujemo pot do “rdeče hiše”. Od tu ni daleč do lovskega doma (pijača, včasih hrana), nato po gozdu zložno dosežemo Dolšce in že smo pri prijaznih ljudeh, ki nam - razgretim in žejnim - pred zidanico ponudijo pijačo. Deloma po cesti in deloma po bližnjicah pridemo do “žage” in Studenc. Če nam čas in kondicija dovoljujeta lahko obiščemo še Koslanjeviško jamo. Od tuje do šole lep, žal malo uporabljen sprehod. Za la del poti smo porabili
efektivno 6,5 ur hoje.
Ressel-ova polje nedvomno velika obogatitev za vse, ki imajo občutek za naravo. S seboj je potrebno imeli nekaj malice in pijače ter po možnosti strokovno vodstvo, ker na ta način spoznamo vse posebnosti tega gozdnatega dela Gorjancev. Zato smo za trasiranje lahko hvaležni osebni iniciativi g. Mojmirja Pusloslemška, mi, prvi pohodniki pa njegovim strokovnim razlagam, ki so nam to področje še bolj približale. Za oboje smo mu zelo hvaležni in verjamemo, da bodo tako doživljali tudi bodoči pohodniki.
Matej Suliač
'S
KULTURA
KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI
KO SKD Koslanjevica na Krki jc ob sodelovanju s KS KoslanJcvica na Krki pripravil dne 24. junija 1997 kresovanje ob dnevu dr/.avnosti. Praznovanje dneva državnosti se jc /ačelo ob 20. uri / mašo /a domovino. Po končani maši je župan občine Krško, g. Danilo Siter, ob igranju domačega pihalnega orkestra prižgal kres. Kresovanje, ki gaje sicer malo motil dež, seje nadaljevalo ob /vokih Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki, kozarčku vina in skromnem prigrizku.
Anita Baznik
■'■ v; -	'/___________I I Iin||n I
TROBILNI KVINTET SE PREDSTAVI
Dne 3. maja 1997 seje v atriju Oražnovc hiše predstavil dt)mači 'Probilni kvintet. 1'robilni kvintet, ki deluje žc približno eno leto, scsiavljajo: Klemen Pirc, Jurij Baznik, Matej Kuhar, Borut Baznik in Petei Kuhar.
V	svojem enournem programu so predstavili dc\cl skladb znanih sklatlateljev, kot so HandcI, Clark, Pachclbcl ter dve tradiconalni ameriški m po eno izraelsko in japonsko skladbo. Okoli 70 poslušalcev jc najbolj navdušila skladba Amazing Grace, ki sojo na koncu zaigrali še enkrat. Večer seje končal ob kozarčku vina in skromnem prigrizku, fantje pa so obljubili, da to ne bo njihov zadnji nasioj'). Prograni je z odlomki iz pridig Janeza Svetokriškega povezal Branko Jordan.
Anita Baznik
r REVIJA PESEM	|
I POSAVJA 1S9T	I
I	.. .	I
j Posavsko pevsko združenje in Zveza kulturnih organizacij Krško	|
I sta bihi letošnja organizatorja žc tradicionalne revije Pesem |
I Posavja 1997, kije bila v soboto, 17. maja, ob 19. uri v galeriji .
Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
' Na reviji se je predstavilo devet zborov iz brežiške, krške in •
I sevniške občine, in sicer; Mešani pevski zbor SERAPHICUM iz I
1 Kostanjevice na Krki, Mešani pevski zbor LISCA Sevnica, Ženski I
I pevski zbor KUD Brežice, Moški pevski zbor KUD Brežice, |
I Mešani pevski zbor PRIMOŽTRUBAR Loka, Moški pevski zbor \
I SVOBODA Brestanica in Mešani pevski zbor VIVA Brežice.	|
I Vsak zbor je v svojem programu predstavil tri pesmi, ki so Jili I
j poslušalci nagradili z bučnim aplavzom, kar dokazuje, da so |
I bile le-tc izvedene zelo kvalitetno. Zbori so ob koncu prejeli še .
priznanja. Program jc povezovala Melita Skušek.	.
'	Anita	Baznik	'
I________________________________________________________I
OBVESTILO
V VE pri OŠ JOŽE GORJUP Kostanjevica na Krki in V VE pri OŠ Podbočje
obveščata starše otrok, ki so vključeiii varstvi), da bo vrtec v Podbočju zaprl /ailnji teden v juliju, to je otl 28.7. 1997 do 1.8.1997, vrtec v Kostanjc\’ici pa prvi teden v avgustu, to je od 4.8. do 8.8. 1997.
Vrtca bosta izjemoma zaprta zaradi Iclnih diipustov in večjih vzdrževalnih del. V prvem terminu bo podboške otroke sprejemal kostanjeviški vrtec, v ilriigem ternunu pa bo kostanje-viške vrtičkarje sprejemal podboški vrtec.
Ravnatelja: Anica Zii^ič Matjaž Zajelšnik
OBVESTILA IN OGLASI
julij 1997
NOUICE	I
i
'J 5 2 ( 4 y T . 4 K o s 13. n J c v i u a. 53; 5
o stran 8
000072498.4
Kostanjeviški Šelmarji tudi letos pripravljajo v sklopu polletnega občnega zbora tradicionalno Srečanje pustnih skupin in Kostanjeviško noč, ki bo v soboto, 26.7.1997, s pričetkom ob 16. uri.
Najnilajšini sc bo najprej predstavila klov-ncsa, novost prireditve pa je, da bo organizator poskrbel za živo glasbo že v popoldanskih urah. Ob 18. uri bo nastopal “naš” pihalni orkester, na Otoku pa sc nam bodo predstavile pustne skupine s svojimi običaji.
V	mraku sc bo na prizorišče pripeljal Prezidij Prforcenhausa in seboj “pripeljal” okrašene čolne. Nato bodo Harlekinke zaplesale svoj kan - kan, obvezni spored sc bo zaključil z ognjemetom in razglasitvijo najlcpSc okrašenih čolnov. Za jedačo in pijačo bo letos poskrbela Gostilna Pešič. Organizatorji pa pripravljajo šc dodatna presenečenja.
Vabimo vse Selmarje in njihove simpatizerje, da si v najvcčjcm številu ogledajo napovedane nastope in predstavitve. NE POZABITE, VESELA NOČ SE ZAČNE OB 16.
URI!
Foto: Slavko Sintič
POVABILO IN RAZPIS ZA TEKMOVANJE OKRAŠENIH ČOLNOV
V	okviru Srečanja pustnih skupin in Kostanjeviške noči razpisujejo Šelmarji tekmovanje za najlepše okrašeni čoln.. Nagrade za najlepše okrašene čolne so;
L mesto....................30.000,00	SIT
2. mesto...................20.000,00	SIT
3. mesto...................10.000,00	SIT
Kot vsako leto bo organizator nagradil tudi ostale sodelujoče čolne. Za vse ostale informacije lahko pokličete Franca Cur-haleka na 87-194.
PONOVNO PLANINSKO DRUŠTVO
Ljubitelje narave in planin obveščamo, da se pripravlja sestanek za ponovno ustanovitev Planinskega društva Kostanjevica na Krki. Zaradi nerešenega lastništva Planinskega doma na Polomu je prišla na Svet krajevne skupnosti pobuda za ponovno ustanovitev Planinskega društva. Po veljavnem zakonu o društvih in Statutu Planinske zveze Slovenije je za ustanovitev potrebna prisotnost najmanj 10 članov. Na ustanovnem sestanku se sprejmejo predpisani akti. Vsi, ki vas zanima dejavnost planinskega društva in ste v društvu pripravljeni sodelovati, pokličite 87-275 (Marjana Krhin), vsak dan od 9.00 do 1 1.00. Ustanovni sestanek bo predvidoma konec počitnic.
OPOZORILO LASTNIKOM GOZEM3V
Gozdarji zavoda za gozdove Slovenije ugotavljamo povečano številčnost smrekovega lubadarja v naših gozdovih. Ker so bili gozdovi v minulih letih poškodovani zaradi sncgoloma in /.Icdo-lomov, je v sestojih še vedno precej oslabelega drevja. To predstavlja potencialno nevarnost za nastanek žarišč. Opozarjamo vse lastnike gozdov, da so po zakonu o gozdovih dolžni poskrbeti za vse ukrepe, da bi preprečili prcnamnožitev žuželk. Polomljene vrhače iglavccv je potrebno zložiti v kupe, podrto drevje takoj odpeljati iz gozda in panje obelili. Za sanacijska dela v svojem gozdu lahko lastniki v primerih, ko jih pravočasno in kvalitetno opravijo, dobijo tudi subvencije. Podrobnejša navodila vam bo dal vaš revirni gozdar na krajevni enoti Kostanjevica na Krki.
OBVESTILO
VVE pri OŠ Podbočje
vpisuje otroke v vrtec, v oddelek od I do 3 let (jasli). Prijavo lahko dvignete v vrtcu pri OŠ. Prijave sprejemamo do 15.8.1997, oziroma do zasedbe prostih mest.
Vabljeni!
Ravnateljica:
Anica Žugič