it. 236 i-* vnAiitilcC' os^ {shaja Asiške^. — O&tmti isk tiskarne Edinost. Naročnina znaša ra ~ , 4 mesece L 19.50, pol leta L 32— ia celo leto L 60.—h Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva ia uprave Št 14-51 Prof. F. J Trstu« v sredo 7. oktobra 1925. Posamezna Številka 20 cenu Letnik L EDINOST Posamezne Številke v Trstu ia okolici po 20 ceat — Oglasi se računajo v Sirokosti ena kolone [72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 50 ceat osmrtnice, zahvale, poslanke ia vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 3.—. Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu« alie* sv. Frančiška Astškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprrre 11-51. Dragocena priznanja Tedenska glasilo fašistovskega sčndaka-t* sodnih kancelistov- in tajnikov «11 Can-ce&ere cFItaiia» je priobčilo v svojem rzda-nju od 16. septembra 1925 nastopni sestavek: . Obveščeni smo, da je Njegova eksce- lenca minister izdal naredbo, naj se iz sodnih uradov v novih pokrajinah odstranijo vsi tisti funkcijonarji prejšnjega režima. ki ne nudijo popove gotovosti glede svetega italijanskega čustvovanja. V ta namen je bila v zadnji številki «boUettina» objavljena opozori te v- s pozivom, naj funkcijonarfi, ki želijo sodelovati za poita-UjanCevanje novih ozemelj, predložijo direktno ministrstvu svoje prošnje z navedbo, v katerih krajih in katerih uradih oi hoteli služiti. Zagotavlja se jim odškodnina za troske premešćenja. Hvaleč to odredbo Njeg. ekscelence R'ccco, ki potrja vnovič čustva najvišjega patrijotizma, s katerim je prežeto vse uradno delovanje tega ministra narodne vlade, pozivljemo kolege, ki jim njihove družinske razmere dovoljujejo to, da se odzovejo terroif pozivu našega priljubljenega ministra.* Na ta poziv pa je prišel v tržaškem tedniku «Marameo» odziv, ki ga izdajatelj uvodoma omenjenega glasila gotovo ne bi bil pričakoval. «Marameo» je sicer le «humorističen» in « satiričen* list. ki mu zdrava satira in humor nista ravno najmočnejša stran in ki priča, da so tisti, ki jim služi v duševno hrano, precej zaostali na poti do politične in socijalne zrelosti m dobrega ckusa. Zato- se mi v resnici ne spominjamo prilike, ko bi fcilli temu listu posvetili svojo pažnjo. Danes pa jo posvečamo, ker to pot ni le resen, marveč tudi ozlovoljen m zelo hud. Očita piscu onega sestavka v glasilu fašistovskega sindikata sodnih kancelistov in tajnikov* da nič ne razume pravega pomena besede v.poitalijančevanje». Kajti^^ tako pravi — poitaliiančevanje odrešenih dežel bi bila nerazumljiva naloga ' za skromnega državnega funkcijonarja i'Z starih pokrajin. «MarameK>» nadaljuje, da bi moral izdajatelju glasila rečenega fasistov-skega sindakata očitati nevednost, Če misli, da bodo še-le on in njegovi tovariši mogli poitalijančiti Trst, Gorico, Trentin itd. Zato izreka tržaški list domnevo, da je imelo rimsko glasilo v mislih tisti del novih pokrajin, k;er živijo v pretežnem številu Nemci m Slovani, ^ Na to navaja «Marameo» — v pouk. kakor pravi, vsem tistim, ki si domišljajo, da morejo Še le oni poitalijančiti te kra-je — kako so se tukajšnji Italijani že v prejšnjih Časih borili za rtalijanstvo teh dežel: s svojim tiskom, svojimi organizacijami, na volitvah itd. Cek> tudi iunkcijonarji prejšnje c. kr. vlade, da so glasovali za njih narodne kandidate! To so dejstva, ki jih — tako opominja «Marameo» malicijozno — ne more izbrisati- tudi noben «Cancel-liere d'Italia*. Če naši Čitatelji pazno prečrtajo to prerekanje med ljudmi, ki sicer stremijo po istem cilju — po poiialijančevanju našega ozemlja — in ki se le prerekajo za prvenstva, (ki si ga eni že prisvajajo, drugi pa bi si ga hoteli še le prisvojiti) bodo razumeli, zakaj smo se ozrli na to precej strupeno polemiko. V enem pa se — četudi nehote — strinjajo te — blage duše: v priznanju namreč, da to naše ozemlje ni italijansko. Vsa logika govori: če sem hotel, ali če hočem poitalijančiti kak kraj. vsebuje to hotenje priznanje, da dotični kraj ni italijanski. Kdo bi se neki hotel truditi za pokali] anč?vanje kakega kraja, ki je že ita/-lijanski?! Nosil bi vodo v morje, kar bi menda vojna birokracija v naših krajih favorc*-rala slovanski živelj! V tem pogledu bi mogli mi iz zgodovine političnih, zlasti pa vofckržh bojev, posebno v Istri- podati kričeče prm ere, kako je avstrijska birokracija v nje pretežni večini tudi z nemoralnimi — Če bi rekli nekorektnimi, bi premalo rekli — metodami ovirala politično in kulturno u dejstvo vanje slovanskega prebivalstva. Kako pa je avstrijski režim postopal s slovanskim uradnikom, ki je odkrito kazal svoje narodno mišljenje, imamo kričeč primer v krutem preganjanju nekdanjega profesorja in poslanca V jek o slava Spmcica. To je zgodovinska resnica, da so toliko nja<^jonabu Italijani, kolikor tu.cE> avstriiska birokracija — četudi v različnih oblikah — delovali za pojtalijanoevanje javnega življenja v naših krajih. Da p« jraa t* boj m uspel, je razlog v tem, ker je bil to boj proti realnosti, proti narava, V novih pntt-kah hočejo nadaljevati ta boj, kakor je razvidno iz navedenega poziva. S katom uspehom in kakima posledicami — to bo pokazala bodočnost. _ ------I -----kar bi ne bila posebno potrebna in pa»-metna muka. Zlasti je to pripoznanje izrecno vsebovano v previdnem razlikovanju v Marameo» med. mesti, ki jih našteva in deželo, kjer žive Nemci in Slovenci v pretežnem številu; in če bi hotel govoriti v.rse m točnejše poslovanje uradov, prak tcna potreba in m se;l na zaščito m ter os a v prebivalstva narekovale preuredbol vtre d t? v v jezikovnem pogledu Dr go priznanje, v tržaškem listu, ki ga pc io podcrtujemo, je, da so tudi c. ur-dniki v najhujših bojih glasovali za kar date italijanske narodne, prejšnjemu jezMi-u cc*kr:to -c vraž ne stranke. Ne učo-]amo ^ tega morda zato, ker bi videli tem kako neiepo dejanje dotičnih uradni k ' N'asprotno. Iskren? in značajni so blJi ko so brez strahu sledili zapovedi svoje narodne duše. To je ravno, kar z •oirrc n na dejstvo, da so mogli to pod jprejsn; m režimom, daja najizrazitejši odgovor na tisto večno trditev, da je pred- Veliki fašistovski svet Zakonski načrt za pobijanje rovarenja uroti državi v inozemstva RIM, 6. Tajništvo tiskovnega urada fašistovske stranke poroča, da se je sinoči ob 22. uri sestal veliki fašistovski svet na prvi seji svojega jesenskega zasedanja Predsednik je pozdravil fašistovske ministre ki so se prvič udeležili prahioštevilno seje] ter podal nato natančno poročilo o notranjem položaju zadnjega kongresa stranke do danes. Nato je poročal t an-nacci o političnem položaju fašistovske stranke. _ K poročilom predsednika in Fannaccija so se oglasili k besedi ministra Federzoni in Fedele, Balbo, Giunta, Bianchi, dr. For-ges-Davanzati ter prof. Masi. Na podlagi t£ razprave je predsednik predložil sle *dečo resolucijo: * «Veliki fašistovski svet je proučil poli^ tično in propagandno delovanje, ki ga vodi glavni tajnik stranke Fariiiacci od zadnjega kongresa stranke, ter odobrava to delovanje in poziva glavnega tajnika, da spo-polni organizacijo stranke v smislu smernic, ki bodo izhajale iz razprav velikega sveta.» .. - - - Veliki svet je to resolucijo soglasno odobril ter sklenil pozvati justičnega ministra, da predloži zakonski načrt za kaznovanje onih, ki delujejo v inozemstvu bodisi z besedo bodisi z dejanjem proti, interesom države. Nato je fašistovski svet sklepal o sporedu proslave tretje obletnice pohoda na Rim. Ob tej priliki se bodo sestali v prestolnici) tudi fasji iz inozemstva. Drevi ob 22. bo veliki fašistovski svet nadaljeval svoje delo. * Konferenca nasledstvenih držav RIM, 6. V kratkem se bo sestala v Ritmu konferenca nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije, katera bo nadaljevala delo konference, ki se je vršila tu decembra 1924. Na predstojećem zasedanju konference, katerega se bodo udeležili zastopniki Italije, Avstrije, Jugoslavije, Čehoslovaške, Romunske, Poljske in Madžarske, se bodo proučevali členi 276 in 273 santgermainske mirovne pogodbe, kateri se tičejo vprašanja ustanov in juri-dičnih oseb. _ Avstriisko-italllaDSM incident radi napadov poslanca EUenbcgena RIM, 6. Ob prilika razprave o zasedanju Društva narodov v dunajskem parlamentu je socijalistični poslanec Ellenbogen napadal politiko ftaijanske vlade v Zgornjem Poaidižju in načelnika italijanske vlade. Avstrijska vlada je radi tega odposlala k italijanski delegaciji svojega zastopnika, da jo opraviči radi neprimernih besed, ki jih je izrekel poslanec EHenbogen v dunajskem parlamentu. Italijanska vlada se ni zadovoljila z avstrijsko opravičbo in incident bo utegnil imeti nadaljnje posledice. _ Obsedno stanje na Grškem? Pangalos dal aretirati Papanastasia ATENE, 6. Pangalosova vlada je danes po vsej Grčiji proglasila obsedno stanje. Za liste je uvedena preventivna cenzura. Bivši predsednik vlade Papanastasiu je izdal proglas, v katerem poziva predsednika vlade Pangalosa, da takoj zapusti mesto predsednika vlade, češ da bodo sicer nastale za narod in državo, a tudi zanj usodne posledice. Pangal-os je odgovoriti s tem, da je dal Papamastasia aretirati Ravno tako sta bila aretirana dva urednika listov, ki so vodiH kampanjo proti Panga-losu. Postavljena" bosta pred preko sodišče. _ Spopadi radi fesor SKOPLJE, 6. Včeraj je došlo v Mtwatovi rnošeji do spopada med staro in novo strujo muslimanov. Pristaš modeme struje je prišel v mošejo s klobukom na glavi, se odkril in izvršil običajni poklon. Ker je bodža njegov nastop grajal, je došlo do razburljivega prepira. V S koplju se zadnje čase sploh opaža močno gibanje proti fesom. Mladoturki so naprosili turškega konzula, ki ncsi tudi klobuk, naj pride prihodnji petek v mošejo s klobukom. To gibanje je posledica novih refornr KemaA paše v Angori. Radić vstopi v vlado kot ministrski podpredsedr* k ? Prihajanje poslancev t Beograd - Doktor Nfočić o Radtćevesn nastopanju ▼ Ženevi BEOGRAD. 6. (Izv.) Današnji dan je biJ zelo živahen. V Beograd se je povrnile, več poslancev. Prišel je tudi minister doktor Nikić. Za jutri se pričakuje minister Šuperina in Krajač- V političnih krogih se mnogo govori o Radičevem vstopu v vladloL Njegov vstop v vlado bi bil vefikefia pomena za državo, ker bd se Stjepan. Radić udeleževal državnega dela. Radfc bo vstopil v vlado najbrž kot ministrski podpredsednik. Sicer pa m mogoče se ničesar gotovega napovedati, dokler ne pride v Beograd ministrski predsednic Pašič. Po avdijenci na dvora je zunanji minister dr. Ninčić izjavi novinarjem, da je bilo Radičevo nastopanje v Ženevi povsem korektno. . RadK porota kralju O zasedanja Društva narodov ZAGREB, 6, (Izv.) Nocoj ob 9. zvečer je odpotoval Stjepan Radić z ekspresnim vlakom v Beograd Ž njim ste odpotovala minister Šuperina in poslanec Križman. Jutri predpokftne bo Radić sprejet pri kralju, kateremu bo poročal o zasedanju Društva narodov v Ženevi V Beograd pride jutri tudi vele trgovec Milan Prpič, ki financira Radičevo stranko. Jugos&ovenflid delegati aa haaški BEOGRAD. 6. Jutri odpotujeta dir. Ntko Perifč in dr. h*ml Subaftić ko* jugoslavenska deiegata v Haag na mednarodno konferenco za privatno pravo. Olajšanje' za denarne pošiljatve Narodne banke BEOGRAD, 6. Jugoslovanski fctnančni' minister je odobril, da sme Narodna banka in njene podružnice pošiljati v inozemstvo vrednostna pisma z označeno vrednostjo do 100 tisoč Din. LecarnsRfl Konferenca Vprašanje češko-poljske arbitražne pogodbe z Nemčijo LOCARNO, 6. V zborovaJnd dvorani novega sodnega poslopja je včeraj ob 11. uri župan Roko, podeg katerega je sedel zunanji minister Chamberbtin, otvori! ministrsko konferenco s kratkim nagovorom, v katerem je* v imenu mesta pozdrav H prisotne delegate. Po županotvem govoru se je angleški zunanji minister Chambertaan zahvaJfii za prisrčni sprejem. Izjavil je, da bi bili vsi zastopniki zelo zadovoljni, ako bi se na gostoljubnih švicarskih tleh dosegel končno-veljavnfi mk. Prva, formalna seja je bila zaključena ob pol 13. Med delegati posameznih držav se je dosegel sporazum glede dnevnega reda sej. Kot prva točka na dnevnem redu je razprava o renskem varnostnem paktu. Prihodnja seja je danes. Pravni odbor, sestavljen iz francoskih, angleških, belgijskih in nemških strokovnjakov, ki je skupno delal že v Londonu, je pričel popoldne z delom. Z o žirom na program konference so bila vprašanja razdeljena na tri dele. O vprašanjih o katerih se je odbor že sporazumeli se ne bo razpravljalo. V drugi skupini se bodo razpravljali problemi, ki so v zvezi z varnostnim paktom m ki jih bo treba Šele rešiti, v tretji skupini pa vprašanja, od katerih zavisi možnost sklepa vzboidnega varnostnega pakta. Angleški zunanji minister Chamberlain je izjavil novinarjem, da je Velika Britanija zelo zainteresirana na varnostni konferenci, kateri bodo sledila še druga prizadevanja. Anglija odkritosrčno žeii pozabiti preteklost. Njena želja je, da se vojne gm-zote ne ponovijo. Nadalje je izjavii, da se bo na konferenci najbrže razpravljalo tudi o vprašanju vzhodnih meja. Končno je z zadovoljstvom ugotovil, da* nemško-ruska pogodba v nobenem o žiru ne zadeva pogajanj v Locarntu. Italijanski delegat Scialoja je izjavil, da italijanska delegacija ne bo sprožila vprašanja brennerske meje. Sicer pa ima Italija interes, da pristane na pogodbo, ki bo zagotavljala mir. LOCARNO, 6. Radi lahke obolelosti nemškega zunanjega ministra Stresemanna je bila druga plenarna seja, ki se je imela vršiti' danes predpoldne, preložena 16.30 uro. Dai ni izvedenci v srrho nadaljevanja za početega dela. PARIZ, 6. «Edao de Paris» je prejel iz Locaraa: Nemška diplomacija bi hotela, da bi angleški, nemški, francoski, italijanski in belgijski delegati sestaviti načrt za nemško-poljsko arbitražno pogodbo. Ta načrt bi se predložil Poljski V slučaju, da ne bi Poljska sprejela načrta, bi morala prenašati gotove poeledvce. T^ihko je razgaliti ta manever. Podpirani od Francije morajo Čehi in Poljaki sami svobodno razpravljati glede arbitražne pogodbe z Nemčijo, kajti v tem slučaju gre za velike češke m poljske interese. pedovka «S. 2». Posadka, ki je štela tri častnike in petdeset mož, je zgubljena. Nesrečo je povzročila silna nevihta, ki je nepričakovano izbruhnila na morju. Torpe-dovka «S. 2» je bila zgrajena 1909. UspeSne francoske operacije v Maroku FEZ, 6. Francoska akcija se nadaljuje na več točkah bojne črte. Po zavzetju Bab Mizaba so naletele francoske čete na srdit rifovski odpor. Po večurnem boju so se Rifbvci spustHi v beg. Pustili so na bojišču 40 mrtvih. Francozi- so ob tej priliki zajeli več rifovskih vojakov in zapleaisfe veliko množino živine. Tudi v kifanskem odseku napredujejo francoski oddelki. Plemena Branes ki Metalsa se predajajo. Upor [roncsskih vtinKev v Belfortn Dva kapetana se branita oditi na sirsko bojišče PARIZ, 6. Agencija Havas poroča, da je v Belfortu izbruhnil vojaški upor. Ker so bile nekatere čete 35. pehotnega polka določene, da odidejo na sirsko bojišče, sta četna poveljnika kapetan Hennann in Brau podala ostavko na vojaško službo. Moštvo 35. po»lka jima je priredilo manifestacije. Glasom informacij' kt jih je prejelo vojno ministrstvo je kapetan Hermann, ki je imel oditi na bojišče v Sirijo, vi resnici prosil za izstop iz vojaške službe. Višja vojaško poveljstvo je njegovo prošnjo od* biLo, ker ni V skladu z vojaško častjo. Kapetan Hermann pride pred vojno sodišče. Glede kapetana Braua se mora pripomniti, da je bil preiskan od vojaških zdravnikov in spoznan za bolnega. Turški zunanji imkiister o pogajanjih z Jugoslavijo ANGORA, 6. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej je izjarvil carigrajskim novinarjem glede na pogajanja z diplomati sosednih držav, da je sedanji izjemni položaj povzročilo dejstvo, da kraljevina SHS ni podpisala lausainimeske pogodbe. V razgovoru z jugoslovenskimi zastopiki je bilo sklenjeno, da se vprašanje reši s posebno pogodbo. Pogodbeni rok je odvisen od priče tka in poteka pogajanj. Novi predsednik Cileja SANTI AGO, 6. V pretekli noči so se zastopniki sedmih političnih organizacij, ki tvorijo volilni zbor. dogovorili, da bodo predlagali za predsedniško mesto republike samo enega kandidata. Po raznih glasovanjih je izbera padla na ministra Fi-gueroa, ki bo torej postal predsednik Cileja po odstopu dr.ja Alessandrija. Figueroa je bit že svojčas predsednik republike. Podpredsednik Barros Borgono je sestavil novo vlado. DNEVNE VESTI Besnito sovraštva Naš list je posnel pametne pripombe goriškega italijanskega lista «La voce di Go-riz5a» z ozirom na dogodek v Vrtojbi. To je udarilo na živce videmskemtt listu «Ca-macia nera». Da bd kompromitral goriški Hst pred italijansko javnostjo, naglaša vi-demski listt, da je «Ediruast» najbolj razgreto glasilo slovenskega iredentizma. Dejstvo, da smo mi povsem upravičeno — kakor dokazuje uspeh preiskave, ki so jo izvršila italijanska oblastva — branili srvoje, po krivem obtoženo ljudstvo, (podtikal se mu je najgrši, zverinski zločin), je to za videmski list menda tudi dokaz o — iredentizmu «Edinosti». Uboga logika in človeška pamet — kako neusmiljeno vaju natezajo na Prokrustoivi postelji! Bog razumi to logiko, mi je ne moremo! Nad goriškim listom pa se maščuje videmski list z spostrofo, češ da ne ve. aii naj bi mu izrekel Čestitko ali sožalje na tem, da je «Edrnc&t» ponatisnila, kar je «Voce di Go-rizia* napisala — to pripominjamo mi — pametnega in poštenega. Nam se pa zdi, da je videmski list tisti, ki mu mora vsak trezen človek izreči globoko so žal je radi take zablode duševnesti, kakor jo ie pokazal povodom dogodka v Vrtojbi. To že ni več narodno nasprotstvo, to je — be-ksnilo. _ Koliko poteStatov bo? V vsej Italiji je 9148 občrn. Med temi jih je 7366, katerih prebivalstvo je manjše nego 5000 duš. Ker se predvideva, da dobi poteštata vsaka občina, katere prebivalstvo ne presega števila 5000, bo zna'šalo število poteštatov vsaj _______________ ^ ________ 7366. Ako se predpostavi, da bo letna P^ča: ^ odvračajo, in če tudi ohranimo š~e vedno vsakega poteštata vsaj toMca kot plača občrn-! aekoliko skepticizma napram onim, ki nam skega tajnika, torej recimo povprečno 10.000 predstavljajo sedanjo Rusijo naravnost v st-iir, bodo stali- poteštati občine okoli 73,660.000,^^ sc vemiar ne moremof ubraniti, ob- za Poljsko, ki leži taiko na dlani, da ga ysak slepec lahko otipi;« in če je na drugi strani tudi Rusija smatrala za koristno, da se približa svoji slovanski sosedi, potem je nada vsekakor upravičena, da pride med tema dvema slovanskima državama prej ali slej do čim tesnejše zveze. Gotovo ne bo nihče tako najiven, dg, bi že zdaj govoril o kaki ljubezni — ljubezen v politiki sploh ne odločuje, aH vsaj le redka kedaj — dovolj je, da se je zbližanje zvršilo, pa če so bili1 pri tem tudi res samo gospodarski interesi meroda ni, Zbližanje se je zvrš-la in s tem so raznim možnostim na stežaj odprta vrata. Vprašanje .je zdaj, ali ni prišel pravi treno-te.k, da začnemo tudi mi' v Jugoslaviji zopet razmišiiati o svojem razmerju napram še vedno vel*ki in močni Rusiji? Komu na ljubo še čakamo, kaj nas pravzaprav odvrača od tega, da bi iskali stike s svojo nekdanjo pokroviteljico? Boljševizem? Boljševizem ima gotovo mnog-o na vesti1- Krutosti je grda reč in te so boljševika res mnogo zakrivili. Toda ali ni bilo grozovitosti v obilici tudi1 drugod? Prelistajmo zgodovino, ozrimo se kamorkoli, povsod1 dobimo dokaze za to, da tiči v Človeku beštija najhujše vrste! Toda ako odpuščamo drugim, za7 kaj ne br v interesu slovanske stvari odpustili tudi boljševikom! Ali naj bo naše sovraštvo večno? Zaradi tega, če se napram Rusiji pre-orientiramo, še ni treba, da bi prisegali na boljše viški evangeliji V Jugoslaviji ne bomo ustanavljali sovjetov. Mi hočemo ostati hvaležni in zvesti dinastiji* ki ]e pokazala toliko heroizma v borbah za našo osvoboditev! Mi si hočemo svojo hišo po svoje urediti, kakor se prilega nam in našim razmerami Ako se torej približamo Rusiji, še ni ireba, da bi se ogrevali za boljševizem. A mislim, da tudi nobenega pravega povoda ni več, da bi se zaradi njega še nadalje odmikali od velike severne države. Na Ruskem se razmere bolj in bolj loonsolidirajo, o tem vedo povedati vsi, ki se lir nđ leto. Naj pa navedemo tu obenem, kar piše o vprašanju plače poteštatov glavno fašistovsko glasilo «PopoJo d'Italia*, Po besedah tega lista bodo stroški baje «neznatni*. Pravi namreč: «Dolačbe glede odškodnine za poteštata se bodo izdajale od slučaja <£o slučaja in, ker niso obvezne, bodo pomenile le precej neznatno obremenitev občin, katere pa zato ne bodo imele več nikakih izdatkov za volitve®. Ciccrinovfl m in slovanska vzajemnost Pod naslovom <*Najnovejša faza v razvoju slovanske vzajemnosii* je priobčil včerajšnji »Slovenski Narod» -daljši članek s šifro — nik, v katerem se dokazuje potreba zbližanja med Rusijo in drugimi slovanskimi državami. V naslednjem posnemljemo glavno iz velezanimivih izvajanj sotrudnika ljubljanskega dnevnika, ti-čočih se brez dvoma enega izmed najvažnejših vprašanj povojnega Slovanstva: «Cičerin v Varšavi! To je bila senzacija! Kdo bi bil pred par leti kaj takega mislil? Zastopnik sovjetske Rusije na sestanku z državni-; kom sosedne Poljske! To je vsekako dogodek, | ki bi ga morali po mojem mnenju z odkritosrčnim zadoščenjem pozdraviti vsi, ki čutijo slovansrko. Stvari se razvijajo vse bolj ugodno in vse hitreje, nego smo smeli pričakovati. Najprej zbližanje med Čeh osi o vaško in Poljsko, zdaj še med Poljsko in Rusijo! Res je, da samo na sebi to ni še nič posebnega, ako se zglasi državnik ene države pri državniku druge države in še celo tako le spotoma, kot se je v tem primeru zgodilo. A razni simptomi so, ki opravičujejo misel, da Cičeri-J novega obiska v Varšavi vendar le ne gr§ omalovaževati. To vznemirjenje političnega barometra, ki ga opažamo spričo tega dejstva! t Ta nerv ozn ost, ki se je lotila zaradi njega gotovih meroda nih političnih 'krogov! To vibriranje sluteni in vsa ta raznovrstna ugibanja, kij jih srečujemo vsepovsod! Vse to so nedvomno znaki, ki dokazujejo, da tiči za Čičerin ovim obiskom vendar le več kot vsakdanjta vljudnost! Poleg vsega tega pa še okolnost, da noče Čičerin dati nobenega odgovora na vprašanje, a kakim namenom, s kako misijo je prišel v glavno mesto Poljske! Zakaj to prikrivanje, ako bi ne bilo v tem obisku političnega momenta T Nam Slovanom se odpira s tem Čičerinovkn obiskom vsekakor prijeten pogled na prihod-njost 2e to, da je led prebit, da je storjen prvi prijateljski korak, velja nekaj! V Varšavi go-j tovo ne utrezro vrednosti ruskega oriiatelistva1 čutku, da se je v Rusiji res obrnilo v vsakem pogledu na bolje. Mogoče da dvomi kdo, da bi imela sovjetska Rusija kdaj kak smisel za slovanska vpra-| šanja. Ta dvom je gotovo upravičen. Toda tudi i v tem pogledu je že marsikaj drugače, kot je bilo. Za svojo osebo ne dvomim, da patriot?* zem, da narodni čut tudi v sedanji Rusiji še ni popolnoma zamrl, ker bi bilo to po vsem nenaravno! Jaz trdno verujem, da se prej ali slej povrne čas, ko bo Rusija zopet vršila podobno vlogo v prilog slovanstva, kakor jo je že. Spoznanje, da je manjšim slovanskim narodom taka vloga Rusije potrebna, bi morala te napotiti, da se ne odvračajo od nje. Da to spoznanje Po'jski prihaja in da se ta vsaj več ne zapira prepričanju, da fe zanjo prijateljstvo Rusije dragocena pridobitev, je očrvidno. In že to je mnogo! 2e s tem je slovanstvo mnogo pridobilo na moči. Mislim, da ni zgre-I šeno, ako smatramo dogodek v Varšavi za začetek nove faze v razvoju slovanske vza-j j-emnostr! _ i Važna sprememba prsđuolilvenesa položaj:] v Čehoslovaški Te dni se je razširita vest, da je Vatikan samostancem sploh prepovedal kandidirati na prihodnjih volitvah v parlament, drugim duhovnikom pa da se dovoljuje samo v slučaju, da so že sedaj poslanci ali senatorji. Ta vest je izzvala veliko zanimanje v vsej javnosti. Sprva je bila sprejeta z veliko rezervo posebno zato, ker je nadškofijsko glasilo <čech» j izjavilo, da mu ta naredba sv. stolice ni poznana. Potem pa so «Lid"ove listy», organ če-hosiovaške katoliške stranke, popolnoma potrdili to vest. Ta ukrep Vatikana ima vehko pomembnost za notranje politične razmere v Čehoslovaški. Čehoslovaška ljudska stranka se je nadejala, da doseže na prihodnjih volitvah znaten prirastek glasov. Po predhodnih d i spon zicijah so imeli biti glavni kandklatje te stranke tisti duhovniki, ki 90 nje glavni govorniki. Sedaj pa jim bocfo le kandidature onemogočene, s čimer bosta čehoslovaška ljudska m slovaška ljudska stranka znatno oškodovani. V političnih krogih so uverjeni, da je do ukrepa Vatikana prišk) brez vpliva iz Oeboslovaške, Med čeho®lomaško ljudsko stranko, katere vodja je minister zdravia nrons. Šrajnek, in visoko hierarhijo, ki jo vodi praški nadškof dr. Korcfač, obstoji jo — kakor poroča agencija «Čeps» — že dlje časa načelna politična neso-gla&ia. Sramkovi stranki ao. očita arev8 poteg Šramka najveljavnejši politik Ijotfek« »tzaoke, a iz katoliškega tabora- na^popular-neSa oseba v Ceboslovažk; sploh. S tem ukrepom sv. stobce, ravno pred volitvami v Čebo-iClovaški je storjena znatna škoda čehoslova-•fki ♦lidovi stranki*. Za koliko časa je MI skleslets sedanji sporazum v Jngo$kirtii? Na to vprašanie odgovarja «Sam o uprava*, ^fevTso glasilo narodnoradikaJne stranke, v sv-oii številki od pretekle sobote sledeče Sporazum med hrvatsko seljačko in narodno radikalno stranko obsega program Dfleio ene zakonodajne dobe. Po izvršitvi tega (programa — ako bo zdrava poiHična zavest našega narotfa prispevala k njega popolni iz-vršitvi — nastane v deželi tak položaj da se bo mogel v njem narod mirnejše in boli pre-miiHeno opredeliti za bodočnost. Nove razmere m nove zahteve bodo postavile narod pred potrebo, da določi nadaljno smer javnemu življenju v državi. Tvorci današnjega j sporazuma so računali in računajo. bodo j štiri leta skupnega dela odstranili mnogoj ovir. ki so na poi-i pravilnemu razve u iavnega j žrvtjenja, da bodo uničili maogo predsodkov j in ub li mno£0 znvoi sedan osti. Ti sami uspe-j h-; — ki pridejo in morajo prit — zadostujejo kot upravičba soorazuma. in to ne kot blažil-nega zdravila, ki naj ozdravi bolezni sedanjosti, temveč kot umnega in zavestnega dela za: ustvaritev predpogoiev boi še bdočnost:. —j Radi tega trdno verujemo v uspeh sporazuma med hrvatsko seljačko in narodno radikalno, stranko.. Don Sturzo in položaj v Italiji Don Sturzo se je nahajal do pred kratkim v j Arcachonu na Francoskem v kopališču odi koder se je te dni zopet vrnil v London. Tu jej njegovo ob i čamo bivališče v inozemstvu. Rakcrr se poroča iz Rima, je Don SturzO; ravnokar dovršil novo delo politične vsebine, . kaierega rokopis ie že izročil rekemu franco-j skenrn° založniku Na vprašanje prijateljev., kčaj se misli vrniti v domovino, je odgovoril:- * Za sedaj se še ne povrnem v Italiio. Dogodi dozorevajo in usivar a se dobra narodna za-, vest. Po nevihti mora priti vedno zopet iasno vreme in to žclhn iudi svoji lepi stvari*. Kakšen bi Ssi! mm Rsflitevcgn vstopa j v ySađo ? To vprašanje ni enostavno temveč precej za-i motano, in to radi tega. ker se s kr. ukazom, pc more postaviti podpredsednik ministrskega | sveta, ker se to mesto ne predvideva v usta-j vi Po mnen-u beogra skega remena bo mo- • gei g. Radič kliub temu postati podpredsednik i vladne, in sicer tako da se inu omogoči, da bo ; lahno vrš i posle podpredsednika ^ tudi brez ■ formalnega imenovanja. To se misli doseči naj siedeči način: Rad'ć bo imenovan za mmistra brez portiela. a vsi drugi m nis'ri se odrečejo svojim činom v prid g. Radića Tako bo Kadit prvi za Pašičem in bo zavzemal v praksi pobčaj podpredsednika. . „ -Vreme zatrjuje, da postane vprašanje K*-d čevega vstooa v vlado aktualno, čim se vrne Radič" _ S tretja ko mm čefeosiovsske kemsnlstlčoc stranke Tretji kongres čehoslovaške komuni-j stične stranke, ki se je vršil v Pragi dne 27. j in 28 septembra, ni donesel znatnih spre-i memb v političnih smereh te stranke, i Glavni referent kongresa je bil sedanji! vod^a čehoslovaške komunistične stranke j ooslanec Haken, ki je izjavi, da je letošnji j kongres direktna spopolnitev lansKega. ki« ie cioiiescl odločitev za boljše v iziranje j stranke. O nedavnem razcepu v stranki in o skupini neodvisnih komunistov je govoril j Hakcn samo ind-rrektno izražajoč svoje obžalovanje na tem. da je vrsta popularnih poslancev zapustila proletarsko fronto. Poslanec dr. Šmeral je pozival pristaše ko>-mumstične stranke, naj se pripravijo na ofenzivo, ki jo Anglija pripravlja proti sovjetski Rusiji. Skienilr so vztrajati pri do- • sedanji radikalni politiki. Agencija Ceps je doznala nekaj zanimivih podrobnosti s tega kongresa. Iz poročila stranke je razvidno, da je tekom leta izstopilo iz stranke n-ič manje, nego 40.000 delavcev poleg velikega števila intelektualcev. Med delegati čehoslovaške narodnosti se je opažala veliko nezadovoljstvo, ker se je na kongresu govorilo v vseh možnih jezikih, samo v češkem ne. Sedanje vodstvo čehoslovaške komunistične stranke se pre\eč udaja madžarski in nemški iredentistićns ideologiji, izkorišćujoč narodne razmere v Čehoslovaški. To se sicer kaj izrazito kaže v sestavu novo izvoljenega odbora stranke, v katerem sta Čeha samo Haken in dr. Šmeral. dočim so vsi drugi Slovaki. Nemci. Madžari in Malorusi. Člani komunistične stranke, ki ne odobru-jejo delovanja sedanjega vodstva in so vsled tega orijentirani na desno, so hoteh nastopiti na kongresu s posebno izjavo. Zato so na začetku kongresa izročili resolucijo, v kateri so prosiK, naj se da beseda njihovemu generalnemu govorniku drju Lae f«rv,č zapletel v mreže kazenskega zakc delo Radi tatvin in drugih man sih z ocmov Sve pozneje večkrat sedel za omrefemm ok-inom; dvakrat je na neverjetno drzen mcm j pobegnil iz zapora, kar je razširilo Jolovlisko davo. Njegova prava toluvajka karijera se je pričela z veliko tatvmo ki ,o n izvršil v družbi nekaterih parfasev v PiA n» škodo tamošnjega odvetnika Licauss:)^ Da bi »peKal varnostne organe na krivo sle*, se ?e pri svojih tolovajskih ^djetTih večkrat pre-oMekel v vojaka; navado *e obl^čd podčastnika. Orožniki so ga seveda zasledovali, toda imeK so opravit! s pti«W«. ki « ni dal zlepa ujeti. Ko staja nekoč v P«di ustavila dva orotnika, je Coflang, ki ^ bfl vedno izvrstno oborožen — pol«8W»tegare-voHerja in bodala je kn«l pri sebi celo bombe —, enega, Ivana Consatterj^ ubil, nj^-vega tovariša Vaflotfe pa ranil. ColUng se izgovarja. da sta ga orožnika k temu krvavem« dejanru s svojim brezobzirnim ravnani««. «VaUotta», je i^ava obtoženec, je. P«^ ko me j« ustavil in zahteval, da se legitnnv ram, začel zasmehovati, češ, zakaj da kel črno srajco. Pri teh besedah m« je zgrso« za rame in me hotel uideniti. Ker sem se branil, je poklical na pomoč s*oje|a tovariša ConsaJ+erja; oba sta me tako trdbo da me je vse bMo, pri tem pa me je Valk>tta venomer zmerjal s potepahom in rfočincem. To me j« silno razkačilo; otrese! sem se za treootek trdega objema, potegnil iz žepa revolver ter ga nameril na Vallotto. Ta se je pa naglo ognil in streli, namenjeni njemu, so zadeli Consalterja. Ponsiilism pa, da nisem mel namena ubijal M sem fc sit večnega preganjanja. nisem hotel ns nobeno ceno ▼ te&o; bodel sem le tftfvatt mmkolđre svobode.. Obtoženec ie naio zavračal iziave nekaterih »cic; med dragim je tudi zanikal, da bi bit ob priliki pogreba orofeukn Cosalterja, ki je bij- med glecblci, izrekel sledeče besede: «Eden je šel drugi bodo mogoče tudi ifc pod zemljo. Obtoženec Haa Neffat, CoUarigev pajdaš, ki je bŠ navzoč pri trnom orožnika Consalterja, je povedu! o tem dogodka ckoro isto, kar je izjavil ColUrig. Pripomnil je, da je Cotlarig, ko se je ruval z orožnikoma^ vpil na ves glas: «Podleži, t »ko postopate z ubogimi ljudmi!* Pri tem je ustreči kakih 6—7 strelov na slepo. Glede poskusanega umora Antonije Glavicich svoje bivše ljubi*«, je CoilaMg izjavil sledeče: «Spoznal som Giavicicbevo že L 1915 in sem pozneje, bilo je lete 1921, potem ko s« dolgo nisva videla, pričel zopet ijubankovati z njo. Nekega dne sem pa nvedel« da me je ženska ovadila jpoHciji, zato sem fiirUvitl, da se ji o-s ve tim. Ko sem jo nekoč počne j« srečal, se mi Je Glavich-eva še nesramno režala v obraz, zato sem ves rasjarjen izpalfl pro4» nji dva strela .Kar se tiče poskušanega umom marešala Pappagalks je obto&enec i^avil, da je tedaj streljal ie v erak, koteč s tem k prestrašiti in prepoditi policijske agente, ki so ga zasledovali s Parpagaflom na čelu. Daije ie Co^ktrig, povedal, keko je abefaJ v Poli iz vile Vicfjiich v kateri je prenočil nekega dne meseca avgusta 1. 1920. Ker je bila vSa obkoljena po policijskih agentih, je skoči3, skozi okno na vrt ter priče! streljati. Agenta Kssunecj«, kateri m je hotel zabraniti beg, j« rekrf: »Beži vstran, bedak!* p* strogi proti njemu, ker tudi on ni streljat Ropar-** nor #uslllaifln»trf pri S*. Ivanu. Cottartg ie rvafco podrobno opisal kako j« j oropal gostilattatko Josip. Dd ftoate v Trstu! pri Sv. hranu .Počakal efem Det Montevo | pred gostilao m v ugodnem treootku planil! proti n^i ter ji skušal iztrgati ie rok torbioa-i v kateri sem vedel, da Uči velik znesek v go-j lovini in razne dragocenosti v skupni vredbo-sti kakih 45.000 lir. Bil sem oborožen z bombami. revolverji in bodalom, toda sprva nisem hotel streljati. Skušal sem le izvleči bodalo, a ni se mi posreč&o, ker se je bodalo zapletlo za pas. Ženska se je sklonila najprej in obupno tiščala k sebi dragoceno torbico in vpila na pomoč. Medtem sem zapazil, de se bližajo orožniki. Iz bojazni, da mi oide bogati plen in da bom moral še daije stradati — tisti dlan n.sem ie nič jedel — sem potegni revolver, potisnil cev tik k život* ženske, da bi obleka zadušila pok, ter sprožil. Posrečilo se mi je zberaii s tovarfti vred, s katerimi sem pozneje razdefc' ol«i. V torbici je bilo 22-000 lir, 20.600 lir manj nego sem pričakoval^ Tolovaj je nato povedal da se j« po tem ztočim* skrival na domu sc obtoženca Battistiga. Ko *e pri razpra vi zvedel, da ga je Battrstig ov«oč: «Lopov, razbojnik, o%aiduiil» (O nadsbniem po4eku rasprave bomo še po-ročali). __ Iz trteiks s>okraIin« _ Dobra vije. — «Bralno in pevsko društvo v Dobrav^ah» sc tem potom najiskreneje za-hv^lHie gospodom od «Zveze prosvetnih dr»-5tev», kateri so s svojim sodekjvanjem, m društveni veselici v nedeljo, dne 27. septembra, pripomogli, da j« m&lepše uspela. — Odbor- Vesti z GoriSkega Strahovita nesreča v Bukovici GoriSkim čitateljem «Edinosti« bo se v živem spominu -strahovita nesreča, ki se je odigrala d&e ia marca t. L ▼ opekarni gr Kogk>to v VoičjkkagL okrog 7. ure zjutraj se je odigrala ▼ bfizim Volcje-dra- e, v opekarni tvrdke Cantoni & Comp. v išukovtci zopet velika nesreća, ki radi velikega Števila ranjencev precej spominja na nesrečo ▼ Vo^dra^L, čeprav ne bo imela morda tako usodnih posledic, kot ph yt imela ona na predvečer sv- Jožefa. Včeraj okrog 7. ure zjutraj so čakali v opekarni Cantoni zaposleni delava pred delavnico ca pričetek dela. V delavnici)« medtem strojevodja spravljal ▼ pogon Die; setev nolor, ki služi za obrat v opekarna. Ko so se delavci «mod seboj pogovarjal^se je raoisgei ia delavnice strašen pok in istočasno so že frčali po zraku bosi razletevse ga se stroja ia razruSene delavnice m v fetem trenutku so ležali nič hudega sluteči delavci na tleh, krvaveč iz večjih m manjših ran. V delavni« je namreč » desedaj še nerazjašnjenih vsmkav eksplociral n^otor. Pod učinkom ehspl&sfje se je zru^la streha hi oeloma tudi stene delavnice. Od vseh strani se je rliliifi lokanje ranjencev, katerim so oris&o&M na pomoe oni, ki so ostali nepoškodovani, medtem ko so drugi hiteli obvesč* gori^rt «Zeleaa križ», ki je prisi>el r vso aagž?ce na mesto nesreč«. N^^rsj so cBot uvoženi na r^&lnt yoz m odpeljala v goriško kHco težje ranjeni in za n«hci so pritt r^ vrato laf je ranjeni. «Zelefl5 Mje M skoraj cel preoooldne zžpnsRE s prevosom raafeacev. PODLI S T E K E. PHLIUPS OPPENHStM: inn m ms ws nm Prevel Fraace Mag^na. .To bo sadofltovalo, da bo ja^aort smatrala PbiUrpsa zrn varovanca ^oepodtfaf Bevertev,« je mrmral ko je krnil v «Kco Frfth Avenue; «In zdaj---» » Zdrsa« m je ls pretrgal premiil»e- vanje r^s#ovo tmnephs opazovanje pivcev v baru ni izJtdiio neznanca med ajmu. Samo eden je bil med njimi, ki ga m poznal, in to je tisti mali mož, ki stopa adaj po oni «tram ulice. Jocelyn Th«w je ua pod vodo. Anton Makuc je zapustil tri pćsma m sicer eno na mater, drugo na neko osebo v Gorici in tretje na neko! osebo v Domo-dossolo. Vzrok samomora je bil najbrž stalna beda. — Nov>c poštno poslopje v GcricL Te dna se je mudil v Gorici nadzornik prometnega ministrstva inž. comm. Longo, da na Kcu mesta prouči vprašanje zgradbe novega poštnega poslopja. Kakor smo že večkrat omenili, so sedanji prostori goriške | pošte tako sramotni, da bi lahko Uradniško osebje upravičeno zahtevalo posebno do-' klado za uradovanje v takih pnostorih. Lastnik hiše noče popraviti prostorov, ker . pošta vedno zatrjuje- da si zgradi lastno poslopje, poštno ravnateljstvc pa hid$ noče i popraviti prostorov, ker namera va prese-■ Eti pošto v drugo poslopje. Ker pa je ; zlasti v državno-upravnih zadevah od namere do izvršitve dolga pot, traja in bo trajajo še nadalje to sramotno stanje. Ncrvo poštno poslopje nameravajo zgraditi na razvalinah trgo^vsko-obrtne zbornice, ka- Borsna ^or^liSa, DEVIZE: Trst, 5. oktobra. Amsterdam od 985.— do 1005 — Belgija ed 11 : — do 112.—; Paria 114.75 do 115 50 London od 120,40 do 120.65 ; New York od 24.80 do 24.90; Španija od 355.— do 365.— ; Švica od 479.— do 443,— ; Atene ud 35.— do 37.—; Berlin od 585.— do 600.— ; Bukarešt od 11.;"0 do 12.— Praga od 73.50 do 74.-: Ogrska od 0.0345 do 0.U3f)0; Dunaj od 345.— do 355.— ; Zagreb od 44-10 do 44.50. Bene&ijske obveznice 67.oi. t eri bi odstopilo goriško mesto v zameno svoje poslopje na Korzu, nasproti ljudske** mu vntu. 11 [ MALI OGtflSI | j HIŠNA, nekoliko vešča kuhanja, se sprejem^ se prejme takoj, Via Valdrrivo 30/11 vrat« 6, od 2 do 4.__1430 V NAJEM se da na deželi stanovanje s pohištvom, vrtom za zmerno ceno mali družini brez otrok. Lepa lega, blizu postaje. Ponudbe na Sarti Petronio, Bukovica — p, Valvolciana. VOZIČEK za kra-vo in konjski komat na prot-daj v Robanu, Scala aanta 316 1427 VAJENCA, ki ima kako leto očne dobe. spreme tako jv službo trgovina jestvm v Trsti* Via S. Marco št. 24. 142$ ĐEDNJI. novi od 10 do 20 hI. in izbrani vinski ^odi se prodajo v skladišču Via Aoton-a Caccia 10 142« CREMA za obraz proti pegam, ogeroetn, li-i' šafu, za olepšani« kože na prodaj v lekarni j v II. BistTici 1403 GROZDJE belo in črno, prvovrstno, približno 100 q proda Padovan, Katinara. 1416 PRAKTIKANTTNJO, veščo strojepisja, oprejme takoj «La Fondiaria* v Barkovljah. 1413 SIN kmetskih staršev, ki ie letos z dobrim vspehom dovršil meščansko šolo in že adaj v 16. letu, želi biti sprejet za trgovskega učenca v Gorici ali na deželi. Vpraša n*f se Ji Tolmin h, št. 110. _1422 MODERNE plese poučuje plesni učitelj Pe-rtot. Via Chiozza 7,1._1423 DEKLE, pošteno, išče službe pri boiiši d o venski družini. Vratarica, Via Torre bianca št. 14. 1408 KAMJON se kupi. Ponudbe z navedbo znamke, nakladne težine, leta konstrukcije nasloviti na Znideršič & Co II Bistrica 1406 plačuje 62 ALOJZIJ PO m, mm «ll!d! 2 prvo nadstropje Pazite na na»lov! _Pazite na nasloni Pravimo Vam samo to: Predno kupite osiejte si noMo imen prt M. STEINER ! V!s Geppa 15 Io 17 Via Geppa 15 ia 17 | ZAHVALA | V težki bolesti, ki nas je zadela z Izgubo našega nad vse ljubljenega SkMmmEJA QUQ1C 2 nam ]e do3o toliko dokazov sočutja in sožalja, da cam je nemogoče se zadostno zahvaliti I vsem, ki so na katerikoli način izkazali pokojniku zadnjo čast. I Posebno se čutimo dolžne zahvaliti se vsem darovalcem vencev in cvetja, v pnri vrsu g. I Beltrame, g. Danevu za ganljiv govor ob odprtem grobu, zastopnikom „Učiteljske zveze , I ačiteljstvu, pev. dr. .Upa* za ganljive žalostinke na domu, v cerkvi in na pokopališču in I vsem onim blagim osebam, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti I Bo* nlačai vsem ! - Žaf«|o?« rodbina. mam gs# >1 ans S prej v Gorici, Via Rastello 32 naznanja sfU2% JUI€iJ c. odjemalcem, da je SOT Odprl v Via Riborgo štev. 23 trgovino ©&UVaSa (lastnega izdelka), klobukov, nogavic in kap po koiikurenčnih cenah. Istočasno naznanja, da sprejema poprave obuvala in naročila po meri. Prosi svoje sorojake, da obiščejo njegovo trgovino in pregledajo cene brez vsake obveznosti za nakup. V hotelski veri se ie zap-rl v telefonsko hi-jI Šioo in opazil skozi njena steklena vrata s^o-je*a zasledovalca, ki očhridno brez zanimanja nekaj vprašal hotelskega uradnika. < Obrnil mu je hrbet in prosil telefonsko cen- | tralo in ttevilko. • te viška 238 Park, čaka.* se je glasil odgovor centrale n«ka> hipo* poane^e. Jocelyn Thew je prijel za slušalko. «Si li ti, Rentoot?> ,e vprašal. «Govori,* ie odvrnil oni oprezno. «Kdo je tasa?» «Jocelya Thew. Kaj pa j« 6 t«b©»? Ne idi stran?* -Kaj je? Povej hitro, prosim.» «Doadeva »e mi, da si ne&ako nervozp^* Jutri odpotujem v Evropo na pa™1^ of Bosion> m rmd bi te videl, predno adniem Sledil je trenuAek tišine^^ .Zakaj me poten oe «J"^sJocciyn Tbew .Boljše je, da ne,* !• ocrfVx" da imam prt 1 lakooično. »e «^ ^ WiV^TrAe4 om z fU«-a, kj, ^ treytal od « UidooAi teke . ^aCl polagoma ia bolela z dobrodošlim smehljajem na uetaioab. Podžvfc nevernosti ie bil ranj kakor vino. Mali mož je pri prodajalni mizi izbiral smodke. Ko s« ie Alrmil. da ti eno prižge na plinov em plameniku, je acvai- bano oko Jocelyna Thewa opazilo obliko revolverja v hlačnem žepu zada^. ; «Anglež,» je rekel sam pri sebi. eden Crawshavevih tovarišev, ki poročilo svojemu šelu, ko »e povrne iz Q»aiopora elaoa ,c J t ,e naha,aJ v ^ ' - odpeljal višje £ori v mesto k n^vi po-Sarnad«"^1^ železnice. Tam je sedel v eks-oresni vlak, ki je vozil nazaj, in on se ;e p-ra-peljal z njun do Fourteenth SHreeta. Tu je brez obotavljanja stopil v neko restavracijo, jti je bila 1« nekaj korakov oddaljena od železnih stopnic, ki so vodile od naduličue P?" staje na ulico. Restavracija je bila majhna m ne posebno prijazna. Pred vhodom ob straneh sta srtala dva prašna zelena grma. ra*K>ća v napol razbitih Sca«*. Spodnje poi^K:e oken 90 zakrivale umazane zavese iz cenenega mu-selina; notranjo^ sa«a ie kanala vse ^ake malomarnosti to zanikrno^. ^^ ^ v^iopii v aabo na A»ni #tram vh^.^pdi^ kdmo m se previdno ozri na ulico. P^t^J Oblečen črnec; ki je stal tam ,e z očmi s^l ^eSv vprašujoči pogled m kotna, *Jdno ka zaveso v ozadju sobe m r^mA £ „ „io Bila je to veza, po kateri je sto-do ojrkih slop-^; -vodile navzgor v prvo nadstropte. P^al | in »stopil, zaprši za seb^ mta.