Zbor občanov krajevne skupnosti Gradišče
Ne teče vse gladko
V ponedeljek, 28. junija je bil v avli osnovne šole Maj. de Vrhovnik zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skup-nosti Gradišče. Svet krajevne skupnosti je vsem gospodinj-stvom poslal hkrati z vabilom na zbor tudi po en izvod srednjeročnega programa dela in razvoja krajevne skupno-sti za obdobje 1976—1980 ter zaključni račun za leto 1975.
Na dnevnem redu je bila obravnava srednjeročnih pro-gramov mesta Ljubljana, občine Center in krajevne skup-nosti Gradišče, obravnava programa dela krajevne skupno-sti za leto 1976 ter zaključnega računa za leto 1975.
Obrazložitev osnov družbene-ga plana Ljubljane je podal predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Viik-tor Leskovšek, medtem ko je osnutek srednjeroonega družbe-nega plana razvoja občine IJub-ljana Cmter in osnutek sred-njeroonega programa dela in razvoja torajevne skupnosti Gradišče tolmaoil predsednik sveta KS Ivo Bernard.
Alenka Gerlovič je v svoji razpravi predočila težave, pred katerimii se znajde vsak, ki želi sodelovati pri obravnavi neke-ga razvojnega programa. Opo-
zoTila je, da se je zelo težko izreči za ali proti programakim točikam, ki niso dovolj določno opredeljene. To velja na primer za tisti del razvojnega progrs,-ma mesta, ki govori o tem, da je potrebno v Ljubljani širiti industrijo in za tisti del, ki predvideva nadaljnjo gradajo športoili objekjtov. Kar zadeva širjenje industrije bi se bilo prav gotovo potrebno varovaiti širjenja takšne industrije, ki bi onesnaževala okolje ali trosila preveč vode. Glede gradnje športjiih objektov pa se je iz-rekia v prid takšnim, ki bi slu-žili športaemu udejstvovanju delovnih ljudi in mladine in proti takanim, ki bi služili le »športnd biTOkraoiji«. Obširno je govorila budi o protolemahki tranzibnega prometa sikozi me-sto. Prometae težave, ki jih v krajevni skupnosti Gradišče predstavlja predvsem promet na Prešemovi in Aškerčevi ce-sbi je povezala s podobnimi težavami, ki ogrožajo druge mestne predele, celo tistega, ki je rezerviran za kliiniike in bol-nišnice. Po njenem mnenju bi se bilo potirebino odtočno bo-riti proibi povečevanju prometa skoai mesto. Nadalje se je za-vzela še za budoo čuvanje in ohranjevanje v&eh zeleniii po-vršin v mestu ber za bo, da se pri odločanju o kaberemkoli pomembnejšem objelktu upo-šbevajo vse izdelane inačice in vsi predlogi enakovredno (na primer v primeru lokaoije za krematoTij, varianbe v zvezi z rešibvijo prometa na Prešernovi cesbi ipd.).
Obširnejša je bila nadalje razprava v zvezi z osnovno šo-lo Majde Vrhovnik in v zvezi z adaptaoijo objektov, ki so predvideni za otroško varstvo. Odločno podporo reševanju problemov osnovne šole sba dala v svoji razpravi budi Mibja Ribičič in Olga Vipobnik. Po-zvala sba zbor, da spre.jme sklep da je šold pobrebno zago-
boviti pogoje za opravljanje nj»-nega vagojnega in izobraževail-nega poslansbvia kar je bilo tudi soglasno sprejebo. Podprld pa so budd prizadevanja za uredi-bev objektov za otroško vai>-stvo.
Inženir W6dam, ki je sodelo-val pri sesbavljanju razvojnega programa krajevne skupnosti, je omenil težave kd se pojav-ljajo pri takem delu, še pose-bej če ga opravljajo prostovolj-ci. Zavzel se je za izdelavo uni-verzalne šbudije promeba v me-stu; dalje da je p>ri vsaM sta-novanjski gradnji pobrebno mi-sliti tudi na športne in rekrea-cijske objekte in da poslovne dejavnosbi v centru ne bo moč več širiti, če nočemo, da po-stane poslovni del meata mr-tev — bo je brez sbanovalcev. Opozoril je tudi na možnosti, ki jih ima krajevna skupnost Gradišče za olepšanje tega mestnega predela in za iabolj-šainje življenjskib. pogojev pre-bdvalcev. V bem pogledu hi bilo moč napraviti veliko, če bi se prebivalci bega prededa lotili urejanja dvorišč in vrtov med posamezniimi stanovanjslkiml objetobi. Veliko je namrež dvo-rišč in vrtov, ki so sedaj za-prti, neurejeni in neizkoriščeni, z minimalnimi sredsbvi pa bl jih lahko spremenili v parke, igrišča in zelenice, ki bi služile vsem prebivalcem in zelo olep-šale meebno področje.
To so na kratko nekatsri pro-blemi, o katerih so zavseto raz-pravljali občani Gradišča na svojem zfooru. Tako predstav-nik m^sfcne skupščine Vi'ktor Leskovšek, kob p-redsednik sve-ba krajevne skupnosbi Ivo Bex-nard sta obljubila, da bodo pripombe upoštevane. Zbcxr je ob zaikljuoku potrdil tudi za-ključni račun krajevne skupno sti za leto 1976.
Udeleženoi zbora so se raz-hajali pozno zvečer. Tiste, kl so se vračali domov po Prešer-novi cesbi, je kolona težkih to-vornjakov spomnila, da so o enem največjih proiblemov pre-malo govorili in da žal niso dobili nikakršne obljube, da bodo uipoštevane večkrab izra-žene želje prebivalcev bega pre-dela, da se promebna zagata^ s Prešernove ceste ne bi prenaša-la še na Levsbikov ulico, temveč da bi poiskali brajnejše in bolj-še rešitve.
M. Simčič