67. štev. V Uubllani, v torek 23. marca 1920. Lete IV. hh, la »aja rasam i » tfitava p« •■ah «]«* P«IMlCi{iM pranilke opeMaih Uredništvo j« v Ljubkimi, '»»nži&aiibka oJi«a št. (S/L, 0<3iteijska tiskarna. Oopjge frankirati in pod-sicer se jih ne priobči. Rokopise se b« vrača. OgUsi; Euogtolpna petit-»TBtica K 1-80, osmrtnice *® **hvale po K 3’—, raz-| poslano vrstica po * 2'60; večkrat objave po °°gc vor j primeren popust Glasilo Jugoslov. socllalno - demokratične stranke. Psmmim itav. stan« «0 vinarjev. —— Narueniaa! Po pošti «H t dostavljanjem r.a dom za celo .sto K 120, za po! leta K 60, /a četrt iets K 30} za meseo K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino in Ameriko K 140, — Reh!anu>o>je za Hft so poitnine proste. Upravnižtvo |e v Liubljani, Frančiškanska ulica &L0 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska if. 312. Več nauka — več Izobrazbe* Nositi vedo v morje te nehvaležno opravilo. Govoriti še danes, da le prišel med delavstvo nov duh, je podobno takemu delu. Le 'Kdor ie po • pohioma slep ali pa ima nepremagljivo želio, da bi preslepi) samega sebe, more taliti novo mišljenje m čustvovanje med delavskimi masam!. In za vsakogar bi bilo dobro priznati to resnico, pa nai ie komu všeč ali d? VlČ- *.ud.’ z«^tonniki sedanjega re-dm, uais*ito. da le v delavski neza-mptn ness"eča, ne ravnajo pa* če 11 * niti s svojega stališča ne — hi ,- . ves ueP°koi in vsako gi- Ak D.r’^'sati le peščici agitatorjev, .^mislijo res — »n nekateri med ,V.n‘ mislijo tako, da ie treba ohra-:u> sedanji takozvani red v interesu “»ure in podobnih etičnih interesov toda} izkazujejo svolim idealom ^'Slabšo službo,keTdoesgaio z reak-.metodami in persekuct-««ij absolutno nasprotne učinke. Rečna ie še vselei rodila strasten od-u'!’ n Pospešila prav to. kar se ie preprečit!, le navadno v “Stoeiših in nevarnejših oblikah, ka-"or Če se ne bi oviral naravni razvoj. Kdor ne razume dandanes, da ie v vsem življenju človeštva stalen raz-vol, ki nasprotuje vsakemu zaostala-■tu in okoščevaniu. nima pravzaprav nobene pravice stopati v javno živlieirle, ker mu manika za to naj-primitivnelša kvalifikacija. Kdor pa se ie postavil v Javno življenje. se more tudi potruditi, da spozna niega immentne zakone, in tedai mora razumeti. da je po voini moralo priti neka! novega med Hudstvo in da se mora s tem računati kot z gotovim faktorjem. ki ie odvisen od vse drusrač-nih in močneišili sil. kot so posamezni modri aJi nemodri propagandisti. Nov čas prinaša nove potrebe in 3 tomi Je treba računat!. Kdor tega ne stori, postane na ta način žrtev uo-izumljenega časa. Delavstvo se »e izpremenilo. Aii tudi v delavskih vrstah samih se ne razmišlja dovoli o tem. Veliko glas-«eie govore strasti, kakor trezni razum. Velika ie volja. ali vse drugo 'e vprašanje. koliko le moči. Silno Je ®f>0akovanje. ali malo le spoznanja Potov in sredstev, da se doseže čili, 0 Katerem se več sania nego zna. < Razvesljivo ie. da se ie med delavstvom zbudila samozavest in s •cm spoštovanje samega sebe in svojega dela. Prav tega ie v preteklost najvev. manjkalo in zato Je delavstvo muoeo mam doseelo. nego bj se bilo vtemalo z njegovim pomenom v družbi In v produkcijskem procesu Ali ker je ta samozavest prišla precej nenadoma in ne kot produkt razumnega razvoja in spoznavanja, so tudi posledice te smozavesti primerne hipni potrebi. Na tisoče te de lavcev. kS niso hoteli včeraj ničesar slišati o delavski oragnizaciti. o de-javskj politiki, o elUih in nalogah delavskega razreda, danes pa bi radi z ®«im sainim skokom dosegli vse, v * ar niso včeraj niti verjeli. Ljudje,. *1 ne bi bili pred enim letom zaupah Ue sebi ne svojim tovarišem, da morajo voditi nalskromneišo strokovno Organizacik) ali maihno konsumnu društvo, govore sedal o diktaturi Droletarjiata, o sovletih, o delavski raoublikl. kakor da so to nalenostav-Uejše reči pod solncem. To duševno razpoloženje ie abnormalno. toda razumljivo ie, in take bi bito tudi če ne bi bilo nobenih komunističnih in komunistično de-jaških organizacij, nobenih radikai-agitatorjev in nobenih utopistov. u če so vladajoči kratkovidni na j sno stran in ne razumelo Časa, pa "»shio, Ua je mogoče obrniti kazala uri razvola s silo. i>e bi smelo de-oh* * o V5{tratati v fatalizmu, ki je ; Vai v radikalnih in hincrratli-«alna, irazah. j ^ tJobro in koristno ie. da se d-elfv- i '0 drami. Toda če ie samozavest ' lepa. vendar ni z nio opravHeno vse. Vredna je le toliko. kolikor zna de-iavstvo z nio opraviti. In doslej ni napravilo baš veliko. Krivo ie pred vsem to, da je v prvem navdušeni« začelo verleti v nekakšne čudeže Včeraj se mu ie ždelo vse obupno, danes misli vsak posameznik, da mo-ra hitri priti veliki preobrat — kakor da ie revolucija čakala je nanj in se mora izvršiti tisti trenotek, ko je on postal revolucionaren. Ta prikazen ni neznana nobenemu praktičnemu organizatorju. Vedno so novi člani v organizaciji najbolj »navdušeni«. Vedno se jim zdi, da morajo naenkrat vsi misliti tako Kakor oni. dasl so še pred štirim dvajsetimi urami verjeli, da Je ogromna množica enako brezbrižna kakor oni. C as pa vendar ne stoli in kakor minevajo dnevi, morajo spoznati, da se čudeži ne gode in da ne prilete pečeni golobi v usta. Napovedovane svetovne revolucije ni bilo in v res* nki postala od dne do dne manj veT-ietna. Za tako revolucijo le treba nekoliko pocoJev. in kdo noče varati nias. mora pošteno priznati, da lih ni. Treba bo torej namesto fatalističnega pnčakovanla nekai drugega, in to more biti le sistematično delo. če naj ne ostane vsa prebujena samozavest neplodna in če nai ne zaspi, kakor se ie zbudila. Delavstvo ima zaupanje v sebe. kakršnega še ni imelo. Mogoče ie danes z njim govoriti o rečeh, ki so mu bile včasi s sedmimi pečati zapečatene. Velike njegove množine verujejo v možnost sociialističnejra nres-nlčenja. Mogoče se'tim zdi. da postane delavec popoln človek in preneha biti razredno bitje. SocHaliza-clia. nacijonalizacila. demokracija, vse to se iim ne vidi več kakor bajka. Toda naposled se bo treba vendar vprašati, kako se more priti do vseh takih lepih reči. ki jih le noče noben bog prinesti kot darilo izmučenemu ljudstvu. Visoke cilje ima delavstvo ht začelo le zaupno upirati oči vanje. Alt treba le povedati trdo resnico, da se cilji doseželo tem teže. čim večii in višji so. Ni dovolj, da verlame delavstvo v svolo bodočo slavo, ampak vedeti mora tudi. kako Jo doseč) in vzdržati. In medtem, ko postaja na eni strani veliko, ostala na drugi tako majhno da ie razlika med tem. kar le v rtiem velikega in kar Je majhnega naravnost groteskna. Svet bi delavstvo rado dobilo v roke. Piav listi proletarec, ki Je popolnoma prepričan, da Je to mocoče. pa pogostoma stoka, da Je njegov« Časopisje »previsoko* pisano in da ga ne more razumeti. Ali mislite, da more tako delavstvo res voditi svet? če le pretežko pridobiti si toliko znanja, da bi po stalo delavsko časopisje Razumljivo, kako naj si tedaJ isto delavstvo pridobi tol!ko znanja, da bo razumelo zapletena gospodarska vprašanja, da bo znalo voditi produkcijo, urejati distribucijo, ravnati promet, snovati nova podletia, skratka imeti svet v Svojih rokah? Delavstvo ima zares zgodovinsko nalogo, da reorganizira družbo na boljši podlagi. Ali to se ne izvede z deklamacijami m z mogočnimi besedami Dokler ne bo delavstvo imelo vseh sposobnosti za to. tudi ne bo \ nič resničnega doseglo. Ne da bi delavstvo imelo naravnih darov za tako delo. Delavec ie ustvarjen Iz enakega testa kakor drugi ljudje. V glavi ima možgane, oči. ušesa in vse, kar le potrebno, da gleda, sliši in razumeva, ie njegovo. Ampak vse to ie treba razviti, da bo v naipopol-nelšl meri služilo svojim namenom. Nič ni treba, da ostane delavec neveden. Ampak dokler ie neveden. Si mora to priznavati, ker ie to prvi po da sc bo lotil svojega IzpoJnje-v um ja. Aii če sc. mu že prve naloge zde pretežke, tedal le kratkomaio izključeno, da bi mogel postati sposoben za večje in težje. Ako je delavec pridobil samozavest, mora sam sebi verjeti, da se more kaj naučiti. Tedaj pa ne sme ob prvi težavi zastokati, da mu je to In to pretežko. Uresničil bi rad sooiJalizem. Dobro. Ampak da ga more uresničiti, ga mora pred vsem poznati, in ker ga doslej še ni poznal, mu osfate ed>na pot. da se ga nauči. Nauka ie treba v prvi vrsti. Učiti se moramo tega, česar potrebujemo, brez obzira na to. ali se nam zdi lahko ali težko. Ce se nam pa že nekoliko čitanla zdi pretežko m nima? mo sami v sebe toliko zaupanja, ua bi premagali nekoliko prvotnih ovir. če ne verjamemo sami sebi. da st? moremo naučiti toHko. kolikor se je naučilo na tisoče drugih, tedai ne govorimo o visokih ciljih in o svojem odrešenju. Bolje pa le. da verujemo v cilje n: v odrešuje In v svojo moč, pa da sc zato lotimo dela brez katerega ne inore biti uspeha. Tudi otroku v šoli je abeceda težka, ali Če se te ne nauči, ne pride nikamor naprej. A mnego lih le. ki Hm fe abeceda delala neznanske preglavice, ker se pa niso dali uplašiti. so postali učeniaki in luči sveta. POGAJANJA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. LDU Belgrad, ?\. Včerajšnja »Eppha« piše: Včeraj dopoldne so se nadaljevali pregovorisestavi nove vlade. Dr. Smodlaka ie predlagal, ker je Protič odbil dr. TrumblČevo kandidaturo, za predsednika vlade dr. Pavloviča. Protič tudi te kandidature ni sprejel, kakor tudi ne s Cvijlča. Ko so prišli v zagato, je g Protič predlagal kandidaturo dr Smodiake. G. Draškovič je Izjavil,' da nima ničesar proti tej kanditaturi,’ da pa je povoljen rezultat pregovorov odvisen od vprašanja pokrajinskih vlad. O. Protič ne vidi težkoč v Sarajevom in Ljubljani, za ftrvat-sko na zahteva, da ostanejo mesta bana, podbana 5n poverjenikov za prosveto In agrarno reformo reser-virana za parlamentarno zajednico. G. Draškovič Je ta predlog odbil in zahteval, da se tudi hrvatska vlada sestavi na principu centralne vlade. Do rezultata ni prišlo. G. Protič je izjavil na razstanku, da bo sklical danes svoje prijatelje na posvetovanje in da bo dal odgovor. Vim OBČINSKIH VOLITEV V ZAGREBU. LDU. Zagreb. 21 V Zagrebu so bile danes občinske volitve. Agitacija le bila velika. Letakov le bilo do 60 vrst. Volitve se le udeležilo 77% vollloev, t. i. od 23.290 volilcev lih le glasovale 17.950- Bilo le deset Ustin. Dobili so: Socilaini demokrati I zastopnika (2-Se glasov), nestrankarska listina ie dobila enega zastopnika, Hrvatska pačka stranka dva zastopnika (790 glasov). Komunistična stranka dvalset zastopnikov (7011 glasov). Frankovci tri zastopnike, (955 glasov), settacka stranka (Radičeva) enega zastopnika (449 glasov, izvolien Radič), radikalci nobenega zastopnika U10 glasov), Hrvatska zalednica petnaist zastopnikov (5491 glasov). Demokratska stranka pet zastopnikov (1882 glasov). cionisti dva zastopnika (49o glasov). Proti volitvam so bili vloženi protesti, ker se ni čuvala tajnost glasovanja in ker so se kupovale volilne izkaznice. VSTAVLJENJE DIJAŠKIH PODPOR. LDU Belgrad, 21. Po odredbi lina ega ministrstva se tudi odo-br< !>a še ne izrablieni krediti ! ne izdajajo več. Ministrstvo narod- j nega zdravja ne bo dajalo nikakih j štipendljev več ter ne bo pošiljalo ; dijakov v inozemstvo. Verjetno je, * da se bodo štipendile revidirale, ker je rgotovlleno. da so dobili šti;,n ndiic tudi taki, ki jih ne zaslužijo in ki v obče nimaio pravioe do štipendljev. > POLJEDELSKA FAKULTETA V BELGRADU. LDU. Belgrad, 17. Vse priprave za otvoritev poljedelske fakultete na belgraiskem vseučilišču so končane. V uekai dneh bodo volitve prvih rednih profesorlev-, tako da se bodo predavanja mogla pričeti začetkom prihodnjega šolskega leta, 1.1. v septent-bru. Ameriški profesorji - strokovnjaki bodo začasno samo predstol-nfici poljedelskih postal, dokler se ne nauče srbskega iezika. NOVI POVERJENIK V MEDJI-MURJU. LDU Zagreb, 19. Kakor poročajo od poučene strani. Je Imenovan za velikega župana varaždinske županije in sa poverjenika v Medftnur-j« varaždinski odvetnik, poslane« in varaždinski mestni žqpan dr. Pero Magdič, ki je bil že zaprisežen v roke podbana. 7.A ODCEPITEV JULIJSKE BENEČIJE OD ITALIJE. LDU Belgrad, 21. h Trsta poročajo: V Trstu se Je pojavil močen pokret, da bi se takozvana »julijska Benečija * odcepila od Italije z namenom, ua se reši gospodarske propasti. ker je med tem, ko Je genevsko pristanišče preobloženo z delom, tržaško pristanišče . imdalje bolj praz-sio in prebivalstvo vsega kraja čimdalje bolj siromašno. Italijanski naseljenci se pripravijo, da zapuste Trst, ker nimajo posla. Prebivalstvo le uverjeno. da se samo z avtonomijo more rešiti ^Julrteka Benečija«, in sicer ne Iz razloga, kakor želi to avronomijo d’Annunzlo, ki Želi na ta način rešiti rešito vprašanje, temveč z namenom, da se pozneje takozvana »Julijska Benečija« zedini z Jugoslavijo. VZPOSTAVITEV PROMETA V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 20. (DnnKU.) Od ponedeljka. dne 22. t. m. se osebni In blagovni promet na avstrijskih železnicah vzpostavi v enaki meri, kakršen ie bK pred uktoieniem prometa. NOVA ROMUNSKA VLADA. LDU Pariz, 20. (Havas) V Bukarešti se jo sestavila nova vlada pod predsedstvom Averesca. Varšava Je pregovore z Romunk) prekinila zaradi spremembe romunske vlade. SPLOSNA STAVKA NA POLJ. SKEM. LDU Varšava, 19. (ČTU.) Na vsem Poljskem je proglašena splaS-na stavka. Ta stavka Je refleksno gibanje, izvirajoče iz Nemčije. SPORAZUM MED NEMŠKO VLADO IN STROKOVNIMI ORGANIZACIJAMI. LDU. Berlin, 20. (DunKU.) »Poti-tlsch - parlamentarische Nachrich-ten« javljalo: Generalna komisija strokovnih zadrug le danes dopoldne sklenila, da se splošna stavka tako! lenia. Temu sklepu se bo priključila brezdvomno berlinska komisija neodvisnih strokovnih zadrug. Sporazum se glasi: Tu navzočni zastopniki vladnih strank bodo pri svojih strankah delovali na to. da se 1. pri predstoječi preosnovi vlade v državi in na Pruskem osebno vprašanje reši v sporazumu s strokovnimi zadrugami delavstva, nameščencev in uradnikov, ki so se udeležile splošne stavke, In da se tei organizaciji zagotovi odločilen vpliv na pi eosnovi gospodarske in socialnopolitične zakonodale. pri čemer se morajo varovati prava ljudskega zastopstva; 2, da se takoj razorože in kaznuieio vsi krivci, ki so se udeležili prevrata proti ustavni vladi, kakor tudi uradniki, ki so se stavili na razpolago nepestavni vladi: 3. da sc vsa javna uprava temeljito izčisti vseh prolh^vokicilonarriih osebnosti, posebno onih na vodilnih mestih, in ua se te osebe nadoniesle % zanesli!- < vlmi močmi; 4. da se tako! izvede upravna reforma na demokratični podlagi pri čemur nai soodločuieio gospodarske organizacije: 5. da se obstoieči^sccilalni zakoni takoi razširijo in »zdaio novi. ki zagotavliaio delavcem, nameščencem in uradni* kom popolno sociialno in gospodarsko enakopravnost. Nemudoma na! se uvede uradniško pravo: 6. da se takoi začne s sociializacilo vseh z« to zrelih gospodarskih podjetij po načelih, ki lih je postavila socializacijska komisila. Socllalizaciiska komisija se mora takoi sklicati. Država ima prevzeti premogovni in kalit-ski sindikat: 7. da se takoi zasežeio in eventualno razlaste vsa razpoložljiva živila in da se nalodločneie nastopi proti oderuštvu in tihotapstvu. Da se bodo dobave v redn vršile, nai se ustanove dobavliaine zveze. Kdor bi dobavljakie dolžnosti kršiL nai se strogo kaznuie. 8. da se razpuste vse protirevolucionarne vojaške fonnacile, ki niso ostale zveste ustavi, ter da se liadomeste s formacijami iz zanesljivih republikanskih slolev. zlasti organiziranih delavcev, nameščencev in uradnikov, ne da bi se pri tem kak stan zapostavljal. 9. V splošnem se naznanja, da sta ministra Noske in Heine že vložila nrošuti za odpust. ZA DELAVSKO VLADO V NEM* CUL LDU Dunaj, 20. (CTU.) -Arbeiter Zeltung« piše, da more nemško krizo rešiti samo vlada, oprta na delavstvo. »Arbeiter-Zeitung* zavzema stališče proti vladj Ebert-Noskejevl. STARA VLADA V BERLINU. LDU Berlin, 20. (DunKU.) Državni kancelar dr. Bauer Je v spremstvo mini6tra za zunanje posle, minister z« pošto in ministra za obnovo ter nadalje treh zastopnikov večinskih strank dospel iz Stuttgarta v Berlin. Državni kancelar se ie po svojem prihodu udeležil posvetovanja državnega sveta. Popoldne se je vršila seja celokupnega kabineta. Današnji dan ie. izvzemši neznatnega stre-Jianla v večernih urah "obče potekel mimo. KAPP POBEGNIL. LDU Dunaj. 20, (ČTU.) Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt«, se je posrečilo Kappu pobegniti iz Berlina. Bole se, da bo Kapp na Vzhodnem Pruskem In v šleziii organiziral odpor. Tndi Lndendorff le zapustil Berlin. RUDARSKA STAVKA V FRANCIJI. LDU. Pariz. 20. (»Havas«). Rudaril v lolrskem ozemlju so stopili v stavko. MIROVNA KONFERENCA. LDU. Pariz. 20. (Brezžično.) »Journal des Debats« trdi. da se bodo ta teden vršile seie mirovne konference v San Remn. Ta nredloc ie stavil Nittl In sta sra MNIerand m Llovd Oeorge sprelela. V Rimu so nkrenill potrebno, da se mirovna konferenca namesti v hotelu >Bel-levue«. PET CREŠENJ ZA 89 FRANKOV. Pariz. 20. Na trgn so se že pojavile prve črešnle. Neki volni dobičkar ie dai 89 frankov za leoo gručo petih črešeni. Jugoslovanska Matica. Včeraj dopoldne je bila javna manifestacija ljubljanskih meščanskih društev za ustanovitev >Jugo-slovanske matice«, ki ima nalogo v tujini živeče Jugoslovane kulturno podpirati. Obenem je bila ta manifestacija nekak zadnji javni protest proti Parizu. Značilno je, da ljubljanske meščanske stranke gro^e ka-pitalistjčnciiiu Parizu z Rusijo, ne carištično. ampak z Rusi].) delavcev, in kmetov. Pestre manifeštacile se >e udeležila ohromim ni.! oži en Hudi. Stran 2. Novice. — Reški tnbret. Kakor vse kaže, ta gospod še vedno ne misli na likvidacijo svoieea pustolovstva. Zadnje dni se ie raznesla vest. da ie bil zastrupljen. Ne zasolzilo bi se nobeno oko m mare amarissimo bi se radi njegovega odhoda prav nič ne razburkalo, Ampak žalibože ta politični diletant še vnaprej povečuie brezposelnost. bedo in pomanikanie v re* ški »Državi«, pregania. mori. zapira, izgania. novači m obdavčuje, Reški Torquetnada ie kakor avtomatični rcgistrator. koliko odkritosrč: ,sti le v vladno italijanskih izjavah o kompromisnih težnjah v iadratiskem vprašanju — P. P. — Stare dinarske novčanice. Vojvodinski trgovci so predložili finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se stari dinarski barv kovci tako* odtegnejo iz prometa. — Cigan v strahu umrl. V Mariboru so stali pred sodiščem cigani* uzmoviči in ubojnftd, Enemu izmed nlih so tovariši zatrieval!. da le že obsojen na vislice in da bo takoj usmrčen. Cigan se ie tako prestrašil, da te bil ves trud paznikov, prepričati ga, da so ga tovariši nalagali, zaman. Umrl ie kmalu na to samega strahu. — Zračna pošta v Jugoslaviji. Zagrebška »Industrijska banka« se ba-vl z načrtom o uvedbi zračne pošte v Jugoslaviji. — Pomlad v zasedenem ozemlju. [V zasedenem ozemlju je narava v naikrasneišem cvetju. Sadno drevje že cvete, pa tudi travniki in gaji so že zeleni. Vreme le prekrasno. — Gozdni požar je bil v Logatcu, In sicer v Gorenji vasi. Škoda je precejšnja. — AvsirJJsMni verižnlkom bo huda predla, ker se zbornica bavi s predlogo o zakouu zoper verižnike-tatove. vlomilce m oderuhe, za katere se naj osnujelo posebna sodišča, ki bodo postopala slično, kakor preki sod. Obdolžence bodo postavili pred sodišče takoi brez pismene obtožbe in sme obravnavanje'in postopanje trajati kvečjemu tri dni. Obsodbe se bodo takoj 'EvršiJe. — Tragična ljubezen. Na Dunaju ie ustrelilo mlado dekle iz ljubezni nekega povsem oslepelega Invalida Kellerfa in si ie hotelo tudi samo vzeti življenje. Prerezalo sl je žile na rokah in vratu in si je prestrelilo tudi prsa, kljub temu pa dekle ni umrlo. — Stenografski rekord je dosegel Anglež Nathan Behrin s Pitmano* Vim sistemom. Pri javni tekmi je napisal 322 besed v minuti. VELIKA SOCUALNO DEMOKRATIČNA ZMAGA V SIDU. Pri občinskih volitvah v Šid-skem (Koračevem) volilnem okraju je bilo izvoljenih v 11 občinah 94 so-ciialntb demokratov. 71 demokratov, 6 radikalcev in 1 klerikalec, — Drugod po Hrvatski je bilo izvoljenih do 9. t, m. še nad 100 sociialistov in 100 komunistov. Večino Jmaio pa doslel Jrankovci (brvatska zajedniea). V neddio so se vršile Še po več kralih. tako zlasti v Zagrebu, volitve. Za-neslilvih poročil doslel še nimamo. Spomnite se na Tiskovni sklad! Uredite prehrano. Delitev sladkorja za ljubljanska oddata lisca konsamnega društva za Slovenilo. Mestna aprovizaetja ie delila v marcu dvakrat sladkor, dočim so ga delila oddaiaiišča našeea konsumne-ga društva samo enkrat. Zato vlada med našimi člani veliko razburjenje. Mnoeo članov pri pisuie. kakor posnemamo iz številnih dopisov, krivdo, da se sladkorja ni tudi pri nas dvakrat delilo, društvenemu vodstvu. Ugotavljamo na podlaei svolih poizvedb, da ie razdelila mestna aprovizacila pri prvi delitvi sladkor, ki ga ie nakupila pred več meseci in ki ga ie imela shranjenega za bolnike. Vkliub temu le vodstvo konsumneea društva ponovno na vseh merodajnih mestih zahteva- lo. da se dodeli ta sladkor tudi članom našli aprovizacH. oziroma da sledniim pri prihodnjih delitvah toliko več sladkoria nakaže, v kolikor se ca le dobilo prei manj. Naša pri zadevanja niso ostala_ popolnoma brez uspeha. Naši člani bodo vsaj delno odškodovani in bodo dobili naknadno še po četrt kilograma slao-koria. ki je nri razdelitvi preostal. Razume se. da le zahtevalo vodstvo konsumnega društva, da se delilo za naše člane tudi drugič enake množine. kot pri mestni aprovizaclii. in da ni njegova krivda, če se tega d o s e - d a i vsied pomanjkanja sladkorja in stališča, ki ga je zavzel v zadevi odsek za prebrano, to ni dalo doseči. Proti orotekciH, ki Jo ima pri odseku za prehrano in podrejenih organih uradniška »Samopomoči dobivamo iz delavskih krogov vedno več pritožb. Nobena druga aprovizacija v Ljubljani ne more deliti toliko moke. kakor »Samopomoč«. V Kamniku se le dogodilo, da se ie odkazalo od 6500 kg sladkorja, ki je bil namenjen celemu okraju, celih 700 kg m »Samopomoč«. za delavske aprovizacile pa nič! Ne bomo trdili, da ie položaj uradništva danes rožnat in nismu proti temu. da se ne bi tudi za izboljšanje življenjskih razmer med urad-ništvom kai storilo. A to ni prava poti Uradništvo naj se pošteno plača, da ne bo treba delati zanj izjem url aprovizaciji, ki zbujajo po pravici hudo kri. zlasti, ako le postopanle tako očvidno. nt>. enakomerno, kakor v zgoral omenjenem orlmer«. Verižulki ori »Žltneut zavodu «, Centralni verižniški urad Je are* tiral in kaznoval Pavia Erzlna, brata svoječasnega vodje »Žitnega za-voda*. Vilka Mejača, k! ie bi! nastavljen najprej pri »Žitnem zavodu«, potem pa pri »fmpexus in Ivana Vrečka. ker so spravili, v kolikor .je preiskava dosedai dognala. 31 vagonov žita pod firmo »Žitnega zavoda« iz Banata v Slovenijo, potem pa pod roko naprej prodali. Natu le bilo že dolgo znano, da med uradništvom »Žitnega zavoda« ne more biti vse v redu. ker se nam je iz več krajev poročalo, da so dobivali privatni mlinarji in verižniki od »Žitnega zavoda, moko in to v času. ko ie »Žitni zavod« sam ni imel. Vkjub temu, da se le na to na merodajnih mestih opozorilo, se ul uvedlo dovoli energične preiskave. Ali morda zato ne. ker »e bilo med uradništvom »Žitnega zavoda« ore-več političnih somišljenikov, ki jih le spravil tja Še dr. Šušteršič? Zahtevamo, da se postavi »Žitni zavod* pod natančno in vse* stransko kontrolo, ki je tem nuj-neie potrebna, ker se nam v Banatu očita, da se Izvaža žito v Slovenijo v verlžnlške »vrhe. Vemo, da to v tci meri, kot se to v Banatu trdi. nikakor nl res. A kdo bo na naga zatrdila še kal dal, dokler so taki primeri mogoči! Dnevne vesli. Cern« lažejo? Nekaj radikaluo-naivnih Uudi bega naše sodruge z lažmi, da le izvr-ševalni odbor stranke določil osem članom po 700 -800 kron nagrade iz dtstiarja ameriških sodrueov. Pribi-lemo. da le to navadna laž in lopovstvo Hudi. ki znalo Ie begati in razdirati. ne pa graditi. Darilo ameriških sodrugov ie varao naloženo in se sme porabit! le za namene, ki so Hh tl določili, To Je že res nepošten boj. Neverjetno, a resnično. PrečltaJte nastopne podatke, nato sodite in obsodite krivce: L A. S. stara 75 let, službovala ie 43 let kot učit. žen. roč. del. Do Jullla 1919. I. ie dobivala mesečne plače 293 K. Od takrat dalte dobiva z doklado vred 270 K mesečne plače. Na lastno prošnjo so b upokojili. Zadnie mesece se Je preživllala s tem. da Je kos za kosom prodajala borno imetje iz preišujih Časov. 2. K. W. tudi učiteljica žen. roč del 56 let stara, služ-bule na sedanjem zavodu že 14 let in poučule 27 ur na teden. Za ianuar Ji Je bila nakazana nlača 211 K plače. 3. S. M. poučule žen. roč. dela na treh zavodih, pa dobiva za svoie pošteno opravljeno delo 181 K mesečne plače. 4 V. W. poučule že 25 let žen. roč. dela v popolno zadovoljstvo svolih ifospodariev. ki ii plačujejo za to mesečno 171 K. Vse te sirote so navezane na borno plačo, ki lim ie nakazana. Višli šol. svet le o tem že zdavnal obveščen. On tudi ve. da so nekatere druee učiteliice belje plačane, a se ne gane. Nailepše na stvari ie na to. da se tako godi v Mariboru, kjer le življenje še težje nego na deželi. Mi se samo čudimo ubggim osebam, kle vzameto toliko PoKuma. da vztraiaio v službi ur2a-ve. ki ie cinična dovoli, da ob tej beraški plači zahteva od nKh naltočne-le izpolnjevanje težkih dolžnosti. Pst. osti Detektivne manire laškega urad-ništva v zasedenem ozemllu so njegovega slabega slovesa vredne. Italijani kal radi nastavljalo med našim If A P R K J. ljudstvom uradnike, k! kolikor toliko lomijo kakšen slovanski lezik. Niti v najtežavnejših zadevah takšen uradnik ne bo izdai svolega Jezikovnega znania, ne bo črhnil s slovensko stranko slovenske besede. Pač pa po uradnem navodilu prisluškuje, preži in lovi neprevidne besede ozlovolienih naših ljudi, in beleži ter ovadufe. Zato se polnijo tamošnje ječe z nedolžnimi žrtvami, od tod neštete šikane, za vzroke katerih sl potem naši ljudje zastonj lomilo glavo, Kdor potuje torej v zasedeno ozemlje. naj se poslužuje v gotovi meri znane čednosti oo. trapistov. P. P. * Iz rudarske službe. Minister za gozdarstvo in rudarstvo v Belgradu je imenoval absolvjranega jurista In rudarskega inženeria Igo PehaniJa rudarskim komisarjem, ki mu je so* daj poverjeno vodstvo okrožnega rudarskega urada v Ljubljani. Razpis. Razpisuje se mesto začasnega zdraviliščnega zdravnika v dtžavnem zdravilišču za bolne na pliučih v Topolšici. Zdravniki, ki re-flektiraio na to službo, naj vlože svoie z dokazili o strokovni usposobljenosti in z živijenjepisem opremljene prošnje do 1. aprila 1920 pri kuratoriju za upravo državnega zdravilišča Topolšice pri Šoštanju. S službo ie zvezana prosta štaclja. Plača po dogovoru. Objava. V smislu točke 4 § 19 poštnega reda z od 22, septembra 1916 in naredbe kr. ministrstva za pošto in brzojav od 17. februarja t. k štev. 4539, izgube poštne vrednotnice avstrijske in ogrske izdaje s 15. aprilom t, 1. svojo veljavo. Take poštne vrednotnice zamenia lahko vsakdo pri domačem poštnem uradu do 15. aprila 1.1. brez kakega odbitka za poštne vrednotnice sedanje veljave in iste skupne vrednosti. Tragična smrt utopljenke. V petek opoldne se ie mati Albina Rot-ter igrala s svojo petletno hčerko Gretko ob bregu Malega grabna, nasproti Hrenčkove šupe ob cesti »Dveh cesarjev«. Trgale sta tudi ro žice. Ker le mati pustila daleč nr, vrhu brega dekličino suknjico. je šla pe njo. pustivši dekleta samega ob brežnem robu. Gretka ie hotela utrgati rožico, pa se ie zvalila v vodo. Mati ie skočila za nk>. toda a ie bilo 28. Izgubil se le zavitek s črno bluzo in kosom rumenkaste fine svile. Pošten naiditeli naj ga odda proti nagradi v Jenkovi ulici 18. k. Kultura. RepertoJr slovenskega gledališča v Ljubljani. Opera: V ponde-Hek zaprto, V torek »Mignon«. Abo-nement D/2. Drama: V pondeliek »Vrag«. Abonement C. V torek za- prto._____________ PROPAGANDNA KNJIŽNICA Jugoslov. soc. dem. stranke v Sloveniji. Izvršev-alni odbor je pričel izdajati knjižnico za poglabljanje v socl-ializmu. V tel knjižnici priobčuje poučne članke o temeljnih naukih socl-ializma in o političnem položaju. Taka "kniižnica ie danes silno potrebna, ker se pojavljajo v lavnem življenju elementi, ki nimajo pojma o socijallz-mu, pa kljub temu hočeio begati delavstvo z malenkostmi in s teorijami, ki se ne skladaio s komunističnim manifestom in z nauki o delavskem razrednem boju. Doslej sta izšli dve taki knjižici: Štev. 1. obsega članek s. i;tbina Kristana: »Da sl pokličemo v spo» min«. Velika osmerka. 4 strani. Cena 20 vin. Št. 2. obsega tri članke: »Etbin Kristan o nsšl colltikl« (navala Ra-dokova izvaiauja), »Pogleimo resnici v oko!« (o razmerah v Italiji). »Uresničenje pravice« in »Utrinki«. Velika osmitika, 8 strani. Cena 40 vin. Iz stranke. Stavbinsko delavstvo cele Slovt nlle se nahala v mezdnem gibanju. ( Dne 17, ta 18, t. m. so se vršila po-Kajama med delodajalci in delavskimi zaupniki, ki so povsem nepovoth no uspela. Delavstvo odločno vstra-ia na svolih zahtevah, uvažuloč vedno rastočo draginjo. — Nahajamo se neposredno pred splošno stavko in ooozariamo vse delavstvo stav-binske stroke, da do nadaiinega ne išče dela v Ljubljani. Mariboru, Celju in v okolicah teh krajev. Iz Slovenije* Poljčane. (Zopet zvezart) Posta-ienačelnik. ki je bil svojčas prav ve* lik prijatelj te zagovornik nemčur-Jev in se le med volno pečal tud! s pošiljanjem živH na Dunai, ie Sedaj sila hud zvezar. ki prav brutalno nastopa proti vsem uslužbencem, ki niso voljni trobiti ž niirn v zvezarskl rog. čeprav so ti uslužbenci vsi od kraja Slovenci Vprašamo, kam spada tak človek? Ali ne tla. v afriško puščavo, kier bo lahko grizel okoli sebe. dokler se mu bo zljubilo? Pragersko. (Zvezarska kapaciteta.) Omenili smo svoj čas skladiščnega mojstra Verbeka, na?-hujšega in naiboll vnetega zvezar-skega agitatorja in preganlača de-lavcev-sodrugov. Na tem mestu naj pa še povemo, kako strastno »natančen« je ta mož v službi — kakor se navadno izraža sam — posebno pr! nakladanju voz, ki Jih pusti tako na*i tožiti, da imajo precejšnjo težo odveč. kar ima za posledico, da se mnogokrat voz vžge. Po našem mneniu to nikakor ni pravilno in bi zato bilo potrebno, da se g. Verbek boli briga za take stvari, kakor pa za zvezarske nečedne agitciie. Gradac v Betokrajlol. (Krščanska dela usmillenla.) Povsod na vaseh ej navada, da se berače siromake soreJme pod streho in se ž njimi gostoljubno ravna. Mlrioli mesec je prišel nek tak berač v našo vas. Bii ie tako bolan, da ni mogel naprej in ie ostal več tednov v vasi. Čuteč, da /ie blizu smrti, ie zaprosil, da se ga pelje na postajo, da gre v svojo občino. Ker pa v vasi nima nihče konje kot občinski odbornik M. J., zajsri-zen pristaš in desna roka klerikalcev, so odnesli siromaka k nlemu in ga prosili, nal mu preskrbi vožnjo do postaje. Aiš kaj Je naredi! ta mož? Pri iel je berača za roko. ga zagnal po tleh In ga osuval z nogo rekoč: »Kaj si pa delal, ko Si bil mlad?« Torej tako ie usmillenie krščanskih mož do Hudi. ki niso krivi svoie nesreče, da so bili polovico svojega življenja vslecl bolezni dela nezmožni 1 Tako totei izuledaio možle »bosru dopadljive stiankc! In mi imamo ljudi take stranke na vladi! Pride dan sodbe. Delavec pa, ki boš sodnik, oazi. da Jih boš prav sodil! Iz Maribora, (Občni zbor »Svobod e«.) Na zadnjem, občnem zboru podružnice »Svobode« za Maribor ie bil izvoilen sledeči novi odbor: predsednik s. Lojze Slanovec, podpreds. s. Jože Španer. L tajnik s. Ante Tanc. II. tajnik s. Jože Celln-šek, III. tajnik s. Viktor Eržen, blagajnik s. Jože Nahtigal, namestnik s. Fr. Glavič: odborniki ss.: Silva Pirc. Karl Bikošek. Ivan Robič. Fr. Kosar. Iv. Zagernik. Fr. Leskovec. Fr. Kodrič. Iv. Lončarič in Viljem Šinkovec: nadzorstvo: prof. Favai. škof. Pisanski In Premužak. —- Vsak četrtek se vrši diskusiiski večer »Svobode« s predavani! v »Ljudskem domu« pod vodstvom s. Favaia. Ustanovil se le pevski odsek »Svobode«, kateremu načelule sodr. Flals in ki pridno vežba za prvi nastop. — Odsek »Delavski Oder«, ki bo prirejal gledališke predstave, se tudi snuje; za nemške predstave pa Je ods^k »ArbelterbUhne« pridno pri delu. — Otvoritvena predstava le bila 26. Januarja. Mladinski odsek ima veliko članov, okrog 300. katerim načeluje Ste?. 67. v' Godbeni odsek Je dobrg >nora ^obraževataemu delu. zlasti pri gledaliških predstavah. Zabavni odsek, ki Je pridno vodi! dosedai plesne vale, se bo v kratkem reorganiziral v_ športni odsek. Dobili smo telovadnico, tako da bomo v krat< kem ustanovili tudi tako potrebni telovadni odsek, — Ker vlada za posamezne športe hi stroke veliko zanimanje. bomo dali na razpolago vsem in vsakemu posebej dovoli možnosti pridnega sodelovanja s tem, da bomo osnovali še več samostojnih športnih odsekov ko nogometnega, kolesarskega, turisiovskega m drugih. —■ V tem imamo zlasti veliko pomoč pri naših nemških sodrugili ki imalo poleg močnih kulturnih organizacij ko pevsko društvo »Froh-sinn«; tel društvo »Eintracht« hi športni kiub . Rote FJf« tudi pridnih' sodelavcev. — Na delo torel sodrugf za našo kulturno matico »Svobodo*. Prireditve, Za ustanovitev sladkorne tovarne v Posavju, Dne 25. sušca 1920 bodo shodi posavskih kmetov, na katerih se. bo govorilo o ustanovitvi sladkorne tovarne v Posaviu in na katerih bo predaval g. Fran Malasek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, kako Je ravnati § sladkorno peso. in sicer ob 8. uri zjutraj pred občinsko hišo v Zakolu, ob pol 1L uri v dvorani g. Kovačiča v Dobovf In ob pol 4. url v gostilni g. Bukovica v Malencah pri Kršklvasl Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v LjublianL fifltnndiflis za p°*<*tvo. kahašk«, deklice UUJpUniJE tn vsa deli išče Louise Sager, posredovalnica zn službe. Celje, Kolodvorska ulfea 9. 376 Ste preveč občutlllvl za mrzit zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažulejo bolečine in utrujalo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-ciialni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okreoč«joče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza - krog < Hlc; 6 škatljic 18 kron. Omot in poštnina nosebei. a naiceneie. Eusen V. Feller Stubica donJa, Fl?a Jpg fžev. 358. (lirvotskol —F 930 = MIHO GOSPOD, = samec, s šestimi semestri višje obrtne Sole na Dunaju, Id je za Časa vojne vodil večje vojaško stavbeno podjetje želi 'nastopiti takoj primerno službo pri večji lesni industriji. Naslov pod „20 let“ na upravo Na preja. mm Mini m m i == mamm mm i oklwjki mm. =** TISKOVINI ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADI. NMMO»eit> NE IS E PLAKATE IN VABILA ZA SMOOS IN VifEMCE LETNE ZAKLJUČKE NAIKOOEgK^iA IHSE»»A » TISKANJE CASOfMSOtf, KMdtfli BttoSUR no. STEREOTIPIJA. MTOCi^ibtfJA. Slamnike barva v vseh niansah in čisti tovarna JOS. REICH. Samostojni knjigovodja, starejša moč, obenem tudi dober korespondent, se takoj ■ prejme pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na Ljubljana L, poStni predal 168. 357 : ,ALKO’ ® Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ri?ma, koiroka in Mkerjev po nafaiž, cenah. 8MF" Pri odjemu celih vagonov izjemne cene *3B#I ■ Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. Apina im. flml i om. i Ljubljana (Kolizej). Telefon Interorb. 131.