8tev. 235
TRST, v četrtek 24. avgusta 1911
Tečaj xx>YI
IZHAJA VSAK DAN
tad! «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih eb 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji. Tolminu. Ajdovščini, Dornb ergu itd. Zastarele 8tev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 sfe. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti41. Plačljivo In tožljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč lm
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: mm
oelo leto Kron 5'30, u pol leta Kron 2 60. V Bi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO: ulfoa Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20.
PoJtno-hranllnilnl ra?un 5tev. 841-652. TELFFOM Jt. 11-57
BRZOJAVNE UE5TI.
Preosnovano črnogorsko ministerstvo.
CETINJE 23. Ministerstvo Tomanovič je odstopilo. Kralj je demisijo vsprejel in zopet imenoval Tomanoviča ministerskim predsednikom. Ostala sta : minister za notranje stvari in finančni minister. Na novo so imenovani : Vukotić vojnim ministrom, državni svetnik Dočić pravosodnim in naučnim ministrom, dosedanji konzul v Skadru Gregorić pa ministrom za unanje stvari.
Kombinirane vojaške vaje.
REKA 23. Pred začetkom pravih kombiniranih vojaških vaj je nadvojvoda Fran Ferdinand ukazal, da se vrši ponočna vojna vežba eskadre. Potrebna navodila je dal nadvojvoda sam. Eskadra je odplula iz Pule v dveh skupinah, obstoječih iz modre divizije križarjev in dvemi težkimi divizijami s skupno Šest bojnimi ladijami in tremi torpe-dovkami. Poslednji skupini je poveljeval podadmiral Haus. Nadvojvoda se je vkrcal na admiralsko ladijo eskadre. Ob 1. uri je bila eskadra napadena od flotile torpedovk, obstoječe iz 18 ladij pod vodstvom rapid-nega križarja. Bojne ladije so jo pa pravočasno zapazile in odbile. Ob 2. uri ponoči je bila ponočna vaja pretrgana.
REKA 23, Nadvojvoda Fran Ferdinand se je po inspiciranju čet podal s spremstvom, v katerem sta bila tudi poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli in general pehote baron Conrad Hotzendorf v ladjedelnico „Danubius", ki si jo je podrobno ogledal.
V	tej ladjedelnici bodo gradili, kakor znano, en dreadnought in več malih vojnih ladij. Potem ko si je nadvojvoda ogledal ladjedelnico, se je vrnil na admiralsko ladijo „Nad/oj voda Fran Ferdinand". Ob 1. uri popoludne je bilo ukrcanje na Štiri transportne parnike dovršeno, nakar so isti v
j spremstvu eskadre odpluli proti jugu.
! Inženirja Richterja so četniki izpustili.
SOLUN 23. Inženirja Richierja, ki so ga svoj čas vjeli grški četiiki so našli na gr£<o-tur?ki meji povsem zdravega. Turške oblastnije so mu šle na roko in Rlchter se poda v Solun.
Nevihte in nalivi v gorenji Lombardiji.
MILAN 23. Včeraj so bile silne nevihte I in nalivi v gorenji Lombardiji, ki so prov-
Izročili velikansko škodo. Najhuje je bilo v Valtellini, kjer so uničeni vsi poljski pridelki I in poškodovane vse ceste. V Talamoni je vodovje odneslo pokopališče; v Traoni sta izginili dve osebi, v Cassegi so utonile 4 osebe. Okolu Corbegna je nad 2 milijona škode. Pri Chiavenni je pretrgan železniški premet, pretrgane so večinoma telefonske in brzojavne zveze. Blizu Brescie je strela ubila dve osebi.
Povodnji na Tirolskem.
INOMOST 23. Na severnem Tirolskem so bile hude nevihte. Med Franzensfeste in MittewaIdom je odtrgala voda tri mostove.
V	dolini pod Oetztalskimi alpami je voda silno narasla. V mnogih krajih stoje hiše
pod vodo, poštni promet je ustavljen. — Mnogo cest je zasulo.
INOMOST 23. Vsled silnih nalivov je promet na cesti na Stilfser Jochu prekinj'en. Zaukazano je, da se napravijo provizorični mostov.
Po končanem železničarskem štrajku na Angleškem.
LONDON 23. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je posl. Macdonald ostro kriti-koval politiko ministra Churcilla. Minister za notranje stvari je branil vlado. Vlada da se ni postavila ne na stran kapitala ne na stran delavcev, marveč na stran ljudstva. (Pohvala.) Tudi tekom nadaljne debate so členi delavske stranke ostro kritikovali postopanje vlade, ki je rabila čete. — Zbornica se je odgodila do 24. oktobra.
LONDON 23. Diference med uslužbenci in vodstvom severno-vztočne železnice so poravnane.
LONDON 23. Uslužbenci severno-vstočne železnice so dobili od svojih zaupnikov navodilo, naj gredo zopet na delo.
LONDON 23. V rudniškem okraju Mon-mouth Shire je prišlo sinoči zopet do nemirov. V Valy je bil položaj tako ugrožen, da je moralo nastopiti vojaštvo z bajoneti.
Kolera.
ZAGREB 23. Glasom doŠlih poročil je sinoči na Sušaku obolela neka žena s sumljivimi znaki kolere. Istotako sta v Vivici v varaždinski županiji oboleli za sumljivimi znaki kolere neka kmetica in njena unukinja. Kolero so baje zanesli delavci iz Trsta.
CARIGRAD 23. Včeraj je bilo prijavljenih 55 slučajev kolere; od teh je umrlo 15 oseb; od prej obolelih za kolero je umrlo 13 oseb.
Treščilo v osebni vlak.
ŠOPRONJ 24. Včeraj je med nevihto med Baumgartenom in Sopronjem treščilo v dunajski osebni vlak in je razneslo streho voza. Potniki so ostali nepoškodovani.
Turčija.
CARIGRAD 23. Ministerski svet Je skleni!, da bo zbornica sklicana namesto dne 14. novembra že dne 14. oktobra.
CARIGRAD 23. „ Tanin" je zvedel, da se je dne 15. t. m. izkrcalo na Krfu 12 italijanskih anarhistov, ki so previdjeni z navodili odbora pro Albania. Anarhisti so namenjeni v Albanijo.
CARIGRAD 23. Danes so pričela pogajanja za sklep turško-bolgarske trgovinske pogodbe.
CARIGRAD 23. Vlada je izdala poziv, naj se podvržejo ustaši v okolici Argiro-kastra; v pozivu obeta vlada, da bo gradila šole in ceste.
Iz Perzije.
LONDON 23. Kakor poroča Morning Post iz Teherana, so vladne čete zopet zasedle kaspiška pristanišča in prejšnjega šaha zopet popolnoma obkolile.
Berolin 23. Na Tegelskem vežbališču se je ponesrečil nemški letalni stroj B XIII. ter se popolnoma razbil. Bil je Wrightovega zistema. Avijatika poročnik Mackeltun in Heil sta bila lahko ranjena.
Važna razsodba upravnega
sodišča.	|
Upravno sodišče je v zadnjem času izreklo razsodbo, ki je z ozirom na jezikovno t vprašanje v jezikovno mešanih krajih veli-1 kega pomena.
Razsodba pravi:
„Avtonomne oblasti ne morejo zavra-, čati vlog, ako so te vloge sestavljene v de- j želnem jeziku, ki se govori v dotičnem urad- j nem območju, če tudi le po majhni manjšini. Določitev lastnega uradnega In poslovnega jezika kake avtonomne korporacije je sama' po sebi obvezna le za dotično korporacijo i in njene organe, nikdar pa ne za jezikovno uporabo tretjih od nje neodvisnih oseb ali drugih korporacij".	i
Podlaga tej razsodbi je bil sledeči de-1 janski stan.	j
Mestna občina Pisek na Češkem je po-j tom češke v]oge zaprosila pri županstvu opavskem v Šleziji za sprejem nekega Stanislava Miillerja v občinsko zvezo opavske j občine. Opavsko županstvo je vrnilo to vlogo županstvu v Pisku s pripombo, da je; poslovni jezik opavske občine nemški in da občinski urad rešuje drugojezične vloge le tedaj, ako je priložen nemški prevod.	i
Šest mesecev pozneje je občina Pisek zaprosila deželno vlado v Opavi za ukrep o zahtevi omenjenega sprejetja v občin, zvezo in deželna vlada je po izvršenih poizvedbah sama odločila v stvari.	j
Ta ukrep deželne vlade je prizivnim j potom potrdilo tudi ministerstvo notranjih stvari	!
Mestna občina opavska se je proti tej \ rešitvi pritožila pri upravnem sodišču in je v svoji pritožbi izpodbijala pristojnost de-! želne vlade za direktno rešitev dotične stvari, sklicujoč se na sklep občinskega sveta opavskega, glasom katerega je izključni uradni in poslovni jezik mestne občine opavske nemški. Ker pa drugojezična prošnja občine Pisek ni bila predložena ob- j činskemu svetu, ki je poklican, da sklepa o upravičenosti za sprejem v občinsko zvezo, se ne more trditi, da bi bil občinski svet! sploh zamudil šestmesečni rok, v katerem i je treba rešiti prošnje za vsprejem v občin-! sko zvezo.
Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo opavske občine kakor neuteme-; Ijeno in je povdarjalo v utemeljitvi svoje razsodbe, da so sicer avtonomne oblasti upravičene, same določevati si poslovni je- | zik, da pa ta določba velja le za dotične oblasti same in njihove organe, ne pa za tretje osebe, ki so od njih neodvisne. Avtonomne oblasti nimajo torej pravice zavračati v deželnem jeziku sestavljenih vlog, če je le še tako majhna manjšina v njihovem območju priznala dotični deželni jezik za svoj občevalni jezik. In v Opavi je po zadnjem ljudskem štetju resnično okrog 10 odstotkov prebivalstva priznalo češčino za svoj občevalni jezik. Da pa je češčina v vojvodini šleski deželni jezik, izhaja iz objave šleskega dežel, od-; bora z dne 7. junuvarja 1908 I., kjer se
oznamenjujejo nemščina, češčina in poljščina kakor deželni jeziki. Iz tega je razvidno, da je češčina v Šleziji deželni jezik, pri čemer nikakor ni merodajno, če se (kakor je pov-darjal na razpravi zastopnik opavske občine) narečje češkega prebivalstva v Opavi bolj ali manj bistveno razlikuje od češkega pismenega jezika. V smislu teh izvajanj je bilo deželno stolno mesto Opava zakonito dolžno meritorično rešiti češko prošnjo mestne občine Pisek v roku, ki ga določa § 6 novele k domovinski postavi, in ker tega ni storilo, je prešla pravica rešitve predpostavljeni politični oblasti.
Rekli smo, da je ta razsodba upravnega sodišča velike važnosti in to povdarjamo še enkrat zlasti z ozirom na znane šikane tržaškega mestnega občinskega poglavarstva, ki po celo leto in še več pušča ležati nerešene prošnje za sprejem v občinsko zvezo tržaške občine.
Opozarjamo torej naše občine na to razsodbo, ravno tako pa tudi posamezne Slovence, ki že pač malo dalje nego 6 mesecev čakajo rešitve svojih prošenj.
Tržaška mestna občina, kakor tudi nobena druga, ne sme zavračati prošnje^ za sprejem v občinsko zvezo, ako je prošnja pisana v slovenskem jeziku, samo če so tudi prošnji priložene potrebne priloge: domovnica, izdana od občine, v katero je prosilec pristojen (brez kolka) in dokaz o nepretrganem desetletnem bivanju v občini, v katere občinsko zvezo želi prosilec (v Trstu najbolje potrdilo c. kr. policijske oblasti). —
i Kakor hitro bi občina ne rešila pravilno opremljene prošnje tekom šestih mesecev, je treba napraviti vlogo na c. kr. namestništvo, ki jo reši — v smislu te razsodbe upravnega sodišča — samostojno, ne glede na občino.
Naj le torej naše občine in tudi posamezniki uporabljajo to razsodbo v vsakem takem slučaju, potem tudi gospodom na tržaškem magistratu kmalu mine volja za I nadaljne šikane slovenskih prosilcev.
Ločitev srbsko-pravoslavne cerkve v Bosni od grškega patrijarhata v Carigradu.
„Agr. Tagblatt" poroča iz povsem zanesljivega vira, da se na merodajnem mestu pripravlja ločitev srbsko-pravoslavne cerkve v anektiranih deželah od grškega patrijarhata v Carigradu. Glasom odloka od 14. avgusta 1903 „O uredbi in organizaciji pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini" tvori pravoslavna cerkev teh dežel sestaven del patrijarhata v Carigradu. Vsled tega je carigrajski patrijarh najviša instanca v vseh 1 upravnih in cerkveno-sodnih vprašanjih pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini. Ta okolnost je bila povodom mnogim zlorabam. .Tako mora n. pr. carigrajski patrijarh pri-! voliti v vsako imenovanje viših cerkvenih dostojanstvenikov, ki je je večkrat dobiti le z velikimi denarnimi žrtvami. V cerkveno-f sodnem oziru provzroča zopet okolnost, da se mora vse spise v duhovskih ter disciplinarnih stvareh prevajati Še le na grški jezik, zakašnjenje rešitev, kar traja večkrat me-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholotršek Poslovenil H. V.
„Gospod moj, padišah !" je sklonil vezir glavo, v strahu buleč oči na sultana.
„Ti si govoril o narodih,* je spregovoril sultan zopet mirneje; „hm, narodi!", se je namrdnil porogljivo, „kaj pa je to? Baseda vetra, dim ogorka; narod moj so moje čete, in najljubši med njimi moji ja-ničarji; o tem govori, kje in kako stojijo, in ne o čredah sužnjev, katerim je vse eno, ali imajo mene ali drugega za gospodarja; jaz jih poznam, bismillah !*) — in zato jih preziram, ti dobro veš, Mehmede !"
„O teh tudi govorim, veliki gospod!" ie rekel vezir, kakor dober dvorjan, „okoli Brusse jih pričakuje štiri sto tisoč tvojega migljaja." —
„Ah !" se je oddahnil sultan, in radostno je vsplamtelo njegovo oko; zdelo se je, da raste v višavo vsled zavesti svoje doslej nepremagane, bojne moči.
„Mehmede!" je dejal potem blagona-klonjeno, da, skoro prisrčno, „to je Tvoje delo, zapomni si moje besede: nikdar ti ne bodo odvzeti znaki moje milosti, da, prijateljstva, dokler boš živ, ti moj veliki, mogočni lev, ki sem ga postavil ob svoj bok, da vlada nad toliko stvarmi in daja svetu
') Bismillah — turški pregovor: Bog mi je
priča.
zakone; naj večno traja tvoja vlada in tvoja sreča, Mehmede, vezir moj !"
In sultan se je nagnil pred vizirjem, ki je z navdušenjem poslušal njegov govor. Bile so to besede, kakoršnih še nihče ni čul iz Bajazetovih ust; in tudi njegovo vedenje je bilo nezaslišano, tako, da se je mogel Mehmed po pravici čuditi; toda ob jednem je mogel biti prepričan, kako veliko uslugo je storil padišahu s tem, da je osredotočil njegove čete okoli glavnega mesta v turški Aziji, razkošne, da, čarobne prestolnice sultanov, okoli Brusse.
„Da" je govoril Bajazet še zaupnejše, „prav si storil, ti trdni steber moje države, ti si bdel nad mojim spancem. Toda, čemu se obotavljajo ti bolgarski psi," je vprašal naenkrat zopet sultan, ta zaničevalec podjarmljenih krščanskih narodov, „ali so tudi oni že na pohodu? In kaj Štefan srbski, katerega trpim radi njegove sestre? Naj ne greši na račun moje ljubezni do te sestre!" je dostavil grozeče, ne da bi bil pričakoval odgovora vezirjevega.
„Štefan Lazare vid je pokoren tvojim, ukazom, vsemožni gospod," je rekel vezir, ,in predno solnce drugič ugasne na ob-; zorju, bo stal z vsemi svojimi bojevniki tebi | na razpolago, jasni gospod, da te z Bolgari in Grki spremlja na bregove Azije."
„Resnično ?" je vprašal sultan, kakor bi ne verjel svojemu sluhu, „Bismillah! torej je vreden da ga vsprejmem, kakor svaka sultana ?"
„Da, gotovo," je pritrdil Mehmed, „kajti j ne smem tajiti pred svojim gospodom, da
je samo on vzrok, da Srbija ni do sedaj: dvignila vojske proti Alkoranu." —
„Naj le poskusi," je za vpil sultan, „v, puščavo spremenim to deželo giaurov, da ne bo celo večnost čuti človeškega glasu po vsej njeni dolžini in širjavi."
„O tem se ne da dvomiti," je menil vezir, „toda pomni, moj gospod, da nas vsa tvoja država ni veljala toliko v žrtev, kakor edina zmaga na Kosovem! Se ena taka zmaga in tvoja država vsahne vsled notranje izmozganosti."
Sultan ni odgovoril in je povesil glavo.
„In razven tega," je govoril previdni vezir dalje, „bi te v sedanjem trenotku ustaja Srbov ne samo oropala najboljših bojevnikov v boju proti Timuru, marveč —" umolknil je in si ni upal naprej govoriti.
»Toda ti si dejal, da je Lazarević s svojimi bojevniki na pohodu nam v pomoč?" je vprašal sultan, ki ni hotel do konca poslušati vezirjevega mnenja.
„Tako sem dejal in tako je," je odgovoril le-ta, ,in dobro bo, če mu bomo mazali z medom okoli ust, gospod moj; vkročen ;bo s tem tudi njegov narod, kakor medved \ 'pri čebelnjaku."
„Podle duše naj se prilizujejo tam, kjer sovražijo," je rekel sultan vzvišeno ; „meni 'ne pristoja, da bi s pretvarjanjem zakrival svoje mnenje; nisem rob, Mehmede, da bi s prilizevanjem skrival svoja čutstva; tako hočem in tako se mora zgoditi. Toda jaz ' prizanašam knezu Lazareviču," je nadaljeval, „radi tega, in zato, ker bi rabil njegovo 1 pomoč, ga vsprejmem kakor svojega brata;
kajti še sedaj ljubim njegovo sestro z vnemo j prve gorečnosti; ona edina skriva duha v 'krasnem telesu. Z drugimi se igram, ljubim !pa samo njo," je govoril sultan z vedno večjo vnemo, „in ne zahtevam za-se druge nagrade pri vstopu v raj za vse zmage in širjenje prorokove vere, nego da mi ona tudi tamkaj v edenu kakor huris stopi nasproti." Umolknil je za trenotek, veseleč se v mislih svoje ljubezni do krasne, duhovite carske hčere. „Radi tega prenašam tudi vse, kar je njej ljubo; Štefan Srbski bo stal ob moji desnici pred mojimi lastnimi sinovi. In razven tega," je govoril premišljeno dalje, „čislam tudi srbske bojevnike; resnično so vredni, da bojujejo ob boku janičarjev, mojih mladih junakov. V dokaz naj ti služi, da sem milostno vsprejel onega upornega vojvodo, ki se je edini s svojim pobratimom v hribih in gozdovih Srbije upiral volji svojega kneza in moji moči. Poznam oba že od davno, Mehmede ! To sta moža hrabrih src in nevpogljive volje. Veš, da jaz se ne prilizujem, toda resnice tudi nikoli ne tajim; raditega tudi priznavam, da mi je ljubše, če sta ta dva moža z nami, nego da bi bila proti nam. Radi tega sem skušal privezati ga na-se, dodelivši mu najčastnejšo službo: da je v zaščito moji prvi ženi, sul-tanci-materi, hčeri njegovega carja, junaškega Lazarja; in menim, da sem tako prav storil!" Vezir ni odgovoril. V zadregi je zrl predse, dajajoč s tem očitno na znanje, da ne soglaša s svojim mogočnim gospodom, da pa se obenem tudi boji, izreči svoje mnenje.
Stran II.
»EDINOST« St. 235.
V Trstu, dne 24. avgusta 1911
sece, da, celo leta. Konečno bi bila ločitev srbsko-pravoslavne cerkve od carigrajskega patrijarhata tudi državnopravnega pomena. Glasom določeb omenjenega odloka je za vsako spremembo tega razmerja odvisnosti od patrijarhata ter za vsako bistveno spremembo uredbe in organizacije pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini, razun sklepov avtonomne cerkvene uprave in sankcije tega »klepa po kroni, potrebna odobritev carigrajskega patrijarha.
Negotovo je pa, bo-li po izvedeni ločitvi srbske pravoslavne cerkve od carigrajskega patrijarhata ustanovljen poseben patrijarhat za obe deželi, ali bo pa pravoslavna cerkev teh dežel podrejena patrijarhatu v Karlovcih. Potrebni koraki za ločitev samo so že storjeni in utegnejo ti koraki v zelo kratkem času dovesti do cilja.
Proti češko-nemški spravi.
Izvrševalni odbor češke narodnosocialne stranke se je v svoji zadnji seji bavil s češko-nemškim spravnim vprašanjem in sklenil sledeče: „Izvrševalni odbor češke na- i rodnosocialne stranke vstraja pri izjavi, ki so jo podali med spravnimi pogajanji poslanci dr. Skarda, dr. Fort in Dvorak naj-, višjemu deželnemu maršalu princu Lobko-vicu in v kateri je dosedanja spravna akcija označena za končano ter po kateri se j Cehi ne smatrajo več vezane za nadaljni tek: akcije. Narodnosccialna s!ranka ni proti | miru med obema narodnima plemenoma, I toda samo na podlagi popolne enakoprav~ nosti češkega jezika v vsem češkem kralje-i stvu, v vsej Moravski in vsej Šleziji in le, če se naravno prizna in potrdi enotnost in ncrazdeljivost češkega kraljestva v zakonodaji in upravi. Rešitev jezikovnih sporov mere narodnosocialna stranka pripustiti le na tleh češkega deželnega zbora in to šele po uzakonitvi splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Za prvi pogoj vsake razprave v deželnem zboru pa smatra izvrševalni odbor izpremembo poslovnika deželnega zbora."
Z nemške strani smatrajo to izjavo za veliko zapreko, če ne za popolno onemogočitev nadaljevanja spravnih pogajanj.
Tomašićeva naredba o cirilici.
Sobotne uradne „Narodne Novine*4 so priobčile najnovejšo naredbo bana Tomašiča o uporabi cirilice v javnih uradih kakor nekako spopolnitev zakonov iz leta 1887, ki določa, da smejo stranke pri vseh deželnih oblastvih v Hrvatski in Slavoniji uporabljati cirilico kakor latinico. Glede uradovanja občinskih uradov pa določa zakon iz leta 1870, da ima občinski odbor glede svojega avtonomnega delokroga pravico določati, kaka pisava naj se uporablja, le napisi na občinskih in Šolskih poslopjih — Izvzete so srbske konfesionalne šole — ter na kažipotih morajo biti pisani v latinici na prvem mestu, na drngem pa tudi v cirilici. Tam pa, kjer žive Srbi v večjem številu, morejo prve instance izdajati naredbe in rešitve strankam v cirilici na njihove cirilsko pisane vloge. Z ozirom na to določa nova banova naredba, da se mora vršiti vse notranje poslovanje deželnih oblastev izključno v latinici in da samo prve instance rešujejo v cirilici cirilsko pisane vloge in to v onih okrajih, kjer tvorijo Srbi nadpolovično večino prebivalstva. Naredba določa dalje, da morajo občinski uradi v avtonomnem delokrogu reševati z latinico pisane vloge tudi v latinici, v prenešenem delokrogu pa se mora tudi v notranjem poslovanju uporabljati le latinica.
Ta banova naredba vsebuje po našem mnenju udarec po zakonsko priznani uporabi cirilice. Ako namreč pravi zakon, da morajo prve instance prve naroke in rešitve cirilsko pisanih vlog reševati v cirilici povsod tam, kjer bivajo Srbi v večjem („po-vtćem") Številu, pomenja določba, da to velja za okraje („kotare"), kjer tvorijo Srbi nadpolovično število prebivalstva, naravnost krivo tolmačenje zakona. Potemtakem se tudi prav nič ne čudimo, da zagrebški „Srbobran* v svoji ponedeljkovi številki ogorčeno obsoja to „naredbo", ki tvori izpremembo zakona v škodo srbskemu narodu ter poživlja srbski narod na najvstrajnejše nadaljevanje boja proti Tomašićevemu režimu.
Vprašanje aprovizacije
postaja z vsakim dnevom resnejše. Odpor ogrske vlade proti uvozu argentinskega mesa je izzval po vseh večjih avstrijskih mestih najhujši protiodpor. Zlasti pa je razburljivo vplivala zelo dvomljiva izjava ogrske vlade, da avstrijski zastopniki pri znanih pogajanjih niso zahtevali samo dovoljenja za uvoz že v Trstu nahajajočega se argentinskega mesa, temveč tudi privoljenje za uvoz 10.000 ton argentinskega mesa in odpretje meje napram balkanskim deželam za neomejen uvoz žive in zaklane živine in to oboje do leta 1917. Ogrska vlada da ni imela sicer ničesar proti uvozu že v Trstu nahajajočega se argentinskega mesa in da za to tudi ni zahtevala nikakih protikoncesij.
Ta izjava ogrske vlade gotovo ne more temeljiti na resnici z ozirom na izjavo avstrijske vlade, da se ogrska vlada protivi vsakršnemukoli uvozu inozemskega mesa.
Občinska zastopstva večjih mest in cela vrsta trgovskih zbornic je že ogorčeno protestirala proti ogrski samogoltnosti in je odločno zahtevala, da se avstrijska vlada v stvari aprovizacije prebivalstva s cenejšimi živili nikakor ne sme več ozirati na ogrske zahteve.
Splošno razburjenost pa sta še povečali dve dejstvi, ki jasno kažeta, da hočejo Ogri do skrajnosti izkoristiti, to se pravi, zlorabiti itak že neznosno pomanjkanje mesa v Avstriji.
Dosedaj namreč ni Še nihče opovrgel trditve, da je prišel poseben odposlanec ogrske vlade v Trst, da se na licu mesta prepriča, da avstrijska vlada v smislu obstoječega dogovora res ni dovolila uvoza v Trstu nahajajočega se argentinskega mesa. To je vendar taka zaušnica naši vladi, da zaslužuje najkrepkejšega odgovora.
Drugo dejstvo pa je, da Ogri z ozirom na izjave in zahteve avstrijskih trgovskih zbornic, zlasti pa dunajske, groze naravnost z bojkotom avstrijskega blaga.
Razumljivo je torej, da mora ob takih razmerah tudi najmirnejšemu človeku zavreti kri, da tu ne more molčati niti naša napram Ogrom tako prizanesljiva vlada, katera namerava (glasom zanesljivih poročil) vso zadevo predložiti drž. zboru takoj, ko se snide.
- !
Dnevne vesti.
Avtonomni češki socijalisti. Iz Brna poročajo: Na kongresu čeških avtonomnih socijalnih demokratov se je udeležilo 199 organizacij, ki imajo nad 10.000 členov. Na kongresu je poslanec Nemec ob splošnem pritrjevanju branil samostojnost čeških delavskih organizacij in se je odločno izrekel proti dunajskemu centralizmu.
Madjarski gledališČni igralci v Mi-trovici. V Mitrovico v Slavoniji je prišla; gostovat neka madjarska družba gledališčnih igralcev. Ker je pa vsak večer prišlo do demonstracij in dejanskih spopadov med igralci in občinstvom, je oblastnija':prepove-dala nadaljne predstave.	~	j
Proti Poljakom na Pruskem. Pruski! shodni zakon dovoljuje, da se smejo v volilnem času vršiti zborovanja tudi v poljskem jeziku. Ker Poljaki (kakor je umljivo) povsod, kjer je le možno, uporabljajo to drobtinico zakonske dobrote, zahtevajo sedaj nemško-nacionalni zagriženci, da naj' pruski državni zbor sklene jezikovni zakon,1 po katerem naj bi bila uporaba poljščine prepovedana tudi za časa državnozborskih in deželnozborskih volitev. In ti zagriženci zahtevajo še za-se ime „svobodomiselne" stranke I
Obisk srbskega kralja Petra na Dunaju. Z ozirom na poročila, da namerava bolgarski car Ferdinand posetiti avstrijskega -cesarja na Dunaju, je zopet čuti glasov o enakem posetu srbskega kralja Petra na Dunaju. Kakor znano, je bil ta obisk name-j ravan že meseca majnika, pa so ga tedaj z ozirom na zdravstveno stanje avstrijskega cesarja prenesli na letošnjo jesen. Tedaj se |e mnogo razpravljalo o tem, ali je bil tej odgoditvi povod res le ozir na zdravje našega cesaija, ali pa so bila morda le besna hujskanja madžarskih listov, ki porabljajo vsako priliko za hujskanje proti slovanski Srbiji, katera s svojim naravnim bogatstvom tvori veliko nevarnost za ogrske agrarske velikaše in židovske prekupce. Kakor poročajo sedaj z Dunaja, poseti srbski kralj Peter našega cesarja najbrž meseca oktobra. Ob enem se zagotavlja, da pred srbskim kraljem ne pride noben balkanski vladar na Dunaj.
Priznanje portugalske republike. —
Berolinskemu „Tageblattu" poročajo z dobro poučene strani, da vesti o kakih dogovorih med Nemčijo, Avstrijo in Italijo glede na odgoditev priznanja portugalske republike ne odgovarjajo resnici. Takih dogovorov sploh ni bilo, te tri velevlasti priznajo portugalsko republiko obenem z Angleško, Francosko in Špansko. Nemška vlada le želi, da bi se pred priznanjem republike ugodno rešilo vprašanje imetja na Portugalskem na-hajajočih se nemških kongregacij.
Nova pogajanja glede argentinskega mesa. Iz Budimpešte: Govori se, da ni izključeno, da se med Avstrijo in Ogrsko prično nova pogajanja glede uvoza argentinskega mesa in sicer na novi rekompenza-cijski podlagi, da bo Ogrska nekoliko manj zahtevala nego dozdaj.
Ulovljen morski volk. Bakarski ribiči so vjeli 7 metrov dolgega morskega volka, ki so ga nedavno videli s parnika „Sava". Ubito in preparirano žival so razstavili v reškem mestnem tržišču.	I
Pogrom na Žide na Angleškem. —, Kakor smo že poročali, je v Teedegarju, rudarskem mestecu blizu Monmoutha, v eni minolih noči občinstvo napadlo in oplenilo 18 židovskih prodajalnic. Vzrok temu je bil, da je neki žid povišal hišno najemnino. Občinstvo je hišo tega zida najprej napadlo. Nato se je nabralo na ulici na tisoče ljudi, ki so napadli in oplenili židovske prodajal-nice. Kakor se vidi, niso židje tudi na Angleškem, kjer jih je le malo, posebno priljubljeni. Kaj še le v Rusiji, kjer jih je nad pet milijonov!!
ŠtroJR trnmuojskm uslužbencev.
Stavka tramvajskih uslužbencev je tekom vsega včerajšnjega dneva trajala nepretrgoma dalje. Štrajkovci so imeli dopo-ludne dve zborovanji, katerima je predsedoval Bidussi, a poročala sta o stanju gibanja Remišček in pa Todeschini, ki sta konstatirala, da se položaj ni popolnoma nič izpremenil.
Ravnateljstvo je hotelo včeraj vsaj deloma reaktivirati obrat in kolikor toliko ustreči občinstvu, ter je poslalo pet voz na progo Kandler—Campo Maržo. Vozovi so izšli Iz remise v ulici Giulia okrog 4. ure popoludne, a vodili so jih inženirji in kon-j trolorji družbe. V prvem vozu, ki je odšel,I so se nahajali na sprednjem hodniku ravna- ; telj vrdeljskega komisarijata dr. Mlekuš, na zadnjem predsednik upravnega sveta tram-; vaja dr. Fran conte Sordina z nekoliko čle- j nov upravnega sveta in ti gospodje, izvzemši dr. Mlekuša so vse popoludne prestopali zdaj na en zdaj na drugi voz. Sedem vozov je vozilo edino po progi Kandler—Campo Marzio. Po vsej progi so bili na vsakih 10 do 15 metrov razdalja nastavljeni redarji in civilni agenti, na trgih in križiščih tudi re-j darji na konju, nevštevši mnogih policijskih uradnikov.
Pred remiso je stala zbrana večja množica štrajkujočih, ki so izišle vozovi sprejeli z žvižganjem in krikom. Govorilo se je celo,. da je padlo nekaj kamenov, vsled česar je; baje tudi redarstvo aretiralo nekaj oseb. —
Med temi so aretirali Emo Bidussi, j ženo sprevodnika, predsednika štrajkovskega i odbora, ki da je zagnala, kamen proti prvemu vozu, ne da bi ga pa zadela in Ru-; dolfa Bressan 16 letnega elektrotehničnega vajenca, ki je tudi vrgel kamen v prvi voz, ki je izšel.
Štrajkujoče uslužbenstvo je bilo očitno ogorčeno vsled tega poskusa tramvajske družbe, da bi onemogočila uspeh štrajka, in je pripravljeno do skrajnosti braniti svoje pravice.	i
Kolikor se da povzeti iz dosedanjega položaja, se tramvajska družba ne misli udati zahtevam uslužbenstva, i t? seje menda! postavila na stališče neodjenljivosti in za to; je treba voditeljem štrajka največe oprez-1
nosti.	(
* * *
Ob 5. uri popoludne so imeli Štrajkovci; drugi shod v Delavskem doma, ki je trajal do 7. in pol zvečer. Med drugimi je posebno ojstro in ognjevito govoril tudi dr. Puecher, ki je pozival štrajkovce, naj v sira- j jajo in naj bodo solidarni, češ, da se bo i tramvajska družba morala udati. Obljubil je, da bodo vsi drugi organizirani delavci brezpogojno podpirali Štrajkovce; istotako tudi socijalnodemokratična skupina v mestnem svetu, ki bo toplo zagovarjala, da vsprejme tramvajski obrat občina v svoje roke, ker je tramvajska družba kršila točko pogodbe, da se je ustavil obrat tramvaja.
Nadalje je rekel, da je bila seja mestnega j odbora, napovedana za danes in na kateri je hotel on govoriti o štrajku, nesklepčna, ker ni došlo zakonito Število odbornikov. Govor dr. Puecherja je bil vsprejet z velikim odobravanjem.	j
Dr. Puecher je v govoru tudi omenil, da prične „Lavoratore* počenši s petkom izhajati vsak dan, da bo mogel tako vspeš-neje podpirati zahteve štrajkovce v.
Predsednik Bidussi je prečital 2 brzojavki došle od tramvajskih uslužbencev iz Pule in iz Gorice, ki obetajo popolno solidarnost s štrajkovci.
Zborovalci so torej enoglasno sklenili, da bodo nadaljevali štrajk. Povabljeni so; bili ob enem vsi, naj pridejo za danes ob 9. uri zjutraj na drug shod in sicer v službeni obleki.
Po shodu je precejšnje število štraj-kovcev hotelo iti na policijo in tam zahtevati, da izpustijo na svobodo Emo Bidussi, toda zmagalo je mnenje treznejih elementov in opustil) so demonstracijo. Ob vhodu na Goldonije/ trg je bil nastavljen veči oddelek redarjev.
Kakor doznajemo, obžaluje ravnateljstvo tramvaja, da se je ravno v tej vročini ustavil tramvajski obrat, da pa kolikor toliko odpomore nedostatkom je sklenilo, da bodo danes od 11. do 2. ure in od 4. do 7. pop. vozili tramvajski vozovi na progi Kandler-Campo Marzio.
Doznali smo tudi, da je došlo ravnateljstvu tramvaja nekoliko stotin prošenj, v katerih se prosilci ponujajo za sprevodnike in voznike. _
Domače vesti.
•f Dr. Josip Straus. — Iz Kopra nam je došla sinoči pretresljiva vest, da je umrl tamkaj po hudi bolezni voditelj tamkajšnjega okrajnega sodišča deželnosodni svetnik dr. Josip Straus v najlepši moški dobi. S pokojnikom izgubi mlaja generacija naših sodnikov enega najodličnejih svojih članov. Pokojnik je bil visoko čislan kakor bister jurist, pravičen sodnik, blag človek. Bil je tudi vsikdar zvest sin svojega naroda in mi vemo, da ga je hudo bolelo, ker so razmere na okrajnem sodišču v Kopru v jezikovnem po -1
gledu bile take, da so dajale povoda opravičenim tožbam od strani slovenskega prebivalstva. Trpel je, ker so bile te razmere močneje nego njegova najbolja volja. Vsi, ki so -pokojnega Josipa Strausa poznali, mu gotovo ohranijo najblažji spomin.
•f Josip Bratina. Predvčeraj je umrl vpok. sluga pri tukajšnjem c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču gosp. Josip Bratina. Pokojnik je služil 45 let v državni službi; najprej mnogo let pri c. kr. sodniji v Pod-gradu, potem pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču in na zadnje pri c. kr. trgovski in pomorski sodniji. S 1. julijem t. I. je stopil v pokoj, ki ga je vžival le malo časa. Dne 22. t. m. je po kratki bolezni zapustil to solzno dolino.
Pokojni Josip Bratina je bil odločen narodnjak in ni nikdar skrival svojega narodnega prepričanja in marsikatera kronica je odpadla iz njegove v roke našim narodnim društvom. Pokojnik je vžival občno spoštovanje. N. v m. p.!
Iz finančne službe. Davčna upravitelja Peter S t a b i I e in Henrik R a m o t sta imenovana za višja davčna upravitelja v področju finančnega ravnateljstva v Trstu.
Iz šolske službe. Profesor na trgovinskem oddelku trgovinske in navtične akademije v Trstu Konstantin Leyerer je imenovan profesorjem na nemški Cesar Fran Josipovi trgovinski akademiji v Brnu.
Prijatelji delavstva. Sicer ne bi tudi nihče pričakoval, da bi se tržaška velika italijanska gospoda bogve kako zanimali za delavstvo, ako ga ravno ne potrebujejo pri volitvah; ali vzlic temu bi človek mislil, da je nekoliko več srca v teh ljudeh, saj se tolikokrat čita o takoimenovanem „cuore" te gospode. Evo: Tramvajsko uslužbenstvo bije boj za svoj obstanek. Ti revčki delavci so plačani tako sramotno nizko — saj gre pred vsemi za delavstvo v notranjem obratu, kjer dobivajo nekateri komaj po 2 K 60 st. na dan — da jih je res treba obžalovati. In glejte: „Indipendente", glasilo potencirane italijanske inteligence, piše o „sciopero molesto", o nadležni stavki, ki sicer ni prišla nepričakovano, ki pa je zelo sitna za občinstvo, ki bi se ob tej vročini rado vozilo kopat.
„Indipendente" nima niti besedice za ubogo delavstvo, temveč mu je le za ugodnost tistih, ki so si prav iz žuljev istega ubogega delavstva nakupičili kupe denarja. Prav tako, visoka gospoda, a potem se ne čudite, da delavstvo — pa naj si bo že katerekoli narodnosti, ali kateregakoli prepričanja — vidi v vas edino le svoje izkoriščevalce.
Mi želimo stavkujočemu delavstvu najboljših vspehov, saj jih tudi pošteno zasluži, želimo pa še bolj, da bi se čimprej popravil neodpustljivi greh naše mestne uprave, ki svoj čas ni znala varovati občinskih koristi, temveč je dopustila tuji družbi kapitalistov, da so že in bodo še leta in leta izkoriščali tržaško občinstvo in tramvajsko uslužbenstvo, samo da si polnijo svoje žepe.
Še o novi lekarni v Barkovljah. Iz Barkovelj nam pišejo: O dopisu, ki ga je priobčila „Edinost" v številki minule nedelje glede odpretja nove lekarne v naši vasi, se med ljudstvom mnogo govori in komentira. Vsakdo se zgraža nad predrznostjo bodočega lekarnarja, ki hoče z našimi kronami preživljati sebe in svojce, ne da bi zadovoljil večine prebivalstva v jezikovnem pogledu. Vse, kar se sliši, dokazuje, da ne more in ne sme lekarnar pričakovati najmanjše podpore od strani domačega prebivalstva, dokler ne obelodani tudi slovenskega napisa. Prav, da, popolnoma prav ima ljudstvo, ki hoče takim načinom braniti pravo in čast svojega jezika na svoji lastni zemlji !
Gospod Vidali nam ne sme šteti v greh, ako ga vprašujemo, kam je neki Šel po informacije glede prebivalstva naše in tudi bližnjih vasi, da je z napisi na svojih tablah počastil le Lahe, Nemce in menda Francoze. Ali pa je morda, prišedši v vas in zagledavši tu ob obali toliko čednih dvorcev in hiš, mislil, da je vse to italijansko in nemško ?! Kaj še ! Vedite, g. Vidali, da so med posestniki in stanovalci tistih dvorcev in hiš tudi Slovenci in drugi Slovani. Nu, kaj ste pa neki mislili o onih prebivalcih, ki so naseljeni po pobočju hriba? Anti jih niste vzeli za kake italijanske Pijemonteže ! Ne, ne, dragi gospod, to je naš slovenski Pijemont, to je naša slovenska pest, ki čuva zvesto svojo narodno mejo tu ob Jadranskem morju !
Gospodu Vidaiiju bi prav toplo pripo-čili v izgled lekarnarja na Opčinah. Akoravno se dviguje tam gori že cela vrsta lepih dvorcev in drugih hiš, v katerih stanuje tudi mnogo mestne gospode, vendar nikakor ni dotični lekarnar hotel glede napisov nad svojim podjetjem razžaliti domačega prebivalstva. Tam se Čita na prvem mestu : Le- I karna, na drugem Farmacia in šele potem Apotheke.
Ta mož je gotovo bolj dalekoviden in previden glede svojega napredka in obstanka, nego g. Vidali, ki hoče svojim lekom primešati menda tudi precejšnjo dozo — italijanske politike!
Nova pravosodna palača v Trstu. Glasom poročil z Dunaja sta pravosodno in
POZOR!!
Osi zavedni Slovenci In Slovenke Kupujejo samo pri nandnl tvrdhl
KrižmančK & Breftak, trst
ulico Nuova 37.
V Trsta, dne 24. avgusta 1911.
»EDINOST« U. 235.
8tran Hl 1
finančno ministerstvo že odobrila načrte za gradnjo nove pravosodne palače v Trstu in je ministerstvo za javna dela že izdalo potrebne ukaze, da se z gradnjo prične čim prej.
Postojna za tržaške Šole. — Dne 8.
septembra 1911 popoludne priredi moška podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Postojni o priliki svoje 25-letnice veliko ljudsko slavnost na vrtu „pri Kroni". Dobiček je namenjen stavbenemu skladu za novo Ciril-Metodovo šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Notranjci gravitirajo gospodarsko pravzaprav v Trst. Zato je naravno, da svojo naklonjenost izražajo tržaškim narodnim težnjam. — Veselica se bo vršila z običajnim vspore-dom : godba, petje, narodne igre, tambura-nje itd. Središče slavnosti pa naj bi bil slavnostni govor. Postonjci so se obrnili na moško podružnico CMD v Trstu, da preskrbi govornika Tržačana. — Tako se bodo prisrčne vezi mej Krasom in Trstom še bolj utrdile. Upati je, da se tudi kaj goriških Kraševcev udeleži lepe slavnosti, pa tudi TržaČani, saj so strahovi kolere že precej končani.
Sokolski odsek na Prošeku priredi v nedeljo 27. t. m. prvi javni nastop na vrtu Gospodarskega društva. Ta najmlajši odsek „Tržaškega Sokola" obstoja še le osem mesecev in vendar je nastopilo njegovo članstvo tudi že na župnem zletu na Vrdeli, ter tako dokazalo, da se da z ustrajnim delom v kratkem času položiti trdna tla sokolski misli v tržaški okolici. Začetek je določen na 4 in pol in upati je, da pohite prijatelji Sokolstva na to domačo prireditev vrlih Prosečanov.
Iz Opčin. V nedeljo, dne 27. t. m. priredi „Zavarovalnica za govejo živino" in pevsko društvo „Zvon" na Opčinah svojo navadno letno veselico in tombolo (v denarju). Spojeno bo torej zabavno s koristnim in kdor hoče biti deležen obojega, ter ob enem gmotno pripomoči našemu revnemu kmetovalcu, naj ne zamudi te lepe in ugodne prilike.
Kmetijstvo je človeštvu prva in glavna podlaga. Še veće podpore pa so potrebni naši revni kmetje letos, ko jih je suša tako strašno „osušila", da jih je pahnila skoro na rob najčrnejšega obupa.
Vojaške vaje tretjega armadnega zbora. — Linijski polki tretjega (graškega) armadnega zbora dovršijo vaje 27. t. m., domobranski polki pa 24. t. m. Brigadne vaje se bodo vršile pri redni vojski od 28. do 30. t. m., pri domobranstvu pa od 25. do 27. t. m. in sicer: 11. pehotna brigada proti Kamniku, 12. severovzhodno od Kranja; 55. pri Velikih Laščah in Grosupljem, 56. proti Velikim Laščam; 43. domobranska brigada črez Mojstrovko (prehod iz Kranjske gore v Trento); 44. domobranska brigada preko Tolmina v Kobarid. Dragonski polk Št. 5 sodeluje pri brigadnih, divizijskih in zbornih vajah s po enim eskadronom pri vsaki brigadi, sodeluje tudi vse v tretji zbor spadajoče topništvo. Huzarska polka štev. 6 in 16 se udeležita velikih konjuških vaj na Ogrskem. Divizijske vaje se vrŠe v 6. diviziji od 31. avgusta do 4. septembra severovzhodno in vzhodno od Kranja, v 28. diviziji pa isti čas pri Grosupljem in Višnjigori; 22. domobranska divizija od 28. avgusta do 4. septembra pri Tolminu, Cerknem in Sko-fjiloki. Dne ?0. t. m. ima ta divizija skupaj s 3. gorskim topniškim polkom vojno streljanje na Krnu. Od 5. do 7. septembra se vrše vaje v armadnem zboru in dovršijo dne 7. septembra.
Resnici na ljubo. Z ozirom na domačo vest v nedeljski številki našega lista pod naslovom „Protežiranje regnikolov, ali dvojna mera pri tramvaju" je bilo čitati tudi stavek : „Tudi finančni organ, ki mejpotoma pregleduje vagone, ni imel nič proti regni-colu in njegovim ribam". Resnici na ljubo izjavljamo, da finančni organi nimajo nika-kega opravka z donašalci rib na tržaški trg, da je bil torej dotični finančni organ ponevedoma in nehote prizadet po našem dopisniku, kar bodi s tem popravljeno.
Št. jakobska mladina je imela v ponedeljek zadnjo sejo in zaključek računov plesa, ki se je vršil v februvariju t. I. Cisti dobiček znaša K 491.30 in se razdeli sledeče: 315 K CM podružnici pri sv. Jakobu za zgradbo nove šole, 105 K javni knjižnici Št. jakobske Čitalnice in K 71.40 ostane kakor Jond za prihodnje leto. Po seji se je razvila važna debata o ustanovitvi Št. jakobskega Sokola. Upamo, da bo ta ideja razveselila vse Šentjakobčane in da bodo vsi, ki jim je mar bodočnost naroda, priskočili mladini na pomoč ko bo sklicala sestanek za postavitev temelja bodočemu Sokolu pri sv. Jakobu. Vsi na delo za ogroženi št. jakob-ski okraj.
Kdor želi kupiti kako posestvo na
slov. Koroškem, naj se obrne na naslov: Društvo „Gorotan" Borovlje Kor 3Ško, ki podaja brezplačno informacije.
Shod poštnih in brzojavnih vsluž-bencev. Predsinočnjim ob 8. uri se je vršil v restavraciji „Al Telegrafo" v ulici dello Squero nuovo št. 15 shod poštnih in državnih vslužbencev, sklicanih po odboru tukajšnje krajne skupine „Avstrijske Zveze poštnih in državnih vslužbencev". Na shodu sta predsednik Ivan Mohorič v slovenskem in laškem, a delegat Mlika v nemškem jeziku — oba kakor delegata, odposlana od te krajne skupine na občni zbor Zveze, ki
se je minolih dni vršil na Dunaju — poročala o tem občnem zboru.
„Poštni Rog" priobči v svoji prihodnji Številki natančnejše poročilo o tem shodu, kakor tudi o dunajskem občnem zboru.
Cisto nova ideja. Revščina slovenskih dijakov je postala že pregovor. Kdo ni slišal že tiste žalostne pesmi o bledih obrazih, o stradanju in dolgovih ? Najbolj žalostno pa je še, če dijak po dolgem, mučnem učenju nima zadostnih sredstev, da bi položil izpit, kajti vožnja v vseučiliščno mesto je draga in takse so visoke. V takem položaju se nahaja tudi Tržačanom obče znani dijak Fortunat Mikuletič, ki položi v letošnjem jesenskem terminu svoj prvi državni izpit. Zato je sklenil prirediti dne 3. septembra s pomočjo nekaterih požrtvovalnih prijateljev popolnoma v duhu praktičnega Tržačana na svojo roko — veselico. Kakor nam on zagotavlja, bo to velezanimiva varietetna prireditev, na katero opozarjamo cenj. občinstvo že danes.
Poroke, rojstva in umrljivost v Trstu.
Od 13. do 19. avgusta se je v tržaški občini poročilo 24 parov; rodilo se je 131 otrok in sicer 77 moških in 54 žensk; od teh 30 nezakonskih; umrli sta 102 osebi, in sicer 57 moških in 45 žensk; od teh 40 izpod enega leta.
Tržaška mala kronika.
Oparil se z vrelo vodo. 6-letni Fran Laziana, stanujoč v ulici Molin a vento štev. 39, se je včeraj hudo oparil z vrelo vodo na nogah tako, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
Skrivnostna smrt. Včeraj zjutraj kmalu po 2. uri sta redar in neki pasant pod zidom ul. Molin a vento zagledala truplo človeka. Redar je mislil, da gre za pijanca. Približal se je, a tedaj je videl, da je do-tičnik krvavel na nosu in ušeših. Opozoril je zdravniško postajo. Došli zdravnik pa je konstatiral, da je bil dotičnik mrtev. Na truplu ni bilo nikake zunanje poškodbe. Tudi bolj natančno ogledanje trupla ni razjasnilo, kako je dotičnik umrl. Gre li za nezgodo, zločin, samomor ali naglo smrt ? To vprašanje reši še le raztelesenje trupla. Dognalo se je, da je bil pokojnik brivec, imenom Pavel Miniutti, star 23 let, lastnik brivnice na vogalu ulic Molin a vento in Rivo, stanujoč pa v ulici Giuliani št. 11. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Pokojnik je bil že večkrat vsprejet v splošno bolnišnico in tudi v Magdalensko bolnišnico, ker je bil jako šibkega zdravja. Zdi se, da je padel z zida doli in da je umrl vsled notranjega okrvavenja. Bržkone je izključeno, da bi šlo za zločin. Truplo raztelesijo danes.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob 9. uri je zasebnica Karla Ščurk, stara 34 let, sta-nujočo v ulici G. Caprin Št. 8, umrla za kapjo. Imela je srčno hibo.
David Pincherle, star 66 let, posestnik, stanujoč v ulici Pondares 13 je sinoči ob 8.40 tudi nagloma umrl. Došli zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo nego konstatirati smrt. Truplo so pustili na domu.
Istotako je včeraj ob 3. uri popoludne nenadno izdihnil 56-letni Favst Deklič, stan. v ul. Acquedotto 18.
Proti nekdanji gospodinji. 30-letni mizar, Benjamin Milan, je imel v najemu skladišče v ul. Venezian. Gospodinja, Kate-rina Ambrožič, mu je odpovedala, ker ni plačal najemnine. Včeraj zjutraj so zasačili Milana, ko je s ponarejenim ključem hotel vdreti v skladišče. Da-si je izjavil, da je hotel iti po svoje orodje, mu niso verjeli in so ga pridržali v zaporu.
Kolera. Na vsem Primorskem ni bilo včeraj nobenega novega slučaja kolere. Glede sumljivega slučaja mornarja Bonifacio, vkrcanega na pontonu pomorske vlade, je bakterioskopična preiskava imela negativen rezultat.
Loterijske številke, izžrebane dne 23. avgusta 1911 : Brno	75 60 62 31 54
Inomost	85 37 46 82 50
Koledar in vreme. — Danes: Jernej ap. — Jutri: Ludo vik. kralj.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne v- 30 ° Cels. — Vreme včeraj : lepo, deloma oblačno,
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne padavine. Vroče, lokalni vetrovi. _
Društvene vesti.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
naznanja vsem odbornikom in zaupnikom, da se ne vrši danes, dne 24. avgusta, redna odborova seja, ker je ZJŽ menjala svoje prostore in prostori še niso urejeni.
Kolesarski oddelek Zgonik bo imel v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. in pol uri popoludne svoj občni zbor v Gabrovici.
Advokat Dr. Josip Wilfan
ima svojo pisarno od 24. avg. t. 1.
v Novi ulici (Via Nuova) U, I. nadstr.
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst
Vela izta izpiofliel oblet za mode in mamMurMa bta
ter moške In ženske suknje. H^g	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence.
£xxxxxxxdxxxxxxa
Otvoritev nove trgovine ||
v Trstu, ulica Nuova 41
AHELIfl MARTINICO
— BOGAT IZ BOB —
ugotovljenih oblek za žeaske in punčke, ženske vestalije, bluze in izbraao perilo. Vsprtjemajo so naročila po meri. ^^ Najzmernejšs cene. Najzmernejše cene.
\OOCXXXXX !9XX)OCXX:
Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno 'pivo z prostim označenjem ?.pivo (dvojnega kvasa", zato se cenj. j občinstvo opozarja, da je pristno jedino tisto pivo dvojnega kvasa, i katero nosi varstveno znamko
ST. STEFAM
OTTO LAMPRECHT
konces. zobotehnik — nemški zobozdravnik
se je povrnil in zopet prevzel
svoje delovanje. Palača Sreher. Zelejon št. 104.
VELIK IZBOR
torbic za trg in ženskih torbic, Trgovina porcelanastega, steklenega blaga in kuhinjske posode —
Piazza Ponterosso 6.
A. Tosoratti
Via Mafcanton št. 4
Prodaja po cenah brez konkurence. Za'oga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žimnlce, zavese itd.

UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje žobov brbi vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni ttluU
Dr. J. Čerm&k
: zobezSrsnik :
- TRST -
nlioa deli & G&flsrma 6t 13, II, a.
Krolntnlcn za civiliste in vojake
Franjo Polanec
v Trstu, via 6. Giacomo (Corso) 6, 1L n.
Priporoča se siavnem občinstvu in vojaSivu za vsakovrstna dela. Blago prve vrsto, delo solidno, cene zmerae.
:: ZOBOZDRAVNIK ::
univ. med.
Dr. Hinko Dolenc
se je preselil
v ulico S. Lazzaro 23.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Saniti 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes, 24. t. m. od 9. do 12. predpoludne:
Krožniki mali In veliki, skudelice, kozarci, steklenice, čaše, svečniki, črnilniki, sohice, posode za cvetlice, vrči, posode za 1 sladkor in druga drobnarija, kuhlnska baterija.
Od 3. do 7. .popoludne:
Čevlji za gospode, gospe in otroke.
0 priiiki birme na Krasu
naznanja urar in zlatar
BOGOMIL PINO
(bivši urar v Sežani)
svojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal dne 27. avgusta in 3. septembra v Sežani
z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop.
--v kavarni in restavraciji Stolfa.
*
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstvi avoio
trgovino jestvln In kolonl]aIne$3 blaga.	t
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze in moke.
PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgnvino jestvlll v ulici Farneto 10.
Velike nove prodajalmce
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastvvirtb ::
TKT, m. StmUiH 9- e - Telefon 22-85 mlin SleflallSa Me)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zaora«.
Bogata izbera izbera popolnih sob od SfcOO do 4:000 kron Jedilne sob;*. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pub;5tto
Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — popoln* opreme in ^saauni deli. =11 ' 1 g-
Stran IV.
„EDINOST" St. 23b
V Tre tu, 24. avgusta 1911
Tem povodom priredi kolesarsko društvo „Balkan* izlet v Gabrovico. Odhod iz-pred kavarne Commercio ob 1. in pol uri popo-ludne.
Tržaško podporno in bralno društvo se preseli danes 24. avgusta 1911 v nove prostore: ulica Caserma 16, II. nadstropje (nad Gorenjčevo knjigarno).
Društvo je enakopravno okrajnim bolniškim blagajnam ; ima iste pravice in dolžnosti, vrhu tega ima ustanovljen zalog v podporo starim in onemoglim članom, ako so isti vsaj 10 let pri društvu.
Društvena seja jutri v petek v novih prostorih.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Odborova seja se bo vršila danes v četrtek ob 8. in pol v društvenih prostorih. — Ker so na |dnevnem redu razne važne točke, se prosi vse brate odbornike, da se zanesljivo udeleže te seje.
Na zdar I
Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. ' pevce in pevke na pevsko vajo, ki se bo vršila danes v četrtek ob 8. uri zvečer. Med vajo bo važna seja.
Mar. del. organizacija«
Naznanja se tem potom vsem članom NDO, da ostane urad za danes zaprt in to vsled selitve v nove prostore v ul. sv. Frančiška 2, L _
DAROVL
—	Prelec Matija je daroval za Ciril-Metodovo družbo 1 K. Denar je naložen v T. P. in H.
—	Za Ciril-Metodovo podružnico Pro-sek-Kontovel-Zgonik se je nabralo: a) Zgo-niški učenci in učenke ostanek nabranega denarja za cvetlice umrli tovarišici 4 K 43 stotink; b) Na predavanju 17. julija t. 1. darovali navzoči 5 K. Ta dva izkaza sta vsled neljube pomote nekoliko zaostala, kar naj se blagovoli oprostiti.
Vesti iz Goriške.
Čveterno odlikovanje. G. Anton Le-b a n, nadučitelj-voditelj petrazrednice v Komnu, je šel po 40-letnem učitelje vanj u v pokoj. Ob tej priliki je bil — kakor znano — odlikovan s svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. C. kr. naučno ministerstvo mu je naklonilo mesto „ravnatelja". Nadalje omenjamo, da je bil g. Anton Leban že 1. 1882 odlikovan od Nj. Veličanstva s srebrnim zaslužnim križcem s krono. V teku 40-Ietnega učiteljevanja je pa bil od uči-teljstva dvakrat izvoljen učiteljskim zastopnikom v okrajni šolski svet Torej v teku 40 : let četerno odlikovanje. Čestitamo mu ob prestopu v pokoj ter želimo, da bi gospod ravnatelj Anton Leban še mnogo leta zdrav in čvrst užival sad svojega plodovitega delovanja na šolskem polju ! Na mnogaja ljeta !
Tečaj za šivilje v Komnu se je otvo-ril 21. avgusta. Oglasilo se je za obisk tečaja 25 mladih deklet in žena, ki so večinoma dovršile komensko šolo. Tečaj bo trajal tri tedne in se zaključi dne 8. ali 9. septembra t. 1. — Učitelj, tečaja je znani strokovnjak g. Kune \z Ljubljane. Ob otvoritvi tečaja so bili navzoči: Gg. namest-ništveni svetnik Rebek iz Sežane, dr. Petarin in Premrov iz Gorice, okrajnosodni predstojnik Dominko, sodnik dr. Lavrenčič, šolski ravnatelj A. Leban, šolski voditelj J. Štrekelj, notar dr. Kotnik, župan V. Jazbec in drugi iz Komna. Poetično navdahnjen govor je imel g. svetnik Rebek, kateri je navzočim razlagal pomen tečaja in obiskovalke navduševal k marljivemu in rednemu obisku tečaja. Govorila sta še potem gospoda dr. Petarin in Premrov ter konečno učitelj tečaja, gospod Kune.
Upamo, da ta tečaj povzdigne pri nas šivilstvo do primerne svrhe, kajti potrebno je naučiti se natanko prememb v kroju v duhu časa, in javno v Komnu potrebujemo dobrih šivilj. Zato je umestno, da se sedanje in bodoče šivilje še mnogo uče. Bog daj dobrega vspeha !
x Odmevi procesa „Banca Popolare". V ponedeljek pop. se je vršila razprava v procesu radi obrekavanja proti dr. Luzzattu na ovadbo dr. Baderja.
Čitateljem je stvar znana. Dr. Luzzatto je tekom procesa B. P. ponovno zatrjeval, da je dr. Bader pisec nekega anonimnega pisma, naslovljenega na okrožno sodnijo. V tem pismu se je Luzzatta ovajalo in obdol-ževalo raznih nepravilnosti. Luzzatto je takrat trdil, da je to pismo odposlal Bader iz Rihemberka. Obtoženec priznava svoje trditve ; pravi, da pa ni imel namena žaliti Baderja, marveč se je hotel samo braniti. Vsebina in stilizacija pisma da je bila taka, da je moral verjeti, da je anonimni pisec dr. Bader. Navaja kakor pričo finančnega uradnika Glessiga, ki da je videl, kako da je Bader v kritičnem času oddal neko pismo. Zastopnik Baderja se je protivil zaslišanju te priče, ker to nasprotuje določilom zakona in se je skliceval na priči: drž. pravd, namestnika Marinaza in protokolista v procesu B. P., avskultanta Canettija. Priči sta potrdili v polnem obsegu obtožbo.
Sodnik Mužina pa je razglasil oprostilno razsodbo z utemeljevanjem, da je v tem
slučaju pri Luzzattu manjkal namen žalitve in da je obtožence zastopal zgolj načelo obrambe. Zastopnifc tožitelja dr. Diblas je prijavil priziv.
x Izpuščen je bil iz zapora Josip Naglas iz Krmina, ki je bil pred 40 dnevi aretiran radi goljufije pri „Banca Popolare*. Položil je kavcijo, ki jo je določila višja dež. sodnija v Trstu.
x Dražba hotela „Pri zlatem jelenu« se bo vršila dne 13. septembra pri okrajni sodniji v Gorici. Želeti je, da ostane to podjetje v slovenskih rokah.
Toča. Iz Devina: Po silni suši, ki je opustošila vsa polja, se je v torek nebo pooblačilo In z veseljem smo pričakovali blagodejnega dežja. Ali kako žalostno se je naše veselje spremenilo v silno žalost. Jela je padati toča. Samo 6 minut je silno padala, a dovolj je bilo, da je pokončala — vse. Bila je tako debela, da je 6 kosov tehtalo četrt kg. Z žalostjo gleda siromašni kmet v bodočnost.
x Zdravstvene razmere v Gorici so bile v letu 1910 povoljne, tako posnemljemo iz obširnega poročila mestnega fizikata. Poročilo pa trdi, da bi se ne smelo dalje odlašati z vodovodom in drugimi higijeničnimi napravami, sicer bomo nazadovali mesto napredovali. Kaj poreko k temu mestni očetje ? ! Najbrže ostane vse pri starem 1
Spomenik kardinalu Misiji so pričeli postavljati na Sv. Gori, kjer je kardinal pokopan. Spomenik, ki ga je izdelal goriški umetniški klesar Bitežnik, je iz kamena in tehta 3000 kg.
Nov profesor bogostovja. G Hektor Delfabro, dosedanji prefekt deškega semenišča v Gorici, je imenevan profesorjem dogmatike na bogoslovnem centralnem seme-menišču v Gorici.
Grabežljivost nemških industrijalcev po slov. podjetjih. Iz Klavž pri Podmelcu: Redko kedaj je čitati kako vest iz naše vasice — pač znamenje, da složno vživamo osobito sedaj v poletju pravcato letovišče v naših gorah. Dan na dan prihajajo tujci v našo vasico, za katero je privlačni mag-gnet tovarna lesnih izdelkov gg. Antona in Alojzija Križniča tik ob kolodvoru Podmelec. Gostoljubnost lastnikov je širom znana in ni se čuditi, ako opažamo v tovarni vedno več tujcev, ki se zanimajo za-njo, osobito pa za nadaljnje izkoriščanje vodne sile.
Večanje tovarne, naraščajoče število delavstva in živahni promet na kolodvoru so nam viden dokaz, da tovarna dobro vspeva. Pri tem opažamo nekaj zelo vznemirljivega. Vedno pogosteje prihajajo sem zemljemerci in inženirji različnih narodnosti, a nas obhaja slutnja, da tej naši domači narodni industriji preti velika nevarnost! Saj vidimo s kakim zanimanjem merijo ter proračuna-vajo vrednost namerovanega povečanja industrijskih naprav!
V zadnjem času se vedno pogosteje javlja neka večja družba nemških zagrizen-cev, in ni čuda, ako se je od verodostojne strani razširila govorica, da stopita lastnika tovarne s temi heilovci v definitiven sklep glede vstanove akcijskega društva, v svrho povečanja tovarne ter izrabljanja vodne sile.
Vprašamo vodstvo tovarne, je-li pa res pripravljeno odstopiti svoje podjetje v roke drugorodcev ter naših najzagrizenejših nasprotnikov?? Priznavamo sicer, da s tem korakom napravi tvrdka izborno finacijelno Špekulacijo, a vprašamo, kje sta narodni čut in ponos znane nar.-zavedne družine.
Vprašamo nadalje sami sebe, kje tiči vzrok, da išče tovarna večega stika z dru-gorodnimi, nego narodnimi zavodi in narodnimi akcijonerji ?
Vprašamo tudi slednjič slovensko in slovansko javnost ter merodajne faktorje, hočejo-li dopustiti, da bo edino večje podjetje te stroke na Primorskem tvorilo zopet nov kamen nemškega mostu do Adrije, in to v sredini naših gora, kjer bi tuja beseda ne smela omadeževati milega našega jezika ? ! Ali ne store marveč, da se preprečijo nakane ' naših sovražnikov ?! Uničimo njih načrte, ojačimo se, dokler je še čas I H koncu naj pripomnimo, da je pomladi neki r e g n i c o 1 o kupil veliko posestvo v Bakovcu pri Podmelcu ter da misli svojo posest vsestransko razširiti.
Torej regnicoli in heilovci naj gospodarijo v naših krajih, na naši zemlji, in mi naj držimo križem roke ?
Kam jadramo?---
Druge slovenske dežele
Oblak se utrgal. Na St. Vid ob Glini se je v nedeijo utrgal oblak in padala je tudi toča. Neurje je bilo tako hudo, kakor je ne pomnijo že več nego 30 let. — Vse mestne ulice so bile pod vodo. Provzročena škoda je velika, uničena je tudi vsa letina, kakor koruza, ajda, repa. Mnogo oseb so morali rešiti vojaki skozi okna, ker je voda udrla tudi v hiše.
Gozdni požar prt Beljaku. V soboto okolu 3. ure popolndne je izbruhnil nad Beljakom velik gozdni požar, ki je do večera uničil že 60 do 70 oralov gozda. Ker v Beljaku ni sedaj vojaštva, so zaprosili v Celovec, da pošljejo vojake od tam. V nedeljo zjutraj je bilo videti, kakor da je požar že pogaŠen, opoludne pa je začelo iznova goreti. Vsled vročine in pomanjkanja vode se je požar naglo razširil. Goreči gojzd je bil lastnina beljaške tovarne za celulozo.
HULI OČIMI
MALI OGLASI H računajo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo e.krat več. Najmanja pristojbina znaia 40 sto L Plača M takoj Inser. oddelku.
Mnhlnvana lepa soba se odda tak°j'če
ITI vUlU v alld mogoče gospici uradnici, za mesečnih 18 kron. — Via Conti 36, I. nad., desno.
7amlii^nO za Aelavake hiiioe po 13 K LUIIIIJI91C teženj odda takoj Rudolf
Kole.	1423
l/flftr hoče kupiti zemljišča ali hiše naj se IV U UI zglasi pri Rudolfa Može Campo S. Gia-como 3 II. 20.	1428
IČPO CO u^enec za trgovino jostvin vstop lOlfU OO takoj. Ponudbe pod „Mladenič"4 na in ser a t ni odd. Edinosti.	1442
I/Hrt ki Žrtvoval ali brezobrestno posodil mlade-■VUU ničn-siromaku K 700—800 za učenje. Prijazne ponudbe pod „Pomologija" na ins. oddelek Edinosti.	1428
Pridnega
poslovodjo išče gostilna na Prošeku.
1444
Volil/rt Hroun za °genJ a!i drugo rabo je VCIIKU UICVU na prodaj. — Ulica Galler:H
št. 4.
Ulica Gallerra 1441
flh nrililri Bv> binDe v Sežani dre 7. 9. t. 1. UU prilllll pride tja Blikat fotograf A. JerkiČ. Prostor se pravočasno naznani Nihče naj ne zamudi ugodne prilike.	1443
80.000 UR
Trnnvclfi pomočnik z dobrimi spričevali išče I ry U Volil službe kot skladiščnik. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	1433
Iml Ml 11 £11 Trst, Piazza Ponterosso rVdl. VU« IflUlCj gt 5 Trgovina jestvin in kolonija!. Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bi d ovc
Fran Qtnnar Trst- Via Molin grande st.
■ I <111 W LUJjai , 44. Prodajalna čevljev vsake vrste in cene. Sprejema naroČila po meri in popravke Cene zmerne.	695.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti cerfre st. Antona novega
Bogat izbor ur
vpake vrste, kakor tudi uhanov, prstanov z dija-j mantl In brez dijamau-tov, ženske verižice, zlate In srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah.
Zaloga obuvala
■■■■ in laatna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTiNI
Trst al. Glosne Carduccl 31.
FlUJ&lka nI- B« Bebaatl&no 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in Bolidno
po zmernih cenah
UBggasgaBsasssEii
CENIKE
JEDIL iN PIJAČ
za gostilne, restavra-cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
::: ulica Giorgio Galatti 20. :::

bo darovanih I
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportna trgovina H, SPINGARK
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko.--
n TEODOR KORN fi
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V FO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. : TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
0 nojem se oddalo MciHll
Zaloga dvokoles
in Šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. ©svaldella 501
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
Dt
ac
□K
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istrfa 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča rrojo PBKABIO ln BI^A&ČZČJLSaO Večkrat na dan »već krah in »laičlee. Zaloga mak* mit mte la prvih mlinov. Likerji ln Tino t steklenicah. Poatreiba na dom. — Priporoča todl trojo
staro In dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordla)
kafro rodi gospodar »m.	„„
ac
ir
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča
Marije «<■• Salarmi
Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vogal Torrente)	„Alla Citta di Londra-
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otrobe Površniki, močne jope, kakor tu Ji raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). - Speclallteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Ribard Novak &C
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FARNETO ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.

iovenci m Slovani
Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotICne tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobitek, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terljalno listu „Edinost" ::
= Novo pogrebno podjetje =
Trst, Corso St 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. —————po najnovejšem praktičnem sistemu. _
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zarc čenčo, birmance In druge slučjje.
Sila« Toščenili steč pr?e odliloiase Marne gos?. J. Xo[aC-a 7 Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. URZEK, A. JAMČE K in F. BERNETIČ,	T. VITEZ,
Opčina St. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste- (Noghere).	cerkvi.