Št. 50 V G-oriev v soboto dne 1. maja 1909. Izhaja trikrat aa teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pusti prejo-mana ali v Gorici na dom poSiljaua: vse leto.........15 K Tečaj XXXIX. JA)samU:|V> Številko ista.nejojO vin. „S06A'*fci"ia 'toiiBiediTjf^bsTedBe prilog:''.'.Ob noveiiP etu ..Kažipot po tioriSkem in GradiSSanskem" in dvakrat v lotu , Vohu red železnic, parnikovj in poštnih zvez", Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stav. 7 I. nadstr. v ,.Goriški Tiskarni" A. 'GabrScek. Na naročila brez doposl^ug aaroCnine se ne oziramo. Oglasi itt poslanice so računijo po Petit-vrstah ue tiskano l-krat tO v, 2-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večji.* črke po prostoru. — Kuklamo in spisi v uredniSkem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12..dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levov tiskarni Ni»rn?.nino in nnlnaa ta nlaftatl I«««. fi._i.n - ~""»r j"~ "¦"¦"» »*• • i «¦• urnima, utv levo v USI Naročnino in oglase je plačati looo Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ir , , , . kolodvor; Državni kolodvor. — »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavril. Lavrenčič na trgu della Caserraa. ^».uumutt, leiuuuiuuije m aruge reci, Katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upraraiitvo. JJ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin, ali gld. 1'60. „Soča" in »Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le. tobakarnah: J. AfriČ, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Poate Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska nI. 3. I. Hova*ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ui. 1; Toreza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, btolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schvvarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Talafon it. 83. Prvi majnik. Dan, ki širi človeku prsi, dan, ki vžiga upe, da se spreobrne človeška družba tako, da res zasijejo kedaj na zemlji tisti toliko obljubljam boljši časi, dan življenja je dan prvega maja. Prelepi, prelestni mesec maj. Opevajo ga nam pesniki, opisujejo pisatelji, skozi vse človeštvo pa gre žarek novega življenja, ko napoči po trdi zimi svetal, gdrak irraj, deleč svetlobo iu toploto. — Narava oživi in človek v njej. Da bi le napočil prvi majnik, ki bi oznani! preporod človeštva po uveljavljenju tistega nebeškega večnolepega vspodbudilu: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! — Tisoči let potekajo, ali človeštvo vidimo v večnem boju: razred proti razredu, sloj proti sloju, veliki misleci, ki hočejo ustaviti brezplodne boje ter ustvariti razmerja, ki bi odgovarjala vzvišenim naukom, so pa prokleti od onih, ki gospodujejo ter držijo k tlom druge, da na njih hrbtih dobro živijo. Bijejo se veliki boji, ki pa čistijo ozračje, da se vidi vedno jasneje, kaj se da doseči iu po kaki poti. ZaŠ'i so za goro upi mož, ki so hoteli kar na mah preobraziti čoveško družbo ter so hoteli prodreti z glavo skozi zid, da se podre ter se uresničijo nameni. Boji zadobivajo drugačne oblike in se bijejo previdneje od dne do dne, pač edina prava pot. ki zbližuje ene in druge bojevnike ter prej uresničuje zahteve delavnih rok. kakor pa skrajno odporno stališče. Delavstvo dosega uspe-ne. Prav je tako. da jih dosega in prav je, da doseže vse, kar sploh more doseči. Po naprednejših deželah so razmere med delom in delavsko roko urejene že tako, da ni potreba štrajkov in takega odpora, ki škoduje.na obe strani, marveč razsodijo razsodišča. Delo teče nemoteno naprej, zato pa tudi odpada tako proslavljanje prvega majnika, kakorsno je v navadi n. pr. v naši državi. V naši državi smo še zadej, ker vladajo pri nas le grofje in baroni v družbi s črno roko in njenimi priveski. Kakor je videti velika razdrapanost llais ITlicoulin. Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. (Dalje.) Nais bi bila lahko imela na tucate fantov, a jemala jim je ves pogum. Norčevala se je iz vseh. Njen edini dobri prijatelj je bil grbec, ki je delal v isti opekarni, majhen človek z imenom Toine. Najdenišnica ga je bila poslala v Estaque, in tam je ostal, ker ga je občina sprejela za svojega. S prijetnim smehom se je smejal ta grbec, dasi je imel lice kakor polišinel. Nais ga je trpela zaradi njegove pohlevnosti. Delala je z njim, karkoli je hotela; pogostoma je bila surova z njim, kadar jo je gnalo, da se osveti nad komurkoli za očetovo okrutnost. Posledic stvar ni imela nobenih. V okolici so se smejali Toinu, a Nieoulin je dejal nekoč: (irbca jej dovoljujem; poznam Jo, da je Preponosna!« Tisto leto, ko se je gqspa Rpstandova nastanila na Blancardi, je zaprosila M> w>ulhia,'naj jej posodi Nais, ker Je ena.iz* nied dekej obolela. Opekarna je počivala. kakor nalašč. Sicer pa Je bil Micoulin pri „Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov. J, Fabčič) tiska in zal. na raznih poljih, taka je tudi na delavskem polju. Še toliko hujše je, ker ni bilo mogoče . dovesti delavcev raznih narod-nostij do enotne organizacije, ker prevladuje v oni, ki misli, da je poklicana, združiti vse delavce vseh narodov pod svoj rdeči prapor, nemška, oziroma laška volja, kateri se mora slovanska masa slepo udati. Na vročih tržaških tleh je počilo. Zadeta je bila tu tuja volja in samozavestno se je odtrgal od nje velik del, ki je stopil s svojimi zdravimi zahtevami na narodno socialistična tla. Lepa misel se je razširila in že štejemo poleg velike tržaške organizacije podružnice po slovenski zemlji. Sovražijo jih rdeči sodrugi, grdo jih gledajo črni socialistični generali - vse to dobro znamenje, kako potrebna je bila pot, na katero so krenili. Mi smo prav v zadnjem času morali zopet povedati, da je krivo, če se sodi nas za nasprotnike delavstva. Ob raznih prilikah je »Soča« pokazala, da ni nasprotna delavstvu, marveč da mu je prijazna, da ga podpira, saj še ni tako dolgo, par let je, ko se'je nam od nekje očitalo, da smo postali socialni demokratje in neki naročnik nam je bil vrnil list, češ, da preveč držimo s socialisti. Ob znanem velikanskem štraj-ku v Trstu je priobčila »Soča« članek, kakoršnega ni imel noben drug slovenski list. Ne omenjamo tega zato morda, da bi se hvalili, ampak moramo omeniti, ker se dobijo hudobni ljudje, ki hočejo narediti iz nas po vsej sili buržoazijce in nasprotuje delavstva. Mi smo vedno stali delavstva ob strani, stali mu bomo tudi odslej ter pomagali, ali vedno pa bomo tudi zahtevali, da bodi naše delavstvo narodno. Socialna demokracija nam je v Trstu in Gorici polaščila že dovolj naših delavcev ---------- Jasno govori tudi 9. točka programa narodno-napredne stranke na Goriškem: »Stranka bo podpirala delavstvo v njegovih težnjah, hoče pa, da si ohrani narodno podlago; zlasti se bo zavzemala za ureditev bolniških blagajn, za starostno in mvaliditetno preskrbo delavstva ter bo delovala na to, da se pravično uredi razmerje mej delodajalcem in delavcem.« vsi svoji trmoglavosti do svojcev politi-tičen v vsem, kar se je tikalo gospode; tudi če bi mu ta prošnja ne bila povšeč, ne bi bil odrekel hčere. Gospod Rostand je moral po važnih opravkih v Pariz, in tako je bil Frčdčric z materjo sam na počitnicah. Iz navade je navdajala mladeniča prve dni velika strast do telesne vaje; pijan obmorskega zraka, je hodil v Mi-coulinovi družbi nastavljat in dvigat mreže in delal dolge izprehode po soteskah, ki se strinjajo okrog Estaque. Ko se je kasneje to le.pt navdušenje poleglo, je ležal po cele dneve vznak pod smrekami na robu terase, pol speč, pol zroč na morje, ki ga je v svoji monotoni sinjim navdajalo z mrtvaškim dolgočasjem. Bi-\ anje v Blancardi ga je po preteku štirinajstih dnij navadno umorilo, tako da si je jel vsak dan izmišljati pretveze, da je mogel popihati v Marzilijo. Drugi dan po prihodu gospode je Micoulin zarana poklical Frčdčvica. Trebalo je iti dvigat »jambine«, dolge košare z tesno odprtino liki mišja luknja, v katerem se lovijq ribe, k« »e hodijo na vrh. Toda mladenič se je napravil gluhega. Zdelo se je, da ga ribji lov ne mika. Ko je vstal, je šel pod smreko, sleknil se na hrbet in se izgubljeno zagledal v nebo. Mati je bila Prvi majnik! Rdeči lepaki po mestnih zidovih vabijo sodruge na shode in veselico — oglasila pa se je z letaki tudi narodna delavska organizacija v Gorici. Glase se tako-le: Tovariši! Delavci! Novo, sveže gibanje započeli smo po vsem Slovenskem. Rušijo se stari stebri »mednarodnosti" ali, bolje rečeno, polujčevanja nagega delavstva. Vedno bolj naraščajo naše vrste in že »trasi nasprotnik« gromki korak delavskih bataljonov, ki korakajo v boj za svojo narodno h gospodarako osamosvojo, v boj za svoje pravice, v boj za svobodo duha in mišljenja. Stara, preperela in preživela so-cijalna demokracija razpada na vseh koncili in krajih ; povsodi zgublja svoja tla, povsodi se Širi odpor proti takozva-niiu „revoliieijoiiui>iiim" idejam. Delavec noče revolucije, ki bi ga nikamor ne .riovedla, on hoče mirnega in Brno« trenega dela. Le z delom bomo moffli spremeniti sedanji družabni red, le z delom se bomo moffli uveljaviti v vseli panogah javnega življenja, le z delom si bomo mogli priboriti pravice, ki nam tičejo. Le z delom, gospodarskim, orgaiitznto-ričnim, kulturnim, političnim, bomo povzdignili delavski razred, Iu z delavskim razredom ves narod. Ker imamo v svojem programu delo in ne strahov anje, ker hočemo biti narodno samostojni in svobodni in ne mednarodni zatirani in tlačeni, — zato nas sovražijo in sramote, zato vas obreku-jejo, da hočemo biti le ^an./* raznim drugim strankam! Tovariši! Delavci! Prišel je prvi majnik, ki za nas ni samo delavski praznik, ki je tudi pomladanski praznik naše organizacije! Izpregledali smo, pokazali smo vrata krivim prerokom, ki že leta in leta zavajajo naš delavski rod. Ali siti smo njihovega zavajanja, streti hočemo njihovo premoč, sami se hočemo povzdigniti, sami si pri- boriti svobodo, sami hočemo doseči neodvisnost in samostojnost! Dan prvege majnika je naš praznik, praznik slovenskega delavstva, samostojnega, ponosnega in silnega. Na ta dan praznovanja Vas vabimo na majniški shod, ki se vrši v Gorici, na dvorišču pri Gorjancu, na Kornu (Attemsova palača) ob 3l/a uri pop, Tovariši! Pričakujemo od Vaše zavednosti, da ta dan praznujete, ker je praznik dela, ki nas živi, ker je praznik dela, ki nam daje moč! Pričakujemo od Vaše zavednosti, da pridete vsi na ta shod, kjer bo tovariš stisnil tovarišu žuljavo desnico, kjer se bomo bodrili k nadaljnemu boju, kjer hočemo izreči plameneč protest proti zavajanju slovenskega delavstva, kjer hočemo izreči svoje zuiiteve. Ta dan hočemo stopiti na dan kot organi* zlraiio slovensko delavstvo, zavedajoče se svojih pravic in svoje moči! Zatrli niso spečih, ne bodo nas bcdečllt! Živela narodna delavska organizacija. Narodni delavci. DOPISI vsa začudena, da ga ni videla odhajati na enega izmed tistih dolgih izletov, s katerih je lačen prihajal domov. »Ali ne pojdeš nikamor?« ga je vprašala. »Ne, mati,« jej je odgovoril. »Ker papa ni doma, ostanem pri vas.« Oskrbnik, ki je slišal ta odgovor, je zamrmral v narečju: »Hmhm, potem gotovo ne bo dolgo, da se odpravi gospod Frčdčric v Mar-zi!ijo.« A Frčdčric vendar ni šel v Marzilijo. Teden je potekal; on je ležal venomer, le mesto je preminjal, kadar ga je došlo | solnce. Zaradi videza si je vzel knjigo, a čital je le malo; večinoma se je valjala knjiga med igličevjem smrek, sušečim se na trdi zemlji. Mladenič niti ni gledal na morje; obrnjen z obrazom proti hiši, se je navidezno zanimal za opravke in opazoval dekle, ki so hodile semintja in venomer švigale po terasi; kadar pa je prišla Nais mimo njega, so se kresali nagli blisk; v njegovih gosposko pohotnih mladih očeh. Tistekrati je stopala Nais počasneje in se oddaljila med umerjenim kolebanjeni svoje postave, ne da bi se le enkrat ozrla nanj. "'¦ Ta igra je trajala več dnij, V materini Iz Gorice. (Gori ška čitalnica.) — (Konec.) Da so leta 1907. klerikalci prepustili odbor liberalcem, je iz povedanega čisto naravno, da pa tega niso nameravali leta 1904., je razvidno iz tega, da so bili pri občnem zboru celo klerikalni prvaki in tudi g, M. sam, med tem ko ga leta 1907. nismo zapazili. Kako nerad je g. M. zapustil Čitalnični odbor, spričuje sledeče dejstvo. Gospod M. je bil Čitalnični pevovodja in kot tak kustos muzikalične zbirke, za katero je »Čitalnica« velike vsote žrtvovala. Gospod M. ni oddal te dragocene zbirke svojemu nasledniku na podlagi inventarja, ampak obdržal je ključ omare, v kateri se zbirka nahaja. Tako postopanje odbornika M. ni bilo korektno, navzočnosti je ravnal Fr&teric z Nais skoro odurno, kakor z nespretno služabnico. Karana deklica je povešala oči v potuhnjeni radosti, kakor da jo to zba-danje osrečuje. Nekega dne je. Nais pri kosilu strla skledo s salato. Frčdčric se je razjezil.. »AH je bedastal« je zavpil. »Kie imaš glavo?« In razljuten je vstal, rekoč, da so njegove hlače izgubljene. Kapljica olja ga je bila zadela na koleno; on pa je napravil zaradi nje cel prizor. »Kdaj boš vendar pazila na Človeka. Daj mi servijeto in vode.....Pomagaj mi.« Nais je vlila vode v skledo in pokleknila pred Frčdčrica, da mu podrgne madež. »Pusti,« je ponavljala gospa Rostan-dova. »Saj itak ne pomaga.« Toda deklica ni izpustila gospodarjeve noge, temveč jo je drgnila na vso moč s svojimi lepimi rokami. On jo je Se vedno karai s strogimi besedami. »Kdo je videl kdaj takšno nerodnost. Da jo je napravila nalašč, bi se salatnica ne bila mogla, razbiti bliže pri meni. Hvala bogu, da nam ne streže v Aixu: potem bi bil naš porcelan kmalu pri vragu!« / ogibal nekega gospoda, kakor gadje za-lege. Ker mislim, da sem s tem stvarno in obilno pojasnil vse »Čitalnice« se tikajoče zadeve od leta 1904—1908. naprej, izjavljam že zdaj, da ne odgovarjam na nobeno eventuelno repliko in s tem sklepam. . iz ajdouskega okraja. Črnlče, dne 25/4 1909. (Sanje). Bilo je lepega pomladanskega večera. Fantje so "peli na vaši, drugi pa so šli pod okna svojih ljubic. Pomladni dihi in vonjava probujajoče se narave, čaroben svit'lune, vse to je uplivalo zelo močno na čuteča srca. V bližnji hosti pa kakor bi šlo za stavo sta čukovala ponosno dva čuka. Kakor pri operi se je menjal glas čukov, peiii sta leno pa spet močneje, pa leno itd. kakor bi se jima ne hotelo. Tam gori na hribčku je sedel na klo-piči »nekdo« in premišljeval svojo usodo. Moj Bog, je vzdihnil, gledaje bledo luno in oziraje se tja v nesrečno hosto, kjer sta čukovaia zaljubljena Čuka. Moj Bog, zakaj sem jaz tako nesrečen. Tam doli ob suhem potoku sem ustanovil katoliško, krščansko društvo, in vabil v to mladino in starino, a malo, zelo malo se mi jih je usedlo na \im, in še ti so sami sivčki, od katerih zna samo eden pisati in brati. Moj Bog, samo sv. časopise imamo tam doli ob suhem potoku, ali kaj pomaga, samo eden zna brati. Kar je mladine pa, — joj, joj, niti zmeni se ne zame, sam dva in I poj fanta imam, jojzs, jojzs, kaj bo. Resno j se mu je posmijala luna v tem hipu in se brzo skrila za oblake. I Najbrže je uplivalo milo petje čukov v hosti, da je naš junak nato trdno zadremal. Kakor zaljubljenemu dekletu, ko jo fant poljubi na rdeča, usta, tako se je zaigral našemu junaku sladek nasmeh na ustih v spanju. Sanjal je. Kakor ubežni kralj je sanjal. Tam od Sela vidi prihajati četo za četo čukov, pa so se spreminjali v orle pa spet v čuke itd. On pa jim gre nasproti, s palico v roki pred svojo četo, katera je bila velika in dolga in široka. Vse se mu klanja, vse ga časti. Pred seboj pa vidi v prahu se valjati zavržene liberalce, kakor hrošče, kateri se mu klanjajo in ga prosijo odpuščenja in milosti. Tam doli'v nižavi pa opazi nekoga, ki o« kolu svoje hiše škorpijone lovi. Le lovi le, glej mene, koliko sem jih nalovil, sicer pa zahtevam,, da se mi klanjaš, glej, kako leže tvoji pristaši pred menoj tu v prahu kakor hrošči. Niti zmeni se ne škor-pijone loveči za njegov ukaz, le mirno naprej lovi in molči. To pa tako močno raz-I jezi junaka, da močno z zobmi zaškriplje. I V tem trenotku pa joj, sliši kamenje padati I debelo kot glave. Jaz kralj zakriči uka-I zujoče, a v tem hipu so ga imele že v I krempljih liberalne pesti in ga neusmilje-I no mikastile, da mu je pot curkoma lil z I obraza, I Ne čuka ne čukovke ni bilo v pomoč, I vse one čete so se poizgubile, izginile Bog ^ve kam. Kakor obstreljen zajec skoči v tem hipu pokonci in se ves razburjen prebudi. Tema je bila nastala v tem času, kajti luna se je bila naveličala gledati njegova kretanja v teh sanjah in je bila že davno zašla za nizki Kras. Oh varljive sanje, vzklikne, ko se je prebudil, kako krasno je bilo, koliko čukov, koliko orlov, koliko mladih katoliških telovadcev. In sedaj ni telovadcev ne telovadnice ne telovadnega orodja ne telovad. vaditelja, nič ni, samo J dva in pol otroka in par sivčkov je tam I doli ob potoku v tesnej kamrici. Oh da bi imel vsaj malo škorpijonovega olja od onega lumpa, ki sem mu ukazal okolu hiše škorpjone in čuke loviti, da bi si te pe-j koče ranice pomazal. Sanjal sem, da so me fantje kamnjali. Pa zakaj? Oh hudobni jeziki. Jo—j, kaj sem danes naredil. Kakor bi mu pumpal kri v glavo, oblila ga je v tem trenutku rdečica. Jo—j, v sanjah sem pisal v »Primorski list«, da je namreč vse to res, kar sem sanjal. Kaj poreče jav- ( nost, ko zve, da ni to nič res: da nimam I čukov ne orlov ne pevskega zbora. Kaj . naj storim, če me bode kak pop vprašal kje je vse to. No pa povem vsakemu res- l nico. Ha vse to namreč, kar sem pisal v ¦Primorski list«, so bile le varljive sanje. Iz komenskega okraja. Rešitev vprašanja napisov na postaji v Nabrsž ni. — Iz Nabrežiue: čujte, kako se je roSilo vprašanje napisov na naši pustnji, ki smo jih toliko časa pričakovali. Ker se je minole praznike mnogo govorilo, da je stvar ugodno j rešena in da bodo v nekoliko dneh viseli i tudi slovenski napisi, sem Sel — ne bodi len — na postajo, da se prepričam na 'astne oči. In videl sem veliko spremembo. P r i blagajni visita dve tabli, na katerih je na prvem mestu sloveuščina! To bodo strmeli naši občinski starešine in naš poslanec Stre- • kelj, ko bodo videli — tako rešitev l ' (Dalje ˇ prilogi.) ! iMoll-ov Seidiitz-prašekl ¦ je za na želodca trp Le neprekosljivo sredstvo I ¦ katero ima prednost pred vsemi dragimi dra 8 ¦ stičnimi čistil, kroglicami in grenCioami. 8 I Cena orig. škatlje K 2 — I I Ponarejanje se sodnijsko r.aslcduje. 1 i Molol-ov Franc, žganje in sol I 1 I za ribanje Kvota. — BoleCine » mou.» I : ¦ olajšujoče in okrevajoče sta- Ji '- iagfajg*™* | IB roznano sredstvo proti trganju 11 ff^* 1 I in preblajenju veafce vrste. fl """Zah* 1 I Orig. steklenica K1-00 JL^|Bt_ I i H Na prodaj pc vseh lekarnah jBF*j^HBC I j ¦ in mirodilnicab. Glavna lekarna IV * • <*"*¦ I I A. BOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. I ¦ Tuculaabefc 9. I I Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolettl, I j ¦ A. Gironcoli. I 1 'mmammmmmuMmmmmmmmmiBm® toda dalo se je-vsaj zaradi tega deloma juj opravičiti, ker je bil g. M- leta 1905. na- j mi mestnik in je imel še vedno upanje, da j pride v odbor. I nj Koncem leta 1907. zopet g. M. ni oddal J pr "zbirke na podlagi inventarja svojemu na- j že sledniku, ampak izročil je samo ključ in I pc to še le potem, ko se ga je ustmeno in I pe pismeno opominjalo; toda kjuča ni oddal 1 zc svojemu nasledniku ali predsedniku, am- | ra pak društvenemu slugi. Odbor še zdaj ne I sk Ve, ali so vse muzikalije v omari ali ne, I P ker g. Š. odločno trdi, da hi našel nobe- I sr nega inventarja v omari. Kaj poreče, pre- j P< cenjena »Gorica«, k takemu postopanju g. j n< M.?! jkl Kar se tiče stanovanja v «Centralni I j* posojilnici«, omenjam, da se je poganjanje j L glede prve ponudbe pravočasno vršilo, t. I ej j, pred pretekom roka za odpoved stano- t ®| vanja. Druga ponudba je prišla prepozno IiT in te ni »Centralna posojilnica« odtegnila, IL ampak Čitalnični odbor je naznanil načel- I k stvu »Centralne posojilnice«, da ne reflek- I n tira več na ponujane prostore, ker je rok I S( za odpoved potekel. Sic se res habent. I n »Gorica« je glede g. B jako rahločutna in j s' vendar sem le citiral kjegov izrek, kateri I k se glasi do besede tako le: »Kot predsed- I n nik »Centralne posojilnice« stehe ich auf I rein geschaftlichem Standpunkte«. Da se | ° »Oorica« popolnoma prepriča, da nisem I v storil g. B. nobene krivice, dovoljujem si j n navesti sledeče dejstvo. Koncem društve- j n nega leta 1904. so bili Čitalnični prostori j k prava razvalina. Ker se nt odboru posre- I n čilo dobiti stanovanja v »Trgovskem do- j * mu«, in ker tudi drugod ni bilo najti za | s »Čitalnico« primernih prostorov, je po- j F pravila »Čitalnica« dotedanje stanovanje, j e za kar se je potrosilo celih 1.500 kron. Či- IJ; talnica ni imela denarja in izposodila si je * potrebovano svoto pri »Centralni posojil- { f niči«, katera pa ni proti običaju denarnih I c zavodov zahtevala od »Čitalnice« potreb- I ^ nega pokritja. Tačas je bil predsednik l r »Centralne posojilnice« g. dr. G., ki je bil I f prisoten pri onem občnem zboru, ko so j ¦ Čitalničarji volili Če.....jevo liberalno j J »gardo« v odbor. Ko so pa leta 1907. kle- j c rikalci zopet pri volitvi propadli, je dobil j J nov odbor od ravnateljstva »Centralne I posojilnice« sledeči opomin: »Čitalnica p naj priskrbi do tega in tega dneva za iz- I I posojeno vsoto pokritje, ali pa naj vsaj I ' dolg poplača«. Predsednik je bil zdaj g. I J B.!? Vprašam precenjeno »Gorico«, je bi- j '' lo tako postopanje g. B. proti »Čitalnici« j '< dobrohotno? Če bi bila tudi nevarnost, da 11 zgubi »Centralna posojilnica« izposojeni I • denar, ali se je splačalo, da je ta slovenski I ' denarni zavod zaradi te svotice proti »či- ] > talnici«, temu najstarejšemu slovenskemu I < društvu v Gorici tako brezobzirno pošto- I ] pal? Koliko je žrtvovala in še žrtvuje n. i] pr. »Trgovsko-obrlna zadruga« za različ- I 1 na narodna društva v Gorici in kako do- I 1 brohotno je postopala in še postopa proti j ' slovenskim trgovcem s tem, da ni najem- I nine za prodajalnice kar naenkrat visoko I i nastavila, ampak jo progresivno zvišala. I S takim postopanjem se pospešuje in utr- j Ta graja je bila v tako neenakem raz- | merju do pregreška, da se je gospe Ro- ! standovi zdelo, da mora pomiriti sina, ko | Nais ni bila več navzoča. »Kaj vendar imaš proti ubogemu dekletu? Vidi se, kakor je ne bi mogei trpeti. Bedi prijazrfejši z njo, prosim te. Tvoja stara tovarišica je in se ne nahaja pri nas kot navadna služabnica.« »Eh, jezi me,« je odgovoril Frčdčric s priblinjeno odurnostjo. Še tisti večer, ko je padla noč, sta se srečala Nais in Fršdčric v senci, na koncu terase. Dotlej še nista bila govorila na samem. Od hiše ju ni bilo mogoče slišati. Smreke so razsipale v mrtvi zrak vroč vonj po smoli. Tistikrat ga je vprašala s tihim glasom in ga zatikala kakor v mladosti: »Zakaj si me karal, Frčderic?...... Kako si zel!« Brez odgovora jo je prijel za roke, pritegnil si jo na prsi in jo poljubil na ustnice. Pustila mu je in odšla nato, do-čim je sedel on na ograjo, da ne bi se pokazal materi in ves,drhteč od razburjenja, .Deset minut kasneje, mu je stregla pri mi-i zi, s svojo veliko, nekoliko ponosno mirnostjo. _:—* juje, draga »Gorica«, slovenska stvar v J mestu Gorici! i Kar se tiče Čitalniškega petja, orne- I njam, da je bil vsak trezno misleč človek j prepričanja, da to izgine s površja,-vsaj j že po ri?-'?dnem zakonu: slabejši mora j podleči krepkejšemu. Okoli goriškeg*a I pevskega ulruštva se je zbirala in se še I zdaj zbira goriška mlajša inteligenca, ki I rapidno narašča, in pevovodja tega pev- I skega društva je odličen konservatorist. I Pri pevskih prireditvah v »Čitalnici« pa I ; smo opazovali vedno jedne in iste starejše I I pevce, kakih 9 do 13 na številu, in nobe- I nega mlajšega, inteligentnega naraščaja, I ker g. M. ni imel in tudi zdaj nima no- j bene privlačne sile na mladino. Da je pri I koncertu dne 23, novembra nastopilo ve- I čje število mladih gospodov, to je čisto I slučajno in brez vsacega pomena glede I moje trditve. Leta 1907. je namreč nastal I I med goriško slovensko mladino neki faz? I I kol in vsled tega so plesali jedni v >,Čita!r I I niči«, drugi pa v dvorani »Centralne po- I I sojilnice«. Prvim je šel Čitalnični odbor v I marsičem na roko in iz gole hvaležnosti I so nekateri gospodje sodelovali pri onern t koncertu, na katerega je g. M. tako po-I nosen, akoravno ni bilo poslušalcev. I Ne bodem se spuščal v novo analizo I onih dveh razlogov, katera »Gorica« kot I vzrok izstopa klerikalcev iz »Čitalnice« I navaja, to tem manj, ker so vsi razsodni I in trezno misleči, naj že spadajo k klerj-I kalni ali liberalni stranki, v tem jedini, dti I navedena razloga nista take narave, da bi j bila prišla čast in značaj g. M. in njegovih | I somišljenikov v nevarnost, ako bi bili j I prestopili prag »Trgovskega doma«.. Kot j eklatanten dokaz za svojo trditev nava-I jam dejstvo, da hišni ptelat Njegove Sve-I tosti. Msgr. dr. Josip Gabrielčič, ni izsto-I pil pri selitvi »Čitalnice« v »Trgovski J dom«, ampak blagi gospod je ostal društ-I vu zvest do svoje smrti. Kaj poreče k te-I mu »Gorica«, ki je pisala nekrolog tega j moža in ga v istem slavila kot biser du-J novinka, kar je tudi v polni meril zaslu-I žil?! Torej en M. bi bil bolje znal, kaj je I dopustno, kakor g. direktor centralnega I semenišča. j Sedanje stanje »Čitalnice« sicer ni I sijajno, toda glede naših razmer še vedno I povoljno. Društvo šteje 90 domačih udov, I med tem ko jih je bilo koncem leta 1904. I samo 75. Glede delokroga se ne bode dr-I zalo svoječasnega recepta g. !V\., ampak j akomodiralo se bo sedanjim razmeram I primerno in vodilo pri tem mu bodejo sa-I mo faktične potrebe društvenikov. Čital-I nični udje se počutijo, kakor sem že zad-I njič omenjal, istinito izborno v svojih mo-I derno opremljenih prostorih, in ne želijo si I nazaj onih žalostnih časov, ko so po zimi j neznosno zmrzovali v bralnici, in ko bi I bilo pri vsakem večjem dežju skoraj po-j trebno dežnike v društvenih prostorih I razpenjati. j Kar se tiče prošnje v »Gorici«, da I ostanem definitivne tam, kjer sem, odgo-1 varjam, da ni ta prošnja na pravega na-I slovljena; obljubujem pa rad, da se bodem I Frčdčric in Nais si nista napovedala j sestanka. In zgodilo se je neko noč, da sta I se našla pod oljkinim drevesom kraj obali. I Že med večerjo so se večkrat srečali njuni j gorečesrepi pogledi. Noč je bila nenavad-I no topla; Frederic je slonel do ene pppol-I noči na oknu, pušil svalčice in preža! v , I mrak. Proti eni je zapazil nejasno, po-I stavo, ki se je plazila ob terasi. Ni se več . ] obotavljal. Spustil se je na streho ute, ki I je stala pod njegovim oknom, odondot pa I na zemljo, opiraje se na dolge drogove, I ki so sloneli v kotu: na ta način se mu ni I bilo treba bati, da zdrami mater iz spanja. I Ko je bil spodaj, se je napotil naravnost k ! I stari oljki v bližini, dobro vedoč, da ga ' I Nais pričakuje,. ' I »Ali si tu?« je vprašal polglasno. I »Da,« je odgovorila prosto. I In sedel je k nji med suho travo; pri- " I jel jo je okrog pasu, ona pa mu je na-I slonila glavo na ramo. Nekaj časa sta os- , I tala tako in molčala. Stara grčata ol;ka i I ju je ščitila s svojim sivkastim listjem. Čr- - I no in nepremično se je širilo morje pred • I njima in zvezde so visele nad njim, V , J ozadju zaliva se je Marziliia- skrivala v - j megli, samo na levi se je vrtel planierski • [svetilnik in se pajavljal minuto za ini-[ nuto, prodiraje temo z rumenim žarkom^ ki je nagloma ugašal; in nič ni bilo prijetnejše od te luči, ko se je neprestano izgubljala na obzorju in neprestano prihajala nazaj. »Tvojega očeta torej ni doma?« je vprašal Fredčric. »Skočila sem skozi okno,« je odgovorila z važnim glasom. O svoji ljubezni nista govorila, zakaj od daleč je prihajala ta ljubezen, iz prve njune mladosti. Zdaj sta se spoi m iala iger, ko je poželjenje prodiralo že v U-tinstvu. Naravno se jima je zdelo, spu i se v ljubkovanje. Povedati si nista vedela ničesar, čutila sta edmole potrebo, ona bi ti njegova, in on biti njen. Njemu se je videla krasna in mamljiva v svoji vročini in svojim vonjem po zemlji, ona pa je čutila ponos tepene hčeri, ko postaja ljubimka mladega gospodarja. Darovala se mu je. Že se je bližaia jutranja zarja, ko sta se obadva vrnila v svoji izbi, vsakateri po , isti poti, po kateri je prišel. I HI- Kak božanski mesec! Niti enega dne i ni bilo, da bi deževalo. Neprestano sinje l nebo se je širilo kakor s.vilen šotor, jn nobena meglica ga ni skalila. Kakor rožnat kristal je vstajalo solnce in zahajalo v oblaku zlatega prahu. Navzlic temu ni bilo prehude vročine; morski veter Je prihajal s solnceni, s solncem je nehaval; noči so bile prelestno sveže, polne aromatskeg. vonja rastlin, ki so se razgrevale med dnevom in so ponoči dišale. Dežela je krasna. Od obeh stranij zaliva mole skale v morje, dočim se v dalji širijo otoki, kakor bi zapirali obzorje: ifi morje se zdi le široko jezero z globoko modro vodo, kadar je vreme lepo. Ob znnčju hribov razgrinja v daljavi Marzilija svoje hiše po nizkem gričevju. Kadar je zrak čist, se vidi od Rstacme sivi ključ Jo-liette s tenkimi jambori ladij, ki počivajo v pristanu; dalje zadaj se vidijo izmed sitega drevja pročelja poslopij in kapela N •tre-Dame-de-la-Garde se beli pred si-njino na griču. In breg se vleče od Mar-zilije, se loči in kroži v širokih zobeh, prodno pride do Estaque, obdane od tvoru ic. ki zdajpazdaj izpuščajo visoke perjanice j dima. Kadar zaide solnce popolnoma, ležt ! morje skoro črno in kakor speče med skalnima rtoma, ki grejeta svojo belo barvo z rumeno in rjavo. Kakor temnozelene lise so smreke na rdečkastih tleh. Vse to tvori postransko sliko, kakor kotiček i"-trove dežele, ki izgine v slepečem trepe-E tanju dneva. Priloga ^Soče" it. SO. z dne I. maja 1119. Domače vesti. Smrtni kosa. — Danes sredi majske radosti proti večeru ponesejo v Tolminu k več-nemu počitku zemske ostanke 21 letnega mladeniča' Stankota Vrtove a. Dolga enoletna bolezen ga polaga v hladni grob. Mladenič je bil predelaven, zato je postal žrtev defe^Uja&*m#>*.J!^QM^^i skrben, skVomen" in*vatčetf*v 'izgiefi -mladin!. | Bit je idealen dečko, imet za vse dobro in plemenito, unet za napredek;' delal je pridne doma v trgovini, brigal pa se je tudi za vse slovensko gibanje. Zadnja njegova prošnja in želja do očeta je bifa ta', da"** naj oživi tudi moško podružnico družbe sv. G. ia M. v Tolminu. — V miru]; naj počiva plemeniti mladenič in blag mu spomin, preostalim žalujočim pa nase iskreno sožalje! Slovensko gledališče v Gorici. 8. večer (29. IV. 09) Aleks. Bisson: »Dobri sodnik.« — Menda ga skoro ni človeka, ki bi ne poznal sv. Birokracijusa. To Vam je čuden svetniki Vse mora bit«. 1cot on hoče, pa naj si bo še tako neumno in be- i dasto. In razumljivo je, da se pojavi na f take stvari tudi reakcija, da pridejo duhovi, ki niso s tem zadovoljni. V takih slučajih dobimo umetniške satire in persifla-že. Mi Slovenci inamo tako imenitno satiro na učenjake, ki mislijo, da je res vse tako kot oni dokažejo: To je efektna igra Detelova'. »Učenjak«. »Dobremu sodniku« nekoliko podobna je klasična nemška drama »Bobrov kožuh«*" (Biberpelz). Tudi v tej igri se smeši te in one napake, katere se v resnici godijo. Priznati moramo sicer, da ni vse tako, kot se v igri vidi, a dosti je res. Satira in persiilaža se poslužujeta dostikrat tudi pretiravanja, karikature, da dosežeta svoj namen. Tako smo to videli tudi v »Dobrem sodniku«. Preiskovalni sodnik Leplantois je velik čudak. On se posebno ozira na anonimna pisma in da vsakega obdolženca takoj zapreti. On je v svoji sodnijski praksi čisto prepričan, da je dotičnik tudi res kriv, čeravno zato nima dokazov. Zanimive so posebno scene, ko on že po hoji po podplatih raznih ljudi hoče dokazati njih krivdo. Tu tiči dosti satire na laškega učenjaka Lombrosa in njegovo teorijo, da je človeku vse prirojeno. Po glavi, po životu se mu že pozna, da je hudodelec, pravi namreč omenjeni profesor, a dostikrat to le ne velja, kakor se vidi iz drugih dokazov. Sicer pa tudi Leplantois ni vedno stanoviten; posebno ima ženski spol dokaj vpliva pri njem. in mladi krasotici na ljubo stori on rad marsikaj, kar se sicer ne strinja ravno z njegovo teorijo o podplatih. Nazadnje pa še sam uvidi, da je tista vrsta justice, katero je sam gojil, popolnoma neprava in brez vrednosti, ker se sam zaplete v konflikte, iž katerih se ne more rešiti niti po svojih paragrafih. To je približno tema vse komedije. Sicer bi se dalo še to in ono omeniti, a pri burkah je sploh težko podati celotno nit vsega dela. Pri burki pač ne gre toliko za kako idejo, za kako dejanje, tu gre bolj za komične zapietke in humoristične kom- binacije — no in teh pač ta večer ni manjkalo. Seda) to, sedaj zopet ono, tako da človek res ni prišel iz smeha. To je bilo nekaj za Ooričane. Kedor se tu ni smejal, ta menda sploh ne pozna smeha. Občinstvo je bilo res zadovoljno in ni šte-dilo s pohvalo. Igralo se je prav dobro. Na odru je bilo vse igralno osobje in vsakdo je pri^ "pdmogel po svdji moči, da so nam napravili prav lep in zabaven večer. Ne bom omenjal posameznosti, saj sedaj naše igralce že tako vsi poznamo. Postavil se je prav krepko gpsp; Povhe" kot sodnik, gospa Bukšekova kot tašča in gospica Kav-cka kot žena. Ravno tako je bila dobra gospica Winterova in gospod Bohuslav kot sodnikov tajnik. Sploh je bil oobčin-stvo s predstavo skozi in skozi zadovolj- ' no, kar je pri nas že dosti, kajti to se mo- { ra priznati, da morda mi tu v Gorici zahtevamo od igralcev res včasi več kakor pa menda drugje. — Obisk je bil enkrat zopet dober. Ta in oni obraz, ki ga še nismo videli pri predstavah, smo opazili ta večer. Tako je prav! Pokažimo, kaj smo in zavedajmo se svoje dolžnosti. Sovražniki naši pazijo na vsak naš korak in zato je treba, da mi stopamo pravilno in korektno po poti, ki pelje navzgor, po poti, ki pelje do napredka in resnice. —¦ Potem naj »Grazer Tag-blatt« piše tako ali tako — naša vest bo čista in imeli bomo zavest, da smo storili v svojih razmerah kolikor je bilo pač v naših močeh. Še dve predstavi imamo, potem je konec naše sezone; pridite vi vsi, ki se še niste pokazali do sedaj, pridite in oglejte si slovensko umetnost, poglejte si, kaj zmoremo mi, mi — nekulturni Slovenci. Slovensko gledališče. — Opozarjamo na današnjo predstavo: »Red iz njav-n o s t i«, to je igra, ki spominja na »La-uovea«. — Jutri bo poslovilna predstava »U g r a b I j e ne S a b i n k e«. Vstopnice za gledališče prodaja (za današnjo in jutršnjo predstavo) trgovina Gabrščekova v Trgovskem domu d a n e s d o 2. p o p o l d n e, ko se trgovina zapre zaradi shoda N. D. O. in praznovanja 1. majnika. Še dve predstavi! Rodoljubno občinstvo naj se udeleži vsaj teh dveh predstav v prav obilni meri. Gledališki in pevski večer v Gorici prirede v »Trg. domu« v torek, dne "4. maja ob '/29 uri zvečer členi slov. dežel. gledališča iz Ljubljane z ozirom na dejstvo, da ni bilo v ciklu zastopanega niti enega muzikaličnega dela. Program je nadvse sijajen. Priobčimo ga v torek. — Slavno občinstvo opozarjamo, da ne zamudi te prilike in poseti ta večer, ki bo nudil v vsakem ozirti več kot preveč. — Omenjeno bodi tudi, da je financielni uspeh na korist igralcem samim. Torej v torek zvečer vsi v »Trgovski dom«. Pni RSlillk. — Zjuti aj ob 5. uri je svi-rala vojaška godba po mestu. Popoludne je majniški sbod N. D. O, kakor povedano na prvi strani, soe. demokratje imajo sbod na Telovadnem trgu in potem veselico na Go* Toda Estaque ni le ta proga ob morju. Skozi vas, naslonjeno na hribovje, vodijo ceste in se gube v kaosu razbitih tal. Vlak iz Marzilije v Lyon vozi med ogromnimi pečinami, po mostovih preko jarkov in nagloma sam izgine pod skalo, kjer ostane poldrugo miljo, v tistem predoru De la Nerte, ki je najdaljši v Franciji. Nič se ne more meriti z divjim veličanstvom teh sotesk, ki se režejo med griče, teh ozkih stez, vijočih se po dnu jarkov in teh suhih pobočij, ob/aščenih s smrekami, dvigajo-čimi se liki rjaste in okrvavljene stene. Tuintam se okolica razširi, suh oljčin nasad se razprostira na dnu dolinice, in kakšna izgubljena hiša kaže svoje slikano pročelje z zaprtimi okni. Poleg Uga nale-tavaš na steze, zaraščene z ostrožrncami, neprodirno grmičje, kupe kremena tru-ge posušenih hudournikov, — kru. ¦.... na vsakatero iznenadenje, ki čaka potujočega v puščavi. Zgoraj, pod črnim robom smrek razprega nebo svoj nepretrgani trak čistosinje svile. Tu vidiš tudi ozko obrežje med skalami in med morjem in rdečo zemljo, kjer so opekarne, največja obrt te okolice, iz-greble ogromne jame, da pridobivajo ilovico. Razrovana in razrita zemlja je to, jedva posajena % redkimi, slabotnimi dre- vesi, in zdi se, da je dih goreče strasti izrušil njene studence. Na stezah se človeku zdi, kakor bi hodil po mavcu, kajti vgreza se mu do gležnjev; in ob najmanjšem dihu vetra se razsipajo po grmovju veliki oblaki prahu. Ob zidovih, ki odsevajo blesk žarilnic, spe sivkasti martinčki, dočim vstajajo iz vroče zarjavele trave cele megle kobilic, kakor bi prasketale iskre nevidnega ognja. V tem mirnem in težkem zraku, sredi te južne zaspanosti ni drugega življenja, kot monotona * pesem murnov. V tem plamenečem kraju sta se ljubila Nais in Frčdčric cel mesec dnij. Zdelo se je, da se je res nebeški ogenj izlil v njuno kri. Prvih osem dnij sta bila zadovoljna, da sta se sestajala ponoči, pod tisto oljka tam na morski obali. Uživala sta nepopisne radosti. Svežost noči je mirila njuno vročico; večkrat sta nastavljala svoji razpaljeni lici in roke vetrovom, ki so bežali mimo njih, da se ohladita, kakor v mrzlem studencu. Leno in sladkostrast-no je plakalo morje ob skalah pod njuniini nogami. Presunljivi vonj obmorskih rastlin ju je < ,^ajal s poželjenjem. V naročju drug drugega, uporna od blaženih naporov, sta zrla nato na ponočno svetlikanje Marzilije onstran vode, rdeče ognje ob rifičekn. Prodajalne so popoldne zaprte, delo po delavnicah počiva. Dan je krasen. Učiteljsko društio za sežanski šolski okra) bo zborovalo due 6. maja t. 1. v Sežani, Vspo-red: Predsednikov nagovor. Overjenje zapisnika. Letno poročilo tajnika in blagajnika. BNaSi parlamenti", poroča A. Breščak. Voli- ' tev novega odbora in delegatov za zbor. za- ' veze I Predlogu,*,^. \ Socijalni demokratje v Gorici so lani grdo pogoreli s svojim obhodom po me- ' stu, vkljub temu, da je korakal ž njimi sam ' — dr. Turna. Zato so letos preložili obhod ' na popoldne ter zbobnali v Gorico vse ' delavce iz Ločnika in Podgore in sprevod j prične pri Soškem mostu. Torej sociji podgorske tovarne bodo danes gospodarji • goriških ulic! — Znak slabosti in propa- ! da! Sociji bodo plesali dva dni, danes in jutri! llBnoiIBjB. - H. Hinko Rebolj, pristav in računovodja c. kr. drž. železnic v Kranju, je imenovan postajenačelnikom v Ajdovščini. t Ant. Koritftlk je darovtd od dobljene Btave K 5— za »Dijaško kuhinjo« in K 5-r-za družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala mu! PretUitttfl jI postajenačelnik v Ajdovščini g. Ven ca j z v Trst k ravnateljstvo drž. tel. odd. VII. Porotnikom je imenovan pri tukajšnjem 47. pefipolku dosedanji čast. nem. g. Fr. Strel. »Piisk« In ilitlmo druStro v Gorici" naznanja gg. pevcem, da se bo vršila pevska vaja v ponedeljek ob 8V| zvec. Nagle smrti je umrl v laškem Vidmu nadmagaziner avstrijske južne železnice 54 letni Anton T r e b Š e iz Srpenice. Po noči mu je prišlo slabo in zadela ga je kap. Baharije, koliko je žrtvoval Gregorčič za »Š. dom«, tudi ni ne konca ne kraia po »Gorici«. Če je kaj dal, saj je lahko dal. Kot državni poslanec, že toliko let, ima lepe dohodke, radi tega ima dopust kot semeniški profesor; torej dosti denarja za prazen nič, in, prosimo, ljudskega denarja. Če* je kaj dal, je dal le malo od obi-lili dohodkov. Čemu torej toliko hvale? Tudi Gabršček je daroval marsikaj leto za letom za šole. Le pogledati treba v stare letnike »Soče«, kako je daroval ob raznih prilikah, n. pr. ob novem letu, lepe svote za slov. šole in druge narodne namene ter tako vspodbudil tudi druge, da so kaj dali. Pa se ni balial. Še svojega imena ni imenoval, ampak rekel je, da daruje »Goriška tiskarna«. In dal je od trdo p r i s 1 u ž e n e g a svojega denarja, ne pa takega, ki se ga potegne 1. vsakega meseca ali od nezasluženih diet! — Ta baharija po »Gorici« smrdi že tako, da je jela presedati ceio že klerikalcem! Plazovi na cesti Korltnica-Soča-Trenta. Dne 9. marca je brzojavil deželnemu odboru cestni odbor bovški, da je cesta Ko-ritnica-Soča-Trenta v dolgosti 18 km v zametih in da so jo zasuli plazovi. Troški za izčiščenje ceste bi znašali glasom brzojavke 10.000 kron. Cestni odbor je prosil nujne izdatne podpore, ker bi sicer ostala cesta dva meseca zaprta. Še istega dne je deženi odbor odpo-slal prepis brzojavke z ekspresnim dopisom c. kr. namestništvu in okrajnemu glavartsvu tolminskemu. V teh dopisih je poudarjal da je siromašno prebivalstvo odrezano od ostalega sveta in tako predano vsem nevarnostim, ki izvirajo zanje iz tega, ker nimajo s človeškimi bitji -nobenega stika. Pretilo je pomanjkanje živeža. Prosil je, da bi državne oblasti — ki so v to v prvi vrsti poklicane —- odpomogle s takojšnjimi ukrepi. Opažal je, da bi bilo namenu jako koristno, ako bi se naročilo vojaštvu, naj cesto izčisti. Na dopis, naslovljen na c. kr. okrajno glavarstvo tolminsko je le-to doposlalo deželnemu odboru prepis poročila, odposlanega na c. kr. namestništvo, ki je v njem rečeno: Na lice mesta se je podi i upravitelj cest, ki je dognal, da je promet na cesti Bovec-Soča-Trenta vsed visokega snega, žametov in plazov za sani popolnoma zaprt. Za pešce je hoja po cesti skrajno težavna in nevarna, ker se je bati, da se zopet utržejo novi plazovi. Tedajšnje kidanje snega in čiščenje ceste bi stalo približno 8.000—10.000 kron. Ko pa se bo začel sneg tajati, bodo gotovo novi plazovi zaprli cesto in čiščenje bode prov-zročilo zopet znatne troške. Ta cestna črta, — cesta po trentski dolini ¦— tvori edino zvezo med vasmi Kal, Koritnica, Soča in Trenta in med Bovcem in so prebivalci teh krajev navezani na Bovec tudi za nakupovanje vsak dan potrebnih živil. Ako bi bila zveza z Bovcem za več časa pretrgana, bi občutile zgoraj omenjene vasi hude posledice, tako da je nujno potrebno, da se prične kidati na cesti nakopičen sneg, kajti, drugače bo cesta gotovo več kot dva meseca zaprta. Občini Soča in Trenta spadata med najubožnejše občine tolminskega političnega okraja, če ne cele dežele, in jima je kratkomalo nemogoče na katerikoli način pomagati si, pred vsem, ker ne moreta dati niti potrebnih delavskih moči na razpolago, ki bi prometne ovire odstranile. Cestni okraj bovški, ki ima skrbeti za to skladovno cesto, ne more prenašati troškov za odpravo takih izrednih katastrofalnih nezgod; ako bi moral cestni odbor na svoje stroške izčistiti cesto, bi bilo to zvezano s takimi izdatki, da bi jih preobremenjene občine nikakor ne mogle prenašati. Glavarstvo je k zakjučku predlagalo, naj bi se takoj nakazala izdatna podpora, \ da bo imelo prebivalstvo trentske doline, ki je moralo v pretekli zimi že itak mnogo pretrpeti, pri čiščenju ceste vsaj nekaj, dasi težko zasluženega dobička. Ta dopis je poslalo c. k. namestništvo ministerstvu za javna dela. Na to nam je sporočila deželna politična oblast s svojim dopisom z dne 26. marca 1.1., da jo je ministerstvo za javna dela pooblastilo, da izplača za kidanje snega na cesti Koritnica-Soča-Trenta znesek 3000 K. vhodu pristanišča in na iskrice plinovih svetilk, ki so na desni in levi risale po-dolgaste loke predmestij; v sredi, nad mestom, je bilo živo migljanje lučij, dočim je bil vrt na griču Bonaparte ostro začrtan z dvema plotoma svetlobe, dvigajo-čima se kraj neba. Zdelo se je, da vse te luči onkraj spečega zaliva svetijo nekakemu zasanjanemu mestu ki ob jutranji zori izgine. In nebo, razprostrto nad črnim kaosom obzorja, ju je mikalo z mogočnim čustvom, polnim nemira, ki ju je. sklepal v še tesne*jši objem. Zvezd je deževalo. Podobe na nebu so bile v Heh svetlih pro-vensalskih nočeh liki živi plameni. Trepetajoča pod neizmernim prostranstvom sta povešala glavo, zanimajoča se le še za samotno zvezdo plahierskega svetilnika; njena plešoča luč ju je polnila z mehkobo, dočim so se njiju ustnice iskale v poljubih. Neko noč pa sta našla na obzorju veliko luno, ki ju je gledala s svojim, rumenim obrazom* V morju se je svetil steber luči, kakor da je ogromna riba, pač kakšna jegulja iz globokega dna, nasejaia brez konca prstanovod svojih zlatih luskin; in-popoldnevna svetloba je gasila so} Marzilije ter oblivala griče in razjedeni breg. Čim se je dvigala luna na nebošklonu, je postajala luč jasnejša in sence razločnejše. Odtistihdob jima je bila ta priča napoti; Bala sta se, da ne bi ju kdo zalotil, ako ostaneta tako blizu Blancarde. Pri naslednjem sestanku sta zapustila posestvo skozi razpoklino porušenega obzidja in nosila svojo ljubezen po vseh skrivališčih, ki jih je nudila okolica, tzprva sta se zatekla v varstvo zapuščene, opekarne; razpadla zgradba se je dvigala tam nad kletjo, kjer je Še vedno zijalo dvoje peči. Toda ta brlog jima je bil prežalosten; raje bi se bila čutila pod svobodnim nebom. Potikala sta se po rdečih glinokopih in odkrivala prelestna skrivališča, pravcate puščavice v obsegu par štirjaških metrov, kjer sta slišala samo lajanje psov, straže-čih oddaljene koče. Šla sta dalje, na brezkončne izprehode ob skalnatem bregu, proti niolonski strani, sledila tudi ozkim stezam po soteskah in iskala oddaljenih jam in špranj. Celih štirinajst dnij so trajale te noči, polne iger ih'ljubezni. Mesec ie bil izginil in nebo je spet postalo Črno; a zdaj se jima je dozdevala Blaricarda premajhna, da bi ju sprejemala vaše:, čutila sta potrebo, darovati se drug drugemu po celem prostoru okolice. (Pride ie.) Ta znesek je nakazal okrajnemu glavarstvu tolminskemu in se btfde izplačeval cestnemu odboru po potrebi proti predložitvi računa* Mltljl)llM fttirt » slovensko delavstvo se vr&ijo od četrtka do danes v cerkvi na Travniku v Gorici. Jutri bo pa procesna na Sv. goro> Beveda tudi za Blovensko delavstvo. V resnici je pri govorih in bo tudi pri procesiji taslo aH nič 'delavstva, toda »krščanski sdcialci" hočejo zopet malce nafarbati svet, da je priredilo slov. krSčanskc delavstvo v velikem Številu procesijo na Sv. goro. — Tam gori jim bodo pridigali o plačilu onstran groba, kakor je pridigal delavcem svoj čas ranjki dr. Jožef Pavlica. Delavcem je ostalo to dobro v spominu. Zato pa „krščanski socializem« na Goriškem ne bo nikdar uspeval. Če se posvečeni gospodje ne branijo plačila že na tem svetu, čemu bi se ga branil ravno delavec ter ga čakal na onem svetu ? Delavec, varuj se črnih socialcev! »Lega nazionale« in »Šolski Dom«. — Po dolgem času šele je po »Soči« povedala »Gorica«, da je zborovala goriška podružnica »Lege« ter vzela na piko posebno Podgoro. »Gorica« je dostavila, da naj posnemamo Lahe, češ. kakor se oni trudijo za »Lego« in žrtvujejo za njo, tako naj delajo tudi Slovenci za »Šol. dom«! Jako lepo — ali najprvo je treba, da klerikalna stranka izpusti iz svojih rok »Š. d.« ter ga postavi na neutralna tla. Potem bi bila dolžnost vseh Goriških Slovencev podpirati »Š. d,«; dokler je pa le " politična postojanka klerikalne stranke, je pa ta dolžna skrbeti zanj in ga vzdrževati. Klic: Posnemajmo Lahe velja v prvi vrsti za klerikalce, kajti pri Lahih ne izkorišča nikdo v strankarske namene »Lege«, marveč jo smatrajo vsi za svojo skupno last in zato vsak rad daruje za »Lego«. Če je pri Lahih tako pri agresivnem društvu, kako nujnejša je pač taka potreba pri Slovencih pri obrambenem društvu! — Radi klerikalne zakrknenosti »S. IX« ne more vršiti svoje naloge. Lahi in že Nemci gradijo šolske vrtce v Gorici, slovenskih tako potrebnih pa ni in ni. Krivda zadeva klerikalno stranko. »V Ječah in grobeh se porode moči, stokrat večje in močnejše kakor nasprotnikov. Upajte in delajte in nikar ne tratite časa z jokanjem!« — »Slov. Nar.« je priobčil lep članek o drakonični obsodbi v Ljubljani. Clankar pripoveduje, da se je vozil po Komskem jezeru v Italiji. Veslar je gledal v enomer na teraso vile Melzi. Poprašan je povedal, da na oni terasi je visela avstrijska zastava 1. 1848. Ko so izvedeli, da je v Milanu pregnana avstrijska armada, je sn6l on zastavo z vile. Pripovedoval je vse dogodke onega časa in pokazal knjižico o mučenikih iz I. 1852. Duhovnik don Tazzoli je zapisal oporoko, v kateri pravi, da naj žrtve, ki padejo, nikomur ne vzamejo poguma. Narodi zmagujejo le po svojih mučenikih---------------- zapisal je tud gorenje prve lepe besede! — Glede tratenja časa z jokanjem prihaja nam na misel histerija o premazanih napisih na Vipavski železnici, katero smo čitali pred kratkim v »Ed.« Joj, kako je bilo ginljivo ihtenje, ko so premazali napis »Stranišče«! Ce bomo ob takih prilikah le jokali, ste nam bo smejal celsvet! Pač nekoliko drugače treba nastopiti. — Sicer pa je vsa reč po naših informacijah ta, da sta bila res napisa »PoŠta« in »Stranišče« odstranjena z jednega vagona, ali se zopet napravita na protest ajdovskega županstva. VaJiJfei gaber i fiertcf. — Včeraj je pričel vojaški nabor v Gorici, in sicer za mestno občino. Predstavilo se je nabornikov 94 iz prvega razreda, potrjenih 39; iz drugega 71, potrjenih 5. Izpred sodnije. — Na dva dni strogega zapora je bila obsojena Josipina Šta- kul iz Gorice, ker je pustila 24. febr. t. I. svojo 21/2 letno hčerko Marijo samo doma pa se je otrok tačas opekel in umrl na opeklinah. Ni isnSkem tttMIj« se vedno menjava sprevodniško osobje. V vodstvo so gospodje, ki delajo grdo s sprevodniki, vsled Česar odhajajo; pa tudi je služba prenaporna, zato si pomaga proč, kdor le more. Čujemo tudi, da Obstoji obveza, da se mora sprejemati le avstrijske podanike, kar pa ni všeč ne nadzorniku ne inženirju, ki sta iz kraljestva. Baje hočeta dokazati, da ni tu sposobnih lju-dij, da se mora torej najeti Lahe pz kraljestva. Nekega Kalabreža so baj? že urinili med osobje na tramvaju. Pred kratkim je sedlo v tramvaj ob južni železnici par kranjskih Slovencev, ki so rekli, da se peljejo do Travnika. Sprevodnik jim je dal listke, ali neki zagrizeni La-hon se je repenčil nad njim, češ, da Travnika ni, da je le Piazza grande. Prišlo je do prerekanja in Slovenci so rekli čisto pametno, tla Če nočejo, da bi se vozili Slovenci s tramvajem ter govorili slovensko in bili postreženi slovensko, naj to napišejo »a tramvaj, pa se ne bo vozil noben Slovenec z njim. Ime tistega nadutega Lahom, ki rad služi tudi slovenske novce, nam je zuano. Treščila J8 sinoči v sobo hiše Al. Faga-nela v Dol. Vitojbi, kjer je spal otrok 4 let. Strela je pobila po sobi vse ter zakrila otroka s steklom, ali otroku se ni zgodilo nič;. bil je le prestrašen. Strela je šla potem v hlev ter ubila kravo in tele. Iz A]d0lŠČiH8 smo priobčili dopis, ki se je tikal g. finančnega svetuika Licha, češ, da je pripeljal s seboj nekega uradnika za tolmača rasproti strankam. Od drage strani smo izvedeli, da notica ne odgovarja popolni isti-ni. G. L. je bil v Ajdovšoiitv dragih poslih ter ne pot ebuje nobenega -oVnafa; tudi je bil g. A. le slučajno tam. Odpri! lekarni. — Jutri popoludne bosti odprti v Gorici lekarni Gironcoli Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 2. do 9. t. m. TrimfaMfcrtoi Ift gMpmhrike vitli. TriOtlDI I. DrulfiVll v Gosposki ulici (usnje, strojarske in čevljarske potrebščine) je — zopet odprta. Vrejena in založena bo docela na novo. Mnogoletnim odjemalcem priporočamo, da se je zopet oklenejo v bodoče še z večjim zaupanjem. Priporočamo našim rodbinam Zveza narodnih društev. Predsedništvo »Zveze narodnih društev« se tem potom še enkrat obrača do svojih društev, katera še niso vrnila izpolnjenih obrazcev, s prošnjo, naj bi ista blagovolila v najkrajšem času vrnitr izpolnjene obrazce. Nekatera društva, katera se mislijo udeležiti po treh zastopnikih občnega zbora »Zveze narodnih društev«, tudi še niso določila svojih volilnih mož in niso še naznanila istih Z. N. D. pismenim potom. Društva pa, ki imajo kako serijo iz osrednje knjižnice, naj poročajo, kolikokrat se je ta ali ona knjiga izposodila. Timburaško in jrettko društvo »Svobodi" v RSIIČatl priredi v nedeljo 2. maja 1909. v dvorani g. E. Žnidarčiča gledališko predstavo. Uprizori se prvikrat moč uniforme operetna burka v 3. dejanjih. Spisal Jak. Stoka, vglasbil H. O. Vogrič. Vspored: 1. F. Albini: Arije iz opere „MarfčonB, petje z orkestrom 47. pešpolka. 2. J. Stoka: Moč uniforme. — Začetek točno ab 4 nri pop. Po predstavi ples na javnem trgu. Cene: Stojišče 60 vin., sedeži I. vrste 2 K. II. vrste 140 K. — Na obilo udeležbo Vabi odbor. VMkl'f PflllMeu. — Kakor se sklepa po vsporedu, se bo vršila jutri lepa veselica v Podmelcu. Do sedaj je bilo v teh krajih malo veselic in zato naj se ne zamudi sedaj te prilike in kdor le more, i.aj se udeleži te feselice v naših hribih. ftisto In bralno društvo na Brjah pri Hihem-bergu je odneslo veselico, določeno za 2. maja, na 16. dau maja. Prosi se, da bi druga drtiStva v okolici to upoštevala, prosi se ob jedirem za obilen obisk. Dogodki na turškem. Abdul Hamid je dospel v Solun v spremstvu 11 žen in dveh princev ter 6 oseb svojega dvora. Nahaja se v vili Al-latini, kjer je pod strogo vojaško stražo. Novi sultan je sprejel podšefa generalnega štaba solunskih čet Ali Riza pašo in artilerijskega zapovednika Hasan Riza pašo, ob tej priliki je hotel darovati vsakemu 50 funtov, katera sta pa odklonila, j Ko je le še silil v njiju naj vzameta, je za-prosil Ali Riza sultana, naj svojim podanikom nikdar ne daje darov, ker ta običaj je uplival na dosedanji tiranski režim. List »Servesti Funurn« javlja, da je novi sultan podaril vse svoje privatno imetje narodu. Abdul Hainid radi obleganja Jildiza in odprave služabništva ni 24 ur nič jedel, kar je sam povedal poslanstvu, ki mu je naznanilo, da je odstavljen, ter je prosil kruha. Omenjeni list pravi, da je to kazen božja. V seji narodne skupščine je več poslancev stavilo predlog, naj sultan vnovič pred narodno zbornico priseže za ustavo, ker je v vojnem ministerstvu prisegel le pred predsednikom senata in zbornice ter generali. Narodna skupščina je z veliko večino sklenila, da ima sultan svojo prisego ponoviti in enega dne tekom tedna, kadar se mu poljubi, priti pred zbornico. Turška duhovščina se' kaže sploh protivno novemu sultanu. Pravijo, da je odstavljenje sultana Abdul Hamida greh, ker se kalifa ne more nikdar odstaviti. Sestavljena je posebna vojaška sod-nija, ki ima soditi razne evnuhe, špij&ne, upornike itd. Naloga te sodnije je, da sodi v štirih dneh okoli tritisoč ljudi. — Posedaj se vrši vse točno, kakor da bi bilo namazano. Usmrtili so že 50 evnuhov, preko 200 častnikov, 50 podčastnikov, nekaj vojakov, duhovnikov, par sto špijo-nov itd. Na podlagi vesti iz Adane je bilo zažganih pet okoličanskih vasi. V vsem vi-lajetu je bilo poklanih okoli 25.000 kri-stijaiiov. čilo poljedelsko in finančno ministerstvo. Zakon o davku na pivo ostane glede tehnike nespremenjen. Minister je naglasa!, da je absolutno potrebno, da se tudi avtonomno deželno gospodarstvo postavi na realno podlago. — Vlada bo zahtevala od dežel ureditev deželnih proračunov. Minister je povdarjal, da se bodo finance, države v prihodnjem proračunu, iz-lasti pa ob uvedbi dveletnega službovanja in ob uvedbi socijalnega zavarovanja tako poslabšale, da ne bo možno ohraniti ena-kotežja v državnem gospodarstvu brez novih virov dohodkov. Minister je priporočal hitro razpravo predloge že radi tega, ker bodo imeli deželni zbori priliko, da store tozadevno potrebne sklepe. PolSUčni pregled. Poslanska zbornica. •- Nadaljevanje k zadnjemu poročilu: Finančni minister je navajal, da dobe dežele po novem ključu pred vsem 12 milijonov iz direktnih davkov, potem 32 milijonov za deželni davek na pivo in oni del na davku od žganja, ki so ga dežele že dosedaj imele v znesku 20,700.000, Poleg tega bo dala država deželam 41 milijonov kron, tako da dobe dežele skupno okoli 106 milijonov kron. Po odbitku onega zneska, ki ga dobe dežele, ostane za državo in povišanje davka na pivo in žganje 21 do 22 milijonov kron. Ker bode od večjega dohodka 64 milijonov kron nakazano 41 milijonov kron deželam, tako, da ostane za državni zaklad približno 23 milijonov kron, se državi pač ne more očitati, da postopa tesnosrčno. Razlagajoč davek na žganje, je povdarjal finančni minister, da hoče ostati pri zistemu bonifikacije. Za nalednjih pet obratni perijod se bo bonifikacije na kontingent in ekskontingent povišalo za eno krono. Današnja predloga je tudi primerna, da bo branila male žganjarne pred prevelikim obdačenjem. Da-li se bo smelo v bodoče osnovati kako kmetsko žganjarijo ali ne, bo odlo- Razne vesti Slovensko akad. društvo »Ilirija" v Pragi bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 5. maj-nika 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih pro-tivinske restavracije „U Sehoblu, Ječne ul. Slov&nBki gostje dobrodošli. oVtlelzdainlška" razprava v Zagrebu se vrši naprej. Sedaj se zaslišavajo priče. Iz pričevanja pa tudi ni dobiti veleizdaje. Baje je že došel ukaz v Zagreb, da se o primerni priliki naredi konec temu škandaloznemu procesu. KlVS velik« lldlje, takozvane ttDreadno-ught", misli graditi tudi naša vlada, ki bo zahtevala v ta namen v delegacijah baje 400,000.000 K ; zgradi so 7 ndreadnoughtavu, to je veli kili oklopnic. Gostilničarji pozor! Radi preselitve se proda lep i ti dobro ohranjen Gramofon Automat. Natančneje se izve v ulici Morelli št. 3 v kremi i ©olinčici postaja ledenico proti leljaku se odda u najem en.nadstropna hiša z kuhinjo in 6 sobami z razgledom po Rožni dolini in na Karavanke. Jako pripravna za letovičarje. Pojasnila daje P a u l J o s i p. SHT- Salon Central "^gT Cmtifi Elektro Bioskop Piazza Grnnastica - Corso Gius. Verdi • Via dela GLMha V soboto, dne t maja, ob 8. zvečer -večer združen z vojaškim koncortopt, pri katerem svira godba 47. pešpolka iz Gorice.. — Krasen. novodoben program. Od 1. do O. maja st> vidi: Viharno morje. Edino, jako zanimivo naravno povzetfe. — Tepec v Alpah. Jako smešno. — Gospod de Montmorency. VeKIca dramatična igra v/, življenja v 80 pretresujočih oddelkih. Doseg. -fiedbeni norec. Zelo komično. — ?\"uovedke babice. Kolorirana pravljica v 80. podobah. — Ponesrečenci na morja. Iz življenja vzeto. Razburljivi dramatični dogodki. — Medved na stopnjicah. Vsacega posili smeh. Jako smešno. Ljulika se ne da zatreti. Velekomični original. Predstave: Ob delavnikih ob 6. 7. 8. in 9. nri zvečer. - Ob praznikih in nedeljah predpoldne ob »/»H. uri; popo- Indne ob 2. 3. 4. S. 6. 7. 8. in 9. nri. Kdor je moje prijetje prvikrat videl, estans stalen gmt. A. BIS AH- tafakiurna trgovina priporoča svoje nova dospelo b'ap za pott)ladat>sl tt)ožke$a it) ženska blag«a. Po konkurenčnih cenah. Narodni zbirka, ki Jo |e priredil Klub napred-It; slovenskih ikadimlkov v Celju" po slovenskem lt8jerskem, znaša 2408 K 46 vin. Stroški našajo 70 K 46 vin. toda da se je za naše azmere velika svota2338 K lahko azdeliU v narodne namene. Razdelitev 2000 E je bila v slovenskem usopisju že objavljena; ostane torej Se ta 3 3 8 E, ki se je razdelila sledeče: . ML) S tem je narodna zbirka za leto 1908 končana in poživljamo že sedaj. Štajerske Slovence, da se II. narodne zbirke.na naš narodni praznik dne 20. sept. 1909. v obilni meri udeležijo. Priprave za to zbirko nadzorstvo in razpošiljanje je zopet P delu pomagala. Radi dobrih izdelkov bi pozneje težko izsledili pravega ponarejalca, ako ga ne bi sedaj zaprli, ker Hoschek je nameraval iti v Galicijo, ker so najboljša tla za oddajo ponarejenih bankovcev, kar je dokazal Že pred leti proces proti Schapiri. Rodbinska drama- — Uradnik pri okrajni bolniški blagajni v Rixdorfu, Kfioig, je ustrelil svojo ženo, 14 letno hčerko in sebe. 0 K ljudska WW*:. r^P^hf %&**k«tor^Al dolg^jne bolezni soproge! judska knjižnica „Eluba napr. slov. »kade- ¦ Oikov v Celju, 50 E Savinska podružnica Slov. plan. društva, 50 E Aljažev 'dom v fratib, 83 E družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (zadnji znesek ,pridfi,.y nabiralnik tevzel naš vrli „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; priprave za isto so Že v polnem teku. Upamo, da bo druga narodna zbirka donesla še enkrat toliko kot prva"! Velika lililn draguljev. — Med vožnjo iz Sanlleno v Lugano je bil ukraden neki nemški princesinji kovčeg, v katerem je bilo za en milijon mark draguljev. V Ženevi so bili sicer tri Angleži aretovani, toda pravega storilca še Dimajo, zato razpisuje policija v Brnu nogrado 30.000 mark.. „ Kitorezee z masko. — v vlaku med Son- nebergom in Koburgom na Nemškem je bila napadena 13 letna učenka od maskiranega mcža. kateri ji je odrezal njeni dolgi kiti. To je že tretji slučaj in dekleta z dolgimi krni čo v veliki bojazni za svojo diko aa glavi, j KorlStOteKCa — Y Fiorenci so zaprli ko-ristolovca, moža in ženo, oba Nemca. Slepa-riln sta po hotelih. On je bil baje ataše pri poslaništvu, ona žena visokega nemškega vojaškega dostojanstvenika. OlrpljffljB tilnika I Srbiji. - Otrpljenje tilnika se je pojavilo pred meseci v Srbiji. Ta i bolezen še vedno traja in je zahtevala že f sekaj žrtev. Mišja pojedini. — Izborno kosilce so si privoščile miši nekega posestnika v Ihvielen na Pruskem. Posestnik je prodal svoje posestvo, shranil 2800 mark v svojem stano-vsdju, ker ni hotel vložiti denarja v banko radi političnih odnošajev, čoš da je denar najbolj varen doma. Toda on je obr^al, miši so pa obrnile, oziroma požrle bankovce, tako : iia je dobil le še kupček papirčkov, katere so mu miši pustile v spomin. Ponarejliec baBkOICOl. — Prejšnji teden so ztprli na Dunaju 33-letnega medicinca Ho-scheka, ki je tako izborno znal ponarejati batkovce, da jih ni bilo skoraj razločiti od pravih. Ponarejal je potom kemije in fotografije. Hoschek je študiral medicino, toda vsled slabih gmotnih razmer je pustil medicino, čeprav je že marsikatero znamenito delo spisal posebno o malariji. Pred 16. leti se je spoznal trafikantinjo pl. Kurz, katoro so sedaj tudi zaprli, ker mu je pri njegovem Vsi trije so mrtvi. * V Fiorenci je ustrelil artilerijski poročnik svojo ljubico, ko ga je zasačila žena v pogovoru' ž njo. Pravi, da je to nezgoda, da se je hotel sam ustreliti, da sta ga pa zagrabili žena in ljubica za roko, tako, da se je samokres sprožil in zadel ljubico mesto njega. Pomorske tije naše mornarice prično z današnjim dnem (!. maj). Pomnožena poletna eskadra se bo vadila tri mesece v domačih vodab. Pri tej vaji bo IG ladij pod poveljem konteadmirala Haus-a. Poiar. — V Korneuburgu pri Dunaju je zgorel magacin vojnih telegrafskih aparatov tamošnjega telegrafskega polka. Rešiti se je dala le malenkost. Škode nad en milijon kron. Vzrok, kakor se sumi, zažig. Najznamenitejši in prillubljenojšl vari v Italiji, Toskanski Monteeatini, so v nevarnosti, da izgube popolnoma svojo moč, katero kažejo posebno pri boleznih v krvi in v prebavilih. Vari so namreč izgubili nekaj temperature in nekaj soli, to pa zato, ker so nekateri spe-kulantje začeli grebsti v bližini, da iztaknejo še kak tak izvir, kar se jim je pa sedaj prepovedalo z zakonom v državnem zboru, ki hoče obraniti to kopališče Italiji. Železnica Corica-Červinjan. Krajevna železnica (lorica-Čcrvinjan se je projcktovula kot nornutlnotirnu krajevna železnica, ki jej je namen zvezati po furlanski nižini Cervinjan z deželnim stolnim mestom. Projektovana železnica se odcepi od postaje planinske železnice v Ciorici na severo-vzhodu, se obrne proti jugo-zapa-du in nato proti zapadli. Potem prekorači Sočo po 60 m dolgem in 35 m visokem mostu. Od tu krene železnica jugovzhodno smer, vodi pri km 4'0/l pod četo Gorica Pevma, prekorači pri km 4*1/2 hudournik Pevmica in teče pod hribom (irojna s padcem 16*0/00. Pri km 4*6/7 prekriža cesto prof Šie-verjanu. ki je zanjo projektovan prehod. Pri km 47/8 prekorači železnica hudournik (irojna in teče nato ob vznožju hriba Orojna. Pri km 5*3/6 je projektovana postaja Podgora, ki se bode od nje odcepila indu-rtrijska proga z obratom na par, ki bode vezala postajo s papirnico podgorsko. Ker je od vznožja zgoraj omenjenega hriba do ravani zgrajenih več hiš; vodi železnica, še nad, Ije ob hribu in v bližini Attemsovega gradiča se bode zgradila galerija, da se železnica tako izogne hišam. Koj nato dospe železnica k železniškemu nasipu južne železnice (proga Trst- Nabrežina-Kormin), ki ga prekriža po. 80 m dolgi galeriji. Od tu teče železnica proti zahodu, prekorači cesto proti Ločniku (km 77/8) in dospe do pod Ločnika. Pri km 8*2/5 je projektovana postaja Ločnik. Od Ločnika naprej se obrne železnica j zopet proti zapadu, prekorači cesto, ki vodi v Mochetto in dospe na planoto, ki je za zgradbo železjoLc^. zelo ugodna, ker je skoro ravna. Proga se vije najprej proti zapadu in potem do Frate proti jugozapadu. Železnica prekorači pri km 31'2 cesto, ki veže Perteole s Skodovako in pri km 32*9 cesto, ki vodi izSkodovake v Cervinjan. Pri km 33.5 pride do furlanske železnice teče pararelno ž njo in dospe na kolodvor Cervinjan na njegovi skrajni južni strani. Za most čez Sočo, za stebre in oboke se bode uporabil najbrže kamen iz Dola in iz Vipavske doline. Grušča in peska je dobiti ob celi progi v izobilju. Cela proga bo 34'800 km dolga. V dolgosti 17*684 km bo znašal padec O-5'O/OO; v dolgosti 2.014 m nad 5 do 10'0/Of); čez 10*0/00 do največ 16*0/00 v dolgosti 3'018 in. V dolgosti 12.083 je proga popolnoma vodoravna. Ob novi železnici so projektovane sledeče postaje in postajališča: 1. Postaja v Gorici ob km 0*0; 2. Postajališče v Pevmi ob km 4'01; 3, Postaja v Podgori ob km 5*4/5; 4. Postaja v Ločniku ob km 8'3/4; 5. Postaja Sv. Lovrencu pri Mosi ob km 12*6/7; 6. Postaja v Ma-rianu ob km 17*6/7; 7. Postaja v Romansu ob km 20*9/21 8. Potajališče v Tapoljanu ob km 24'6/7; 9. Postaja \ Ajelu ob km 26*9/27; 10. Postajališče s skladiščem v Perteolah ob km 29*2/3; 11. Skladišče v tovarni škroba ob km 30*4/5; 12. Postaja v Čcrvinjnnu 34*5/6. Železnica se bode dotikala okoliša sledečih občin: Pristava, Gorica, Solkan, Pevma, Podgora, Ločnik, Mosa, Sv. Lovrenc pri Mosi, Moraro, Coroua, Mariano, Romans, Tapogliano, Campolongo, Ajello, Perteole, Scodovaca in Cervinjan. Dejanski gradbeni troški so prora-Cunjeni' na 6,130.000 kron, to je 177.400 kron na kilometer. Potreba, da se zbližata furlanska nižina, ki bo po njej tekla nova železnica, z nove tržiško luko je sugerirala misel na projektiranje variante iz Ajela proti Saci-letu, ki bi se iztekala na zapadnem delu na postajo Cervinjan, od koder bi zamogli vlaki, namenjeni v Tržič, nadaljevati vožnjo brez drugega manovrranja v Tržič. Ta varianta bo tvorila najugodnejšo zvezo za direktno prevažanje pridelkov Furlanije k morju. Po »Samoupravi«. Karollaa Svčtli. Poljub, povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Iz češtine preložil F. P. Založila tiskarna ..Edinost«. Cena 80 v. Svčtla je ena najljubeznivejših ee3kih pisateljic in slove njeni spisi zaradi svoje zanimivosti iu pristnosti popisa narodnega življenja češkega. Tolstoj Id njegovo poslanstvo. - Spisal Er- nest Howard Crosbv. Z dovoljenjem založnika iz angleščine preložil Ljudevit Furlani. Založila Zvezna trgovina v Celju. Crosbv je na poljuden način raztolm&čil reformatoricne ideje Tolstega na verskem in šolskem polju. Tolstega imenujejo zapoznelega apostola. Njegove verske ideje so velezanimive, dasi jih naša doba ne priznava. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas oDselnejIl se raCuaa za vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejše inseriranje za trgovce In obrtnike. tahJPSSV! Sf5pJ*"**».t«W»*ewr In obrtnikov t Gorlol, Sprejme se gospodično za trgovino. Zahteva se znanje. slov., itn!, in nem. jezika. Prednost imajo one, ki so že bilo v kaki trgo- vini in imajo veselje do tega. lian S. Turjenjsi: Pni Ijubizan. Iz ruščine prevel dr. Gustav Gregorin. Založila tiskarna »Edinost". Cena 1 K. »Prva ljubezen" spada med najlepše novele slavnega Turgenjeva. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da so sedaj zaprte trgovine ob nedeljah. Radi tega opozarjam gg. botre, da se preskrbe s potrebnimi urami, verižicami in obeski bodisi srebrnimi ali zlatimi pravočasno, Priporočam se za obilen obisk in zagotavljam, da bo vsak postrežen z izvrstnim blagom in zmernimi cenami. Jakob Suligoj, urar Gorica, Gosposka ulica 26. »»^S————— se izvežbana natakarica, ki bi prevzela na račun pivo in vino v do-broidoči gostilni na deželi. JVIaslotf potil apratiitfšttio. V99999999999999* ..OHO"! veni, vidi, vici f Vi — »T Prenovljena in povečana trgovina svetovnoznanih čevljev in klobukov tvrdke J. MEDVED - GORICA, ^ je otvorjena Centralne posojilnice": Oconjevanje omenjenih predmetov prepusti tvrdka onim, ki se jih poslužujejo že od početka. To daje dovolj garancije, da bode podjetje vsestransko napredovalo. Kdor želi biti dobro postrežen, naj se poslužuje novega podjetja A. vd Berini Gorica, Šolsfca ulica št. 2. velika zaloga = =o!jkinep olja prve vrste ajbsljšift lirik \i Fslre, Up* Malfetl^, Sari te Hite 8 pi-odajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: Kron —'96.104, 112. V20,128, m,*4*. *¦* t«. 2'~» 240' za M\ !»o 72 Tla. ____ Na debelo cene ugodne. ------- rošilja poštnine prosto »a dom. Posodo se pušča tope« do popolno vporabe olja-, po uporabi se spet zame« a polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo Cene zmerne. je najnežnejše milo za kožo. POZOB! 1 Primožič-Gorica IlJB Varstvena znamka: „Stdro' Kadomestek M Aitlmr-Pain-Expei!er ,. povsod pripozfiano kot najboljše srsdslTO proti prehlajenja. itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko f,si-grom4' ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. EIGBTERJEVA LEKARNA wTfIEli8*bethgRSS0 stev* b no'/a ; na Komu št. 13. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: razoovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, opiik. Veliko denarja prihranite, ako naročite sukno naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poStena tvrdka etzler & Dostal trgovina z avstrijskim suknotn Brno, Schwedengasse 5 III. Uzorci na zahtevo poštnine prosto. 1000- tucatov lepo zarobljenih rji = brez šiva ¦== širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajainfe, pristno platno, tkano iz platnenih niti najini še vrste, primerno za nnjt>legaotnejšo bal Razpošiljalo se bode radi opustitve te slrok komad po 2 kroni 80 vin. Pošilja se najma 6 komadov — po povzetju. Cenjenim odj malcem naznanjam, da sem odbral po inve turi nad 400 0 metrov ostankov rumberškega platna. Platno je najboljše, vrste, beljeno solncu ter brez hib. — Dolžina ostankov , 6—12 mtr. po 50 vin.; izbrani ostanki 12—18 mtr. po 55 vin. mtr. Ya Irppžm platna* se jamči. — Razpošilja se proti pa zPtju, dokler traja zaloga, omot 5 kg (p bližno 40—45 mtr.) Pozor! Za neugajnjoče se vrne (lom torej je izključena vsaka škoda. S. Stan, tkalnica platna HflCHOD - Češko. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir __.^ ,~^~ Žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan ^iSSBŽT^Us^ - >• (last verskega zaloga). sreii rtti: M, Via Ha.Cam št i.| Intarorban. telet: 6orica jt 74, Trst St 1631. — TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. M Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka,. Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica vSv. Dujme. Na. novoj obali. Zastopstva: Egypi fn Levanta. "Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograftčni zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šr>ie i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60". »3 Zaužile glavnice E 90.100. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. nakupni Dir najnovejših oblek za otroke, deklice, gospe in gospode je Grazer Kaufhaus Gradec Jakominiplatz 14. (v lastni hiši). j lipi m p mm za konfekcijo, perilo, platneno blago, pletenine, čevlje itd. Ilustrovan cenik zastonj in poštnine prosto. Naznanilo. — Na rasna vprašanju, davnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko'pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer: v hotelu . . . . . »Pri poSli« | » * ......>Union"< » » . . Pri zlatem jelenu« » ».....»Tri krone < ter da ga oddajam na debelo w zaloge v sodčkih po 100, 50 iii-2.V litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za (loriško-UradišPansko v Gorici, tek. Josipa Verdi .O./sJS. H. B. Kdor pije pizensko pivo pri »Zlatem jelenu^ prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kuhinjo«. Največji dobitekl Mark 600.000 Naznanilo sreče. Za dobitke jamči država Vabilo k udeležbi dobitnih šans pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri |e 9 milijonov 841.476 mark dobita Glavni dobitki te prekoristne denarne loterij so sledeči: Največji dobitek jo v srečnem slučaj 600.000 Mark oziroma: glavni dobitki po: Mark fifiO.000 I Mark 300.000 ' » 550.000 •¦•» 200.000 » 540.000 » 100.000 » 530.000 » «0.000 » 520.000 » 50.000 » 515.000 » 45.000 * 510.000 » 40.000 » 305.000 » 30.000 » 303.000 1 » 20.000 » B02.000 » 15.000 10.000 i. t. d. V celem obsega loterija, katera io v 7 razredo razvrstena 100.000 srečk » 48.405 dobitki v I premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti pri bližno polovica vseh srečk. Dobitki se vižajo % vsakim razredom, in si cer znaša največji dobitek 1. razreda 50.000 Mar ter 7, na 690.000 M. Cene srečkam I. razreda so sledečo: Cela srečka M. 6 ali K 7 Pol srečka M3ali350 S. Četrt srečka M1-50 ali HM Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančni določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državni« grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpo šiijam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr Senem sreCkanjn uradno listino, ne da bi jo mora še-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročil prečisti' ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. maja na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMDURGU 36. Izrežite ! Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, sen, _________Bankgeschiift, Hamburg 36. __ Pošljite mi Moj naslov (celo srečko za M 6'- (K "-{pol » » » 3- (K :).50 ICetrt » » > 1-50 (K 1-75 Denar pošiljam v pismu j po nakaznici > pošljite po povzetja) kar ne velja prečrtajte GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. SMensfee gospodinje! FosMajte ilo iz te domače tovarne! Mitje izvrsteo. Cene običajne! Poskusite in sodite i Svoji k svojim! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncsm.