72. številka.
„EDINOST" iihaja po trikrat nu teilon * i»»ti)i i*-danjih ob ftovlclti, ćatPtkih in Mbotkh. JJjutranj« itdanj« izhaja ob H. uri ijutra,|. mri.rim p« ob 7. uri itfar. — O I, njim i/ilanj«- stane: /»	. r. - irv>'ii avmuj« f ).«>
<ea tri mra«r . . . 2.H0 . , . la pol l«ra , . . h,— ... a,—
n «M l*LO . . . 10.— .	a	„ Iti.—
Na narocbr brez priložene naročnine t« ne jemlje mir.
f'onaiuićnr ito»ilk« dobivajo v pro-dajulnicab tobaka »• trutu po 9 ni(•„ ir.Ten Tratit po M utt. Sobotno Trćerno .tdanje v 'trutu 4 i it., uren Trsta S d«.
Izdanje za soboto 15. junija 1895.
(v Trstu, y soboto zjutraj dne 15. junija 1895 )
Tečaj XX.
EDINOST
Oglaat »e račune po tarifa t petitu; ta naslov* r debelimi črkarai a« plačuje prostor, kolikor obtefa navadnih vriti«.
1'ovUna. osmrtnice in ja»n«Talitwle, do. uia^i ostali iti), ae računajo po pogodbi-
Vai Ijpiii naj i« pošiljajo 'jradniitfu: tlira Catorma it. 13. Vcako pitmo nora biti frankovano, kar nafrankovaua »e ne »prepmajo. Rokopiai a* no »raflajo.
Glasilo «lo
Naročnino, reklamacija i* oglaao apre-joiaa upravniitvo ulica Moliao pic-rolo hit. .1, II. nadst. Odprt« reklamacijo ao proate poltnioe,
inaketfn polltiAnetfa druttva xa Prlmorako.
Z Dunaja.
(Dupia i dne 12. junija).
Včeraj je v proračunskem odseku konečno vendar prišla v razpravo postavka proračuna glede takozvanih slovenskih vsporednic v i'elju, o koji postavki se je že toliko pisalo, za in proti; o koji je bilo poslanih že toliko peticij na vlado in na parlament; radi koje je bito burnih razprav po občinskih zastopstvih, v deželnem zboru Štajerskem in na mnogih shodih iu zborovanjih, slovenskih in nemdkih; radi koje so se dvignili na noge, ne saino Štajerci, Slovenci in Nemci, ampak je vznemirila vse one kroge, ki se bavijo javnimi posli v monarhiji in koje vprašanje grozi z razpadom ali vladi ali parlamentu, ali pa — obema. Proračunski odsek šteje 36 članov, a le redko kedaj se snidejo vsi. Včeraj pa smo doživeli redki sluči\j, da so se zbrali vsi — radi ,velikega" vprašanja celjskega gimnazija, za koji poslednji je postav* ljeno v proračun od 600 milijonov borih 1500 gld. Proti tej stvari, torej proti jasno dokazaui kulturni potrebi štajerskih Slovencev je govoril sam poročevalec o šolstvu v proračunskem odboru, član nemške levico in dvorui svetnik Beer, proti so govorili še trije drugi levičarji in jeden nemški nacijo* ualec. Za so se pa izrekli slovenska poslanca kanonik K1 u n in dr. Gregorčič, grof Piuinski v ime poljskega kluba iu minister za bogočastje, njegova prevzvišenost, vitez Madejski. Levičarji so hoteli, daje zaključiti razpravo — menda zato, ker so že izstreljali svoje puške — toda večina je odločila proti njim, kar je smatrati dokazom, da je večina proračunskega odseka za postavko o celjskem gimnaziji. Za soboto je zopet sklicana seja, v koji bode nadaljevati razpravo. Med teiu pa se širijo razni glasovi in govorice. Levičarji so se zagrozili v seji proračunskega odseka s posledicami, ki bi bile ueizogibne, ako bodo oni uadglasovani, to je, ako ostanejo v manjšini. Te grožnje pa se ni prestrašil nikdo, v prvič zato, ker bi vsakdo rad videl, da prestane družba, ki je najhuje škodila narodom m o n a r h i j e, s o s e b n o tudi našemu, v drugič pa tudi zato, ker levičarji često streljajo iz praznili pušk. Morda se jih ne pozna še dovelj s te strani, ali spoznavajo jih malo po malo, zbok česar pripisujejo veduo manj važnosti njih — lombardom. ("eski poslanec dr. Horo I d jih je res osmešil vtteiu smislu, zatrdi vsi sarkastiški, da groženj levičarjev ni smeti smatrati resnimi.
Vlada pa je vsakako v težkem po-
PODLISTEK. " Zlatarjevo zlato.
Zgoilovinska pripovest XVI. veka.
Spiiml A. Seno«.
X.
Brivec je probledel kakor kipa ; sedaj je stisnol, sedaj i/buljil oči, da bi videl, kuj bode.
„Miloše!" pričel je Pavel; .odreši, daj, mrtvega konja, a z onim drugim povedi to dekle v Zagreb k zlatarju Krupicu. Sedite i vi, dobri starec," dodal je Arbanasu, .pa se vrnite v mesto; povejte Krupiifu, kar ste tu videli. Jaz pridem za vami.*
,Hočem, hočem!" odvrnol je v strahu starec; „ne bi šel danes domov niti za zidano hišo ne. Ti zlotvori, Bor jim odpusti grehe! No! stari Krupič, ta bo — ali sam si je kriv — sam !il
Pet oklepnikov je odsedlo raz konje. Zvezali so oba lažišpanjolca ter ju povedli dalje v sumo. Haramija, starec iu dekle kre-noli so na vozu proti Kraljevemu brodu. Za njimi Pavel.
I o ž e n j n. Levičarji so groze — a v tein hipu vlada nima večine brez njih, raznn slučajno ob vprašanju o ,C i 1 i k i", kakor namreč mnogi nazivljajo celjsko vprašanje.
V tem hipu se je razširil glas, da so se sešli v sejo gospfnla ministri, ker so v zadregi, česa jim je storiti. Lahko bi bilo, ako bi mogli zanesljivo računati z glasovi; ali to ni mogoče in zato je stvar težavna. Tudi parlament sam je sedaj prizor golih slučajnosti. Večina poslanske zbornice je došla tako ilaleč, da nima nikakega zmisla več za čuvanje parlamentarne svobode. Tako je danes, pri razpravah o nekaterih važnih paragrafih davčnega zakona, predložila in vsprejela zaključek razprave že po prvem govorniku opozicije, a pozneje je spojila tri razprave v jedno, vzlic dejstvu, da so se govorniki upisavali za tri razprave. No vzlic vsemu temu je opozicija uporabila, sedaj prvikrat, § 62 poslovnega reda, ki določuje, da mora predsednik dovoliti pavzo desetih minut pred glasovanjem o vsakem predlogu odseka ali pa vsakega posamičnega člena, da morejo namreč poslanci dobro premisliti, kako jim je glasovati. Poslanec Sokol je govoril češki kaki dve uri. Sedaj (blizo 6 ura je) govori poslanec S c h e i c h e r. (Glej politiške vesti! Uredništvo.)
Odnošaji v Podgradu
Interpelacija poal. Spiiičiu'a in tovaritav na c. kr. »Indo v aeji poalanuke zbornico dno 10. junija 1895.
Načelnik upravnega odbora v Podgradu v Istri, Štefan Zadkovič, imenovan od. c. kr. namestništva v Trstu dne 19. julija 1894, št. 13354, je po zatrdilu njegove ekscelence, ministra za notranje stvari, .inteligenten" teini brez lastne volje orodje zaupnemu možu vlade. Dne 4. t. m, je moral občinski sluga po nalogu istega zaupnega moža in za istega prepisati volilne liste, obsezajoče nad 2200 imen. To se je vršilo med uradnimi urami, torej na račun občine in na škodo uradnih dolžnosti.
Dne 5. t. m. so se razpisale volitve za občinski zastop. Dne 6. t. m. seje volilcu Sla-voju Jenku uročila rešitev njegove reklamacije, uložene pri c. k. okrajnem glavarstvu dne 6. novembra 1894 s približno 700 nedo-statki. Po menenju njegove ekscelence gosp. ministra za notranje stvari je bilo reklamantu le do tega, da kolikor možno pomnoži število ugovorov. Toda c. kr. okrajno glavarstvo je pripoznalo opravičenimi 454 reklamacij ter jih je zavrnilo le 130 — mnoge uied temi le po pomoti, večinoma radi nereda pri c. kr. davčnem uradu in radi netočnih informacij poslednjega —, ostale pa sploh ni rešilo.
.Holio!" zaklical je Širne svojemu gostu na podstrešju, ,je-li ste čuli majstore Grga,
i taj pot šlo je slabo, i taj pot bilo je batin in krvavih glav; hvala Bogu, da mene ni bilo v tej kaši! — IvSa in Lacko z Bogom! Siromaka! Bog se usmili njiju duši! Ali če bi utegnoli ti železni vragi priti semkaj. Da vas najdejo, mladi gospod ne bi vas vprašal, po čem kupujete konopljo. Ima tc robe iu
.....Da, da 1 Prestal sem i taj strah —
ono zaradi popa. Bilo bi mi vas žal! Tako živ in zdrav, pa — hajd v raj nebeški !"
„Molči, kača!* zaškripal je Grga od zgora besen, toda brzo je pričel prosjačiti: .Šime, Širne, ako Boga znaš, skrij me, ker bi me ti razbojnici i tu mogli —"
,No, no, i ja sem krščan — kedar je sila. Evo vam dimnika, kjer se suše ribe. Zavlečite se tam skozi rupo; ni vražji sin vas ne iztakne. Malo smrada, malo dima, a kaj to — ko je glava na vagalici (kocki)!"
Počasi se je zavlekel brivec v dimnik. I lini mu je udaril v oči, v nos. Kihnol je.
.Pomozi Bog, nastavniče !* zaklical je Šime od zdola. „Prehlad, kaj ne f K da!
Glasom omenjene rešitve z dne 31. maja 1895 št. 5668, je c. kr. okrajno glavarstvo .sestavilo" volilne liste na podlagi reklamacij in na stroške upravnega odbora.
Rešitev reklamacij je tako nejasna, da je reklamantu, ki pač ima prepis prvotne sedaj veljavne liste, nemogoče, da bi saiu sestavil novo listo in jo razvrstil v tri razrede.
Dne 7. t. m. šel je reklamant v občinski urad, in sestavili so zapisnik, glaseči se na nemškem jeziku: „Št. 1048.
Zapisnik sestavljen pri občinskem uradu v Podgradu dne 7. junija 1895.
Navzoči podpisani. Po svoji volji pri se dš i Slavoj Jenko, dež. poslanec iz Podgrada, hišna številka 50, želi pregledati eventuvalno prepisati volilne liste, sestavljene za predstoječo občinsko volitev.
Administrator Štefan Zadkovič izjavlja, da tega ne d oz v olj uje, iz vzroka, ker je protivna stranka že enkrat prepisala liste, in da sedaj dovoli prepise le svoji (administra-torjevi) stranki. Slavoj Jenko. Zaključeuo, prečitano, podpisano. Zadkovič. Omahen, tajnik".
Tem povodom je izjavil Zadkovič, daje za svoje postopanje prejel ukaze od c. kr. okrajnega glavarstva. Njegova ekscelenca, gospod minister za notranje stvari je v 346. seji te visoke zbornice, dne 4. marca 1895, zagotovil kakor sledi: „Toda ne opustim, da ne bi zaukazal podrejenim oblastim, da jim je skrbeti za kolikor mogoče hitro in zakonito iz vedenje volilnega posla".
Podpisani morajo torej z ozirom na navedene dogodke zopet interpelovati v tej zadevi ter staviti do c. k. vlade vprašanji:
vtl. Ali se dogaja vse to v zmislu ukazov, izdanih nižjim uradom po njegovi eks-celenci gospodu ministru za notranje stvari ?
2.) Ali je c. kr. vlada pri volji, najhitreje zaultazati nižjim oblastim, da je tudi .nasprotni stranki" nemudoma dozvoliti prepis se strani c. k. okrajnega glavarstva sestavljenih volilnih list?*"
Dunaj, dne 10. junija 1895. S p i n č i d, Laginja, Krumbholz, dr. Kavnic, Tekly, Špindler, dr. Pacdk, Purghart, Perič, dr. šamanek, Hajek, Adamek, dr. Brzorad, N a b e r g o j, dr. Kur/, dr. Kramar, Itiankini, Dapar, dr. Blažek.
Politiške vesti.
Šestiiajstui'im seja! O seji poslanske zbornice od minole srede nam piše naš dunajski dopisnik: Ta seja je pričela dno 12. junija ob 10. uri zjutraj, a se je završila
Jesen je. No, grem ; sedaj prihajajo vragi, pa treba zagrabiti veslom."
.Oj brodar, oj lenoba!" zagrmel je zunaj Milošev glas; ven, na brod, lisico iz jame!"
Brivca je v srce zazeblo.
.Pridem, pridem, junak !" požuri I se je šime iz koče. „Ali kaj ? vi, kiune Arbanas nazaj in dekle? A kaj je bilo? Menda slaba pot ?"
„Nezgoda," odvrnol je starec potem na brud; .lopovi, antikristi, probodli so konja, me vrgli v blato, a dekle so hoteli oteti !"
,A, a!" začudil se je Šime, zmajavši glavoj ; vidiš grehote! Zli so sedaj ljudje, zli, občuvaj nas nebeški dvor zla. — Pa kako potem?"
.Pošteno smo jih, pošteno!" nasniijal se je starec in bil bi še dalje klepetal, da ni doletel na brod Pavel. Šime se je zganil, zagrabil veslo iu prevozil družbo na drugi kraj.
("okolinu je odleglo ; vedel je, (la je Rađale odšel, lzvlekt'1 se je iz dimnika in stresel saje raz sebe.
.A kdo, kdo vražji je lino niojo uit ma-
dne 13. junija blizo 2. ure popolunoči. Trajala je ta seja skoro 16 ur, in se je zavlekla od jednega dne do drugega. Razpravljalo se je o davčni reformi. Razpravo o proračunu so zanemarili t>-ko, da bode treba tretjega provizorija.
Zavlekli so tudi volilno preosnovo, samo da bi dognali davčno reformo. To pa le zato, da bi se mogla nemška levica pohvaliti, da se je dognal tak znamenit zakon pod njenim finančnim ministrom dr.om Pleneijem. Ali niti minister, niti njegova stranka, niti vsa koalicija se ne bodo mogli pohvaliti pred volilci, da je ta zakon donesel kakih koristi državljanom. Osobito kazenska določila tega zakona so jako huda. Ta določila dajejo takorekoč neomejeno moč finančnim oblastim. Cel6 neki levičarski list trdi, da po tem zakonu postanejo finančne oblasti vsemogoče — poleg orožniških oblasti. Še-le potem, ko se uvede ta «akon v življenje, se bodo videle posledice tem drakoniškim ustanovam. Opozicija je že s prvega začetka skušala s popravki; dra. Laginja sosebno z ozirom na to, kojim občinam naj plačujejo železnice davek. Prepričala se je pa, da odbijajo najbolj opravičene predloge in zato je sklenila zatezati razpravo kolikor mogoče na dolgo, in s tem, če le mogoče, preprečiti da ta osnova ne postane zakonom. Ni to zgolj nasprotovanje, ampak namera, da se prepreči uvedetije pogubonosnega zakona.
Opozicija je sklenila tirati, kakor se pravi, obstrukcijo, to je zatezanje vsemi mogočimi dovoljenimi načini. Včeraj se je pokazala najmočnejšo v tem. Ko je večina — sporazumno z vlado — po obdržavanjil mini-sterske konferencije sklopila tri razprave v jedno in ko je že po prvem opozicijonalneiu govorniku zaključila razpravo, tedaj je opo-zicija porabila do sedaj še nikdar rabljeni £ 62 poslovnega leda, zahtevajoča, da je dovoliti pavzo 10 minut pred glasovanjem o katerem si bodi predlogu. Predsednik je seveda moral dozvoliti to. Pet ali šestkrat je dovolil pavzo. Pri poslednji razpravi merila se je jakost med koalicijo in protikoalicijo. Koalicija je sklenila, da je za vsako ceno završiti razpravo, in naj pri tem protikoalicija govori kolikor jej drago; mislila je, da ona doseže več molče, nego protikoalicija govore. Računali so, da se poslednja naveliča govorjenja ter da odide toliko nje čleuov, da bode moči odglasovati. Protikoalicija pa je mislila, da pri tolikem zatezanju odidejo členi večine in da tako ne pride do glasovanja. Držali sti v šal.u jedna drugo, ali protlkoa* licija je zmagala. Po govoru Sokola, Scheichera in Šaman k a vsprejela
houi prereza!, kdo je izdal tajnosti ? Oh, da ga imam !" zastokal je brivec stisnovši pesti; „nohte l>i mu zakopal v goltanec!"
V tem trenotku se je zaslišal ropot. Brivec se je stresel. Pohitel je k luknji. Kraj koče dirjali so oklopniki, za njimi dvigal se je prah.
.Hvala Bogu!" vzdiluiol je ('okolni, „sedaj sem varen". Iu šel je s podstrešja. Prišel je Šime.
.Glej, glej! Orili ste majstore, kakor da ste se z antikristom poljubili. Bilo je na tesnem. A kaj se gospod Pavel vtika v te posle?"
.Norec!" odrezal se je brivec, „goapo-dičič se je zatelebal v dekle I"
bA tako ? Torej oče in sin ? Na zdravje!"
.Sedaj moram oditi," zavrSil je brivec zlovoljno. ,K vragu! Praznimi rokami. Lep vsprejein od gospodarja Stepka! Danes siro propadli. A naj bo, naj bo! Pride druga prilika. A ti molči o meni. Z Bogom!"
„Kakor mravlja! Z Bogom!" odzdravil je brodnik, „no, ne marate preko broda?*
.Ne maram! Pusti me v miru".
(Dalje prili.)
je večina konec debate. Glavnim govornikom protikoalicije je bil izbran dr. I>yk. Začel je govoriti ob zvečer in je govoril do IV, po polnnoči, torej je govoril skoro — pet nr! Zanimiv je ta govornik. Ves čas je govoril živo, veselo, tako, da je ime! poslušalcev tndi od strani večine, dasi je bila poslednja jako razdra/ena. Početkom je govoril nemški; ko pa je videl, da ga predsednik preveč pretrgava in da bi mu utegnil vzeti besedo, jel je govoriti večinoma češki. Predsednik se drži pri takih govorih, kakor da ne ve, o čem se govori. Govoril je o raznem, med ostalim tudi o celjskem gimnaziju. lfadi premembe rekel je tu pa tam kako nemško. O polnnoči prosil je četrt lire počitka, kar mu je dossvolil predsednik. Po polnnoči postal je kar hkratu velik hrup, ko je predsednik opomnil govornika, da naj ne rila svojega govora, kajti v resnici ga iti čital. Završil je med silnim aplavzom opozicije.
Prestanek o polnnoči je porabil dr. (Jess-manu, antisemit, v (o, da je stavil predlog, da naj se seja zaključi z ozimni na okolnost, da smo že nastopili praznik sv. liesnjega Telesa, na koji veliki praznik ne bi smeli zborovati. Za ta predlog so glasovali Cehi, Hrvatje, nemški konservativci in Slovenci— iz v l em š i p osi. Višnikarjal!
Češki veleposestniki so bili na strani levičarjev ter dosegli, da se je seja nadaljevala. Na to je bilo čuti porogljih vsklikov, osebili proti češkim veleposestnikom : posve-čevanje praznikov, lepi kristijani! itd. Slovenski koaliranci in nemški konservativci so jim privatno očitali to glasovanje. Ko je završil ilr. l)yck, ni bilo več niti približno 100 poslancev vladne stranke. Olenovi opozicije so bili pripravljeni oditi, da preprečijo število 10C glasov, potrebno za glasovanje. Videvši »o, je predsednik napovedal sejo za petek ob 10. uri, V tej seji pride do glas vanja o piedloženih in stavljenih predlogih. Teh je pa toliku, da bode trebalo, s pav-zanii vred, 10 in več ur za sama glasovanja.
Kvo, to je posledica osorne mu postopanji! predsedništva. Najbolje bi bilo, da se odloži vse skupaj' parlament in niitiistersl v<>. N.iSi bi radi to. In zgodilo bi se to, ako ne lii trebali proračuna državnemu zboru in delegaciji.
Danes pišejo novine o treh krizah, v u o m fi k i levici, v k o a I i c i j i i u v m i-ii i s te t s t v u V prvi je ne bode. Morila v koaliciji radi celjskega gimnazija. Vsekako sla parlament iu vlada bolnika — blizu konca. Poskušati hočejo sicer še ta ali oni lok, da in1 izdahneta, ali ozdravljenja ni več !
Različne vesti.
Praznik sv. Rešnjega Telesa. Mlado poletje »prevrnilo se je miuoli četrtek zopet nenadoma v neprijazen, poznojcsen.sk dan. Nebo je bilo oblačno, ne vse zgodaj zjutraj vzdignil se je inoran veter, ki je pod večer narasel v pravcato burjo. Zaradi vetra procesija sv. liešujegn Telesa ni mogla Iziti i/, cerkve, ampak vršila se j« znotraj. V veliki gnječi vžgal se je silil, na križu viseč venec na bližnji b.iklji, toda plamen so pogasil'* predno je mogla še nastati panika med ljudstvom. IVocesije so se udeležili razni dostojanstveniki, med njimi i župan dr. Pitteri.— Zlo vreme je prisililo marsikoga, da je ostal doma, namesto da bi „i/detel" v okolico.
Hinavstvo! Za binkoštne praznike priredili so župlj.iui pri sv. Jakobu veliko slav-nost v čast novemu župniku, prečastitemn A. iliovatinu. To je gotovo lepo iu moralno le pohvaliti take pojave ljubezni in .spoštovanja do svojega dušnega pastirja. Ali ali, nam se dozdeva, da je bilo pri tem tudi nekoliko — hinavstvu! Slaviiostim na čelu so bili namreč tudi taki možje, ki so poprej podpisovali iu nabirali podpise — proti sedanjemu gospodu župniku II r o v a t i n u. Kedaj so torej govorili resnico : prej ali sedaj ?! .Mi 11 i seve la sodili, da poprej, sedaj pa se hliu'jo -- — — ker, no, ker bi hoteli, da pozabi gosp. župnik, da so njega župljani po večini — Slovenci!! Le s tem nečistim namenom se ti hinavci silijo v prve vrste gratulantuv.
Mestni svet tržaški. Miu do sredo zvečer sestal st: je mestni svet, kakor smo bili že omenili, v XI. javno sejo, da nadaljuje in konča razpravo o preosnovi orguuizueijo občinskih uradov. Seji je predsedoval župan ilr. Pitteri, prisotnih je bi!o ;b> svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika X. seje interpe-loval je svetovalec dr. Morpurgo o nedostatnosti prostorov v mestni blainici. Te dni se je namreč piipetil slučaj, da so po noči pripeljali nevarno blaznenko v bolnišnico, toda skoro bi jo bili zavrnili, dasi je Tržačanka, ker v b dntšniei ni prostora. Zdravnik, ki je imel ponoćno službo, odredil ja torej, da je morala jedna bolniška postreinica odstopiti svojo posteljo bolnici. Govornik je naglašal veliko nevarnost, ki more nastati vsled tega, ker so v mestni bolnišnici deloma nastanjeni skupno mirni blaznenci z nevarnimi ter da je v celicah za posamične blaznence nastanjenih po 3, celo 4. — Mestni fizik dr. Co-stantini je odgovoril iuterpelantn, da je ek-sekutiva odredila taU>j provizorične korake, da odpomore tem nedostatnostim. Tako je n. pr. takoj preselila 20 mirnih blaznencev v bolnišnico v ulici Leo, kjer je že nastanjenih 40 takih. Tudi bolnišnica za bolnike na kužnih boleznih se začasno vporabi v ta namen, čim bode dovozna cesta do bolnišnice dogotovljena. Za sedaj so pripravili v mestni bolnišnici nekoliko postelj v ženskem oddelku na podu. Ur. Costantini priznava, da je treba vprašanju o blazniakem oddelku konečne, stalne rešitve. — Dr. M o r p u r g o se je zahvalil na odgovoril, izjavil je pa, da z istim ni zadovoljen; v prihodnji seji zdravstvenega odseka hoče staviti konkretnih predlogov o tej stvari. — Župan dr, Pitteri je tudi priznal, da je tu treba nujne rešitve. Povedal je, da ima zaklad za zidanje poslopja za blazne na razpoloženje razun 1OO.O00 gld., katere je bila darovala hranilnica, in katera svota je narasla z obrestmi že na 112.000 gld., še okolo 15.000 gld., katere so darovali zasebniki. Ta denar pa niti od daleč ne zadošča, zatorej izreka župan svojo uadejo, da mestni svčt dovoli ostalo potrebno svoto. Konečno je priporočil zdravstvenemu odseku, da predloži mestnemu svetu prej ko možno potrebne nasvete, da bi se knialo moglo pričeti zidanje.
Potem so nadaljevali razpravo. Poročevalec d' Angeli je prečital tabelo onih služb, katerih nositelji niso uvrščeni v noben plačilni razred, ki torej niso stalni mestni uradniki. Pri točki „mestni magistrat* so vsled predloga svetovalca K. It a s c o v i c h a povišali najniže mezdo dnevničarjev, službujočih pri magistratu in drtfgih občirskih uradih od gld. 1-50 na l'7n in najvišo od gld. 1-80 na 2 gld. Ker ti dnevničarji niso obvezani, da se npišejo v bolniško zavarovalnico, izjavil jo župan na vprašanje, llurg-stallerjevo, da stori tudi v tem pogledu, kar more. — Zatem je zbor vsprejel brez razprave točke: mestni stavbinski urad, blagajniški urad, gospodarski urad, stalistiški urad, davkarija, komisarijat za nnstanavlja-nje vojakov, tržiščni polic, urad, zdravstveni urad, pokopališča in mrtvašnice.
Pri točki »okrajni uradi* predložil je svetovalec I) o I I e n z, katerega je podpiral M a u r o u e r, da se plača 5 občinskim selom in selom davkarije poviša od 4K0 na 500 gld. Ta predlog sta pobijala poročevalec in podpredsednik dr. L u z z a t t o. O glasovanju je propadel Dollenjtev predlog. Istotako je propadel predlog svet. HnrgBtal-lerja, da s e p o 1 j s k i m č u v a j e m (11) poviša plača od 3u0 na 350 gld. Poročevalec je i pripomnil, da bode o proračunu za prihodnje leto itak predlagal, da se ti občinski organi odpravijo popolnoma. — Točko mestno knjigovodstvo so vsprejeli, o točki „bolnišnica" je predlagal svetovalec Dol len z, da se bolniškim stre-žajem poviša mezda od Bo nvč. na 1 gld., umaknil pa je svoj predlog, ko je dr. Morpurgo izjavil, da se istim plača uravna v poslovniku za bolniške strežaje, ki bode v kratkem dogotovljen. — V ostalih točkah predloge vsprejel je zbor „gasilstvo* brez razprave, pri tabeli „občinski stražarji" predložil ju <'o m b i, da se število istih pomnoži za 0 mož, ter da se jim piizna stalnost že po 10, namesto po 15letnem službovanju. — Predloge o preosnovi mestne za-stavljavnice vsprejel je zbor nespremenjene, potem je pričela razprava o predlogah glede kvalifikacij zastavljavniških uradnikov, katere je zbor vsprejel. — Potem so vsprejeli vse ostale splošne predloge, h koncu pa se je. vnela živahna razprava o predlogu dr. j M o r p u r g a, da naj mestna delegacija poslu bi za brzo uradovanje iu da naj izdela primerne načrte, da morejo tehniški konsu-
; lenti (mestni fizik, ravnatelj stavbinskega . urada itd.) obsevati neposredno z mestnim svetom. I ta predlog je obveljal. Župan se je zatem zahvalil zboru na udeležitvi in komisiji na požrtvalnein delu ter ob 9•/■ uri Zaključil sejo.
Pevsko društvo „Adrija v Bark ovijah vabi n.i veliko veselico, katera bode v nedeljo dne M. junija 180.">. na vrtu gostilne .Pri podružnici obrtnijskega društva" (zraven župne cerkve). Vspored: 1. Jenko: „Naprej" m „ „Oj banovci !w, godba. 3. a) Volarič : ,Ti, osrečiti jo Poti, in l>) I>. Jenko: „Ostre sir', 4. Iv. pl. Zaje: „U boj*, godba. 5. P. H. Sattner: „Maj ni kit v pozdrav*, mešani zbor. H. „Četvorka", godba. 7 *** „Sodnij-ski prizor*, izvršujejo diletantje. 8. Iv. pl. Zaje: „Na Savi*1, valček, godba. 9. P. H. Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. 10. + „Mazurka", godba. 11. II. Volarič: „V zvečer", možki zbor s samospevom baritona H. Martelanca. 12. Ka an: „Garibaldi*, gluma v jednem dejanji. 13. Svobodna zabava.
Med točkami svira veteranska godba. Tstopnina brez izjeme 30 nove, -- Sedeži po 10 novč. ltadodarnosti se ne stavijo meje. Začetek ob t], uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Iz Nabrežine nam pišejo; Tukajšnje „Bralno društvo" bode imelo svoj občni zbor dne 1(5. junija t. I. ob 1. uri pop. sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo denarničarja; Razgovor o preskr-bljenju druge bralne sobe ; 4. volitev novega odbora; 5, razni predlogi.
Zborovalo se bode v bralnici. P. n. gg. udje so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže tega zborovanja.	O d b o r.
Centralna posojilnica slovenska. Iz Krškega smo prejeli nastopni poziv: Ker raste število slovenskih posojilnic od dne do dne, nastala je živa potreba, da se ustanovi za nje osrednji denarni zavod in to iz sledečih razlogov:
1.	Manjka še nam Slovencem baš takega zavoda, kateri bi se za zdaj edino le s tem pečal, da vzdržuje, med slovenskimi posojil-Inicami d e u a r u o r a v n o t e ž j e, t. j. ni še posebnega zavoda, v katerem bi se odvisni novci enih posojilnic nalagali in drugim oddajali.
2.	Denarni zavodi, kateri so že do zdaj vsaj deloma to delo na Slovenskem opravljali, so skoro že drugod tako naprežeiii, da bodo v bodoče /.nabiti le težko obilnim zahtevam kos, zlasti zato ne, ker se število posojilnic tako množi.
Dobivale so tudi one. od teh zavodov pomoči le proti primerno visokim obrestim.
4.	Nadejati se je, da bodo osrednji slovenski denarni zavod („(.' e n t r a I n a p o-s o j i I u i ca s 1 o v e n s k a*) dobival iz večjih blagajni c iz slovanskih pokrajin za nizke obresti potrebne zaloge, ako bi nui doma t. j. od trdnejših slovenskih posojilnic dovolj ne prihajale.
5.	1'tegne vsled bližajoče se slabo letine po Slovenskem iu vsled letošnjih pomladanskih elementarnih nezgod slovensko ljudstvo terjati od slovenskih posojilnic toliko posojil, kolikor jih one uh bodo lahko same mogle dati.
Radi ustanovitve takega denarnega zavoda, ki stopi zbog potrebne duševne podpore v tesno dotiko s „Zvezo slovenskih posojilnic*, vabi začasni odbor vse slovenske posojilnice in odlične slovenske domoljube k u s t a n o v n e m u občne m u z b o r u, ki bode v nedeljo dne 23. t. m. popoludne ob 3. uri popoludne v Krškem v šolskem poslopji, s sledečim dnevnim redom:
1. Razgovor o pravilih; 2. Pristop zadružnikov; 3. Volitev načelstva iu nadzornikov.
Ustanoviti se namerava zadruga z „omejeno zavezo* v smislu zadružnega zakona z dne aprila 1873. Za podlago se vzame načrt pravil, ki se ob enem pošilja slavnim posojilnicam, katere bodo redni zadružniki te zadruge, dočim se bodo osebe, odlični slovenski domoljubi le izjemoma v zadrugo sprejemali. K sklicanemu zboru morajo osebe same priti ; posojilnice laliko pošljejo pooblastila, katera jih pa še ne vežejo, da bi morale pristopiti. One pristopijo še-le potem, — ako jim bodo ugajala pravila —, kadar bodo ta z izvoljenim načelstvoin vred že, registrovana. 1'strežeiM bode pa osnoval-iiemu odboru, da Iti posojilnice, kat« re se po svojih odposlancih ne udeleže te^a shoda, pismeno svoje želje izrazile. Za osnuvalni ' odbor	1 v a n L a p a j u e. '
Iz sv. Krita nam pišejo: ćital sem v listu „11 Popolo", da pride dne 16. t, m. v našo vas društvo „Clrcolo S. Giusto* in sicer z namenom, da obišče kapelico M a -t e r e Božje L u r d s k e pri sv. Roku. — Društvo da se pripelje z vlakom do Nabrežine, od koder odpotuje peš v sv. Križ. Želeti bi bilo, da se tega izleta udeleže tudi drugI kristijani, kajti prirediti jim hočemo slovesen vsprejem.	Križan.
Straina nesreča v Rovinju. Tukajšnji italijanski listi poročajo iz Rovinja, da se je predsinočnem udri pod v hiši št. 783 v Rovinju pod silno težo množice, ki je prišla poškropit nekega u m r š e g a m 1 a d e n č a. Ruševine so u b i 1 e 14 oseb, 20 njih pa težko ranile. Nekoliko podrobnosti o tej nesreči priobčimo v današnjem večernem izdanju.
Samomor v Gradiški. V poslednjem izdanju javili smo med policijskimi vestmi, da je 50Ietna zasebirca Fani Stickler iz Gradiške. stanujoča v ulici Rapicio hšt. 2, pred nekolikimi dnevi zginila z doma. Sedaj doznamo, da so predvčerajšnjem našli pri Zagradu v Soči truplo nepoznane, kakih 56 let stare utopljenke. Iz tega se more sklepati, da je Stickler zares izvršila žalostni svoj sklep. Čujemo, da jo je neznosna bolezen na srcu (krč) gnala v smrt.
Koledar. Danes (15.): Vid, Modest in tovariši. — Jutri (16.): II. pobink. nedelja. Franc Regij, spoznovalec. — V ponedeljek (17.): Adolf, škof; Lavra nun«. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 16 min., zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16.5 stop., ob 2 popoludne 20 stopinj C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 14. (Poslanska zbornica.) Razprava o šestem in zadnjem poglavju davčne pre-osnove. l'osl. V a š a t y je naprosil predsed-ništvo, da mora nastopiti pavza 10 minut pri glasovanju o vsakem paragrafu in pri vsakem predlogu potem, ko se je stavilo vprašanje. Predsednik izjavlja, da to ne gre, da bi se vsprejel predlog hkiatu, ampak vprašati hoče pri vsakem §. poacbe, da.li je zadostno podprt. Dr. G e s s m a n n in tovariši stavijo nujni predlog, da je pozvati proračunski odsek, naj hitro reši poročilo o vladni predlogi glede kredita 2 milijonov /a subsistenčno doklado drž. uradnikom nižjih treh razredov in za osebe učiteljskega stanu kakor tudi glede 950.000 gld. državnim služabnikom, tako, da se predloga bod« mogla rešiti do 1. julija in potrditi. O predlogu bodo razpravljali koncem seje.
Praga 13. Zastopniki 37 židovskih verskih občin so sklenili ustanoviti „Zvezo židovskih verskih občin" se sedežem v Pragi s popolno jednakopravnostjo obeli deželnih jezikov. Folitiška in narodna vprašanja bodo izključena iz delovanja „Zveze*.
Trtfovlmh« brsojnvk«,
Buatopelt«. Pionlnn r.» jenan 7.84 7-3.% Pfioniea 7i» maj-juni 1890 7.31 do 7 33 Oton km jesen 5 98-5 93 U* z« jeson «25- <1.20 Kom«* ?.n juni-juli 11-48-0 50. va juli-avgUst C-52 — 053
PAcnira nov« od 7» kil. f. 7 85-7-40 »d 79 kil. f. 7 40 - 745*. od 80 kil. (. 7 45-7-50, od 81 kil. r. 7-50 55, od S'J kil. (W. 7-55—7 «0. lev me n It rtfl-H «0; proso 6nO—<lf»5 rž no vit 0.'J5—tt.ilO.
PAonicrii 1'ovprnšuvanjo in ponudbn zndovoljrm ! cone iiespremoulduc. Prodaja 20i 00 met. »t. Iti 2", nvč. ccnejo. Koiuzb »talna, nmloče. Vreme: lepo.
Praga. Koralinirani sladkor za juni f. 12.95. nova letina 13 30. luiruo brez po»!n.
Praga. Centrifugu! novi, po.itnvljen-v Tr»l in starino vred, odpoitljatev prečoj 1,28 75 29,—. Juni
nt.pt. f. 29.25 -29.50 Ćo ne as k tj 29.50--Četvorni
,1Q-60--. -. V glavah godili) 80 75 . Mlafon.
Havrt. Kavu Hhio«m good nverago z« juni 94.75 7.H oktober 92 75. niirno.
Hamburg. Santo* good »vcra|[n 'u juni 75.50 september 7rV25 december 73.25. mirno.
Dunnjakii bona 13. junija. ltOB
DiJ.ii>
dol k
papirju „ „ v srobru Av»trij«kn reiiln v /.Lun * „ v kronah Kreditno akcijo ...
Napoleoni
20 iiutrk
ven: aj	danes
. . «01.20	101.30
, . loi 30	101.35
, . 122 85	120.05
, . 101,50	lOi.Ko
. . 409.-	409.--
	121 55
9.63	8-tiO
11.87	11.87
. 40.—	45 95
	lAJfc
^ lic
■ se
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST I
via Ciiserma št. 16 uhod piaiza della Caserma. )
(mit]'roti ntiki n>Jainiei/,	C
prodaja po uoverojetnih nizkih conah vsako- P vrstna angleška	P
kolesa. (bicykle)
ZiiKtopstvo kolos rAdler" iz tovarne H. Klever Frankfurt in „Viktoria Cykle NVorks" Wolver hamptoit Angleško.
Koleba Adli-r* so »vrtovno znana in 10 rabijo v nemški vojski.
Jamri so za vsaku kolo 12 mcdocov, kdor no zna vozili, nauči so brezplačno. — Po&ilja
na deteta in na vso kraje,	£
Lastnik politično druitvo .Kdinost*. — Izdavatelj in odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiskarna Doleue v Trstu.