(umirati ho HprojoiiiaJu in volj« Irliitopna vrnili H kr., o« hu tiska lkrat, i" n ii ii i< ® ii lf> •• ,i n » » l'rl vočlimliiuu) tiskanji hi oiiiia primerno Miinnjifi. II n k o p lil ho nn vračajo, iiofrimkovana plHinn ho no iprajoinajo. Naročnino projinua opravililttvo a IiiuiiihIi aoija) m oliMpvilioija na volllioin lip li. slov t), II nad HtiopJI. Filititu Hm za slovoistl sarod. Po poitl prnjornin volja: Za oolo loto . , 10 gl, — kr. Za pollota . , ft „ Za d*trt lota '.! „ (>0 j' V «dmlnln(ruol|l v«l|at Za oolo loto . . k k). 40 kr Za i>ol lota . I „ VK) „ Za Jotrt lota . *J „ 10 „ V IJnTiljUnl na dom pollljati votla lili kr. Vič na lotu. ; VrotlnKlvo na voiikom trdili b. fit il, v II. nadstropji. Uhaja po trikrat na todoi/ln •Utor v to rok, ooirtok in lobotoV^ Moderni očenuš. Dnu va d it o v iitn dohajajo num I/, Krancu-akrga črdniju bolj žaloNtno i« renue nov t'«. Dolgo no ae trudili bro/vercl pu raznovrstnih Dvojih g »s I h, da lil /nknli, knko rrsrfi je po« li žaj nu Francoskem. Kak , liumbhg" ho p»č»»lj k denarnim atanjetn ? Kaka ho kričali: 1'ovhoil dolu, lu jirl n uh ostanek? Tuda vnuku m'- upi lo nrkiij čana in tudi trm kričnčeni si« iiHta polagoma /spirajo, ku čujojo u hIu iu hm vet iniljouih, ktero hi bodo treba prnkrboti , di hu poravnajo državni mruflki Nam pa, li ni verjamemo liberalnim llntom na besedo', tvlo ju Žu jirej jasno, du državno prcmoženio nu moro dobro OHkrbovauo biti, ker ga imaiu v roku h brezverci, ki iiiinajo nobenega turno* gičnega Bodeča, pred kterim bi morali urlgnvof diuatl u Hvujim odtrbuvanji. Boga n , pravijo; v e m ti nimajo : vhu tu , kur bi jih m lilo k pu-liencmu raviuinjii, ho pri njih lu prazno mnenji'. Tnila, bodel morda rekel, vsa) je /hofr n ca lu, pri d ktero m 'rajo poročati u svojem (lilo vanji j kaj, ali Ao nu vrA , u dal ljudem zittu jririk, da reshico /iikrvnin IV ("'e lit ga ni, liidl Hile nI, ki bi morala fllbvrku, da poAtonn ravna. Ker ae pa boji«, da bi nu njih nopoAtrno ravnanje nu odkrilo, da bi liiulju hlll ■>, n| nu iir/.iuiovoljni, »lilo delajo z vsemi Milnml, iln m liulitvo po|»ulno nebi podobno izguju: bruz Horu in brez vero. Od tod tulcu nkrb fin Aolu; od tod zanju tak boj proti cerkvi. In Žal bog, nu FrnnoiiHkiMii hi- ju posričilo pnpoiiib ločil Auio od cerkve. NiijmnnjAu podobico nu "iti0 b ti v AolBkem iiohIojijI , ki bi tfpoininjam na veru; iiajneisnHtiiojAe besedico v Šole1; li knjigah, ki bi omenjala Hogu, krfiČaiiHtva. Kjer jo bil Itak križ, vrgli ho ga i/, sobo, Šolsko knjigo v vrrnkoni duhu piHane jia ho nadomestili /, brr,-verskuni IMihovuik hu no hihu prika.atl un piiij; Aolu, v Soli sanj nI mestu. Naravni) jo. ker ho ovrgli v o Btaro, vho krSč^nsko v šolali, da ho ludi zavrgli (ju ji ilnv oč. niiA; tudi in o uo i nič gladiti ji o Aoliikili tubah, puč pn u unajdii uamuntu njegu modemi učsuiiA, ku«-i oga vv a j h ju nn Frauc >nkein republikiuiik uč, tel ji v Aulo. lllaHi pa no tako-lei . ltig bogCi kralj kraljev, 1'nroda , ki hi člOvuAtvn piovul Do.it,, edino utiMpremenljivo 111 iiuniiirjevn bitjo, uouHtvarjuia Stvarnica, najvifia vednont, dobrota, |iiuvidnoHt., viOuoHt, ki vuunrjii''! iivii-bidu, ko človek rodi HUž»njatvo, bug svobodo, ki hi b. 1 vi dno ljubljen na hVnncoBkom, ti ri rodovitno naAe puljo, daj num mir iu liog(li|i . Tu imajo hoduj i/glod, kako iln mu i\w|i voh ta nčenitA. In hhiI trga očunaAa, lo hu t;a brezvurci praktično rabili žu mnogo b I V Kažejo gn prav Iuhiio vodjo aiuii Iii iI.iiv , k Bo hi BO.šli pri uo krm hIioiIii tur Izrekli sledeča načela; NaA ueprljatelj jo iiaA goHpod. Mi auarhlatl, tedaj ljudiu brez goHpuduv, bojujemo ne proti VHi«m, Id hrepend pn oblasti ali ju jia že unijo. NaA nrprijatnlj jo pnaontnik Hploh. Nrprijatrlj nam jo rttŽHva, naj bo moniirb čua ol giirhičoa, dmiiukrutična z vhoiih njuniini vraduiki. NaA neprijiitrll jo vHakojaka veljava, nuj hu žu i/it j a od hudiča ull od Mogii, v Čegur Imenu o duhovni tako dolgo gospodovali uho temu l.udsivu. Nejirljatolj nuni jo zakuti. Mi odbi-jumu iu zavračamo vhu poHtuvim nretlntva v dosego Hvojih namenov, odvračamo občno gla sovnluo |irav c i, kur nočemo pustuti de'ežniki zločiiintrv. Mi hočemo biti samosvoji go-Hpoiije, in izdajalec jo, kdur bi liotol biti iiaA vodnik. Vho iihAu imetju je hkiipuo; do njega Ima vHukdo oiiiikn pravico. Ljudi h tiikiiui načeli Irgojili ho oni, ki so v inomer kričali: NsA sovražnik ju corkuv, tur jrj pravico za pravico trgali i/, rok. Ne vem, če jim bodo načela njih doslednih učoit-cev po volji. Ali ni znamenj, da ho (ii in tam jeli ii moguSniiŽi gledati, kaj da hu nasledki n, Ii počutju trr da pOMkuAajn vo>; obrniti'? Čutijo nekako žo naprej ali imajo slutnjo, da ta |iut prljo čluvrAtvo v pogubo Zdi so jim in uu lu /, vzroka, da hofojo njih ufrrc pisati moderni očeniiA n krvavimi čtkuuii, ki bodo hvoIii bolj jiimiio pokazale, luij da uameinvnjo, kakor to kn ž o uojaHDl očriiaA piili uiVIrljev, ki ho v ninn hoteli nokiiku prikrivuti poklenska hvoju uačula. Kakor hu bližajoči vihar žu naprej nliitl po opariiiMii v/,duhu ktrirga človek težko i»rr- Knjigo družbe bv. Mohora I. 1IIUZ. Prtu 1'iUofitijo bukve so: , Slovo i^kf vočoru I c o'* .'Hi. zvezek, Herllo slovrn kiu) Vrčerniciun ju zelo mnuguvritno, in gmovo hodu pruHtemU ljudstvu v poduk lil kratek 6ut. Na (»rvl h t ran i začenja m o povrni, ,,Loterijo ju |iuitil". Lu-tu pohvaliti |irnv no ninreniu. To In tam Ima Hitler kak smfrftiin, znuimiv prizor uh povoBtl pravo hI, ni pravega dejanja. Namen, klortga jo imel pisec pri splHOVanjI, ju gotovo dober, da bi iinmrrč odvrnil liudatvo ml prevelike stavo v loterijo, (loiovo hu ju ta navada razvaila , iskati srečo v loteriji, glo boku v Ijudiitvo vrinila. Co lo moči, nosu In lu ou hvoju krajcarje v muvo, ter pričakuje, du mu Obilo povrne loterija tiste groAr. Io huhu(I vkr«pa h HUHrdoni o fttovilktth, (altu, da /cuiilia h tem čim lu veHeljo do tlela. Svarilen izgled naj bi bil VHakemu mesar .lurlj, kteri pričuje, kului liinlODiarni m nedelaven poHtauu človek in, uu da bi su mu Imetju množ in, zgublja počasi Au ono, kur Ima. Jezik temu spisu ju ilukiij okoren. Zdi hu in/, da hu piHiitrlj tu lu tam prav mufll, da pove svoje iiiIhIi, kterih |iogt)Hto v ou Htavrk prav debelo ua kopiči brez prave zveze; prosti človek bo težko iinflel prave niti v p ti. To pi lu no tti- o h ti v HpiHii, uiimenjrnim ta pro 11 ljudstvo Vrlo zanimivo In pnjiiziio lopo |ut je n H|irniiio pisan aostavrk o I v e h Z gladki} beiedo |irl|iuvedu|u plnatol| zgodovino mirlji vrga a zelo iiuNručnega „naroda mučuniAliega", 1'opiHiijr najprvo nekol ko rodovitni otok ,,1'lnn kjer biva v žalostnih raaiifrah, tlačen ud go-Hpodarjrv Angležev, nn|eiunik ua In itlil ruml)', veri krAČanukl ln domovin zvento vdani lite. Potem tolmači nekoliko zgodovino o prvem pokristjanjoojl lu ruBlIrJovanji katoliAku vorr. Kaže, kako jo priAlo nad Ircu žalostno to stani*, v kteri m ho nahajajo, žu /,pduj zavoljii njihov« krAAanako vel '. Ua io pa vrntlar ,',bug vnrh iiniilot,', nmčfiiiAi.va m hiIo ostali zvem.i sinovi sviti cerkvi, zvahU iinovl liuli rgninio ljutil)t'iu domovin . Sieuui č dodaja pn.Hrij iiiiijlinu sliko o O, Oonelio, najvifium, za iviijf ljudstvu vHtrajnu drlaiučim, pa živo v runo m i/gliulneui možu irnkrg'1 saroiiu. 1'initolj bo gotovo vzbudil BOčiltjn dO llboKt'KU nn. i i VHakumu Hlovenskemu bralcu, ob enem jia 0|i0iiitujal g ti, kliku naj liuli ou oslano zvrst krlHtijau lu pobožni, trr viliui ovoji domovini, sploh opominjal: kako naj posnema ubogega, a voudur poAtunrga lu vernrgii Ircu. ,,/, nilva", obrazce ir, Ijuiiskog« življenja v liuiomrrskem okraji, bo tudi prijetno berilo in vsak mu za kratek čas", — Dobro ju, da nn zapmujMjo enako narodno Aego in navado, ktero ho vriiuo bolj, žalibi g pogubljajo; h takimi hpinki ho dobro vHtrtv.a proHtomu liuti m t v 11 in tako lirožbiuomii namenu, le poHameeni r/,razi hu, zdi ho ni', nekako provoč lokalni, Inku da jih pri prosti bralci razvru Stajrr«ko nu bodo lahko razumeli. Posebno opozoriti pa moramo naAo kmetu m gospodarje na sostavrk „Priivnii razmere m d sorttdi (miijači)' . Lo ta bo marsikomu korist, da ho iziigni) nepotrrboeiflUi Akndlj'-veinu jirep ru ter soiiniSkim pravdam. Tali li spisov potrobuju naAo Ijiuistvo, kor velikokrat, lu bilo m lilij prepirov in tožb, ko bi ijiiilju rti/umrli in poBnall pravnu razmere. Novednost je pogosto v/rok pogubnim pravdam. '/,nI,v Inliku rečemo, tla jo druiba hv. Mohora pngoilila pravo h tem HUHiavkom, ki jo tudi lalik.i uinovru, ter s pri mori pojasnjiivau lu v piljliavill brHfill pl uliti. Prav primerno hu doitavljeno bnsul, ktero poHrbno ljubi narod, tur i/, njih zapamtujo poduk, tla hu po njem ravna; ravno tako VHlre-žtino hodu vtiakomu r, dobrimi sveti, kako ,,va- naša in Hi želi znebiti ga, tako ue tudi soci-jalna katastrofa oznanuje Bleheruemu, čegar duha Se ui popolno omotil puh liberalizma. To ho slutnje, ki ne varajo; so »lutnje posameznih in celih narodov; to pa tudi drugače biti ue more. Kakor hudobnež živi po noči in po dnevu v slutnji, da njegov koucc ne bo srečen, itako tudi narodi odpadli od Boga, slutijo, da mora priti socijalni propad zarad mnogih socijalnih prestopkov, ktere so zakr -vili narodi sami, posebno brezverski njih voditelji. Tem ueveda je mnogo na tem ležeče, da stvari ostanejo, kakor so; zato skušajo tudi to slutnjo s svojo vsemogočo žurualistiko odstraniti, toda kakor vidimo, ue jim to ne bode več posrečilo za dolgo časa. Brezbožna načelu, ktera so skrbno gojili med seboj in v društvih, ktera so pestovali tudi po šolah in podjiirali, da so se ondi razširila, spremenilu so se pri ljudeh v meso iu kri, ter grozd uničiti vse pravne razmere v človeški družbi. — Kaj je tedaj storiti? Odstraniti treba najprvo moderni očenaš v različnih oblikah iz javnega in zu Bebnega življenja, in odločiti zopet utaro častno mesto Gospodovemu očenašu. Krščanski duh, dub delavne in požrtvovalne ljubezni, ki edini človeštvo more rešiti groznega propada, nuj zopet zuvlada svetu in gotovo je, da bo člc-veštvo rešeno grozne socijalne katastrofe, ki ga žuga mučiti. Politični pregled. V Ljubljani 24. novembru. AvHtrijHke deželo. Državni »bor se prične 5. decembru in bo se poslancem že razposlala vabila. Nu dnevnem redu je obrtnijska postava. Časopisi pišejo, da bode v prvi seji predložil denarstveni minister budget 'n zahteval privoljenja za 3 mesce. Predložil se bode tud načrt za podporo poplavljenim deželam. O predlogu gališke zemljiščne odveze bodo izrekel svoje mnenje najpred poljski klub , ki naj se o tem porBzume z drugimi kljubi, in potem pride v zboru v obravnavo. Za ttm pridejo predlogi o šolski postavi in o dohodninskem davku. 1% liiMlirucka 22. nov. Deželni zbor je bil danea otvorjen s slavoklici preavit-Icmu cesarju. Deželni glavar se je spominjal žalostnega vzroku, zarad katerega je bil otvor-jeu deželni zbor, spominjal se dobrote presvit-lega cesarja, ki se j« skazal očeta deželi. Dalje je zahtevul, naj deželni zbor izreče zahvalo vojakom, deželnim strelcem, žendarmeriji vsem darovalcem milih darov in rodoljubnim družbam. Govor je bil sprejet z živahnim odobreujem, iu c k. deželni namestnik je v daljšem govoru obetal vladiue pomoči in pov-darjal potrebo, uuj se nikar ne zgubi pogum in srčnost, ako je strašna nesreča pokončala to, kar se je v t-toletjih stavilo; z združeno močjo pod močnim varstvom presvitlega cesarju in z blagoslovom Božjim bode mogoče poruvuati velikansko škodo. Ko so bile raz rešene uloge, storil je obljubo novi rektor dr. Sienlechner in na novo izvoljeni poslanec grof Fedrigotti in po nasvetu grofa Brandisa ima se voliti pomožni odsek v seji, ki itna biti ob 4. uri popoludue. Izvoljenih ju bilo 21 udov. V nanje državo. IE FraneoHkeK" > 13 novembra Denarstveni svet išče še zmirom tistih 100 miljonov, katere je denarni miuisier Tirurd najprej zgubil, potem pa zopet najdel. Minister za javna dela temu nič kuj ne verjai e, in ker jia potrebuje 100 milijonov, da izdela začete železnice, bode zopet treba ua posodo jemati, ker ne kaže dela pri železnicah ustavljati , da ne pride toliko ljudi ob zaslužek. Občinski svet v Parizu pu ni tako zbirčen. Zu lesene burake, kamor bode spravil svoje šole, je numenil 5 300.000 Irankov. Od kraja je bilo zu to odločenih, samo 500.000. Koliko bodo stala še le stalna fiolaka poslopja ? A obč uskemu svetu so zelo mudi, kdo ve, ali ue pride drugu sistema in to prekucne. Med tem si pa pomagajo s praznim bescdovaujem. Tuko se je zbrulo v dvorani „Velikegu or euta" poglavitne lože v Parizu nad 300 volilcev katerim je poslunec Arthur Ilauc dajal odgovor od svojega poslovanja. Rekel je, da je glaeoval za to, naj so duhovnom vzcm6 vse preduosti, iu nuj se ustuvi zidanje cerkve Je- zusove. Ali očitali so mu, da je včeraj glasoval za konkordat. Rane je temu tudi pritrdil, rekoč, da je konkordat potrebno zlo, in se mora potrpeti. K Bklepu Je povdarjal, da dežela potrebuje miru Ko je Ilauc nehal, nastopi unar. hiat Deynand in pove , da se neče pečati ne s politiko niti s parlamentom; le družinska (socialna) vprašanja so za njega, ker je kozmo-polit (povsod domu) iu nima domovine. Te betade so izbudile velik hrup, in Deynand[|e mogel zapustiti dvorano. Z veliko večino je potem Itanc dob i zaupnico. Ob istem času so zborovali na Mont Martre volilci, ki so se ba-vili z vprašanjem, naj se podere cerkev pre-svetega srca Jezusovega na Montmartre. Na veliko novoijo prostomišljakov, ki bo zbor sklical', prišlo je tudi nekai katolikov, ki so j h motili vedno klicaje: „Ni) živi presveto srce Jezusovo, naj živi kralj 1" — V „Journal des Debata" piše Gabriel Gharmes o katoliških rnisijonih francoskih na vzhodu, kako da ti zavodi močno razširjujejo francoski vpliv. Charmes svetuje, naj vlada uikar ne odtepuje svojega pokroviteljstva katoliškim misijonom, marveč uaj jih varuje z močno roko, da bodo varne. Izšla je »apoved Iz xl>lrall*£a fraiiiiiHoiiov v Genovi I. I. naj sej dela zoper zidanje cerkve presvetega Srca na hr.bcu Mont Martre v Parizu, lo poslušni sinovi hite spolnovati to zapoved svojega višjega gospoda očeta laži, tedaj agitujejo zoper zidanje te cerkve, začeto cerkev očojo podreti in tuko zbrisati ta madež francoskemu ljudstvu. 12. t. m. bo na dveh krajih, Parizu na zahod v loži velikega vzhoda, io na sever na gr ču „Mučencov" govorili zoper to zidanje, govori so bili polni sovraštva do Bvete vere, do krščanstva, tako da moramo nehote spoznati — le pekel tuko razsaja zoper krščanstvo. Qur-usqu« tandem t a zakličemo.raje, presveto Brce reši Francosko; zavoljo števila pravičnih pri-zunesi ljudstvu, da francoski katoliki spregledajo, kam jih je pripeljal liberalizem — prišli so v roko trinogom, kateri jim hočejo vzeti vero in premoženje. twi 1'nrlza 19. nov. Drž. gospodarstvo spraviti v ranotežje (da ne bodo stroški pre- rovati zdravje pri hiši" (samo da bi ljudstvu ne bilo morebiti treba nasvetovuti toliko „po mad"), ter z zdravili, kterih, ako že bolezen na vrata potrka, podaja in nasvetuje ,,domača lekarnica ali apoteka". Sploh smemo zadovoljni biti, daje mnogo zanimivega in koristnega prišlo tudi s tem zvezkom si. Večernic marljivemu pro temu čitalcu v porabo in berilo, ktero uaj mu bo v resnici „v poduk in kratek čas". Šesta knjiga „Koledar" za I. 1883. (Konec.) Tudi drugi spisi v tem „razgledu" so zanimivi in podučni, nekteri tudi spodbudni, to posebno b ,,Slovani romajo v Rim", „ziočinstvo v Rimu", „prebridka zguba", „škt f J. Dobrila", katerega g. pisatelj slovenskega škofa imenuje. Hvalevredno je tudi, da se pisatelj v svojem razgledu spominja našega dr. J Ble vvoisa, tako tudi pokojnega Jurčiča, ki si je na slov stvenem polji posebno tudi pri Mohorjevi družbi pridobil veliko zaslug; čudno pa se nuui je zdelo, ko smo brali v poročilu slovenske bratovščine, koliko zaslug si je pridobil kot vred-nik „Slov. Narodu"; kujti znano je num vsem, da njegovo deiovauje pri ,,Narodu" ni bilo vselej koristno naiodu. Resnica pred vsem, tudi ljudstvu ne smi m o lučati pesku v oči. Tako jo tudi graje vreden spis o požuiu „riiigthi:utra". Ako namreč človek trezno pre- mišljuje faktum, da je v 11 mesecih pogorelo 20 gledišč, no, v tako kratkem času tedaj toliko požarov gledišnih, pri tolikih varnostnih pripravah, kakor so jih imelu vsa gledišču, dokler se je prej o tukem požaru le redko slišalo; uko pravim, človek to trezno premišljuje: mora nehot6 priti do misli, da to ue more biti slučaj, marveč da je tu nekaj metafizičnega — roka Božja — vmes. lu mi mislimo, du v bukvah, kakoršne so družbe sv. Mohora, bilo bi spodobno, ko bi se bilo nekoliko opozorilo na previdnost božjo sploh iu posebej uu pravičnost, ktera kaznuje n. pr. oskrunje-vanje posvečenih dni, zapovedauih praznikov itd. iu v posebnih dobah tudi glasueje kliče ljudi k spoznanju, k pumetnosti iu pravičnosti Nerazumljivo nam je tudi, kako more g. pisic imenovati francoski naj srečnejši narod v FiVropi, ko nam vendar listi dan za dnevom donašajo poročilu, kako po celi deželi franco ski vre, ter se je v kratkem kake katastrofe buti. Enakim nupukum izogibati se in podajuti enako zanimiv razgled po svetu, bodi naloga pisateljeva uu prihodnjo si leto. Opomnili bi še v obče, da naj bi hI gg. pisatelji prizadevali kolikor mogočo poljudno [io domače pisati, nenavadne izraze izpuščati uli ruzlugovuti, z domač,mi pojasnovuti. Ne moremo si kaj, da ne bi zopet in zopet opozorili na Slomšekovo pisavo. S tem pregledali smo vse knjige, ktere nam je letos podala Mohorjeva družba. Namen temu poročilu je dvojen. Pred vsem hoteli smo ude družbine opozoriti na posamezne knjige, kuko da so zanimive in podučoe. Ker znano je, da človek mnogokrat spisov v svojih knjigah ne bere; uko ga pa prijatelj opomni, kako je ta spis važen ali podučen, brž ga sili radovednost in pogleda, kaj da je v spisu posebnega. Ako te vrstice tega ali onega opomnijo na to, izpolnjen bode naš prvi namen: da bi udje prav marljivo brali družbine knjige. Drug namen num je bil opomniti družbo Mohorjevo, kake knjige da posebno vgajajo slovenskemu občinstvu ter opozoriti pregledovulce družbinih knjig, da odstrunijo med zlatim pšeničnim zrnjem vsuko šo tuko neznatno Ijuličuo seme in da skuša|o glede jezika kolikor mogočo dajati num lično pisuvo v vseh spisih. — Da bodo pu mogln družba vsem zahtevam z veseljem u vspešno vslrezati, kličemo: Bodimo družbi horjevi zvesti in vneti udje, skušaimo kdor, kjer m kolikor moči razširjati družbo in na-t niti naročnikov. Naj živi, nuj rase, naj cveto družba nv. Mohorja, čaiil. in ponoH narodu alovougkomu! * *• * Begali dohodkov) misli nrnisterBtvo zmanjšati javna dela. Ne bilo bi mogoče, tako naprej gospodariti in sedaj pa na posodo jemati. Denarno može sedaj zelo skrbi ljudovlada; boie ae poloma in zato bi radi videli političen preobrat. Republika je dobra toliko časa, dokler podpira vstanovn ke, kakor hitro se pa prikaže državni bankerot, kakor strah o polnoči, žele reakcije in povel čujejo reakcijo, kakor rešitelj co družin (t. j. nabranih denarjev). Seuski prefekt (okrajni načeluik) Oustry hoče prekositi svojega prednika v sovraštvu do cerkve. Ne čakajo predloga občinskega sveta, zahteval je denarja, da odpravi iz pokopališč križe, napis« in vse, kar spominja na krščanstvo. Na zasebnih grobeh hočejo še pustiti križ« za spomin. Zidanje cerkve presvetega Srca veselo napreduj«. Doneskov jo obilo po zadnjem izkazu je 11,728 700 frankov. Mestni okraj ki je na Montmartre, začel se je tudi zanimati za cerkev. Hišni posestniki, obrtniki in delavci, ki imajo tudi lep zaslužek, spoznajo, da bi le njim na škodo bilo, ako se ustavi začeto delo. Hočejo tedaj povabljeni biti k javnim sejam, kjer divjajo zoper cerkev sprave, da bi tudi oni svojo rekli. 1» Klinu 22. okt. Kralj je danes otvoril državni zbor. V prestolnem govoru pozdravlja poslance, voljeno po novi volitveni postavi, našteva postave, sklenjeno v prid deželo v poslednjem zasedanji in obeta javni mir stanovitno braniti. Izvirni dopisi. 'ti Dolinic, 22. novembra. (Odlikovanje.) Z odlokom dne 24. oktobra so »vitli cesar vitežki križec Franc Josipovega reda naklonili prečastnemu gospodu Fr. Juvančiču, častnemu korarju lavautskomu, kanoniku ka-pitola v Koroškem Strassburgu in dekanu pri Novocerkvi. V 2. dan novembra jo odlikovanec bival na Dobrni, kder so se vsled neke okoliščine bili zbrali skoro vsi duhovniki dekanovine no-vocerkovske iu nekteri iz sosednje Skalske Ob poludne jo uradni sluga prinesel telegram s čestitko z Dunaja, katero pa mkdo izmed navzočih ui razumel. Dotična oseba, ki je v metropoli avstrijskej ime odlikovanca čitala v časopisu, je namreč pozabila omeniti povod čestitanju, a časniki z veselo novico so prišli nekoliko časa pozneje, ko ho j« družba že bila razšla. Še le sedaj je zasvetilo solnce prvlje nerazumljivemu poročilu telegrafičnemu. Sledeče dni si pa zamogel večkrat slišati povpra-ševaujo, kedaj neki bodo „križali" gospoda kanonika? Dan slavja za odlikovanca in za ljudstvo njegovoj skrbi izročeno bil je na praznik sv. Cecilije. V predvečer so farniki svoje veselje razodevali s tem, da so mu med pokanjem možnarjev priredili podoknico. Imenovanega dno so se pa pri stavljenem zlatoinašniku zbrali razven enega vsi duhovniki dekanovine in ob činsko zastopništvo. Izmed drugih gospodov, ki so so svečanosti vdeležili, bil je tudi z enakimi častmi odlikovani starosta lavantskega klcrB, preč. gosp. kanonik Žuža. Ko se je šo namestnijski svetovalec in okrajni glavar, gosp. Haas, kot vladni komisar pridružil, vršil so je čin odlikovanja. V svojem nagovoru je omenjal zaslug, ki hi jih je počantenec nabiral tekom svojega blizo (Kletnega delovanja kot duhovnik iu državljan. Potem j« vitežki križec pripel na oprsje zaslužnega moža h primernim osebnim čestitanjem. Outu navzočih duhovnikov razodeval jo zlatomašnik, veleč. gOBp. Lah ter slavljeneu izročil v ličnem okviru s zlatimi črkami tiskano spomenico, ki v kratkih črticah opisuje tek javnega življenja odlikovanca. Iz spomenice, ki je tiskana v mnogih eksemplarjih, pozvemo, da je počasteuec svetlo belega dneva zagledal v Jamnah pri Konjicah dne 9. sept. 1. 1802; v mašnika posvečen po mil. knezoškofu Ignaciju 24. avgusta 1825; bil kaplan pri sv. Martinu poleg Slovenjgradca od 29. okt. do 27. dec. 1825; v Vitanji kaplanoval od 27. decem. 1825 do 22 oktobra 1829. pri Novi-cerkvi od 22. oktobra 1829 do 28. marcija 1830; potem provizor od 29. marcija 1830 do 17. dec. 1835. Dne 30. aept. 1835 je postal župnik Vojniški, ktero furo je od 17. dec. 1835 do 15 dec. 1859 vladal; dne 15. dec. 1859 povrnil bo je k Novicerkvi kot farni predstojnik in dekan, ktero Častno službo je bil že poprej opravljal. Mil. knezoškof Jakob Maksimiijan somu leta 1873 podelili naslov kn. šk. konzist. Bvetovalca, (duhovnega Bvetovalca so ga bili žo pokojni knezoškof Anton Martin, njegov sošolec, 12. nov. 1849 imenovali) od Bvitlega cesarja je lota 1874. imenovan bil častnim korarjem lavant. stolne cerkve in dne 24. okt. 1882 odlikovan z vitežkim križem Franc Joži fovega reda. Na svoj god dne 4. okt. 1875 je slovesno obhajal zlato bv. mašo. Nedavno je navršil osemdeseto leto svoje dobe. Da bo se pri obedu vršile napitnice sv. Očetu, svitlemu cesarju, milostlj. knezoškefu lavantskemu itd, ponavljalo čestitanje, pač ni treba omenjati. Kar bo nam pa skuhali in apekli, to smo vživali pri mizi odlikovanca, katerega ljubi Bog ohrani šo mnoga lota v čast Sebi in v korist izročenim mu vernikom I Iz CcIovcn,2l. novembra. (Odlikovanja, Šole. „Narodna šola." Potreba narodnostno postave. Občinsko volitve.) Povodom cesarjevega potovanja po Koroškem bili bo tukaj odlikovani: Skomturskim križem Franc-Josipovega reda celovški župan Gabriel Jezernik; z redom železne kron« tretje vrste predsednik kupčijsko zbornice Kari Ilillinger, šolski svetovalec dr. Valentin M.illler in tovarnar Maks vitez Moro; z vitežkim križem Franc-Josipovega reda nadzornik Franc B o g 1 v Treb žu , župnik v Št. Mohoru dr. Jernej Levičuik, in župau v Treb žu Kajetan Schnablegger; z zlatim križem s krono zdravnik Šimeu Ester v Sacbsenburgu, lekar Alojzij Iluth v Wo fs-brrgu, zdravnik Kastner v Borovljah, župan Leon Man nor v Biiickelnu, mestni odbornik Karol Marti ni h v Celovcu, in župan Josip Strammer; z zlatim križem fužinar Oross, župan Lakner, župan Lesjak, deželni poslanec Po tac h, učitelj na Jezeru Miha Pozni k, župan Schnabol, župan Seoba-cher; s srebrnim križem delovodja Kofler v Ilunmelbergu. Slovenci so med turni Mflller, Levičnik in Poznik; drugi so Nemci in po-nemčenci. Nekaj odločnih in glavnih levičarjev je izpuščenih, na pr. dr. Lnggin, Matuchnig, dr. Ubl; no vem po čigavi zaslugi. Poslanec Moro bo zdaj b toliko večim pogumom v državnem zboru vladi davku odrekovall O naših pi nemčevaluih šolah sem slišal te dni pravo sodbo iz čisto nepristranskih ust. Neki posestnik j« namreč rekel: „Ko bi imel še deset otrok, nobeuega ue pošljem več v nemško šolo. Moja Htarejša hči je hodila v slo vensko šolo in zna pisati in brati; mlajši dve hčeri pa ste hodili v nemško Solo, pa ne znate čisto nič, ne nemški ne slovenski, no jiisali no brati." In take brezplodne šol« podpira in vzdržuje naš deželni šolski svet. Furor tiuto- nicus je nekterim gospodom že vse možgane zmešal I Še nekaj I Tistim, ki mislijo, da se je 81o-vanom začela pravica deliti, naj bode povedano, da se močno motijo; še slabeje je, ko prej: prej je bila v tukajšni učiteljski pripravnici sloveuščiua obligaten predmet, letos so jo odpravili. Potem pa take, slovenščine nezmožne učitelje v sloveuske občine pošiljajo I Ali res zoper take krivice ni nobene pomoči ? (Konic prih.) Domače novice. V Ljubljani, 25. novembra. (Obletnico po dr. Janezu vitezu lileiioeit-TrsteniSkemu) priredijo v Ljubljani mestni zastopniki, kmetijska družba, slov. Matica in čitalnica dt>6 29. novembra ob 10. uri zjutraj v stolnici škofijski. Maševal bode bv. mrtvaško mašo velikoletni tovariš umrlega, novoimeno-vani kanonik mons. Luka Jeran. K mrtvašu ci vabljeni so vsi častitelji umrlega. Cujemo, da se enako hočejo spominjati rajnkega rodoljuba tudi častitelji njegovi po manjih mestih in po deželi. (Mestni odbor) imel je včeraj sejo, ktere so se vdeležili tudi nemškutarski odborniki, ki so nevarnost svojega kujanja sprevidiii ter se pred svetom izgovarjali, da le slučajno k zadnji seji ni bilo nobenega izmed njih, da pa niso bili po dogovoru izostali. Kot zastopnik mestnega odbora v dežel, šolskem svetu je bil izvoljen g. Šuklje, v slavnostno komisijo pa gospodje: Fortuna, Moše in Hribar. Obširneje poročilo objavimo prihodnjič. (Vabilo k druStveni besedi,) katero priredi narodua čitalnica Liubljanska v nedeljo 26. novembra 1882. Program: I. G. Eisenhut — „Moja ljubav", osmospev, poj6 gg. Pf.bll, Brauke, Staincar, Pelan, Steguar, Juvanec, PaternoBter, Kruleč. 2. a) David Popper — „Andante" iz koncerta op. 8; b) Ilenri Rover — „Mazurka" op. 8, igra na violoncellu gosp. Adolf Ilodek iu spremljuje ga na glasoviru g. J. I r bil. 3. Abt. — ,,Solnce vsem solcem", samospev, poj« g. Puc har, spremljuje ga na glasoviru g. J. f nbil. Pot skozi okno. VeBola igra v I dejanji, po francoskem od Škribe-ja, poslovenil g. Davorin Bole. Osobe: Vitez Doslednovič. Ljubomilj, njegov bratranic. Milica, Ljubomi-Ijeva soproga. Baronovka-Prešernova, Miličua mati. Špelka Podtepkarjeva, žena najemnikova in Mil čna sorojenku. Gosti in hlapci. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop k tej veselici imajo lo čaHtiti člani čitaln ce. čitalnični odbor. (Občni zbor kmetijsko družbe.) — (Konec.) Tu naj pridno obiskuje poddružnice, doma dela po izgledu dr. 111«. weisa in gotovo bo prav šlo. G. Kramar ugovarja to in drugo brez znamenitnišega pomena. Zlasti poudarja, da bodo reB 1000 udov pristopilo, ki plačevajo po 2 gld. Vredništvo lista gre tako potovalnemu učitelju, ki ima pa že 30 sodelovalcev. Vladni svot. pl. Fladung opomni na § 1(5 oddelek U: Zbor zna lo sklenili, kar gavni odbor predloži. O takih predlogih, ki gredo v njegovo področje, so ne more dBiies sklepati. Pred morajo biti v centralnem odboru dobro preudarjene. G. Kramar ugovarja, da pn § 3. so o listu smo že danes sklepati. O. Brus pravi:-Potrebno ste dve reči s Vrednik in cvek ali denar. G Kramar je le začasno nastavljen, kaj pa, če bodo dane-' ali juter premeščen? Kje bo potem vred o k V In kar so stroškov tiče, je li vso dobro pruniS- Ijeno? Bode li g. Kramar dolgo zadovoljen list zastonj vredovati? Kdo nam je porok, da bode res toliko novih udov pristopilo in vsi plačevali? Vbo to je tuko rekoč v zraku viseče. G. Murnik naBvetuje uklep posvetovanja, rekoč: Toliko smo se že razgovarjali, da je reč iahko vsakemu jasns, zatoraj predlagam sklep in glasovanje o tej reči. Predlog Kramarjey, da se list z novim letom začne izdajati, je bil odobren ter je postal sklep občuega zbora. Glavni odbor, kteremu j e bila res reč jasna, za izdavanja lista z uovim letom ni glasoval. Potem se je ob kratkem obravuavalo še nekaj nasvetov poddružmc. Tako je želela Jeseniška poddružnica, naj iz državne podpore ne kupujejo tudi telic, ampak le junce. G. Brus pojasnuje, da te tudi do zdaj niso kupuvale telice iz državne subvencije, ampak iz družbenega denarja, ker mnogo živinorejcev to želi. Izrečena je bila potem želja, naj bi se junci no prodajali po dražbi, ampak naj bi jih dobivale občine zastonj, revni pa za polovice ceno. G. dr. Poklukar pojascuje, da se je živina od začetka za polovico cene oddajala, pa bile so zato marsiktere Bituosti. Dražba je pa zato naj boljša, ker to, kar se vtč skupi takoj se spet obrača za nakup nove živine. Ce pa dajemo zastonj, nič več ne dobimo, tedaj tudi nove živine ne moremo nakupovati. Tako pride mnogo manj živite med kmetovalce iu toraj le dobra reč škodo trpi. Ker je bilo žb blizo poludveh popoludne, je bilo nasvetovano, nij seja preneha ter bb popoludne ob treh spet nadaljuje; kar je bilo sprejeto. Ker se popoludne ni sr šlo dovolj zboro-valcev za sklepanje, je bilo o drug h po poddružn cah nasvetovanh rtč' h le bo'j domače razgovarjanje. Toraj hočemo s tem poročilo o obravnavah letošnji ga občnega zbora skleniti z željo, naj bi imele boljše nasledke, kukor se j h nadejamo. Kouečno naj naoa bo doveljeno šj m^lo opaziko dostaviti. G. Kramar glavnemu odboru t čira, da ne Btori nikjer „inciative", vue njegovo delovanje je ed.no le b tem dokončano, da od poddružmc letuiuo tirja in pob ra itd. Kar je g. Kramar zgrešil, so njtgovi tovarši dostavljali tako, da prav za prav ni jasno, kdo ima tu „inic ativo". Je li g. Kramar začetnik borbe in orodje njegovo so drugi, ali je njegova Bvojut zafietn.ca in orodje njeno pa g. Kramar? Bodi si, kako rado, mi le dostavljamo. Recimo, da je to res, kar pa ui, in očitna neresnica, da več ne rečemo; prašamo: Je li tako postopanje premišljeno modro? G. Kramar je tajnk centralnega odbora in še le danes izvoljen. Mar li je r. tajnik, g. dr. Bleiweis, prvi dan izvolitve tako po-Btopai? In vendar g. Kr. njegove modro-i ne bo dosegel. Dalje: Je li to zahval«, da ga je glavni odbor »izvolitev priporočal? lf Io je stvarnih pomislikov vtč kakor edtn in s;c r prav tehtnih (osebnih še v misel ne vzamem), in vmdar ga je odbor priporočal. Iu zaduač: Tajn.k je glavni delaltc odbora, pa zoper njegovo voljo vendar n česa ne more izvršit-. Primerja naj, kdor hoče, to zadevo njegovo in postopanje njegovo 1 Resnično velika in pre drzna neprtmišljenoBt ali pa nepremišljena predrznost (kakor kdo hoče), tako postopati nasproti odboru, v kterem delujejo v raznih strokah skušcui možje že 30 do 30, znabiti še več let b tajnikom, kterega spoštuje ves Blovenski svet ter ga prvega narodnjaka — očeta BlovenBkega naroda imenuje, kterega so nehote spoštovali tudi njegovi nasprotniki, kterega so cesar malo pred njegovo Bmrtjo toliko postavili, da so ga zraven druzih redov celo v plemeniti stan povzdignili. Ali g. Kr. io njegovim tovarišem vendar ni na misel prišlo, da s svojo grajo zadenejo naj bolj r. dr. Bleivveisa ter najhujše njegovo de-lovanjo obsodijo. Res nepremišljenost nezapo-jiadljiva! G. K. je za rodovitno delovanje prav trdo vrata za seboj zaprl. Pred je imel (ga smemo zagotoviti) med glavnimi odborniki več prijateljev, ki so ga vselej zagovarjali, zdaj naj gleda, koliko mu jih je še ostalo. Mi g. Kr. le resnično milujemo, da jo jo tako na napačno pot ukrenil ali sam, ali bivši le orodje drugih — rojenih grajalcev centralnega odbora. Mnogo bi še lahko rekli kazaje ua toli-koletno delovanje r. dr. BleivveiBa in centralnega odbora; a naj rajše molčimo. Toliko reči se nam je pa potrebno zdelo zarad pojasnila in resnice. Druzega namena nismo imeli. (Današnjemu listu) je priložen „Oglasnik" čast. gospoaa Franja Marešiča, s kteriin opozoruje na svojo lani izdano knjigo ,,Lurška Mati Božja", ktero smo tudi mi že lani omenili in priporočili, ker je res vse hvale vredna. To priporočilo ponovimo danes; naj si to lepo knjigo naroči vsak, kdor je še nima. Nadrobneje poM$ priloženi „Oglasnik". Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: C. g. Martin Poč se je fari v L škem potoku odpovedal in je šel za vikarja v Šrurijo na Vipavskem, č. g Matija Absec pa je pr šel s sv. Gore za farnega oskrbuika v Hotič. č. g. Antoa Sušnik, bivši kuplau na Kočevski reki, je prestopil v 1 to-meriško škofi;o na Češkem. — f G j u r u D a n i č ) č. Umrl je 16. t. m. zvečer Gjuro Danič č, duševni velikan, prvi jugoslovanski jezikoslovec. Na njegovi gomili žaiuje Srb, žaluje Hrvat, žaluje vse Slovanstvo hi to po pravici, kajti ou je z vso močjo bvo-jega velicega duha deloval ua to, da vstvari zvezo med narodom Sibskm in Hrvatskim. Raojki, rodom Srb je bil rojen v Novem Sadu leta 1825, Njegovo pravo ime je Popovič, kni-ževuu Dunx č. Bi je začetkom ucist, a ko je na Dunaji spozua Vuka Karadžča, Mikiu-š ča, obrn i se je k filologiji, za ktero je čutil že od nekedaj veselje. Prvo delo je izdal žo v 22. letu in od tedaj je delal na literarnem polji neumorno; železna pridnost seje zvezala s prirojenim talentom. Ko je prišel leta 1852 iz Beča v Srbijo, poučeval je ondi ženo kneza M hajla, rojeno grofiujo Iluniadi, ter jej vcepil ljubezen do Brbske književnosti, bila mu je naklonjena ter mu pomagala k izdajanju njegovih učenih del. Kot član društva srpske slovesnosti, je izdal I. 1858 IV. del svoje srbske gramatke: „8rpHkit sintaksa", kakoršne nima po sodbi Miklošičevej noben diug slo vansk narod kot srbski. L. 1859 je prejel Bto-lico slavenske biologije č se ni dal preprositi; nekaj časa je bil tajnik v ministerstvu. A ta služba mu ni vgajala, zato je rad sprejel poziv od utemeljitelja jugoslaveubko akademije znanosti v Zagrebu, da deluje za to učeno, društvo. Bil js prvo člen, potem tajnik akademije. Tu so mu je otvorilo novo polje za književno delovanje; baviti bo je jel s Btari-nami hrvatske književnosti. L. 1873 je bil Daničič zopet pozvan od srbske vlade na sto-lico slov. filologije v Beigtad. Akademija je težko pogrešala tako marljivega, učenega člena, kteri ji je pripomogel z razu mi izvrstnimi deli mnogo k njenemu imenu. L. 1874 izdal jo „historiju oblika" 1876, osnove srbskoga i hrvatskega jezika, b kakoršno knjigo se ne more ponašati nobena med slov. literaturami. Na prošnjo biakupa Strosmajeria dal je kyez Milau Danič ču odpust, da vredi veliki akade-mični rečnik, kterega izdaja akademija zagrebška. Izšlo je do sedaj tega monumeutalnega dela še le troje zvezkov, a smrt prestrigla je neprecenljivo in nenadomestljivo delovanje Da-ničičevo. Zadnji čas se je vdal z vstrajnostjo le vredovanju rečuika, a pokojila ga je s perom v roci smrt po kratiot dražba pos. Jožofa Dolenc iz SolniOo 1870 gl. Vrhnika. 2'J. nov. 3. oks. drž, pos. Janez Terilla iz Scuožoč 2430 gl. Senožeče. 3. eks. drž. Ivo Plešoč iz Vidouč 1042 gld. 32 kr. Metlika. 3. oks. drž. Marija Milavec iz Cirknice. Logatec. 3. eks. drž. pos. Kranco Hočevar iz Pijuvo gorice. Ljubljana. Ponovljena drž. pos, Matej Jašovec iz Potoku. Kamnik. Umrli ho t IG. nov. Janez Virant, 72 1., alaboBt. 18. nov. Kozalija Kavrač 47 let, bol v možganih. 23. nov. Ana Deklova 5'/a leta, diftoritis, Valentin (irandesso 52 let, vodenica,