Št. 11 (15.113) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARfIŽANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600__ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTMNA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50% ČETRTEK, 12. JANUARJA 1995 Od dmve pravic do pravne drmve Danilo Bizjak Poročilo tržaškega glavnega pravdnika Do-penica Malteseja, ki ga l6 napisal za sobotno otvoritev novega sodnega eta. bi verjetno lahko P°dpisali tudi sodniki ^gje po Italiji: kronič-?° pomanjkanje osebja, }stočasno razraščanje kriminala, kopičenje Procesov, njihova počasnost, huda stiska v neustreznih in prepolnih zaporih, polemike in napa-ni na sodnike ter neustrezna zakonodaja, saj se že govori o predlogih za nov kazenski posto-Pnik. Vprašanja niso no-Va> kar bode v oči pa je trenutno skorajda brei-Zlzhoden položaj, nemoč ?°dnikov in vseh, ki pnajo opravka s sodišči, ,a oi bili samo s svojimi silami kos položaju. 8Pred 30 leti,« je Malte-se zapisal lani, »je bilo na tržaški preturi trinajst sodnikov, danes jih je sedem, delo pa se je podvojilo.« Odtlej se nič ni spre-nienilo, sodniki ne morajo razen osebne zavzemati nuditi nič drugega, torej rešitve ni? Se bo talijansko sodstvo Se naprej pogrezalo? Malte-86 res oporazja na težaka, vendar daje tudi kon-t^etne predloge, ne zatiska si oči pred kopico Problemov, od preventivnega pripora do pod-kupninskih afer, od jamstvenih obvestil do skesancev in svobode tiska. Podobno počnejo tudi dfugi sodniki po Ape-ninskem polotoku. Pred-t°gi se lahko razlikujejo, mnenja so lahko deljena, v enem pa so si edina: sodstvo mora ostati neodvisno. To je osnova, na kateri se lahko gradi in na kateri lahko sloni ves sistem. Izvršna, torej pohtična dnlast, se nikakor ne srne vmešavati v početje sodnikov. Bolj kočljivo Je vprašanje odnosov med sodno oblastjo in Parlamentom. Sklicujoč s® na imuniteto, si marsikateri parlamentarec Privošči obrekovanje sodnikov in njihovega dela, itak je nedotakljiv. v tem vrtincu, v tej spirali polemik in radikali-zacije debate, kateri ni videti konca, so dejanska vprašanja kazenske-°a prava Sla v ozadje. V prvi vrsti bi namreč mo-raji ugotoviti kriterije za reformo kazenskega postopka. S tem bi zakonodajalec dosegel dvojni ezultat: konec bi bilo ®države pravic« in bi natopila prenova »pravne RIM / VIDNA KRIZA Danes Scalfarova odločitev Mandat najbč Scognamialiu RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo zelo verjetno danes odločil, kako razrešiti vladno krizo. Včeraj je Scalfaro zaključil drugi krog posvetovanj in se nato na Kviri-nalu srečal s predsednikoma senata Carlom Scogna-migliom in poslanske zbornice Irene Pivetti. Medtem ko se je Scalfaro pogovarjal s predstavniki strank, so si kot na tekočem fraku sledila srečanja med predstavniki političnih sil, kar je vneslo dodatno napetost in zmedo. Med hipotezami možnih rešitev so včeraj v Rimu omenjali tudi možnost, da bi Scalfaro spet poslal v parlament sedanjo vlado in tako »izmeril« njeno realno parlamentarno moč. Kaže pa, da se je ob koncu pogovorov Scalfaro močno nagibal k drugačni rešitvi. Slo naj bi za »institucionalno vlado«, ki naj bi jo po novicah iz dobro obveščenih virov vodil predsednik senata Scogna-miglio, medtem ko naj bi dokončno zašla zvezda bivšega predsednika republike Francesca Cossighe. Vozel krize bo Scalfaro razvozlal danes in tedaj bo dokončno znana njegova izbira. Medtem pa je Bossi strnil vrste Lige in zagrozil z izključitvijo vsem parlamentarcem, ki ne bi podprli predsedniške vlade, pa tudi SKP je bila videti manj nenaklonjena taki rešitvi. Na 3. strani Ustavni sodniki zavrnili referenduma o volitvah RIM - Ustavni sodniki so se včeraj izrekli o ustavnosti šestnajstih predlogov za referendume. Od teh je 13 predložil Marco Parmella, tri pa Odbor za spremembo zakona Mammi o radiotelevizijski službi. Sodniki so zavrnili sedem Parmellovih zahtev, odobrili pa preostalih šest Pannello-vih predlogov in vse tri predloge za spremembo zakona Mammi. Med vsemi je najpomembnejša zavrnitev referendumov, s katerima je hotel Pannella uvesti uninominal-ni sistem za volitve poslanske zbornice in senata. Sodniki so, kot že v preteklosti, zahtevo zavrnili, češ da bi na tak način izvolili za četrtino manj poslancev in senatorjev, kot jih določa ustava. Vsekakor je ta odločitev že sinoči sprožila val reakcij. Marco Pannella je dejal, da gre za sramotno odločitev. Podobno sta reagirala Fini, ki prav tako govori o »sramoti«, in Berlusconi, ki govop-pri o zaskrbljenosti, ker gre po njegovi oceni za odvzem voElcem pravice, da izvajajo suverenost, katero jim priznava ustava. V vrstah opozicije so reakcije bolj umirjene, vsekakor pa odločitev ustavnega sodišča ne predstavlja velikega presenečenja. Referendumi odbora za spre- membo zakona Mammi pa pobliže zadevajo berlusconijev imperij, zaj bi z odobritvijo berlusconi ostal z eno samo televizijsko mrežo, Publi-talia bi lahko zbirala reklamo za največ dve televizijski mreži, filmov pa ne bi smeli več prekinjati z reklamami. Referendumi bodo med 15. aprilom in 15. junijem. Glasovali bomo o vseh devetih predlogih in še o treh predlogih SKP v zvezi s statutom delavcev, ki jih je ustavno sodišče odobrilo že lansko leto a so jih odložili zaradi predčasnih volitev. Na 2. strani ČEČENIJA / V DUMI NISO SPREJELI NOBENEGA KONKRETNEGA UKREPA Spopadi kljub premirju GROZNI, MOSKVA -Kljub premirju so včeraj v Čečeniji vseeno divjali srditi spopadi (na sliki AP). Ruske čete so vztrajno napadale predsedniško palačo, mesto pa so preletavala vojaška letala. Zaradi nenehnega zaostrovanja čečenske krize se je v Moskvi na izrednem zasedanju sešel ruski parlament, ki je napadel predsednika Jelcina »zaradi napačnega ravnanja v Čečeniji«. Med poslanci se je sicer razvila žolčna razprava o tem, kaj vse bi bilo treba storiti, kljub temu pa niso sprejeli nobene odločitve. Na 19. strani Župan llly na skupščini v Križu Po 30 letih od obiska tedanjega župana Spacdnija je včeraj obiskal Križ Riccardo Illy. Udeležil se je skupščine v občinskem rekreatoriju, ki jo je priredila vaška skupnost ob sodelovanju krajevnih organizacij. Na 5. strani SLOVENIJA / DRNOVŠEK Odnosi z Italijo in Avstrijo ter skrb za manjšine LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek se zavzema za reševanje ključnih zunanjepolitičnih vprašanj Slovenije, zato je bila v zadnjih mesecih tudi dejavnost slovenske diplomacije izredna. Z Italijo želi dobre odnose tudi na podlagi pogajanj o nepremičninah. Oglej ocenjuje bolj spravljivo, predvsem pa predlaga razpravo o splošnem konsenzu o zunanji politiki. Na Hrvaško bo poslal posebnega odposlanca, da bi tako spodbudil začetek konstruktivnih pogovorov. Opozoril je na pereča vprašanja sukcesije, ker nekateri želijo, da bi Slovenija dražje plačala svojo osamosvojitev. Zato Slovenija pričakuje konkreten predlog o plačevanju dolgov. Predsednik slovenske vlade je zaskrbljen zaradi čedalje težjega položaja slovenske skupnosti v Italiji. Poudaril je, da manjšini ne smeta biti prizadeti zaradi težav in zapletov v dvostranskih odnosih ali notranjih premikov v sosednji državi. Zagotovil je podporo in skrb slovenske vlade in omenil internacionalizacijo problema zaščite Slovencev v Italiji. (B. S.) Na 13. strani CANKARJEV DOM V Ljubljani so odprli razstavo o arh. Vurniku LJUBLJANA - Včeraj so v Cankarjevem domu slovesno odprli razstavo o arhitektu Ivanu Vurniku, enemu od pionirjev slovenske modeme arhitekture. Ambiciozno zastavljena razstava, katere cilj je Vurnikovo delo postaviti na vidnejše mesto, obsega dokumentacijo o arhitektu, makete njegovih projektov in nekatere oblikovalske izdelke.Otvoritve se je je udeležilo veliko znanih kulturnih in političnih imen, med katerimi tudi predsednik države Milan Kučan, ki je razstavo odprl. Danes v Primorskem dnevniku V soboto otvoritev sodnega leta V soboto bo v Trstu svečana otvoritev novega sodnega leta, glavni pravdnik Domenico Maltese pa je že včeraj predstavil svoje poročilo, v katerem je govor tako o splošnih vprašanjih italijanskega sodstva kot o razmerah v naših krajih. Stran 4 Obogatitev znanstvenega parka Center za znanstveno-tehnološke raziskave pri Pa-dričah se je obogatil z novima podjetjema: Holo 3D bo delovalo na področju hologramov, SQS pa na področju kakovosti proizvodnje in varnosti na delu. Stran 4 Korak naprej za železarno AFS Vodstvo škedenjske železarne se je včeraj dogovorilo s sindikalisti glede rednih in predčasnih upokojitev, privatizacija tovarne pa se naglo bliža. Stran 4 Gorici: pragmatizem in sodelovanje Zupana Gorice in Nove Gorice Valenti in Špacapan sta se včeraj prvič uradno srečala, podprla predlog za odstranitev mreže z meje med mestoma in se zavzela za sodelovanje zlasti pri praktičnih upravnih zadevah. Stran 9 Četrtek, 12. januarja 1995 ITALIJA NOVICE RIM / RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA Industrijska proizvodnja spodbudno narašča RIM - Italijansko gospodarstvo kaže pozitivne znake razvoja, predvsem kar se tiče industrijske proizvodnje, pa tudi naraščanje brezposelnosti se počasi upočasnjuje. Združenje industrijcev Confindustria je objavilo podatke lastnega študijskega centra, po katerem je industrijska proizvodnja po novembrski pavzi spet v fazi razvoja. Po sicer še nedokončnih podatkih za december je proizvodnja narasla za 8, 2 odstotka v primerjavi z decembrom 1993, vsled česar naj bi poprečno naraščanje industrijske proizvodnje za leto 1994 znašalo okrog 4, 3% oziroma 5, 2%, če odštejemo sezonske faktorje, ki močno vplivajo na proizvodno krivuljo. Glede zaposlovanja pa je Confindustria ugotovila, da je bilo med julijem in oktobrom lani izgubljenih 264 tisoč delovnih mest, toda tudi tu gre za podatek, ki je v veliki meri odvisen od sezonskih nihanj. Ce ta nihanja odštejemo, pravi Confindustria, znaša izguba delovnih mest »samo« 57 tisoč enot, kar v bistvu potrjuje, da se nevarni proces naraščanja brezposelnosti dejansko upočasnjuje. Vzpodbuden je tudi podatek o dopolnilni blagajni: novembra lani -36, 7 odstotka. Vigorelli pri pretorju BENETKE - Beneški pretor Gabriella D’Avio je včeraj zaslišala odgovornega urednika deželnih dnevnikov Raia Piera Vigorellija. Proti imenovanju sta na sodišče vložila priziv vsedržavni novinarski sindikat Fnsi in sindikat novinarjev Raia Usigrai, po katerih imenovanje ni veljavno, ker podjetje ni spoštovalo določil vsedržavne delovne pogodbe. Vigorelli in odvetniki Raia so zagovarjali pravilnost imenovanja, zastopniki sindikalnih organizacij pa njegovo neveljavnost. Pretor bo odločil v prihodnjih dneh. Nordio proti KPI BENETKE - Pred beneškim kazenskim sodiščem se je včeraj začel proti bivšima ministroma Gianniju De Michelisu (PSI) in Carlu Beminiju (KD), ki sta obtožena korupcije in protizakonitega finansiranja strank. Slo naj bi za 840 milijonov lir podkupnin, ki sta jih ministra dobila v zvezi z gradnjo nekaterih avtocestnih odsekov. V svojem uvodnem poročilu je tožilec Carlo Nordio trdil, da se razdelitev podkupnin nista dogovorila samo bivša ministra. V delitev podkupninskega kolača naj bi bila vpletena tudi bivša KPI s pomočjo »rdečih zadrug«. Bertinotti najšarmantnejši parlamentarec RIM - Tajnik SKP Fausto Bertinotti je med novinarkami najbolj priljubljen parlamentarec. Tako izhaja iz ankete rimskega dnevnika LTnforma-zione, za katerega je 14 novinark najbolj razširjenih italijanskih časopisov ocenilo, da je Bertinotti med vsemi parlamentarci »najelegant-nejši, najšarmantnejši, najvljudnejši in med najbolj možatimi«. Na repu lestvice možatosti je Vittorio Sgarbi, ki je po oceni novinark preveč narciz, najmanj lep pa je Ignazio La Russa. : ; ' ■ I: ■ §1 i Sodniki temeljito oklestili predloge Marca Pannelle za nove referendume Zavrnjena oba referenduma o volilnem zakonu -Sprejeti predlogi za spremembo zakona Mammi RIM - Ustavno stališče je včeraj zavrnilo sedem od trinajstih referendumov, ki jih je predlagal Marco Pannella . Sprejelo je ostalih šest referendumov in vse tri referendume odbora za spremembo zakona Mammi o radiotelevizijski službi. najpomembnejše je, da so sodniki zavrnili oba Pannellova referenduma o spremembi volilnega zakona za poslansko zbornico in senat To pomeni, da volitve ne bodo potekale po uninominalnem sistemu, sicer pa je zavrnitev hud udarec za Berlusconijev kartel svoboščin, ki se zavzema za uninominalni sistem. Beseda je sedaj prepuščena parlamentu, kjer pa Berlusconi ne razpolaga s številkami za tako spremembo volilnega sistema. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep z utemeljitvijo, da bi se s sprejemom teh referendumov število poslancev in senatorjev skrčilo in ne bi več odražalo ustavnih določil. Ustavno sodišče je tudi zavrnilo zahteve po referendumih: - za odpravo reklame na državni radioteleviziji, ker je bilo vprašanje nejasno postavljeno, - za odpravo obveznega državnega zdravstvenega zavarovanja, ker je vprašanje povezano z davčnimi določili, o katerih ustava ne dovoljuje referendumov, - za odpravo izredne dopolnilne blagajne, ker je vprašanje nejasno zastavljeno in navaja k zmedi, - za odpravo nadomestnega plačevanja davkov s strani delodajalcev in - za odpravo obvezne skupne zakladnice krajevnih ustanov, ker gre v obeh primerih za določila davčnega značaja, o katerih ustava prepoveduje referendume. Pač pa je ustavno sodišče sprejelo šest Pannellovih predlogov za referendume, ki zadevajo: - sprostitev trgovskega poslovanja; - sprostitev umika odprtja trgovin; - privatizacijo RAI-a; - volilni zakon za občine z več kot 15 tisoč prebivalci; - prisilno bivališče za osumljence mafijskih dejavnosti in - odbitke za članstvo v sindikatu. Ustavno sodišče je sprejelo tudi vse tri predloge za referendume o zakonu Mammi, in sicer: - omejitev zbiranja reklame na največ dve vsedržavni mreži; - ukinitev prekinjanja filmov z reklamo in - prepoved za kateregakoli podjetnika, da razpolaga z več kot eno vsedržavno mrežo. ZALOŽNIŠTVO / NA PRODAJ JE 49% GLAVNICE h »II Manifeste« išče delničarje RIM - Z 20. januarjem bodo na trgu delnice, s katerimi komunistični dnevnik II Manifesto želi okrepiti svojo glavnico. Zadruga II Manifesto, ki izdaja časopis, bo ponudila trgu milijon in petinosemdeset tisoč delnic v nominalni vrednosti 10.000 lir. Ponudba bo veljala do 27. aprila, kupci pa bodo morah kupiti vsaj 50 delnic v vrednosti pol milijona lir. Na novinarski konferenci je predsednik zadruge II Manifesto Gianni Ferrara povedal, da se je vodstvo zadruge odločilo za to potezo, da bi učvrstilo vez predvsem z bralci. »Zeleh bi, da bi bralci poštah tudi delničarji časopisa in bi torej soodgovorni za njegovo usodo,« je dejal Ferrara. Dodal je, da je v ta namen bila že oblikovana delniška družba Manifesto, ki ima sedaj v lasti nepremičnine založništva, dejavnosti in naslov časopisa, »ne pa dolgov«. Ferrara je dodal, da je prodaja časopisa v zadnjem času narasla za okoh 30 odstotkov. Zadruga zato potrebuje svež denar, da bi še okrepila časopis in učvrstila njegovo rast. Zadruga pa bo vsekakor ohranila 51 odstotkov delnic in bo do leta 1999 tudi založnik Manifesta, kar ji bo med drugim omogočilo, da dobi državne prispevke in sklada za založništvo. Odgovorni urednik časopisa Luigi Pintor je dodal, da tokratna prodaja delnic ni za Manifesto absolutna novost. Vodstvu se je zdelo najbolj primerno sredstvo za krepitev Manifesta. Zajamčil je tudi, da se pohtična usmeritev časopisa ne bo spremenila z vstopom novih delničarjev. »Ce bi Manifesto izgubil svojo identiteto, bi to pomenilo smrt časopisa.« MAFIJA / PO OBTOŽBAH BARONICE CORDOPATRI AMacchi: Položaj v Kalabriji slabši, ker je močno popustil moralni zagon Cordopatrijeva obtožuje dober del reggiocalabrijskih veljakov REGGIO CALABRIA - »Stanje v Kalabriji se je nedvomno poslabšalo in mafijski kriminal je veliko bolj agresiven.« Tako je včeraj poudaril podpredsednik protimafijske komisije Pino Ar-lacchi (progresist), ki je prispel v kalabrijsko glavno mesto s delegacijo protimafijske komisije. Po Arlacchijevem mnenju je poslabšanje posledica dvoličnosti države: del se bojuje proti mafiji, del pa jo podpira. Nerazsodne kampanje garantistov v korist zaprtih mafijskih bossev pa so po Arlacchijevi oceni prispevale k upadanju moralne napetosti v boju proti organiziranemu kriminalu. Protimafijska komisija je po nenavadnem naključju prispela v Reggio Calabrio le dan potem ko je na procesu proti mafijskim izsiljevalcem baronica Teresa Cordopatri obtožila dober reggiocalabrijskih veljakov, da ji niso pomagali v boju proti mafijski družini Piromalli. Nasprotno, trdi Cordopatrijeva, svetovali naj bi ji, naj se dogovori s kalabrijskimi mafijskimi bossi in jim odstopi zemljišča, po katerih so hlepeli. Cordopatrijeva, katere brat je bil ubit, ker ni hotel kloniti mafijskemu izsiljevanju, je na zatožno klop postavila misovskega parlamentarca Raffaeleja Valen-siseja (velja za enega od najtesnejših Finijevih sodelavcev), bivšega demokrščanskega poslanca Vita Napolija, bivšega predsednika prizivnega sodišča Giuseppeja Violo in druge. Vsi so včžeraj demantirali in napove-dovali tožbe proti Cordopatrijevi zaradi obrekovanja. Obtožbe, ki jih je Cordopatrijeva potrdila med torkovim procesom, je baronica pred časom že poslala višjemu sodnemu svetu. Veliko prahu je dvignila tudi izjava nekega mafijskega skesanca, ki je napovedal, da bosta predsednica pravosodne komisije Tiziana Maiolo in federalistični poslanec Marco Taradash vložila poslansko vprašanje o življenjskih pogojih mafijskega bossa Giuseppa Piromallija v zaporu. Taradash je včeraj pojasnil, da je samo vprašal pravosodnega ministra, ah je res potrebno, da je boss v strogem priporu kot določa 41. člen kazenskega postopnika. Poslanca je branil tudi vodja reformistov Marco Pannella, po katerem je pravilno braniti mafijskega bossa, če je žrtev nepravičnosti. Za Tiziano Maiolo pa se je zavzel bivši župan Cosenze Giacomo Mancini, ki je bil suspendiran, ker so ga formalno obtožili sodelovanja z mafijo in se bo zaradi te obtožbe moral zagovarjati na sodišču. Povsem nasprotnega mnenja pa je podpredsednik protimafijske komisije Arlacchi, po katerem je »moralna napetost« V boju proti mafiji popustila tudi zaradi »nerazsodne kampanje garantistov«. V to kampanjo je Ar- lacchi vključil tudi poslanska vprašanja. Baronica Cordopatri, ki je eden od simbolov protimafijskega boja v Calabrii, je s svojimi obtožbami povzročila pravi plaz plaz polemik. Nevarno pa je, da bo požar ugasnil prav tako hitro, kot se je sunkovito vnel. Medtem pa bo državna birokracija šla svojo pot. Dokaz je včerajšnje sporočilo ministrstva za kmetijstvo. Po tem sporočilu je Maria Rosa Mammo-liti (sodi v mafijsko družino, ki je izsiljevala Cordopatrijevi in se hotela polastiti njihovih oljčnih nasadov) redno vpisana v seznam pridelovalcev oljk in ima pravico do prispevkov, ki jih predvideva EZ. Ministrstvo je tudi dodalo, da je 16. decembra zahtevalo od notranjega ministrstva gradivo, ki bi na osnovi obtožb Cordopatrijeve dokazovalo, da Mammolitijeva nima pravice do prispevkov, vendar doslej ni dobilo še nobenega odgovora. GLOSA Sveta vojna Čečenov proti Rusiji Jože Pirjeveh Kakor so se v zadnjih tednih razvili dogodki, Cečenci sedaj ne morejo narediti večje usluge ruskemu narodu, kot da organizirajo proti vojaški huntj, ki ima v Kremlju po vsem sodeč vedno večji vpliv, partizansko gverilo. Le če bo Čečenija postala drugi Afganistan, bodo demokratične sile, ki so še prisotne v ruski družbi, lahko kos vojaško-industrijske-mu establishmentu, za katerega bi se lahko reklo tisto, kar smo tolikokrat zapisali za pokojno JLA: da je postala korporativna sila, ki se v trenutku, ko se družba prenavlja in levi, upira vsaki preveč radikalni spremembi, ker se boji, da bo sicer izgubila svoje privilegije in razlog za svoj obstoj. Da so Čečeni, kljub svoji številčni majhnosti (ni jih več kot milijon), zmožni učinkovitega in tudi dolgotrajnega upora proti ruski vojski, priča ne samo goratost njihove dežele, temveč predvsem bojevitost njihove nravi. V prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so caristične čete začele prodirati v severni Kavkaz, so se Cečenci od leta 1817 dalje tako vztrajno upirali njihovi nadvladi, da je peter-burškim oblastem šele pol stoletja pozneje uspelo zatreti njihovo vstajo. Legendarni imam S amil, ki je kar 25 let (1834-1859) stal na čelu odporniškega gibanja in je v trenutku svojih največjih uspehov oblikoval pravo vojaško-teokratsko državo, je danes gotovo v spominu vseh tistih Cečencev, začenši z generalom Dudajevem, za katere je spet napočil čas za boj proti ruskim tlačiteljem in gospodarjem. Nočem idealizirati čečenske zgodovine in družbe. Gre za narod, ki je sprejel islam v 16. stoletju in je dolgo živel v patriarhalnih razmerah primitivne plemenske ureditve, iz katerih ga je iztrgala šele ruska ter pozneje sovjetska kolonialna oblast. Sunek v sodobno industrijsko stvarnost pa je plačal s psihološko travmo, ki je v marsičem prispevala k temu, da je danes ime Cečenec v ruski miselnosti sinonim za kriminalca. In res, med vsemi mafijami, kar jih tako bohotno brsti na ruševinah sovjetskega imperija, je verjetno čečenska najbolje organizirana in najbolj nevarna. Pri tem seveda ne gre pozabiti, kaj vse so Cečenci prestali v času caristične Rusije, v obdobju civilne vojne po oktobrski revoluciji, ko so se skušali osamosvojiti, še bolj pa v času druge svetovne vojne. Ker jih je Stalin obtožil, da so leta 1942-43, ko so jih zasedle hi-tlerjanske čete, sodelovali z nacisti, jih je leta 1944 ukazal masovno izseliti, podobno kot je storil s krimskimi Tatari. Ta biblijski eksodus, ki se je izvršil v pogojih brutalnosti, kakršno je redko srečati v zgodovini človeštva, je globoko zaznamoval Cečence, med njimi tudi mladega Dudaj eva. Sele po obsodbi stalinizma na XX. kongresu KPSZ je Hruščov znova priznal avtonomijo čečenskega naroda in mu dovolil povratek v domovino. Kljub uradni retoriki o "bratstvu in edinosti”, pa se stare rane v naslednjih desetletjih niso zacelile, temveč so nasprotno Cečencem narekovale, da se ob prvi možni priliki iztrgajo iz zadušljivega ruskega primeža. Komaj mesec dni po ponesrečenem moskovskem puču avgusta 1991 so namreč proglasili svojo neodvisnost in s tem jasno povedali, da sta jima dve stoletji ruskega jarma več kot preveč. Ljudem na oblasti v Moskvi se je ponudila imenitna prilika, da s spretno diplomatsko in ekonomsko igro to samostojnost tudi priznajo obenem pa Čečenijo (ki po vsej verjetnosti ni zmožna povsem samostojnega življenja) ohranijo v svoji influenčni sferi. Za to se niso odločili, ker se boje, da bi čečenski vpliv ne okrepil osamosvojitvenih teženj tudi med drugimi 21 republikami ruske federacije, predvsem pa, ker vojaško-in-dustrijski establish-ment v obupni borbi za preživetje ne zna na podobne izzive reagirati drugače kakor z nasiljem. Rezultat je masaker, ki Cečencev gotovo ne bo umiril, temveč jih bo nasprotno še bolj prepričal, da je njihova vojna z Rusi ne samo patriotska, temveč tudi sveta. Jože Pirjevec ITALIJA / DANES BO SCALFARO IZBRAL NOVEGA MANDATARJA Verjetni kandidat predsednik senata Cario Scognamiglio RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scal-raro bo danes odločil, ka-tera je možna rešitev za italijansko vladno krizo. VCeraj je konCal posvetovanja s strankami, zveCer Pa je poklical na Kvirinal na pogovor še predsednika senata Carla Scogna-naiglia in predsednico Poslanske zbornice Irene Pivetti. Očitno je predsednik republike hotel tudi s Predsednikoma obeh domov parlamenta, ki sta z Ustavnega vidika drugi in tretji Človek v državi, preveriti, kakšno podporo bi v parlamentu uživale razne možne rešitve. Vpra-sanje številk je bilo ob posvetovanjih (ki pa niso mogla nakazati bistvenih novosti, ker se je Scalfaro VCeraj pogovorjal z manj-siuii strankatni) glavni Problem včerajšnjega do-Sajanja na italijanski politični sceni. Zato se je ob teh številkah vnela »vojna komunikejev« med nasprotnima taboroma, Predvsem pa so vzcvetele m odcvele razne možnosti in imena možnih kan-mdatov. Med hipotezami Je krožila tudi možnost, ua bi Scalfaro spet poslal v Parlament sedanjo Ber-msconijevo vlado in tako dokončno preveril, ali sedanji premier razpolaga z večino. Sele po nezaupnici, ki bi bila skoraj neizbežna, naj bi imenoval novega mandatarja. Na verodostojnost te možnosti so prisegali zlasti predstavniki vladne koalicije in minister za Prevoze Publio Fiori (Nacionalno zavezništvo) je izjavil, da je optimist, vendar vse kaže, da je ta možnost zvečer odcvela Predsednik senata Carla Scognamiglio bi po mnenju mnogil utegnil prejeti od predsednika republike Scalfaro mandat za sestavo nove vlade (telefoto AP) prav tako hitro, kot je vzcvetela, kljub temu, da jo je vodja NZ Gianfranco Fini ocenil kot »zelo dobro«. Verjetno je Scalfaro menil, da bi izzvala prevelike napetosti, predvsem pa bi se reševanje krize zavleklo še za precej Časa, medtem ko težave lire na deviznem trgu kažejo, da potrebuje italijansko gospodarstvo opolnomocenega krmarja. Verjetno je tudi na tej osnovi zveCer najvišje kotirala kandidatura predsednika Senata Carla Scognamiglia. Ce se bo Scalfaro res odločil za predsednika senata (na to možnost je precej jasno namiglil predstavnik socialistične skupine Mi-chele Selliti, ki se je popoldne sreCal s Scalfa-rom, omenili pa so jo tudi predstavniki južnoti-rolske SVP), v kar so običajno dobro obveščeni viri prepričani, bi se predsednik republike odločil za takoimenovano institucionalno vlado, ki ne bi imela v parlamentu vnaprej zagotovljene večine in bi težila k temu, da je odraz vseh prisotnih političnih sil. Z zelo verjetno izbiro Scognamiglia, ki je drugi mož v državi, bi Scalfaro podčrtal prav »institucio-nalnost« vlade, obenem pa skušal razdvojiti Forza Italia, iz vrst katere Scognamiglio izhaja in v kateri so »golobice« še vedno podrejene Silviu Berlusconiju. Medtem je, kot kaže, zatonila zvezda bivšega predsednika republike Francesca Cossighe, evropski komisar Mario Mon-ti, ki ga je predlagala Severna liga, pa ni pokazal posebnega navdušenja za morebitni mandat. Ostaja še možnost ekonomista Romana Prodija, vendar bi njegova vlada imela nedvomno bolj politični pečat od Scognamigliove, saj je Prodi precej vezan na Ljudsko stranko. Na podporo katerih sil lahko raCuna morebitna insitucionalna vlada? Nedvomno na glasove LS, DSL in Lige, v kateri je Bossi strnil vrste, večjo pripravljenost pa je sinoči pokazala tudi SKP. Neznanka ostajajo nekatere sile dosedanje vladne koalicije. Sinoči se je na zahtevo Marca Pan-nelle spet sestal vrh dosedanje vladne koalicije, da preuči položaj. Morebitne reakcije bodo znane danes. Zelo verjetno pa je, da se vezi v koaliciji ne bodo zrahljale, dokler ne bo novi mandatar začel konkretno oblikovati vlade. Vrsta pogovorov med strankami RIM - Medtem ko je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro nadaljeval s formalnimi posvetovanji za oblikovanje nove vlade, se je med strankami začel pravi vrtinec srečanj in posvetovanj. Najbolj aktiven je bil trajnik Ljudske stranke Rocco Butti-glione, ki se je med drugim sestal s premierom v odstopu Silviom Berlusconijem, s socialistično komponento progresistične skupine in z voditelji Krščanskega demokratskega centra. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema se je sreCal z vodstvom Stranke komunistične porenove, lider Severne lige Umber-to Bossi pa je sklenil, da s trdo roko prisili svoje parlamentarce, naj podprejo morebitno predsedniško vlado. Kdor se ne bo držal teh navodil, je dejal Bossi, bo izključen iz stranke. In s to odločitvijo je seznanil voditelja notranje opozicije Roberta Ma-ronija. V ospredju tega vrtinca srečanj, zaradi katerega se je politični scenarij stalno spreminjal, je bilo vprašanje razmerja sil v parlamentu. Slo je skratka za štetje glasov, s katerimi bi lahko računale možne vladne opcije. In seveda za poskuse, da bi premaknili nekatere oklevajoče stranke. Tak znaCaj je imelo zlasti srečanje med tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo in vod-stom Stranke komunistične prenove. D’Alema je poskušal prepričati Fausta Bertinottija naj bo manj tog in naj ne odreCe glasov morebitni vladi premirja. V tem poskusu prepričevanja se je D’Alema očitno posluzil tudi nezadovoljstva, ki ga je Bertinottijeva togost povzročila tudi med parlamentarci SKP. Sogovorniku je D’Alema očital, da podcenjuje nevarnost predčasnih volitev, ki bi jih Forza Italia in Finijevo Nacionalno zavezništvo skušali spremeniti v plebiscit. Za- to ga je pozval, naj podpre vlado, ki bi jo vodila demokratična osebnost in ki bi bila jamstvo za vso drZavo. Po oceni DSL je bila Stranka komunistične prenove precej nezaupljiva do te možnosti. Bertinottija namreč skrbi, da bi desnica lahko izkoristila za revanšo morebitne nepopularne gospodarske ukrepe, ki bi jih bila taka vlada prisiljena sprejeti. Toda zveCer se je zdel predsednik SKP Armando Cossutta nekoliko prožnejši. Dejal je, da obstajajo »pogoji za oblikovanje vlade, ki bi v kratkem Času lahko naredila nekaj pomembnih stvari«. V SKP se bodo v bistvu kresala mnenja vse do ponedeljka, ko bo strankina direkcija končala z delom. Rocco Buttiglione pa je včeraj popoldne skušal prepričati Silvia Berlusconija, naj »stopi korak nazaj«. Taka poteza, je pojasnil Buttiglione novinarjem, bi dokazala, da ima Berlusconi državniški Cut in bi razblinila »nekatere sume o nekaterih njegovih avtoritarnih in plebiscitarnih potezah«. Tajnik Ljudske stranke je ponovil svoj predlog o vladi, ki naj bi jo vodil tehnik z velikim mednarodnim ugledom, medtem ko je zavrnil možnost vlade, ki bi jo spet vodil premier v odstopu. Dodal je, da »molim Marijo, da bi premiera navdihnila z modrostjo in ljubeznijo do domovine«. Pri tem je izrazil željo, naj bi mu pomagale tudi Berlusconijeve tete, ki so redovnice. Veliko radovednosti je tudi vzbudilo dejstvo, da se je včeraj v Rimu pojavil bivši sodnik Antonio Di Pie-tro, ki se je sreCal z nekaterimi predstavniki Kartela svoboščin. Kaže, da je Di Pietro prispel v Rim, da bi Višjemu sodnemu svetu pojasnil razlog odstopa. Nedvomno pa je zanimivo, da je hil v prestolnici na zaključni dan posvetovanj. rCv Nizu O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE PREISKAVA / ČISTE ROKE Milan Kučan po Radiu Trst A Gost današnje oddaje bo tudi Dimitrij Rupel Rimska tožilca bosta v torek zaslišala D’Alemo in Occhetta Milanski sodniki zahtevali za Stefaninija (posmrtno) oprostitev TRST - Jutranje oddaje Radia Trst A z naslovom Iz studia z vami, za katerega je odgovorna Marija Brecelj, so v tem tednu posvečene samostojnosti Slovenije. V teh prvih treh dneh so se zvrstili številni gostje, ki so z zgodovinskega, literarnega in drugih vidikov obravnavali izbrano tematiko. Danes pa bodo na vrsti nekateri izmed protagonistov dogajanja v letih od 1988 do 1991, v letih, ko je samostojnost Slovenije začela dobivati in končno dobila izdelano podobo. Prvi gost oddaje bo približno ob 9.30 Danilo Slivnik, ki je Časnikar ljubljanskega Dela in je napisal knjigo Sto osamosvojitvenih dni. Ob 11.10 bomo poslušali pričevanje dr. Dimitrija Rupla, prvega slovenskega zunanjega ministra. Osrednji del oddaje pa bo predstavljal pogovor med Ivom Jevnikarjem in predsednikom slovenske države Milanom Kučanom (na sliki), ki bo potekal neposredno. To pa pomeni, da bodo pri pogovoru lahko sodelovali tudi poslušalci in to preko telefona, ki odgovarja na številko 362875 tržaškega telefonskega omrežja. Tudi v petek bodo na vrsti nekateri od soustvarjalcev samostojne slovenske države in sicer Jelko Kacin, dr. France Bučar, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Janez Janša. Prav gotovo bodo torej poslušalci imeli v teh dneh možnost, da pobliže spoznajo tiste dogodke, osebe, trenutke, ki so za naš narod imeli izreden pomen. RIM - Rimska javna tožilca Gianfranco Mantelli in Maria Teresa Sa-ragnano bosta v torek, 17. januarja, zaslišala tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo in njegovega predhodnika Achilleja Occhetta. Zaslišanje spada v okvir preiskave o domnevnem protizakonitem finansiranju DSL in KPI, za kar sta tako D’Alema kot Occhetto prejela že pred meseci jamstveni obvestili. Rimska sodnika ju bosta zaslišala kot osebi, ki sta vpleteni v celotno zadevo. Za datum zaslišanja sta se sodnika domenila z odvetnikom D’Aleme in Occhetta Guido Calvijem, ki je novinarjem zanikal, da bi njegova klienta prejela novi jamstveni obvestili. Odvetnik ni hotel povedati kje in ob kateri uri bosta sodnika zaslišala tajnika DSL in njegovega predhodnika; povedal je le, da bo zaslišanje verjetno popoldne. Bil pa je neprijetno presenečen, ker se je razvedelo o zaslišanju. S sodniki se je namreč domenil, da naj bi zaslišanje potekalo Cim bolj diskretno, brez nepotrebnega medijskega hrušCa. D’Alemo in Occhetta je spravil navzkriž s sodstvom... nekdanji predsednik vlade Bettino Craxi, ki je poslal 12. februarja lani iz svojega eksotičnega zavetišča v tunizijskem Hammametu rimskim sodnikom obsežen dokument-prijavo o domnevnih protizakonitih poslih DSL in bivše KPI. Bivši tajnik bivše PSI jih je razdelil v dvanajst poglavij, pri Čemer se je skliceval na izjave nekaterih mož, vpletenih v preiskavo »Ciste rake« (Simontacchi, Panzavolta, Zamorani). DSL in pred njim že KPI naj bi se finančno okoristil na protizakonit naCin z nekaterimi operacijami na gradbenem področju, s »prispevki« sovjetske komunistične partije in nekdanje Nemške demokratične republike ter s trgovanjem z uvozno-izvoznimi podjetji vzhodnoevropskih držav nekdanjega sovjetskega bloka. Ce je vest o skorajšnjem rimskem zaslišanju D’Aleme in Occhetta vCeraj prizadela DSL, pa je iz Milana prispela za pripadnike hrastove stranke mnogo bolj razveseljiva novica. Milansko javno tožilstvo se je odločilo, da bo predlagalo sodniku za predhodne preiskave Paolu lelu, naj zaključi sodni postopek proti nekdanjemu upravnemu tajniku DSL Marcellu Stefaniniju z oprostitvijo, ker osumljenec ni zakrivil kaznivega dejanja, ne pa zaradi smrti obtoženega. Marcello Stefani-ni je namreč umrl pred dvema tednoma. Osumljen je bil podkupovanja in protizakonitega finansiranja strank, ker naj bi bil vpleten v zadevo, ki je privedla v zapor Prima Gregantija (DSL) in managerja podjetja Calcestruzzi Lorenza Pan-zavolto. Javno tožilstvo je že dvakrat zahtevalo za Stefaninija arhiviranje vse zadeve, a takratni sodnik za predhodne preiskave Italo Ghitti je zahtevo obakrat odklonil. V tretjič bo morda sedaj slo rado, a Stefanini se morebitne oprostitve ne bo mogel vec veseliti. Četrtek, 12. januarja 1995 TRST POROČILO GLAVNEGA PRAVDNIKA BOLMAT PRVAČI, LUCCHINI V ZAMUDI Sodni ustroj pestijo hude pomanjkljivosti Huda kazniva dejanja pa so medtem v porastu Železarna tik pred prodajo? Dogovor o upokojitvi 250 delavcev Glavni državni pravd-nik Domenico Maltese je na včerajšnji tiskovni konferenci odkrito spregovoril o nekaterih najbolj aktualnih problemih italijanskega sodstva, ki jih obravnava tudi v svojem poročilu, ki ga bo predstavil v soboto, 14. t.m., ob uradni otvoritvi sodnega leta. V poročilu, ki je razdeljeno na dva dela, uvodoma načenja splošna vprašanja, kot na primer sistem izvolitve višjega sodnega sveta, odnose med višjim sodnim svetom in pravosodnim ministrstvom, urad javnega tožilca, okrajna protimafijska sodišča, korupcijo in izsiljevanje, jamstvena obvestila, preiskovalno tajnost itd. V drugem delu pa se posebej zaustavlja ob razmerah v tukajšnjem okraju, pod katerega spadajo Trst, Gorica, TolmeC, Videm, Pordenone. Na tiskovni konferenci se je bolj osredotočil na splošna vprašanja. Njegove besede, podobno kot že lani, pa niso le golo naštevanje težav, temveč konkretno nakazujejo tudi pot, da bi odpravili sedanje napake in pomanjkljivosti, nasprotja in protislovja, ki zavirajo sodni stroj in imajo velik odmev tudi v javnosti, saj se na primer že govori celo o potrebi po sestavi novega kazenskega postopnika. Vsekakor delne rešitve in tiste, ki probleme postavljajo na glavo, ne koristijo, je dejal, o Čemer priča npr. vprašanje preventivnega pripora. Javnemu tožilcu očitajo, da je kršil zakon, a z druge Domenico Maltese strani nihče ne navaja natančnih odgovornosti. Posledica je naslednja: hočejo spremeniti zakon, ker ga je nekdo kršil. Pri tem je Maltese spomnil na julijski dekret (tako imenovani dekret Bion-di) in na kasnejši zakonski osnutek, ki ju je negativno ocenil. Glavni pravdnik se je zaustvil tudi ob podkupninskih aferah, ki bi jih lahko rešili z razširjenimi dogovornimi kaznimi (seveda ob popolnem priznanju kride, poravnavi škode, kar pa ne bi smelo vplivati na disciplino pogojne suspenzije kazni). Po njegovem pa ni sprejemljiv predlog, po katerem bi priznanje krivce rešilo pred kaznijo. Na vsak naCin je treba pohiteti, sicer bodo z ene strani prekrški zapadli, a z druge je gospo- darska škoda vse večja. Podkupninske afere, trdi Maltese, bomo lahko preprečili ne z višanjem kazni, temveč z učinkovito kontrolo. Pri vseh procesih pa predstavlja veliko težavo iskanje dokazov, ki danes v veliki večini primerov poteka med razpravo, kar je seveda velika ovira. Glavni pravdnik se je zaustavil tudi ob jamstvenem obvestilu, ki bi ga bilo po njegovem mnenju treba odpraviti: z ene strani ovira preiskavo, a z druge povzroča nepopravljivo škodo tistim, katerim ga naslovijo, Čeprav se kasneje izkaže njihova nedolžnost. Omenil je proces, ki ga je vodil pred 20 leti in ki ga je zaključil v 12 urah ter na njem rešil problem Človeka, ki je bil obtožen umora: moški je odšel s sodišča, ne da bi bil nihče vedel, da ga bremeni tako huda krivda, bil pa je nedolžen. Danes pa ljudje vse življenje nosijo pečat krivca. Maltese je naCel še vrsto aktualnih problemov, kot na primer ministrske preiskave, preiskovalno tajnost (svoboda tiska ne sme kršiti drugih pravic, ki jih prav tako šCiti ustava; vsekakor nosijo krivdo za »beg« vesti v prvi vrsti uradi, iz katerih vesti prihajajo). Načel je tudi vprašanje- skesancev ter naglasil, da so sedanji predlogi, po katerih bi vsedržavni protimafijski pravdnik odloCal, kdaj jim je treba poskrbeti varstvo, povsem nesprejemljivi: o tem lahko odločal samo sodnik, ki se z njimi ukvarja. V drugem delu poročila Domenico Maltese podrobno našteva podatke, ki se nanašajo na naš okraj in iz katerih izhaja hudo pomanjkanje bodisi sodnikov kot tudi drugega upravnega osebja in tudi tehničnih pripomočkov (razpolagajo npr. z računalniki, nimajo pa specifičnih programov). Na bolje se niso spremenili niti podatki o alternativnih postopkih, saj so se na primer skrajšanega postopka posluževali v skromnem številu primerov. Zaskrbljujoči so podatki o kaznivih dejanjih, saj skozi naše področje potekajo mednarodni kanali prekupčevalcev z mamili in orožjem, o umorih, ropih, poskusih umora, izsiljevanjih, ki so v porastu. Skedenjski železarji in sindikalisti so po daljšem Času vendarle spet optimisti. Tega nam sicer niso sami potrdili, saj vemo, da mora biti Človek na moč oprezen, če ne ve, kako se bo pravzaprav izteklo vprašanje, ki ga neposredno zanima. Dejstvo je, da smo za njihovo razpoloženje izvedeli ob nehotenem telefonskem prisluškovanju: ko smo predstavnika enega od sindikatov kovinarjev sinoči vprašali, kako se je razvil njihov sestanek z vodstvom AFS, smo v ozadju slišali zmerne vzklike zadovoljstva. Vse torej kaže, da se bo problem tovarne v najkrajšem rešil in z njim tudi vprašanje delavcev, ki doslej niso vedeli, kaj bo z njimi. Toda pojdimo po vrsti. Glasniki stanovskih organizacij FIOM-CGIL, FIM-CISL in UIL so se včeraj pozno popoldne sešli z ravnateljstvom železarne, da bi se z njim podrobneje dogovorili glede dopolnilne blagajne in predčasnih oziroma rednih upokojitev. Kakor je znano, je pristojna ministrska oblast vsem škedenjskim žele-zarjem, ki bi jih bilo beba ob začetku tega leta vpisati v režim mobilnosti, podaljšala izredno dopolnilno blagajno do konca leta in omogočila, da se blagajna po pobebi obnovi še za nadaljnjih prvih šest mesecev v letu 1996. To so vCeraj samo še potrdili, glavni predmet razgovorov pa se je nanašal, kot rečeno, na upokojitve, ki zadevajo 250 delavcev. No, sklenjeno je bilo naslednje: 71 do 73 delovnih moči bo odšlo v pokoj takoj, in sicer 1-februarja; 66 železarjev, ki so v ta namen že vložili usbezno prošnjo, si bo privoščilo počitek po naravni poti, torej pod pogojem, da so že stari 50 let oziroma, da imajo 16 let vplačanih socialnih prispevkov; 83 se jih bo upokojilo v teku letošnjega leta, 11 v času do 30. junija 1996 in 15 v obdobju do konca decembra prihodnjega leta, pri Čemer pa bo novi lastnik železarne u-pošteval stopnjo profesionalnosti - to pomeni, da železarne ne bodo v tem pogledu obubožali. Vse to je že korak naprej, ki navdaja delavce in sindikaliste z zadovoljstvom, seveda pa to še ne more biti dovolj, kajti zdaj se zastavlja temeljno vprašanje, kaj pravzaprav bo s tovarno. Ce upoštevamo uvodoma omenjene »ukradene« vzklike, potem lahko reCemo, da se bo zadeva v najkrajšem povoljno rešila. »Komisarji vedo, s kom imajo opraviti, in upamo, da bodo odgovorno ravnali,« smo slišali sindikaliste, ko so se razhajali po snidenju z ravnateljstvom železarne. »Obrat bo skoraj gotovo odkupila družba Bolmat, saj je Luigi Luc-chini v zamudi,« je bilo še Čuti. Sindikalisti se bodo prihodnji teden sešli s komisarji železarne in menda konCno zvedeli za njeno usodo, (dg) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 UT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG S PODJETJEMA HOLO 3D IN SQS Nova obogatitev za znanstveni Trst Na območju Centra za znanstveno-tehnološke raziskave pri PadriCah bosta v kratkem začeli delovati dve novi podjetji. To sta Bolo 3D in SQS - Servizi di qualita e sicurezza, katerima je tradicionalno zeleno luC predvčerajšnjim prižgal upravni svet Konzorcija za kraški Science Park Podjetje Bolo 3D se bo bavilo z raziskavami, razvijanjem in proizvodnjo hologramov, ki so še prav posebno koristni pri izkoriščanju listin za finančne transakcije (denimo pri kreditnih karticah) in osebnih legitimacijskih dokumentov, ter za preprečevanje ponaredkov na trgovskih konfekcijah in etiketah; hologramov namreč ni mogoče reproducirati z aparaturami, ki so zdaj v redni rabi, kakor sta na primer fotokopirni aparat in scanner. Bologram je širši javnosti že poznan kot trodimenzionalna slika, ki je pa ljudje navadno ne povezujejo z industrijsko rabo. S pomočjo hologramov bo mogoče tudi proizvajati najsodobnejše dele avtomobilske opreme, kakor so zadnje ploske luci, mačje oci in displeji na komandni plošCi. Podjetje Bolo 3D bo glede tehnološkega transfera sodelovalo z moskovsko državno družbo Rus- sian Bouse, ki deluje na področju mednarodne znanstvene kooperacije. Podjetje SQS, ki je nastalo iz sadov razvojnih dejavnosti družbe Cegos Idet Italia na področju konzulence in ustvarjanja inovacijskih informaticnih proizvodov za varnost in kvaliteto izdelkov v podjetjih, pa bo med drugim vodilo raziskave in statistično obdelovalo podatke o delovnih nezgodah in njihovih vzrokih ter o človeku škodljivih snoveh znotraj proizvajalnih ciklov, obenem pa nakazovalo prevencijske strategije in določalo merila za prilagoje-vanje proizvodnih postopkov zakonskim predpisom o preprečevanju nesreC pri delu. Podjetji Bolo 3D in SQS se bosta tako pridružili najnovejšima stvarnostima znobaj raziskovalnega centra na Krasu, se pravi družbi Tečna, ki proizvaja in prodaja materiale za nadzor kakovosti živilskih in kmetijskih izdelkov ter se naslanja prvenstveno na tako imenovano diagnostično industrijo, ter družbi Ecomaster, ki se bavi z merjenjem zvočnega onesnaževanja tako v zaprtih delovnih prostorih kakor pod milim nebom, torej v mestih. r NA OBMOČJU AGUILE Čakajoč na terminal Predstavniki stanovskih organizacij kemijskih delavcev iz vrst sindikatov CGIL, CISL in UH se bodo v prihodnjih dneh ponovno sestali s pristojnimi dejavniki deželne uprave glede problema, kam z delavci nekdanje naftne Čistilnice Aquila v Zavijah. V pričakovanju odločitve, s katero naj ministrstvo za okolje končno dovoli ali prepove namestitev podzemnih hranilnikov utekočinjenega butana in propana na območju bivše rafinerije, je treba pac rešiti vprašanje delovne sile podjetja Savi-tri iz sklopa družbe MonteShell. Ce izvzamemo 16 delavcev, ki se bodo kmalu upokojili, in 13 delovnih moCi, ki nimajo veC pravice ne do dopolnilne blagajne in ne do mobilnosti ter bodo ostali zaradi tega na cesti, jih ostane 28: ti čakajo na ponoven vpis v izredno dopolnilno blagajno, ki bi jim omogočil vnovično zaposb-tev. Kakor nam je povedal vCeraj elan pokrajinskega tajništva CGIL Riccardo Devescovi, bi moralo deželno odbor-ništvo za načrtovanje v prihodnjih dneh skficati sestanek med predstavniki MonteShella in družbe Seastock, ki naj bi plinski terminal skupaj uresničib. To pa še ni dovolj, kajti za mnenje bo treba povprašati že spet tudi tržaško in miljsko občinsko upravo. Problem ni od muh: gre za namembo enega mibjo-na kvadratnih mehov! PO 30 LETIH OD OBISKA MARCELLA SPACCINIJA NOVICE Tržaški župan Riccardo llly na skupščini v Križu Živahno razprava o problemih vasi, ki se je je udeležilo veliko ljudi Kriz je sinoči doživel Pravi zgodovinski dogodek, ki je v drugih stvarnostih naravna in normalna zadeva. Skoraj 30 let po obisku tedanjega župana Marcella Spaccinija se je župan Riccardo Illy udeležil skupščine v pocinskem rekreatoriju, ki 1° je priredila vaška skupnost ob sodelovanju vseh krajevnih organizacij. Dvorana je bila pretesna Za srečanje, ki se ga je udeležilo res veliko števi-!o ljudi. Dlyja je v imenu domačinov pozdravil Bogdan Kralj, ki je obžaloval, da občina Trst, kljub nekaterim vidnim premikom z novo upravo, še vedno za-Uornarja Križ in celotno praško območje. Zupan se je opravičil za odsotnost Ua božičnici, se zahvalil za vabilo in uvedel razpravo, ki je bila zelo živahna. Illyja so spremljali podžupan Roberto Damia-ni, odbornica za javna dela Viviana De Grisogono ter, kar je tudi pomembno, funkcionarja odborništva za javna dela in podjetja ACEGA. Poleg Kralja je pri predsedniški mizi sedel tudi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Zdravko Bisin. Skupščina je bila, kot reCeno, živahna in polemična, kar je po svoje tudi razumljivo, saj so Križani upravičeno nezadovoljni nad občino. Zato seveda ne nosi odgovornosti Illy, ampak njegovi predhodniki. Skupščine so se udeležili tudi vsi tržaški občinski svetovalci slovenske narodnosti. Na sinočnji skupščini v Križu (Foto KROMA) V katinarski bolnici je hrana boljša Krajevna zdravstvena enota je izdala tiskovno sporočilo, v katerem poudarja, da so v vseh oddelkih katinarske bolnice namestiti posebne peci, v katerih segrevajo že prej pripravljeno hrano, ki je namenjena bolnikom. KZE tako odgovarja na nedavne polemike v zvezi s kakovostjo hrane v katinarski bolnici, ki je sedaj mnogo boljša. Vpisovanja v slovenske tržaške občinske vrtce Tržaška občina obvešča, da so se bodo 16. januarja zaCela vpisovanja v občinske otroške vrtce za otroke, ki so se roditi v letih 1990, 1991 in 1992. Vpisovanja za šolsko leto 1995/96 se bodo zaključila 31. januarja. Do 14. januarja bo vse potrebne informacije o vpisovanju posredovala informativna služba v Ul. del Teatro 5 (tel. št. 6754470), in sicer jutri in pojutrišnjem od 9. ure do 12. ure, danes pa od 14. do 15. ure. Slovenski starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v slovenske občinske otroške vrtce, lahko dobijo vsa pojasnila v vrtcih, in sicer na Greti (Reber za Greto 34/2, tel. št. 420606), pri Sv. Ivanu (Ul. delle Cave 4, tel. št. 53457), v Ul. Conti 1 (tel. št. 632408) in v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72, tel. št. 55166). Trojica v zaporu Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so za zapahe spraviti še nekaj oseb, za katerimi so sodniki izdati zaporni nalog. V jeCo je tako končala 42-letna Saveriana Banicevich (Ul. D’Ahtiano 86), ki bo zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom ostala »na hladnem« 16 mesecev. Zaradi istega prekrška bo 39-letni Gino Riva (Ul. Machlig 18) sedel prav tako 16 mesecev, 32-letni Stefano Pettirosso (Ul. Milano 7) pa 13 mesecev. SPODBUDNA VEST IZ BIH Bozzola baje kmalu doma Avtoličarje še v Bihaču, posredovanje Erosa Bičiča Tržaški avtoličar, elan humanitarce organizacije ASIT Carlo Bozzola e° najbrž kmalu doma. Iz Bihaća je namreč prišla vest, da Bozzola ni vec v zaporu, da je torej, vsaj formalno, prost, a da ima še nekaj težav z odhodom iz bihaške enklave. To vest nam je včeraj potrdil primarij otroške bolnišnice Burlo Garofolo Mario Andolina, ki je prijatelj Boz-zole in eden od glavnih krajevnih voditeljev združenja ASIT. Odločilno vlogo pri njegovi izpustitvi je, kot kaže, imel koprski novinar Eros BiCiC, dolgoletni sodelavec »Corriere della Sera« in nekaterih italijanskih televizijskih mrež, ki je osebno odpotoval v BihaC. Odhod Bozzole iz tamkajšnje enklave naj bi bil povezan s prihodom nekega večjega humanitarnega konvoja, ki se približuje temu od bosanskih in kninskih Srbov obleganemu mestu. »Bozzola je na prostosti, žal pa še ni popolnoma svoboden. Trenutno je v nekem bihaškem stanovanju«, nam je sinoči povedal še Andolina, ki bo danes o »zadevi Bozzola« spregovoril v popularni televizijski oddaji »I fatti vostri«, ki jo na drugi mreži RAI vodi Giancarlo Magalli. Z An-dolino bo tudi Bozzolova žena Rada. V zvezi s tem še precej nejasnim dogodkom se je na zahtevo tukajšnje Prefekture aktiviralo tudi italijansko zunanje ministrstvo preko konzulata v Zagrebu in v Sarajevu. S to afero se je zanimal tudi Ilija Ivic, predsednik italijansko-srbskega prijateljskega združenja in nekdanji pravoslavni pop v Trstu, ki so ga svojCas izgnali iz Italije. V SOBOTO V MARIJINEM DOMU_ Koncert V. ZubHskega V soboto bo v našem mestu pomembno glasbeno srečanje. V goste prihaja svetovno znani harmonikarski mojster in skladatelj Vladimir Zubitsky. Tržaški ansambel Miramar mu ob tej priložnosti prireja koncert, ki bo v soboto, , 14. januarja, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Cordaroli 29 pri Sv. Ivanu. Izvajal bo dela raznih svetovnih skladateljev, kot so Scarlatti, Čajkovski in drugi, ter nekatera svoja dela. Vladimir Zubitsky, harmonikar, skadatelj in dirigent, je diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in koncertne harmonike. Od leta 1975 je član Združenja ukrajinskih skladateljev ter vodi Harmonikarsko središče v Kijevu. Leta 1975 je v finski prestolnici Helsinki prejel svetovni harmonikarski pokal CIAIMC - UNESCO. Leta 1985 je na Poljskem postal zmagovalec Mednarodne nagrade za kompozicijo. Njegov ustvarjalni opus obsega med drugim balete, simfonije, zborovske skladbe in kompozicije za komorne zasedbe. Predvsem pa je napisal veliko skladb za harmoniko, te pa so doživele velik uspeh in popularnost po vsej Evropi. Posnel je pet laserskih plošč z zaokroženimi programi za nemški gramofonski družbi Pilz in Cordaria. Trenutno poučuje kompozicijo na glasbenem konservatoriju v Kijevu. Hkrati vodi seminarje in izpopolnjevalne tečaje v Združenih državah, Bolgariji, Španiji, Italiji, Franciji ter na Poljskem in Finskem. Po teh državah tudi nastopa s samostojnimi koncerti. Industrijski izvedenci kritizirajo Občino Trst Pokrajinska zbornica industrijskih izvedencev je v tiskovnem sporočilu ožigosala dejstvo, da se tržaška občinska uprava ni obrnila na to stanovsko organizacijo za zadostitev predpisom, ki jih vsebuje zakon št. 10 z dne 9. januarja 1991 o izvajanju vsedržavnega energetskega nacrta. Občina je namreč določena dela zaupala strokovnjakom iz videmske pokrajine, namesto da bi jih poverila krajevnim izvedencem. S tem naj bi tudi zaostrila tukajšnjo zapo-slenostno krizo. RIŽARNA / VELIKA UDELEŽBA V M1ELI PRIŠEL JE IZ BOLNIŠNICE Uspeh tečaja za vodnike Sinoči se je v gleda-tišCu Miela zaCel informativni teCaj za didaktic-jte vodnike v tržaški Rižarni. Vodstvo obcin-sMh muzejev je poleg usposobitve novih vodnikov želelo dati tudi urugim zainteresiranim možnost, da se pobliže ^Poznajo z zgodovino Mžarne in zgodovinskim obdobjem, v katerem je i° uničevalno taborišče delovalo. Potrebo po takem informiranju je potrdilo veliko število ude-težencev, med katerimi je bilo veliko takih, ki se Poklicno sploh ne ukvarjajo s temi temami. Zgodovinski trenutek, v katerem živimo, nekatere očitno stimulira k razmišljanju o najbolj dramatičnem zgodovinskem Preseku našega stoletja. »Ko govorimo o zgodovinskih dogodkih taidh tragičnih razsežno-sti> ne smemo zgodovin- ske presoje ločevati od moralnih in etničnih zakonitosti,« je mnenja prof. Corni, ki je vCeraj zaCel niz predavanj z zgodovinopisnim uvodom v nacizem, danes pa se bo osredotočil na vprašanje antisemitizma. O vzrokih fašizma in nacizma so se v Evropi zaceli spraševati šele z nastankom nacizma, ko so sprevideli, da ni bil italijanski fašizem le lokalno omejen fenomen. 2e v tridesetih letih so nastale razne kritične razlage, od marksistične interpretacije, ki je fenomen pogojevala z eko- nomsko evolucijo v Evropi in interesom velike buržoazije (čeprav so se nekateri kot Togliatti že takrat zavedali tudi vzgiba, ki sta ga bila oba režima vsaj v začetku deležna med proletariatom), do psihosocialnih razlag, ki so iskale tudi globlje vzroke masovne podpore obema režimoma. Prof. Corni se je zaustavil tudi pri totalitaristični interpretaciji, ki so jo zlasti v petdesetih in šestdesetih letih pogojevali interesi zahodnih sil in ki je iskala vzporednost med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Veliko javno valenco pa je zgodovinopisje dobilo v zadnjih desetletjih, predvsem v Nemčiji, ki se je z vstopom med ne vec samo ekonomske, temveč tudi politične velesile, hotela otresti svoje preteklosti in svojih odgovornosti. (t.d.) Kradel ter preprodajal Gianfranco Tonchella (24-let, Ul. Toti 23) je predvčerajšnjim zapustil bolnišico, vendar kaže, da se ni povsem pozdravil od »ljubezni« do tuje lastnine. Na poti domov je namreč vdrl v neki parkirani avtomobil in odnesel avtoradio. Lastnik se je obrnil do policije. Imel je sreCo, prav dobremu spominu nekega agenta se mora zahvaliti, da lahko spet posluša svoj radijski sprejemnik. V avto so namreč našli večnamenski nožicek, agent se je spomnil, da ga je videl v Tonchellovih rokah. ZveCer so nepridiprava izsledili, priznal je krajo in povedal, da se je radia že znebil, prodal ga je Micheleju Ulcigraiu, ki vodi trgovino »Boutique dell’HI FI« v Ul. Gatteri.. Policija je pri Ulcigraiu našla pet avtoradiov sumljivega izvora ter motorno kolo, ki so ga pred letom dni ukradli Janku Furlanu. Preiskava se nadaljuje. Pijana po hitri cesti Prejšnjo noc, okrog 1. ure, je patrulja letečega oddelka na hitri cesti v višini železarne ustavila pijani osebi, ki sta hoditi skoraj po sredi cestšCa in ogrožati sebe ter spravljali v težave avtomobiliste. Ugotovili so, da sta 38-letni Ennio Wolf (Ul. G. Gozzi 5) in 29-letni Fabio Vichi (Ul. Jenner 14) pregloboko pogledala v kozarec. Agentov pa nikakor nista hotela poslušati, hotela sta nadaljevati svoj »sprehod«, tako da so ju s ceste morali spraviti s silo. Seveda je sledila prijava, saj sta si na glavo nakopala precej prekrškov. JUTRI PREMIERA V ROSSETTIJU Prihaja »čas, ko nismo vedeli ničesar dmg o drugem« Handkejeva igra brez besed »Cas, ko nismo vedeli ničesar drag o dragem«, poletna koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine za Mittelfest iz Čedada, kjer je bila julija uprizorjena na prostem, bo jutri doživela tudi svojo odrsko premiero v gledališču Politeama Rosset-ti, in sicer v italijanski verziji, medtem ko bodo predstave v slovenščini od 28. januarja do 2. februarja v Kulturnem domu. Omenjanje jezika ob »igri brez besed« je razumljivo samo, ce povemo, da se je režiser Giorgio Pressburger odločil dogajanje osvetliti z odlomki iz avtorjevih didaskalij, in sicer v jezikih vseh sodelujočih, vendar z nosilnostjo enega ali drugega jezika producentov. S tem v zvezi velja poudariti izjemnost tega dogodka, saj tržaški stalni gledališči z javno upravo prvič sodelujeta v skupnem projektu, čeprav Teatro Stabile slavi 40-letnico svojega obstoja ob hkratni petdeseti sezoni neprekinjenega delovanja SSG. Seveda ni mogoče reci, da med ustanovama ni bilo nikakršnih stikov, vendar je to prva uprizoritev, ki jo podpisujeta skupaj in enakopravno. S elani obeh gledališč pa so v zboru 22 nastopajočih tudi študentje igralskih akademij iz Bratislave, Dunaja, Krakova, Ljubljane, Rima in Zagreba. Takšno narodnostno pišemo množico interpretov je resnično lahko omogočil samo tekst, kot je »Cas, ko nismo vedeh ničesar drag o dragem«. Handke ne predvideva govora, ampak z golimi dejanji opisuje trg nekega očitno manjšega mesta in življenje, kakršno se nam kaže na njem in ob njem, od jutra do noCi, skozi letne Čase in zgodovinska obdobja, v nepredvidljivem vrvežu, s prepletanjem resničnega in fantastičnega. Režiser asistent je Boris Kobal, slovenski prevod je oskrbela Nina Souvan, sceno in kostume je oblikoval Pier Paolo Bisleri, gib Marta Ferri, luči pa Claudio Schmid. ŠOLSTVO Dežela: srečanje s šolskimi skrbniki Deželni odbornik za šolstvo Alberto Tomat se je včeraj sestal z deželnim šolskim skrbnikom in šolskimi skrbniki iz štirih pokrajin ter z deželnimi ravnatelji za poklicno izobraževanje. Med drugim so razpravljali tudi o sila aktualnem vprašanju: racionalizaciji šolske mreže. Tomat je izrazil zaskrbljenost zaradi nekaterih predvidenih premestitev, skrbnikom pa je svetoval, naj v načrtih za ukinitev (ali združevanje) šol upoštevajo, ali šolska poslopja odgovarjajo varnostnim predpisom (protipožarnim in proti morebitnim poškodbam). Tomat je obenem zaželel še večje medsebojno sodelovanje s predstavniki šolske administracije. ŠOLSTVO / ZA ŽIVLJENJSKO DELO Prof. Silvu Faturju visoko priznanje Prejel je Nagrado na področju šolstva Profesor Silvo Fatur, dolgoletni pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem, je sredi lanskega decembra prejel Nagrado Republike Slovenije na podroCu šolstva za leto 1994 (nekdanjo Žagarjevo nagrado), in sicer za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. »Profesor Fatur je svoje življenjsko delo posvetil šolski slovenistiki. Obogatil jo je s svojo izjemno osebno žlahtnostjo in visoko strokovnostjo. Poldrugo desetletje je s seboj, s svojim znanjem in izkušnjami plemenitil številne generacije uCencev in učiteljev,« je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade. Profesor Fatur je bil dolgo let učitelj in pro- fesor slovenskega jezika in književnosti, zatem pa je postal pedagoški svetovalec za slovenski jezik v Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport v organizacijski enoti Koper, kot je bil še do konca 1994. leta uradni naslov kopr- ske ustanove. V zamejstvu je v šolskih krogih znan predvsem, ker je bil v osemdesetih letih skoraj devet let pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem, poleg tega pa je razpredel tudi bogate in plodne stike s Slavističnim društvom Trst-Go-rica-Videm. Pri nas je bil med organizatorji seminarjev za slovenske šolnike, sodeloval je pri pripravi in izvajanju številnih izpopolnjevalnih tečajev za naše šolnike in pri izdaji strokovnih publikacij, vedno s plemenitim namenom, da bi prispeval k bogatenju materinščine med učitelji in profesorji v zamejstvu. Pogovor z njim bomo objavili v nedeljski številki. RIŽARNA / RAZSTAVA V OBČINSKI GALERIJI n Grozote v varšavskem getu Znamke in soneti na zanimivi razstavi V Rižarni pri Sv. Soboti se z uspehom nadaljuje fotografska razstava “Dan v varšavskem getu", ki jo je priredil muzej Yad Va-shem iz Jeruzalema, za postavitev v Italiji pa je poskrbelo Združenje Ita-lija-Rusija iz Pordenona. Zaslugo za postavitev v našem mestu imajo Tržaška občinska uprava, Mestni muzeji in Mestni muzej Rižarne v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski-krajini. Razstava bo odprta do nedelje: danes od 9. do 13. ure, jutri in v soboto pa od 9. do 18. ure; vodeni obiski bodo na sporedu jutri in v soboto, ob 16. uri, v nedeljo pa ob 11. uri; vodenim obiskom bo sledil ogled Rižarne; vzporedno z razstavo in z istimi umiki je poskrbljeno tudi za didaktično predavanje »Rase in rasizmi, znanost in predsodki«, ki ga je pripravila Fundacija piemontskega inštituta Antonio Gramsci iz Turina. Nemški hotelir Heinz Jošt, elan taborišča št. 31 nemške armade v bližini Varšave, je svoj rojstni dan 19. septembra leta 1941 preživel v varšavskem getu in v fotografsko kamero ujel 129 posnetkov. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Varšavi 380 tisoC Zidov; bila je ta najveCja judovska skupnost v Evropi. Dne 28. septembra 1939 so Nemci vdrli v mesto in v nekaj mesecih ustvarili pravi geto, v katerem je bilo zaprtih preko 500 tisoč Zidov. Od leta 1941 dalje je bilo nemškim vojakom prepovedano fotografirati in sploh vstopiti v geto. Heinz Jošt pa se te prepovedi ni držal in v fotografsko kamero ujel vrsto posnetkov, ki so povsem drugačni od onih, ki so jih z dokumentacijskim cinizmom posneli Nemci. Jostove fotografije prikazujejo predvsem prizore, ki so prava žalitev življenja in človekovega dostojanstva; so namreč dramatični dokument z zornega kota nacista, ki se ne strinja s filozofijo okupatorjev. Jošt je te posnetke malo pred smrtijo izročil uredništvu revije Štern, ki jih je leta 1987 izročilo muzeju Yad Va-shem iz Jeruzalema. Razstavo si je res vredno ogledati, priporočamo pa jo predvsem šolski mladini. V občinski galeriji na Trgu Unita se nadaljuje razstava "Klanja se ti ploskajoča množica". Razstavljeni sta zelo zanimiva filatelistična zbirka Erme-lita Morterre ter zbirka sonetov, ki jih je tržaška javnost posvetila velikim gledališkim igralcem; razstavo je pripravil mestni gledališki muzej “C. Schmidi" pod pokroviteljstvom Tržaške občine in s sodelovanjem Združenja trgovcev na drobno iz našega mesta. Razstava (vstop je prost) bo odprta do ne- delje, vsak dan od 10. do 13. ter od 16.30 do 19.30. Na filatelistični razstavi je razstavljenih preko 2500 znamk z vsega sveta in iz vseh obdobij, ki so posvečene gledališki ustvarjalnosti. Poleg tega pa je razstavljenih tudi okrog petdeset sonetov in akrostihov, ki so jih obiskovalci mestnih gledališč posvetili velikim igralcem; najstarejši verzi so bili napisani leta 1829. Zbirko sonetov hrani Mestni občinski muzej “C. Schmidi”. H TRST / KULTURNE DEJAVNOSTI Več odprtosti do slovenske kulture V tržaškem občinskem svetu je zavel nov veter Brez pomislekov lahko rečemo, da doživlja umetniška in muzejska dejavnost v Trstu po Illyjevem prevzemu krmila tržaške občinske uprave nekakšen preporod. Uprava je skupaj z zelo aktivnimi in domiselnimi vodstvi mestnih muzejev vložila veliko truda in prizadevanj, da bi dala kulturnemu življenju novega zagona, večjo širino in svežino in prvi rezultati so nedvomno zaznavni. To, kar pripadniku manjšinske narodne skupnosti najbolj pade v oči, pa je veliko večja pripravljenost občinskih kulturnih krogov, da v splošno kulturno dogajanje povežejo tudi kulturne izraze manjšine, ki je bila v preteklosti v tem pogledu hudo diskriminirana. Vse to se dokaj razvidno kaže na vseh področjih umetniškega izražanja, tako na gledahškem, kjer prihaja do skupnih pobud na najvišji ravni, to je na ravni sodelovanja med slovenskim in italijanskim stalnim gledališčem (trenutno kar z dvema predstavama), kot na drugih področjih, ne nazadnje prav na muzejskem, kjer smo bili na primer priča lansko poletje prireditvi razstave slovenskih umetnikov v muzeju Revoltel-la. Drobnih znakov o velikih pre- mikih v tem pogledu je kar precej. Celo v okviru niza manifestacij ob proslavljanju 40-letnice vrnitve Italije v Trst, ki v splošnem niso izpadle nacionalistično, kakor smo bili vajeni v preteklosti, je prišla do izraza tudi prisotnost slovenskega življa v tem mestu. Tako smo na razstavi, ki so jo za to priložnost priredili v občinski galeriji, lahko videli več fotografij našega fotoreporterja Maria Magajne z utrinki kulturnega in družbenega življenja slovenske manjšine. Nekaj spodbudnih znakov, ki so posledica novega vzdušja, ki preveva tržaško kulturno sceno, je zaznati tudi na šolskem področju, kjer beležimo vedno več pobud skupnega nastopanja slovenskih in italijanskih šolarjev in dijakov. V trenutku, ko se klešče finančne krize vedno bolj stiskajo okrog slovenskih kulturnih inštitucij, kar bo treba s skupnimi močmi in ob podpori razumevajoče italijanske javnosti čim-prej in čim bolj ugodno rešiti, nas lahko tolaži vsaj to, da ima naša kulturna stvarnost danes nekoliko večji odmev kot doslej, kar bi morali naša društva in inštitucije bolj upoštevati in se v tej smeri odločneje angažirati. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA BREG Uvod v proslavo 100-letnice Nastop je bil prejšnji četrtek v dolinskem Mladinskem domu Pihalni orkester Breg iz Doline slavi letos 100-letnico svojega obstoja. V teh sto letih je dolinska godba mirovala samo v Času prve in drage svetovne vojne, od leta 1946 pa nepretrgano nastopa na raznih prireditvah, vaških praznikih, veselicah, šagrah ter raznih glasbenih srečanjih. Kot uvod v letošnje slavje, je pihalni orkester Breg pod vodstvom kapelnika Moscovija priredil prejšnji četrtek v dvorani Mladinskega doma »Albin Grmek« koncert, na katerem je izvajal skladbe svetovno znanih skladateljev. Ob koncu koncerta, ki je ogrel občinstvo, se je orkestru zahvalil predsednik Mladinskega krožka v Dolini Zorko Jurjevič ter mu zaželel še veliko uspehov. Tekst in foto Mario Magajna ____OPČINE / GRADBENA DELA_ Nova slreha za Prosvetni dom Boljše izolirani tudi notranji prostori Prosvetni dom na Opčinah, sedež Neštetih kulturnih, družbenih, šport-aih in rekreacijskih dejavnosti, je sto-Pd v novo leto v novi preobleki. Se Pred božičnimi počitnicami so mu dadeli novo streho, kar mu ne daje le Prijaznejšega zunanjega videza, tem-V0C ga, kar je najvažnejše, varuje pred aaizprosnimi vremenskimi zajedalci er ohranja njegove notranje prostore toplejše zaradi boljše izolacije. Z deli So z&čeli v oktobru in jih v dogovorje-Oem času, ob ugodnih vremenskih razmerah ter hvalevredni zavzetosti Qaebja, tako gradbenega kot klepar-^ega podjetja, tudi privedli do kon- Slovensko kulturno društvo Tabor, ki je duša vsega dogajanja v Prosvetnem domu in je popravilo strehe tudi naročilo, je izrazilo veliko zadovoljstvo nad opravljenim delom, kar predstavlja jamstvo za še boljše in brezskr-bejše nadaljevanje že itak bogate dejavnosti. Nekoliko drugačna pa je muzika kar zadeva stroške. Končni obračun je zaradi obveznih in nepredvidljivih dodatnih del narastel na preko 80 milijonov lir. Za društvo to niso mačje solze, zato se mora opreti na občutljivost in radodarnost svojih članov ter prijateljev in ljubiteljev kulture, brez katere si ne moremo predstavljati rasti neke skupnosti, kakršna je openska, ki se opira na dolgo in bogato kulturno tradicijo. Danes, ČETRTEK, 12. januarja 1994 TATJANA , ®°nce vzide ob 7.44 in za-«>ne ob 16.43 - Dolžina Deva 8.59 - Luna vzide ob J'25 in zatone ob 3.48. Jutri, PETEK, 13. januarja 1995 VERONIKA VREME VČERAJ OB 12. /bj temperatura zraka 7 zračni tlak 995,2 Pada, brezvetrje, vlaga odstotna, nebo poopćeno, morje mirno, tem-Paratura morja 9,7 stopinje. Rojstva in smrti Rodili so se: Ludovica aParo, Nicoletta Garau, p arisa Fiordelisi, Monica ^atti, Davide Luče. VČERAJ-DANES UMRLI SO: 88-letni Co-lombino Nobile, 61-letna Elvira Chersovani, 85-letna Marcella Paolini, 69-Ietni Arnaldo Degrassi, 96-letni Salvatore Cultrara, 69-letni Mario Davide, 53-letna Mi-rella Rizzi, 83-letna Amalia Rakuscek, 75-letna Maria Anna Bevilacqua, 84-letna Antonia Sinico. M LEKARNE Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NAGRADNO ŽREBANJE NA OPČINAH POPRAVEK OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE IN LASTNIKE PRVIH DVEH IZŽREBANIH SREČK I. nagrada St. 209185 In 2. nagrada St. 271956 da sta bili srečki oddani v trgovini ZLATARNA SOSSI AUT. MIN . N. 6/8285 slovensko stalno gledališče Marc Camoletti PRIDI GOLA MA VEČERJO Gostovanje MGL, režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 12. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D in E Jutri, 13. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED A in F V soboto, 14. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B V nedeljo, 15. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED C KD RDEČA ZVEZDA in OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabita jutri, 13. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Saležu na PREDSTAVITEV KNJIG IN DIAPOZITIVOV DUŠANA JELINČIČA Avtor bo predstavil italijanski prevod knjige »Zvezdnate noCi - Le notti stellate« in knjigo »Biseri pod snegom«. NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.40, 22.00 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh Grant. AMBASCIATORI 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.P.tj.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervi-sta col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarze-negger, Danny De Vito, Erama Thompson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Botte di Natale«, i. Terence Hill, Bud Spencer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Una zia graziosa«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »II mostro«, r,-i. Roberto Benigni. ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - Dvorana rezervirana; jutri 17.30, 19.50, 22.00 »Viaggio in In-ghilterra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. a PRIREDITVE ANSAMBEL MIRAMAR iz Trsta organizira KONCERT, ki ga bo izvajal svetovno znani harmonikaš iz Ukrajine VVLADIMIR ZU-BITSKV. Pričakujemo Vas v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu ( Ul. Cordaroli 29). SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti vabi v soboto, 14. t. m. na preda- vanje z naslovom KAVKASKI NARODI IN OSREDNJA RUSKA OBLAST. Govoril bo univerzitetni prof. Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. OB 100-LETNICI dolinske godbe bo v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuncu KONCERT. Nastopata pihalni orkester Breg z božičnimi in drugimi skladbami ter ženski cerkveni zbor z božičnimi pesmimi. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled Grimmove pravljice "MESTNI GODCI” (glasba, besedilo in režija B. Hrvatic), ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu v izvedbi Mladinske skupine in SKD Primorec-TrebCe. Vabljeni. SKD I. GRUDEN vabi ob 200-letnici nabrežinske cerkve na BOŽIČNI KONCERT ženskega in moškega pevskega zbora Igo Grden, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom. V torek, 17. t. m., ob 20. uri nas bo Lojze Abram popeljal z besedo in diapozitivi v SVET VISOKIH ANDOV. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi V SVETU VISOKIH ANDOV v sredo, 18. t. m., ob 16.30 uri v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Abonmajska koncertna sezona 94/95 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELNIKOV, violina in ALJOŠA STARC, klavir. Spored: Snitke, Šostakovič. S_____________IZLETI SK DEVIN organizira v nedeljo, 15. t.m., smučarski avtobus v Podklošter (Ar-noldstain-Avstrija). Avtobus bo sprejemal izletnike od Bazovice do Šivana. Rezervacije in informacije Sosič tel. 208551 in Skerk tel. 200236. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lumezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. št. 220175). H SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča šolnikom v staležu, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: vzgojiteljice in profesorji srednjih šol do 25. januarja; učitelji osnovnih šol do 5. februarja; profesorji višjih Sol do 10. februarja. Pojasnila na sedežu sindikata v Trstu, tel. 370301 ob dnevih in urah poslovanja. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. [j] OBVESTILA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA vabi vse svoje starejše občane na običajno flovoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Po kulturnem programu, ki ga bodo izvajali mladi pevci in glasbeniki iz Domja in Ric-manj, bo družabno srečanje. SK DEVIN obvešča, da organizira v petkih od 20.30 do 22. ure rekreacijsko telovadbo za odrasle v šoli De Marchesetti v Se-sljanu. Prva vadba bo v petek, 13. t.m. Telefon 200912 v večernih urah (Katja). PRIMORSKA POJE ’95: vse zbore in pevske skupine, ki bi se želeli udeležiti letošnje mednarodne zborovske revije, obveščamo, da zapade rok za prijavo jutri, 13. t. m., Prijavnice in morebitna pojasnila v zvezi z nastopom nudimo v uradu ZSKD (tudi telefonsko na št. (040) 635626. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. MALI OGLASI IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. št. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). PRODAM najboljšemu ponudniku avtomobil Volkswagen hrošC (maggio-lino) letnik 1974, v zelo dobrem stanju. Tel. (0481) 34642. PRODAM auto fiat tem-pra z goriško registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na St. (0038665) 54382. PRODAM W Polo GT 1300 coupe, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. (040) 912093 ob uri kosila. PRODAM še neuporabljen fotoaparat Nikon F401x AF z objektivoma Nikkor 35-70 AF in Tam-ron 90-300 AF ter flash Nikon SB-23. Tel. v večernih urah na št. 0481/ 537659. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske Čevlje Tecnica št. 39 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 228562. PRODAM pasje mladice husky z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zaje-dalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išCe primerno zaposlitev. Tel. št. 229234. SLAŠČIČARNA Saint Honore na OpCinah išCe marljivega/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. št. 213055. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) POHIŠTVO te SA/ sne POPUSTI do 50% zaradi prenovitve razstavnih prostorov Ul. S. Cilino 38 - Trst Tel. 54390 PREPROSTA, skromna vdova želi spoznati dobrosrčno, pošteno, upokojeno vdovo za družbo, prijateljstvo in medsebojno pomoč. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Trst-Slovenija“. OSAMLJEN upokojenec, vdovec z avtom želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77- letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu - hišo z vrtom nad Trstom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen". OSMICO ima Livio Pernarčič, Stivan. Toci belo in Crno vino ter nudi prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku 71, Mario Milic. PRISPEVKI Ob obletnici smrti predragega Stankota Prašlja datrujeta žena Berta in hči Dezi z družino 40.000 lir za SD Primorje, 40.000 lir za Godbeno društvo Prosek . V isti namen darujeta Olga in Albin 20.000 lir za SD Primorje. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na OpCinah darujejo: Marta Malalan 50.000 lir, prijatelji društvenega bara 123.000 lir ter Nino in Pepi 150.000 lir. V spomin na pok. brate darujeta Antonija in Miro Čandek 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Ob priliki odkritja plošCe žrtvam bombardiranja iz leta 1944 darujejo soletniki gospe Irme Škabar 55.000 lir za cerkveni pevski zbor na OpCinah in 55.000 lir za pevski zbor PD Tabor. V spomin na Marijo Starc daruje Neva 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na pok. Aure-lijo Kariž vd. Husu daruje družina Pietra Unussich 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na OpCinah in 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na OpCinah. Ob nenadni smrti drage sestre Slave daruje brat Marcelo z družino 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na OpCinah, 100.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na OpCinah, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za popravilo Stadiona 1. maj. Namesto cvetja na grob Slavice Tauzzi daruje Na-talina Jejčič 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na OpCinah. Namesto cvetja na grob Marije Jeric vd. Hrvatic darujeta Claudia in Neva 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega očeta Savota Sancin daruje hčerka Sida 30.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’An-gelo (Mostarske žrtve). Namesto cvetja na grob Rite Alberti daruje družina Bradassi 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na drago Iljo daruje Zlata Ferfoglia 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Boris Bandi daruje 30.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. Zbogom NEVA! Zelo te bomo pogrešali v Nabrežini, Se posebej na naših vedno veselih družabnostih letnika 1944 V spoštljivo slovo profesorici Nevi Godnič, naši ustanovni članici Jadralni klub Čupa VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (C) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (C) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 7.35 (E) (D)* VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 17.12 17.18 18.12 (E) (R) (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.35 14.47 (D)* (IR) (20.18), Bologna (23".10), Licce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič (15.22). 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz- 16.27 nični dan. (D) Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. ' 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cenzignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 13.20 (R) Tržki (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). v Grijanu, Križu. 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), qu- 628 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Četrtek, 12. januarja 1995 GORICA ŠOLSTVO / NOVA MINISTRSKA OKROŽNICA Vpisi v šole samo do 28. februarja Ta novi rok velja za dokončne vpise Z ministrstva za šolstvo je prišla pred kratkim tudi na goriško šolsko skrbništvo nova okrožnica, ki prinaša pomembne novosti za šolski sistem. Starši bodo morali letos vpisati otroke v prve oziroma naslednje razrede otroških vrtcev, osnovnih, nižjih ter višjih srednjih šol do 28. februarja. Z didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole in otroške vrtce na gori škem in doberdobskem območju nas obveščajo, da bodo vpise za prihodnje šolsko leto 1995/96 sprejemali od 10. do 28. februarja. Podobno pa bo tudi na drugih šolah. V prejšnjih letih so v tem obdobju v šolah sprejemali predvpise, medtem ko je bil Cas za dokončno potrditev izbire do julija. Po novem pa predvpisov ne bo veC in bodo morali starši oziroma dijaki že takoj opraviti dokončno izbiro. Odločitev ministrstva je predvsem vezana na delovanje šolskih skrbniš-tev in na njihovo preobremenjenost. Zaradi slednje je prihajalo namreč v zadnjih letih do zamud pri imenovanjih letnih suplentov in posledično se je tudi normalni potek pouka začenjal kasneje. Z anti-cipiranjem dokončnih vpisov naj bi tudi omogočili šolam programiranje šolskega leta in, upati je, učinkovitejše delovanje šolskih inštitucij. Za marsikoga pa omenjena ministrska okrožnica prinaša nemalo problemov. Dijak, ki letos obiskuje zadnji razred nižje srednje šole, se bo moral v relativno kratkem Času (v manj kot 2 mesecih) odločiti za pomembno izbiro, kot je smer višje šole. Spremembe oziroma premisleki bodo namreč mogoči le v izrednih primerih in bo zanje ravnatelj osebno odgovarjal. Treba pa je povedati, da bodo tokrat šolska tajništva prišla na pomoč dijakom ter staršem. Ministrska okrožnica namreč naroča ravnateljem ter učnemu osebju predstavitve vseh šol ter Cim popolnejšo informativno kampanijo s primernimi prijemi, ki naj upoštevajo tudi želje dijakov. pH KINOATEUE / NA GORICI KINEMA NOCOJ »NAKED^H Ob filmu tudi nova razstava V kinu Vittoria no ogled delo dveh mladih umetnikov s Sicilije Kinoatelje obnavlja po kratkem novoletnem premora svojo dejavnost v kinu Vittoria, kjer bodo nocoj v okviru sezone Gorica kinema predvajali britanski film »Naked«, v sodelovanju z likovnim združenjem Exit pa bodo tudi odprli novo razstavo s prikazom del dveh mladih umetnikov s Sicilije. Pri tem gre povedati, da se sicer delovanje Kinoateljeja niti med prazniki ni prekinilo, saj so priredili vsakodnevne filmske predstave v Kulturnem domu. Te predstave se nadaljujejo še ves teden do nedelje s predvajanji zabavne komedije »Quattro matrimoni e un fu-nerale«. V kinu Vittoria bodo nocoj ob 20. uri najprej odprli razstavo, na kateri bosta svoje likovne stvaritve predstavila Orazio Poti in Filippo La Vaccara. Mlada umetnika (oba letnik 1972) sta doma iz Catanie. Predstavitev v Gorici jima je omogočil tukajšnji slikar Alfre-do de Locatelh, ki ju je spoznal lani, ko je poučeval na likovni akademiji v Catanii. Oba umetnika uspešno raziskujeta nove izrazne poti in pristope, ob slikanju pa se ukvarjata tudi z vi-deo-artom. Odprtju razstave bo ob 20.45 sledilo predvajanje filma »Naked« (rež. Mike Leigh, igra David Thvrelis - oba sta prejela zlati palmi na festivalu v Cannesu 1993), ki prikazuje obupano in zbegano človeštvo marginalnih londonskih predelov. Spored četrtkovih filmov ponuja tudi v naslednjih tednih zanimive naslove: »Vive 1’amour« (srebrni lev Benetke 94) -19. jan.; »Ni-ghtmare before Christmas« - 26. jan.; »Go Fish« - 2. feb.; »La teta y la luna« Bigasa Llune - 9. februarja. KINO GORICA VITTORIA 20.45 (Gorica kinema) »Naked«. Rež Mike Leigh. Jutri: 16.45-18.30-20.15-22.00 »II Re Leone - The Lion King«. VValt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 20.00-22.00 »Quattro matrimoni e im funerale«. I. Andie McDmvell. CORSO 18.00-20.00-22.00 »S.P.Q.R. - 2000 e mezzo anni fa«. Massimo Boldi in Leslie Nilsen. TRZIC COMUNALE Ni predstave. H RAZSTAVE V KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona razstavlja do 13. t.m. Herman Kosič. Razstava je odprta ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo jutri, 13. januarja, odprli razstavo likovnih del slikarja Helmuta Jeraka. Razstava bo na ogled do 27. januarja vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu. M PRIREDITVE V CERKVI NA VRHU bo v nedeljo, 15. t.m., ob 15.30 koncert božičnih pesmi. Peli bodo združena pevska zbora Rupa-PeC in Miren ter mladinski zbor Vrh sv. Mihaela. Priložnostno misel bo povedal domači župnik. V CERKVI SV. LOVRENCA V RONKAH bo v nedeljo, 15. t.m., ob 15. uri koncert božičnih pesmi zbora od Novega sv. Antona iz Trsta in zbora iz Rodika. Koncert prirejata versko občestvo in SKRD Jadro. V CERKVI V REVMI bo v nedeljo ob 10.30 maša za pokojnega Emila Valentinčiča ob desetletnici smrti. Pri maši bosta pela MePZ Pevma in MePZ Podgora. Sledil bo kratek koncert božičnih pesmi v izvedbi MePZ Podgora. □ OBVESTILA KD OTON ZUPANČIČ obvešCa vse ljubitelje plesa, da bo prvo srečanje s plesno šolo Urška v ponedeljek, 16. januarja, ob 21. uri v domu A. Budala v Standrežu. H SOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča da je še nekaj prostih mest za teCaj informatike windows office (windows, vvimvord in excel) 100 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. januarja na sedežu zavoda v Gorici) ulica della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 13. ure. C LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. pogrebi Danes v Gorici ob U-uri Marija Bitežnik vd. Olivo na glavnem pokopališču, ob 12. uri Enrico Erzetti v cerkvi v Lečniku (prihod krste iz Vidma ob 11. uri) in nato na locniško pokopališče- GORICA-NOVA GORICA / ŠPACAPAN NA OBISKU PRI VALENTIJU Zupana za pragmatičen pristop do problemov Zavzela se bosta za odstranitev mreže na meji Zupana Gorice in Nove Corice uradno osvajata Predlog za odstranitev rrireže, ki ločuje mesti Pred severno železniške Postaje. O tem sta se pogo-Varjala na včerajšnjem Predstavitvenem obisku novega župana Nove Gori-Ce Crtomira Špacapana pri Soriškem županu Gaetanu valentiju. Župana sta sPremljala tudi predsed-občinskih svetov Kaiko Harej oz. Vanni Bu-s°lini. Obisk je presegel zgolj vljudnostni značaj, ?a) sta prva občana, kot sta kasneje povedala na novinarski konferenci, govorila tndi o mnogih konkretnih ^devah. .Prva je zaradi aktualno-sn prav odstranitev mreže ?a tistem delu mejne Črte, jar sta mesti najbolj skupaj- Predlog listov Ison-zo/Soca, Zuf de žur in sta Zupana uradno osvojila. Dogovorila sta se Za oblikovanje skupne ko-tnisije, ki naj bi preučila Pravne poti za uresničitev Predloga. Občini nista pri-tojni za odstranjevanje Iri®jnih pregrad, zato bo naloga komisije ta, da sto-P1 v stik s pristojnimi ržavnimi organi in se Zayzame za simbolično nojanje, ki pa utegne imeti Pomembne psihološke in tndi konkretne učinke. . Zupana imata že dokaj lasno sliko ureditve območja, ki bi tesneje povezovalo mesti, kot je pove-nal Špacapan: »Zidovi ne Zadržujejo, kvečjemu sPodbujajo k begu. Mrežo zato lahko odstranimo, dini problem je prepreCi-n Prehajanje vozil, kar pa j? naogoce doseči z novim dostopom za vozila na že-azniško postajo in z ure-d'vijo cone za pešce vz- Stisk roke med županoma (foto Studio Reportage) dolž meje. Ge bomo v kratkem priredili skupno baklado in spustili 5 tisoč ljudi Cez mejo brez vsakršnega dokumenta, potem res ne vidim zakaj ne bi bilo isto dovoljeno kolesarju, ki želi Cez mejo.« Valenti je soglašal s temi ugotovitvami in navedel tudi druga vprašanja, katerih skupno reševanje je v interesu obeh mest. Skupaj bodo skušali urejati mestni promet in vprašanje parkirišč ter usposobiti avtobusno progo, ki bi povezovala centra Gorice in Nove Gorice. Mesti se bosta skupaj zavzeli za realizacijo štiripasovnice v odseku od Sela do Razdrtega (v ponedeljek se bodo novogoriški upravitelji o tem pogo-varjali z republiškimi poslanci), ki bo v interesu blagovnih terminalov obeh mest zlasti v perspektivi ponovnega po- večanja tranzitov, ko bo vojne v Bosni nekega dne konec. Župana sta govorila tudi o sodelovanju pri realiciji prečiščevalnlh naprav, o načrtu za ureditev struge Vrtojbice s sredstvi iz posebnega evrospkega sklada, o veCnem problemu sanacije Koma. Oba sta se zavzela za pragmatičen pristop do problemov. V to ju gotovo vodi zapleteni trenutek v meddržavnih odnosih kakor tudi njuno osebno prepričanje, da je lažje začeti pri reševanju posameznih praktičnih problemov kot pa uresničevati presplošne velike pohtiCne zamisli. Na naše vprašanje sta zato župana soglasno zavrnila pomislek, da pretirano pragmatični pristop do upravnih problemov, najbrž ne bo bistveno prispeval k odstranitvi miselnih in kulturnih pregrad, ki še ločujejo ljudi ob meji. To ne drži, pravita župana, ki sta prepričana, da je pri premošCanju teh pregrad potrebna postopnost in da majhni konkretni dosežki lahko odprejo pot izboljšanju odnosov. Navedla sta tudi nekaj zamisli za sodelovanje na kulturnem in družbenem področju: Valenti je poudaril zlasti možnost sodelovanja Nove Gorice pri valorizaciji go-riškega gradu v turistiCno-kulturne namene, Špacapan pa je poleg skupnih množičnih manifestacij (pohod in kolesarjenje prijateljstva, že omenjena baklada) navedel tudi zamisel o stalnem odprtju poti iz Gorice na Kostanjevico. Glede meddržavne politike je Valenti poudaril, da ga stališča Forza Italia (s katerimi sicer soglaša glede potrebe, da državi bilateralno in ne s sklicevanjem na Evropo rešita odprta vprašanja) ne pogojujejo pri praktičnih upravnih izbirah. Špacapan je pristavil željo, da bi krajevni upravitelji, ki sami doživljajo in zato bolje poznajo te probleme, imeli večji vpliv in posluh pri obeh vladah. Vtis smo imeh, da se za sodelovanje Gorice in Nove Gorice začenja novo obdobje, brez velikih načrtov ali utvar, v katere župana ne verjameta, pač pa z željo po reševanju konkretnih vprašanj v vzajemno korist. Ge bo ta želja na obeh straneh pristna (izkušnje iz prejšnjih let nas učijo, da ni bilo vedno tako), potem lahko upamo, da bomo tudi po tej novi poti prišli do zbližanja in postopnega premošCanja pregrad. Odbor za odpravo mreže na meji Uredništva Časopisov Isonzo/SoCa, Zuf de žur in Oko ustanavljajo poseben odbor za uresničevanje dveh odmevnih predlogov, ki so ju omenjena goriška glasila z obeh strani meje postavila pred kratkim. Kot znano gre za pobudo, da bi s trga pred severno železniško postajo odstranili mrežo, ki označuje državno mejo, in za predlog, da bi z neprekinjenim odprtjem prehoda za pešce na Ska-brijelovi oz. Erjavčevi ulici še tesneje povezali središči obeh mest. Predlog je pozitivno odjeknil tudi v drugih medijih, podprli so ga številni go-riški politični in družebni predstavniki, prav včeraj pa sta ga uradno osvojila tudi župana Gorice in Nove Gorice. Pobudniki zamisli pa gredo dlje. Novi skupni odbor, ki ga bodo predsatvili jutri na tiskovni konferenci, naj bi se zavzel za Čimprejšnjo stvarno izvedbo teh zamisli, predvsem pa za to, da bi poleg vidnih odstranili tudi nevidne pregrade, ki še ločujejo Gorici. Zelja je namreč, da bi stiki med mestoma ne temeljili le na trgovini (kot danes dejansko je), temveč da bi »vse strukture obeh polovic bile resnično dostopne in koristne celotni skupnosti«. NOVICE Podtajnik Asquini danes na seji pokrajinskega sveta Danes se ponovno sestane pokrajinski svet. Seje, ki je napovedana ob 15. uri, se bo po napovedih udeležil tudi podtajnik pri ministrstvu za finance Roberto Asquini, glavni pobudnik iz zagovornik spornega odloka o raztegnitvi prodaje bencina po znižani ceni tudi na Furlanijo. Asquini bo svoj predlog skušal obrazložiti in utemeljiti v pokrajinskem svetu, kjer bo zanimivo prisluhniti, kaj o tem mislijo goriški ligaši. Mestni tajnik Lige je namreč prejšnje dni kritiziral Asquinija, ki je prav sinoči sodeloval na razčišcevalnem sestanku z go-riškimi somišljeniki Severne lige. Ljubljansko mestno gledališče bo nastopilo v Kulturnem domu Po novoletnih praznikih bo ponovno steklo tudi redno kulturno delovanje. Med pomembnejše prireditve na Goriškem v januarju sodita dve gledališki predstavi na odru Kulturnega doma: prvo je v okviru italijanskega gledališkega abonmaja prav predsinoci uspešno odigrala skupina Raf Vallone-Mila Sannoner iz Rima z igro »Desiderio sotto gli olmi«. V ponedeljek, 16., in torek, 17. januarja, pa bo na vrsti slovensko gledališče v okviru rednega abonmaja SSG. Tokrat bo gostovalo ljubljansko Mestno gledališče s komedijo »Pridi gola na večerjo«, ki je najvecja odrska uspešnica lanskega leta na Slovenskem: primerna predstava torej za sproščen in zabaven začetek novega leta. Od danes omejitve prometa zaradi del v ulici Mameli Dela na območju Semeniške in Mamelijeve ulice se bodo začela predvidoma danes. Podjetje, ki jih bo izvajalo in ki je načrtovalo začetek del že prejšnji ponedeljek, je moralo namreč pred tem rešiti še nekaj organizacijskih težav. Županstvo je včeraj z novim odlokom odredilo prepoved prometa, parkiranja in ustavljanja z veljavnostjo od današnjega dne pa do zaključka del na posameznih območjih. Prenovo ulic naj bi izpeljali v štirih mesecih, izkušnje pa učijo, da se predvideni roki pogosto krepko podaljšajo. Zaradi del, ki bodo v prvi fazi zajela ulico Mameli in bližnji odsek Verdijevega korza, bodo začasno premestili končno postajališče avtobusnih prog štev. 6 ter rdeče in črne krožne proge s Korza na ulico Gadoma (med ulicama S. Chiara in Boccaccio). Mladeniča napadla in okradla priletno žensko v Raštelu Preiskovalci skušajo izslediti dva mlajša moška, ki sta prejšnji veCer v Raštelu okradla priletno žensko. Podrobnosti dogodka niso znane. Izvedeli smo, da je bila žrtev agresije v ponedeljek zvečer 70-letna ženska. V Raštelu sta se ji približala mladeniča in jo vprašala, ali bi jima lahko odstopila kako avtobusno vozovnico. Ženska je pogledala v torbico, ali ima morda kako vozovnico pri sebi, eden od tatičev pa je izkoristil priložnost in ji torbico iztrgal iz rok. V prerivanju sta napadalca porinila žensko na tla in ji povzročila lažje poškodbe. Nato sta zbežala s torbico, v kateri ni znano, koliko denarja je imela ženska. NOVA PUBLIKACIJA OBRAČUN MEJNE POLICIJE / PORAST POTNIKOV, TRANZITA BLAGA IN NELEGALNIH POSLOV Krščansko tkivo v srednji Evropi V knjigi zbrano gradivo s 26. miffel-evropskega posveta na to temo Goriški Institut za Blittelevropska kulturna srečanja je te dni izdal *rtjigo “H tessuto cristia-n° della Mitteleuropa (1919-1989) ” (Krščansko tkivo v srednji Evro-Pi). Več kot 200 strani obsežna publikacija vsebuje gradivo s 26. mitte-levropskega posveta, ki sp ga na to temo priredili v Gorici konec leta 1992. V knjigi so zbrali vsa predavanja in prispevke, ki so jih ugledni gostje in strokovnjaki ipkrat predstavili na aitopoziju. Omembo zasluzi postilo kardila Achilleja Silvestrinija, kijev svoj-styu prefekta Kongregacije za vzhodne cerkve Podal izčrpno analizo vatikanske “ostpolitik”. Zanimiva sta bila tudi prispevka ljubljanskega nadškofa Alojza Šuštarja in beograjskega Franceta Perka. V knjigi je objavljen tudi nagovor medtem že umrlega kardinala Gnida Del Mestrija (rodil se je v Banja Luki, starši pa so bili iz Medeje), ki je bil tudi pomemben akter vatikanskega odpiranja proti vzhodu. Gradivo obsega še uvodni referat prof. Giorgia Rumija iz Milana ter referate drugih udeležencev z različnih evropskih univerz in raziskovalnih ustanov. Med njimi je tudi prof. France Dolinar iz Ljubljane, ki je poročal o vlogi slovenske cerkve skozi 20. stoletje. Lani so na Goriškem našteli 23 milijonov prehodov meje Na Goriškem je v lanskem letu državno mejo prekoračilo 23.055.200 oseb, dobrih 17 odstotkov veC kot leta 1993, ko je prehodov bilo 19.685.283. Ge upoštevamo, da so pri tem všteti tako izstop kot povratek v državo, lahko sklepamo, da je v lanskem letu potovalo Cez mejo skoraj 12 milijonov potnikov, kar je približno dvakrat veC kot v kriznem obdobju v Času vojne v Sloveniji. VeC ji del porasta gre pripisati potovanjem italijanskih državljanov s potnim listom (ali osebno izkaznico), ki jih je lani bilo skoraj 9.799.555 (predlanskim 6.994.513). V manjši meri se je povečal tudi pretok tujcev, saj so našteli 3.340.840 prehodov (3.109.013). V mfednarodnem prometu je bilo torej več kot 13 milijonov prehodov, leto prej pa komaj 10 milijonov. Stabilnejši je maloobmejni promet s prepustnico, kjer so skupno zabeležili 9.914.805 prestopov meje (leto prej 9.581.757). Rahlo prednjačijo italijanski upravičenci s 5.092.886 prehodi proti 4.821.191 prehodom slovenskih. Čeprav je prav pri slednjih bil porast obCutnejši (+ 300 tisoč). Skupno je lani Cez mejo potovalo 7 milijonov 474 tisoC avtomobilov (predlanskim 6 milijo- nov 660 tisoč). Občuten je tudi porast blagovnega tranzita skozi mednarodni prehod v Standrežu: lani so našteli 221.732 tovornjakov, leto prej pa 182.836. Ob tem porastu prometa, ki priča o propustnosti meje in živahnem pretakanju komercialnih in drugih tokov, beležijo pri go- riški mejni policiji tudi podatke o nasprotni strani medalje. Meja je še vedno filter zoper priseljevanje in razne nelegalne dejavnosti, pri Čemer se je delo policije v lanskem letu občutno povečalo. Zaradi raznih prekrškov so prijavili sodstvu 156 oseb (128 je tujcev), na meji pa so jih aretirali 34. Ti podatki so za skoraj 50 odstotkov večji kot v letu 1993. Zanemarljivi so podatki o zaplenjenem orožju (nekaj nabojev, par nožev itd) in mamil (le 28 gr hašiša), pri čemer pa gre upoštevati, da je za tovrstno kontrolo bolj kot policija pristojna finančna straža. V porastu je prekupčevanje z ukradenimi avtomobili, ki potujejo v vzhodne države: lani so jih zaplenili 61. Veliko pozornost posvečajo tudi zatiranju ilegalnega priseljevanja: že na meji so lani zavrnili 1.573 tujcev, 262 priseljencev so prijeli, potem ko so že ilegalno prekoračili mejo, proti 239 tujcem pa so odredili izgon iz države. OD DANES POLITIČNO SOOČANJE V DEŽELNI SKUPŠČINI Deželni zdravstveni sektor pred korenitim preustrojem TRST - Deželni svet bo danes začel obravnavati zakonski predlog o preustroju deželnega zdravstva, ki ga je formalno predložil odbornik za zdravstvo Giam-piero Fasola (Severna liga). Gre pa v bistvu za osnutek, ki ga je vsebinsko zastavila že Fontani-nijeva vlada, dopolnil pa odbor predsednika Ren-za Travanuta. V tem obdobju je zdravstveni resor vodil Giorgio Mattas-si (DSL), ki je torej, skupno s Fasolo, neke vrste »soavtor« tega spornega predloga. Osnutek, ki bo danes dospel v deželni svet, pa bo v nekaterih členih precej različen od tistega, ki so ga vsebinsko dopolnjevale kar tri deželne vlade. Politična koalicija, ki podpira predsednico Alessandro Guerro, se je namreč predsinočnjim sporazumela za nekatere skupne popravke, ki bodo, kot kaže, v marsičem spremenili tudi samo »filozofijo« zakona. Severna liga in Ljudska stranka hočeta s temi amandmaji preprečiti, da bi zakon o bolnišnicah vplival na politično stabilnost koalicije in morda celo povzročil padec odbora. V ta namen sta se sporazumeli za nekatere, imenujmo jih manj boleče ukrepe in za postopno reševanje nekaterih najbolj spornih točk, začenši z usodo manjših bolnišnic v Furlaniji in v Karniji. Na kocki je predvsem bodočnost bolnišnic v Huminu, Maniagu, Spi-limbergu, Čedadu in Sa-cileju. Gre za bolnišnice, ki imajo manj kot 250 ležišč, zato jih hoče Dežela ali zapreti ali pa jih (tudi namensko) preurediti. Medtem ko se je odbornik Fasola sprva odločil za dokončno zaprtje teh bolnišnic, se je koalicija predsednice Guerre, kot rečeno, sedaj odločila za manj boleče ukrepe. Bolnišnici v Čedadu in v Sacileju naj bi na osnovi novega zakona dobili pravni položaj glavnih zdravstvenih struktur, bolnišnica v Spilimbergu pa bi krila potrebe celotnega goratega območja pordenonske pokrajine. Nejasna ostaja usoda huminske bolnišnice, ki je v središču najhujših polemik ter sporov med krajevnimi upravitelji in odbornikom Fasolo. Reforma, če jo lahko tako imenujemo, bo seveda vplivala tudi na javne in zasebne zdravstvene strukture v Pordenonu, Vidmu, Gorici in v Trstu. O situaciji v Posočju, ki je tudi predmet ostrih političnih polemik, smo obširno pisali na goriški strani našega dnevnika, preustroj bolnišnic pa bo imel seveda tudi precejšnje posledice za tržaško zdravstvo. Na Tržaškem bi vlogo »prvorazredne« bolnišnice dobila Katinara, glavna bolnišnica v mestnem središču bi dobila pravni položaj neke vrste pomožne zdravstvene ustanove. Skrajno nejasna je usoda Santo-ria, zavoda Gregoretti in bolnišnice za nalezljive bolezni pri Magdaleni. Slednjo bi zaprli ter vse strukture premestili v glavno mestno bolnišni- co. Tudi na Tržaškem -podobno kot na Goriškem - je ta preustroj predmet polemik, ki bodo gotovo odmevale tudi na ponedeljkovi izredni seji občinskega sveta, ki bo namenjena prav problematiki zdravstva. Deželna vlada hoče tudi ustanoviti dva nova koordinacijska centra za službo prve pomoči, ki odgovarja na telefonsko številko 118. Centra naj bi namestili v Trstu in v Vidmu. Preustroj zadeva tudi odnose med javno in zasebno zdravstveno oskrbo ter s tem v zvezi določa nove pogoje za tozadevne konvencije. Tržaška in videmska univerza bi tudi po novem ohranili dosedanji medicinski fakulteti. S.T. Ali bodo tržaško bolnišnico pri Magdalen i dokončno zaprli? (f.Križmančič-KROMA) Protest pred sedežem deželnega sveta SKR že napoveduje odločno opozicijo TRST - Pričetek razprave v deželni skupščini bo spremljala manifestacija na Oberdanovem trgu. Pred deželno palačo se bodo zbrali predstavniki koordinacijskih odborov iz Furlanije in Karnije, ki nasprotujejo zaprtju nekaterih manjših bolnišnic, katerim se bodo pridružili člani Stranke komunistične prenove. Policija je v zvezi s protestnim shodom sprejela stroge varnostne ukrepe, za varnostne ukrepe pa se je odločil tudi predsednik deželnega sveta Giancarlo Cru-der. Deželni seji bo prisotvovalo omejeno število ljudi, ki bodo lahko le izmenično prihajali v dvorano. Stranka komunistične prenove je na včerajšnji tiskovni kon- ferenci napovedala odločno opozicijo načrtovanemu preustroju zdravstva. Kot je povedal Roberto Antonaz, ki vseskozi spremlja ta zakonski postopek, komunisti priznavajo potrebo po preureditvi tega sektorja, ki trenutno »požira« preveč javnega denarja, so pa mnenja, da sloni vladni osnutek na nesprejemljivi »liberistični filozofiji« in tudi na načelih dobro znanega bivšega ministra De Lorenza. Komunisti tudi pravijo, da predlog v nekaterih bistvenih členih prizadeva splošno državljanovo pravico do javne zdravstvene oskrbe. Antonaz in somišljeniki bodo med soočenjem v deželnem svetu predlagali popolnoma nova merila za zaprtje oziroma za obstoj manjših bolnišnic. Zaprli naj bi le bolnišnice z manj kot 120 ležišči, pri tem pa bo morala Dežela upoštevati tudi zemljepisni položaj posameznih struktur. SKP nasprotuje tudi novim pravilom za konvencije z zasebnimi klinikami, ki še vedno prizadenejo javno zdravstvo. Zaprtje bolnišnic v Gradežu in v Krminu, po mnenju SKP, svojčas ni rešilo problemov go-riškega zdravstva, ki so isti, kot so bili pred leti. Dve medicinski fakulteti sta za deželo, ki ima nekaj več kot milijon prebivalcev, najbrž preveč, medtem ko je zelo vprašaljiva tudi reforma službe ”118“, ki bi morala delovati na pokrajinski ravni. Zbora OSO zaFJK danes nebo TRST - Na deželnem sedežu CISL v Trstu (Trg Liberta št. 6) bi bila morala biti danes ob 11.30 skupščina Obmejnega sindikalnega odbora Furlanije-Julijske krajine, na kateri bi sodelovala sopredsednika OSO Lucio Gregoretti iz deželnega tajništva CISL in glavar avstrijske Koroške Adam Un-terrieder, ki naj bi se še poprej sešel s predsednico deželne vlade FJK Alessandro Guerra. Skupščino pa so zadnji trenutek odpovedali in odložili za nedoločen čas. Na njej bi morali govoriti predvsem o dejstvu, da bo zaradi vstopa Avstrije v Evropsko unijo in posledičnega zrušenja carinskih pregrad na obeh straneh meje ob službo kakšnih 800 ljudi. Sindikati si spričo tega prizadevajo za ponovno zaposlitev prizadetih v okviru alternativnih dejavnosti oziroma v sklopu pospešenega gospodarskega razmaha obmejnih območij v Avstriji in Furlaniji-Julijski krajini. Deželni upravitelji in podjetniki so v navzočnosti predsednika deželnega sveta Giancarla Cruderja o tem razpravljali že na nedavnem seminarju na Trbižu. NOVICE Aretirali tekstilnega podjetnika Carla Burgija PORDENON - Po nalogu pordenonskega tožilca Raffaeleja Tita so včeraj aretirali Carla Burgija, viteza dela, enega najvidnejših videmskih podjetnikov. Burgi je star 54 let, po rodu je iz Cremone in je skupaj z bratom lastnik močne tekstilne grupe, kateri pripadajo obrati Gemona Manifatture ter številna tekstilna podjetja v Viva-ra v pordenonski pokrajini in v Gorici in katere delokrog znaša okrog 300 milijard lir letno. Burgi je tudi predsednik in glavni delničar furlanske zasebne TV postaje Telefriuli ter predsednik deželnega konzorcija Friulia - Ciest, ki združuje predvsem podjetnike, ki izvažajo v vzhodnoevropske države. Burgi je obtožen poneverbe proračuna, vendar niso znane podrobnosti, ki so pripeljale do njegove aretacije. Baje naj bi bil Burgi vpleten v preiskavo, v okviru katere je bil lani aretiran bivši deželni odbornik za turizem Gioacchino Francescutto (PSI). Tudi v naši deželi zdraženje za zaščito porabnikov VIDEM - V Cervignanu v videmski pokrajini so včeraj ustanovili združenje za zaščiti porabnikov Federconsumatori za Furlanijo - Julijsko krajino. Združenje, ki sloni na prostovoljnem delu, namerava odpreti centre za zaščito porabnikov v vseh večjih središčuih dežele, misli pa tudi sprožiti kampanjo za senzibilizacijo javnega mnenja glede pravic porabnikov, pri čemer računa na sodelovanja in podporo krajevnih ustanov. Kot prvi cilj si združenje prizadeva pridobiti najmanj 1000 članov v letu 1995. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 58. 4) Razsodba Tržaškega tribunala z dne 23.10.91 št. 1240/91. Tržaško okrožno sodišče (Predsednik dr. Cossu, stranski sodnik dr. Macchiarella, sestavljalec dr. Imperiali) je potrdilo odločbo pretorja. To odločno in pravično sojenje je kajpada prispevalo k usahnitvi samega »Odbora za obrambo italijanske istovetnosti Trsta«. 2e sam naziv tega »Odbora« je nedopustno žalil Slovence, ki jih je prikazal kot »nevarne za italijanstvo Trsta«. 5) Slovensko planinsko društvo v Trstu Oktobra 1966 je bilo vse urejeno za vpis Slovenskega planinskega društva iz Trsta v FISI (Federazione Italiana Šport Invema-li). Po enem letu je bilo SPDT sprejeto »začasno« za tri mesece, nakar je bila prošnja za vpis odbita brez vsake obrazložitve. V Primorskem dnevniku z dne 19. februarja 1969 beremo, da je bilo vse to »maslo določenih šovinističnih krogov iz Trsta, sovražno nastrojenih do našega slovenskega društva, ki pa imajo funkcije tudi v zveznem odboru. Tako se je glavno vodstvo iz Milana znašlo v neprijetnem položaju, saj ni moglo najti opravičila za krivičen ukrep proti SPDT. S prizivom, ki ga je poslalo SPDT na CONI v Rim aprila 1968, (za to gre posebna zahvala odvetniku g. Berdonu), je doseglo, da je izvršni odbor olimpijskega odbora, popolnoma razveljavil izključitev Planinskega društva iz FISI«. Pri tej pravni bitki je milanski odbor FISI trdil, da naj bi bil sprejem prošnje za članstvo »diskrecijske narave« (»di natura di-screzionale«), vsled česar »odbita prošnja ne potrebuje nobene obrazložitve« (»il ri-getto della domanda non necessita di mo-tivazione alcuna«), SPDT pa je v prizivu na CONI navajalo, da morajo biti prav diskrecijski akti vedno utemeljeni, saj se njihova presoja ne istoveti s samovoljo. Pomanjkanje utemeljitve pri zavrnitvi članstva SPDT v FISI skriva dejansko neizrečeno protislovensko politiko določenih ljudi v športnih oblastnih strukturah. Državni olimpijski odbor (Comitato Olimpico Nazionale Italiano) v svoji odločbi z dne 4.12.1968 osvaja razloge navedene v pritožbi SPDT in navaja: SPDT pravilno ugotavja, da diskrecijska oblast nujno terja obrazložitev sklepov, da je prišlo do zlorabe oblasti, kajti »pravila športnega reda so proti vsaki politični diskriminaciji, in ustavna načela prepovedujejo izključenja iz športnih organizacij društev italijanskih državljanov pripadnikov jezikovne skupine«. Z vpisom smučarskega odseka SPDT v FISI se je slovenska mladina lahko udejstvovala pri uradnih tekmovanjih italijanske smučarske zveze. Poleg tega pa so smučarji SPDT in ostalih športnih društev z izkaznico FISI začeli uživati številne ugodnosti tudi gmotne narave (popusti, zavarovanje proti nezgodam, zdravljenje itd.). Toda ni mogoče iti mimo tega dogodka, ne da bi vsaj omenili takratne presednice dr. Sonje Mašere. Njej se je treba zahvaliti za tedanji odločni poseg, ki je obrodil pomembni uspeh. Dr. Mašera ni poznala popuščanja pri obrambi slovenskega športa. Tudi danes je zelo važno zavedati se pomena slovenskega športa. Naši nasprotniki se tega globoko zavedajo. 2e razvpiti goriški senator Ettore Romoli (Forza Italia) je to jasno priznal, ko je po njegovem treba dodeliti denarne podpore manjšini. »V glavnem menim, da bi bilo treba osredotočiti te prispevke na kulturno in didaktično delovanje in ne bi smeli biti porazgubljeni na miriado športnih, rekreacijskih in gospodarsih društev, ki s svojo močno entično oznako prispevajo k še večji delitvi naših dveh skupnosti.« (II giornale di Gorizia z dne 21.10.93 stran 3). »In generale perb penso che i contributi andrebbero concentrati solo sulle attivita culturali e didattiche e nondispersi verso quella miriade di circoli sportivi, ricreativi ed economici che con la loro connotazio-ne fortemente etnica contribuiscono a di-videre ancora di piu le nostre due comu-nita.« (Se nadaljuje] MILAN / FINANČNI TRG Po »črnem torku« včeraj miren dan na valutnem in borznem trgu MILAN - Lira je Se vedno v težavah, breme-nijo jo notranjepolitična negotovost in mednarodna dogajanja, vendar je bil včerajšnji dan dokaj Mirnejši od prejšnjih. Kljub temu pa je vrednost lire ponovno padla in dosegla nove negativne rekorde v primerjavi z rimsko marko, s francoskim frankom in z ECU-jem. Ob odprtju tržuišCa )e to arka kotirala 1.059, S lire, ob 9.30 pa je Ze dosegla vrednost 1.062 jto Kmalu nato pa je rah-1° padla in nihala med 1 058 in 1.0'69 lirami. Državna banka je ob zaprtju tržušCa ocenila vrednost marke na 1- 057, 63, to je 0, 57 lire več kot v torek. ECU je Se vedno nad 2.000 lira-toi in državna banka ga )e včeraj ocenila na 2- 002, 61 lire. Včeraj je Otočno narasel tudi fran-c°ski frank, ki je ob zaprtju tržišča kotiral 306, 37 lire. Vrednost lire je včeraj Padla tudi v primerjavi z dolarjem, katerega je tožavna banka sinoči kodrala 1.625,89 lire. Sicer Pa si je dolar nasploh opomogel na mednarod-116111 tržišču, ker so včeraj v ZDA objavili podatke o gibanju cen na drobno, ki so se v zadnjem mesecu Povečale samo za 0,2 odstotka, to je tretjino manj, d°t je bilo predvideno, v Evropi pa si je rahlo opo- mogla španska peseta, ki je bila v torek predmet velikih špekulacij. Ce se povrnemo k Italiji in preidemo na borzno tržišče lahko rečemo, da je bil včerajšnji dan zelo miren, v pričakovanju mandatarja. Očitno operaterji čakajo na določitev mandatarja. Pokazatelj Mibtel se je včeraj dvignil za 0,71 odstotka, poslov je bilo kar precej, vendar v absolutni šrte-vilki manj kot na prejšnji dan. Sprva je sicer kazalo, da bo Mibtel narasel za več kot odstotek, ob zaprtju tržišča pa so se napovedi izkazale kot preveč optimistične. Sicer pa ima naraščanje vrednosti ECU-ja hude posledice na italijansko gospodarstvo in tudi na posameznike, ki so najeli posojila v evropski denarni enoti za nakup stanovanja ali gradnjo hiše. Se leta 1992 je bil ECU vreden nekaj več kot 1.500 lir, kar pomeni, da se je njegova vrednost dvignila za 30 odstotkov v slabih treh letih. Ker pa vrednost te enote vpliva na številne državne izdatke, ki so vezani na evropski normativ, je morala vlada na vrat na nos sprejeti odlok, s katerim je za tiste izdatke zamrznila konverzijo lira - ECU na vrednost v letu 1992. Italijanska iznajdljivost pač ne pozna meja. Inflacija ponovno nevarno narašča V prazničnem in brezskrbnem vzdušju, ki je značilno za čas od božiča do Sv. treh kraljev, je šla skoraj neopaženo mimo vest, ki jo je sporočil Osrednji zavod za statistiko Istat, da se je stopnja inflacije v zadnjem mesecu lanskega leta po daljšem časovnem obdobju relativne stabilnosti ponovno dvignila in dosegla (na letni osnovi) 3, 9 odstotka. In vendar gre za podatek daljnosežnega pomena, ki bo pogojeval razvoj gospodarskega in socialnega življenja v Italiji tudi v prihodnjih mesecih in najbrž vse leto. Ce namreč upoštevamo, da je stopnja inflacije v vseh drugih članicah Evropske unije v lanskem letu znašala v povprečju 3%, lahko ugotovimo, da se je diferencial gospodarskega razvoja med Italijo in ostalo Evropo v lanskem letu še povečal, namesto da bi se zmanjšal, kakor je vlada napovedovala še tik pred decembrskim odstopom. Dalje ne smemo pozabiti, da je taista vlada pri sestavi proračuna za leto 1995 vzela kot izhodišče "programirano inflacijo” v razmerju 3, 5%. Razlika 0, 4% med programirano in dejansko inflacijo se bo zdaj nujno odrazila na vseh računih in bo med drugim diktirala tudi obseg napovedanih novih manevrov za zmanjšanje ali vsaj zajezitev novega naraščanja javnega dolga. Analiza podatkov, na osnovi katerih je Istat ugotovil novo zaostritev inflacije, opozarja nadalje na dejstvo, da je v italijanski zunanji trgovini, ki se je vse doslej ugodno razvijala pod vplivom zadnje devalvacije lire in stabilnih mezd, nastopila povratna faza. Italijansko blago z devalvacij-skim popustom 10% je zlasti v drugi polovici lanskega leta živahno prodiralo na tuje trge, zdaj pa je nastopil trenutek, da je treba zaloge surovin, s katerimi Italija v glavnem ne razpolaga, ponovno integrirati z uvozom. Ta uvoz pa je prav zaradi devalvacije lire zdaj dražji, saj ga je treba plačati z manj vredno valuto. In prav pri industrijskih surovinah, kovinah in repro- materialih je Istat v preteklem decembru zabeležil podražitve, ki so dvignile inflacijsko stopnjo na 3, 9%. (Resnici na ljubo je treba omeniti, da cene surovinam v svetu naraščajo tudi sicer, ne glede na gibanje italijanske lire, to pa zaradi večjega povpraševanja, ki ga povzroča gospodarski napredek v številnih državah). K sreči se doslej niso podražili surovi petrolej in derivati, glede katerih je italijanska proizvodnja tudi v veliki meri odvisna od uvoza, sicer bi bili decemberski podatki o gibanju inflacije še bolj zaskrbljujoči. V precej manjši meri so se v decembru povišale cene artiklom za široko porabo, in med temi je Istat zabeležil občutljivejši napredek le pri prehrani in pri stroških za "prosti čas”. Dejstvo je, da notranja poraba v državi še vedno stagnira, njena decembarska oživitev pa je najbrž povezana s trinajsto plačo in z nastopom predprazničnega obdobja. Da notranja poraba ne narašča, gre pripisati tudi postopnemu upadanju kupne moči delavskih plač in mezd, kar posredno potrjuje tudi podatek, da je odstotek italijanskih družin, ki s svojimi mesečnimi dohodki komaj shajajo, tako da niso v zadnjih dvanajstih mesecih privarčevale ene same lire, - podatek je rezultat neke ankete zavodov Banca Nazionale del lavoro in Luigi Einaudi - do konca lanskega leta dvignil na 39, 9%. Kakšno stopnjo inflacije si lahko pričakujemo v letošnjem letu? Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj je inflacija odvisna od raznih notranjih in zunanjih premenljivk. Med slednjimi naj omenimo le razvoj drugih gospodarskih sistemov, gibanje obrestnih mer, premike v trgovinski in plačilni bilanci, itd. V državnih proračunskih dokumentih je za letošnje leto fiksirana "programirana inflacija” v razmerju 2, 5%, že danes pa lahko mirno zapišemo, da bomo lahko zadovoljni, če se bo leto 1995 zaključilo z rezultatom, ki ne bo slabši od lanskega. Elio Fornazarič Za italijansko borzo negativno leto . Poslovno leto 1994 se je na talijanski borzi zaključilo z negativnim predznakom. Nazado-vanje v primerjavi z rezultati Poslovnega leta 1993 je znašalo 1.21 odstotka, nazadovanje v sedemmesečnem obdobju Ber-tosconijeve vladavine pa je do-Seglo celo 28,35 odstotka. Po izredno ugodnem poslovanju v tetu 1993, je namreč milanska oorza, ki daje ton tudi vsem ostalim borzam v državi, zabe-težila večje ali manjše napredo-t'anje vse do lanskega maja. Vrhunec je dosegla prav 10. tOeja, ko je indeks Comit prišel do konice 817,17 (1982 = 100). “Naslednjega dne, to je na dan, tro je nastopila Berlusconijeva vlada, pa je začel indeks popuščati, tako da je do srede, 14. decembra, ko se je uradno zaključilo borzno poslovno leto, nazadoval za skoraj 29 odstotkov. Nič ni pomagalo, da so v tern časovnem razdobju poso-uobili borzno poslovanje z odpravo tradicionalnih "košar” (corbeille) in uvedli telematsko npravljanje poslov, kakor niso pomagale močne injekcije no- vih vrednotnic, ki so prišle na borzo ob privatizaciji nekaterih vodilnih državnih družb. Te injekcije so sicer prispevale k temu, da se je na borzi v drugi polovici leta občutno povečal obseg opravljenih poslov (poprečni dnevni promet je v lanskem borznem letu znašal 746,4 milijarde lir, medtem ko je leto prej dosegel samo 380 milijard), kotacije posameznih delnic pa so ves čas nadaljevale pot navzdol. Od dneva privatizacije je na primer vrednost delnic IMI do konca borznega leta nazado- vala za 10 odstotkov, delnic Ina za 13,8, delnic Credit za 22 in delnic Comit celo za 28,2 odstotka. Kdor je računal, da bo z nakupom vrednotnic privatiziranih državnih družb mastno zaslužil - in takih ni bilo malo -je pač ob teh negativnih perfor-mances doživel pekoče razočaranje. Med redkimi vodilnimi vrednotnicami, ki so zabeležile napredek, velja omeniti delnice tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki so pridobile na-vrednosti pod vplivom vesti, da je zavarovalnico de facto prevzela vodilna nemška zavaroval-ska grupa Alianz, in pa delnice Montedison, katerih vrednost se je v borznem letu utrdila pod vplivom ugodnih poročil o rednem izvajanju sanacijskega načrta: najslabše pa so se odrezale delnice Ferfin ( - 33,25%), ki jih je pač prizadela znana afera okrog grupe Ferruzzi. S pristopom novih vrednotnic se je skupna vrednost delnic, ki kotirajo na milanski borzi, dvignila z lanskih 221.000 na 266.000 milijard lir. V tem letu je stopilo na borzo osem novih družb, med njimi, kot smo videli, tudi nekaj velikank, izstopilo pa jih je petnajst. Novinci prihajajo skoraj izključno iz bančnih, finančnih in zavarovalniških vrst, industrija pa se še vedno previdno drži ob strani. Tudi to je zgovoren kazalec o tem, da vlada podjetnika Berlusconija ni uživala zaupanja italijanskih poslovnih krogov, in to niti v okviru same podjetniške stanovske organizacije Confindustrie. Elio Fornazarič ČET PET PON TOR SRE 1621,2 1621,2 1629$ 1623$ 1625$ 1042,6 1042$ 1045,7 1057,1 1057,6 NOVICE Friulia bo upravljala dve poljski finančni družbi Finančna družba dežele Furlanije - Julijske krajine Friulia je zmagala na mednarodnem natečaju Phare/EZ za ustanovitev in triletno upravljanje dveh novih finančnih družb na Poljskem. Kot konzulent Evropske zveze in polske vlade bo Friulia skrbela za strateške, finančne in operativne aspekte dveh finančnih družb, medtem ko bo Ion Bers sodeloval z EZ pri koordiniranju načrta. Novi družbi z začetnim kapitalom okrog pet milijard lir vsaka bosta pomagali pri nastanku novih industrijskih pobud, tudi s sodelovanjem evropskih in italijanskih partnerjev. Zbrati podatke za februarsko izjavo o strupenih odpadkih Samostojni delavci, ki v okviru svoje dejavnosti proizvajajo strupene, škodljive ali po zakonu določene »posebne« odpadke, bodo morali do 28. februarja 1995 predložiti na deželno ravnateljstvo za okolje posebno izjavo o stanju v minulem letu 1994. Do istega roka bodo dolžni predstaviti dodatno izjavo tisti operaterji, ki so lani pridobili posebno dovoljenje za začasno skladiščenje strupenih in škodljivih odpadkov, ali pa so bili pooblaščeni, da sami prevažajo te odpadke. Kot vsako leto, bo tudi letos SDGZ izpolnjevalo članom omenjene izjave in jih bo povabilo na sestanek. Ker pa morajo na obrazcu točno navesti podatke o vseh premikih v letu 1994 (število prevozov, ime prevoznika in kraj odlaganja odpadkov), je priporočljivo, da si čimprej preskrbijo predpisane podatke in ustrezno dokumentacijo. Nova zakonodaja o varnosti na delu Tudi lani smo zabeležili številne nezgode na delovnem mestu, katerim poleg nesrečnega naključja večkrat botruje pomanjkljivo spoštovanje predpisov varnosti na delovnem mestu. Z zakonskim odlokom št. 626, ki je stopil v veljavo 27.11.1994, se je Italija prilagodila evropski zakonodaji, ki dokaj precizno in strogo urejuje pogoje varnosti na delu. Novi predpisi temeljijo na preventivi in ustvarjanju pogojev za predhodno zaščito, pri čemer morajo seveda zaposleni aktivno sodelovati in se tudi primerno usposobiti, da se izognejo največjim nevarnostim. Delodajalec odslej nosi breme (in odgovornost), da oceni nevarnost in sestavi posebno listi-no-načrt za varnost. Čeprav je normativ dokaj meglen in v marsičem nedorečen, se bodo morali delovni obrati prilagoditi novim pravilom najkasneje v roku enega leta, se pravi do 27. novembra 1995. (B) ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.H)BL.IAN£ V jpRANKFURT ^ONDON j^JUNCHEN JSTANBUL jyj0SKV0 fcOPENHAGEN pARIZ piM tjjKOPJE gPLIT JIRANO piINA.1 ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 / Četrtek, 12. januarja 1995 SLOVENSKA KRONIKA POSTOJNA / JAMSKA TRANSVERZALA Po poti kraških jam V transverzalo je zajetih 19 turističnih jam in 2 rova Konec lanskega leta je bilo v Posotjni ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje Turistične jame Slovenije, v katerega so se povezali upravitelji 19 turističnih jam in dveh turistično urejenih rudniških rovov. O tem smo že poročati, tokrat pa bomo predstaviti njihov prvi skupen projekt - turistično jamsko transverzalo, ki naj bi zaživela v marcu. Doslej smo Slovenci poznali le planinsko transverzalo, zdaj pa bodo lahko prišli na svoj račun tudi ljubitelji kraškega podzemlja. Na seznamu jam, ki so vključene v turistično jamsko transverzalo je 19 jam in dva rudnika, ki izpolnjujejo pogoje za turistične oglede. To pomeni, da imajo urejen staus jame, urejeno in varno pot po jami, organizirano vodniško službo, umik ogleda, poskrbljeno pa mora biti tudi za varnost obiskovalcev. turizma doma in v tujini) pa jo bo moč kupiti pri vhodih v vse omenjene jame. Udeleženec jamske transverzale bo imel pri nakupu vstopnice za ogled jame 30 odstotni popust. Upravitelji turističnih jam - ti so razen postojnskih in Škocjanskih jam večinoma jamarska društva oziroma klubi - pričakujejo, da se bo jamska transverzala »prijela« in da se bo obisk, ki v teh jamah že zdaj narašča, še povečal. Po podatkih iz leta 1992 je največ, 67 odstotkov, obiskovalcev odpadlo na Postojnsko jamo, 14 odstotkov si je ogledalo biser matičnega krasa - Škocjanske jame, desetina je bila v jami Pekel v Savinjski dolini, med bolj obiskanimi pa so bile še Županova jama, biser grosupeljske doline, Vilenica, ki slovi kot najstarejša turistična jama v Evropi, Kostanjeviška bogato zasigana jama v dolini re- Poleg velikih slovenskih jam, kot so Postojnska jama, Škocjanske jame, Križna jama, Vilenica, so v transverzalo vključene tudi druge manj znane, a prav tako zanimive turistične jame: Ravenska jama, Jama pod Predjamskim gradom, Otoška jama, Pivka in Cma jama, Planinska jama, Zelške jame, Zupanova (prej Taborska) jama, Železna, Snežna, Rotovnikova, Kostanjeviška, Divaška, Sveta jama, Pekel, Dimnice ter turistično urejena rova v rudniku svinca in cinka v Mežici in Idirji. Za obiskovalce, ki bodo želeli opraviti pot po jamski transverzali, bo na voljo posebna knjižica z opisom jame in vsemi potrebnimi podatki. Ob obisku vsake jame jim bodo v knjižico odtisnili žig, po opravljeni poti, ki se bo končala v Postojnski jami, pa jih bo kot priznanje čakala spominska značka. Knjižica bo predvidoma izšla v začetku marca, skupaj z novo brošuro o slovenskih turističnih jamah (namenjena bo promociji jamskega ke Krke ter Snežna jama na Raduhi, ki skriva ledeno in kapniško okrasje. Upravljale! turističnih jam nameravajo poleg sodelovanja pri načrtovanju turistične ponudbe in uveljavljanja jamskega turizma, skrbeti tudi za medsebojno pomoč pri varovanju in raziskovanju in raziskovanju kraških znamenitosti. V Sloveniji je znanih nad 6500 vhodov v podzemlje, nekaj tisoč pa jih je morda še neodkritih. Mateja Godejša LENART / CRNI UVOZ Z Romuni je sodelovalo 20 naših podjetij Lastnika Trgoprevoza sta divje uvoznike prijavila sodišču, trg se ureja Trgoprevoz iz Lenarta je ob znatni pomoči župana Jožeta Škrleca leta 1991 sklenil pogodbo o dolgoročni kooperaciji o uvozu in dodelavi trako-rjev s tovarno UTB iz Romunije, ki proizvaja traktorje po licenci italijanskega Fiata. V prvem letu so uvozili 48 traktorjev in jih opremili s pri nas izdelanimi kabinami, akumulatorji in gumami. Pri poslih so sodelovali tudi Avstrijci. V letu 1993 so v kooperaciji izdelali že 600 traktorjev, lani pa še več. V mednarodno menjavo traktorjev za slovensko blago je vključenih okoli 20 slovenskih podjetij. Trgoprevoz je lani poleti pri Lenartu odprl sodoben obrat z linijo za montažo traktorjev. Od lanskega poletja Trgopre- voz uvaža le dele traktorjev Univerzal, ki jih sestavlja 50 delavcev. Lansko jesen pa se je prodaja traktorjev Univerzal na vsem lepem ustavila. V Trgoprevozu so odkrili, da so se iznajdljivi podjetniki iz Komende in Medvod povezali z romunskimi trgovci in v Slovenijo uvažali traktorje Univerzal. O tem v tovarni UTB, ki ima pogodbo s Tr-goprevozom, niso bili seznanjeni. Kupci na črno uvoženih traktorjev so ostali brez garancijskih listin in zagotovljenega servisa, pa tudi brez navodil o uporabi v slovenskem jeziku. Lastnika podjetja Trgoprevoz Darinka in Milan Roškarič sta divje uvoznike prijavila sodišču in trg se spet ureja. Boris Hegeduš MARIBOR / PREDSTAVITEV PROJEKTA Od 1. junija nov cestninski sistem Novi projekt ponuja cenejšo različico Pred nedavnim sta bila na posvetu o uvajanju avtomatskega cestninskega sistema v Sloveniji predstavljena dva projekta. Eden od njiju je bil mariborski, ki je nastal kot plod lastnega znanja in zamisli. Skupina strokovnjakov Gradbene fakultete Univerze v Mariboru se je pred meseci lotila izdelave projekta slovenskega avtomatskega cestninskega sistema, ki ga je včeraj predstavila javnosti. V veliko pomoč pri izdelavi projekta so bile izkušnje mariborskih strokovnjakov, s podobnimi avtomatskimi sistemi v tujini. Pri snovanju projekta so meri upoštevali tudi napake tujih avtomatskih sistemov. Pri uvajanju avtomatiziranega pobiranja cestnin je to pot Slovenija v prednosti pred drugimi razvitimi državami, ki že imajo zgrajene vse avtoceste, v Sloveniji pa jih imamo šele tretjino, til prav to je ta prednost, kajti strokovnjaki lahko že v projektih predvidijo, ah so potrebni posebni cestne pasovi oziroma posebni cestninski platoji. Predstavljeni sistem namreč predvideva hkraten prehod vseh vozil na avtomatizirano pobiranje cestnine, in sicer zaradi izredno nizke cene posameznih, tako imenovanih elektronskih tablic, ki bi bile pritrjene na vsako registrirano vozilo. S tem bi odpadla gradnja dodatnih cestninskih platojev, ki so postavljeni v večini sistemov po svetu, kjer je predviden postopen prehod na avtomatizirano pobiranje cestnin in uporabljena zelo visoka in draga tehnologija. Potrebna oprema za sisteme, ki jih uporabljajo v svetu, bi vsakega voznika pri nas stala nekaj deset tisočakov. Elektronska tablica, Id jo predlagajo naši strokovnjaki pa je bistveno cenejša, saj bi jo bilo mogoče kupiti za le nekaj sto tolarjev. Odločitev za tak ali drugačen sistem avtomatiziranega pobiranja cestnine je v pristojnosti tistih, ki skrbijo za avtoceste. Pri nas smo sicer nagnjeni k temu, da bolj cenimo tujo kot domačo pamet, neglede na to, da so tuje izkušnje velikokrat dražje od domačih predlogov. Ne glede na to, kakšno odločitev bodo pristojni sprejeli, avtorji mariborskega predloga pričakujejo, da bo v javnosti strokovno argumentirana, kot je to običaj v svetu. Martina PavSiC NOVICE Z OBALE V Kopru deluje uprava za pomorstvo KOPER - Od 1. januarja deluje v Kopra nov državni organ - Uprava RS za pomorstvo. Ustanovitev novega državnega organa sodi v okvir uresničevanja resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije, ki jo je parlament sprejel leta 1991. V okvira nove uprave deluje sektor za varnost plovbe, ki je prevzel naloge dosedanje luške kapacitete. Poleg tega ima uprava še sektor za gospodarjenje s pristanišči in splošni pravno-organizacijski sektor. Za zdaj je v organu zaposlenih 27 ljudi, verjetno pa bodo potrebovali še nove sodelavce. Direktor uprave je kapitan Valter Kobeja. Nova streha za Svetega Mavra IZOLA - V teh dneh so začeti s pripravami za prenovo izolske župnijske cerkve Svetega Mavra. Cerkev je pomemben element kulturne dediščine tega kraja, že veC let pa čaka na nujna obnovitvena dela. Predvsem je potrebna temeljita obnova strehe, ki jo bodo zdaj v celoti na novo prekrili in uredili izolacijo. Ob tem bodo obnovili tudi zgornjo fasado in zamenjati povsem dotrajana okna. Vsega skupaj so zdaj obnovili 1.400 kvadratnih metrov strehe, blizu 500 metrov žlebov in odtočnih cevi, 400 kvadratnih metrov fasade in številne obrobe. Za ta dela bo potrebno zbrati 16 milijonov tolarjev. Izolska občina je že prej namenila za to 3, 5 milijona tolarjev iz lanske turistične takse, del denarja pa naj bi zbrali verniki. V župnišču pa računajo, da bo tudi nova občinska oblast pokazala razumevanje za takšne potrebe in bo še kaj primaknila. Letos ne bo skokov z elastiko PORTOROŽ - V letošnji sezoni pri Bemardinu ne bo več dvigala za skoke z elastiko. Pogodba o najemu prostora, ki jo je podjetje Excelzior sklenilo s hotelskim podjetjem Bernardin, je potekla in ni bila obnovljena. Tako bodo dvigalo morali odstraniti, kar bo razveselilo vse tiste, ki so se že lani pritoževali, da kazi portoroško veduto. Turisti pa bodo prikrajšani za zanimivo atrakcijo. Novice zbral Boris Vuk NOVO MESTO / NOVOTEKS Delavci zahtevajo uvedbo stečajnega postopka V novomeškem obratu Novoteksove Konfekcije so z včerajšnjim dnem ponovno pričeti z že večkrat prekinjeno stavko. Na zboru delavcev so soglasno zavrniti predloge poslovodstva po razreševanju nastalih razmer in zahtevati uvedbo stečajnega postopka. Po sklepu zbora delavcev z dne 4. januarja, so delavci v obratu Novoteks Konfekcije v Novem mestu takrat 90 delavcev nadaljevalo z delom ostale pa so poslali na dopust do 13. januarja, ko naj bi prejeli razliko plače za november 1994 in ko naj bi bili podani odgovori glede izhoda iz nastalih razmer do sklenitve prisilne poravnave. Na včerajšnjem zboru delavcev, ki se ga je udeležila več kot polovica od 231 zaposlenih, je v. d. direktor Jerman podal predloge poslovodstva. Tako naj bi drugi del novemberske plače izplačali do 10. februarja, plače za december in januar pa naj bi se obračunavale in reševale skozi prisilno poravnavo. Plače za ostale mesece letošnjega prvega polletja bi se izplačale do 20. v naslednjem mesecu v višini 72 odstotkov po kolektivni pogodbi, medtem ko bi nadomestila čakajočim izplačevali kot ostalim, vendar v višini 75 odstotno izplača- nih plač. V času do potrjene prisilne poravnave naj ne bi bilo napovedi, groženj ali same stavke. Poslovodstvo novomeškega obrata je v teh predlogih zagotavljalo delo za 80 do 90 proizvodnih delavcev in do največ 40 v režijskih službah, v obratu Vinica pa delo 200 delavcem. Delavce so že seznanili, da je novomeškemu sodišču 10. januarja bil podan predlog za začetek prisilne poravnave. Ker so delavci ugotovili, da tudi obljubljena razlika novemberske plače za petek 13. januarja ni zagotovljena in ker so menili, da ne morejo več zaupati zagotovilom in obljubam poslovodstva, saj se od teh ne da živeti, so soglasno sklenili, da teh predlogov za razrešitev razmer v Novoteksovi Konfekciji ne sprejmejo. Soglasno so sprejeli sklep s katerim zahtevajo, da se zoper Novoteks Konfekcijo uvede stečajni postopek in da takšen predlog poda sodišču sam dolžnik. Na zboru so delavci soglasno še sklenili, da sprejmejo vseh osem predlaganih sklepov stavkovnega odbora, s katerimi nadaljujejo stavko, ki bo trajala najmanj do odločitve skupščine podjetja glede zahtev včerajšnjega zbora delavcev. Jože Žura Likovni in uibanislični poudarki Kočevja in Kočevske KOČEVJE - V prostorih muzeja Kočevje bo jutri ob 18. uri potekalo predavanje z diapozitivi z naslovom »Likovni in urbanistični poudarki Kočevja in Kočevske. Predaval bo Gojko Zupan, višji strokovni sodelavec Uprave RS za kulturno dediščino iz Ljubljane. Predavatelj bo spregovoril o Kočevju in kakovosti tega mesta od urbanističnih, prometnih povezav in lege ob reki do baroka, historizma in secesije, o poudarkih na arhitekturi in likovnih zanimivostih tega mesta, manj pa o kiparstvu in slikarstvu tega okolja, ki pa jih moramo vseeno upoštevati kot temelje identitete prostora ter o možnostih obiska turistov tega območju. Predavanje naj bi spodbudilo nove in stare KoCevce, da bi spoštovati tra-cticijo in njene kakovosti, ki dajejo Kočevski svojo edinstveno podobo, ki je nova in drugačna. (B. S.) ______OPLOTNICA / VINOGRADNIŠTVO Dvigniti raven pohorskih vin Z obronkov Pohorja prihajajo iz leta v leto bolj kakovostna vina Čeprav Vinogradniško društvo Oplotnica deluje šele dobri dve leti, se lahko pohvali s številnimi dosežki. Kot nam je povedal Drago Veber, predsednik društva, se je v zadnjih dveh letih kakovost oplotniških vin dvignila v povprečju vsaj za eno ocenjevalno točko. Upajo, da se bo nivo pohorskih vin še izboljšal, kajti iz leta v leto se bolje prodaja ustekleničeno kakovostno vino. »Že na ustanovnem zbora se nas je zbralo 60, sedaj pa šteje društvo že preko sto članov,« nam je povedal Drago Veber. »Čutiti smo potrebo po sodobnej- ši predelavi grozdja in doslednejšem kletarjenju. Združeni se lažje seznanjamo s preventivo pred boleznimi in škodljivci v vinogradih in s sodobnimi postopki kletarjenja, letos pa naj bi si kupili še ploščni filter za čiščenje vina, ki stane blizu 700 tisočakov.« Pohorska vina imajo tradicijo že iz rimskih časov, pa tudi cesarica Marija Terezija je rada poskušala žlahtno kapljico iz teh krajev, kjer uspeva trta tudi na 400 metrih nadmorske višine. V zadnjem času je renome teh vin nekoliko upadel, zato si v društvu želijo, da bi vinom, ki sodijo v podo- kotiš obronkov Pohorja, vrniti nekdanjo slavo. Ker iz leta v leto več njihovih članov stekleniči svoja vina, bodo predvidoma že letos natisniti enotne nalepke, ki bodo predstavljale kraj Oplotnico, vsak posamezni vinogradnik pa bo lahko dodal še svojo specifičnost. Po kvaliteti vin za zdaj izstopa Janko Črešnar, ki je prejel že zlate medalje na sejmih v Ljubljani in Gornji Radgoni. Strokovni mentor in častni član društva pa je mag. Tone Vodovnik. V veliko pomoč tamkajšnjim vinogradnikom je tudi Tone Mlakar, strokovnjak za vzgojo sadik. Janko Štruc KOBARID / MLEKARSTVO Bodo morali odpustiti še nadaljnjih 45 ljudi? Planika se je znašla v nezavidljivem položaju Prejšnji teden so imeti v kobariški tovarni Planika zbor delavcev, ki ga je sklical tamkajšnji sindikat. Razlog: od vodstva tovarne so želeti slišati, kakšen sanacijski program so pripravili in kaj si od njega lahko obetajo. Najbolj je delavce - teh je sedaj še 143 - vznemirila vest, da jih je ob sedanjem obsegu dela in prodaje izdelkov 45 preveč. Da bi bila slika še bolj Crna, ima ta čas Planika, prvič kar obstaja, blokiran žiro raCun. Planikine težave so večplastne in zelo zapletene. Njene proizvodnje zmogljivosti so bile v preteklosti naravnane na potrebe zagrebškega Kraša, ki je v proizvodnjo in tehnologijo v Kobaridu tudi vlagal veliko denarja. Dražba in tudi vsi njeni obrati so še ve- dno v njegovi lasti, oziroma lastninska vprašanja so ostala še vedno nerešena. Med Slovenijo in Hrvaško namreč še ni sporazuma, s katerim bi sprostiti promet z nepremičninami. Prav nedorečenost na tem področju, pa vodstvu Planike veže roke pri iskanju rešitev. V tem trenutku se Kraš obnaša tako, kot da se ga vse skupaj, kar se dogaja v "njegovi" kobariški družbi, prav nič ne tiče. Vedeti je tudi treba, da ima sam Kraš v Zagrebu podobne težave s krčenjem in zapiranjem trga. Sama Planikina proizvodnja je ta trenutek pretirano velika. Velik del mlečnega prahu, kolikor ga še naredijo iz sedmih milijonov litrov mleka - tega so do nedavnega v tovarno pripeljali tudi z Vipavskega, Brd in Tmovsko-banjške planote, nimajo kam prodati. In to kljub temu, da je trenutna proizvodnja mlečnega prahu trikrat manjša, kot je bila nekdaj in kolikor bi ga z opremo, ki jo imajo, lahko izdelali. Ce ga hočejo prodati na tuje, s prodajo ne zaslužijo toliko, kolikor stroškov imajo z njegovo proizvodnjo. Podobna je zadrega s prodajo konditorskih izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Kraš Planika izdelujejo v Kobaridu v količini do 500 ton na leto. Jasno, da je najbolj boleča grožnja o odpustu 45 delavcev. Sindikat v tovarni razmišlja tudi o tem, da bi izrekel nezaupnico vodstvu družbe, ta pa je s položajem v Planiki že večkrat obvestil pristojne v vladi in na ministrstvih. Ukrepov pa ni... Vojko Cuder Obvezno zavarovanje odslej malo drugače LJUBLJANA - Leto 1995 prinaša na področju zdravstvenega zavarovanja vec novosti pri obeh zavarovalnicah - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in koprski zavaroval-n* družbi Adriatic. Na ZZZS štejejo med pomembnejše sprejem Mojega »katekizma« oziroma Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, Adriatic pa je ponudbo prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj obogatil s petnajstimi nadstandardnimi zavarovanji. Pravila (ki so zamenjala dokumente se iz samoupravnih »sisovskih« Časov), določajo Pravice in obveznosti vseh, ki 80 vključeni v obvezno zavaro-vanje, vsebujejo pa tudi postopke izvajanja. »Pomembna no-vost je,« pravi v. d. pomočnika generalnega direktorja ZZZS za področje socialne medicine dr. Martin Toth, »da mora biti vsakdo obvezno zdravstveno zavarovan. Vendar nima samo Pravic, ki mu jih že določa zakon, temveč tudi dolžnosti, da skladno s svojimi dohodko-vnimi zmožnostmi plačuje Prispevke.« Na tej podlagi Pra-vjla določajo obveznost prijave 611 odjave zavaroyanih oseb in spremembo »statusa«. Ce tega ne stori, bo s pooblastilom po uradni dolžnosti to storil za- vod, ki naloži plačilo prispevkov zavezancu tudi za nazaj. Ni namreč malo tistih, ki zaradi tega, ker niso prijavljeni, nimajo urejene zdravstvene izkaznice, kar pomeni, da so samoplačniki zdravstvenih storitev. Novosti so tudi pri obisku zdravnika. Vsak si mora izbrati svojega osebnega zdravnika, pri katerem bo lahko uveljavljal nekatere storitve. Ta zdravnik ima edini pooblastila za pisanje zdravil na recept, za zagotavljanje začasne zadržanosti z dela - bolniške, pošiljanje k specialistu, na zdravniško komisijo, v bolnišnico, pa za odločanje o potnišh stroških in izplačila nadomestil. Najpomembnejše pa je, poudarja dr. Toth, da izbrani osebni zdravnik zbira kompletno medicinsko dokumentacijo o tistih, ki so se zanj odločili. Kakršnokoli uveljavljanje zahtev pri drugem zdravniku, ki ni naš osebni, pomeni samoplačništvo. Izjema so le nujne medicinske storitve, ko gre za preprečevanje življenjsko usodnih posledic. Poleg osebnega zdravnika s 1. aprilom uvajajo še osebnega ginekologa, osebnega pediatra in osebnega zobozdravnika, za katere veljajo enaka pravila. dračje zobozdravstva za šolsko mladino. Manjše spremembe so glede tehničnih -ortopedskih, slušnih, očesnih, ortotiCnih in zobnoproteti-Cnih pripomočkov, saj so iz pravil izključene nekatere zastarele stvari, ki so jih nadomestili novejši in sodobnejši pripomočki. Pravila pri tem uvajajo racionalizacijo - izposojo, kar pomeni, da pripomočkov nekdo ne bo dobil vec v »trajno last« na dom, ampak Pravila urejajo tudi plačevanje plačil in doplačil. Kjer bo to kršeno, bo ZZZS ukrepal. To bo eden od poudarkov v letošnjem letu kakovosti zavarovanja. Tako naj bi bili zavarovanci zaščiteni pred izsiljevanji in neutemeljenim pobiranjem denarja. Vsakdo, Id bo ugotovil, da je moral neupravičeno doplačati storitev, bo lahko na podlagi ustreznih dokazil dobil povračilo, zavarovalnica pa bo zmanjšala svoje pogodbene obveznosti do izvajalca. Pri pravicah kakšnih posebnosti ni, dodaja dr. Martin Toth, najbolj izrazite novosti so na področju preventive za predšolske otroke in za ženske, kjer je program precej razširjen, kar velja tudi za po- Adriatic: obogatena ponudba nadstandardnih zavarovanj LJUBLJANA - Zavarovalna družba Adriatic iz Kopra je izpolnila svojo obljubo, dano pred dvema letoma, in je svojo Ponudbo prostovoljnih zavarovanj obogatila s 15 nadstandardnimi zdravstvenimi zavarovanji. Pri zagotavljanju večjega obsega pravic so uvedena zavarovanja za: podaljšano ortopedsko rehabihtacijo v bolnišnici Valdoltra, nadstandardne zobozdravstvene materiale, nadstandardne oCesne pripomočke, nadstandardne ortopedske pripomočke, zdravila, podaljšano zdraviliško zdravljenje, hospitalizacijo spremljevalca otroka ter višji standard bolnišničnega in zdraviliškega zdravljenja. Dodatne pravice, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne vključuje, pa obsegajo: samoplačniške storitve specialistično ambulantnega zdravljenja, kozmetične operativne posege v primeru poškodb po nesrečah, »lifeline«, zobozdravstveni nad-standard, bolniško dnevnico, nadomestilo pri negi družinskega dana in pri negi predšolskega otroka. Vsako posamezno zavarovanje je mogoče skleniti posebej, lahko pa se združujejo v osem zavarovalnih paketov oziroma 66 različic. Specifična in zelo pomembna novost Adriaticovih nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj je, da je v vedru premija diferencirana tudi glede na starost zavarovanca, ko sklepa zavarovanje -mlajši ko je, cenejše je zavarovanje, nad 65. letom starosti pa nadstandardnih zavarovanj ne sklepajo. Vsak zavarovanec, ki sklene katerokoli nadstandardno zavarovanje ali paket, prejme skrebmo kartico, zavarovanci s polnim nadstandardom pa zlato kartico Adriatic. (KaNJ samo v uporabo za določen Cas. »Menim, da nam je uspelo ohraniti visoko raven zdravstvene varnosti, saj imajo vendarle vsi ljudje kar velike pravice do zdravljenja na vseh področjih,« pravi dr. Toth. Nespremenjene so ostale tudi pravice do denarnih prejemkov - nadomestil plac, potnih stroškov, pogrebnin, posmrtnin, zdravljenja v tujini. »Skušamo ohranjati tisto, kar smo vseskozi imeli. Glede tega smo popolnoma primerljivi s katerokoli evropsko državo, na kar smo lahko samo ponosni,« meni dr. Toth. Svetovnim trendom sledimo tudi v tem, da v obveznem zavarovanju vsaka storitev ni zagotovljena s stoodstotno ceno. Nekatere storitve so, kot določa zakon, pokrite v celoti, druge pa različno. Odstotne deleže vsako leto določa skupščina Zavoda v soglasju z vlado. Razliko do polne cene si lahko vsakdo zagotovi tako, da doplačuje, kadar zboli, ah se prostovoljno zavaruje pri državni zavarovalnici ali Adriaticu, na vo- ljo pa ostaja tudi tveganje, da se sploh ne zavaruje, ker je prepričan, da je zdrav. Lansko leto je bilo na ZZZS zavarovanih skupaj 1.200.000 ljudi. Ce prištejemo se vec kot 160 tisoč zavarovancev pri Adriaticu, pomeni, da je tako rekoč zdravstveno zavarovano celotno prebivalstvo Slovenije. Za preostalih približno 40 tisoč pa tudi obstaja »rešitev«. Tistim namreč, ki niso prostovoljno zavarovani, kot so na primer invalidi in socialno problematični, zakon omogoča nujne in neodložljive storitve. Pod to sodi vse razen zobne protetike, očesnih pripomočkov za odrasle, prevozov z reševalnimi vozili, ki niso nujni, in zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega. Postopek je malce drugačen, saj si lahko v osnovni dejavnosti privoščijo skoraj vse, Ce pa bi radi k speciahstu ali v bolnišnico, mora utemeljenost, nujnost in neodložljivost ugotovi- Cakalne dobe bodo mora-li odslej izvajalci vpisovati v t. i. knjigo Čakajočih po vrstnem redu pacientov. Poleg zavarovalnice bo lahko vsaka zavarovana oseba sama kontrolirala, kdaj približno naj bi prišla na vrsto. Knjige ali liste čakajočih bodo morale imeti tudi samoplačniške ambulante. ti komisija. Lansko leto zdravniške komisije niso imele niti enega takega primera. Vrsto novosti ima ZZZS tudi na področju prostovoljnega zavarovanja, kjer se je ponudba bistveno razširila. Deset različnih dodatnih zavarovanj, ki posegajo na področje višjega standarda, se lahko razčleni, tako, da je vseh »različic« plačevanja premij in zavarovanj skupaj štirideset. Katarina Novak Strategijo imamo, probleme pa tudi LJUBLJANA - V odgovor na očitke, po katerih naj bi Slovenija ne imela koherentne zunanje politike, je premier Janez DmovSek na včerajšnji tiskovni konferenci odločno zagovarjal stališče, da ima Slovenija opredeljeno zunanjepolitično strategijo. Slovenija se zaveda, da je majhna država in nima globalnih interesov, kot jih imajo velesile, ima pa druge prioritete, saj si mora zagotoviti dostop na tuje trge, odpreti vse možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje, zagotoviti varnost in ohraniti demokratične vrednote, kot je zaščita manjšin. Slej ko prej pa po premierovem mnenju ostajajo odprti trije problemi. V ospredju so odnosi z Italijo in vključevanje v evropske integrativne procese. Zaradi vladne krize v Italiji je v dvostranskih odnosih na višji ravni prišlo do zastoja, pri čemer pa je Slovenija slej ko prej zainteresirana za nadaljnji razvoj dobrih odnosov. Zlasti za LDS in SKD velja, da se mzhajata pri ocenjevanju oglejskega dokumenta, kar je doslej spretno izkoriščala italijanska diplomacija. Razlike, ki gredo na roko Rimu, naj bi v prihodnosti skušali premostiti z dogovorom med slovenskimi parlamentarnimi stmnkami in z oblikovanjem nekaterih enotnih zunanjepolitičnih staliSC. Posebno pozornost so predstavniki tiska posvetili uapletu okoli izbora novega zunanjega ministra. Premier DmovSek je pojasnil, da je Mojca Drčar Murko v ožjem izbom, dogovorjeno pa je, da naj ima kandidatka tudi sama možnost povedati, ali jo kandidatura zanima oziroma Se zanima, ko bo treba sprejeti odločitev. To vprašanje je po premierovih besedah odprto zato, ker se koalicija pogovarja o vseh odprtih vprašanjih in tudi o kadrovskih. Drnovšek ni izključil nobene možnosti in pozitivno ocenil možnost koalicijske pogodbe v troje, se pravi enotne pogodbe med LDS, SKD in ZLSD. Med pomembnimi odprtimi vprašanje je nadalje po mnenju premiera tudi vpmšanje sukcesije. Pogajanja o tem tečejo in slovenska stran je pripmvljena pospešiti zlasti dogovarjanje zlasti o vračanju komercialnih dolgov. To poglavje bi kazalo zapreti Se posebej zato, ker je tudi iz tujine moč slišati glasove, da je Slovenija prepoceni odšla iz Jugoslavije. Zastoj na tem področju bi lahko Sel na roko Beogradu, ki bi md izsilil položaj edinega dediča mzpadle Jugoslavije, to pa bi utegnilo pomeniti, da bo morala Slovenija to problematiko reševati z Beogradom. Kar zadeva Hrvaško, je prišlo do vrste srečanj na vrhu in odnosi se po mnenju premiera niso poslabšali. V kmtkem bo v Zagreb s konkretnimi predlogi odpotoval posebni odposlanec veleposlanik Iztok Simoniti. Med uvodnim poročilom in tudi kasneje je Drnovšek večkrat omenil neposredne pogovore z najvišjimi evropskimi in svetovnimi politiki. Tako se je telefonsko že dogovoril za bližnji obisk evropskega komisarja, zadolženega za odnose s Slovenijo Van den Broecka. Pozitivno je ocenil Kučanov obisk v Avstriji. Posebej je podprl slovensko manjšino v Italiji (vprašanje je Slovenija že internacionalizirala), Se nadalje pa se bo slovenska vlada ukvarjala tudi z manjšinsko zaščito in ne bo dopustila, da bi se zaradi zapletov v dvostranskih odnosih poslabšal položaj Slovencev v Italiji ali položaj Italijanov v Sloveniji. Bogo Samsa _ KOALICIJSKI PARTNERJI / POGAJANJE MED LDS IN SKD PARLAMENTARNI ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE Srečanja med premieram in poslansko skupino SKD ni bilo Iz trenutnega zapleta bi lahko največ prednosti iztržila ZLSD LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez DmovSek se vCe-raj ni sestal s poslansko skupino SKD. Zgodbe o tem, zakaj tio napovedanega sestanka ni prišlo, so razbcne. Liberalni demokrati pravijo, da jim krščanski demokrati niso odgo-v°rili na ponujeno srečanje. Krščanski demokrati pa temu »P« domače« pravijo, da je šlo »za račun brez krčmarja«. LDS je SKD sicer poslala Vjadno ponudbo za srečanje Drnovska s poslansko skupino SKD, ki je ocenila, da trenutno nima razloga za pogovore s predsednikom LDS, saj naj bi odprta vprašanja znotraj vladne koalicije skušali uskladiti na srečanju pogajalske skupine. Glavna tajnica SKD Vida Cado-nic-Spelic pravi, da uradno Se ne razmišljajo o srečanju Predsednikov obeh stamk, »Ce bo prišlo uradno pova-oilo, bo Peterle premislil, ali 00 Drnovška sprejel«. Liberalna demokracija si kljub nenehnim opozori-urn krščanske demokracije, naj končno jasno in glasno povedo, kaj jim nudijo v zameno za zunaje ministrstvu, pušča odprte možnosti za številne kombinacije. Zadnje Drnovškove izjave siCer kažejo na vse manjše možnosti, da bo kot kandidatko za zunanjo ministrico predlagal Mojco Drčar-Murko, vendar še vedno jasno vztraja na stališču, da mora LDS zunanjepolitični resor prevzeti pod svoje okrilje. Včeraj so kot možnega kandidata neuradno omenjali veleposlanika Iztoka Simonitija. Ponovno pa se omenjata tudi veleposlanik v ZDA Ernest Petrič in veleposlanik v Bonnu Boris Ferlec, ki ju nekateri viri omenjajo kot bolj sprejemljiva za krščanske demokrate. Slednji Se vedno neomajno vztrajajo na zahtevi, da zunanje ministrstvo prevzeme njihov kandidat Peter Vencelj. Kaj drugega bi namreč že pomenilo spremembo koalicijske pogodbe. Tu pa svojo priložnost vidi tretji koalicijski partner - Združena lista socialnih demokratov, ki se ji trenutni zaplet odpira kot idealna priložnost za novo koalicijsko pogodbo. Združena lista sicer formalno ne postavlja pogojev, neformlo pa je slišati, da imajo vrsto pomislekov na interpelacijo zoper delo obrambnega ministra Jelka Kacina. Na to je v zadnji izjavi opozoril tudi Drnovšek, ko je dejal, da se ob ine- trpelaciji kažejo nekoliko večje razlike v koaliciji. Zanimivo pa je stališče ZLSD, da se je Drnovšek v zadnjem zapletu znotraj koalicije ravnal po napačnem vrstnem redu, ali drugače povedano, danes se je to zgodilo SKD, jutri pa lahko enega izmed resorjev prevzame ZLSD. Razlogov za skelnitev nove koalicijske pogodbe je torej veC kot dovolj. SKD namreč vztraja na stališču, da za njih ni druge alternative kot obstoječa pogodba, ki jim dodeljuje zunanje ministrstvo. Ce torej Drnovšku ne uspe najti primernega kandidata, ki bi bil sprejemljiv tudi za krščanske demokrate, bo treba po dveh letih velike koalicije in ločenih koalicijskih pogodb resorje premešati na novo. Mija Gačnik Čimprej do kandidata za ministra Veliko razprave tudi o stališču Slovenije do ruskega posega v Čečeniji LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je na včerajšnji seji sprejel poročilo o sestanku delovne skupine za sukcesijo nekdanje Jugoslavije in zaradi pomembnosti tematike od vlade zahteval, da naj pospeši delo pri pogajanjih Slovenije s komercialnimi bankami - upnicami oziroma tki. »pariškim klubom«. Člani odbora so bili nezadovoljni, ker na sestanku ni bilo predstavnikov finančnega ministrstva, ceš, da v nasledstveni razpravi za razpadlo federacijo Cas ni slovenski zaveznik. Poslanci so se strinjali, da gre za vprašanje, ki bi zaradi državnega pomena moralo presegati strankarske interese. Odbor je v okvira vprašanj in pobud poslancev od vlade oziroma njenega predsednika zahteval, da naj Cimprej predlaga kandidata za novega zunanjega ministra. Ivo Hvalica je ob tem opozoril, da bo državni zbor zaradi odlašanja ponovno prisiljen v odločanje v časovni naglici. Hvalica je omenil tudi dejstvo, da dr. Janez Drnovšek kot zunanji minister ni niti enkrat sodeloval na sejah odbora za mednarodne odnose. Precej ra- zprave je bilo tudi glede stališča odbora o ruskem posegu v Čečeniji. Zmago Jelinčič je namreč nasprotoval ostrini predlaganega besedila, Ceš da utegne škodovati Sloveniji, ki se mora zaradi objekti- vnih okoliščin obnašati predvsem pragmatično. Dragi elani se z Jelinčičem niso strinjali in opozarjali, da odbor z izjavo kvečjemu zamuja. Odbor bi moral predlagati tudi elane delegacije, ki bo Slovenijo zastopala v Severnoatlantski (Nato) skupščini. Tone Peršak, Franc Černelič in Jože Lenič niso dobili potrebnega zaupanja, tako, da so to točko odložili. Boštjan Lajovic Stališče odbora za mednarodne odnose o ruskem posegu v Čečeniji Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose izraža svoje nestrinjanje in obsodbo nasilnega posega ruskih oblasti v Čečeniji. Ob tem odbor opozarja na očitno kršenje načel in določil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope. Ruska federacija je članka prve in Zeli postati Članica druge organizacije, čeprav jo zanikanje pravice narodov do samoodločbe, urejanje sporov s silo, množično kršenje človekovih pravic, rušenje mest in žrtve med civilisti za to ne kvalificirajo. Odbor za mednarodne odnose meni, da je potrebno spore reševati z nenasilnimi sredstvi in torej tudi čečenski konflikt rešiti s pogajanji. SPO /KLAVZURA Vrani1zky: »Ni razloga za slovo od nevtralnosti« Uvedba solicarnostnega Ivan Lukan DUNAJ - Vprašanje bodoče avstrijske evropske politike ter sporen varčevalni paket koalicijske vlade so bila glavna težišča klavzure socialdemokratske stranke (SPO) v zgornjeavstrijskem kraju Ampfehvang. Ob tej priliki je Sef stranke in zvezni kancler Franz Vranitzky ponovno poudaril, da za Avstrijo ni razloga, da se bi zdaj, ko je postala polnopravna Članica EZ, poslovila od nevtralnosti. »SPO se Se naprej priznava k trajni nevtralnosti, za ohranitev le-te pa je dosti argumentov«, je dejal Vranitzky. S tem je jasno zavrnil prizadevanja ljudske stranke, ki se je Sele konec minulega tedna izrekla za takojšnjo odpravo avstrijske nevtralnosti, ker je le-ta »preživeta«. Za Široko in kontroverzno razpravo pa je poskrbel obširen varčevalni paket koalicijske vlade, ki predvideva poslabšanje socialnega položaja za javne uslužbence, družine in ljudi z nižjimi osebnimi dohodki.Proti načrtovanim ukrepom se borijo tako prizadeti sami kot tudi njihova interesna zastopstva. Tako je (socialdemokratski) predsednik močne Zveze avstrijskih sindikatov (ČGB) Fritz Verzetnitsch ponovno zahteval socialno uravnovešenost načrtovanih varčevalnih ukrepov. Med drugim je konkretno predlagal uvedbo posebnega solidarnostnega prispevka (davka) za vse, katerih osebni dohodek presega 50.000 šilingov bruto mesečno. Zvezni kancler Vra-nitzky se glede tega predloga včeraj še ni dokončno opredelil, poudaril pa je, da ima uresničitev skupaj z ljudsko stranko (OVP) sklenjenega varčevalnega paketa absolutno prednost. Tudi finančni minister Ferdinand Lacina (SPČ) se je zaenkrat izrekel proti uvedbi takega solidarnostnega davka in menil, da je najprej treba varčevati pri izdatkih. Kancler Franz Vranitzky. AVSTRIJA / V ZADNJIH 24 URAH ZAPADLO VEC KOT METER NOVEGA SNEGA Snežna katastrofa Kaotičen položaj no Tirolskem in Predorlskem - Cestne in železniške povezave prekinjene - Dramatično nevarnost plazov - Slabi obeti INSSBRUCK/DUNAJ -MoCno sneženje - v zahodnih zveznih deželah je zapadlo do enega novega metra snega - je včeraj v Avstriji povzročilo kaotične razmere v cestnem, železniškem in celo letalskem prometu. Dramatično se je zaostrila tudi nevarnost plazov, vremenoslovci pa so napovedali, da bo še naprej snežilo - vsaj do danes. Skoraj vsi gorski cestni prehodi od Predarlske do Salzburga so včeraj popoldne bili zaprti, ceste v nižinah pa so bile prevozne le z verigami oz. zimsko opremo. Največ težav so padavine povzročile na Tirolskem, kjer so morali začasno zapreti celo bren-nersto avtocesto, okraj Landeck pa je bil nekaj časa popolnoma odrezan od ostalega sveta. Zaradi nevarnosti plazov pa so zaprli tudi cesto prek Arl-berga, tako da je bila prekinjena tudi edina cestna povezava s Predarlsko. Zapreti pa so morali tudi innsbmško letališče. Do velikih zastojev v avtomobilskem in javnem prometu je prišlo tudi v ostalih zahodnih, severnih in vzhodnih zveznih deželah: celo na Dunaju je zaradi močnega sneženja prišlo do večjih zamud; - na tisoče delojemalcev je prišlo na delo z uro in veC zamude. Edina izjema je bila Koroška. Tu je le rahlo snežilo v severnih predelih, gorski mejni prehodi s Slovenijo in Italijo pa so bili prevozni brez vsakršnih težav. (I.L.) Zaradi obilnih padavin so v zahodni Avstriji zaprti skoraj vsi gorski prehodi. PISEMSKE BOMBE / OBTOŽBA? Osumljena neonacista sla še v preiskovalnem zaporu OD 12. DO 15. JANUARJA n V Celovcu največji avstrijski sejem o zdravstu DUNAJ - 13 mesecev potem, ko so v Avstriji eksplodirale prve pisemske bombe in težko ranile štiri osebe, med njimi tudi nekdanjega dunajskega župana Helmuta Zilka, preiskovalni organi še vedno niso vložili obtožbo proti Petru Binderju in Franzu Radiu. Oba sta osumljena izvedbe ali vsaj sodelovanja pri prvi seriji atentatov s pisemskimi bombami in sta bila aretirana januarja minulega leta. Od takrat naprej sedita v preiskovalnem zaporu, vpletenost v atentate pa odločno zavračata. Po najnovejših informacijah ministrstva za pravosodje naj bi se zadeva zdaj le premaknila: tiskovni referent ministra Michaleka je napovedal, da računa z odločitvijo, kdaj bo vložena obtožba, še ta mesec, ni se pa hotel izjasniti o tem, ali bosta varnostnim organom že dolgo znana pripadnika avstrijske neonacistične scene obotžena le zaradi oživljanja nacistične miselnosti, ali pa tudi zaradi poskusa umora. V notranjem ministrstvu vskakor računajo z obtožbo zaradi obeh kažnjivih dejanj. (I.L.) CELOVEC - V koroški prestolnici se danes Četrtek, 12. januarja, prične najveCji strokovni sejmem na področju zdravstva v Avstriji, Paracelsusov sejem. Na sejemskem razstavišču v centru mesta razstavlja vključno do nedelje, 15. januarja, nad 250 razstav-Ijalcev iz več evropskih držav, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Švice. - Težišča sejma, ki se bo konec januarja »gostoval« tudi v VViesba-dnu v Nemčiji, so raz- voj oz. dosežki na področju klasične šolske medicine, naravno zdravljenje in komplementarna medicina, prevencija in rehabilitacija, znanost in raziskovanje, psihosocialna oskrba, športna medicina, ekologija, zdravstveni centri, prehrana, itd. Prireditelja sejma, Družba za znanost in javnost (GWČ) in Celovški sejem, računata s približno 35.000 o-biskovalci. Na sejmu leta 1993 so zabeležili tudi močan interes iz Slovenije. (I.L.) ČEČENIJA AloisMockza vključitev OVSE DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj prvič javno zavzel stališče do vojne v Čečeniji. V pogovoru z novinarji je dejal, da bi moral Zahod izvajati na Moskvo »maksimalen politični pritisk«, izrekel pa se je tudi za vključitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Hkrati je Mock sporočil, da Avstrija ne bo tista država, ki bo pobudnik, zato, da se sproži mehanizem za aktivno vključevanje OEVS v reševanje oboroženega spopada v Zakavkaziju. ISTRA / VOLITVE ČLANOV MESTNIH ODBOROV Volilci so vnovič dokazali, da zaupajo Istrskemu demokratskemu saboru Poražena vladajoča Hrvaška demokratična zveza je stranko DS in njene voditelje obtožila »dekroatizacije polotoka« oziroma narodne izdaje OPATIJA - Regionalisti Istrskega demokratskega sabora (IDS) so na volitvah za elane mestnih odborov v Opatiji in okoliških obalnih mestih dobili največ glasov. Volilci so glasovali o tem, kakšna bo sestava štirinajstih mestnih odborov, teles, ki nimajo nobene politične vloge, saj jih sestavljajo državljani, ki bi utegnili s svojimi nasveti in izkušnjami prispevati k izboljšanju življenja v posameznih mestih. Od sto »svetnikov«, ki jih občine po hrvaški ustavi lahko določijo (kar pomeni, da se o tem odločajo same), večina pripada stranki IDS. Zamisel o volitvah »svetnikov« je izvedel Axel Lutten-berger, župan Opatije, eden od političnih prvakov IDS. Zmaga IDS je zelo očitna, simpatizerji Jakovčiča pa jo že uporabljajo kot politični kapital in zahtevajo, da na temelju tega »referenduma« - kot ga imenujejo sami - Opatijo in okoliška naselja, ki ležijo na zahodnih obronkih Učke, priključijo k Istrski županiji. Ponovna poraženka teh volitev je stranka Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) iz Reke, ki je že obtožila stranko Ivana Jakovčiča, da deluje proti interesom Hrvaške. Po besedah doktorja Željka FuCkara, predsednika lokalnega HDZ, IDS »dekroatizira Istro«. V sedanjih vojnih in političnih okoliščinah ta oznaka pomeni nic več in nic manj kot narodno izdajstvo. Razen z Istro, kjer ima lokalno oblast IDS, stranka Franja Tuđmana ne upravlja niti z Reko oziroma Primorsko-goransko županijo. Tu je na oblasti koalicija liberalcev, narodnjakov in reformiranih komunistov. Tudi njih je doktor Fučkar obtožil, da delujejo zoper interese Hrvaške. Pojasnjuje, da je na Reki in v Hrvaškem primorju nastala koalicija zoper HDZ, ki je »edini garant stabilnosti županije«. Prav to pa je omogočilo IDS, da še naprej neovirano izvaja svojo pohtiko. »Istrski regionalisti so dvoličneži, ki hočejo izločiti Istro iz Hrvaške,« zatrjuje Fudkar. Mestni odbor HDZ iz Opatije je že napovedal, da bo zavrnil legalnost mestnih vohtev, saj so te po njihovem neregularne. Vohtev se je v Opatiji udeležilo nekaj veC kot 40 odstotkov volilnih upravičenčev, prav toliko pa jih je volilo tudi na področju MošCeničke Drage, Lovrana in Matu-Ijev. Povsod so si kandidati IDS zagotoviti večino. Za razliko od Jakovciče-vih regionalistov, ki hoCejo temu opredeljevanju državljanov pripisati večji pomen, se druge politične stranke niso posebej pripravljale za medstrankarsko tekmo. Zato je med njimi zdaj veliko ogorčenih. Poleg HDZ in tiberalov, ki na Reki in v Hrvaškem primorju uživajo precejšnjo popularnost, menijo, da Jakovčič pretirava glede pomena mestnih volitev v Opatiji, Matuljih in MošCenicki Dragi. »Mestni odbori, za katere so potekale volitve v Opatiji in okoliških občinah, so telesa brez kakršnihkoli upravnih in samoupravnih pooblastil ter brez lastnih finančnih sredstev in virov. Zato nimajo niti ne morejo imeti nobenega političnega pomena. So zgolj svojevrstni, neobvezni, svetovalni dodatek mestnih in občinskih svetov. Zato liberali niso poudarjali svoje strankarske liste, prav tako se niso hoteti spustiti v kakršnokoli medstrankarsko tekmo,« pojasnjuje Ivan Rebac, eden od voditeljev Hrvaške socialno-liberalne stranke iz Opatije. Po njegovem mestnih volitev ne moremo razlagati v smislu referenduma za izločitev Opatije, Matuljev, Lovrana in MošCeničke Drage iz Pri-morsko-goranske županije oz. reške regije in priključitev Istrski županiji. Liberali soglašajo, da bi ta naselja, ki sicer zemljepisno pripadajo Istri, politično pa reški regiji, priključiti Istrski županiji. »Razlogi, ki so nas voditi, da smo to prvi predlagali, celo pred IDS, so izhajati izključno iz upravno-gospo-darskih in urbanističnih, ne pa političnih vidikov,« zatrjuje Ivan Rebac. Drugače pa misli Ivan Jakovčič, ki je doživel ponovno potrditev svoje politike. Zagovarja zamisel, po kateri bi se morala Istra politično združiti. Tako imenovana Velika Istra naj bi zajela področja treh držav - Hrvaške, Slovenije in Italije - razprostirala pa naj bi se od zaliva Preluk pri Opatiji do italijanskih Milj. Prvi korak pri uresničevanju te zamisli je izločitev Opatije, Matuljev, MošCeničke Drage ter otokov Cres in Lošinj iz Primorsko-go-ranske županije oziroma reške regije in njihova priključitev k Istrski županiji. Ti predlogi so naleteti na velik odpor na Hrvaškem, saj se mnogi bojijo, da bi Istra, katere politiki odkrito zagovarjajo avtonomijo, postala samostojna republika, ki bi se potem priključila Italiji. Priključitev Opatije in okoliških občin ter obeh kvarnerskih otokov k Istrski županiji je eden temeljnih političnih ciljev IDS: »Naša dolžnost je, da letos prebivalcem Opatije, Lovrana, MošCeničke Drage, Matuljev, Cresa in Lošinja omogočimo, da se izrečejo o pripadnosti Istrski ali Primor-sko-goranski županiji,« napoveduje Ivan JakovCiC. Opozarja, da je tak sklep sprejela Skupščina istrske županije na svoji ustanovni seji aprila lani. Že devet mesecev suspendirani statut te županije (tako imenovana istrska ustava), o katerega veljavnosti zdaj razpravlja hrvaško ustavno sodišče, je predvidel tudi odlok o možnosti spremembe območja in sedeža Istrske županije. Hrvaško ustavno sodišče je od. osemdesetih členov istrskega statuta pod drobnogled vzelo šestintrideset. V Zagrebu se ne strinjajo z napovedanimi spremembami območja županije, kakor tudi ne z željo IDS, da bi sedež Istrske županije iz Pazina (ki ga je vsilil Tuđman) preselili v Pulo. Ce bodo v svojih namerah uspeti, se lahko zgodi, da bodo istrski regionalisti javno zahtevati izrekanje o (kon) federalizaciji Hrvaške, s Čimer bi Istra izzvala resne politične pretrese v državi ter znova potrdila, da je poleg tako imenovane Krajine najresnejši notranji problem, za katerega Tuđman še ni našel ustreznega odgovora. Goran MoravCek KULTURA Četrtek, 12. januarja 1995 GLEDALIŠČE Po Mittelfesfu Handkova drama prihaja v dvorane, najprej v tržaški Rossetti Jutri bo v gledališču Rossetti tržaška premiera Handkejeve drame L’ora in cui non sapeva-mo niente l’uno dell’altro, s slovenskim naslovom Cas, ko ni-srno vedeli ničesar drug o dru-gem. Slovenska premiera v Kulturnem domu pa je napovedana v soboto, 28. januarja (na sliki oblikovalci skupnega projekta). Gre za zanimiv načrt sodelovanja med Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine in Slovenskim stalnim gledališčem, ki sta ga ustanovi uresničili v okviru lanskega Mittelfesta v Čedadu. S slikovitega Trga Paola Diacona v srediSCu mesteca s Pomembno zgodovinsko preteklostjo - sledi katere so se glo-ooko zarisale v njegovo zunanjo Podobo, tako da je sedaj skoraj otipljivo prisotna v vsem, kar se dogaja, in mu tudi daje posebno barvo - izpod poletnega nočnega neba in iz živega vrveža, ki se je nadaljevalo v sosednjih ulicah, se bo predstava preselila na nevtralne odrske deske, na katerih je razsežnost Časa zabri-sana, resnično življenje pa odmaknjeno. Drama, ali bolje scenska igra, kot bi lahko prevedli nemški podnaslov Schauspiel, je bila natisnjena leta 1992, prvič pa jo je uprizoril dunajski Burgthea-ter. Zamisel za dramo se je avstrijskemu pisatelju, po materi slovenskega rodu, Petru Handkeju porodila neko poletje v Miljah med gledanjem vrveža na trgu, kot je sam povedal. Delo je v bistvu nizanje slik in dogajanj v praznem, z lučjo obsijanem prostoru, na trgu nedoločenega mesta. PoCasi se na njem začnejo pojavljati različni ljudje, mladi in stari, zdaj sami, zdaj v paru ali v gruči, zdaj so veseli in vedri, zdaj žalostni in zaskrbljeni, nekateri se ustavijo, drugi le hitro stečejo mimo. To so uradniki, ki hitijo na delo, ženske, ki prihajajo iz trgovine, prodajalec Časopisov, poštar, policaj, gasilci, vojaki, kmetje, ki gredo na semenj, potepuh, postopači, turisti s fotoaparati in skupina Starejših moških in žensk na izletu, mlado dekle z dojenčkom, lepotica v večerni obleki, ponočnjaki. Vse se dogaja brez besed, govor nadomešča drugačna govorica, govorica giba, izraza, pogledov, tako da nam je vse jasno, osebe iz drame postanejo naši znanci, vemo za njihove želje in za njihovo usodo, ki se zgrne pred našimi očmi, tako kot zgodovina mesta s praznimi in ognjemetom, a tudi z vojno in bolečino. Nemo dogajanje kot dolga didaskalija spremljajo besede nevidnega avtorja. Delo je režiral Giorgio Pres-sburger, z njim je sodeloval Boris Kobal, ki mu je, kot kaže, v tej sezoni nekako namenjena vloga posrednika med italijansko in slovensko gledališko dejavnostjo, saj je tudi režiser otroške predstave, ki sta jo skupaj postavili SSG in La Contra-da. Po uprizoritvi na odprtem lani julija bo torej Handkejevo delo zaživelo Se na odru. Poleg igralcev obeh tržaških stalnih gledališč nastopajo učenci igralskih akademij iz Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Prage, Bratislave in Krakova. Besedilo nevidnega opazovalca je v Čedadu v italijanščini podajal Mariane Ri-gillo, glas katerega bomo poslušali tudi v gledališču Rossetti. V Kulturnem domu ga bo s slovenskim besedilom zamenjal Tone Gogala. (bov) Risbe slovenskih umetnikov nastale v taborišču v Gonarsu Kulturno društvo Tabor je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane priredilo v Prostorih Prosvetnega doma na Opčinah razstavo risb, ki so nastale v taborišču med leti 1941 in 1943. Točneje 8re za izbor 32 del nekaterih slovenskih umetnikov, sicer pa hrani ljubljanski muzej več tisoč del, ki so nastala tudi po zaslu-§i nekaterih italijanskih antifašistov, prvi med vsemi taboriščni zdravnik Mario Cor-daro. Avtorji razstavljenih del so: Nikolaj Pirnat, Drago in Nande Vidmar, Mirko Lebez, Stane Kumar in Vladimir Lamut. Umetniki se poslužujejo različnih risarskih tehnik, od svinčnika, oglja, tja do perorisbe s tušem. Odpirajo nam pogled na taboriščno stvarnost, na poetičen in globoko občuten način prikazujejo portrete sointernirancev, njihove izraze, udane in zastrte poglede v napeto bodečo žico; otroci v katerih usihuje življenjska radost. Večinoma so motivi osredotočeni prav na človeški lik, manjštevilni so pogledi v spalne celice, delo v kuhinji ali na celotni videz krajine s taboriščem. Številne so tudi protretne študije, kot bi se človek neizbežno moral zateči v tišino notranjega doživljanja, se opreti na ves preostali pogum, zaupati v vero lastnega duhovnega bogastva in pretvarjati grenka doživetja, doživljati prav preko risarskega medija poetični preliv. Univerzalna sporočilnost podobe seže do dna srca in nakazuje rešilno pot dostojanstva, svobode duha, izraznosti notranjih občutkov preko umetniške interpelacije. Jasna Merkh KAMNOSEŠTVO Pertotov priročnik razkriva očarljivost obdelave tipičnega kraškega kamna Kamen je simbol Krasa. Na suhi, revni in skopi zemlji, kot je kraška, bi človek ne mogel pognati korenin, Ce se ne bi znal sprijazniti s tem trdim, hladnim, na videz neprijaznim in težko ukrotljivim elementom. V njem je s Časom odkril lastnosti, ki niso omogočile le njegovega preživetja, temveč zaznamovale tudi njegovo kulturno bitnost. Kraški človek se je naučil oblikovati kamen, da je postal s Časom temelj njegove ustvarjalnosti in vir njegovega bogastva, hkrati pa je kamen oblikoval kraškega Človeka in plazmiral njegov značaj po svoji podobi. Ustvarila se je tako tista simbioza, ki že dve tisočletji označuje življenje na tej od burje in sonca presušeni zemlji. Simbioza, iz katere so pognali spomeniki in palače od Dunaja do Sueza ter ponos in samozavest ob spoznanju, da zna biti narava, pa naj ima še tako sovražen videz, hvaležna in radodarna, ce i-mamo do nje pravi pristop. Ce bi kje iskali poglobljeno, znan-s t v e n o utemeljeno in z ljubeznijo prepojeno sintezo tega površno povedanega, je trenutno ne bi mogli najti drugje, kot v pred kratkim izdani knjigi Ivana Perto-ta »Obdelava in projekti-r a n j e kamna v kamnoseški obrti«. V njej se prelivajo znanje, trdovratnost in spretnost nepreštetih in nepreštevljivih rodov nabrežinskih kamnosekov, filtrirani skozi spoznanja in ugotovitve geologov, arhitektov in ne nazadnje velikih umetnikov. V podnaslovu beremo: »Gradivo tečajev za obdelovalce in oblikovalce kamna pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu«, kar pomeni, da je knjiga tudi sad večletnega Pertotovega poučevanja na strokovni šoli za kamnoseke pri SDZPI, skozi katero sta šli doslej z velikim profitom znanja dve generaciji gojencev, od katerih se je dobrih 70 odstotkov že zaposlilo v kamnoseški obrti. Zal so ta teCaj zaenkrat ukinili zaradi trenutne zasičenosti delovnega tržiSCa. To pa ne pomeni, da je bilo Pertoto-vo delo odveč. Mimo prepričanja, bolj kot zgolj upanja, da bodo knjigo kmalu vzeli v roke novi tečajniki SDZPI, velja podcrtati široko namembnost tega dela, saj gre za pionirsko delo v slovenski strokovni literaturi sploh. Kdor bi na primer iskal ustrezno slovensko terminologijo s področja kamnarstva in uporabe kamna ter orodja za njegovo obdelavo, pa naj bo to Solnik, študent, projektant ali obrtnik, ne bo mogel mimo Pertotove knjige. Avtor je namreč v tem pogledu opravil izredno veC kot desetletno raziskovalno delo, opiraje se v prvi vrsti na ustno izročilo nabrežinskih in drugih kraških kamnarjev in kamno- sekov ter na etnološke in muzejske ter arhivske podatke. V podnaslovu je še zapisano: 1. knjiga Splošni del, kar pomeni, da Pertot še ni izčrpal vsega svojega teoretskega znanja in da lahko računamo na nadaljnjo poglobitev tega očarljivega argumenta. Pridevnik očarljiv ni odveč, kajti tudi Ce odpre Pertotovo knjigo popoln laik, se znajde v nekem posebnem svetu, kjer se tehnološki, oblikovni in projektantski napotki prepletajo s pronicljivo obravnavo kamna kot elementa, pri katerem odkrijemo, da se njegova navidezna trdota in hladnost pretvorita pod ljubečo roko kamnarja in kamnoseka v mehkobo in toplino žlahtne izraznosti. Poudarek o pomembnosti in dragocenosti knjige ne bi bil popoln, Ce ne bi povedali, da je izšla v samozaložbi. Pertot, ki izhaja iz družine in tradicije nabrežinskih kamnosekov in je zato posvetil teoriji kamna in njegove obdelave velik del svojega življenja (poučeval je, kot re C en o, na SDZPI, sedaj pa predava o tem tudi na ljubljanski šoli za gradbeništvo), ni le zbral izsledkov svojih desetletnih raziskav in lekcij, temveč je tudi sam poskrbel za izid svoje knjige, ki jo je v 500 izvodih natisnila Grafica Goriziana v Gorici. Pri tem mu je seveda stal ob strani SDZPI, finančno pa so ga podprli Kraška gorska skupnost, slovenski banCni zavodi v Italiji in bančna sekcija pri SDGZ. V samem uvodu nas avtor uvede v razlikovanje med kamnarstvom, kot širšim pojmom za dejavnost, ki se ukvarja s kamnom od njegovega pridobivanja do njegove uporabe, in kamnoseštvom, kot delom kamnarstva, ki se ukvarja z obdelavo in oblikovanjem kamna v delavnici, pri Čemer moramo ločevati med industrijo kamna in obrtniškim kamnoseštvom. V prvem poglavju se srečamo s splošnimi značilnostmi kamna, od njegovega nastanka do njegovih tehničnih lastnosti. Drugo poglavje je posvečeno njegovi obdelavi. Orisani so arhitektonski in kamnoseški profili ter oprema, orodje in stroji za obdelavo kamna. Sledijo splošna problematika risanja na kamen, zanimiv sprehod v zgodovino umetnosti ter risarsko obdelovalni del o pisavi, ornamentih, simbolih in drugih znakih, o principih oblikovanja pri projektiranju kamna ter o kiparjenju v kamnoseštvu. Izčrpen torej in zanimiv, predvsem pa uporaben in koristen priročnik, ki ga lahko vsakdo vzame v roke. DK Na sliki nekaj primerkov oblikovanja in klesanja pisave na vhodnih portalih oz. na nagrobnikih na Tržaškem. NA KRATKO Arheološke najdbe iz Izraela nazaj v Egipt KAIRO (Reuter) - V Izraelu se je pred kratkim mudila egiptovska delegacija, ki se je dogovorila o vračanju arheoloških najdb, ki so jih Izraelci izkopali v Času 15-le-tne okupacije Sinajskega polotoka. Izrael bo Egipčanom vrnil blizu 1.000 predmetov, ki si jih lahko obiskovalci zdaj ogledajo na posebni razstavi v Jeruzalemu. V zadnjih dveh letih so egiptovski arheologi med gradnjo namakalnega sistema na Sinaju izkopah veliko ostankov faraonske, rimske, grške, keoptske in islamske kulture. Vsako leto vsaj po tri nova odrska dela LONDON (Reuter) - Sedemnajst britanskih dramatikov, med njimi Harold Pinter, Peter Shaffer in Stephen Ber-koff, je nedavno pozvalo direktorje gledališč, naj vključijo vsako leto v svoj' repertoar vsaj tri nova odrska dela. Gledališki strokovnjaki kot tudi redni obiskovalci gledališč opozarjajo, da hi morah v spored pogosteje uvrščati nova dela, in ne le igre že uveljavljenih avtorjev. V londonskem West Endu se je obiskanost gledališč leta 1993 povečala za 6 odstotkov, vendar je bilo le 198 uprizoritev novejših del. Večina vodilnih, sodobnih dramatikov ima že napisana dela. Položaj, v katerem so se znašli britanski gledališčniki, je najslabši v zadnjih 30. letih. Charles Hart iz odbora za umetnost je povedal, da se gledališča zunaj Londona nerada odločajo za uprizarjanje del neznanih avtorjev, ker se bojijo slabega obiska, vendar pa ponudijo londonskim gledališčem vsako leto celo vrsto novitet. Binkoštni koncerti '98 v Baden-Badnu DUNAJ (dpa) - Wemer Kupper, upravnik zapuščine Herberta von Karajana, je potrdil, da bodo binkoštni koncerti, ki jih je veliki dirigent osnoval v Salzburgu, leta 1998 v Baden-Badnu. Na vprašanje, ah bodo koncerte preselili v to mesto in ah jih bodo organizirah v sodelovanju s Salzburgom, Kupper ni hotel odgovoriti. Najbolje prodajane knjige s področja družboslovja in humanistike (od 14. decembra do 11. januarja) V izbranih slovenskih knjigarnah so med najbolje prodajanimi knjigami s področja družboslovja in humanistike dela tujih avtorjev. V DZS - Plečnikovi knjigami je bilo minuti mesec najvecje zanimanje po Sodobnem človeku, ki išCe dušo K. G. Junga. V koprski knjigami Libris se je visoko na lestvici povzpel Kazenski zakonik Republike Slovenije, medtem ko je bilo v mariborski knjigami Založbe Obzorja veliko povpraševanje po družboslovnih in humanističnih delih domačih avtorjev. V ljubljanski knjigami Karantanija in DZS - Plečnikovi knjigami je bil med najbolj prodajanimi knjigami tudi prevod Tibetanske knjige mrtvih Iva Svetine. DZS - Plečnikova knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Karl Gustav Jung: Sodobni človek išCe dušo, Julija Pergar, 1994 2. Ivo Svetina (prevod): Tibetanska knjiga mrtvih, Mihelač, 1994 3. Njegova svetost papež Janez Pavel H.: Prestopiti prag upanja, MK, 1994 4. Damjan J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanje, Domus, 1991 5. Mechthild Scheffen Bachova cvetna zdravila v teoriji in praksi, DZS, 1994 Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Koper 1. Luise El. Hav: Življenje je tvoje, Iskanja, 1994 2. Kazenski zakonik Republike Slovenije, CZ Uradni list RS, 1994 3. Vasja Klavora: Koraki skozi meglo, Mohorjeva družba iz Celovca, 1994 4. John Gray: Moški so drugačni, ženske tudi, Dmštvo Gnosis, 1994 5. Ivan Žužek: Zakon o delovnih razmerjih, GV, '1994 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Kenneth Joseph Arrow: Družbena izbira in vrednote posameznikov, Skuc, 1994 2. Janez Strehovec: Virtualni svetovi, Znanstveno in publicistično središče, 1994 3. Sonja Kum p: Akademska kultura, Forum, 1994 4. Lev Kreft: Estetika in poslanstvo, Znanstveno in publicistično središče, 1994 5. Jaques Derrida: Izbrani spisi, Krt, 1994 Knjigarna Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana 1. E. Panofsky: Pomen v likovni umetnosti, Studia Humanitatis, 1994 2. T. Abelar: Prehod vračev, Quatro, 1994 3. Ivo Svetina (prevod): Tibetanska knjiga mrtvih, Mihelač, 1994 4. Rastko Močnik: Extravagantia, Studia Humanitatis, 1994 5. Zbornik Obdobja 14 - Kiberkultura, Časopis za kritiko znanosti, 1994 Pripravila: Tanja Fajon ■-................................... KULTURNA DEDIŠČINA / KNJIGA JANJE ŽAGAR O OBLAČILNI KULTURI Obleka odseva čas in razmere, v katerih je nastala LJUBLJANA - Oblačenje je del vsakdana in tudi eno od pomembnejših področij interesa etnološkega preučevanja. Obleka namreč ni le uporaben predmet, ampak je prav tako neločljivo povezana s sistemom vrednot in idej tistega, ki jo nosi, njegovega pogleda na sebe in okolico ter z njegovimi pripadnostmi. slojem (delavci) in kulturno dobrino (oblačilni videz); pa tudi zaradi živosti jezika, saj ob splošnih ugotovitvah vsebuje tudi konkretne opise okoliščin. Ob številnih pisnih virih, bogatem arhivskem gradivu, fotografijah in krojnih polah je avtorica vključila v delo tudi veliko intervjujev z ljudmi, ki so živeli v obdobju med vojnama. Tako ob oblačilni kulturi delavcev in drugih slojev v Ljubljani nudi to delo vpogled tudi v takratne politične, gospodarske in socialne razmere, s tem pa tudi v podobo Ljubljane. Knjiga s področja urbane etnologije skratka, v kateri ni beseda le o ljudeh, ampak tudi za ljudi. Vesna Rojko Obleka odseva čas in razmere, v katerih je nastala in v katerih jo uporabljajo, kajti to, da neko oblačilo nosimo, še ne pomeni, da razpoznavamo determinante svojega ravnanja. Knjiga Janje Žagar z naslovom Oblačilna kultura delavcev v Ljubljani med obema vojnama (Knjižna zbirka Iz roda v rod, Založba Mladika, Ljubljana 1994, 3.456 SIT) je magistrska naloga kustosinje Slovenskega 'etnološkega muzeja in predstavlja redkost na svojem področju zaradi preučevanja odnosa med Kopanje na Savi ob koncu dvajsetih let NOVO NA ODRU Cukrama Inštitut Egon March, slovenska premiera, koreografija in ples Mateja Bučar, kostum Nana Mravinec, zasnova, scenarij, režija predstave in videa ter izvirna glasba Marko Kosnik Virant, sinhronizacija in montaža videa Neven Korda in Iztok Suc, kamera Samo Podobnik in Marko K. Virant, premiera nocoj ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana, predviden zaključek performanca ob 20.40, vstopnice po 600 SIT (študentje 400 SIT), predstava nima odmora, gledališki list brezplačen. S Cukramo, otvoritveno predstavo lanskoletnega Medienbienala v Leipzigu, je Institut Egon March sklenil modularni performance Opna, ki ga je od julija 1993 realiziral v treh fazah: Figura v prostom, Opna (2. faza) in Cukrama. Slednja, posvečena devetdesetle- tnici rojstva Srećka Kosovela, temelji na raziskavi estetike telemetičnih in fizičnih teles. Gre za poprejšnjo pripravo na plesno skladbo, Id jo bo v prihodnosti mogoče uresničiti z dvema plesalcema na ločenih fizičnih lokacijah. Ples v Cukrami je dinamično in sinhrono razmerje med videoscenskimi elementi in telesi ter živim nastopom plesalca; je razmerje med imaginarno in realno podobo plesalke, ki svoj gib izpeljuje iz dvodimenzionalne logike videoslike. navidezna možnost križanja in prepletanja medijev začne razpadati na vzporedne svetove, ki ne ustvarjajo veC presežkov, temveč se dopolnjujejo z lastnimi pomanjkljivostmi. Predstava Cukrama je navkljub obsežni problematiki rezultat dela z minimalnimi tehnološkimi sredstvi, Čeprav raziskuje osrednje medijske probleme, ki jih pred nas postavljajo sodobna izrazna sredstva. (M. T.) IZŠLO JE / REVIJE Primorska srečanja St. 165/95, XIX, izdaja Društvo sociologov in politologov severno-primor-skih občin v Novi Gorici, leto 1995, format 20 x 24 cm, 500 SIT. V reviji je vse več aktualnih prispevkov, ki postajajo zaradi precejšnje mere kritičnosti in celo polemičnosti vse bolj zanimivi za širši krog bralstva. Takšne so uvodne strani, kjer razmišljajo Milan Gregorič, Toni GomiSCek, Mirjam Muženič, Miro Kocjan in Branko MamšiC o slovensko-itali-janskih odnosih, kot tudi stalne rubrike, kjer so Sergij Pelhan, Ciril Zlobec, Lucijan Vuga, Anton Prijatelj, Dag Kleva, Albert Majder, Vida Gorjup PosinkoviC in Zoltan Jan napisali marsikaj »vročega«. V Leposlovju objavljajo pesmi in prozo Jolka Milic, Bariča Smole, Alenka SušuliC, Sonja Votolen, Rade Krstič in Dag Kleva. Rubrika Literat, tovljen na trak predstavlja Franja Frančiča, Okno v svet pa italijansko pesnico Tellio De Mayo. V stalnih rubrikah (Primorska kronika in Čitalnica razmišljanja in ocene) objavljajo Branko Marušič, Vid Vremec, Matej Zupančič, Vida Gorjup PosinkoviC, Zdenka Lovec, David Terčon, Vida Mokrin Pauer, Vita Žerjal Pavlin, Andrej Lutman in Pavla KurtoviC. Tokratno gloso na platnicah je napisal Toni GomiSCek, likovno prilogo te številke pa predstavljajo ilustracije iz knjige Življenje in delo Ivana Roba. (A. Z.) 2000 Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, 78/79, izdaja Društvo 2000, Ljubljana 1994, 226 strani, mehka vezava, 23 x 16cm, 1.000 SIT. Denis Poniž piše v uvodu te številke o Času za Ostapa Benderja ali slovenski zgodbi o samoprevarah. Največ je Člankov o leposlovju, ki med drugim govorijo o romski kantati, Črnemu petku, meditacijah, poletju 1991 in iskanju. K novi družbeni viziji je Boštjan M. Zupančič vključil pravo kot imunski sistem družbe. Odgovornost in izvoljenost, Etika kot prva filozofija, Kocbekov pogled na etično krizo in Eros versus et-hos so razprave o prenovi etosa. Ob 150. obletnici rojstva Friedricha Nietzscheja lahko v Časniku 2000 preberete njegove Dionizove Ditirambi-je, njegovo diagnozo in prerokbo ter članek o etičnem odnosu kot odgovornosti do imena. Janez Strehovec podaja nekaj temeljnih pojmov za sodobno teorijo umetnosti, Katja Mihurko pa k literarni temi dodaja znanega, neznanega Dušana Jovanoviča. Vladimir Gajšek med drugim kritično presoja osnutke bi-bliopedije, spevne podobe in pesniško paleto, Neva Miklavčič Predan pa je napisala poročilo o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji. (T. F.) Apokalipsa 1994/1-2: izdajatelj Društvo Apokalipsa, Ljubljana 1994, str. 214, mehka vezava, 20, 5 x 14 cm, 1.102 SIT. Junija ’94 je izšla poskusna številka glasila Društva Apokalipse. Glasilo zrcali raznoliko sestavo kulturno-ume-tniskega društva, v katerem delujejo poleg mladih pesnikov in pisateljev tudi nebesedni ustvarjalci. Revija ima vrsto novih rubrik, ki nas seznanjajo tudi z drugimi kulturnimi prostori. Izjemno zanimiva sta intervjuja z režiserjem Luisom Bunu-elom in z danskim pastorjem Joergenom I. Heriksonom, ki se ukvarja s karitativno dejavnostjo. V rubriki Mišljenje je objavljen prevod eseja Cornelia Fabra Problem obupa in krščanska duhovnost pri Kierkegaardu, Okopi sebičnosti Arturja Sterna in Možnost metafizike Miklavža Ocepka. Revija prinaša poezijo mladih (že uveljavljenih) avtorjev in novi sklop mlade poezije še neuveljavljenih avtorjev ter prozni del, v katerem je objavljen tudi prevod odlomka iz romana Tretji policaj velikega irskega prozaista Flanna O’Bri-ena. V zadnjem poglavju so objavljene literarne kritike Jurija Hudolina in Andreja Lutmana. Za letos načrtujejo pet številk revije ter pesniški prvenec Mira Bregarja, knjigo pesnitev Primoža Reparja in literarni zbornik v angleščini. (A. P.) Kiberkultura Časopis za kritiko znanosti, let. XXII, št. 166-167, izdaja Studentska organizacija Univerze v Ljubljani, 1994, 253 strani, 25 x 17cm, 2.100 SIT. Prenekaterega bralca verjetno že utruja pogosto pisanje o tem, da bo razvoj računalni ško-infor-macijskih tehnologij temeljito predrugačil njegov življenjski svet. Vendar ga bo res, je v uvodu članka z naslovom Kibernetični eros in omrežena Slovenija zapisal Marjan Kokot. Vse bolj se zavedamo potrebe po novi obliki pismenosti in novih orientacijskih sredstvih. V Sloveniji lahko v zadnjem času opazimo obotavljivo prebujanje strokovne in širše javnosti in njen vpliv na delovanje politicno-upravnih struktur, usmerjeno k oblikovanju strateškega programskega dokumenta o razvoju računalniško podprtih informacijskih omrežij in vključevanju v globalno mrežo. Ce je danes vstop v globalno raCunalniško-telekomunikacijsko mrežo - kiberprostor iz Slovenije za veliko večino možen predvsem kot pogled skozi luknjo v mreži, je ta pogled morda prav zato toliko bolj ima-ginativen. O kiberkultun med drugim govori vrsta člankov. Zora Ilc Rutar piše v poglavju o psihologiji o genealogiji mentalnega merjenja. Sterilni so tudi članki in razprave o etiki znanosti, Karlu Raimundu Popperju in ekoloških temah. Zadnjo številko Časopisa za kritiko znanosti pa zaključujejo prikazi in recenzije ter povzetki. (T. F.) IZ TUJIH GLEDALIŠČ Koral V pariškem Theatre de la Bastille so 22. decembra zaključili s predstavljanjem gledališkega projekta Koral. Besedilo in režija sta bila delo Frangoi-sa Tanguya. V predstavi, ki je nastala v produkciji •'azlicnih francoskih gledališč, so gostovali tudi igralci iz Norveške. Zvočno opremo za predstavo je pripravil Alain Mahe, luč Bertrand Killy in sceno Florent Gallier. Koral se ukvarja s svojim lastnim jezikom, igra se z ednino, ki predstavlja množino. Izhaja iz gleda-liskosti, vendar uhaja gledališki spektakelkosti. Ker je na nek način brez ali zunaj jezika, ustvari svojega lastnega, polikro-mega. Iz kritičnosti preide v poetičnost in s tem Postaja polemičen. Koral se v celoti izdaja za pesnikovo držo, ki domišljijsko izziva sanjske svetove. V njegovi notranjosti oživljajo fragmenti, ki spiralno zavijajo gledalčev pogled, v pekel ali v paradiž, v veselje ali žalost. Prizori, ki lovijo imaginarno, nikoli ne mimjejo. Scenska poezija, tako kot v prvih Arta-udovih besedilih, izvira iz neskončnega, je negotova, vendar natančna. Koral kot predstava izzveni v vrtoglavici oddaljenih spominov in pozabljenih besed. Koral je ocean otrokove domišljije, ki se ga odrasli človek znova in znova rekonstruira. Minioturka Ženevsko gledališče Sa-int-Gervais gosti od 11. do 29. januarja delo za tri akterje, igralko Emmanuele Stochl, pevko Magali Schvvartz in glasbenika Jacqusa Demierra. Skupaj bodo Pod režijskim vodstvom Lilliane Tondellier, v kostumih Jeana-Clauda Mareta in na besedilo Jacquesa Probsta predstavili projekt Lis L’ile (Liza Otok). Predstava je avantura, potovanje, ki je pravzaprav učenje, spoznavanje in spoštovanje tujih kultur. Liza bo na svojih poteh, na otoku-ladji, ki nikoli ne vrže sidra, soočila občinstvo z njihovimi lastnimi demoni in arhaizmi. Prob-stovo besedilo označujeta izredna ritmična muzikalnost in pesniško občutje, zato bo Lise L’ile mogoče doživeti tudi kot operno miniaturko. 15.januarja bo Probst prebral svojo zadnjo igro cesta v Boston. 19. januarja bo organizirano srečanje in razgovor o vlogi besedila in glasbe. Slovarji Na naslovu Gale Research International Ltd, p. o. box 699, Cheriton Kouse, Norih Way, Ando-ver SPlO 5BR lahko naročite mednarodni slovar baleta. Slovar je na voljo v dveh delih (skupaj 1.600 strani) in stane 175 angleških funtov. Založil ga je St James Press, uredila pa Martha Bremser. Slovar je bogata in sveža zakladnica klasičnega plesa, ki po- ografov, del, režiserjev in učiteljev. (S. D.) nuja nadroben pregled plesalcev, skupin, kore- FOTOGRAFIJA IN LITERATURA / ZLATI INDEKSI '94 IN A2BETOVE PLAKETE NA KRATKO Nove študentske nagrade LJUBLJANA - V Galeriji na Dvornem trgu so sinoči podelili študentske nagrade za fotografijo in poezijo zlati indeks 1 94 in Ažbetove plakete. Zlati indeks je nagrada za najboljšo študentsko fotografijo in poezijo v preteklem letu in jo letos podeljujejo prvič. Nadomestila naj bi praznino, ki je nastala po razpadu Foto-grupe SOLT in SFRJ, dobijo pa jo študenti, ki se poleg študija ukvarjajo tudi s fotografijo in poezijo. To je spet priložnost, da pokažejo svoje delo. Na natečaj s temo Po izpitu je prispelo blizu 100 fotografij in 90 pesmi. Izmed teh je žirija v sestavi Lado Jakša in Herman Pivk za fotografijo ter Aleš Berger, Alojz Ihan in Mojca Seliškar za poezijo izbrala po tri nagrajence za vsako področje: za fotografijo Boštjana Kiklja, Draga Moma in Aleša Mikuža, za poezijo pa Jaka Železnikarja, Jaka Koširja in Simono Pintar. Zlati indeks je letos finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport. Stojan Kerbler je prav tako na predlog SOLT-a prejel Ažbetovo plaketo za dolgoletno sistematično ustvarjanje edinstvene zbirke gradiva o fotografiji na Slovenskem. Nagrado, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, mu je izročil državni sekretar za kulturo Jože Osterman. V Galeriji na Dvornem trgu bodo do 17. januarja na ogled vsa nagrajena študentska dela in manjši izbor fotografij mojstra Stojana Kerblerja, ki kažejo tudi njegovo avtorsko fotografsko delo iz cikla Haloze. Fotografija Boštjana Kiklja, dobitnika zlatega indeksa za fotografijo 1994 Brigita Gorjup Praktični priročnik o založništvu LJUBLJANA - Založba Dan je izdala praktični priročnik z naslovom Korak v založništvo Bogdana Petriča, ki nas seznanja s temelji založniške in knjigotrške dejavnosti. Brošura nas vodi po dolgi poti od rokopisa do prodane knjige, pri čemer dobimo vse potrebne informacije o pripravi rokopisa za tisk, avtorskih pravicah, pogodbah in honorarjih, opremi, obliki, tisku, distribuciji, kalkulaciji, prodaji... Primerna je za vse ustvarjalce pisane besede, ki bi želeti dati v oceno svoj rokopis, podjetnike, komercialiste, urednike hi druge, ki se ukvarjajo z založništvom. Knjigi je dodan uporaben seznam vseh slovenskih založb, knjigam in splošno-izobraževalnih knjižic. (A. P.) Tadej Pogačar razstavlja na Dunaju DUNAJ - Od včeraj se v razstavišču Cult z razstavo Short cuts predstavlja slovenski kipar Tadej Pogačar s P.A.R.A.S.I.T.E Museum of Contemporary Ari. Tadej Pogačar, ki sodi med mlade slovenske likovnike, se v okviru svoje dejavnosti veliko osredotoča na problematiko muzejskega prostora in muzejskih predmetov - kar je lani predstavil s svojima odmevnima instalacijama Laboratorium, ki ju je pripravila za Galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in celjski Likovni salon ter s postavitvijo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Razstava Shurt cuts bo na Dunaju odprta do 11. februarja. (V. U.) Knjižna izdaja radijskih besedil LJUBLJANA - Uredništvo kulturnih in literarnih oddaj Radia Slovenija je po lanskoletni izdaji izbora radijskih besedil s področja analitične filozofije tokrat izdalo izbor radijskih besedil, ki je namenjen širšemu krogu ljudi. Gre za broširano izdajo S knjižnega trga, v kateri je zbranih 75 ocen predvsem slovenskih novosti domačih založb, objavljenih v istoimenski polurni radijski oddaji, ki je na spredu ob sobotah ob 11.30. uri na prvem programu. Ocene, katerih slog je prirejen značilnostim radijskega medija, se gibljejo med refleksivnimi in kritiškimi besediti, med njimi pa so tudi povsem informativni prispevki. Te recenzije so bile objavljene v oddaji od septembra 1993 do avgusta 1994, prispevalo pa jih je sedemintrideset avtorjev - radijcev in zunanjih sodelavcev. Naprodaj še ni, na temelju odziva pa jo bodo morda začeti izdajati vsako leto. (V. R.) ■ PREGLED Razstave oživljene V minulem tednu so v slovenskih, zlasti ljubljanskih razstaviščih, odprli več novih projektov, kar kaže, da so se naše galerije dokončno poslovile od prazničnih dni in pričele z razstavno sezono z letnico 1995. Prejšnji četrtek so v Galeriji Vodnikove domačije odprli razstavo kiparja Viktorja Plestenjaka. Od ponedeljka so v okviru Odprtega ateljeja v Mestni galeriji Ljubljana na ogled dela kiparjev Erika Lovka, Jane Mihelj in Majka Mulačka oziroma idejni projekt Artifeks, ki zajema arhitekturno ureditev obale med Koprom in Izolo. V torek so v ljubljanski galeriji Commerce odprli razstavo slik Sandra Pečenka. Istega dne so v avti Instituta Jožef Stefan odprti razstavo stik Marijana Tršarja iz cikla Roški pragozdovi. Včeraj so v galeriji DLUM v Maribora odprti razstavo slikarja in likovnega teoretika Milana Butine. V galeriji SKUC v Ljubljani bodo nocoj ob 20. uri odprti razstavo Sama Jurečiča. V sklopu Urbana-rie bodo v soboto v parku Zvezda v Ljubljani ob 12. uri s performanceom predstavili projekt Ljubljančani! - celoletni koledar, katerega vsebina se bo skori leto spreminjala, njegovi avtorici pa sta Maja Gspan Vičič in Petra Varl Simončič s sodelavci. V Galeriji Murska Sobota bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del nagrajencev razstav DLUM 1993-94. (V. U.) Ulf Rollof Mala galerija. Ljubljana, Slovenska 35. Na ogled bo instalacija. Postavitev: Ulf Rollof, Bart De Baere, tekst na (brezplačni) zloženki -plakatu: Bart de Baere. Otvoritev nocoj ob 20. uri, odprto do 12. februarja (od torka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro). Prost vstop. V Mati galeriji bodo nocoj odprti razstavo enega najperspektivnejših mladih evropskih umetnikov, Šveda Ulfa Rol-lofa, na kateri bo predstavljeno delo, ki je kot peto o smreki kot večpomenskem drevesu (za razstavami na Poljskem, Švedskem, Nizozemskem in v Mehiki) nastalo v zadnjih dneh lanskega leta v Moderni galeriji. Rollof je v procesu, ki je bil javnosti dostopen, ustvarjal rumena božična drevesa, ki se lahko gugajo in ki jih je prevlekel z rumenim voskom. Razstava v Mali galeriji ta proces zaključuje, njeno postavitev pa si je Rollof zamislil kot sobo, polno dreves, skozi katere se moraš prebiti in se drgniti ob drevesa. Prvo drevo, ki se bo premaknilo, bo premaknilo naslednja. V načrtih Moderne galerije je tudi knjiga o Rollofu, ki jo bodo izdati v sodelovanju z drugimi ustanovami. Avtor besedila v zloženki in kustos tokratne razstave, Bart De Baere, je eden od štirih selektorjev zadnje kasselske Documente, sicer pa kustos v Muzeju sodobne umetnosti v Gentu v Belgiji. (V. U.) VABILO NA RAZSTAVE Ulf Rollof: Pripravljalna risba rumenih božičnih dreves, ki se lahko gugajo V Cankarjevem domu bodo predstavili izbor cenzuriranih plakatov Prepovedani plakati-skrivni prosvetitelji Cankarjev dom. Ljubljana, Prešernova 10. Na ogled bodo plakati iz povojnega obdobja. Postavitev: Otto Staininger, tekst kataloga (predvidoma 500 SIT): Bernhard Denscher, Marcela Pan-kova, Anna Rottenberg, I. M. Dorfstecher, Emil Hom, Lilijana Stepančič. Otvoritev jutri ob 20. uri, odprto do 30. januarja (od ponedeljka do sobote med 10. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, nedelja med 10. in 14. uro). Prost vstop. Dokumentarna razstava, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo SKUC, bo predstavila izbor prepovedanih oziroma cenzuriranih plakatov iz nekdanjih socialističnih dežel, ki kot svojevrstno znamenje časa označujejo politične spremembe drage polovice dvajsetega stoletja. Največ razstavljenih plakatov je iz osemdesetih let oziroma časa večje demokratizacije. V katalogu je o plakatu kot političnem mediju pisal Bernhard Denscher, plakat na Češkem je predstavila Marcela Pan-kova, na Poljskem Anna Rottenberg, v NDR I. M. Dorfstecher, na Madžarskem pa Emil Horn. O naši plakatni aferi (Novi kolektivizem in znana afera okoli Dneva mladosti leta 1987) je prispevala besedilo Lilijana Stepančič. Razstava bo v I. preddverju Cankarjevega doma, po ljubljanski postavitvi pa se bo selila še na Drmaj, v Berlin in Milano. (V. U.) Četrtek, 12. januaija 1995 SVET EU / IZBIRANJE »EVROPSKE VLADE« Napačni komisarji No seznamu nesposobnih se je znašlo pet funkcionarjev BRUSELJ - Predstavniki Evropske zveze so sporočili, da pet evropskih parlamentarnih komisarjev, vključno s francoskim Yves-Thibaultom de Silguyem, po mnenju Evropskega parlamenta niso primerni za opravljanje svojih funkcij. Podpore si nista uspela zagotoviti tudi danska komisarka Ritt Bjerregaard in Finec Erkki Liikanen, Irca Padraiga Flynna, ki je zadolžen za ministrstvo za socialne zadeve, pa so obtožili, da ni sposoben skrbeti za pravice žensk Tudi Svedinja Anita Gradin se ni najbolje izkazala na parlamentarnih zaslišanjih. De Silguyu so dodeliti ministrstvo za pomembnejše ekonomske in denarne zadeve, ki bo vključevalo vodenje Evropske zveze v njenem oblikovanju v ekonomsko in monetarno zvezo, medtem ko se bo Bjerregaard ukvarjal z okoljem in Liikanen s proračunom. Predsednik Evropskega parlamenta Klaus Haensch bo v sredo, 12. januarja, na tiskovni konferenci objavil mnenje parlamenta o dvajsetih parlamentarnih komisarjih, ki ga zadržuje že ves teden. Dejstvo, da parlament ne podpira posameznih komisarjev, se ne pomeni, da bo 18. januarja glasoval proti izvršilnemu telesu, saj bo glasoval o komisiji kot celoti in ne o posameznih komisarjih. Zdi se, da je to ena od slabosti obravnav, še posebej v primerjavi z zaslišanji ameriškega senata, ki lahko glasuje proti predsedniškim nominirancem. Predstavniki Evropske zveze so sporočili, da je bil De Silguy uvršCen na seznam nesposobnih, ker se je izkazal za preveč tehnokratskega, Bjerregaardova zaradi nepodkovanosti na svojem področju in Liikanen, ker ni odgovarjal na vprašanja svojih poslancev. Parlamentarna komisija za socialne zadeve je v ponedeljek, 10. januarja, po obravnavi irskega predstavnika Flynna predsedniku Haenschu pisno sporočila, da »se je na področju politike enakih možnosti izoblikovalo mnenje, da so komisarjevi odgovori dokazati njegovo nesposobnost za zadovoljivo izvrševanje dolžnosti«. Flynn je med zaslišanjem dvakrat odklonil odgovor na vprašanje o njegovem mnenju o sodobnem feminizmu, čeprav je izjavil, da se zavzema za ženske pravice. Zanikal je tudi obtožbo glede izjave, da bi morala prva irska predsednica Mary Robinson ostati doma in se držati štedilnika. Janet McEvoy / Reuter Mehiški sindrom se širi tudi na borzo v Buenos Airesu (Telefoto: AP) Smrtonosni »tequilla efekt« razsaja v Južni Ameriki LONDON (Reuter) - Evropski finančni strokovnjaki napovedujejo, da bo padec mehiškega pesa občutno prizadel tudi vse trge, ki se Sele odpirajo. Veliki vlagatelji so namreč postali zelo nezaupljivi in vprašanje je, kdaj bodo zbrali dovolj poguma, da bodo s svojim kapitalom spet podprli katero od sicer obetavnih držav, ki pa ne bodo mogle zagotoviti (skoraj) neomajne valute. Težava je namreč v tem, da so se v Mehiki opekli celo najkonservativnejsi in najbolj obotavljivi vlagatelji... »V poslovnem svetu je Mehika veljala za nekakšno ‘predmestje' Združenih držav. Kot takšna je predstavljala pravi raj za vlagatelje. Kdo si namreč ne bi želel svoj denar naložiti v državi, ki se razvija z vratolomno hitrostjo in ima vse možnosti, da bo v nekaj letih kar za nekajkrat povečala svoj pomen v svetovnem gospodarstvu - še posebno na račun vplivne sosede? Prav zato je padec pesa povzročil pravo zmedo v podjetniških vrstah. »Zlata gos je naenkrat poginila in hitro bo treba poiskati drugo. Ko jo bomo našli, jo bomo morati najprej pregledati do zadnje koščice, nato pa bomo morati začeti s krmljenjem, in sicer lepo od začetka... Tako tolsta, kot je bila mehiška, bo nova gos šele čez nekaj let, morda celo desetletij...« pojasnjuje ugledni angleški poslovnež Simon Key, ki dodaja, da škoda, ki jo je povzročil kolaps mehiške valute, bistveno presega sredstva, ki so jih posamezni vlagatelji izgubiti s" padcem pesa. Zaradi »iskanja in krmljenja nove zlate gosi« bo namreč naloženi kapital v prihodnosti prinesel veliko manj denarja, kot bi ga lahko. Kolikšna bo številka, ki bo ponazorila izgubljeni dobiček, za zdaj nihče ne more napovedati. Mehiška gospodarska kriza je sprožila val ugibanj in bojazni, da je to le predhodnica splošne gospodarske krize, ki bo zaje la celotno Latinsko Ameriko, kot se je to zgodilo v začetku osemdesetih let. Zgodovina se - kot vemo - ponavlja... Tokrat ne bo tako, samozavestno napovedujejo strokovnjaki za finance in gospodarstvo, ki svoje prepričanje utemeljujejo s tem, da je mehiška kriza zagotovo le lokalne narave. Poudarjajo, da Mehika še vedno ostaja zanimiva za vlagatelje, ki bodo odslej pri svojih vlaganjih pač nekoliko bolj previdni. ________JAPONSKA-ZDA_______________ Začetek konca trgovinskih sovražnosti? VVASHINGTON (Reuter) - V ameriški prestolnici sta se sesla japonski premier Tomiici Murajama in ameriški predsednik Bill Clinton, da bi sovražnost in napetost, ki sta zadnja leta »odlikovali« odnose med državama, spremenila v sodelovanje. V enakem obdobju lani je amerisko-ja-ponski vrh izzvenel v napovedi nerazumevanja in trgovinske vojne med državama. Odnosi, ki so sledili, so biti zaradi razočaranja VVashingto-na nad japonsko nepripravljenostjo za odpiranje trgov res hladni. Letos naj bi se vse spremenilo, zato je vrhunsko srečanje med državama pospremila liberalizacija japonskega sektorja finančnih uslug. V Washingtonu so upravičeno zadovoljni. Z novim sporazumom bo dobil tudi ameriški kapital dostop na trg japonskih pokojninskih skladov, ki znašajo bilijon dolarjev. Toda državni sekretar VVarren Christopher je Se pred srečanjem med Clintonom in Murajamo izjavil, da to ne bo zadostovalo za zakopanje sekir v trgovinski vojni med državama. ZDA zahtevajo tudi lažjo prodajo svojih izdelkov. »Se posebej se veselim napredka pri odprtju avtomobilskega sektorja,« je povedal ameriški zunanji minister. Avtomobili in avtomobilski deti so krivi kar za dve tretjini velikanskega, 60 milijard dolarjev vrednega trgovinskega primanjkljaja med državama. Dražitev japonske valute v zadnjem letu dni je pripomogla k liberalizaciji nekoč za tujce trdno zaprtega, hkrati pa izvozno izjemno napadalnega japonskega trga, toda še ne dovolj za ZDA, ki so po drugi svetovni vojni zaradi strateškega prijateljstva zapisale oči pred pomanjkljivostmi japonskega kapitalizma. Odkar Sovjetske zveze ni več, nimajo nobenega razloga za prenašanje dvojnih meril za Japonsko, še posebej ne ob svojem velikem trgovinskem primanjkljaju. NOVICE Arabec Šalim vzpodbuja priseljevanje Židov JARUZALEM - Id Šalim, izraelski lokalni politik arabskega rodu, je včeraj za izraelski vojaški radio izjavil, da bo kmalu odpotoval v Rusijo in tamkajšnje Žide vzpodbudil, naj emigrirajo v Izrael. Dejal je še, da v svoji misiji ne vidi nič nenavadnega. Prihod približno 500 tisoč Zidov iz nekdanje Sovjetske zveze konec osemdesetih let je povzročil veliko ogorčenje med Palestinci, ki ostro nasprotujejo načrtni gradnji novih židovskih naselij na Zahodnem bregu, kamor naj bi se razširila njihova avtonomija, obenem pa zahtevajo dovoljenje za vrnitev več tisoč palestinskih beguncev. Na vprašanje, kaj bo ruskim Zidom povedal, je Šalim odvrnil: »Pridite v deželo Izrael. Pridite domov.« Šalim je misijo označil kot del službe, saj je kot namestnik vodje okrožja Gilboa, ki leži severno od Zahodnega brega, zadolžen za socialno varstvo priseljencev v okrožju. (Reuter) Predstavništvo EZ v Kambodži PNOHM PENH - Evropska zveza bo prihodnji teden, natančneje 19. januarja, v kamboški prestolnici uradno odprla posebno predstavništvo, prek katerega bo EZ nadzorovala izvajanje programa pomoči Kambodži, vrednega 85 milijonov ameriških dolarjev. Vodja predstavništva Patrick Trolliet je včeraj izjavil, da Evropska zveza želi pomagati vsem revnim državam, ki se ubadajo s katastrofalnim gospodarskim položajem, posebej tistim, ki jih je uničila državljanska vojna. Prednostna naloga predstavnikov Evropske zveze v Kambodži bo pospeševanje razvoja tamkajšnjega kmetijstva. Poleg tega bodo skrbeli še za vrnitev beguncev, zdravstvo, industrijo, čiščenje minskih polj, izobraževanje in oskrbovanje z vodo. (Reuter) Leninove posmrtne ostanke bodo premestili v St. Petersburg MOSKVA - Anatolij Sobčak, župan St. Petersburga, je ruskemu predsedniku Jelcinu predlagal, da bi posmrtne ostanke Vladimirja Iljiča Lenina na 71. obletnico njegove smrti pokopali v St. Petersburgu. Sobčak poudarja, da je razstavljanje Leninovih posmrtnih ostankov, ki so kljub razpadu Sovjetske zveze javnosti še vedno dostopni, nezdružljivo s krščanskim duhom. Sobčak pravi, da bi lahko z napovedanim pokopom carjeve družine in Leninovim pokopom »končno potegnili črto pod tragične dogodke v naši zgodovini«. Se en razlog za pokop je po Sobčakovem mnenju tudi dejstvo, da se Leninova vdova in drugi njegovi sorodniki leta 1924 niso strinjali s tem, da bi bili Leninovi posmrtni ostanki na ogled javnosti. Na pokopališču Volkovo, ki ga je Sobčak predlagal za Leninov pokop, sta pokopani tudi njegova mati in sestra, (dpa) John Major je začel boj za naklonjenost volilcev LONDON - Britanski premier John Major, ki ima sovražnike celo v vrstah svoje stranke, bo letos skuSal spodbuditi razvoj gospodarstva in ostati na čelu britanske vlade, čeprav so na politični boj dobro pripravljeni tudi njegovi nasprotniki. V Veliki Britaniji bodo splošne volitve šele čez dve leti, zato Major upa, da bo vladi v obdobju do vohtev uspelo dvigniti življenjski standard Britancev, zaupanje razočaranih volivcev pa si želi pridobiti tudi z obljubo o znižanju davkov. Njegov tekmec, vodja opozicijske laburistične stranke Tony Blair, bo skušal Britance pridobiti z gesli o »prijaznih Britancih«, katerih namen bo Majorjeve konservativce prikazati kot ljudi, ki se borijo le za lastne interese. Laburisti nasprotujejo privatizaciji železnice, vladnim načrtom za ukinitev posojil brezposelnim ljudem, lastnikom stanovanj, hkrati pa zagovarjajo znižanje plač vodilnih delavcev v privatiziranih podjetjih. »Gre za področja, ki najbolj jezijo povprečne Britance, zato bo njihova stališča zastopala laburistična stranka,« je izjavil Blair. Prepričan je, da bo stranko v prihodnje podprlo veliko volilcev, zato laburisti vladi niso pripravljeni popuščati. Konservativci, ki po anketah javnega mnenja po priljubljenosti za laburisti zaostajajo za 39 odstotnih točk, so takoj reagirali in poudarili moč britanskega gospodarstva, ki je v evropskem vrhu. »Blair pozablja na rezultate našega gospodarstva, na zmanjšanje stopnje brezposelnosti v državi, »je odgovoril predsednik stranke Jeremy Hanley. Seveda ne gre pozabiti na trenja znotraj konservativne stranke, iz katere je zaradi ne- strinjanja z britanskim deležem v blagajni Evropske zveze Major izključil osem elanov, deveti parlamentarec pa je iz protesta izstopil sam. Britanski premier je nedavno obljubil, da bo nasprotoval prevelikim pristojnostim EZ, vprašanje pa je, če je s tem zagotovilom prepričal evroskeptike. Ce jih bo pridobil na svojo stran, bo lahko v političnih razpravah pokazal na neenotnost v Blairovi stranki. Najhujši udarec pa bi za Majorja pomenil odstop zunanjega ministra Hurda, o katerem se že dolgo govori. Alan Wheatley / Reuter KOLUMBIJA Protimofijska operacija Blišč MMBBHIBBBBHBMBi BOGOTA (Reuter) - Poznavalci menijo, da različne diverzije na letališčih in nenadne nepojasnjene eksplozije v skladiščih goriva v bližini »kokainskih« območij v Kolumbiji dokazujejo, da je kolumbijska kokainska mafija napovedala vojno vladi in njenim programom za omejevanje proizvodnje mamil in trgovine z njimi. Vlada predsednika Ernesta Sampersa je namreč pod nenehnimi pritiski ameriške diplomacije, ki zahteva, naj Kolumbija že vendar pokaže, da se je zares odločila pomesti s koaldnskimi karteli. Posebne policijske enote so se naloge tokrat lotile nekoliko drugače. Prej so namreč iz zraka in po tleh iskali nasade in jih nato požigali, pri tem pa so se večkrat zapletli v spopade z lokalnimi tolpami. Prav zato so oblasti pogosto le z velikimi težavami našle ljudi, ki so bili pripravljeni nesti na prodaj svojo kožo pred cevi kokainskih revolverasev. V policijske vrste se je prikradla tudi korupcija, zato je veliko skrbno načrtovanih policijskih akcij splavalo po vodi, ati pa so se neslavno končale - navadno s smrtnimi Žrtvami na strani varuhov pravice. Tokrat so se policisti »oborožili« z majhnimi letali, opremljenimi s škropilnimi napravami, ki jih navadno uporabljajo v kmetijstvu. Združene države so prispevale posebne defoti-ante, zaradi katerih rastline odvržejo liste in se posušijo. Operaciji, s katero naj bi v prihodnjih dveh letih uničiti večino nasadov maka in koke, iz katerih pridelujejo kokain in heroin, so nadeti ime Blišč. Zaradi Blišča se je kmalu res začelo bliskati, saj je mafija v zadnjih dveh mesecih poskrbela za nekaj čudovitih ognjemetov, kot so eksplozije letal in cistern z gorivom poimenovali mafijci, ki so napovedali, da bo enaka usoda doletela vsa letala, ki jih bo vlada uporabila za uničevanje »rodovitnih« polj. Pridelovanje maka in koke se je v zadnjih dveh letih v Kolumbiji povečalo kar za nekajkrat. Prizadevanja vlade in policije v Peruju ter Boliviji so namreč obrodila sadove in zajezila proizvodnjo mamil, zato so kokainski karteli odprli »podružnice« v Kolumbiji. Kolumbijci so se na operacijo Blišč odzvali povsem drugače, kot so si predstavljali vladni možje. V najnizjih slojih kolumbijske družbe je namreč naenkrat zavrelo. Dvigniti so se kmetje, ki jim je pridelovanje maka prinašalo izdatne zaslužke, z njimi pa so povzdignili glas tudi reveži, Id jih v Kolumbiji ni malo; menda bi jih bilo celo več, če zanje ne bi občasno poskrbela kokainska mafija, ki jih ima popolnoma v oblasti in zato z njimi lahko učinkovito manipulira. Val protestov je najprej zajel zakotne vzhodne predele države. Tisoči kmetov so dobesedno obkoljevati večja mesta in letališča ter blokirali ceste, zahtevali pa so »le« eno: vlada mora takoj prenehati s škropljenjem. Iz okrožja Guavi-are so se nemiri preselili na jugovzhod, v provinco Putamajo, kjer so pobesneli kmetje zavzeli naftovod, požgali skladišča goriva in se spopadli z vladnimi enotami. Državna naftna družba Ecopetrol ocenjuje, da so kmetje povzročili škodo v višini tri milijone dolarjev, saj niso poškodovali in uničili samo naftovoda in pripadajočih naprav; zaradi motene oskrbe s surovinami so z zmanjšano zmogljivostjo delovale tudi rafinerije. »Ne vem, zakaj nikomur od vodilnih ni prišlo na misel, da bo prišlo do tako velikih neredov, saj je vendar ze dolgo znano, da se ljudje v Guaviaru in Putumaju preživljajo izključno z gojenjem koke in maka Ce jim bo vlada vzela še to, se bo morala država v svojih vzhodnih in jugovzhodnih predelih spopasti s socialnimi problemi najhujse vrste,« pojasnjuje politični komentator Enrique Santos Calderon. »Vlada bi morala ljudem v teh predelih ponuditi vso potrebno pomoč, ki bi morala biti stalna, tako da bi ljudje vedeti, da v težkih trenutkih ne bodo ostali sami. Za zdaj pa država poškili v ‘krizne' predele samo takrat, ko tam izbruhnejo neredi, pa še takrat navadno odgovori s silo,« dopotojuje Cal-derona novinarka časopisa El Tiem-po Lucy Nieto de Samper. SVET Četrtek, 12. januarja 1995 VOJNA V ČEČENIJI Uradno premirje, neuradno boji Ruski parlament ni obsodil vojne - Zahod nezadovoljen GROZNI (Reuter) - Ruske ete so v sredo ponovile napad 113 Predsedniško palačo v ce-Cen-Ski prestolnici, mesto pa so neprestano preletavala tudi v°jaska letala. Medtem ko je J^ko topništvo dvakrat zade-0 Predsedniško palačo, Id je Postala v zadnjih dveh tednih Pravi simbol čečenskega upo-ra’50 v Moskvi sklicati izredni ses*anek ruskih poslancev. ^asedanje je potekalo za zaprtimi vrati, zato ni znano, o e® natančno so se poslanci Pogovarjali, poročajo pa, da niso sprejeli niti enega samega ^epa, ki bi kazal na to, da bo "toskva popustila in ustavila krvavo vojaško akcijo v uporni ^Publiki. O Čečenski krizi so s® pogovarjali tudi v Bruslju, )er so se sestali predstavniki ™žav Članic zveze Nato. Ti so Pozvali rusko vodstvo, naj Cim-Prej sede za pogajalsko mizo in rez nepotrebnega nasilja »pre-^Ze ruski Gordijski vozel«. . Danes ob 6. uri zjutraj se je teklo »premirje«, ki so ga Pred dvema dnevoma razglasiti Usi, kršili pa so ga tako eni kot .g1- Z razglasitvijo premirja ^elela Moskva mednarodni skupnosti dokazati, da je pripravljena na mimo rešitev če- čenske krize. Ker pa Čečeni za zdaj ne kažejo niti najmanjše pripravljenost, da bi odložili orožje, bo imel Kremelj tehten izgovor, da znova poseže po vojaški siti. Čečenka objema sina, ki se je vrnil iz bojev (Telefoto: AP) »Ruska vojska je koncentracijsko taborišče« MOSKVA - Matere ruskih vojakov nemo stojijo pred mogočno belo stavbo vrhovnega poveljstva ruskih oboroženih sil v Moskvi. Moke obtožujejo tiste, ki so odgovorni za izginotje njihovih sinov v čečenskem peklu. Vsaka od približno petdesetih ruskih žensk, ki so se tega hladnega januarskega jutra zbrale na protestnem zborovanju komiteja »Matere vojakov«, v rokah drži z lastnimi rokami napisan transparent. Ti se na primer glasijo takole: »Ustavite pobijanje otrok«, »Ruska armada je koncentracijsko taborišče« in »Vojaki ubijajo, matere pokopavajo.« Ruske matere, katerih sinove so poslali v CeCensko vojno, v teh dneh prihajajo iz vseh delov države v Moskvo, da bi protestirale proti ruskemu posredovanju v Čečeniji. »Naših sinov nismo rodile za Čečenijo,« pravi 44-letna ženska, katere komaj osemnajstletni sin je bil konec decembra poslan v čečenski pekel. Ne ve niti tega, kje se trenutno nahaja, niti ali je sploh Se živ. Vrhovno poveljstvo le redko posreduje podatke o mladih vojakih, ki jih v ruskem vojaškem žargonu imenujejo »smrkavci«. Matere se pritožujejo predvsem zato, ker od svojih sinov, ki se bojujejo v Čečeniji, ne dobivajo nobene pošte. Očitno so pisanje pisem vojaške oblasti prepovedale. Telefonska številka, na kateri naj bi zaskrbljene matere dobile informacije o svojih otrocih, je nenehno zasedena. Vedno pa je treba računati tudi na naj-hujše. Materi 20-letnega Nikolaja so v informacijskem centru sprva sporočili, da je njen sin pogrešan. »Sele ob drugem telefonskem klicu smo izvedeli, da ne živi več,« nam je s solzami v očeh povedala Moskovčanka. Najhujše pa je to, da ji nihče noče povedati, kje je bil njen edini sin ubit. »Njegovo truplo je izginilo. Kje je sploh pokopan?« Težke trenutke preživlja tudi 40-letna mati, ki že dva te- dna čaka, saj ni o svojem sinu dobila še nobenih vesti. Že nekaj časa lahko živi le še s pomočjo pomirjeval. »Ne morem več govoriti, ostal mi je le še jok Hodim v cerkev, toda ne vem, ali bo pomagalo,« nam je povedala. Vsak dan na tisoče ruskih mater posluša poročila o vedno novih žrtvah med ruskimi vojaki v Čečeniji. Poleg žalosti in strahu je za matere ruskih vojakov značilna tudi odkrita jeza. Ne morejo razumeti vojaške taktike ruskih oboroženih sil, ki so v Grozni poslale mlade vojake, ki niso končali niti osnovnega vojaškega usposabljanja. V časopisu Komsomolskaja Pravda je bilo med pismi bralcev objavljeno pismo ogorčene ruske matere, v katerem beremo: »Ce moj sin v Čečeniji umre, bom v prihodnje živela po zakonu krvnega maščevanja.« Pravi, da je Jelcinovo mesto v zaporu, in to »v skupni celici s čečenskim voditeljem Dudajevom«. Sabine Heimgartner / dpa BIH / SPOPADI V BIHASKEM ŽEPU SE NADALJUJEJO Zagreb Unproforju ne bo več podaljševal mandata Z avtoceste Zagreb-Lipovac bodo kmalu odstranjeni neljubi napisi »Republika srbska krajina«, trdi Sarinič . ZAGREB, BEOGRAD, SARAJEVO - Bosansko premirje *e vse bolj krhko. Kljub temu nekateri predstavniki ZN aPtirtusticno ugotavljajo, da ga stopnjevanje spopadov v golici Bihaća in Velike Kladuse, kjer boji niso niti poje-se ne ogrožajo resno. Major ZN Herve Gourmelon po-r°Ca o najmanj dvesto topniških izstrelkih in tudi toliko spopadih s pehotnim orožjem s tega območja. Kot ugotavljajo predstav-^ki ZN v Bosni, se z bosansko vojsko pri Bihaću spopa-dajo predvsem Abdičeva mi-1Ca in bosanski Srbi, med-ein ko naj bi se hrvaški Srbi pečine že umaknili. Tega Gnprofor ni mogel ugotoviti ?a terenu, saj jim primanjku-)® goriva, pa tudi Srbi jim ne golijo, da bi se prosto gi-Bosanska vojska pa je v ^ak protesta zaradi prisotnosti srbskega oficirja zaprla Selsko letališče, ki je obe-113111 oporišče tamkajšnjih oddelkov Unproforja. Izme-?iava oficirjev za zveze je bi-a dogovorjena z zadnjim sPorazumom o premirju, se Pritožujejo predstavniki ZN v tem mestu. Na zagrebškem letališču Plešo so se ponovno sestali predstavniki hrvaških oblasti in kninskih Srbov, da bi se dogovorili o nadaljnjem uresničevanuju sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Vodja hrvaške delegacije Hr-voje Sarinič je po pogovorih izjavil, da je z izidom pogajanj zadovoljen in da so dosegli napredek. Po njegovih trditvah bodo z avtoceste Zagreb-Lipovac (zadnja vas pred hrva-ško-srbsko mejo) kmalu odstranjeni napisi »Republika srbska krajina« in podobni, Zagreb pa bo v Obrovac poslal generator za tamkajšnjo elektrarno. V kratkem naj hi začel delovati tudi nafto- vod, ki teče čez okupirana hrvaška ozemlja. Zvedelo se je tudi, da so kninski Srbi pripravljeni ponovno zapreti avtocesto, če jim Zagreb ne bi poslal prepotrebnega generatorja. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je začel diplomatsko ofenzivo za končanje mandata Unproforja na Hrvaškem. Njihov mandat se izteče v začetku marca in Zagreb pravi, da jim ga ne bo več podaljševal. Predsednikovi odposlanci so se odpravili razlagat uradno stališče hrvaškega vodstva v Peking (Valentič), New York, Bruselj in Pariz. Prestolnico tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije pa so včeraj spet obiskali predstavniki skupine za stike z Bosno, ki skušajo z novim krogom pogajanj srbsko stran prepričati, da bi sprejela znani mirovni oziroma delitveni predlog za BiH. (D. P. in agencije) Srbski general Mladič (Telefoto: AP) Krvava obletnica alžirske vojaške vladavine ALŽIR (AFP, Reuter) - Včeraj je minilo tri leta od začetkov al-^•rske državljanske vojne, v kateri vojaške oblasti bijejo neprizanesljiv boj z islamskimi strankami, od katerih vse ne zagova-Bajo nasilja in terorizma. Na ta dan pred tremi leti je odstopil Predsednik Sadli Bendžedid in oblast prepustil vojski. Prvi krog takratnih splošnih vohtev je pokazal, da bodo oblast prevzele •siamske stranke. Tudi obletnica ni minila drugače, kot večina dni zadnjih treh tet. Za zdaj še neznani napadalci so v Batni streljati na avtobus, ter obiti enajst ljudi in jih šest ranili, trdi policijsko poročilo. Ni še znano, ali so bile žrtve napada tujci ali domačini. Islamski skrajneži so doslej napadati avtobuse le, če so se v njih prevažali tuji delavci. V zadnjih treh letih je bilo po uradnih podatkih ubitih 11.000, po neuradnih pa celo 30.000 ljudi. Nekaj upanja vliva srečanje v Rimu, kjer so se že drugič v zadnjih dveh mesecih na pobudo katoliške cerkve pogajali predstavniki alžirskih opozicijskih strank. Med udeleženci so tudi predstavniki prepovedane Fronte islamske rešitve, ki jo zastopa Annuar Haddam, predsednik strankinega telesa v izgnanstvu. Alžirske oblasti so srečanje obsodile kot »agenturo tujih sil«. V italijansko prestolnico so prišli se predstavniki nekdaj vladajoče Fronte za nacionalno osvoboditev, Socialistične fronte in nekaterih manjših islamskih strank. Predstavniki opozicijskih skupin, ki predstavljajo kar 78 odstotkov volilnega telesa, če upoštevamo rezultate prvega kroga volitev iz leta 1991, so sestavili »izhodišča« za začetek pogajanj z vlado, ki naj bi jih objavili danes. Predlagali so sklenitev premirja, oblikovanje začasne vlade in teles, ki bi pripravila volitve, ob tem pa so dejali, da imajo »pripravljena tudi alternativne rešitve, če bo vlada še vztrajala pri nasilju«. Francoski zunanji minister Juppe je ob tem izrazil plaho upanje, da bodo pogajanja vendarle obrodila željene, sadove. Francija in Mednarodni denarni sklad skušata najti vlagatelje, ki bi biti pripravljeni oživljati alžirsko gospodarstvo, vendar so se le redke finančne ustanove pripravljene spustiti v tveganje, ce pred tem ne dobijo trdnejših zagotovU o demokratizaciji alžirske družbe. Italijanska letalska družba Alitatia je zaradi pomajkanja zanimanja za potovanje v Alžirijo do konca meseca odpovedala polete v omenjeno državo. O čem pišejo drugje po svetu O ruskem posredovanju v Čečeniji »Mlinski kamni zgodovine se vrtijo zelo hitro. V VVashingtonu in evropskih prestolnicah politiki molijo, da bi Jelcin ostal na položaju in rešil svoj imperij. Seveda padajo obtožbe na račun ruskega pokola v Čečeniji, toda kljub temu vsi upajo, da bo Rusija ohranila ozemeljsko celovitost. Nestabilna in razkosana Rusija namreč nedvomno predstavlja nočno moro Clintona in Kohla.« (La Voce, Rim) »Kaj kmalu po začetku ruske intervencije v Čečeniji se je izkazalo, da rusko vojaško posredovanje utegne pripeljati do destabilizacije celotne države. V prejšnjem mesecu se je Rusija občutno spremenila. Predsednik Jelcin izgublja podporo doma in celo pri zahodnih politikih, ki so ga podpirali in oboževali. Inflacija vnovič dosega dvomestne številke. Različne ruske politične sile izrabljajo čečensko vojno za medsebojne obračune. Rusija je v nevarnosti, da bi se ponovila njena totalitarna zgodovina, Jelcinu pa grozi politični propad.« (Zycie Warszawy, Varšava) »Način, kako se v Rusiji ‘ukvarjajo1 s čečenskim problemom, je začetniški in nasilen. Potek čečenskega spora spominja na doktrino Brežnjeva: 'Čečenski narod je treba osvoboditi zločinskih skupin.' Zahod bi moral spoznati, da so odgovorni v Moskvi vse prej kot demokrati; to so možje, ki še vedno zagovarjajo ‘sovjetski red'. Ali je Jelcin dejansko na oblasti, ali pa ima le še vlogo marionete v rokah starih aparatcikov, sploh ni več pomembno. Čečenija je le posledica in višek boja za oblast, ki je v zadnjih mesecih v Rusiji dobil nevarne razsežnosti.« (Tages-Anzeiger, Ziirich) »V Čečeniji bo Jelcinu morda celo uspelo doseči zmago. Obstaja pa nevarnost, da bo bridka. Premirje, ki ga je ruska stran ponudila v ponedeljek, je kaj hitro preraslo v ultimat. Ruska stran je ‘ilegalne oborožene skupine' pozvala, naj se predajo, medtem pa je rusko topništvo nadaljevalo obstreljevanje Groznega... Najbolj cinična razlaga vzroka čečenske vojne se glasi: Jelcin jo je začel le zato, da bi lažje zmagal na predsedniških volitvah leta 1996. Očitno je z vojaškim posredovanjem skušal pokazati vojaško odločnost, ki jo - tako vsaj pravijo - Rusi še vedno zelo cenijo. Žal je Jelcin izgubil glasove demokratov, ne da bi dobil glasove konservativcev.« (Le Figaro, Pariz) »Že prej bi morati jasno povedati, da takšna vojna (država se bori proti enemu od svojih narodov in ga množično pobija) ni sprejemljiva niti v primeru, če bi sprejeli rusko razlago dogajanja, po kateri je Čečenija neodtujljiv sestavni del ruske države. Previdno se je govorilo le o 'neprimernosti' sredstev. Morda bi bilo mogoče čečensko vojno celo preprečiti, če ne bi zahodni politiki s tem, ko so čečenski spor označili za ‘notranji problem' Rusije, moskovskim oblastnikom dati proste roke. Zdaj, ko Zahod spreminja svoj odnos do Čečenije, je že prepozno, saj razdražena ruska vojaška mašinerija potrebuje le še zmago.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt) O bližnjevzhodnem mirovnem procesu »Izraelci so se z Arabci vedno pogajati s pozicije močnejšega, njihov predstavnik pa je bil vselej avtoritativen ministrski predsednik. Sprva je imel vlogo pogajalca Menahem Begin, od katerega že zaradi njegove nacionalistične drže niso pričakovali sprave z Arabci. Danes sedi za pogajalsko mizo Jicak Rabin, ki je bil že kot obrambni minister vse prej kot »golob«, kot so v Izraelu imenovati zagovornike pogajanj s Palestinci. Mirovni proces je bil uspešen, vsaj pri sklenitvi miru z Egipčani. Rabin se je zdaj znašel v navzkrižnem ognju nasprotnikov mirovnega procesa in njegovih zagovornikov, ki zahtevajo hitrejše ukrepanje. Za zdaj se ni jasno, ati bo Rabinu uspelo najti izhod iz kočljivega položaja na Zahodnem bregu in v Gazi.« (La Vanguardia, Barcelona) »Izrael je stavil na strategijo ustrahovanja sovražnika s pomočjo jedrskega orožja. Toda tekma v jedrskem oboroževanju je zelo vprašljiv varnostni koncept za območje, kot je Bližnji vzhod. S tem Izrael le še podžiga medsebojno nezaupanje, kar utegne kaj kmalu dobiti nevarne razsežnosti. Da bi tudi dolgoročno izključile sleherno možnost vojne, morajo vpletene strani bližnjevzhodni mirovni proces pospešiti. Potrebna so izvršena dejstva, torej normalni odnosi med Izraelom in islamskimi državami. Izrael potrebuje podporo svojih prijateljev na Zahodu. Francija, ki žeti v fraku vnovič odpreti veleposlaništvo, je pokazala, kako je treba islamske države spet vključiti v mednarodne procese.« (Berliner Zeitung, Berlin) O turski politiki do EZ »Turška ministrska predsednica Tansu Ciller je napovedala, da bodo iz turške ustave črtati točke, ki se nanašajo na omejitve svobode govora. Ta korak je vsekakor treba pozdraviti, saj je znano, da je sedanja turška ustava še iz leta 1982, ko je v državi vladalo izredno stanje. Ustavo je napisala takratna vojaška hunta, ki ima se danes velik vpliv na dogajanje v Turčiji. Prav tu pa utegnejo prizadevanja turške premierke naleteti na največje ovire. Njena medijsko odmevna poteza bo namreč ostala le golo besedovanje, če je ne bo podprla tudi vojska.« (Der Standard, Dunaj) KALIFORNIJA / PO TEDNU NEPRENEHNEGA NALIVA 2.500 družin zapustilo poplavljene domove Samo v zadnjih dveh dneh je padlo 45 cm dežja LOS ANGELES - Gasilske ekipe se močno trudijo, da bi odprle za promet poplavljene in poškodovane kalifornijske hitre ceste, čeprav predvidevajo, da bo kmalu prišlo do novih neviht s Tihega oceana. Na jugu Kalifornije so tri osebe umrle pod drevesi in drogovi, ki jih je podrl veter. Na tisoče domov je brez električne energije in telefona. Ne-prenehna nevihta je preprečila guvernerju Wil-sonu, da bi s helikopterjem preletel območje narasle reke Russian, medtem ko so reševalci s helikopterji potegnili iz vode vsaj 15 oseb, ki so se utapljale v reki Ventura na jugu države. Močno deževje je oblasti prisililo zapreti nekaj avtocest, kar je povzročilo zastoje med Santa Monico in Malibujem oziroma med Los Angelesom, Venturo in Santa Barbaro. Rdeči križ je ocenil, da je več kot 2.500 družin zapustilo svoje domove na severu države, kjer dežuje neprenehoma že sedem dni; samo v zadnjih 48 urah je padlo 45 centimetrov dežja. Prebivalstvo je hiše zaman skušalo zaščititi z vrečami peska. Predsednik Clinton je uradno izjavil, da je Kalifornijo prizadela nova naravna katastrofa in nakazal zvezno pomoč poplavljencem. Samo pred enim letom je Clinton nakazal 11 milijard dolarjev zvezne pomoči po losangeleškem potresu, ki je povzročil 20 milijard dolarjev škode. To pot je škoda manjša, vendar znaša po prvih ocenah že na stotine milijonov dolarjev. Poplave v Kaliforniji San Frai • Opustošena območja, ki bodo prejela zvezno podporo za obnovo O Del Norte ffi Yuba O Humboldt (D Placer O Tehama ffi Sonorna O Lassen ffi Napa O Mendodno ffi Voki O Glem ffi' Centra Costa © Santa Clara ffi Santa Cruz ffi Monterey © San Luis Obispo ©Santa Barbara © Ventura © Los Angeles ® Orange Število izseljenih prebivalcev: Severna Kalifornija: 3,000 Južna Kalifornija: 100 .1 r -.., Kalifornijski Guerneville je poplavila narasla reka Russian. (lelefoto AP) __________________ZDA / 1. JANUARJA V PRINCETONU____________________ Umrl je Eugen VVinger, oče prve vodikove bombe Kot inženir kemije je bil strokovnjak za matematiko, kemijo in fiziko; leta 1963 je dobil Nobelovo nagrado VVASHINGTON - V Princeto-nu je 1. januarja umrl madžarski fizik in Nobelov nagrajenec Eugen Wigner, vest o smrti pa so sporočili Sele sedaj. Star je bil 92 let. Z Leom Szilardom, Johnom von Neumannom in Edwardom Leilerjem je ustanovil četvorico madžarskih fizikov, ki so vodili raziskave za izdelavo prve ameriške atomske bombe, tako imenovani Projekt Manhattan. Wi-gner in Teller sta bila znana kot jastreba, ki sta ameriško vlado pripravila do tega, da je izdelala prvo vodikovo bombo, medtem ko sta bila Szilard in von Neumann nasprotna uporabi jedrske energije v vojne namene. Bil je strokovnjak za matematiko in kemijo (diplomiral je kot inženir kemije) ter za jedrsko fiziko; leta 1963 je bil nagrajen z Nobelovo nagrado, bolj za življenjsko delo kot za določene raziskave ali odkritja, kot je potrdila že sama sploSna utemeljitev nagrade. Eugene Wigner se je rodil v Budimpešti novmebra 1902. Bil je sin industrijca, ki je predeloval kožuhovino. Študiral je s Von Neumannom, pozneje pa se je izpopolnjeval v Berlinu, kjer je tudi sledil Einsteinovim predavanjem in se navdušil za probleme fizike, znanosti, ki je ravno v tistih letih (1925-1928) doživela precejšen razmah zaradi razvoja kvantne mehanike in raziskav o osnovnih delcih in o atomu. Zaradi nacističnega preganjanja se je leta 1930 preselil v Princeton, kjer se je pridružil skupini evropskih fizikov, ki so pozneje sodelovali pri Projektu Manhattan. VVingerju je skupaj s Szilardom in Leilerjem uspelo prepričati Einsteina, da je napisal usodno pismo predsedniku Rooseveltu, v katerem ga je obvestil, da bi zaradi odkritja jedrske cepitve nacisti lahko izdelali atomsko bombo. Ravno to pismo je nato privedlo do izdelave ameriške vodikove bombe. Wigner je bil tudi eden od Fermijevih najtesnejših sodelavcev pri raziskavah za prvo atomsko baterijo, ki so jo prižgali 2. decembra 1942 v Chicagu. Skrbel je za matematične račune. Isto nalogo je imel pri načrtovanju vodikove bombe. Ludi pozneje je ostal svetovalec ameriške vlade za jedrska vprašanja (kot član vodstva laboratorija za plutonij v Oak Ridgeu), svetovalec ameriške komisije za jedrsko energijo in svetovalec ameriškega obrambnega ministrstva. Čeprav se je konec 50. let pridružil gibanju »Atomi za mir« in prejel tudi priznanje tega gibanja, je njegovo ime ostalo vezano na atomsko bombo, zato je bil pogosto tarča polemik pacifistov. Do zadnjega se je upiral pisanju svojih spominov, Sele pred dvema letoma so ga prepričali, da je o svojem življenju spregovoril v dolgem intervjuju, ki so ga objavili v knjigi. Za njim žalujejo druga žena, fizik Mary Annette Wheeler, in sinova. H NEMČIJA / GROZLJIVKE OB ZORl}- Otroci so pred televizijo od zore od pozne noči BONN - Jurske pošasti stopijo v nemške hiše že ob zori. Kar 80.000 otrok, starih od šest do trinajst let, že ob šestih zjutraj sedi pred televizijo. Največ pa jih gleda televizijo med šesto in sedmo uro zvečer, medtem ko jih je 40.000 še pred ekrani ob enih zjutraj. Iz raziskav, ki sta jih izvedli dve veliki nemški televizijski mreži, izhaja, da tri četrtine otrok med šestim in trinajstim letom starosti vsak dan gleda televizijo, ena petina jih ima celo svoj sprejemnik, nasploh pa televizijo gledajo več kot tri ure dnevno (in v tem času vidijo vsaj 50 reklamnih sporočil.) Televizijske mreže med seboj zagrizeno tekmujejo, da bi si pridobile čimveč mladih gledalcev, tako da nekatere predvajajo risanke in filme za mladino že ob 5.30 zjutraj. Otrokom so še zlasti všeč grozljivke in filmi polni nasilja. Znanstveniki opozarjajo, da vse to ni dobro: od televizije odvisni otroci imajo namreč često težave v družbi in ostajajo emarginirani. Obisk muzeja Jad Vašem ni več obveza za goste Izraela JERUZALEM - Izraelska država ne bo več prisilila svojih gostov, da obiščejo muzej holokavsta Jad Vasem, prav tako ne Golanskega višavja in niti Masade, kjer je leta 73 kakih tsoc židovskih zelotov raje napravilo samomor, kot da bi postali rimski sužnji. Sklep izraelske države je povzročil burne reakcije in ostre kritike na račun namestnika zunanjega ministra Josija Beilina, ki naj bi bil pobudnik tega sklepa. Po njegovem Izrael ni boljSeviška država, ki vsiljuje svojim gostom, kaj si morajo ogledati. Vladni predstavnik za tisk je sporočil, da bo zunanje ministrstvo odslej le »svetovalo« tujim gostom, naj obiščejo Jad Vasem. Golan in Masada kot kaže nista tako sporna, saj je predsednik kneseta Sevah VVeiss, ki je preživel nacistična uničevalna taborišča, ogorčeno poudaril, da je Jad Vašem »osebna izkaznica izraelskega ljudstva«. Obisk Jad VVasema in polaganje venca pred večnim plamenom bi morala biti vse prej kot protokolarna zadeva. Vsaj v Izraelu naj si državniki sveta osvežijo spomin na eno najhujših tragedij človeštva, tako da jih bo vsaj nekoliko pekla vest, ko bodo dopustili in na žalost dopuščajo, da se take tragedije še vedno ponavljajo. FILIPINI / JANEZ PAVEL II. SINOČI ODPOTOVAL IZ RIMA V Manili pred papeževim prihodom aretirali dva domnevna terorista Zarodi obiska bodo izredne varnostne ukrepe sprejeli tudi v Sri Lonki MANILA - Ze včeraj so pred današnjim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Manili stopih v veljavo izredni policijski ukrepi, ki naj bi zajamčili varnost poglavarju rimsko-kato-liške Cerkve. Resnici na ljubo, so že dalj časa poostrili nadzorstvo v vseh pristaniščih in letališčih, tako da bi prestregli prihod vsakega potencialnega terorista. Filipinski predsednik Fidel Ramos je včeraj potrdil, da so aretirali dve sumljivi osebi, eden od teh je 26-letni Pakistanec Said Ahmed, pri katerem so našli štiri bombe na časovni vžig, Sveto pismo, talar in papeževo sliko. Filipinske oblasti so za papeževo varnost mobilizirale 20 tisoč ljudi (policistov, vojakov in pred- sedniških specialcev). Pa-pež se bo prevažal v oklepnem avtomobilu z neprebojnim steklom, nad njim pa bo stalno krožil helikopter. V Manili se bo udeležil Svetovnega dneva mladine, sestal pa se bo tudi s predsednikom ide-lom Ramosom, prvim protestantskim predsednikom izrazito katoliške države. Pred sinočnjim odhodom iz Rima je papež spravljivo spregovoril o budizmu, saj bo po Filipinih, Papui Novi Gvineji in Avstraliji obiskal tudi Sri Lanko. Prav tu pa je v zadnjih dneh prišlo do napetosti, ki so jo povzročili atentati na butistične templje in na katoliške cerkve-V tej otoški državi bo za papeževo varnost skrbelo več kot 30 tisoč policistov. KITAJSKA / UGIBANJA O DENG XIAOPINGOVEM ZDRAVJU Starec, ki ni sposoben vladati niti iz ozadja Na borzah, ki se kaj hitro odzovejo na spremembe oblastnikov, še ni bilo vznemirjenja PEKING - Kitajska vlada je bila vCeraj znova prisiljena zanikati vesti o zdravju Deng Kiaopinga, ki so se bliskovito razširile po svetovnih prestol-ticah. Največji japonski Časopis Jomi-uri Shimbun je sporočil, da so 90-let-nega Denga v začetku meseca sprejeli v pekinško bolnišnico in dodal, da je njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da je zdravniško osebje prepovedalo obisk celo kitajskemu predsedniku Ji-angu Zeminu. Tiskovni predstavnik vlade pa je na izrecno vprašanje odgovoril: »Tovariš Deng Kiaoping je pri dobrem zdravju. ^akrSnekoU druge informacije iz tujega tiska so popolne izmišljotine.« Zdi se, da je ponedeljkova prisotnost Xiao-Pingovega sina Deng Pufenga na proslavi. ki jo je priredila južnokorejska letalska družba Asiana, kjer je bil ves nasmejan, Se dodatno zanikala vesti o slabem zdravju kitajskega »patriarha«. Tudi Sanghajska, shenzhenska in hongkongska borza, ki se navadno zelo hitro odzovejo na tovrstne informacije, 80 razmeroma mimo končale svoje vce-rajšnje trgovanje. Prav zato so bili vlagatelji, ki vlagajo na Kitajsko, ob vesti, ki jo je prinesel ugledni japonski časopis, za-^hzani in ne preveč vznemirjeni. Borzni indeks, ki je s 626 točk zdrsnil za 2,3 odstotka, pa omenjeni strokovnjak pripisuje zmanjšanju dela prednostnih delnic, s katerimi naj bi v ponedeljek zaCela na borzi trgovati družba Dazhong, ki skrbi 23 potniški prevoz s taksiji. Ob koncu borznega trgovanja so iz Shenzhena sporočili, da je njihov borzni indeks izgubil dva odstotka. Tudi hongkongški borzni indeks Hang Seng je ob koncu trgovanja izgubil dve odstotni točki, ki ju poznavalci pripisujejo večji možnosti izbruha trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA ter novemu dvigu ameriških obrestnih mer, nikakor pa ne govoricam v zvezi z Deng Xiaopingom. Toda teh govoric je, odkar se je Deng Kiaoping zadnjic pojavil v javnosti februarja 1994, ob lanskoletnem kitajskem novem letu, Čedalje veC. Velja dodati, da je televizija, ki je hotela ljudem dopovedati, da je Deng Kiaoping še zmeraj med njimi, namigovanja le potrdila, saj so posnetki povzročili osuplost tako doma kot v tujini: Denga so razkrili kot bebavega starca, ki hodi z negotovim korakom in z vsemi znamenji, ki pričajo, da očitno ni veC sposoben vladati, Četudi »iz ozadja«. Kot poročajo iz dobro obveščenih kitajskih krogov, naj bi se prvi človek Ding Guangen, ki je v kitajski KP zadolžen za propagando in elan vsemogočnega poht-biroja z dosmrtnim članstvom, po katastrofalnih televizijskih posnetkih odločil, da Deng ne bo več nastopal na televiziji. To naj bi bil tudi razlog, da Deng Kiaopinga ne bo več videti na televizijskih zaslonih prej kot ob letošnjem kitajskem novem letu 31. januarja Toda vlada, ki govori o zdravstvenem stanju prvega človeka na Kitajskem, je zdaj potisnjena v kot, saj lahko le v neskončnost ponavlja zanikanja z enim in istim stavkom o »odličnem zdravju tovariša Denga«. Kljub temu obstaja upravičen sum, da se je stanje tega 90-letnika v zadnjih mesecih resnično poslabšalo. Deng je zimo navadno preživljal v Šanghaju. Včeraj tam ni bilo mogoCe zaznati nobenega znamenja življenja, kar vsekakor pomeni, da Deng Xiaopingu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi lahko tja odpotoval. Kot poročajo iz dobro obveščenih kitajskih krogov, naj bi konec lanskega leta v Peking zaradi transfuzije dopotovala tudi ekipa zdravnikov, ki nenehno nadzoruje njegovo zdravstveno stanje v šanghajski bolnišnici Huadong. Gilles Campion / AFP Severna Koreja je še vedno brez voditelja SEUL - Pol leta po smrti »velikega voditelja« Kim II Sunga so razmere v severnokorejskem glavnem mestu Pjongjang se vedno zelo nejasne. Prvo dinastično nasledstvo v zgodovini komunizma, ki ga je Kirn pripravljal kar dvajset let, očitno ne poteka po načrtih. V stalinistični Severni Koreji že od smrti 82-letnega Kim D Sunga 8. julija lani mesti generalnega sekretarja komunistične partije in predsednika države ostajata uradno nezasedeni. Njegov najstarejši sin Kim Jong D, ki velja ^a dejanskega voditelja Severne Kore-H se le redko pojavi v javnosti. Neja-sno je, kaj pravzaprav ovira njegov Prevzem oblasti. Iz Pjongjanga tudi ni hilo slišati pojasnil, zakaj Kim Jong II ni imel tradicionalnega novoletnega nagovora. Namesto tega je severnokorejska državna televizija predvajala Posnetek obiska Kima mlajšega pri neki vojaški enoti. Uradni mediji v Pjongjangu v zadnjem Času poročajo o domnevni bolezni Kim Jong Ila. Severnokorejska tiskovna agencija KUNA navaja, da Čedalje veC državljanov svojemu »ljubljenemu voditelju« želi zdravje in dolgo življenje. V preteklosti pjongjanski mediji niso smeli poro- čati o zdravstvenem stanju svojega voditelja. Zdaj poročajo, da je Kim Jong II od zaskrbljenih državljanov prejel že več sto zavitkov z zdravilnimi zelišči. Po poročilih južnokorejskih medijev ima Kim Jong II resne težave z ledvicami ah jetri. Na žalnih slovesnostih ob smrti svojega očeta se je zdel bled in bolehen. Po novem letu so v severnokorejski časniki objavili fotografije, na katerih je Kim Jong II videti že bolj zdrav. Kim Jong II, ki predseduje dvanajstim stalnim elanom severnokorejskega politbiroja, je z 52 leti najmlajši med tovariši, ki so stari od 63 do 82 let. Južnokorejska agencija Naevvoe Press ne izključuje možnosti, da §e je uradni prevzem oblasti zavlekel zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Morda pa je pravi razlog treba iskati v bojih za oblast. Kirnu mlajšemu je posvečena nova partijska pesem: »Brez tebe ne bomo obstali niti mi, niti naša domovina.« Nikolaus Prede / dpa Namesto lovskih letal Mig proizvajajo zložljive postelje MOSKVA - Proizvajalec lovskih letal tipa MiG, ki so bila desetletja strah in trepet iz arzenalov držav Varšavskega sporazuma, išče nove trge z novimi izdelki -od malih Športnih letal do zložljivih postelj. NekoC strogo varovan objekt Moskovska letalska tovarna (MLT), ki stoji skoraj v središču ruske prestolnice, trenutno izdeluje osemnajst lovcev MiG-29 za malezijske oborožene sile. Posel je vreden 600 milijonov dolarjev, tovarna pa se ne brani tudi manj donosnih projektov. »Zdaj je samo polovica naših proizvodnih zmogljivosti namenjenih vojaškim naročilom,« razlaga tehnični direktor Ivan Butko. »Pred tremi leti je za vojaška naročila delalo 80 odstotkov tovame.« V načrtih za devirzifikacijo proizvodnje je predvidena proizvodnja strojne opreme za pekarne in mesno predelovalno industrijo. Izdelujejo tudi pralne stroje in rastlinjake. V tovarniškem muzeju je predstavljena zgodovina proizvodnje civilnih in vojaških letal. V preteklosti je bila tovarna tako tajna, da so jo poznali samo po imenu »postni predal«. Imela je samo številko postnega predala, bila je brez naslova in ni bila označena na nobenem zemljevidu. V zadnjih tridesetih letih je MLT, kjer je še vedno zaposlenih dvajset tisoC ljudi, izdelala tri tisoč migov, ki so bili prodani v 40 držav. Po koncu hladne vojne je prišlo do korenitih sprememb. Od leta 1991 Moskva ni več naročila nobenega miga 29, tovarna pa ima še vedno delo s servisiranjem letal. Čeprav že tri leta ni državnih naročil, tovarna dobro posluje. V proizvodni hali stoji dolga vrsta nedokončanih migov, z značilnimi dvojnimi repi. Okoli njih so skupine delavcev, ki pritrjujejo in naravnavajo sestavne dele. Med migi so tudi manj ubijalska letala, v katera tovarna polaga velike upe. Lahko letalo Aviatika MAI-890U poganja avstrijski motor Rotax, ki deluje na navadni bencin. Letalo doseže 250 do 300 kilometrov na uro; MiG-29 doseže hitrost tudi 2400 km/h. Na letalski stezi MLT, kjer je bilo nekoč moskovsko letališče, dokler ga ni mesto »pogoltnilo«, Aviatiko predstavljajo tujim vojaškim atašejem in novinarjem. Nad njim je bil še posebej navdušen slovaški vojaški ataše. Tovarniški pilot je razveselil gledalce z manevrom, pri katerem je v zraku ugasnil motor, naredil krog nad vzletno stezo in pristal kot z jadralnim letalom. Letalo Aviatika je po besedah predstavnika tovame v tujini vzbudilo veliko zanimanje. MLT je v zadnjih treh letih izvozila letala na Slovaško, Madžarsko in Romunijo, trenutno pa izpolnjuje naročilo za Malezijo. V tovarno večkrat povabijo vojaške atašeje, s katerimi razpravljajo o možnostih učinkovitejšega servisiranja letal. MLT, ki je v državni lasti, je edino rusko podjetje z dovoljenjem za samostojno izvažanje vojaških izdelkov. Pred tem je s tujino lahko poslovalo le državno podjetje za prodajo orožja Rosvoruženje. Trenutno tovarna razvija trenažni mig, ki bo namenjen pripravi pilotov na MiG-29. Letalo razvijajo skupaj s francoskim proizvajalcem reaktivnih motorjev SNECMA in francosko tovarno Sextant Avionique, ki je del koncema Thomson. Letalo naj bi predstavili junija prihodnje leto na letalski razstavi v Parizu. Butko pravi, da vsaj Se dve leti ne bo prišlo do spremembe v lastništvu tovame, Čeprav naj bi se MLT in znani oblikovalski biro Mikojan kmalu združila. Do zdaj je oblikovalski biro sam razvijal nacrte za letala, ki jih je nato predal konstruktorjem, zdaj pa bo proces zdužen in tako bolj učinkovit. MLT in Mikojan naj bi se združila v šestih mesecih, vendar konCne odločitve o tem Se niso sprejeli. Na vprašanje, ali bodo po izpolnitvi naročila za Malezijo prenehali izdelovati letala MiG-29, je Ivan Butko odgovoril: »Ne, do tega ne bo prišlo. Imamo še nekaj izvoznih načrtov, o katerih pa zdaj še ne bi govoril.« Nigel Stephenson / Reuter Mig-29, ki ga je Rusija prodala Iraku SONČNA F L Raj za upokojence, pekel za turiste MIAMI - Na Floridi narašča število prebivalcev, čeprav je povre-Cna starost ljudi višja. To bo letos vplivalo tudi na gospodarstvo, Čeprav so davki na Floridi višji kot v drugih ameriških državah. Ekonomist s floridske univerze David Denslotv poudarja, da najbolje živijo upokojenci, in sicer z denarjem, vloženim v različne investicijske sklade. Kar 18 odstotkov od 10 milijonov prebivalcev Floride je starih vec kot 65 let. , »Njihov finančni položaj se izboljša vedno, ko se povečajo obrestne mere,« poudarja Denslow. Strokovnjaki načrtujejo, da se bo Število prebivalcev Floride letos Povečalo za 1,8 odstotka, v vsej Ameriki pa le za 0,89 odstotka. »Na območja, ki imajo ugodne klimatske razmere, se starejši Iju-oje radi naseljujejo, zato je Se na-Prej pričakovati naraščanje števila prebivalstva,« ugotavlja Denslovv. Pričakovati je tudi odpiranje novih delovnih mest, predvsem v uslu-žnostnih dejavnostih, Čeprav se zlati Časi iz preteklosti ne bodo ponovili. »Delovnih mest bo manj kot nekoč, vendar bo položaj na področju zaposlovanja boljši kot drugje v Ameriki. Pričakujemo, da se bo realna vrednost plaC zvišala za dve odstotni točki nad nacionalnim povprečjem,« je povedal strokovnjak z instituta za gospodarske raziskave. Najbolj negotov je nadaljnji razvoj turizma, s katerim Florida na leto zasluži 32 milijard dolarjev. Kljub naraščajočemu nasilju si turistični delavci prizadevajo, da bi letos Florido obiskalo 41 milijonov turistov. Ekonomist Barnett Bank je bolj optimističen; meni, da bo na Florido prišlo za pet odstotkov vec turistov, kar pripisuje predvsem turistični ponudbi Orlanda. Napoveduje za 4,7 odstotka večjo prodajo, saj se je število prebivalcev, ki se ne preživljajo s kmetijstvom, lani povečalo za 3,8 odstotka. Z davki na prodano blago bodo zbrali vec denarja, Čeprav ne toliko kot v zadnjih nekaj letih. Mnogi stroko- Jane Sutton/Reuter vnjaki so zaskrbljeni, ker se davki ne povečujejo sorazmerno s potrebami proračuna - po napovedih naj bi dobili iz zvezne blagajne manj denarja. Zato bo manjše podpore deležno zdravstvo pa tudi šolstvu se ne piše dobro. »Ljudje so zaskrbljeni zaradi ve- V Miamiju, kjer je v zadnjem času kriminal močno narasel, naj bi zgradili več zaporov dno večjega števila kriminalnih dejanj, zato mnogi predlagajo gradnjo novih zaporov,« poudarja Hyman Grossman z raziskovalnega inštituta Standard and Poor’s Corp. Floridske oblasti bodo morale rešiti tudi problem pitne vode, ki je že primanjkuje. Večje število prebivalstva bo položaj še poslabšalo. Z denarjem od prodanih državnih obveznic bodo morali poleg zaporov zgraditi tudi veC prečišCeval-nih naprav in vodnih sistemov. Guverner Lavvton Chiles je predlagal nataCen pregled sedanjega davčnega sistema, ki naj bi ukinil nekatere davčne olajšave, povečal pa naj bi se tudi davek na posest. Ker imajo v floridskem predstavniškem domu prvič v 120 letih večino republikanci, demokrati pa le nekaj vec mest v senatu, bo guverner iz demokratskih vrst uresničil svoj program le, Ce bo dobil večinsko podporo. Kljub težavam so nekateri gospodarstveniki optimisti, saj menijo, da sedanji trendi kažejo na lepo prihodnost Floride. SLOVENSKI PROGRAMI {r SLOVENIJA 1 10.00 10.20 10.30 10.45 11.15 13.00 13.05 15.45 16.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 19.56 20.05 21.00 Video strani Otroški program: S. Makarovič: Potepuh in noCna lučka, 2/4 del Balet Glazunova, baletna pravljica Velike knjige, pon. 4/6 dela ameriške nadaljevanke Po domače, pon. Poročila Video strani H. Ibsen: Hedda Gabler, pon. 1. dela švedske drame Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Gozdarska hiša Falkenau, 8/13 del nemške nadaljevanke Sen poletne noči Tednik Ul Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Sport 3 Žarišče Poslovna borza Sova 22.55 23.20 00.10 Večen sanjač, 2/27del ameriške nanizanke O ptičkih in čebelicah Severna obzorja, 7/33 del ameriške nanizanke Najina obzorja Video strani IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.20 16.50 17.30 18.00 18.45 19.05 19.10 19.20 20.05 21.05 21.45 23.45 00.20 Video strani Euronevvs Video strani Kinoteka - ciklus filmov Katharine Hepburn: Pat in Mike, ameriški cb film V vrtincu, pon. Sova, ponovitev Grace na udaru, 22., zadnji del ameriške nanizanke Severna obzorja, 6/33 del ameriške nanizanke Že veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Moški, zenske Umetniški večer Ivo Svetina: »Nisem in ne bom nimam in ne bom imel« Mahabharata, 1/6 del angleške nadaljevanke Brookova razprava o vojni, moči in moralnosti Rogla. Slalom (Z), repotaža Video strani #1 KANALA 07.00 12.00 12.05 12.25 13.15 14.15 14.20 16.30 16.35 16.55 17.45 18.15 18.45 19.00 19.10 20.00 20.40 21.10 21.20 23.00 00.00 00.05 00.25 01.00 Video strani Spot leta Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 338. dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot leta CMT Spot tedna Na velikem platnu Album show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Benny Hill, ponovitev 19. dela angleške humoristične nanizanke Tv bazar Poročila Luč svetlobe, 339. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 25. del ameriške nanizanke Primer manjkajočega trupla Poročila Hitlerjev SS - podoba zla, 2. del angleškega filma Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani < txnv MMTV (62. kanal) 17.00 18.20 19.00 19.05 19.30 20.00 20.30 20.45 23.15 00.45 00.40 MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, ponovitev Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Sport MMTV Turistično okno Kompas Holiday‘s Return Of The Family Man, film The Boob Tube, ameriška komedija MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in ob 00.40 Deutsche VVelle ® RAI 1 6.45 9.35 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 19.50 20.40 22.30 22.40 0.25 0.35 0.45 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00. 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 TGl Film: II brigante di Tacca del lupo (pust., It. ’52), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Znanstveno-tehnoloSki tednik Albedo Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro i Danes v Parlamentu | Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Tu vuo’ fa 1’ame-ricano - Festa per Renato Carosone Dnevnik Glasbeno potovanje v čudoviti disneyev svet: Do re mi e fantasia Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE : Sri Lanka RAI 2 Euronevvs Otroški variete Nan.: Doogie Hovvser, 8.25 Lassie. 8.45 Družina Drombush Nad.: Beautiful TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: La legge di Bird Dnevnik in šport Kviz: Ko bi bil Sherlock Holmes TV film: Uomo di rispet-to (dram., It. '93, r. D. Da-miani, i. M. Placido, 2.) TG 2 dosje BB Dnevnik in vreme TGR v Evropi E® Stazione Centrale Pregled tiska IB Nan.: Soko 5113 ^ RAI 3 6.45 7.05 10.15 11.15 12.00 12.30 12.40 14.00 14.20 14.50 15.15 16.30 18.00 18.30 19.50 20.25 23.15 Jutranja oddaja Oddaje DSE: Angleščina, DSE Sapere, Filozofija, Sola in kultura, Euro-news, itd. DSE Fantastica eta DSE Fantastica mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne DSE Caramella 3, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tempo reale Dnevnik in vreme 23.20 0.30 50 let zgodovine italijanskega športa Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario 1.45 Blob §3 RETE 4 IB Koper ^ Hrvaška 1 6.15 8.00 9.00 13.30 14.00 17.15 20.35 22.30 1.00 Nan.: Love Boat Nad.: Diritto di nascere, 8.30 Pantanal Variete: Buona giornata, vmmes 9.30 nad. Guada-lupe, 10.30 Catene d’amore, 11.35 Febbre d’amore, 12.30 Lasciati amare Dnevnik Nad.; Sentieri, 15.00 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci), 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik TV film: Perche mia fi-glia (dram.. ZDA ’92, i. A. Peldon, D. Schultz) Film: Facciačo 1’amore (kom., ZDA '60, i. Y. Montand, M. Monroe) vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska S CANALE 5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.25 13.40 14.05 15.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 2.00 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Gastagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Kviz: La ruota d’oro (vodi M. Bongiorno) Nan.: Gasa dolce časa Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska ITALIA 1 M Otroški variete y Nanizanke y Aktualno: Village y Odprti studio, Fatti e mi-■ sfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bay-side School Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Due palle in buča (kom., ZDA ’88, i. D. Aykroyd, C. Chase) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Nan.: Dream on Italia 1 šport # TELE 4 14.00 14.30 16.00 16.05 17.10 17.25 19.30 20.00 20.45 22.30 23.15 0.15 13.30 20.30 19.30, 22.00, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 Zgodovina rocka (•) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Parlami dolcemen-te (kom., 32, i. B. Keaton) Glasba: Cera una volta il festival di Napoli Variete: Tappeto volante Euronevvs »Bersaglio« - V studiju Maurizio Bekar Leteči zdravniki, nanizanka Slovenski program Posejdonovi ujetniki -dokumentarec, 2.del Zamejski portret Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj italijanskega jezika Euronevvs »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Tv dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno - glasbena oddaja (HEIF Avstrija 1 Cas v sliki Nas hrupni dom, pon. Zemlja in ljudje, pon. Slika Avstrije, pon. Nevarna razmerja, pon. Raji živali Med življenjem in smrti Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Ordinacija Biilovvbogen Pogledi od strani Otroški program Mini čas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Cas v sliki Sport Komisar Rex Kuharski mojstri Pogledi od strani Orlovo gnezdo, angl. vojni film, 1968 Cas v sliki Upor v podzemlju, ameriška kriminalka, 1973 Igrajo: Robert Duvall, Joe Don Baker in drugi Dempsey in Makepeace Video strani 08.00 10.00 10.05 10.30 11.20 11.30 12.00 12.05 12.50 15.30 16.30 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 19.30 20.02 20.10 21.30 22.30 22.40 23.20 23.30 01.05 01.10 Dobro jutro Poročila Pet otrok in Pesek Naravni svet: Miti in legende Hrvaški jezikovni leksikon: Retorika Narnijske kronike, 13/18 del serije Poročila Cesarica, 70. del nadaljevanke Velika dežela, ameriški film, 1958 Igrajo: Gregory Pečk, Jean Simmons, Charlton He-ston in drugi Zgodba o oboi Največja melodija na svetu, 3/4 del serije Gosti modrega bisera Poročila Z jadri okoli sveta, 6/12 del dokumentarne oddaje Morje Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 910. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport Kviskoteka Ekran brez okvirja Razstava na tv: Ivo Režek Slika na sliko Moč denarja Divja zabava, ameriški film , 1974 Igrajo: James Coco, Ra-quel VVelch, Perry King, Tiffany Bolling in drugi Poročila Sanje brez meja 0$0 Hrvaška 2 17.10 17.25 17.35 18.25 19.15 19.30 19.55 20.40 20.50 21.35 22.30 23.25 00.10 Video strani Tv-koledar Majski cvetovi, ponovitev 11/13 dela angleške nanizanke Ljubezen do denarja, ponovitev dokumentarne oddaje Risanka Dnevnik Košarkaška Euroliga: Limoges - Gibona, 1. pol EPP Košarkaška Euroliga: Limoges - Gibona, 2. pol. Jeeves in VVooster, 3/H del angleške humoristične nadaljevanke Majski cvetovi, 12/13 del angleške nanizanke HRT Top 20, zabavnoglasbena oddaja Video strani (mtv) Madžarska DEHIFAvstrija 2 1 m Cez dan jMjlj Tisoč mojstrovin 6*5 Igra, serija, nad. ob 11.20 Lipova ulica 6*5 Zaobljuba, serija Ljudje iz St. Benedikta 1*5 Mejno mesto, serija Krinke in demoni Vm Opoldanski zvon Moč strasti Posel Snidenje Borza Odkritje zemlje. 5jn Iz programov prejšnjega Moč kart tedna Mi Poročila Made in Austria Tele video Zvezna dežela danes Zapeta poezija Čas v sliki, vreme Gospodična, serija Kultura Krožna slika Notranjepolitično poroči- Upanje zanamcev lo Posel Kuharski mojstri Parnas, kviz Zgodbe iz Avstrije Za otroke Novo v kinu Muza, novice iz kulture Večerni studio Dnevnik, telešport Med zakonom in dolžno- Malo mesto, serija stjo 1+5, vprašanja minister- Sporna vprašanja skemu predsedniku Steps, grško ameriška Dnevi obleganja, 20. dan melodrama, 1972 Zabavni program Igrajo: Irene Papas, Um- Džumbuj - dnevnik bero Orsini in drugi Gospodarski magazin Video strani Dnevnik BBC j TV SLOVENIJA 1______20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Sen poletne noči Silva von Bemried je razočarana: dobila je dve nadvse zaželeni vstopnici za opero v BayreutUu, zdaj pa se mora zaradi poslovnih zadev operi odreči. Vstopnici podari svoji prijateljici Susanni. Toda namesto da b' ji naredila veselje, jo spravi v precejšnjo zadrego: Susanna ne prenese Wagnerjeve glasbe in se poskusa vstopnic znebiti. Dobi jih ravno Vinzenz. Le-ta pa jih vsili Martinu, Id končno pride na sijajno zamisel, da povabi v opero Susanno. Vendar oba sploh ne prideta do Byreutha, ampak preživita romantičen večer na majhnem vaškem Praznovanju. Medtem vlomijo v gozdarsko hišo. Babica Inge požene nespretnega vsiljivca nadvse pogumno v beg. Vlomilec, novi delavec na žagi, nujno Potrebuje denar, da bi svoji bolni sestri omogočil presaditev ledvice v Ameriki. Vendar ni mogel odnesti ničesar razen Martinove puške. Ko se obupani mladenič pred Marcusom nepremišljeno izda in nima v@č kaj izgubiti, napade presenečenega Marcusa. bpa, da bo v trezorju žage našel potreben denar. Toda medtem je tudi Martin odkril identiteto vlomil- __gQ. Skupaj z Vinzenzem prihiti sinu na pomoč. m rr"* TV SLOVENIJA 2 15.20 PAT IN MIKE, ameriški film, 1952 Režija: George Cukor Scenarij: Rufh Gordan, Garson Kanin Fotografija: Will'iam Daniels Glasba: David Raskin Igrajo: Spencer Tracy, Katharine Hepburn, Aldo Ray, Wiliam Ching, Sammy White Scenarista Ruth Gordan in Garson Kanin, ki je o paru Hepburn - Spencer napisal tudi odlično knjigo, sta se Po uspehu, ki ga je prijateljska četverica dosegla s M-mom Adamovo rebro, lotila iskanja nove filmske te-me. In ker sta dobro poznala Kabarine Hepburn in njene odlične športne lastnosti, za katere se je imela Predvsem zahvaliti domači hiš, sta vedela, da je treba izkoristiti tudi to plat že tako vsestranske igralke. Kotharine Hepburn je bila namreč že od malega odlična plavalka, intenzivno je igrala tenis, kolesarila jo in tekla, ko to še ni bila moda, in po mnenju mnogih je bila ena najboljših igralk golfa v državi. Vse to je bilo več kot dovolj za film, toda kaj storiti s Spence-'jem Tracyjem, ki je bil njeno nasprotje? V športu se Prav gotovo ni mogel meriti z njo, toda scenarista sta kmalu našla rešitev. Tracyja sta postavila v vlogo za-Pftega športnega menežerja, ki bo s svojim zadrža-n'm- o premišljenim vedenjemnaredil iz nadarjene Športnice zvezdo. Tako je nastal sedmi skupni film uglednega filmskega para, ki je tudi tokrat očaral s Mojo skladnostjo in uigranostjo. Športni talenti in tele-sna pripravljenost ne več rosno mlade Katharine, ki je imela za sabo že snemanje Afriške kraljice, sev fil-'hu Pat in Mike brušjo ob Tracyjevem izjemnem talentu za komiko. In po pričakovanjih se razvije ljubezenska zgodba kljub temu, da Mike od vsega zače-Ika izziva Pat s svojo robato neposrednostjo in se do varovanke vede vse prej kot ljubeznivo in galantno. Za Katharine Hepburn je ta film predstavljal konec nekega igralskega obdobja, za scenarista drugo nominacijo za Oscarja, za vse skupaj pa nov uspeh na Mmskih platnih in vpis v zgodovino filma.__________ TV SLOVENIJA 2 21.05 IVO SVETINA, portret Skozi številne življenjske postaje, ki zaznamujejo Pesniško ustvarjalnost Iva Svetine, oblikuje režiser Iztok Tory njegov portret. Vsaka pesnikova napisana knjiga je eno od njegovih življenj. Več kot dvajset jih je. In ker je vsaka njegova knjiga eno ed njegovih življenj in ne le del enega samega, Uh pesnik gleda kot nekaj, kar je dokončno mimo, končano, kot »slutnja sive čaplje, ki se dvigne iznad zamočvirjene planote jugovzhodno °d njegovega doma«. Takšno poetično filozofsko razmišljanje o ustvarjanju besed in jezika. Prepleteno s pesnikovimi verzi, nadgrajeno s podobami iz njegovega življenja ter njegovega sveta skuša gledalcem na medijsko primeren način predstaviti pesnika Iva Svetino in njegovo delo. TV SLOVENIJA 2 20.05 MOŠKI, ŽENSKE, kontaktna oddaja Zadnja oddaja Moški, ženske v letu 1994 je zaželela Slovencem več radosti. Zato bo prva v letu 1995 posvečena prav tej temi. kaj je radost bivanja? Kakšna radost ustvarjanja? Kaj nas v življenju veseli, kdaj smo najbolj radostni? O tem bodo z Manco Košir v oddaji govorili Mila kcrbič. Deja Mušič, Tone Partljič in mag. Artur Štern. KANALA 21.20 HITLERJEV SS - PODOBA ZLA, angleška drama Helmut napreduje, čeprav ne verjame v nacisti-bne ideale, toda čedalje bolj postaja »njihov«. Heindricha ubijejo, Helmut postane neposredno Podrejen Himmlerju. Karl pa, nekdanji pripadnik SA, po odhodu iz delovnega taborišča pristane Y redni vojski, ki je na fronti v Stalingradu. Na fronti je ranjen, iz bolnišnice pa dezertira v Berlin, kjer se skriva do konca vojne. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.45 Mahabharata Angleška nadaljevanka, 1989 Scenarij: Peter Brook, Jean-Claude Carriere, Marie-Helene Estienne Oblikovalec: Chloe Obolensky Direktor fotografije: VVilliam Lubtchansky Režija: Peter Brook Igrajo: Erika Alexan-der, Maurice Benichou, Amba Bihler, Lou Bihler, Urs Bihler, Ryszard Cie-slak, Georges Corraface, Jean-Paul Denizon, Ma-dame Dioume, Miriam Goldschmidt, Hapsari Hardjito, Nolan Hem-mings, Ken Higelin, Cia-ran Hinds, Gisele Hogard, Corinne Jaber, Lufti Jak-far, A kram Khan, Jeffrey Kissoon, Sotigui Kouyate, Joseph Kurian, Tuncel Kurtiz, Robert Langdon Lloyd, Clement Masdon-gar, Leela Mayor, Vittorio Mezzogiorno, Bruce Myers in Se mnogi drugi Peter Brook, najveeji režiser našega Časa, se je s projektom Mahabharata ukvarjal osem let. V gledališče je prenesel epsko pesnitev Mahabharata, ki temelji na koreninah indijske mitologije, religije, zgodovine in miselnosti in ima duhovne sorodnosti z »Biblijo«, literarno življenjsko silo primerljivo z »Iliado« in Čarobno moC pripovedovanja, značilno za »TisoC in eno noC«. To je razprava o vojni, moCi in moralnosti. Osrednja zgodba govori o dolgem boju med dvema vejama kraljeve družine -Pandavas in Kauravas, v glavno pripovedno linijo pa so vtkani nekateri komični in tragični dogodki. Delo je malo znano zahodnemu svetu, toda Brooka je pritegnila življenjskost pripovedovane zgodbe in možnost potovanja v fascinantno civilizacijo, v kateri lahko vidijo sodobni gledalci odsev lastnih Čustev, nasprotij in skrivnih sanj. Brook pravi: »Vsa vprašanja, ki nas danes zadevajo, so dramatizirana v tem delu. Vsa dejstva, ki so bila zasnovana pred skoraj tri tisoč leti, se ne zdijo tako oddaljena. Nasprotno, omogočajo, da so temeljni problemi našega Časa Se bolj jasno izpostavljni.« Broo-kova adaptacija Mahabha-rate, tega bistvenega indijskega dela, je narejena tako, da je sprejemljiva za zahodne gledalce. Brook je izbral mednarodno ekipo igralcev in glasbenikov. Sodelovala sta: pisec scenrija Jean-Claude Carriere (le-ta je mnogo let sodeloval z Bunnuelom) in Chloe Obolensky, kot oblikovalec scenografije in kostumografije. Nastala je deveturna gledališka predstava kot plod gledališke magije in dovršenosti Brookove spretnosti kot režiserja. Od leta 1985 do 1987 je Mahabharata kot gledališka predstava z velikim uspehom potovala po Evropi in leta 1988 po Japonski. Deset tisoCe gledalcev je o predstavi go- vorilo le s superlativih. Potem se je začel proces adaptacije devet urne gledališke predstave za ekran. Brook in Jean-Claude Carriere sta ustvarila šest urno televizijsko inačico, v celoti posneto v pariškem studiu. Snemali so trinajst tednov. Igralci so se prilagajali različnim načinom dela. Chloe Obo-lensky pa je oblikoval vizualno podobo filma, pri Čemer je uporabil elemente scenografije in kostumografije, ki jih je našel v Indiji. Raziskal je tržnice Delhija v obdobju pre-dmonsumske vročine, da je našel vzorce in materiale in z njimi nadomestil originale. V gledališču se vidijo mnoge stvari na odru nejasno, film pa izdaja najmanjše podrobnosti. Glavni snemalec je visoko cenjeno ime francoskega filma VVilliam Lubt-chansky. Delal je z režiserjem Jeanom-Lucom Godardem in Francoisom Truffautom. V verigi Bro-ok-Carriere-Obolensky je Lubtchansky enakovreden Člen. Lubtchansky je pri snemanju enega samega odra ustvaril vtis - učinke kot bi bil film posnet v ek-steriem in interieru. Pri snemanju televizijske nadaljevanke so sodelovali trije koproducenti: Chan-nel Four Television, The Brooklyn Academy of Musič in Les Productions du Seme Etage. r mm m mmaum ~\ MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul; 13.00 Grecrtest Hits; 14.00 The Aftemoon Mix; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 CineMatic; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 22.00 The Worst Of Most VVanted; 22.30 Bea-vis & Butthead; 01.30 The End? SKY ONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 tace 2; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 21.00 Manhunter. serija; 22.00 Under Suspicion PROT 05.20 Ponovitve; 09.55 Apači, am. vestem; 11.35 MoSko gospodinjstvo; 12.05 Agentka s srcem; 13.00 Charliejevi angelčki; 14.00 Ara-belta Kiesbauer; 15.00 Colbyjevi; 15.55 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.55 Roseanne; 19..25 Alf; 20.00 Poročila; 20.15 Maščevanje sove, am. akc. film; 22.00 Skrivnost ritualnih ubojev, angl. indijski film PREMIERE 14.00 Džungelska mrzlica; 14.50 Nespodobno povabilo, am.film, 1993; 16.25 Čarovnija globine, dokumentarec; 17.35 Premiere; 17.45 City Of Joy, angl. - franc, drama; 20.00 Premiere; 20.15 Po ljubezni, franc, melodrama; 22.45 Goli, angl. drama SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.30 Loving -ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Komisar Rex, serija; 21.15 Noč z morilcem, nemški triler EUROSPORT 08.30 Raliy; 09.00 Konjenistvo; 10.00 Evrotenls; 11.00 Ples; 12.00 Rally; 12.30 Motorji; 13.30 Avtomobilske dirke; 14.30 Snooker; 17.00 Snow-board; 18.30 Superbike; 19.30 Športna poročila 20.00 VVrestling; 22.00 Boks; 23.00 Nogomet; 01.00 Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Jeo-pardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Naša šola je najboljša; 21.15 Mestna bolnišnica; 23.10 Gottschalk -Late Night Show; 00.00 Poročila RTI 2 06.00 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 1 S.OOUmik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.05 21, Jump Street; 20.00 Poročila; 20.15 Polet odločitve, ameriški pustolovski film, 1967; 23.05 Pozdravi iz onostranstva, 2.del SKY MOVIES 13.00 Age Of Treason; 15.00 The Call Of The Wild; 17.00 True Stories; 18.45 Over The Hill; 21.00 Benny 8t Joon; 23.00 Out For Justice MOVIE CHANNEL 12.50 Tvvister; 14.20 Bright Eyes; 15.40 VVhite Fang; 19.00 SLadybugs; 21.00 12:01, am. film, premiera; 23.00 Candyman FILMNET + 16.00 K-TV; IS.OOTill Murder Do Us Part, 20.00 Best Of The Best; 21.40 Malcom x SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; Rivera Live; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonlght Show CNN 06,00-23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Uve; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Ho-ur; 00.45 VVorld Sport; 01.30 Showbiz Today unnm Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-1® 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Sport; 19.00 Proti etru: družabno življenje v Ljubljan, vmes vreme in Zrcalo dneva. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega vala R. Koper; 22.30- 23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Slngle tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz.120.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 17.00 Anketa; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni, radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmev; 16.20 Chris Zea - Greatest Hits; 18.20 Musič machi-ne; 19.30-24.00 Studentski program RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije 8t Napovedi; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Jocula-tor; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB: Elllott Sharp; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure; 24.00 institut E. March. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-1918; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 4. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: MePZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; VS Chorus Filia; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Kantavtorjl in šansoniejl; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila. 'HH SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 12. januarja, ob 20. uri: INSTITUT EGON MARCH: CUKRARNA (LD). V petek, 13. januarja, ob 20. uri: Slavvomir Mrožek - NA ODPRTEM MORJU. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 12. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 5 večerni in izven. Predstava bo še v soboto, 14. januarja, ob isti uri, za izven. V petek, 13. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 12. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V petek, 13. januarja, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 12. januarja, predstava ob 19. uri: E. Wolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red Četrtek H - ODPADE! V petek, 13. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski - HRESTAČ. V soboto, 14. januarja, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 12. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven. Predstava bo Se v soboto, 14. januarja, ob isti uri, za abonma vikend. V petek, 13. januarja, ob 20. uri: E. Car - POREDUSOV JANOS, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven in konto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel: 061/312-860 V petek, 13. januarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red A in izven. V soboto, 14. januarja, ob 19.30: J. JurCiC-A. Inkret - ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma red sobotni in izven. V nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri: D. Muck -KDO JE UBIL ZMAJA, za izven. LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V petek, 13. januarja, ob 18. in 19. uri: A. GoljevSCek - GORNASTENISEDMUHA, premiera, za izven. VELIKI ODER Danes, 12. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PEPEL-KA, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 11. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. Ob 17. uri: Fulvio Tomizza - TUDI BOLHE KAŠLJAJO, za izven. V nedeljo, 15. januarja, ob 11. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za izven. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V soboto, 14. januarja, ob 10. uri: A. Wendt - TIČEV JAKA. za abonma mravljica in izven. KD KUD ZARJA, tel.: 063/24-516 V petek, 13. januarja, ob 19.30: A. Leskovec - DVA BREGOVA. KRANJ PGK, tel: 064/222-681 V petek, 13. januarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za abonma petek 2 in izven. Razprodano! Predstava bo še v soboto, 14. januarja, ob isti uri, za abonma sobota 2 in izven. Razprodano! V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEZI OD 2ENE, za izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Do sobote, 14. januarja, ob 20. uri: Sean Ocaseya -TAPRSPARANJUR MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 13. januarja, na malem odru ob 21. uri: KABARET XX. STOLETJA - CABARET UNPLUGGED (SKAKALCI ODSTEKANO), za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 12. januarja, ob 19.30: Stein-Bock-Hamick -GOSLAČ NA STREHI, za red TAM in izven. V soboto, 14. januarja, ob 19.30: L. Minkus - DON KHOT, za red opera in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri, za red upokojenci, nedelja in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: G. Verdi - RI-GOLETTO, za red zeleni in izven. LGL, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 13. januarja, ob 20. uri: Aldo Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za izven. V soboto, 14. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: M. Loboda - PE-PELKA, za abonma velikega polžka in izven. VELENJE V petek, 13. januarja, DK Velenje ob 16. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, Pikin abonma (3). ZAGORJE KC DELAVSKI DOM, tel.: 0601/ 64-171 Danes, 12. januarja, ob 19.30: Slavvomir Mrožek -NA ODPRTEM MORJU. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red D in E) gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom Marca Camolettija »Pridi gola na večerjo«. Ponovitve: jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red A in F), v soboto, 14. t. m., ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente Tuno delI’altro«.V abonmaju -predstava 2. Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in moštva«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 12. t.m., ob 20.30 ponovitev dela »Come le foglie« G. Giacose v izvedbi S. Fantonija in Carole Stagnaro s sodelovanjem skupine »La Contemporenea 83« iz Rima. Režija Cristina Pezzoli. Ponovitev predstave jutri, 13. t. m., ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. VIDEM Teatro Contatto Do 15. t. m. bo na sporedu predstava Edoar-da Sanguinetija »Storie naturali« (Naravne zgodbe). KOROŠKA CELOVEC Modestov dom: jutri, 13. t.m., ob 19.30 Premiera lutkovne igre »Jajce«. BELJAK Studijski oder Beljak (Kellertheater): danes, 12. t.m., ob 20. uri »Lift« (Rupert Henning). ŠENTJAKOB Jutri, 13. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu »Maturantski ples«. ŠENTJANŽ V ROŽU Stara Sola: v soboto, 14. t.m., ob 19.30 - No- voletni koncert s slovenskim oktetom. RADISE Kulturni dom: v soboto, 14. t.m., ob 20.00 -19. Radiski ples - Igra ansambel Gašperji. GLOBASNICA Pri SoStarju: V soboto, 14. t.m., ob 20.00 -Podjunski ples - Igra ansambel Zasavci. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri: predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban. FILM Do 13. januarja, ob 20. uri: kubanski film JAGODE IN ČOKOLADA (KD). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V petek, 13. januarja, ob 19. uri: literarni večer. CELJE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, tel.: 063/26-731 V ponedeljek, 16. januarja, ob 16. uri: predavanje z naslovom PRIMOŽ TRUBAR IN PROTESTANTJE NA CELJSKEM. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, Prešernova 11 V petek, 13. januarja, ob 18. uri: predavanje z diapozitivi LIKOVNI IN URBANISTIČNI POUDARKI KOČEVJA IN KOČEVSKE. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 IV. SLOVENSKI FILMSKI MARATON V petek, 13. januarja: ob 10.30: promocija novega di- gitalnega sistema DIGUJNE; ob 12. uri: VAŠKI UČITELJ; ob 14. uri: PORTRET LOJZETA ROZMANA; ob 15.10: MRKI KONDOR; ob 16.30: NA POTI NAZAJ; ob 18.30: MIRA (premiera); ob 20. uri: slovesna otvoritev IV. SLOVENSKEGA MARATONA; ob 20.30 uri: TANTADRUJ (premiera). V soboto, 14. januarja: ob 14. uri: filmi Studentov Akademije za gledališče, film, radio in tv; ob 16.20: HRIBCI - ZAJTRK; ob 16.30: ZELENI JURIJ; ob 16.45: NEBO NAD ZENAVLJAMI ALI DAN, KO NAM JE EVROPA PADLA NA GLAVO; ob 18. uri: PASJE ŽIVLJENJE; ob 18.20: BREZ; ob 18.55: HRIB-CI-TROFEJA; ob 19.05: POGODBE PRETEKLOSTI; ob 20. uri: HALGATO (premiera). VELENJE KNJIŽNICA VELENJE Danes, 12. januarja, ob 19. uri: predavanje Aleksandra Videčnika - DOMAČE ZDRAVILSTVO V GORNJI SAVINSKI DOLINI. DOM KULTURE VELENJE V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi in glasbo IBRAHIM NOUHOUM - Mali -moja dežela. V petek, 20. januarja, ob 19.30: glasbe-no-satirični kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden drozga....!? za izven. V petek, 13. januarja, bo v MKNŽ v Ilirski Bistrici ob 22. uri koncert francoske skupine TROMATISM SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. V petek, 13. januarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVETI-TELJI. Razstava bo na ogled do 30. januarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 Danes, 12. januarja, bo v Mali galeriji ob 20. uri otvoritev razstave Švedskega umetnika ULFA ROLLO-FA. Razstava bo na ogled do 12. februarja. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 16. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave madžarskih umetnikov. S slikami in in grafikami se bosta predstavila Arpad Szabados in Andras Markos. Razstava bo na ogled do 4. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržašlca 40 Razstava slik članov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava tipov TONETA DEMŠARJA je na ogled do 23. januarja. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik MAGDE in EMILA MARINŠKA je na ogled do 20. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava plastike in akvarelov SONJE RAUTER ZELENKO in KARLA ZELENKA je na ogled do 16. ja-nuarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Danes, 12. januarja, bo ob 20. uri otvoritev instalacije SAMO. Razstava bo na ogled do 3. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Danes, 12. januarja, bo ob 16. uri organizirano javno vodstvo po retrospektivni razstavi grafik ADRIANE MARAŽ. KD Španski borci, zaloška 6i Danes, 12. januarja, bo ob 18. uri razstava grafik SPELI? UDOVIČ. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA SOU Razstava slik BOJANA BITEŽNIKA je na ogled do 27. januarja. KIC KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava GRADEC - SLIKE MESTA je na ogled do 28. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Pregledna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 20. januarja. Danes, 12. januarja, bo ob 17. uri organizirano strokovno vodstvo po razstavi Jakoba Savinska. KRANJ MALA GALERIJA V petek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik SILVESTRA PLOTAJSA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA V petek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994. Razstava bo na ogled do 12. februarja. NOVA GORICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik in risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev fre 3 Razstava grafik MARINA MARINIJA je na ogled do 20. januarja. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM V petek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik VESNE OBID. Razstava bo na ogled do 2. februarja. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sua immagine nella cartografia antica«. Palača Costanzi: do 15. t. m. bo na ogled razstava »Trst v 50.letih - skozi kroniko in vsakdanjost«. Urnik 10-13, 16-19. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Alt Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: od 11. do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Rižarna: do 15. t. m. bo na ogled fotografska razstava »Dan v varšavskem getu«. Gledališče Mlela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADIŠČE V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. ! KOROŠKA CELOVEC Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Stisse Dauer Sud«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja. Galerija Carinthia: do 15. t. m. je na ogled razstava Piera Dorazia. BELJAK Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. hip.f i SLOVENIJA, UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 12. januarja, ob 20. uri: koncert ob izidu plošče ROUND TRIP (SD). Danes, 12., in 13. januarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I in II (GD). SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 12. januarja, ob. 10-uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent: Milivoj Surbek, povezovalec: Jože Humer. K4, Kersnikova 4 V torek, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (-ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. ILIRSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 13. januarja, ob 22. uri: koncert francoske skupine TROMATISM. PIRAN CLUB MAONA V soboto, 14. januarja, ob 21.30: nastop ljubljanske skupine TROUBLE MA-KERS. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V torek, 17. januarja, ob 18. uri: ciganska glasba TAMBURAŠI SUKAR, mladinski abonma (4). FJK TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilij3 Melnikova in pianista Aljoše Starca. Naslednji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 12. t. m., ob 18. uri koncert ob 10. obletnici smrti Giulia Viozzija. Nastopila bo sopranistka Veronica Va-scotto ob klavirski spremljavi Elisabette Buffulini. Na programu operne skladbe Giulia Viozzija. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 16. t.m., °b 20.30 bo nastopil ansambel London Brass. Gledališče Miela V soboto, 14. in v nedeljoi 15. t.m., ob 20.30 - VVelco-me Blues and Rock’an’Roll -4. pregled blues in rock glasbe, ki ga organizira Sklad za Študij bolezni na jetrih v sodelovanju z Zadrugo Bo-nawentura. Marijin dom - Sv. Ivan V soboto, 14. t.m. ob 20.30 koncert svetovno znanega karmonikarja iz Ukrajine VVladimirja Zubitskega. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hil' liard Ensamble. MENJALNIŠKI TEČAJI 11. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za lOOlTL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni _^_banka Ljubljana 81,00 81,80 11,41 11,64 7,59 7,91 _A banka Koper 80,30 81,80 11,30 11,63 7,53 7,83 -Abonka Nova Gorica 80,75 81,75 11,31 11,64 7,59 7,84 -iSnka Celje d.d., t: 063/431-459 81,00 81,75 11,35 11,65 7,20 7,69 _52Hka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,55 81,60 11,30 11,60 7,50 7,95 J^nka Vipa NG, t: 065/ 28-51 1 80,71 81,59 11,18 11,62 7,58 7,72 Ljubljana, t: 18-51-318 81,20 81,70 11,30 11,50 7,50 7,90 čome 2 us* J®L061/ 15-92-635, od 8-15, sob od9-12 81,10 81,45 11,45 11,57 7,60 7,79 J^ditanstalt d. d. - - - - - - Ljubljana*, t: 13-17-197 81,00 81,10 11,45 11,50 7,50 7,70 Jllda, od 7-19, sob od 7-14 - - - - - - Jlllika Ljubljana, t: 12-51-095 81,00 81,02 11,50 11,51 7,70 7,72 kompas Hertz Celje* JeLOti/ 26515, od 7-19, sob od 7-15 81,10 81.50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Velenje 5^063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,00 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Idrija* Jf*065/ 71-700, Od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Tolmin* 2*065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Bled* '*064/741-519, od8-12,17-19, sob od 7-16 81,10 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Nova Gorica* J*065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 81,10 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kompas Hertz Maribor* -1*062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 81,10 81,50 11,45 11,55 7,54 7,75 kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,85 11,35 11,68 7,55 7,95 Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,75 81,60 11,35 11,60 7,55 7,71 JJddska banka d.d. U, t: 13-11-009 80,70 81,55 11,40 11,65 7,55 7,90 -£°Stna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,53 7,22 7,72 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,10 81,19 11,50 11,53 7,65 7,71 -Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,35 81,20 11,38 11,53 7,50 7,72 -ZHblikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,55 11,49 11,57 7,40 7,85 JJ^blikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,25 81,49 11,52 11,56 7,35 7,89 -Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,66 81,75 11,30 11,69 7,35 7,85 -i^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,83 81,49 11,46 11,55 7,60 7,70 -Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,10 81,65 11,45 11,59 7,58 7,88 -Publikum žaleč, t: 063/ 715-1 14 80,50 81,60 11,48 11,58 7,40 7,80 J^kum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,55 11,47 11,57 7,30 7,85 -Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,10 81,65 11,47 11,60 7,58 7,80 „Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - J^ubhkum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,15 81,65 11,42 11,60 7,60 7,82 -Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,48 11,37 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 80,80 81,80 10,90 11,65 7,52 7,90 -1HP Kranj, t: 064/331-741 80,70 81,40 11,48 11,56 7,70 7,75 -Jl£kB d.d. Ljubljana 81,20 81,60 11,42 11,61 7,61 7,95 -UBlLjubljana, 1:061/444-358 - - - - - - Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,25 81,20 11,51 11,52 7,65 7,70 lecaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d,d. so lahko različni:"" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'eL +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 11. JANUAR 1995 v LIRAH ^valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1600,00 1650,00 nemška marka 1048,00 1070,00 francoski frank 302,00 311,00 holandski gulden 929,50 957,00 belgijski frank 50,60 52,20 |unt šterling 2498,00 2575,00 toki šterling 2475,00 2550,00 danska krona 264,00 272,50 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1134,00 1170,00 laponski jen 16,00 16,50 Švicarski frank 1240,00 1282,00 avstrijski šiling 148,00 152,60 norveška krona 238,00 245:50 Švedska krona 213,00 220,00 Portugalski escudo 9,90 10,35 Španska pezeta 12,00 12,40 ovstralski dolar 1225,00 1265,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 ^hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 -Ji JANUAR 1995 v LIRAH „valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1599,00 1644,00 nemška marka 1048,00 1068,00 francoski frank 302,00 311,00 holandski gulden 929,50 947,00 belgijski frank 50,60 51,80 funt šterling 2498,00 2568,00 irski šterling 2476,00 2561,00 danska krona 264,00 272,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1134,00 1169,00 Švicarski frank 1250,00 1277,00 avstrijski šiling 148,10 152,10 slovenski tolar 12,80 13,30 10. JANUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Lotilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija ližaška kreditna banka 12,60 13,20 11. JANUAR 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.536 francoski frank - nizozemski gulden 89.159 belgijski frank 4.855 španska peseta 1.150 danska krona 25.394 kanadski dolar 1.087 japonski jen 1.537 švicarski frank - avstrijski šiling 14.211 - italijanska lira 0.944 - švedska krona 20.515 - Abanka d.d. Ljubljana TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 12.1.1995 1 Medni tečaj m DEM 82.10 2. Tečaj to termimko-valutne pogodbe to DEM 8123 s^opogojih iz ponudbe Abanke z dne 4.1.1995 menjalnica hida oei/1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 007 z dne 11.1.1995 - Tečaji veljajo od 12. 1. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija ZA DEVIZE šifra valuta enota nakupni srednji prodajni 036 avstr, dolar 1 96,3185 96,6083 96,8981 040 šiling 100 1158,7080 1162,1946 1165,6812 056 frank 100 395,8736 397,0648 398,2560 124 dolar 1 88,7030 88,9699 89,2368 208 krona 100 2070,5250 2076,7553 2082,9856 246 marka 100 2647,0660 2655,0311 2662,9962 250 frank 100 2362,0978 2369,2054 2376,3130 280 marka 100 8153,5994 8178,1338 8202,6682 300 grd 100 52,6181 52,7760 372 funt 1 — 194,2470 194,8297 380 lira 100 7,7027 7,7259 7,7491 385 hrv. kuna 100 — 2200,0000 — 392 jen 100 125,3616 125,7388 126,1160 528 gulden 100 7269,6677 7291,5423 7313,4169 578 krona 100 1861,4667 1867,0679 1872,6691 620 escudo 100 79,0655 79,3034 79,5413 752 krona 100 1672,7109 1677,7441 1682,7773 756 frank 100 9730,9132 9760,1938 9789,4744 826 funt šterling 1 195,7272 196,3161 196,9050 840 dolar 1 125,2393 125,6161 125,9929 955 ECU 1 154,4006 154,8652 155,3298 995 peseta 100 93,7745 94,0567 94,3389 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12. januarja 1995 St, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolgrski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 23. 1. 1995: 1,500,000 793,345 804,171 1,597,516 11 105.7793% 107.2228% 106.5010% 150,000 79,334 80,417 159,752 Uradna tečajnica Ljubljanske borze S3 vredno$,nih PQPiriev> d-d. Ljubljana iyjjAXijTOOlJ3CM^y2ej ^ D cit UITI! 11. 1. 1995 Vrednost. papir Ib- ex kupon šldalfS) enotni letaj % sprem datum povpraS pomnila Max Min. !i 2BE ■ LEKC 796' (4.5.93) 11.100 10.1 10.900 12.200 PRS 1.000 (6.6.94) 16,162 1,77 11.1. 16.170 16.290 16.390 15.900 4.256 SAL 500 (71(29.8.94) 21.206 1,07 11.1 2i.ioq 21.270 21.700 21.000 33.929 SKBR 458 (16.5.94.) 38.295 1,88 11.1. 38.070 38.240 38.400 37.600 99.222 411 ams Tffl* RS01 8,0 4.(31.12.94) 100,8 ,46- 11.1. 100,5 100,7 101,0 100,5 10.582 RS02 9j 8.(1.10.94) 106,3 ,14 11.1. 106,3 106,5 106,7 106,2 98.486 RS08 5,0 3.(30.11,94) 95,0 30.12. 85,5 95,0 RSll 7.0 4.(15.1.95) 100,4 9.1. 105,0 RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 99,4 ,41 11.1. 98,0 99,9 99,6 99,0 586 HSL2D 9,5 8.(1.10,94) 104,0 28.12. 100,0 105,1 SKB1 10,0 4.(1.11.94) 98,4 ,24 11.1. 98,1 99,0 98,7 98,2 775 M7i BTCTf TCJfiTf! BTBR 13.180 1,67 n.! 12.750 13.190 13.180 13.180 53 DAD 10.000 (1.6.94.) 176.311 2,29 in 181.500 182.500 183.000 170.000 23.802 FMD 18) 22,353 3,01 tu 22.400 22.800 22.800 22S 2.682 GPGR 16.700 30.11 17.500 HMER 19.800 30.12 19.800 MKZ 21! (30.3.93.) 9.780 3,33 11.1 9.750 9,780 9.780 9.780 988 NKR 4.000 (8)(10.6.94,j 5.673 3,14 11.1 5.780 5.900 5.900 5.450 7.965 im (5) 794,9 2,90 11.1. 785,0 799,0 800,0 785,0 1.230 TTTšfr KBTP 4000 (23.5.94) 44.283 2,79 11.1. 42.900 43,500 44.700 42.230 10.229 PffiP 54.555’ 9,11 11.1. 54.100 55.000 55.000 53.100 1.582 RGSP (6) 3.093 3,74 11.1 3.000 3.150 3.150 3.000 928 UBKP 16.510” 6.1 WP 40.960 30.12. 41.000 41.290 ME STKVT* ■ LEK 12,0 4.(1.11.94) 96,8 6.1. OZG 11,0 4.(1195) 82,3 ,90- ili 82,1 86,0 84,0 81,6 790 PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12 97,0 PL] 12,0 7/1.1.95) 102,1A 1,65- 11.1. 97,0 103,9 102,1 602 PGO 10,0 l.(1.6.94) 98,8 9.1 98,0 100,8 RSGSl 10,0 4.(1.6,94) 97,0 1,52- 30.12. 95,0 98,0 97,0 97,0 17 GEAR UK* 5.000 GRDO 119 (8.3.94.) 5.700 HBR0 3.500A 11.1, 3.850 3.500 3.500 4 INTR 3.421 ,20 11.1. 3.351 3.440 3.445 3.420 10.604 RDR0 18.400 6.1, RGSR 900,0 8,14- 11.1. 900,1 965,0 900,0 900,0 90 HBP0 JUdfilU USiliU, 3.822 kSDUH ,72- 11.1, 3,850 3.840 3,750 386 KBPI KBPP 40.001 UBKC 1.011 9.500 GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,1A HHa nm 11.1; 90,1 98,1 98,1 1.103 LOK (1.10.94) 75/ MLjO (1.4.94) 96,7A 11.1. 97,0 96,7 96,7 37 OSMO (1.10.94) 0LS0 81.9.94) 80,2A 4,46- 11.1. so; 85,0 84,0 80,0 3.5174 0NM (1.8.94) 81,i 97,0 0P0 (1.9.94) 81,5 9.1 80,6 85,5 IM (15.10.94) VPI0 (1.10.94) 99.5 6.1 immi wnw Wtn imm 131131 aBiff "»lil ki« 8S2 99,2 14.11 BSl 99,5 3.11 BS3 98.7 7.10. BNB2 92,OA 11.01. 91,5 92,9 92,0 92,0 460 B8M B8MA 106,9 30.12 B8MB B8V B8VA B8VB ES Miran Zlil tv iniinn HET91 aisse 5033 TT1I7T NB1 14.000 37.78- 11.1 14.00C 25.000 14.000 14.000 42 NB2 4.380 17.36- ni 4.350 5.100 4.450 4.350 219 11.1.95 prejšnji d T d% 1.4Ub,žJ4 i .d/i ,uy 34,2!) 2,bU Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice komercialm zapisi in blagajniški kot^ nspzja nominarija), delnice kodrajo v tolaijih; obveznke kotirajo brez pripisanih obrest na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borzni posrednik je hki^ki^ in prodal isti papr za različni stianki; S-suspendirano trgo\'aiqe; Z-zadržano tigov'anje;*-dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena JOockotna omejitev • trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplarilom glavnice RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PO; PGO, PL), RGSl; ex kupon - ste-vilka kupona in datum zapadlosti le^a; (3) - obveznice kotirao brez kupona vi^učno 4 delovne dni pred zapadlo-stjole^ (4)-do^ obresti od vk^ucno kupona, ki je zapadel 13.93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 12.494 del-nira ko^ brez kujtona za 1^(6)-od 263S4ddnica kotira bez kupona za L93 in 92; (7)-izpl^ilo akontacije divi-dende za L94; obr. m • obrestna mera (obveznice); div. • dividenta (ddnice) v STT, Ce ni navedmo drugače; max. • n^-vi^ tečajdokičen^ vrednostnima papirja; min-namizji tečaj dolocen^a vrednostnegapapiija Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. januarja 1995od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar vatl ki pogoje nakup 81,85 82,05 81,90 81,90 81,87 jgi srednjih tečaj merje Banke Slov odkup prilivov joloči v sporazum xodqjati tujo vali a ali prodaje. 82,15 82,10 82,20 82,20 82,17 sv po trenutno arije povečano i prodajo devk u. ito po objavje- 11. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1625,890 — ECU — 2002,610 — nemška marka — 1057,630 — francoski frank — 306,370 — funt šterling — 2541,750 — holandski gulden • — 943,040 — belgijski frank — 51,347 — španska pezeta — 12,196 — danska krona — 268,590 — irski funt — 2513,790 — grška drahma — 6,805 — portugalski escudo — 10,263 — kanadski dolar — 1150,830 — japonski jen — 16,251 — švicarski frank — 1261,360 — avstrijski šiling — 150,290 — norveška krona — 241,460 — švedska krona — 217,100 — finska marka — 343,010 — avstralski dolar — 1249,500 — 10. JANUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,7500 11,2500 kanadski dolar 7,6500 8,0500 funt šterling 16,7000 17,5000 švicarski frank 821,0000 853,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 200,0000 208,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6575 0,6915 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 141,7000 148,3000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 10,5500 11,0500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - 1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SREČANJE / VČERAJ V RIMU KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO KOŠARKA / DEČKI Predsednik Conija sprejel vodstvo ZSSDI Pescante obljubil pomoč Včeraj je na sedeža CONI v Kima predsednik italijanskega olimpijskega odbora dr. Mario Pescante s svojimi najožjimi sodelavci sprejel delegacijo deželnega izvršnega odbora ZSSDI, ki sta jo sestavljala deželni predsednik Jurij Kufersin in deželni tajnik Ivan Peterlin. Ob tem moramo poudariti, da sta našo delegacijo na srečanju spremljala predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Janez Kocjančič in deželni predsednik olimpijskega odbora za Furlanijo-Julijsko krajino Emilio Felluga. Na srečanju je delegacija ZSSDI Pescanteju detaljno razkrila problematiko, s katero se srečuje slovenski šport v Italiji ter izrazila željo, da M italijanski olimpijski odbor končno le priznal tudi uradno in formalno vlogo, ki jo ZSSDI odigrava in ki jo mora tudi v bodoče odigravati v smislu vsestranskega razvoja naše narodnostne skupnosti v Italiji. Dr. Pescante je izvajanjem zelo pozorno prisluhnil ter obljubil, da se bo tudi sam aktivno zavzel, da bi bil slovenski šport deležen tiste pozornosti, ki mu v splošnih težnjah in naporih po velikem vsebinskem delu, ki ga opravlja, upravičeno pripada. Na srečanju samem je tekla beseda tudi o mednarodnih odnosih med Republiko Slovenijo in Italijo, v katere marata biti obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji aktivno vključeni Okrnjena Cicibana pričela povratni del z novim porazom Inter 1904 - Cicibana 114:49 (56:26) INTER 1904: Bonetta I (1:4), Bonazza 8 (2:2), Terreni 6, Bozich 14, Celega 14 (2:2), Giamba 18 (2:2), Gustinčič 5 (1:2), Cocevar 8, Colari-ch 8 (0:2), Miralem 14, Nardini 18 (1:2); trener Friderich. PM: 9/16. SON: 12. 3T: Nardini 1. CICIBONA: Giacomi-ni 21 (4:5), Colja, Verri II (1:2), Buda, Sartori, Kovač 4, Lipovec 11 (1:4), Korošic 2; trener Kovačič. PM: 6/11. SON: 17. 3T: Giacomini 1. Sodnika: Kirchmayer in Tavčar (oba Ts) V prvem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva so cicibonaši utrpeli nov visok poraz, tokrat proti Interju 1904, kjer je kot običajno iztopal Bosanec Ve-dran Miralem. Po slabem začetku (0:12) so cicibonaši, ki so nastopili brez poškodovane- ga Vasje Gregoriča in še brez Maura Messinija, zaigrali znatno boljše in vse do 10. minute bili nasprotnikom za petami, zatem pa je Inter spet pospešil ritem igre in polčas se je zaključil že s 30 točkami razlike. V drugem delu se stanje ni spremenilo. Belozeleni so s težavo našli pot do koša, medtem ko so nasprotniki predvajali dobro skupinsko igro in bili boljši tudi pod košema, kar jim je omogočilo, da so sklenili tekmo z izdatno zmago. V vrstah cicibonašev sta se dobro odrezala Savo Lipovec in Marko Verri, Giacominiju pa se je poznalo, da še ni povsem okreval po poškodbi roke. (VJ) Jadran dobil slovenski derbi proti domovcem Dom z okrnjeno postavo Srečanje dokaj izenačeno Dom Unitecno - Jadran 79:85 (32:45) DOM: Pahor 1 (1:2), Klanjšček (0:2), Gravner 26 (10:18), Gergolet, Tacco 6 (4:6), golob, Para-shos, Radikon (0:4), Cozzuccoli 6 (4:6), Colja 2 (0:2), Bresciani 38 (4:6), trener Semolič. JADRAN: Brce, Špacapan 14 (2:4), Kalc 4, Hrovatin, Sibelja, Lakovič 16 (2:4), Taučer 4 (0:2), Kocjančič 45 (3:8), Grom 2, trener Vremec. PON: Cozzuccoli in Gravner za Dom; Grom, Kalc, Lakovič in Špacapan za Jadran. Na zaostalem srečanju prvenstva dečkov je slovenski derbi z Domom dobil Jadran, treba pa je takoj pristaviti, da je Dom nastopil z okrnjeno postavo. Tekma je bila tako zelo izenačena, kar kažejo tudi izidi v posameznih Četrtinah (14:19, 18:24, 25:24, 22:28). V ključnih trenutkih pa so bili ja-dranovci le prisebnejši in so tako tudi zmagali. Za požrtvovalnost in borbenost je treba pohvaliti vse košarkarje obeh ekip. Posebno pohvalo si pri Domu zaslužita Miha Gravner in Luka Bresciani, ki sta bila daleč najboljša strelca svoje ekipe, pri Jadranu pa Vasilij Kocjančič, ki je dal kar 45 točk in je bil v zadnji četrtini najzaslužnejši za zmago gostov. KOŠARKA / PRVENSTVO »PROPAGANDA« Letos kar pet naših moštev Na Tržaškem: Bor A in B, Jadran in Sokol, na Goriškem pa Dom Prvenstvo »propaganda« na Tržaškem, ki je letos namenjeno mladim košarkarjem letnikov 1982/83, bi se moralo začeti že ta teden. Glede na to, da je v zadnjem trenutku odstopila ena ekipa, je morala deželna košarkarska zveza spet sestaviti ves prvenstveni spored in tako se bo liga pričela v soboto, 22. t.m. Letos bo v tem prvenstvu nastopilo 16 ekip, ki jih je zveza razdelila po jakostni moči v dve skupini: v A skupini bodo igrale ekipe, ki pretežno uvrščajo košarkarje letnika 1982, v B skupini pa tiste, ki imajo v svoji sredi pretežno igralce letnika 1983. Razveseljivo je, da po več letih bodo v tem prvenstvu nastopile kar štiri naše ekipe, in sicer Bor A (trener Jure Krečič), Bor B (trener Igor Canciani), Jadran (trener Andrej Vremec) in Sokol (trener Boban Popovič). Skupini pa sta tako sestavljeni: SKUPINA A: Bor A, Dino Conti Milje, Don Bosco, Jadran, Libertas, Poggi, SGT, Sokol. SKUPINA B: Azzurra B asket, Bar-colana, Bor B, Ferroviario, Libertas B, Ri-creatori, Santos, Servolana. Na Goriškem pa se bo to prvenstvo začelo že v nedeljo, 15. t.m. V konkurenci 10 ekip bo nastopil tudi Dom La Goriziana, ki se bo potegoval za višja mesta na lestvici. Ekipo trenira Livio Semolič in jo sestavljajo naslednji igralci: Manuel Cozzuccoli, Martin Figelj, Havir Gergolet, Federi-co Golob, Miha Gravner, Dejan Klanjšček, Alejds Paraschos, Saša Radikon (vsi letnik 1982), Stefan Bensa, Nejc Spacal, Patrik Zulian (vsi letnik 1983). OSTALE EKIPE: Alba Krmin, Ardita, Arte, Grado, Itahnonfalcone, Largo Isonzo Tržič, Ronchi A in B, UGG. Domovci bodo 1. kolo igrah v nedeljo, 15. t.m. v gosteh ob 10. uri proti Gradu. r ODBOJKA / KONEC TEDNA ZAČETEK PRVENSTVA DEKLIC NA SORIŠKEM Dom Imsa pričakuje vsaj uvrstitev v zaključni del Olympia bo z mlajšimi igralkami nabirala izkušnje Konec tedna se bo na Goriškem pričelo tudi odbojkarsko prvenstvo deklic, v katerem bosta nastopili dve naši šesterki: Dom in 01ympia. Federacija je enajst šesterk razdelila v dve skupini. 01ympia bo v A skupini igrala s Fincantie-rijem, Libertasom Go-rizia, Gradom, Libertasom Caprivo in Torria-no. Sesterko, ki jo trenira Branka Kuk, sestavljajo izključno mlajše igralke letnika 1980, ki povrhu resno trenirajo šele drugo le- to, zato je njihov cilj predvsem v tem, da si naberejo čimveč izkušenj. Precej bolj izkušene so domovke, ki bodo v B skupini igrale skupaj z Ronchijem, Az-zurro, Farro in Volley dubom. Dom v tej kategoriji brani naslov pokrajinskega prvaka iz lanske sezone, vendar nastopa letos v precej spremenjeni zasedbi. Kljub temu ni brez ambicij. Ravno nasprotno, trener Zoran Jerončič od svojih igralk pričakuje naj- manj to, da se bodo prebile v finalni del, kar pomeni, da morajo v svoji skupini zasesti vsaj končno drugo mesto. Dekleta se zavedajo, da je ta rezultat v njihovem dometu. POSTAVI NAŠIH EKIP Dom Imsa: Manuela Tomšič (letnik 1979), Francesca Lando-Mu-sina (1979), Tanja Humar (1979), Ilenia Zuc-carino (1980), Giulia-na Pavio (1979), Jasmin Kocjančič (1980), Sonsirey Tosoratti (1979), Elisa Tuzzi (1979), Elena Kovic (1979), Pamela Mozetič (1979), Barbara Uršič (1980). Trener Zoran Jerončič. 01ympia: Danja Ba-gon (letnik 1980), Martina Hlede (1980) Marjana Perše (1980), Elena Benedetti (1980), Katja Ožbolt (1980), Vanja Batistič (1980), Tiziana Bruno (1980), Vanja Paulin (1980), Mirta Cetul (1981), Erika Sfiligoj (1981), Agata Pipan (1982), Katja Dorni (1982). Trener: Branka Kuk. ZIMOVANJE SMUČARSKEGA KLUBA BRDINA V MARIBORU Ob trdem treningu tudi obilo veselja Mladi tekmovalce SK Brdina na Mariborskem Pohorju Obvestila ZDRUŽENJE SLOVESNKJH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20. uri na sedežu SD Primorje na Proseku seja balinarske komisije. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira tečaj za baby skitim, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Pro-seska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira v nedeljo, 15. t.m. smučarski izlet v PodkloSter (Ar-noldstein - Avstrija). Avtobus bo sprejemal izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije Sosič, tel 208551 in Skerk, tel. 200236. Tudi sedmo zaporedno zimovanje smučarskega kluba Brdina je povsem uspelo. Tekmovalci, člani in simpatizerji so se po lanski preizkušnji tudi letos podali na Štajersko in sicer v Maribor, v hotel Orel. Tu so preživeli enajst dni v popolni zimski in praznični atmosferi, naklonjene pa so bile tudi snežne razmere, ki so omogočale povsem ugodno smuko. Za tekmovalce je zimovanje poleg počitnic predstavljalo tudi zadnji daljši pripravljalni trening pred začetkom nove tekmovalne sezone. Pod vodstvom demonstratorjev Videmska in Gašperšiča je vestno treniralo osemnajst smučarjev. Vsi, od najmlajših do naj starejših, so poleg ju- tranje in popoldanske gimnastike vadili na snegu pet ur dnevno. Treningi so se seveda skozi teden stopnjevali: prva dva dni so imeli na programu prosto vožnjo, da bi se tako privadili na različne snežne pogoje in pa preizkusili novo opremo. Od tretjega dneva dalje pa so izmenično vadili slalom in veleslalom z različnimi postavitvami oziroma ritmi. Popoldanske vožnje so bile namenjene tudi vz-držjivosti in eksplozivni moči. Trdo delo se je obrestovalo predvsem pri najmlajših, ki so iz dneva v dan kazali večje, smučarsko znanje, se skušali kosati s starejšimi prijatelji. V večernih urah so si seveda vse jutranje delo, napake in spektakular- ne smučarske akrobacije ogledali pred televizijskim ekranom, ko je bila na vrsti video analiza. Rekreativci so se zabavali na raznolikih smučiščih mariborskega Pohorja in se bahali s tem, da so smučali po sledeh Hrovatove in Compagnonijeve. V večernih urah pa so se podajali na sprehode po živih in okrašenih mariborskih ulicah, trgovinah in kavarnah. Najvztrajnejši so se lahko še zabavali na razsvetljenem snežnem stadionu in si tako privoščili res celodnevni smučarski dan. Na voljo je bila tudi nočna smuka in sicer enkratni spust pod zvezdnatim nebom od zgornje postaje žičnice do ciljne arene. Seveda je bil na programu tudiples, kjer so bili smučarji Brdine posebni gostje domačega smučarskega kluba Branik. Že je bilo na vrsti silvestrovanje in skoraj osemdeset udeležencev je pričakalo novo leto v Orlovi kleti v res prazničnem in veselem razpoloženju. Silvesterski menu, ples in glasba, loterija in različne igre so zadržale vse prisotne do poznih jutranjih ur. Na zunanjem trgu pa so vstop v novo leto proslavili z ognjemeti ob spremstvu različnih glasbenih skupin. Veselo razpoloženi se sedaj brdinci pripravljajo na začetek prave sezone. Kljub slabim snežnim pogojem na začetku sezone je bil planirani program treningov opravljen skoraj v celoti, tako da bi mm rali biti zaželjeni cilji do določene mere doseženi. Začeli se bodo tudi običajni nedeljski beli izleti in pa »baby ski team« ozirom3 smučarski tečaj za najmlajše. BST ŠPORT Četrtek, 12. januarja 1995 KOŠARKA / KORAĆEV POKAL KOŠARKA / EVROPSKA LIGA NOVICE Z zmago nad Cajo lllycaffe v četrtfinalu Igral bo proti Coceresu - Med osmerico še Stefonel in Filodoro, Birex po je izpadel niycafffe-Caja San Fer-aando Sevilla 100:91 l45;47; 86:86) %caffe: Gattoni 18 (6:8 P'®1- 3:6 za 2 todd, 2:4 za 3 pCke). Sabbia 2 (-, 1:3, 0:1), ^Urtt 38 (15:18, 10:22, 1:6), lojiut 14 (-, 1:3, 4:9), Dalla-”lora 14 (-, 4:5, 2:3), Budin p1; Zamberlan (-, 0:1, 0:1), arigo nV) Thompson 11 2'3^')3:6’ Bargna 3 ^1:2, Čaja: Monclova n.v., ^zofra ii (-, i;!, 3;7)( Gon-Sole’ 5 (5:5, 0:3, 0:1), erez lo (-, 2:4, 2:4), Liano S'v-> Hall 18 (12:16, 3:8, -), °Wado 17 (3:4, 7:10, 0:2), pofred 26 (3:3, 7:15, 3:6), LoPez4(i:2,-,i:2). X, t>°dnika: Resser iz amcije in Stokes iz Velike Britanije 5 ON; Doblado (43) in "Pmpson (45) Helni izidi: 16:16 (5), “:31 (10), 36:39 (15), „n'®4 (25 , 70:72 30), 80:80 (35) Tržaški IllycaSe je z veliko mero sreče °segel uvrstitev v Četrtfinale KoraCevega strl a’ Pol;em ko je po enem podaljšku odpor trdoživih Spancev iz Seville. °stje so namreč imeli pobudo cel prvi nr .s 'n Uvodne minute drugega, ko so s jPpUapadi in hitrim zaključevanjem v p popolnoma v Sabu Tržačane. Ti so ®ckrat zgrešili tudi lahke mete in 3o.tni: Steve Burttje bil s 38 točkami najboljši strelec (Foto Kroma) T , "Uuti zaostajali že 13 točk (55:68). euaj pa so z delnim izidom 18:4 prvič uvodnih minutah spet prešli v vodst-• Ho konca je bil izid nato stalno ize-acen, v zadnjih dveh akcijah pa sta Azo-p m Burtt zgrešila vsak po eno trojko. sn 6 ^.mel IHycaffe proti utrujenim na-Protnikom (pet igralcev je odigralo večji bil r^kuie) lahko delo. Pri domačinih je D ri odločilen v drugem polčasu in P ualjsku, potem ko je v prvem delu do-8®! zanj skromnih 11 točk s 25-odstot-realizacijo.Od ostalih sta bila zaneslji-°nut in Dallamora, medtem ko je pri °°,shh ob obeh tujcih pustil zelo dober iJs doblado. V četrtfinalu bo Illycaffe’ s španskim Caceresom. M. Oblak Naprej še Stefanel in Filodoro Od ostalih italijanskih ekip se je Filodoro že prej uvrstil v Četrtfinale, kljub porazu v Istanbulu proti Ulkerju z 68:72 (37:36) pa je tudi osvojil prvo mesto v skupini A, ker ima ob istem številu točk boljšo razliko v kosih v medsebojnih srečanjih. Pri Bolonjcanih je bil najboljši Gay zu 22 točkami, medtem ko Djordje-yiC ni bil razpoložen in je dosegel le 6 točk. 1 V Četrtfinalu je tudi Stefanel, ki se je z zmago nad Hapoelom v Izraelu 82:74 (36:31) uspel prebiti na drugo mesto v skupini D, kjer je prvo mesto osvojil španski Caceres. Milančani so bili razpoloženi pri metih (13:23 za 2 in 14:22 za 3). Portaluppi z 20 in Gentile ter Pessina s 15 točkami so bili najboljši strelci pri Stefanelu. Izpadel pa je Birex iz Verone, ki je sinoči v Franciji izgubil s Pau Orthezom z 62:56 in tako v skupini ostal na zadnjem mestu. Smelt Olimpija šele po podaljšku izgubila z Rea om Scavolini je izgubil v Atenah Buckler danes v Leverkusnu Real Madrid Teka -Smelt Olimpija 74:72 (34:27,66:66) REAL: Coli 10 (3:5), Bi-riukov 11 (6:8), Antunez (0:2), Arlauckas 9 (3:4), Sa-bonis 30 (4:5), Cargoll 9 (0:3), Martin 5 (1:1). SMELT OLIMPIJA: Horvat 3, Daneu 7 (1:2), Reed 12 (0:5), Hauptman 32 (5:5), Milic 3 (1:2), Gorenc 6 (1:2), Nossov 4, DjurišiC 5 Sodnika: Colucci (Ita) in Klingbiel (Nem) Smelt Olimpija je začela srečanje v Madridu izjemno slabo, saj je bil delni rezultat na začetku kar 11:0. Razmerje sil se je nato obrnilo in Smelt Olimpija je z delnim izidom 10:2 spet ujela priključek, za prevzem vodstva pa Ljubljančani niso bili dovolj natančni.Tik pred polčasom pa so imeli gostje priložnost, da bi izid izenačili. To jim ni uspelo in namesto ugodnega rezultata je prednost Reala znašala sedem točk. Slika s prvega dela se je nato ponavljala tudi v nadaljevanju, v samem zaključku srečanja pa so košarkarji Smelta Olimpije zaigrali izjemno dobro in predvsem po zaslugi odličnega Hauptmana (skupno 7 trojk), ki je z meti za tri točke skoraj sam uspel izenačiti. Nekaj minut pred koncem so Ljubljančani vodili že s Šestimi točkami in zdelo se je, da jim bo uspel veliki met, ki bi jim omogočil boj za prva Štiri mesta v skupini. Se tri sekunde pred koncem regularnega dela je Smelt Olimpija vodila s 66:64, todas košem Ar-lauckasa so Spanci izsilili podaljšek. V podaljšku je Smelt Olimpija pred koncem ponovno vodila, nato pa po napaki Jake Daneua, ki je izgubil žogo na sredini igrišča, to prednost zapravila, le nekaj sekund pred koncem pa so Spanci dosegli zmagoviti koš. Panathinaikos - Scavolini 87:72 (51:36) ATENE - Panathinaikos je v Atenah povsem zasluzeno premagal Scavolini iz Pesara in ga tudi dohitel na vrhu lestvice A skupine. Junak srečanja je bil Črnogorski košarkar Žarko Paspalj, ki je bil s 27 točkami najboljši strelec srečanja in je bil za goste nerešljiva uganka. Pod košema pa je blestel Stojan VrankoviC, ki je imel 12 skokov, poleg tega pa je dal 13 točk. V vrstah Scavolinija, ki je igral brez poškodovanega Magnifica, sta zadovoljila le oba Američana. Corey Gaines je dosegel 19, Dean Garret pa 18 točk. Povsem pa je odpovedal Antonello Riva, ki je dal le 9 točk. Ostali dve tekmi tega kola v A skupini bodo igrali danes. Benfica bo v Lizboni imela priložnost, da osvoji prvi točki n a raCun moskovskega CSKA, precej izenačeno pa bo v Solunu, kjer bo domači Paok gostil Makabi iz Tel Aviva. V B skupini bo bolonjski Buckler gostoval v Leverkusnu, kjer je favorit za zmago, Čeprav bodo Nemci skušali dati vse od sebe, saj bo to zanje najbrž zadnja priložnost, da lahko »ujamejo« še eno od prvih štirih mest. V Badaloni bo drevi španski derbi med domačim Juventutom in Barcelono, v Limogesu pa je domače moštvo favorit za zmago proti zagrebški Giboni. V Evropskem košarkarskem pokalu vodita Iraklis in Taugres V evropskem košarkarskem pokalu je italijanski predstavnik v skupini B Benetton, lažje kot je bilo pričakovati, premagal turško ekipo Fenerbance iz Istanbula in ima tako v skupnem seštevku z obeh tekem (v Istanbulu so zmagali Turki z 80:72) tudi boljšo medsebojno razliko v koših, kar zna biti na koncu odločilno v primeru enakega števila točk. Pri Benettonu so precej dobro metali trojke, najboljši strelci pa so bili VVoolridge (23 točk), lacopini (18, 6:9 za 3), Naumoski (17, 4:6 za 3) in Rusconi (16) pri domačinih, pri Fenerbahceju pa sta bila najbolj učinkovita Vomkoglu (21) in Smith (20) Na vrhu brez poraza v skupini B vodi španski Taugres, v skupini A pa je še neporažen Iraklis iz Soluna, za katerega igra tudi Jure Zdovc. IZIDI 6. KOLA Skupina A: Malines (Bel) - Iraklis Solun (Gr) 69:92, Dinamo Kijev (Ukr) - Antibes (Fra) 77:79, Bellinzona (švi) - Croatia Split 60:69. Vrstni red: Iraklis 12, Antibes 10, Croatia 8, Malines 4, Dinamo 2, Bellinzona 0. Prihodnje kolo (17. 1.): Iraklis - Dinamo, Malines -Croatia, Antibes - Bellinzona. Skupina B: Taugres Vitoria (Spa) - VVloslavvek (Pol) 111:88, Benetton (Ita) - Fenerbahce (Tur) 97:86, Bro-ceni Riga (Lat) - Happoel Tel Aviv (Izr) 85:70. Vrstni red: Taugres 12, Benetton 8, Broceni 6, Fenerbahce in VVloclavvek 4, Happoel 2. Prihodnje kolo (17.1.): VVloclavvek - Benetton, Vitoria - Happoel, Fenerbahce - Broceni. Illycaffe kaznovan s prepovedjo igranja ene tekme v Trstu Zaradi nešportnega obnašanja navijačev na nedeljski tekmi proti Stefanelu je disciplinska komisija FIP kaznovala tržaškega košarkarskega prvoligaša s prepovedjo igranja ene tekme v tržaški športni palači. Toda pri lUycafieju so se odločili, da izkoristijo možnost plačila kazni (7, 5 milijonov lir), tako aa bodo tekmo proti Bucklerju 29. januarja kljub vsemu igrati doma. Zmaga Triestine Triestina - Rocar 2:0 (1:0) TRST - Triestina je potrdila dobro formo in na včerajšnji prijateljski tekmi zasluženo premagala tudi romunsko moštvo Rocar iz Bukarešte, ki je v državnem prvenstvu A2 lige na 4. mestu lestvice Včerajšnja prijateljska tekma je bila zelo koristna za tržaško moštvo, ki bo že v soboto igralo proti Legna-gu. Trener Pezzato je dal možnost tudi mlajšim nogometašem, da so stopiti na igrišče in vsi so zadovoljivo opraviti svojo nalogo. Triestina je stalno imela pobudo v svojih rokah in povsem zasluženo zmagala s po enim zadetkom v vsakem polčasu. V prvem delu igre je bil namreč uspešen Marži (v 25. min.), v drugem pa Brescini (v 55. min.). Zmaga Furiana SYDNEY - Drugi nosilec Ukrajinec Andrej Med-vedjev je izpadel v 2. krogu teniškega turnirja v Syd-neyu. Premagal ga je Avstralec Michael Tebbutt s 5:7, 6:1 in 6:2. Uspesen pa je bil Renzo Furlan, ki je premagal Peruanca Yzago. Rezultati: moški - 2. krog: Richard Krajicek (Niz/4) -Olivier Delaitre (Fra) 6:3, 7:6 (7:4), Michael Tebbutt (Avs) - Andrej Medvedjev (Ukr/2) 5:7, 6:1, 6:2, Renzo Furlan (Ita) - Jatine Yzaga (Peru) 7:5, 5:7, 7:5, Patrick McEnroe (ZDA) - Arnaud Boetsch (Fra) 7:6 (7:5), 3:6, 6:2, Richard Fromberg (Avs) - Aaron Krickstein (ZDA) 6:3, 6:3, Jami e Morgan (Avs) -Todd VVoodbridge (Avs) 4:6, 6:4, 7:5. NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA A LIGE Milan šele tik pred koncem uspel streti odpor Reggiane Milan - Reggiana 2:1 (1:0) Strelci: Simone v 2., Simutenkov v 68. in SaviCeviC v 89. minuti MILAN: Rossi, Panucci, Maldini, Albertini, Costacurta, Baresi, Donadoni (od 75. minute Di Canio), Desailly, Massaro, SaviCeviC, Simone. REGGIANA: Antonioti, Mozzini, Zanutta, De Napoti, Greguc-ci, De Agostini, Simutenkov, Otiseh, Padovano, Brambilla, Espo-sito. Sodnik: Borriello (Mantova) V zaostati tekmi v nogometni A ligi je sinoči Milan doma precej srečno, toda zasluzeno premagal Reggiano z 2:1. Največ zaslug za zmago ima SaviCeviC, ki je bil podajalec pri prvem golu, minuto in pol pred koncem srečanja pa je dosegel odločilni zadetek za Milan. Srečanje se je začelo v znamenju hudega pritiska Milana na gol Reggiane in ze v 2. minuti je oorambni zid pred vrati gostov popustil. Žogo je na desnem krilu dobti SaviCeviC, ki je takoj podal v sredino, kjer se je Simone lepo rešil enega od obrambnih igralcev Reggiane in s 16 metrov premagal Antoniotija. Po zadetku je imel Milan še naprej pobudo, kasneje pa se je srečanje umirilo. Milan je imel več od igre tudi v drugem delu, toda Reggiana je iz enega od protinapadov izenačila rezultat. Strelec je bil Simutenkov, ki se je uspel prebiti mimo Costacurte, Baresija in Panuc-cija in nato poslati žogo Rossiju med nogami v gol. Nato so slediti obupni poskusi Milana, da bi le zmagal, kar mu je na koncu z golom Saviceviča tudi uspelo. Vrstni red: Juventus 33, Parma 31, Roma 27, Fiorentina 26, La-zio 25, Sampdoria 24, Bari in Milan 22, Foggia 21, Torino 19, hiter in Cagliari 18, Napoti 17, Cremonese 15, Padova 14, Genoa 13, Reggiana 9, Brescia 8 (Juventus in Torino imata tekmo manj). PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Smučarski teCaji SPDT V nedeljo, 15. januarja, se na smučiščih v Ravasclettu pričnejo smučarski teCaji, ki jih za začetnike in za tiste elane, ki se hočejo izpopolniti, prireja SPDT. Kot je bilo že večkrat najavljeno se bodo teCaji zvrstili vsako nedeljo do 5. februarja in voditi jih bodo društveni usposobljeni vaditelji, ki se bodo potrudili tudi z najmlajšimi tečajniki. Predstavniki smučarskega odseka danes zaključujejo še zadnje formalnosti, razporejajo tečajnike v posamezne začetniške ali nadaljevalne skupine in na skritem upajo, da se bo končno prava zima z obilico snega pojavila tudi pri nas in raje prizanesla južni Italiji. Smuka je za tečajnike sicer zagotovljena na progah v Ravasclettu, Zoncolan je namreč razpihan, vendar ne bi bilo slabo, da bi se do nedelje znežna oddeja odebelila za nekaj desetin centimetrov. V nedeljo, 15. januarja, torej na pot v Ravascletto na tečaje SPDT in srečno smuko predvsem najmlajšim začetnikom. Predavateljska dejavnost SPDT Minili so prazniki in minil je Cas sproščenosti in brezskrbnih počitnic. Nastopilo je novo leto in tudi Cas, ko je treba ponovno poprijeti za delo. Odbor SPDT se je že sestal in se po tritedenskem premoru lotil priprav za bodoče delo. V prvi vrsti je razpravljal o predavateljski dejavnosti v bližnji bodočnosti. Za konec januarja misli pripraviti alpinistično predavanje o ne- davni himalajski odpravi na Anapurno 4, ki so jo organizirati koprski alpinisti. Za kasnejši Cas pa so v teku dogovori za priredbo zanimivih predavanj za širšo publiko planincev, ki radi zahajajo na take privlačne večere. Poleg predavanj pa naj na kratko omenimo še izletniško dejavnost. Že prejšnji Četrtek smo v tej rubriki omeniti izlet na Sabotin, ki bo v nedeljo, 22. januarja. Doslej niso bile še izdelane vse podrobnosti o izvedbi izleta. Vsi tisti, ki nameravate na Sabotin, na to razgledno goro na meji med Italijo in Slovenijo, potrpite še nekaj dni. Vsa potrebna navodila bomo objavili prihodnji Četrtek. Umetna plezalna stena v Divači Alpinisti se bodo prav gotovo razveselili novice. Po zamudnih razpravah, iskanju sredstev in dolgih pripravah za postavitev, so planinci s sežanskega območja vendarle dosegli cilj. V telovadnici v Divači so postaviti umetno plezalno steno, ki bo nedvomno v veliko veselje alpinistom, predvsem začetnikom, ki bodo imeti tako priložnost, da se pod vestnim vodstvom izučijo, naberejo izkušenj in pokažejo svoje sposobnosti za kasnejše podvige v pravih stenah domačih in daljnih gora. NajveCje breme za dvig novega alpinističnega objekta je nosilo Planinsko društvo Sežana, ki vabi v soboto, 14. januarja, ob 15. uri na svečano otvoritev umetnega plezalnega vrtca. (L.A.) r TENIS / NOSILCI ZA »AUSTRAL1AN OPEN« n Pete Sampras in Arantxa Sanchez prva nosilca Brez Grafove in Capriatijeve MELBOURNE (STA/AP) - V Melbournu se bo v ponedeljek pričel prvi teniški turnir za grand slam v letošnji sezoni - odprto prvenstvo Avstralije. Prva nosilca sta Američan Pete Sampras pri moških in Španka Arantxa Sanchez Vicario pri ženskah. Ameriška igralka Jennifer Ca-priati se je odpovedala udeležbi na tem turnirju. Kot je dejal direktor tekmovanja Paul McNa-niee, ima Capriatijeva gripo. Devetnajstletna Capriatijeva na turnirjih grand slam ni igrala od leta 1993, ko je nastopila na odprtem prvenstvu ZDA. Po osebnih težavah, ki jih je reševala z drogo, se je na WTA turnirje po 18 mesecih vrnila šele konec lanskega leta. Na turnirju ne bo tudi prve igralke sveta in branilke naslova v Melbournu Nemke Steffi Graf, ki je poškodovana in se je tekmovanju odpovedala že prejšnji teden. V moški konkurenci pomembnejših odpovedi ni bilo. Igrah bodo vsi najboljši. Nosilci - igralci: 1. Pete Sampras (ZDA), 2. An dre Agassi (ZDA), 3. Boris Becker (Nem), 4. Goran Ivaniševič (Hrv), 5. Michael Chang (ZDA), 6. Stefan Ed-berg (Sve), 7. Michael Stich (Nem), 8. Todd Martin (ZDA), 9. Jim Courier (ZDA), 10. Jevgenij Kafeljnikov (Rus), 11. Wayne Ferreira (JAR), 12. Marc Rosset (Svi), 13. Andrej Medvedjev (Ukr), 14. Thomas Muster (Avt), 15. Magnus Larsson (Sve), 16. Richard KrajiCek (Niz); igralke. 1. Arantxa Sanchez Vicario (Spa), 2. Conchita Martinez (Spa), 3. Jana Novotna (Ceš), 4. Mary Pierce (Era), 5. Gabriela Sabatini (Arg), 6. Lindsay Davenport (ZDA), 7. Kimiko Date (Jap), 8. Natalija Zvereva (Blr), 9. Magdalena Malejeva (Bolg), 10. Anke Huber (Nem), 11. Mary Joe Femandez (ZDA), 12. Brenda Schultz (Niz), 13. Sabine Hack (Nem), 14. Amy Frazier (ZDA), 15. Lori McNeil (ZDA), 16. Juhe Halard (Fra). NBA / CHICAGO BULLS POVOZILI ORLANDO MAGIC »Nori« Rodman popeljal Spurse v lepše čase NORI ZELENOLASEC: 2e več let je »blazni« Dennis Rodman v središču pozornosti, in to zaradi izredno učinkovite igre (daleč najboljši skakalec in izredno učinkovit v vseh obrambnih elementih) predvsem pa zaradi raznoraznih dogodivščin ob robu igrišča. Tudi v letošnji sezoni je Rodman že poskrbel za svojevrstne podvige: pred začetkom prvenstva se je takoj skregal z vsemi in Spursi so prvih 17 tekem igrah brez njega (8 zmag in 9 porazov), zatem pa je Dennis končno našel skupni jezik z ekipo in se z zeleno (!) pobarvanimi lasmi spet vrnil na igrišče. Nor ah ne, San Antonio je z njim v postavi v 12 tekmah zmagal enajstkrat. GOR IN DOL: Chicago Bulls nadaljujejo z nihajočo igro. Po 3 zaporednih zmagah sta sledila dva gladka poraza, v torek pa so Kukoč in ostali povozili (+32) doslej najboljše moštvo sezone, Orlando Magic. Glavni protagonist tekme je bil tokrat Scot-tie Pippen, ki je štirinajstič v svoji karieri dosegel »triple double«: 26 točk, 11 asistenc in 10 skokov. JOK IN SMEH: Ce so pri San Antonio Spurs lahko zadovoljni, ker so v zadnjih 13 tekmah zmagali kar dvanajstkrat, se tudi New York in Charlotte lahko veselita. Knicksi so zmagali že 7 tekem zapored, Hometsi pa 6. Seattle je zaključil 5 tekem v gosteh s 4 uspehi, Chicago ima v zadnjih 6 tekmah obračun 4:2, za Orlando pa je bil poraz v Chicagu šele 2. v zadnjih 11 tekmah. Povsem drugačno pa je vzdušje v VVasMngtonu (17 porazov v 18 tekmah) in Gol-den S tatu (le 2 uspeha v zadnjih 17 tekmah), medtem, ko so se Detroit Pistons končno veselili po 8 zapo- D. Rodman je kot običajno imel več skokov kot točk rednih porazih. IZIDI - torek: Chicago - Orlando 109:77 (Pippen 26, Armstrong 22; 0’Neal 17); Cleveland - Charlotte 108:116* (T.Hill 23, Brandon 22; Mouming 25, L.Johnson 24); New York - Indiana 117:105 (Starks 31-8 trojk; Miller 28); Golden State - Seattle 118:128* (Sprevvell 25, Mulim 23; Sch-rempf 33, Kemp 27, Perkins 21); San Antonio - Chppers 108:97 (D.Robinson 33, Rodman 21 skokov; Vaught 17); Detroit - Nevv Jersey 98:84 (Dumars 32); VVashington -Atlanta 96:99 (Blaylock 22; Ehlo 21); Minnesota - Sacramento 85:98 (Laettner 26; B.Grant 18). VRSTNI RED Vzhod: Orlando 26-7, Cleveland 21-11’ Nevv York 19-12, Indiana 19-12, Chicag0 17-15, Atlanta 15-19, Nevv Jersey 13-23' Boston 13-19, Detroit 10-20, PhiladelpN® 10-21, Milvvaukee 10-22, VVashington 7-25' Zahod: Phoenbc 25-7, Seattle 22-9, Utah 22-10, Houston 20-10, Lakers 20-10, San Antonio 19-10, Sacramento 18-13, P°r' tl and 17-14, Denver 16-15, Dallas 14-15’ Godlen State 10-20, Minnesota 6-25, CHp' pers 5-27. Vanja Jogan NOVICE SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU SKOZI ŠTEVILKE Trening smuka v KHzbuhlu odpovedan zaradi sneženja KTTZBUHEL (STA) - Prvi trening smuka v avstrijskem Kitzbuhlu je bil zaradi močnega sneženja odpovedan. Prireditelji niso mogli pripraviti proge na slovitem Streifu, ker je bilo na njej preveč snega. V Kitzbuhlu sta v petek in soboto na programu dva smuka. Manchester plačal rekordno vsoto za prestop Andyja Cola MAANCHESTER (STA/AP) - Angleški nogometni prvoUgaš Manchester United je Nevvcastlu Unitedu plačal 11.2 milijona dolarjev za prestop 23-letnega napadalca Andyja Cola. Vsota, ki jo bo Manchester plačal, je kar za 3 milijone dolarjev višja od tiste, ki jo je Blackbum lansko leto plačal Norvvichu za Ch-risa Suttona. . Andy Cole ni še nikdar igral za angleško reprezentanco, vendar je postal ljubljenec navijačev Nevvcastla, potem ko je pred dvema letoma ogromno prispeval k uvrstitvi moštva v prvo angleško ligo. V pretekli sezoni je bil z 41 zadetki med najboljšimi strelci prvenstva. Brez panike glede SP v Španiji SIERRA NEVADA (STA) - Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v španski Siena Nevadi (od 30. januarja do 12. februarja) se bo odvijalo po predvidenem programu. »Ni nobenege razloga za paniko, mi smo pripravljeni,« je dejal predsednik organizacijskega komiteja Manolo Santella. Kljub temu, da v Sierra Nevadi ni dovolj naravnega snega, pa so s prek 120 snežnimi topovi že pripra-vili proge v skupni dolžini prek šestih kilometrov, pokritih z umetnim snegom. Pripravljena je že proga za smuk, ki so jo zasnežili. Edino vprašanje je še proga za veleslalom, vendar bi bila lahko ta tekma po trditvah organizatorjev v spodnjem delu proge za smuk. Prihodnji konec tedna pa naj bi po meteoroloških napovedih v Španiji zapadel sneg, kar bi omogočilo prirediteljem, da bi pripravih proge tudi za treninge tekmovalcev in tekmovalk. Nekaj težav so prirediteljem povzrocih tudi predstavniki gibanja zelenih, saj so jih obtožih, da so umetni sneg naredili in utrjevali s pomočjo amoniaka in drugih umetnih spojin, kar pa je Santella odločno zanikal in omenjene trditve označil za Cisto pohtikansko izmišljotino. V Svetovni ligi Italija tudi v Trstu RIM - Letošnja Svetovna liga (vrorid league) se bo začela maja meseca, prvi del pa se bo zaključil 25. junija. Zaključni del bo letos na sporedu v Belu Ho-rizonteju in Riu de Janeiru od 4. do 9. julija. Sodeluje 12 ekip, ki so razdeljene v tri skupine. V zahodni skupini so Brazilija, Kuba, ZDA in Španija (ta je bila v zadnjem trenutku vključena namesto Nemčije), v centralni Italija, Bolgarija, Nizozemska in Grčija, v vzhodni pa Rusija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska. Italija bo prvo tekmo igrala 19. maja proti Bolgariji, dve tekmi pa bo odigrala tudi v Furlaniji-Julijski krajini. 9. junija bo v Trstu igrala proti Grčiji, dan kasneje pa proti istemu nasprotniku še v Vidmu. Najboljši smučarji lahko svoje uspehe uspešno prodajo Zelene zime postajajo prava mora za vse organizatorje smučarskih tekmovanj. Moč muhastega in toplega vremena so najbolj občutili organizatorji decemberskih tekem, ki so se zaman ozirali v nebo ter pričakovali odrešujoče padavine. Kljub neprestanim organizacijskim napakam FIS (svetovne smučarske zveze) je Svetovni pokal v alpskem smučanju, popularno imenovan "beli cirkus”, ohranil dobršen del privlačnosti in popularnosti. V zadnjih nekaj letih pa je postal predvsem velik posel, ki med velikimi sponsorji, oglaševalci in televizijskimi pravicami, na sezono obme več kot 120 milijonov ameriških dolarjev. Tistim, ki so vajeni zneskov v nekaterih bogatih športih, se ta vsota ne bo zdela nic posebnega, toda smučarska sezona traja (Ce je dovolj snega) le slabih pet mesecev. Alpsko smučanje ima že od nastanka svetovnega pokala srečo, da so se v različnih obdobjih vedno pojavljali karizmatični in skoraj nepremagljivi šampioni. Imena, kot so Jean Claude Killy, Gustav Thoeni, Franz Klammer, Piero Gross, In-gemar Stenmark (ki bo verjetno še dolgo obdržal rekord 86 zmag na tekmah svetovnega pokala), Pirmin Zurbriggen in Marc Gi-rardelli poznajo tudi ljudje, ki zelo površno spremljajo športne dogodke. To so bili molCeCi in zadržani ljudje, ki so se na vse načine izogibali medijev, pri tem pa mislili le na trening in smučanje, vse ostalo pa jih ni niti najmanj zanimalo. Revolucija Alberta Tombe Pravo revolucijo in povsem 'nova ekonomska pravila v alpskem smučanju je postavil Alberto Tomba, ki je športne in poslovne uspehe pričel nizati v sezoni 1987/88. Tomba je šampion v športnem in poslovnem oziru, saj po nekaterih izračunih njegovo ime obrača kar polovico vsega denarja v svetovnem pokalu. Tomba je udarna novica tudi ko ne zmaga ali izpade, in ni Čudno, da večina TV družb, tudi ameriške in japonske, ki prenašajo smučarske tekme, zahtevajo prisotnost Alberta Tombe kot pogoj za odkup pravic do TV prenosov. Zadnji pri- mer so bile tekme v Val d’Isereu, kjer je francoska družba Halva, ki ima v lasti komercialne in TV pravice tekem, zahtevala spre--membo programa in tudi dosegla, da so v program namesto superveleslaloma (kjer Tomba ne nastopa) uvrstih veleslalom, kjer pa se Tomba v drugem teku sploh ni pojavil na Startu. Italijanski šampion še ni uspel poseči po vehkem kristalnem globusu, toda zasluži dvakrat veC kot Marc Girardelh, ki je osvojil kar pet globusov. Tombin bančni račun se letno odebeli za 4 milijone dolarjev, Girardelli pa se mora zadovoljiti z dvema milijonoma »zelencev«. V nasprotju z nekaterimi drugimi športi so zaslužki najboljših alpskih smučarjev povsem odvisni od sponsorjev, saj so nagradni skladi na skoraj vseh tekmah smešno nizki. To pa zato, ker ostareli »modreci«, ki sedijo v vodstvu FIS nočejo dojeti, da so se Časi korenito spremenili in trmasto zavirajo vse spremembe in prevetritev sedanje formule svetovnega pokala. Nekateri niso reveži In kako je z zaslužki posameznih smučarjev? Alberto Tomba se bogati predvsem na račun koncema Fila in vodečega smučarskega proizvajalca Rossi-gnola, kjer priznavajo, da imajo najveCji tržni delež v veliki meri ravno zaradi italijanskega asa. Marc Girardelh ima ugodno pogodbo z glavnim pokroviteljem svetovnega pokala Sergiom Ta-chinijem, ki mu letno izplača 1 milijon dolarjev in odstotke na račun prodaje oblatil z njegovim imenom. Skoraj toliko dobi od Dynastara, na Cigar smučeh je dosegel številne uspehe. Na lestvici zaslužkov je stopničko nižje Norvežan Kjetil Andre Aamodt, še nekaj manj pa dobita avstrijski smukač Patrick Ortlieb ter najboljši slovenski smuCar Jure Košir. Košir velja v poslovnih krogih za edinega pravega na- slednika Alberta Tombe. Glede na komunikativnost, znanje jezikov, podobo v javnosti in na športne dosežke je Košir zelo zanimiv za reklamne kampanije velikih proizvajalcev smučarske opreme. Z njim ima velike načrte Rossignol, Ellesse, ki je od te sezone tudi Koširjev osebni sponsor, pa namerava v Mojstrančana v naslednjih štirih letih investirati tri milijone dolarjev. Boj za tekme Nov način sponsorizacij, fenomen Tomba in dokaj izenačena konkurenca med tekmovalci, so povečale vrednost posameznih tekem, in temu primemo se zimskošportna središCa tudi z nizkimi udarci borijo za organizacijo katerekoli tekme svetovnega pokala, kajti zaslužki so zelo dobri, hkrati pa je tekma tudi brezplačna reklama pred milijonskim svetovnim TV avditorijem. Tako, kot se smučarji razvrščajo na raznih lestvicah, so tudi smučarska središča razvrščena po pomembnosti. Upoštevajo se predvsem trije kriteriji: tradicija, uvrstitev na koledarju tekem za svetovni pokal in pomembnost tekme za uvrstitev ali razplet na vrhu lestvice svetovnega pokala. Povsem jasno je, da je tekma, ki bo na sporedu ob zaključku sezone, ko so zmagovalci sezone že znani, ekonomsko manj zanimiva, kot pa tekme v novembru in decembru, zato se tudi zelo težko trži. Tekma, ki na trgu največ velja, je že po tradiciji Kitzbuhel. Dovolj zgovoren je že podatek, da mora podjetje, ki odkupi napis na startnih številkah tekmovalcev, odšteti najmanj milijon dolarjev. Poleg veC deset tisočglave množice, ki se zbere v ciljni areni, je to tudi najbolj gledana smučarska prireditev v televizijskem prenosu. Lani si je TV prenos ogledalo kar 80 milijonov gledalcev po vsem svetu. Garmi-sch je bil vedno tik za Kitzbuhe- lom, po lanski tragični smrti Ulrike Maier pa so mestne oblasti prepovedale smuk, ostala jim je le Se slalomska tekma, vrednost tekmovanja pa se je s tem veC kot prepolovila. Garmisch je svoje mesto prepustil Val Gardeni, kjer so vrednost smuka ocenili na 600.000 dolarjev, sledijo pa VVengen (550.000 USD), Alta Ba-dia (500.000 USD), ki je uveljavljena kot najlepša in najzahtevnejša veleslalomska tekma. Val d’Isere velja 400.000 dolarjev, St. Anton in Kranjska gora pa sta skupaj z 350.000 USD. Kranjska Gora se je na ta laskav položaj povzpela v zadnjih dveh letih, ko je veC kot podvojila svojo tržno vrednost. Sponzorji in trženje Komercialne pravice, kot so npr. trženje sponsorjev na štartnih številkah in tudi TV pravice za nekatere tekme imajo v rokah štiri velike družbe, ki tržijo predvsem v športnih arenah. Te so: švicarski družbi MBD in AFS, francoska družba Halva in ameriška korporacija IMG (ta trži tudi tekme v Kranjski gori), ki ima v rokah tudi vse tekme v ZDA in Kanadi. Te tekme veljajo le 100.000 dolarjev po tekmi, kar je bistveno manj od evropskih. Glavni pokrovitelj svetovnega pokala je Sergio Tacchini, ki letno prispeva 2, 4 milijona dolarjev v blagajne FIS. Vsekakor je podjetje, ki ima paradoksalno najveCji poslovni rizik. Tacchini plačuje zneske pavšalno, razdeljeno na število tekem v sezoni. Tudi ce tekem, bodisi zaradi pomanjkanja snega ali slabega vremena ni, ne dobi povrnjenega denarja. 2e v prejšnjih letih so se vodilni možje Tacchinija zavzeli za spremembe, a so vedno znova naleteh na gluha ušesa. Kljub temu, da se pogodba (zelo ugodna za FIS) izteče ob koncu te sezone, pri Tacchiniju še niso prepričani, ali se bodo potegovali za naslednje triletno obdobje. Najresnejši naslednji kandidat za glavnega pokrovitelja je avstrijska pivovarna VVarsteiner, ki pa za seboj vleCe kup težav in ji tudi FIS ni pretirano naklonjena. Težava je v tem, da bi poštah vprašljivi TV prenosi in celo organizacija tekem v Franciji in na Japonskem, kjer ne dovoljujejo reklamiranja alkoholnih pijaC. Rok Maver - Freepress POZOR!' Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika m leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... • ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 7 995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 lir) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem Itisse; y MMi izpit? | pievečmtel gavnosfn$ HapfOsicMn Noj dnevnik# Z" Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3. - 20.4: V prikrivanju svojih problemov boste tako zelo uspesni, da vam bodo nekateri malone zavidali Ampak igrana sreCa je vselej prozorna, še zlasti, če sluzi kot paravan. BIK 21.4 - 20.5.: Noben zadetek ni lahek, vaš pa je težak se zato, ker ste povrhu težki tudi sami. Izpraznite kos vsaj za toliko, da boste lahko premikali noge, pa vam bo uspelo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zagledani v svoj skrivnostni cilj se boste marsikomu zdeli nekoliko domišljavi. Morda ste res, ampak upravičeno: cilj vas namreč dobesedno čaka Spočijte se! RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaše simpatične muhice bodo zbezljale in tečno zabrenčale okrog ušes nič krivih in nič dolžnih - vse dokler se ne bo pojavil kosmati čmrlj ter vas pohrustal. LEV 23. 7. - 23.8.: Imeli boste energijo za dva, zato boste tudi garali za dva. Ampak nikar si ne obetajte dvojnega uspeha, kajti proti koncu poti bodo %7aše modi samo še polovične. DEVICA 24 8. - 22.9.: V vzdušju vedrine si boste zaželeli nekaj novega. Poklicah boste partnerja ter mu predlagali nov začetek. Z veseljem se bo odzval, saj na to že dolgo čaka. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vaša delovna energija bo nekoliko upadla, zato se boste zbali, da vam bo zaškripalo, še preden se boste prav utekh. Dan poštenega počitka reši vsako ladjo - tudi vašo. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Prepričani o svoji nezmotljivosti boste potegnih nepremišljeno potezo. Godlja, ki jo boste skuhali, bo smrdela do neba, vi pa boste rinili naprej. STRELEC 23.11.-21.12.: Nad vas bo prihrumela gora nepredvidenih obveznosti. Nejevoljno jih boste sprejeli, samo da bo zadoščeno šefovi sadistični volji. Mah bogovi so naj večji hudički. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Plodovi vaše nove bistroumne ideje se bodo pokazali prej, kot ste načrtovali. Nikar jih ne snedite, kajti iz njih bodo kmalu zrasli novi, še lepši, Se bogatejši VODNAR 21.1. -19. 2.: Se zmeraj boste čemeli na začetku in se odločali o načinu korakanja. Za božjo voljo, saj vam bodo še noge zakrnele! Poprosite bližnjega za pošteno štartno brco. RIBI 20. Z - 20.3.: Čeprav se danes ne bo zgodilo nič omembe vrednega, boste zvečer vendarle silno ponosni nase. Najbrž zato, ker današnji dan niste iskali razlogov za tarnanje. SLOVENSKA DEDIŠČINA Križevniška komenda Velika Nedelja pri Ormožu Grad, prvič omenjen leta 1321, so baročno predelali v 18. stoletju Poleg v romanski dobi nastale cerkve sv. Trojice v Veliki Nedelji pri Ormožu stoji grad Velika Nedelja , ki ga je bržkone že konec 13. stoletja pozidal nemški viteški red. Nemški viteški red je bil ustanovljen med tretjo križarsko vojno v Palestini, vitezi so nosili bel plašč s črnim križem (zato tudi križniški oziroma križevniški red), po umiku iz Palestine v 13. stoletju so v Prusiji ustanovili svojo fevdalno državo in pridobili veliko posest. Na naših tleh jih kot posestnike srečamo po letu 1210 (poleg Velike Nedelje so imeli še komende v Ljubljani, Metliki in Črnomlju). Legenda pravi, da so nemški vitezi na veliko nedeljo leta 1199 pri današnji Veliki Nedelji premagali vojsko ogrskega kralja Emerika; tako naj bi kraj dobil ime, vitezi pa v zahvalo zemljiško posest. Gospoščino Velika Nedelja je Friderik Ptujski v prvi polovici 13. stoletja podaril križnikom, ki so v zgodnje gotski dobi pozidali prvotno komendo, pomembno postojanko v obrambni črti proti Ogrom. Grad je omenjen šele leta 1321 kot haus Sun-tag, do konca druge svetovne vojne pa je bil v posesti viteške komende. Prvotno stavbo, verjetno močno utrjeno stolpasto stavbo pravokotnega tlorisa, je med letoma 1612 in 1620 velikonedeljski predstojnik komtur baron Markvard Egkh temeljito prezidal in povečal, v prvi polovici 18. stoletja pa so grad baročno predelali. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z notranjim dvoriščem (na njem še stoji lep baročni vodnjak) in okroglimi ogel-nimi stolpi. V lepo obnovljenem gradu so zdaj stanovanja, manjša muzejska zbirka in arhiv. Križniki so na tem ob- Grad Velika Nedelja (Foto: Ivan Jakič) močju imeli veliko posest, tako zemljo kot vinograde in stavbe, med njimi graščino Muretinci (prezidana iz nekdanje velikonedeljske pristave) blizu Borla in vinski dvo- rec Temnar pri Herman-cih. Krizniška uprava Velika Nedelja je bila najve-čji lastnik vinskih goric v ormoško-ljutomerskem okraju in je na veliko prodajala sortna vina, kot so šipon (»mozlec«), rensk1 in laški rizling, burguD' dec, »muškatelec« in cr nino (cabernet). Glavn° vinsko klet so imeli v 1e' mnarju. Ivan Jakic Reichertova upodobitev gradu iz leta 1864 a b c d e f g h Rublevski - OniSčuk / OI Moskva 1994 Beli je že po otvoritvi utesnil položaj črniti figur ter pripravlja akcijo na kraljevem krt' lu, kjer ima črni osamljenega kralja. Oti podpori belih trdnjav je v napadu posebno aktiven belopoljni lovec, ki se razigra na diagonali bi -h7. Pa si poglejmo to mal° mojstrovino belega! Rešitev naloge Napad belih figur se sproži kot plaz, ki Sa začenja žrtev kmeta l.f6! gf6 /ne pomaSa 1.. .5f6: 2.e5! de5 3.Lg5 / v partiji je sledil0 ■ 2.e5! fe5 3.Lh7:! Rusi se zadnji obrambi]1 okop črnega! 3...d5 /Na 3...Kh7: 4.Tf5 Sr 5.Dh4+ s hitrim koncem/ 4.Lf5 f6 S.Dhi* Kg8 6.Tf5 e4 7.Se4:! in črni se je vdal! A® 7.. .de4 sledi 8.Te4: Se5 9.Tg3 in beli zmoga' Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 183 OSEBA S KATERO SE POGOVARJAMO BIBLIJSKA KNJIGA SKRIVNO RAZODETJE NEKDANJ SOVJETSKI POLITIK (VJACESLAV) ENOTSKI VEKTOR FILMSKA ZVEZDA V ZDA MORSKA RIBA, TUN NASILNA PRIKLJUČITEV TUJEGA OZEMLJA POOBLASTILO ZA IZRABO TUJEGA OZEMLJA NIK ZUPANČIČ BELGIJSKO MESTO V FLANDRIJI, YPRES POLJEDELSTVO, SADJARSTVO, ZIVINO-REJA AVTOR: SIMON BIZJAK DESNI PRITOK PADA (IZCRK ROTA) ENOVALEN-TNIALKILNI RADIKAL VNETJE JAJČNIKA, OVARITIS / OKRASJE ZA NOŠENJE NA TELESU SL PESNIK (JOŽE) SPANSKA TENISAČICA ARANTKA SANCHEZ-? NORDUSKO BOŽANSTVO (IZCRK IZA) OSKRBNIK TUJEGA OTROKA ameriška PEVKA lear___ BESEDNA VRSTA, SUBSTANTIV POČELO TAOIZMA IT. MESTO V PIEMONTU OSEL K0RIST0L0V-SKO PRILAGAJANJE OKOLIŠČINAM NEUPOŠTEVANJE NRAVNOST SL SOCIOLOG HRIBAR GRLO OKAMNITEV ORGAN VIDA MLINSKI ŽLEBOVI NAUKO VZROKIH NEZNANEC SL. TROBENTAČ (STANKO) ENOTA ZA ELMOC CESKI FILMSKI REŽISER mm ŠOLALI ESTER OLJNE KISLINE KOSITER JAPONSKI DROBIŽ AMERIŠKI IGRALEC (CARY) AM.OTOKV ALEUTIH DOLG LETALSKI NAPAD KRONIKA, LETOPIS OROŽJE VILJEMA TELLA OKUS PO MENTOLU MESTO V SREDNJI BOSNI OB KRIVAJI KRAVICA PRIMULA ZENSKO IME 5. ALI 7. DAN V RIMSKEM KOLEDARJU BIBLIJSKA OSEBA TEMEC MADZ. PESNIK ARANV NEM. PISEC IDITERI ŽLAHTNI PLIN (Nel PRVI GENERALNI SEKRETAR ZN (TRVGVE) KRAJ PRI POREČU (IZCRKART) SL PESNICA (MAJDA) SRBSKA IGRALKA (EVA) KRAUEVICIZ MAHABHARATE NIKOLAJ PIRNAT KOŽNA GUBA, KI POKRIVA ZRKLO SUROVINA ZA BARVILA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI GUSTAVE FLAUBERT TONE ROP GL ŠTEVNIK PREBIVALEC SL-HRV. POLOTOKA ČLOVEK Z VELIKO GLAVO, GLAVAČ IT. FUTURISTIČNI ARHITEKT (ANTONIO) JAPONSKI BORILNI SPORT FINOĆA / UKUBIMEC SVEČENICE HEROV GR. MIT. BRANJE Četrtek, 12. januarja 1995 LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov & Budizem se je najbolj trdno zasidral prav v Tibetu Znano je, da so £ , a na planoti že ■ Ku našega štetja Povazovati v kral 7 J Songsten Gam • stoletin 4- rn uu tudi bc vero bon in : ^om, ki ga j UveHnl i I Vrz el' -p.^jub odm ^oetancl nn ^zunanjii godovini se Ca nit vlekla včasih usodna povezanost z Nepalom, Mongoli in Kitajci, ki so si lastili deželo v različnih zgodovinskih obdobjih. Obdobju samostojnosti so sledila obdobja kitajske in mongolske nadvlade. Po zlomu kitajske dinastije Qing je sledil labodji spev tibetanske neodvisnosti do leta 1951, ko je Tibetance, po mnenju Kitajcev, osvobodila revolucionarna kitajska vojska. To obdobje, ki še vedno traja, naj bi bilo obdobje prehoda iz temnih globin fevdalizma v svetli socializem, obdobje razmaha kmetijstva in industrije, začetek materialnega in duhovnega blagostanja vseh Tibetancev. Dejansko pa je to obdobje grozeče napetosti med zavojevalci in okupiranci, ki je od Ča- sa do Časa prešlo v krvave spopade. Ko govorimo o Tibetu, ne moremo mimo budizma, s katerim je dežela prišla v stik na svojih naravnih mejah z Indijo in Nepalom. V teh odmaknjenih krajih je nova vera doživela svojo največjo zmago. Rodila se je teokracija, ki ima svojo osnovo v verski gorečnosti prebivalcev. Budizem je na tibetanski dvor prinesla poroka v 7. stoletju med kraljem Songsten Gampojem in nepalsko princeso. Ko je kralj sprejel novo vero, so izginile še zadnje ovire za širjenje budizma med ljudstvom. To so uspešno opravili indijski menihi. Tibetanske množice je zajela oblika budizma, ki je najbolj oddaljena od prvo- tnega nauka, Tibetanci pa so temu dodali še magijo in Čarovništvo svoje prejšnje vere bon. Ta je oboževala naravo in častila kralje kotmcloveCene bogove. Njena božanstva so v večini primerov sovražna Človeku in imajo temu primerno grozljivo živalsko ah človeško podobo. Med novo in staro vero je prišlo tudi do nasprotij, pa tudi med posameznimi budističnimi ločinami. V 16. stoletju je končno zmagala »rumena ločina« z vojaško pomočjo Mongolov. Ta je pod okriljem Mongolov postala tako močna, da je prevzela tudi politično oblast. Na Čelu tibetanskih budistov je eden dveh velikih lam, ki od leta 1575 nosi ime Dalajlama - NajveCji ocean. J. J. (Se nadaljuje) H ZA SMEH) Judovske šale _ ^ zvečer pride Itzig v Przemysl k sorodnikom, ki ga eat •10 ^ mizi. Jed je pred sobotnim pražnjim dnevom boso j1 mize se ponuja Čudovit dušen krap. Sorodniki ^ovednbdcaj počne stara mati Sosia?« ilinel- 3,8 kujavi Itzig in medtem ko ženske planejo v jok in odrri 111136110 maiei° z glavami, si na krožnik naloži lep srek ribe s sredine, kjer je najbolj debela. a ^izo prinesejo dehteče nadevano gos s cmoki. r1 kaj počne bratranec Josse?« vprašujejo gostitelji, val1 se je,« oznani Itzig. In medtem ko se spet sproži tn t, i ža^ovania’ 81 Itzig na krožnik naloži nekaj najbolj slas-kosov gosp 'itek k°nc:u prinesejo na mizo čudovit hrustljav jabolčni za- ''Jn kaj počne Jossejeva tašča?« hočejo vedeti dame. ‘Umrla je zaradi starostne oslabelosti,« poroCa Itzig. endar naleti na ugovore. rna j0 ne more držati,« pravi eden od gostiteljev, »pred dve-dnevoma sem damo srečal na zdraviliški promenadi v Orlovih Varih.« “Morda,« ga hladno zavrne Itzig, »Ampak kadar jem, je za 1113113 ves svefkot izumrl« «45 8 kaj je kapital in kaj je delo?« stn kv° ^ Povem: Ce 81 P11 bogatem Silbersteinu sposodim biiev’ je to kapital. Ce se potem Silberstein trudi, da do-• 3Ilar °d mene nazaj, je to delo.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Richard Wagner (1813-1883) Zaradi oCima, ki je bil operni pevec in se je mimogrede ukvarjal tudi s slikanjem in pesnikovanjem - VVagnerjev pravi oce je umrl šest mesecev po Richardovem rojstvu zaradi tifusa, ki so ga v mesto zanesli vojaki po »bitki narodov« pri Leipzigu -, je mladi VVagner že zelo zgodaj prišel v stik z gledališčem. Toda ko se je odločil, da bo postal pesnik, očim, ki ga je imel Richard zelo rad in ki ga je kasneje krstil za svojega duhovnega oCeta, ni bil veC med živimi. Po njegovi smrti se je družina preselila v Dresden, kjer je Richard obiskoval šolo Križa. Kot Solar si je nekoč ogledal predstavo Carostrelca, ki jo je dirigiral komponist Carl Maria von Weber, zadeva pa je naredila nanj takšen vtis, da je sanjal le še o tem, kako bi postal dirigent. Mladi VVagner je ostal na dresdenski šoli Kriza dobra štiri leta. Potem pa se je družina preselila nazaj v Leipzig in tam so ga vpisati na šolo Sv. Nikolaja. Vendar pa je moral z višje stopnje nazaj na nižjo, ker ni imel opravljenega zrelostnega izpita. Praktično povedano je VVagner postal repetent, to pa je le okrepilo njegov že brez tega močan odpor do šole. Namesto zanjo se je poslej še bolj zanimal za glasbo. Ko je potem v leipziški koncertni hiši slišal Beethovnovo uverturo Egmont, je bil tako navdušen, da je - kot je kasneje napisal - sklenil postati glasbenik. Družini tega svojega sklepa še ni bil pripravljen razodeti, vendar pa je na skrivaj že skomponiral svoja prva delca. Se nadaljuje Vsakodnevno podkupovanje ali kako mažejo v Nemčiji (5) Pri tem jim pride prav velika razlika v plačah firm in uradov. Vedno veC »prejemnikov povprečne plaCe«, pravi Schaupenstemer, oddaja v uradih naročila v »vrtoglavih višinah« ali pa sami odločajo o predpisih o varstvu okolja, ki bi firme, Ce bi se jih držale, »stale milijone«. Schaupenstemer: »Tako se dovzetnost povečuje.« Poleg tega pospešujejo tudi slabi vzori velikih veselje do posnemanja pri majhnih." Ce ministrska predsednika kot sta Lothar Spath ati Max Streibl na popotovanjih, ki so jih plačati drugi, sklepata posle, paC tudi mati Zupan ne more ostati v ozadju. Tako je interno obrazložil svoj plačani izlet v Chiemgau Hans-VVemer Bors, upravni predsednik v mestu Kriftel, Hessen, ki je tam z gradbenimi firmami podpisal predrage pogodbe za novo Čistilno napravo - uradni peCat je imela v svoji torbici županova žena. In Ce je moC v zveznem parlamentu kupiti celo zakone, zakaj ne tudi izpiska iz zemljiške knjige na občinskem uradu. Milijarder Friedrich Karl Flick je s pomočjo prispevkov stranke (skupno več kot 25 milijonov nemških mark) dosegel davčno ugodnost, ki si jo je želel. Nemška društva taksistov so, da bi se rešila nadležne konkurence najemnih vozil, poslancem izplačala 9 tisoč nemških mark. Tudi referentki magdebur-škega zemljiškega urada se ni zdelo nič posebnega, da je za zainteresirane hitreje opravila delo, Ce so biti pripravljeni plačati 6 tisoč nemških mark. Kdor ima dovolj denarja, kot na primer nekdanji minister za promet Gii-nther Krause, priskrbi svojemu mladoletnemu sinu v Ameriki vozniško dovoljenje. Zakaj ne bi bilo to enostavnejše in dosegljivo vsem, so si mislili inštruktorji vožnje in kontrolorji tehničnih pregledov vozil v Mainzu? Glavno mesto dežele Porenje-Pfalz je bilo v minulih letih zelo znano med kandidati za voznike motornih vozil, ki drugje niso opraviti izpita - z doplačilom 3 do 4,5 tisoC nemških mark in plačilom stroškov ure vožnje je bilo pridobljenih najmanj 3 tisoč vozniških dovoljenj. Kjer se pretaka zloglasni denar, tam so pogosto v bližini tudi stranke. V miinchenski korupcijski aferi zaradi predragih gradbenih projektov, v katero je vpletena tudi svetovno znana firma Siemens, so se pri firmah, ki so si svoja naročila kupile, kmalu pojaviti tudi blagajniki strank. V nasprotju z državno javno nalogo, taka je njihova zahteva, ne bi smeti pozabiti na politične oblikovalce volje. Denarni prispevek je prišel z obratno pošto. Pri tolikih nepoštenih postih, ki se jim dnevno nakopičijo na mizi, se tudi sodniki in finančni uslužbenci, ki so biti dolgo Časa zadnja trdnjava poštenosti, dolgoročno niso mogli upirati. Najprej sta bila v zvezni deželi Saška-Anhalt osumljena dva sodnika, da sta prepletia službene in zasebne interese. Prvi je javno službo zapustil ob odkritju zadeve, drugega, ki je nekemu odvetniku za 100 tisoC nemških mark napisal ekspertizo, pa so prestaviti na nižje delovno mesto. Tudi v finančnih uradih davčni uslužbenci ne delajo več povsod v skladu z zakonom (okence str. 118). V mestu Korbach, Hessen, nek davčni uslužbenec preverja davčne napovedi, ki jih je izpolnil sam - kot svobodni sodelavec pri nekem davčnem svetovalcu. Stranske zaposlitve te vrste so medtem za mnoge finančne inšpektorje postale nekaj popolnoma običajnega. Dva ducata uslužbencev bavarskega finančnega urada VVolfratshausen je običajno metodo še izboljšalo: z davkoplačevalci, ki so prišli na urad iSCoC pomoč, so si deliti pol-pol: samovoljno so izpolnjenim fonnularjem dodati še previsok zahtevek po vračilu davka in tako manipulirano davčno napoved konCno tudi odobriti - letni postranski zaslužek do 80 tisoC nemških mark brez davka. Državni uslužbenci se držijo vzora -v gospodarstvu so takšni nečisti posti že dolgo običajni, tudi na imenitnih naslovih kot so Ford, VW in Audi. Ali izdelovalec računalnikov Nbcdorf dodeljuje naročila za tiskanje ali pa Kaufhof AG sklepa nove pogodbe za reklame - vedno znova zahtevajo področni vodje soudeležbo pri dobičku in za to sprejemajo tudi previsoke račune, kar gre v škodo firme. Povpraševanje pri klasičnih službah, kot na primer čiščenje poslopij, je v kratkem dalo nedvoumne odgovore: »Vsak zahteva nekaj«, pravi Čistilec, ki to pozna iz prakse, podkupovanje zaobsega vse »od avtomobila do enodružinske hiše«. Ponavadi pa so »v povprečju zahtevati pet odstotkov od vrednosti naročila«. Se nadaljuje Maurice Leblanc Lunin rgi JHMMb Mm. Mm. ^ mmM Jp oložaj je bil neznosen. S privolitvijo k°Va^ne8a zelnika je vodja varnostne Užbe gospod Dudouis osebno odšel v . 811 .e’ d3 bi se z direktorjem zapora posve-v 0 potrebnih ukrepih. Takoj po priho-u je v zapornikovo celico poslal dva mo- ■ Dvignila sta prav vsako talno ploščic^, oh i vu.3 Posteli°' naredlla vse, kar se dela takih priložnostih, in nazadnje nista ni-esar odknla. Ravno sta hotela nehati, ko je Pnmtel paznik in rekel: Predalček, preiščite mizni predalček. 'TK^za'1 se 1111 ie zdelo, da ga je ra- Pogledala sta in Dieuzy je vzkliknil: Mojbog, zdaj ga pa imamo, tega tipa! ” rolenfant ga je zadržal. moi mali, tole bo popisal šef.” d oda luksuzna cigara...” šefu "US^ havanko, najprej bova poročala Dve minuti pozneje je gospod Dudouis P° predalčku. Našel je še šop člankov, rezanih iz Časopisov, ki so pisali o ^P™1’ nato vrečko tobaka, pipo, enak papir in končno dve knjigi. rcl ie naslova. Ena knjiga je bila an- gleška izdaja Carlyleove razprave “O junakih”, druga pa očarljiva elzevirska izdaja rimskega filozofa Epikteta v izvirni vezavi, nemški prevod, ki je leta 1634 izšel v Leidnu. Ko ju je prelistal, je ugotovil, da bila knjiga zelo brana, da so deli besedila podčrtani in opremljeni s pripombami. Ni vedel, ali gre za dogovorjena znamenja ali pa je bralec delal beležke samo iz navdušenja nad prebranim. “To si bomo še bolj natančno ogledali, ” je rekel gospod Dudouis. Preiskal je vrečko za tobak in pipo. Ko je vzel v roko Čudovito cigaro z zlatim obročkom, je vzkliknil: “Zlodja, naš prijatelj pa dobro živi! Cigara Henry Clay! ” S samodejnim gibom kadilca jo je podržal k ušesu in pritisnil nanjo, da bi zašumela. Tisti hip je pritajeno vzkliknil. Cigara se je pod pritiskom njegovih prstov zmehčala. Pozorno si jo je ogledal in med tobačnimi listi takoj opazil nekaj belega. Z iglo je previdno izvlekel tenak zvitek papirja, komaj tako velik kot zobotrebec. Bilo je pismo. Razvil ga je in prebral besede, napisane z nežno žensko roko:(zaCetek italic) Mina je prevzela mesto druge. Pripravljenih je osem od desetih. Ko udarite z robom noge, se plošča dvigne od zgoraj navzdol. Vsak dan od dvanajstih do šestnajstih. H-P bo Čakal. Toda kje? Takojšen odgovor. Bodite mirni, vaša prijateljica bdi nad Vami. (konec italic) Gospod Dudouis je za trenutek razmišljal. “Dovolj jasno je ... Mina ... osem oddelkov ... Od dvanajstih do šestnajstih, to je od poldneva do štirih...” “Kaj pa ta H-P, ki bo čakal? ” “H-P gotovo pomeni avtomobil. H-P, “horse povver”. V športnem žargonu tako označujejo moC motorja. Štiriindvajset H-P je avtomobil, ki ima štiriindvajset konjskih moCi.” Vstal je in vprašal: “Zapornik je pravkar pokosil? ” “Da.” “In ker tega sporočila še ni prebral, kar dokazuje stanje cigare, je verjetno, da ga je šele ravnokar prejel.” “Kako? ” “V hrani, skrito v kruhku ali v krompirju, kaj pa vem! ” “To ni mogoče, saj je prav zato dobil dovoljenje, da mu hrano prinašajo od zunaj, ker smu mu hoteli nastaviti past, vendar nismo ničesar našli.” “Danes zvečer bomo iskati Lupinov odgovor. Zdaj ga nikar ne spuščajte v celico. Tole bom odnesel preiskovalnemu sodniku. Ce bo tudi on mojega mnenja, bomo pismo takoj preslikali, in Cez eno uro boste lahko položili v predalček prav takšno cigaro z izvirnim sporočilom. Zapornik ne sme ničesar zaslutiti.” Zvečer se je gospod Dudouis v spremstvu inšpektorja Dieuzyja precej radoveden vrnil v pisarno zapora Santš. V kotu na peči, obloženimi s ploščicami, so stali trije krožniki. “Je jedel? ” “Da, ” je odgovoril direktor. “Dieuzy, ostanke makaronov razrežite na Cisto majhne koščke in zdrobite kroglice iz kruha... Nie? ” “Ne, šel” Gospod Dudouis je preiskal krožnike, vilice, žlico in nazadnje nož s topim rezilom, kakršen je predpisan za zapornike. Ročaj je najprej zasukal na levo, potem še na desno. Pri zasuku na desno se je ročaj vdal in se zaCel odvijati. Nož je bil votel, v njem pa je bil skrit kos papirja. “Pih! Za Človeka, kakršen je Arsene, to ni prav zvito. Toda ne izgubljajmo Časa. Vi, Dieuzy, boste v restavraciji zaceli s preiskavo.” Potem je prebral:(začetek italic) Zanašam se na Vas. P-H naj vsak dan sledi od daleC. Kmalu na svidenje, moja ljuba, občudovanja vredna prijateljica, (konec italic) "KonCno! ” je zaklical Dudouis in si pomel roke. “Mislim, da je stvar dobro stekla. Malo bomo pomagali, in pobeg se bo posrečil... vsaj toliko, da bomo lahko zgrabili pomočnike.” “In Ce se vam Arsene Lupin izmuzne iz rok? ” je navrgel direktor. “Dela se bomo lotili z zadostnim številom mož. Ce pa je vendarle preveč spreten ... no ja, potem bo paC imel smolo! Ce vodja noCe govoriti, bodo gotovo spregovorili drugi člani tolpe.” Arsene Lupin res ni veliko govoril. Preiskovalni sodnik gospod Jules Bouvier si je že mesece zaman prizadeval, da bi iz njega kaj izvlekel. Zasliševanja so bila omejena na nezanimive pogovore med sodnikom in odvetnikom Danvalom. Danval je sodil med zvezdnike svojega poklica, o obtožencu pa ni vedel nič veC kot kdorkoli drug. Se nadaljuje VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Četrtek, 12. januarja 1995 EVROPA / CIKLON NA VZHODU A1PE JADRAN/JU2NO OD ALP VEČINOMA SONČNO Vremenska slika: Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni valovi se ob močnih severozahodnih visinskih vetrovih pomikajo prek Alp in na vreme pri nas vplivajo predvsem z občasno povečano oblačnostjo. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. C A sredISCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50%, 10-30 ******** 50-80%, O nad 80%, 30-60 *** *** *** *** nad 60 t 5-10 m/s i nad 10 m/s BIOPROGNOZA SNEŽNE RAZMERE dne U. 1. ob 8. 30 uri gg PLIMOVANJE Vpliv vremena na počutje ljudi bo ugoden. Spanec bo globok. RAZMERE NA CESTAH Ceste na Postojnskem so vlažne, drugod po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. cm Rogla 70 - 80 Kope 40 Krvavec do 30 Vogel 45 Kranjska Gora 20 - 40 Mariborsko Pohorje do 75 Kalic 20 Rog - Crinošnjice do 30 Kanin Straža pri Bledu Kobla KandrSe Zelenica Liboje Cerkno Soriška Planina cm do 50 do 30 25-40 do 50 20-50 do 15 do 60 do 40 Na omenjenih anutistih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je zaradi mednarodnih tekmovanj zaprt del proge v dolino. Na Libojah je noćna smuka do 19. in na Straži do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Golteh, Rogli, Kopah, Soriški Planini, Logarski Dolini, in Cr-mosnjkah. Dostop na Mariborsko Pohorje je mogoč samo z zimsko opremo. Smućarsld avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Cerkno in Koblo. Danes: ob 0.03 najnižje 0 cm. ob 6.15 najvišje 33 cm, ob 13.44 najnižje -42 cm, ob 20.34 najvisje 15 cm. Mri: ob 1.05 najnižje -2 cm, ob 6.57 najvišje 37 cm, ob 14.11 najnižje -50 cm, ob 20.57 najvisje 22 cm. DANES O SALZBURG BELJAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA ČEDAD VIDEM O o POliDENONE „.SORČA '-O O POSTOJNA GORNJI SENIK O M O MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O CEDE GORICA o— ?ICA - 1 /"' o POSTOJNA O NOVO MESTO D'v O KARLOVAC o: O ZAGREB : ° REKA pazin o BaSKULi Slovenija: Delno jasno s spre- Sosednje pokrajine: Na območju menljivo oblačnostjo bo. V notra- Alp in severno od njih bo sneži-njosti bodo kratkotrajne snežne lo. Snežne plohe bodo občasno plohe. Temperature bodo od -1 tudi v južni Avstriji, na Madžar-'do 4, na Primorskem okoli 6 °C. skem in Hrvaškem. V Sloveniji: Na Primorskem bo Obeti: pretežno jasno, drugod zmerno V soboto bo suho in hladno, do pretežno oblačno, vendar večinoma brez padavin. Hladneje bo, pihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem tudi burja. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... CELOVEC...... BRNIK........... '"i MARIBOR...... 7' CELJE............ 7,? NOVO MESTO... 7.7 NOVA GORICA.. ' MUR. SOBOTA.. 7“ PORTOROŽ..... 4/0 POSTOJNA..... 'Jr, IURSKA BISTRICA. j./° KOČEVJE...... Jr CRNOMEU...... 7/° SLOV. GRADEC.. RATEČE....... 7 VOGEL........ |;9 KREDARICA.... VIDEM............ 7/ GRADEC....... 7., MONOŠTER..... REKA............. 7/8 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... '37j STOCKHOLM.... MOSKVA....... '97 BERUN............ -Jr VARŠAVA...... -'{i LONDON....... AI'J AMSTERDAM.... 2/.' BRUSELJ...... PARIZ............ 8/0 DUNAJ........ -1'® ZuRICH....... 21 J ŽENEVA....... 2;“ RIM.............. V10 MILAN........ BEOGRAD...... -4(! BARCELONA.... 7/19 ISTAMBUL..... 5(° MADRID....... -3/ 2 LIZBONA...... 8/0 ATENE........ 6/H BUCAREST..... -3(6 PRAGA............ -2U SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE na čarovnice BRAZZAVILLE - V nekdanjem francoskem Kongu so ljudje dobesedno obsedeni od čarovnic in čarovnikov, ki jih skušajo iztrebiti. Ta teden so kamenjali neko 80-letno »Čarovnico«, ki naj bi z urokom zakrivila smrt nekega njenega vnuka. Pred tem je na podoben naCin končal neki drugi »Čarovnik«, ki so ga krivi-b za samomor nekega njegovega vnuka. Konec lanskega leta pa je kongoška policija ugotovila kakih 20 podobnih primerov. Camilla Parker najslabše oblečena ženska leta 1994 VVASHINGTON - Po napovedi razporoke je Ca-millo Parker Bovvles doletela še ena »nesreča«. Ameriški »arbiter elegan-tiorum« Blackvvell jo je dobesedno raztrgal, saj jo je proglasil za najmanj elegantno žensko leta. Naomi Campbell sedaj reklamira ameriško mleko VVASHINGTON - Temnopolta manekenka Noami Campbell se zadovoljno smehlja z reklamnega plakata. Brdce mleka zgovorno pričajo, da je komaj popila kozarec mleka. To pa je navsezadnje cilj reklame. Ameriške gospodinje morajo namreč prepričati v koristnost mleka kot najpopolnejse hrane. Ameriška mlečna industrija bo to sliko s slikami drugih gnanih manekenk in igralk objavila v najbolj razširjenih ameriških revijah. (Telefbto AP) Protijedrski protest zaradi plutonija Zaradi prevoza plutonija skozi Panamski prekop so Panamci protestirali pred japonsko ambasado. (AP) Manekenke so v londonskem Green Parku predstavile Gossardovo žensko spodnje perilo. Kljub strupenemu mrazu so tako proslavili prvo obletnico-Gossardovih modrčkov. (Telefoto AP) Tudi Kitajska bo imela leta 1998 svoj Disneyland TOKIO - Po ZDA, Japonski in Franciji bo tudi LR Kitajska imelo svoje zabavišče Disneyland. To je sklenila družba Walt Disney, ki je predstavila svoj načrt kitajski vladi. Zabavišče naj bi zgradili v Guilinu (400 kilometrov severozahodno od Hong Konga). Zgradili ga bodo na ozemlju desetih kvadratnih kilometrov in bo torej desetkrat večje od japonskega. Družba Walt Disney bo investirala 2 milijardi dolarjev, zabavišče pa naj bi odprli leta 1998. Z njim bodo poskušali omiliti izgube, ki jih družba ima s francoskim Disneylandom. 2e sedaj to prekrasno ki- • tajsko območje obišče letno 8 milijonov turistov. Z zvijačo so aretirali naravovarsvenika SYDNEY - V televizijsko ekipo preoblečeni avstralski pobcisti so aretirali nekega neomajnega naravovarstvenika, ki je 210 dni živel na ploščadi v krošnji 30-metrskega drevesa. Avstralski novinarski sindikat je že protestiral zaradi te pobcijske zvijače, ki bi lahko ogrozila novinarje pri njihovem bodočem delu. S svojim protestom je 45-letnemu Manfredu Stephensu do sedaj uspelo preprečiti graditev sporne turistične žičnice nad nekim queenslandskim pragozdom. Po Stephensonov! aretaciji zaradi posesti marihuane, so delavci drevo posekali, tako da ne bi nihče sledil njegovemu zgledu.