IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DHEVMIK
____________GLAS	LO	OSVOBODILNE	FFCNTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	CJZEtoLJ:
Leto Vlil	Ste v	310 (2306)
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbo:» post 1 gr
TRST, četrtek 25. decembra 1952
Ve!) ek kiiičm ptamihe
iv ti bnoiim citateUem, botiudnihom in piiiatelfcM
«PRIMORi>KI DNEVNIK»
Cena 25 lir
PO UVELJAVLJANJU PROTISLOVENSKIH ZAKONOV V CONI A;
Jugoslovanska javnost obsoja
obnavljanje fašističnega raznarodovanja!
Nove kominformovske provokacije ob madžarski in bolgarski meji Ponovne kršitve jugoslovanskega zračnega prostora - Švicarski listi obsojajo sovražno politiko Vatikana do Jugoslavije • Pred kongresom LMJ
BEOGRAD, 24. — Včeraj okoli ene ure popoldne je sefom madžarskih letal prekršilo jugoslovanski zračni prostor med vasema Kneževo in Dub oševtca v obmejnem rajonu Vzhodno od Legrada. Istega dne dopoldne pa je prekršilo Jugoslovanski prostor na obmejnem področju Pirota severovzhodno od vasi Senokos bolg arsko letalo. Iz Beograda poročajo, da bo jugoslovanska vi ada v zvezi s temi incidenti Poslala madžarski in bolgarski vladi ostre proteste.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24.	— Nasilna
odstranitev dvojezičnih napi-s°v s slovenskimi krajevnimi imeni v devin-sko-nabrežinski občini je izzvala pri jugoslovanski javnosti vtis, da se V coni A STO ponavljajo raznarodovalne akcije iz dobe italijanske okupacije Istre, Trsta m Gorice. Ta vtis je posebno Močan pri Istranih in Primorcih, preživelih pričah petindvajsetletnega fašističnega divjanja v teh jugoslovanskih področjih, V beograjskih krogih poudarjajo, da je bilo po italijanskih uradnih podatkih 1. 1918 v Trstu, Istri in Gorici 572 slovenskih in hrvatskih šol s približno 70.000 gojenci in otroki.
V prvih mesecih italijanske zasedbe teh krajev so zaprli 146 slovenskih in hrvatskih šol, v drugih šolah pa so uvedli italijanščino kot obvezni jezik.
«So'ska reforma« Benedetta Croceja in Gentileja, je uvedla leta 1924 italijanski jezik za edini učni jezik. Zatem se je začelo množično izgnanstvo Vseh slovenskih in hrvatskih Učiteljev, na njihova mesta pa »o prihajali najbolj zagrizeni italijanski nacionalisti. Prepo-
nih koli knjig v materinem jeziku. Februarja leta 1936 so bili tržaški zdravnik Stanko Sosič in študenta Vlado Turina in Roman Pahor obsojeni na 5, 18 drugih pa na 3 leta zapora samo zato, ker so ob božiču delili siromašnim tržaškim o-trokom razen obleke tudi knjige v slovenskem jeziku.
Pri raznarodovanju prebivalstva, posebno pa še otrok, je odigralo posebno vlogo društvo «Italia Redenta«. V razne otroške vrtce, ki jih je ustanavljalo to društvo, so morali hrvatski in slovenski starši obvezno pošiljati svoje otroke, ki so jih v njih vzgajali v fašističnem duhu. Rezultati so se kmalu pokazali.
«Hrvatski otroci kvarnerske pokrajine govore samo italijansko in ne razumejo svojih lastnih staršev« — je pisal tržaški «11 Picrolo« ob obisku predsednice društva «Ita'ia Redenta«, vo’vodinje D’Aosta, junija leta 1P30 v teh otroških vrtcih. «V dvajset letih bo ta pokrajina mislila in občutila absolutno samo italijansko«, se je hvalil «11 Piccolo«. Kljub tem doslej malo znanim metodam najbolj krutega raznaro-
Vedali so tudi uporabo kakrš- I dovanja je prebivalstvo Istre.
AZIJSKO-AFRISKI PROTEST proti francoski politiki v Afriki
Poročilo, ki so ga izdali o konferenci v Ko ru pravi, da države udeleženke ne bodo mog e nadaljevati sodelovanja s Francijo, če ne bo ta upoštevala teženj severnoafriškega prebivalstva
Trsta in Gorice ob prvi priložnosti pokazalo, kaj misli o vsem tem. Z množično udeležbo v NOB je to prebivalstvo dokazalo, da nihče ne more uničiti naroda, ki se zaveda svojega poslanstva in moči.
8. in 9. marca prihodnjega leta bo v Beogradu peti kongres ljudske mladine Jugoslavije na katerem bodo sprejeli nov statut in izbrali nov centralni komite ljudske mladine. Kongresu bo prisostvovalo 1.160 delegatov vseh republik. Peti kongres LMJ bo velikega pomena za nrdaljnji razvoj političnega in družbenega življenja mladine v državi. Kongres bo tudi določil vlogo in naloge mladinskih organizacij pri nadaljnjem poglabljanju socialistične demokracije v Jugoslaviji.
Švicarski listi v svojih komentarjih o prekinitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom po veiini obsojajo sovražno po'itiko Vatikana do Jugoslavije. Glasilo švicarske socialdemokratske stranke «Volksre~ht» poudarja v svojem komentarju, da jugoslovanska vlsda ni samo strpna, temveč da nudi tudi materialno pomoč verskim skupnostim v svoii dTŽavi. List ugotavlja, da so bili med jugoslovansko vlado in nekatoliškimi cerkvami doseženi normalni odnosi, poskusi jugoslovanske vlade za sporazum s katoliško cerkvijo pa so ostali brez uspeha. List opozarja, da se je Vatikan lahko sporazumel s Hitlerjem in Mussolinijem, sedaj pa se povezuje z italijanskimi iredentisti, vključno s kominformisti. da bi preprečil vsako sodelovanje Vi jo.
B. B.
skupščine OZN kot opazovalec, je izjavil, da preiskava o protiameriškem delovanju med osebjem OZN spodkopava to organizacijo. Dodal je, da je osebje OZN terorizirano, in je pripomnil, da mu je bilo med njegovim bivanjem v New Yorku težko govoriti z nekaterimi člani tajništva OZN, ker so se bali ukrepov, ki bi jih lahko podvzele oblasti proti njim.
Stewart je dejal, da gre za namerno obrekovalno kampanjo, ki so jo začeli sovražniki OZN,
.	j.-	'<4>-W
	
Obisk jugoslovanske misije dobre volje v Indiji. Na slifci:
na grob Mahatme Gandija.
člani misije polagajo venec
KAIRO, 24. - Kakor javljeno, je bila včeraj v Kairu arabsko-azijska konferenca, na kateri so razpravljali o Sever, ni Afriki Konference so se udeležili Predstavniki Indije, Indonezije. Pakistana in Afganistana ter predstavniki držav Arabsko ijge Danes so objavili uradno poročilo. ki pravi: »Države članice azijsko.afriškega bloka u- I t»aio. da bo Francija takoj todvzela ukrepe za rešitev turškega in maroškega vprašanja ter severnoafriških vprašan i na splošno v skladu z listino 07,N Samo tako se lahko Uveljavi iskreno sodelovanje afriško.azilskim blokom 'n Francijo. Drugače bo zelo težko ta te države nadalieva-ti svoje sodelovanje s Francijo*
Poročilo izraža nato zaskrh-jenje zaradi obotavljanja nekaterih držav, da bi priznale Pravice narodov do neodvis.
Post> in do samoodločbe, ter '*raža popolno simpatijo s severnoafriškimi narodi, ki se
or'jo za izpolnitev pravičnih prodnih tež»nj. Poročilo po->va prebivalstvo arabskih in ® r,ških dežel, naj materialno Prispeva k olajšanju trpljenja evernoafri5kih narodov Predstavnik konference je Pred objavo poročila izja-da so sklenili priporočati 'adam držav ki so se ude-*žil« konference, na) orote. ^tirajo pri francoski vlacTl pro-‘ njeni politiki v Severni A-triki Protest bodo vložile vla-*je ločeno. Predstavnik je do-J*al; «Ce bo Francija vztraja. 1® Pn svojem sedanjem Stalinu. se bodo načelniki dvanajstih vlad, zastopanih na konferenci v Kairu sestali, da sklepajo o nadaljnjih ukrepih#
V Kairu predvidevajo da bo ‘ibanonski zunanji minister Podpisal medarabsko varnostmi0 pogodbo, S tem bo število držav članic, ki so pogodb.i Podpisale, narastlo na pet in Pogodba bo avtomatično stopica v veljavo.
vlada je bila v položaju, da je morala skleniti ta dogovor«.
»Nemčija je pripravljena predložiti ta dogovor Združenim narodom, ki bodo lahko dodelili del reparacij arabskim beguncem iz Palestine. V primeru, da bi Združeni narodi sklenili, da se znesek, ki ga določa dogovor, izplača v celoti Izraelu, je zvezna vlada pripravljena skleniti sporazum z arabskimi državami, zato da se v teh državah zgradijo velike tovarne s pomočjo nemškega kapitala, vračljivega z obrestmi in s presežki proizvodnje«.
»Nemčija zelo želi okrepiti odnose z arabskimi državami H se izjavlja pripravljeno proučiti vsak načrt, ki bi ga te države predložile zveznim oblastem«.
LONDON, 24. — V londonskih diplomatskih krogih menijo da bodo ZDA, Velika Britanija in Francija nadaljevale takoj po božiču posvetovanja o možnosti novega koraka pri sovjetski vladi za sklenitev avstrijske državne pogodbe.
Množijo se protesti
proti Mac Oarranovemn zakonu.
\ail 300 članov posadke francoskega parnika „ljiberle" je odklonilo utr go tur na vprašanja ameriških funkcionarjev - Protestne note prizadetih držav- .Poziv predsednika ameriškega židovskega kongresa
NEW YORK, 24.	—	Danes	,‘britanska vlada že izročili pro-
zjutraj je priplul v newyorško i testno noto zaradi izvajanja pristanišče veliki francoski tega zakona oroti uradnikom parnik »Liberte«. To- je deseta poslaništva. Zakon določa
nr £a P°‘T':\ ^ ■ kV6 namreč, da morajo nameščen-P v fDA, potem ko je sto- , ci posIaništeVj ki stalno bivajo pil v veljavo znam Mac Car- v ZDA izbirati med dlplomat_ ranov zakon o priseljevanju, j sko imuniteto in med označit. Na prihod parnika je čakala ..	. . ..	.	„
velika skupina novinarjev, fo- ! ^ ?tatmh ,	?a
tografov in filmskih operaterjev. Kakor je znano, je
tudi osebje letalskih prog je nad i P°dvrž^o istim omejitvam, ki
300 članov posadke te ladje odklonilo odgovor na vprašanja,
Stefanopulos
o obrambi Sredozemlja
ATENE, 24. — Grški zunanji minister Stefanopulos je izjavil sinoči v Atenah, da ima Grčija na vzhodnem Sredozemlju oboutek varnosti največ zaradi najtesnejših odnosov z zavezniško Turčijo, dobrih odnosov z Italijo in vedno boljših odnosov z Jugoslavijo. «Grčija ve — je dejal tSefanopulos — da bi v primeru napada začel delovati močni mehanizem grških zaveznikov, kakor bi se zgodilo tudi, če bi bila napadena kakšna druga sila atlantskega pakta.
Stefanopulos je pozdravil tudi imenovanje britanskega admirala Mountbattena za poveljnika pomorskih sil atlantskega pakta v Sredozemliu. Dejal je, da je na ta način obramba tega področja na morju izročena v izkušene roke
Kanadski poslanec
obsoja preiskavo Dron tunkc onarjem OZN
OTTAVVA. 24. Kanadski socialistični poslanec Stewart, ki se je vrnil z zasedanja glavne
ki jim jih je stavil med potovanjem posebni ameriški funk-Jugosla- cionar za priseljevalno službo.
Zaradi tega ne bodo mogli zapustiti ladje ves čas, ko bo vsidrana v ameriškem pristanišču. in bodo morali ostati na njej, dokler ne bo čez 72 ur zopet odpotovala. V pristanišču so oiačili pristaniško policijo.
Kakor je znano, je proti o-dobritvi tega zakona postavil predsednik Truman veto, toda v predstavniškem domu je dobil potrebno dvotretjinsko večino. Ta zakon o priseljevanju močno vpliva na mednarodne odnose in prizadeva tudi že stari običaj in pravico mornarjev, da lahko gredo na kopno, ko ladje pristanejo v pristaniščih. Novi zakon predvideva, da ameriški funkcionar pregleda položaj moštva ladij, pristanejo v ZDA. Na francoski parnik «Liberte» se je že 9. decembra vkrcal poseben ameriški funkcionar, ki je razdelil vprašalne pole čla. nom posadke, od katerih je skoraj četrtina odklonila odgovor in ostro protestirala proti novim določbam.
Mac Carronov zakon je posebno oster proti tistim, ki jih po ameriški mentaliteti imajo za komuniste. Kar se tiče ladje Liberte, je večji del posadke vpisan v sindikalno organizacijo CGT, ki je pod koninformističnim vplivom.
Proti temu zakonu so že protestirale številne vlade. Nekateri diplomatski funkcio. narji v Washingtonu so včeraj izjavili, da sta norveška in
veljajo za pomorščake, kar pomeni, da morajo člani posadke ostati v letalu, dokler zopet ne odpotuje, če mu oblasti na podlagi zaslišanja ne dovolijo izkrcanja, ah ■;■■■■ odklonijo odgovor na stavljena vprašanja.
Velika Britanija, Francija in Finska so protestirale tudi proti uveljavljanju zakona proti tujim mornarjem. Norveška, Švedska, Danska in Italija pa so ustno protestirale. Predvidevajo, da bo ta teden poslalo italijansko poslaništvo protestno noto zaradi uveljavljanja Mac Carranovega zakona v zvezi z uradništvom poslaništva
Predsednik ameriškega židovskega kongresa Goldstein je izdal poziv prebivalstvu ZDA, naj dela na tem, da Mac Carranov zakon ne ostane v veljavi niti eno leto. Nato poziva Eisenhowerja in novi kongres, Kaj da prednost preklicu ali reviziji zakona, takoj ko se bo zopet začelo parlamentarno delo. Poziv pravi med drugim, da pomeni odobritev Mac Carranovega zakona zmago kseno fobije, hud udarec za ameriški prestiž v inozemstvu in ovrže-nje demokratičnih načel.
ciji našli tajne dokumente. O aretaciji so obvestili sovjetsko poslaništvo. Pisarev ne uživa diplomatske imunitete, ker ni zanjo zaprosil in tudi ni član sovjetskega poslaništva.
Uradno javljajo tudi, da je Pisarev ponudil darila in dajal obljube nižjim uradnikom, zato da bi sodelovali z njim, ker je skušal stopiti v stik tu-
di -s častniki holandske vojske> toda pri tem ni uspel, pisarev je skušal preskrbeti tajne informacije in tudi informacije vojaškega značaja.
VARŠAVA, 24. — Poljski ministrski predsednik Bierut je odstavil podtajnika za kemijsko industrijo Akermana zaradi ((nemarnosti« pri izvrševanju njegovih funkcij.
Divizije, zloba, Haag, Turčija...
V glasilu Jugoslovanske ljudske armade nNarodna ar-mija» je bila 22. t. m. objavljena karikatura, ki pod naslovom. aSplošno znanoy> kaže rimskega obrambnega ministra Pacciardija s citatom Pacciardijeve izjave: «Mi imamo šest divizij prve linije, vključno z dvema briga ama alpinov; a poleg tega še šest divizij, ki jih spravimo lahko pod orožje v roku od petnajst do trideset dnin. Novinarji so vzhičeni in pravijo: «Bravissimo! A kako hitro so te divizije lahko razorože-ne?..n.
To karikaturo in vsa zgodovinska dejstva o tradicionalni hrabrosti italijanskih divizij smo imeli pred očmi. ko smo včeraj in predvčerajšnjim čitali v «Giorna!e di Trieste« tn «Ultime Notiziev uvodne članke najprej o obisku turškega zunanjega ministra v Rimu. dalje uvodnik «11 cavallo di Troian, naslove, ki govorijo o jugoslovanski odklonitvi razpravljanja n coni B pred haa~kim sodiščem: «Zapad ima tako še en element za sodbo o beograjski politikw> —	«Nevzdržna
loaika titovske argumentaci-jen, ali pa kričeč naslov v včerajšnjih «Vltime Notizie» «11 no» di Tito rempe i pon. ti», da ne govorimo o vesteh v člankih fašističnega «Mes-saggero Veneto»,
V teh in takih člankih se v prvi vrsti napada Jugoslovanska armada, ki je popolnoma razumljivo za vse italijanske skrahirane vojaške komandante. ki so prav tisti, kateri so Jugoslovansko ur-mado najbolj občutili v pretekli vojni, najbolj osovražena, kajti njihovega poraza je kriva prav v prvi vrsti ta slavna armada in je
FRANCOSKA VLADNA KRIZA IN MEDNARODNA POLITIKA
Angleški in ameriški tisk izražata zaskrbljenost, kako se bo Pinaj/ev naslednik orientiral v zunanji politiki - kaj bo s politiho evropskega združevanja - V ZUAžr! govorijo o možnosti nemške nacionalne vojske Auriolova posvetovanja
PARIZ, 24.	—	Predsednik	ustavi,	po katerem bi bil par-
francoske republike Vincent | lament avtomatično razpuščen
Tassov dopisnik
aretiran v Haagu
HAAG, 24. — Holandsko zunanje ministrstvo javlja, da je bil Tassov dopisnik Pisarev aretiran zaradi poizkusa vohunstva in sabotaže Ministrstvo javlja, da so pri areta-
Auriol je danes predpoldne že zgodaj obnovil posvetovanja za rešitev vladne krize, ki je nastala predvčerajšnjim s Pi-nayevim odstopom. Med drugimi so bili pri nje m Rene Pleven, voditelj demokratične zveze in bivši predsednik vlade, radikal Rene Mayer, socialistični voditelj Jules Moch, radikal Edgar Faure in voditelj golistične parlamentarne skupine Andre Diethelm. Popoldne pa so prišli k Auriolu na posvetovanje Rene Mayer, Paul Reynaud, Edouard Dala-dier, Felix Gouin ter socialistična in kominformistična delegacija.
Po razgovoru z Auriolom je Pleven izjavil, da je razgovor obsegal najraznovrstnejše predmete. Nato je Pleven dejal, da je predočil predsedniku nujnost ustavne reforme, ki naj prepreči, da bi se «nesrečne vladne krize stalno in prepogosto obnavljale«. Pleven meni. da bi to bilo mogoče doseči z dodatnim določilom v
Se
vil
Tržiško-goriška junaka „dneva zmage" kmalu pred ljubljanskim sodiščem
Nemška nota
izraeski v.adi
Zahodnonem-Egiptu Pawel
Kairo, 24.
J11' poslanik v
j'0 3e izročil danes generalu Nagibu noto svoje vlade, v ta *°teri izjavlja; #Dogovor med nemško zvezno republiko ih *raelom o reparacijah je bil Podpisan v okoliščinah, ki ni-bile odvisne od nemške ezne republike in zvezna
Šc nekaj u produkciji uperjenih junakov ub jugoslovanski meji med Ue Gasperijevim nbiskom v Gorici
O De Gusperijevem govoru, ki ga je imel ob 34. obletnici «zmage» v Redipulji, so pisali italijanski novinarji. da se ni posrečil, Dejali so celo, da jih je razočaral, ker so iredentisti pričakovali, da bo stari prehiter s svojo ognjevito besedo pozval vsaj na novi <(pohod na Trstn Pa vendar, čeprav govor ni bil ognjevit, je le razvnel junaštvo n viteški,, srci.i nekaterih manifestantov m jih navdahnil za velika dejanja.
Zdi se da so nekateri ma-ni/e stan ti fcot tudi dopisnik tMestagg.Ta Veneta», občutili v duši «nemi glas vojakov, pokopanih v Redipulji, ki jih je spraševal, zakaj ne gredo nn Trst u medeč verjetno temu mrtvemu glasu še bolj ver.etno pa z iivim bodrilnim glasom iz palače Chigi iz ulice mračnih trgovin m svetega mesta so skupine uniformirani biu. ših in sedanjih karabinjer-iev, beršaljerjev črnosrai ni-kov arditov in drugih potom |
cev slavni, nmsku, legionarjev prišle iz Redipulje v Gorico in hotele pokazati sovražniku. da jim ni do šale in da poznajo tudi silo Oboroženih sovražnikov na meji niso našli, zato pa so našli dobro publiko — jugoslovanske železničarje, ki so izvrševali svojo dolžnost in jugoslovanske otroke, ki so se igrali ob me ji in radovedno opazovali to strašno bojevito razpoloženo in s perjem okrašeno gručo.
Program se je začel z zažiganjem dimni,i bomb, kar bi, zdi se. moralo spominjati na dim zažganih hiš po Liki in Dalmaciji i; let 1941-43. Kaže. dn je izvajanje ritmični, vaj metanja bomb mečevanja in drugi i vojni, i veščin, ki se prilagajo ««iteškemu« videzu teh «juna 011» toliko utpelo, da so železni ant m otroci ookali od smeha.
Med temi strašnimi vojaki se je našlo tudi ne aj milostnih hudi Takšen je bil tu di Mano Patessio ki je ne-
kajkrat prišel do oken železniške postaje in velikodušno spraševal železničarje. koliko ur življenja naj jim še daruje.
Vendar vse to ni bil glavni cilj prihoda te vesele druščine, Prišli so zaradi večjih podvigov,
Proslava ndneva zmage» ne bi bila dovolj slovesna brez ujetih, sovražnikov. Čeprav nekam pozno, dolga leta po končani, vojni so le prišli, da ujamejo vsaj enega in da ga po starenl rimskem vojaškem običaju v triumfu pripeljejo skozi Gorico pred samega De Gaspenja Bil jim je potreben «jugoslovanski komunistični stražar» in prišli so da ga nekako ulovijo. Najpogumnejši so vlekli žreb in iz gruče hrabri i sta se izločila dva najhrabrejla — Mario Vatessio in Otureppe Miloc-rhi Ta dva sta moi-heseda Ko se je zmrn ilo sta presto nila me o in <la na lov.
S"ino 5<l metrov m plen je tu. Toda , ta prekleti jugodo j
vanski — stoj! Roke v vis! ] Malo nerodno. Morala sta dvigniti roke. Morala sta iti v stražarnico. Ni pomagala niti Milocchijeva črna sraj-caj niti Patessijev bersaljer-ski operjeni klobuk in uniforma, niti slike svetih Benita in Adolfa, ki sta jih vzela s seboj. Vendar se nista kar tako strahopetno vdala. Poskušala sta vse, da bi graničarje podkupila.
Ni jima bilo lahko z jugoslovanskimi graničarji, ne samo zaradi prestopa meje. Za to bi se še nekako opravičila: prišla sta iskat kaj za pod zob, ker v nobeni gostilni v Gorici nista dobila hrane. Toda hujše je ono drugo. Nekoč so bila že v Jugoslaviji. Milocchi je ubil nekega lugoslovanskega častnika. O Patessiju pa gre glas, da je pretepal delavce v tržiš em nristaniš u in portavil bombo » sedežu neke slovenske organizacije; od eksplozije .je bil •'■i otro ob roko To pa je tisto nerodno in
o tem bosta morala govoriti na sodišču v Ljubljani, kjer se bosta čez nekaj dni pojavila na zatožni klopi
Zdi se pa, da jima ni niti vseeno, kaj si bodo mislili njuni kolegi iz tCircolo Ita-lia«. Mislili bi si lahko, da nista dobra patriota, mogli bi ju obsoditi, ker nista izvršila naloge, Ta obsodba bi ju verjetno težko prizadela, kajti v «Circolo Italia» niso vključeni samo bivši karabinjerji. V nalogi borbe za razširjenje meja matere Italije na vzho• dAi so pod eno prisego, čeprav morda v razliinih društvih, združeni fašisti in neo-fašisti, Togliattijevi in Nen-nijevi «socialkomunistir> in pobožni demokristjani.
Toda, verjetno nam ni njuna kriv la, če nista izvršila naloge. Edina napaka je bila u tem da sta naletela na ju-go lovrrns' e graničar e ki. kadar so v službi nimajo srni, la za karnevale in cirkuse.
če bi prej kot v 18 mesecih umaknil zaupnico, ki jo je dal ob investituri novega ministrskega predsednika na podlagi določenega programa.
Sdgar Faure pa je menil, da gre za «krizo večine« ki traja že od izzvolitve nove zbornice in ki grozi vreči vsako vlado, kakor hitro se odloči kaj ukreniti. Zaradi tega, je deial Faure, je potrebno ustvariti večino, ki bo čim širša: poudaril je. da je učinkovita vlada Franciji nujno po. trebna. kar je treba rešiti celo vrsto važnih vprašanj, in zaključil: «Važnejše je, da se kriza reši dobro, kot da se reši hitro«
Francoski listi danes obširno komentirajo vladno krizo in skušajo ugibati, kdo bi utegnil biti Pinayev naslednik Za večino komentatorjev je najbolj verjetno, da bo mandat za sestavo vlade dobil Henri Teitgen, predsednik parlamentarne skupine MRP, ali pa morda Bidault. Včerajšnje De Gaullove izjave so postavile tudi vprašanje, ali bodo v novi vladi tudi golisti. «Figaro» pravi, da De Gaullove izjave «nikakor ne bodo olajšale pogajanj, ker pozivajo na uničenje demokratičnega režima*.
Opozicija pa dolži Pinaya, da je ravnal nekorektno in da je prevečkrat zahteval zaupnico. Neodvisni socialistični list «Combat» se sprašuje, ali je res ljudsko republikansko gibanje edino povzročilo Pi. nayev padec m opozarja na «skoraj splošno sovražnost parlamentarnih skupin proti Pinayu, ki je v očeh mnogih kriv, ker je presentljivo prišel na oblast«. Po mnenju lista so poslanci MRP samo glasno izrazili tisto, kar si šepetajo skoraj vsi parlamentarni voditelji.
Golistični predstavnik Diethelm pa je izjavil novinarjem, da zahteva njegova skupina «zelo široko narodno skupnost» in da so golisti ((pripravljeni dati takojšnjo pomoč vladi, ki bi odločno šla po poti, ki se jim zdi potrebna*.
Medtem poročajo s pariške borze, da se je po Pinayevem odstopu nesorazmerno povečale nakupovanje zlata.
Tudi svetovni tisk se obširno ukvarja s francosko vladno krizo. «Washington Post« pravi, da je «strašilo De Gaullove vlade na srečo še vedno daleč« in meni, da bo Auriol verjetno poveril sestavo nove vlade Bidaultu. List
izraža zaskrbljenost, kaj bo z ratifikacijo pogodbe o evrop. ski vojski v francoskem parlamentu in pravi, da bi bila v primeru francoske odklonitve «edina alternativa ustanovitev nemške nacionalne vojske«. «New York Times« pa zatrjuje, da bo «prej ali poznaje večina morala biti razširjena z levim krilom centra« in sodi, da se bodo vladne krize ponavljale, vse dokler bo Francija ((ohranila ustavni sistem, ki ne odgovarja socialni, gospodarski in politični stvarnosti našega časa«.
Angleški tisk izraža na splošno mnenje, da Pinayev odstop prebaja okvir francoskih notranjih zadev in da se bo odražal v vsej Evropi. ((Times« meni, da Schuman ne bo več zunanji minister, izraža pa upanje, da bo tudi njegov na. slednik priiel do istih zaključkov, in dodaja, da utegne Pi-nayjevemu padcu slediti finančna in politična kriza. Liberalni ((Manchester OJuar. dian« pa piše, da bo tudi bodoča vlada verjetno spoznala, da mora slediti Pinayjevi gospodarski politiki. List pravi, da se zdi, da so golisti pripravljeni prevzeti mesto ljudskih republikancev v novi vla. di;; če se bo pa to zgodilo, utegne priti do važnih sprememb v francoski zunanji politiki. «Ce gredo ljudski republikanci, gre tudi Schuman in z njim politika evropskega združevanja, ki jo je zagovarjal«, pravi list.
povsem logično, da se v fašističnih oficirskih vojaških, glavah v Italiji že skoro de. set let snuje maščevanje. Trenutno pa seveda ne morejo drugače, kot da se maščujejo — na papirju... Zato se ponujajo Grčiji in Turčiji in ju odkrito pozivajo, naj se ne povezujeta z Jugoslavijo, temveč z Italijo. Takole pravijo: <dz vsega tega jasno izhaja, da samo prijateljstvo med Italijo, Grčijo in Turčijo pomeni realno stabilnost in bistveno jamstvo za atlantsko obrambo... Ničesar ni mogoče skleniti v Sredozemlju in na Balkanskem poloto, ku (!) brez prispevka Italije...)) Skratka — oni so v prvi liniji, za katero je v svo. jem govoru maršal Tito dejal: «Da, v prvi liniji, toda V tisti od zadaj!«
No, še lepša pa je tista. M so jo prinesli v včerajšnjem uvodniku, v katerem se jezijo, da Rusija v zadnjem času premalo napada Jugoslavijo, da jo enostavno pušča v miru in se rajši bavi z obešanjem Slanskega in drugih. «Zaradi vsega tega je naravno, da je Rusija v pogledu Tita začela izvajati politiko «laisser faire, laisser passer«... V načrtih hladne vojne izvaja maršal Tito — hote ali nehote — svojo dolžnost v interesu cerkve, iz katere je izšel samo zato, da bi se ponovno vanjo vrnili).
Zadeva je sicer zelo otročja, pri čemer seveda ni prav nič manj zlobna, v obe i primerih po pomeni — če ne kaj hujšega — vsekakor podcenjevanje delovanja zdravega razuma povprečnega za-padnjaškega politika, ki kljub vsakodnevnemu popuščanju italijanskemu izsiljevanju, prav gotovo nikdar ne bo pozabil,. kako je bil na p>. Franciji zaboden nož v hrbet in kako so padale častne bombe na London. Toda tudi ne glede na to je zelo verjetno, da rimska histerija in bedasta vloga ne more naleteti na plodna tla predvsem ne tam' kjer je mnenje vojaških krogov o italijanski vojski takjno, kakršno je opisal v nekem ameriškem listu pred kratkim tisti novinar, katerega je nelci zaslužni abesinski prostovoljec pozval na dvoboj, ker je tisti i Pacciardi-jev i i jest in šest divizij označil za tisti č'.en v verigi a-tlants ega pa':ta, ki je napravljen iz špagetov,
Mi jih poznamo — naše sosede — m če svetovni tisk obiavlja ta šne resnice kakršna je gornja, prav zares da nima. smisla če bi o zadevi potrošili še l.akšno besedo. Omenimo naj le še trditev včerajšnjega popoldnevnega demokristjanskega glasila, ki pravi:	((italijanska vlada je
po zadnji diktatorjevi odklonitvi mnenja, da se je glede Trsta ustvaril položaj brez izhoda na terenu direktnih sporazumov in bo zaradi tega morala iz tega dejstva povleči logične za'cljučke».
V Rimu zelo dobro vedo, da je položaj brezizhoden odkar zahtevajo uresničenje pristranske izjave, ker zelo dobro vedo. da STO 'ne bodo nikdar dobili, kar jim je ne samo v svojem ‘ zadnjem govoru, temveč že mnogokrat ponovno odločno povedal sam predsednik jugoslovanske vlade. Mi, ki gledamo na ta «izhodni» položaj prav na «položaju» samem, pa smo mnenja, da je jugoslovanski odklonilni odgovor glede haa-škega sodišča celd mnogo preblag in prevljuden. Imamo namreč v mislih Beneško Slovenijo in brezpravni položaj naših tamkajšnjih bratov. Kaj in kako bi odgovoril Rim (e bi Beograd — popolnoma ti-p ravičeno! — postavil to vprašanje pred Haag?
»OBRTNA J|]( A za poskuse na ljudeh
METZ. 24. — Francosko vo-jaško sodišče je danes zjutraj obsodilo na dosmrtno ječo nemška zdravnika iz zloglasnega koncentracijskega taborišča Struthoff, dr Otona Bi-cKenbacha in dr. Eugena von Hagena. ki so ju spoznali za Krive, da sta med vojno izvrševala poskuse s strupenimi plini na jetnikih tega taborišča
Državni tožilec je včeraj zahteval za oba obtoženca smrtno kazen. Zagovorniki pa so ugovarjali, češ da jetniki v času, ko sta oba zdravnika na njih izvajala svoje poskuse, še niso bili zaščiteni z deklaracijo Združenih narodov, ki je bila izdana leta 1948.
Sodišče je obsodilo na smrt dr. j^ugusta Hirta in dr. Hel-
muta Ruhla, oba odsotna, med. tem ko je bil dr. Bong oproščen. Sesti obtoženec, dr Helmut Graece, pa je tijj pred zaključkom procesa umrl.
Zdi se. da bo obsodba povzročila ostre proteste prebi. valstva in organizacij bivših političnih jetnikov, medtem ko tudi ne bo zadovoljila tistih redkih, ki trdijo, da so bili poskusi obeh zdravnikov «v skladu z zdravniško etiko«.
NEW YORK, 24. — Eisenho-
wer je določil za podtajnika v poljedelskem ministrstvu v bodoči vladi True D. Morseja, ki ima 58 let in je predsednik upravnega sveta neke kmetijske ustanove. Kakor je znano, bo novi minister za kmetijetvo Ezra Taft Benson.
M
m
Danes, četrtek 25. decembra
3o*ič, Zicigoj Sonce vzide ob 7.45 in zaione od 16.25. Dolžina dneva 8.40. Luna vzicle ob 12.14 in zatone ob l.io. Jutri, cetek 26. deoembra Stefan, Zlatka
Pozdrav
novemu prefekta
GORICA, 24.	-	Dosedanje-
ga goričkega prefekta dr. Giammicheleja je italijanska vlada zamenjala in na njego-go mesto imenovala dr, Renata de Zerbija, Ob imenovanju novega vladnega predstavnika čutimo dol.nost, da ga pozdravimo na način, ki ga verjetno ni pričakoval. Ker njegova namestitev sovpada s pričetkom novega leta. naj mu bodo te betede tudi naše novoletno voščilo.
Slovenci v Italiji od prihoda Italije živimo v brezpravnem stanju. Mirovna pogodba, italijanska ustava in človečanske pravice nam jam.i-jo narodno enak-opravnost, priznanje slovenskišol uporabo slovenskega jezika v javnih uradih itd. Obljubili so nam manjšinsko zakonodajo in uzakonitev slovenskih šol.
Te naše pravice smo že večkrat pn.azali vladnim oblastem in jih znova opozorili na diskriminacijske postopke. Ob vsakem prihodu novega i'ladnega predstavnika na vaše mesto smo izpolnili to svojo dolinoit do slovenskega naroda v Italiji: izpolnili srno jo tudi tokrat.
Izredno bi bili zadovoljni, ako bi z vašim pri:odom, g. novi prefekt, zapihal Slovencem v Ita.iji ugodnejši veter kot doslej da bi pri.eli predvsem vi sami. spoštovati zakone in člene ki ste ji,i vi pripravljali in tudi sprejeli. S tem bi bile v tem delu Evrope odstranjene krivice, ki prav gotovo ne dela o časti vaši državi s toliko stoletno kulturo in civilizacijo.
S podporami in štipendijami
hočejo italijanske oblasti potujčiti mladino i as Beneške Slovenije
!z izdajstva
v izdaistvo
GORICA, 24. — Tako imenovano liberalno glasilo gori-škega slovenskega reakcio-narstva se v svoji božični številki na vse mogoče načine zaletava v Demokratično fronto Slovencev v Italiji, v n.,ene voditelje ih napredno časopisje. Se posebej se spotika ob državo našega matičnega naroda, blati njene voditelje in se grobo izraža o njenem junaškem pohodu v socializem.
Pogum za take protislovenske izpade mu daje tistih 19 glasov večine. Ta časopis misli, da si je s tem pridobilo nič manj kot legitimacijo za blatenje jugoslovanskega socialnega reda, za izrekanje resnic na.višje nedosegljive initan ce itd. in se s samim t superlativi oaha. da je mnji-hovo lice neomadeževanon, medlem ko naj bi nas ukrstil Togliatti in nas na licu mrazil t>e trame ev iudežev poljub«.
Predobro poznamo pljune takih stvari, da bi ne vedeli, kaj se za wimi skriva Niso se izrazili ampak so namignili na «jrutelančno» politiko in dati razumeti da od Italijanov ne moremo ni esar pričakovati Te nji! ove teon e poznamo ker poznamo Ijudi, ki Ji sinjo m zagovarjajo Todn prav dobro vemo gakaj Ji Siri o Ho ii'o se da bo nekega dne propadlo ti-ti, IH g iv ve me kakor bo šla na 'lilo n i.ow reak onarna pr iti ociulist. sna barka ko se b~ido tudi nati,an ki delovni ljudje v Cror:ci zavedali da gre dana nji razvoj v smeri socializma ki je na to pot Krenil v večini za lodno-ev opskih držav in st bo slej ah pre utrl pot tudi v ita-liji Teda; bo na*a fronta soda mtični ludi veliko več a in bo dohe edno pregazila tiste ki tim ie danes politična platforma slovenski soumi-zem proti demo rati:mm delovnim Itali anom m razredno t°r narodno sovra.tvo do Slov n.ev v znmeitvu in v Jug -c aviji.
Tako iiji ovo naznan e je ostanek krvave preteklosti, ko so tudi nekateri ljudje tz sedanjega reakcionarnega sektaškega vodstva preostalega slovenskega liberalizma in klerikalizma z orožjem v roki stregli slovenskemu narodu po žw'jenju samo zato. ker se uh je ljudstvo na ve-It-alo in porodilo iz svoje srede resnične predstavnike ki ng bodo prejemali navodil niti iz Vatikana tn niti iz katere koli druge države. Te zdrave težnje so hoteli zatre ti s krvin ki se jih še danes drž’ m se je ne bodo nikdar iznebili.
Vi padate iz izdajstva v izdajstvo. Pred tremi leti ste volih zn krščansko demokracijo ki nam sedaj streže po življenju čez eno leto bodo morah vaši ljud e znova oddati glas boječi se krščanski demokraciji za oblast ker v vaši organizaciji preveva vatikanski u azovnlen du, in duh vatikanskih agentov v Južni Ameriki.
Zato vam svetujemo, da kljub mrazu ne uatvar ate okoli tvoje barake prevročega ozračja, ker se v njem nujno pri.ne topiti maslo na glava i nekateri, pritepencev. In to samo v vašo škodo.
Odkar hodijo otroci iz Beneške Slovenije v gorišCci Dijaški dom, jih poskušajo oblasti odvrniti od slovenskih šol. Tako je zopet na vidiku podpora za dijake, Toda prej bomo spregovorili o teh, ki so že- v veljavi:
Za otroke iz Beneške Slovenije je v zavodu za vojne sirote v Čedadu 100 mest. Prej niso mogli v ta zavod niti tisti otroci iz Beneš-.e Slovenije, ki so popolne sirote. Poleg tega so bile določene izredne dajatve za vzgojo mladoletnikov v Remanzacco. Vlada je dala podporo nekaj desetin milijonov za mladoletnike iz Beneške Slovenije in s tem zagotovila tudi v tem zavodu zanje več mest.
Sedaj pa so za beneške Slovence razpisali študijske podpore, kar je popolnoma v nasprotju z dosedanjo praiso italijanskih oblasti. Ce bodo šli tako dalje, bodo omogočili mladini iz Beneške Slovenije študij celo na visokih šolah in to na državne stroške. Seveda bodo dobili štipendije le tisti, ki hočejo študirati na italijanskih šolah. Vse to je jasno: hočejo zmanjšati pritok slovenskih otro.t v goriški Dijaš d dom. Tega vsega pa ne delajo odkrito, skušajo pa pridobiti mladino, ki je žel na študija in jo tako odvrniti od šolanja v materinem jeziku
Mestni ovtobusi
za proza ke ae bodo stavka i
GOR.CA, 24. ■— Mestni avtobusi bodo za praznike poslovali po običajnem urniku. Uslužbenci podjetja Ribi so ob praznikih opustili vsako misel o stavkanju za uveljavitev svojih pravic.
Med tem časom bodo uslužbenci podjetja Ribi predložili prošnjo prefekturi, županstvu .n inšpektoratu za motorizacijo v Vidmu z namenorh. da bodo takoj pričeli z izvajanjem zakona o enakem ravnanju z uslužbenci cestnih železnic m uslužbenci mestnih avtoprevozmh podjetij ki imajo po zakonu št. 628 od 24. junija 1952 nad 25 uslužbencev.
sindikalni zborovanji. Govornik je poslušalcem obrazložil zadevo v zvezi z božično doklado in pravicami delavcev. Ta zborovanja so organizirali, ker vodstvo predilnice noče izplačevati božične doklade tistim delavcem, ki so bili med letom odpuščeni za začasno dobo.
Sindikalna organizacija bo branila interese delavcev ker delovna pogodba predvideva zmanjšanje božične doklade samo v primeru prenehanja delovnih odnošajev.
Izvolitev župana v Tržiču
TR2IC, 24. - V torek zvečer je biila prva seja občinskega sveta za izvolitev novega župana in občinskega upravnega odbora. Prejšnji župan je pozval udeležence, da pregledajo izvolitev novih občinskih svetnikov. Namesto izbranega
svetnika Pavla Marcozzija, bivšega fašističnega «podesta» v Tržiču od leta 1939-1943, so na protest kominformističnega svetnika določili' Jakoba Romea (MSI).
Sledila je izvolitev župana. Valilo je 30 svetnikov, 3 glasovnice so bile prazne. Anton Pacor (DC) je bil s 16 glasovi izvoljen za novega župana v Tržiču. V občinski odbor so bili izvoljeni 4 stalni odborniki in 2 namestnika.
Urnik nameščencev
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce, da morajo razobesiti na vidno mesto v svojih trgovinah delovni urnik svojih nameščencev z raznimi odmori.
Delovni urnik naj delodajalci oddajo na inšpektoratu za delo. Globa je predviden? od 800 lir do 4000.
REZIJA Z GOROVJEM MUZCI
Yvs turskih kleteh je Se store rine
Dve sindiks'ni zborovanji
( v predilnici
GORICA, 24. — Včeraj sta bili v predilnici v Podgori dve
KINO
VERDI. 15: «Oči brez smeha«,
L. Olivier in J. Jones. VITTOR1A. 15: «Luči z odra«.
C. Chaplin.
CFNTRAIE. 15: <iLuči z odra», C. Chaplin.
MODERNO. 15: «Rdeča luna«, L. Gloria.
Kino v Štandrežu
V četrtek 25., petek 26., soboto 27. in nedeljo 28. decembra bodo v kinodvorani v Standrcžu predvajali film «0-troci brez staršev«. V glavni vlogi nastopata A. Nazzari in Y. Šanson. Pri e‘ek ob 18. in 20.15, Opozarjamo obiskovalce iz Sovodenj, da imajo po novem, voznem redu možnost priti k predstavi ob 18. uri z avtobusom, ki odh’ja iz Sovodenj ob 17.50 in se v,a a iz Stand eža ob 20.10 v Sovodn;e
Burja je razsajala v začetka decembra na Osiavjo in še kakšna burja! Brda so bila že pred njenim prihodom slekla svoj jesenski nakit in jo s trepetom pričakovala popolnoma ogoljena. Burja ni odnesla le zadnjega suhega listja z dreves. ampak, tudi zadnje nade oslavskih kmetov na . pošteno plačilo za trudapolno delo, nade s katerimi jim je napolnila srca prekrasna, vsa v cvetju vriskajoča briška po. mlad. Tisto cvetje je rodilo približno 600 stotov češenj, ki j ih je bilo veselje gledati, do-| kler so se na drevesih rdečile j med zelenim listjem. To krat-j ko veselje pa se je kmalu I spremenilo v žalostno razočaranje. ko so jim nakupovalci ponujali komaj 10 do 15 lir za kg češenj. Velik del oslavskih češenj so zaradi teh smešno nizkih cen porabili za prašičjo krmo medtem ko so jih pustili mnogo kar na drevesih, ker jim ni bilo mogoče s pobiranjem tratiti dragocenega časa. Tako se je s popolnim neuspehom zaključilo letos poglavje o češnjah.
Ostalo je še upanje na vinski pridelek, ki znaša letos ne. kaj nad 1500 hi, medtem ko pridelajo na Oslavju v naj-ooljših letih tudi 2.000 hi vina. Ali kaj naj oslavski kmet pričakuje od novega vina, ko ni še razprodano niti vse vino od lanskega pridelka? V o-slavskih in sploh briških kleteh torej še v decebmru najdeš lansko vino po 80 lir liter, v Trstu pa, ki je sedaj glavni potrošnik briških vin so mnogi krčmarji že nekoliko mesecev pred trgatvijo vsiljeva. li svojim gostom italijanska vina mnogo siaoše vrste pod pretvezo, da so domača vina, h katerim prištevajo Tržača ni tudi oslavska in števerjan-ska vina, že razprodana.
Gospodarska kriza pritiska namreč tudi na krčmarje, go* sti so vedno redkejši in imajo prema!o denarja za dobra, pristna vina, zato si krčmarji radi pomagajo iz zadrege z talijanskimi vini. katera jim trgovci ponujajo po zelo nizkih cenah; saj prihajajo tudi iz Italije zelo dobra vina, a ta so št dražja nego naša domača in se prodajajo izključno v steklenicah.
Medtem ko se življenjske potrebščine vedno bolj draži-
jo, so briški vinogradniki v velikih skrbeh, ker cene vinskega pridelka, ki je zanje življenjske važnosti, polagoma padajo in ker kljub nizkim cenam tudi prodaja ne gre gladko od rok. V bolje razumevanje gospodarskega položaja na Oslavju je treua povedati, da je prva svetovna vojna popolnoma uničila vse vinograde, vsa drevesa in sploh vse rastline ter vse stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Po vojni ni ostalo ničesar in je bilo treba vse na novo nasaditi, zgraditi in nakupiti. O vojni odškodnini bolje da ne govorimo, ker bi odpirali le stare rane. Vsekakor se na vseh kmečkih stavbah še danes vidi, da se je v naglici in za silo napravilo le to, kar je bilo za življenje in delo najbolj nujno potrebno O vojni odškodnini bodi omenjeno le to; da so izplačali samo 6.000 lir za vinograde, v katerih so pred vojnim opustošenjem pridelovali do 100 hektolitrov vina.
Oslavci so takoj po razmejitvi, ko je bila njihova vas pridružena k Italiji, predvidevali, da jih čakajo težke borbe za gospodarski obftanek in so prišli do zaključka da se bodo mogli ohraniti le s pomočjo zadružništva. Zato so takoj začeli s pripravljalnim delom za ustanovitev primerne zadruge, ki je bila registrirana leta 1950 pod imenom «Briška vinarska in sadjarska zadruga« r omejenim jamstvom na Oslavju.
Briška zadruga ima po pravilih namen, pospeševati nakup in prodajo kmečkih pridelkov kakor tudi domačih in tujih industrijskih izdelkov ter skrbeti tudi za ustanovitev vinotočev, trgovin in mesnic v domačen kraju pa tudi v tujini, kjer so po mnenju vodstva zadruge ugodna tla za prodajo teh pridelkov in izdelkov. Do zdaj je vpisanih 25 zadružnikov, ker pa zadruga ni le vinarsko-sadjarska (torej kmetijska), ampak tudi potrošna (glej zakon z dne 14. decembra 1947 št. 1577), bi kct takšna morala imeti najmanj 50 članov da bi jo bilo mogoče vpisati v zadevni zadružni register pri goriški prefekturi.
Iz tega razloga in zaradi drugih podrobnosti, ki se ne ujemajo z določili omenjenega zakona, je goriška prefek-
G n K I Š K E S P I) H T N H »ESTI
Pro Gorizia-Legnctgo 3:1
Vrednost prerojene goriške | ekipe se je pokazala v nedelje na stadionu, kjer smo videli — | sicer samo v drugem polčasu — ekipo, ki zna igrati hiter in koristen nogomet. Kronika prvega polčasa je kionika tekanja za žogo na polovici igrišča brez nobenega cilja. Po tridesetih minutah igre pa za-nejo domačini resneje pritiskati in •vratar gostov Lanza mora kar trikrat v dveh minutah zavrniti močne strele goriških napadalcev. Zoga gre v korner, a jo nato branilec ustavi z roko v kazenskem prostoru. Sodnik prisodi ena'5tmetrovko, ki jo strelja Gratton; žoga se odbi je, a prihiti Boseo, ki jo z močnim strelom pošlje v vrata. Ura kaže 33. minuto igre Po tem uspehu se zdi, da so domačini spet zaspali, dočim skušajo i gostje prodreti skozi goriške vrste, a brez uspeha. Prvi polčas se konča brez drugega gola.
V drugem polčasu pa poka žejo gostje novo igro zgrajeno na hitrih podajanjih in na prodorih posameznikov. V tem se izkaže zlasti desni polkrileo Creston, ki večkrat dospe do goriških vrat. a ne more doseči uspeha zaradi odpora odličnih goriških branik ev. Krona vseh njigovih poskusov je bil gol. ki ga je dosegel v 21. minuti drugega polčasa. Ta gol, ki je prinesel gostom izenačenje vpliva kot mrzla prha na. go-riške nogometaš« Zb ud jr se iz po cna in začne o v uiejenih vrstah pritiskati na obrambo
gostov. Tu se pokaže skupna igra Morettija, Grattona in Di Biagia, ki večkrat ogroža Lan zova vrata. V 30. minuti pusti i Franzov strel vratarja gostov z dolgim nosom. Čeprav so sedaj Goričani zopet v vodstvu, se ne zadovoljijo. Štiri minute , pozneje je zopet Franz tisti, ki pošlje žogo v vrata. Kljub dvema točkama razlike so domačini še vedno v napadu in v 36. minuti, to je dve minuti za tretjim golom pade Di Biagio v kazenskem prostoru; če bi ne bilo tega padi a, bi prav gotovo dosegel četrti gol. Še celih devet minut ima vratar Lanza roke in... noge polne dela, dokler ne zažvižga sodnik Man-cinelli konec tekme.
Med domačini moramo orne niti poleg že zgoraj Imenovanih treh napadalcev še Tulis-sija in Furlana ter Franza Pri gostih pa so bili najboljši Cre ston, Lanza in Tosoni.
Moštvi sta nastopili takole: PRO GORIZ1A: Buttignol; Ve-i nuti. Cuzzot. Tulissi, Furlan. Zandomeni; Moretti. Franz. Bosco Gratton, Di Biagio.
LEGNAGO:	Lanza, Della
Mura Favalli, Rizzatto, Bal-duzzi, Luca; Bon. Creston. Mut-| *o, Silvestrini, Tosoni.
Sodnik M.rcnolli iz Mestre. # * #
Pro Gorizia ie pc nedeljski zmagi po dvanajstih odigranih tekmah na deveteri' mestu z enajstimi točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Trsiu pro ti Ponziani.
Juventna B-Juventus 2:2
Kot je videli, ima rezervno moštvo Juventine večjo srečo kot prvo moštvo, ki gostuje v deželnem kvalifikacijskem prvenstvu. Za Juventino B se je prvenstvo druge lige komaj začelo, Odigrala je dve tekmi, v vsaki je dobila eno točko. V nedeljo smo zopet videli Juven-tince na sovodenjskem igrišču, kjer so igrali z Juventus iz Tržiča.
Igralci so bili naslednji: JU-VENTINA B:	Spanger; Jarc,
Pavlin; Cecconi. Velussi, Kar-njel; Mermolja, Trampuš. Marega, Ferfolja, Morelli. JUVENTUS:	Mazzucchin; Chiur-
co, Visintin; Dot, Rauci, Natu-ral; Prosperini, Carielli, Scal-Hni, Godia, Catania.
Del neuspeha Juventine je treba pripisati Spangerju, ker je prišel na igrišče z bolno nogo; kljub temu pa ga moramo pohvaliti, kajti kljub bolečini je dobro branil svoja vrata. Pohvaliti je treba Pavlina. Cecconi ja. Trampuša in Morel lija. Od gostov pa je bil ta dan v dobri kondiciji Prosperini ki je vodil zelo hitro igro. Poleg njega je bil dobei Scallini. * * *
V prvenstvu prve lige je goriška lsontina podlegla v nedeljo ekipi iz Bra?zana s 4-1. lsontina je sedaj na desetem mestu v lestvici (trinajst tek movalcev) s štirimi točkami po šestih odigranih tekmah.
tura zavrnila obvezni vpis v svoj zadružni register; zato ni mogla briška zadruga še pričeti s svojim delovanjem. Bržkone se sestavljaiec pravil ni oziral na gornji ukaz, ki je bil objavljen šeie v januarja 19i8 Na željo pobudnikov briške zadruge je zadružna zveza v v idmu poslala zadrugi navodila za spremembo pravil v soglasju z zakonskimi določbami. Vsekakor bo treba zadrugo rai.širiti na Stever.jan, ker ne bo mogoče na sami Oslaviji, ki šteje komaj 35 kmetij zoran ou članov za vinarsko sadjarsko zaarugo.
Ker so se v z»rlnjih desetletjih mnoge zadruge izrodile v špakulantivna podjetja, je postaia zadružna zakonodaja v raznih državah mnogo bolj stroga. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je n. pr. avstrijska vlada razpustila sploh vse avstrijske «zadružne» posojilnice (bilo jih je nekaj tisoč!), ker se je večina spre menila v majhne zaseune banke, Prav tak namen borbe proti zasebni špekulaciji in obrambe zadružnih načel ima tudi italijanski zakon o zadružništva z	14JH.1JK'?
(zbirica «Lex» 194S-I. in Gazz. Uff. 22-I.li.48), ki določa med drugim, da morajo zadruge delovati po načelu vzajemnosti (člen 14). Zato priporočamo vsem zadružnikom, posebno pa tistim, ki hočejo ustanoviti nove zadruge, da pazljivo prečitajo omenjeni zakon. Sno. valci briške zadruge pa naj vztrajajo do končnega uspeha v svojem hvalevrednem prizadevanju in vsi briški kmetje naj jih vsestransko podprejo, ker bodo le tako dosegli boljše cene za svoje pridelke in cenejše prišli do svojih življenjskih potrebščin Na Oslavju mislijo tudi na graditev zadruzne kieti, da bi dvignili kletarstvo na primerno višino. Računajo da bi njihovim razmeram ustrezajoča sodobna klet stala najmanj 50 milijonov lir. Ni pa verjetno, da bi mogla njih zadruga z o-menjenim jamstvom dobiti tako visoko posojilo. To in druga važna vprašanja, Kakor n. pr. prodaja mesa, žganjekuha, se bodo dala vsekakor laže rešiti, ko bo zadruga «shodila». Potem bo morda mogoče skleniti primeren dogovor z »Delavskimi zadrugami« v Trstu, ki bi sprejemale njih pridelke predvsem vino in sadje ter klavno živino v zameno za kmečke življenjske potrebščine. V tem primeru bi tržaška zadruga lahko takoj po trgatvi prevzela ves briški mošt; tako bi odpadla potreba po dragi zadružni kleti.
Sploh bi se morale kmečke zaaruge omejiti na čim hitrej; še in ugodnejše razpečavanje svojih pridelkov in na čim cenejšo nabavo vseh svojih potrebščin ter opustiti načrte o ustanavljanju lastnih proda-jalnic, mesnic, vinotočev itd., ker je tako gospodarstvo za kmečke zadruge preveč zamotano in nevarno ter sili iz okvira pravega zadružništva, ki ne sme imeti nobenih drugih namenov razen gospodarskega ojačenja vseh svojih članov. Gospodarsko ojačenje kmečkega sloja pa obstoji le v ugodnejšem prodajanju pridelkov in v cenejši nabavi potrebščin. Kmetje bodo le taki: prišli do sredstev ki so potrebna za tehnični nap edek in modernizacijo poljedelstva. Vse to pa se da doseči samo v zdravi zadružni organizaciji, vznikli iz sredine kmečkega sloja samega, kakor na samem Oslavju.
Prav zaradi tega se nam je zdelo koristno da se nekoliko obširneje razpišemo o tej zadružni zadevi, ki naj bi bila v spodbudo vsem našim kmetom. Zal da smo morali zaradi tega izpustiti danes več drugih važnih vprašanj, ki pa [pridejo prihodnjič na vrsto (Po «Gospodarstvur>)
NOVI FII.IHI
,$ci dtne&a ‘
Dolgu časa smo pričakava li ta Jilm predvsem zaradi | igralcev	(Jennifar	Jones
' l.anrence	Oliuier),	ki v
njem na-to ajo in režiserju (William Wyler), ki je zelo j znan v kinematografskem
svetu. To pričakovanje je stopnjevalo še dejstvo, da je film povzet po delu Theo-dora Dreiserja. Ce film ni padel pod pričakovano višino. se moramo zahvaliti samo režiji, ki je znala z redko poetično močjo podati snov. ki je po svojem bistvu izključno romantičnega značaja. Od vsega Drei-serjevega filozofskega, socialnega in polemičnega sveta je v filmu ostalo le malo ali skoraj nič. Celo delo se ie spremenilo le v sentimentalno zgodbo, ki bi se lan'o dogajala kjerkoli in kadarkoli, ne da bi pri tem morali iti iskat prav Drei-serievo ime.
Pripoveduje nam o podeželskem dekletu, ki pride v mesto da bi tu dobila delo. V vlaku spozna potnika, ki jo sprejme v svoje stanovanje. ko dekle izgubi službo. Čarne nato spozna Georga Hurstwooda. ravnatelja naj-boli znane mestne restavracije in oba se drug v drugega zaljubita. Ker je Georg že poročen in Carrie za to zve. mu hoče zbežati, vseeno pa jo prepriča, da ostane z njim in skupaj odideta v Neiv York. Georg nima denarja, ker je vse njegovo imetje zapisano na ženino ime, pred odhodom pa si brez vednosti gospodarja izposodi večjo vsoto denarja. To dejanje je zanj usodno, ker prepriča bivša žena gospodarja, da ga policijsko zasleduje in prisili, da vrne preostali denar. Začenja se sedaj za Georga in Carrie trda pot brezposelnosti in revščine, ker ga nobeno podjetje noče več sprejeti v službo. Carrie moža ne mo-
re več razumeti in ga zapusti ter začne novo življenje v gledališkem svetu, kjer kmalu postane slavna. Georg pa vedno bolj propada., da postane naposled berač. Carrie sploh ne ve več zanj, dokler se ji nekega večera ne približa ter jo prosi za zadnjo miloščino: majhen denar ter , izgine za vedno.
Moramo reči. da se je Wyler neverjetno dobro znašel pred to sentimentalno vsebino. Vsaka oseba, vsako nesoglasje, vsak pripetljaj je samo neposredno podčrtan, kot bi režija hotela iti preko njega ih ga samo polemično prikazati. Ta o n. pr. klepetavo množico Chicaga spoznamo le iz bežnih pogledov Carrie in Georga. Pogledi, ki ne ve mo, komu so namenjeni iz katerih pa le spoznamo, da mora biti v bližini nekdo, ki bo obema še mnogo škodoval. Kjer pa pripovedovanje ni moglo ohraniti te neposrednosti, se nam očitno kaže nesoglasje, nastalo iz prevelikega poenostavljenja Dreiserjevega dela. Kot je izginilo razmotrivanje socialnega stanja družbe ob začetku stoletja, tako lahko rečemo, da je izginila tudi prava figura Carrie. Morda pripomore k temu tudi čudovita igra Laurenca Oli-viera. ki se tatoj postavi v ospredje ter skoraj nel ako zatemni celotno Carrie, od katere nam je Jennifer Jones mogla prikazati le zelo enostransko sliko. Vendar pa, kot smo že rekli, je film precej nad povprečno višino in je na letošnjem beneškem filmskem festivalu žel mnogo uspehov.
Akademija
na slovenskem liceju gimnaziji in učiteljišču v Gorci
V sredo je bila v šolskem domu božična prireditev z deklamacijami, predavanji in petjem. Za uvod jc stvarno in lepo predaval dijak IV. r. uči- J teljišča Jožef Jelen «0 svetem večeru v slovenski hiši«. Zbor učiteljišča je nato zapel «Glej zvezdice božje«. Po petju je dijakinja učiteljišča Marija Ferletič predavala o ((Božičnih motivih v slovenski narodni pesmi.Predavanje je tako uspelo, da bi ga bilo treba tiskati. Sledile so deklamacije: «Jezusovo lučko« je deklamirala Frančiška Štrukelj, «Božično» Slavka Logar, Sar-denkov ((Sveti večer vasuje« pa beneška Slovenka Lilijana.
Profesor dr. Milan Bekar je v esejističnem predavanju «Sveta noč v slovenski umetni pesmi» zajel vso slovensko literaturo.
Sledile so recitacije Bogdana Šuligoja, Benedetiča, Ivanke Boneta. Elde Gravnarjeve in Lučke Novijeve. Iz Stritarjevega romana ((Gospod Mi-rodolski« pa je recitiral odlomek «Božičnega žanra« dijak III. liceja Cupin.
Odlomek Ivana Cankarja «Iz hiše Marije Pomočnice« je recitirala dijakinja III. liceja Dana Bratuževa. Zbor je nato zapel «Kaj se vam zdi pastirčki vi«. Dečki so odpeli še ((Prizor koledovanja v Brdih« zbor je zapel še zaključno pesem «Sveta noč blažena noč s solo petjem dijaka Benedetiča. Zbor je vodil zaradi odsotnosti profesorja Fileja spretno in sigurno dijak IV. r. učiteljišča Bolčina iz Podgore j
ZSPD V GORICI
PRIREDI V SREDO 31. T. M. OB 20.30 URI
V PROSVETNI DVORANI NA KORZU VERDI (bivša Mladika)
Igral bo prvovrsten or-kester. Na sporedu je ža' ljiva pošta, izvolitev novoletne kraljice, žrebanje darila opolnoči in druga presenečenja. Deloval bo dobro založen buffet.
Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu ZSPD v Ul. AscoU 1/1. Tam lahko tudi rezervirate prostore P« mizah in si naročite mrzlo zakusko za polnoč. Ples bo trajal do jutra-
Vabila so zaradi žrebanja darila nuriierirana >n je njihovo število omeje* no. Zato jih dvignite pravočasno.
SLOVENCI kupite namizni ali stenski be e ni koledar, ki *» i* izdala Dijaška Matica.
V vsako slovensko Hiio
JADiMJfSK* KOLE I> A B
Dobite ga pri Prosvetni zvezi v Ulici Homa 15, v v eh slovenskih knjis*r* nah v mestu in pri P0" verjenikih.
POBE R D O B
Vsakdanja pot naših mlekaric
DOBERDOB, 24. — Na tem delu Krasa je zelo razvito mlekarstvo. Središče je vsekakor Doberdob. Redkokdaj zanese človeka, da bi že navsezgodaj koračil po cesti iz Tržiča proti Doberdobu. In če bi se to le zgodilo, povemo mu, da bi mu ne bilo dolgčas. Srečeval bi trume mlekaric iz Doberdoba in drugih kraških vasi na kolesih z velikimi vrči polnimi mleka Naglo se vozijo proti Tržiču, da čimprej oddajo svojim stalnim odjemalcem prineseno mleko in da se spet čimprej vrnejo domov, ker jih čaka dela čez glavo.
Delo mlekaric se pripenja z zbiranjem in odkupovanjem mleka pri posameznih družinah. Plačujejo ga po 48 lir liter. V Tržiču pa ga prodajajo po 67 lir. Kako težko je ta denar prislužen, vam vedo najbolje povedati mlekarice same. V lepem vremenu še ne-kaito gre. V deževnem vremenu pa se vrnejo domov premočene Naj bo vreme Se tako grdo njihovo delo ne pozna izostankov, niti dopustov.
Taki so naši slovenslci ljudje, prebivalci neizprosnega Krasa.
Tramvajske vožnje
Četrtek 25. dec. Odhod iz Tarčenta:	8.15,	11.25,	13.15,
15.45, 18 40 samo do Tricesima.
Odhod iz Vidma: 7.15, 10.10, 12.20, 14.30, 17.30, 19.40.
Uiatelji in naročniki!
Uprava „PR>MORsKfciGA DNEVINSRA- e sklenila darovati tistemu, ki postane nov nar« črnk pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna celoletno naročnino za I. 1953, v znesku L 3200.- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig s
1. SLOVL\SkL bAtiUDISh PRAVLJICI
2. France Bevk: IZBRAM SPISI, I.
3. Jože Pahor: HODIL HO ZEMLJI SEM
ISAŠI
4. Fran Šijanec: ALBER1 SIR&
5. Feigel-Nanut:
Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO **
v Italiji.
Uprava .PRIMORSKEGA DNEVNIKA'
bADRIA - EXPRESS» ORGANIZIRA
KinOVANJE
na Bledu, Pokljuki« v Bohinju« Planici in Kranj»ki gori
Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na ledu Hoteli in domovi
Informacije pri «Adna - Express», Ul. F. Severo 5-** tel 29243.
Sovodnje
1 S prvim snegom se je začela ezona smučarjev in z njo v I zvezi prve nesreče, ki jih vsa ko zimo zahteva ta šport.
22-letni Giancarlo Giaotti iz Čedada je prišel z nekaterimi prijatelji k vznožju Matajur-| ja da bi se smučal Ko je vozil po divnem svežem snegu je Giancarlo nenadoma izgu-
bil ravnotežje in se zavalil v mehki sneg. Toda vstati ni mogel, ker je čutil močno bolečino v desni nogi. Tovariši so nesrečnega smučarja prenesli v dolino m ga od tam odpravili v čedadsko bolnišnico, kjer bo zaradi zloma desne noge moral ostati kakih 30 dni.
Št. Peter Slovenov
Stari ljudje v dolinah Nadiže ne uživajo skoro nobene pomoči. Res da je v St. Petru Slovenov nekako zavetišče za onemogle toda je v tako slabem stanju, sredstev pa m, da bo ga popravila, da ne more služiti svojemu namenu Pokrajinski svet je določil izredno vsoto 100.000 lir za najnujnejša popravila. Seveda s tem denarjem ne bodo mogli popraviti doma, vendar pa je le nekaj. Tako’so vsaj pokazali na pokrajinskem odboru, da vsaj vedo za dom v St. Petru Slovenov.
Tajpana
Mogoče bodo v bodoče le občinske ceste sposobne za avtomobilski promet brez nevarnosti za voznice. Prihodnji torek se bosta sestavila nekak svet med občinama Neme in Tajpana za vzdrževanje ceste, ki vodi iz Nem v Platiš<e. Določili bodo višino prispevka, ki ga bosta občini dali za vzdrževanje. Pokrajinska u-prava, upajmo, da ne bo prispevala manj kot 50 odst., kot je bilo v drugih takih primerih.
Tako bo občini Tajpana olajšano vzdrževanje drugih občinskih cest, ker bo za cesto, ki veže Tajpano z občino Neme skrbel svet s podporo občine Neme in pokrajinske podporo.
IMPEKPORT
umi/ - izvoz
TRST - Ul. C. Battisti, 23/1-
Seli vsem svojim odjemalcem
vesele praznike in srečno novo let°'
#/?J
o. penm
^ i~m n C C
(?»»!)
TRST - Ul. Ginnashc«/
22
teli svojim cenjenim odjemalcem
vesele boiitne prazni*e'
<‘V*°
teli svojim cenjenim odjemalcem vesel bo tič. TRST - Ul. Ortani 7 - Tel. 94 457
OGLEJTE Sl NASE ZAlOOE!
r
pačenja	na
S kraljevim zakonskim odlokom St. 800 od 19. marca 1923, ki nosi podpis predsednika vlade Benita Mussolinija, so bila popačena in potujčena naša krajevna imena. S pisanimi do. kumenti, ki nosijo podpis demokris.janskega predsednika področja Palutana, in z ustno intervencijo generala VVinter-tona se zahteva za ta fašistični zakon popolna veljava tudi v današnjih časih. Pri tem je naravnost ganljivo, kako si iredentistični tisk prizadeva dokazati, da kraljevi odlok št. 800 ni fašistični zakon, ker da so posebne komisije že pred pri-hodom fašizma na oblast začele pripravljati potujčevanje naših krajevnih imen. Kot da ni Mussolini fašizmu iznašel samo ime in mu dal neko organizacijsko obliko in kot da so fašisti, kot nekoč Minerva Jupitru, skočili odrasli in oboroženi iz dučejeve plešaste glave!
Res pa je, da so duhovni predhodniki fašizma že davno poprej pripravljali potujčevanje naših imen in da so kasnejši fašisti to pripravljanje pospešili, ko se je bližala itali-! jariska okupacija naših krajev. V rokah imamo knjigo nekega Pietra Savinlja «Izvor in zgodovinski razvoj latinske civi-, lizacije in krajevnega imenoslovja v Julijski Benečiji* («Le origini e le evoluzioni storiche della civilta latina e della nomenclatura locale nella Venezia Giulia»), eno izmed tolikih del, ki so pripravljala pot fašističnemu — rasističnemu nasilju v.naših krajih. Knjiga je izšla leta 1918 v Benetkah, izdala pa jo je «Regia Deputazione Veneta di storia patria*.
Kaj razlaga Savini o latinski civilizaciji v naših krajih, nas ne zanima. Nekoliko pa se bomo ustavili ob njegovem Pisanju o imenoslovju, ki lepo dokazuje, s kakšnimi metodami so «odkrivali» italijanska imena* naših krajev. Pisec hoče biti učen in nam svojo učenost takoj razkrije z globokoumno filološko razlago o pomembnosti imena Lokavec za pritok Timava. Ime piše Locavez in pravi, da je sestav-ijeno iz besede Lokva, ki pomeni «pozzanghera, stagno, laguna* in iz besede vez, ki pcmeni «legaccio»; to torej po njegovem, da je potok nekoč vezal «lacus Timavi* z «laguno». Tu gre za krajevno ime, ki mu Savini priznava njegov slovanski izvor; navedli smo ga samo, da prikažemo znanstveno r%ven avtorja. S podobnimi metodami dokazuje namreč itali-lanski	in latinski	izvor skoraj	vseh krajevnih imen v	naših
krajih.	(Tržaškega	župana pa bo morda zanimalo, da našteva
Savini med slovanskimi imeni v Istri tudi Bartolichel.
V oči so ga na pr. zbodla številna imena Grad, Gradišče itd. Najprej pove, d* pomeni grad «kupe kamenja* («cumuli di pietra*), nato pa z največjo muko našteje pet imen zakotnih	zaselkov v	vsej Italiji,	ki se začnejo z zlogom	grad
(Gradina, Gradoli,	Gradaro in	celo «Aquae Gradatae*)	in iz
tega seveda sklepa, da so tudi gradišča in gradovi italijanskega izvora.
Sicer pa se knjiga poslužuje znane šovinistične trditve, da se slovenska imena pojavijo v naših krajih šele v drugi polovici devetnajstega stoletja. Takrat se je Duino spremenil v Devin, Elsacco v Jelšane, Roditti v Rodik, Sedula v Sedlo, Servola v «Skedeny», Savogna v Savodnje, Coritenza v Koritnico, medtem ko «di Nabresina, in latino Aurisina, si fece Nabreg*. Takrat je bilo tudi ime Tergeste »prevedeno* v Trst (tu nam Savini še zameri, da smo najprej pisali Terst in nato spremenili v Trst, da se bo zdelo «bolj slovensko*).
potem so po njegovem italijanskega izvora skoraj vsa imena vasi, ki se končajo na -e, ker da se za tem skriva latinska končnica -ano. Primeri; Cregogliamo — Krogije, Vo-gliano — Voglje, Carpelliano — Herpelje, Sipogliano — Sepulje (oziroma, kot on piše Schepoule) itd. Toda hudobni Slovani niso spremenili samo končnic, temveč mnogokrat tudi latinski koren besede in tako je iz «Corniale ali bolje Cor-neliano* nastala Lokev.
Seveda so latinskega izvora vsa krajevna imena, ki so .izvedena iz svetniških imen, čeprav bi o latinskem izvoru Imen mnogih svetnikov resno dvomili. Imena kot Šmarje, Šmartno, Stivan itd. so zanj čisto navadne «storpiature» in verjetno je tudi Šmarje pri Jelšah tam na Štajerskem vulgarna «storpiatura» italijanskega imena Santa Maria di Elsacco...
In za konec še to; če Slovenci imenujejo «slavni latinski Mons Tullus* Triglav, je to »oltraggio alla nostra antica lattntta*...
To in podobno so «znanstvene osnove*, na katerih sloni fašistično potujčevanje naših imen v zakonskem ukazu št. 800, ki med drugim milostno dovoljuje na področju sedanje cone A pogojno uporabo osmih slovenskih krajevnih imen (v oklepaju za italijanskimi) v sledeči, večinoma zelo »slovenski* obliki: Dolina, Repen, Nabresina, BoHunz, Boršt, Bri-scikl, Gabrovez in Scoffie...
r
v-
j
COMUNE DI NA!
ESfN A
4iV(
r^|DI LEGIT
^ desidera recarsi
* NAROD NAS DOKAZE HRANI *
Dokumenti o rabi slovenskih imen za slovenske kraje ob naši obali
[ Nad tisoč lelživimo tu in živeli bomo, če jelo prav ali ne, italijanskemu imperializmu in njegovim zagovornikom
j
O..	•	V
Dokument iz leta 1901 predstavlja pismo deželnega glavarja Pajerja devinskemu podžupanu Le-giši Josipu, v katerem ga poziva da v smislu zakona izroči vse pobotnice in druge listine, ki zadevajo občinsko upravo, devinskemu županstvu v roku 8 dni. Ne samo pisava, celo pečat deželnega odbora je v slovenščini. Kot v tem dokumentu, tako se je v vseh uradnih dokumentih tistega časa uporabljal za Devin naziv Devin in ne Duino. Ce bi italijanaš Pajer (deželni glavar) imel količkaj o-p ra vi vila za rabo imena Duino, bi to zelo verjet no storil. Naj omenimo tudi, da je prav tega leta izšel novi zemljevid Goriško . Gradiščanske m Trsta z okolico s slovensko nomenklaturo t. j. s slovenskimi imeni krajev in da so se tega zemljevida posluževali v vseh šolah. Tudi pred to izdajo je bil že nad 30 let v rabi slovenski zemljevid, ki oa je bil pomanjkljiv
C. .k. okrajna sodnija
R. S.
r-S
Pisemski zavitek C. k. o-krajne sodnije iz Komna iz leta 1905 je zanimiv iz več razlogov. Prvič doka. zuje, da je sodna oblast uporabljala slovenščino in slovenska imena za kraje. Slovenščino so u porabljali tudi na pošti, kar dokazuje pečat pošte v Komnu kakor tudi priporočilni prilepek, medtem ko je pošta v Devinu uporabljala dvojezični pečat. S prihodom Italije je jezik domačih ljudi seveda moral z zakonsko odredbo izginiti tudi iz poštnega poslovanja in danes je še vedno isti fašistični zakon osno. va za poslovanje tudi
f /	.	'	J	Ki-*	okoliških	poštnih uradov
izključno v italijanščini.
Pismo Komisije za pogozdovanje Krasa devinskemu županstvu iz leta 1905., v katerem sporoča, da naj županstvo oskrbi iz-kopanje 40.000 primernih jam na pare. št. 390 azad za hriboma lastnini devinske zadruge. Na hrbtu pričujočega dokumenta je pripis, v katerem se neznani pisec pritožuje, da zaradi pogozdovanja nimajo kmetje več nobene paše. Čeprav so v tem letu italijanaši s Pajerjem na čelu že v skladu z vladno politiko favoriziranja manjšega števila Italijanov slovenščino začeli izrivati iz uradnega poslovanja, Je slovenščina še vedno edini jezik, po katerem se je oblast mogla sporazumeti s prebivalstvom. V tem le. tu so v deželnem odboru sprejemali nov občinski red, ker stari zakon ni bil več uporaben za napredni duh časa.
Komisija za pogozdovanje Krasa
23 GORIŠKO-ORADIŠKO,
Štev.
Gorka, dne
jZaj nadaljevanje pogozdovanja se ima izkopali 'M kntashalm
  r.
primernih jan po dosedanji navadi, in sicer najdaije
da /f
<ZW	G/fc+Kf-*-
ftzef'*'*'*--.	”>**r
Dokument predstavlja o-krožnico, ki jo je deželni glavar Pajer poslal devinskemu županu kot vabilo, da se 29. septembra 1900 ob 10. uri udeleži na Travniku v Gorici sprejema cesarja in da ob 3. uri istega dne prisostvuje odkritju spominske plošče na Stolnem trgu. Deželni glavar Pajer, ki je svojo odvetniško kariero začel v Kanalu in ki je bil kot voditelj italijanske stranke največji in najnevarnejši sovražnik Slovencev, bi se prav gotovo ne posluževal slovenščine v u-radnih aktih, če bi ga k temu ne sililo dejstvo, da je predstavljal oblast na slovenski zemlji med slovenskimi ljudmi in slovenskimi kraji. Leta 1900 ni bilo niti duha niti sluha o »santissimi Go-riziin niti o piazza Vit-toria niti o Duino. O-membe vredno je še, da Je bil cesarjev prihod v Gorico zvezan s 400-Iet-nico odkar je prišla soriška dežela pod habsburško oblast. Gabršček pravi v svoji zgodo ini, da je bil cesar pri tem na »poseben* način obveščen o Slovencih (seveda po zagrizenem sovražniku Slovencev Pa-jerju), da pa je kljub temu dejal, da je lepo, da Slovenci branijo svojo narodnost.
Odnosno na okrožnico z dne 16. septembra i. I. št«. 52Q4=<počaščujer& se po>
vabiti gosp, župana ,T<---------------------------------------------------~------
da se znajde dne 29. septembra ob 10. uri predpoldne na Cesarjevem dvormnatTra«*-niku — kamor bo dovoljen vstop proti izkazu pričujočega odloka—^da se udeležit« poklonitve dežele Nj. Veličanstvu .Cesarju, in da pridete ob 3. .urah pop. na Stolni trg,,
■ • 'bdfrr ?£* 00ČJ' t č n jr«?i »	;	-	-	-	<	V	"
da prisostvujete odkritju spominske plošče.
Deželni odbor
V Gorici, 24. septembra 1900.
Deželni' glavar
PAJERj
Dokument predstavlja uradno potrdilo, s katerim devinski župan (verjetno Pless) potrjuje, da je šel Legiša Josip iz Devina k vojakom in prosi podporno komisijo, da bi svojcem nakazala prispevek za preživljanje. Na dokumentu je jasno viden uradni pečat občine Devin, ki je samo v slovenščini.
Predsednik:
•Waffen-Pass. £& O rož
£icenza pel ^opfo d’ /Irmi.
Z
Im Namen Seiner k. u. k. Apostolisehen Majefetat In Nome di Sua Maesta I. e R. Apostoliea Od Hjegovega e. in kr. apostolskega Veličanstva Cesarja
Dokument predstavlja o-rožni list iz leta 1903. Je trojezičen in v naslovu je slovenščina še pred italijanščino. Dokument je bil izdan v Gradiški, in je njegova trojezičnost dokaz mešanega nacional. nega sestava gradiške občine, t. j. sožitja Furlanov in Slovencev. To sožitje je bilo v znamenju dobrih odnosov, ki so bili po eni strani vdani Avstriji, po drugi strani pa narodnostno strpni.
Municipio tli Nabresina
o gSITVo
1919-
tt^CO^^NlDj^RES!
!D!&*
Lejli*f
'<L
Ad.
-
?a°^Um'n*	osebno	izkaznico	iz	prvih
a janSikC2^kUp^,je Rrlmorske. Izkaznico v«'f„^ aH°.r0Žn!Ska °blas‘- Razumljivo, da so slo-j odstran,|l z uradnih dokumentov saj so poieg drugega privlekli tudi orožnike v glavnem iz južnih krajev. Toda vsega jim le še ni uspelo popolnoma popačiti v prvih letih. Nabrežina le še ostala Nabresina z lasno slovansko rezlna Je se zem se
Je
osnovo. Faši-pozneje tega zavedel in iz Nabrežine naredil Aurisino.
n.
Deželni hipotečni zavod
 P01*"^ grofovine Goriško - Gradii{.„,ke.
HOTAR	l
,12..-.L‘1"15 J
■ M
A/p.326
Izplačanega
RazdolžitueRi načrt
Posojila 800
kron
vsled varustvenega sklepa z dne.
^2.^ojiio se mora raz(j0|j>|tf a letnimi odplačili po
19 /J j,.
6.% v PolufčmihjM-cdplačnih obrokih.
Polica Deželnega hipotečnega zavoda. Čeprav je bila v rokah italijanašev, so bili njeni formularji za slovenske kraje tiskani samo v slovenščini. In med slovenske kraje spada tudi Ses-Ijan, o čemer se lahko tudi na podlagi tega dokumenta prepričajo tisti, ki so si izmislili Sistiano, zato, da preko slovenskega ozemlja ustvarijo vsaj namišljeni italijanski most do Trsta. Po taki praksi postavljanja mostov, je tudi Postojna postala Postu-nria, Nanos — Monte Ile, Logatec — Lon-gatico itd.
MODERNI SHYLOCK SE ZAVZEMA
PO ZAKO
za funt živega mesa
Čudno, prečudno se vrtijo in mešajo usode tržaških Slovencev na angloameriškem področju. Ob zadnjih dogodkih, ki so pokazali, da se Slovencem odreka pravica do starih slovenskih imen za slovenske kraje, silijo nehote v spomin podobni dogodki iz zadnjih let.
Tri leta je Slovensko narodno gledališče prosto uprizarjalo slovenske in tuje igre po vsem Tržaškem ozemlju. Leta 1948 je dobilo nenadoma od italijanskega oblastnika poziv, naj predloži novo igro v cenzuro. Uprava se je sklicevala na triletno prostost ter na zavezniško načelo o svobodi govora (free-dom of speeck). Po dolgem prevračanju pojmov in zvijačnem igračkanju s sofizmi in silogizmi je oblastnik prišel na dan s starim fašističnim zakonom o javni varnosti iz leta 1931. Uprava je menila, da so tri leta brez cenzure več ko zadosten dokaz. da taki zakoni niso več v veljavi. Po novi plohi besed je oblastnik zagrozil, da brez cenzure ne bo predstave. Slovenec ni mogel verjeti, da se res vrača Mussolinijeva doba in je želel spregovoriti o tem z zavezniškim načelnikom. Ta je poslušal, mencal in obračal, končno pa je povedal, da velja tak postopek tudi v
njegovi domovini in drugod. Poslal je Slovenca v «legal office*, ki se je kakor on vrtel v precepu med svobodo govora in cenzuro ter se končno nagnil k Mussolinijevemu zakonu. Slovenec je ugotovil, da se priznava svoboda Mussoliniju, ki svobodo drugih s svojo cenzuro duši K sreči je bila cenzura mila in se je pozneje opustila. Nedavno se je spet pojavila v novi obliki.
Po prvih oočinskih volitvah v Trstu 1, 1949 so slovenski svetovalci spregovorili v mestnem svetu v svojem jeziku, kakor je povsod na svetu čisto naravno, da govori človek v domači občini v domačem jeziku. Večina italijanskih svetovalcev in naročeno občinstvo so zagnali silen trušč s psovkami in žalitvami. Pokazali so, kako oni razumejo svobodo govora in svobodo izražanja misli, zajamčeno v Listini OZN in v mirovni pogodbi, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik Trsta poleg italijanščine. Italijanski oblastnik se je tudi to pot oborožil z zastarelim fašističnim zakonom, ki prepoveduje Slovencem govoriti slovenski. Zopet je zmagal Mussolini in zopet so njegove zakone vneto podprle italijanske in zavezniške instance od župa-
na navzgor in navzdol. Isto sr. je ponovilo v miljskem občinskem svetu. Tudi po letošnjih volitvah še zmeraj niso prišla do veljave plemenita načela OZN o človeških pravicah. Mussolini še zmeraj prepoveduje v Trstu in v Miljah slovensko besedo. Tako lice ima pri nas zahodna demokracija.
V januarju 1950 je bilo pri numestniku poveljnika an-gloameriškega področja odposlanstvo tržaških Slovencev, ki je štiri ure po tolmaču v slovenščini razlagalo
Dr. A. BUDAL
želje in potrebe slovenskega prebivalstva v skladu z načeli OZN in mirovne pogodbe, v smislu vesoljnega razglasa o človeških pravicah, ki priznava tudi tržaškim Slovencem popolno politično, kulturno, jezikovno in gospodarsko enakopravnost. Posebej so se pretresle pomanjkljivosti v slovenskem šolstvu, v gospodarstvu in glede dvojezičnosti. Predstavnik ZVU si je beležil zahteve i" potrebe slovenskega prebivalstva in obetal, da jih predloži in pojasni na višjem mestu. Proti koncu, ko je
bilo skoraj vse zabeleženo, se je naslonil nazaj, se ozrl dobrodušno po odposlancih in povedal:
«Vaša izvajanja so zanimiva. Vaše želje se bodo po možnosti upoštevale. Take stvari gredo svojo uradno pot. Kot zasebnik pa, kot neuradna osebnost, bi rad pripomnil to: če bi jaz ž'vel stalno v takem mestu, bi se skušal dobro naučiti italijanski in se prilagoditi razmeram. V srcu in med svojimi štirimi stenami bi seveda ostal, kar sem, v javnosti pa bi uporabljal italijanščino. Opažam, da znajo tržaški Slovenci tudi italijanski. Res ne razumem, zakaj se toliko ženejo za dva uradna jezikav Prej ni bilo Mussolinijeve slike na steni. Zdaj se je Slovencem zazdelo, da jih izpod velikanske pleše nad namestnikom prebadajo roparske oči ptice ujede iz trdega lica oblastnega mogotca, ki je pred leti pognal Italijo na pot starorimskega imperija. Jasno jim je bilo, da vlada njegov duh tudi v namestnikovi glavi, da je aiih usoda začrtana v njej natanko tako, kakor je bila pod veliko rimsko plešo, ki jo je volja zdravega italijanskega ljudstva ob zlomu fašizma
obesila v Milanu s temenom navzdol. V tisti sobi je delil pravice in svoboščine - duče!
Sredi decembra 1952 le jugoslovanski predstavnik pre-dočil zavezniškemu poveljniku v Trstu nujnost, da se slovenskim krajem pustijo stoletja stara slovenska -.Mena, ki so rimskim potujče-valcem trn v peti. Poveljnik je odvrnil, da «vodi strogi nepristransko upravo v skladu z zakoni* in da «so imenu občin in vasi v con: določena z zakonom*. Dva dni nato je dal s silo sneti slovenska imena ne po zakonu. s katerim je ZVU odobrila slovensko šolstvo, Usk, društva itd., dar zmagovitih jugoslovanskih čet, temveč po raznarodovalnem zakonu, ki nosi Mussolinijev podpis. Tako se Shylock v Shakespearu poteguje «po zakonu* za funt živega mesa iz Antoniovega telesa. Imena so padla* po Mussolinijevem ukazu - a ne za večno.
Mussolini je zarjovel leta 1922 zoper Slovence: «Assi-milarel* («Raznaroditi!»).
Cammarata je posnel njegovo rjovenje leta 1950: »As-similare!*.
Danes ponavljajo oblastniki zoper ves slovenski za-pad: «Assimilare!».
Mussolinija ni več med živimi. Cammarate ni več v Trstu. Slovenci živijo in želijo živeti v miru s svojimi sosedi v Beneški Sloveniji, v Gorici in v Trstu.
pot
Wm
mm
nu Ji ep g n ta toV
r
v..
OB NA J NOVEJŠI POTEZI VATIKANSKO-RIMSKEGA IMPERIALIZMA
J
ZAKAJ STROSSMAYER
NI POSTAL KARDINAL...
Imenovanje Stepinca za kardinala ne more nikogar presenetiti, ki vsaj malo pozna vatikansko prakso, še posebno glede na zagrebško »stolico«. Redki so bili škofje, ki so sedeli na njej, pa niso bili po-tujčenci ali tujci, v mnogih primerih tudi odkriti sovražniki našega naroda Tudi nekaj takšnih kardinalov je bilo Eden teh, grof Jura j Dra-ikovič, je v 16. stoletju v svoj-stvu bana obsodil na strašno smrt Matijo Gubca. Prvo polovico 19. stoletja se je okin-čal s kardinalskim klobukom zagrebški nadškof Haulik, po-madžaren Slovak, torej izdajalec svojega naroda in sovražnik onega, ki mu ga je, po domenku s Pesto in Dunajem, papež vsilil za nadškofa. Ljudstvo ga je tako «cenilo», da je moral revolucionarnega 1948. leta pred ljudskim ((navdušenjem)) bežati iz Zagreba. Vrnil se je z vzpostavitvijo Bachovega absolutizma ter se podlo maščeval nad ljudstvom in tudi nad duhovništvom, ki mu je bilo nenaklonjeno. Temu podoben je bil tudi njegov naslednik kardinal Mihalovics, bivši temišvarski župnik in madžarski vojni kurat, ki hrvaškega jezika sploh ni poznal. Toda bilo je to v času najhujše germanizacije in madža-rizacije. Papež je skušal zadovoljiti želji dunajskega dvora in Pešte ter posadil na nesreč-
Ena sama krvava nit se vleče od kardinala Draškovica do Hauli-ka, Mihalovicsa in Stepinca Eden je krvavo pokončal Matijo Gubca m krnečke puntarje, drugi je do komolcev pomočil roke v kri njihovih potomcev, puntarjev iz narodno - osvobodilnega boja
no zagrebško «stolico» človeka, ki je bil sicer omejen, zato pa najzvest.ejši hlapec vseh treh centrov, ki je iz njih prihajalo za hrvaško ljudstvo samo zlo. Le-ti bi torej bili predhodniki Alojza Stepinca, kajti od Mihalovicsa do njega tukaj kardinalov ni bilo več. On bi vsekakor dostojno nadaljeval njihovo delo, če bi mu bilo dano.
Strossmayer, seveda, ni postal kardinal. Zakaj? Zato, ker ni imel — kvalifikacij. Namreč onih kvalifikacij, ki jih zahteva Vatikan od vsakogar, kateremu je namenil podeliti kardinalski klobuk. Znano je, v kakšnem razmerju je stal Strossmayer nasproti papeževi samovolji tako v izrecno cerkvenih vprašanjih kot tudi
'L bojnimi „podvigi“ in zločini
. Zadnji teden novembra 1942 je bil za Baško grapo, za vasi od Grahovega do Podbrda. zelo razburljiv. Karabinjerji in fašisti so hodili od hiše do hiše in zapirali aktiviste OF kar od kraja, bila je prava «provaia», kot so jo v .tej začetni dobi narodnoosvobodilnega gibanja dožive-la več ali manj vsa primorska okrožja. Da gre za izdajstvo, >iO/vedeli vsi takoj. Ali kdo je izdajalec, to ni bilo popolnoma ugotovljeno. V vse to je padla 26. novembra italijanska hajka na Obloški vrh. Enote so se vrnile na Obloke m Hudojužno šele drugi dan. Med njimi se je ponašal oddelek obmejnih miličnikov iz Podbrda, teh kulturonoscev Rima, ki je nosil na drogu nataknjeno glavo ubitega partizana. Slične prizore so naši ljudje poznali le s slik o turških napadih.
Vse te dogodke nam sedaj odkrivajo in pojasnjujejo akti r.oriške kvesture in prefekture. ki jih je Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani prejel šele zadnji čas. Enajst aktov. ki obsegajo dvajset listov, govori o novembrski zadevi v Baški grapi. To so poročila in brzojavke, ki jih je goriška fašistična oblast prejela in prepisi poročil in brzojavk, ki jih je poslala v Rim notranjemu ministrstvu. Izmed vseh aktov so za objas-nitcV dogodkov važni le trije, vsi ostali pa so s temi vred živa priča fašistične zločinske nravi, njih šovinistične nadutosti in širokoustenja pri vsem strahu, ki jih je spre-letal vedno in vsekdar pred« vsem, kar je bilo v zvezi z imenom partizan, «ribelle» — upornik. Ce bi ne šlo samo proslavljanje zločina, bi ob koncu lahko zapisal stari rimski izrek: Parturiuntur mon-tes, na«citur ridiculus mus — Gore se zvijajo v porodnih bolečinah, rodi se pa smešna miška. Ce bi ne šlo za zločin!
Najprej o italijanski hajki 36.-27. novembra 1942. Kako se je rasistična golazen obveščala med seboj? Prva brzojavka karabinjerske postaje i/ Cerknega (podpisan je poročnik Slataper). govori o spo. padu s petnajstimi uporniki, goriški prefekt poroča takoj v Rim notranjemu ministrstvu o boju z ((dvajsetimi u-porniki«, fašistični federalni tajnik pa obvešča kvesturo le o štirih. Obmejni komisar iz Podbrda govori samo o treh, ki so zbežali, tako da ob koncu zveš. da spopada sploh ni bilo, edini partizan, ki se je branil z eno samo bombo, se je sam končal. Kljub temu, in goriški prefekt je imel že vse te podatke v svojih rokah, je ta najvišji predstavnik province 30 novembra poslal poveljstvu Guardia alla fron-tiera v Gorici pismo, kjer izraža svoje «posebno zadovoljstvo — vivo compiacimento« zaradi uspelih operacij. Naj bolj zagrizen italijanski patriot bi moral tu vzklikniti: Che eommedia! Pošten človek naše vrste ne, ker pri vsem gre za zverinsko onečaščanje mrtvega.
O opisu italijanske hajke sta ohranjeni le dve poročili; poročilo obmejnih agentov javne varnosti iz Podbrda (št, 01717. 30. 11. 1642.) in pre;pis poročila poveljnika miličm-škega manipula obmejne milice iz Podbrda (št. 3538-IV-l, 7, decembra 1942.) Ta prepis je goriški kvesturi 10. januarja 1943. (št. 283) poslal Kraljevi komisariat za obmejno policijsko službo v Bolzanu (Bocnu) ki je bil nadrejeni organ obmejnih agentov, a ne obmejne milice Zal_ ni ohranjeno poročilo vojaškega po-veljstva graničarskega obmejnega podsektorja XXI-C iz Podbrda, ki je hajko vodil in tudi o poročilu kraljevih ka-
(0B 10‘LEINI-Cl SMRll 10V.
ČR1A, HUM IS ARJA PRVE C hi E 1OLMIKISREGA BA1ALJ0M)
rabinjerjev iz Podbrda ni sluha, ki so se vsaj po Slataper-jevem kratkem brzojavnem poročilu pohoda udeležili. Skoda, mogoče bi iz teh poročil tudi zvedeli, kako so se trgali za lovorjev venec te nečedne zmage tudi vojaki in karabinjerji. Ohranjeni dve poročili govorita namreč precej jasno o tem, kdo je več prispeval k doseženemu uspehu. obmejni agenti ali x>bmsj-na milica. Da. tudi za to jim je šlo.
Poročilo obmejnih agentov je podpisal komisar dott. A. Salemi, ki se pa pohoda sam ni udeležil Drug dopis (št. 9004. 26. 12! 1942.). ki potrjuje to, pove, da so bili udeleženi le trije agentje, od teh sta dva vodila- policijske pse. Bon Giovanni psa #Xenon in Oiler Giovan- Battista psico «Albo». Tretji je bil Monaco
Jm Juvančič
^iHiimiiimiiimmnmiiimiiitmiiMiiiiiiHiiiiimiuiiiiiiniHiitMiimiiiiiiiiniiiiiir
Nicola. Po izpovedi teh je Salemi pač pisal svoje poročilo.
Med njegovimi podatki in poročilom obmejne milice so manjša nebistvena protislovja.
Poročili se drugače med seboj spopolnjujeta in sicer tako, da doktor Salemi opiše delo svojih agentov in psov, ki ga miličniki popolnoma za-molče, poda pa tudi on samo opis onečasčenja trupla mrtvega komisarja Črta. ki so ga izvršili obmejni miličniki, a njih poveljnik v svojem po-iajanju, kljub temu. da je v vsem zelo gostobeseden, nima za ta zločin niti besedice. Razpiše se rajši o napadu miličnikov na votlino, za katerega nima Salemi niti ene dobre besede. Skratka, drug drugemu si trgajo iz rok venec «zmage» tako da je za obmejne agente nastopila tudi nadrejena oblast v Bocnu in je zato poslala goriški kvesturi prepis miličniškega poročila, da bi kvestura spoznala milič-niško pristranost in pravilno ocenila zasluge agentov in
Sedaj za praznike napišeš pismo ali sporočilo in ga podpišeš; od oblasti prejmeš dopis, dekret, listino — vsako je podpisano in še opremljeno z žigom; oddaš na pošti zavitek, paket — vezaji morajo biti pokriti s pečatnim voskom in vanj vtisnjen pečat.
Podpis, žig, pečat, tako vsakdanje stvari! In vendar so prehodili dolgo razvojno pot, preden so st utrdili v današnji obliki.
Pričelo se ,ie s poverilnim zn ukom pri orientalskih narodih. Uporabljali so v to svrho skoraj izključno pečat ali kamenje vseh vrjt. Sledove takih spoznavalnih znakov so našli pri Hebrejcih, Feničanih, Asircih in Egipčanih. Grški zgodovinar Herodot, pripoveduje o Asircih in Babiloncih, da ima vsakdo svoj pečat. V kraljevi palači v Ninivah so odkrili knjižnico iz opečnih tablic, na katere so učeni duhovniki zadnjega asirskega vladarja Asurbanipala — Grki so mu rekli Sardanapal — namesto pečatov pritiskali svoje nohte. To je nesporno dokazano.
Tudi Grki so kasneje uporabljali pečat, ki so ga imenovali «sfragis». Od njih so ga potem prevzeli Rimljani in so se ga izdatno posluževali. Pri njih se je imenoval
Ko so vojake zopet priklicali in zbrali, je nastalo vprašanje, kaj sedaj. Poročilo obmejne milice se tu široko razmahne. Pove, da je votlina imela dva vhoda in miličniki so bili oni, ki so skušali izvršiti vdor. Sam poveljnik je z enim miličnikom prodiral v notranjost skozi levega, ni pa pri tem opazil prav nič sumljivega. Medtem pa je pri de-nem vnedu pp?kivš«il sjfojo srečo miličnik Favretto (Salemi ga omenja in mu pravi: Cavretto!);-«--Favrettom- je bil še en tovariš. Bil je Favretto, ki je opazil v duplini njepo urejen številen material« in glasno poklical poveljnika, preden pa je ta prišel do njega, je že padla proti Favrettu ročna bomba in ga lahno ranila na licu. Po prikazovanju obmejne milice je sledila še ena bomba iz votline; Salemi pa trdi. kar je verjetneje, da je eksplodirala v notranjosti dupline in «zdi se», kot pravi, «da se je oni, ki je bil v votlini. sam usmrtil«.
Obvezovanje ranjenega Fa-vretta je vše zaposlilo, tako da sta nastopili tema 111 noč, ličnikov, katerih imena prepis n??? namreč ni hotel s pozo-
psov. «Che commedia«! Z vsemi pridržki kot zgoraj. — Pa poglejmo podrobni opis hajke!
Odločitev za hajko je padla na poveljstvu graničarskega podsektorja v Podbrdu 26, novembra ob enajsti uri. 2e ob dvanajstih je bil odhod (Salemi pravi od dvanajsti uri in pol). Vodstvo pohoda je imel kapitano Mazotti Enrico (ki se pa pri Salemiju imenuje kratko:	Mazocea. — povsod
najdeš fašistični čut '/s red in točnost!). Stotnija vojakov je bila oborožena s puškami, vsak vojak je imel po 18 nabojev in 4 ročne bombe; dve strojnici in dva minometalca sta jih spremljala. Vojakom so se pridružili omenjeni trije agentje, karabinjerji, za katerih število ne vemo. jih pa poročilo Slataperja iz Cerknega omenja jasno in odločno, in še enajst obmejnih mi-
poročila podaja z novedbo njih čina. Ti so imeli kar pet pu-škomitraljezov Poveljnik manipula se je pohoda udeležil, žal nam je pa neznan, ker prepis poročila njegovega imena ne podaja. V poročilu pa izrecno poudarja, da je smatral za ((zaželeno čast«, da se pohoda udeleži zato, da maščuje smrt obmejnega miličnika Cussich Valentina, ki je padel 8. oktobra med Grantom in Stržiščem.
Pohod do votline na Oblo-škem vrhu je trajal po Sale-mijevem poročilu do 16. ure in 40 minut. Bil je torej že mrak, ko so dospeli v vojnem pohodu do cilja. Zdi se. da so šli precej brezskrbno, ker trem partizanom se je v zadnjem hipu posrečilo planiti iz votline in kljub streljanju, in kljub temu, da so se mnogi vojaki zapodili za njimi, so »rečno ubežali. O enem misli Salemi, da je bil ranjen, ker se je prevrnil po bregu. To je bil torej ves spopad!
rišča boja, hotel se je za svojo rano osebno maščevati in je bil mogoče še prav on, ki se je maščeval nad mrličem. Vojska je postavila straže okoli dupline in ostala čez noč na mestu, na prostem, da ob zori preide v napad
Poročilo milice nadaljuje, da so zjutraj ob sedmi uri mogli skozi neke luknjo nad duplino. ki je služila za zračenje, ugotoviti, da je v jami le en partizan in ta, da je že mrtev, zadet da je bil ((verjetno od enega tolikih izstrelkov minometa, ki jo streljal ponoči«. Tako torej, deloval je tudi minomet in še precej! Proti mrtvecu! Tu poročilo obmejne milice o pohodu se nagloma konča. Brez gostobesednosti pove, da šo se vrnili popoldne 27. novembra z ((ostanki trupla zaradi identifikacije)).
Obmejni komisar, ki je že povedal, da se je partizan končal sam’ že prejšnji dan na-
(Nadaljevanje na 6 strani)
političnih. Na znanem vatikanskem koncilu 1870. leta je Strossmaver napadel vse dogme o papeževi nezmotljivosti, zaradi česar so ga imeli za pravega heretika, vendar se je o njegovem smelem in modrem stališču govorilo po vsem svetu. V političnem pogledu se je na vso moč upiral aliansi Vatikan - Dunaj - Pešta, katere namen je bil likvidirati prebujeno hrvatsko ljudstvo v usodnih dneh po revolucionarnem letu 1848 To so bili razlogi, da ni Rim po Haulikovi smrti imenoval za zagrebškega nadškofa tega ((heretika« (ki je nasprotno bil odličen duhovnik) ter ga povišal za kardinala. Ostal je do svoje smrti nadškof v Djakovu, kljub temu da je imelo ljudstvo vanj neizmerno zaupanje. Sicer pa treba povedati, da Strossma-yer na to sploh ni računal, ker ni maral umazanih kompromisov ne z Rimom ne z Dunajem ne s Pesto, katerih odo-brenje bi bilo potrebno za njegovo imenovanje.
Kakšni so bili nadškofje in kardinali, ki jih je Vatikan vsiljeval Hrvatom, je razvidno iz sodbe, ki jo je Strossmayer izrekel proti njim. Ko je leta 1869 umrl kardinal Haulik, je Strossmayer pisal svojemu prijatelju in znanemu zgodovinarju kanoniku Franju Račkemu:
»Kot pravite, je Haulik na smrt bolan. Naš narod ne bo z njim ničesar izgubil, samo da bo njegov naslednik v današnjih okoliščinah bržčas še slabši od njega.» Pismo iz Dja-kova 26. II. 1869.).
Ko pa je leta 1870 postal zagrebški nadškof Mihalovics (kardinalski klobuk je dobil leta 1870). je Rački pisal Strossmaverju:
»Doživeli smo torej sramoto, da so nam za zagrebškega nadškofa »silili bivšega honved-skega vojaškega popa. To imenovanje je zelo ogorčilo vse, ki mislijo in čv-tijo narodno, vendar s tem ni pomagano. Vse dokler bomo mirno pre-naŠrfH vsako sramoto, bodo naši sovražniki vedno bolj drzni. Prav nam je. V Rimu ph ite vidijo, kako katolištvo trpi od tega ko se pri nas potrdi vsaka krivica, ki /mm jo prizadevajo mogočniki.»
Strpssmaver, ki je takrat bil v Rimu (prav takrat je bil znani burni vatikanski koncil), je odgovoril Račkemu,' da je to res sramota, ko papež Vsiljuje Hrvatom takšne nadškofe. Dobesedno pravi:
»Nameravam po najkrajši poti domov, Rim nic nikoli več ne bo videl. Ne morete si zamisliti, koliko je tli nadutosti in slepote. Te dni sem govoril s kardinalom Antonellijem glede naše škofije, On se opravičuje s pritiskom kralja in ogrske vlade. Ce je našemu narodu usojeno živeti, se lahko po-slvži tudi tega strašnega primer a.n
Nerazpoloženie ljudstva proti Mihalovicsu je bilo res takšno, da se je v Zagrebu zelo slabo počutil. I^eta 1872 je prosil, da ga premeste na Madžarsko. ker da «v neprijetni zagrebški sredini ne more živeti«, vendar sta mu madžarska vlada in papež zaukazala, da mora «iz patriotskih razlogov« vzdržati. (Ta dopis se je našel v budimpeštanskem arhivu). Za tem je postal naravnost nesramen tako v svojih besedah kot tudi dejanjih. Strossmayer je 18. 9 1873. pisal Račkemu:
«To madžarska kača vsekakor ne more delati drugače, ker se nahaja na naši zemlji zato, da bi spremenila vero in sveti duhovniški poklic v sredstvo najusodnejše politike za naš narod.»
Mihalovics je namreč preganjal duhovnike, ki so bili na
strani svojega ljudstva in v opoziciji nasproti peštanski vladi. Zato je bil leta 1881 od papeža odlikovan in dobil naslov «vzorni gospod stožrnik«. Kakšen je še bil nam pove tudi to-le Strossmayerjevo pismo, ki ga je 12. julija 1887 pisal Račkemu:
»Kardinal je postal s svojimi grožnjami že preveč drzen, toda veste zakaj? Zato, ker ve, da imata Tisza in Hedervary Rim v svojem žepu.» Stross-mayer je natančno vedel za zavezništvo vseh naših sovražnikov, med katere je spadal tudi kardinal, ko je leta 1887 pisal Račkemu:
«V Rimu mislijo, da bodo s pomočjo Bismarcka, Tisze in kardinala Mihalovicsa dobili .dominium temporale’. kar za njih pomeni vse ali skoraj vse.«
Pomeni, da je papež v tem času sanjal, kako mu bo povrnjena posvetna , oblast, kako mu bosta pri tem pomagali Avstro-Ogrska in Nemčija in je zato delal vse izključno v korist Dunaja in Pešte. Stross-mayer je rekel Račkemu:
«Kar pišete o rimski politiki, je živa resnica. Sedaj jim brni v glavi .dominium temporale’, zato si iščejo zaveznikov povsod, kjer koli bi jih našli.«
Tudi takrat je bilo namreč točno to, kot je tudi danes, kar je leta 1897 pisal Stross-mayer istrskemu zastopniku Vitezoviču:
«Dunajska in vatikanska diplomacija delata samo na tem, kako bi uničile majhne narode.))
V ta namen in kot sredstvo njihovih imperialističnih načrtov. jim je na Hrvaškem služil kardinal Mihalovics.
Ko je Mihalovics postal nadškof. je zagrebški časopis «Za-točnik« z dne 27. maja 1870 pisal, da je on prišel na to mesto na ((razbojniški« način, da je prišel na to mesto »kot orodje umazanih namenov, kot sredstvo največjega sovražnika našega naroda, sovražnika, ki mu mora biti pomagač v njegovem sovraštvu ter zlih naklepih proti naši zemlji.»
Tako so takrat ocenjevali politiko, ki jo je Vatikan vodil proti nam, tako so takrat pisali in govorili o vatikanski sovražni politiki in njenih kardinalih. Bilo je prav tako kot danes, le s to razliko, da so se takrat našli tudi med duhovništvom ljudje, ki so to politiko obsojali.
Omenili bi še kak moment, ki nazorno kaže, kako je Strossmayer gledal na te sovražnike našega naroda, na papeža in njegove kardinale. Ko je 1. 1891 Mihalovics umrl, je Rački napravil nekaj, čemur se je Strossmayer silovito uprl. On je namreč v Strossmaver-jevem imenu in brez njegovega privoljenja poslal kapitlju izraze njegovega sožalja, nakar mu je Strossmayer pisal, da bi tega ne .bil smel storiti:
«Nikakor ni v redu-, da spadam tudi jaz med žalujoče za kardinalom.» Torej tudi smrt ni mogla pripraviti Strossma-yerja do tega, da bi bil pozabil zločine tega hlapca Vatikana, Dunaja in Pešte, ki .tih je bil izvršil nad hrvatskim ljudstvom. Prav tako je mislilo tudi ljudstvo samo, kajti Rački v svojem pismu z dne 24. 2. 1891 piše, da je bil Mi-halovicsov pogreb samo hladna in službena parada: ((Ljudstvo je gledalo nemo in brezčutno.« Celo maloštevilni duhovniki so stopali v sprevodu le po službeni dolžnosti.
Nekdo bi utegnil pomisliti, da se je Strossmayer tako obnašal proti Hauliku in Mihalovicsu zato, ker ni bil tudi on kardinal. Toda temu ni bilo tako. Takšnega, kakršen je bil, bi ga papež nikoli ne bil ime-
noval za kardinala. Vendar bi ga bil rad imenoval, če bi bil pripravljen upogniti svoj tilnik. Tega pa bi Strossmayer nikoli ne bil napravil za noben kardinalski klobuk, kajti to bi pomenilo postati sovražnik svojega lastnega ljudstva. Vatikan pa ima samo to za vredno nagrade. Njemu so potrebni razni Draškoviči, Hau-liki. Mihalovicsi. Stepinci in njim podobni. Kdo in kakšen je bil Strossmayer se lahko vidi samo iz enega stavka, ki ga je bil napisal v pismu Račkemu dne 4. 12. 1871: «Bil sem pri papežu. Njegove zahteve nisem mogel izpolniti.))
Po Haulikovi smrti in še preden je bil imenovan na njegovo mesto Mihalovics, se je
O razvoju podpisa__________________________
Od poverilnega znaka pri orientalskih narodih in »pečatnega prstana" do podpisa in monograma
»pečatni prstana, anulus si-gnatorius, ker je bil pečat po navadi vdelan v prstan, da je bil v slučaju potrebe takoj pri roki. Rekli so mu tudi «slgnum», znak, ali «ai-gillum«, peeat.
Mnogo kasneje so uvedli ((.subseriptio)), podpis kot najvišjo označbo osebnosti. Podpis, to je ime in naslov, je moral biti od dotičnika lastnoročno napisan. To predvsem na oporokah, da bi imele pravno veljavo. I* oporok je prešel podpis polagoma tudi na druse listine. Ko je postal splošno veljaven, so ga zahtevali celo od analfabetov (nepismenih). Ker pa tl niso znali pisati, se je oblast zadovoljila, da so pod dotično listino napravili poljubno znamenje. Imenovali so ga «signum manuale«, ročni znak, ker je moral biti načečkan lastnoročno in potrjen od prič.
Narodi, ki so kasneje vdrli v rimsko cesarstvo, so poleg drugih običajev prevzeli tudi navado podpisovanja važnih listin.
Vedno bolj naraščajoča nevednost. je v naslednjih stoletjih tudi tod pokazala svoje posledice: ljudje so bili izve-čine nepismeni, zato so jih v slučaju potrebe podpisovali kar pokiicni pisarji (scri-bae). Podpis pa je pri tem seveda izgubil svojo dokazil-no moč in veljavo.
Prav tako se je vedno bolj manjšala uporaba pečatov in končno so jo obdržali Je še knezi in prelati, Ker se je listin, ki jih je bilo treba podpisovati, nabiralo čim dalje več, so knezi prenesli to dolžnost na svoje ministre, ki so dobili naziv »varuh pečata«. Ta je odgovarjal in v nekaterih državah v gotovem smislu še da-
nes odgovarja za varstvo in uporabo državnega pečata.
Namesto pečata so se pričeli posluževati monogrcnm, nekake risbe, ki je vsebovala bodisi začetni črki ali pa okoli križa razporejene vse črke imena oziroma priimka. Ta način so uporabljali zelo pogosto.
Križ je bil v rabi le pri nepismenih. Kasneje so ga prideli vsakemu podpisu kot znak nekake svete obveznosti. Zdaj ga uporabljajo spet samo nepismeni. Kot znano pa je njihov križ neveljaven, če ni podkrižan v prisotnosti prič.
Kmalu po letu 1000 so podpis sestavili takole: 1. križ ali monogram; 2. ime, 3. parata in tironske note kot okrajšava besede «subscrlp-si«, kar pomeni «podpisal sem«. (Parafa je značka za ime ali podpis oziroma žig z značko. Tironske note po-
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVICE
ELE GA PLATNA
FILMSKI FESTIVAL bodo vsako leto organizirali tudi v Braziliji. Prvi tak festival bo v Sao Paulo ob 400-letnici ustanovitve tega mesta. Predsednik republike je že zahteval v ta namen od kongresa kredit 10 milijonov kruzeirov za organizacijo festivala, ki pa bo prejel še znatno podporo od države Sao Paulo.
REŽISER JEAN RENOIR je odpotoval v New York, kjer bo prisostvoval prvi predstavi svojega filma »Zlata kočija«, v katerem ima glavno žensko vlogo Anna Magnani. V Francijo se bo vrnil meseca marca, ko bo pričel delati novi film z Da-niello Delorme.
CHARLIE CHAPLIN je pred kratkim dejal, da ima marsikaj v načrtih in da bi želel pričeti delati pred poletjem. Njegov prihodnji film bo verjetno napravljen deloma v Hollywoodu, deloma pa v Evropi. Tudi ni izključeno, da se ne bi v prihodnjem letu odpravil na pot v Indijo.
JOHN STEINBECK, ki je dosegel s svojim roma-
menijo okrajševalni znak, tako imenovan po Tiru, sužnju in zasebnem tajniku največjega rimskega govornika Cicerona, čigar govore je Ti-ro stenografiral in ohranil poznim rodovom).
Tja do 13 stoletja so vse listine podpisovali le poklicni pisarji, ki so tudi izpolnjevali vsako listino. Ker ni bila nobena listina podpisana lastnoročno, so jo opremili s pečatom ali s kako ročno značko. Slednja pa je polagoma izginila oziroma so jo u-porabljah le še notarji kot znak svojega dostojanstva. Vpeljali pa so potem malo znamenje ali asignum n6mi-nis«, imensko znamenje, imenski znak. ki je obstajal iz imena in oriimka v običajni pisavi. Malo znamenje se je zeio hitro razširilo in je stopilo na mesto velikega znamenja, ki se je sfrknilo bodisi v risan znak ali v para-
Zimski motiv.
(Foto Magajna)
nom «East of Eden« najvec-ji ameriški literarni “spel1 zadnjih časih, je Prod vico za filmanje tega fiIm družbi Wamer Bros. Takega lova za kakim romanom ski producenti niso uprizori li že od časov, ko so sei g li za roman «V vrtin^,■ ner znano, koliko je Jack i Steinbecku plačal, a do vajo, da gre za več ■***£ mestno število. Za reZ1j, , že tudi sklenjena pogodba režiserjem Elijo Kazano INGRID BERGMAN ZOPET NA GRMADI to pot v delu švicarskega komponista H o n e g g ® J «Jeanne d'Ar c na grmadi«; To delo bodo izvajali v nea peljskem gledališču San lo in tamkajšnji napovedal, da bo	■ f
mela glavno vlogo Njen Rossellini je v gledališču^ Carlo režiral Verdijevega «Othela», s katerim seP * čela operna sezona. °0!! , ni se je tudi na tem P°° ročju zelo obnesel. '	,
SORODNIKI
NAZARIA SAUBA se razburjajo zaradi * jje «Fratelli dTtalia« pr,odaf% Ponti—De Laurentis, ce.a i,0 ni v skladu z zgodov'«^ resnico in da so nekatere^ ne za Saura žaljive. Ta* a med drugim sorodniki J 2aradi scene, ko Sauro pi s torpedovke '*n	j,0
avstrijsko stražo, Pp4®1". t0 jo je naskočil za hrbtom- ^ se baje ni nikoli *g°“u. ti tako vsaj trde sorodmK. a, so zahtevali sekvester n.
CHARLES BOVEH^
bo po dolgem času spe4 r.u. stopil v francoskih stu^dl Kot znano, biva sicer j* lec v Hollywoodu. Igral eno izmed glavnih vlog filmu «Madam de...». k' jL bo režiral Max Ophuls. leg njega bo igrala Dane«; Delorme. Producenti so prosili tudi De Sica, da igral v filmu, a še ne ve,, bo poleg drugih obvezno6 utegnil,	•
«KRALJ £DIP» ,e Producent Giorgio Venturt je obrnil na Tullia PIllfc . in Sira Angelija, da-prip ta za film , SoftkteJ^g ((Kralja Edipa«. Re^frJa%i izbran, pač pa. igralec imenuje Fi«rre snay.
UPORA BA
1
Pred
rela" uma atomska peč
i
LIJ
VM JI	Jf l	ITT Tiho delo biologovih
JB. ** JO*	jn|en	rjev^	{ja	20 sed3j
strahovito morilno energijo spremene v človeku in njegovemu napredku koristno sredst^
Atomska energija, katere uporaba v vojni se je izkazala za tako strašno, je zdaj na tem, da bo naš način življenja v mirnem času popolnoma zrevolucionirala, v dobrem smislu seveda. In vendar ve javnost o raznovrstni novi uporabi te energije le zelo malo. O božiču bo poteklo deset let, odkar je ((zagorela« prva atomska peč. Takrat je celotna količina radija v vseh bolnišnicah in laboratorijih sveta dosegla komaj 2 kilograma, danes pa odgovarja radioaktivnost a-tomske peči radioaktivnosti petih ton te dragocene prvine, V centru za atomsko raziskovanje v Harvvellu obratujeta že dve atomski peči.
Danes se atomska peč in njeni proizvodi uporabljajo na treh različnih področjih: pri raziskovanjih, za zdrav*
fo. Tudi pri zasebnikih se je moral pečat umakniti podpisu, ki že v 15. stoletju izkazuje svoj današnji videz Medtem ko je podpis spočetka obstajal le iz krstnega in rodbinskega imena v poševni pisavi, je zaradi svojega vedno bolj rastočega pomena kasneje navzel najčudovitejše oblike, ker se je spojil z olepšujočim ročnim znakom. In tako imamo dandanes po svetu podpise preproste in dobro čitljive do najbolj zanesenjaških in ne-razvozljivih. Na uradnih listinah pa mora biti vsak podpis nedvomljivo čitljiv,
V povsem drugačnem položaju glede podpisov pa so na pr. Japonci zaradi svoje ide-Ografske pisave (to je pisava z znaki namesto s črkami). Kot nekdaj Asirci, tako tudi Japonci nikdar osebno ne podpišejo nobene listine ali pisma. Zato pa ima vsak svoj pečat ali svoj žig. Vanje so večkrat na zelo umetniški način vrisani znaki, ideogrami njihove osebnosti. Obstajata dve vrsti žigov: «pravi pečat«, ki je praviloma vpisan pri državni oblasti ter za obrt in trgovino za vsako tvrdko predpisan, in «po-trdilni pečat«, s katerim vsakdo v javnem življenju izdaja potrdila in podpisuje osebne papirje,
VIPI
ljenje in kot vir energije. Atomsko peč lahko uporabljajo neposredno za raziskovanje in manjšo od obeh harwellskih peči uporabljajo samo za take namene; peč je stalen vir neutronov, mikroskopskih in osnovnih delcev brez naboja, s katerimi lahko fizik raziskuje notranji ustroj atoma in v njem skrite sile, o katerih še ničesar ne vemo. Atomska peč je na ta način pospešila študij tega gradiva in ga dovedla do take višine, ki gotovo ne bi bila mogoča še pred 20 leti, ko so v Angliji odkrili neutrone.
Atomska peč pa lahko koristi še na mnogo širšem področju kot je fizika; atomi postanejo v peči radioaktivni in to radioaktivnost lahko uporabljamo skoraj prav tako kot jasno čitljiv napis. Ce namreč radioaktivne snovi vpeljemo v živ organizem ali stroj, nam odkrivajo in kažejo vse spremembe, ki se dogajajo v tistem predmetu. V zadnjih treh letih je ta tehnika omogočila temeljito poznavanje stabilnosti in hitrosti procesa življenja odnosno obstoja, uporabljati so jo začeli tudi v industriji pri študiju trenja kovin, z njeno pomočjo lahko zdaj iztielujejo dovršeno dobre podzemske kovinske konstrukcije. Z uspehom jo uporabljajo tudi v kirurgiji. Naj omenimo le, da je kirurg na ta način pred dvema letoma lahko ugotovil tumor v možganih, ki ga pri prejšnji operaciji ni mogel najti. V medicini uporabljajo radioaktivne snovi za kontrolo tkiva. Splošno je znano, da z radijem zdravijo raka, toda radioaktiven kobalt je še mnogo bolj učinkovit in sedaj gradijo v Kanadi posebno atomsko peč, s katero bodo izdelovali samo radioaktiven kobalt.
Tudi v industriji so začeli uporabljati radioaktivne snovi v najrazličnejše namene: za izločanje atmosferske elektrike pri tistih postopkih, pri katerih lahko vsaka iskra povzroči ogromno škodo, za ugotavljanje napak zlitin, za izdelovanje kovinskih plošč, katerih gostoto merijo po izžarevanju posameznih kosov.
Radioaktivnost materiala,
ki ga uporabljajo v	m s
ni in industriji. doseie pomočjo atomske PeCf'bj z* jo peč v Harwellu na.J..jj 1® take namene uporab« . (<> včasih, vendar je	po*>'
njena naloga in tak >vtt» ljajo zdaj v vse de7-f ,0t kobalt, zlato jod. druge radioaktivne s	*u
leto odpravijo povp	■
tisoč takih pošiljk.	sju**
Atomska peč
l»f*°
Vs*
tudi kot vir ener^'^a jev®" da niso še rešena '.I',.i'!'atoifl'
tem zvezana vpraš*n^j, stal'
no proučujejo. vflikjtrbi tu' ska peč v Harwellu di za ogrevanje stau —‘r atomskega centra,
č\rtet
reirioga
prihranijo 30 ton P a za na teden. Nova	k'
pridelovanje plutoI)'^r'u ^0 gradijo v Cumberl®" ^hle-
bi«"
i pr° »r
znatno prispevala *■	V
mu produkcije cne t bo
najbližji bodočnosti ^ bi
mogoče zgraditi Pe • proiZ' skrbela izključno z pa vodnjo motorne jraenkrat
dobro napreduje, “jjporab* bodo za te namen -j v ljali nove atomsk	peči
Harwellu. Ena 0“...„ jn b0
nudila osnovo *a 5,‘rtorja z® centrale a» -all oa bo imnin1
notra'
bo služila za Pos^radnjo nO' nudila osnovo za K ve centrale podmornice, atomska peč
podmornice. D^vtonomnin' atomska peč f . j n0tra-polnjenjem. V„t,1'iivi mat*' njosti bo razcep J ^ ekspio' rial, plutonij al1 to jedro zivria vrsta urana. _ utr0n« bo bombardiral	bfl	0b-
proti plasti, s	;xe ko^T
dano in bo iz	«.U
navadnega “r8"ar'
iz torija: s _t*m se.ag„o pa *>a jala energija, ist	izva
zunanji strani pr°iz^„
bo
\v
več goriva, kot se.®?:”\reiy rahljalo v notranp«^ ^ jetno bo bodočnost atom ^ central v velikem visna od uspeha P ne naprave.
Tako delajo m/).1if1eoe'n jjZi' leč od javnosti	d,
ki in inženirji na tem, v
ustvarijo neobhodno po ne pogoje za uporabo^ ske energije v mirolju
namene. Kot pionirji r^. genskih ž«j*ov »» radija delujejo zdaj pri revol«« ki io prinaša atomska f.n gija in »e pri tem tudi postavljajo nevarnosti L ne razumejo vsi. Zaradi [J-e hove požrtvovalnosti atomska energija že P°p\.
bistveni del našega ob*ta
nK*
r
Izmed 150 poizkusov, da Se ustvari - mednaroden je-' Zlk, sta uspela le dva: vola-P.uk in esperanto. Oba sta se pojavila ob istem času, neodvisno eden od drugega.
. Prvi je uresničil idejo mgdna^c-dnega jezika nemški .župnik Ivan Martin Schleyer (1831-1912). Bil je filolog, kj je poznal okrog 50 jezikov.
• Na bazi angleškega jezika je sestavil svoj-jezik (v^la-Piik: vol svet, puk - govor, H svetovni jezik). Leta 1879 ie izda! slovnico in slovar. Doba-volapiika obsega 10 let. Ljudje so močno čutili potrebo po mednarodnem pomožnem jeziku ter so se. ga nitro. oprijeli.
.. Bil pa je volapiik notranje jezikovno nedovršen, težko , govorliiv in poimljiv t»r brez. olagoglasja. Zato je ta nepraktični jezik ob pojavu neprimerno lažjega esperanta faoral prenehati.
■ Ustvaritelj esperanta je dr. Lazar Ludovik Zamen-h°l (15. dec. 1859 - 14. aprili* 1917) iz Bialvstoka. Kot človek je bil Zamenhof prežet ljubezni do človeštva. Ta skrpmni idealist ie zapustil svetu zlato oporoko neumornega dela: svoj že medtem izpričan, jezik, ki je postal v Kratkem enakopravna lastnina- vseh narodov.
■ Ze v mladih letih so Za-tnenhola zanimala važna vprašanja. Zgodaj že je razmišljal o ideji svetovnega jezika. Z vso vztrajnostjo se je lotil dela Videl je prebivalstvo rojstnega mesta ločeno v sovražne tabore: Ruse. ' Poljake. Nemce Zide. Skušal je odpraviti to zlo, ki je razdvajalo ljudi.
.' L. 1877, je imel osnutek gotov. a počaka! je še do leta 1887; da s prevajanjem jezik praktično preizkusi in izpili. Kot mlad zdravnik je stavil na tehtnico svoj bodoči poklic. a ideja, kt mu je prešla v telo in kri, ga je povedla preko Rubikona. Neustrašeno in odločno je poslal svojo knjižico v svet, ki so ji do Zadnjih let sledile slovnice v 46 jezikih.
Večkrat še omenja, da je esperanto kot umetni jezik Samovoljno zgrajen in izmišljen Esperanto je le sestavna enota živih indogerman-■skih debel (60 odst. romanskih. 25 odst. germanskih in 15 odst. slovanskih).- Le •.fconenire so . praktično zaokrožene in umetno reducirane na minimum potrebe.
Mimogrede je vredno omeniti poizkus reformirati e-Speranto po projektu Ido (ta sufiks znači v esperantu potomca, torej potomec esperanta).	,
Leta 1900 so se sešli v Parizu odposlanci raznih mednarodnih družb ter so ugotovili. da tvori raznoličnost jezikov nepremostljivo zapreko med narodi. K ustanovljeni «Delegaciji za uvedbo mednarodnega jezika« je takoj pristopilo 310 društev in 1250 univerzitetnih profesorjev, ki so podpisali njen Program. Ožji odbor je pro-niil 16 jezikovnih načrtov ter se soglasno odločil za esperanto s pridržkom nekaterih reform.
Po netaktm poti sr hote')
nekateri člani vtihotapiti do tedaj še nepoznani osnutek Ido, ki naj bi izvršil omenje-®° reformo. Prišlo je do razdora. Reforma ne le ni bila Potrebna, temveč tudi ni u-
sPela. Esperanto je -to notra-ni° krizo kmalu prebolel in Se s tem celo ojačil.
Brez dvoma je esperanto felativno dovršen jezik, t j. ?e mislimo reči. da bi kate-a oblika morda ne bila lah-*o popo|nej5a toda vsaka misel m ......_______________
v
vsako čustvo more naj-tiinosti11"1 -d° naivefje- SUU'
«Pr, m finese točen in ia-
činbm u* ,in t0 s krajšim na-ti kot v drugih jezikih.
1e^tPe.ranto tudi ni stagniran . temveč se more v sme-Bn.» ■°Stl dalje razvijati, lažii ^u.’r'nie ie do 12-»rnt kakor vsak drug jezik. ., dtem ko iinan drugi je-
ki
?‘.ki po 180 glagolskih oblik ■ajo prj ij
škiU0,ih ,]8-0W
fn	j‘h	ima	esperan-
t| v.
sl.inio-? pri 100' nepravilnih su;, t!h 18.000 novih glagoi-
čkLai 52’ ki Popolnoma za-«	in sp lvor'jo pri vseh
Kor? enako bro^ izjeme.
roklika in prtštednia p ia- Medtem ko zadostuje JjVropm, do 20 lekcij po eno 10 učenja za splošno ume-anje, je treba drugorodcem
isto delo do 50 - 60 lekcij. - Olstoj je pisal: ((Esperanto 1® tako lahko umljiv, da sem Po prejemu nekaj knjig in , ošur v tem jeziku, po dveh brah že mi. e, nooom —, ati in lahko vse razumeti«.
esperanta ;e slovanski. K emu i« največ nrm o dejstvo, da so bili prvi espe-mntski pisci izključno Slo-arti (Rusi, Poljaki). Zapadel narodi priznavajo, da je 0 sieča za esperanto, kt te dobil na ta način svobodnej-5® in prožnejše izražanje ter življenjsko moč ustvarjanja.
Po svojem naglašanju (na Predzadnjem zlogu) in po večini izbranih romanskih debel je prejel esperanto blagozvočnost romanskih jezi-jV- (gibljivost italijanskega 1?, Pojoči ton španskega jezika).
Univerzitetni proiesoi dr. ,C°™r Fuchs, član avstnj-Vl akademije znanosti, pra-' " et'čni vrednosti espe-
anta: »Nacionalni jezik vsa-zaoa naroda je plod njegove bitke	evolucije	Vse
traW V,h' Je narod vrSil’
jho odjeknejo v njegovem
jeziku. A kar je za en narod zmaga, triumf in slava, to je za drugega nesreča in ponižanje. Kdor iskreno deluje za sporazumljenje med narodi, ta se mora poslužitj le neomadeževanega jezika v svrho sprave in pravega medsebojnega sporazuma.
Bodočnost bo pokazala moč in veličanstvo esperantske ideje. Ko bodo pregnani zli demoni šovinizma in zastrupljajoči duhovi sovraštva iz narodnega življenja, bo esperanto dovršil svojo kulturno misijo.
Z ustvaritvijo mednarodnega pomožnega jezika je nastopila nova doba zbližanja narodov. Esperanto nima namena škoditi in jeziti pot kulturnemu razvoju živih jezikov. On hoče biti le tehnična odpomoč in dobro preizkušeno sredstvo v mednarodnem prometu, veren tolmač, iskren posredovalec ter odkrit prijatelj v v.-eti gospodarskih, političnih socialnih in kulturnih odnošajih med narodi sveta.
V esperantskem, pokretu se združuje dvoje svrh: praktična in idejna.
Prva omogoča ljudem najrazličnejših narodnosti, da morejo občevati med seboj. Kjer se več narodov bori za nadvlado svojega jezika, tam b, mogel ta nevtralni jezik služiti kot pomirjujoči element med njimi. Tako služi esperanto ljudem kot sredstvo vzajemnega sporazuma. Najlepšo sliko take vzajemnosti kažejo vsakoletni sve-
tovni kongresi, kjer esperantisti na najidealnejši način občujejo med sebo.i, izkazujoč si neko posebno naklonjenost in solidarnost. S tem, da skuša esperanto približati ljudi enega k drugemu kot sredstvo vzajemnega sporazuma, se naj'epše me in dopolnjuje njega praktična svrha.
Raznovrstna so pač stremljenja, ki združujejo ljudi pod skupno l. : o v štev nacionalnih društvih, stanovskih in kulturnih. A čim bolj dobiva tako zbliževanje v skupne svrhe mednarodno lice, tem bolj se občuti nujna potreba po mednarodnem občilu.
Devetnajsto sto': ’io ie doba nacionalizma: vstajali so narodi in se z večjim ali. manjšim usjoehom skušali otresti tujega jarma. Doba dvajsetega stoletja je pomednarodila vse materialne in moralne interese; t, j. doba mednarodnosti in složnega sodelovanja celokupnega človeštva. V harmonični sintezi ublažuje 'one nemirne rlo’ *" je budila ideja nacionalnosti. Prva potreba je glavni znak vsakega naroda in njega skupni jezik. Prav tako je nujna potreba mednarodno organiziranega človeštva mednarodni pomožni jezik, čigar vlogo ima dandanes esperanto.
Tako moremo danes govoriti o esperantizmu: stremljenju, širiti širom sveta uporabo nevtralnega svetovnega jezika, ki naj da veliki družini človeštva možnost popolnega sporazumevanja. Njega tendenca nikakor ni raznarodovanje, pobijanje nacionalnega čuta in izpodri-j vanje kulturnih jezikov, še manj vsiijevanie v notranje življenje narodov. Zelja u-stvaritelja je bila, nai prenehajo narodne in politične, verske in plemenske borbe. Zato bodi naše geslo: enakost, bratstvo in svoboda — zrna, ki jih je sejal veliki mojster — idealist in ki naj bi obrodila v srcih vsega človeštva bogate sadove.
ČLOVEK
ZGODBA IZ IME HUDE ZIME
Kako so tolminski lovci preprečili tragedijo onemoglih srn v velikem snegu
Lepo je v gorah, kadar zapade sneg, ki tako lepo izgladi vse ostrine skalovja, pokrije globeli in prepade. Takrat nastopi v višinah gora velik in resen mir. Planinske koče, ki so v poletnih mesecih sprejemale številne ljubitelje planin, samujejo prazne in pokrite s snegom. Skoro edini obiskovalec je le še burja, ki prenaša belo odejo zdaj sem zdaj tja.
Niže v dolinah je sneg bolj južen in težak. Široke bele snežinke so se oprijele vej gozdnega drevja. Gozdovi so podobni velikanu, ki drži na hrbtu težko breme, da se z njim ne more niti premakniti. Tako obloženi gozdovi vzbujajo občutek slovesnosti in velikega miru. Zdi se, da je med ter,ti debli utihnilo vsako življenje.
Temu pa ni tako. Ostro in vajeno oko bo kmalu opazilo visoko v gostem vrhu stare smreke poskočno poletno telovadkinjo — veverico, ki je zlezla iz toplega okroglega gnezda. Kaj le hoče v tem mrazu? Naša telo-vadkinja sama odgovarja na to vprašanje. Lačna je, pa je prilezla na beli dan, ki je sedaj res pravi beli dan. Pozorno motri belo okolico. Ze je opazila na veji par češarkov. To bo nekaj za pražen želodček. Previdno se plazi po veji do češarkov. «Rsk, rsk, rsky>, zaškrebajo bstri zobje in že drži češarek
V
\Z SLAVNE ZGODOVINE DALMATINSKIH MORNARJEV
25 Peraščim
preti 120 gusar jem
«Ne bije boj orožje svetlo, bije ga srce junaško!»
U\ljegoš)
Tja doli v Boko Kotorsko hiti spomin na davna krvava leta. Ustno in pisano izročilo pričata o hudih dneh, ki so jih preživljali naši pomorščaki za časa jadrnic. Starinski zidovi Perasta se ogledujejo v mirni gladini bokeljskega fjorda. Nedaleč sredi zaliva jim mežikata .dva ljubka otočka. .((Sveti Jurij » j e.,, čudovit,., jrosebni} ,v mraku ali v mesečini. Beli zidovi njegove cerkvice se skriyijo med temne ciprese in ustvarjajo sliko otoka mrtvih, da se je ni sramoval sam Boecklin. Njegov sosed, ki se je Perastu še bolj približal, je umetni otoček, ime-
S prezirom smrti so naši j v roke orožje in dvajset ju.
razredčeni mornarji, vsi več ali manj ranjeni, vdrli na gusarsko tartano, zasejali grozo in pomandrali vse, kar se jim je približalo. Preplašeni roparji so se umaknili v ladijsko notranjost. Ujeli so se v past. ostali pd so vsaj živi. Po ohranjenem sppročilu očividca, tedanjega Č3»tnika na peraški ladji, poročnika Krsta Mazaroviča, je vse drugo, to je šestinosem-deset gusarjev, obležalo na bojišču ali pa izginilo v morskem dnu.
Urno so Peraščani osvobodili pet krščanskih ujetnikov, ki so bili uklenjeni na
;'S
novan «Gospa». Ribiči in | turški ladji, potisnili so jim mornarji iz Boke, ponajveč pa iz Perasta samega, so ga dvignili iz morskih globin.
Vsaka ladjica je spustila tam v morje tovor kamenja, dokler ni skalna čer, ki je ondi molela iz slanega objema, bila obdana s celim skalnatim otokom Na njem so pomorščaki postavili cerkvico, ki so jo v teku stoletij natrpali z dragocenimi zaobljubnimi darovi. Cerkvica je izrazit kulturno-zgodovin-ski muzej nekdaj tako slavnih Bokeljev.
V cevkvici je ohranjena tudi slika, predstavljajoča dogodek, ki se je pogumnim mornarjem iz Perasta pripetil pred 230, leti in to prav na božični dan. Zgodilo se je to leta 1716,
Bokeljska mornarica je od nekdaj uživala velik sloves.
Vsi njeni mornarji in lastniki ladij so se preživljali s prevažanjem tovorov na svo-jlh urnih jadrnicah. Prevažali so domače in tuje blago, šli so za zaslužkom, ki jim ga v tistih časih ni nikdar primanjkovalo.
V albanskem Draču so krajevne oblasti prepovedale izvažanje žita. Bore malo je bilo -to Peraščanom mar.
Njihova mala barka, ki jo je vodil Jurij Bane, je pristala in vseh petindvajset mornarjev posadke je urno naložilo žitne vreče. Komaj pa so dvignili sidro, da bi odpluli, jim je zaprla pot velika tartana, turška gusarska ladja, ki se je po svojem umazanem poslu priklatila iz Severne Afrike Na njenem krovu je bilo sto-dvajset do zob oboroženih klatežev.
In tem propalicam, grabečem in morilcem naj bi se naš Dalmatinec vdal?
Nikdar! Za vse na svetu ne!
Pa so se udarili. Petindvajset Peraščanov proti sto-dvajsetim gusarjem, ki jim je priskočilo na pomoč še okoli petdeset plena željnih Dračanov. Skoraj sedemkratna premoč!
. Ne bdi zastonj nad Boko in v njej nad Perastom duh velikega pesnika Njegoša, ki počiva vrh Lovčena. Uresničile so se njegove besede da
nakov je ukrotilo sedeminšestdeset divjakov. Pobrali so jim orožje, jih povezali in prepeljali na svojo barko. Nato so razpeli jadra in sprejela jih je neskončna morska cesta. Odvlekli so s seboj tudi zaplenjeno gusar-.sko tartano ter jo z ujetniki vred oddali oblastem na otoku Krfu Slovesen, sprejem, čast, slava, odlikovanje in bogati delež obilnega plena so bili nagrada hrabrim Peraščanom.
, Opisani dogodek opeva v vezani besedi tudi rokopis, ki je,v posesti Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
VIKTOR PIRNAT
ČN-ii i .
7 / ■
Pozimi delo počiva ...
(Foto Magajna)
111
Z ITAL
t> prednjih tačicah ter se z njim previdno umakne — na položaj. Ta položaj je močna veja, na katero se udobno usede. Košati rep ji nekako poredno nagajivo visi nalahno ukrivljen navzdol. Znova se oglasi tisto značilno škrebanje. Na beli sneg se usipljejo luskine češarka.
O * #
Talto, skoro idilično življenje gozdnih prebivalcev, včasih spremeni huda zima v pravo tragedijo. Taki tragediji so bili priče lansko zimo ljudje na Idrijskem, Tolminskem, v Baški grapi in drugih kraiih Slovenije. Debel sneg, ki je bil zapadel po dva in tudi več metrov visoko, je srnam vzel vsako možnost preživljanja. Ze po
P. A. Ogarev
nekaj dneh stradanja jih je sila privedla do odločitve, ki ni bila lahka: poiskati hrane v bližini človeških bivališč.
Prirojeni nagon nezaupanja do človeka se je oglašal z vso močjo. Ni bilo izbirati in so tudi srne občutile moč pregovora: sila kola lomi. Iz gozdov doline Bele, iz Čekovnika in iz Masorskih strmin so se srne počasi in vse onemogle približevale človeškim bivališčem. Drugače tako prožne noge so v visokem snegu že omahovale. Niso več mogle pognati v skok gibčnega telesa.
Ljudem, ki so izpred zasneženih stanovanj opazovali borbo živali, se je milo storilo pri srcih. Ali naj pustijo od lakote poginiti te uboge in izčrpane živali.
Tedaj se je zgodilo nekaj, kar se sliši kot lepa povest. Človek — lovec je obul visoke in tople škornje, vzel nahrbtnik s svežini senom in odšel naproti tistim živalim, ki jih je v jeseni tolikokrat čakal skrit za skalo ali grmom z nabasano lovsko puško.
Srne so bile v skupinah po dve, tri ali štiri. Ko so opazile, da se skozi visoki sneg bliža človek, so se hotele pognati v beg. Mišice na tankih nogah so se napele kot struna. Zdaj, zdaj se bodo sprožile in ponesle v lahkem odskakujočem letu gibčna telesa po beli planj ivi. Zaman. Moči so odpovedovale. Noge so samo zadrgetale v snegu. Se globlje so se pogrezale v belo in grozečo gmoto. Ze jih je sneg vse pokrival, ko je prišla — rešitev.
Prikazala se je najprej glava lovca — človeka. Srne so zavohale njegov duh. Znova jih je pretreslo. Ko se je lovec sklonil, da bo pobral in zadel na ramo onemoglo žival,, je ta zagnala iz sebe začudeno—plašen glas. Občutila je na premrlih nogah — človeško gorkoto, ki ji je tako dobro dela. Istočasno pa je iz lovčevega nahrbtnika zadišalo seno. To je razorožilo prirojeni nagon plahosti in nezaupljivosti srn. Vse so se prepustile reševalcem. Ko so jih zadeli na ramena, so ne a-terim popolnoma o 1; oveda-le moči. Padle so v nekako otrpnjenost. Ena izn.ed rešenih živali je pritisnila svojo glavo k obrazu lovca, kot bi se mu hotela zahvaliti za pomoč.
Lovci v Idriji in Spodnji Idriji so tako rešili gotovega pogina IS srn. V kozolcih so jim pripravili zasilno estano-vanjer, in jih krmili. Ze po nekaj dneh so si vse rešene živali opomogle. Ko so jim prinašali krme, so se približale ograji kot ovce.
Visoki sneg pa se je kaj kmalu ulegel. Lovci so opa-Sili pri zaprtih srnah neko spremembo. Pogostoma so se razgledovale v smeri gozdov. To so lovci razumeli za «do-
«ne bije boj orožje svetlo, bije ga srce junaško1»
Polnih deset ur je trajala borba, pravo mesarsko klanje Padel je kapitan Bane in devet njegovih tovarišev mu je sledilo v smrt Toda Peraščani niso omagali junaško so sekali dalje.
Ne tako gusarji. Tudi njihov poveljnik je padel v boju kar je ostalo tolpo popolnoma zmedlo. Sedemnaj-storica najbolj junaških je na majhnem čolnu pobegnila z ladje in se srečno rešila. Toliko huje je bilo ostalim.
Izvor y One;a drevesca
Prvotni narodi so bi:i na-ziranja, da bogovi najrajši bivajo po gozdih. Zato so sčasoma posvetili posamezne vrste dreves določenemu božanstvu, n. pr. hrast Jupitru in Kibeli, pinijo Bakhu in Panu, oljko Minervi, Jovor Apolonu, mirto Veneri, jesen Martu. topol Herkulu, cedro Evmenidam, palmovec Muzam itd. Pri Galcih so svečeniki (druidi) častili posebno dob, a na tem še zlasti zajedavko omelo, ki so jo nabirali z izrazitimi obredi: še danes se ta cerimoni.ia i-menuje «gui l’an neufo. Krščanstvo . je nadomestilo poganske vraže in odvzelo drevju verski značaj. A moderni narodi še vedno niso pozabili starih šeg in navad. Božično drevesce je ostalo kot simbol pomladne dobe Sicer je 25 grudna še daleč do vigredi vendar človek
jemlje rad upanje za resničnost. Božič se slavi posebno pri severnih narodih skandinavskega in germanskega porekla, ki živahneje hrepene po vesni. Posebno Norveška tako slovesno obhaja praznik, ki ga predočuje drevesce nazvano «Jule». Ta izraz najdeš pri’ vseh severnjakih. Irci, Danci, in Švedi pravijo Jul, Jeul, Jol, Angleži: Jolue, Geole, Yule, Yu. Anglosaksoni:	Jekal, Geol,
Gehuil, Finci ter Estonci: Joulom oziroma Joulo. Kelti: Gevyl, Gevell, Laponci pa Jouls. A Yule je kratko malo simbol zimskega enakonočja, drevo pa ali veja oziroma grm, ki ga predstavljajo, po-nazorujejo obetavno letino. Julske svečanosti segajo v prazgodovino. Davno pred uvedbo krščanstva jih nahajamo v Skandinaviji. Kralj Olaf jih je prepovedal kot
brezbožne ostanke mnogoboštva. Ko se je krščanstvo utrdilo, so vnovič oživele. Ker se vrše hkrati z božičnim slavjem, jim je obstanek zagotovljen. Narod jih smatra posvečene Kristu, dasi njih naziv Jule poteka iz «Joluer». To je bil eden priimkov O-dina, vrhovnega boga v skandinavskem bajeslovju.
Moremo li sklepati iz nekega prekmurskega običaja, da je vsa Evropa dobila božično drevesce od Slovenov? Machal (Bajeslovi slovanske) sicer navaja, da so naši predniki videli dom božanstva često v gozdu. Odtod imena: lješij, lješovik, lasovik, poli-sun, lugovik, hostnik itd. Tudi imajo razne vrste lesa svoj pomen: vampirja usmrtiš samo tako da nrtvemu prebodeš srce z glogovim, jesenovim, klenovim in lipovim drogom.
motožjev in sklenili, da bodo zaprte živali izpustili. Lepega sončnega dne so se zbrali in odpeljali srne proti bližnjemu gozdu in jih izpustili.
Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Srne se niso hotele oddaljiti, marveč so se zbrale okoli lovcev. Sele na dolgo prigovarjanje so se počasi, ena za drugo, izgubljale v grmovje.
Samec, srnjak, pa je bil še bolj vztrajen. Gledal je, kako se srne izgubljajo v grmovje. Ko je opazil, da se lovci odpravljajo domov, je hotel za njimi v Idrijo. Prirojeni nagon nezaupanja mu ■ je popolnoma izginil in hotel se je podrediti človeku ' — rešitelju.
Človek pa tega ni hotel. Vrnil je prostost tudi njemu. Sele naslednjega dne je srnjak odšel za svojo družbo. Pozneje pa se je še večkrat prikazal ljudem v tistem kraju, kot bi se ji hotel s tem zahvaliti za izkazano pomoč v sili.
Po enem letu občutijo lovci Ivan Burnik, Rajko Babič, Srečko Novak in drugi veli’:t> zadoščenje. Lep spomin jim je ostal na tisto raz-sežno belino snega. Tega spomina so veseli, kot so veseli svojega dejanja, s svojim posegom so preprečili tragedijo, ki je grozila onemoglim živalim sredi visokega snega.
WmWi$
mm s
NA KARAULI '*"B
POD UČKO
Eoiiuljaj blovmblipga paltizanci, hi Ae /e kot izgnanec pleSil iz Jjo,)ne u 'Jlo~ ueublu! Pii molje - o im oje ledne kiaje
Na večer prejšnjega dne sem s kurirji Kastavskega punkta (tako so tukaj imenovali kurirsko karaulo) pre -oračil reško progo. Potem smo v gozdu zašli in smo vso noč iskali pravo pot. Sele ob devetih zjutraj smo prišli na mesto. Imel sem vse noge polomljene od naporne, nezaznamovane poti preko’ divje kraške pokrajine in dušo na koncu jezika.
Komandir karaule pod Učko je bil Raspor. On in njegovi so držali zvezo s Ka-stavskim punktom proti Hr-vatski in karaulo pod Slavnikom proti Trstu.
Povedal sem mu, kdo sem in kam sem namenjen. Samo pokimal je z glavo. Potem je rekel: «Počakal boš do večera. Danes mora priti kurir«. Gledal je nekam mimo mene, proti drugi strani taborišča, kjer so se kurirji, ki so prišli z mano. pravkar pripravljali na odhod v svojo bazo. Zdaj je upri svoje nenavadno mirne in pametne oči vame: «Ce ne pride kaj vmes«, je kakor mimogrede dodal. «Kazumem)) sem prikimal, v sebi pa sem premišljal, kako lepo bi bilo, če bi kurir ne prišel. Potem bi se res lahko odpočil, ker bi imel vso noč na razpolago in morda tudi ves jutrišnji dan.
«Odpočij se. ker si truden«, mi je rekel, kakor bi bil uganil moje misli. Potem mi je še omenil, da se pravkar odpravlja iz taborišča po nekem opravilu in da bo za kosilo doma. Odšel je.
Vrgel sem se v senco grmovja, ki je bilo z njim taborišče krog_ in krog zavarovano. Ozračje je bilo tako nasičeno z vročino, da je človeku pojemala sapa. To poletje je bilo res nenavadno po svojih dogodkih in po tem. da je sonce pošiljalo svoje žarke na zemljo z naravnost peklensko zlobo. Ni bilo več rumenkasto kakor po navadi marveč belo sijo-
če, kakor razbeljeno železo. Vsekakor to ni bila več običajn.a. marveč, prava saharska vročina, brez trohice vlage., v pgračju.. in. bpez, oblačita,na nebuj,,Nebo je'pilo globoko „in modro kakor ocean.
Odvrgel sem orožje. Fa-sovje je bilo mokro od potu, in je zaydarjalo po kislem. Ležal sem nekam, vdano in mirno, kakor upehana žival, medtem pa je iz mene nenehoma curljalo. O ničemeč nisem razmišljal le tega sem se prvič ovedel, kako dolga in naporna je bita pot, ki sem jo bil opravil.
Odkar sem se nekega večera spustil , s Kozare, pre-veslal Uno ter se zagrizel v pot. ki me je peljala proti zahodu, sem bil na milost in nemilost predan kurirjem. Gonili so me od ene kurir-
pisna pustoš. To je bilo od nemških, ustaških in italijanskih ofenziv. Povsod so strmele vate okajene stene, Črna okna in zevajoča vrata. V nosu' duh po osmojenem. Ljudje so zapustili domove in zemljo. In hrane, seve, ni ■ bilo. Po karau!ah smo zalivali želodce z juho. Ta juha je bila brez soli, je bila topla neslana voda, ki je , od jutra do poldne vrela v nekakšnem kotlu, potem ko so bili vanjo pogreznili večji ali manjši kos mesa, tu in tam tetečje ali kravje bedro. Tu in tam si na bogve kateri njivi iz opal nekaj pozabljenih krompirjev in jih snekel. Tu in tam si po ne vem kakšni sreči dobil v roke kos starega koruznjaka, ga na mah pogoltnil in se pri tem naslajal ob
Dušan Furlan
ske postaje do druge, brez usmiljenja in skoraj brez počitka. Venomer so govorili: ■ «Daj, pohiti tovariš, mudi se. Ob uri moramo biti na mestu«. Da bi jih prosil, je bilo človeku kakor pod čast. Poskušal sem nekajkrat z zvijačo: «No pa sedimo, bomo pokadili' eno.« ponavadi so bile cigarete sredstvo, s katerim si odprl vratca v srce vsakogar. Nič. Kajti če je bil kdo brez cigaret, potem gotovo niso to bili kurirji. Zraven so me še spregledali. Ozirali so se name s pomilovanjem in se še bolj zagnali naprej. V sebi sem jih preklel. Vendar sem klecal in se spotikal za njimi, zbirajoč vso voljo, ki sem jo še imel. To je bilo od lakote. Bili smo lačni vsi. toda oni so bili ko divji hrti, ki je v njih šele neki divji glad ustvaril tako izredne brzin-ske sposobnosti.
V krajih, ki smo skozi nje hodili, je vladala nepo-
Otrokovo presenečenje.
misli, kako bi bilo, če bi ga naenkrat imel ,po ne vem kakšnem čudežu, še najmanj deset takšnih kosov. Zraven smo jedli sadje, ki ga je bilo na pretek po zapuščenih njivah in vrtovih. Ljud:e so se od tega sadja nalezli driske. Nisi mogel več zaustaviti. Od vsega tega ni bilo na meni že lep čas nobene tolšče več. Naglo sem se u-tru.ial in samo bojazen, da bi utegnil zaostati in zgrešiti pot, me je držala pokonci. Cim pa se mi je ponudila prilika, sem samo ležal kolikor sem le mogel.
Zdaj sem ležal tu, v Rasporjevem taborišču, ki je bilo tostran Učke in železniške proge, nekje sredi gole in puste pokraiine, ki je čemela in se kuhala v neznanskem soncu. Telesne slasti in zadovoljstva nisem občutil,, nasprotno, vse mišice so me bolele in od vročine sem komaj dihal. Bila pa je v meni zavest neke notranje potešenosti, ki je ne gre menjati za nobeno drugo stvar.
Krog mene se je raztezal svet, kamenit in reven, z nizkim ožganim grmičevjem do obzorja, z vročim trepetanjem v zraku, ki so vanj klicali razsrjeni škržati. Rezke vonjave poznanih trav in zelišč so me dražile v nosnicah, duh po pelinu in žepku, presušeni zemlji brez vode, mi je zbujal nešteto spominov. In tam na drugem koncu taborišča je nekdo govoril «mineštra» in «oštja»... Se bolj sem sprostil razbo-Ijene ude. V meni je bilo neko popolno zadovoljstvo, ki ga ni šlo dopolniti z ničemer več. Z eno besedo, bil sem doma in moja pot se je bližala koncu. Tako imenitno se še nikoli nisem počutil...
Mlad fant, menda tudi kurir, mi je prinesel v menažki kosilo. Iz žepa je potegnil skrbno očiščeno, na soncu ko zrcalo svetlikajočo se žlico ter mi jo dal. Potem se je vsedel zraven mene. Ves čas ko sem nosil žlico k u-stom. me je motril. Ko sem pojedel, me je vprašal, če bi še. Rekel sem: Ce je... Prinesel mi je še enkrat polno menažko. Jedel sem s požel jivost jo človeka, ki se ne more nasititi. Tu je hrana, sem razmišljal. Tu ni kakor v Krajini, Kordunu in Liki.
«Ti, naš komandir je bil v Španiji,* je naenkrat zi-
nil fant. Presenečen sem ga pogledal. «hes?». sem kar tako vprašal. Tačas nisem mislil na komandirja, in še manj na Španijo. Pa sem takoj razumel, za kaj gre, Bil sem vesel zaradi komandirja, ki mi je bil drag, čim sem ga spoznal, pa se je naenkrat njegova vrednost s tem še dopolnila. «Res, res«, je prizadevno nadaljeval fant. «S fašisti se je tolkel«. Ze sem mislil da bo razvil dolg pogovor o tem, ko je naenkrat prenehal in me vprašal za cigareto. Menda je s tem povedal vse, kar je smatral za najbolj važno. Dal sem mu cigareto. Pobral Je menažko in odšel.
Prišel je kurir, ki sem ga pričakoval Naenkrat se je znašel sredi taborišča. Izro-cil je nekomu pešio, potem je pr'šel k meni. ker so mu P~veda’i, da ga ča’-am. Rasporja še ni bilo. p,-zdravil je v neki zadre-d in se vsedel zraven mene. Nič več ni rekel Začel je stikati po žepih. Našel je cigareto in si jo prižgal. Videl sem, da ni ka-d^ec že po tem. ker jo ie skoraj do polovice omočil. Vpraševal sem se. čemu se neki s tem trudi. Od časa do časa ie vrgel nagel poševen pogled proti meni in vsakokrat malce privzdignil glavo ter nespretno puhnil dim proti nebu. Nekaj na meni mu nj šlo, nisem mogel uganiti kai Najbrž mu nisem simpatičen, sem pomislil. Sicer mi tudi on ni bil. Od-biial me je njegov ozki podolgovati ohraz. ves mlečen in v rdečkastih mozoUcih, z izrazom neke zakFmlene, vase potegniene nadutosti. K vragu še ti, sem pomislil, zaspal bom. V tem je odprl usta: «Ti», je deial. «ali nosijo v Bosni vsi ta'-ele kape?« Z očmi je namignil na mojo titovko. Pre'enetila me je prisrčnost njegovega glasu, ki je pri pozdravu niti nisem opazil. Takoj sem pomislil. če se nisem morda zmotil o njem. Rekel sem: «Vsi». Ker se mi je zdelo to premalo, sem dodal; «Po večini nosijo titovke. Tej kapi pravijo titovka«, sem pojasnil. »Tako kot jo imaš, ti, na tri roge, so nosili v začetku, vendar brez ščitka«. Obrnil se ie proti meni in sem opazil, da ima odkrite, poštene oči. Začel sem dobivati o niem drugačno mišlienje. Malce je mencal, potem je vprašal:	«Tudi
zvezdo brez zastave nosiio tako kot ti?« Takoj ko je prišel, sem opazil njegovo trorogo (kasneje mi ie povedal, da ji pravijo triklavka), ki je imel na njej prišito zvezdo na slovenski troboj-ki. «Samo zvezdo, brez zastave«, sem odgovoril z nekim zadoščenjem. Vprašal sem: «Zakaj jo vi nosite na troboiki?« Najprej je molčal. Ko sem ga še enkrat vprašal, je odgovoril, da je tukai takšna politična linija. Priznal mi je še, da se on ne strinja z zastavo, ker je delavec. proletarec. Pred vojno je delal na Reki, v tvornici torpedov. Zagotovil mi je še, da bo na koncu le zmagala zvezda nad zastavo, zastava pa da bo šla rakom žvižgat. V tem so ga začeli na drugem koncu taborišča klicati. Vstal je in odšel tja. Gledal sem za njim, kako je korakal s kratkimi, ostrimi koraki, ves napet in vzravnan. Kratka italijanska
(Nadaljevanje na S. strani).
PRLZlHOV VORANC
(BUDALJfcVANJii \L NEUEUSKE Slfcl/iLKfc)
Ko se je vrnil oče na par-no, smo molče opazovali novi družinski prirastek, ki se še vedno ni zmenil za nas, pač pa so tiste ve'ike, modre oči začele tavati \f prašnem stropu iz trhlih podnic. Nas otroke je trla zmeraj hujša radovednost, kajti kaj podobnega še ni bilo pri hiši, dasiravno ni manjkalo beračev, ki so pri nas preče-stokrat iskali prenočišča. Nenadoma je mati pristopila h kadunji in vprašala s strogim glasom:
«Ali imaš kaj teh počasnih?«
Odgovora ni bilo, namesto tega pa so se ozrle v mater velike, vprašujoče oči.
«Ce imaš kaj uši?« je mati naglo mehkeje ponovila vprašanje.
Kakor bi se človek v kadunji šele zdaj zavedel vprašanja, se je nabrekla glava zganila, in mater je zadel osupel pogled, ki ga je pa koj spreletelo nekaj bolestnega. Kmalu se je bolečina razvila po vsem velikem obrazu, ki se je nagubal v nešteto žalostnih potez, nato je bitje v kadunji na ves glas presunljivo zajokalo. Medtem ko prej razen glave ni bilo videti drugega, še je zdaj prikazalo dvoje bledih, ohlapnih rok, ki sta zakrili obraz.
Jok je bil tako žalosten in tako bridek, da nas je vse presunilo in smo otroci skoraj otrpnili. In čim dUe je trajal jok, tem presunliivejši je postal.
«0-o-(v.iej, o-o-o-jej...»
Med prsti so čudno debele, svetle solze polzele na prsi, ki so bile pokrite s cunjami. Teh solz je bilo toliko, da je umazana brča *** pod vratom postala mokra. In judno: čeprav je bil jok silno boleč in krčevit, vendar ni bil sunkovit, ampak enakomeren in zlit v en sam zategnjen glas.
Tedaj se je mati sklonila nad kadunjo.
»Zakaj se pa dereš?« Jokajoče bitje ni odgovorilo. ampak je dalje vekalo.
«Mogoče pa je lačna«, je menil oče.
Brez besed je mati zapustila parno in odšla proti hiši. Mi gmo pa z očetom ostali na parni. Kmalu se je mati vrnila s skledo mleka in kosom kruha. Bitjf jjf ,kadu-nji je vekalo z nezmanjšano bolečino. Mati ji je ponudila jed, rekoč:
»Za sedaj nimam drugega: vzemi; mleko Je Je toplo«:	-
Toda zaman je molila posodo proti kadunji, človek v njej se ni zganil, ampak je jokal kar naprej. Ali je bila temu kriva zavest grenke življenjske usode, ki se je ob prihodu k novim tujim ljudem spet prebudila, ali pa je bila kriva materina opomba o ušeh? Ne tega ne onega ni bilo mogoče uganiti in zaman smo čakali, da se človek v kadunji ukoji. Naposled smo vsi prepadeni drug za drugim zaotiščali parno:	toda
pred tem težkim, enakomernim jokom se ni bilo. mogoče nikamor skriti, povsod nas je dosegel in preganjal.
Ze koi drugi dan sem zvedel od matere zgodbo tega bitia na parni. Bi'a je tako imenovana Zvodnikova avša. hči netre Zvodnikove hčere, ki ie bila že v rani mladosti izeinila Iz občine in ori«’a v mesto. Kakih dva'set let ni bilo o njej ne duha ne sluha in vsa srenia je že pozabila nanjo. Le sem in tja se je nanio snomnila kaka znanka, ki ji W <loma trdo šlo, prepričana, da je #lepa Zvodnikova Tona«, kakor so jo zaradi njene nenavadne lepote imenovali doma. v mestu naš'a srečo.
Zato pa ie tem porazneje uč nkovala novica, ki se je nekega dne razširila po občin':
«Zvodnikovo Tono so pripel tali iz mesta...«.
Za občino ni nikoli nič dobrega pomenilo, kadar se je kak star občan po dolgih letih vrnil Iz tujih krajev Vendar so občani vselej upali. da breme ne bo predolgo trajalo, kajti taki neprijetni popotniki so bi d navadno stari. Izčrpani in že blizu groba Pri Toni pa je nesreča bi(a dvakratna: prvič' bila je šele komaj dobrih štirideset let stara in drugič, hoditi ni mogla več ampak so jo morali voziti od hiše do hiše.
Kaj se je Tom v mestu pravzaprav zgodilo, dolgo ni bilo mogoče izvedeti. Uradni akt, kt ie z njo vred priromal na občino ni govoril o drugem, kakor o njeni o-hrnmelosti ter o njeni pripadnosti naši občini. Tona sama ni mnogo govorila o svoji preteklosti, kadar je bila popolnoma pri sebi; kadar pa jo te napadla žalost, je govorila toliko m tako raztrgano da se niti najiz-najdljivejši niso mogli zna> ti v tem. Naposled se je pa le skovala neka temna zgod ba o njeni preteklosti. -Tona je imela v mestu bo gatega in uglednega ženina, v katerega je bila bolestno zaljubljena. Temu ljubimcu m izročila le vsega svojega
življenja, temveč tudi vse prihranke. In nekega dne je ženin baje na vsem lepem izginil, Ro neki drugi pripovedi ta ženin ni izginil, temveč se je pred njenimi očmi oženil z drugo, še lepšo žensko. Kakor koli je že bilo Tona si je vso nesrečo tako gnala k srcu, da je zbolela na duhu in na telesu in nekega dne so jo pripeljali v domačo srenjo.
Preden je Tona prišla k nam, je obležala že vse hleve in vse parne po fari, nekatere že po dvakrat. Nično stanje se ni hotelo zboljšati. Ure žalosti so postajale vedno daljše in vedno temnejše, z njimi vred pa je hirala tudi telesno. Glava ji je postajala vedno bolj zabuhla, noge so ji vedno huje otekale in naposled ni mogla več zapustiti ležišča. Ker je imela po vsem telesu polno mrčesa, predvsem pa na glavi, so jo pri nekem kmetu ostrigli. Zaradi bujnih in hitro rastočih las, ki so ji štrleli pokonci, ji je postala glava še debelejša.
Nekaj dni ni bilo nič z njo. Preživela jih je skorai med neprestanim jokom in vzdihovanjem, ali pa v težki zamišljenosti in boječem drhtenju po celem životu Tudi hrane se skoraj ni pritaknila.
Ko jo je nekoč hotela mati šiloma krmiti, je začela tako presunljivo vekati, da jo je takoj pustila pri miru.
Tretji dan se. ji je začelo stanje boljšati, jok je popustil namesto tega pa se je začela strahovito bati. Brž ko se je kdo prikazal pri vhodu na parno, se je zdrznila ter plašno zakrilila z rokami, kakor bi se hotela braniti. Pri tem je boječe vzdihovala:
«Oh, ne tepsti, ne tepsti, saj bom pridna! Nikar ne tepsti, lepo prosim...!«
Bilo je očitno, da so jo nekje pretepali. Sele ko se je prepričala, da je pri nas nihče ne tepe, se je polagoma umirila. Njena talavnost je z vsakim dnem popuščala in njeno zaupanje v nas je naraščalo. Čez nekaj dni je bila že popolnoma pri sebi in se je začela že nasmihati. Potem je začela jesti za dva.
Izmed vseh domačih sem imel na parni največ jaz opraviti, ker sem kljub mladim letbftf Sže* fmprai krmiti živino. Na parni smo delali in hranili rezanico. Zato sem imel Tono najčešče pred očmi. Tudi .pQ.tenv.ko je spet. postala mirna, mi je bil pogled nanjo še vedno zoprn; njena velika, zabuhla glava z glaskim, a topim izrazom, njene velike, zatekle roke so me bodle v oči. Najbolj neznosne pa so mi bile njene velike, skoraj brezizrazne oči, v katerih je bilo toliko čudne motnjave, in ki so se potem, ko je spet postala vedra, neprestano o-bračale za menoj. Neki neprijeten občutek me ni nehal navdajati pred njo, čeprav se mi je smilila; toda smilila se mi ni toliko zaradi svoje nesrečne življenjske zgodbe, kakor pa zaradi nebogljenosti, ker je bila tako neizrečeno uboga ter priklenjena v to ozko, na pol trhlo kadunjo. Vse, kar je imela na sebi, je bilo kup cunj, o katerih m bilo mogoče vedeti, ali so stare odeje ali stare obleke.
Počasi pa sem postal vendar malo drugačen ter sem naposled začel govoriti z njo. Nekega dtie sem jo vprašal, kar me je najbolj zanimalo: «Tona, ali so vas kje tu-
di tepli?«
»So, so!« je hitro potrdila s svojim neprijetno zvenečim glasom.
«Kje pa?« sem hotel vedeti dalje.
»Tam, kjer sem že bila,« se je glasil mirni odgovor.
Ker je nisem mogel pripraviti, da bi mi povedala, kje so jo tepli, sem sam začel naštevati imena kmetov.
«Mogoče pri Eberlnu?«
»Ne, tam me niso.«
«Mogoče, pri Žerjavu?«
»Da, tam so me«.
»Kdo pa?« sem zinil s pridržano sapo.
»Gospodinja«.
Neka čudna radovednost me je gnala dalje.
»Ali so vas mogoče tudi pri Blatniku?«
»Tudi«.
«Kdo pa?«
«Dekla, ki mi je nosila hrano«.
»Pri Zuku?«
«Ne, tam me niso«.
«Pri Terpinu?«
«Tam so me hudo tepli«.
«Kdo?»
»Otroci«.
«Otroci? Kako to?« S Ter-pinovimi otroki sem hodil v šolo in me je ta novica tem bolj zadela.
«Obmetavali so me s kamenjem, s storži, z okleščki, a ko sem se zakopala pod odejo, so me mlatili po glavi in kamor je padlo«.
«Ali so vas dolgo tako tepli?« sem silil vanjo.
«Tako dolgo, dokler se niso naveličali«, je vdano in brez naglasa odgovarjala sirota v kadunji.
Naštel sem ji imena vseh hiš v občini ter zvedel, da so siroto pretepali v vsaki peti, šesti hiši. Vedno je bil nekdo pri hiši. ki se je spotikal obnjo in ji grenil križev pot. Godilo se je to nekako iz navade iz dolgega časa. In čudno je bilo predvsem to, da je bila največkrat tepena pri revežih, dočim je v hišah zamožnejših ljudi niso toliko tepli. Bil sem premlad,
•** Cunja
(Nadaljevanje na 7. strani)
TJ
Besede se začenjajo v poljih s številkami. Zadnja črka besede je obenem prva črka njej sledeče in se torej vsaka beseda konča v naslednjem oštevilčenem polju. Vpisovati začnite v gornjem levem kotu in nadalju-jete v smeri uri-nega kazalca na desno, navzdol, na levo in navzgor, vedno za eno vrsto polj bolj proti središču:	kakor se
pač zavija polž! Besede pomenijo: 1. opera ruskega skladatelja Bo-rodina, 2. opera italijanskega skladatelja Verdija, 3. opera nemškega skladatelja Webra, 4. opera avstrijskega skladatelja R. Straussa, 5. opera češkega skladatelja Dvoraka, 6. moderni slovenski skladatelj,
Glasbeni polž
"TTTT
:2:
' 8 !
a
mo; ! : : ! :					
			O i		
	12	1 1 r- * : 15		13	
			; 1		p
	0	D	0!		
			•m/V		11
			d i		
	/ y •«••• W! ; : : • :				
p
.j
D
J___L
:s:
d
o
7. ruski skladatelj — klasik, 8. prva ruska opera — skladatelj Glinka, 9. opera hrvatskega skladatelja Zajca, 10. balet hrvatskega skladatelja Ba-ranoviča, 11 opera - italijanskega skladatelja Puccinija, 12. opera italijanskega skladatelja Ver-
dija, 13. slovenski skladatelj (umrl 1936	1.),
14. opera sloven- „ skega skladatelja Kogoja, 15. opera avstrijskega skladatelja R. Straussa, — Ob pravilni rešitvi boste brali v poljih s krogi najbolj uspelo starejšo slovensko operno delo.
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. nadležna žuželka, število; 2. voditeljica odpora proti okupatorju (kratica), bajeslovna asirska kraljica, turški gospodar; 3. oblika. pomožni glagol, kraj pri Tržiču na Gorenjskem, nežen, kratica za človekoljubno organizacijo; 4. pritok Save na Gorenjskem, vrsta kamenja, vsakdanje hranivo; 9. južni sad, si vsi želimo, vihar; 6. zadrega, človeški organ; 7. budističen svečenik v Tibetu, darilo, daljše časovno razdobje; 8. načrt, šivalna potrebščina; 9. ime slovenskega režiserja, važen življenjski organ, grški bog lepote; 10. žensko ime jahalčeva potrebščina (2. sklon množine); 11. prizor iz preprostega
Jlnekdole.
Zunanji minister Talleyrand je večkrat glasno izjavil, da trancoski narod ne ve, kaj naj napravi s tolikimi vojnimi osvojitvami Napoleona, zlasti še, ker je Francija zadovoljna s svojimi naravnimi mejami.
Pri takih prilikah Je podčrtal: »Francozi so omikan narod,-samo njihov vladar te stopnje še ni dosegel«.
~s
Znameniti francoski pisatelj Victor Hugo ni imel smisla za glasbo. V sosednji sobi pa .'e izrečno lepo Igral na klav r mlad umetnik in gosoodinia Je prosila Hugoja, naj mnogo obetajočemu pianistu izreče nekaj bodrilnih besed.
Pesnik, čeprav nerad, se je Zbral In za'el svojo »pohvalo« takole: »Izvrstno, odlično, dečko! Igrali ste nepopisno lepo, vendar vas prosim, nikar, da bi začeli igrati znova!«.
Skladatelja Brahmsa Je vprašal nekdo za definicijo gledališča. Ta se Je znašel in odgovoril:
»Gledališče je neke vrste vesela loterija: avtor Je napisal, svojo dramo, igralci so podali njegovi malo podobno, skoro docela drugo dramo, publika pa je slišala zopet nekaj popolnoma drugega, recimo kar tretjo dramo!«.
Neimenovani pametnjakovič Je ocenjeval vrednost knjig po njihovem obsegu in pri tem vedno trdil:
»Kolikor bolj je knjiga debela, toliko več neumnosti je v njej«.
Dva kardinala sta grajala slikarja Raffaela, ker je upodobil apostola Petra in Pavla.
»Temu se ne bi smela čudit «, je odvrnil slikar; »oba apostola sem ‘naslikal takšna, kakor sta v raju, kjer sta vsa rdeča od sramu pred dejstvom, da Je cerkev v tako slabih rokah...«.
Radijske
h g « Nova slovanska at ruška knjiga na Tržaškem 'Pntkoi/šek^
Ce se sredi težav, ki so znane vsem tistim, ki imajo količkaj opravka pri izdajanju knjig, vendar pojavijo na tržaškem knjižnem trgu tudi slovenske knjige, je to vsekakor razveseljivo. Drago Petkovšek si je pa poiskal šg pomočnika v Bogdanu Gromu, tako da nam je pripravil tudi nh zunaj čedno knjigo: dvobarven tisk se Izmenjuje na vsaki dve strani, zgodbe pa ves čas spremljajo drobne ilustracije na spodnjih voglih strani.
Ko beremo te pravljice, se narfi postavljajo razne ugotovitve Tukaj gre za novo literarno zvrst - kakor če bi imeli v rokah tilmski scenarij; pbpolna primerjava z »navadnimi« pravljicami ni mogoča. Ce se zamislimo v poslušalca ob radijskem aparatu in ne čitatelja, tedaj lahko mirno priznamo, da so te štiri pravljice za mladi rod mikavne in dovolj napete. In v poslušalca se pravzaprav moramo zamisliti, kajti sicer nam manjka toliko stvari, ki so nam bile bistvene ob pravljici. Tukaj ni scene, pisatelj nam ne slika gozdov in livad, ne gradov in. podzemskih jam vse to si poslušalec ustvari z lastno fantazijo deloma s pomočjo pripovedovanja nastona o-čih oseb samih deloma pa s pomočjo zvoka, ki ponazarja zvončkljanje kravjih zvoncev, bučanje
viharja, pljuskanje morskih valov itd. Ko so otroci te pravljice poslušali (saj so bile oddajane po radiu v zadnjih štirih letih), so jim gotovo ugajale.
Ne da bi hoteli motiti ulitek mladim (ali pa tudi starejšim) bralcem, bi se pa vendar ustavili pri nekaterih stvareh, ki nas nekoliko motijo prav ob samem naslovu »pravljice«. Sv. Miklavž na radiu n. pr. gotovo ni pravljica, čeprav bi težko rekli kaj pa je. Res je sicer, da ne moremo ostati vedno pri neki okoreli formuli ali šabloni. Vendar st je težko zamisliti pravljico, če ji odstranimo vse tisto, kar je prav. ijlčno, kar smo vsaj doslej razu-mell kot pravljično. Pravljica Je taka, da vse v njej »ni res«, a vendar Ima svojo resničnost. V pravljici nič ne vemo, kdaj se Je dejanje dogajalo, tudi ne vemo, kje je bilo. Tako bi morali tudi Lepi Vidi odreči legitimacijo pravljice. Pri Siroti Jerici nas konec moti zopet ne zato, ker bi m'slill, da se mora zgodba prav tako in tako končati; vendar pa je za otroško do emanje ugodno, ako vidi, da Je hudobnost kaznovana tukaj pa vidi »mago hudobne mačehe. Ganljivi konec pri mrtvi mamici otroka ne more zadovoljiti; mačehi ie namreč le uspelo, da se je Jerice znebila, kakor si je sama zami-
slila, a za to ni prejela nikake kazni. Sicer pa vse skupaj pri petnajstletni (!) Jerici nekoliko moti.
V Petkovškov! knjigi Je na koncu napisal še Rado Lenček nekaj besed o radijski pravljici, Je povedal, kako nastane radijska igra in tudi radijska pravljica. Pri tem ugotavlja, da je stil radijske pravljice v njeni zvočni priredbi Vse to ni v nasprotju z nekaterimi našimi pomisleki ob »Radijskih pravljicah« Draga Petkovška.
Pojav te knjige na* našem knjižnem tržišču je vendar dogodek, ki ga smemo zadovoljni pozdraviti.
V SARAJEVO so prišli režiser Robert Siodmak, pisec scenarija I. M. SIMMEL, vodja produkcije Karl Szokoll in Ernest Roberts, ravnatelj Centropa-fil a iz Dunaja. Gre za študij ambienta za film »Sarajevska tragedija«, ki ga o-oenjeni pripravljajo. Verjetno pa bo v produkciji udele žena tudi neka jugoslovan ska filmska družba.
življenja, češka pritrdilnica, del ženske obleke; 12. edino, zmes, njej (srbohr.); 13. osebni zaimek, junak Gotovčeve opere, vzklik začudenja, število; 14. žensko ime, drama Mire Puc, žensko ime; 15. nastane pri gorenju, hišni bog starih Slovanov NAVPIČNO: a: besedica vinskih bratcev, moško ime, fiz-kulturna panoga; b: kuhinjska potrebščina, ideja; c: mednarodno tekmovanje; č: del aero-plana, oblika gl. prijeti; d: del kolesa, rimski pozdrav, vrsta zemlje, predlog; e: odposlanec, oseba v Verdijevi operi «Ples v maskah«, vrsta pesnitve (množina); f: glasbeni odraz, oblika glagola iti; g: posedujem, del posode, bog ljubezni; h: ločilo, kulturna ustanova; i: bog ljubezni, ljubljanski bu-fet, oče (srbohr.); j: orientalski veljak, grški junak, k: afriška reka, visok kamnit steber v obliki niramide. soančka (o-troški izraz); 1: igralska karta, dragocena tekočina, bodica vrtnice, ploskovna mera; m: moško ime (pomanj sevalna oblika), napev; n: športna igra na vodi; o: vrsta kamna, rejen; o:	ribiška	potrebščina,	pije
(angl.), ni oblečen.
Premikulnirn
BERINGOVO MORJE PORTUGALSKA JAHALISCE NAJOCTTNEJSI VITAMINI SOKRVICA PA RA MARI BO Premikaj gornje besede drugo nad drugo tako, da boš bral v treh navpičnih— vrstah tri imuna. ..rojstnih ..krajev....naših oisateljev in pomembnih mož.
Pisoitelj v prekolnici
L	A	A	A	A	A	A	B
2.	C	D	E	E	E	I	I
3.	P	,K	K	K	K	L	L
4.	L	N	N	O	O	O	O
5. O OPRRRR
6.	R	R	R	S	S	S	S
7	t	T	T	T	T	T	Z
BESEDE POMENIJO:
1. industrijski izdelek, za katerega daje surovino kmetijstvo, 2. varuh, čuvaj. 3. slovenska pokrajina, 4. odmor, čas krepitve sil, 5. pevski glas, 6. industrijski delavec, 7. umetno mojilo.
Ob pravilni rešitvi boš bral v obeh prekotnicah ime starejšega slovenskega pisatelja.
Itmdnn iijfiinka
Kdor v geometriji je doma, gotovo pojem ta pozna, ki v prvi se besedi krije.
A druga alkohol izda ti znan, prijetnega duha, iz Šilca zlatordeče sije.
Ce zliješ zdaj teh dveh — pošteno
po troje črk v besedo eno, otočič krasen, dasi mali uzreš ob Jadrana obali.
Vstavi namesto križcev črke tako, da dobiš 12 besed. Vsaka beseda se začenja v obkroženem
Krožna veriga
rižcu in se nadaljuje v smeri gibanja urinega kazalca. Tako je vsaka peta črka predhodne bese-
de obenem začetna naslednjfe besede. Besede pomenijo: 1. gorovje ob naši morski obali, 2. vzdržljiv, žilav,
3. kar ustreza stvarnemu stanju,
4. izvleček iz u-radnih zapisov, 5. sprt, jezen, 6. italijanski dramatik, pisec znanih veseloiger, 7. sredi dneva, 8.
pokrajina v Bolgariji (dž je ena črka), 9. nepokor-než, prevratnež, 10. napadi, 11. terja vsako vprašanje, 12. srbsko moško ime. Crke v krožcih brane v smeri gibanja urinega kazalca ti povedo ime in priimek slavnega junaka znane ruske opere.
ZAKAJ STROSSMAYER
NI POSTAL KARDINAL...
(Nadaljevanje s 4. strani)
govorilo, da je zagrebška nadškofija samo za Strossmayerja. Ljudstvo bi' bilo sprejelo njegovo imenovanje z največjim veseljem. Toda Strossmayer je v nekem pismu Račkemu želo jasno .povedal, kaj misli o tej zadevi: Pod pogoji, ki jih postavljajo Vatikan, Dunaj in Pesta — nikoli! Za zagrebško stolico in. kardinalski klobuk ni hotel prodati hudiču svojo dušo. Raje je videl; da je zavzel to mesto neki Mihalovics, da bi se tako rimska cerkev še bolj kompromitirala pred hr-vatskim narodom. V svojem pismu z dne 30. 7. 1870. je pisal Račkemu: sMislim, da mi je božja previdnost izkazala veliko ljubezen, ko je vse tako ukrenila, da nisem postal nadškof. To vam povem iz duše iskreno.s Mihalovics je bil že osem let zagrebški nadškof in kardinal, ko se je spet začelo govoriti o imenovanju Strossmayerja za kardinala. Sicer ne v Zagrebu, marveč da bi prišel v rimsko kurijo. Namen tega je bil, da bi ga na ta način odstranili iz Hrvatske. ga v Rimu eventualno izkoristili kot orodje papeževe politike proti njegovemu lastnemu narodu ter ga s tem visokim odlikovanjem morda tudi upognili. V zvezi s tem je Stross-mayer pisal Račkemu, da je
NH KHRHULI POD UČKO
(Nadaljevanje s 5. strani)
puška mu je stala ob ramenu kakor pribita. Na zadnjici mu je poskakoval zajeten tok s karabinjersko pištolo. Čuden patron, sem pomislil, pa ne slab. Medtem sta me vročina in utrujenost povsem omamili. Skozi neko meglo sem še razločil, da se je od nekje pojavil Raspor in sta se začela nekaj meniti. Potem sem zaspal.
Nekdo me je potresel za rame. Zbudil sem se. Bil je že večer. Pred mano je stal Raspor. Ko je videl, da sem zbujen, je rekel; «Treba se bo pripraviti. Kmalu bosta odšla«. Predme na zemljo je položil odprto konzervo, kos svežega, dišečega domačega kruha in pol steklenice mleka. «Jej», je rekel, «vso noč bosta hodila«. Pospravil sem vse, kar je postavil predme Potem sem vstal in si opasal orožje. Noj je bila prijetna, sveža, nebo čudovito spokojno in polno zvezd. Vprašal sem ga: «Si bil res v Španiji?« Da, bil sem«, je nekam nerad odgovoril «Kako je bilo?« «Tako. nekam kakor danes, malo drugače. » Videl sem, da mu ni do tega in
AVG.
1943
nisem več silil. On pa je nadaljeval:	«Danes sem bil
nekje in sem dobro opravil. Ce gre po sreči, bo v nekaj dneh zagrmelo«. «Kar naj, dobro bo«, sem odgovoril. Spet sem začutil, kako so me začele boleti noge in vse telo, vendar sem bil vesel, sam nisem vedel zakaj.
Stopila sva na drugi konec taborišča, kjer je steza med skalami in grmovjem stekla v gmajno. Kurir je že čakal pripravljen. Pozdravil sem se z Rasporjem in ostalimi. Nekdo je še rekel kurirju: »Torej, nasvidenje čez tri dni«. «Cez tri dni«, je odvrnil ta, potem je stopil po nevidni stezi ter se potopil v črno grmovje. Jaz za njim.
Tako sem takrat, v avgustu 1943, stopal za prvim slovenskim partizanskim kurirjem nasproti prvi slovenski partizanski enoti, in sem bil vesel in zadovoljen, kakor nikoli. Tudi sem menil, .da bom tam kaj zvedel o «Slovencu», ki sem zanj nosil s Kozare pismo. V njem so mu borci pisali, da ga pozdravljajo in se ga spominjajo, in še to, da je Krajina dala osvobodilni vojski že deseto U',-"'r,o hrif»nk»v
DUŠAN FURLAN
čital v italijanskem časopisju oj,; skorajšnjem imenovanju dveh novih kardinalov, ki naj bi bila-prav on inDupanloup Ta kombinacija je bila zelo zanimiva, ker sta se na vatikanskem koncilu leta 1870 vprav ta dva postavila proti dogmi o papeževi nezmotljivosti! In po vsej verjetnosti so .-'j1 boteli na ta način paralizirati. Strossmayer je pisal Račkemu, da se je iz srca nasmejal, ko je prečital to verzijo. Dostavil je še, da ga bosta bog ^ in pa avstroogrska vlada bržčas rešila pred to nevarnostjo: «V nobenem primeru ne želim postati kron/kar-dinal.rt Razumljivo, zakaj ne: ni hotel postati hlapec ter orodje Rima in cesarjev proti svojemu lastnemu narodu, pa čeprav za ceno rimskega sijaja in bogastva.
Tri leta kasneje je ponovno začela krožiti verzija, da bo Strossmayer postal kardinal. Dne 26. 2. 1881. je glede tega pisal Račkemu, da je o tem sicer čul, vendar, da ne bi hotel, da bi papež nekaj takega odločil: nVse dokler se bo ljudstvo nahajalo v tako neznosnem stanju ne more poštenega človeka ničesar vese-liti.y>
Pariški list «Figaro» je dne 21. 7. 1881. napisal sledeče besede o Strossmayerju, ki naj bi ga imenovali za kardinala:
«Ta veliki škof, ki pooseblja svoje pleme, ki je obenem du-hodnik in rodoljub, je prav tako predstavnik vere in pravo upanje svojega naroda... V visokih rimskih krogih, ki se v njih ponavadi govori zelo potihoma, je zdaj precej glasno govora o tem, da bo msgr. Strossmager kmalu povišan za kardinala... Papeževa želja je, da bi okrepil cerkveni svet z najbolj odličnimi zastopniki vseh dežel. Msgr. Strossmager spada med tiste, ki jih škrlat ne more proslaviti, pač pa lahko oni povečajo veljavo in sijaj škrlatu.»
Kako je Strossmayer reagiral? Dne 28. 7. 1881. je pisal Račkemu: «...ne potrebujem ne enega ne drugega!»
Res, takšni ne morejo nikoli postati kardinali. Njegovo stališče je bilo tisto, ki ga je že bil izrazil v svojem pismu Račkemu dne 18. 7. 1887., kjer je napisal:
«Rim nas očitno tolče po glavi, vendar si želim da ne bi jokali. Čvrst narod bi moral vsaj z absolutno pasivnostjo dokazati, kako mu nezasluženi in naravnost bogokletni udarci od strani cerkve, ki bi mu morala biti mati, povzročajo bol in žalost. To si Rim zasluži.«
Ze tačas je Rim podpiral imperialistično protislovensko politiko ne samo Dunaja in Peste, marveč tudi Italije, kar je dobro opazil Strossmayer. ko je 27. III. pisal Račkemu:
«lz sto drobnih stvari je razvidno, da je isti protislovenski duh, ki preveva civilno Italijo obenem tudi duh cerkvene Italije. Naj nosi frak ali pa prelatski plašč, v tem pogledu med Italijanom in Italijanom ni nobene razlike»
Čeprav je bi) odličen duhovnik, veren in vesten v svojem delil, pa nikakor ni bil slep
z bojnimi
„podvigi“ J in zločini
in fanatičen, marveč je vedno trgano gledal:'
«Ce bi bil naš narod zrel, bi se lahko rešil tujega tutorstva v politiki in romanizma na verskem področju.
Potrebno se je poglobiti v tisti čas, v komplicirane politične okoliščine dežele in zaostalost ljudskih množic, da bi se moglo pojasniti dejstvo, čemu ni šel Strossmayer do skrajnih konsekvenc in ni pretrgal vse vezi z Rimom, kot je to v svojih pismih večkrat namignil. Danes, po tolikšnem razvoju, bi stvari vsekakor postavljal drugače. Ne bi bilo več kompromisov in taktiziranja, ki jih je delal v odnosu do Vatikana zadnja leta svojega življenja. Glede na družbeni razvoj iyi nas pa je bil nedvomno borben in pozitiven.
Po vsem tem nam postane mnogo bolj razumljiva vatikanska politika kardinalskih klobukov na sploh in še posebno tokrat, ko gre za kardinalski klobuk, namenjen A-lojziju Stepincu! Ena sama krvava nit se vleče od Draško-viča do Haulika, Mihalovicsa in Stepinca. Med temi je ta poslednji še najbolj podla in umazana kreatura, Lahko bi ga primerjali z Draškovičem, ker se pri obeh drži njunih škrlatov človeška kri. Eden je krvavo pokončal Matijo Gubca in kmečke puntarje 16. stoletja, drugi je do komolcev pomočil roke v kri njihovih potomcev, puntarjev iz narodnoosvobodilnega boja. Prav tako kot Draškovič je’ bil tudi on hlapec tujih nasilnikov, ki se je boril proti interesom svojega naroda. S Haulikom in Mihalicsem ga niti ne gre primerjati, kajti le-ti so bili tujci, ki še hrvaškega jezika niso obvladali kakor je treba. Sicer pa je tudi Stepinac po svojem duhu tujec, ki je rimska jezuitska šola ubila v njem vsak nacionalni čut ter ga spremenila v orodje svojih mračnih načrtov. Ce bi ne bil takšen bi mu rimski in vatikanski imperialisti ne ponujali kardinalskega klobuka, kot ga niso Strossmayerju ali kotorskemu škofu Tice-Uoeelliniju, ki je govoril, da se škof ni dolžan slepo pokoriti papeževim direktivam, če so le-te naperjene proti njegovi vesti in interesom naroda!
Zato ga danes naše ljudstvo bolj prezira kot nekoč Draško-viča. Haulika in Mihalovicsa. Kajti bila bi žalitev za vso našo generacijo, če bi se samo pomislilo, da so bili naši predniki pred štiri sto, pred sto ali osemdesetimi leti v pogledu ocenjevanja mračne vloge papeževih hlapcev v kardinalskih klobukih, naprednejši od nje.
Tistim pa ki se jih še drže predsodki verske narave, ki so še vedno v zmoti, da je vse sveto, kar prihaja iz «svetega» Rima in od «svetega» očeta, naj bo za zgled Strossmayer, ki je brez dvoma bil dober katoličan in duhovnik. Pri njem naj se uče. Posebno tisti, ki nosijo duhovniško haljo. Lahko si vzamejo za zgled tudi kanonika in njegove besede:
Vse dokler bomo mirno prenašali vsako sramoto, bodo tudi naši sovražniki drznejši.«
(Nadaljevanje s 4. strani) ,
vaja, da je zjutraj ob sedmih nastopil agent Bon s svojim psom — «Xeno», ki je resi .. položaj, ker se je vrnil iz vo ne, ne da bi lajal. Zato •	^
sklenili, da gredo v n0^an^,,;! Dobesedni prevod pravi sed J-«Na tleh je ležalo truplo neznanca, našli smo razno m ničijo, revolver, majhen ko ček z raznimi osebnimi izk nicami, rokopisi in daktilogra-firanimi tiskovinami v slove ščini in končno še n®kal veža.« To je bil torej (<1 ? ■ urejeni različni material«, ga je videl prejšnji h3".1”' ličnik Favretto! Miličniki so imeli vedno velike oci, vecj od ostalih fašistov.
V Salemijevem poročilu s -di nato, kako so miličniki opravili svoje dvojno mase -vanje, maščevanje Cussicha ranjenega Favretta. «K° truplu odsekali glavo, so z žgali dračje in listje, ki je.slu* žilo za ležišče. Glavo so n -taknili na kol in jo nosili d Oblok. Nihče ki so 6a.sr®cajZ ni znal pojasniti identitete. Oblok so jo pripeljali v vra ; na majhnem vojaškem kanu nu na vojaško poveljstvo Podbrdo...«	.	,
Tako so torej miličniki m ščevali smrt svojega tovari • Cussicha, o katerem pa v . poročil pravi, da so ga PaT, zani sicer ustrelili iz zas ' razorožili in slekli, a da truF lo ni imelo znakov nečlovesk , ga ravnanja (la salma n presentava traccia di sev .. . — poročilo miličniške kohor iz Tolmina št. 2933/LV/6 J ■ 'i 10. 1942).	,	■ v„.
Nikar ne mislimo, da je misar doktor Salemi obsoja zločinsko onečaščevanje mrt-vega trupla. O tem niti besedice. Uradno podaja svoje P°' ročilo in ko je omenil še aretacije v Baški grapi, mirn® ugotovi, da so se njegovi trije agenti dobro obnašali, le psica «Alba» se je slabo izkazala, ker se je prestrašila z® prvih strelov.
Tudi goriški prefekt, ki	;
za sijajno akcijo, obglavljen;^ mrtvega partizana, poslal svoje čestitke, je smatral stva skladno z rimsko civilizacij • Vse to, način poročanja, op suvanje, vse čestitke, me	-
bojno tekmovanje, kdo se J bolj uveljavil pri krvavem P slu nad mrtvim sovražnikom,
vse to je bilo za fasist čneg3 človeka patriotična d01*"0®1’ .
»lolžnost civHiziranc^ki
bori proti balkanskemu
barstvu. «Balkanski	tem
ki pa vse tQ bere tfnus ' piše, mora občutiti ves g nad to civilizacijo P°kvarJe“-rase. Toda o tem m°ra” tina sati, saj se ljudje teg .jn zopet dvirl io šir°m ? pm0glo in bruhajo * svojo obnemog jezo in srd proti Slovencem in Jugoslovanom sploh.
* * *	i
Tako je končal tov. Crt, ko
misar 1 čete tolminskega taljona. 2. bat. Soškega oar da, Bastaljanov Jernej iz -rega trga. Naša partizanSK* poročila iz one dobe, omen) jo kratko njegovo smrt v vo» lini in fašistični zločin na mrtvim truplom. Tov. Ja° Baški-Andrej Brovč, Fodlofe'3^ jev iz Koritnice, ki je talcra. s tov. Jakom-Albinom k«! .. čem delal v okrožnem nlcraV. v Baški grapi, mi je že »• v gusta 1950 dal nekaj P°df,,V,aj o tov. Črtu. Bila sta s p jn na vrhu Kozic nad 8ra^u(ri' "■ pregledovala italijanske be onstran grape, okoli F na, ko se je Črtu na st j jfl spodrsnilo. Padel je. to' . je obtičal šele ob stezi, ^ si
prečkala strmino; prI ‘j pri' je zdrobil členek na n°?orišče nesli so ga v šolsko }a 0zdta' na Obloškem vrhu. 33 je v vi. Ze takrat, ob pa4 ;zrekel neki čudni predslutoj1 T gi- . besede: To je moja snl Jg iz lo je prav na tem, darugam-taborišča prenesejo dr ;egoV ko je prišel napad in nj junaški konec.
Naša partizanska P°r.0^’nred leta 1942 pravijo, da )® gVOj smrtjo sam uničil tu ' sil je arhiv Iz italijanskih P0^il0 ta-razvidno, da temu ni.D“n fa-
arhiv Iz italijanskih P0^il0 ta-razvidno. da temu ni.0’* fa-ko. Dokumenti pa, ki njs0 šistom padli v roke. j “j! „a-prav nič izdali. V sv0):ajo le slednjih poročilih °rnernavaja' pet osebnih izkaznic, te j2 jo tudi imena, gre za „rtiza-i Grape, ki so bili Prl ‘“.i ki nih. Ce bi našli mate ,n'p0. bi jim kaj več raakip. v Gra-vedal o organizaciji y'	.j. p0.
pi, bi ga gotovo PJ'10.,stajam slali karabinjerskim P j.anslcj
po Primorju in v Id njj-
hZ’nmad"o“ p»5»1>ni,‘ ** . “Si P. s,ba poggjjg;
jalec taborišča na Ohios* vrhu, izdajalec org	za.
OK v Baški grapi? Slo J® jh, četkoma, po italijansk	rj.
za sto ljudi, od kadrih jo P2? držali 45 in od teh oJJ! eg;) (akt. pov. G a.fXi. a 5942). zbora št. 1/3014: in.. 24.12.1»*^. Prepis poročila P',ve^Ldu nam mejne milice v Podbrdu n J pove tudi tistega, k J ^ dal. Bil je iz Trtnika pri F brdu, javil se je v partizan« in odšel v šolski logo^r	,
je vse zvedel in BpoznM, sw je bila konspiracija V tej do . v Slovenskem Pr*/"0^. T poznana tudi kot bes .Id :j je so se pač zanesli na vsa kega, ki je bil našega jezik* in ni očitno hodil s fašisti. P ročilo ne pove. zakaj se L fant že čez nekaj dni vrn . domov kjer so ga preseneti
karabinjerji ki so ze zvedel
za njegov odhod. Prijeli so * u.. Sami si lahko mislimo
in..
NOVOLETNO GOSTOVANJE JUGOSlOV. nogometašev
Sedem enajstoric bo igrsfo trideset tekem v 7 državah
BEOGRAD, 24. — Sedem jugoslovanskih enajstoric bo od-lQralo med božičnimi in novo-letnimi prazniki 30 tekem na treh kontinentih in v sedmih državah,
Kot smo že pisali bo Parti-2an gostoval v Siriji, Grčiji in Libanonu. Spartak bo odigra! danes svojo prvo tekmo na
PRkŽiHUV VORANL
ir i i ••
(Nadaljevanje s 6. strani)
bi razumel, zakaj so reve-a Pogostokrat neusmiljeni do sebi enakih zaradi svojega rastnega trpljenja in lastne nesreče; njihova duša je pač naRolnjena z mržnjo do vsesa sveta.
Vse to mi je Tona pripovedovala kar tako, brez vsakega posebnega občutka, nazadnje pa, ko sva razgovor končala, mi je rekla:
"Kaj ne, da me pri vas ne “Oste tepli? To tako strašno '»11...»
Pri nas je seveda nihče ni tepel. Posebno sicer tudi pri nas nismo skrbeli za siroto na parni, kajti oče in msti sta bila vsa le v svojem delu. Dobivala je hrano, kadar smo jedli mi in kakršno smo uživali mi. Prvi teden jo je mati, ki je imela sicer na videz trdo skorjo do revežev, okopala, oprala in osnažila od tnrčesa. oče pa je zmetal cunje s katerimi se je pokrivala, ria snojišče ter ji zato dal Velijo, staro, vso zašito odejo. s katero je pozimi pokrival čebele v čebelnjaku. Tako je kup revščine v ka-dunji dobil malo priiaznejši videz. Drugače pa je naprej Samevala na parni.
Nekoč sem jo spet zalotil v krčevitem joku. Sprva sem jo Uho opazoval, potem se mi Pa je zasmilila ter sem jo 2ače! tolažiti, kar se mi pa »i takoj posrečilo. Sele po 3<Hgem pogovarjanju je jok Potihnil, a vame se je uprlo dvoje turobnih, vodenih oči. Tedaj sem jo vprašal:
«Zakaj pa toliko jočeš?»
«Za življenjem)), mi je vdano odgovorila.
Naposled je prišel čas, ko je riifirala zapustiti našo nar-no. Namesto enega tedna, kakor nam je občina določila, je ostala skoraj ves mesec pri hiši. Nekega dne smo zanesli kadunjo na že pripravljen voz.
Molče in brezbrižno, kakor da bi se je vse dopaianje prav nič ne tikalo, je čepela Tona v kadunji; tudi njene globoke vodene oči niso kazale nobenega vznemirjenja. Otroci smo spet stali okoli vprege, kakor takrat, ko so jo pripekali na dvorišče, mati je popravljala odejo in višaa yzglavje. Vsi smo molčali. Ko Je bilo že vse gotovo, je oče dejal:
"Tako. Tona, zdaj bova pa
Na glasu se mu je poznalo, Ja
mu ni vseeno. Tona se ni fcmila, dokler se voz ni premaknil. Sele tedaj se je okre-6i,a proti nam ter rekla z *amolklim glasom:
pPa boglonaj. kar ste sto-***' zame!»
In glava ji Je spet omahni-la na prsi
“tali smo in nemo gledali *a vozom dokler nam ni iz-^Pred oči. Tedaj se je i"at' krnila k nam otrokom 111 dejala:
*Posl«ite otroci, tako se
8°d> siromaku...!«
‘č drugega ni rekla...
turneji po Zahodni Nemčiji Nastopil bo v Stuttgartu pro. ti Kickerju. Dan kasneje je na sporedu tekma proti Ba-Vernu iz Muenchena, 28. t. m. proti Fuerthu v istoimenskem mestu, na novo leto pa še zadnja tekma proti Jahnu iz Re'-gensburga Crvena zvezda je odpotovala v Belgijo, Zaitodno Nemčijo in Svico. Zagreb je podpisal pogodbo za sedem tekem v Severni Afriki in Gibraltarju. BSK bo igral v Belgiji, Za-| padni Nemčiji in Luksembur-i gu C -'ste kraje potuje tudi Sarajevo, ki pa še nima točno določenega programa. O tekmi Dinama za Grasshopersov pokal smo že pisali Hajduk bi moral nastopiti na Malti, vendar je turneja propadla. Lokomotiva je še v pogajanjih za gostovanje v Gibraltarju.
Evropski tekcči
v Seo Paulu
SAO PAULO, 24. — Na tradicionalnem teku po ulicah Sao Paula bodo nastopili naslednji evropski tekači; Julin (Finska), Šveda Nystroem in Janson, De Duytsche (Belgija). Kruzickv (Nemčija), Mihalič (Jugoslavija), Mahaut (Francija), Coli (Španija), A-raujo (Portugalska) in še nekateri manj znani.
14 držav na svet. prvenstvu jufljorjev v nogometu
BRUSELJ, 24. - Zaključene so prijave za svetovno nogometno prvenstvo juniorjev, ki bo meseca aprila v Belgiji. Svoje enaistorjce so prijavile naslednje države (14); Avstrija, Francija, Belgija, Sev. Ir. ska, Irska, Jugoslavija, Luksemburg, Turčija, Anglija, Španija, Nemčija, Nizozemska in Argentina.
Nedeljkovi in Rabar
ne Duneju
BEOGRAD, 24. — Mednarod. ni šahovski mojster in jugoslovanski državni prvak dr. Trifunovič je odpovedal sodelovanje na dunajskem božič, nem turnirju. Njegovo mesto so ponudili internacionalnemu mojstru dr. Nedeljkoviču, ki bo na tem turnirju zastopal jugoslovanske barve skupno 't Rabarjem.
LJUBLJANA, 24. — V Podkorenu je bila v nedeljo prva skakalna tekma letošnje sezone. Med 13 člani je bil vrstni red po treh skokih, ki ji,h je vsak tekmovalec opravil v konkurenci, naslednji: 1. Rogelj Albin (E) 307.7 točk; (30, 32.5, 33 m); 2. Karel Klančnik (TD Partizan Hrušica) 307 (30, 31, 32.5); 3. Stanovnik Stane (Ločan) 290.5 (28.5, 32.5, 32.5); 4. Zoran Zalokar (E) 289.4 (2.0, 30.5, 30.5); 5. Jože Jašovec (75) 276.1	(28, 27, 29.5); 6. Albin
Adlešič (E) 272.9 (26. 25.5, 2?..5).
HudolF li/ančič
MESNICA GABROVEC št. 56
Vesele praznike in uspeha polno leto 1953 želi svojim odjemalcem in prijateljem.
Ciril Hrui/alin
trgovina jestvin
PLAVJE
želi vesele praznike in srečno novo leto svojim odjemalcem
KINO
» i Ubil
Hossetti. 14.CO: «TrinidBd», Rita Hayworth, G. Ford.
Excelsior. 14.15:	«Luči z odraa,
Charles Chaplin.
Nazionale. 14.15: »Missourski lovec«, C. Gable, R. f*1ontalban.
Fenice. 15.00: «Tot6 in žene».
Filodrammatico. 14.00:	»Midva
sama«, W. Chiari, H. Remy.
Arcobaleno. 14.00:	«Notne lepo-
tice«, R. Clair, G„ Lollobrigida.
Astra Rojan. 14.00: »Don Camillo« Fernandel.
Alabarda. 14.30: o.Mala kneginja« Shirley Temple.
Ariston. 14.30:	«Pepdka»,	Walt
Disneyev, barvni film.
Armonia. 14.03/ «Kociss, indijanski junak«, J,. Chandler.
Aurora. 14.00: «Desetorica iz legije«, B. Lancaster.
Garibaldi. 14.00: «Nevihta na Tibetu«, Rex Reason.
Ideale. 14.30: »Zadnji izobčenec«, A. Murphf.
Impero. 14,'iO:	«Kraljeva želja«,
Franchot Tone.
Italia 14."JO: «Cirku$ka sirena«, E. Willifjms.
Viale. 14.30: «Jeff, uporniški šejk« Jeff Chandler.
Kino ob	morju.	14.00:	«Rojena
včeraj)-,, Judy Ho!liday.
Moderrci.	14.00:	«Zivio Zapata«,
Mario n Brando.
Mas in»,o.	14.30:	«Pet revežev v
avtomobilu«, W. Chiari.
Savona. 14.00: »Dogodivščine kapitana Hornblovverja«. G. Pečk
Secolo. 14.00: <(Ljubil sem te, ne dbi se zavedal«, J. Garland.
Ferrovlario (S. Vito). 14.00: vedno te bom imel«,
Viltorio Vejieto. 14.15:	«Nava!
Mongolova, Ann Byth.
Aznurro. 14.00 «Stiri peresa«, J. Glements.
Brlvedere, 14.00: «Nancy gre v Rio« Jane Powe!l.
Marconi. 14.30:	«Rdeči peski«,
K. Douglas.
Novo cine. 14.00: »Sinovi mušketirjev«, C. Wilde.
Odeon. 14.00:	((Pandora«, Ava
Gardner. J. Mason.
Radio. 14.30:	«Tomahavk, bojna
sekira«, Van Heflin
RADIO
V o * ii. '»' K » •*' A 254.6 m an 1178 kc
ČETRTEK, 25. decembra 1932
13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba, 14.40 Domači zvoki. 17.30 10’ zu prijatelje ritmične glssbe. 17.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 18.15 Množične in delovne pesmi pojo zbori. 18.40 Jugoslovanski zabavni ansambli in solisti. 19.30 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Poročila.
tiist ii.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Porodila. 8.30 Lahke melodije. 9.00
Dva Bachova koncerta. 9.38 Simfonična glasba. 10.00 Koncert Northstafiordshirskega polka. 10.37 Lahki orkestri. 11.00 Prenos maše iz openske farne cerkve. 12.00 Komorna glasba. 12.30 Znani pevci, 12.45 Poročila. 13.00 Božična voščila. 13.30 Glasba po željah. 15.00 Božični motivi. 15.30 Humperdinck:	Janko in Metka,
opera v 3 dejanjih. 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1.’ 19.00 Koncert violinista Igorja Ozima. 19.20 Pestra glasba. 19.45 Poročila.
20.00 Slovenski zbori. 20.30 Slavni violinisti in pianisti. 21.00 Radijski oder — Leskovec: Vera in nevera, drama v 3 dej. 22.30 O-peretna glasba. 23.00 Respighi: Rimski vodnjaki. 23.15 Poročila.
1 K H 'I I.
8.45 Godalni orkester, 9.15 O-perna glasba. 11.35 Erich Kleiber izvaja skladbe Johana Straussa.
21.00 nLov na zaklad«, prenos iz Rima. 22.00 «Tam gori na planinah«, oddaja alpskih pesmi. 23.30 Cornelius: Božične pesmi.
NLOl K Si I J A
327,1 m. 202,1 m, 212.4 m
12.00 Valčki Johanna Straussa. 12.30 Poročila. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.15 Zabavni zvoki. 14.00 Igra Vaški kvintet. 14,40 Lahka glasba. 15.10 Od melodije do melodije. 16.00 Popoldanski koncert. 18.40 Dueti in pesmi iz Istre. 19.40 Zabavna glasba. 20.10 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 21.00 Iz del novejših ameriških skladateljev.
22.00 Poročila. 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet
VESELU PRAZNIKE ŽELIJO
MUMIFUKTURM TRGOVINA
Ccpar Pai/el
TRST. UL Udine št. 36 - Tel. 23-296
’eli svojim cenjenim odjemalcem
vesele praznike in srečno novo leto.
Leopold Ples
GOSTILNICAH
DEVIN
zeti svojim gostom vesele praznike in srečno novo leto.
Mesnica „ST0K“
REPENTABOR št. 33
želi svojim odjemalcem vesele praznike.
Vesele praznike in srečno novo leto ieli
l/ladimir Gorop
KROJACN1CA
PROSEK št. 155
n<.ni<ii,ovA!«NHi:
C O \ K T II Si . A
> 254,6 m ali 1178 kc PETEK, 26. decembra 1952
11.30 Melodije za velike in male. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.30 Po svetu okrog.
14.40 Domači zvoki. 17.30 Valčki in polke. 17.40 Pesmi narodov Jugoslavije. 18.15 Igra orkester ILA iz Portoroža. 18.35 Izbran spored slovenskih narodnih. 21.00 Literarna oddaja:	Bevkova mladinska dela. 21.30	30’ orkestralnih
ansamblov. 22.00 Vsbilo na ples. 23.10 Glasba za lahkb noč. 23.30 Poročila.
. T IIST II.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.30 Lahke melodije. 9.15 Rossini-Resoi-ghi: Fantastični bazar. 9.30 Slovenski motivi. 10.00 Kon^erl Northstaffordshirskega polka. 10,45 Predavanie. 11.00 Lahki orkestri. 11.30 Za vsakega nekai.
12.00 Pestra operetna glasba. 12.30 Paganini in Sarazate. 13.00 Glasba po žel.iah. 14.30 Zabavna glasba. 15.00 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester. 15.23 Mn' surgski: Sest samosnevov za sopran in orkester. 15.50 Schubert: Rozamunda. 16.00 Oddaja za nat-mlaiše — Triglavska roža. 17.0'' Priljubljene melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Leoncavsllo: Glumači, onera v 2 dejanjih. 19.15 Pesffa glasba 20.00 Zagrebški radijski kvintet eLisinski«. 20.20 Parada lahkih orkestrov. 20.45 Ca’kovskil:	Uvertvra 1812. 21.00
Slavni pevci. 21.30 Beethoven: S’m'onija 5t, 9.	22.33 Večerni
ples.
TRSI' 1.
9.00 Simfonična glasba. 10.30 Suppe in Offenbach. 12.15 Slavni violinisti. 12.30 Moderni r'tmi.
16.00 »Italijanka v Alžiru«. Rossi-nieva opera v 3 dej. 19.00 Igra pianistka Lavra Ferlan. 21.05 Prenos simfoničnega koncerta Iz Turina.
Mii O V K M 1 J A
327,1 ir«. 202.1 m, 212.4 m
12.00 Lahka slovenska orkestralna glasba. 12.30 Poročila.
13.00 Opoldanski spored znanih melodij. 14.00 Operetna glasba.
14.40 Veseli godci in Vaški kvintet izvajajo slovenske polke 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Komorna ura: J. Haydna, W. A. Mozarta in F. Schuberta. 17.15 Uganite, katere operne melodije Vam igramo. 18.45 Narodne pesmi. 19.40 Zabavna glasba. 20.15 2 simforič ni skladbi Josipa Slavenskega.
21.00 Janko Kač: Med padarji in zdravniki. 21.20 Snored zabavne in plesne glasbe. 22.00 Poročila.
Hlizarska delavnica
Danilo Počkaj
TRST - Ul. Pieta št. 3
Seli vesele boiv-ne praznike in srečno novo leto.
UVT0P0DJKTJK illTlKilHV/A
in mehani'na delavjjica
S. T. A. R.
TRST r Ul. MORERI, 7 TEL. 56 08
Motociklistom želi vesele praznike in srečno novo leto
MUTO GUZZI
Mototehnika Cremascoli TRST, Ulica F. Severo 18
Ernesla Furlan
GOSTILNA na COLU 6
želi svojim gostom vesele praznike in srečno novo leto.
Picrina Grilanc
GOSTiLNA
SALEZ št. 59
želi svojim priljubljenim gostom
vesele praznike in srečno novo leto.
Zalega usnja in 'ev].iarsfc'h potrebnim
VELJAK VIRlilLIJ
TRST — Ul. MOLINO A VENTO, 3.
ieli vsem svojim odjemalcem srečno
in veselo novo leto.
RIBARNICA.
iViarčela Pertot
trst - BARKOVLJE Ul. Perarolo 2, tel. 28-415
želi vesele praznike
in srečno novo leto.
Toti< -bturlio „EDI“
BARIERA, nad lekarno Picciola
Izvršuje vsa v 'fotografsko stroko■ spadajoča. dela. — Za božične praznike sprejema naročila za fotografiranje na ,domu brez vsakega povišanja cene.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim klientom
Frizerka Kalin
PROSEK št 1
UVOZ - IZVOZ
It/an Ribarič;
zaloga trdega goriva in lesa
SKLADIŠČE: Ul. Millzie 19 - Tel. 96-510 URAD: Ulica Crispi 14 - Telefon 93-502
vošči svojim odjemalcem
vesele božične praznike.
Mesnica MILIC
BARKOVLJE št. 155
^eli cenjenim odjemalcem
srečne praznike in veselo novo leto.
TRGOVINA SADJA IN ZELENJAVE
GERbflUC
BARKOVLJE V. Miramare 181
želi svojim odjemalcem vesele praznike.
Vesele botione praznike teli svojim klientom
DROfiEHIJA
Scheimer Teodor
BARKOVLJE, Ul. del Cerreto 2 - Tel, 28-641
PERT0T MARIJI
Gostilna
BARKOVLJE, Ul. Miramare št. 137
ieli svojim cenjenim gostom vesele praznike in sretno novo leto ter se priporoča.
Vesele praznike želi
[Hlekarna ŠTOKA
PROSEK št. 1
Pefer (Jniek
GOSTILNIČAR GROCANA št. 17
lelt svojim gostom vesele praznike in srečno novo leto.
(MOJAČNICA
KUUHS JUSIP
SV. IVAN BRANDESIA št 53
Zeli vesele boiicne praznike
in srečno novo leto svojim klientom-
Vesele praznike in sretno novo leto ieli svojim odjemalcem in prijateljem
Trgovina jesti/in Poljšak
Greta zgornja št. 275 - TRST
TRGOVINA JESTVIN
ALBKRTI
PESEK
želi svojim odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto.
GOSTILNA
Marija Legiša
CEROV Lo E št. 6
želi svojim, gostom vesele praznike in srečno novo leto.
Rozina Brajnik por. Hrovatin
GOSTILNA PRI MOSTU OREH
želi vesele praznike in srečno novo leto svojim cenjenim gostom.
Rasproduja krme in zaloga piva
ANTON STOKA
PROSEK - DEVINSCINA št. 2
ieli svojim odjemalcem in znancem vesele praznike in srečno novo leto.
ORARNA IN ZLATARNA
ALOJZ SOSIČ
OPČINE * Narodna ul. 38
ieli vesel boiiC in sretno novo leto vsem svojim odjemalcem.
RERMRD JAZBEC
KROJAČ
Srečno in veselo novo leto
NABREŽINA. 173
ieli vsem klientom.
TRfiUI/INA JKSTI/IN
EDVARD GRUDEN
NABREŽINA
Srečno in zadovoljno novo leto ieli svojim
odjemalcem in prijateljem.
MESARIJA
FUKS VDLPI JOŽE
NABREŽINA
ieli sre'no novo leto svem svojim odjemalcem bliinjim in daljnim prijateljem in znancem
Vesele boi v'ne praznike in srečno novo leto
ieli vsem svojim klientom in znancem
GOSTILNA
STR A JII ANTONIJA
DOLINA
Vesele boittne praznike in sretno novo leto
ieli vsem klientom in znancem
mesnica PANGERC
DOLINA DOMIO
Tvrdka z gradbenim materialom
Bratje toniki
SKEDENJ - ZAVUE
vošči svojim odjemalcem vesel boiic in sretno novo leto.
Gostilna ŠVABA
gostilničar Vlili UH K0JC
RICMANJE
vošči svojim cenjenim gostom
vesele bolitne praznike in sretno novo leto.
p***«*
169
Vrevedel prof. dr. Fr. P-radar.
ne, ne, gospod We)ler,» je rekla Arabella m lomila roke. »ttti k n°' on saJ tku prau » mirno odgovoril Sam. «In on K&rLr-Se<la ln ku,kr morm iest sodet- nlislem de u tu naredu, Podi. na. Sl su je o vas use ud tlstga Sawbo’nsa z nautaki*. to™ d mojega brata?« je rekla Arabella. ki je sklepala iz Sa M«>vega opisa.
. «Jest na vem natank. kter ud neh je va?, brat. gspodiCna,» odgovoril Sam. «A1 je tist ta bi umazan ud utcah?* dan*Da' da' g0?P°d Weller,» je odgovorila Arabella. «Toda ‘Je, hitro, prosim vas.»
n «N,°- tku gspodirna » je rekel Sam. «on je tori use sllšu ud «e » ?waS*gSEUduS mis11- na ut€ hmal 2 »'m izpreguvurl, *lava h	SaWt?°nS' k sm ?e „guvuru ° nem, tak naboj u
Ct u jiritus ,? muZgane ve rastl in de ga uja dal en-
A^abtiUiPak kaJ naJ St0r'm da “ t0 prepreflla?> le tarnala
«Use tu je nardila upazka o stari lubezni, gsp«jdlfr>n» i* Poučeval Sam, «narbulš b blu. fe b s, da) vi rknde z	1
«Toda kako m kje?» je ihtela Arabella. tjaz niti W hi'P e smem sama Moj brat je tako hudoben in nespameten!
Vam se mora zdett to strašno Čudno, gospod Weller, da tako govorim z vami, toda jaz sem tako grozno, grozno nesreittia,* je zaihtela uboga Arabella tako bridko, da je postal gospod Weller takoj viteški.
»Mogoče, de b se zdel tu tudn, gspodična. de guvarite z mani o teh zadevah,« je iskreno odgovoril Siam, «ampk use. kar morm na tu reOt, je, de nism sam prpraulen, ampk de um tud z največm veselam naredu use u vaša kurist; in Ce b slu za tu, de b se kdu najdu. k bi vrgu tga Sawbonsa skuz oknu, sm tuki jest.s in med tem si je gospod Weller vihal rokave, ne meni se za to, da bi lahko padel z zida, samo da bi pokazal, da Je takoj pripravljen za fin.
Čeprav je bil ta izraz njegovih Ouvstev aelo laskav, Je vendar Arabella (v nemalo začudenje gospoda Wellerja) odtočno odklonila ponudbo. Nekaj časa se je junaško hranila, dovoliti gospodu Winklu sestanek, ki je zanj Sam tako ganljivo prosil. slednjV- pa, ko je vsak hip pretila nevarnost, da bo njun pogovor prekinila kaka nepovabljena tretja oseba, je dala z mnogimi znaki hvaležnosti razumeti, da ni izključena modnost. da bo jutri zvečer eno uro pozneje na vrtu. Sam je to prav dobro razumel in Arabella se mu Je sladko nasmehnila ter dražestno odSla. Gospod Weller se je čudil njenim telesnim l,n duševnim mikom.
Gospod Weller je srečno splezal z zida ta ni pozabil posvetiti >e nekoliko trenutkov svoji zasebni zadevi iste vrste Potem se je napotil nazaj «h grmu>, kjer je njegova zakesnitev povzročila razne prenrsleke in bojazni.
-»Moramo biti previdni.* Je rekel gospod Pickwick, ko je pazljivo poslušal Samovo pripovedovanje, «ne glede nase ampak na ono mlado damo Moramo biti zelo oprezni.2.
«M!! je rekel gospod Winkle z neobičajnim poudarkom.
Gospod P ckwick, ki se Je zdel trenutek razsrjen zaradi to-
na te opazke, je postal tez nekaj ftasa spet dobrodušen in rekel: «Mi, gospod! Jaz vas spre mi m.»
«Vi!» je vzkliknil gospod Winkle.
«Jaz,» je odgovoril mirno gospod Pickwick. «Ko vam je ona mlada dama dovolila sestanek, je storila sicer prav naraven a vendar nepreviden korak. Ce bom jaz pri vaj nem sestanku jaz, vajin obojestranski prijatelj, ki je dovolj star. da bi mogel biti oče vaju obeh - ne bodo mogli obrekljivi ljudje nikoli o njej nič slabega govoriti.*
Odi gospoda Pickwicka so žarele, ko je to govoril Gospodu Winkla je neizmerno ganil ta dokaz delikatnega spoštovanja, ki ga je gojil do mlade oboževanke svojega prijatelja; prijel gf je za roke ter ga gledal s spoštovanjem in občudovanjem «Vi pojdete z menoj?» je rekel gospod Winkle.
<>Pojdem,* je odgovoril gospod P:ckwick. «Sam imej pri pravljen moj plače in pled ter naroči kočijo, ki naj stoji jutri /večer pred vrati ali pa še rajši malo prej. da pridemo pravočasno tja.s
Sam je dvignil roko h klobuku v dokaz svoje pokornosti ir odšel, da pripravi vse potrebno za jutrišnjo ekspediejio.
Kočija se Je pripeljala ob določenem času in ko je gospod Weler posadil ne^no gospoda Pickwicka in gospoda Winkla vanjo. Je sedel na kozla zraven kočijaža. Ustavili so se, kakor so se že prej dogovorili, četrt milje pred mestom, določenim zs rendez-vous. rekli kočijažu, naj jih pomaka, dokler se ne vrnejo. ta šli potem peš
Tedaj je tudi gospod Pickwick s smehljajem (ki je kazal, kako je sam s seboj zadovoljen) izvlekel iz žepa svetilko z reflektorjem, ki si jo je kupii za to potovanje. To je bila posebnost mehanike, kakor Je razlagal gospod P ckwick spotoma gospodu Winklu v nemalo začudenje nekoliko klatežev, ki so Jih srečali
«Kako dobro bi bilo, Ce bi bili imeli nekaj takega pn naši poslednji vrtni ekspediciji ponoči, kaj ne. Sam?« je reke) gospod Pickwick, ozrši se v dobri volji na svojega slugo ki ie rancal za njim.
«Lepa reč. 1 e zna člouk dobr z njo raunat, gspud.s je odgovoril gospod Weller, «ampk te	nonete,	de b vas	kdu	v du.
mislem. de je bulš svei-a. kedr dugori, ket	Ce svet.s>
Gospoda Pickw cka je Samova	opazka	ostrašila;	spravil	je
svetilko v žep in šli so dalje brez	besede.
«Tod, gspud.s se je oglasil Sam «Dovolte de vas pelem. Tuki je tista ulca, gspud.»
Sli so torej po slepi ulici; tema Je bila kakor v rogu Ko so tavali po temi. je gospod Pickwlck enkrat ali dvakrat izv'e-kel svoj svetilko ter vrgel z njo zelo svetel ozek trak svetlobe na pot pred seboj. Na pogled je bilo to zelo lepo, toča zd:lo se je, da učinkuje le tako, da je vse narkrog še bolj temno ko prej.
Ko so dospeli do velikega kamena, jim Je Sam priporo' 1, da bi sedli, doCim je sam šel ogledovat in se prepričat ali Mary ie <aka.
Cez pet ali deset minut se je Sam vrnil in rekel da so vratca odprta in vse v redu. Gospod Pickw ck in g spod Winkle sta šla kakor tata tiho za njim ln dospela na vrt. Nato sta oba ne-kolikokrat rekla drug drugemu: Pst! 3 nobeden izmed njiju menda ni jasno vedel, kaj bo.
«Ali Je gospodična Allenova še na vrtu Mary’> je vprašal gospod Winkle, ves razburjen.
«Ke vem, gospod.s. je odgovorila lepa slut nja. «Naibolje bi bilo gospod, da bi vam gospod Weller pomagal na hruško m da bi bil gospod Pickwick tako prijazen in pazil, ali ne gre kdo po ulici, jaz pa bi stražila na drugem koncu vrta. Jezes Marija, kaj je to?»	(Nadaljevanje	sledi).
1» .	-—•«	>d.v>v• »Sak mm viSIfic v širini t stolpca trgovs
0 Ofa za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - PodruJn Gorlra Ul. S. Pellico Ml Tri 33*82
Predal
73-38
302	IIPRAVA	til	ICA SV FHANCISKA tl m ™	6 1,1 nad- ~ Telefon Številka 93-808 In H 638.	-	Postni
_ _*	- tlPHAVA u .II.A &v bHANCISKA St 20 - Telefonska Številka 73-38 - OULASI:	od	8.30	12	In	od	15	18	— Tel.
"e oglasov. In vsak mm_vlSl,,*_v	1	stolpca	trguv.ski	60	finančno	upravni	100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. Slone 1
RoktiDlsi se ne vračajo.
NAROČNINA- Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10 mesečno 210 din Postni tekoči račun za STO ZVU Zaioinš.vo tržPSkega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Iz(teja Založništvo tržaškega tiska D ZOZ Trst
FRIMOKSKJ U.NfcVmK
Gnšlin Josip
GOSTILNA V ZGONIKU št. i
Seli stojim gostom vesele praznike in srečno noao leto.
Emil Milič
GOSTILNA PRI BRISCKIH St. 10
'eli svojim gostom vesele praznike
in sreino novo leto.
TRGOVINA JISTVIN
Marija Danci/
PROSEK St 124
ieli svojim odjemalcem in znancem
vesele boiilne praznike.
Trgovina jestvin
RIOLIIVO MARIO
ZGONIK St. 8
■eli vesele prašnike in sreino novo leto
vsem svojim odjemalcem.
Trgovin« jestvin
MUTE ZDRAVKO
PROSEk St. 125
'eli svojim odjemalcem
srelne in vesele praznike.
«(iospodarsko društvom
PROSEK
Seli vesele praznike svojim gostom in znancem.
Vesele praznike in sreino novo leto teli svojim odjemalcem in znancem
trgovina ieslvin Križman Ferdinand
GABROVEC št. 42
Trgovina s čevlji
COLJA MIRO
PROSEK St. 212
Seli svojim klientom srelen in vesel bosil.
IIHIIIiHKI.il
Antončič Josip
Seli svojim odjemalcem vesel boSit.
PROSEK
Vesele praznike in sreino novo leto leli vsem odjemalcem tn znancem
trgovina jestvio Fabčič Bernard
KONTOVEL St. 231
Vesele praznike in sreino novo leto Seli svojim gostom in prijateljem
gostilna FURLAN ERNESTA
REPENTABOR
KRAMAR JOSIP
krojač
OPČINE - Narodna ul 42 - Tei. 21-028
ieli vesele praznike in sreino novo leto
klientom, sorodnikom tn znancem.
trgovina jestvin Danilo Kos
DO UMA, MACKOVLJE 25
želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem srečne in vesele praznike in obenem tudi novo leto.
Gostilna «EX IISSAR0»
UL. CAH DUHCI 41 (nasproti pokritega trga)
».ut;
želi svojim gnstnm vesele božične praznike
GOSTlLiMIUAHJA
S T R E K E L J
GABROVEC St. 24
Vesele praznike in sreino novo leto Selita svojim gostom in znancem.
GOSTILU II
I.UM VLADIMIR
PROSEK ?t. 137
Seli vsem svojim gostom in prijateljem vesele botitne praznike in srečno novo leto.
MKSiVIlCA
Hriicst l.cgišn
PROSEK St. 197
Seli vsem svojim odjemalcem
vesele boSicne praznike in srečno novo leto.
ki in n
Prosvetni tlom» v Nabrežini
predvaja DANES ob 16. in 20. uri ter JUTRI ob 20. uri veliki zgodovinski barvanj film
"JKANNK U’AHi:» (Devica Orleanska)
in leli vsem cenjenim obiskovalcem vesele praznike.	UPRAVA
Vesele praznike in srečno novo leto Selijo svojemu
očetu in stricu
v GABROV 1CI bi. Komna HENRIK ŽERJAL, žena Adolfina in hčerka Mariella.
KAK BI, KAI.C
TRGOVINA JhSTVIN in TOBAKARNA GROPADA št. 97
želi svojini odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto.
SKEČKU M/1HC
MESNICA na KATIN ARI 101
želi svojim odjemalcem vesele praznike in. srečno n6vo leto
Dr. N. G1GLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeleiu. zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdrav' z najmodernejšimi sistemih
Sprejema od 9. do 13. ure tn
od 15. do 20. ure.
THS'I - Ul. Torrebianca St. <3
(vogal Ul Carducci) Tel 71-18
Mizarji I De*kt mre
podjetniki I *«>*. m««« kmetovalci; ™tntr<n'
lesov in tra
me nudi naiuq(dme}€
IBS!
vinil! Solino 74
THG0VIMA .IIISTVIN
JOSIP SKARAR
OPČINE - Narodna ul. 65
ieli cenjenim odjemalcem in znancem vesele praznike ter uspeha polno novo leto.
Mehaniška delavnica zajamčena popravila
MILAN K0JAHEG
NABREŽINA
Seli svojim klientom vesele boiicne praznike.
KROJAČKI SALON
TrtfGaribKIdili,tel. 90--Bil
za dame in gospode
l^XmODERNEJSA \Z DELAVA TAJERJEV PLAŠČEV, OBLEK, ITD
Velika Izbira, dobrega in modernega blaga najti-nejSih tovarn.
PLAČILNE OLAJŠAVE
B X
R „ AHA P[SCIW
R. N. SAURO 13
O
^ / f ) nucli vsa^ fian- razen Ponedeljka '" Ji potka. veselo zabavo z
\ v.| '	Hubht*	baltilujht*
in dobro postiežbo lisa ko soboto in naduljo ples
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pn stari TVRDKI
JAKOB
Posebnost: krema maršala, slivovko, tropinovec, jajčoi brandy
TRST, III. Xydias 6 ■ Tel. 96332
Krcjnšlui delavnica
za dame in gospode CARLO MILET1CH TRST. UL MILANO 25 • III
Ima v zalogi vzorce
•LA SARTOTEC!\ICA» - Milano
Solidna m točna postrežba
AVTORIZIRAN GEOMETER
prevzema vse posle za vknjiženje zemljišč in izdeluje načrte stanovanjskih his po ugodnih cenah. — Pojasnila tn pomoč pri zidanju po načrtu nAldisios.
UL. MACHIAVELLI 17. VRATA 7
RADIO
POSTREŽBA TOČNA
POPRAVILA I/SEH VRS1 BADlOSPREJEMMKOM
STANKO VODOPIVEC
CENE ZMERNE dolina «3
vabi na
katero bo v vseh prjstonh hotela Igral bo priznani plesni orkester
Preskrbljeno bo za veselo zabavo, dobro večerjo in pijačo, vsi prostori bodo ogrevani. — Po želji rezerviramo mize.
Prevoz na Silvestrov večer od Škofij z avtobusi «Adrija» skozi Koper, Izolo in Strunjan za Portorož ob 17., 18., 19. in 20. uri. — Povratek v jutranjih urah.
V A B L J E NI VSI !
Informacije pri «Adria Express», Ul. Fabio Severo 5-b tel. 29243.
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led INajlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
Prvovrstno posrebreni pribor ia pribor iz nerjavečega jekla Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo
PLAČILNI! 0I.A.I8AVK
Tvrdka KERZE
TBST - Trg h v. Ivanin S
l IM a/./.a S. liiovnnni - Tol. .111-1!!)
V.
NAJLEPSI BOŽIČNI DAR
DRAGO PETKOVŠEK
k-
m
l»»i@ mmmm
Ilustracije : prof. OROM
RAZVESELITE
SVOJE
DRAGE!
UVOZ
SYAN
IZVOZ
ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA
IRIOI: IIL.('RIMPf TKL.»3-502 Skladišče: Lil.delle IVIiliziis št. 17-18- 1 el.96-51(1
ZTT
Teieion 95873
ZALOlNIŠTFfl TRŽAŠKEGA TISKA dr. z o. x.
TRST
UL. MONTECCH1 6
VSAKOVRSTNE PI.OŠf.E ZA iliUlUHJh /MfM ITU.“
RRAVIHANJt NA AIJIMINV1 ANTIKOHOIIAI MKObNINO BAKKH ALPAiiU. NKHJA-VtiOF I b H LO ITD ITD
iltaUi in znana bidkn
hi !x>, iv. pho&elilM V
til, cena fiusriiiajj
tel. 85089
t
s zadorfilitivoM oh'0' im .\wm t idiotu da ima na hu%P(>l(,Q°
nam* MAlii ,iii<alttih')^l(l,~
}(>(i -j/l(4(>iuw *1,(1
ni h &
SIMCA KAVŠEK
A hiiinitn Siw,tn *a fjmiihiire. iiliftjvvaniv
gumbov in ('iph Ivh oezoniv k>W* ohtli'ia'
25-letno jamstvo. Naprodaj rabMeni poglobljivi stroji in v orna ricah. Vzamemo v račun in oobro plačamo rabljene str i • Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 ur on brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju.
Odgovorni urednik STANISLAV Hfc-NKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTtCCHl Si 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In ^4 638	-	Pojim
predal 502	— UPRAVA. ULICA SV, FHANC1SKA St. 20 - Te efo .ska številka 73-38 - OGLASI:	od	8.30	12	in	od	15	18	- Tel.
73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm višine v Sirim I stolpca trgovsk 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. Širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din, — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pellico MI. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija:	Izvod	1°*	mese	210
Poitnl tekoči račun za STO ZVU Za’ožn'štvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega t LjubDana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. • Tr