LETO Vlil TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-IROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ OB DELAVSKEM PRAZNIKE Enkrat v letu večina delavskega razreda, od vzhajajočega sonca do zahodnih prerij in od vročih afriških tal do hladnega severa praznuje svoj praznik. Najsibodo zasužnjeni, pod kolonialistično upravo ali svobodno živeči, je prvi maj njihov praznik — praznik stremljenja za lepšo prihodnost^ in dan obujanja spominov na trdo prehojeno delavčevo pot v preteklosti. Jugoslovanskemu delavskemu razredu se ob tem prazniku obujajo spomini na človeške žrtve, ki so jih naši narodi žrtvovali v preteklosti, hkrati pa je to praznik novih delovnih zmag v 25-let-ni borbi za izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Pri tem našem hitrem tempu rasti družbenega in ekonomskega razvoja pa ne moremo mimo tega, da bi si kdo delal utvare, da je naša družba brez konfliktov. Ne zavaja nas v zmoto birokratska formalna enotnost, ne uspava nas frazersko samoupravljanje, ker zavračamo knjižno filozofiranje. Zahtevamo, da postane delo — in samo delo, izključna vred- nost in po\njem položaj posameznika v' družbi. Vsem mora biti znano spoznanje, da gospodarska reforma ne bo uspešno končana, če ne bo istočasno tudi družbena reforma ter reforma družbenega položaja ter ekonomskih odnosov, v katerih se nahaja delovni človek. V zavesti, da z družbeno in gospodarsko reformo delamo korak naprej v razvoju vsebine naše revolucije, delavci zahtevajo polno družbeno odgovornost posameznikov v njenem izvajanju. Struktura cene tržišču je obremenjena z raznimi obrestmi, davki, maržami, rabati, provizijami, carinami in drugimi dajatvami: tržišče je ne more priznati, ker je v njej vsebovano delo in nedelo, racionalna in neracionalna poraba sredstev. Večkrat so tudi naši investicijski apetiti večji od možnosti. Komora, združenja, zunanja trgovina, banke, negospodarske dejavnosti (ne vse), pa tudi posamezniki znotraj gospodarstva so si dovolili take prejemke, da so pozabili kje so in kaj so. Enim plačujemo članarino, drugim obresti na naša sredstva, tretjim rabat, četrti izrabljajo svoj položaj in jemljejo ekstraprofite. Višina regresov za letni dopust je za delavce raznih organizacij zelo različna. Mnogi bodo poiskali »dopolnilno delo« za čas letnega dopusta — za posameznike pa bo, ne da bi jih količkaj pekla vest, pretesno naše morje. Za mnoge delovne organizacije predstavlja stanovanjsko vprašanje nerešljiv problem. Na drugi strani, kjer se sredstva akumulirajo in pridobivajo, pa sp gradijo luksuzne vile in imajo klimatske oprave. Mnogo je še primerov, katere bi lahko še naštevali in našemu delavcu niso neznani, ter bodo morali priti v program razreševanja vseh družbeno-političnih dejavnikov, če hočemo naše nad-ljudske odnose izboljšati. Dinamika našega razvoja zahteva doslednejšo revolucio-narnejšo/ in učinkovitejšo borbo sindikatov in kadrov, ki se v njih prizadevajo uresničiti zgodovinske cilje in interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Sindikat kot sestavni del našega samoupravnega sistema, mora biti v bodoče vedno bolj samostojen v programiranju in izvajanju svojih akcij, pri čemer mora nositi polno mero družbene odgovornosti za svoje postopke. Moramo se (Dalje na 2. strani) Organi upravljanja, vse družbenopolitične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva in poslovnim partnerjem k 27. aprilu-obletnici ustanovitve OF in k prazniku dela in jim želijo še več delovnih uspehov! Ob 100-letnfci rojstva Vladimira Iljiča Lenina V Beogradu je bila 21. t. m. pod predsedstvom Josipa Broza Tita slavnostna seja predsedstva ZKJ in zveznega odbora za proslavo stoletnice Leninovega rojstva. Seji so prisostvovali tudi člani predsedstva in izvršnega odbora zvezne konference SZDLJ, predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, predsedstva zveznega odbora Združenja borcev NOV, predsedstva Zveze mladine Jugoslavije, predstavniki zvezne konference za družbeno aktivnost žensk, člani zvezne skupščine in ZIS, predstavniki JLA, veterani revolucionarnega gibanja ter številni kulturni in javni delavoi. Na govorniškem odru so se zvrstili: Veljko Vlahovič, ki je govoril o Leninovi osebnosti in socialistični revoluciji, dr. Savka Dapčevič-Kučar, ki je govorila o Leninovi revolucionarni teoriji in praksi, Milan Vukasinovič, ki je obravnaval temo — socialistična demokracija v luči Leninovega nauka. Avdo Humo je govoril o socialistični revoluciji in narodnem vprašanju, Ljupčo Arsov o temi Lenin o vojni, miru in sožitju ter Janez Kocjančič, ki je govoril o temi — Mlada generacija in revolucija. Slavnostna seja zveznega odbora za proslavo stoletnice Leninovega rojstva je bila le ena izmed številnih prireditev v spomin velikemu revolucionarju, mislecu in borcu za delavske pravice, ki se bodo tako pri nas kot tudi drugje po svetu zvrstile v teh dneh. Sestanek sekretarjev, pravnikov in organizatorjev ZP 17. 4. 1970 je bil v To- Pri obravnavi izdelave sploš- merje, katerega vsebina elektronskih naprav v nih aktov o sistematizaciji de- lo važna za to delo v i ani sestanek sekretar- lovnih mest v naših organi- organizacijah, so bile pc ravnikov in organizator- zacijah je bilo sprejetih več ljene razne pripombe, k -ganizacij ZP. Na dnev- sklepov, ki se nanašajo na bodo posredovane Repub •edu je bila informacija nekatera organizacijsko-prav- mu sekretariatu za delo i lavi statuta ZP, izdelava no nerešena vprašanja, z za- di Gospodarski zbornici lih aktov o sistematiza- dolžitvijo, da vodstvo združe- Pripombe gredo v smer ¡lovnih mest v organiza- nega podjetja to vprašanje se določbe Republiškega ZP, razprava o predlogu postavi Gospodarski zbornici na postavijo tako, da iliškega zakona o zapo- SRS in Sekretariatu za delo dale delovnim organizac iju delavcev z nepolnim ter obvesti o tem vse organi- določene možnosti upe rim časom, o uvedbi zacije ZP. teh institutov, ireko polnega delovnega V zvezi s predlogom Re- Pri problemu poklicne n o opravljanju dela, ki publiškega zakona o zaposlo- v Ljubljani pa je bilo < šteje za delovno razmer- vanju delavcev z nepolnim de- vorjeno, da se od pred idalje se je razpravljalo lovnim časom, o uvedbi de- nih variant za rešitev ] 'olitvah v ZP in o prob- la preko polnega delovnega lema poklicne šole upo: poklicne šole v Ljubija- časa in o opravljanju dela, prva varianta, to je gra ki se ne šteje za delovno raz- nove poklicne šole. P PRED KONGRESOM SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Is razgovora is predsednikom Zveze sindikatov Jugoslavije Dušanom Petrovičem - Šanetom Iz razgovora sodelavca dnevnika »Delo«, Iztoka Auseca s predsednikom Zveze sindikatov Jugoslavije povzema-raamo bistvene misli o delu in nalogah kongresa samoupravljavcev, ki bo novembra letos v Beogradu, ob 20 letnici delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. Koordinacijska konferenca ZMS ZP Iskra Kranj Predsednik Petrovič je na vprašanje o pomenu kongresa samoupravljavcev odgovoril naslednje: Kongres samoupravljavcev mora biti širok delovni dogo-vpr samoupravljalcev, na katerem bi po vsestranski izmenjavi mnenj in izkušenj kritično obravnavali dosedanjo prakso, pokazali na bistvene probleme, pojave in sedanje težnje, na tej osnovi pa tudi poglavitne smeri na-dalnjega razvoja delavskega samoupravljanja. Nujno je, da z razvojem samoupravljanja ustvarjamo pogoje za nadalnji znanstve-no-tehnološki napredek, za razvoj velikih tehničnih sistemov, avtomatizacije in kibernetike, za vsestransko uye-Ijavljanje znanosti. Prodor novih proizvodnih sil pa mora biti povezan z osvobajanjem dela, z novimi družbenimi odnosi, s čim bolj neposrednim in dejanskim sodelovanjem delavcev pri odločanju, z demokracijo, ki se bo razvijala na političnem in ekonomskem področju. Dvajset let delavskega samoupravljanja je nedvomno prineslo velike izkušnje, zato bo kongres moral prispevati k uvejjavljanju vsega tistega, kar je napredno v razvoju samoupravljanja in tistega, kar je dalo pomembne rezultate, prav tako pa se bo moral opredeljeno zavzeti za razreševanje pojavov in teženj, ki pomenijo oviro za nadaljnji razvoj samoupravne družbe. To je tudi največ kar lahko kongres da k nadaljnjemu napredku teorije samoupravljanja, k bogatenju socialistične misli o samoupravljanju v obdobju znanstveno-telmološke revolucije ter v pogojih sodobnega družbenega presnavljanja. odnosih, prav tako pa tudi o problemih razširjene reprodukcije in integracije na osnovi samoupravnih odločitev, o vlogi zbornic, združenj in bank v samoupravni strukturi, pa o življenjski ravni delovnega človeka, o materialnih gibanjih in dosežkih v razvoju samoupravne družbe. Kongres bo zilasti razpravljal tudi o položaju, vlogi in vplivu združenih proizvajalcev na nadaljnji razvoj občine kot dejavnika samoupravne integracije, na napredek skupščinskega sistema na samoupravni podlagi, na delovanje političnega sistema s stališča položaja in vloge delovnega človeka na različnih področjih družbenega življenja. . Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije je ob koncu razgovora omenil tudi vlogo sindikatov, pri čemer je menil, da imajo sindikati pomembno vlogo v pravilnem usmerjanju dejavnosti delovnih organizacij, da se samostojno in dejavno opredeluje in izgrajuje organizacija samoupravljanja ter urejujejo notranji odnosi, v čemer je tudi bistvo ustavnega 15. amandmaja. Samoupravno dogovarjanje mora biti pobudnik nadaljnjega napredka, razvoja proizvodnih sil in družbenih odnosov. Za našo družbo, za sindikate pa še posebej, je pomembno, da sta v središču pozornosti delovni človek in njegov družbeni, samoupravni in gmotni položaj. Seveda se z razvojem in napredkom samoupravnega dogovarjanja bogati tudi družbena vloga sindikatov. Lahko rečemo, da so sindikati na tem področju že dosegli nekatere pomembne, čeravno še začetne rezultate. Tiste sindikalne organizacije v okviru občin, posameznih gospodarskih panog, grupacij, republik in podobno so s pomočjo samoupravnega in družbenega dogovarjanja okrepile svoj družbeni položaj. Povečal pa se je tudi njihov ugled med delavci. Predsednik Petrovič meni, da mora sindikat na vseh ravneh še razširiti svojo dejavnost, da ne bo zgolj pobudnik, marveč tudi neposreden partner z drugimi družbenimi dejavniki. Sindikat mora torej prevzeti polno družbeno in konkretno odgovornost za vse tisto, kar predlaga in za kar se zavzema v procesu samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Kongres samoupravljalcev bo kot kaže. imel neštevilne naloge, o katerih bo treba spregovoriti jasno in sprejeti ustrezne smernice za prihodnje. (Nadaljevanje s 1. strani) povsem določeno in javno opredeliti za stališča, ki jih zastopamo. Smernice ZKJ so kažipot za vse nas, a za komuniste obveznost. Posamično, v skupinah, zaprti vsak v svoj kolektiv, ne bomo uspešni. Te probleme lahko reši delavski razred kot celota. Združeno podjetje ISKRA je dalo v 4-letnem obdobju svojega ostoja nesporne uspešne rezultate. Pretežna večina organizacij podjetja se je učinkovita zavzela za reševanje svojih gospodarskih in drugih problemov, ter jih tudi uspešno reševala. Pri reševanju in opravljanju slabosti iz preteklosti pa smo preveč pozabljali na našo prihodnost — na perspektivni Nedeljsko zasedanje predstavnikov mladinskih organizacij podjetij ZP Iskra in gostov iz El, REGION, TESLA, KONČAR, ELEKTROSRBI-JA, ELEKTRONIKA, ELMA, LTH in RIZ je v posameznih razpravah po referatu KADROVANJE IN DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE predsednika mladine ZP inž. LAVRIČA doseglo svoj namen — sprejet je sklep, da bo mladinska organizacija usmerjena v uresničitev že sprejetih mnenj, da ta postanejo dejstva, ker je prav mladinska organizacija dolžna ob podpori ostalih prva skrbeti za uresničitev prepotrebnega dopolnilnega izobraževanja mladih! Vsekakor je to dobro postavljeni cilj, saj smo vsi razpeti med možnostmi, potrebami in željami — na skupnem imenovalcu. Posvetovanju so s tehtnimi poročili in predlogi sledili tu- razvoj podjetja, proizvodnji program oz. programsko orientacijo podjetja kot celote, kakor tudi posameznih organizacij. Lansko poslovno leto smo zaključili najbolj uspešno, toda še vedno naš delavec ni postavljen v rang poprečja v tovrstni branži. V prihodnosti se bo -treba izogniti preveliki zaprtosti v okviru organizacij in se podrediti skupnim interesom in in ciljem celotnega združenega podjetja. Pri tem pa poudarjamo, da moramo z notranjimi zakonskimi instrumenti zagotoviti, da ne bo postavljeno vprašanje usode presežka dela, oz. tistega njegovega dela, za katerega ni več družbenega opravičila, da bi ga odvzeli delavcem. JOŽE ČEBELA di sekretar ZP Iskra tov. Gantar, predstavnik RK ZMS Kranj, tov. Boštjančič in politični delavec tov. Mali medtem ko se vsi ostali predstavniki družbeno političnih organizacij kljub vabilu te. ga razširjenega zasedanja niso udeležili. Sodelujoči predstavniki podjetij so bili prejšnji dan na Bledu na posvetu in se Predsednik ZMS ZP ISKRA inž. Franc Lavrič pogovorili o poteku priprav na III. MAJSKO SREČANJE MLADIH, ki ga letos pripravlja PK ZMS Elektromehani-ka (Iskra ga organizira vsako leto) in izoblikovali predlog za organizacijo mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost«, ki naj bi julija delala v porušeni Banjaluki. Zaključki in razprave obeh razpravljanj o najboljšem usmerjanju naše stvarnosti bodo posredovali, ko jih bo komisija dokončno izoblikovala. -monos- Opomba: aktualni referat o izobraževanju mladih objavljamo na 6. in 7. strani Ob delavskem prazniku iiiiii!ii!i!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii:iiiiiiii:iiiiii:iiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiii>iiimi!iii!!uiiiii:iiiiiiii!miiiiiiiiiiii;iM!!iiiiiiim!it!i!iiiiiiii:mmiiimiiiiii:ii;miMi!iiiiiiiiiiiiii V naslednjih mesecih več pomembnih jubilejev Kongres bo moral obravnavati problematiko nadaljnjega razvoja in učinkovitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, nadalje vprašanje samoupravnih odposov na osnovi dohodka, formiranja dohodka in delitve, skušal pa bo jasno opredeliti koncepcijo samoupravne ja podjetja in najti rešitev vprašanja glede izgradnje enotnega sistema ter razvijanja odgovornosti nosilcev samoupravnih funkcij. Poglobljeno bo moral obravnavati konfliktne položaje in vzroke zanje v nekaterih kolektivih, seveda pa bo dobršen del razprav na kongresu posvečen vlogi družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju samoupravljanja, pri čemer bo zlasti pomembna razprava^ o gospodarskih in ekonomskih V marcu je bila v Beogradu seja koordinacijskega odbora za proslave pri zvezni konferenci SZDL. Na tej seji so razpravljali o pomembnejših jubilejih, ki jih bomo proslavljali v prihodnjih mese-secih. Koordinacijski odbor se je na tej seji pogovarjal o značaju in načinu proslavljanja teh jubilejev. Poglejmo si, kateri so ti jubileji. Že v prvi polovici maja bomo v vsej Jugoslaviji proslavljali 25-letnlco osvoboditve, Čeprav program te velike proslave še ni točno določen, sc v jugoslovanski 'ljudski armadi in v socialistični zvezi ter v drugih družbenopo- litičnih organizacijah že marljivo pripravljajo. V proslavljanje 100-letnice Leninove smrti, ki bo v aprilu, se vključujejo tudi socialistična zveza, sindikati, zveza mladine itd. Spomniti pa se moramo, da je nosilec proslave .ob obletnici rojstva Vladimira Iljiča Lenina Zveza komunistov Jugoslavije. To obletnico bodo posebno svečano proslavili v samoupravnih in družbenih organizacijah, to je v podjetjih, šolah, ustanovah itd. Zato menijo v zvezni konferenci, da bo treba v okviru občin koordinirati akcije vseh družbenopolitičnih in drugih organizacij. Letos, točneje 20. junija, bo minilo 20 let, odkar je bil sprejot zakon o samoupravljanju v delovnih kolektivih. Ker gre za zelo pomemben dogodek, ki predstavlja važen preobrat v razvoju naše družbe, bodo to obletnico gotovo povsod svečano proslavi- li. V nekaterih delavnih kolektivih ta jubilej našega samoupravljanja že proslavljajo in to s svečanimi sestanki ob obletnicah volitev prvih delavskih svetov. Tudi kongres samoupravljalcev, ki bo novembra letos, bo v znamenju tega jubileja. Končno pa bo v središču pozornosti naše javnosti tudi 25-Ietnica organizacije združenih narodov. Prav zaradi pomembnosti, ki jo tej svetovni organizaciji pripisuje naša dežela, so pri zvezni skupščini že ustanovili jugoslovanski nacionalni odbor za proslavo tega važnega datuma. Ta proslava bo imela poleg notranje političnega tudi zunanje politični pomen. Nedvomno bo v središču pozornosti afirmacija mesta in vloge združenih narodov in načel, ki jih vsebuje ustanovna listina te organizacije. Ob priliki te proslave je inštitut za mednarodno delavsko gibanje v Beogradu pripravil v štirih knjigah bogato dokumentacijo o zunanji politiki Jugoslavije od leta 1943 do leta 1970. Pot k uspešnejši propagandi 13. 4. 1970 je zasedal Odbor M poslovno politiko ZP. Med ostalim je bilo na tem odboru podano poročilo o marketingu, o naših 'zastopstvih v inozemstvu in o novih možnostih uveljavljanja ISKRE v svetu. Poročilo je podal tov. Tavčar. Odbor je predračun v višini 100 milijonov za marketing in 80 milijonov za nove akcije vzpostavljanja novih poslovnih odnosov v inozemstvu odobril. Odborvj je bila nadalje obrazložena celoLna problematika v zvezi z institucionalno propaganda ISKRE. Program za leto 1970 je bil obrazložen od postavke do postavke simbolično in zelo zgovorno dokumentirane z diapozitivi, tako da je zbrani avditorij dobil zares izčrpen pregled o predvideni’ dejavnosti institucionalne propagande za leto 1970. Ugotovljeno je bilo, da je Iskra do danes v te namene namenila vse premalo sredstev, da se je na tem področju praktično storilo zelo malo, da se je pojem o dobrem imenu Iskre, pojem o tem, da Iskra predstavlja v Sloveniji eno najbolj avantgardnih in perspektivnih industrijskih panog vse premalo »plasiral«. O vsem tem je javnost bila vse premalo obveščena —. stika z javnostjo (kot dejavnosti SPP) ni bilo. Propagandni mediji so bili premalo izKbriščeni. Poročilo o celotni proble- V Inform. publikacija I. C. matiki sta na tem odboru podala tov. Juretič in tov. Savnik. Poslovni odbor je poročilo ocenil zelo ugodno.' Generalni direktor je izjavil, da je to prvič, da se je poročilo o dejavnosti institucionalne propagande podalo na tak način: prepričljivo in utemeljeno. Vsi člani odbora so se strinjali, da je potrebno, da se ta koncept dejavnosti institucionalne propagande podpre in se predvidena sredstva odobri. Pripomba je bila, da bo potrebno za drugo poslovno leto pripraviti koncept že v jeseni, preden posamezne tovarne sprejemajo svoje delovne programe. Odbor je izdal priporočilo vsem tovarnam in vsem organizacijam ZP, da sprejmejo in potrdijo predlog za realizacijo programa institucionalne propagande v višini 510 milijonov dinarjev. Iskra Commerce ocenjuje program prioritetno in daje iz svojih s.edstev 185 milijonov S din. Odbor za poslovno politiko je dal nujno priporočilo, da posamezne orga-nizac.i ie nnvišain «vni nrisoe- TV akcija - filmski vložki Tako združen in okrepljeni z novimi sposobnimi kadri, bo Sektor za pospešitev prodaje kos solidnemu in poslovnemu odnosu do naročnikov in komitentov. Osnovni motto SPP tako kot celotne poslovne hiše IC je pa vsekakor uvajanje tržnegk koncepta pri planiranju in izvajanju vseh svojih akcij. Iskra Commerce Sektor za pospeševanje prodaje iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi!iii!iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii Znaki RIZ v priznanje zaslug za razvoj kolektiva Iskra RIZ športne igre ZP ISKRA Inform. publikacija ZP vek za financiranje te dejavnosti in takoj sprejmejo ustrezne sklepe. S 1. januarjem je formiran Sektor za pospešitev prodaje, ki združuje kadrovske kapacitete dosedanje Propagandne službe in dosedanjega Oddelka za industrijsko oblikovanje pri ZZA. Iz glasila Iskra RIZ (prva letošnja številka) povzemamo, da so na osnovi sklepa delavskega sveta, konec lanskega leta za najbolj zaslužne člane kolektivov RIZ in za nekatere zaslužne izven delovne organizacije, podelili zlate in srebrne znake RIZ kot priznanje za njihove zasluge. Zlati znak RIZ je prejelo 15 članov delovnega kolektiva, srebrni znak pa skupno 391. Razen tega so zlati znak podelili tudi predsedniku skupščine Zagreb, Josipu Kolarju in dr. Warncrjti Ja- TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA Uspešen naskok na letošnji proizvodni načrt V prejšnji številki našega lista smo pisali o letošnjem gospodarskem načrtu tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, čigar realizacija zagotavlja tej naši organizaciji pokrivanje vseh svojih obveznosti, hkrati pa tudi določena sredstva za vsaj najnujnejšo razširjeno reprodukcijo. Da se je delovni kolektiv z vso resnostjo lotil izpolnjevanja 'svojih planskih obveznosti, kažejo že bežni podatki o poteku proizvodnje v prvih treh letošnjih mesecih. V mesecu januarju so v tovarni radijskih sprejemnikov dosegli 100,35 % izpolnitev mesečne zadolžitve, kar pomeni vrednost proizvodnje 360 milijonov starih dinarje.v Za mesec februar je bila zadolžitev še precej večja, vendar je iz objektivnih razlogov niso uspeli v celoti realizirati. Dosegli so vrednost 462 milijonov dinarjev ali 96,9% februarskega proizvodnega načrta. V marcu je proizvodni načrt predvidcvl rca-alizacijo v vrednosti 510 milijonov starih dinarjev, kar p° svoji kakovosti je transistor »Denis« zelo dognan je vsekakor od obstoja tovarne doslej največja proizvodna zadolžitev. Z vsemi napori, ki jih je delovni kolektiv vložil v izpolnjevanje teh obveznosti, je biila dosežena proizvodnja v vrednosti 503 milijonov starih dinarjev, kar pomeni 98,5% izpolnitev mesečne obveznosti v marcu 1970. Tako kažejo številke za I. letošnje tromesečje izredno razveseljivo sliko. Kljub vsem težavam, ki so spremljale proizvodnjo, je delovni kolektiv s svojo prizadevnostjo dosegel skupno vrednost 1.326 milijonov starih dinarjev, oz. v prvem trimesečju izpolnil 98,5 % letnega proizvodnega načrta. Rezultat je tembolj pomemben, če upoštevamo, da je bila tolikšna proizvodnja dosežena z manjšim številom zaposlenih — lani 364, letos 342. Takšna realizacija proizvodnega načrta je za kolektiv tovarne radijskih sprejemnikov pravi podvig, zato ob tako razveseljivih dosežkih naše iskrene čestitek z željo, da bi bilo tako tudi v naslednjem tromesečju in vse naprej! cobiu, direktorju firme Siemens, obema za zasluge pri sodelovanju in rasti RIZ. Nadalje je zlati znak prejel tudi nekdanji generalni direktor RIZ, Jura Sarič, medtem ko so srebrni znak dodelili: prof. dr. Zvonimira Vukoviču, dipl. inž., dipl inž. Lazi Co-siču, dipl. inž. Sveti Jovači-ču, dipl inž. Radomiru Neši-ču in kap. dipl. inž. Emilu Košutiču, za njihova pri/'1 ie-vanja in sodelovanje z RIZ. Denarno so nagradili v višini 2.000 din 7 članov delovnega kolektiva, ki so praznovali 20 letnico dela v RIZ, z nagradami v višini 1.000 novih din so nagradili 87 delavcev in delavk, ki so izpolnili 10 let dela v RIZ, prav tako pa so 8 članom delovnega kolektiva, ki so bili upokojeni od 1. 1963 do 1970, poklonili gramofone z ojačevalci »Traviata-Mono«. Z denarno nagrado po 600 novih dinarjev so nadalje nagradili za izredna prizadevanja kontrolorja Srečka Brundiča in Stjepana Vugleka ter s 400 dinarji kontrolorko Hildo Martini. V skupni vrednosti 8.200 novih dinarjev so nagradili tudi 15 delavcev tovarne TEU za izredne napore pri proizvodnji nove naprave. Nagradili pa so še skladiščnika v tovarni industrijske elektronike Josipa Črnka za vzorno vodenje skladiščne službe in delavko Marijo Došen v tovarni televizorjev, za prizadevno delo v skladišču, oba s po 500 dinarji. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka Td. 22-221, Jat. 333. V spomin Andreju Fabjauu Neuniljivo kruta je bila vest, da nai je za vedno zapustil marljiv in vesten sodelavec Andrej Fabjan. Pred sedmimi leti se je vključil v delovni kolektiv Iskra Commerce — DE Montaža. Hitro se je vživel v naše delo in s svojo prizadevnostjo prispeval občuten delež pri izpolnjevanju naših zahtevnih nalog. Bil je skromen, vesel in pošten — skratka dober in iskren tovariš čigar osebne vrline. so ga priljubile slehernemu izmed sodelavcev. Njegova izguba nas je močno prizadela, saj je omahnil sredi nenehnih delovnih naporov, katere je vlagal v svoje delo. Vestnega sodelavca in iskrenega tovariša Andre- Elektromotorji Železniki: gradnja nove hale je v polnem teku Tovarna elektromotorjev In gospodinjskih aparatov v Železnikih povečuje proizvodne prostore ja Fabjana- bomo ohranili v trajnem spominu Delovni kolektiv Iskra Commerce DE Montaža Tovarna je v zadnjem času pridobila širši krog kupcev na domačem in tujem tržišču. Zato mora modernizirati in povečati proizvodnjo malih elektromotorjev. Ker pa so prostori že za sedanji obseg proizvodnje zelo majhni, smo se odločili za zgraditev ELEKTROMEHANIKA — KRANJ Poprečna starost zaposlenih 32 let Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja vodja kadrovskega oddelka — tov. FRANCI OREL. dodatnih prostorov. Potrjen je bil investicijski program za opremo in gradnjo. Sklenjena je kooperacijska pogodba z dansko firmo DANFOSS za več let, na podlagi katere bo tovarna dobavljala elektromotorje, firma DANFOSS .pa bo dobavljala hla-dilniške kompresorje, ki jih bo GORENJE iz Velenja vgrajevalo v svoje hladilnike. Ta namreč v velikih količinah proizvaja gospodinjske kom-presorske hladilnike od 130 do 250 1 po ameriško-italijan-ski licenci PHILCO. Hladilni agregat sestavljata elektromotor in kompresor, zato je sklenjena kooperacija med gornjimi podjetji. Vprašanje: Ce vzamemo v poštev 10-letno dobo (1959 do 1970), bi nas zanimalo, kaj kaže statistika starostne strukture zaposlenih v kranjski tovarni? Odgovor: Pred desetimi leti smo bili v poprečju za 4 leta mlajši. Zadevna tabela kaže, da se je kolektiv od leta 1962 hitro staral in je dosegel poprečno starost 34 let. Z načrtnim sprejemanjem mlajših delavcev pa se je lestvica pomaknila na 31,8. Seveda je v teh letih odšlo precej delavcev v pokoj, saj ima Elektromehanika že prek 500 upokojencev. Vse kaže, da bo poprečna starostna doba kolektiva ostala na doseženem nivoju. Vprašanje: Kakšna je struktura kadrov po izobrazbi? Odgovor: Iz zadevnega poročila za leto 1969 je razvidno, da se poprečje izobrazbe- ne strukture ni zboljšalo. Značilnosti: premajhen delež visoko in višje strokovnih kadrov in prevelik odstotek-de-lavcev z nedokončano osemletko. Priliv srednje, višje in visokostrokovnih kadrov pričakujemo v naslednjih treh letih, seveda pod pogojem, da bodo urejeni odnosi v nagrajevanju, stanovanjski problematiki in politiki štipendiranja. Ko bodo ti problemi rešeni, obstaja mnenje, da se bo zmanjšala tudi fluktuaci-ja, ki je bila lani zaskrbljujoča. Ker obstaja prepričanje, da je fluktuacija predvsem odsev nizkih OD v lanskem letu, je izboljšanje OD letos, vsekakor pozitiven ukrep. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi na delovne odnose, ki marsikje otežujejo delo in aktivnost skupin, kot tudi posameznika. ABC Proizvodna hala z dodatkom bo locirana severovzhodno od sedanjega poslopja, vzporedno z gradbeno linijo upravne zgradbe. Velikost proizvodnega dela bo 60 X X 40 m, dodatek, v katerem bodo garderobe, umivalnice, sanitarije, v nadstropju pa nekaj pisarniških prostorov, pa je velik 30 X 10 nt. Z gradnjo bo tovarna pridobila prek 3.000 m1 koristnega prostora. Prva faza gradnje se je začela že lansko jesen, dela pa bodo nadaljevali takoj, ko se bo vreme izboljšalo. Tudi ustrezna dokumentacija za nadaljevanje gradnje je pripravljena in bo izvajalec pričel z deli v najkrajšem času. Hkrati z deli na proizvodni hali bodo uredili zemljišče okoli tovarne, kjer bo tudi prostor za parkiranje osebnih avtomobilov in kolesarnica. ■■■IHillllRIlIRlIBBiailflliaBIBBRIliailiai BBBflflBflBBBBBBBBBBHBBBBHBBBHBBBBBBBBBaBBai OBVESTILO Počitniški dom »Iskra« na Bledu bo odprt za prvomajske praznike. Uprava Počitniške skupnosti BBBBBSBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBIBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBEGBBBBaiBRB Izvajalec del je Poslovno združenje SMELT iz Ljubljane. Proizvodni del bo gotov do 31. julija 1970, ostalo pa v jeseni. Proizvodna hala bo služila predvsem za proizvodnjo motorjev za hladilniške kompresorje, v njej bo tudi oddelek za sestavljanje gospodinjskih aparatov, oddelek orodjarne in drugo. — ar — am BB aa BB BB na BB an on BB ■B BB BB BB BB BB BB BB LETNI ODDIH v domovih ISKRE Obvestilo Počitniške skupnosti »Iskra« Počitniška skupnost ISKRA razpisuje pogoje letovanja v letu 1970. Prijave so direktne in sicer: Počitniška skupnost Iskra, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana, telefon 55-898 Vse rezervacije se sprejemajo takoj po objavi v časopisu ISKRA. Vsak prijavljencc mora obvezno vplačati rezervacijo po 50 N din na vsako osebo, nato bo uprava PS izdalo zadevno potrdilo z označbo rezerv, sobe ali šotora. Rezervacija je obvezna za vse člane ŽP »ISKR/I«. Prijavnica mora biti žigosana od organizacije, v kateri je prijavljenec zaposlen. Vsi domovi POREČ — TRENTA — BLED — DUGI OTOK — prično s poslovanjem v ponedeljek 8. 6.1970 Po sklepu DS ZP ISKRA so formirane dvojne cene penzionov. Ena cena je s popustom in velja za organizacije, ki so se odločile, da prispevajo svoj prispevek upravi PS, druga pa je ekonomska cena za vse člane organizacij, ki so odklonile prispevek. Prav zato je potrebno, da so prijave potrjene od organizacije v kateri je prijavljenec zaposlen. EKONOMSKO CENO LETOVANJA BODO PLAČALI LETOVALCI IZ NASLEDNJIH ORGANIZACIJ Elementi Ljubljana Avtoizdelki- Nova Gorica Avtomatika Pržan Elektromotorji Železniki Kondenzatorji Semič Instrumenti Otoče Sprejemniki Sežana Orodjarna Ljubljana CENO S POPUSTOM BODO PLAČALI LETOVALCI IZ NASLEDNJIH ORGANIZACIJ Elektromehanika Kranj RIZ Zagreb ISKRA COMMERCE ZZA Ljubljana Aparati Ljubljana Naprave Ljubljana Elektronika Horjul Polprevodniki Trbovlje Usmerniki Novo mesto Strokovne službe ZP šolski center Način prijave Prijave za vse naše domove sprejema Počitniška skupnost posamično ali grupno in sicer: Kličite telefonsko številko 55-898 (direktna) ali številko 55-021 (interna 286), da si začasno rezervirate čas dopusta. Nato izpolnite obrazec, ki je objavljen v časopisu ISKRA »PRIJAVA ZA LETOVANJE«. Izpolniti je treba vse rubrike. Prijavnico skupno s potrdilom dostavite PS. Obvezno je treba vplačati akontacijo 50 N din. Uprava PS nato izstavi potrdilo s točno označbo sobe ali šotora. Pod takimi pogoji je zagarantiran letni oddih v naših domovih. Takoj si tudi rezervirajte avtobusni prevoz. Vse dokumente, ki jih prejmete od Počitniške skupnosti jc treba obvezno predložiti upravniku počitniškega doma, če hočete, da bo dopust prijeten in dobro organiziran. V vseh domovih PS imajo otroci 7o šestega leta starosti naslednji popust: 25% imajo otroci, ki koristijo ležišče v domu, 40 % popusta pa otroci, ki ne koristijo ležišča. Obroki hrane so nekoliko manjši od ostalih. Dom v Poreču Dom ima organiziran 7-dnevni penzion s pričetkom 8. 6. 1970. Menjava izmen 'je vedno v ponedeljkih v dopoldanskih urah. Soba mora biti izpraznjena do 9. ure zjutraj. Ta zahteva je nujna, da se soba pripravi » druge goste. Le tako se bodo vsi gostje dobro počutili na oddihu. Penzion vsebuje tri obroke hrane. Prvi dan dopusta je za začetek penziona vračunano kosilo, 33 za zadnji dan pa je vračunan zajtrk. CENE PENZIONA V DOMU POREČ Izven V sezone sezoni 1, cene s popustom 25,00 30,00 2. cene brez popusta 33,00 41,00 3. cene za inozemce 40,00 48,00 4. samo prehrana 25,00 28,00 5. samo prenočišče 12,00 14,00 Dom poseduje 50 ležišč. Ker je vedno več interesen- tov za letovanje v tem domu, je treba pripraviti tudi zunanja ležišča. Tudi v letošnjem letu bo PS najela privatne sobe, vendar bo plačilo nočnin direktno in ne prek blagajne PS. Vsak stanovalec bo sam poravnal svoj znesek privatniku, dočim bo v domu plačal le prehrano. Poreč ima zelo lepo urejeno teraso za udobnost gostov. Dom se nahaja v centru mesta. Dom je dobro urejen in zelo primeren za letovanje. Kamp »Mir« Dugi otok Kamp ima organizirano 10-dnevno letovanje. Termini izmene: 8. 6. — 18. 6. — 28. 6. — 8. 7. — 18. 7. _ 28. 7. — 7. 8. — 17. 8. — 27. 8. — 6. 9. 1970. Organiziranih avtobusnih prevozov ne bo, ker PS ne more nuditi udobnejših in cenejših prevozov. Prevoz po morju bo iz' Sukošaha oskrboval prevoznik Krsto Filipi. Na dan vsake izmene bo odpeljal motorni čoln ob 8. uri zjutraj. Prevoz bo treba plačati prevozniku takoj ob vstopu v čoln. Članom ISKRE je zagotovljena nižja cena. CENE PENZIONOV V KAMPU »MIR« Izven V sezone sezoni 1. cene s popustom 23,00 27,00 2. brez popusta 30,00 35,00 3. cene za inozemce 36,00 41,00 4. samo prehrana Kamp ima posebne šotore s štirimi ležišči. Stojijo v borovem gozdičku tik ob morju v zalivu Telašeice. V neposredni bližini je slano jezero, ki je toplejše od morja. Sedaj ima dom tudi svojo cisterno za vodo. Prevoz po morju je mogoč in izredno lep ter traja med malimi otoki prek dve uri. Dom v Trenti Izmene so 7-dnevne. Odprt je od 8. junija do 31. avgusta. Ce bo gostov dovolj, bo sezona podaljšana. Penzion vsebuje tri obroke hrane. Vse sobe so opremljene s štirimi ležišči. CENE PENZIONOV V TRENTI Izven V sezone sezoni 1. cene s popustom 25,00 28,00 2. cene brez popusta 31,00 35,00 3. cene za inozemce 36,00 40,00 4. sama dnevna hrana 22.00 25,00 5. prenočišče 9,00 10,00 Dom se nahaja v dolin! Trente, kjer je izredna gorska klima, hkrati pa odskočna postojanka za lepe izlete v gore. Letovišče je idealno za vse, ki si želijo odpočiti in okrepiti živce. Dom nudi prenočišče prek celega leta, zato sc poslužujte teh ugodnosti. Dom na Bledu Dom je odprt po večini prek celega leta. Zaradi bližine organiziranih izmen. Prijave so možne po želji, do dejanske zasedbe. CENE PENZIONOV NA BLEDU Izven V ■ V sezone sezoni 1- cene s popustom 28,00 34,00 2. cene brez popusta 38,00 43.00 3. za inozemce 45.00 50,00 4. samo prehrana 28,00 30,00 5. prenočišče IS,00 16,00 Zaradi izredne lege počitniškega doma na Bledu so v domu možni razni poslovni razgovori, seminarji, manjše pogostitve; primeren je tudi za zaključne družbe — skratka: blejski počitniški dom nudi raznovrstne gostinske usluge! OBROČNO PLAČEVANJE Uprava PS pri ZP ISKRA nudi članom ZP tudi plačevanje na kredit' pod naslednjimi pogoji: Koristnik mora podpisati izjavo, s katero se obvezuje, da bo vračal posojilo točno v določenih rokih. Posojilo se daje v treh ali več obrokih, kar je odvisno °d sporazuma. Koristnik mora osebno podpisati obvezo na upravi PS ob priliki prijave za rezervacijo. Vse informacije daje uprava Počitniške skupnosti “Iskra« Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubka, telefon 55-898. PRIJAVNICO ZA LETOVANJE OBJAVLJAMO NA 7. STR A vr wyí.-vAsy.w.«^ S priložnostne razstave signalnih naprav na Bledu Posvetovanje o zaščiti družbene lastnine na Bledu V dneh 14. in 15. aprila je bilo na Bledu v hotelu »Golf« I. posvetovanje o zaščiti družbene lastnine, katerega sta organizirala Zavod za tehnično kulturo v Zagrebu in ZZA — Biro za avtomatizacijo v Industriji. Posvetovanje je vzbudilo tolikšno zanimanje delavcev na področju zaščite družbene lastnine, da se ga je udeležilo 130 udeležencev, za polovico več kot sta jih prireditelja pričakovala. Posvetovanja so se udeležili predstavniki državnih in republiških sekretariatov za narodno ob- rambo, za notranje zadeve, varnostne službe in JLA. Prvi dan posvetovanja so se zvrstila naslednja predavanja: Dragutin Papeš, dipl. prav. o družbeni organiziranosti v razvoju samozaščite; Božidar Javorovlč, dipl. oec. in direktor Zavoda za tehnično kulturo o mestu in vlogi Zavoda zia tehnično kulturo — centra za zaščito družbenega imetja; Srečko Razpotnik dipl. ing. — Iskra »Aparati« — SVN o trenutnih in perspektivnih možnostih proizvajalcev pri razvoju signalno varnostnih naprav; Ivan Husar, mr. elek. o uporabi elektronike v zaščiti imetja. Prvi dan se je po naštetih predavanjih razvila tudi živahna razprava, ob zaključku tega dela posvetovanja pa je zbrane udeležence pozdravil tudi Metod Rotar, direktor Iskra Commerce, popoldan pa so udeleženci posvetovanja odšli na izlet na Vogel. Naslcdnjj dan je Pavel Zupan (Iskra Commerce) govoril o uporabi naprav za avtomatsko javljanje požara, vloma in napada, kot o sredstvih za zaščito imetja v svetu. Ivo Writzl, dipl. ing. je govoril o signalnih napravah za zaščito objektov pred vlo-,mom in krajo. Dr. Zvonko Krevelj je obravnaval temo: Laserske alarmne naprave v zaščiti površin in prostora, dipl. ing. Davor Ržehar je predaval o zaščiti prostorov s pomočjo elektromagnetnega polja ter o zaščiti prenosnih predmetov, dipl. ing. Peter Simenko pa o prenosih signalnih alarmov na oddaljena mesta. Po končanih predavanjih se je znova razvila debata, predavatelji tega dne pa so nato udeležencem posvetovanja demonstrirali praktično delovanje zaščitnih naprav. Posvetovanje na Bledu je dobro uspelo, za kar gre priznanje organiztorjom in predavateljem, ki so s svojimi izvajanji in praktičnim prikazom zagotovili, da so udeleženci s posvetovanja odnesli kar največ spoznanj. Počitniški dom »Iskra« v Poreču DOPISUJTE V ISKRO Uspel turni smuk h Krnskem jezeru Prva večja akcija Planinskega društva ZP ISKRA je bila organizacija turnega smuka na Komno. Izlet je popolnoma uspel, za kar se lahko v največji meri zahvalimo'čudovitemu vremenu in dobri organizaciji. V soboto, 11. aprila se nas je odpeljalo v Bohinj 21 Iskrašev, nekaj iz Ljubljane, drugi pa iz Kranja in iz Radovljice. Pri Zlatorogu so se nam pridružili še štirje Novogoričani, nakar smo skupaj odšli h koči pri Savici. Po krajšem počitku in okrepčilu smo naložili prtljago na tovorno žičnico, sami pa smo vzeli pot pod noge. Ves čas smo hodili skupaj in zelo umirjen tempo je pripomogel, da smo prišli na Komno v poltretji uri. Čeprav je bil sneg že zelo južen, smo se popoldan smučali na Planini na Kraju. Zvečer smo imeli še kratek bojni posvet: kdaj gremo, kam gremo in kaj potrebujemo za vzpon in nato za smuk nazaj. Z nekaj igricami smo dosegli tako prijetno družabno vzdušje, da se nam kar ni dalo v posteljo. V nedeljo smo vstali že ob treh zjutraj in še po temi odrinili proti Bogatinskemu sedlu. Sneg je bil trd in skoraj nič se nam ni udiralo.. Na vrhu sedla nas je pozdravilo čudovito sončno jutro. Da bi ujeli še dober sneg, smo se brž odločili, kako in kaj. Petnajst nas je šlo h Krnskemu jezeru, ostali pa so se najprej povzpeli na vrh Lanževice (2003 m), nato pa so sc s smučmi spustili- na Planino na Kraju. Smuke z Bogatinskega sedla na Krnsko jezero se skoraj ne da opisati, doživeti jo moraš. Prekrasne planine, čudovito vreme in zaradi zgodnje ure še čisto trd sneg so pripomogli, da smo bili resnično navdušeni. Kar prehitro smo bili spet na Krnskem jezeru, ki je povsem zaledenelo in prekrito z debelo snežno odejo. Tudi dvourna hoja nazaj na Bogatinsko sedlo ni zmanjšala našega užitka in tako razpoloženi smo bili, da nas je še sedem odšlo na vrh Lanževice. Bilo je že skoraj čez poldne, ko smo se vsi zagoreli in veseli vrnili v dom na Komni. Po krajšem počitku smo se odpravili v dolino, nekateri peš, drugi na smučeh, vsi pa presrečni, da smo v gorah doživeli tako lep dan. Upajmo, da je bil to sicer prvi, ne pa tudi zadnji izlet, ki ga je priredilo naše društvo. Boštjan škorjak Zgoraj: udeleženci se vzpenjajo proti Komni; spodaj: spominski posnetek ob zamrznjenem Krnskem jezeru SS ISKRA COMMERCE ■J NABAVNA ORGANIZACIJA ■■ KRANJ , bb Oldhamska 2 Zaradi povečanega obsega poslovanja IŠČEMO ■■ nove sodelavce za delo v naši organizaciji na naslednjih1 J® delovnih mestih: SAMOSTOJNI REFERENT UVOZA — Vš izobrazba — ekonomska ali tehnična smer — znanje tujega jezika SS SAMOSTOJNI REFERENT ZA UVOZ INVESTICIJ — VS ali VS izobrazba — ekonomska ali tehnična jismer ■ ; —znanje tujega'jezika PRAVNI REFERENT — VS ali VS izobrazba — pravna ali upravna smej ■■ REFERENT DOMAČE NABAVE •' 'j — SS izobrazba — ekonomska ali tehnična smer ■■ SPEDITERSKI REFERENT — SS izobrazba — ekonomska smer ■■ KORESPONDENT ZA NEMŠKI JEZIK t — SS izobrazba — ekonomska ali administrativna ■ smer 51 TEHNIČNI REFERENT V PLANSKEM ODDELKU - — VS ali SS izobrazba — tehnična smer SS KNJIGOVODJA TUZEMSKIH POSLOV — SS izobrazba SS TELEXIST BB — SS izobrazba — aktivno znanje nemškega jezika : — pasivno znanje angleškega jezika - 55 KURIR ‘ — NS izobrazba ■ ■ SERVIRKA ‘ " — NS izobrazba ■■ ŠOFER — vk .. ' — pasivno znanje nemškega jezika. 52 Na VS in SS delovna mesta sprejemamo tudi pri-BB pravnike z dokončano zahtevano šolsko izobrazbo. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA COMMERCE, BB Nabavna organizacija Kranj, Oldhamska 2 OBVESTILO Vse smučarje in ljubitelje planin obveščamo, da bo 9. in 10. maja tradicionalni Triglavski smuk s Kredarice v dolino Krme. Podatke o tem boste lahko prebrali v Delu, 6. maja v rubriki Planine in ljudje. Vse informacije dobite tudi pri Boštjanu Skorjaku, Z ZA 20-341/368. PD ZP Iskra —................. Kadrovanje in dopolnilno izobraževanje mladih Na konferenci ZMS ZP ISKRA KRANJ (19. aprila 1970), so navzoči delegati predvsem razpravljali o kadrovanju in dopolnilnem izobraževanju mladih. Zaradi aktualnosti objavljamo zadevni referat predsednika ZMS ZP inž. Franca Lavriča v celoti. Lanski zaključki zasedanja koordinacijske konference mladinskih organizacij v ZP ISKRA govorijo tudi o pripravnikih, o izrednem šolanju in kadrovski politiki, vendar ugotavljamo, da mladi v ZP ISKRA v teh kadrovskih oz. izobraževalnih procesih še vedno niso upoštevani tako kot bi bilo prav in potrebno. Mladim v teh procesih sicer ne pripada nikakršno posebno mesto, morali bi se jim le omogočiti, da bi aktivneje posegali v dogajanje, da bi s svojo ustvarjalno energijo uspešneje dopri-našali k skupnim ciljem. Naša gospodarska in kadrovska gibanja je treba usmerjati tako, da bomo pripravljeni na še večjo gospodarsko ekspanzijo. Razvoj industrijske panoge elektron- ske in eloktro industrije pogosto služi kot merilo tehnične ter industrijske razvitosti dežele. Elektronska industrija je panoga, kjer se Obseg znanja v treh do petih ih podvoji, je stalno dohitevanje svetovnega razvoja neizogibna naloga. Z našimi kadri moramo zadostiti zahtevam sodobne tehnologije, uporabljati moramo dognanja znanosti in sprejeti sodobne načine poslovanja. Nedvomno, da se navedene naloge lahko ostvarijo s smotrno razvrstitvijo kadrov in delitvijo dela, zlasti če se upošteva, da spadamo med kadrovsko intenzivno organizacijo že po naravi dela, prav tako pa tudi po dejanski strukturi kadrov. Primerjalno vzeto je kadrovska struktura ISKRE mnogo nad strukturo v slovenski industriji (po podatkih iz prejšnjih let), nominalno pa se lahko primerjamo s kadrovsko strukturo v nemški elektroindustriji. Pristavimo pa lahko, da nas v jugoslovanskih prilikah ostale republike v šolanju kadrov prehitevajo. Ker je ISKRA, kot celota'v Sloveniji največja kadrovsko zahtevna organizacija, je posebno občutljiva za pomanjkanje kadrov. Zaposlovanje kadrov je rtujna kratkoročna in srednjeročna poslovna naloga podjetja. Ponoviti velja že znano dejstvo, da v sodobnem industrijskem svetu niso važna le prirodna bogastva, investicijska opremljenost in kroženje sredstev, pač pa tudi vrednost, ki jo predstavljajo kadri. Z gospodarsko reformo je politika kadrovanja dobila večji poudarek. Vedno več se zaposluje mladih kadrov, vendar še marsikje prihaja do izraza politika zapiranja vrat mladim, sposobnim in šolanim ljudem, ¿d katerih v veliki meri zavisi položaj našega gospodarstva. Vse to je v nasprotju z načeli reforme in pušča negativne posledice. še vedno se dogaja, da odhajajo mladi strokovnjaki v tujino, kar ima še druge negativne vplive. S tako politiko se še marsikje ohranjajo garniture iz časov, v katerih so bile razmere gospodarjenja bistveno drugačne. Ti ljudje, ki niso šli s časom, ne morejo biti porok za hitrejši razvoj, za hitrejše premagovanje težav. Zaradi take in podobne situacije, moramo prav tedaj, ko gospodarske organizacije popravljajo svoje pravilnike in statute, zavzeti odločno stališče, da na ustrezna delovna mesta pridejo ljudje z ustrezno izobrazbo in ustreznimi sposobnostmi, ne pa da se delovna mesta in s tem osebni dohodki podeljujejo po obrazih odnosno se po obrazih delajo sistematizacije delovnih mest. _ Zveza mladine je danes v 'položaju, ko sprejema samoupravni način reševanja pro- blemov, kot osnovno vodilo svojega delovanja, ker bi v nasprotnem primeru šli v to, da postane delovanje organizacije neučinkovito. To spoznanje narekuje Zvezi mladine dolžnost, da usmerja mlade v samoupravljanje, ga gradi kolektivno zavest in da se bori proti pojavom oportunizma in pasivnosti, kt kljub družbeni lastnini proizvajalnih sredstev povzroča, da sc delovni ljudje počutijo kot mezdni delavci, ki ne ustvarjajo sami in ne delijo svojega dohodka, če Zveza mladine ne bo sposobna usmeriti mlade v samoupravno reševanje njihovih življenjskih vprašanj, se bo spremenila v organizacijo za zabavo in šport brez občutka za aktualno dogajanje okrog nje. Strokovna uveljavitev mladine je kot najpomembnejši del njene življenjske uveljavitve in perspektive, pogoj za samoupravno politično uveljavitev. Zaposlitev in s tem v zvezi strokovna uveljavitev mladega človeka pa Je v neposredni zvezi s ustreznostjo in učinkovitostjo kadrovske politike, katere os- PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime _______________________________ zaposlen v organizaciji (tovarni)_______________________________.. kraj _______________ naslov bivališča ______________ . ..........._......... bom(o) letoval(i)................... od .............. do .............. število odraslih.... število otrok do 10. leta starosti_ potrebujemo Skupno število postelj .......... V Kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domli, pride v poštev še kraj ____,_________________________________ od _________________ do __ Kraj, ___________ ______________________ dne . Prijavljenec: . Prijavljenec: žig organizacije, v kateri je prijavljenec zaposlen Potrdilo izpolni organizacija — potrdi »Počitniška skupnost« Potrjujemo rezervacijo za tov. ........................L.......................... iz organizacije (tovarne) _____________________________........ kraj _______............. v počitniškem domu _________________________________________ od ..................... do.....................za skupaj prijavljenih oseb...........sobo s....' .... ležišči. Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Ljubljani,...................,...... Žig ISKRA — Tovarna avtoelektričnih Izdelkov Nova Gorica OBVEŠČA vse svoje poslovne partnerje, da tovarna ne bo obratovala od 28. do vključno 30. aprila 1970, zaradi kolektivnega dopusta delavcev. OPRAVA TOVARNE Pisma bralcev POZDRAV IZ SOMBORA Oglašam se iz Sombora, z lepim pozdravom, seveda. Sporočam, da mi je kot vojaku sicer lepo, pogrešam pa svoje sodelavce pri stiskalnicah v produkciji-kranjske tovarne, pogrešam pa tudi naš skupni časopis ISKRA . glasilo delovnega kolektiva. Prej sem ga redno prebiral, sedaj pa samo čakam na vc-še razumevanje, da mi list redno pošiljate na priloženi naslov. Želim, da objavite to pismo, saj z njim podzravljam vse Iskraše, posebej pa sodelavce na stiskalnicah. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše mame z nami sočustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti — iskrena hvala. Faturjevi MJL ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE FRELIH se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata ATN odd. IBM za izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč. Hčerka Marija Kern Lep pozdrav in hvala za uslugo! Vojak Jože Grdja V. P.3065/33 Sombor ZAHVALA Ob upokojitvi se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavcem montaže stikal za prekrasna darila, hkrati pa tudi kolektivu »Iskra« za denarno nagrado. Celotnemu kolektivu želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu in vesele prvomajske praznike. Lep pozdrav vsem. Milka Čarman Naši upokojenki se za pozdrave iskreno zahvaljujemo in ji želimo v zasluženem pokoju mnogo sreče in zadovoljstva. Uredništvo ISKRA — glasilo delovno-ga kolektiva Iskra, industrijo za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko ia avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov no vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj ■RlllllililllllllllllllllilllllllllllllllllllII!lli:illlllIIIIIIIIIIIIII!Itlllllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIi:il!llllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllIIIIIIIIIIIIIIII|lllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||il||l|||||||||||||||||||||||!||||l||||[!imi|||||||i|||||||!|liHI nova mora biti predvsem ilovek. Precej je še gospodarskih organizacij, kjer kadrovske službe le registrirajo odhajajoče in prihajajoče delavce, "poleg tega, da so te službe še posebej izrazito neustrezno sestavljene z ozirom na izobrazbo in sposobnost. Očitno se ob takem ne-spreminjanju situacije oziroma drugače rečeno sprijaznjenju z njo, pozablja, da sta naprednejša kadrovska politika in uveljavljanje refor-i me v neposredni odvisnosti | ali bolje, moderna kadrovska Politika je sestavni del reforme in eden izmed osnovnih pogojev sodobnejše organizacije dela ter uveljavljanje znanstvene in tehnološke revolucije. Neustrezni kadri so največkrat vzrok za slabe poslovne rezultate. To je pereče še toliko bolj, ker se vodilni kadri v slabih gospodarskih or-lanizacijah krčevito držijo 'nest in niso sprejemljivi za nove kadre, zlasti še za tiste ne. ki bi lahko s svojo spontanostjo in znanjem v do-klenem času, ogrozili prav njihova mesta. Resnica, da 50 statuti in sistematizacije delovnih mest, pisani takim ljudem v prid, je že stara. Ob tem lahko ugotovimo tudi to, da se premalo govori o sposobnosti o resničnem prispevku k združenemu delu in o dejanskem vplivu slehernega zaposlenega in določanje kriterijev in konkretno izbiro za posamezna vodilna delovna mesta. Ta izbira mora postati objektivnejša, ne pa da je rezultat takih ali drugačnih kombinacij ozkega kroga posameznikov. Omenjeno je še bilo, da' je kadrovski sestav zaposlenih v Sloveniji takšen, da ga ni mogoče več primerjati z drugimi republikami. Naša naloga v tem pogledu je jasna. Sedaj je še čas, da se popravi neugodno stanje. Aktivi v gospodarskih organizacijah se morajo jasno zavzemati za njeno učinkovito izpolnjevanje. Vsi kratkoročni in dolgoročni razvojni programi morajo vsebovati tudi razvoj kadrovske strukture. Prizadevati si moramo za takšno kadrovsko politiko, ki bo omogočila uveljavljanje znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Naša naloga je, da se borimo za to, da bo sle- herno delovno mesto v gospodarski organizaciji izpostavljeno stalni konkurenci znanja in sposobnosti. Sestavni del kadrovske po. iitike mora biti štipendiranje; Zaradi pomanjkanja kadrovskih predvidevanj v gospodarskih organizacijah, štipendiranje trenutno ni zadovoljivo. Važna naloga vseh aktivov Zveze mladine v gospodarskih organizacijah je stalno vzpodbujanje in podpiranje izobraževanja zaposlenih, predvsem mladine. Tu ne gre samo za izobraževanje takih, ki imajo ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo, temveč za nenehno strokovno usposabljanje vseh. V gospodarskih organizacijah, kjer mladini onemogočajo nadaljnje šolanje in izpopolnjevanje, morajo mladinski aktivi obsoditi tako kadrovsko politiko. Pozitivno je na kadrovsko strukturo vplivalo tudi pripravništvo. S tem se je zmanjšala nezaposlenost srednjih, višjih in visokost rokovnih kadrov. Kljub temu, pa da je ob sprejemanju zakona o pripravnikih marsikdo imel občutek, da je to ena od zelo dobrih oblik uresničevanja . kadrovske politike, vendarle marsikje lahko ugotavljamo razne nepravilnosti in slabosti. Osnovna slabost pripravništva je bila, da gospodarske organizacije mladih pripravnikov niso uvedle v strokovno, samoupravno in politično delovanje. Naloga mladinskih aktivov v takih gospodarskih organizacijah je, da se zavzamejo za izdelavo programa pripravništva, ker v nasprotnem primeru ni mogoče spoznati kvalitet pripravnika in zato mu po sta>-žiranju ni mogoče zaupati ustreznega delovnega mesta. Stažiranje nikakor ne sme pomeniti le čakanje na polni osebni dohodek, ampak predvsem proces usposabljanja. Kot eden najboljših primerov uvajanja pripravništva-nam lahko služi kranjska Elektrdmehanika. Ta tovarna ima zelo dober pravilnik, sprejela je precejšnje število pripravnikov, vendar ko so ti prišli v proizvodnjo se je zataknilo. Mojstri in šefi, ki bi morali pravilnik o pripravnikih izvajati so se uprli z motivacijo, da ga je v praksi nemogoče izvajati kljub teemu, da je idealno napisan. Pripravniki, ki so to nesoglasje najbolj boleče občutili, so se obrnili na mladinsko organizacijo. Predsedstvo se je pritožbe resno lotilo in organiziralo problemsko konfe-. renco na kateri so bili poleg vseh pripravnikov prisotni predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in kadrovske službe. Ob podpori predstavnikov samoupravnih organov in družbcno-političnih organizacij je mladinska problemska konferenca dosegla od kadrovske službe, da se bo pravilnik dosledno izvajal. Prepričani smo, da s svojo usmeritvijo po teh vprašanjih upravičeno računamo na podporo (ne Ic na načelno, ampak na podporo v dejanjih) Zveze komunistov, Zveze sindikatov in samoupravnih organov. Računamo s tem, da naša stališča ne bodo samo naša, ampak da bodo postala osnova skupne akcije vseh progresivnih sil, sa je naša aktivnost o vprašanju, ki smo ga načeli, prav gotovo tudi podpora ostalim. Prvomajska nagradna križanka IRM'W AKADE& SKI NASLOV GEOLO- ŠKA DOBA ŽITA- RICA DEVČIČ NATKO GRŠKA ČRKA NAROD. BANKA MESTO JUGOSL KLEKTR P OD JET MEDMET JONIJ MORALA ¿VICI OB NEŠA- TELSK, JEZERI STROK. ZA PRKHR, A DATO ZAHOD STAR DENAR 1ANJB MOŠTVI ANGL. ÍAB LEK. ;ELEC •OLOT OKOREÍ ČLOVEK POLMER ODKRIT rajna' MESTO ANGL. UNIVEB PAGINA! klESTO r vzh tOMUN 3PERAT ODSTRA- NITEV THI- BAKV- NICA V EIN. ZALIVU 3ÂÏ..ÔÛ'." 1000 KG AME- RICIJ SAMO- GLAS PIANO RILO ZAČIM- 3A VE Mr.C trois: LENI- REDKA STVAR 13bi6 VE C ZAGREB FOSFOR ŽIVIN. HRANA NASA REKA VODA DOKON- ČATI- RISA- NJE SAMOG DOLO- ČILO DRAG 'AMEN T5ECTT KONEC USPEH AKTI-NI J GLUHI SELEN ELNO MENART JANEZ SOGL STARA LJUB- LJANA ŽENSKO IME RADIJ SLAVA ŠPANIJA____ PIJAČA STARIH SL O V Ali JEDIL- NI PRIBOR KRAJA LANTAN OGLJIK MOČNIK EMONE PRE- PROSTO OROŽJE KDOR VOLI GARD- NER DREMEL TEO CMERA- VOST BOŽAŠ. MESTO SAMOO VRSTA SMUČA- NJA UMET- NOST arrsEir SADEŽ HAUER ZALIVU PREB1' SaMUG JUTRAi; -Sjjffiÿi: PADA- VrNA MESTNA TRDNJ. MESTO IRIDIJ VALKE AZIJE TÜTÜ5T ITALIJi SKZ N AN NASLOVOV BARVA KART AMPER TTICT UJEDA NASA ARMADA VELIKI PESNI- TEV ORIENT UTEŽNA MERA BROM ■mor PLEMIČ orat;r PODZEM natrij/ mfr BOG SONCA hsrpT PREBI- VALCI NOVE PRED- SEDNIK DUŠIK ZELAND i-.'KT MESTO S0M30H KLAVIR LokcA GARCIA MALIJU SAMOG NASAD GLAS UDAREC AR IRA KSBNON SOGL, MESTU Za pravilne rešitve nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade v skupni višini 700 din: 1 nagrada 100 dinarjev 5 nagrad po 50 dinarjev 5 nagrad po 30 dinarjev 5 nagrad po 20 dinarjev 10 nagrad po 10 dinarjev Rešitve nagradne križanke pošljite Xtt uredništvo glasila »ISKRA«, Kranj. Sgf afeei loka 4, vključno do 15. maja 197v- Tmr AMER. AGEN- CIJA ČELOV HOKEJ KLUB IGEL TflDÖH. DOMAČJ SUKNO ŠAHIST DOLGO- RBPA PAPIGi BARVA KART PODAT- KI KAZAL. ZAIMBK 'DRŽAVA [REVIJA ZA MLADE MALI AZIJI ODPRTINA V STENI