Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. Leto XVIII. Litija, marec 1977 Številka 3 Ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah Delavski razred, izkoriščen, nemočen, vendar kljub udarcem kapitalistov ne strt, je stopil na pot osvoboditve. V sebi izoblikovano lastno predstavo o svetu, o svoji zgodovinski vlogi in odgovornosti, si je zgradil avantgardne organizacije, ki so ga vodile na poti njegovega revolucionarnega boja v svet, osvobojen krivic in zatiranja. Dolg je bil njegov boj: Pariška komuna, čikaški 1. maj, rdeči oktober, črna Španija, kitajski dolgi pohod, vsesplošni upor ljudstva pod vodstvom delavskega razreda, na čelu s KPJ v srcu zasužnjene Evrope, Alžirija, Vietnam, — skratka, vsa osvobodilna gibanja. Vendar bo še trajalo, da bodo vsi narodi in ljudje svobodni, da bodo namesto razredov povsod zveze svobodnih proizvajalcev. Na poti k osvoboditvi je tudi življenje slovenskega naroda in njegovega delavskega razreda s komunisti na čelu. V njej čutimo utrip Čebin, kjer je bil ustanovni kongres KPS, katera je dotlej delovala kot KPJ v Sloveniji, s pokrajinskim komitejem na čelu. Na 4. konferenci KPJ leta 1934 v Ljubljani je bil sprejet sklep o ustanovitvi KPS in KPH v sklopu KPJ. Za Slovenijo je bil zadolžen tov. Kardelj, v Hrvatski pa tov. Tito. Ob koncu leta 1936 sta se v Ljubljani sestala tov. Kardelj in tov. M. Marinko. Dogovorila sta se, naj tov. Marinko, skupaj s komunisti iz zasavskih revirjev, izbere kraj in mesto, primerno za ustanovni kongres KPS. Tovariš Marinko se je o dobljeni nalogi zaupno posvetoval s Salamonom, Hohkravtom in Farčnikom. Po temeljiti presoji so se odločili za Čebine nad Zagorjem. Kraj je bil primeren zato, ker se je dalo priti neopaženo čez hribe iz vseh smeri: iz Savinjske Doline, z Mrzlice, Svete planine, Trojan, kakor tudi iz revirskih železniških postaj, tov. Marinko je v mislih na to možnost obiskal Barličevo domačijo na Čebinah, kjer je gospodaril njegov znanec iz soseščine v rudarski koloniji. Iz razgovora z njim je dobil željene podatke. Pri ponovnem pretehtavanju še drugih možnosti, so se ponovno odločili za Čebine. Čas za sestanek je bil določen za 11. aprila 1937 ob 8. uri zvečer. Ura za sestanek je bita sicer točno določena, vendar so se zbrali šele okrog polnoči. Čeprav nekaterih tovarišev ni bilo, je bilo sklenjeno, da se ustanovni kongres izvede, kljub časovni stiski, saj so se morali že pred svitom raziti. Prva točka dnevnega reda je bila, ugotovitev stanja partijskih organizacij v Sloveniji, druga pa sprejetje manifesta o ustanovitvi KPS. Poslani so bili pozdravi CK KPJ, pozdrav španskemu ljudstvu, ter izvršitev volitev za CK KPS, in kandidatov iz Slovenije za CK KPJ. Ugotovljeno je bilo, da smo takrat imeli nekaj čez štiristo organiziranih komunistov. Zaradi pomanjkanja časa pa o organizacijskih vprašanjih ni bilo možno kaj več razpravljati. Prešli so takoj na drugo točko, to je na čitanje besedila manifesta, katerega je pripravil tov. Kardelj. Manifest je bil namenjen delavcem, delovnemu ljudstvu in vsem Slovencem. Vsi prisotni so bili prepričani, da bosta manifest in ustanovitev KPS močno odmevala v slovenski javnosti, saj je nastal v času bližajoče se fašistične nevarnosti in svetovnega spopada. Med diskusijo o manifestu so delegati ostro kritizirali dosedanje pokrajinske komiteje, zaradi premajhne povezanosti s podeželjskimi organizacijami. Po izčrpni razpravi je bil manifest sprejet, njegovo tiskanje pa zagotovljeno. Za nadaljnje razmišljanje so bili zadolženi komiteji in organizacije. V poročilu »Zakaj ustanavljamo KPS«, so bile podčrtane naslednje osnovne točke: a) Nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu pred fašizmom, postavlja pred slovenski delovni razred nalogo, da stoji na čelu obrambe svojega naroda. b) Slovenski komunisti morajo reševati probleme vsega slovenskega naroda. c) Ustanovitev KPS bo sovražniku onemogočila in zavrnila trditev, da nismo resnični branilci svojega naroda in da je naša politika v pogledu nacionalnega vprašanja, le manever. d) Ustanovitev KPS bo pospeševala rast našega kadra in jo bo tesneje povezovala s slovenskim narodom. Komunisti morajo poznati svoj narod, prav tako preteklost in narodnostne posebnosti, istočasno pa morajo bratsko sodelovati s komunisti in vsemi antifašisti drugih jugoslovanskih narodov, kar je jamstvo za zmago. e) Ustanovitev in krepitev KPS bo okrepila enotno KPJ. Za sekretarja CK KPS je bil izvoljen tov. Leskošek, za organizacijskega sekretarja pa tov. Tratar, katerega je kmalu zamenjal tov. Tone Tomšič. Sklepi iz Čebin so bili vodnik v pripravih na oboroženo vstajo in za začetek socialistične revolucije, v času divjanja fašizma in nacizma na naših tleh, in v svetu nasploh. V obdobju graditve temeljev in ljudske oblasti, v urejanju odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije, kakor tudi v boju proti vsem, ki so nam skušali vzeti s krvjo priborjeno svobodo. Danes nam je vodilo v uveljavljanju popolne oblasti delovnih ljudi nad sredstvi in sadovi družbenega dela, v krepitvi bratstva in enotnosti Jugoslavije, ter sodelovanja z vsemi deželami in ljudmi sveta, po načelih miroljubnega sožitja, da ohranimo mir, ljudem in narodom pa zagotovimo možnost za vsestranski razvoj in boljše življenje. Martin Strašek Ustanovni kongres KPS — slika akademskega slikarja Gojmira Kosa Obračun preteklega poslovnega leta Ko smo sprejemali plan dela za leto 1976, smo se zavestno odločili, da bomo v tem poslovnem letu skušali z vsemi napori povečati količinsko proizvodnjo v vseh oddelkih. K temu nas je sililo spoznanje, da je mogoče doseči pozitivni poslovni uspeh glede na to, da so se višale cene surovinam in ostalim materialom, le z večjo količinsko proizvodnjo. Sedaj, ko delamo obračun poslovanja, ugotavljamo, da nam je uspelo povečati količinsko proizvodnjo v oddelku predilnice in previjalnice, medtem ko je proizvodnja v sukalnici nekoliko nazadovala. Oddelek predilnice je proizvedel za 5 % več enojne preje ali 321, kar predstavlja 58 % enomesečne proizvodnje. Proizvodnja je celo za 2,9 % večja, kot smo načrtovali. Večja proizvodnja od planirane pa je deloma na račun nižje povprečne številke kot smo jo načrtovali. Proizvodnja 1975 1976 enojne preje 6.317 ton 6.638 ton 0 številka 32,4 30,6 Tudi v pogledu asortimana so bili doseženi premiki. Proizvodnja bombažne mikane preje je za 705 ton večja od lanskoletne, zato pa se je zmanjšala proizvodnja stanične in česane preje. Posebno zmanjšanje česane preje je za nas neugodno, ker zmanjšuje celotni dohodek, glede na visoko prodajno ceno. V bodoče se bomo morali prizadevati, da zopet povečamo tovrstno proizvodnjo. Povečali smo proizvodnjo sintetične preje za 4%, vendar manj kot smo načrtovali s programom. Dvignila pa se je povprečna številka od 28,4 na 29,2. Oddelek sukalnice ni dosegel lanskoletne proizvodnje, čeprav smo planirali, da se bo proizvodndja povečala na 3.174 ton. V odnosu na lansko leto je proizvodnja za 166 ton manjša. Na manjšo proizvodnjo je vplivalo manjše naročilo Meraklona Nm 12/2, primanjkovalo pa je tudi delovne sile. Oddelek previjalnice pa je previl za 20,5 več preje, vendar ni dosegel planirane količine. Tudi v tem oddelku ni bilo dovolj delovne sile. Vso proizvodnjo smo sproti prodajali tako, da nismo nikoli imeli večjih zalog preje. To je treba pripisati tudi dejstvu, da proizvodnjo prilagajamo naročilom kupcev. Skupno smo prodali 6.975 ton preje. Izvozili smo 767 ton preje, v glavnem na konvertibilno področje. V letu 1976 je povpraševanje po preji upadlo, zato se je vedno bolj odražala zahteva po boljši kvaliteti. Največ odškodnine smo plačali zaradi odstopanja od zahtevane kvalitete. Iztržek za kilogram preje pa je bil v primerjavi z letom 1975 za 2,5 % manjši, predvsem zaradi prodaje bombažne preje nižjih številk, ter manjše prodaje česane preje. Največ preje prodamo še vedno v Sloveniji. PRODAJA PO REPUBLIKAH SFRJ IN IZVOZ V TUJINO tek. Dev. republika 1975 % 1976 % 5 : 3 1 23 3 4 5 6 7 1 . Slovenija 285.413.613 72 295.932.356 65 90 2. Hrvatska 47.106.455 12 51.846.476 13 110 3. Srbija 7.306.176 2 19.384.118 5 265 4. Makedonija* 19.927.388 4 24.321.448 7 122 5. Bosna 12.283.691 3 1.709.731 1 14 6. Vojvodina 11.991.799 3 9.571.917 2 80 7. Kosmet 4.711.316 2 234.950 5 8. IZVOZ 7.554.756 2 27.528.254 364 Skupaj 396.295.194 100 390.529.250 100 98 Prodaja je potekala skozi celo leto brez zastojev. Zaloge gotovih izdelkov so se gibale vedno pod normativom. To smo dosegli s tem, da smo proizvodnjo prilagajali tekočim zahtevam kupcev. Mesečni operativni plani so bazirali na naročilih kupcev. Še vedno se plasira največ izdelkov na slovensko tržišče, kateri sledi Hrvatska in Makedonija. V drugi polovici leta je prišlo do večje ponudbe , zato smo začeli več izvažati. Izvozili smo 7% vrednosti izdelkov in dosegli rekordni izvoz. DELOVNA SILA Težki pogoji dela (večizmensko in nočno delo) vplivajo na precejšnjo menjavo delovne sile. V letu 1976 je odšlo iz podjetja 104 delavcev, katere smo v celoti nadomestili z novimi. Povprečno število zaposlenih se je povečalo od 1156 na 1167 delavcev. Kljub temu, da se je število zaposlenih povečalo, smo porabili za doseženo proizvodnjo manj efektivnih delovnih ur. To pomeni, da smo s povečano delovno silo nadomeščali večje izostanke zaradi bolezni, porodniških dopustov in drugih izostankov. V letu 1976 so se povečali izostanki zaradi bolezni do 30 dni, kar bremeni plačni sklad podjetja, za 18 %, medtem, ko so se izostanki nad 30 dni, ki bremene socialni zavod, povečali celo za 30 %. Obe postavki skupaj pa predstavljata 311.120 delovnih ur ali 146 zaposlenih preko vsega leta. Izostanki iz naslova rednih in izrednih dopustov, praznikov in vojaških vaj, so se povečali za 3,6 %. Na povečanje teh izostankov vplivajo vojaške vaje. Tudi neplačani izostanki so se povečali, posebno še neopravičeni, od 498 na 1705 ur. Nadurno delo iz leta v leto zmanjšujemo. V letu 1976 smo opravili 36.625 nadur. PRODUKTIVNOST Za večjo proizvodnjo smo porabili manjše število delovnih ur. V posameznih oddelkih pa je bila dosežena naslednja rast produktivnosti: Predilnica Proizvodnja v tonah Porabljene delovne ure Proizvodnja na delovno uro 1975 6.317 1.049.902 6,02 kg 1976 6.638 1.027.027 6,46 kg stopnja rasti + 7,3 % Sukalnica 1975 2.894 279.999 10,33 kg 1976 2.728 245.122 11,13 kg stopnja rasti + 7,7 % Previjalnica 1975 4.654 111.482 41,75 kg 1976 5.610 121.753 46,08 kg stopnja rasti + 10,4 % V vseh proizvodnih oddelkih se je proizvodnja zelo povečala, produktivnost podjetja pa je večja za 7,6 %. OSEBNI DOHODKI Porast produktivnosti je vplivala tudi na rast osebnih dohodkov. Ker pa med letom nismo dosegali zadostnega dohodka zaradi naraščanja stroškov, tudi ni bilo takšnih kvartalnih izplačil kot v predhodnem letu. Za osebne dohodke smo porabili 68,631.000 din sredstev. V tem znesku je zapopaden tudi znesek 310.376 din, ki smo ga namenili za odpravo posledic potresa v Posočju. V odnosu na leto 1975 se je povečal povprečni urni zaslužek od 17,92 din na 19,75 din, kar je za 10,7 % več. To predstavlja povprečni mesečni zaslužek 3.594,50 din, ki je za 9,4 % nižji od povprečja gospodarstva v Sloveniji (3.932,00 din). Pri tem pa moramo upoštevati, da vsebujejo naši osebni dohodki tudi dodatek za težke pogoje dela (izmensko in nočno delo), kar predstavlja 5,1 % mesečnega osebnega dohodka. Zato je dejansko razkorak še večji. Res je, da so naši osebni dohodki nekoliko večji kot tehnična produktivnost (produktivnost 7,6 %, osebni dohodki 10,7 %), razlika je 3,1 % vendar smo to razliko izplačali šele v zadnjem mesecu, da smo nadoknadili hitro rast življenjskih stroškov, kateri so se povečali za 13,1'%. Iz tega sledi, da so naši realni osebni dohodki padli za 2,4 %. Osebni dohodki so bili obračunani in izplačani v okviru določil samoupravnega sporazuma panoge. Dovoljena masa za osebne dohodke je bila za 9,5 % večja od našega dejanskega izplačila. Prav tako je bila dosežena predpisana minimalna akumulacija, oziroma celo presežena. Tudi naj višji in naj nižji osebni dohodek se je gibal v mejah določil tega sporazuma: po sporazumu izplačano indeks naj višji OD 12.612 din 11.051 din 87,6 naj nižji OD 2.122 din 2.328 din 110,2 POSLOVNI USPEH Letni obračun celotnega dohodka in njegova razdelitev ima določeno specifičnost. Celotni dohodek se ugotavlja na osnovni plačane realizacije in gre za sistemsko skremembo v odnosu na preteklo leto, ko smo ugotavljali celotni dohodek na osnovi izdanih faktur. Čeprav je zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka doživel nekaj sprememb, ki so bile nujne zaradi prehoda na novi obračun, ni izgubil na vsebini in je vplival na manjši dohodek podjetja. Celotni dohodek je zaradi novega načina obračuna manjši za 8,756.390,— din. Za terjatve v višini 7,506.348,— din, ki so bile plačane po 31. decembru 1976 in v roku 15 dni od prejema blaga smo zmanjšali stroške, ki bremene celotni dohodek za 6,095.906,— din. Zaradi navedenih korektur je ustvarjeni dohodek isti kot bi ga obračunali po starem načinu. Porabljena sredstva (brez AM) pa so v porastu za 4 %. Na porabljena sredstva so vplivali številni dejavniki: — višje cene surovin — zvišana vrednost tujih valut — povišane takse in carine — porast cen ostalim materialom —- podražitev električne energije Amortizacija je nižja v odnosu na lansko obdobje za 56 %. Amortizacijo smo morali zaradi porasta stroškov in obveznosti iz dohodka obračunati po minimalnih stopnjah. Lani smo zbrali 42 milijonov 182.000,— din amortizacijskih sredstev za obnovo podjetja, v letu 1976 pa samo 18,469.000,— din. Dohodek za razdelitev je zaradi zmanjšane amortizacije za 8 % večji. (Če bi obračunali amortizacijo po lanskih stopnjah, bi bil dohodek za 16 % manjši.) Pogodbene obveznosti so v celoti manjše za 5'%. Znižanje je bilo doseženo z optimalnim koriščenjem lastnih obratnih sredstev, k čemur je mnogo pripomogel nov režim plačevanja prodane preje. V letu 1976 smo investicije omejili na najnujnejšo opremo, zato smo preostalo amortizacijo uporabljali za obratne namene. Vse to je pripomoglo, da smo koristili manj premostitvenih kreditov za nabavo surovin. Vsi navedeni vzroki so vplivali na to, da smo za obresti porabili manj sredstev. Pri ostalih treh postavkah, ki se smatrajo za pogodbene obveznosti pa so zabeleženi veliki porasti. To so zavarovalne premije za 34 %, bančne provizije za 17 % in članarine za 172 %. Zakonske obveznosti so se kljub manjši akumulaciji podjetja povečale za 5'%. Nižja obveznost je le pri tistih postavkah, ki so odvisne od prispevne in davčne osnove. Prispevna osnova znaša 20 milijonov 219.000,— din, davčna osnova pa 17,732.000,— diri. V letu 1975 so bile te osnove mnogo višje in sicer: prispevna osnova 44,548.000,— din in davčna osnova 40,080.000,— din. Zakonske obveznosti so se zelo povečale pri prispevku za mestno zemljišče zaradi izredno povečane tarife za kvadratni meter površine. Davek iz dohodka se je zaradi zmanjšane davčne osnove zmanjšal za 210'%. Vodni prispevek je v celoti manjši zaradi tistega dela, ki je odvisen od davčne osnove (1 '%). Dajatev za porabljeno in onesnaženo vodo pa je večja. Prispevki interesnim skupnostim iz negospodarstva so prav tako nekoliko manjši tudi zaradi nižje prispevne osnove od katere se obračunava obveznost za izobraževalno skupnost in znanost. Vse RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA Finančni uspeh dosež/75 plan/76 dosež/76 1 976/75 1976/ plan CELOTNI DOHODEK 411.942.112 408.569.000 408.591.706 99 100 porabljena sredstva 268.995.140 260.658.000 281.333.969 104 107 amortizacija 42.182.542 40.000.000 18.469.571 44 46 DOHODEK ZA RAZDELITEV 100.764.430 107.911.000 108.788.165 108 101 obrest! za kredite 5.546.822 5.600.000 4.426.808 79 79 zavarovalne premije 1.500.426 1.800.000 2.019.407 134 112 prov. in dr. plač. zabanč. str. 321.072 400.000 374.661 117 94 prispevki in članarine 90.086 100.000 245.558 272 245 POGODBENE OBV. SKUPAJ 7.458.406 7.900.000 7.066.434 95 89 pri sp. za upor. mest. zemljišča 232.041 270.000 351.882 166 130 ZAKON. OBV. PO OBČ.PREDP. 232.041 270.000 351.882 166 130 davek iz dohodka 2.149.925 2.900.000 682.362 310 23 ZAKON. OBV. PO PREDP. REP. IN AP 2.149.925 2.900.000 682.362 310 23 prisp. za izrad. Bos. Krajine 363.113 468.000 31.899 8 7 ZAKON.OBV.PO PREDP.FEDER. 363.113 468.000 31.899 8 7 Vodni prispevek 516.232 600.000 428.686 83 71 PRISP. INTER. SKUP. S PODR.GOSP. 516.232 600.000 428.686 83 71 prisp. za rep.izobr. skupnost 3.636.638 4.100.000 2.039.722 56 50 " razisk. skupnost 811.151 900.000 418.476 72 47 " za ZZ za nesrečo pri delu in IPZ 1.107.877 1.100.000 1 .611 .626 145 146 ' za valorizacijo pokojnin 1.092.806 1.477.000 1.596.438 146 108 pos.prisp.za inv.zav. SRH - - 3.613 - - prisp. za za pos lov. SRS 94.016 - 114.484 122 - " " SRH - - 542 - - sol id. financ. kmetov - 106.000 97.889 - - prisp.za telesno kulturo SRH - - 795 - - PRISP;INTER.SKUP.S PODR.NEGOSP. 6.742.488 7.685.000 5.883.585 87 76 prisp.za solid. gradnjo stan. del. - 1.397.100 1 .183.166 109 85 " za gradnjo dijaških domov 1.086.090 - 202.904 - - 11 za Izgrad. stanov, borcem - 169 - - " za subvenc. stanarin - - 113 - - " za kredit.stan.izgr.pod pos.pog. - - 339 - - PRISP:STAN. INTERES. SKUPNOSTIM 1.086.090 1.397.100 1 .386.691 127 - stanov.prisp. OZD- za združ.pri LB 1.085.467 1.397.100 1.109.897 102 79 stanov.prisp.za tekočo porabo 3.864.480 1.862.800 2.830.607 137 152 STANOV, PRISP. KI PRIPADA OZD 4.949.947 3.259.900 3.940.504 80 121 prisp. solidar iz dohodka 117.314 - 36.707 31 - za odp.posledic potr.na Kozjan. - - 429.753 - - pokrivanje izgube ZG - 2.004.014 - - " " EG - - 1.855.480 - DRUGE ZAKONSKE OBVEZNOSTI 117.314 1 .300.000 4.325.954 3688 333 ZAKONSKE OBVEZ . SKUPAJ 16.157.150 17.878.000 17.031.563 105 95 OSEBNI DOHODKI SKUPAJ 62.037.304 66.532.000 69.702.653 112 104 DRUGI OSEBNI PREJEMKI 3.030.915 601.000 3.696.828 122 615 OSTANEK DOHOD.ZA RAZDEL. 12.080.655 15.000.000. 11.290.687 93 75 za sred. reze™, podjetja 1.969.553 2.100.000 2.175.763 110 103 za poslovni sklad 3.774.359 6.980.000 4.628.178 122 66 v tem; posojilo nerazvitim 3.407.169 4.500.000 4.143.838 121 92 za posl. in invest.namene 18.215 1.930.000 7.633 42 - za skupne rezerve v tem : občina 139.590 300.000 272.404 195 90 republika 209.385 250.000 204.303 97 82 za sred. skupne porabe 4.642.756 4.000.000 4.150.000 89 103 Za potrebe družb služb 1.693.987 1.920.000 336.746 20 17 V tem : krajevna skupnost 89.933 - 221 .456 - - narodna obramba - - 115.200 - - priorit.naložbe v obč. Litija 506.732 - - - - naložb, v zdrav, dejavnost 259.205 - - - - SSS Litija- anuitete za nadvoz 628.117 - - - krajevna skupnost Litija 210 .000 - - - - ostale postavke iz te grupe pa so se močno povečale. Prispevki stanovanjski interesni skupnosti so bili v letu 1976 nekoliko višji zaradi večje mase osebnih dohodkov. Sredstva STP, ki ostanejo v podjetju so manjša, ker smo v letu 1976 obračunavali prispevke po 8 % stopnji medtem, ko je bil v letu 1975 obračunan STP po 10 % prispev- ni stopnji. Druge zakonske obveznosti so v letu 1976 izredno velike zaradi prispevkov železnici in elektrogospodarstvu za pokrivanje izgube. Sporazumov ni- smo podpisali, zato smo morali odvesti sredstva na podlagi zakona. Poleg omenjenih dveh je bila uvedena še nova obveznost in sicer prispevek za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Druge zakonske obveznosti so se v primerjavi z letom 1975 povečale za 4.208.000,— din. Drugi osebni prejemki so v primerjavi s predhodnim letom večji za 22%. Naj večji porast je zabeležen pri toplem obroku, ki gre letos v breme dohodka. Povečal se je za 22 '% od 2.286.800.— na 2.805.675.— din. Za štipendije smo porabili 494.999.— din dohodka (lani 457.720.— din). Tudi za strokovno izobraževanje so se povečali izdatki za 47’% (od 134.703,— din na 198.650.— din). V ta namen je bilo v breme OD (kot študijski dopusti) porabljeno še 457.030.—- din dohodka. Nagrade vajencem, delo študentov so tudi večje postavke, vendar v celoti ne predstavljajo mnogo. Ostanek dohodka za razdelitev je manjši za 7,5 % in ne zadostuje, da bi z njim pokrili vse obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Ker so se osnove povečale, so se tudi obveznosti do RS in PS povečale, kljub manjšemu ostanku dohodka. Rezervna sredstva podjetja smo povečali za 2.175.000.— din. S temi sredstvi se je rezervni sklad povečal na 11 milijonov 924.000.—. Po novih predpisih je možno uporabljati rezervna sredstva za plačila blaga, menic, čekov na kratki rok in je povečanje rezervnih sredstev za podjetje ugodno. V poslovni sklad smo namenili 4.628.000.— din, kar je za 22 % več kot v letu 1975, vendar so vsa ta sredstva že angažirana za posojilo nerazvitim področjem v višini 4.143.000.— din in za posojilo rezervnemu skladu občine Litija, kjer se je stopnja obveznosti povečala od 2 % na 4 % ter RS republike. V sklad skupne porabe smo namenili 4.150.000.— din za kritje izdatkov po sindikalni listi. Sredstva, ki smo jih namenili za skupno porabo so pod normativom, ki ga določa sindikalna lista, to je 70 odst. enomesečnega OD v SRS v preteklem letu (4.170.000.— din). Preostali ostanek dohodka, to je 336.000.— din pa smo namenili za pokritje obveznosti samoupravnih sporazumov za leto 1976 in sicer: — za financiranje nalog krajevnih skupnosti, 221.546.— din — za financiranje družbenih priprav, 115.200.— din Ustvarjeni dohodek v letu 1976 ni dovolj velik, da bi poravnali vse obveznosti iz sporazumov in družbenih dogovorov. Za realizacijo obveznosti po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih bi morali ustvariti še naslednjo višino dohodka: — za financiranje nalog KS 1976, 26.021,—din — za financiranje nalog KS 1977, 336.900.—din — za financiranje obrambnih naprav 1977, 112.300.— din — za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje 1977, 190.452,— din — za gradnjo zdravstvenega doma 1977, 618.968.— din — za pokrivanje dela stroškov infra strukture ŽTP Ljubljani ni znano. A. Kralj Plenum industrijskega gasilskega društva predilnice Lilija V soboto, dne 12. 3. 1977 smo imeli plenum IGD — Predilnice Litija. Iz udeležbe je bilo razvidno, da sobota ni najprimernejši dan za sestanke, ker ta dan dela predilnica osem ur, in se oddaljenim delavcem, ki so v pretežni večini, mudi domov. Delavci na štiri-izmenskem delu pa pričnejo, oziroma prenehajo z delom ob 21. uri. Zato bo potrebno v bodoče uvesti za plenum ali občni zbor društva delegatski sistem. Kljub pičli udeležbi, so posamezni člani v razpravi povedali veliko koristnih -misli in predlogov za nadaljnje uspešno delo društva. Iz poročil predsednika, poveljnika, blagajnika in člana nadzornega odbora je razvidno, da je 156 članov in članic naročeno na gasilski vestnik, da ima gasilska četa Predilnice Litija 10 aktivnih desetin. Imeli smo 100 gasilskih vaj in predavanj. Udeležili smo se 2 tekmovanj, kjer smo dosegli zadovoljive rezultate. V letu 1976 je bilo v delovni organizaciji 32 požarov. Požar v menzi in 3 večji zanetki v oddelku čistilnice in predpredilnice, so povzročili večjo škodo. Premoženje imamo zavarovano pri zavarovalnici Triglav, za zavarovalnino pa plačamo zelo velike požarne premije. Novosprejeti pravilnik o varstvu pred požarom bo potrebno dobro poznati in izpolnjevati določila iz požarne preventive. Vsak član kolektiva je odgovoren za požarno varnost, zlasti še strokovna služba in samoupravni organi, odbor delavske kontrole -ter civilne zaščite, ki -ima v svojem sestavu tudi protipožarno varnost. Tudi požarnovarnostna komisija DS je zelo -delovna in sodeluje pri pregledih podjetja in poroča o delu DS. V razpravi na plenumu so sodelovali: član nadzornega odbora in direktor splošnega -sektorja tov. Albin Ankon, Vinko Keržan, Rudi Zupan, Jernej Gril, Franc Lesjak, Karel Podkrajšek, Jože Borštnar in drugi. Samoupravni organi delovne organizacije -skrbijo za požarno varnost ter zagotavljajo finančna sredstva za nabavo sodobne opreme in orodja. Dobri opremljenosti z gasilnimi napravami in požrtvovalnosti posameznih članov gre zasluga, da ni bilo pri požarih še večje škode in zastojev v proizvodnji. V letu 1977 so planirana sredstva za nabavo nadomestila dotrajane gasilske opreme, nabavljen bo drsni prt za reševanje iz višjih nadstropij, in nekaj opreme za reševanje. V letu 1977 se bomo udeležili 2 tekmovanj; predvidena je tudi strokovna ekskurzija, članice gasilske desetine so se poročile in v prostem času varujejo otroke. Morda pa bomo le imeli korajžo in formirali novo žensko desetino. Korajža velja! Na pomoč! Franc Lesjak Prilagamo organizacijsko poročilo, ki ga je podal na plenumu predsednik društva tov. Vinko Keržan. $ ■ : T: . JU ■hrt. r KggS Predsednik IGD predilnice Litija, Vinko Keržan, poroča o delu društva. ORGANIZACIJSKO POROČILO Ko bomo danes pregledali naše delo, bomo, žal, morali ugotoviti, da delo društva le ni bilo toliko uspešno, kot smo si ga zamišljali. Tu mislim predvsem na tisti prostovoljni del aktivnosti društva, ki gotovo pogojuje tudi uspešnejše in kvalitetnejše delo obveznega dela požarne preventive oziroma akcije. Za pomanjkljivosti smo več ali manj odgovorni vsi, predvsem pa vodstvo društva in še posebno dežurni gasilci, ker breme dela in uspeha sloni na njihovih ramenih. (Dober član ali delavec društva je po mojem prepričanju lahko le tisti, ki mu vest in dolžnost veleva, kaj je potrebno in pametno storiti). Ravno tako je pravilno vzdrževana, kontrolirana in pravilno nameščena gasilna oprema ogledalo in uspeh dežurnega gasilca. Novih članov in več prostovoljnosti smo v preteklem letu upali pridobiti z večjo družabnostjo in medsebojnim zbližanjem — ekskurzija, vendar ni bilo pravega uspeha. Krivično bi bilo, če bi me že ob teh prvih besedah razumeli napačno, kot bi hotel kritizirati večino članov našega kolektiva, ki se ob zanetkih požarov s tako prizadevnostjo lotijo gašenja. O njih moramo govoriti samo pohvalno. Vidite in ravno v tem je problem. Pri vsakem gašenju prežijo na človeka različne, nepredvidene nevarnosti, zato trdim, da je treba ljudi čimbolj usposobiti za gašenje v oddelkih in tistih mestih, ki so požarno najbolj nevarna. Potrebna je vsesplošna vzgoja o preventivni dejavnosti in delo po napadalnih načrtih, ki jih bo potrebno čimprej dodelati in prilagoditi požarni varnosti po novih predpisih. Ti bi potem služili tudi enotam civilne zaščite kot orientacija pri morebitnem gašenju. Le vaja dela mojstra, vendar ne smemo dovoliti, da bi mojstri postali ob zanetkih in požarih, mojstri moramo biti še predno gremo na požarišče. Na ta račun in na to, da bi morali razširiti znanje iz preventive na najširši krog zaposlenih, leti moja kritika. Dežurni gasilci bi lahko preverjali znanje zaposlenih spotoma, ko obiščejo posamezne oddelke dn mimogrede poučili posameznike o stvareh, ki jim še niso poznane. Zato delavci pri svojem delu ne bi morali biti moteni, morali pa bi imeti razumevanje za tovrstno preizkušnjo. To bi bila nevsiljena, konkretna in najboljša metoda učenja. Posebno pozornost in več dodatnih ur vzgoje bi bili potrebni na novo sprejeti delavci. Z njimi naj bi gasilci delali ločeno, ker se je njihovo število precej povečalo. V letošnjem letu planiramo tudi gasilski tečaj za vodstveni kader z izpiti, ker je preteklo že precej let od zadnjega, uspešnega. Snov bo daljša, gotovo pa združena tudi z znanjem iz zakona o samozaščiti. Ker smo s sprejetim zakonom o združenem delu postali delavci samoupravljal-ci v tem smislu, da nas vežejo vse pravice in dolžnosti do tekočega in minulega dela ter gospodarnega razpolaganja z ustvarjenim dohodkom, moramo postati popolni gospodarji svojega položaja, torej tudi gospodarji naše varnosti in lepšega življenja. Postati moramo družina v okviru federacije, ki s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori združuje svoje delo in sredstva v harmonično celoto, da bi tako zavestno usmerjala in regulirala odstopanja delovanja tržnih zakonitosti in pokazateljev do željenih in ustvarljivih ciljev našega družbenega življenja. Cilji so jasni, razumljivi in sprejemljivi, realizirati pa jih moramo skupaj, ker sta ustava in zakon o združenem delu pisana za delavca. Človek mora ostati cilj in edina vrednota vsega našega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja. Proces vseh družbenih sprememb pa je dolgotrajen, poln čeri, zmot in motenj, zato moramo biti samokritični in aktivni. Ob planu nabave sredstev in gasilne opreme, ter še kaj več, nam bo povedal tovariš Lesjak Franci, ki je zadolžen za varnost v našem podjetju. Tov. Gril Jernej pa bo govoril in odgovarjal za operativno področje. Na plenumu lahko sprejmemo še obljubo, da obseg našega dela nikakor ne bomo zmanjšali, potrudili se bomo le za razširitev dela na področjih, kjer smo storili premalo. Naša prva skrb mora biti posvečena tudi v bodoče varnosti naše delovne organizacije, tekmovanj in prireditev zunaj podjetja pa se bomo udeležili le, če s svojo udeležbo ne bomo motili proizvodnega procesa. Tako kot smo imeli v preteklem letu, bomo organizirali tudi letos praktične vaje in preizkus znanja naših desetin. Ugotavljamo lahko, da so se ob tem tekmovanju, v okviru 90-letni-ce podjetja in Tednu požarne varnosti, resno angažirale in mobilizirale vse gasilske desetine podjetja. Iz finančnega poročila je razvidno, da smo v preteklem letu zapravili več, kot vsa leta nazaj. To smo mogli le, ker smo zapravili dodatno še 1.000 din, ki jih je mladinska organizacija namenila ženski tekmovalni desetini, in pomotoma pobrano naročnino za Gasilski vestnik za leto 1975. Letos, ko smo od Občinske gasilske zveze dobili račun za plačilo naročnine za leto 1975 in 1976, pa je moralo podjetje plačati ločeno, brez udeležbe našega društva ali pobrane naročnine za leto 1976, preko 13.000 din. Naj vas obvestim, da bomo nepobrano naročnino za leto 1976 v znesku po 20.— din na posameznika odtegnili pri naslednjem izplačilu osebnih dohodkov, za leto 1977 v znesku 25.— din pa pozno jeseni. Da bi del stroškov vrnili podjetju, bomo za znesek pobrane naročnine za leto 1976 prejeli letos manjšo dotacijo. V bodoče bo urejeno tako, da nam bo Občinska gasilska zveza vsako leto tekoče pošiljala račun za naročnike vestnika in starih računov ne bomo več plačevali. Priporočam tudi, da berite Vestnik, ker nas obvešča o naj novejših dosežkih gasilske tehnike in je tudi sicer (poleg poučnega) prijetno čtivo za branje. Pomagajte širiti krog naročnikov, ker je naročnina minimalna! V skupni 1. in 2. številki Gasilskega vestnika letošnjega leta preberite tisti, ki ga še niste, članek tov. Edvarda Kardelja »O samoupravnem organiziranju«. To poudarjam zato, ker sem prepričan, da vsi le še niste dojeli pojmov institucij samoupravnega organiziranja, ki pa so tu na preprost, razumljiv način, pojasnjena. Živimo in rastemo s tem obdobjem, samo gasilstvo se že nekaj let ubada z načinom samoupravnega organiziranja v SIS VPP, zato moramo razpravljati in pristopati k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom z razčiščenimi pojmi. Naš delavski svet je bil letos ponovno informiran in potrdil predlog SS o višini prispevne stopnje na BOD, to je 0,15 % za pričetek delovanja SIS VPP. O tej stopnji in še ostalih za financiranje splošne in skupne porabe na osnovi SS in DD pa bomo pred mesecem julijem, ko naj bi tovrstna poraba po novih stopnjah in osnovah stekla, gotovo govorili še na zborih delovnih ljudi. Do tega časa pa se te službe primemo financirajo po načinu iz leta 1976. V preteklem letu smo imeli po izrednem občnem zboru še 5 skupnih sestankov UO in operativnega štaba ter 2 ločena sestanka operativnega štaba. Na njih smo imenovali delegate za skupščine SIS VPP, obravnavali problematiko dela našega društva in protipožarne zaščite v podjetju; problematiko moške in ženske tekmovalne desetine; udeležbo na tekmovanjih izven podjetja; udeležbo naših desetin ob praznovanju 90-letnice našega podjtja in Tedna požarne varnosti; informirali odbore o delu skupščine SIS VPP; imenovali člane za kongres GZS v Novi Gorici; obravnavali SS o finaciranju SIS VPP in program razvoja gasilstva v občini; obravnavali smo pravilnik o varstvu pred požarom v PL; govorili o planu nabave gasilskega orodja in opreme. Imenovali smo tudi 4 starejše kandidate za pridobitev naziva podčastnika pri OGZ Litija, tečaja pa se je udeležil le tov. Muljavec Hine. Tudi za redni, skoraj trimesečni tečaj za naziv podčastnika, dežurni gasilci niso našli kandidatov. Sreča, da najdemo naše člane aktivne tudi pri PGD izven podjetja in da smo tako tudi mi prišli do dveh novih podčastnikov (t. j. tov. Šuštaršič Anton in Jerina Ciril). Podelitev spričeval bo za njih posebej orga- Program usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu Sprejet je zakon o združenem delu in je že v veljavi. V roku dveh let pa je treba ustvariti pogoje za njegovo uveljavitev. V zakonu so vprašanja neposrednega odločanja delavcev, njihove ustvarjalnosti, iniciative in polne zainteresiranosti za rezultate dela precizno urejena. Zakon pa ne predpisuje povsem konkretnih praktičnih rešitev, daje pa sistemsko podlago novih odnosov. Kmalu bodo sprejeti ustrezni podzakonski akti, ki bodo podrobneje regulirali način realizacije določb zakona o združenem delu. To pa ne pomeni, da že sedaj v delovni organizaciji ne obstajajo konkretne možnosti za izdelavo in sprejem ustreznih samoupravnih dokumentov, usklajenih z zakonom. Delavski svet Predilnice Litija je na seji dne 17. 2. 1977 imenoval posebno komisijo za izvajanje zakona o združenem delu. Komisija ima enajst članov. Komisija mora izdelati program za izvajanje zakona, spremljati izvajanje zakona in pri izvajanju tvorno delovati. Predlog programa usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu Po določilih zakona o združenem delu bo zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prenehal veljati 31. decembra 1977. Istočasno prenehajo veljati tudi statut in vsi drugi samoupravni splošni akti sprejeti na podlagi tega zakona. Statut in samoupravni splošni akti se lahko uporabljajo le do tega datuma. To pomeni, da moramo organizacijo podjetja in vse splošne akte uskladiti z zakonom o združenem delu. V času usklajevanja splošnih aktov je treba ugotoviti ali bo delovna organizacija ostala enotna ali pa se bomo organizirali v TOZD. S programom naj bi določili naslednje aktivnosti: L seznanjanje delavcev z vsebino zakona o združenem delu, 2. analizo sedanje organiziranosti in samoupravnih odnosov, 3. analizo vsebine statuta in ostalih samoupravnih aktov, 4. temeljna izhodišča za spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov, 5. sprejem novih samoupravnih aktov. Delavski svet bi lahko sprejel naslednji sklep: Delavski svet Predilnice Litija je na svoji seji dne ..............na podlagi 660. člena zakona o združenem delu in...člena statuta, sprejel naslednji: PROGRAM USKLAJEVANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU I. S tem programom se določajo naloge, nosilci nalog in roki usklajevanja organizacije podjetja in samo- upravnih splošnih aktov z določili zakona o združenem delu. II. Za izvajanje določb zakona o združenem delu je potrebno izvršiti: 1. seznaniti delavce z vsebino zakona o združenem delu, 2. napraviti analizo in oceno sedanje organiziranosti in samoupravnih odnosov, 3. napraviti analizo sedanjih samoupravnih splošnih aktov, 4. določiti temeljna izhodišča za sestavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov, 5. sprejeti nove oziroma spremeniti obstoječe samoupravne splošne akte. III. 1. Analize in temeljna izhodišča za sestavo samoupravnih splošnih aktov pripravi komisija, ki jo sestavljajo: Vojko Bizjak — predsednik, Martina Kralj —■ namestnik, Pavel Koprivnikar, Martin Strašek, Franc Mali, Demeter Nastran, Albin Ankon, Dušan Grubor, Marjan Mali, Gojko Vidovič in Hilda Tišler — tajnica. — rok . .. 2. Pripraviti je treba osnutke naslednjih splošnih aktov: — samoupravni sporazum o združenju dela delavcev — statut — pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih — samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov — samoupravni sporazum o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov — samoupravni sporazum o inovacijah — sistemizacija delovnih mest — pravilnik o razporejanju čistega dohodka — pravilnik o sredstvih skupne porabe — pravilnik o materialnih stroških — pravilnik o strokovnem izobraževanju in štipendiranju — pravilnik o volitvah organov upravljanja — pravilnik o pripravnikih — pravilnik o varstvu pri delu — poslovnik o delu delavskega sveta — poslovnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole —• poslovnik o delu disciplinske komisije — osnutek pripravi... — rok ... Ta program je le bolj okviren in informativen. Podroben program naj izdela komisija za izvajanje zakona' Milan Kaplja (Razprava je bila sicer dovolj dolga in je zajela vso glavno problematiko, še posebej sedaj, ko se pripravlja- mo na novo investicijo. Od povabljenih gostov ni bilo nikogar). Vinko Keržan 0 zanetku požara v čistilnici in predpredilnici ja proizvodnega sektorja, tov. Stamatovski Niko, sta skušala pogasiti goreči bombažni prah z vodo. Odvzem vode je bil iz vodnega hidranta v čistilnici in predpredilnici I., pod pritiskom 4 atm., po tlačnih ceveh C na mesto požara. Gašenje je bilo zelo otežkoče-no zaradi gostega dima in vročine, obenem pa je bila velika nevarnost, da od vročine popoka steklo in bi sc tako požar razširil na celotni oddelek. Vsi, ki so gasili, so morali uporabljati gasilsko osebno opremo, plinske maske, azbestne rokavice in prte za odstranjevanje tlečega materiala. Na strop smo položili deske, po katerih so hodili gasilci in odstranjevali tervol plošče in tleči bombažni prah, skozi odprtine šip. Ob 21. uri je prevzela gašenje III. izmena. Do 1.30 zjutraj so odstranjevali tleči material in požar do konca pogasili. Domnevamo, da je požar povzročila iskra, ki je nastala v ventilatorju odvodne sesalne cevi. Ogenj je zaneslo v sesalno komoro, kjer je zgorelo 25 m2 nylon mreže na sesalnih bobnih. Požar je gasilo 20 gasilcev, iz dveh izmen. Obrat čistilnice ni obratoval S ur, predpredilnica pa 4 ure. Proizvodnja bombažne preje je za 4000 kg zmanjšana. Tervol plošče, ki so nameščene na stekleni površini šed strehe zaradi termične izolacije, so ob zanetku požara preprečile razširitev požara v čistilnico, kjer je bilo v čistilnih strojih 3000 kg bombaža. Obvarovana so bila okenska stekla, da niso povsem uničena. V času zanetka požara je močno deževalo, kar je tudi preprečevalo razširitev požara. Škoda požara znaša 25.430 din. Rudi Zupan Dne 10. 2. 1977 je ob 17.30 nastal v oddelku čistilnice v flajerski sesalni komori zane-tek požara. Vnel se je bombažni prah v komori, nato se je požar razširil po zidni steni komore, skozi stropno okensko odprtino, v stekleni jašek predpredilnice. Dno jaška šed strehe je v dolžini 40 metrov pokrit s termičnim materialom. Goreti je pričel stisnjen bombažni prah med okenskim steklom in tervol ploščami. Gasilsko desetino 2. izmene, takrat je nastal požar, je vodil vodja izmene tov. Zupančič Janez. Dežurni gasilec Rudi Zupan, ki je vodil gašenje požara, in pomočnik direktor- Plenum industrijskega... (Nadaljevanje s 4. strani) nizirala OGZ, mi pa jim danes čestitamo k napredovanju. Kar nisem pozabil, sem namenoma izpustil iz mojega poročila, ker želim, da me, gotovo še bolj kvalificirano, dopolnijo naši gostje oz. naši delavci, ki službeno odgovar- jajo za področja kot so CZ, varstvo pri delu, samozaščita in drugo. Upam, da sem le dregnil v področja, kjer se bomo v razpravi mogli dosti več pogovoriti. Hvala za pozornost in Na pomoč! Večji del udeležencev plenuma. Mikalniki v predpredilnici bombaža Inovacijska komisija poroča Komisija za inventivno dejavnost se je v februarju že tretjič sestala. Na tej seji je še zadnjikrat obravnavala predlog novega samoupravnega sporazuma, ga osvojila in predala strokovnemu kolegiju ter delavskemu svetu v obravnavo. Na seji delavskega sveta je bil nato tudi izglasovan predlog, naj se vnese v samoupravni sporazum pod členom 73 možnost, da lahko vsak avtor prijavi tehnično izboljšavo ali koristni predlog, ki je bil izdelan pred dvemi leti, oziroma je že funkcionalen od vključno 1. januarja 1975. Na tej seji je komisija tudi prvič obravnavala predloge na osnovi prijav, ki so bile oddane. Predlagateljev je bilo 6, izpolnjenih pa je bilo 17. prijav. Vse prijave so še v obravnavi, to se pravi, da nobenega avtorja komisija še ni nagradila. Na tej obravnavi je komisija pregledala vse prijave, jih strokovno ocenila, in ugotavljala kateri podatki so še potrebni za končno oceno. Manjkali so v glavnem izračuni analitskih služb, ter strokovna mnenja nekaterih delavcev iz oddelka. Inovacijska komisija sedaj tudi čaka na dokončno potrditev samoupravnega sporazuma na zborih delovnih ljudi. Dokler ta sporazum ne bo potrjen, komisija ne more pripraviti pravil, na osnovi katerih bi določila višino nagrad, namenjenih predlagateljem koristnih predlogov, oziroma tehničnih izboljšav. Komisija za inovacije ponovno apelira na vse delavce v OZD, naj čimveč predlagajo. S tem ne bodo pomagali samo inovacijski komisiji, ampak svojemu podjetju. Vsaka, navidez še tako malenkostna izboljšava, lahko prinese naši organizacij velike koristi. Vsaka inovacija je v duhu stabilizacije. Splača se poizkusiti na področju, kjer se z majhnimi stroški lahko dosežejo velike koristi. POSTOPEK ZA PRIJAVO IN SPREJEM PREDLOGA Vsak delavec te organizacije lahko prijavi svoj predlog ali idejo komisiji za inovacije. S predlogom pride avtor k tajniku komisije (Intihar Franc — vzdrževanje — interna telefonska št. 36), kjer tajnik komisije izpolni prijavo. To je poseben obrazec za prijavo predloga. Na osnovi pristojne dokumentacije izda potrdilo avtorju predloga, kateremu zagotavlja, da bo komisija njegov predlog obravnavala in ga, če je funkcionalen, tudi primerno nagradila. Prijava izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, mora vsebovati opis predloga, načrte in dokumentacijo, ki dokazuje uporabnost, koristnost in pomembnost te inovacije, ter druge listine, ki so potrebne za ocenjevanje koristnosti in uporabnosti. Komisija pomaga avtorjem sestaviti vse potrebne dokumente. Do neke mere lahko tudi pomaga izdelati tehnično dokumentacijo in opis, tako da avtor ni prepu- ščen samemu sebi. Za vse to se je treba zglasiti pri tajniku komisije ali kateremkoli drugemu člane te komisije. Pristojna strokovna komisija lahko zahteva od prijavitelja tudi druge dokazilne listine, s katerimi razpolaga, kot tudi tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Ce prijavitelj tega ne stori, si komisija sama zagotovi potrebne podatke, kar pa se upošteva pri ocenjevanju sodelovanja izumitelja ali avtorjev. Vsekakor pa mora prijavitelj sporočiti tudi morebitne vire, na katere se je opiral pri sestavljanju predloga. Če prijavitelj ne navede teh podatkov, oziroma jih zamolči, je odgovoren za vse morebitne posledice, ki bi zavoljo tega nastale. Če pa izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog prijavlja več članov delovne skupine podjetja, mora prijava vsebovati priimke in imena, naslove in odstotek udeležbe posameznega izumitelja oziroma avtorja. Prijavitelj, ki želi ostati anonimen, pošlje predlog priporočeno, v zaprti poštni pošiljki, na naslov pristojne strokovne komisije v OZD. Prijavitelj označi predlog s šifro, ki je dešifrirana v po- sebni kuverti z naslovom strokovne komisije in z njegovo šifro. Na listku, ki je v kuverti, pa izpiše osebne podatke, na podlagi katerih se kasneje ugotovi, kdo je predlagatelj. Ko komisija dospele predloge obravnava, odpre kuverte s predlogi, medtem ko kuverte s šiframi, če te še niso zapečatene, zapečati in shrani v arhivu do dokončne odločitve o predlogih. Prijavitelj lahko že med postopkom odkrije svojo identiteto. Če v kuverti s šifro ni podatkov o predlagatelju, komisija z objavo v OZD ali internem časopisu pozove neznanega predlagatelja, naj pristojni komisiji posreduje svoje podatke. To naj bi bili vsi načini in oblike prijavljanja predlogov. Mogoče se bo kdo, ki ima kakšne svoje predsodke odzval ravno na ta zadnji način. Ta zadnji način je praktičen predvsem za vodilne in vodstvene delavce, pa seveda tudi za vse druge. Komisija upa, da pri prijavljanju ne bo težav, ker se lahko za vsako podrobnost informirate pri predstojniku komisije, ali pa pri katerem koli članu te komisije. Franc Intihar Narodno zaščita Narodna zaščita kot, oblika družbene samozaščite je rezultat spoznanj, in nadaljevanje tradicij NOB. Ob partizanskih brigadah je bila organizirana narodna zaščita v okviru odborov OF, kot oborožena sila za samozaščito prebivalstva, ter pomoč partizanskim enotam. Zako o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da enote narodne zaščite ustanavljajo delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti, in je vedno in brez izjeme vezana le na organ, ki jo je ustanovil. Že imenovani zakon določa, da opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in spol. Torej morajo upravljati te naloge tudi tisti, ki še nimajo 18 let, ženske, ki so fizično in psihično sposobne, in že vsi upokojeni ali starejši, ki te naloge zmorejo, ne glede na vojni razpored. Izjeme so le vojni obvezniki, za čas, ko so poklicani v JLA. TOZD-i ali sveti KS pa lahko v svojih samoupravnih aktih določijo, kdaj je lahko delovni člo- vek ali občan oproščen opravljanja teh nalog. Določanje obveznosti, koliko ur tedensko ali mesečno je delavec, oziroma občan, dolžan, poleg svojega delovnega časa, opravljati naloge narodne zaščite. Trajanje obveznosti je odvisno od potreb, ki so predvidene v varnostnem načrtu in številu delovnih ljudi, oziroma občanov, pripadnikov enot narodne zaščite. Kdaj in kam naj se posameznik ob pozivu javi, določi načelnik narodne zaščite ali njegov pomočnik. V slučaju, da se ne javi na poziv, ga lahko kaznuje sodnik za prekrške po 174. členu zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Občani in delovni ljudje tako praviloma opravljajo naloge narodne zaščite le po varnostnih načrtih. V izrednih primerih pa tudi po navodilih Odbora za ljudsko obrambo in Družbeno sa-mzaščito al-i načelnika narodne zaščite, če se odbor ne more sestati. POROČILO o delu odbora za splošni ljudski odpor (SLO), ko- misije za družbeno samozaščito (DS) in štaba civilne zaščite (CZ) za leto 1976. Odbor za splošni ljudski odpor, štab za civilno zaščito in komisija za družbeno samozaščito, so imeli v letu 1976 veliko dela. Obravnavali smo: —- razv. načrt obrambnih priprav za obdobje 1976 — 1980 —- pravilnik o zaščiti tajnosti, petletni razvoj civilne zaščite. Preko štaba civilne zaščite so bile organizirane vaje enot civilne zaščite in druga strokovna izobraževanja — pravilnik o uresničevanju družbene samozaščite, o katerem je razpravljal delavski svet in ga potrdil — obravnavali formacijske spremembe enot CZ z določilom novega zakona o ljudski obrambi, civilni zaščiti, katero formacijo smo predlagali delavskemu svetu, ki jo je tudi potrdil. Dne 11. 10. 1976 je izšel v Ur. listu SRS številka 23/76 novi zakon o LO, družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Oba zakona sta prinesla v svojih določilih nove organizacijske oblike in naloge za OZD. Odbor za SLO, komisija za družbeno samozaščito in štab CZ smo skupaj obravnavali oba zakona, in na osnovi tega, oblikovali naslednje predloge: ■—• da se združita odbor za SLO in komisija za družbeno samozaščito v enoten odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. —• Izdelati bo potrebno predloge za spremembo statuta in določila o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in civilni zaščiti in jih uskladiti z novima zakonoma. Poleg teh nalog smo obravnavali tudi pravila za nošenje in uporabo orožja, ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje vseljudske obrambe. Posebno pozornost smo posvetili družbeni samozaščiti (DS), saj zakon o družbeni DS, varnosti in notranjih zadevah prinaša veliko novega. V tem letu bomo morali vse normativne akte, statut in drugo uskladiti z obema zakonoma. Posebna novost je tudi v tem, da bomo morali formirati narodno zaščito, kot organ delovnega kolektiva, ki bo skrbel za red in varnost v naši delovni organizaciji. Narodna zaščita ni podaljšana roka milice ali JLA, temveč sestavni del samoupravljanja in samoupravnih organov. To moramo razumeti tako, da brez dobre in organizirane družbene samozaščite, ne more biti dobre obrambe. Da bomo dosegli ta cilj, pa se mora v to akcijo vključiti vsak delovni človek na delovnem mestu in tam kjer živi, to je v svoji krajevni skupnosti. Skratka povedano, vsi moramo biti odgovorni za vse, kar se dogaja okrog nas, vsi moramo skrbeti za to, da odpravljamo vse tiste pojave, ki ogražajo privatno in družbeno lastnino ali naša živjelnja. To ni lahka naloga, ne enkratna, temveč mora biti prisotna vedno in povsod. To je proces, zato se moramo zavedati, da ne bo mogoče vseh nalog izvršiti čez noč, Zato člani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vabimo vse delovne ljudi naše delovne organizacije, da bodo pomagali uresničevati zastavljene naloge. IZVLEČEK iz zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS št. 23/76) 216. člen 1. Obveznik civilne zaščite: Obveznik civilne zaščite, ki je razporejen v enoto ali štab za civilno zaščito, mora v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo, pri katerem je vpisan v evidenco: spremembo priimka ali imen, spremembo stanovanja, spremembo stalnega bivališča, pridobitev šolske in strokovne kvalifikacije, pridobitev in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu, oziroma delovnega razmerja z navedbo organa, organizacije ali zasebnega delodajalca, pri katerem je zaposlen ter vrsto in kraj morebitne samostojne dejavnosti. 2. Obvezniki civilne zaščite, ki so zaposleni v organih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijah Čiščenje in vzdrževanje garderob, umivalnic in sanitarnih prostorov Ženska garderoba v predilnici bombaža je prepleskana. V preurejeni garderobi je še prijetneje. V delovni organizaciji smo v povojnem razdobju zgradili potrebne prostore za garderobe, umivalnice in stranišča. V letu 1976 so bili tudi za transportne delavce zgrajeni sodobni higienski prostori z garderobo, umivalnico, sanitarijami in kopalnico. V sukalnici bo na popoldanski izmeni potrebno zaposliti še eno čistilko, ker je ena preobremenjena. Vsak delavec ima svojo garderobno omaro. Skladno s pravilnikom o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, ki so namenjeni za delovne in pomožne prostore, (Ur. list SFRJ št. 27/67), dosegamo zahteve, ki so v pravilniku določeni za higienske prosto- re. Pomožni prostori so redno vzdrževani. Pleskajo se zidne stene, okna in vrata, pa tudi garderobne omare. Za razkuževanje, čiščenje in manjša popravila umivalnic in stranišč, skrbi čistilec in razkuževalec stranišč, ki vestno izvršuje svoje delo. Na rednem obhodu proizvodnih oddelkov sem vprašal tov. Jančarja, kakšne težave ima pri svojem delu. Odgovoril mi je: »Želel bi, da bi se uporabljeni higienski vložki odmetavali v higienske posode, in ne v straniščne školjke. V podjetju imamo že 51 školjk, in ob zamašitvi odtočnih cevi ne morem dnevno očistiti vseh stranišč. Ob večjem razumevanju in upoštevanju osnovnih higienskih predpisov pripomoremo k večji čistoči higienskih prostorov.« Na službo varstva pri delu se obračajo posamezni delavci in delavke, ki se pritožujejo, da se garderobe in stranišča redno ne čistijo v posameznih izmenah. Ta trditev je umestna v posameznih oddelkih in delovnih enotah. Čistilke redno čistijo higienske prostore. Na posameznih izmenah nimajo čistilk; čiščenje izvršujejo rezervne delavke, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, na priporočilo obratnega zdravnika, opravljajo lažje delo, in ne opravljajo vseh del pri čiščenju. Pri čiščenju higienskih prostorov imajo čistilke osebna zaščitna sred- stva, higienske rokavice in predpasnike. Pri kontrolnih pregledih higienskih prostorov so bile pritožbe delavk in posameznih mojstrov, da se na izmenah posamezni prostori ne čistijo, vprašljiva. V razgovoru s predicami, mojstri in drugimi strokovnimi službami, so bila glede čiščenja sanitarnih prostorov izoblikovana stališča in sklepi: 1. garderobni prostori in stranišča morajo biti čiščeni redno pri vseh izmenah; Plastično steklo na vratih ženske garderobe, v sukalnici, ni dolgo zdržalo. 2. razpisati je potrebno prosta delovna mesta čistilk in zaposliti na teh delovnih mestih zdravstveno sposobne delavke; 3. čistilke v izmenah morajo opravljati izključno dela pri čiščenju sanitarnih prostorov; 4. odpadki se morajo odmetavati v higienske posode in dnevno odlagati na odrejena mesta; 5. nabaviti je treba pepelnike, kjer jih primanjkuje, in nadzirati, da se cigaretni ogorki ne odmetavajo na pod; 6. za čiščenje okenskih stekel in posameznih sanitarij je treba izdelati razpored čiščenja po izmenah; 7. pri osebah z zmanjšano delovno sposobnostjo, je v sodelovanju z obratnim zdravnikom določiti, katera dela lahko opravljajo pri čiščenju sanitarnih prostorov; 8. iz kabin kopalnic in drugih pomožnih prostorov je treba odstraniti nepotrebne predmete in material; 9. vse nastale okvare na sanitarnih napravah je treba takoj prijaviti mojstru, in okvare takoj odpraviti. Miselnost, da je čiščenje sanitarnih prostorov manj vredno delo, mora nadomestiti zavest, da je varstvo okolja prvenstvena naloga odgovornih služb in samoupravnih organov. Veliko infekcijskih obolenj in prehladnih obolenj mehurja je evidentiranih prav zaradi nepravilne uporabe in pomanjkljivega čiščenja. Tudi sanitarni prostori so del družbenega standarda, ki pa se ga še premalo zavedamo. Pravilno vzdrževani in čiščeni prostori so tudi odraz kulture, ki se uveljavlja v naši samoupravni družbi. Franc Lesjak Pod v ženski garderobi pred-predilnice smo polakirali. Naporno ribanje tal bo šlo v pozabo Nova garderoba transportnih delavcev. Kot vidimo na sliki, še niso uporabljeni vsi stoli. Nova umivalnica v sanitarnih prostorih transportnih delavcev. Narodna zaščita (Nadaljevanje s 6. strani) združenega dela in drugih organizacijah, v (katerih je določena oseba, ki opravlja zadeve ljudske obrambe, prijavljajo spremembe iz prejšnjega odstavka tej osebi. Ta sporoči v osmih dneh te spremembe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki ima obveznika civilne zaščite v svoji evidenci. 250. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din ali z zaporom do 15 dni, se kaznuje za prekršek obveznik civilne zaščite, če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 216 člena tega zakona. Franc Mali Kegljaško tekmovanje za pokal občinskega sindikalnega sveta Ekipe osnovnih organizacij sindikata so v sredo, 22. februarja, pričele s tekmovanjem, v okviru občinske sindikalne lige, v kegljanju. Odigrana so bila že štiri kola. Naša osnovna organizacija sodeluje z dvema ekipama. Po četrtem kolu vodi naša prva ekipa, s štirimi imagami. Premagali smo: ekipo Gostinci, ekipo IUV I., ekipo Gradmetal in našo drugo ekipo. Ta pa ima, do sedaj dve zmagi in dva poraza. Premagali so ekipo Presad in ekipo IA Kresnice, izgubili pa so z ekipo Mizarstvo in z našo prvo ekipo. Več o tem zanimivem tekmovanju v prihodnji številki. Jože Vizlar Delo delegacije v letu 1976 Naša delegacija zbora združenega dela se je v letu 1976 šestkrat sestala, in to pred vsako sejo zbora združenega dela skupščine občine Litija. Na teh sejah smo obravnavali material za razpravo na seji zbora združenega dela skupščine. Nekajkrat smo člani naše delegacije posredovali zboru združenega dela svoje pripombe (otroško varstvo, zemljiški prispevek, odvažanje smeti, dobava plina, označevanje cest s prehodi za pešce in prometnimi znaki itd). Žal pa predlogi naše delegacije niso bili vedno upoštevani, ker vse spremembe obravnavajo že prej samoupravne interesne skupnosti, sveti in dokončno izvršni svet. Naši delegati pa bi lahko posredovali še več pripomb, če bi delegatski sistem deloval, kot je po ustavi določeno. Naloga delegatov je, da z zadevami, ki jih obravnavajo na seji zbora združenega dela skupščine, seznanijo zaposlene v oddelku, ki ga je volil. Mnenja oz. pripombe zaposlenih, pa bi morali prenašati na seje skupščine, te pa obravnavati na sejah. Nekateri naši delegati se sej redno udeležujejo, drugi pa ne — včasih iz upravičenih, največkrat pa zaradi neupravičenih ražlogov. Opažamo, da se sej naše delegacije (procentualno) udeležuje več žensk, ki delajo na izmenah in imajo po službi še družinske obveznosti saj se zavedajo, da so jih volili sodelavci in jim s tem zaupali. Mandatna doba delegacije zbora združenega dela traja še do aprila 1978. želim, da bi delegati vsaj do konca svoje mandatne dobe redno hodili na seje, in s tem upravičili zaupanje sodelavcev. Predlagam, da bi za naslednjo delegacijo, ki bo voljena aprila 1978 leta, pripravili seminar, na katerem naj bi bili seznanjeni, kaj je sploh delegatski sistem, kako obravnavati snov za seje, in kakšne pristojnosti ima delegacija. Nace Senica Soudeležba za pridobitev stanovanjske pravice Prosilci za stanovanja že vlagajo prošnje za oddajo stanovanj. Prosilcev je veliko, veliko preveč za borih 10 stanovanjskih enot. organizacij za nakup družbenega stanovanja. V takšnih primerih bi se moral zakonec našega prosilca pozanimati v svo- ji organizaciji združenega dela, če so pripravljeni sofinancirati predilnici Litija del sredstev za nakup družbenega stano- Ob razgovoru s prosilci za stanovanja smo ugotovili, da nekaterim prosilcem še vedno ni jasno, kaj pomeni soudeležba za pridobitev stanovanjske pravice. To pa je tudi vzrok, da smo se ponovno odločili pojasniti -novo poglavje sporazuma preko našega časopisa. V skladu s točkovnim sistemom samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, se delovna doba zakoncev, oz. ožjih družinskih članov, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji, točkuje po enakem sistemu. To pomeni, da na prioritetnem vrstnem redu prednjačijo tiste družine, kjer sta oba -zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji. Da bi se družine, katerih sta oba zakonca zaposlena pri nas, izenačile z družinami, kjer je samo en zakonec zaposlen v predilnici, smo se odločili za sofinanciranje, oz. soudeležbo dveh delovnih Obrat družbene prehrane ni imel za shranjevanje živil primernega skladišča. Soglasno s sanitarno inšpekcijo je zidarska skupina delovne organizacije, pod vodstvom vodje gradbene operative, tov. Marjana Sonca, obnovila del skladišča obrata družbene prehrane. V preurejenem prostoru so živila vzorno vskladi-ščena. vanja. S tem bi prosilcu pripadalo dodatno število točk, in bi se uvrstil na višje mesto na prednostni listi. Poudariti pa moramo, da sofinanciranje druge organizacije ne pomeni zagotovilo, da bo prosilcu stanovanje oddano. Pomen-i le višje število točk in višje mesto na prednostni listi. Da bi lahko prosilcu določili točke, bi moral predložita ustrezno pismeno potrdilo, v katerem mora organizacija združenega dela navesti: 1. višino pri-spevanih sredstev, 2. rok, do katerega bo OZD nakazala sredstva predilnici Litija. Ta rok naj ne bi bil daljši kot leto dni. Število točk bomo določili po naslednjem -izračunu: št. točk = višina vloženega zneska X 100 : cena stanovanja Da bi si prosilci lahko okvirno sami določili točke, ki bi jim pripadale v primeru sofinanciranja, naj navedemo cene novih stanovanj: Blok S-7 na Rozmanovem trgu: trisobno stanovanje — 514.784.90 din, dvosobno stanovanje — 391.321,50 din, Blok S-8 na Rozmanovem trgu: dvosobno stanovanje — 400.422,00 d-in, enosobno stanovanje —• 230.109.90 din. Vse zakonce naših prosilcev za stanovanje, ki so zaposleni v drugi organizaciji združenega dela, oz. v privatnem sektorju, ponovno opozarjamo, da naj se pri ustreznih samoupravnih organih v svoji delovni organizaciji pozanimajo glede soudeležbe, in naj si čimpreje (najkasneje do 4. 5. 1977) priskrbijo ustrezne pismene izjave svoje delovne organizacije. V. B. Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU FEBRUARJU 1977 1. 2. 1977 Jolič Francika, Litija, Ljubljanska 20 — sukal-nica efektnih, sukancev L 2. 1977 Ilnikar Jožefa, Litija, Rozmanov trg 11 — predilnica sintetike, 2. izmena 4. 2. 1977 Brodnik Dragica, Zagorje, Savska 5 — sukalni-ca efektnih sukancev 14. 2. 1977 Mustavar Verica, Moravska gora 60 — čistilna kolona predilnice sintetike 14 . 2. 1977 Pavlovič Milica, Sava 20 — predpredilnica, 2. izmena 14. 2. 1977 Omerhodžič Emina, Zagorje, Kopališka 8 — predilnica bombaža, 2. izmena 14. 2. 1977 Mešiček Andrej, Litija, Prvomajska 2 — rezerva predilnice 14. 2. 1977 Ceglar Dušan, Litija, Prvomajska 2 — rezerva predilnice 14. 2. 1977 Ostojič Cvija, Litija, Parmova 11 — predpredilnica 3. izmena 14. 2. 1977 Hertiš Ljudmila, Ljubljana, Čufarjeva 13 — čistilna kolona predpredilnice sintetike 14. 2. 1977 Perič Marija, Po-noviče 20 —■ predilnica bombaža, 1. izmena 14. 2. 1977 Tišler Bojan, Litija, Rozmanov trg 3 — remont sukalnice 16. 2. 1977 Antonič Miloš, Litija, Vrvarska 4 — čistilnica, 4. izmena 16. 2. 1977 Fazlič Fatima, Trbovlje, Cesta 1. maja 26 — predilnica bombaža, 1. izmena 17. 2. 1977 Rekič Ilijaz, Sp. Log 2 — čistilnica, 2. zmena 21. 2. 1977 Ranisavljevič Nada, Litija, Rozmanov trg 9 — predilnica bombaža, 1. izmena 21. 2. 1977 Prijatelj Jože, Litija, C. Zas. bat. 21 — sukal-nica efektnih sukancev ODŠLI V MESECU FEBRUARJU 1977 10. 2. 1977 Klobučar Josip, Litija, Prvomajska 2, sukalni-ca 1. izmena — prenehanje v poskusnem roku 10. 2. 1977 Kranjc Ana, Breg 21, sukalnica, 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 16. 2. 1977 Mandelj Marija, Litija, Trg na Stavbah 14, predpredilnica 2. izmena — invalidska upokojitev 26. 2. 1977 Špelič Rozalija, Ustje 12, predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 28. 2. 1977 Černe Ciril, Litija, Ul. 25. maja 13, čistilnica 4. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 28. 2. 1977 Prašnički Albina, Litija, Parmova 11, sukalnica efektivnih sukancev — pismeni sporazum (odpoved delavke) 18. 2. 1977 Omerhodžič Emina, Zagorje, Kopališka 8, predilnica bombaža 2. izmena — prenehanje v poskusnem roku PRENEHANJE ZARADI NEOPRAVIČENIH IZOSTANKOV: 12. 2. 1977 Hiršelj Pavla, Tepe 37, sukalnica efektnih sukancev Joža Tomc Upokojitev V mesecu februarju se je invalidsko upokojila Marija Mandelj. Tovarišica Marija izhaja iz številne družine, saj je bilo doma kar štirinajst otrok. Z očetovo rudarsko plačo je številna družina skromno živela. Dobrava pri Senovem, kjer je preživljala mladost, je bila med vojno žrtev številnih Nemških akcij. Tovarišica je odšla med partizane, kjer je v V mesecu februarju smo imeli 4 obratne poškodbe. Tri poškodbe so se pripetile zaradi spodrsljajev, oziroma padcev. Odvržen bananin olupek ni nič posebnega, dokler ne stopimo nanj in si ne poškodujemo nogo. Spolzka tla v umivalnici ali garderobi so vzrok padcev in poškodb rok ali nog. Pri obhodu dvorišča in transportnih poti smo opazili, da ležijo razni odpadki na dvorišču. Nasprotno pa je v zbiralnici cevk vzoren red in čistoča, ki zagotavlja varno delo. Poškodbe v februarju so lažjega značaja, vendar nas opozarjajo, da so obratne poškodbe v porastu, v primerjavi s preteklim letom. Do 15. 3. 1977 še nimamo evidentirane poškodbe na delo ali z dela. 1. Kokalj Alojz — posluže-valec čistilnih in rahljalnih agregatov Opis poškodbe: Poškodovanec je z levo nogo tlačil bombažne odpadke v jašek stiskalnice bal, z des- težkih pogojih delala v kuhinji. Verjetno je tudi takratno naporno življenje v gozdovih vplivalo na njeno sedanje zdravstveno stanje. Po vojni je štiri leta služila pri zasebnikih, nato pa se je zaposlila v predilnici Litija, v oddelku predpredilnice. Na tem delovnem mestu, za strojem, je delala vsa leta. Medtem se je poročila in si ustvarila družino. Po štirinajstih letih je dobila tudi stanovanje. Pred dvema letoma je nenadoma zbolela za astmo. Od takrat je delala vse težje, dokler se ni sedaj invalidsko upokojila. Težko se je poslavljala od službenega mesta, saj rada dela, pa tudi pokojnina bo Skromna zaradi majhnega števila službenih let. Tovarišici Mariji želimo izboljšanje zdravja in zadovoljno življenje v krogu svoje družine. Matic Malenšek no nogo pa je stal na izbočenem robu jaška stiskalnice. Pri tem delu se je z rokami držal za ogrodje stiskalnice. Nenadoma mu je desna noga spodrsnila, in si je zato ob ostrem robu jaška stiskalnice poškodoval golen desne noge. Vzrok: Utesnjen prostor in naglica pri uravnavi materiala. Varnostni ukrep: Izvršen je bil pregled stiskalnice in delovnih priprav za uravnavo materiala. Objava poškodbe v tovarniškem glasilu. 2. Bassi Ana — predica Opis poškodbe: Med posluževanjem prstanč-nega stroja so se predici navila bombažna vlakna predpre-je na spodnji jeklen rebriča-sti valj. Poškodovanka je z desno roko trgala navita vlakna, s pomočjo medeninaste kljukice, s prsti leve roke pa je že pretrgana vlakna odstranjevala. Nenadoma ji je kljukica spodletela in jo ranila v kazalec leve roke. Vzrok: Neustrezna medeninasta kljukica in naglica pri delu. Varnostni ukrep: Predlog službe varstva pri delu službi vzdrževanja, da se morajo izdelovati kvalitetnejše kljukice. 3. Blažič Erna — uslužbenka Opis poškodbe: Poškodovanka se je vračala po malici iz menze. Na poti (pred spomenikom) je stopila na odvržen bananin olupek. Pri tem ji je spodrsnilo, in si je ob padcu nategnila mišico leve noge, ki je negibna v kolenu. Vzrok: Odvržen olupek banane. Varnostni ukrep: predlog direktorja splošnega sektorja, Plinarna Ljubljana oskrbuje s plinom v jeklenkah, preko našega prodajalca Železnik Aleksa, Podkraj 4, Litija. Plin mu dostavljamo glede na potrošnjo plina v Litiji in njeni okolici. V letu 1975 smo prodali na litijskem področju 93.945 kg v letu 1976 pa 105.770 kg, kar predstavlja 12,6 % večjo potrošnjo. V letu 1976 od oktobra meseca naprej, je v Jugoslaviji primanjkovalo 81.000 ton tekočega naftnega plina. Jugoslovanske rafinerije, ki so dobavitelji TNP, so manko skušali ublažiti z uvozom tekočega plina. Uvozili so ga 55.000 ton. To je le delno ublažilo pomanjkanje, ki tare vse jugoslovanske distributerje. Tekočega naftnega plina jugoslovanske rafinerije proizvajajo dovolj, tako da bi lahko krile vse jugoslovanske potrebe po tem plinu, če bi imeli dovolj rezervoarskih prostorov, teh pa imamo le za dva do tri dni, tako mi ostali jugoslovanski distributerji in rafinerije kot proizvajalci. Potrošnja plina je največja v kurilni sezoni, to je od oktobra do aprila, predelava nafte pa v letni sezoni, to je od maja do septembra, kajti v tem času je naj večje povpraševanje po naftnih derivatih. Razmerje potrošnje plina v kurilni in letni sezoni je 2,5:1. Da bi ublažili pomanjkanje plina v zimskih mesecih, Plinarna Ljubljana gradi rezervoarje, ki jih bo polnila v letnih mesecih. Ti bodo le delno ublažili razhajanje potrošnje in proizvodnje oskrbo našega tržišča s plinom. Pomanjkanje plina v kurilni sezoni pričakujemo vse do prihoda zemeljskega plina (le-ta pride v Jugoslavijo leta 1978). Vsem potrošnikom da se na območju dvorišča namestijo posode za odpadke. 4. Kralj Berta — zbiralka cevk Opis poškodbe: Na poti v garderobo je po-škodovanki spodrsnilo. Padla je in z desno roko udarila ob plina v 10 kg jeklenkah svetujemo, da si v letnem obdobju, ko je plina dovolj, priskrbijo (maksimalno zalogo, to je 30 kg (kar je po zakonu dovoljeno). Vsem večjim potrošnikom — industriji, ki sedaj uporabljajo plin v 35 ‘kg jeklenkah, pa svetujemo, da preidejo na uporabo kontejnerjev. S tem bi zboljšali prepotreben rezervoarski prostor, zboljšali oskrbo na vašem in ostalem področju in ne nazadnje družbi prihranili ogromna sredstva. Naš dobavitelj, INA trgovina plina Zagreb, nam ne dostavlja tistih potrebnih količin plina, da bi lahko oskrbeli prodajna mesta, glede na njihove potrebe. Trudimo se, da prejete količine enakomerno razdelimo glede na lanskoletno prodajo po posameznih področjih katere oskrbujemo. Te količine pa so za 20 % manjše, kot v istem obdobju lanskega leta. Pričakujemo nekaj plina iz uvoza, in sicer še v mesecu januarju. Tega plina bo ca. 300 ton, poleg dobave domačih dobavite- Upravnik menze, tov. Veno Pajer kontrolira jeklenke v butanski postaji, in skrbi, da je na zalogi vedno dovolj plina umivalnik, ter si poškodovala hrbet desne roke. Vzrok: Spolzka tla in neustrezna obutev. Varnostni ukrep: Izveden je bil nadzor nad čiščenjem in vzdrževanjem garderob in objava problematike čiščenja in vzdrževanja higienskih prostorov v tovarniškem glasilu. Franc Lesjak ljev. S temi količinami bomo izboljšali osikrbo na tržišču. Muler Tomislav Plinarna Ljubljana KAKO JE Z NABAVO PLINA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI O pomanjkanju tekočega naftnega plina so pisali že časopisi. Pri uporabi plina bomo morali štediti tudii v gospodinjstvih. Plina bo zmanjkalo tistim gospodinjstvom, ki ga ne bodo pravočasno nabavili, oziroma ga bodo skušali nabaviti med zadnjimi naročniki. Kako je z uporabo plina v naši delovni organizaciji? Upravnik menze, tov. Pajer Veno, je povedal: »V menzi porabimo dnevno 35 kg plina. V butanski postaji je vključenih 12 jeklenk. Velik problem je, ker nimamo za jeklenke primernega skladišča. V dogovoru smo s plinarno Ljubljana za naročilo rezervoarja — kontejnerja, ki bo zadovoljeval naše potrebe, žal, verjetno do nabave kontejnerja v tem letu ne bo prišlo, -ker bo menza ob novogradnji predilnice sintetike porušena. Zato bomo morali urediti skladišče jeklenk na prostem, ki bo dovolj oddaljen od menze, zaščiteno pred sončnimi žarki in zavarovano z ograjo.« Upajmo, da bomo v letnem času težavo z nabavo plina uspešno prebrodili. Opozarjamo vse zaposlene, ki bodo nabavili rezervne jeklenke plina, da imajo jeklenke shranjene v prostoru, ki je zračno. Jeklenke se tudi ne smejo segreti do 30 stopinj Celzija. Plin je težji od zraka, zato naj se ne uporablja v prostorih, ki so nižji od terena. Franc Lesjak Poškodbe v mesecu februarju 1977 Plinarna Ljubljana o nabavi plina v gospodinjstva Pustni karneval Pust je mimo. Tradicionalni pustni karneval, 20. po vrsti, je potekal pod naslovom »KARNEVALSKI ŽEHTNIK«. Spomnimo se nanj s kratko fotoreportažo. S sprevodom najmlajših se je začel veseli pustni dan. Glej, glej koliko ljudi, mar na sestanek so prišli? Zakaj se pa smejete? Saj sem vsak dan takšen. Kaj nas gledaš TOF? Kaj smo ti storili? Razvoj gre nazaj. Torej se je tudi Darwin zmotil. Če ga ne moreš nositi, ga pa pelji. (Pravilo je univerzalno.) Le norci sprašujejo zakaj imamo pipče pri sebi. Danes je preveč svobode, in za vsak slučaj ... Kdo pravi, da so samo pralni stroji Gorenje — super? Spoštovani državljani, danes lahko brijete norce iz vseh ... ... ki vse leto brijejo norce iz vas ... Hm, danes lahko RES VSE rečem. Tudi če bi me razumeli, mi ne smejo zameriti. Od vsepovsod KONČNO YU-AVTO Tovarna avtomobilov Crvena zastava preizkuša nov tip vozila, ki so ga skonstruirali domači avtomobilski strokovnjaki. Vozilo se odlikuje z veliko hitrostjo, dobro lego v ovinkih ter majhno porabo goriva (baje ima vgrajen Wanklov motor). Avto ima moderno aerodinamično obliko. V udobni in prostorni notranjosti avtomobila je dovolj prostora za 5 do 6 oseb. Predvidena cena avtomobila (postavljenega na cesto) je 57.500 novih din. Naš reporter —■ sicer dobrih refleksov — je žal uspel ujeti v objektiv svojega fotoaparata le zadnji del avtomobila. Obeta se torej težko pričakovani »made in doma« avtomobil. Iz revija »PA« SATELIT NAD LITIJO Na sestanku predstavnikov jugoslovanskih RTV središč je bilo sklenjeno, da bo satelit, ki bo prenašal TV programe za Slovenijo, lebdel nad Litijo. Znano je namreč, da je prihodnost prenašanja slike na daljavo (v vsak dom) v satelitih. Takšen satelit bo prenašal vse jugoslovanske programe in še programe sosednjih držav (Avstrije, Italije, Madžarske idr.). Lastniki televizorjev bomo morali dokupiti le neke posebne adapterje. Tako se bodo Litijani lahko ponašali s svojo zvezdo stalnico — satelitom. ps 0 P £ / C ° . L . .v mt" i/ n -r fež-7! n (SHlK " 1 . K I Dimn m£ unen. m Km nosno TULVU IViO.7 m jjga *■ l * : 1 737 * ' v za o 5 n i n a « i . i-™- ; 7' -te E * lir fsi E S d R N IS E B 17 daW[" a* vug _ ! , SSi R i / tfgj / R 4 k N A Z E\nMz se O /V E S Z E Z 1 .fUZ,! 71 T La J$EI ' l TZS. run——— Mi A N A DA Sl. D L mpto r* f} smrnL A 7 mesim miino ^ 3 A /V 7 0 R UT E R m' 5 1 Mi w šfr V swt\N£C • /V / / ri Tis \y />.. Lr.il DA , S1 KS T R E E Sim 'Sir N E L / L- as: F / 7? 3« / c k /4 » S/S" /r 7 -S i? M 7 £ i /V A\£> T T as PRIVLAČEN TV-STOLP Na sitarjevški TV-stolp se skoraj vsak teden povzpne nekaj korajžnih ljubiteljev plezanja. Ne- kateri zato, da bi videli našo lepo cvetočo Litijo, drugi da bi napravili nekaj posnetkov, tretji pa, da bi preizkusili, če imajo vrtoglavico. Zaradi izjemnega zanimanja za plezanje na stolp, je Turistično društvo Litija sklenilo, da bi nekje v zgornji tretjini stolpa postavili razgledno ploščad. Do ploščadi pa bi zgradili dvigalo za tiste, ki ne morejo ali pa nimajo korajže za plezanje po težki severovzhodni strani stolpa. Za financiranje izgradnje sta dva predloga: —• povečanje samoprispevka za 0,5 % in — pobiranje prispevka po 200 novih dinarjev še pri tistih šmarskih in litijskih TV-gledalcih, ki še niso prispevali za pretvornik, pa so obljubili, da bodo plačali takoj, čim bodo zagledali sliko na svojih ekranih s Sitar-jevca. PREGOVORI O LETINI IN VREMENU —• Ako zima ne miga z rilcem, otepa z repom. — če aprila sneži, orehov ni. — Če april bo deževen, kmet ne bo reven. — Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni. Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke Do torka, 15. 3.1977, do 12. ure je oddalo rešene nagradne križanke 26 reševalcev, žrebanje je bilo v torek, 15.3.1977, ob 12.30. Pri tem so sodelovali: Andrej Krhlikar (spl. sektor), Marija Kraševec (čistilna kolona PA) in Milojka Planinšek (čistilna kolona PA). Izžrebani so bili: 1. Lea Rappl (spl. sektor) 50.— din 2. Janko Kos (predpredilnica) 30.— din 3. Olga Mali (sukalnica) 20.— din Število reševalcev je bilo nekoliko manjše, verjetno zato, ker je bila križanka malo težja. Pri tisku se je pojavila napaka, za katero pa upamo, da smo vas pravočasno obvestili. Za napako se vsem še enkrat opravičujemo. Nagradna križanka: Križanko rešil: Rešitev nagradne križanke oddajte Ime in priimek: v skrinjico glasila Litijski predilec do ponedeljka, 11. aprila 1977, do 12. ure. Nagrade: 1. nagrada 50.— din Oddelek, naslov: 2. nagrada 30.— din 3. nagrada 20.— din Nagradna križanka »1. APRIL SESTAVIL joz e VIZLAK. oblost OV-ZOG- LOiT PftOTI MAC; -S.TI £l VAt_ iL\ LETA IIAE jiE-TEimvA KIB3IJA VOZEL) KURILO ZVEZmA JRžVA v Ib A ALOvOjT IZBOLJ- ŠAVA PRVOA- PRILSKI PRECo- VElO durov 3EL ZIMAMA WEW4 za voio VOZMIkB v unz>mn. VALJEVO VEMIJM Sm&oL {Alarmnimi VEJAJOST 2)L^4 i/ ,) 3fM2;y z ast/va TO MESTO v švamjI' PRI SEVIU-I POLMER alebkal M ita-L'7E EJ2/VI- li-OLA TVB.ŠIU V EU (LAS goiUTv JULIJCIH 2AHCNSH0 9(L /fTA' iv išče pwb.s'iu- SILA MEHA ZEMSZO UAET STZlJA- J-tCA bušne TUVE Ju VALJ VAZALU \ ZAIMElC ZEŠVTfE zeiŽAU-IZC ZDRAVILNA 52.4STL/ — UA ILtrMlJSdl simsoL (iuŠlč) KEEPJZeTN. Novinci VlUALHft ZCATlCA Z 4 Aifi 2in! ?ecO)uvr ZNOJE IV 7 A PRIPADNICA 7LEME-KA NAv/-7° osebmi Bomo -J)E« T0VAe.UA v ZELZ-zzviZih Are.iiiLi 3CŽAv- MI!L PRIPRAVA ZA C ILCE KJE PLU GA JfifloUSZA TOVARN A TRAlJZi-uroiejEV 2>ovsAtZ UlULIA MET) slov sm* aatelj VA7SLA3-h loLSZA OCEAA IGBALUA V A IT A ME-iroj/ SBTuee.i;i REMCA SRA-HRV. ANCLESVI Pl . NAStoV AVTO OZNAKA ZRN ZAIMEK. BEotij-jSA šPausZo Z- W£- PisEC 7ESMI VRSTA ŽITA PREBIVAL RA EjTo-VI7E Tnsdi Z U3AVTE VoTEPAUJl B/CZ -VLtST ime u;eA LLLE eH&££ Jože OŽBOLT Mic/V OSUEziL-NAJPijA CA vesa - NJ£' UfiSTA Ha jev Uuboiu/\ URušUA MATEJI MEINiV bOMACB ŽIVALI STAR. SLavAK] lea Zem Sons-SAH. ti/ET-PlUAk SAQZASTI cev &o- VEIZ LlUi -ECA ?£WB- uuzA AUČHZA ABECEbE MP-ILO 4-Ntom Komac, OCa? z. le-švv/k/ PTICA 7 EV E A LoV/TEY s Pušvu Z/VALSEA ■SAPA IME TE VIJE' Vi LE JR E-bE Ml oB BRSTOV IIObKJIZ^ MOSTOV Z. STAP PL. ZHRAVMM ocUjevrr TA'STAŠ OBVESTIL ■ sVLAbbA TOUAEH. oro vi mA 7EČE ABEST| V- cAca ASEcejs LTVi>S Z A TuncbiL. tfozbfj I SAb&Ž 13. cev a AhECEbE REZAMA ioLENJ- iVEM UASTAŠILI CZ-B-AZ- Pob 1 Balet TAIZS ILDoR K-A? IZVA"JA vREDcKER 5ASTLIMA Ročinja 9- CRL4 /tBECc- )>E Solmi ZAciJsei ZLoq zgojLEtu ZeAiičvi Ti Al S oz. r-?ADoA;^ qas~uo ?ChZEML]£ 3USU.O £• IME' AVJTC/7A Aqb/ut OOJ BI8.SIZ1 T6EASEB. M HAT E H/&Ec mATlCA UA PC/ IMEJ IME TEVŽE Kru VAZ ELASTI ChJO 3LAGO $EL- hoek/A S^TfiijA £Eo -tz^ec. pesto z ŽUPAHClČ 0±K)Ov\A/{ FILMSKA, iGCtLZA S£tJ ZAČImiSA I ZU)'7 'hoMA M Bučar STAue ‘iDzuiAU uoebijM 3ozawm Z3 Č2k:A A^ecežE MESTU pez op/ 7-/ 7' ere a h ?CeL uastopca as/LC Pus/z. NAJAL7E VAMI E ?R.tqo • VORA