Aktualno Ptuj • Na območju Koteksa se nekaj let ne bo gradilo O Stran 3 Štajerski V središču Ormož • Gimnazija izboljšuje vpis, dijakov vsako leto več O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 15. oktobra 2021 Letnik LXXIV • št. 80 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR medio:24 Robert Downey «lr. Vdrl v hišo, ker je mislil, daje njegova?! Podravje • Kidričevski industrijski gigant zmanjšuje proizvodnjo v elektrolizi Talumova elektroliza le še na tretjini zmogljivosti Evropa je v primežu rasti cen električne energije in zemeljskega plina. Zaradi neobvladljivih stroškov električne energije so v Talumu primorani zmanjšati proizvodnjo primarnega aluminija. Peči bodo od novembra delovale tik nad spodnjo mejo, da se elektroliza ohrani. Ali bo ta ostala ali ne, ta hip še ni odgovora. Stran 3 Aktualno Podravje • Občinske kamere že skoraj povsod O Stran 2 Infrastruktura Ptuj • Uporaba stopnic pri Blagovnici »na lastno odgovornost« O Stran 5 Haloze Majšperk • Zakaj semafor, če na gradbišču ne delajo? O Stran 5 Ljudje in dogodki Korčula • Reportaža z izleta Radia-Tednika in agencije ATP O Stran 11 Pametni telefoni • Žepna napravica, ki je spremenila svet, družbo in ljudi Policija • Za 213.000 € kupili 251 čitalnikov osebnih dokumentov Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 15. oktobra 2021 Podravje • Občine na javnih površinah postavljajo kamere Veliki brat na mestnih ulicah in trgih Varovanje občinskega premoženja, preprečevanje vandalizma, ogrožanje zdravja ljudi in okolja ter kulturne dediščine so razlogi, zaradi katerih številne občine na svojih javnih površinah uvajajo 24-urni videonadzor. Nedavno so takšen sklep, usklajen z zakonodajo, sprejeli ptujski svetniki in tako prižgali zeleno luč za postavitev 21 kamer na petih lokacijah. Kot je znano, so kamere že stale na mestni tržnici, a je informacijska pooblaščenka (IP) takrat občino opozorila na neskladnost izvajanja videonadzora z zakonodajo, zato so kamere ugasnili. Ker so bile nato poškodovane talne luči in potopni valj, dogodek pa bi lahko pomagal razjasniti videoposnetek, je mestna uprava po navodilih IP pripravila omenjeni sklep kot pravno podlago za ponovno izvajanje videonadzora na tržnici in na drugih zgoraj omenjenih lokacijah. Na Ptuju so prepričani, da bodo lahko s pomočjo videoposnetkov izsledili kršitelje, bodisi povzročitelje prometnih nesreč, vandale ali vlomilce, predvsem pa kamera učinkuje kot preventiva, saj pogosto že nje- na prisotnost odvrača od kršitev. Za videonadzor na javnih površinah so se zaradi vandalizma odločili tudi v občini Benedikt. Kot pojasnjuje župan Milan Repič, opažajo, da je nekaj območij v občini, ki so vse bolj varnostno obremenjena. »To so okolica naše športne dvorane, osnovne šole Benedikt in območje Slatinskih vrelcev, kjer že tako policija in medobčinsko re-darstvo iz Skupne občinske uprave Ena izmed občinskih kamer pri hostlu Kamere tudi v Ormožu V mestu Ormož je nameščenih 12 občinskih kamer na štirih javnih lokacijah. Z največ kamerami, kar šestimi, je opremljen hostel, z njimi nadzorujejo vhod v hostel in prostore KOŠ-a ter notranjost. Na gradu so nameščene štiri kamere, ki snemajo dvorišče in parkirišče. Občinski kameri vas bosta posneli tudi pri vhodu v mrežni podjetniški inkubator, ter prijavnih sanitarijah na avtobusni postaji. Za varovanje premoženja Videonadzor na omenjenih lokacijah so vzpostavili zaradi varovanja premoženja in obvarovanja pred kaznivimi dejanji, so pojasnili na občini in ob tem zagotovili, da videonadzor izvajajo v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Čeprav so kamere že nekaj časa nameščene, so pravila glede načina in izvajanja videonadzora ter vodenja, postopkov in ukrepov za varovanje osebnih podatkov s pomočjo videonadzora definirali v pravilniku, ki ga je župan sprejel junija. Kot je razvidno iz omenjenega pravilnika, mora biti na vseh lokacijah, kjer se izvaja videonad-zor, na vidnih mestih objavljeno obvestilo z informacijami, da se izvaja video nadzor, nazivom pravne osebe, ki ga izvaja, ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz video nadzornega sistema. Video nadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. »Do posnetkov lahko dostopa samo lastnik objekta oz. upravljavec objekta v skladu z veljavno zakonodajo glede snemanja na javnih prostorih,« še pojasnjujejo na občini. Posnetki se praviloma hranijo 45 dni in se potem samodejno brišejo, razen v določenih primerih, kjer se lahko hranijo tudi leto dni od nastanka ter največ dve leti v posebnih primerih. Po preteku se izbrišejo oz. uničijo. Nosilci s posnetki posameznikov, datumom in časom vstopa in izstopa z območij, ki so pod videonadzorom, se hranijo v varovanem prostoru in se ne smejo odnašati iz prostorov občine. Osebni podatki, pridobljeni z videonadzorom, se posredujejo samo tistim uporabnikom, ki se izkažejo z ustrezno zakonsko podlago ali s pisno zahtevo oz. privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Monika Horvat f 1 VAROVANO OBMOČJE Ni nujno, da posnetek vandalizma služi tudi kot dokaz na sodišču, da se obtoženemu krivda dokaže. Maribor izvajajo večji nadzor, a seveda ne 24 ur vsak dan. Ugotavljamo, da so se različni incidenti dogajali v času, ko ni bilo fizičnega nadzora, torej pozno popoldne, zvečer in ob koncu tedna, zato menimo, da je lahko rešitev videonad-zor, seveda pa policijski in redarski nadzor ostajata.« Občutljivo varstvo osebnih podatkov Ker gre za neke vrste izvajanje nadzora nad posamezniki, poseganje v njihovo zasebnost in obdelavo njihovih osebnih podatkov, je vide-onadzor zelo občutljiva tema, še zlasti v luči današnjega časa, ko se nam krčijo že zdavnaj pridobljene pravice in svoboščine. Teorije zarote namreč niso žive le pri trenutno najaktualnejši razdelitvi državljanov na tiste za in one proti cepljenju, ampak tudi pri občutku, da smo preko elektronskih naprav že tako nenehno izpostavljeni nadzoru Velikega brata, zdaj pa še preko kamer. Meja med varnostjo in varovanjem zasebnosti je tu precej zabrisana, zato pravila snemanja urejata zakon o varstvu osebnih podatkov in splošna uredba o varstvu podatkov. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, je upravljavec pri obdelavi osebnih podatkov dolžan zagotavljati spoštovanje vseh zahtev evropske in nacionalne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. »Pri tem je treba spoštovati načelo sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov, v tem primeru pri obdelavi posnetkov video kamer, in zagotavljanjem njihove varnosti pred nepooblaščenim dostopom ter varnostnimi incidenti.« Pri omenjenih občinah, ki sta se odločili za videonadzor na javnih površinah, smo preverili, kako je z dostopom in obdelavo posnetkov. V Benediktu ima dostop do arhiva in pregledovanja videoposnetkov izključno samo župan, na Ptuju pa je, kot piše v sklepu, upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov občina, lahko pa občina pooblasti zunanjega obdelovalca. Posnetki se v primeru obeh občin hranijo 30 dni, nato se izbrišejo. Dokaz na sodišču: da, a ne vedno Če so kamere na javnih površinah postavljene preventivno, lahko njihovo vlogo primerjamo s tisto, ki jo imajo strašila na njivi, saj, kot že rečeno, njihova prisotnost nepridiprave odvrača od vandalizma. Več pa je nejasnosti v zvezi z uporabo videoposnetkov v morebitnih sodnih postopkih. Zanimalo nas je, ali na sodišču veljajo za dokazni material. »Na splošno je izvajanje videonadzora na javnih površinah lahko dopustno, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti. Posnetki videonadzornih kamer so torej dopustni kot dokaz, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, to je zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti,« razlaga Miran Šadl s Policijske uprave Maribor. Kot pravijo tisti, ki so se v praksi že srečali s podobnimi primeri, pa je prav to načelo sorazmernosti lahko razlog, da sodišče videoposnetka ne bo upoštevalo kot dokaz zoper storilca. »O tem, ali je nek poseg z videonadzornim sistemom sorazmeren, odloča sodišče v vsakem posameznem primeru, zato splošnega odgovora ni mogoče podati.« Pa vzemimo konkreten primer: kamera posname vandala, ki razbija sredi občine. Je tak posnetek veljaven kot dokaz ali ne? »Na načelni ravni je tak dokaz dopusten, a o njem, ponavljam, presoja sodišče individualno,« še pravi Šadl. Senka Dreu Foto: CG Starše • Začela seje gradnja Podružnične osnovne šole Marjeta Pet milijonov evrov težka investicija Težko pričakovana gradnja Podružnične osnovne šole (POŠ) Marjeta seje končno začela. Izvajalec del, GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, trenutno izvaja zemeljska dela. Urejena je tudi že dovozna cesta do nove podružnične šole in pripravljena na asfaltiranje. Spomnimo, da so se na javni razpis za gradnjo nove šolske stavbe prijavili štirje ponudniki, od tega so imeli samo trije popolne vloge. Starška občina jih je nato povabila v drugi krog pogajanj, na katerih so dosegli čim bolj sprejemljivo ceno. V začetku septembra so podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem in ga nato uvedli v delo. Vrednost pogodbe je 4,9 milijona evrov z DDV. Potrebna sredstva bodo zagotovili s pomočjo državnih sredstev, saj je šolsko ministrstvo odobrilo sofinanciranje v višini 1,2 milijona evrov. Okoli pol milijona evrov si obetajo še od EKO sklada. Po besedah župana Stanislava Greifonerja so zadovoljni, da se je gradnja začela v predvidenem roku. Gradnja nove šole bo izvedena v dobrem letu dni Gradbena dela naj bi se po napovedih končala do prvega septembra prihodnje leto, ko bodo učenci že v novih prostorih. Do takrat bo pouk nemoteno potekal v stari šoli, ki je v neposredni bližini gradbišča. Obe stari šoli nameravajo porušiti junija prihodnje leto, v času šolskih počitnic, ko bo treba prostore stare šole popolnoma izprazniti. Župan Greifoner pri gradnji ne pričakuje nobenih zapletov. Z izvajalcem del so podpisali pogodbo na ključ, kar pomeni, da imajo nekoliko večje zagotovilo, da se finančna konstrukcija investicije, kljub podražitvam gradbenega materiala, ne bi smela spreminjati. »V primeru res izrednega povišanja cen bi načeloma lahko izvajalec odstopil od pogodbe,« je dodal Greifoner. Na tej lokaciji je tudi Dnevni center aktivnosti Marjeta. Gre za manjšo stavbo, ki je namenjena predvsem starejši populaciji in ni predvidena za rušenje. Na objektu nameravajo kmalu zamenjati streho. Energetska sanacija KS Marjeta in Prepolje V občini je sicer v teku tudi gradnja športnega parka v Staršah. Trenutno dela prehajajo v drugo fazo, Pogled na gradbišče in sicer se že izvaja izgradnja strojnih inštalacij in fasade. Po napovedih izvajalca del Javno podjetje gradnje bo investicija zaključena do konca leta. Še letos pa se bodo prijavili na javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb. Želeli bi namreč energetsko prenoviti KS Marjeta in Prepolje. Gre za večnamenska objekta, v katerih imajo svoje prostore tudi krajevne skupnosti. Okvirna vrednost energetske sanacije obeh stavb je okoli 300.000 evrov. Estera Korošec petek • 15. oktobra 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Talumova elektroliza se bo skrčila na tretjino zmogljivosti Visoka cena elektrike jim zateguje zanko okoli vratu Talum novembra zmanjšuje obseg proizvodnje v elektrolizi, ohranili bodo obratovanje s 33-odstotno zmogljivostjo. S tem ukrepom po besedah predsednika uprave Marka Drobniča blažijo negativni vpliv aktualnih ekstremnih razmer na trgu energentov na poslovanje družbe. Zmanjšana proizvodnja aluminija ne bo vplivala na letošnje dobave kupcem, saj bodo primanjkljaj v elektrolizi nadomestili s kupljenim aluminijem. „Za prihodnje leto pa bomo kljub velikemu povpraševanju prisiljeni delež prodaje naših izdelkov na trgu zmanjšati," je opozoril Drobnič. Kot smo že večkrat poudarili, je Talum v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci aluminija v neenakopravnem položaju, kjer države s podpornimi (finančnimi) mehanizmi pomagajo energetsko intenzivni industriji. V Talumu zato od države pričakujejo takojšnje reševanje nastale situacije in implementacijo vseh maksimalnih razbremenitev, ki jih Evropska unija predpisuje za energetsko intenzivno industrijo. „Če bi vse te primerljive sistemske okvire že imeli vzpostavljene, se zagotovo sedaj ne bi znašli v zelo zahtevni oziroma celo eksistenčno vprašljivi situaciji. Predloge GZS ocenjujemo kot dobre, saj smo jih v energetsko intenzivni industriji skupaj z njimi snovala tudi podjetja na osnovi prakse in hitrih ukrepov drugih držav članic EU." Manjka državna podpora Talumova elektroliza je po eni strani visoko tehnološko dovršena in ena najučinkovitejših v svetu, a po drugi strani kot mlinski kamen, ki podjetju visi okrog vratu. Srčika problema so nekonkurenč-ni pogoji v primerjavi z drugimi Visoka cena aluminija, ki od avgusta vztraja nad 2.600, trenutno pa sega čez 3.000 USD po toni, je rezultat kratkoročnega pomanjkanja na trgu. Sicer pa je Talum že nekaj časa v vrtincu turbulenc, kar se pozna tako v obsegu proizvodnje aluminija kot pri prihodkih, ki so se v dveh letih skrčili za 120 milijonov evrov. evropskimi proizvajalci, kjer države proizvodnji v elektrolizah zagotavljajo podporne mehanizme. Ekstremna rast cen energentov je razmere še poslabšala, zato so bili v kidričevskem podjetju primorani zategniti zavoro. „V Talumu je 90 odstotkov potreb po električni energiji namenjenih proizvodnji primarnega aluminija v elektrolizi. Če s parametri, na katere imamo vpliv in so vezani na sam tehnološki proces (s specifično porabo energije na tono proizvedenega aluminija in tokovnim izkoristkom) vztrajamo v samem vrhu najučinkovitejših, pa cenovni in sistemski okvir ni primerljiv s konkurenti v Evropi. V naši proizvodnji primarnega aluminija je strošek električne energije v letu 2020 na primer znašal več kot 40 odstotkov, medtem ko je pri primerljivih proizvajalcih v Evropi na nivoju 20 odstotkov. V Sloveniji še vedno nimamo vpeljanih sistemskih okvirjev, ki jih za zaščito proizvodnje aluminija (in celotne energetsko intenzivne industrije) omogoča Evropska komisija. Brez vseh podpornih mehanizmov namreč proizvodnja aluminija v Evropi več ni možna, še posebej zaradi višjih cen energije glede na preostali del sveta. Iz tega izhaja, da smo pri poslovnem odločanju o nabavi električne energije omejeni, še posebej v zadnjih dveh letih, ko so cene naraščale, cena aluminija na borzi v Londonu (LME) pa je lani strmoglavila na najnižjo raven v zadnjih 15 letih." „Kako dolgo bodo razmere, v katerih se je znašlo gospodarstvo, trajale, je nemogoče napovedati. Napovem lahko samo to, da se bo treba hitro in odločno prilagajati," je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Evropa odvisna od dobav iz Kitajske Proizvodnjo v elektrolizi so v Talumu zmanjšali že lani, ko so prodajne cene aluminija strmoglavile. Sedaj so se cene popravile, a so zaradi višjih cen električne energije zrasli vhodni stroški. Zato bodo ob- seg elektrolize dodatno skrčili, na okoli tretjino zmogljivosti. „Med-tem ko je še v prvi polovici leta rast cene aluminija podpirala gospodarska rast svetovnih ekonomij, so dogodki zadnjega meseca povezani z energetsko krizo (pomanjkanje oz. omejevanje na Kitajskem ter enor-mna rast cen energentov v Evropi), kjer smo v Sloveniji za učinkovit odziv nanjo dodatno omejeni z neprimerljivim sistemskim okvirjem na področju električne energije in s težavami v oskrbovalnih verigah, kjer smo v Evropi na nekaterih področjih že postali odvisni od dobav iz Kitajske." Mojca Zemljarič Elektroliza skoraj na meji obratovanja Kidričevska elektroliza od sredine lanskega leta obratuje na polovični zmogljivosti, novembra jo bodo dodatno skrčili na tretjino zmogljivosti. V podjetju so povedali, da bi jo sicer lahko pogojno zmanjšali še za nekaj odstotkov, da bi delovala na četrtini zmogljivosti, a bi to zahtevalo velike tehnološke in stroškovne žrtve. Z manj kot 25-odstotno zmogljivostjo elektroliza ne more obratovati, kar bi pomenilo popolno ustavitev peči, s tem bi se proizvodnja aluminija v Talumu za vedno ustavila. Prvi aluminij je iz Talumovih peči pritekel pred 67 leti, v letu 1954. Kljub akutnim razmeram v zvezi z elektrolizo v Talumu računajo na rast na segmentih drugih programov. „Zato bo znova na preizkušnji naša pripravljenost na mobilnost sodelavcev med posameznimi programi," je v tovarniškem glasilu sporočil šef Taluma Marko Drobnič. Foto: CG Foto: CG Ptuj • Čemu bo namenjeno dravsko obrežje Na območju Koteksa se nekaj let še ne bo gradilo Od poletja je pogled na ptujsko veduto spremenjen. Stare podrtije, v kateri je nekoč deloval Koteks, ni več. Trenutno se površina uporablja za prepotrebna dodatna parkirna mesta, v prihodnjih letih naj bi jo namenili za turistične vsebine. Idej, kako bi lahko do takrat to eminentno lokacijo smiselno uporabili in olepšali, je kar nekaj. Na tem območju se namreč ne bo gradilo še vsaj nekaj let. Kljub precej vroči debati pred začetkom samih rušitvenih del je danes jasno, da je bila odločitev vodstva občine, da stari objekt podrejo, smiselna. Praznine v veduti, ki so se je nekateri tako bali, sploh ni opaziti. Nekateri Ptujčani menijo, da bi bilo smiselno opustiti idejo po novih gradnjah na tem območju in prostor ohraniti tak, kot je sedaj. Drugi bi tam postavili arheološki muzej. Občinska svetnika Alen Ilje-vec in Milan Klemenc predlagata takojšnjo ureditev ozelenitve. Ilje-vec je v imenu društva Ptuj je naš podal pobudo, da se odprti prostor ob reki Dravi spremeni v zelene površine z okrasnim drevjem in ostalo parkovno urbano opremo: „Saj na Ptuju le-teh kronično primanjkuje. Nastala praznina je prijeten prostor ob reki, ki mimoidočim lahko nudi prostor za druženje, sprostitev in občudovanje vedute. Do izpeljave natečaja, ki bo prikazal, kakšne vsebine bi bile na tem prostoru op- Rušili se bodo tudi objekti, ki še stojijo ob nekdanjem Koteksu Ptujska županja Nuška Gajšek je pojasnila, da odstranitve objektov na tem območju še niso končane, saj se bodo v prihodnjem letu odstranili še preostali objekti vzdolž parkirišča ob Dravski ulici. Na ta način bo celotna poteza ob reki dobila novo podobo. Planinskemu društvu Ptuj ter Društvu slepih in slabovidnih, ki uporabljajo te prostore, je občina že zagotovila nadomestne. timalne, se lahko z manjšim finančnim vložkom postavi nekaj dreves in urbane opreme, kar bo mestu z dušo vsekakor dalo večjo dodano vrednost kot makadamska podlaga z jeklenimi konjički." Zasaditev in ozelenitev je predlagal tudi Klemenc, ki meni, da bi lahko to, kar bi v sklopu zasaditve uredili zdaj, kasneje umestili v predlagano rešitev za celovito ureditev tega območja. Gradilo se ne bo še vsaj tri leta Trenutno je v teku priprava projektne dokumentacije za izvedbo, sočasno pa Mestna občina Ptuj pridobiva tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS za posege na območju ob Dravi. „Naš naslednji korak je priprava projektne naloge, v kateri bomo zapisali, kaj in kako želimo imeti v prihodnje urejen ta prostor. Veliko V naslednjem letu bodo porušili objekte, ki so še ostali na tem območju, ob nekdanjem Koteksu. je pobud občanov po zelenih površinah, čemur bomo prisluhnili, saj menimo, da je to območje treba urediti z dostopi do vode (po vzoru Lenta), dodati zasaditve in urbano opremo, hkrati bo en del namenjen hotelski in wellnes dejavnosti. Po končani projektni nalogi bomo izvedli javni arhitekturni natečaj, ki bo dal končno rešitev. Na tem območju je potrebna tudi izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, zato je realno pričakovati, da bo ta prostor dobil neko končno podobo v roku tri do pet let," je terminski plan predstavila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Nov objekt in celovita urbanistična poteza ob reki Dravi bosta torej urejena na podlagi javnega natečaja. Dokumentacija za natečaj, ki bo predvidoma objavljen naslednje leto, je že v pripravi. „Usklajujemo jo tudi z mestnim arhitektom. Naš osnovni cilj je ohraniti veduto mesta, zato bomo predvideli objekt enakih dimenzij," je dodala županja. Že zdaj je znano, da bo območje namenjeno turističnim vsebinam, a bo od ideje do izvedbe preteklo še kar nekaj časa. Po izvedbi javnega natečaja bo namreč treba na osnovi izbrane nagrajene rešitve izdelati občinski podrobni prostorski načrt, kar je precej dolgotrajen postopek. Vse te aktivnosti skupaj bodo trajale približno tri leta, kar pomeni, da bo do tega, da bo Ptuj dobil novo veduto, preteklo najbrž (skupaj z gradnjo) še vsaj pet let. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 15. oktobra 2021 Žetale • Občinski praznik letos v okrnjeni obliki Razvoj občine gre v pravo smer Občina Žetale je bila ustanovljena pred 22 leti, ko je bil za župana izvoljen Anton Butolen, kije na tej funkciji še danes. Po njegovih besedah je bila ustanovitev lastne občine prava odločitev, saj seje življenje v teh krajih v zadnjih dvajsetih letih bistveno izboljšalo. K temu je veliko pripomogla tudi bližina avtoceste. »Družbeni standard ni bil nikoli na taki ravni, kot je danes. Uspelo nam je modernizirati okoli 70 kilometrov cest, zgradili smo novo šolo in vrtec (2012), povsod speljali vodovod, obnovili zdravstveno ambulanto in zgradili novo večnamensko dvorano ter mrliško vežico, sanirali številne plazove in nove mostove, financiramo društva. V občini imamo dostop do zdravnika, zobozdravnika, matičnega urada, poštnih storitev in trgovine...,«je poudaril Butolen in dodal, da so za večino teh investicij v preteklih letih črpali evropska sredstva. V tej finančni perspektivi pa so žal ostali brez evropskega denarja zaradi pogojev. Zadovoljni so tudi z dejstvom, da se je končno prenehalo zmanjševati število občanov (1.308). Tu in tam se v kraj priseli celo kakšna mlada družina. Vsako leto imajo zato občani in občanke Žetal Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob 22. občinskem prazniku v občine Zetale vam iskreno čestitam. Župan občine Zetale Anton Butolen l.r. Osrednja proslava ob 22. prazniku občine Žetale bo jutri ob 15. uri v večnamenski dvorani. Na prireditev so povabljeni zaposleni na občinski upravi, svetniki, člani vaških odborov, nagrajenci in njihovi družinski člani. Občani, ki bi se dogodka želeli udeležiti, lahko pridejo, vendar morajo izpolnjevati pogoj PCT. Po osrednji proslavi se bodo občani zbrali na tradicionalnem kostanjevem pikniku pred gasilskim domom. Prireditvenega šotora in glasbenih gostov pa letos ne bo. Letošnji nagrajenci Zlata plaketa Občine Žetale: družina Pulko iz Žetal za delo na področju požarne varnosti, gasilstva, lokalne skupnosti in kulture. Priznanje Občine Žetale: Albert Mohorko (za delo na področju požarne varnosti in gasilstva) in Milan Mikolič (za delo na področju humanitarne dejavnosti). kak razlog več za veselje in zadovoljstvo ob občinskem prazniku. Občinska uprava se namreč trudi izpeljati čim več investicij, ki bi še izboljšale kakovost življenja ljudi v teh krajih. Župan Anton Butolen je z razvojem občine zadovoljen. Letošnji proračun žetalske občine je bil težak 1,7 milijona evrov, od tega so nekaj več kot pol milijona evrov namenili za investicije. Uspešno so zaključili dvoletni plan modernizacije občinskih cest. Letos so asfaltirali štiri makadamske odseke v dolžini treh kilometrov v vrednosti 250.000 evrov. Uspešno so sanirali tudi plaz Ledinca v višini 140.000 evrov. Za vzdrževanje cestne infrastrukture vsako leto namenijo okoli 200.000 evrov. Že v začetku leta je bila končana ureditev Pušnikove domačije, v kateri je že možno prespati. Med drugim skupaj s sosednjimi haloškimi občinami sodelujejo v oživljanju turistične destinacije Visit Haloze, za kar so namenili 40.000 evrov. Vsako leto izdaten del sredstev proračuna namenijo tudi za gasilstvo. Letos je bil ta znesek v višini 70.000 evrov za novo gasilsko vozilo, ki bo svojemu namenu predano prihodnje leto. Osrednja prireditev bo v večnamenski dvorani Zaradi slabe epidemiološke situacije letošnje občinsko praznovanje poteka v okrnjeni obliki. Večina prireditev v organizaciji društev je tako kot v lanskem letu odpadlo. V začetku septembra je sicer potekal Srnjakov tek v organizaciji Turističnega društva Žetale, v prihodnjem tednu pa Strojni krožek Žetalanec napoveduje gozdarsko tekmovanje. Bo pa potekala osrednja prireditev s podelitvijo priznanj, ki bo veliko krajša kot pretekla leta. Med drugim bodo priznanja podelili tudi enajstim diplomantom. Estera Korošec Foto: CG Hajdina • Urejanje priljubljene rekreacijske trase Uničena kolesarska steza bo kmalu urejena Kolesarska steza, ki ob kanalu reke Drave povezuje Ptuj in Hajdino, je zelo priljubljena rekreacijska pot. V nekaterih delih je povsem dotrajana, saj se je marsikje steza pogreznila v zemljo in dobesedno sesedla na sosednje njive. Del problema naj bi bil urejen še letos, država namreč načrtuje sanacijo poti med Hajdošami in Slovenjo vasjo. Kolesarska steza, ki vodi mimo ptujskih Term od Hajdoš do Slovenje vasi, je izjemno prometna in priljubljena trasa za rekreacijo. Nesporno pa je v nekaterih delih potrebna popravila. Kot so potrdili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), priprave za sanacijo kolesarske infrastrukture ob obvodnem kanalu HE Zlatolič-je, v naselju Slovenja vas oz. ob javni poti, že potekajo. Prvi bo na vrsti odsek od Hajdoš do Slovenje vasi, ki je najbolj kritičen. Ta predstavlja del Dravske kolesarske poti oz. daljinske državne kolesarske povezave. Sanacija je osnovana na podlagi geotehničnega mnenja, ki ga je pridobila občina Hajdina. Ta je tudi predlagatelj in pobudnik ureditve te problematike. „Če bodo dopuščali vremenski pogoji, je predviden začetek del še letos," so potrdili na DRSI. Sanacije približno 15 let stare kolesarske poti se je občina v preteklih letih že lotevala, a zdaj so v planu obsežnejša dela. »Občina je že pristopila k sanaciji, a zdaj je ta kolesarska povezava potrebna večje obnove. V nekaterih delih je kolesarska steza tako dotrajana, da je uničena tudi ograja, ki se je sesedla na njive. Ker ima DRSI predvidena sredstva v proračunu za ureditev te investicije, smo jih pozvali, naj še letos pristopijo k sanaciji in to uredijo v sklopu vzdrževanja,« je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar. V naslednjem letu pa naj bi nadaljevali urejanje te kolesarske steze tudi v smeri proti Ptuju: od ptujskih Term do Hajdoš. Tudi ta del je namreč še kako potreben sanacije. »Upamo torej, da bodo vse te investicije končane v naslednjem letu in da bodo kolesarji, pa tudi sprehajalci, ki prav tako koristijo to pot, dobili bistveno bolje urejeno stezo,« pravi Glažar. Koliko natančno bo stala ta investicija, na DRSI še nimajo podatka, trenutno je namreč v izdelavi projektna dokumentacija. Več o vrednosti te naložbe bo znanega, ko bo objavljen razpis, oziroma ko bodo oddane ponudbe. Dženana Kmetec DRSI predvideva, da bi dela na tem odseku lahko začeli še letos. Trnovska vas, Sv. Andraž• Začela seje gradnja kolesarske poti Letos mostovi in del trase Potem ko so se predčasno zaključila dela na državni kolesarki Biš-Gočova, so stroji zakrneli na drugem koncu Trnovske vasi, ki vodi proti Drbetincem v Svetem Andražu. Zakoličena trasa bodoče kolesarke Trnovska vas-Drbetinci Kot je povedal trnovski župan Alojz Benko, kolesarska steza Biš-Gočova ob glavni cesti Ptuj-Lenart čaka samo še na uradni prevzem in odprtje. Upajo, da bo epidemiološka situacija dopuščala nekaj druženja ob odprtju, ki ga načrtujejo pri gasilskem domu PGD Biš, ki prav tako čaka na skorajšnjo obnovo oziroma širitev. Spomnimo, da je pot za pešce in kolesarje zaradi večje varnosti in zato, ker je to omogočala konfiguracija terena in poselitev, po vsej svoji dolžini 1,2 kilometra ločena od vozišča. Glavnino stroška gradnje je prevzela Direkcija za ceste, in sicer 478.000 evrov, občina pa je prispevala slabih 100.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, odkupe zemljišč, prestavitev vodovoda, dve avtobusni postaji in javno razsvetljavo. 2,4 kilometra po Pesniški dolini Pred dnevi pa se je začela gradnja še druge kolesarke v občini Trnovska vas, ki bo preko Pesniške doline povezala Trnovsko vas z Drbetinci v občini Sveti Andraž. Ta poteka v sklopu kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice in je dolga dobra 2,4 kilometra. »Trasa je zakoličena, trenutno potekajo izkopi. Letos naj bi končali mostove čez vodotoke in zgradili del poti. Če bo šlo vse po načrtih, bo steza leta 2022 predana svojemu namenu.« V izgradnjo kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice so vključene občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj. Projektu, ki ga vodi Razvojna agencija Slo- venske gorice, sta se pridružili občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas ORP Spodnje Podravje, v drugi fazi pa še občina Sveti Jurij ob Ščavnici iz ORP Prlekija. Omenjena kolesarka spada v sklop 4 na relaciji Lenart-Cerkve-njak-Trnovska vas in poteka na trasi 8, ki je speljana tik ob desni strani ceste v smeri Trnovska vas-Drbetinci. Čeprav gre za kratko pot, pa bo gradnja kar zahtevna, saj bo moral izvajalec, Cestno podjetje Ptuj, na njej postaviti kar pet mostov čez Pesnico in njene kanale oziroma pritoke. Investicijo sofinancirata Evropska unija in Slovenija, celoten sklop obsega 18 kilometrov kolesarskih poti v skupni vrednosti 4,35 milijona evrov in deležu sofinanciranja dobre tri milijone evrov. SD Foto: SD Foto: CG petek • 15. oktobra 2021 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Dotrajane stopnice pri lekarni sredi mesta »Uporaba na lastno odgovornost« Stopnice v centru Ptuja, na Novem trgu, ki vodijo od mestne lekarne do Mercatorjeve trgovine (Blagovnice), so že dalj časa opremljene z opozorilno tablo 'Uporaba na lastno odgovornost'. Postavljene so sicer na zasebnem zemljišču, a so v vsesplošni uporabi. Gre za zelo prometno pešpot, zato naj bi stopnice v naslednjem letu vendarle temeljiteje sanirali. Vrsto let so problem predstavljale neprimerne stopnice na Trste-njakovi, pri stavbi Davčne uprave na Ptuju. Dotrajane, poškodovane in nevarne so kar klicale k sanaciji. Potem ko je bila njihova uporaba dve leti celo prepovedana, so jih leta 2018 končno uredili in sanirali. Gre za stopnice, ki so postavljene na zasebni površini, kar je eden izmed pomembnih razlogov, da je prihajalo do težav pri izvedbi sanacije in delitvi njenih stroškov. Ta problem je zdaj rešen, s skorajda enakim se mesto srečuje v neposredni bližini, na Novem trgu, na kar opozarja tudi občinska svetnica Marta Tušek. Podala je pobudo, naj občina pristopi k ureditvi tega problema, saj da so stopnice popolnoma uničene in dotrajane, s tem pa tudi zelo nevarne: „Še bolj je moteča opozorilna tabla 'Uporaba na lastno odgovornost'. Ja, kje pa naj človek gre, da premaga to višinsko razliko, po prometni poti dovoza na parkirišče?" Vse navedeno je razlog, da je na občino naslovila vprašanje, kdaj je v planu sanacija, ki je potrebna tako iz vidika zagotavljanja varnosti kot urejene podobe mesta. Na Mestni občini Ptuj so predstavili znana dejstva, da so te .... « it • - - - . V Stopnice so last podjetja Mercator. stopnice v lasti Poslovnih sistemov Mercator, d. d., in da je prav lastnik na tem območju postavil tablo, da je uporaba stopnic na lastno odgovornost. Čeprav ne gre za občinsko lastnino, pa se občinska oblast zaveda pomena urejenosti tega območja. Prav zato si prizadevajo za čim prejšnjo sanacijo, ki naj bi bila v planu. „Ker gre za zelo frekventno pot, ki vodi do središča mesta, smo v preteklem letu s soglasjem lastnika opravili nujna vzdrževalna dela, v okviru katerih so se popravili robovi in pohodni deli samih stopnic. Za dolgotrajno rešitev je potrebna celovita obnova stopnic, rekonstrukcija je predvidena v naslednjem letu," so zagotovili. Čeprav v tem primeru ne gre za občinsko infrastrukturo, je dejstvo, da so te stopnice v vsesplošni rabi in so nujno potrebne sanacije, pa tudi, če bo zato treba zagotoviti kakšen evro iz občinske blagajne. Finančni vložek, s katerim se zagotavlja varnost občanov, je zmeraj smiseln in upravičen. Dženana Kmetec Foto: CG Majšperk • Cestna zapora v Slapah razburila občana Zakaj semafor, če na gradbišču ni nikogar? V občini Majšperk se izvajajo gradbena dela na več cestnih odsekih. Vozniki, ki vsakodnevno uporabljajo tamkajšnje ceste, večkrat naletijo na cestne zapore oz. semaforje, ki opozarjajo na delo na cesti. Očitno se lahko tudi zgodi, da je prometna signalizacija za zaporo ceste postavljena, na gradbišču pa nikogar. Tako situacijo je v kraju Slape večkrat v zadnjih 14 dnevih zaznal eden izmed majšperških občanov in o tem obvestil tako izvajalca del kot tudi medije. »Najprej so postavili semaforje in ostalo prometno signalizacijo, s katero so za promet zaprli polovico ceste. Nato je kar nekaj dni trajalo, da so dela sploh začeli. Ves ta čas je bilo treba stati pri rdeči luči, kljub temu da ni bilo nikjer nikogar. Ne vem, ali se delajo norca iz nas,« se je vprašal občan in dodal, da so nekateri vozniki vozili -s» kar čez rdečo luč, prav tako se je v enem primeru skoraj zgodila prometna nesreča zaradi naleta. Semafor, ko dela niso potekala Po nekaj dneh so se gradbena dela ob strani vozišča končno začela. Ker je bila cesta popolnoma nedotaknjena in normalno prevozna, bi lahko brez težav po besedah našega sogovornika v popoldanskem času, ponoči in ob koncu tedna semafor ugasnili. »Prometne znake in semafor bi samo malo prestavili ob stran in tako bi bila cesta vsaj v tem času brez težav prevozna. To pa se žal ni zgodilo in res mi ni jasno, zakaj ne,« je dodal sogovornik. Kraljevič: »Na prvem mestu je prometna varnost« Za pojasnila smo zaprosili Cestno podjetje Ptuj, ki je v majšperški občini koncesionar za državne ceste. Kot je pojasnil Goran Kraljevič, vod- ja sektorja rednega vzdrževanja cest, so ocenili, da je zaradi prometne varnosti cestna zapora potrebna ves čas izvedbe: »Gradbena dela so se izvajala v neposredni bližini cestišča oz. bankine, zato smo zaporo pustili tudi v času, ko se dela niso izvajala. Ta odločitev je vedno odvisna od narave dela in drugih dejavnikov. Seveda so primeri, ko prometno signalizacijo vsak dan po končanem delovniku s ceste umaknemo.« Po besedah Kraljeviča veliko raje prejemajo klice, zakaj ob koncu tedna na določenem cestnem odseku gori rdeča luč, kot pa da bi v času gradnje kateri izmed mimovozečih avtomobilov zapeljal na gradbišče. Kot je določeno v pravilniku o zaporah na cestah, mora biti zaradi rednega vzdrževanja promet na cesti čim manj in čim krajši čas oviran. Postavitev zapore je v tem primeru v domeni izvajalca del, pri čemer upošteva tipske sheme zapore cest. Ob tem je Kraljevič povedal, da je v omenjenem primeru šlo za redna vzdrževalna dela na cesti Majšperk-Jurovci. Dela (obloga kamnite bre-žine) na odseku Slape-Doklece so se začela 29. septembra letos in se končala 13. oktobra, torej so trajala dobra dva tedna. Gre za delo manjše vrednosti v višini 8.000 evrov. Estera Korošec Foto: osebni arhiv Dan, ko se je bilo treba ustaviti pri rdeči luči, gradbenih del pa spet niso izvajali. Ptuj • Urgentni center V teku javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del Tako blizu začetku gradnje Urgentnega centra Ptuj kot danes še nismo bili nikoli. Racionaliziran projekt naj bi končno prešel iz faze iskanja izgovorov in problemov do realizacije. V teku je razpis za izbiro gradbinca, od prispelih ponudb bo odvisno marsikaj, a v ptujski bolnišnici vendarle upajo na najboljše. Preverili smo, kakšne prostore naj bi Spodnje Podravje v sklopu te naložbe sploh dobilo in zakaj je ta investicija tako pomembna. Foto: arhiv bolnišnice Tako bo videti nov objekt, ki ga bodo ob ptujski bolnišnici, če bo vse šlo po planu, začeli graditi januarja 2022. Ministrstvo za zdravje je pred nekaj dnevi objavilo razpis za gradnjo Urgentnega centra Ptuj, rok za oddajo ponudb se izteče 2. novembra. Trenutna ocenjena vrednost projekta znaša 6,8 milijona evrov, končna vrednost naložbe bo odvisna predvsem od prispelih ponudb. Kaj naj bi dobili za ta denar „Urgentni center Ptuj bo namenjen oskrbi in sprejemu urgentnih bolnikov. V urgentnem centru bo na enem mestu pacientu zagotovljena zdravstvena obravnava in bistveno boljša možnost diagnostične in terapevtske obravnave. Obstoječa urgentna služba se v SB Ptuj izvaja na štirih lokacijah, in sicer v okviru osnovnih oddelkov: internega, kirurgije, ginekologije in pediatrije. Za vse dejavnosti je organizirana še skupna intenzivna terapija, v zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva je vključena tudi diagnostika laboratorija in rentgena. Ključni problem obstoječega stanja je organizacijska razdrobljenost, ki povzroča tudi motnje v izrabi razpoložljivih diagnostičnih in terapevtskih danosti. Urgentna medicina trenutno ne razpolaga z nujno potrebno enoto za opazovanje bolnikov oz. za enodnevno hospita-lizacijo. Zunanja dostopnost z urgentnimi vozili je v trenutnem stanju otežena," je eno izmed prednosti vzpostavitve novega urgentnega centra pod eno streho predstavila direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Užmah. Skupna površina prostorov 1.900 m2 Urgentni center je novogradnja, ki bo prizidek k obstoječemu kirurškemu oddelku. Objekt bo obsegal klet in pritličje, konstrukcija bo dimenzionirana tako, da bo kasneje možna nadzidava s prvim nadstropjem. Prostori urgence so umeščeni v pritličje, v kletni etaži so vsi potrebni tehnični prostori za delovanje urgentnega centra. „Tehnolo-ška razporeditev prostorov v pritličju je zasnovana po sodobni metodologiji dela v UC, ki omogoča tekoč pretok bolnikov in neposredno povezavo z vsemi potrebnimi oddelki bolnišnice za nadaljnjo obravnavo," še dodaja Užmahova. Objekt bo velik, skupna površina bo okrog 1.900 m2, od tega bodo prostori urgence v pritličju zavzemali 720 m2, še nekaj večji bodo kletni prostori, 300 m2 pa obsegajo zunanje pokrite površine (nadstrešek in podest). Kot izpostavlja direktorica ptujske bolnišnice, bo ptujski urgentni center organiziran kot oddelek v sklopu bolnišnične dejavnosti, kot služba za izvajanje nujne medicinske pomoči: „V urgentnem centru so predvideni prostori za pregled in oskrbo urgentnih bolnikov ter prostori za 24-urno opazovanje bolnikov. Vsebuje vse dejavnosti, ki so predvidene za prvo urgentno obravnavo in diagnostiko bolnikov, za nadaljnjo usmeritev in določitev potrebnih postopkov ter ustrezne terapije na specialističnem nivoju strok." Ne le Ptuj, pač pa celotno Spodnje Podravje torej s to naložbo ne dobivata le novih prostorov, pač pa tudi pomembno organizacijsko spremembo dela na področju urgentne službe. Dženana Kmetec Popravek Z župnikom dogovor o odkupu zemljišč Ne drži, da bo občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah od župnije odkupila zemljišče po ceni 2 x po 50.000 evrov. Občina bo od župnije odkupila zemljišče v velikosti 751 m2. Cena za m2 zemljišča znaša 15 evrov. Skupna vrednost zemljišča znaša 11.265 evrov. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo za nakup namenila polovico zneska v letu 2021 in polovico v letu 2022. Županja Darja Vudler Berlak 6 Štajerski V središču petek • 15. oktobra 2021 Podravje, Slovenija • Epidemija pametnih telefonov: kakšne so posledice in kje iskati pomoč Žepna napravica, ki je spremenila svet in ljudi Pametni telefoni so svet preplavili kot epidemija. Izdelanih naj bi jih bilo že toliko, kot je ljudi na Zemlji, torej čez sedem milijard. Prisotni so povsod, v razvitem in nerazvitem svetu. Življenje brez pametnega telefona sije skoraj nemogoče predstavljati. Po drugi strani smo ljudje postali sužnji sodobne tehnike in odvisniki od informacijskih tehnologij, tudi telefonov. v«.',. .-A; Foto: arhiv M24 Otroci naj bodo zaslonu izpostavljeni čim manj Otrokom do tretjega leta starostije stik z zaslonskimi mediji (pametnimi telefoni, tablicami, računalniki, televizorji) odsvetovan. Uporaba televizorja, če že, naj traja do največ 15 minut. Med tretjim in petim letom naj bi bil otrok digitalni tehnologiji izpostavljen do največ 25 minut na dan. „To pomeni, da če pogleda risanko, je za tisti dan že dovolj, ne pa da bi še na telefonu igral igrice," je pojasnila Marija Baškarad. Dodala je, naj bodo starši pozorni na predvajane vsebine, ki naj bodo koristne in izobraževalne, na primer pravljice, igre spomina, učenje črk, številk, sestavljanke, pobarvanke in podobno. Priporočena izpostavljenost ekranu in multimedijski tehnologiji za otroke med šestim in devetim letom starostije do pol ure dnevno. Vsebine, kijih otrok gleda ali za njimi brska, naj bodo pod nadzorom staršev. Starejši otroci, do 11 let, lahko naprave uporabljajo samostojno, do 45 minut dnevno, starši naj kljub temu ohranijo nadzor in postavijojasna pravila. Od te starosti naprej je priporočena raba zaslonskega medija priporočena do dve uri dnevno. „Vpraksi vidimo, da se časovne omejitve ne upoštevajo. Učencem je celo smešno, da jim razlagamo o priporočenem času uporabe pametnih telefonov in drugih informacijskih tehnologij." Promocijsko sporočilo Slastna in dišeča jesen v Qcentru Ptuj Ste se že kdaj vprašali, kaj je tista dišeča sladica, ki izgleda kot tulec, mamljivo diši po cimetu, v njej so lahko različni nadevi, krasijo pa jo pisani posipi? To so kurtoši, omamno dobra sladica, ki si jo lahko privoščite v Qcentru v Puhovi ulici na Ptuju. Pripravlja jih mojstrica Ana, ki se je izdelave kur-tošev naučila na akademiji v Murski Soboti. V osnovi so kurtoši madžarska sladica iz testa, ki je z zunanje strani hrustljavo, z notranje pa meh- ko in puhasto. Izbrati je mogoče sladke in slane. Slednji imajo okus po pizzi, pri sladkih pa je izbira zelo pestra - na voljo so štirje različni posipi, to so sladkor, oreh, kokos in cimet ter dva nadeva z okusom vanilije ali nutelle. Predstavljajo pa tudi novost - to je kornet izvedba kurtošev z baby blue polnilom. Privoščite si slastno razvajanje s kurtoši. Najdete jih v Qcentru Ptuj, pred prodajalno Sinsay. Ob popoldnevih se lahko pred Qcentrom še dodatno razvajate, saj vas vsak dan od 16. ure pri Tajkun baru čakajo slastne, noro dobre čalapinke. Jeseni seveda vse diši po kostanjih - tako je tudi v Qcentru, kjer si že lahko privoščite slastne in dišeče pečene kostanje. Majhne elektronske napravice, ki jih je moč pospraviti v žensko torbico in vsak srednje velik žep, so globalno tržišče začele osvajati po letu 2007 in so iznajdba, ki je najhitreje preplavila svet. „Noben drugi izum v zgodovini človeštva se ni razširil v tako kratkem času po celem svetu in da je vključen v vse pore našega življenja," je dejala profesorica sociologije in pedagogike Marija Baškarad, ki je na temo epidemije pametnih telefonov nedavno predavala v ptujski Špajzi modrosti. Zaposlena je v šolski svetovalni službi na Osnovni šoli Duplek. Multifunkcijska napravica, ki nas neprestano spremlja „Nekateri pametni telefon primerjajo z malim švicarskim nožem, ker je multifunkcijski. V njem imamo računalnik, telefon, fotoaparat, kamero, snemalnik zvoka, vi-deoigre... Ta super računalnik ves čas nosimo s seboj. S pametnim telefonom še najmanj telefoniramo, v bistvu z njim večinoma počnemo vse drugo. Vešči dela s pametnim telefonom so že majhni otroci. Uporabnike pametnih telefonov daje občutek, da jih morajo imeti ves čas ob sebi in biti vseskozi dosegljivi - da ne bi slučajno česa zamudili. Če imajo starši telefon neprenehoma pri sebi ali v roki, se ta isti vzorec prenaša tudi na otroka, saj so otroku največji zgled. „Otrok s tem raste in se mu to zdi normalno. Potem mu tudi težko pojasnimo, da je to škodljivo, če je vzgled drugačen," je opomnila sogovornica. Telefon nas lahko zasvoji Čeprav si življenja brez pametnega telefona skoraj ni moč zamišljati, ker je mali digitalni multipraktik in ga koristimo za službene ali šolske Alternativa rabi pametnih telefonov je čim več gibanja in preživljanja časa domišljija, socialne veščine, razmišljanje, zmožnost opazovanja. Človek je družba brez socialnih stikov ne moremo funkcionirati. Ormož • Izrazit porast dijakov Gimnazije predvsem na račun predšolske vzgoje Za koliko bo nov program Gimnazija Ormož, ki ji je v preteklosti zaradi majhnega števila vpisanih dijakov grozila celo ukinitev ali pripojitev k ljutomerski, je v novem šolskem letu pridobila nov program in začela poučevati zdravstveno nego. Beleži skupaj 219 vpisanih dijakov. Kaj pomeni večji vpis glede potrebne finančne pomoči vseh treh občin, ki so v najbolj kritičnem času ohranile samostojno gimnazijo v kraju? Število dijakov v edini srednješolski ustanovi v občini se iz leta v leto dviguje, predvsem po zaslugi programa predšolske vzgoje, kjer zanimanje izrazito narašča. Medtem ko so še v šolskem letu 2014/2015 beležili skupaj 127 vpisanih dijakov, jih imajo letos kar 219, od tega največ 103 v programu predšolske vzgoje, 86 v splošnem gimnazijskem programu, ter 30 na zdravstveni negi. Vodstvo se ves čas trudi pridobiti nove dijake in programe. Po tem, ko so pred časom uvedli dodaten program predšolske vzgoje, kar je prineslo veliko olajšanje, so s tem šolskim letom po dolgoletnih prizadevanjih na novo odprli še program zdravstvene nege. Ta je že prvo leto povsem zapolnjen, je zadovoljna ravnateljica Klavdi-ja Zorjan Škorjanec: »Z dodatnim programom zdravstvena nega smo pridobili nov oddelek in seveda dodatno število dijakov. V nov izobraževalni program je na 28 razpisanih mest vpisanih 30 dijakov. V letošnjem šolskem letu nismo imeli omejitve vpisa. Približno četrtina dijakov prihaja iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Ostali dijaki prihajajo iz občin Gorišnica, Markovci, Dornava, Ptuj, Zavrč, Cirkulane in Destrnik. Za program smo se zavzemali, ker smo ves čas dokazovali in verjeli, da je program resnično potreben za naše okolje in z novim programom nikakor nismo reševali obstoja šole. Zavezali smo se, da bomo poskrbeli za zelo kakovostno izobrazbo tega poklica, ki ga bo nudil naš program, na ministrstvu pa imamo obenem zagotovilo za stalno podporo.« Za novo učilnico 30.000 evrov Za potrebe novega programa so uredili specialno učilnico za izvajanje nege bolnika. Prenova in ureditev bosta skupaj z opremo stala okrog 30.000 evrov, večino (25.000 evrov) bodo prispevale vse tri občine. »Splošne učilnice na šoli smo že imeli. Prvo leto smo morali urediti specialno učilnico za zdravstveno nego bolnika, čez dve leti bomo potrebovali specialno učilnico za zdravstveno nego otroka, specialne učilnice za prvo pomoč ter anatomijo in fiziologijo pa že imamo in jih bomo morali le nekoliko dodatno opremiti,« dodaja ravnateljica. Dijaki imajo možnost pridobivanja praktičnega znanja v številnih 'domačih' ustanovah: ormoškem zdra- Ormož v petletnem obdobju za gimnazijo dobrih 700.000 evrov Realizacija Ocena Vrsta izdatka 2017 2018 2019 2020 2021 SKUPAJ Materialni stroški in projekti 138.134 116.934 114.634 113.134 113.134 595.970 Plače 20.260 16.600 21.762 17.198 21.850 97.670 Investicijska vlaganja 3.640 6.000 5.201 10.890 22.970 48.701 SKUPAJ 162.034 139.534 141.597 141.222 157.954 742.341 Vir: Občina Ormož petek • 15. oktobra 2021 V središču Štajerski 7 obveznosti kot tudi za preživljanje prostega časa, ima po drugi strani tudi negativne plati. Baškaradova povzema znanstvena dognanja nemškega psihiatra Mafreda Spi-tzerja, avtorja knjige Epidemija pametnih telefonov. Dejansko lahko nebrzdana raba pametnega telefona uporabnika pripelje do neke-mične zasvojenosti. Leta 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija zasvojenost od računalniških iger deklarirala kot bolezen. „Fantje so bolj nagnjeni k zasvojenosti igranja video iger, dekleta k zasvojenosti od socialnih omrežij. Ženske smo po naravi rade urejene in se pokažemo. Socialna omrežja so za punce idealen prostor, da se pokažejo, vendar ima to negativne učinke. To so otroci in mladostniki, ki nimajo izgrajene osebnosti in ne samonadzora, ne znajo oceniti, kaj je za njih varno. Če starši vedo, kaj otroci počnejo na telefonih, se lahko marsikaj neprijetnega prepreči. Dejstvo je, da rabe pametnih telefonov ne moremo ustaviti. Pomembno pa je, da se naučimo z njimi rokovati in oceniti, kaj je za nas dobro ter kaj ne." m k I a a it i ■ rA Foto: Dreamstime/M24 v naravi. S tem se razvijajo koordinacija, motorika, ravnotežje, gibljivost, socialno bitje in potrebujemo interakcijo v živo in drug drugega, saj kot Med mladimi depresije in duševne stiske Raba pametnega telefona lahko vodi v depresijo. Po besedah Marije Baškarad so raziskave v Angliji in Združenih državah Amerike pokazale, da je čas, preživet na pametnih telefonih, pri mladostnikih do 18. leta sorazmeren s pojavoma depresije in nagnjenosti k samomoru. „To je dokazano, o tem so izvedli dolgoročne študije. Tudi iz lokalnih okolij so znani primeri, da so dekleta na antidepresivih, uživajo uspavalne tablete, ker imajo motnje spanja, so hospitalizirana na pedopsihiatriji... Ne moremo reči, da se to dogaja samo v Ameriki in velemestih, dogaja se povsod, tudi pri nas, na vaseh. Recimo 13-letni-ca, za katero bi dejali, da ji nič ne manjka, lahko ima hude psihične težave, od tega, da ji ni za živeti, da je vse brez smisla in brez veze. Na fotografijah na Instagramu vsi dobro izgledajo, so dobre volje, veseli, se zabavajo, medtem ko se dekle srečuje s svojimi težavami, da ima mozolje, ni zadovoljna s svojim videzom ... Pač problemi, s katerimi smo se vsi srečevali v puberteti. Ampak mi nismo bili obkroženi s takšnim virtualnim perfekcioniz-mom, ki posledično med mladimi povzroča več depresij." Prostor za medvrstniško nasilje Zasvojenost z ekranom je tudi razlog za pomanjkanje gibanja in socialnih stikov, otroci so izpostavljeni tveganjem, kot so prekomerna ali prenizka telesna teža, diabetes, visok krvni tlak, kratkovidnost, motnje spanja, tesnoba, Profesorica sociologije in pedagogike Marija Baškarad opozarja, da lahko prekomerna raba pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih zaradi negativnih vplivov pusti globok pečat. Meni, da bi o tej temi moralo biti v javnem prostoru več diskurza. pomanjkanje empatije in zaupanja ... „Med mladimi zaznavamo medvrstniško nasilje. Oblikujejo se skupine in nato po spletu žalijo ali zmerjajo posameznika, vrstnika iz šole. Gre sicer za komunikacijo mladih v prostem času, ampak se to posredno prinaša v šolski prostor, če so ti isti otroci dopoldan skupaj v šoli." Kako do informacij, kdo lahko pomaga Brezplačno pomoč ob zasvojenosti z digitalnimi tehnologijamije moč najti na več naslovih. V Mariboru deluje center Šteker, v Celju, Ljubljani, Izoli, Radovljici in Radečah pa center Logout. Oba centra, Šteker in Logout, imata spletne strani z vrsto koristnih napotkov ter informacij. Na spletni strani Logout je med drugim moč narediti test zasvojenosti in izdelati družinski medijski načrt. Nasveti o varni rabi interneta so predstavljeni tudi na spletni strani safe.si. Profesorica Baškaradova ocenjuje, da bi bilo za zajezitev negativnih vplivov informacijskih tehnologij smotrno v čim večji meri najprej poučiti starše, torej tiste, ki so otroku neposredni vzgled. Pomembno vlogo lahko imajo šole, da otroke o pasteh spleta osveščajo pri pouku ali na razrednih urah. Veliko bi po besedah sogovornice naredili tudi s predavanji s povabljenimi gosti -strokovnjaki. Motijo koncentracijo in učenje Prekomerna raba pametnega telefona ali zasvojenost z njim lahko privedeta do motenj učenja. Na to temo so v Angliji na 90 šolah izvedli raziskavo, vključili so 130.000 učencev. „Ugotovili so, da že sama prisotnost pametnega telefona, v žepu, torbi ali na mizi, četudi se ga ne uporablja, moti koncentracijo in pozornost. Vedno hočemo vedeti in videti, ali je kaj novega, ali všeček ali komentar, ali je kdo kaj objavil. To je za proces učenja zelo destruktivno. Ko so v šolah telefone prepovedali, da jih učenci niso smeli imeti pri sebi, se je uspeh za 20 odstotkov izboljšal." ■ v • v» •• Lažne novice se širijo kot blisk Pametni telefoni lahko posegajo v družbene sisteme in ogrožajo delovanje demokracije, saj omogočajo bliskovito širjenje lažnih novic. „Raziskovalci so na tviterju sledili 126.000 lažnim novicam. V roku deset dni so bile 4,5-mili-jonkrat deljene. Spitzer je to v knjigi slikovito opisal z besedami: preden si resnica obuje škornje, je laž že prepotovala svet. Kratke vesti na družabnih omrežjih se hitro del i j o, malokdo pa si vzame čas, da bi preverjal njihovo verodostojnost, od kod je prišla informacija, kdo je vir. Naša odgovornost je mlade računalniško opismeniti in jih ozavestiti, da ni vse res, kar piše na družbenih omrežjih," je poudarila profesorica sociologije in pedagogike Marija Baškarad. Mojca Zemljarič Foto: MZ in večje število dijakov znižal stroške občin V zadnjih sedmih letih se je število dijakov v Gimnaziji Ormož povečalo za dobrih 70 %, s 127 na 219, najbolj po zaslugi programa predšolske vzgoje. vstvenem domu, psihiatrični bolnišnici, centrih starejših občanov v Ormožu in na Ptuju, v Splošni bolnišnici Ptuj ter ZUDV Dornava. Dodatna finančna pomoč ministrstva Tako kot vse manjše šole v Sloveniji tudi ormoško gimnazijo financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in ni ogrožena, je jasna ravnateljica. Glede na vpis bo pristojno ministrstvo gimnaziji letos nakazalo okoli 660.000 evrov. Ob tem pa šolam, ki jih pestijo najgloblje težave, gre predvsem za manjše šole na demografsko ogroženih in obmejnih ob- močjih, kot je ormoška gimnazija, namenja dodatno finančno pomoč. Ta se kljub višjemu vpisu zadnja leta povečuje. V lanskem letu je znašala 95.000 evrov, letos je planirana v višini 111.000 evrov. Kako bo prihodnje leto, še ni jasno, pritrdijo na ministrstvu. »Sredstva MOFAS-a (plačevanje po številu vpisanih dijakov in ne po številu razpisanih mest, op. a.) ne zadostujejo za celoletno delovanje. Tudi z 219 dijaki sredstev ne bo dovolj. Zato vsako leto prosimo MIZŠ za dodatno financiranje, kjer seveda dokazujemo natančno, koliko sredstev in na katerem področju jih potrebujemo. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pa nam seveda financirajo del sredstev za delovanje šole, del sredstev pa za nadstandardne potrebe šole,« še razloži Zorjan Škorjančeva. Ormoška občina v štirih letih za gimnazijo dobrega pol milijona Kot omenjeno, delovanje gimnazije financirajo tudi vse tri občine, čeprav lokalne skupnosti zakonske obveze za kritje kakršnih koli Število vpisanih na Gimnaziji Ormož iz leta v leto narašča Program splošne gimnazije Predšolska vzgoja Zdravstvena nega Skupaj 2014/2015 109 18 127 2015/2016 99 30 129 2016/2017 88 52 140 2017/2018 84 69 153 2018/2019 69 72 141 2019/2020 65 88 153 2020/2021 70 98 168 2021/2022 86 103 30 219 Vir: Gimnazija Ormož Financiranje gimnazije s strani šolskega ministrstva (u eurih) Obseg celotnega financiranja Delež dod. sofinanciranja 2017 457.356 0 2018 570.942 70.000 2019 616.571 95.000 2020 677.640 95.000 2021 770.831 111.043 Opomba: V šolskem letu 2014/2015 so poleg programa splošne gimnazije vpisali prvo generacijo v programu predšolska vzgoja ter v letošnjem šolskem letu še program zdravstvene nege. stroškov za srednješolske programe nimajo. Tako so se odločile že pred leti, da bi ohranile v kraju pomembno srednješolsko ustanovo. Stroški ormoške občine, ki prispeva daleč največ za njeno delovanje, so lani znašali vsega skupaj okoli 130.000 evrov, ob tem so vložili še dodatnih približno 11.000 evrov za investicije. Občina je v zadnjih štirih letih (2017-2020) za gimnazijo skupno namenila približno 560.000 evrov, brez dodatnih 25.700 evrov za investicijska vlaganja. Največji delež, dobrih 480.000 evrov, je v vseh teh letih šlo za pokrivanje materialnih stroškov in projektov, še okoli 76.000 evrov za plače. Letos planirajo 113.000 evrov za materialne stroške in projekte, 21.800 evrov za plače ter kakih 23.000 evrov investicijskih vlaganj. Kot je razvidno iz veljavnih proračunov, v občini Sv. Tomaž za omenjeni zavod letos načrtujejo skupno 8.800 evrov (od tega 2.600 za sofinanciranje drugih dejavnosti, 3.300 za plače in okoli 2.900 za in- vesticije), v občini Središče ob Dravi pa 9.400 evrov (od tega 3.300 za materialne stroške in projekte, 3.800 evrov za plače in prispevke ter 2.300 evrov za investicije). Na občini računajo na znižanje stroškov za 50.000 evrov Za koliko se bodo znižala potrebna finančna sredstva občin glede na večje število dijakov, na šoli v tem trenutku odgovora nimajo. Na ormoški občini pa po besedah prvega finančnika Mirka Šeroda računajo, da bo to zanje pomenilo okoli 50.000 evrov manj: »Trenutno smo v fazi priprave in usklajevanja predloga proračuna za leto 2022, kjer se za zdaj načrtuje, da se bodo planirana sredstva za sofinanciranje delovanja Gimnazije Ormož zaradi novega programa oz. dodatnih vpisov zmanjšala za približno 50.000 evrov v primerjavi z oceno realizacije za leto 2021.« Monika Horvat Vir: MIZS Foto: CG 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 Ormož • Neplodne lokalne politične razprave in obračunavanja Svetnike v avtobus in na ogled tekočih naložb Tudi zadnja seja ormoškega občinskega sveta je potekala v približno enakem tonu kot doslej, le da se je končala »presenetljivo hitro«, v slabih štirih urah. Ponovno pa ni šlo brez bolj kot ne neplodnih razprav, kjer so se iskrile politične bodice in puščice, usmerjene od nekdanje vladajoče stranke in obratno... Ena takšnih debat se je razvila pri seznanitvi s polletno bilanco občine. Čeprav številke stanja ob koncu letošnjega junija niso obetavne, je prvi finančnik občine Mirko Šerod že v preteklosti pojasnil, da je situacija navadno taka, ker se večje investicije povečini realizirajo oz. zaključujejo v drugem polletju, po zaključku pa potem vlagajo zahtevke za sofinanciranje iz državnega proračuna. Besede je podkrepil z naštevanjem večjih projektov, ki so v teku in bodo sofinancirani z državnim in/ali evropskim denarjem: »Med večjimi je energetska sanacija javnih stavb, v teku je ureditev ekonomske cone, v zaključni fazi je gradnja vrtca v Podgorcih, potekajo dela na kolesarski stezi Libanja-Pav-lovci-Ormož, izvaja se rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave ter projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Drave ... To so projekti, ki so vezani na večje transferne prihodke. Imamo še nekaj manjših transfernih prihodkov: atletska steza, ki je končana, izgradnja balinišča in kegljišča v mestni grabi ... Pri koncu so tudi druge večje investicije, ki niso vezane na transferne prihodke, med njimi nadgradnja zbirnega centra, ureditev parka pri avtobusni postaji, modernizacija cest, končan je projekt izgradnje komunalne infrastrukture pri vinski kleti v Ormožu.« Cajnko: »Župan očitno površno spremlja, kakšno je stanje občine na področju financ« Toda s tem ni prepričal dveh svetnikov iz vrst Nove Slovenije Jožefa Cajnka in Simona Kolmaniča, ki sta se obregnila ob nizki delež realizacije še zlasti transfernih prihodkov ter županu namenila kar nekaj zbadljivk. »Rezultat transfernih prihodkov leta 2020 kaže: planiranih približno 6 milijona evrov, realiziranih samo 1,8 milijona. Če bo občini z županom na čelu uspelo v letu 2021 pridobiti 7,8 milijona transfernih prihodkov, klobuk dol. Ob sprejemanju rebalansa na prejšnji »Predlagam, da uvrstimo v proračun postavko, da vsaj dvakrat, če ne trikrat organiziramo prevoz skozi občino, dela,« je sarkastično dejal župan Danijel Vrbnjak. seji ste mi dejali, da že sedaj klobuk dol. Toda glede na poročilo ugotavljam, da takrat ni bilo nobene potrebe za to. Še več, župan očitno površno spremlja, kakšno je stanje Slabe številke ob prvem polletju V mestno blagajno seje v prvem polletju steklo 32,3 odstotka načrtovanih prihodkov, porabili pa so le 25,2 odstotka načrtovanih sredstev. V oči najbolj bodejo transferni prihodki. Ti so bili v prvih šestih mesecih realizirani v višini zgolj 8,9 odstotka oz. 702.000 evrov od slabih 7,9 milijona, kolikor jih je načrtovanih do konca leta. Daleč pod pričakovanji pa so na drugi strani tudi investicijski odhodki, ki so bili realizirani v višini 13,3 odstotka. Kljub temu glede na tekoče projekte na občini pričakujejo, da bodo do konca leta predvideni prihodki in odhodki v primerjavi s sprejetim planim realizirani. občine na finančnem področju,« je dejal Cajnko. »Vse, kar je povedal finančnik Šerod, 100-odstotno drži. Toda vse to smo poslušali že dve leti poprej, pa se zadeva ob koncu ni bistveno popravila. Ker dve leti smo čakali zaman, bo tretje leto kaj boljše?! Še vedno močno dvomim, da bo realizacija 100 %,« je med drugim dejal Kolmanič. O avtobusni »izobraževalni ekskurziji« svetnikov Župan Danijel Vrbnjak ni ostal dolžan: »Doktor Kolmanič, ne vem, ali živiva v isti občini. Drugi v podra-vski regiji in državi dajejo klobuke dol. Ljudje, s katerimi živimo, pa pohvale nikakor ne morete dati. Koli- ko investicij je odprtih, koliko truda je vložila občinska uprava, da smo prišli do sofinancerskih sredstev, koliko državnih investicij se bo še zgodilo. Pokličite na Cestno podjetje Ptuj. Imajo težave, saj ne vedo, kako bodo naredili elaborat zapore cest, ker je odprtih toliko investicij. Se zavedate, kaj pomenijo table pri semaforiziranem križišču, urejanje obrtne cone?! To za vas ne pomeni nič. Verjetno bo najbolje, da vsako leto naredimo kilometer ceste, potem pa boste vprašali, kdo bo dogovarjal, če v obrtni coni ne bo ustvarjenih delovnih mest? Kdo pa odgovarja za kilometre cest, ki so bile napravljene do ene same hiše, pa tam več nihče ne stanuje. Pa so posamezne ceste stale tudi po 50.000 evrov in več Foto: MH, CG da boste svetniki videli, kaj se sploh ... Se zavedate, kaj nam je uspelo okrog cone?! Pripeljali smo 2,2, milijona evrov v cono, dobili denar za čistilno napravo, za vodovod, ki je v teku . To so vse investicije, kjer je bilo vprašljivo, kako bo s financiranjem,« je razlagal Vrbnjak in sarkastično dodal: »Predlagam, da uvrstimo v proračun postavko, da vsaj dvakrat, če ne trikrat organiziramo prevoz skozi občino, da boste videli svetniki, kaj se sploh dela .« Kolmaniču pa je namenil še eno besedno puščico: »Nekateri so imeli ali pa ste imeli priložnost, pa se v to sedaj ne bi poglabljal ...« Takšnih in drugačnih političnih bodic in puščic pa je pričakovati vse več, še zlasti v prihodnjem, volilnem letu. Monika Horvat Dornava • Pri rebalansu o cestah, ribiški jami in covid dodatkih Z izplačilom dodatkov se ukvarja inšpekcija Svetniki občine Dornava so na četrtkovi seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki se glede na skupno vrednost bistveno ne spreminja. Treba gaje bilo sprejeti zaradi uskladitve zneskov po posameznih postavkah. Največ svetniških vprašanj se je nanašalo na urejanje prometne infrastrukture in projekt LAS v ribiški jami. Dominika Kukovca je zanimalo, zakaj bodo obnovili samo eno avtobusno postajališče, „Pričakoval sem več," je dejal. Župan Janko Mere je pojasnil, da je za letos predvidena obnova avtobusnega postajališča v Slo- mih, namesto še enega postajališča so se na občini odločili, da usposobijo štiri hidrante. Mernik streljal na vse strani Da bi bilo avtobusno postajališče treba urediti v Strejacih, je poudaril Marko Mernik. Dejal je, da če bodo še nekaj časa čakali, bodo otroci zrasli in postajališča več ne bodo potrebovali. Župan je odgovoril, da postajališča občina obnavlja in jih ne bo gradila na novo, kar bi bilo v Strejacih potrebno, saj ga tam ni. „Res je, da ga ni, ampak to ne pomeni, da ga ni bilo. Temelj še vedno je in bi ga lahko postavili," je vztrajal Mernik in izrazil razočaranje, da se obnova ceste Slomi-Polenšak odmika. Predlagal je, da bi namesto tega izvedli kateri drugi projekt in sredstva porabili, ne pa da jih bodo najverjetneje prenašali v prihodnje leto. Neracionalna se mu je zdela tudi menjava žarnic na javni razsvetljavi. Podobno kot Kukovca ga je zmotila neinformiranost svetnikov v zvezi z urejanjem ribiške jame, za kar je občina pridobila sredstva LAS. „Ali ni bilo rečeno, da bomo za LAS sredstva namestili klopi in koše? Moti me, da nam projektov ne predstavite, zakaj se to skriva, vse se dela na tiho. 55.000 evrov ni majhen znesek. Zanimata me tudi povišanje pri plačah občinske uprave in nakup hiše v Dornavi." Besedne puščice na sejah dornauskega občinskega sveta kar švigajo sem in tja: svetniki z neprijetnimi vprašanji nad župana, ta v pojasnilih nemalokrat pogled in pozornost usmeri proti nekdanjemu občinskemu vodstvu. Župan o 188.000 evrov obresti enemu od podjetij O zamenjavah žarnic na javni razsvetljavi je župan Merc pojasnil, da je treba na celi liniji namestiti enake sijalke, v nasprotnem primeru ne funkcionirajo. Pripomnil je, da so tudi javno razsvetljavo podedovali v slabem stanju: „Na-peljava gre celo skozi vodovodne jaške." O cesti Slomi-Polenšak je povedal, da jo imajo namen obnoviti, a se zatika pri reševanju lastništva, dvignile so se tudi cene. „To je pač postopek. Investicije ne bomo prelagali in odpirali druge, ampak jo bomo izvedli, ne rabi vas skrbeti. Plana ne bomo spreminjali in odpirali 20 projektov hkrati. Ne želim delati tako kot ekipa pred menoj. Odprli so celi kup projektov in plačevali obresti, samo enemu od izvajalcev so jih v štirih letih plačali 188.000 evrov. Za sredstva LAS smo se prijavili in bili s projektom urejanja ribiške jame uspešni. Pridobili bomo 30.000 evrov od 55.000, kolikor znaša vrednost projekta. Hišo v Dornavi smo kupili, ker bomo zemljišče koristili za zelene površine za potrebe šole. Za nakup smo namenili denar, ki smo ga dobili od prodaje stanovanja. Torej nismo ničesar izgubili." Kako so delili covid dodatke Srečka Kondriča so zanimale spremembe na nekaterih postavkah, recimo za vodovod, ceste, subvencioniranje stanarin, nagrade študentom, družinskega pomočnika in dodatke za delo v posebnih pogojih, ki so se pri občinski upravi s 1.300 zvišali na 4.000 evrov, pri županu pa dodali v znesku 1.500 evrov. Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je povedala, da postavke v proračunu prilagajo pričakovani realizaciji, za vodovod bodo naročili projektiranje, glede dodatkov pa je omenila, da ta sredstva povrne država. „Gre za covid dodatke, ki so v skladu z odločitvijo vlade lahko izplačani direktorju, županu in podžupanu za dneve prisotnosti na delovnem mestu. V zvezi z izplačilom imamo inšpekcijo ministrstva za javno upravo. Tako bomo videli, ali so bili dodatki razdeljeni pravično ali ne," je razložila direktorica Koledniko-va. Neuradno smo izvedeli, da je srž problema pri covidnih dodatkih ta, ker naj jih ne bi prejeli vsi zaposleni na občini, temveč le nekateri. Mojca Zemljarič Foto: MZ petek • 15. oktobra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Lastniki gozdov se sprašujejo, ali so ti sploh še njihovi Bo moral les v prihodnje ostati kar v gozdu? Od predlagane evropske gozdarske strategije so si lastniki gozdov veliko obetali, zlasti na področju boja proti podnebnim spremembam. Prepričani so bili, da bo v dokumentu raba lesa spodbujena. A ni tako. Prav nasprotno, ugotavljajo, da med prioritetami evropske gozdarske prihodnosti ni izboljšanja stanja v gozdovih in njihova večja odpornost na podnebne spremembe, ampak je gospodarjenje z gozdom celo omejeno. Strategija namreč predvideva celo opuščanje gospodarjenja z gozdovi in dodatno omejuje lastninske pravice. Strategija mimo stanja na terenu Predlagane dokumente so si podrobno pogledali na Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in Zvezi lastnikov gozdov Slovenije. »Predvideno omejevanje gospodarjenja z gozdovi bo ustavilo razvoj gozdno-lesne panoge in zmanjšalo rabo lesa v izdelkih in stavbah, kar nikakor ni v skladu z evropskim zelenim dogovorom prehoda v zeleno gospodarstvo. Lastniki gozdov se zaradi pomanjkanja časa in zakonodajnih ovir že zdaj težko odločajo za saditev in izvajanje nege v gozdovih, nova gozdarska strategija jih bo dodatno odvrnila, da bi vlagali vanje. Ni Več gozdov, več lesa, a manj sečnje Evropa se lahko pohvali z vse več gozdov. V zadnjih desetletjih so se gozdne površine povečale, saj je z gozdom poraslih več hektarjev kot pred pol stoletja. Prav tako se je povečala lesna zaloga v njih. V Sloveniji se je na primer lesna zaloga v zadnjih 20 letih povečala za več kot deset odstotkov, medtem ko sečnja močno zaostaja za načrtovano in bo letos dosegla le okoli polovico letnega prirastka. Za zagotavljanje stabilnosti gozdov in njihovega hitrejšega prilagajanja na podnebne spremembe bi morali v slovenskih gozdovih povečati tako sečnjo, sadnjo kot nego, obenem pa gozdarstvo organizirati tako, da bi bolj spodbujalo gospodarjenje v zasebnem sektorju. namreč jasno, ali bo mogoče pri-rastel les sploh prodati ali pa ga bodo morali lastniki zaradi evropskih zahtev pustiti v gozdu. Strategija niti slučajno ni prilagojena stanju na terenu,« pravijo. Ob tem poudarjajo, da je gozdarstvo edina panoga v Evropski uniji, ki ne spodbuja podnebnih sprememb, ampak »predeluje« ogljikov dioksid (CO2), ki ga proizvedejo ostale panoge. »Usmeritve nove gozdarske strategije so nevarne tudi glede varstva in ohranjanja gozdov. Gozdovi, s katerimi Evropska gozdarska strategija predvideva opuščanje gospodarjenja z gozdovi in dodatno omejuje lastninske pravice. se ne gospodari, so ob podnebnih spremembah veliko bolj nestabilni in podvrženi škodljivcem, ujmam in požarom, zato je za dobro stanje gozdov nujno potrebno aktivno gospodarjenje.« Nič bolje na nacionalni ravni Niso pa nad strateškim dokumentom, ki bi moral biti temelj tudi za nacionalne strategije ravnanja z gozdovi, razočarani le slovenski lastniki, saj pripombe na pripravljavce letijo z vseh strani Evrope. Vse organizacije evropskih lastnikov gozdov so tudi podpisnice Dunajske deklaracije, v kateri sporočajo zaskrbljenost nad omenjeno strategijo. Označujejo jo kot nezadostno in neusklajeno, prav tako so po njihovem nedosledne in večkrat celo nasprotujoče si tudi usmeritve za uveljavitev zelenega dogovora. Vsi skupaj zato zahtevajo dodatno razlago in razpravo o novih evropskih indikatorjih za trajno-stno gospodarjenje z gozdovi, novi EU-certifikaciji gospodarjenja z gozdovi, plačilih za ekosistemske storitve in nadomestilih za ome- Lastniki gozdov se sprašujejo, ali je glede na napovedano evropsko gozdarsko strategijo splok še smiselno vlagati v gozdove. jevanje gospodarjenja. »Nič bolje ni niti na nacionalni ravni, saj se ključnih težav zasebnih lastnikov sploh še ni začelo reševati. Zato slovenski lastniki gozdov od vlade pričakujemo več aktivnosti in sistematično izvajanje gozdnega dialoga v delovnih skupinah, delavnicah in okroglih mizah, na katerih bi se iskale in sprejele tudi rešitve za boljšo podporo ter razvoj zasebnega sektorja gozdarstva.« Problematične direktive »Manjka tudi jasna in doslednejša politika razvoja gozdno-lesnega sektorja, ki mora biti v sožitju z zasebnim gozdarstvom. Ob odsotnosti nacionalnih razvojnih ciljev se zato bojimo, da bo evropska gozdarska strategija le ovira, ne pa priložnost za trajnosten in so-naraven razvoj Slovenije,« dodajajo na zbornici in zvezi lastnikov gozdov. Poleg nedorečenih evropskih in nacionalnih usmeritev prihodnost gospodarjenja z gozdovi ogrožajo tudi nekatere zahteve civilne družbe in okoljevarstvenikov. Med njimi je za gozdarje problematična direktiva o obnovljivih virih, ki predvideva prepoved pridobivanja biomase iz gozdov z naravno drevesno sestavo. Spomnimo, da se je pod vseevropsko peticijo poleg več kot 500 znanstvenikov in 110 najpomembnejših evropskih naravovarstvenih organizacij doslej podpisalo že skoraj 255.000 evropskih državljanov, potrebujejo pa jih 300.000. Zahteve po reviziji Od vodstva EU in držav članic zahtevajo, da prenehajo spodbujati sežiganje dreves in hrane za energijo, saj s tem ne bodo rešili podnebja, lahko pa bodo, tako menijo podpisniki, naredili konec propagandi o lažnih obnovljivih virih in finančni pomoči zanje. Prepričani so namreč, da les in poljščine ne bi smeli spadati pod obnovljive vire, kajti s sežiganjem biomase količin izpustov ne zmanjšujemo, ampak jih celo povečujemo. Lastniki gozdov so zaskrbljeni tudi zaradi direktive o rabi tal in spremembi rabe tal, ki omejuje gospodarjenje z gozdovi tako, da predpisuje normativno količino sečnje na okvirno 70 odstotkov prirastka, in strategije EU o biodi-verziteti, ki predvideva, da bi bilo v vsaki državi deset odstotkov negospodarjenih gozdov oziroma tretjina gozdov znotraj Nature 2000, kar predstavlja še posebej veliko težavo za Slovenijo, kjer pod Naturo 2000 spada kar polovica gozdov. Prav tako se ne strinjajo z EU-uredbo o taksonomiji, ki določa pogoje za okolju prijazne investicije, a je pri tem veliko strožja od smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sprejetih pod okriljem Forest Europe. Za vse naštete dokumente zato pričakujejo revizijo. Senka Dreu Foto: SD Foto: Bobo Slovenija • Natečaj Mladi vinar Prijave do konca meseca Lidl Slovenija in Vinski univerzum do 29. oktobra vabita k sodelovanju na natečaju Mladi vinar. Zmagovalec izbora bo za eno leto s svojim zmagovalnim vinom umeščen na police vseh Lidlovih trgovin v Sloveniji. Na natečaj se lahko mladi vinarji prijavijo v treh kategorijah - belo, rdeče in peneče vino. V novembru bo strokovna komisija, sestavljena iz slovenskih profesionalnih poznavalcev vin, razglasila po tri finaliste v vsaki izmed kategorij, nato pa med njimi še absolutnega zmagovalca, ki bo svoje vino predstavil Lidlovim kupcem. Tudi drugo- in tretjeuvrščena vinarja bosta imela možnost akcijske umestitve svojega finalnega vina v trgovino Lidl Slovenija, vsi finalisti bodo imeli dodatno možnost brezplačne udeležbe na posebnem promocijskem dogodku. Razglasitev absolutnega zmagovalca bo potekala sredi decembra na dogodku Vinski univerzum, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. »Projekt mladi vinar Slovenije je z nami že vrsto let in ponosni smo, da smo kar nekaj prepoznavnim slovenskim mla- njihovo poslovno pot. S številnimi dim vinarjem pomagali stopiti na vinarji, ki so sodelovali v projektu, msi * t. v "v Zmagovalca natečaja bodo razglasili decembra. nadaljujemo sodelovanje, saj so njihova vina pri kupcih naletela na pozitiven odziv. Mladi vinar Slovenije tako združuje dve, za nas zelo pomembni komponenti - v trgovinah ponuditi nove domače proizvajalce in ponuditi kupcem bogato izbiro slovenskih vin za vsako priložnost,« je pojasnila Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. Organizator Vinskega univerzu-ma Rado Stojanovič je dodal: »S projektom Mladi vinar Slovenije smo ŽlPOdogajanje zagotovo oplemenitili in mu dodali tekmovalni značaj, ki je med mladimi vinarji dobro sprejet. Natečaj predstavlja enkratno priložnost in izkušnjo za mlade vinarje, da svoje vino ponudijo v oceno največjim slovenskim poznavalcem vina in se pomerijo s svojimi vinarskimi kolegi.« MZ ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE KORUZE ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH VSE INFORMACIJE IN NAJAVE 031 719683 WWW.ZIPO.SI Foto: čg 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. oktobra 2021 Ormož • 120 let slovenske šole na Hardeku Temeljna nosilka znanja in kulture v kraju »Kljub svojim 120 letom je šola še vedno zelo živa, otroško razposajena in polna mladostne energije. Iz preteklosti črpamo pomembne izkušnje za snovanje sedanjosti in hkrati zremo v prihodnost. Naše poslanstvo bo tudi v prihodnje razvijati radovedne, kritične, edinstvene in neponovljive posameznike s širokim znanjem, ki so odgovorni do sebe, sočloveka in okolja,« je lepemu številu zbranih na slovesnosti v počastitev 120 let OŠ Ormož med drugim dejal ravnatelj Aleksander Šterman. Kot je v nadaljevanju poudaril, je šola še vedno temeljna nosilka znanja in kulture v kraju: »Začetki šole segajo v daljno leto 1901, ko so na Hardeku odprli slovensko šolo, čeprav je nova zgradba nemške šole obstajala že leto poprej. Od davnega leta 1901 se je ogromno spremenilo. Šola je skozi ves ta čas delovala v različnih državah, različ- nih političnih in šolskih sistemih. Tablice in kamenčke so zamenjali računalniki, internetna povezava, sodobne učne tehnologije, metode in oblike poučevanja. Svet se naglo spreminja. Prav tako se mora z njim spreminjati šola. Nekaj pa ostaja. Osnovna šola ostaja temeljna nosilka znanja in kulture v kraju, saj je to osnovna potreba vsakogar in vsakega naroda, tudi našega, slovenskega. Ves ta čas slovi OŠ Ormož kot dobra šola, saj daje učencem mnogotera znanja in veščine, ki jih potrebujemo za kompetentno odraslost. Tako se je skozi dolga leta na šoli zvrstilo veliko generacij učencev, ki so na različnih področjih dosegali vidne uspehe, bili so in so uspešni na V kulturnem programu je nastopilo več kot 200 učencev in učiteljev. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman različnih poklicnih področjih.« Izpostavil je tudi dobro sodelovanje s starši in lokalno skupnostjo, ki je vidno na vsakem koraku. Šolska stavba je energetsko sanirana, prenovljene so telovadnica, kuhinja in jedilnica, pa računalniška učilnica, knjižnica, učilnica naravoslovja ... Občina pa med drugim financira tudi dodatne programe, kot je poučevanje nemškega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, varstvo vozačev ipd. Župan Danijel Vrbnjak je izrazil besede zahvale vsem sedanjim in nekdanjim zaposlenim ter drugim, ki so tako ali drugače prispevali k razvoju šole. Zbrane je pozdravil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec, ki je izrazil veselje, da je lahko na slovesnosti ob tako visoki obletnici ter izpostavil uspešnost šole na različnih področjih. Izdali bilten, odprli igrala Slovesno prireditev so obogatili s kulturnim programom, v katerem je sodelovalo več kot 200 učencev in učiteljev, ki so s prepletanjem glasbe, petja in recitacij zbrane popeljali skozi zgodovino šole. Ob tej priložnosti so izdali bilten z naslovom Naših 120 let: 120 let slovenske šole, v prazničnem tednu pa so se razveselili tudi novih igral. V tem šolskem letu je sicer v šoli zaposlenih 57 delavcev, od tega 41 strokovnih delavcev in 16 ad-ministrativno-tehničnih delavcev. Vpisanih je 373 otrok od prvega do devetega razreda, razen drugega razreda, ki je enooddelčni, so vsi ostali dvooddelčni. Monika Horvat Foto: MH Foto: M H Podravje • Nagrade za inovativnost Dve priznanji na ptujski konec Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ)je tudi letos pripravila izbor inovacij Podravja. Med prejemniki priznanj so inovatorji iz družbe Talum in Šolskega centra (ŠC) Ptuj. Talumovci so za inovacijo avtomatske naprave za 2-D ravnanje ulitkov večjih dimenzij prejeli bronasto priznanje, višja strokovna šola ŠC Ptuj je prejemnica priznanja za inova-tiven pristop k trženju slovenskih kmetij. „Priznanje izročamo vsem, ki dokazujejo, da se krog inovativ-nega razmišljanja nikoli ne ustavi. Seveda je izbor spodbuda in zahvala podjetjem, ki se zavedajo, da inovativno razmišljanje ni naloga samo njihovih razvojnih oddelkov, ampak način delovanja celega podjetja in njegovega managementa, ki se zaveda pomena motiviranja za inovativno razmišljanje. Pa vendar ne smemo prezreti, da se v mnogih sredinah še ne zavedajo, da so inovativno razmišljanje in inovativne prakse edina možnost, ne samo razvoja, tudi obstanka. To izpostavljam tudi zato, ker primerjalni podatki ■ii&vugin o inovacijski uspešnosti Slovenije v zadnjih letih niso razveseljivi. Medtem ko inovacijska uspešnost Evropske unije enakomerno narašča in se je v mnogih članicah povečala, Slovenija izgublja kondicijo. Inovacijska zmogljivost Slovenije glede na povprečje EU od leta 2012 upada. Po ugotovitvah Evropske komisije so povezave, človeški viri in naložbe podjetij najmočnejše orodje inovacij v Sloveniji, visoke rezultate dosegamo pri mednarodnih znanstvenih publikacijah, jav-no-zasebnih publikacijah in sodelovanju inovativnih malih in srednjih podjetij z drugimi in podjetji, ki izvajajo izobraževanje na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Najšibkejša točka Slovenije so finance in podpora sistemu inovativnosti, opazna je tudi odsotnost tveganega kapitala,« je v nagovoru ob podelitvi priznanj za inovativnost poudarila direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. V skladu z razpisom za inovacije podravske regije je letos v razpisnem roku prispelo 18 inovacij, v inovacijske predloge je bilo vključenih več kot 80 inovatork in inovatorjev. Komisija je podelila štiri zlata, štiri srebrna in pet bronastih priznanj ter pet priznanj za prispevek na področju inovativnosti. m SS?- wwwstajefskagz-si sSr- w SUpnkdg; itQHüiW- «Stí?/ ¿ i Y / ■ VW-StSjCf Sle f JB. HHBT 1: k !i' - , ^RSCBE^SKI i ««j •'-■■•v.v. '••v.' ■ I je HnBI ■WÜ ■HHkHHHI^HaHl^bi Letos je bila trgatev pri Simoničevi domačiji še posebej vesela, saj je s slamo krita hiša v celoti prenovljena. Foto: SD Potrgali so 400 kilogramov grozdja, iz katerega so nato spre-šali 280 litrov mošta ter župana Alojza Benka zadolžili za kletar-jenje. Čeprav so vinsko trto pri Simoničevi domačiji posadili pred devetimi leti, je bila letošnja trgatev še posebej vesela, saj je ta s slamo krita hiša, ki je tudi trnovski kulturni spomenik, po dolgih letih propadanja slednjič zasijala v svoji nekdanji podobi. Člani bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike, društva za ohranjanje običajev iz Ločiča, turističnega društva in trnovske gospodinje so za to priložnost oblekli oblačila, ki so jih nosili naši predniki, in si ob delu zapeli, kot je to bilo vedno v navadi pri kmečkih spravilih. Manjkalo seveda ni niti domače jedače in pijače, poleg vseh dobrot pa so se »delavci« posladkali še s pečenimi kostanji. V hiši bo mogoče prespati Medtem ko je bila doslej skrb za Simoničevo domačijo, vzdrževanje okolice, vrta in vinsko trto razdeljena med več članov društev, bodo zdaj izbrali človeka, ki bo generalno odgovoren za vse, kar se na domačiji dogaja. »Kot sem že povedal, smo z obnovo hiše opravili prvi del naloge, zdaj pa nas čakajo še oprema in vsebina. Za opremo smo si preko Lasovega razpisa že zagotovili 17.000 evrov. Nekaj starega pohištva bomo restavrirali in postavili nazaj, drugo bomo kupili. Hiša bo na voljo za razne društvene prireditve, od 2022 pa jo bo mogoče tudi najeti in v njej prespati. Zdaj za začetek potrebujemo nekoga, ki bo skrbel za čiščenje objekta in košnjo za tekoče vzdrževanje, ko bo v hiši tudi oprema, pa bo treba razmisliti, kako jo bomo tržili, da ne bo zgolj strošek proračuna, ampak bo nekaj prinesla tudi nazaj. Za kakšno pravno obliko bo šlo, je stvar debate, najbrž pa kakšen zavod ali kaj podobnega. Sicer smo opravili veliko delo, ki pa ga nismo dokončali,« meni Benko in vabi vse, ki bi si želeli ogledati prenovljeno Simoničevo domačijo, da se oglasijo na občini, kjer bodo dobili ključe. SD torek • 12. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Korčula • Jesenski izlet družbe Radio-Tednik Ptuj in agencije ATP Na otok Marka Pola prišli in odšli z dežjem Prvič je na naših izletih za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika, ki jih organiziramo skupaj s turistično agencijo ATP, zatajilo vreme. Vremenarji so bili tokrat v napovedih zelo točni, čeprav smo nekateri le pričakovali, da so se pa tokrat ušteli. Kakorkoli že, prvi dežje na otok prišel po skoraj štirih mesecih, zato smo ,4 4 VV«1l jim ga privoščili. Nastanili smo se v hotelu Posej-don v Veli Luki, kjer se je rodil in je pokopan legendarni hrvaški pevec Oliver Dragojevic, ter si ogledali nekatere otoške zanimivosti, staro mesto Korčule, mestni muzej Kor-čule, rojstno hišo Marka Pola od zunaj, oljarno Zlokic, ki se ponaša z etnografsko zbirko oljkarstva in pridelave olivnega olja ter vinarstvo Dine, kjer smo pokušali vina te mlade kleti. Korčula je znana po avtohtonih vinih in ekstra deviškem olivnem olju. Imajo 40 oljarn, od tega v Veli Luki pet, na otoku raste kar 500.000 oljk. Lastnik oljarne Zlokic Jadran Zlokic je povedal, da jim pri obiranju oljk pomagajo tudi Ptujčani, ki so ga pred leti razveselili tudi „s strašilom", kurentom, kot ga je poimenoval, ki je postal sestavni del etnografske zbirke. Žal pa si nismo mogli ogledati Vele Spile, prazgodovinske jame, predvsem zaradi razmočenega terena. Gre za eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Evropi, ki prikazuje življenje v Sredozemlju v zadnjih 20.000 letih. Redno je sicer za oglede odprta med poletno sezono, razen ob nedeljah. Med zanimivostmi v Veli Luki je tudi cerkev Gospe Zdravja, ki so jo postavili leta 1886, po epidemiji kuge na otoku, ki je zahtevala veliko življenj. V Veli Luki po izgradnji nove marine beležijo izjemne rezultate na področju navtičnega turizma. S turizmom so se na Korčuli, ki obiskovalce navdušuje s svojimi naravnimi lepotami in bogastvom kulturne dediščine, začeli ukvarjati v 19. stoletju. Večji razmah se je začel po drugi svetovni vojni. Vela Luka ima kar 2.671 sončnih ur letno. Po velikosti pa je drugo največje mesto jadranskih otokov. Četudi je vreme močno nagajalo, to ni pokvarilo vzdušja, najbolj pogumni so se kopali, saj je bilo morje sorazmerno toplo glede na zunanje temperature. Zato pa je bilo več druženja in medsebojnega spoznavanja, kar so po koronskem Skupna fotografija letošnjih izletnikov je nastala v avli hotela Posejdon. Z lokacijo tik ob morju in lepo plažo je privlačna turistična destinacija. Letošnjo sezono so sicer uradno končali 30. septembra, a so ga za naš izlet ponovno odprli, tako je bil v celoti samo naš, da z zabavo in druženji, nekatera so trajala tudi do jutra, nismo motili drugih gostov. Direktor hotela Miljenko Gugič je z letošnjo turistično sezono v hotelu in Veli Luki nadvse zadovoljen. V večini turističnih objektov na Korčuli se približujejo številkam iz leta 2019. obdobju pogrešali vsi, pa tudi spoznavanja tekočih dobrot in vrhunskih domačih sladkih izdelkov, pridelkov letošnjih udeležencev izleta. Še posebej je bilo veselo ob večerih, živi glasbi skupine Smile in pevke Mili, vodenju Daliborja Bedenika, ki je tudi občasno zapel, Obiskali smo grob Oliverja Dragojeviča in spoznali pevčevega osebnega brivca, ki ga vsi poznajo pod imenom Brica. skupaj z Marjanom Nahbegerjem sta povabila na družabne igre z nagradami družbe Radio-Tednik Ptuj. Zapel je tudi Marjan Nahberger, pesmi, ki so povezane z oddajo oz. prireditvijo Z glasbo do srca, ki je letos stara 20 let. Borut Cvetko, direktor skupine ATP, in Patricija Peshev, strokovna sodelavka skupine ATP, ki je v času izleta praznovala tudi rojstni dan in razrezala praznično torto, sta se udeležencem izleta zahvalila za zaupanje, prav tako ekipi družbe Radio-Tednik Ptuj, glasbenikom, obenem pa opravičila vsem tistim, ki so bili nezadovoljni iz takšnih in drugačnih razlogov. Njihovi predlogi so dobrodošli, saj si prizadevajo, da bi bili njihovi potniki vedno in povsod zadovoljni. Za varno vožnjo pa so skrbeli vozniki: Perica, Danilo in Borut. V letu 2022 bodo v skupini ATP povabili na izlet v Severno Makedonijo, eno potnico so že izžrebali na zadnji zabavi v hotelu Posejdon. Dve potnici bosta skupaj z njimi obiskali praznično odeto Čazmo v decembru. Na spletni strani ATP je razpisanih še več izletov. MG TU RISi AGEN mr t a- turistična a ivtobusnr J govorni pr avtovle ijem vi Skupina Smile je z glasbo zabavala od jutra do večera. Staro mestno jedro Korčule je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sredozemlju. Mili, ki sicer večinoma nastopa v Avstriji, je s svojo energijo poskrbela za odlično zabavo. „Rada jo delim z ljudmi, ki mi tudi veliko dajo," je povedala. Udeleženci izleta so povedali Stanko Vegan: „Z ženo Štefko sva prvič na izletu družbe Radio-Tednik Ptuj in skupine ATP. Čudovito je bilo, prijetno smo se družili, spoznali nove prijatelje, bili spoštljivi drug do drugega, vse pohvale organizatorjem. Za nekaj dni smo se izklopili in pozabili na vse skrbi. Nekih napak nisva zaznala. Hotel je bil čist, hrana odlična." Branko Krajnc: „Izleta sva se udeležila z ženo Milko. Vsi so hvalili Velo Luko in Korčulo, zato sva se odločila, da bova tudi midva šla. Nič nam ni manjkalo, edino, kar je bilo narobe, je bilo vreme, sonca ni in ni hotelo biti. Vse je bilo odlično, tudi na avtobusu smo se imeli odlično. Verjetno bova še potnika na teh izletih." Marija Tili: „Prvič sem se udeležila tega izleta. Zelo mi je všeč, ker se rada zabavam. Vsaka sprememba mi je zelo pri srcu. S tem izletom sem nagradila sama sebe po dveh prebolelih rakih in dvanajst dni od kemoterapije. Trudim se, da živim naprej in se veselim." Matilda Tili: „Tudi jaz sem prvič na izletu družbe Radio-Tednik in skupine ATP. V redu je bilo. Kakšna vodička bi lahko bila boljša, da bi kaj več povedala. Drugih pripomb nimam." Aleksandra Gojkošek: „ Kolegica meje povabila, ker se izleta ni mogel udeležiti njen mož. Nimam pripomb. Superje, ni kaj izboljšati, pomembno je druženje." Marinka Krajnc"Zelo sem zadovoljna, da sem se udeležila tega izleta. Bila sem izžrebana. Manjka mi le mož, ker ni dobil dopusta. Moramo ga 'ponoviti', da bo prihodnjič še on zraven." Martin Golenko: „Moji vtisi so dobri. Ko grem kam, me nič ne moti, niti vreme. Zadovoljen sem z vsem. Glavno je, da se družimo, pojemo, plešemo. Če kdo s tem ni zadovoljen, ne vem, kaj bi še moralo biti boljše." Foto: MG Foto: MG Foto: MG Foto: MG Foto: MG 12 Štajerski Kronika petek • 15. oktobra 2021 Dravsko polje • Na glavni cesti reka pomij Razlilo se jih je 10 ton V ponedeljek pozno zvečer je zaradi trčenja na glavni cesti pri Pragerskem prišlo do razlitja deset ton gospodinjskih odpadkov (pomij), ki so dobesedno preplavile cestišče. Prikolica kamiona, ki je prevažal odpadke, se je prevrnila na bok, polomila varnostno ograjo ob cesti, iz nje se je razlila reka bioloških odpadkov. Posredovali so gasilci PGD Slovenska Bistrica, ki so kraj nesreče zavarovali, odklopili akumulatorja, posuli vozišče zaradi iztekanja pogonskega goriva in iz rezervoarja prečrpali okoli 50 litrov goriva. Delavcem avto vleke so nudili pomoč pri postavitvi vozil nazaj na kolesa, skupaj z delavci cestnega podjetja pa z vozišča očistili okoli deset ton bioloških odpadkov. Foto: 112 Ptuj Zaradi razsutih bioloških odpadkov je bila cesta Kidričeuo-Slouenska Bistrica s ponedeljka na torek zaprta celo noč. V nesreči sta trčili osebno in tovorno vozilo. „V ponedeljek nekaj pred 23. uro je 30-letni voznik osebnega avtomobila vozil po glavni cesti iz smeri Ptuja proti Slovenski Bistrici. Pred železniškim podvozom izven naselja Pragersko je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v tovorni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 27-letni voznik. Po trčenju se je tovorni avtomobil prevrnil na bok, iz njega so se po vozišču razsuli gospodinjski odpadki (pomije), ki jih je prevažal. Zaradi tega je bila cesta zaprta za ves promet do ponedeljka, do 5.50, ko je vzdrževalcem in gasilcem uspelo vozišče očistiti. Vozišče je bilo zaradi razsutega tovora močno spolzko. Vzdrževalci ceste so za čas zaprtja uredili obvoz," so dan po nesreči povedali na Policijski upravi Maribor. Po podatkih policije so reševalci oba voznika na kraju nesreče oskrbeli, vendar nobeden izmed njiju ni bil odpeljan na nadaljnje zdravljenje. Pri vozniku osebnega vozila so ugotovili prisotnost alkohola v organizmu. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu ga bodo kazensko ovadili. MZ Ptuj • Mestna organizacija RK Nihče ne sme ostati brez hrane V Mestni organizaciji Rdečega križa (MO RK) Ptuj, ki jo vodi Rozika Ojsteršek, so v okviru zadnje delitve hrane iz EU pomoči, pripravili in razdelili 110 paketov pomoči potrebnim. Gre za ljudi, ki jih oskrbujejo z nujno prehrano, ki so tudi brez naročilnic za pomoč Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Foto: Črtomir Goznik Prostovoljci MO RK Ptuj so za oktobrsko delitev hrane pripravili in razdelili 110 prehranskih paketov pomoči potrebnim v MO Ptuj. Pri svojem delu na terenu, na območju četrtnih skupnosti MO Ptuj, te potrebe odkrivajo njeni člani sami, saj nihče danes ne sme biti lačen. To so ljudje pod pragom revščine in onemogli, ki nimajo pomoči od družinskih članov, ki so skratka na nek način pozabljeni od vseh, stari od 65 do 96 let. Lani so se te potrebe sicer povečale, letos povečanja niso zabeležili. Le okrog 10 odstotkov ljudi pride po prehranske pakete osebno, vse druge pa ljudem pripeljejo na dom. Pri tem so tokrat sodelovali: Danica Žižek, Branka Smrečnjak, Helena Lutarič, Venčeslav Galun, Ignac Habjanič, Marija Arnuš, Teja Kodrič, Marjan Šenica in Sonja Pučko, ki je pomagala Roziki Ojsteršek. Prehranski paketi so vsebovali: mleko, olje, moko, riž, testenine, fižol v konzervi in pelate v konzervi. MG Podravje, Slovenija • Policijski čitalniki osebnih dokumentov Kupili so jih 251 za 213.000 evrov Slovenska policija se je opremila z novimi čitalniki osebnih dokumentov, tako imenovanimi skenerji. Nabavili so jih 251, zanje pa odšteli dobrih 200 tisočakov. Dosedanji so bili dotrajani, zato jih je bilo smotrno zamenjati, so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). Praktične izkušnje, ki so nam jih neuradno zaupali policisti, kažejo na to, da naj bi bili novi skenerji v primerjavi s starimi počasnejši. Stari naj bi osebni dokument prebral v dveh minutah, novi v sedmih. Si je mar Policija z nakupom naredila medvedjo uslugo? Skenerje se večinoma uporablja pri kontroli dokumentov na mejnih prehodih. Na GPU so pojasnili, da je hitrost vseh čitalnikov potovalnih dokumentov, ki so in so bili do sedaj v uporabi v Policiji za opravljanje mejne kontrole, približno enaka. Čas branja je odvisen od faz, ki jih branje dokumenta zajema, od vrste oziroma specifike dokumenta in vsebine, ki je zapisana na dokumentu. „V uporabi imamo različne dokumente (osebne izkaznice, potne liste, vizume, dovoljenja za prebivanje), ki jih je mogoče in ki jih v policiji strojno beremo (skeni-rajo, op. a.). Glede na vsebino bi te dokumente lahko razdelili na elektronske in navadne. Elektronskih je večina potovalnih dokumentov, ki poleg strojno berljivega zapisa (MRZ) vsebujejo čip za radiofre-kvenčno identifikacijo (RFID). Navadni dokumenti vsebujejo le strojno berljiv zapis MRZ. Od vsebine, ki jo dokument vsebuje, je odvisna hitrost branja. Mejni policisti so OLJCIJA Neuradno naj bi bili novi čitalniki osebnih dokumentov počasnejši od starih, zaradi česar naj bi tudi postopki na mejnih prehodih trajali dalj časa. Na Policiji so navedli, da je hitrost novih in starih čitalnikov približno enaka. dolžni izvajati postopek temeljite mejne kontrole, ki zajema vizualni in strojni pregled dokumenta s preverjanjem oseb in dokumentov po nacionalnih in mednarodnih policijskih evidencah. Strojni pregled dokumentov zahteva branje MRZ in RFID čipa, če ta na dokumentu obstaja." Policija je kupila 251 novih čitalnikov, doslej so jih 223 vgradili na mejnih prehodih. Vgrajeni so tudi na drugih policijskih enotah, in sicer na policijskih postajah Cerknica ter Ribnica, postaji za izravnalne ukrepe Ljubljana, postaji za letalski promet Brnik, pomorski postaji Koper, upravi za informatiko in telekomunikacije ter službah za operativno podporo na policijskih upravah Celje, Koper, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. Država je za 251 čitalnikov odštela 212.700 evrov, 75 odstot- kov vrednosti nakupa so pokrili z evropskimi sredstvi iz sklada za notranjo varnost. Cena enega čital-nika je 847 evrov, vgradnja in petletno vzdrževanje bosta v obdobju garancijske dobe do junija 2025 brezplačna. Čitalnike je dobavilo podjetje Cifra. Policija se je za zamenjavo odločila, ker so bili dosedanji čitalniki stari šest let, dotrajani ali v okvari. Mojca Zemljarič Slovenija • Sindikat policistov o pritiskih delodajalca Opozorila pred odpovedjo so anomalija Izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, ki so se v policiji dogajala v zadnjem letu, so prešla vse normalne meje, zato je treba onemogočiti zlorabo tega instituta, je ob začetku zbiranja overjenih podpisov, potrebnih za vložitev predloga novele zakona o delovnih razmerjih v DZ, povedal Adil Huselja iz Sindikata policistov Slovenije. Huselja je poudaril, da so se za aktivnosti za spremembo zakona, s katerimi bi omejili možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, odločili zaradi pritiska generalnega direktorja policije ob varovanju državne proslave 25. junija. »Takrat je bilo najprej delo policistov ocenjeno kot strokovno, zakonito, učinkovito in dobro, po nekaj dneh se je mnenje obrnilo in navkljub ugotovitvam strokovnega nadzora /.../, da je bilo vse zakonito, učinkovito in strokovno, so trije vodstveni uslužbenci Policijske uprave Ljubljana prejeli opozorilo pred odpovedjo,« je navedel in dodal, da v sindikatu to doživljajo kot velik pritisk na vodstveni kader in slehernega policista, saj da je lahko vsakdo, četudi delo opravi zakonito in strokovno, deležen enakega ukrepa, ob drugi »kršitvi« pa ostane brez dela. Možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja je, tako Huselja, anomalija, ki je prisotna že predolgo ter ustvarja veliko stisk in pritiskov med zaposlenimi, »ne zgolj v policiji, temveč tudi drugod«. Te stiske se po njegovih besedah prenašajo iz delovnega okolja tudi v družinsko okolje, posebej velike so takrat, ko so opozorila pred odpovedjo izrečena »brez pravne podlage, brez prave kršitve«, »kajti posameznik se ne more pritožiti, ne more podati zagovora in v nekaterih primerih se opozorilo izreče celo brez predhodnega razgovora z osebo, ki to opozorilo izreče«. »Želimo enostavno, da se pre- neha s tem ukrepom,« je poudaril sindikalist. Njihova novela bi sicer veljala za vse zaposlene, tako v javnem kot zasebnem sektorju. 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, kot jo predlaga Sindikat policistov Slovenije, je začel teči v sredo. Zadnji dan za zbiranje 5000 podpisov, ki so potrebni za vložitev predloga novele v DZ in začetek zakonodajnega postopka, je 11. december. STA Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. Danes bo povečini sončno, predvsem v vzhodni polovici Slovenije sprva pretežno oblačno. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem do 18 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo povečini sončno, v soboto v notranjosti Slovenije občasno zmerno oblačno. 4-dnevna napoved za Podravje I Petek i Sobota Nedelja j r Ponedeljek 16.10.2021 % 18.10.2021 % 8 7 7 7 Dopoldan □opoldan □opoldan Dopoldan 13 14 14 17 Po po klan Popoldan Popoldan Popoldan A mi Hitrost vetra1.3mfe Vir: ARSO petek • 15. oktobra 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica Ptuj • 21 odličij za Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj Navdušeno priporočam Izjemni uspeh dveh mladih pianistov Doslej je bil naslov rubrike, ki jo pravkar berete, cenjene bralke in bralci, enak naslovu knjige, ki sem jo priporočala. Tokrat je drugače, ker je knjiga naslovljena po priimku družine; s priimkom, ki si ga nikakor ne morem zapomniti, pa tudi jezik se mi je lomil pri izgovarjanju besede Houwelandtovi. Verjetno zato, ker mi nemško govorno področje ni prav blizu. A zelo blizu je prevajalki Tini Štrancar, ki je roman Houwe-landtovi prevedla. Nimam sicer strokovne podlage, ki bi omogočala vrednotenje prevoda, vendar mi bral-ski občutek pravi, da je Štancarjeva znova opravila odlično delo. Znova sem zapisala, ker je mlada prevajalka doslej podpisala 40 prevodov, kakor je videti v vzajemni knjižnični bazi (Cobiss), in njeno področje sta poezija in proza. Da je vešča prevajanja vezane besede, je razbrati tudi iz romana Houwelandtovi, saj je avtor John von Düffel (1966) izjemno tankočuten, poetičen in psihološko poglobljen pripovedovalec zgodbe o posebni družini, ki pa v resnici ni nič posebnega. Poseben je slog in posebna je pripoved, ki sicer zahteva od bralca nekoliko bolj zavzeto bralsko kon-dicijo, če lahko tako rečem. Prvi del romana začenja z glavnim junakom, kmalu osemdesetletnikom Jorgejem, ki vsak svoj dan v Španiji, kamor se je z ženo Esther preselil iz nemške domovine, začenja s plavalnim podvigom. Vitalni starec obožuje morje, plavanje, tišino in podmorski svet. Na začetku izvemo, da Jorgeju ni do praznovanja častitljivega rojstnega dne, saj ne potrebuje zabave. Pripoved nato nadaljuje, oziroma začenja svojo Thomas, Jorgejev prvorojenec. Kako in kaj nadaljuje svojo zgodbo Esther. In tako izmenjaje in nekako romaneskno ritmično pripoveduje zgodbo še Jorgejev najstarejši vnuk Christian, ki zaključi prvi del romana na strani štiriinpetdeset, ko med drugimi tudi izreče željo svoji partnerki Ricardi, da si želi otroka z njo, a ne dobi odgovora. Za bralski občutek navajam prvi odstavek drugega dela romana, ki najprej pripada Jorgeju: Gora je potonila v soncu. Pobočje se je bleščalo še bolj kot nebo, pot pred njim je migotala. Pod njegovimi koraki je drhtela svetloba. Ne da bi se ustavil, je Jorge privzdignil klobuk, s katerim se je hotel zaščititi pred opoldansko vročino, in si z dlanjo obrisal čelo. Jorge ni maral klobukov, nad glavo ni hotel imeti drugega kot prosto nebo, toda ob pol treh je bilo sonce še vedno tako visoko, da se je moral hočeš nočeš sprijazniti s tem abotnim kosom rafije med seboj in Bogom. Tretji del romana začenja na strani 127 z Jorgejem: ... Tako dolgo je lahko ostal, ker mu je bolečina dala čas. Domala prost je potoval po vodi gor in dol v nežni, mili svetlobi, ki ni izdajala še ničesar o neizprosnosti, ki jo bo nad pokrajino prinesel dan. Jorge je užival ob toplem trzljaju trepalnic jutra na koži. Kopal se je v svetlosti, obdan z breztelesnim plesom luči na v sanje potopljeni gladini, presvet-ljenimi z dolgimi iskrami, ki jih je v morje vlivalo sonce, medtem ko se je vse naokoli prebujalo jutro . Četrti del romana je najkrajši (str. 261 do 272) in je prvoosebna pripoved Christiana, pravzaprav je to njegov nagovor, ki bi bil jubilejni rojstnodnevni pozdrav dedu Jorgeju, ki ga je v resnici videl le nekajkrat v življenju, in še to zelo na kratko, ampak govor je namenjen družini in vsem zbranim ob dedovem pogrebu. Ta zadnji del romana je odrešujoč, saj pojasni, kako vredne so vezi med vnuki in dedi, med očeti in sinovi, med družinskimi člani, pa čeprav je družinsko življenje razdrobljeno, oddaljeno in razseljeno, neskladno in celo do skrajnosti odljudno. Toda in predvsem povsem človeško. Roman Houwelandtovi, vezan v mehke platnice, knjiga v rjavih tonih in s črnim hrbtom, s portretom, fotografijo kratko pristriženega moškega srednjih letih, z očali, izza katerih portretiranec jasno zre v bralca z nekoliko pomenljivim pogledom in tankimi, za nianso v nasmešek razpotegnjenimi tankimi ustnicami, sem kar nekaj časa prelaga po bralski polici. A ko sem začela brati, enostavno knjige nisem mogla odložiti, čeprav se mi je večkrat dozdevalo, da se bo zgodilo nekaj strašnega, da bo prišlo do razkritja nekega grozodejstva. Ker ves čas se zdi, da so glavni člani družine, vsak po svoje, nekako patološki. In kar z nekim strahom sem se prebijala do konca knjige, ki je pravo olajšanje in z gotovostjo trdim, da je ta knjiga hvalnica družini, človečnosti, tudi tedaj, ko se vse zdi drugače. Roman Houwelandtovi je izšel pri založbi eBesede z urednikom Jožetom Pianom, jezikovni pregled je delo Aleksandre Kocmut, korekture Marjane Klemenc, slovenski prevod je izšel s pomočjo fundacije TRADUKI. Liljana Klemenčič V lanskem šolskem letu so učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj dosegli 21 odličij na različnih glasbenih tekmovanjih. To je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, za kar je krivec v prvi vrsti epidemija. Veliko tekmovanj je bilo namreč odpovedanih. Kot je povedal Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, je udeležba na tekmovanjih ogledalo njihovega dela: »Na njih sodelujejo najboljši izmed učencev, naši ,dragulji', na katere smo izjemno ponosni.« Med najbolj nadarjenimi in sposobnimi učenci ptujske glasbene šole sta tudi Patrik Kmetec in Nyree Zora Curnick, ki sta dosegla izjemen uspeh na mednarodnem glasbenem tekmovanju Crand Prize Virtuoso Competition Salzburg. Oba sta učenca klavirja pri profesorju Marjanu Pačiju, ki je z njunim delom izjemno zadovoljen. »To je res velik in odmeven uspeh za našo glasbeno šolo, saj so na tekmovanju sodelovali glasbeniki iz 71 držav sveta,« je povedal Pači. Za ogled posnetka 180 evrov In kako tekmovanje sploh poteka? Najprej so v Salzburg poslali posnetke, ki jim prisluhne strokovna žirija in med njimi izbere najboljše. Starši morajo za sodelovanje na tekmovanju plačati 180 evrov, kar je precejšen znesek. »Tistim, ki osvojijo priznanja, vrnemo denar,« je dodal Pači. Konec avgusta so nato v Salzburgu pred publiko nastopili vsi prvo- in drugouvrščeni. Patrik je letos, že tretje leto zapored, osvojil prvo mesto (v kategoriji od 9 do 12 let). V Salzburgu je brez napake zaigral Chopinov preludij in navdušil občinstvo. Osvojeno priznanje mu veliko pomeni, saj veliko časa namenja igranju klavirja. Vadi prav vsak dan in nikoli mu ni težko sesti za klavir in igrati. »Na zaključni prireditvi v Salzburgu je bilo super, tudi tremo mi je uspelo premagati s pomočjo staršev, ki sta me spodbujala,« je povedal Patrik, ki obisku- Patrik in Nyree sta se vrnila iz Salzburgs z izjemnim uspehom. je četrti razred klavirja na ptujski glasbeni šoli. Njegova želja je, da bi nekoč postal profesionalni pianist. 13-letna Nyree presenetila Nyree Zora Gurnick se je omenjenega tekmovanja udeležila prvič in tako odmevnega rezultata ni pričakovala, zato je bila še toliko bolj navdušena nad osvojenim drugim mestom. Na klavir je brez napake zaigrala zelo zahtevno skladbo Mali preludij v C-molu, Johana Sebastiana Bacha. Kot je povedala Nyree, ki je stara 13 let, zelo rada igra klavir in temu posveča zares veliko svojega prostega časa. Tudi ona želi postati pianistka, in sicer je njena želja, da učenje klavirja nadaljuje na Konservato-riju za glasbo in balet Maribor in nato na Dunaju. Pači: »Izjemnih rezultatov ni brez resnega dela« Tako Patrik kot Nyree pa ne bi bila tako uspešna brez resnega dela. Po besedah nujnega profesorja Pačija mora biti mentor zelo zahteven in strog, učenec pa mora na drugi strani slediti njegovim navodilom in jih spremljati. »Ko se pripravljamo na mednarodna tekmovanja, so pomembni najmanjši detajli oz. interpretacija kot celota. Skladba naj bi bila zaigrana na nekem umetniškem nivoju, seveda prilagojeno starosti otroka. Da so pravilno zaigrane note in ritem, pa je tako samoumevno,« je še pojasnil Pači. Estera Korošec Markovci • Ob Festivalu mlade literature Urška Aljoša Toplak med finalisti izbora Danes bo v Slovenj Gradcu razglasitev zmagovalca Festivala mlade literature Urška. Med finalisti je mladi literat Aljoša Toplak iz občine Markovci. Na natečaju sodeluje s kratko prozo, opisom potovanja po Kitajski. »Uvrstitev med finaliste pomeni za avtorja priložnost, da se s svojim delom pokaže pred slovenskimi literati in si prisluži pečat kakovostnega avtorja, kar za njegovo ustvarjanje pomeni pozornost bralcev in založb,« je o nominaciji dejal Toplak, ki ga boste s potopisnim zapisom s Kitajske lahko kmalu spoznali tudi bralci Štajerskega tednika. Regijski selektor festivala Nino Flisar je njegovo literarno delo ocenil takole: »Med proznimi besedili me je najbolj prepričala potopisna kratka zgodba Panzihua. Gre za opis potovanja po Kitajski v času izbruha koronavirusa. Zgodba bazira na vzdušju popotovanja po tuji deželi, ki je jezikovno zelo čutno nazorno, saj kar podoživljamo po-potniško utrujenost in druge tegobe. Gre za zgodbo o globaliziranem svetu, kjer so telefoni postali ribe babilonke, ki služijo za glasovno komunikacijo med govorci različnih jezikov (včasih je to tudi vir komičnih vložkov). Soočanje s tujo, nam eksotično kulturo je podano preko vsakdanjih, običajnih, celo banalnih stvari in dogodkov. Kakovost besedila je nedvomno v tem, da je slog Foto: zasebni arhiv 25-letni Aljoša Toplak piše kratko prozo. Na festivalu Urška se predstavlja z zgodbo potovanja po Kitajski. v soglasju z vsebino, saj z ničimer noče preusmeriti pozornosti s toka pripovedi nase - vedno je v funkciji zgodbe. Prav posebej posrečeno in strukturno pomembno je ponavljanje določenih kitajskih besed in fraz v različnih kontekstih skozi celo zgodbo.« V finale izbora 20., jubilejnega Festivala mlade literature Urška se je uvrstilo pet literatov, ki se bodo potegovali za naziv uršljan/uršljan-ka leta 2021. Zmagovalca bo izbrala državna selektorica in večkrat nagrajena pisateljica Nataša Kram-berger. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo zmagovalcu omogočil izdajo knjižnega prvenca in udeležbo na mednarodnem literarnem festivalu na Češkem. Na natečaj, ki poteka pod okriljem revije Mentor, se je letos prijavilo 86 kandidatov in kandidatk, starih med 15 in 30 let. Predstavili so se na šestih regijskih srečanjih. Najprej so izbrali 19 nominirancev, izmed teh se jih je pet uvrstilo v finale. To so Alex Kama Devetak, Tadeja Logar, Veronika Razpotnik, Aljoša Toplak in Zala Vidic. MZ 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 15. oktobra 2021 Zdravstveni nasveti Gripa, covid-19 ali prehlad? Pretekla sezona majhnega pojavljanja virusnih okužb nas ne sme uspavati. Gripe v Sloveniji nismo potrdili, pa tudi v drugih državah v Evropi je bilo primerov gripe zelo malo. Malo je bilo tudi drugih virusnih okužb, ki povzročajo prehlad. Vse to zaradi strogih ukrepov za preprečevanje širjenje okužbe z novim koronavirusom. Največ je k temu doprineslo zaprtje šol in vrtcev, navodila o nošenju mask, razkuževanju rok, delno tudi delo od doma, zaprtje javnih institucij in drugo. Z začetkom novega šolskega leta pa smo močno in hitro zakorakali v čas virusnih okužb. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zlasti med otroki bistveno več okužb dihal, kot je bilo to v preteklih letih v istem obdobju. Ponekod v Evropi poročajo tudi o prisotnosti virusa gripe. Vsi pa poročajo o velikem številu hospitalizacij zaradi respiratornih obolenj. Kako bi lahko na podlagi bolezenskih znakov razločevali med gripo, prehladom in covidom-19? Odgovor je, da zelo težko. V tem trenutku še vedno prej pomislim na covid-19, saj so primeri gripe še redki, pri prehladu pa se ne pojavi tako visoka temperatura, niti tako intenziven kašelj in utrujenost. Pri gripi so najbolj značilni nenadna visoka temperatura, bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Simptomi covida-19 so zelo različni. Med vodilnimi so poleg vročine z mrzlico še kašelj, izčrpanost, ki Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič napreduje, glavobol, ki traja nekaj dni, ter izguba okusa in voha. Pri otrocih se pojavi tudi driska. Znaki prehlada so blažji. Če se pojavi vročina, ta ni visoka, kašelj je produktiven, značilen je izcedek iz nosu, ki je v začetku voden in potem postane gostejši, pogosto je tudi kihanje in vneto grlo. Če se pojavijo znaki, ki bi bili lahko posledica okužbe z gripo ali novim koronavirusom, je treba nemudoma poklicati zdravnika ali urgentno službo. Oseba z bolezenskimi znaki naj ostane doma. Tudi to je pomemben ukrep za preprečevanje širjenja okužb. Obravnava bolnika poteka dvotir-no, in sicer je treba izvesti testiranje in vzporedno bolnika zdraviti. Do izvida testiranja bolnika v zdravstvenih ustanovah obravnavajo, kot da je pozitiven. Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Zdravstvena stroka tudi v tem letu poziva k obsežnejšemu cepljenju proti gripi. S tem želijo preprečiti, da bi ob hkratnih zapletih zaradi gripe, zaradi katerih je bilo pretekla leta veliko bolnikov sprejetih v bolnišnice, in ob sorazmerno visokem številu obolelih za covidom-19, odpovedal zdravstveni sistem. Že leto in pol se srečujemo s težavami glede (ne) dostopnosti nekaterih zdravstvenih storitev. In sočasna prisotnost obeh okužb bi lahko stanje še poslabšala. Tudi mikrobiološki laboratoriji imajo omejene zmogljivosti. Zdaj se pretežno ukvarjajo s testiranjem na covid-19, v primeru gripe pa bodo potrebni tudi odvezami brisov in testiranje na viruse gripe. Cepljenje ni edini ukrep, je pa zagotovo najučinkovitejši ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem proti gripi se lahko zaščitimo vsaj proti eni bolezni. Posebej je cepljenje proti gripi priporočljivo za starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice, osebe z zelo povečano telesno težo in za otroke od 6 mesecev do dveh let starosti. Še vedno pa moramo upoštevati vsa druga priporočila za preprečevanje širjenja okužb. Z nošenjem mask, umivanjem in razkuževanjem rok, prezračevanjem prostorov, vzdrževanjem medsebojne razdalje ipd. lahko jot posamezniki naredimo veliko za to, da omejimo širjenje virusnih okužb in omogočimo otrokom, da obiskujejo vrtec in šolo, študentom spet normalen študij, delo na delovnih mestih, vsem možnosti za različne oblike druženje in udejstvovanja. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tedenski mikroskop Kaj je imunsko staranje in kako ga upočasnimo S starostjo imunski sistem postane manj učinkovit pri spopadanju z okužbami in manj odziven na »dražljaje« okolja. Hkrati je staranje imunskega sistema povezano s kroničnim vnetjem, kar povečuje tveganje za veliko bolezni in bolezenskih stanj, ki so povezana s starostjo. Kako lahko ohranjamo zdrav imunski sistem in kako se boriti proti imunskemu staranju? Prirojena in prilagodljiva imunost Živimo v času visoke pričakovane življenjske dobe. Vendar pa nas je naša dolga evolucijska zgodovina prilagodila različnim življenjskim slogom (in celo življenjski dobi) in ti so se drastično spreminjali. Posledično naša imunost s starostjo začne ne le slabeti, temveč postane imunski sistem tudi tako rekoč neuravnotežen. Tukaj lahko govorimo o prirojeni imu-nosti in prilagodljivi imunosti. Dobra novica je, da lahko že z vadbo in ustrezno prehrano uravnavamo in vzdržujemo zdravo imunost tudi v starosti. Prirojena imunost je naša prva obramba pred okužbami iz okolja, prilagodljiva imunost pa je odgovorna za spominjanje in napadanje določenih patogenov. Ta sčasoma izgublja sposobnost obrambe pred virusi, bakterijami in navsezadnje pred glivami. Staranje in prirojena imunost »Čeprav je vnetje del običajnega popravljalnega odziva za zdravljenje in je ključnega pomena za varovanje pred bakterijskimi in virusnimi okužbami ter škodljivimi povzročitelji iz okolja, niso vsa vnetja dobra. Ko se vnetje podalj- ša in vztraja, lahko postane škodljivo,« trdijo avtorji študije v reviji Frontiers in Immunology. Po začetni okužbi ali poškodbi imunski sistem mlajših preide na protivnetni odziv. Zdi se, da se to pri starejših ne dogaja na enak način, prav tako ne tako učinkovito. To je posledica kopičenja »starih« imunskih celic. Staranje in prilagodljiva imunost Preko adaptivne imunosti se imunski sistem nauči prepoznati in nevtralizirati določene patogene. Vrsta imunske celice, imenovana T-celica, ima ključno vlogo pri prilagodljivi imunosti. Med okužbo se »naivne« T-celice naučijo prepoznati vpleten patogen. Nato se diferencirajo v celice, ki so specializirane za pripravo prihodnjih imunskih odzivov na isti patogen. Skupno število T-celic ostaja konstantno vso življenjsko dobo, toda bazen naivnih, nediferenciranih celic se z leti nenehno krči, saj se vse več celic zavezuje, da se spopadajo s specifičnimi okužbami. Kot rezultat tega telesa starejših odraslih postanejo manj sposobna vzpostaviti učinkovite imunske odzive na nove okužbe. Iz istega razloga cepljenja izzovejo šibkejše Foto: Profimedia/M24 odzive starajočega se imunskega sistema, zato zagotavljajo manj zaščite. Kako »preprečimo« staranje celic Prav nič ne more v celoti ustaviti staranja in denimo povzročiti, da bi bili večno lepi, mladi, vitalni in tako rekoč fit. Obstaja pa določen življenjski slog, ki nam pomaga, da ohranjamo zdravo telo, vzdržljiv imunski sistem in da se uspešno borimo proti »dražljajem« okolja, ki niso vedno pozitivni. Predvsem je pomembna redna telesna aktivnost, ki dokazano močno vpliva na imunski sistem. Skeletne mišice proizvajajo vrsto beljakovin, imenovanih miokini, ki zmanjšujejo vnetja in ohranjajo imunsko funkcijo. Zato je smiselno, da nas ohranjanje mišične mase ščiti pred okužbo in različnimi bolezenskimi stanji, ki so tesno povezana s kroničnim vnetjem. Nadalje je pomembna zdrava, uravnotežena prehrana, ki obsega velike količine sadja in zelenjave, zmerne količine rib in belega mesa, majhne količine rdečega mesa ter izogibanje škodljivim sladkorjem. T. D. Pomagajmo si Nikar ne ignorirajte utripajoče bolečine Čeprav migrena v povprečju prizadene skoraj dvanajst odstotkov svetovne populacije in je v Evropi eden vodilnih vzrokov invalidnosti, o(b)staja še mnogo bolnikov brez prave diagnoze in ustreznega zdravljenja. Migrena je posebna nevrološka bolezen. Vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča. Pogosto je omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo na svetlobo, zvoke in vonjave. Med sprožilci migrene so vsi tisti dejavniki, ki posameznika vržejo iz njegovega stalnega bioritma: občutljivost za vreme in za močno svetlobo, hormoni, sprememba ritma spanja, hrana, telesni napor, nekateri vonji. Že samo zavedanje, da obstajajo sprožilci, lahko bolniku pomaga preprečiti veliko napadov ali pa se nanje ustrezno pripraviti. V pomoč so blagi analgetiki, še prej pa je dobro poskusiti z različnimi metodami: z lažjo prehrano, izogibanjem kavi, z dodatki, kot sta magnezij in Qio, akupunkturo, počitkom ... V zadnjem desetletju se je zdravljenje hudih migren tudi revolucionarno spremenilo, saj so odkrili nov razred zdravil, ki delujejo preko akti- vacije določene podskupine sero-toninskih receptorjev. Ta zdravila, triptani, zelo učinkovito ustavijo začetek migrenskega glavobola. Brez diagnoze Migrena je pogostejša od slad-kome bolezni, epilepsije in astme skupaj ter močno vpliva na življenje več kot desetine svetovnega prebivalstva, a je še vedno slabo prepoznana in diagnosticirana. Tudi v Sloveniji kar petdeset odstotkov ljudi, ki živijo z migreno, nima diagnoze. Pri mnogih bolnikih namreč napadi niso pogosti, saj se v povprečju pojavijo štirikrat na leto, zato se ne odločijo za obisk zdravnika in si pomagajo sami. Po drugi strani pa je težava tudi v slabi ozaveščenosti tako bolnikov (v tujini so sicer dobro organizirana društva za migreni-ke, medtem ko jih pri nas ni) kot splošnih zdravnikov glede migrene. Nujno ozaveščanje Preprečevanje migrene in oza-veščanje o njej sta pomembni, saj prispevata k izboljšanju kakovosti življenja ljudi s hudo migreno. Po- datki namreč kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da pri osebah z migreno trpijo medsebojni odnosi ter da je pri osebah z migreno skoraj dvakrat bolj pogosta depresija. Tea Dečman Hud glavobol lahko traja tri dni Migrena je kompleksna nevrološka motnja, ki se pojavi v obdobju pubertete (pri otrocih se praviloma kaže kot bolečina v trebuhu, tako imenovana trebušna migrena), največji vpliv pa ima v najbolj produktivnih letih, med 35. in 55. letom starosti. Nagnjenost k migrenam je genetska in je med ženskami skoraj trikrat pogostejša kot med moškimi. Gre za hudo kljuvajočo bolečino, ki se največkrat začne na eni strani glave in se nato lahko tudi razširi. Napadi prihajajo v valovih in trajajo do tri dni, pri nekaterih posameznikih celo ves teden. Večina doživi od enega do tri napade na mesec, o pogosti oziroma hudi migreni pa govorimo takrat, ko jih je več kot deset na mesec. Prvi znaki se pokažejo že nekaj dni prej, ko se pojavijo motnje razpoloženja in koncentracije ter utrujenost. Včasih se opisanim znakom pridruži še migrenska avra, ki traja kratek čas - od nekaj minut do eno uro - in se kaže z različnimi vidnimi, senzoričnimi in motoričnimi simptomi ali kombinacijo vseh teh pojavov. Po navadi se pojavi tik pred nastopom glavobola in običajno izzveni do začetka glavobola. Najbolj prepoznaven del migrene pa je hud glavobol, ki lahko traja tudi do tri dni. Vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem ter povečano občutljivostjo za svetlobo, zvoke in vonjave. Ko glavobol preneha, je razumljivo, daje bolnik čisto izčrpan, utrujen in nezmožen dela. Foto: Dreamstime/M24 petek • 15. oktobra 2021 Za kratek čas Štajerski 1S jama v sz. Španiji s stenskimi slikami iz poznega paleolitika domačin onstran atlantika poznamo naravni in desetiški voznik skuterja ženska, ki podaja nenaravne poteze obraza primorsko naselje ob cesti uubuana-koper nas pravnik (lojze) zimzeleni grm, tamariska evgen JURIf nogometni klub iz dunaja bosanski kraj sz.od sarajeva posledica odriva od tal najvefle jezero v etiopiji kosovski odvetnik vllasi staroger-manska pismenim Šahovski kmet ?ker, ko, da, ce predfenič. mesto na cipru pripadnica arijcev politična zaščita begunca nekatere ponoči nosi neznani pisatelj derivat amoniaka ploven evropski veletok ovratna ruta «s* nemški jsika skladatelj vilikiua rufFDHFDl premera lwt"ntk) egipčanski sončni bog gospodova molitev žlahtni plin (znak Kr) hrvaško mesto v dalmaciji druga koordinata op. pevka pusar jerič dzamua v kairu nekdanja ruska tenisačica safina lok, izražen v kotnih minutah tnalo fevdalni podložnim nogometaš džeko PRITRDILNI« zoran ubavič prikrit posmeh thomas eliot spanski tenisač (rafael) _ grška domačini boginja, iz upodo-čičarije bljena s sovo produkt žganega apnenca mesto v piemontu mlečni izdelek revež, siromak reka v mandžuriji duhovnik, kimasuje Stefan tonkli družina zveri E3 fordov malček nas gledališki režiser (mile) mera za vino (561) moja draga? iva zormana indijski bog ljubezni avtor: marjan grabner italijanski režiser (pupi) Je vrhnje, navadno zaščitno delovno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa. Tradicionalno je to majhen kos tkanine z naborki, ki se zavezuje zadaj v pasu. Nosi se ga za zaščito obleke. Na koncu 19. stoletja so bili del modne obleke, saj so bili narejeni tudi iz svile in obrobljeni s čipko, v 20. stoletju pa ni bilo več modno oblačilo. V 50. letih so se pojavile kratke in dolge različice iz zelo vzorčastega bombaža, ki je tedaj postal priljubljeno domače oblačilo. AMAT - predfeničansko mesto s templjem na južni obali Cipra, HALIT - rudnina kalijev klorid, kamena sol, TANA - jezero v severovzhodni Afriki Slovenija, Češka • Predstavitev Slovenije v zlati Pragi Nastopili tudi kulturniki iz Haloz Konec avgusta letos seje v Pragi odvijal veliki slovenski kulturni festival pod imenom Slovenija v Pragi. Slovenske barve, slovensko umetnost, tradicijo, navade in običaje so predstavljale različne vokalne, folklorne in instrumentalne skupine iz Slovenije. Na hladno avgustovsko jutro so se člani Kluba Halonga z avtobusom podali proti prestolnici Republike Češke, proti zlati Pragi, kot ji pravijo. Dolgo enajsturno pot so popestrili glasbeniki, ki so prepevali in igrali. Seveda pa tudi okusni sendviči niso manjkali. Namestili so se v Olympic Hotelu, kjer je potekal otvoritveni večer festivala. V Pragi jih je nagovorila Tanja Strniša, veleposlanica RS, in vsem sodelujočim skupinam podelila festivalske table in certifikate. Petek so izkoristili za ogled Prage. Najprej so se peljali z ladjico po čudoviti Vltavi in si ogledali praški grad. V soboto je bil festivalski nastop na tradicionalni kmečki tržnici, kjer so se predstavili Halonga potepuhi z mezzosopranistko Karmen Ivančič, Mi trije (Daniel Polajžer), Ljudske pevke iz Zavrča ter ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm. Nastopili so pod skupnim imenom Halonga. Na nastopu so se odlično odrezali in predstavili domačo glasbo in ljudsko pesem širši množici. Poskrbeli so za vese- lo vzdušje, ki se je širilo po celotni Pragi. Popoldan so si ogledali nastope drugih skupin. Zvečer pa je še v sklopu festivala potekal tudi nastop v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega. Naslednje jutro so se odpravili domov. Tudi na poti domov ni manjkalo dobre volje in pesmi. Kot spremljevalci kulturnega dogodka Slovenija v Pragi so se potovanja udeležili tudi člani študijskih krožkov Kluba Halonga. Vedo, kako pomembni so druženje, spoznavanje novosti, kulturno udejstvovanje in Foto: arhiv kluba Halonga spremljanje različnih dogodkov. Vsi skupaj so veseli, da so se lahko udeležili tega festivala in tako doprinesli k večji prepoznavnosti Haloz in Slovenije. Udeleženci festivala so iz Prage odnesli lepe spomine, bogate izkušnje in nova poznanstva. Štiridnevni festival v Pragi je organiziralo Društvo KVRS v okviru blagovne znamke Si.In (Slovenija v), v sodelovanju s Svetovno festivalsko asociacijo WOFA ter agencijo Jerome Incoming ltd. Zdenka Golub Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Rezultati se bodo bleščali in bodo briljantni. Zadali si boste nove naloge in obveznosti. Ljubezensko življenje bo temeljilo na strasti in pomembno vlogo igra pogovor. Ne pozabite na tiste reči, ki jih imate radi. Na svoj način se boste podali v skrivnostne ali detektivske vode. BIK (21. 4. - 20. 5.) Zdi se, da se boste okopali v vodah čiste ljubezni. Čeprav sprejemate veliko novosti in intenzivne energije, vas val sreče ne bo zapustil. Zanimivo je, da se od ljudi naučite sodelovanja. Čas je, da po potrebi zaprosite za pomoč. Na delovnem mestu veliko pogovorov. Zavihati boste morali rokave in se lotiti dela in obveznosti. Problemi, ki jih piše življenje, so rešljivi in pomaga pogovor. Vrnili se boste v preteklost in določene stvari analizirali. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in mineralov. V ljubezni se boste lotili skupne prenove. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Intuitivni signali se bodo le še okrepili. Energije bo dovolj. Kos boste vsem nalogam in projektom. Zdi se, da boste morali postati bolj prožni in zaupljivi. Sreča se vam nasmiha v umetniškem ali kreativnem izražanju. Delajte z otroki. V ljubezni bo vaš adut romantika. J LEV (23. 7. - 22. 8.) Plamen domačega ognjišča bo ogrel vaše srce. Lotili se boste vsega tistega, za kar v preteklosti ni bilo časa. Mnogi se boste izrazili v kuharskih veščinah in dokazali, da ste lahko v kuhinji ravno tako briljantni. Služba vam bo prej kot ne moteča obveznost. S DEVICA (23. 8. - 22. 9.) V tem tednu boste pridobili veliko nove in sveže energije. Opozorite nase in se dokažite. Seveda se bo spodbudno lotiti športnih aktivnosti. Še vedno je razbrati, da bodo vidno vlogo igrale komunikacija in intelektualne dejavnosti. Dokazali boste umsko znanje in moč. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Teden, ki je pred vami, bo minil v smislu, da se postavite na tisto mesto, ki vam pripada. Zaznamovala vas bo odločnost in prej boste uvideli tisto, kamor ste namenjeni. Seveda bo potreba po varnosti močna in upoštevana. Sledi finančna razbremenitev. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Obdani boste z neko posebno toplino in tako lahko življenje zajemate z veliko žlico. Stvari se bodo odvijale tako, da boste pridobili tisto, kar si želite in potrebujete. Na instinktiven način opozorite nase in tako vas bodo drugi ljudje opazili. Vidni bodo rezultati še zlasti v ljubezni. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Zanimivo je, da si želite akcije in da po njej stremite. Vendarle je to obdobje namenjeno notranjemu zorenju. Umiritev najdete skozi jogo ali meditativno glasbo. Ne bodite nestrpni, ampak zaupajte, kajti življenje dela čudeže. Odpirajo se vam vrata prihodnosti. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Odprle se vam bodo nove poti in pridobili boste številne možnosti za napredek. Prihaja čas, v katerem se bodo spremembe vrstile in vaša naloga je, da jih sprejmete. Notranja trdnost bo večkrat na preizkušnji. Vendarle boste znali slediti sebi. Vsi za enega in eden za vse! VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Jesen je čas zorenja in ravno tega se boste učili tudi vi. Zdi se, da boste znali pustiti pečat, kjerkoli se boste pojavili. Na delovnem mestu vas čaka neka zahtevna naloga in projekt. Izzivi so sestavni del življenja. Na svoj način se boste zavedali lastne odgovornosti. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Čas je ugoden, da sledite svoji filozofiji in da se zgolj po potrebi ozirate na druge. Dobro je, da se vpišete v kakšen tečaj ali se odločite za študij. V pogledu izobraževanja vas čakajo ugodni rezultati in na delovnem mestu morate slediti svoji filozofiji. Naj živi osebna svoboda! 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 %rD,oPTUI x . . ..... . . Štajerski TEDNIK Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju energy-efficient tiB fyetietli&fi zet pnzrauMrtie. PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. PREZRAČIMO SLOVENIJO! Ker želimo prezračevalne sisteme Lunos narediti bolj dostopne in jih približati celotni Sloveniji smo za vas pripravili prav posebno akcijo v kateri vam ob nakupu novih, revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent pripada 50% popusta! m odprava odvečne vlage in plesni varčevanje z energijo enostavna montaža filter proti alergijam protihrupna zaščita poceni vzdrževanje i-Vent VEČ KOT 20.000 ZADOVOLJNIH UPORABNIKOV! ^ 080 71 86 ■ ® lunos.si Rokomet Po ugoden rezultat na 4000 km oddaljeno Islandijo Stran 18 Rokomet V odločilnih trenutkih zgrešile preveč strelov Stran 18 Futsal Različni začetki sezone za Ptuj in Meteorplast Stran 19 Namizni tenis, kegljanje Začetek ligaških tekmovanj Stran 19,20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Barišic, Grabic in trenerske rošade Po reprezentančnem premoru se v ustaljene tirnice znova vrača i. liga Telemach. Kdo so zmagovalci in kdo poraženci dosedanjega dela prvenstva? Vodilni položaj je kljub nekoliko manj prepričljivim predstavam v zadnjem obdobju (poraza z Bravom in Aluminijem, remija z Muro in Celjem) zadržal Koper, izvlekel se je z zmago na zaostali tekmi z Domžalami. Varovanci Zorana Zeljkoviča so izgubili nekoliko zanesljivosti v obrambi, na zadnjih štirih tekmah so prejeli sedem golov (na prejšnjih osmih le pet). Primorci imajo v svojih vrstah letos izjemnega Maksa Barišiča, ki je s sedmimi goli prvi strelec lige in je resnična dodana vrednost ekipe. Visoko 2. mesto zaseda Bravo, ki skozi celoten potek sezone kaže najbolj konstantne predstave. Doživeli so le en poraz (s Taborom), prejeli pa minimalnih pet zadetkov! Trener Dejan Grabič ima taktično zelo disciplinirano ekipo, prav posebno je bil nanjo ponosen po zmagi v Kidričevem (0:1 v 11. krogu): »Iskreno povem, da je bila to s taktičnega vidika naša najboljša predstava v sezoni!« Tej izjavi ni moč oporekati, saj so šiškarji 1. SNL 1. KOPER 12 7 3 2 23:13 24 2.BRAVO 12 6 5 1 12:5 23 3. OLIMPIJA 12 6 2 4 17:14 20 4. MARIBOR 12 5 3 4 18:18 18 5. MURA 12 4 5 3 14:16 17 6. TABOR SEŽANA 12 4 4 4 15:10 16 7. CELJE 12 3 3 6 14:17 12 8. DOMŽALE 12 3 3 6 16:21 12 9. ALUMINIJ 12 2 5 5 10:15 11 10. KALCER RADOM. 12 2 3 7 12:22 9 takrat v šumi izkoristili domala edino zgledno (pol)priložnost na tekmi, na drugi strani pa se ubranili več nevarnih napadov domačinov. Štejejo pa vendarle goli ... Sledita Olimpija in Maribor, ki sta največja dolžnika dosedanje sezone. Nobeden od njiju ne kaže predstav, ki bi ustrezale renomeju najboljših slovenskih klubov, ob tem jih pretresajo lastniške, kadrovske (igralske in trenerske) in še kakšne težave. Bogatih proračunov iz sezon 20052015 ni več, prilagajanje na krizne čase je težko in boleče. Dokler se zmajčki in vijoličasti ne bodo konsoli-dirali in bodo znova prevzeli vodilno vlogo v slovenskem nogometu, bo kakovost pač padala. Olimpija je storila prvi korak z razrešitvijo lastniškega vprašanja (na- mesto Milana Mandariča prihajajo Nemci), a je bogati srbski poslovnež pred predajo poslov še enkrat naredil to, kar najbolje zna - zamenjal trenerja. Savo Miloševič je preteklost, vrača se Dino Skender. In z njim dokaj močni igralski imeni: 32-letni hrvaški branilec Goran Milovič (v Ljubljani je že igral) in leto mlajši madžarski napadalec Marko Futacs. Menjava na klopi Olimpije je že četrta letošnja trenerska rošada med 10 klubu lige Telemach, pred tem so podobno storili že pri Taboru, Celju in Mariboru . V iskanju novega trenerja so tudi Mariborčani, po Simonu Rožmanu je bil za začasnega imenovan Radovan Karanovic, glede na njegov učinek (zmaga in dva remija) pa bi bilo morda celo najbolje, da ostane na mariborski klopi do zimskega premora ... Mura se po slabem začetku počasi vrača na mesta, kjer si želi biti, a tekmovanje na dveh frontah je zanjo - pa naj pri Muri to priznajo ali ne - zelo stresno. Jasno je, da je to privilegij, kar vedno poudarja trener Nogomet • Drava Ptuj Želja: prekiniti negativen niz Nogometaši v 2. ligi so brez premora odigrali tekme 11. kroga, v boju za najvišja mesta in napredovanje pa še vedno najbolje kaže Triglavu in Gorici. Dravaši so pri močnem Fužinarju na Koroškem pričakovano zabeležili sedmi zaporedni poraz, kar ptujskemu ligašu zagotovo ne more biti v ponos. Razmere v klubu so milo rečeno nestabilne, še najmanj pa so tega krivi igralci in trener Andrej Kvas, ki je potapljajočo se barko prevzel po množičnem igralskem osipu. Kljub temu pa modri ne mečejo puške v koruzo, na naslednjo tekmo z Ilirijo se pripravljajo z željo po zmagi. »Prihaja Ilirija, ki je ekipa iz spodnjega dela lestvice, ima le dve točki več od nas. To je ob tekmi z Jadranom in morda še kateri ena izmed redkih, na katerih je sploh možno nekaj postoriti v točkovnem smislu,« je objektivno dejal Kvas, ki bo imel v petek na voljo tudi kape-tana Antona Rogina, ki se po bolezni vrača v ekipo. Ob že tako katastrofalno minimalnem številu igralcev je vsak izostanek praktično nenadomestljiv. Tako se je proti Brežicam močno poznala odsotnost Lovenjaka, v petek naj bi bili trenerju končno na voljo vsi preostali člani Drave: Poljanec, Dre-venšek, Šlamberger, S. in A. Rogina, Lovenjak, Kahrimanovič, Penič in Bozgo. Deveterica tekem praktično ne bi mogla niti začeti brez pomoči mladincev . Ilirija je v letošnji sezoni novinka v 2. ligi, doslej pa je dosegla dve zmagi: v 4. krogu proti Krškemu v gosteh, nazadnje pa v prejšnjem krogu doma proti Rolteku. To je bilo kar odmev- 2. SNL, 12. krog: Drava Ptuj-Ilirija 1911, v petek ob 15.30 na Mestnem stadionu. Ante Šimundža, a zahteva »nekaj več« (beri: širši in kvalitetnejši igralski kader), česar pa Mura za zdaj še nima. Tudi letos se zelo dobro drži Tabor, v zadnjih tekmah celo odlično. Po prihodu trenerja Dušana Kosiča Sežanci sploh ne poznajo poraza, na petih tekmah pod njegovim vodstvom so dvakrat zmagali (Bravo, Aluminij) in trikrat remizirali (Mura, Celje, Domžale). Zadnja štiri mesta zasedajo Celje, Domžale, Aluminij in Kalcer, ločijo pa jih le tri točke. Če smo Kalcer kot novinca in oslabljeni Aluminij (manjkajo Flakus, Jakšič in Krajnc) tam pričakovali, pa sta Domžale in Celje presenetljivo nizko, predvsem pa imata glede na zasedbe premalo točk. Pri Celju so med sezono že zamenjali trenerja (namesto Agrona Šalje je začasni trener Simon Sešlar), pri Domžalah pa ima trener Dejan Djuranovič še vedno podporo vodstva. Kako dolgo še? Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Roko Prša (Aluminij) je bil na zadnjih tekmah eden najboljših posameznikov svoje ekipe. Nogomet • NK Aluminij Za koga bo srečna trinajstica? no presenečenje v dvoboju ekip iz ljubljanske kotline, kaže pa na dobro organizirano sredino. Kapetan ekipe je Darko Zec, ki je v 1. ligi v dresih Domžal, Rudarja in Brava zbral preko 200 nastopov. Med izkušenejšimi je tudi Dejan Djermanovič, v petek pa bo manjkal najboljši strelec Dragan Dajič (3 goli), ki je na omenjeni tekmi z Dobom prejel rdeči karton. JM Foto: Črtomir Goznik Na tekmi z Brežicami (na fotografiji) mladi ptujski zasedbi ni uspelo osvojiti kakšne točke, nova priložnost je v petek. Pred reprezentančnim premorom so klubi v 1. ligi odigrali »popoln krog« remijev: pet tekem, pet remijev. To se ne zgodi zelo pogosto, niti vsako sezono ne, zato ni pričakovati česa podobnega - pa čeprav bi si nekateri to vsekakor želeli ... Med temi je tudi Aluminij, ki bo v uvodni tekmi 14. kroga gostoval pri aktualnih državnih prvakih na Fazaneriji. Kidričani so med reprezentančnim premorom s kombinirano postavo igralcev, ki so imeli manjšo minuta-žo, in mladincev odigrali prijateljsko tekmo s Kalcerjem in v Radomljah slavili z rezultatom 0:1, strelec edinega zadetka je bil Jaka Bizjak. Seveda bi bili šumarji veliko bolj zadovoljni, če bi se tako končala prvenstvena tekma z istim tekmecem (2:2) . »Ja, to zagotovo! V prvih dneh tega premora smo še kar razmišljali o remiju s Kalcerjem, osebno mi je bilo zelo žal, da smo zapravili tako rekoč dobljeno tekmo, v kateri smo do rezultata 0:2 povsem dominirali. Imeli smo prednost dveh golov, nato pa smo prejeli tisti nesrečni gol iz globokega prepovedanega položaja in nekaj minut zatem še enega. Morali bi zdržati tistih 10 ali 15 minut njihovega pritiska, potem pa bi tekmo zagotovo dobili. Tukaj so zmanjkali tisti majhni prekrški, ki bi prekinili njihov nalet; morali bi 'stopiti na žogo' in umiriti igro, kar pa nam ni uspelo. Če se nam je že to zgodilo, potem se moramo iz tega nekaj naučiti za prihodnje tekme. Resda smo med manj izkušenimi ekipami v 1. ligi, a mora vsak posameznik vedeti, kaj je treba v takšnih trenutkih storiti,« se je na tekmo s Kacerjem obrnil Roko Prša, v zadnjih tekmah eden najbolj »vročih« igralcev Aluminija. 25-letni hrvaški vezist je zadel na zadnjih dveh gostovanjih Aluminija, proti Kopru in Kalcerju. »Proti Kopru je moj gol v zaključku prvega polčasa pomenil vrnitev v igro, še dva zadetka na začetku drugega polčasa mojih soigralcev pa sta potem pomenila popoln preobrat in zmago. Na Boni-fiki smo s pametno igro prekinjali na- 1. SNL, 13. krog: Mura -Aluminij, v soboto ob 17.00 v Murski Soboti. lete domačinov, v Domžalah pa nam proti Kalcerju to ni uspelo. Škoda,« je dejal Prša. Kmalu pa se je bilo treba obrniti proti naslednjim preizkušnjam, prva prihaja v obliki gostovanja pri državnih prvakih. »Premor smo izkoristili po mojem mnenju zelo dobro, vzdušje na treningih je bilo pravo, veliko smo postorili. Večinoma je baziralo na igri, res sem zadovoljen z opravljenim. Proti Muri nam zagotovo ne bo lahko, a smo prepričani, da se jim lahko enakovredno postavimo po robu. Opogumlja nas izkušnja iz prve medsebojne tekme v sezoni, ko smo remizirali (1:1) in ob tem pokazali zelo solidno tekmo. Osnova je čvrstost v obrambi, a ne bo šlo samo za branjenje lastnega gola, tudi v napadu moramo biti konkretni. Da zmoremo, smo ne nazadnje pokazali proti Kopru in tudi Radomljam,« je dejal Prša. Trenerja Oskarja Drobneta lahko veseli to, da ekipa v zadnjih tekmah v napadalnem smislu kaže boljšo podobo. Osem golov na zadnjih petih tekmah je glede na začetek sezone precejšnje izboljšanje. »Ko zabijamo, je energija v ekipi povsem druga. Veseli me, da se nam je odprlo, nič pa ne bi imel proti, če bi zadel še na tretjem zaporednem gostovanju,« je v smehu zaključil igralec s številko 12 v rdeče-belem dresu Aluminija. V Murski Soboti bo trener še vedno pogrešal Tima Martiča (zaradi rdečega kartona v Kopru bo počival še tretjo tekmo), na klopi pa ne bo smel sedeti nit trener vratarjev Mla-den Dabanovič. Pri domačinih bo zaradi kartonov manjkal Matic Maruško, sicer pa je zaradi zelo zgoščenega urnika mura-šev v naslednjih tednih mogoče pričakovati nekoliko spremenjeno postavo Mure. Črno-bele v naslednjih 23 dneh namreč čaka sedem tekem: štiri v prvenstvu (Aluminij, Kalcer, Celje, Domžale), dve v konferenčni ligi (z Rennaisom v gosteh in doma) in še ena v Pokalu Slovenije (Bravo) ... JM V šumo se vrača izkušeni napadalni vezist Iz NK Aluminij so sredi tedna sporočili, da se v njihove vrste vrača Jure Matjašič. Ta je pred prekinitvijo pogodbe nazadnje igral za NK Celje. 29-letni izkušeni napadalni vezist je za moštvo iz Kidričevega v preteklosti zbral točno 70 nastopov in v njih dosegel šest zadetkov in vpisal deset asistenc. V dosedanji karieri je v 1. ligi igral še za Dravo, Zavrč, Domžale in nazadnje Celje, kjer pa je v devetih mesecih zbral le devet nastopov. Igralec iz Biša je s šumarji podpisal pogodbo do konca letošnje sezone 2021/22. »V Kidričevem se počutim kot doma, celotna situacija glede poteka dela mi je znana, zato komaj čakam, da se prvenstvo nadaljuje. Ekipo dobro poznam in mislim, da nam v prihodnosti lahko uspejo dobri rezultati. Zadnji dve ali celo tri sezone je prvenstvo zelo izenačeno, tudi na koncu lanske sezone smo lahko videli, da se lahko situacija menja zelo hitro. Prav zato menim, da se bo tudi za Aluminij situacija na prvenstveni razpredelnici še popravila,« je ob vrnitvi med šumarje povedal Matjašič. 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. oktobra 2021 Rokomet • Evropski pokal Po ugoden rezultat na 4000 km oddaljeno Islandijo Vsem v ormoškem klubu se je odvalil veliki kamen od srca po zmagi v Ljubljani. »Sezono smo začeli s štirimi zaporednimi porazi in zmaga v Ljubljani je za nas velikega pomena. Tudi vzdušje v slačilnici po tej zmagi je popolnoma drugačno in z novim elanom vstopamo proti dvema evropskima preizkušnjama,« je po četrtkovem treningu povedal kapetan Bojan Čudič. Ormožani so v četrtek zvečer opravili zadnji trening pred odhodom na Islandijo. »Kovčki so pripravljeni, ekipa tudi in komaj čakamo na začetek evropske avanture, ki upam, da ne bo trajala samo en krog. Sem eden redkih, ki so tudi leta 2005 sodelovali pri evropskem nastopu proti portugalski Madeiri in res se veselim novih dveh evropskih preizkušenj,« nas je še spomnil Čudič. Pri obeh evropskih nastopih so oz. bodo sodelovali še Saša Prapotnik, Silvo Kirič, Mladen Grabovac, Uroš Krstič in Timon Grabovac. »V petek zgodaj zjutraj štarta-mo proti letališču v Zagrebu. Od tam nadaljujemo pot z letalom do Londona, iz Londona pa letimo do Reykjavika. Razdalja med Ormožem in Selfossom je nekaj več kot 4000 kilometrov. Mesto Selfoss je majhno in zelo podobno Ormožu. Tudi v tem mestu ljudje živijo za rokomet, in kot so nam povedali, nas čaka polna dvorana vročih navijačev. Na pot nas odpotuje 31: 16 igralcev, štirje iz strokovnega štaba in 11 spremljevalcev. Pot in bivanje (tri nočitve s polnim penzionom) na Islandiji nas bo stalo okrog 18.000 evrov. Domov se vračamo v torek dopoldan, verjamem, da z izhodiščem, ki nam bo dajalo upanje o napredovanju na povratni tekmi,« je povedal predsednik ormoškega kluba Mladen Grabovac. Ormožani so - kolikor se je le dalo - spoznali tekmeca. »Ekipo Selfossa smo spoznali prek video materiala in po videnem mislim, da ga lahko izločimo. Gre za klub, ki je v prete- klosti dal nekaj odličnih igralcev in trenerjev. Trenutno podobno kot mi ne blestijo v državnem prvenstvu in so na štirih tekmah zabeležili eno zmago ter tri poraze. Gojijo podoben stil igre, kot je naš. Tako na hitro pa bom rekel, da bodo zmagovalca odločile malenkosti, predvsem pa kakšna obramba vratarjev več,« je igro tekmecev kratko opisal trener Saša Prapotnik. Kot zanimivost povejmo, da danes v nemškem Magdeburgu skupaj odlično igrata bivša člana Jeruzalema in Selfossa - Marko Bezjak in Omar Ingi Magnusson. Tekma na Islandiji bo odigrana v soboto, 16. oktobra, ob 21.30 po slovenskem času, kar je ob 19.30 po islandskem času. Ormožani upajo, da bo rezultat bistveno boljši, kot kaže trenutno vremenska napoved za Selfoss čez vikend. Povratna tekma bo odigrana v soboto, 23. oktobra, ob 18.00 na Hardeku. Uroš Krstič Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina V odločilnih trenutkih Ptujčanke zgrešile preveč strelov ŽRK Ptuj - ŽRK Trgo ABC Izola 24:26 (11:13) ŽRK Ptuj: Tripkovič, Krasnič 6, Planine, Finžgar, Korpar, Bedrač 6 (2), Puž 3, Irgolič 1, Kolenko 6 (1), Luknjar 2; Trener: Matej Bračič. V zaostali tekmi 2. kroga sta se v športni dvorani Ljudski vrt merili ptujska in izolska ekipa. Trener domačih rokometašic Matej Bračič je imel na pomembni tekmi v boju za »mirnejšo« plovbo po prvenstvu precej omejen kader, saj je kar nekaj igralk poškodovanih, oz. so imele šolske obveznosti. Ta dva razloga vplivata tudi na okrnjen trenažni proces, ki se je zrcalil v odločilnih trenutkih obračuna. Odločitev pri rezultatu 20:20 Do teh trenutkov je prišlo sredi drugega polčasa, ko so Ptujčanke pri rezultatu 20:20 zapravile kar tri zaporedne napade. Pred temi odločilnimi trenutki so v prvem polčasu zaigrale slabše v obrambi, saj so slabo zapira- le prostor in to so z lahkimi zadetki izkoriščale predvsem zunanje igralke Izole. Najbolj je izstopala Hodžičeva, ki je skupno dala deset zadetkov. Na drugi strani v domači vrsti ni bilo ek-stra razpoložene igralke, po šest golov so dosegle Krasničeva, Kolenko-va in Bedračeva. Zadetki omenjene trojke so se domačinke vedno znova približale Primorkam, ki so si v prvem polčasu priigrale na primer prednost 5:8 in 7:11, a prvih trideset minut se je končalo z rezultatom 11:13. V drugem polčasu so domačinke hitro izenačile na 15:15 in so se rezul-tatsko nekaj časa držale Izolčank, ki so imele v odločilnih trenutkih precej sreče in tudi nekaj pomoči sodniškega dvojca. V končnici tekme so gostje dosegle tri ali štiri srečne zadetke iz neizdelanih akcij, s katerimi so se spet odlepile na varno prednost treh zadetkov. Razlika je bila na koncu dva zadetka, do nje pa je prišlo predvsem zaradi prevelikega števila zgrešenih metov domačink in širšega igralskega kadra gostij, ki so večjo rotacijo igralk znale izkoristiti v svoj prid. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: 1. KRIM MERCATOR 2. AJDOVŠČINA 3. KRKA NOVO MESTO 4. Z'DEŽELE 5. LITIJA 4 4 0 0 4 3 10 4 3 0 1 4 2 11 4 2 0 2 4 6. ZELENE DOLINE ŽALEC 3 10 2 2 7. TRGO ABC IZOLA 8. PTUJ 9. VELENJE 10. ZAGORJE 4 10 3 4 1 0 3 2 0 0 2 3 0 0 3 2 Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič (na klopi) je edini izmed igralcev, ki je zaigral tudi na prui evropski tekmi Ormožanov leta 2005 na Madeiri. Tudi takrat je moštvo vodil Saša Prapotnik. Odbojka • ŽOK GSV Ptuj Začenja se učna sezona 1. A SRL (ž), modra skupina ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: ŽRK Ptuj - Trgo ABC Izola 24:26 (11:13). Ženski odbojkarski klub GSV Ptuj je adesetletje veljal za enega najuspešnejših ptujskih ženskih športnih kolektivov, v teh koronskih časih pa je potegnil črto in začenja graditi uspešno pot z lastnim mladim kadrom. Tega imajo v mlajših starostnih skupinah veliko, saj je odbojka zelo popularen šport med deklicami. Najboljše igralke trenutno sestavljajo člansko ekipo in v njej večina igralk obiskuje srednjo šolo. Gre torej za mlade talentirane igralke, ki se jim je v tej sezoni ponovno pridružila Katja Čabrian. Slednja je nekoč že igrala za člansko ekipo in bo kot izkuše-nejša igralka igrala na mestu centra v ekipi. Ob tem se Čabrianova tudi izobražuje za odbojkarsko trenerko in v tej vlogi si v prihodnosti želi še bolj pomagati ptujski ženski odbojki. Tej v zadnjem času najbolj pomaga trenerka članske ekipe Marjana Horvat, ki bdi nad štirinajstimi igralkami. V tej sezoni jih čaka učni proces, ki ga bodo razvijale skozi treninge in tekme v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod. To soboto jih čaka prvi test, saj se bodo v gosteh pomerile z drugo mlado ekipo Ljutomera. Na pot v novo tekmovalno sezono je Ženski odbojkarski klub GSV Ptuj stopil 16. avgusta, teden dni kasneje so odbojkarice opravile mini priprave v Črni na Koroškem, nato pa je sledil redni vadbeni proces s štirimi treningi na teden (trije treningi so bili odbojkarski, en trening pa je bil namenjen izboljšanju fizične pripravljenosti in je potekal v fitne- su, op. a.). V pripravljalnem delu so nameravale Ptujčanke odigrati tri prijateljske pripravljalne tekme, a so odigrale le eno proti Benediktu. Na tej so se poizkušale čim bolje uigrati za novo prvenstvo, v katerem nimajo prevelikih ambicij. V ligi želijo doseči kakšno zmago, predvsem pa si v klubu želijo, da bi mlade odbojkarice naredile viden igralski napredek. To je tudi glavni cilj igralk in ekipe. Trenerka Marjana Horvat si želi tudi čim bolj konstantno igro na parketu, obenem pa si želi, da bi ptujske odbojkarice lahko med sezono čim bolj nemoteno v polni postavi trenirale in igrale tekme. Skozi priprave so imele namreč precej težav zaradi izostanka igralk zaradi karanten, ti izostanki pa se bodo nedvomno zrcalili na prvih tekmah skozi slabšo uigranost ekipe. Ta uigranost se bo skozi sezono nedvomno izboljševala in prav zanimivo bo s tribune spremljati napredek mlade ptujske odbojkarske vrste. David Breznik »Na tej tekmi nam je za pozitiven rezultat zares zmanjkalo malo sreče in kakšna malo bolj razpoložena igralka. Gledano skozi celotno tekmo sem zadovoljen z odnosom in borbenostjo mojih rokometašic, ki se kljub zaostanku skozi tekmo niso predale in bi s kančkom sreče lahko prišle do pozitivnega rezultata. Tega bomo iskali že na naslednji tekmi proti Krki, prav tako pa verjamem, da lahko vrnemo izgubljeno na tej tekmi ekipi Izole na povratni tekmi pri njih doma.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Ptuj v soboto začenjajo novo tekmovalno sezono - letos bodo igrale v 3. državni ligi vzhod. Judo • Pokal Komende Mladi judoisti tekmovali v Komendi Foto: Črtomir Goznik Izenačeno tekmo med Ptujem in Izolo so z boljšo igro v končnici dobile Primorke. Društvo borilnih veščin Komenda in Judo zveza Slovenije sta v soboto izvedla 6. mednarodni Pokal Komende. Tekma je bila izvedena z veliko udeležbo slovenskih in tujih klubov (prišli so tekmovalci iz Moldavije, Bosne in Hercegovine in Češke, op. a.). Na tatamijih se je merilo 446 tekmovalcev, skupno je bilo izvedenih kar 749 borb! Tekmovanje je bilo izpeljano za mlajše dečke in mlajše deklice, starejše dečke in starejše deklice ter mlajše kadete in mlajše kadetinje. Ob tem so izvedli še tekmovanje U-10 za cicibane in cicibanke. V večini omenjenih starostnih kategorij je imel svoje predstavnike Judo klub Drava Ptuj, ki je imel skupno prijavljenih devet tekmovalcev. Ti so v močni konkurenci osvojili štiri medalje. Srebro si je pri mlajših kadetinjah v kategoriji do 52 kg priborila Žanet Polanec. Bronaste medalje so osvojili pri starejših deklicah in starejših dečkih v kategoriji do 52 kg Maruša Frank, v kategoriji nad 63 kg Klara Hvalec in v kategoriji do 46 kg Lan Milošič. Ob omenjenih dobitnikih medalj so ptujski judo v Komendi zastopali še Mai Pak, Anej Haženjak, Luka Saric, Aneja Vidovič in Patrik Gabrovec. Tretja tudi Ptujčanka Lara Sledič V Komendi je tekmovala tudi Ptujčanka Lara Sledič, ki tekmuje za Judo klub Apolon Maribor. Mlada judoistka je pri mlajših kadetinjah v kategoriji do 44 kg osvojila 3. mesto. Mariborski klub Apolon je bil na Pokalu Komende za domačim klubom drugi najuspešnejši slovenski klub. David Breznik 8 7 6 D 2 0 0 petek • 15. oktobra 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Futsal • 1. SFL Različni začetki sezone za Ptujčane in Ljutomerčane Ekipi FC hiša daril Ptuj in KMN Meteorplast Šic bar sta v 5. krogu elitne futsal lige uprizorili všečno predstavo, vsaki ekipi pa je pripadel po polčas. Vseh treh točk so se na koncu veselili Ptujčani, za katere je to bila šele prva zmaga v sezoni. »Naša ekipa je imela na začetku sezone težak razpored, a to ne sme biti izgovor, da smo v treh tekmah zbrali le eno točko. Želimo in upamo na več, želimo si višje uvrstitve. Uvodna tekma proti Dobovcu in remi 2:2 je bil izreden dosežek, saj vsi vemo, kaj pomeni Dobovec ne samo v slovenskem, ampak v evropskem futsalu. Proti Litiji in Siliku smo ostali precej dolžni, predstavi nista bili na želenem nivoju, upam, da nam bo zmaga proti Meteorplastu dala nov zagon za naprej,« je dejal junak pet- kove tekme, ptujski vratar Klemen Anžel, ki je tri minute pred koncem ubranil kazenski strel mlademu, šele 17-letnemu Alenu Ruisu. Svoj pogled na odprtje sezone pa ima trener Robert Grdovič: »Poraza na zadnjih dveh tekmah z Litijo in Vrhniko sta pustila posledice, a imam občutek, da je še večji razlog našega padca v formi dejstvo, da smo imeli prestavljeno tekmo z Bronxom, potem je prišel še reprezentančni premor, tako da smo povsem izgubili tekmovalni ritem. Na Vrhniki igra niti ni bila tako slaba, a je manjkal kakšen navdih, ki bi tekmo pretehtal na našo stran. Še vedno pa velja, da smo bili na tekmi z Dobovcem zelo dobri, to nam mora biti zgled, da smo se sposobni boriti za vrh.« Kegljanje • OTS Maribor Ligaško tekmovanje začeli tudi kegljači Drave V sredini septembra se je začela nova kegljaška sezona v vseh državnih in območnih kegljaških ligah. Lani so se tekmovanja zaradi koronavirusa po štirih krogih ustavila, zato so kegljači in keglja-čice letošnji začetek pričakovali z veliko nestrpnostjo in hkrati negotovostjo glede potrebnih ukrepov PCT, ki jim omogočajo nemoteno nastopanje. Vsi člani ekip Keglja-škega kluba Drava namreč še niso cepljeni (nekaj jih je bolezen prebolelo), zato so za tekmovanje prijavili samo dve ekipi, eno v 1. ligi OTS Maribor, ki omogoča napredovanje v 3. državno ligo, in eno v 2. ligi OTS Maribor. Lani so Ptujčani v 2. ligi nastopali z dvema ekipama, eno moško in eno žensko, letos pa so za 2. ligo prijavili mešano žensko-moško ekipo. Zaradi korona krize je prišlo v 1. ligi OTS Maribor do velikega osipa ekip, saj so udeležbo odpovedale ekipe Fala, Ruše 2, Invalid, Ceršak 3 in Miklavž 2. V ligi je tako ostalo samo pet ekip, poleg Drave še Radenska 2, Lokomotiva 2, Johanes in Tehnotim. Te se bodo med seboj pomerile v dvokrož-nem sistemu tekmovanja. Uspešen začetek tekmovalne sezone Konec tedna je bil na sporedu že 4. krog v 1. ligi, a so dravaši doslej odigrali le dve tekmi. Tekmo 1. kola, ki naj bi jo odigrali z ekipo Loko- Ptujsko zasedbo v naslednjih štirih dneh čakata dve tekmi: v petek z Mlinšami v gosteh, v ponedeljek pa še domača tekma z Bronxom - gre za zaostalo tekmo 3. kroga. Šest točk iz teh dveh obračunov bi bistveno popravilo vzdušje v ekipi ... V taboru Meteorplasta so z uvodom v sezono zadovoljni. »Sezono smo začeli dobro, na svojem računu imamo pet točk, kar je zadovoljiv izkupiček. Žal nam je lahko, da ga na Ptuju nismo oplemenitili, a moramo se obrniti naprej. V uvodnih tekmah smo imeli nam primerljive tekmece, sedaj bo nekoliko težje, Foto: Črtomir Goznik Tekma med Ptujem in Meteorplastom je še enkrat več pokazala, kako so ekipe med seboj izenačene. saj nas v petek čaka domača tekma z Dobovcem, teden dni pozneje pa še gostujoča z Litijo,« je dejal Aljaž Ruis iz KMN Meteorplast. motive 2 v Mariboru, so na prošnjo domačinov prestavili. V drugem krogu so doma dokaj lahko premagali ekipo Tehnotima, ki je nastopila samo s petimi igralci, rezultat je bil 7:1 za Ptujčane. Najbolj se je izkazal Mitja Kramberger s 533 podrtimi keglji. V tretjem krogu so bili prosti, v četrtem pa so znova na domačem kegljišču po precej napetem in enakovrednem boju premagali še ekipo Johanesa. Tudi ta tekma se je končala z rezultatom 7:1 (3044: 2952). Najboljši posameznik dvoboja je bil Robi Golob s 549 keglji, pri gostih sta Uroš Sorman in Igor Poglavnik podrla po 519 kegljev. 2. krog: Drava - Tehnotim 7:1 DRAVA PTUJ: Čuš 499, Čeh 518, Golob 520, Ilič/Krušič 459, Kramber-ger 533, Premzl 513 podrtih kegljev 4. krog: Drava - Johanes 7:1 DRAVA PTUJ: Krušič 477, Čuš 502, Premzl 524, Čeh 485, Kramberger 507, Golob 549 podrtih kegljev Tri zmage druge ekipe Drave Uspešno nastopa tudi druga ekipa Drave, ki je za zdaj nastopala samo v »ženski izvedbi«. Ptujčanke so po uvodnem porazu v 1. krogu v Rušah nanizala tri zaporedne zmage, in sicer z Lokomotivo 3 in Impolom 5 na domačem kegljišču ter z Impolom 3 v Slovenski Bistrici. David Breznik Ribolov • Ekipno državno prvenstvo Ptujski ribiči državni prvaki Ribiška družina Ptuj je letos v 1. A-ligi ekipnega državnega prvenstva v lovu rib s plovcem sodelovala z dvema ekipama. Obe sta po osmih krogih tekmovanja dosegli zelo dobra rezultata, s čimer so Ptujčani dokazali, da imajo v družini številne odlične ribiče. Člani ptujske vrste so bili zvečine med najboljšimi slovenskimi ekipami v vseh krogih tekmovanja, ki so potekala v Krašči, Sveti Trojici, Radečah in Brežicah (na vsakem prizorišču so organizatorji izvedli po dva kroga tekmovanja). Prva ekipa RD Ptuj je bila tako na posameznih tekmah trikrat prva, trikrat druga, enkrat tretja in enkrat četrta. Seštevek vseh teh rezultatov jim je prinesel končno 1. mesto. Pod naslov ekipnih državnih prvakov v lovu rib s plovcem so se podpisali Davor Božič, Žiga Pavlič, Aleš Kancler, Aleks Mesarič, Matjaž Mesarič Foto: arhiv RD Ptuj KK Drava Ptuj Zmagovalna ekipa Ribiške družine Ptuj Planinski kotiček Pohod po Slovenjegoriški planinski poti 23. oktober Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 23. oktobra, 9. pohod po Slovenjegoriški planinski poti. Hkrati praznujemo 10-letnico obstoja te planinske poti, ki se začne v najstarejšem mestu Ptuj. Pot poteka po Slovenskih goricah in sosednjih občinah, ki obkrožajo MO Ptuj, in se zaključi na Ptuju. Tokratna etapa pohoda bo potekala iz Zamušanov na Polenšak, kjer bo zaključek z malico in peko kostanja. Pohodniki se zberemo na železniški postaji Ptuj ob 7.30. Ob 7.45 nas bo vlak popeljal na izhodišče v Zamušane. Vrnitev domov bo s Polenšaka z avtobusom. Več informacij je na spletni strani www.pdptuj.si. Veselimo se vašega obiska. Cilj ljutomerske ekipe je obstanek. »To je res naš primarni cilj, za katerega bomo naredili vse, da ga uresničimo. Glede na dosedanje tekme bi lahko imeli kakšno točko več, a smo s petimi točkami vseeno lahko zadovoljni,« je dodal trener Tomislav Novak. JM Tajski boks Farič v Avstriji stopil • • v • i .vi na najvišjo stopničko in Tomaž Jeklin. Ekipo je vodil Bojan Božič. Uspeh so s petim mestom dopolnili člani druge ekipe RD Ptuj - Jure, za katero so tekmovali Zoran Vidovič, Stanko Rogina, Igor Kozar, Mitja Koren, Franc Tomanič in Samo Levstik. Vodja ekipe je bil Zlatko Žerak. Po osvojenem naslovu državnih prvakov je trener ptujske ekipe Matjaž Mesarič povedal: »V samostojni Sloveniji je to naš prvi naslov ekipnih državnih prvakov, kar je za nas zares velik uspeh. Do tega naslova smo prišli z zares uspešnimi nastopi na vseh tekmah in s složnostjo vseh članov naše ekipe.« Naslov ekipnih državnih prvakov je bil v ptujski ribiški družini dopolnjen še z uspehom posameznika: Davor Božič je postal državni prvak med posamezniki. David Breznik V avstrijskem Weizu je potekalo odprto prvenstvo v kikboksu organizacije WMAC, ki so se ga udeležili člani Kluba tajskega boksa Ptuj in Kung fu kluba Ptuj. Pod vodstvom trenerja Karla Ša-uperla je Kung fu klub Ptuj zastopal Maj Perovšek Tribušon v disciplini kick light, v kategoriji do 70 kg. Mlad borec je v konkurenci šestih tekmovalcev osvojil končno 2. mesto. V polfinalu je premagal Emanuela Obe-renzerja (KBC Dinos), medtem ko ga je v finalu čakal domačin iz Fight cluba 300 iz Weiza Marko Gertcman. Dvoboj je bil napet in poln akcije obeh borcev. Po zadnjem gongu so sodniki presodili, da je domačin iz Weiza prikazal nekoliko več in je tako zmaga romala v nasprotni kot z rezultatom 1:2. Še uspešnejši so bili v Avstriji člani Kluba tajskega boksa Ptuj, ki so tekmovali pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina, nastopili so v disciplini Ki. Pri članih je v kategoriji do 75 kg pozitivno presenetil Blaž Farič. V finalu je mladi borec po dodatni rundi premagal precej izkušenejšega in višjega tekmeca Roberta Hornii-scherja (Dimos Gym Dunaj). Farič je navdušil s pristopom in brezkompromisno borbo. Po nastopu na Madžarskem je tokrat ponovno tekmovalno stopila v ring Teja Marot. V kategoriji do 65 kg se je merila s Heleno Bruns (Dimos Gym Dunaj), ki ima za seboj že več kot petdeset dvobojev. Kljub temu se je morala zelo potruditi za končno zmago nad ptujsko borko. V Avstriji je bil uspešen tudi Maj Perovšek Tribušon. Slednja je v dvoboju za 3. mesto brez težav premagala Nives Zver (Kick-boxing klub Maribor). Tretji predstavnik ptujskega kluba je bil šele 14-letni Anže Farič. V kategoriji starejših dečkov do 45 kg je najprej s prekinitvijo premagal avstrijskega tekmeca Dijana Djuliča (Team Fight School Gym) in se uvrstil v finale. Tam se je meril z Dariusom Kustanczijem (Nsa Sopron Gym). Šlo je za izenačen dvoboj, v katerem je Farič pokazal svoj razkošni talent in je bil le za malenkost slabši tekmec od Madžara, ki je aktualni svetovni prvak v Ki v svoji starostni kategoriji. David Breznik Anže Feguš, Blaž Farič in Teja Marot (vsi Klub tajskega boksa Ptuj) 20 Štajerski Šport, rekreacija petek • 15. oktobra 2021 Tenis • Mednarodni turnirji Zidanškova brez osmine finala v Indian Wellsu Tamara Zidanšek (33. na WTA) ni uspela preskočiti še naslednje stopničke na turnirja v Indian Wellsu z nagradnim skladom 8,76 milijona ameriških dolarjev. Od 23-letne Ko-njičanke je bila v neugodnih vetrovnih razmerah v dveh nizih boljša Ajla Tomljanovič. Dvoboj je trajal uro in 37 minut. Tami je dvoboj začela izjemno in z dvema zaporednima breakoma povedla s 4:0. Na začetku je imela več težav s prilagajanjem na veter izkušenejša Avstralka s hrvaškimi koreninami, kar pa je je nato korenito spremenilo. Postala je vse bolj suverena pri udarcih, žogice je začela zadevati bolj čisto in sledil je hud preobrat - dobila je neverjetnih devet iger zapored (4:6, 0:3). Tami se v tem delu srečanja nikakor ni uspela sestaviti, neizsiljene napake so si ob vmesnih prebliskih winerjev sledile kot po tekočem traku. Ko je že kazalo, da je dvoboj odločen, je sledil zasuk v obliki Tamarine-ga izenačenja na 3:3. Spremenjena situacija je prišla kot strela z jasnega, v naslednji igri je Slovenka povedla še 40:0 na svoj servis. Z vodstvom 4:3 bi se še močneje vrnila v igro, a tega koraka ji ni uspelo storiti. S petimi zaporednimi točkami je Tomljano-vičeva povedla 3:4 in nato rutinirano dokončala posel .... V končni statistiki izstopa 36 ne-izsiljenih napak Zidanškove, česar Turnir WTA 1000 v Indian Wellsu): 1. krog: Zidanšek (26.) - pros- ta 2. krog: Zidanšek (26.) - Ko-njuh (Hrvaška) 6:4, 5:7, 6:3; 3. krog: Zidanšek (26.) - Tomljanovič (Avstralija) 4:6, 3:6. ni bilo mogoče nadomestiti niti z 22 winerji. Rola ponovno na turnirju Po nekajtedenskem premoru okužbe s koronavirusom se je na turnirje ponovno vrnil Blaž Rola. Za štart je izbral challenger turnir v Neaplju z nagradnim skladom 44.800 evrov. V 1. krogu mu je žreb namenil 5. nosilca Tallona Grieksporja (118.). Na prvi pogled žreb niti ni bil tako slab, a podroben pregled zadnjih nastopov 25-letnega Nizozemca razkriva drugačno podobo. Gre namreč za zmagovalca kar petih challenger turnirjev v zadnjih nekaj mesecih! Slavil je v Pragi (Češka), Bratislavi (Slovaška), Amersfoortu (Nizozemska), Murcii (Španija) in nazadnje prejšnji Namizni tenis • Državne lige Začetek namiznoteniške sezone Konec tedna se je začela nova sezona v namiznoteniških ligah. Iz našega področja bosta nastopali dve ekipi, NTK Cirkovce pri dekletih v 1. in NTK Ptuj pri fantih v 2. ligi. 1. SNTL (ž) REZULTAT11. KROGA: Vesna - Cirkovce 0:5 (b. b.), Letrika - Krka 5:2, Arrigoni - Kajuh-Slovan 2:5. Tekma Logatec - Kema Puconci je bila prestavljena, prosta je bila ekipa Inter Diskont. Dekleta NTK Cirkovce bi se morala na uvodu sezone pomeriti z državnimi prvakinjami, ekipo Vesne, vendar je ljubljanska ekipa v zadnjem trenutku izstopila iz lige. Trener Bojan Pavič ne bi mogel računati na poškodovano Tamaro Pavčnik, Špela Trelec je dobila zaposlitev in ne more časovno uskladiti dela in treningov, tako da je iz lanske zmagovalne ekipe ostal samo pri Ivani Zera. Ekipa NTK Cirkovce bo v soboto igrala proti še eni ekipi iz vrha lanske sezone, proti Arrigoniju, ki je končal na 3. mestu. »Ta dvoboj bo že kar veliko pokazal o naših možnostih, saj gre za zelo močno ekipo. Naša realnost je uvrstitev v sredino lestvice, lahko da se nam bo izšlo tudi za TOP 4, kar je tiha želja. Če bodo dekleta pridno trenirala in bo čim manj izpadov zaradi karanten, potem se nam lahko izide,« je dejal Danilo Piljak iz NTK Cirkovce. Tudi letos bodo v ekipi Katja Krajnc, Ina Unger, Daniela To-manič Butkovska in Zoja Žolek. Foto: Črtomir Goznik Darko Drčič (NTK Ptuj) 2. SNTL (m) REZULTATI 1. KROGA: Savinja II -Ptuj 5:3, Mengeš II - Ptuj 5:1, Ilirija - Melamin 5:2, Rakek - Sobota 5:1, Arrigoni - Kema Puconci II 5:3, Mengeš II - Tempo 4:5, Rakek - Kema Puconci II 5:1, Arrigoni - Sobota 5:2, Savinja II - Tempo 3:5. 1. RAKEK 2 2 0 10:2 4 2. ARRIGONI 2 2 0 10:5 4 3. TEMPO 2 2 0 10:7 4 4. I LIRIJA 110 5:2 2 5. MENGEŠ II 2 1 1 9:6 2 6. SAVINJA II 2 1 1 8:8 2 7. MELAMIN 10 1 2:5 0 8. PTUJ 2 0 2 4:10 0 9. KEMA PUCONCI II 2 0 2 4:10 0 10. SOBOTA 2 0 2 3:10 0 Savinja II - Ptuj 5:3 Jovanovič - Drčič 1:3, O. Rosc - Se-lišek 3:0, Čopar - Krušič 3:2, O. Rosc - Drčič 3:2, Jovanovič - Krušič 0:3, Čopar - Selišek 2:3, O. Rosc - Krušič 3:1, Čopar - Drčič 3:0 Ptujska moška namiznoteniška vrsta bo tudi letos nastopala v drugem kakovostnem razredu slovenskega ligaškega tekmovanja. NTK Ptuj bodo tudi letos zastopali Luka Krušič, Marsel Šegula, Go-razd Selinšek in Darko Drčič. Lansko skrajšano sezono so člani NTK Ptuj oddelali odlično in so osvojili visoko 3. mesto. Glede na uvodna dvoboja bo to uvrstitev letos težko ponoviti . PROGRAMSKINAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 11:10 12:30 14:30 18:00 20:00 21:50 23:00 PETEK, 15. oktober Video strani Jutranja telovadba Starpoint prodajno okno Trgatev na Dominkovi Domačiji Utrip Ormoža Srčni muzikanti 2. del, Jurovski Dol Video strani Italijanska trgovina - v živo 35. Obletnica Maistrovih prireditev Zaključni nastopi vrtca Gorišnica Astro - v živo Video strani SOBOTA, 16. oktober S P s 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 40 let ans. Braneta Klavžarja 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Starpoint prodajno okno 12:30 Video strani 17:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 18:00 Kronika iz občine Majšperk 20:00 Revija odraslih folklornih skupin 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani !" < CD Z K ^ O o o« CM CO 10 O NEDELJA, 17. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Predstavitev knjige »Nekaj dobrega« 11:00 Večer pod zvezdami 12:30 Seja sveta občine Dornava 15:00 Zaključni nastopi vrtca Gorišnica 16:45 Srčni muzikanti 2. del, Jurovski Dol 17:50 Alfi po Sloveniji 18:40 35. Obletnica Maistrovih prireditev 20:00 Zapojmo prijatelji 21:00 Video strani PONEDELJEK, 18. oktober 00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 11:30 12:30 14:30 18:00 20:00 21:30 23:00 Video strani Jutranja telovadba Blagoslov kapele v Leskovcu Ptujska kronika Ujemi sanje Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Video strani Italijanska trgovina - v živo Večer pod zvezdami Revija odraslih folklornih skupin 40 let ans. Braneta Klavžarja Video strani teden v Neaplju 1 (Italija). Resda je vmes kakšen turnir končal tudi pred finalom, a si je s tem vseeno prislužil najboljšo karierno uvrstitev - naslednji teden bo uvrščen okoli 100. mesta ATP-lestvice. V prvem nizu Rola ni imel pravih možnosti, servis ni deloval tako, kot bi moral, posledično je bil Nizozemec suveren (2:6). Na začetku 2. niza je 31-letni Ptujčan ubranil tri break priložnosti, nato pa je do rezultata 5:5 ohranjal rezultatsko ravnotežje. Tega je Griekspoor porušil z breakom za 5:6, pri čemer je serviral za zmago. Blaž je prvo zaključno žogo ubranil, nato pa celo izvedel rebreak in poravnal na 6:6. V podaljšani igri je povedel 6:3 in bil korak do izenačenje v nizih, a do tega ni prišlo. Nizozemec je dobil pet točk zapored in odbrzel v 2. krog . Rola - Griekespoor 2:6, 6:7(6). JM Na začetku nove sezone so se odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, v središče občine Luče, kjer igra tekme ekipa Savinja. Njihova prva ekipa nastopa v 1., druga pa v 2. ligi. V Lučah zaradi manjših zdravstvenih težav za mize ni stopil Marsel, zato je morala odgovornost prevzeti ostala trojica. Dvoboj se je za goste dobro začel z zmago veterana Drčiča, nato pa sta v tretjem in četrtem dvoboju neprijetna tesna poraza 2:3 doživela Krušič in Selinšek. Na tej točki je bil dvoboj praktično odločen, čeprav je Selin-šek pozneje ugnal mladega Čoparja in vrnil nekaj upanja, a so tokrat enostavno zmanjkale točke najboljšega posameznika ptujske zasedbe Krušiča . Mengeš II - Ptuj 5:1 Jokič - Drčič 3:0, Goltnik - Selišek 3:0, Grad - Krušič 0:3, Goltnik - Drčič 3:0, Jokič - Krušič 3:0, Grad - Selišek 3:0 V drugem dvoboju dneva v Mengšu ptujska vrsta ni bila konkurenčna, edino točko je osvojil Krušič. JM Kolesarstvo Hana sezono Pokala Slovenije končala v roza majici Zaključna dirka »VN Avtomojster 2021« V okolici Podsmreke pri Ljubljani je v nedeljo potekala zaključna dirka v Pokalu Slovenije. Štela je tudi za posebno razvrstitev v Pokalu Pogi 2021. Na dirki sta iz KK Perutnina Ptuj najbolj blesteli Hana Jeromel in Kaja Adam, ki sta v svojih kategorijah deklic B in C sta obe zmagali! Hana je s tem osvojila tudi končno prvo mesto in prestižno roza majico v Pokalu Pogi, Kaja pa je bila v tej razvrstitvi druga. Za prestižno majico sta se pri dečkih C borila tudi Maj Bohak in David Adam. Tokrat sta bila na koncu dirke odlična 3. in 4., v Pokalu Pogi pa sta končala kot 2. in 3. v skupni razvrstitvi. Dečki v kategorijah A in B so tokrat dirkali skupaj, najboljši, 3., pa je bil Nik Muršec pri dečkih B, medtem ko je bil pri dečkih A odličen 5. Sergej Jančič. Zelo razburljiva je bila dirka mlajših in starejših mladincev. Zelo hitro se je med ubežniki znašel Žan Gor-janc, ki je v ubežni skupinici vztrajal vse do cilja in bil na koncu odličen 3. med mladinci. Tik za njim se je uvrstil Primož Kirbiš. Pri mlajših mladincih je bil 13. Ino Gorjanc. UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Mura - Aluminij; OB 20.15: Maribor - Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 17.00: Domžale - Koper; OB 20.15: Olimpija Ljubljana - CB24 Tabor Sežana; V PONEDELJEK OB 17.00: Celje - Bravo. 2. SNL RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 15.30: Drava Ptuj - Ilirija 1911; OB 18.00: Triglav Kranj - Vitanest Bilje; OB 20.00: Nafta 1903 - Krka; V SOBOTO OB 15.00: Roltek Dob - Gorica, Krško -Beltinci Klima Tra-tnjek, Jadran Dekani - Rogaška, Primorje - Fužinar Vzajemci, Rudar Velenje -Brežice 1919 Terme Čatež. 3. SNL vzhod RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zavrč - Dravinja, Pod-vinci - Korotan Prevalje, Koroška Dravograd - Videm, Kety Emmi Bistrica - Šampion, Zreče - Dobrovce; v nedeljo ob 15.00: Šmartno 1928 - Cirkulane, Posavje Krško - Šmarje. 1. ženska liga RAZPORED 8. KROGA, V NEDELJO OB 11.00: ŽNK Doxakey Ptuj -Krim; OB 15.00: ŽNK Radomlje - Nona Pomurje Beltinci, ŽNK Olimpija Ljubljana - ŽNK Ljubljana, Primorje Gaia Naturelle - ŽNK Cerklje. 1. mladinska liga 9. KROG: Nova KBM Aluminij - Mura (v soboto ob 15.00), Drava Ptuj - Domžale (v nedeljo ob 15.00). 1. kadetska liga 9. KROG: Nova KBM Aluminij - Mura (v soboto ob 13.00), Drava Ptuj - Domžale (v nedeljo ob 13.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Boč Poljčane - Skorba, Grajena ANpro - Bukovci, Gerečja vas - Markovci, Apače - Hajdina, Stojnci - Gorišnica. Turnir mladih v Rogoznici ŠD Rogoznica bo v nedeljo, 17. 10., organiziralo 2. tradicionalni turnir selekcij U-7 in U-9 (letniki 2016, 2015, 2014 in 2013). V konkurenci U-7 bo nastopalo 10, v konkurenci U-9 pa osem ekip. Sodelujoče ekipe so NŠ Galič iz Maribora, Roho Rače Fram, Grajena, Korant Bukovci, Drava Ptuj, Podvinci, Majšperk, Aluminij Kidričevo ter domača ekipa ŠN Rogoznica. Turnir se začne ob 9.45 za U-9 in ob 11.00 za U-7, festival nogometa najmlajših pa se bo končal ob 14.00. Futsal • 1. SFL RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 20.00: Mlinše - FC Hiša daril Ptuj, Dobrepolje - Oplast Kobarid; OB 20.30: KMN Meteorplast Šic Bar - Dobovec, Siliko Vrhnika - FC Litija. ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Bronx Škofije (v ponedeljek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). Rokomet • NLB liga RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 18.00: Riko Ribnica - Celje PL; V SOBOTO OB 17.00: Maribor Branik - Dobova; OB 18.00: Urbanscape Loka - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 19.00: Herz Šmartno - Gorenje, Koper - Trimo Trebnje. Tekma Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec je prestavljena. 1. B SRL (m) 6. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Butan plin Izola (v soboto ob 17.00 v Gorišnici). 2. SRL (m) 3. KROG: Drava Ptuj - Pomurje (v petek ob 20.00), Nova Gorica -Velika Nedelja (v soboto ob 17.00). 1. mladinska liga 6. KROG: Jeruzalem Ormož - Butan plin Izola (v nedeljo ob 11.00). Odbojka • 3. DOL vzhod (ž) 1. KROG: ŽOK Ljutomer - ŽOK G.S.V. Ptuj (v soboto ob 16.00 v dvorani ŠIC). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 2. KROG: Cirkovce - Arrigoni (v soboto ob 17.00 v Cirkovcah). Jože Mohorič Foto: Damjan Adam Kaja Adam (KK Perutnina Ptuj) na najuišji stopnički zmagovalnega odra. petek • 15. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Foto: Reuters/M24 Pri Volkswagnu so bili prisiljeni ustaviti delo celo v osrednji tovarni v Wolfsburgu. V Revozu le dve izmeni V novomeškem Revozu, kjer je proizvodnja zaradi pomanjkanja elektronskih delov, kijih vgrajujejo v avtomobilske modele, letos stala skupaj 73 dni, ocenjujejo, da so bili do zdaj ob slabi dve petini letos predvidene proizvodnje. Razmeram se sicer prilagajajo iz tedna v teden. Kako se bodo razmere odvijale do konca leta, sicer še ne morejo napovedati, trenutno pa je predvideno obratovanje proizvodnje v dveh izmenah. Slovenija • Kriza na avtomobilskem trgu Daljši dobavni roki in višje cene Globalno pomanjkanje mikročipov je privedlo do protislovja, kjer morajo avtomobilska podjetja kljub naraščajočemu povpraševanju zapirati tovarne. Ta kriza ni kot druge krize. Avtomobilska industrija, ki se je v krizi pred desetletjem soočala s hudim upadom povpraševanja, se je ob pričetku pandemije pripravljala na še eno dolgotrajno krizo, misleč da bo ustavitev javnega življenja privedla do dolgoročne gospodarske krize in padca prihodkov potrošnikov. A države so se v primerjavi s finančno krizo na prehodu v minulo desetletje tokrat odločile za ekspanzivno fiskalno politiko. Namesto zategovanja pasu so tako državljani Evropske unije dobili takšna in drugačna nadomestila izpadlih prihodkov, sploh v Sloveniji pa so ta nadomestila, bolj kot socialni transferji, dobivali podobo bombončkov. Rezultat teh politik je pojav povečane potrošnje in vsesplošne inflacije v evroobmočju. Ta je za zdaj v obvladljivih gabaritih, prisotna pa je tudi na trgu avtomobilov. Protislovje na trgu Avtoindustrija se sooča z naraščajočim povpraševanjem, a je ni sposobna zadovoljiti, saj ji primanjkuje mikročipov, ki so nujno potrebni za delovanje vseh modernih vozil. V tej gospodarski klimi se tako pojavlja paradoks, kjer morajo avtoproizvajalci začasno zapirati obrate, pošiljati delavce na prisilni dopust, medtem ko stranke čakajo na nove dobave vozil, tako novi kot rabljeni avti pa so vse dražji. Iz Porsche Slovenija, dobavitelja za šest avtomobilskih znamk pri nas, so nam postregli z najnovejšimi podatki koncerna Volkswagen, ki proda največ vozil v Sloveniji; podatki so skrb vzbujajoči in na vidiku še ni rešitev. V Sloveniji se je rok dobave vozil poslabšal s tri do štiri mesece na povprečno šest do osem mesecev. Inflacija pa sicer vsaj za zdaj ni bila tako opazna, čeprav so cene dvignili in znašajo povprečno 1,5-2 odstotka več kot lani. Ključna panoga V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, so septembra prvič registrirali 196.972 avtomobilov, kar je 26 odstotkov manj kot septembra lani, je sporočil nemški zvezni urad za motorna vozila KBA. Šlo je za najslabši september od leta 1991. Sektor bo letos stagniral ali se celo skrčil kljub dejstvu, da je bila lani prodaja močno okrnjena zaradi global- ne pandemije covida-19, je ocenil predsednik združenja uvoznikov avtomobilov VDIK Reinhard Zirpel. Od začetka letošnjega leta so v Nemčiji prodali 2,02 milijona avtomobilov, kar je 1,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nemški dobavitelj v avtomobilski industriji Continental ob tem pričakuje nadaljevanje pomanjkanja čipov še leta 2022, poroča STA. Kriza z zamikom Nemška avtoindustrija tvori okoli pet odstotkov najmočnejšega evropskega gospodarstva in samo v Nemčiji zaposluje okoli 800 tisoč ljudi, zaradi česar imajo težave tamkajšnje industrije lahko daljnosežne posledice za celotno EU, tudi za Slovenijo. Podražitev avtomobilov, skupaj s podražitvijo pogonskih goriv, bi za Slovence, ki se zanašajo na osebni prevoz, lahko pomenilo večjo luknjo v denarnici. Dejstvo, da je ta teden Opel zaprl tovarno v vzhodnonemškem mestu Eisenach in da je za skoraj dva tedna ustavljena tudi tovarna Volkswa-gna v mestu Wolfsburg, pa bi lahko pomenilo resne težave za številne dobavitelje polizdelkov iz Slovenije. Po nekaterih ocenah je na to večinsko izvozno usmerjeno industrijo neposredno vezanih 100 srednje in velikih podjetij iz Slovenije. Če upoštevamo še njihove dobavitelje, naraste število na okoli 500. Med stoterico najdemo ugledne firme, kot so Cimos, Hidria, Kolektor Group, LTH Castings ... Tako kot lansko leto pa bodo ta podjetja verjetno padec naročil čutila šele z zamikom. To bo prava preizkušnja za celotno EU, saj je po podatkih Evropske komisije kar 14 milijonov delovnih mest posredno ali neposredno vezanih na proizvodnjo vozil. Rigiden trg V tej krizi ne bo hitrih rešitev. Globalni trg mikorčipov velja namreč za enega najbolj rigidnih, pri čemer samo kopica podjetij nadzoruje veliko večino proizvodnje. Na žalost avtoproizvajalcev ta veja industrije predstavlja le majhen del dobičkov za tržnike z mikročipi. Opel, Volkswagen, Volvo, Toyota, Ford in drugi se bodo morali preprosto postaviti v vrsto v modernem svetu, kjer prodaja pametnih telefonov in podobnih elektronskih naprav tvori večino povpraševanja. Pandemija je morda res poglobila težave pri dobavi čipov, a ta težava je obstajala še pred izbruhom koronavirusa in bo očitno še nekaj časa z nami. Antun Katalenič Foto: arhiv Svet24 Od njive do vilice: pomembna je kakovostna prehrana živali Za zdravje in dobro počutje človeka je kakovostna, raznovrstna in uravnotežena prehrana eden izmed pomembnih dejavnikov. Zato je pomembno, kaj damo na krožnik. Na kakovost mesa in mesnih izdelkov pa v veliki meri vpliva tudi prehrana živali, ki mora biti prav tako kakovostna in uravnotežena. Priznani agrarni ekonomisti poudarjajo, da se hrana v Sloveniji še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, kar ima prednosti tudi z vidika kakovosti in varnosti živil. Proizvajalci dosegamo višje standarde reje in proizvodnje; reja poteka v naravnem okolju Slovenije, hlevi in farme so manjši, krajše so transportne poti. Pomemben vi-dikje kakovostna krma, ki ugodno vpliva na sestavo mesa in izdelkov. Kje in kako nastajajo kakovostne krmne mešanice za piščance v PP Vsem svojim rejcem v Perutnini Ptuj (PP) dostavljajo krmne mešanice, ki nastajajo v njihovih lastnih mešalnicah. Krmila so povsem naraven produkt, sestavljena iz različnih žitaric: od koruze, pšenice, soje kot beljakovinske komponente, dodajajo maščobe kot energent in mineralno-vitaminske mešanice, tako da je ta kompletna sestava podpora živalim za uspešno rast in njihovo zdravo počutje v objektih. To so povsem naravne sestavine, brez umetnih dodatkov (brez dodatkov hormonov ter stimulativnih antibiotikov). Proces proizvodnje krmnih mešanic se začne na sprejemu surovin. Večino pridelajo sami na približno 3800 hektarjev poljedelskih površin v okviru svoje kmetijske dejavnosti, poleg tega pa v PP odkupijo večino lokalno razpoložljivih poljščin - pšenice, ječmena in koruze - od okoliških kmetov oz. pridelovalcev. Nutricionist skrbi za pripravo receptur krmnih mešanic, ki se uporabi v procesu proizvodnje. Najprej se postopek začne z mletjem koruze, pšenice, soje, ki se ustrezno dozirajo v mešalec, kamor se dodajo tudi potrebne vitaminsko-mineralne mešanice, maščobe in druge mikro komponente, ki so potrebne za optimalno rast perutnine. Pripravljena mešanica se po transportnih poteh pripelje do peletirke, kjer z dodano paro iz mešanice moke iztisnejo pelete, ki v času reje predstavljajo uravnotežen obrok. Za dosego kakovostnega peleta je treba pelete ohladiti (stabilizirati), da se čim manj drobijo. Prvih 17 dni pelete zdrobijo, da velikost delcev prilagodijo starosti piščancev, kasneje V mešalnicah PP je trenutno zaposlenih 73 sodelavcev in sodelavk. Kolektiv sestavljajo zaposleni z veliko izkušnjami in mlajši sodelavci, na katere se prenašajo dolgoletne izkušnje in znanje, da bodo jutri tudi sami pripomogli k doseganju zahtevanih ciljev. pa uporabljajo peletirano krmo. Po fazi ohlajanja se krma transpor-tira v končne celice, kjer so ločena skladišča za posamezne vrste krmil. Služba za logistiko skrbi za dostavo krmil do rejcev. Del proizvodnega procesa je tudi sušilnica, kjer poteka prevzem pšenice in koruze neposredno iz polja. Tukaj surovino posušijo, tako da je primerna za daljše skladiščenje v lastnih silosih ali tubah, ki predstavljajo sodoben način skladiščenja zrnja za me-šalnice in širšo uporabo. Proces proizvodnje krmnih mešanic se začne na sprejemu surovin. Večino pridelajo sami na približno 3800 hektarjev poljedelskih površin v okviru svoje kmetijske dejavnosti, poleg tega pa v PP odkupijo večino lokalno razpoložljivih poljščin. Perutnina Ptuj Promocijsko besedilo 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. oktobra 2021 PETEK 15. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 1 8:20 Predstavljamo vam 9:25 Fotografska razstava: Zlomljena 0:05 Franc Rihtarič: Od resnice do mita :10 Futsal magazin :35 Utrip MNZ :45 My Europe, My Future 2:00 Ptujska kronika 2:25 Pora I 2:35 Cista umetnost - oktober 3:10 Pogled nazaj 3:30 Glasba za vse 4:00 Charlie Chaplin 4:30 Videostrani 7:30 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasbena osmica (slo.) 8:55 Pomurski tednik 9:30 Futsal maaazin 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik TV Dravograd 20:55 Pogled nazaj 21:15 Cista umetnost - oktober 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pora I 22:35 Utrip MNZ 22:45 YounqEUVoices 23:00 UtripT>moža 00:40 Videostrani SOBOTA 16. oktober 7:30 Glasbena osmica (s -utsal magazin Maša Drava (slo.) -otografska razstava: Zlomljena Predstavljamo vam 3ogled nazaj Glasba za vse 8:00 8:25 Ml m_________ 2:00 Pregled tedna 2:30 PortaF 2:40 Utrip MNZ 2:50 Cista umetnost - oktober 3:25 Franc Rihtarič: Od resnice do mita 4:35 Videostrani 8:00 PtujSaC^ronika 8:25 Glasbena osmica (tuja) 8:55 Obzornik TV Dravograd 9:25 Cista umetnost - oktober 20:00 Pregled tedna 20:30 22:00 'regle.._______ plačate le razliko med porabljeno in proizvedeno energijo, Made in EU, Napoved oddaje 16. in 17. oktobra 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Mestna občina Ptuj je podpisala gradbeno pogodbo za projekt gradnje regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanjev trajno-stne mobilnosti v Spodnjem Podravju. Izvajalec projekta je Cestno podjetje Ptuj. Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je s sprejemom v mestni hiši počastila Branka Laha, ki je večji del svojega življenja namenil gasilstvu ter zaščiti in reševanju. Ljudska univerza Ptuj zaključuje triletni IPSANEETs projekt, ki ga je sofinanciral norveški mehanizem. Uspešni so v Sloveniji, Romuniji in Madžarski z inovativno metodo norveške IPS. V galeriji Magistrat odprta razstava fotografij - Mi smo kultura, avtorja Jerneja Čamplja. Fotografski projekt v ospredje postavlja obraze delavcev v kulturi. Šahovsko društvo Ptuj izvedlo šesti od devetih krogov državne šahovske lige, v kateri nastopa tudi ŠD Ptuj. Gobarsko društvo Ptuj je na ptujski tržnici pripravilo gobarsko razstavo stoterih različnih gob z našega območja. Lovska oddaja Dober pogled. V Kostelu Državno prvenstvo lovcev v oponašanju jelenjega ruka-nja. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 080 88 55) ROC ONI. AVTOMATIKE .IN, ELEKTRONIKE TERRIER 200 329 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC S0400 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER 600 359 € do 350 kg / 3 m do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m ALLMATIC MAXIARTK ALLMATIC PLUS L 599 € do 3,5 m 649 € do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si POGONI. AVTOMATIKE IN ELEKTRONIKE,ZA DRSNA IN SAMONOSNA.DVORIŠČNA.VRATA JOYTECH AC 600 do 650 kg ALLMATIC MOVEO 600 269 € do 600 kg BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € ^ I do 500 kg do 400 kg ALLMATIC BIG ¡499 € do 2200 kg ALLMATIC KALOS TURBO f 399 € do 600 kg www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si ËKNEOGRAJE INSTEBRI 103 x 250 cm 17(p00 € 123 x 250 cm Q 153 x 250 cm 22ç00 € 200 x 250 cm g^QQ € 103 x 250 cm 22(000 € 123 x 250 cm 20050 € 153 x 250 cm 3200 € 200 x 250 cm 40000 € steber v. 150 cm ¡¡]£^0© Q I steber v. 200 cm 26^00 d infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 TORLOZ RAČN liKAMI N UNAiRELETE Z A .U G O D N O.OG R E VA N J E. SOLE slim MCZ80 Rade Končar TEPIO TOBY Helena l2 SOLE Croatica 12 SOLE Inserto vložek www.kipkop.si www.kipkopshop.si PROIZVODNJA VSEH VRST GARAŽNIH VRAT NA ENEM MESTU VHODNA SIDE STEP | STRANSKA VRATA od 399 € www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si petek • 15. oktobra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. i Kmetija Hudin išče moškega za i | vzdrževanje okolice in pomoč pri J kmetijskih delih. Za več informacij i pokličite 041 602 886. i L _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ -I KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KOKOŠI nesnice - leghorn, jerebičaste, zelenojajčne, bele, črne, brezove in rdeče - prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAM bikca simentalca, starega 13 tednov, za nadaljnjo rejo, težkega 170 kg. Tel. 051 273 093. NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti, ter bele kokoši, težke 4 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 17. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša draga Irena Frčec IZ DOKLEC 25A Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. ZIMSKA AKCIJA! VOZILA PRODAM moped Tomos A3MS, letnik 1988, cena po dogovoru. Tel. 070 896 081. Jesen se že v škrlatne barve je ovila, deževje in hlad je spet prinesla s sabo. Deževne kaplje pa je v solze spremenila, v grenke solze, ki jih točimo za tabo, saj vse naše upe je v žalost pretočila, ker od nas odšel si, vendar ne v pozabo. 14. oktobra mineva petnajst dolgih let, odkar nas je zapustil naš dragi Zvonko Frangež IZ SP. JABLAN 3 Tisti, ki živijo v naših srcih in spominih, so večni, čeprav niso z nami. Si v naših mislih, v naših srcih, del nas si vedno. Pogrešamo te ... Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žena Marjetka, hčerka Gabrijela z možem Matjažem in hčerkico Sofijo ter ostali sorodniki Če nekoga imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Herga IZ DORNAVE 129 Iskrena hvala vsem sorodnikom in vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče. Posebna zahvala patru Emilu Križanu za prelep nagovor in opravljen obred. Zahvala Splošni bolnici Ptuj ter pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o. Žalujoči: vsi njeni Za zmeraj si zaspal v neskončni čas in hkrati boš ostal še tu, del nas. Za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dal, mož, ati, dedi, tast - hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Franca Gabrovca IZ TRŽCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Hvala za darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Vrbnjaku, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, za ves trud in posluh, da smo se od ljubega v miru poslovili. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano žalostinko, govornici za besede slovesa ter pogrebni službi Mir za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste se poslovili od našega Franca in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči: žena Anka, sin Danijel in hčerka Suzana z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA V žalosti sporočamo, da nas je v 83. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Antonija Krajnc 15. 11. 1938-5. 10. 2021 IZ KORENJAKA 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in podjetju ISM Vuzem, d. o. o., za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Pasičnjeku za pogrebno slovesnost, ge. Marti Bosilj za poslovilne besede ter podjetju Mir. Spomin nanjo bo vedno v naših srcih. Žalujoči: sin Janez in hčerka Štefka z družinama Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. (K. Destovnik - Kajuh) SPOMIN 14. oktobra je minilo drugo leto, odkar si se od nas poslovila Vesna Petrovič rojena Topolovec TOVARNIŠKA CESTA 6, KIDRIČEVO Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Za teboj ostajajo ljubezen, toplina in dobrota. Hvala vsem, ki prižigate svečke na njenem grobu, prinašate cvetje in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek m 15. oktobra 2Q21 ZDA • Forbesova lestvica razkriva najpremožnejše Američane Hrvaška • Inovativni projekt z evropskim denarjem Trump zdrsnil s seznama 400 najpremožnejših V Kvarnerju prvi umetni ribji greben Nekdanji ameriški predsednik in poslovnež Donald Trump se prvič po 25 letih ni uvrstil na seznam 400 najpremožnejših Američanov, ki ga pripravlja ameriška revija Forbes. Trumpovo premoženje je trenutno ocenjeno na 2,5 milijarde dolarjev, do uvrstitve na seznam pa mu je zmanjkalo 400 milijonov dolarjev. Trump je lani zasedel 339. mesto, letos pa se na seznam top 400 ni uvrstil, ker je od začetka pandemije covida-19 izgubil 600 milijonov dolarjev, navedbe Forbesa povzema nemška tiskovna agencija dpa. »Nepremičnine v velikih mestih, ki predstavljajo glavnino Trumpo-vega premoženja, niso prinesle takega dobička, zato je nekdanji predsednik izpadel iz najbolj prestižnega ameriškega kluba,« je zapisala revija. Tehnološke delnice, kriptovalute in druga sredstva so medtem pridobila v obdobju pandemije covida-19. Trump se je na seznam neprekinjeno uvrščal vse od leta 1996, ko je bil na 368. mestu. Med letom 1997 in letom 2016, ko je bil izvoljen za predsednika ZDA, je zasedal pozicijo v prvi polovici seznama, potem pa je začel izgubljati mesta. Trenutno zaseda 1299. mesto, piše National News. Trumpovo premoženje je bilo največje leta 2015, ko ga je Forbes ocenil na 4,5 milijarde dolarjev. Naslednje leto je njegovo premoženje znašalo 3,7 milijarde, med Foto: Prof¡med¡a/M24 letoma 2017 in 2019 pa je bilo ocenjeno na 3,1 milijarde dolarjev. Trump je sicer večkrat ponovil, da ga je predsedovanje drago stalo. Vodenje poslovnega imperija je med predsedovanjem predal sinovoma, a so podjetja ostala v njegovi lasti. Prvi Jeff Bezos, za njim Elon Musk in Mark Zukerberg Prvo mesto med najpremož-nejšimi Američani je sicer zasedel ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, katerega premoženje je ocenje- no na 201 milijard dolarjev. Drugo mesto zaseda ustanovitelj Tesle Elon Musk (190,5 milijarde dolarjev), tretje prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg (134,5 milijarde dolarjev), četrto pa ustanovitelj Microsofta Bill Gates (134 milijard dolarjev). Na petem in šestem mestu sta soustanovitelja Googla Larry Page (123 milijard dolarjev) in Sergey Brin (118,5 milijarde dolarjev). Prva ženska pa je na 12. mestu, to je Alice Walton (67,9 milijarde dolarjev), edinka ustanovitelja ameriške trgovske verige Walmart Sama Waltona. sta OKNA, VRATA GARAŽNA VRAM www.naitors.si El i Foto: Reuters NAIiORSnoo Tel.: OZ 74113 80. Hob: D31793 Z04 Gorišnica 1, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE AKCIJA: Alu vhodna vrata V morju zaliva Sveti Peter nedaleč od kraja Valun na otoku Cres so postavili prvi umetni ribji greben v primorsko-goranski županiji. Prvi umetni greben v Kvarnerskem morju je del mednarodnega projekta SmArtFish. Projekt je namenjen predvsem ohranitvi podmorskih ekosistemov. Kvarnerski ribji greben je sestavljen iz osmih betonskih elementov s piramidalno strukturo, ki ima polno manjših in večjih odprtin. Greben predstavlja napredek pri ohranitvi vse več ogroženih morskih virov, kot so ribe, školjke in ostali morskih organizmi, so danes objavili na spletni strani primorsko-goranske županije. Greben obenem odpira tudi možnosti za širitev gospodarskih dejavnosti, kot sta ribolov in turizem. Greben bodo spremljali različni strokovnjaki za podmorske vede ter opazovali, katere vrste rib in ostali morski organizmi se bodo naselili na grebenu. Dobili naj bi tudi odgovore na vprašanja o morebitni naselitvi novih vrst ter kateri morski organizmi se bodo naselili na večji globini ob dnu gre- bena, kateri bolj na vrhu strukture, so dodali. Izpostavili so, da so priprave na postavitev grebena potekale več kot leto dni. Vrednost celotnega čezmejnega programa je nekaj več kot 3,2 milijo- Foto: Wikipedia na evrov. Na Hrvaškem z različnimi projekti, kot so ribji grebeni, načrtujejo okrepiti vlogo malega obalnega ribištva, da bi spodbujali inovacije pri uvajanju upravljanja z morskimi viri, ki temeljijo na ekosistemih. sta Venerm gnčeV. z veseljem popase usak teliček . • Vo ie žena morala treniTatistak- v nismo, S ^«^^„tett nobenega opra„ta. O * * * Kako obupano mora tuliti šele volk samotar edinecl zdaj pred televizij0 le prežvekuje. VčasiH je bila P^a za ocij , sploh ni opazil, Vdaj so mu pod noge P™0 Kct je imel eno leseno, sp»™jen0 «eno**1*0* OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Nagradno turistično vprašanje talno inoviran • VV» cine Oktobrski dnevi so že tradicionalno vezani na slovenske dneve turizma, na katerih so te dni razpravljali o njegovi prihodnosti po pandemiji in tudi sicer glede na sodobne trende trajnostnega turizma. Turistična zveza Slovenija je po razglasitvi nominirancev v posameznih kategorijah projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, razglasila najboljše. Ptuj se letos ni uvrstil med tri najbolj urejena in gostoljubna mesta v Sloveniji v kategoriji srednjih mest, kjer tekmuje zadnjih sedem let. Pred tem je imel stalno mesto med turističnimi kraji. Najboljše pa so izbrali tudi v posameznih tekmovalnih kategorijah Turistično-gostinskega zbora. V prvih dneh oktobra pa je v Lipici potekalo strokovno srečanje Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. OZS je ob tej priložnosti Slovenski turistični organizaciji podelila zahvalo za podporo in dolgoletno sodelovanje. Na strokovnem srečanju pa je bila letošnja osrednja tema: problematika gostinskega kadra v turizmu, vključno z iskanjem rešitev za obstanek in pridobitev novih kadrov v panogi. Govorili so tudi o predlaganih davčnih spremembah, trajnosti v turizmu in gostinstvu ter vplivu covida-19 na gostinstvo in turizem. Na Expo 2020 v Dubaju so doslej obiskovalci lahko Slovenijo spoznali z različnih vidikov. Tako bodo lahko videli tudi nekaj slovenskih filmov. Premierno pa so že predstavili izjemni dokumentarni film Divja Slovenija. Le-ta predstavlja izjemno bogato favno in floro. Osredotoča pa Hotel Mitra, najstarejši mestni hotel, lastnikov, so prodali na dražbi. V tem bi ga šele po izdaji sklepa. dežela kulinaričnih pregreh), do palacija (Strukture narave). Na Mestnem trgu pa k ogledu vabi poulična razstava, ki sliki in besedi predstavlja 20 let sodelovanja med partnerskima mestoma Ptuj in Burghausen, ki poteka na različnih področjih. Jubilejni koncert z glasbo do srca Družba Radio-Tednik Ptuj pa vabi na na glasbeno razvajanje pod naslovom Z glasbo do srca, ki bo 24. oktobra, ob 16. uri v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Prav toliko pa je stara tudi oddaja na Radiu Ptuj. Nastopili bodo Božidar Wolfand Wolf, Nika Zorjan, Kvatropirci, Alya, Zdravko Škender, Natalija Verboten in Marko Škugor. Poskrbeli pa bodo tudi za presenečenje. Na Ptuju so ličen, leseni paviljon, kjer so prirejali koncerte, postavili leta 1904. Odstranili so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat dalje do danes je bilo že več predlogov, da bi ga ponovno postavili, tudi zato, da bi obudili tradicijo prirejanja koncertov v Mestnem parku. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Sonja Erlač (Zabovci). Danes sprašujemo, katerega leta je bila na Ptuju uprizorjena prva slovenska gledališka predstava, ki je pomembno vplivala na narodno zavest slovenskega življa v mestu ob Dravi. O njej je pisal tudi ptujski kronist Ferdinand Reisp. O začetkih slovenskega gledališkega življenja na Ptuju namreč lahko govorimo po ustanovitvi Narodne čitalnice leta 1863. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta je bila na Ptuju uprizorjena prva slovenska gledališka predstava? Ime in priimek: Foto: Črtomir Goznik NaSlOV: ki je doslej spisal že več uspešnih in manj uspešnih zgodb, zamenjal več Davčna številka: trenutku ime kupca in dražitelja ostaja bolj ali manj prikrito. Razkrili naj Kupon poš0ite aH prinesite m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. se na sesalce in ptiče, prikazane pa so tudi nekatere vrste dvoživk in žuželk. Slovenija pa želi biti tudi med vodilnimi državami v Evropi, ki bo s sistematičnim digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarila unikatna turistična doživetja. Projekt digitalno inoviranje kulturne dediščine Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se je uvrstil med finaliste za nagrado Destinacija trajnostnega kulturnega turizma 2021. V projektu je sodelovalo 31 destinacij, ki so digitalizirale več kot 100 različnih objektov nepremične kulturne dediščine, na podlagi katerih tudi razvijajo edinstvena 5-zvezdič-na doživetja. Na Ptuju je v tem času odprtih več različnih razstav, ki vabijo k ogledu, od Salona umetnosti (30 let Ptuja v samostojni Sloveniji), Miheličeve galerije (Zavedanje enosti Alenke Slavinec), Ptujskega gradu (Spodnje Podravje,