"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje.
OFF1CIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
POSLABSEVANJE RAZMER SE ŠE NADALJUJE
EKONOMSKI PROGRAM NOVE VLADE GRE PO STAREM TIRU
Življenske potrebščine se draže—plače še znižujejo— Državna podpora posedujočim.—Tolažba s pivom
Ljudje, ki so pričakovali, da se razmere takoj po 4. marcu obrnejo na boljše, gredo razočaranju naproti. Roose-veltov "New Deal" ni 'pokazal še ničesar, kar bi rea moglo koristiti delavskemu ljudstvu. Dejstvo je, da so razmere ta mesec slabše, kot pa so bile januarja ali februarja, in da so bile prva dva meseca v tem letu mnogo bolj kritične, kakor pa v istem času lansko leto. Dno krize torej ni še doseženo. Resnica, s katero se bo ljud-
stvo moralo sprijazniti, je, da industrije plače še vedno znižujejo, medtem ko se na drugi Strani cene življenskim potrebščinam višajo. In to jo še le začeteik. V Illinoisu bo moralo ljudstvo plačevati takozvani "sales tax". Od vsakega dolarja, ki ga kdorkoli izda za hrano, obleko ali karkoli, mora plačati 3c davka državi. Ta davek je namenjen v podpiranje ¡brezposelnih, v tistih okrajih pa, kjer ni take potrebe, se sme porabiti v s vrh o znižanja davka na posestva.
Plače delavcem dveh velikih železnic, namreč Pennsylvania R. R. in Illinois Central železnice, so znižane, pri prvi 10 odstotkov, pri slednji pa mora vsakdo delati deset dni brezplačno. To je že drugo, oziroma tretje in v mnogih slučajih četrto znižanje /pri tema
V namenu, da razveseli ljudstvo, je kongres istotako na priporočilo administracije legaliziral pivo. Zvezna vlada ga bo zelo obdavčila in istotako okraji z licencami ter posamezne Idržave. Z vprašanjem, kje naj dobe delavci denar za pivo, pa se kongres ni še ukvarjal.
Brezposelne tolažijo, da bo nova administracija v dogled-nem času vposlila kakih 200,-000 delavcev pri pogozdeva-nju, ob enem pa se vlada zanaša, da bo podpora, ki so jo bile deležne banke, prešla skozi banke tudi na industrijo, ki bo pod temi vplivi zelo povečala obrat.
Progresivni senatorji in po-slanci, ki so v lanski volilni kampanji drli Čez drn m strn za Booseveltom, so dozdaj glasovali večinoma proti nje-
Poslopjc, v katerem delajo m> dnevu in ponoči j
Pomen prave izobraz-be v boju proti reakciji
kompanijama od kar nnamo *>vim Progam, kakor »o
prej proti Jloovrovim. Socialisti jim dopovedujejo že leta in leta, da «ta demokratska in ne naredbe^ ""katerih Umeljni | republikanska stranka enako
Kongres je na priporočilo predsednika sprejel dalekosež-
namen je, izvleči privatne banke iz finančnih zagat, in ker to ni šlo drugače, so ukinili zlati standard in se zatekli k inflaciji. Istotako na priporočilo predsednika je kongres sprejel zakon, čigar namen je pomagati farmarjem. Z manipuliranjem posebnega vladnega oddelka se bo reguliralo cene poljskim pridelkom, katere nameravajo dvigniti na višino cen, ki so prevladovale 1. 1929. Farmarji bodo vsled tega morali pridelovati manj, od neobdelane zemlje pa bodo dobivati najemnino od države. Da-li se vladi ta način podpiranja farmarjev posreči, je še veliko vprašanje.. .
Kongres je predsedniku dovolil znižati plače federalnim delavcem, senatorji pa so si jih znižali z deset tisoč na $8,-500 na leto. Vrhutega dobe potne stroške in dovoljena jim je še posebna vsota za najem tajnikov. Za vožnjo dobe 15c na vsako miljo. Senator Bo-rah je predlagal, da naj si to mero znižajo na 5c, ker je 15c dvakrat več nego porabijo, kar so odklonili. Po glasovanju jim je vrgel v obraz, da so za «nižanje le slabo plačanim delavcem, medtem ko sebi nočejo zmanjšati dohodkov v prid zvezne blagajne. Kongres je predsedniku dalje dovolil zmanjšati podpore in pokojnine bivšim vojakom, ki so služili v svetovni in v prejšnjih vojnah, v katerih je bila zapletena ta dežela.
kapitalistični. Ampak pragre-sivci so se vjeli lepim besedam, zaslepilo jih je demokratsko grmenje .piloti '«privilegijem" in zdaj vidijo, da se s Hoovro-vo taktiko nadaljuje pod drugim imenom in pa z lepšimi, mnogo obetajočimi proglasi.
Ako bi se razmere prošlih par tednov poslabšale pod Hoovrom kot so se pod Roose-veltom, bi ljudstvo grmelo zoper prvega, medtem ko drugega še obožuje. Tudi Hoovra so slavili—pred 4. leti. Krize pa ni kriv kot oseba ne prvi ne drugi. Skušal jo je odpraviti na stroške ljudstva Hoover s podpiranjem onih, ki so jo povzročili, in enako Jim pomaga demokratska administracija. Gospodarska taktika vlade se pod demokrati ni nič spremenila. V prilog ji je le, da ima ljudstvo vanjo (veliko zaupanje, kot ga je pred štirimi leti imelo v Hoovra.
Dokler to propadale fte male banke in le tu
in tam kaka velika, so bili viaolrf finančni in vladni krogi brezbrižni. Ko so bili vsled polomov oeadalje bolj Iprizadeli tudi veliki denarni zavodi in bogataši, je vlada ustanovila v pomoč bankam «-»konstrukcijsko finančno korporacijo. Ali tudi to ni ustavilo polomov in v tej nesigurnostiNso navalili na banke bogataši, .izmed katerih «o mnogi zahtevali, da se jim vloge izplačajo v zlatu. Tako je na-
MiMil n torij. i bo taiatii
stsla finančna panika, vsled katere j« pro-novi predsednik »splošen bančni mora-Po nekaj dneh (je vlada razglasila, da ila za več milijard novega papirnatega (denarja, ki je na razpolago poslujočim bankam proti'jamstvu z njihovo aktivo. Kar vlada ne bi storila za male vlagatelje, je storila, ko i polomi mi so hoteli pojenjati, za Velike. <Na sliki je poslopje Waahingtonu, v katerem tiskajo bankovce. Ta tiskarna o-bratuje noč in dan.	,
HITLERIZEM DAVI DELAVSKO GIDANJE V KRVI IN S CENZURO
Sodelujte
PRI NABIRANJU NAROČNIN IN OGLASOV ZA
"MAJSKI GLAS
»»
Napačna inflacija
Vlada sme izdati do $30,-000,000,000 novih bankovcev, ki jih da na razpolago bankam toliko kolikor imajo "do-Ibre imovine". Ce bi vlada dala rajše vsaiki družini in samcem posojilo ter v ta namen porabila nekaj milijard jbi denar res prišel med ljudstvo. V bankah pa bo le malo koristil.	IM.
Hitlerjeve fašistične čete divjajo nad delavstvom celo Mj brutalno, kot pa so Mus-solinijeve v Italiji v prvih dveh letih, ko so osvojile vlado.
Fašistična policija v Badnu je vrgla v zapor vse socialistične poslance. V gozdovih okrog Berlina najdejo vsako jutro ubite socialiste in komuniste. Fašisti udirajo v njihova stanovanja, jih odvedejo, nato jih v okolici kje na samem mučijo, končno jim stro glavo in jih vržejo v goščavo. Podivjani hitlerjevci ne prizanašajo niti ženskam in otrokom. Udrli so celo v stanovanje stare ge. Hbert, ki je vdova po prvem nemškem predsedniku Ebertu. Razmetali so ji vso opremo, pretaknili vse kote, jo insultirali in grozili. Ker niso našli nikake "marksistične literature", so odšli. Fašisti zelo preganjajo tudi Žide, in to neglede če so revni ali bogati. Mnogim se je posrečilo pobegniti v Avstrijo, na Češko in v druge dežele.
Socialistične, komunistične in druge delavske domove, ki so last socialističnih unij in zadrug, je zasegla in okupirala fašistična policija. Delavci so vsled silne premoči združene reakcije zdaj brez moči za o-borožen odpor, posebno še, ker jim je oblast zaplenila o-rožje.
Dunajski listi v podrobnostih opisujejo, kako fašisti v Nemčiji mučijo socialistične, komunistične in druge radikalne po-
=
NAPREDEK SOC. STRANKE.-VSEDELAVSKI KONGRES
Tajnik soc. stranke Clarence Senior poroča, da je bilo januarja in februarja ustanovljenih 64 novih klubov, lani v istem času pa 16. Napredek torej za 39 khiibov.
V imenovanima mesecema je bilo ustanovljenih tudi 25 novih postojank, socialistične mladinske lige (YPSL), lani t istem ¿asu pa dve. .
Socialistična stranka vodi akcijo za sklicanje velikega kontinentalnega vsedelavikega kongresa, ki se bo vršil letos v Washingtomi. Na sodelovanje so povabljene vse delavske
strokovne, kulturne, zadružne, podporne in politične organizacije. Ako se vse odzovejo, bo ta kongres reprezentiral nad trideset milijonov ameriških delavcev. Akcijo je odobrilo že veliko število organizacij in mnoge so prijavile tudi delegate, med njimi delavska podporna organizacija Workmen's Circle, ki ima 85,-000 članov. Na sodelovsnje je bila povabljena tudi BMP J, toda njen upravni odbor je sklenil, da ne pofttje zastopnikov v Washington. ? . ; k
slance, časnikarje ter JU». Tudi buržvezni ž urna listi, ki nočejo hvaliti fašističnega divjanja, ali vsaj molčati o njemu, so občutili trdo fašistično peSt, »is>te, neglede kako so bili vplivni, pa jim je cenzura ustavila. Fašistični notranji minister je izjavil, da smatra časopise za tipke, na katere igra vlada. Tipka, ki ne bo udarjala harmonično, bo odstranjena. Iz te izjave je razvidno, da ima fašistična vlada pamen v teku nekaj mesecev streti ves opozicionalni tisk.
Na kritike sovjetskih listov v Rusiji odgovarja porogljivo Hitlerjev tisk, da je bila sovjetska Unija prva, ki je dala ostali Evropi v zatiranju opozicije in svobode tiska "dober vzigled". Da-li pride med Rusijo in Nemčije do odtujenja, se zdaj še ne ve. Do prihoda Hitlerja v vlado sta si stali Nemčija in Rusija v zunanji politiki najbližje in svet ju je smatral od rapalske pogodbe sem za zaveznici. Zaftasno vsaj so se odnošaji med njima zaradi zatrtja nemške kom. stranke ohladili.
Vsi liberalni pisatelji so zapustili Nemčijo. Opernim in koncertnim dirigentom židovskega rodu so službe odvzete, tudi čte so še tako priznani u-metniki. Hitlerjevi "odrešeni-ki" Nemčije smatrajo "čtoo nemštvo" za največjo "umetnost". In za "svetost čistega nemfitva" mesarijo marksiste, Žide in druge, ki so ha poti njihovemu barbarizmu.
ZMAGA MILVVAIŠKIH SOCIALISTOV PRI PRIMARNIH VOLTTVAH
Pri primarnih volitvah v Milvraukeeju dne 14. marca za
določitev kandidatov v okrajni šolski odbor in za sodnike je prodrla vsa socialistična lista. Volitve se vrše tudi za te urade po "nestrankarskem" sistemu, in tista dva kandidata v vsak urad, ki dobita največ glasov, gresta na končne volitve. Zato je zmaga socialistov v takem volilnem sistemu toliko značiftnejša. Izmed kanr didatov, ki so se potegovali za nominacijo v okrajni šolski odbor, je prejela največ glasov sodružica Meta Berger, žena pokojnega kongresnika V. L. Bergerja, ki jih je dobila nad 28,000. Končne volitve se bodo vršile v torek 4. aprila. Člani obeh klubov JSZ so živahno sodelovali v volilni agftaciji, s katero sedaj enako energično nadaljujejo.
$52.23 na vsako osebo
Ako bi se meseca februarja razdelilo denar v Zed. državah na vsakega moškega, ženske in otroke enako, bi prišlo $52.23 na osebo. Od kar je v teku inflacija, pa pride še precej več. Vzlic temu je milijone ljudi, nevštevši otroke, ki nimajo niti enega dolarja.
FAŠIZEM v Nemčiji je nastal tekom najhujše krize v
državi. Podprli so ga srednji sloji in kapitalisti, mo-
ralno pa velike mase ljudstva, Jki so Jcončno zdivjale v njemu in zlile v naščuvanju svoj srd nad delavskim gibanjem. Sele kadar se streznijo, pride delavsko gibanje v Nemčiji spet do veljave. Hitlerju jse namreč ne bo posrečilo zatreti marksizma tako kakor se je Mussoliniju v Italiji, kajti nemški proletariat ima za seboj desetletja tradicionalne socialistične vzgoje.
Vzgoja delavstva je tisto, kar šteje. Socialistična stranka Nemčije je pri volitvah 5. marca vzlic fašističnemu terorju ohranila skoro vse svoje glasove in mandate.
In ohranila si bo svoje članstvo in pristaše tudi skozi sedanje Hitlerjevo divjanje. Ta lojalnost delavstva svoji razredni stranki je posledica močne socialistične šole in organizacije.
Delavsko gibanje se s terorjem začasno lahko zatre, ni pa jnogoče delavcem vzeti SOCIALISTIČNE VZGOJE, ko jo enkrat imajo. Fašisti v Nemčiji se tega zavedajo, zato toliko preganjajo zavedne delavce in njih voditelje. Tudi železni kancelar Bismarck je poskusil s tako igro, v kateri pa je končno izgubil, kakor,bo izgubil Hitler.
Jez fašizmu je delavsko izobražen delavski razred. Zavora reakciji je močna, razredno orientirana delavska politična in strokovna organizacija. Te resnice se v polni meri zaveda ameriška socialistična stranka, ki vodi zdaj veliko kampanjo za pojačanje svojih vrst in povečanje agitacijskih in prosvetnih aktivnosti.	,
Jugoslovanska socialistična zveza v tej akciji sodeluje. Agitacijski odbor JSZ je predložil poseben načrt za povečanje števila članov in naročnikov Proletarca, Jri ga je eksekutiva odobrila in je bil objavljen v Proletarcu 9. marca. Naš/program za pojačanje socialističnega gibanja ,med jugoslovanskim delavstvom določa med drugim:
L) Tisoč novih naročnikov Proletarcu. (Glejte pojasnilo na 2. strani.)
2.)	Pojačanje klubov JSZ, da bodo skupno šteli ob koncu leta najmanj 25 odstotkov več članov, kakor jih imajo sedaj.
3.)	Zbiranje tiskovnega fonda, da se poravna dolg, ki je nastal tekom krize v tiskarni.
4.)	Ustanovitev klubov JSZ v vseh državah, kjer so 3lovenske naselbine brez naših postojank, predvsem v sledečih državah: California, Colorado, Indiana, Minnesota, Montana in Wyoming. ,
6.) Ustanovitev nadaljnih klubov v državah Illinois, Michigan, New York, Ohio, Pennsylvania in .Wisconsin.
6.)'	"Pridobitev ;iadaljnih podpornih in kulturnih društev v Prosvetno matico.
7.)	Razširiti revijo "MAJSKI GLAS", kS ;bo letos-nja prvomajska izdaja Proletarca, da pride v stanovanje vsakega slovenskega delavca.
8.)	Povečano negovanje delavske kulture v klubih JSZ in naprednih delavskih kulturnih društvih..
Za ta agitacijski program vas vabimo na sodelovanje.
NOVI POSKUSI ZA REŠITEV RAZOROŽITVENE KONFERENCE
Nazadovanje stavbstva
Letos se gradi manj stavb kot katerokoli leto po vojni.
Padec tovornega prometa
V tednu z dne 6. marca je bilo na ameriških železnich naloženega 40,000 vagonov manj tovora kakor teden poprej, ali manj kot v kateremkoli tedmi, od kar traja kriza.
Koliko je zlata?
Na vsem svetu je za okrog 118,000,000,000 zlata. Od tega ga imajo Zed. države nad eno tretjine. , ^ <
Pojačanje soc. stranke
Kam/panja za pojačanje soc. stranke, katere cilj je pridobiti letos najmanj 10,000 novih članov, prinaša dobre odzive.
V lanski volilni kampanji je soc. stranka pridobila 6,474 novih članov in ustanovljenih je bilo 640 novih postojank.
Evropska diplomacija v starih tokih
Londonski Daily Herald piše, da imajo novi dogovori za sporazumno delo štirih evropskih velesil (Anglije, Francije, Italije in Nemčije) namen zasenčiti ligo narodov in jo nadomestiti s staro nadvlado diplomatov velikih držav, ki bi ukazovali malim deželam in jih predajali na mijpet in nemilost izkoriščanju interesu ta-kozvanih ve!
Konferenca za omejitev o-boroževanja, ki jo državniki sklicujejo od časa do časa skozi zadnjih nekaj let, je prišla v stagnacijo in zastopniki držav so svojim vladam poročali, da je najboljše, ako se jo razpusti, ker je dogovor nemogoč. Vsled bojazni, da bi tak konec razorožitvene konference povzročil takojšnjo militari-stično tekmo in jačanje armad, kar bi sigurno dovedlo v novo svetovno vojno, je šel prošli teden v Genevo, Švica, angleški premier Ramsay Mac Donald in v imenu angleške vlade izjavil, da se razorožit-vena konferenca ne sme raziti, ne da bi, preje afclenila kaj konstruktivnega za namen, radi katerega zboruje. Predlagal je tudi svoj načrt, ki določa zmanjšanje francoske grmade in povečanje nemške na 200,000 mož. Rusiji jih dovoljuje 600,000, Italiji 200,-000, ¿Yfcaeiji 200,000 domače
in 200,000 kolonijalne armade, Poljski 200,000, Jugoslaviji 100,000, Romuniji 100,000, Češkoslovaški 100,000 itd. Dalje njegov predlog določa ukinje-nje težkega topništva in zmanjšanje števila vojnih letal« Nato je šel MacDonald v Rim, da pridobi Mussolinija za politiko, ki Jbi vplivala pomirjevalno na Evroj5o. Državniki smatrajo, da jim bo Nemčijo vzlic Hitlerjevemu notranjemu divjanju lahko kontrolirati, ako se Mussolini iskreno izreče za mirne odnošaje med deželami Evrope.
Velika Marx<fta spominska slavnost v Chicagu
Klulb «t. 1 JSZ v Chieagu priredi v nedeljo 26. marca ob 2r30 *pop. spominsko slav*, nost k petdesetietnie4 sm«tl Karla Marža. Spored jr ob- 1 javijen v tej številki na 3. strm-
el«	i^si -jSL
PROLETAREC
— taWnaaa jiUfAni 1
I shaja mk četrtek. j^iHlwiht Ddla*ak» Tkka*aa DrmIk,
m.
DELO NOVEGA KONGRESA IN KRIZA
Glaaila	Social iaft Una Zn«
NAROČNINA ▼ Zedinjenih driavah u celo lato $3 00; sa pol leta $1.76; ta Istrt leU $1.00. h—wh o: «a celo leto $»¿0; «a po} leta $2.00.
rokopisi In off lasi morajo biti v lilim uradu naj-poaoaja do pondeljka popoldne priobčitav ▼ Itovilki takočen^
PROLETA
•very Tharaday by the J Publishing Co., Ine. Established 190*
Charlas Pogoraiac
SUBSCRIPTION RA TBS: One Year $9.00; Sla Mea Menthe $L00 — Foreign Countries $1.10 i SU M on the $100.
P ROL ET AR ËC
W. »di ST., CHICAGO, ILL. .1 Roekwol 1**4.
I^ft;
546
Taktika, ki ]e vada za provokatorje
Daily Worker, glasilo komunistične stranke, od časa do časa objavlja uradna sporočila, čemu je bil ta ali oni izključen. V eni sami številki navaja štiri komuniste, ki so imeli odgovorne službe v Unemployed Councils, v International Labor Defense, in v •tranki sami. Bili so izključeni, ker se Je dognalo, da so nepoštenjaki, "raketirji" in agenti provokatorji. Eden je bil vladni špi-jon, o drugih se namiguje, da so prejemali plačo todi od kapitalistične firme, ki v interesu kompanij razstavlja svoje agente pro-vokatorje in špijone v delavskih organizacijah. Izključeni komunisti Morris Bier, George Clark, P. S Green in George Brown so na shodih pridno tolmačili, da se bo delavstvo osvobodilo edino z "revolucijo". Enako pridno so "razgaljali" socialiste in jih smešili ter grdili. Thomas jim je "izdajalec delavstva", ravno tako Maurer, Hillquit, župan Hoan itd. A končno mora glasilo komunistične stranke samo priznati, da so omenjeni "revolucionarji" navadni švindlerji, raketir-ji, špijoni in provokatorji.
Taktika komunistične stranke je kakor nalašč vada za agente provokatorje. Ker njihovi agitatorji in govorniki grme, da le s silo se bo nekaj doseglo, imajo provokatorji v vladni ali privatni kapitalistični službi priliko biti enako ali še bolj "radikalni", in s svojim hujskanjem služijo gotovi kapitalistični strategiji, kakor je služila s svojo taktiko nemška komunistična stranka, če tudi nena-menoma fašizmu in monarhistični reakciji. Posledice v Nemčiji plačuje ves delavski razred, kakor v Italiji.
Izven Rusije ni taktika komunistične stranke koristila delavstvu niti v eni deželi na svetu. Ni mu priborila nikakih pravic, pač pa je dala kapitalističnim strankam, ki so v premoči, povod, da so jih celo odvzele pod pretvezo, da se gre za "red in mir" ter za zaščito države.
Star, izrabljen materija!
Posebna komisija v New Yorku, katere naloga je proučavati, kako zasigurati življen-ske pogoje ostarelim delavcem, pravi v svojem poročilu, da je to silno težak problem. Že pred to krizo je vladalo v večini indu-stroj pravilo, da so delavci, ko dopolnijo 40. leto, "obrabljeno blago". Zata so jih od-slavljali in najemali mlade na njihova mesta.
V tej krizi je problem starejših delavcev ie toliko težji, ker tudi ako se industrija nekoliko oživi, bo delavce, ki so stari 40 let in več, odrivala bolj nego kdaj poprej.
Tisoče naših rojakov spada po tem kapitalističnem tolmačenju v kategorijo "obrabljenega materijala". Garali so leta in leta, prihranke jim je zdaj pobrala kriza, nekoliko propadle banke, "lote" in enim tudi •'delnice", in tako so se znašli v kasti indu-gtrialnih zavržencev brez sredstev za pre-livljanje. Ta krivica je najjačji argument v prilog starostne pokojnine. Ko hitro industrija delavca vrže na cesto vsled njegove cstarelosti, je dolžnost države, da mu začne plačevati starostno pokojnino. Ce jo družba lahko plačuje Samuelu lnsullu, vzlic temu, da je bil prevarant in švimdler, čemu je ne bi mogla plgčevati^delavcu, ki je leta in leta garal zanjo in prispeval k njenemu bogastvu ?
; Zunanja trgovina -
Zedinjene države so lani prodale tujim ' «deželam za $295,212,000 več blaga, kakor pa so ga kupile od njih. Patriotje, ki kličejo, "kupujte ameriško", na to dejstvo pozabljajo.	i
Moč organizacije
^ Jeza in nejevolja milijonov ameriških de-JavceV* ni kapitalizmu prav nič nevarna, ker ne predstavlja nikalge moči. Milijone organiziranih delavcev pa fcf bila sila, ki bi lahko provzeWdeželo in jo prioredila, da bi njena
• bogastva služila ljudstvu, ki jih je ustvarilo.
* - - —----------
S trditvijo, da je oglje belo, se ne pobeli.
Novi kongrea, U je aačel zasedati 9. marca, je sprejel par Inačrtov, ki mu jih ije predložila Rooaeveltova administracija, kot npr. načrt za inflacijo * pomoč bankam, za Jega-liziranje piva, dovolil Ije predsedniku znižati plačo zveznim delavcem, ¿»odpore vetera-
nom in njih ženam oziroma f/dovam, ni pa sklenil ie ničesar za'omiljenje (brezposelnosti. Na sliki so člani novega kongresa, in !na vrhu na levi, zaznamovan s sulico, je predsednik poslanske zbornice H. T. Rainey.
«i
MAJSKI GLAS
»J
-55-
V založbi Proletarca izide kot prvomajska publikacija posebna revija pod imenom "MAJSKI GLAS". Imela bo ne manj kot 54 strani in stane posamezen izvod 20c.
Prošli zbor JSZ je sklenil, da naj se zaradi bogatega gradiva, ki smo ,ga priobčevali v prvomajskih številkah Proletarca, v bodoče rajše izdaja poseben list v obliki magazina, ki se ga lahko shrani, kakor npr. shranite Ameriški družinski koledar. Preračunali smo, da nas bo vsak posamezen izvod stal več kot pa dobimo mi zanj naročnine. V izdatkih ni vključeno delo uredništva, upravništva in sotrodnikov, ker ga izvrše brezplačno, ampak le tisk, papir, klišeji, poštnina in razni drugi stroški. Razliko upamo pokriti z oglasi in kolikor bo dobila ta revija direktne podpore med naročniki.
Vsem naročnikom smo poslali pole in pismo, v katerih jih vabimo na sodelovanje pri na/biranju naročil, za MAJSKI GLAS. Ako nam vsak naročnik dobi povprečno dve naročnini, bo imel MAJSKI GLAS skupno z naročili od klubov in društev zelo veliko cirkulacijo.
"Majski Glas" bo imel med drugim članke o Karlu Marxu, o stanju jugoslovanskih podpornih organizacijah, ,o bodočnosti slovenskega časopisja, o postanku in zgodovini kluba št. 1, o resničnem položaju v Jugoslaviji, o prihodnji konvenciji SNPJ, o Prosvetni matici, o fašizmu, o naprednosti v naselbinah itd. itd. Revijo bodo krasile tudi lepe ilustracije. Zastopani bodo v nji tukajšnji in starokrajski sotrudniki.
Cene za naročila "Majskega Glasa" so sledeče:
Posamezen izvod......$ .20
10 iztisov *.......... 1.90
25 " .......... 4.50
50 " .......... 8.50
100 " .......... 16.00
250 " .......... 37.50
Priporočamo se tudi za oglase v "Majskem Glasu". Za pozdravne oglase k prvemu maju je cena za vsak palec v širini ene kolone 85c. Za trgovske oglase je cena višja, toda nižja nego je bila za oglase v prejšnjih prvomajskih številkah Proletarca.
Ako bo odziv in sodelovanje zadovoljivo, da bomo v stanju pokriti stroške te publikacije in morda napraviti par dolarjev prebitka v prid ^Proletarca", bo "Majski Glas" potem izšel vsako leto kot posebna prvomajska publikacija.
Priporočamo, da naj gre po par članov JSZ ali pa naročnikov aikupaj okrog rojakov in pobirajo naročila na "Majski Glas". Vsakdo, ki količkaj more, ,bo rad dal 20c za revijo, ki mu bo prinesla obilo vzgojnega in informativnega gradiva.
Ponudba za tisk "Majskega Glasa" je bila poslana Štirim tiskarnam v Čhicagu. Tiskarna SNPJ je dala ugodne pogoje in delo je bilo izročeno nji.
"Majski Glas" izide v tednu z dne 17. aprila, da ga dobe vsi klubi m društva za razpe-čavanje pred prvim majem. Oglase pošiljite čimprej, naročila pa najpozneje do 17. aprila. ' ,	i
UpravnKtvu pošljite zaenc z vsotami točne naslove naročnikov, da bodo "Majski Glas" gotovo prejeli.
len potovalen organizator, se vsi strinjamo, posebno v teh časih. Žal, da «no pri vsaki taki sugestiji obstali vselej, kadar je prišlo vprašanje financ v ospredje. Toda ali «mo ie pokazali kdaj resno voljo, da bi premagali to oviro?
Kako lujno je, da pridejo naši agitatorji v čimoije stike z delavstvom, vidimo zopet sedaj. Razumen delavec z gnjevom opazuje, kako je am> riško delavstvo slično kužku. Ko je ;laden, se vleče po trebuhu pred svojim gospodarjem in ga prosi hrane. Kadar mu gospodar vri3 par drobtin ali kost, je ves srečen in zadovoljno vihti svoj rop v slepi udanosti.
Ameriško ljudstvo danes poje slavo Rooseveltovi administraciji, ker je na ukaz vetekapitala tako naglo in drastično pomagala "solidnim" bankam iz finančne panike. To slepo oboževanje kapitalističnih politikov je poniievalno za delavstvo. Dokler ga ne prebude iz duševne omotice socialistični organizatorji, ne bo našlo poti k resnici. Potrebno je, da pošljemo organizatorje posebno v kraje, v katerih ie ni socialističnih postojank. — Fr. Matloovich.
mo kake pol ura, nakar bo predavanje in satom pa diskusija o predmetu, katerega je obdeloval na zadnji seji sod. Sostarich.
V~ prihodnjih tednih-čaka sodruge in sodruginje mnogo dela saradi volitev, ki bodo meseca aprila, sato je potrebno, da se članstvo udeleži prihodnjo seje polnoitevilno.
Milwauška federacija društev SNPJ bo priredila meseca aprila skupni ■hod za vse člane in tudi nečlane. Kakor je bilo izraieno na zadnji seji federacije, bo predmet govorov .ia tem shodu "Pomen dalavakaga časopisja". Poleg slovenskih bo en govor tudi v angleškem jeziku.
Čas shgd*_ bo naznanjen takoj po prihodnji seji federacije, ki se vr#i vsak zadnji četrtek v mesecu.—F. N.
Vabilo v West Milwaukee
Milwaubaa, Wis. — V soboto 1. aprila priredi, socialistični klub West Milwaukee ples in prosto zabavo na 1684 S. 44th St. pri Veninseku. Ta klub je še mlad, toda je ie šel "skozi ogenj" in »daj marljivo pomaga v volilnem boju. Članstvu bo zelo všeč, če delavstvo s svojim posetom pripomore k moralnemu uspehu te priredbe. Vstopnina je tako nizka, da je niti omenil ne bom'. Igral bo godec na istarokrajsko harmoniko ,in postreieni boste skorogotovo "po koroško"!
Sodrugi in drugi rojaki, pridite na to zabavo vsL Klub vam bo hvale-ien za naklonjenost. Ne gre se pri tem toliko za gmoten, kot za moralen uspeh, ki bo za klub velike agitacij-ske vrednosti. Na to podvzetje kluba bodo pazili prijatelji in nasprotniki. Ne dajmo prilike* slednjim, da se bi veselili. V soboto 1. aprila bo torej imeniten večer. Med seboj se bomo lahko tudi pomenili, kako poskrbeti, da pride k nam ob priliki 1. maja "Majski Glas", kajti kakor ve: ste, je med nami veliko koroških Slovencev. — John Paulich.
Listnica uredništva
Več dopisov, v katerih pisci razpravljajo o Proletarcu in raznih sugestijah, je moralo isostati. Priobčimo jih v prihodnji izdaji,'
Predavanje J. Ovna v petek 24. marca
1
Chicago, 111. — V petek 24. niarca se prične seja kluba točno ob 7:80 zvečer. Člane in članice prosimo, da se je udeleie pravočasno. Želimo, da se dnevni red skonča do 9., potem pa (bo predaval J. Oven. Predmet: "Luč: Oris razvoja človeške miselnosti od početka do danes." Predavatelj bo potem odgovarjal na vprašanja, nakar sledi diskuzija.
Kot vidite, se predmet razlikuje od večine prejšnjih predmetov, ki smo jih imeli na predavateljskem sporedu. Ker bo prvi govor vzel prilično Časa, zato je potrebno, da s sejo točno pričnemo in da z delom končamo ko hitro mogoče.
Povabite na predavanje tudi prijatelje. In kdor n/ore, ,naj privede somišljenike, da pristopijo v klub.
Odbor.
Delovanje kluba št 37
Milwaukoa. Wu. — Zad lja seja je bila dobro obiskana ,kakor ponavadi. Po seji je sod. Sostarich orisal razliko med taktiko socialistične in komunistične stranke. Stavil si je nehvaležno nalogo, ker za teiak predmet mu je preostajalo premalo časa.
Da pa frodo v bodoče naše seje krajše, se snide zaupni odbor pred vsako sejo, da reši razne točke in jih potem predloii skupni seji v odobritev. Tako se bo razpravljalo v bodoče le o najvainejših vprašanjih.
Prihodnja seja bo torej trajala sa-
Bogat varijetni spored na priredbi kluba št 1 v nedeljo 26. marca
Chicago, III. — Slovenoko občinstvo v Chicagu ima priliko prisostvovati v nedeljo 26. marca sporedu, kakršen je redkost na nadem odru. Prečitajte ga v oglasu, ki je na 3. strani v tej številki.
S to prireditvijo bo klub št. 1 dostojno in svečano proslavil spomin na moža, ki je po svojem epohakiem delu eden največjih v zgodovini človeštva, utemeljitelj znanstvenega socializma in vodnik iz sedanjega kaosa, krize, mizerije in krivic v novo uredbo, ki bo vredna človeka in njegovega ustvarjajočega dela.
Vprizorjeni bosta dve enodejanki v slovenskem in ena kratka v angleškem jeziku. O temi, "Kari Mar*, njegovo delo in njegova dognanja" bo govoril Joško Oven. Sodelovala bosta dva pevska zbora in tambura-ški zbor kluba it. 20 JSZ.
Klub it. 1 vabi slovensko in drugo jugoslovansko občinstvo, da se u-deleii te spominske slavnosti prihodnjo nedeljo v dvorani SNPJ. Prične se ob 2:30 popoldne. Vstopnice so po 40c. Ves morebitni prebitek je namenjen v podporo Proletarcu.
^	Odbor.
"Proletarec" potrebuje naročnikov
Warmn^Or-^«^Z zanimanjem či-tam razpravo dopisnikov in upravnega odbora o vprašanju, kako ohraniti "Proletarca". Moje mnenje o tem je isto, kot o Prosveti. Kar list za svoje vzdrževanje in obstoj potrebuje, je DOVOLJjnaroinikov. Prispevki v tiskovni fond Proletarca so potrebni, ker »olajšujejo breme pri kritju izdatkov, toda lista ne RAZŠIRIJO. Število naročnikov ostane ▼sled toga isto in zopet Je treba priskočiti na pomoč, in to vedno eni in isti.	~
Zato bi bilo po mojem mVienju u-mestnejše, da bi oni, ki prispevajo večje vsote, ali klubi, ki imajo prireditve v piid tiskovnega fonda Proletarca, svoje prebitke rajše obrnili ZA NAROČNINO, in sicer naj bi odbrali imena onih delavcev, katere imatrajo za dovolj razumne,da bi za-popadli in vzljubili "Proletarca", In tem naj naroče list. Ko jim naročnina poteče, jo bo potem marsikdo obnovil in tako se bo «število NAROČ NIKOV IN Č IT ATELJE V VEČALO*
Pridobiti Proletarcu VEČ naročnikov, razširiti njegovo cirkulacijo, to je najvažnejša naloga. Frank Modfc.
KAMPANJA ZA "PROLETARCA"
le z ZA-zlovoljnost ne
Organizatorji so našemu gibanju potrebni
Waa« Allis, Wia, — V Proletarcu z dne 16. marca piše Fr. Novak med drugim o potrebi stalnega organizatorja za nato zvezo. Dobro je, da o tem razmotrivomo.
»	. .	a •
Mislim, da kar ,se tiče njegove tr-ditvs, da je naši zvezi potreben sta-
NAŠI ORGANIZATORJI
CHAULES POGORELJEC.
Ne bilo bi pravilno, če bi kdo delal vtis, da JSZ ni nobenkrat imela potovalnih organizatorjev. V zgodovini zveze ji beležimo celo vrsto, ki so se temu poslu posvetili po nekaj mesecev in mnogi veliko dalj.
Poslednja leta je potoval za Proletarca in zvezo kadarkoli je utegnil Joseph Snoy. Njemu je treba daii priznanje, da je eden izmed najspretnejših agitatorjev, čemur je dokaz to, da se lahko vrača v ene in iste naselbin« znova in znova in je vselej deležen sodelovanja ter uspeha.
Nad leto dni je bil na potovanju v illinoi-su, Indiani ,v Ohiu, Peni, New Yorku in Wis-consinu Anton Vičič. V zapadnih in vzhodnih državah je potoval za Proletarca in jsZ Anton Žagar in potem Frances Tauchar. Žagar je bil potovalni agitator vsega skupaj nad leto dni.
L. 1920 je potoval za Proletarca in JSZ iz Pacifika v vzhodne države Joško Oven. Skoro vsako leto je po par mesecev na agitaciji Charles Pogorelec, ki je bil potovalni agitator zveze tudi leta 1922. J. Oven je bil lani na govorniški in agitacijski turi v Penni in Ohiu. Na predavateljskem potovanju je bila Anna P. Krasna. Fr. Zaitz je bil pred nekaj leti 6 tednov na predavateljski turi in agitaciji za JSZ v Ohiu in Penni, in istočasno je preskrbljeval ,tudi gradivo za Proletarca. Vršiti dva taka dela hkrati je naporno za kogarkoli.
Veliko je potoval kot govornik Etbin Kristan. Agitatorji in govorniki, ki so potovali v agitaciji za zvezo in Proletarca, so bili dalje Fr. Petrich, Ivan Molek, Frank Šavs, Frank Podboy, Josip Bratkovič itd. Zveza je torej to delo vršila na podlagi svojih moči in sredstev, kolikor je bilo mogoče v danih razmerah. • .
Kajpada, sugestij je bilo že mnogo, da bi imeli stalno na potovanju človeka, ki bi bil predavatelj, orator, agitator in organizator, vse v eni osebi.	?
Naloga naših potovalnih agitatorjev m organizatorjev je, da se vzdržujejo ali s svojimi sredstvi, ali pa dobe toliko naročnin, da jim stroške plača provizija. Le v izjemnih slučajih je zveza plačala vožnje stroške in nekaj za prehrano agitatorjem, ki so bili na govorniški turi. Ako bi danes kdo ¿ugestiral, da naj pošljemo v naselbine organizatorja, ki bi imel omenjene sposobnosti, je treba govoriti tudi o vprašanju, kje dobiti denar, da se mu plača vožnjo in poleg tega vsaj stroške za prehrano ter za obleko. In tudi če ne bi imel vseh teh sposobnosti, je treba istotako skrbeti,^tla ne bo brez dohodkov. Kolekte na naših shodih plačajo ponavadi komaj najemnino za" dvorano, medtem ko morajo zai druge izdatke sodrugi seči v žep.
JSZ bo ¿krbela, da bomo imeli na potovanju govornike, organizatorje in agitatorje, kolikor bo to največ mogoče. Ampak potrebno je, da pri tem vemo vsi eno resnico, ki je, da so potovalni agitatorji le mala pomoč delu, ki vodno in v vsakem slučaju odpade na sodruge in somišljenike v naselbini. Močno socialistično gibanje je mogoče samo v tistih krajih, kjer vrše delo z vso reenostjo in iskrenostjo lokalni sodrugi.
Kampanjo za razširjenje "Proletarca", ki se prične 1 aprila in konča 30. junija, bomo uspešno završili DOSTNO AGITACIJO. Jamranje, graje in pospešuje, pač pa ovira agitacijo.
Mi se prav dobro zavedamo krize. Kriza je glavni vzrok, da je prišel Proletarec, ki je do lanskega leta stalno napredoval v cirkulaciji, v sedanje gmotne stiske. Ampak če bomo zaradi krize resignirali, bi morali prevzeti tudi moralno odgovornost za razpad ustanov, ki smo jih zgradili v teku treh
desetletij požrtvovalnega, napornega dela. ^
Tudi za druge je kriza, npr. za cerkvene občine v slovenskih naselbinah, pa vendar označujejo v svojih letnih poročilih, da so imele lani vzlic brezprimerni brezposelnosti več dohodkov kakor pa leto poprej.
Mi vemo, da kdor nima za kruh, tudi nima, da bi plačal njročnino. Vemo pa tudi, da je med Slovenci še tisoče delavcev, ki bi se lahko naročili na Proletarca. Ako klubi agitacijo dobro, aranžirajo, bodo gotovo USPELI. V naselbinah, kjer klubov JSZ še ni, pa naj se snidejo naročniki Proletarca in za kampanjsko delo, katerega glavni namen je, PRIDOBITI V E C naročnikov Proletarcu.
Minimalno število, ki ga je določil agitacijski odbor JSZ, je TISOČ NOVIH naročnikov. Sledeče številke povedo, koliko novih naročnikov se pričakuje iz vsake države in sicer po odstotkih na podlagi števila sedanjih naročnikov:
California..........................5
Colorado............................13
Illinois ...............189
Indiana..............................5
Kansas ..............................12
Minnesota ..........................17
Montana............................5
Michigan .....................52
New York ........................59
New Jersey ........... 2
Ohio .................286
Oklahoma ............ 3
Pennsylvania ..........188
Utah ................. 4
West Virginia ......... 4
Wisconsin.............116
Wyoming ............. 14
Skupaj ...............1000
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki m jih poslali agitatorji "Proletarca".
To število ni visoko, ampak je previsoko, če v agitaciji NE BO DOVOLJ SODELOVANJA. Zato agitacijski odbor apelira na vse člane in članice JSZ ter naročnike v vseh naselbinah, da se LOTE tega dela.
Naročnina v času kampanje je znižana (od 1. aprila do 30. Junija) stare in nove naročnike s $3 na $2.50 za celo leto in z $1.75 za pol leta na $1.50.
Rezultat kampanje bo objavljan v posebnem izkazu.
Na delo sodrugi in sodružice, kajti ne gre se samo za ohranitev Proletarca, nego tudi pojačanje socialističnega gibanja med slovenskim delavstvom 1
Vee naročnine, ki ji* pošljejo maotopeilri fo drugi agitatorji Proletarca, ao štete na beai
v polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poelje eno celoletno, jo zabeležen v tans seznamu z dvema polletnima.
AGITATORJI NA DELU.
Anton Jankovich, Cleveland, 0.......14
Anton Zornik, Herminie, Pa. ........13
Martin Rožic, Milwaukee, Wis.......11
John Langerholc, Johnstown, Pa.....8
Frances Zakovšek, No. Chicago, 111. .. 7
Frank Nagode, Sheboygan, Wis....... 7
Leonard Alpner, Milwaukee, Wis. ..... ft
Leo Poljšak, Cleveland, O........... 4
Anton Sular, Arma, Kans...........4
Neimenovan, Ambridge, Pa........... 4
John Tancek, Girard, 0............. 3
Frank llersich, Virden, 111. .......... 3
John Zornik, Detroit, Mich.................3
Chas. Pogorelec, Chicago, 111.........3
Frank Ursitz, Sygan, Pa.............2V4
Peter Banich, La Salle, 111...........2
Frank Martinjak, La Salle, 111.......2
John Ban, Pittsburgh, Pa.............2
John Matičič, Luzerne, Pa...........2
Joseph Snoy, Bridgeport, O...........*
Anton Tratnik, Diamondville, Wyo.....2
Joseph Korsich, Detroit, Mich. ........2
John Jereb, Rock Spring, Wyo.......2
Frank Augustin, Imperial, Pa.........2
Tekavec Marko, Canonsburg, Pa.....11 *
Frank Podboy, Parkhill, Pa......... 1
Frank Rataic, Forest City, Pa......... 1
Andrew Vidrich, Johnstown, Pa....... 1
Frank Boltezar, Pueblo, Colo......... *
Joseph Godina, Sharon, Pa........... 1
Anton Zidanšek, Penna............. I
Louis Sterle, Krayn, Pa............. *
Jacob Bergant, Lisbon, ........... *
John Rak, Chicago, 111............... Vl
Skupaj vtem izkazu (4 tedne) 120Vsi Poletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 108V4.
»hmm»mmmmimiimmmmmimmii
P. ZOLA I
RIM
Peelovenil Et bin
* (Nadaljevanje.)
Nekega dne je začela Benedeta, oprta s komolcem ob sarkofag, govoriti o Darij u. katerega doslej ni nikoli omenjala. Oj. kako skromno in skesano se je revež obnašal izza onega brutalno blaznega prizora! Najprej je odšel za tri dni v Napulj, da bi skril svoje osramočenje. Pravili so, da je Tonie-ta, ljubeznjivo dekle z belimi rožami, ki se je blazno zaljubila vanj, pohitela tja za njim. Odkar se je vrnil v palačo, se je izogibal priliki, da bi bil sam s sestrično in le ob pondeljkih zvečer se je shajal z njo. Tedaj jo je gledal z vdanim obrazom in njegove oči so prosile za odpuščanje.
"Včeraj sem ga srečala na stopnicah," je pripovedovala. "Dala sem mu roko, in tedaj je razumel, da nisem več huda nanj. Bil je zaradi tega zelo srečen . . Kaj hočete, gospod abbe? Človek ne more dolgo ostati strog. In razuntega se bojim, da se mu ne pripeti kaj zlega od te ženake, če bi pre-veselo živel, da bi se omamil. Vedeti mora, da ga vedno ljubim, da vedno čakam nanj... O, moj je, le moj! Takoj bi bil za večno tukaj v mojem objemu, če bi smela reči le besedico. Ali z našo zadevo je slaba zelo slaba r	__________________________t
Obmolknila je; dvoje velikih solz ji je prišlo v oči. Pravda zaradi razveljavljanja zakona se navidezno res ni nikamor gemla, ker so nastale vsak dan nove zapreke.
Pierra so zelo genile solze, ki so bile pri njej tako nenavadne. Včasi je sama priznavala z mirnim smehljajem, da se ne zna jokati. Ali srce se ji je omehčalo; trtnotek je slonela kakor uničena ob sarkofagu, zaraslem z mahom in napol razjedenem od vode, v tem ko je čisti vodni curek z jasnimi glasovi flavte padal iz odprtih ust tragične maske. Ali v duhovniku se je nenadoma dvignila misel na smrt, ko je videl, da se je hotela ona, mlada, v lepoti se žareča, zgruditi ob tem marmornem sarkofagu, na katerem so v divjem bakhanalu za ženami se podeči favni razglašali vsegamogočnost ljubezni, katere simbol so stari radi vklesavali v grobove v dokaz večnega življenja. Lahka, vroča sapa je vzela skozi solnčno, samotno vrtno tišino in je prinašala s sabo opojne di šave oranž in tobire.
"Človek je močan, če ljubi," je mrmral Pierre.
"Da, popolnoma prav imate," je nalalje-vala že zopet s smehljajem. "Resnično sem otročja . . Ali tega ste krivi Vi in Vaša knjiga. Razumem jo le tedaj, če trpim . . . Ali kljub temu napredujem, kajneda? No dobro, ker hočete, naj bodo torej vsi reveži
moji bratje, in vse žene, ki trpe bolečine, moje sestre."
Navadno je Benedeia prva zapuščal vrt in se vračala v sobo; Pierre je ostajal sam. in včasi je popolnoma pozabil na čas pod la-voriko v lahki ženski dišavi, katero je zapuščala Benedeta. Zmedeno je sanjal o sladkih in žalostnih re*eh. Kako trdno je življenje ubogih bitij, ki jih mori večno hrepenenje po sreči! Vseokrog njega je pcstala tišina še večja; velika, stara palač* in s travo zaraslo, od mrtvega portika obdano dvorišče,kjer so razpadale marmorne najdbe, brezročni Apolo in odlomljeni život Venere, js spalo svoje težko spanje razvalin. G»obne tihote ni motilo nič drugega kakor ad časa do časa nenaden ropot kakšne prelatovske kočije, ki je pripeljala kardinalu obiskovalca.
Nekega pondeljka zvečer so bili v salonu done Sanafine okrog četrt na enajst le ie mladi ljudje. Monsinjor Nani se je le prikazal, da je zopet izginil; kardinal Sarno je pravkar od*el. Poleg kamina na svojem navadnem prostoru je sedela dona Se-afina sama; kakor navadno je ostala ob strani in njene oči so strmele na prazni prostor odvetnika Morana, ki se nikakor ni več pokazal. Pred kanapejem, na katerem sta sedeli Benedeta in Celija, je stal kramljajoč in smejoč se Dario, pa abbe Pierre in Narcisse Habert. Ta se je že nekoliko minut zabaval tako, da je dražil mladega kneza; trdil je, da ga je našel v družbi jako lepega dekleta.
"Ali, dragi moj, nikar se ne branite, saj je resnično krasna ... Sla je poleg Vas in zavila sta v samotno ulico, če se ne motim v Borgo Angelico. Iz diskrecije Vama nisem dalje sledil."
Dario se je smehljal brez zadrege, kakor srečen človek, ki se ne more tfdreči svojemu strastnemu kultu lepote.
"Gotovo, gotovo, saj nič ne tajim. Jaz sem bil ... Le da je ta reč drugačna \akor mislite . . ."
Obrnil se je do Benedete, ki se je tudi smehljala brez sence kakega ljubosumnega nemira. Nasprotno je bila videti vzradoščena zaradi očesnega užitka, ki ga jčumela za tre-notek.	-	*
"Saj veš, za tisto ubogo deklico g e, ki sem jo bil pred približno šestimi tedni v*o ob-lito s solzami . . . Da, tista, delavka, ki je tako plakala, ker je izgubila delo, in ki je rdeča kakor rak tekla pred menoj, da me pove-de k staršem, ko sem ji hotel dati liro . . . Saj se spominjaš, Pierina!"
"Gotovo, Pierina." .
"Pomislite torej, poslej sem jo videl trikrat ali štirikrat na ulici. In res je: Tako izredno lepa je, da se vsakikrat ustavim in govorim z njo . . . Zadnjič sem jo tako spremil do nekega tovarnarja, ali dela zopet ni dobila, pa se je zopet razjokala. Duše mi, poljubil sem jo, da bi jo malo potolažil.. . Eh, vsa je odrevenela, a bila je srečna, tako srečna!"
Vsi so se zdaj smejali tej povesti. Celija pa se je prva pomirila.
"Dario," je rekla z jako resnim glasom, "ona Vas ljubi, saj veste. Človek ne sme biti tako malopriden."	(Dalje prihodnjič.)
Adam Mil kovic:
Smola kapitalista Mejača
(Nadaljevanje.)
Teta ga je odgrnila, tudi ona je bila v skrbeh.
Ob enajsti uri pa, ko se je teta Jana ravno zopet obrnila k njemu, je skozi okno nekdo posvetil z ročno svetilj-ko . . . Posvetil je ravno na posteljo, potem pa kriknil. Gospod Petelin se je zavedal tega glasu jn bliskovito zlezel nazaj pod odejo.
Ona! 2ena! Tako mu je po&epetal nekdo. Izsledila te je! Kdo me je izdal? je pomislil gospod Petelin. Pismo tete Jane? Seveda je ves trepetal, in ko bi ga ne bila teta v strahu tako stiskala k sebi, bi bil že davno padel s postelje..
"Pusti me, pusti me," je stokal, menda je hotel ubežati. Dve minuti kasneje se je pojavila na čudežen način v sobi gospa Berta Petelin, babica po poklicu.
Teta Jana, misleča, da gre za pretkan roparski napad, bolestno zastoče.
"Ali vam je treba kake po-
moči, gospa?" je rekla ljubeznivo babica.
Teta je okamenela, in gospod Petelin je prenehal„diha-ti. Tak plašljivec! je za hip pomislila teta Jana, namesto da bi se postavil v bran ... se sedaj še joče! In je res pritajeno ihte! pod odejo.
Tedaj je babica stopila prav k teti Jani in rekla:
"Aha! Vi ste že rodili! Čakajte, no, to bi res-rada videla, kaj pravzaprav^e — veste sem babica." Pačila je obraz in z zobmi je škripala.
Ta hip je planil gospod Petelin izpod odeje, se zagnal proti oknu in izginil v noč kot prikazen. Babica, njegova žena, se je krohotala za njim.
Potem je umolknila in spet blazno popačila obraz. Bruhnila je .v "Fuj ! Fuj! Fuj ! Zapeljivka ! Vlačuga!" Pljuvala je. .
Teta Jana je dobila živčni napad. Brez besede je strmela v tujo žensko in kakor v sanjah čula očitke:
Jaz sem njegova žena. Doma je dvoje otrok, vi pa . . ."
printing
by
AiiANTichnuAhiLCa
2656-88 S. Crawford At«., Chicago, III. t«l UitmM« asi a
Potem je planila k njej in jo tolkla. Ampak teta Jana je ostala mirna in se kljub temu ni mogla prebuditi iz omotice. Odleglo ji je šele naslednje jutro. Po divjem prerekanju, ki so ga bili deležni v izobilju tudi sosdje — sta proti poldnevu ocUli skupno na lov za ubeglim brezvestnežem. •
"Daleč ne more biti," je rekla teta Jana.
Pa ga ni bilo, nikjer ga ni bilo in ko sta se vrnili in je hotela pobrati babica čevlje, hlače in suknjič svojega moža — tudi tega ni več bilo . . . Ej, ta gospod Petelin! Kdaj se je bil le vtihotapil v sobo? Pretkan pa je res! Gospa Berta Petelin je odšla brez moža in brez njegovih hlač . . . Bigamije pa je bilo konec.
8. KaIoo je odpravila Silva?
čas beži — gospa Silva se debeli . . .
Peter Mejač je vesel. Vsega se veseli, česa pravzaprav najbolj, še sam ne ve. Seveda tudi to, da je našlo njegovo pismo babico Berto o pravem času, tudi to ga veseli. Prejel je od nje tudi pismeno zahvalo. Le nekaj, le nekaj ne more biti v redu. Danes zjutraj je zopet videl, kako je bilo Silvi slabo. Uboga Silva! Celo bruhala je. Od česa naj bi le to bilo? Peter Mejač ji svetuje, naj preneha z odebelilno kuro.
"Sedaj si že dosti debela," ji reče, "kar prenehaj!"
"In misliš, da se debelim res samo zaradi kure?"
"Hm, kajpada! Od česa pa?"
"Ali si ti o zdravniških iz-pričevalih, ki si jih bil predložil onikrat sodišču popolnoma uverjen?" je skoro predrzno vprašala ona.
(Dalje prihodnjič.)
DVE UNIČEVALNI SILI
V juini Californiji j« napravil proili teden potree o« rotira o ¿kodo. Po-•ladica njegove uničevalno sila Udite na ta i »lilu. Mnogo ljudi ja bilo ubitih in tlaoče poškodovanih. V Asiji (pa 'ruli kitajaka mee*a j«*onaki unporialisem anako kakor ja ruiil potraa poslopja v juinokalihomijakih «••tik. Izgubo življenj, ki i itn povzroča človekova uničevala* sila. po voliiuo vaeja, kot izguba v povodnjih ali potraeih.
Tiskovni Sond "Proletarca"
Za pokritje dolga tiskarni za tisk Proletarca s0 prispevali:
III. izkaz.
Canonsburg, Pa. Klub št. 118 JSZ $5.00.
Strabane, Pa. Frank - Pel-han $1.00.
Sharon, Pa. Nabrano v veseli družbi $1 (poslal Jos. Go-dina).
Chicago, 111. Neimenovan $1; Anton Andres 65c, skupaj $1.65.	t t 11*.
Am bridge, Pa. Neimenovan $1.10.
Duluth, Minn. John Kobi 60c.
Moon Run, Pa. Jack Maho-ni 50c.	»
Imperial, Pa. Frank Augu-rftin 50c.
Now York. Nekdo iz dežele 50c.
Witt, 111. Luka Podbregar
35c.
St. Loins, Mo. Frank Rose-man 25c.
Boone, Colo. Mike Pogorelec 25c.	i
Rice» Landing, Pa. Anton Zorich 25c.
Painetville, O. Paul Ches-nik 25c.
Wauk^egan, 111. Neimenovan 20c.
Midway, Pa. John Nagode 20 c.
Skupaj v tem izkazu $13.85. Prejšnji izkaz $128.52, skupaj $142.42.
Predstava dobro uspela
Sheboygan, Wie. — Igra "Trije vaški svetniki", katero je vprizotfl dramski odsek tukajinjega kluba JSZ dne 6. marca, je v vseh oiirih nepričakovano dobro Upadla. Dvorana je bila polna in občinstvo je bilo s predstavo prav zadovoljno.
Klub fcreka priznanje igralcem, ki so se potrudili za dobro vprizoritev in svoje vloge vsi spretno izvedli. Dalje se aahvaljuje razprodajalcem vstopnic ki vsetn ,ki so aa kakršenkoli način pripomogli k uspehu, bodisi posameznikom kot časopisom, ki so nam bili na razpolago za oglašanje predstave.
Francas Skrubo, tajnica kluba it. 235 JSZ.
Vabilo "Napreja"
Milwaukaa, Wia. — SoC. pevski »bor "Naprej" vabi vse rojake v Mihraukeeju in okolici na domačo zabavo, ki jo priredi v soboto 25. marca v S. S. T-urn dvorani. Vstopnina je sanJo 25c. Okusna večerja bo prosta. Plesalcem bodo svirali Hegjijevi tamburaii.
Zabave bo dovolj za vsakega. Da boste zadovoljni, vam jamči pripravljalni odbor.
Suhaški Utah in pivo
Utah je suhaška država, toda legislatura je v svojem zadnjem zasedanju sprejela zakon, da pivovarne v nji lahko obratujejo pod pogojem, da bi vse pivo prodajale izven države, toda Utah bi kolektala poseben davek na pivo. Zakon bo veljaven le, ako zvezni kongres pivo legalizira.
Ali sto « ie naročili Prole-tarčevo prvomajsko revijo
"Majski Glas?"
Prehlad vzrok pljučnice
Obramba proti njemu je čisto drobovje. Držite odvajalne organe v redu ¡Odstranite zastrup-ljive snovi iz telesa. Jemljite
TRINERJEVO GRENKO VINO
Milwaukee Leader
kni
na Wie, fttO as pal
mm ;
91.M
Naslov: MO Jimm Ato. MILWAUKEE, WH.
oo»»toooooo4ee»eo»eo»e_oeeo
wv
Baretindc & Son
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Tal. 14TS.
wvwvwvwvwwwwwwwvw
Klub St. 1, JSZ,
CHICAGO, ILL
Spominska priredba k 50-let-nici smrti Karla Marxa
V NEDELJO 26. MARCA 1933 v dvoran! SNPJ,
___	2657 S. LAWNDALE AVE.
Prebitek namenjen v tiskovni «klad "Proletarca" PRICETEK OB 2:30.	VSTOPNINA 40c.
■	SPORED.
.!?T,o?NACK>NALA.....•Bvira tamburafiki cbor kluba »t
¿0 JbZ pod vodstvom S. Bojanoviča.
Pomen delavskega tiska, govori Charlas Pogoraloc.
Igra iz življenja v slovenskih naselbinah
I)
2.) 3)
H
ZA NARODOVE ŽULJE"
Priredil Frank Zaitz. OSEBE:
PETEK HREN, hiinl gospodar__________
AGATA, njegova žena _______________
BLAŽ JAGODA JOHN KOS 4 GEORGE GLAV AN \ vasovalci VINKO KRŽE l	1
M RS. KRŽE
PAVLE CEFERIN, godec SIMON BRADAČ, "filozof IVANKA ROJC, agitatorica
POHAJKOVALCI, ki igrajo karte", pijejo
m
....... John Hajan
..... Mary Andrea
... .Anton M odvod .. Joaaph Gor boj a .... Anton Cardan Vinko Ločniakar
------- Anna Miiko
------Mika Zorko
— Anton Androa
..... Angola Zaitm
in pojejo.
4.)	LABOR (By BudMcKillups) . . Recitation by Frank Sodnik
5.)	Tamburaiki zbor kluba it. 20. JSZ.
6.)	Nastop soc. pevskega zbora "Saraf' pod
vodstvom Jakoba Muka.
a)	Socialistična koračnica.	>
b)	Dani m.
DRUGI DEL:
7.)	Tamburaiki zbor kluba it. 20 JSZ.	i
8.)	Karl Marx, njegovo dalo in njegova dognanja
o v	................................ Joako Oven
9.)	A Ona Act Play in Englbh
"THEY FOUND THEMSELVES"
CHARACTERS:
JOHN ROGERS, laborer _______________________ Jol*iny R«fc
MARY, his wife -----------------------------Alico Artach
Time: Present. Place: In a -worker's home who had lost his job.
10.)	Tamburaiki »bor kluba it. 20 JSZ.	I
11.)	Jugoalotanoko dela vat vo in Karl Mara
govori ------------------------------------George Maalach
12.)	Drania v enem dejanju	-
"KRST REVOLUCIONARJA"
Spisal Joško Oven. O S E13 E ; .
v JULLS JUNOT ...................................... Joiko Oven
MARCEL, njegov sinček____________________________ Emil K moteč
MARIE, njegova iena------------------------------Mary Oran
PASQUALE K1TT1------------------------------------------iohn 0lip
JEAN VAILLANT, begunec _______________________ Louia fioniger
PRVI OROŽNIK___________ ___________________________ Johnny Rak
DRUGI OROŽNIK -------------------------- Johnny Kockar
Vrii se spomladi leta 1883 v malem stanovanju v rue des Martyrs v Parizu
18.) INTERNACIONALA, poje čeiki pevski zbor "Karl Marx pod vodstvom F. Kabina.
Režiserji iger po vrsti sporeda Fr. Zaitz, John Rak in Joiko Oven. Masker Filip Codina. Anouncer Donald J. Lotridu Spored uredil Frank Zaits.
Po končanem programu plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji bo igral J. Kochevarjev orkester.

Priredbe
Popravek
V Članku "Nekaj stavkov o pover-jemiitvu JRZ", priobčen v Proletarcu i dne 16. marca, je pomotoma označeno, da je Kasparjeva banka, ki je v likvidaciji dosedaj izplačala vlagateljem 6%. Pravilno bi se moralo glasiti 10 odstotkov.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:10—S:S0—6:80—8:20 Dally Tel. Crawford S211.
at 1858 W. 22nd Street
4:10—6:00 p. m. dally. Tel. Roosevelt 1605 Wadnesday and Sunday by appointments only. ReeMenoe Tail Crawford «440 If as anawee—Call Reck well 0200.
APRIL.
JOHNSTOWN, PA.—Vsled pone-srečbe eno igralk ja veselica in igra dr. it. 600 SNPJ določana na 1. aprila 1933, sa nedoločen ¿as odložena.
Opotnbas Cena objavam v tej rubriki je $1.00 aa cal čas, to ja do da-tuma priredbe. Vabimo podporna in druga druitva, da oglaiajo svoja priredba v taj koloni.
lUyal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR,
iMteflL
1724 S Sheridan RsL, No. Chicago, Hi. Tal. 6524. GispsiHnJ«, zahtevajte v togwr
—»m	J
ISODRUCOM IN SIMPAT1€ARJBM V CLE V 2 LAN DU.
Sajo klnfca it. 27 JSZ. aa nli M 9rri pmmk v meeoon afc TiSO |cv«4er. Zanakoga edeaka prvi tas«k oh S. sv eter. Mladinahi aagleOri ed-aak vaak petek lavan prvn*a ah a snefcsr, vsa v khahev* praetor* v s. N. D. Sodrugi i. aediwiáee, * in prid»Miajta novih flanov alc Id »k a tor novlk naroinfe »otaran. V orgainaaelji In ja a ala ara«.

FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
inrriíviriivtfvvvvrfwvy^nr^
v»	------I	---------M"
............................
k
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2180 BLUE ISLAND AVENUK CHICAGO, ILL.
V Sleveoakem, HrvaŠkem. Slovalkam, če*mm, Peijaba Mala poaakaaat ao tiekoeiuo aa	ta fin
..............................................
A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest . of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
V
ROLETAR
EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 1332.
PabUehed Weokl, i MM w. St* at
CHICAGO, ILL., MARCH (23, 1933^
Tmlmyham+i Ro«fcw«ll 2864.
A Black Saturday For Capitalism
The day of the inauguration of President Roosevelt is likely to go down in history as Black Saturday. While the ceremonies were in progress a bank holiday m one form or another was effective in most of the states. On Monday came the iproclamation of the President ordering a four-day bank holiday throughout the nation, the executive acting under a sweeping war-time act of 1917. The order also placed an embargo on the withdrawal of gold and silver for export or domestic use for four days, authorized the use of scrip and the receipt of new deposits and their withdrawal without restrictions. This financial prostration piled upon the industrial depression has brought American capitalism to its lowest level since it plunged into the ditch nearly four years ago.
The inaugural t address of the President was in part a veiled criticism of the policies
in the temple of our civilization. We may now restore that temple to the ancient truths."
Not since Andrew Jackson waged war against the United States Bank and destroyed it has any President lashed the bankers but here the analogy ends. Jfackson also added a direct appeal to the "farmers, mechanics and laborers" to overthrow the bank. Rooisevelt made no such appeal, but it no ¿doubt satisfied workers, farmers, professional men and even many of the big capitalists. Why the latter? Because ruling imperial finance in the past thirty years has demoted even powerful industrial capitalists to second rank in the capitalist system.
Big business received only minor criticism, the implication of the address being that the bankers alone are responsible for the miserable breakdown
banking, lies the glaring fact that these great economic and financial agencies are in the hands of powerful groups. Farmers and workers are dependent upon these groups and the only concern of the latter is profitable gains from their holdings. If the profits and dividends cannot be obtained the useful labor of the wage workers and the useful products of the farmers become a drug in the market.
The capitalist class cannot effect the sale of commodities which workers are willing to produce; therefore, the workers cannot produce what they are willing to consume. So there is a deadlock between the owners of the means of production and the workers who need access to them. This paralysis in the basic economic foundation of society spreads like a poison through all other phases of economic life,
Motor City News
Progress is being made for the final staging of R. U. R. (Rossum's Universal Robots) at 437 Livernois, April 2, at 8 P. M. All those who read this article and are able to attend are also urged to invite their friends to this play which brings out another one of the (problems that confront the worker. The play is being presented by capable you if Slovene comrades and will be one of the best play« aver yet staged in Detroit by any Slovene group. All wa need is a large audience. Admisaioo is *ery reasonable—S6 ce it* in advance and
40 cents at the door.
a
Meetings of our English section 114 will now be held every second Friday of the month. This will give all our comrades a better chance to attend our meetings.
a
w.ltrue» but 4t d0eS nat foll°W
of the old administration. It that if they had been wise and
of the system. That they have, through commerce, exchange, been stupid and avaricious is banking an<j agriculture. Give
was a unique performance. Moreover, the speech correlated with the psychology of millions of workers, farmers business men, professional men and even many of the bigger capitalists with large holdings it was directed to the powerfu bankers. Considering the depression he said: "Primarily, this is because the rulers of the exchange of mankind's goods have failed through their own stubbornness and their own incompetence, have admitted their failure and abdicated. Practices of the unscrupulous money changers stand indicted in the court of public opinion, rejected by the hearts and minds of men . . .
"Stripped of the lure of profit by which to induce our people to follow their false leadership, they have resorted to exhortations, pleading tearfully for restored confidence. They know only the rules of a generation of self-seekers. They have no vision, and when there is no vision the people perish. The money changers h$ve fled from their high seatg
considerate there would have been no depression. In England, Canada and many other countries the bankers have been less avaricious and more intelligent and yet the capitalist system in those nations is also in the doldrums. These facts should be kept in mind, for exclusive concentration upon the crimes and stupidities of the bankers only diverts attention from the fundamental character of capitalism.
There was not a sentence in the address that probed the depths of the disease from which capitalism is suffering. Socialists did not expect any. The President's party is in the hands of high capitalist kings just as the Republican Party is. No one would accuse either party of differing in any essential with the other. Both rest their claims for support on the assumption of the fundamental soundness of the whole capitalist system. President Roosevelt did not question that soundness.
Bade of production and distribution, commerce and
Karl Marx Memorial Meeting Sunday March 26th
Branch No. 1, JSF of Chicago is one of the most active in staging dramas, comedies, concerts, variety programs and other such performances. Not always did its programs, especially those of the dramatic section, contain the educational and propaganda value they should have.
On Sunday, March 26, the Karl Mara Memorial Program will be given by branch No. 1.
Three one act plays will be staged. One will portray a group of unthinking workers singing, laughing and talking "politics" while an agitator tries vainly to get subscriptions for a Socialist newspaper. Another, ri English, shows how a middle aged couple, unemployed, find a new job. The third one act play takes place in Paris on the eve of the death of Karl Mara. AH of these plays have • good meaning, both educational and propaganda. Labor, by Bud McKillupa, will be a recitation given by Frank Sodnik.' Charlea Pogore-lec will give a ahort talk on the workera press and Joseph Oven will familariae the audience with the life and work of Karl Mara.
From branch 20 JSF the Mpng comrades are going to entertjh u* with their string instruments by Playing The Internationale and other aaunbers. George Maslach will also •ay a few words in the Serbian age. Singing society Sava under the direction of Jacob Muha Will atng tfwo revolutionary scigs S»d the Bohemian eharus Karl Mara, Whose director it Mr. F. Kobioa, will «"»«the Internationale and one or Thk esaeledaa the pre-
grant which can be estimated as one of the best yet staged by our branch.
In the evenhg there will be danc-rng in both halls with Johnny Ko-chevar's orchestra playing in the upper hall. TOie admission price is only 40c and tickets can be obtained from any member of the branch dr at the office of Proletarec. -They can also be procured from Peter Bernik and Peter Swolsak, 8504 N. Ashland Ave.
John Rak, Chicago, III.
us "honest" bankers and that
poison will continue to seep into every niche of the capitalist structure and bring about a stoppage.
Why is this not recognized? Because its frank recognition would lead to the logical conclusion that the whole system of capitalistic economy is no longer workable. That admission would ring the death knell of capitalism, require the elimination of the bankers and owners of industry, and make neccessary the nationalization of industry and the banks. This would break the fetters in which production and distribution are bound, open the gates of employment, and the masses, no longer subject to the will of a profiteering class would be masters of the industrial powers that run wild and then plunge into the ditch. This is the Socialist answer to the problems presented by the depression.
Socialists must keep their heads in these trying times, stand by their program and philosophy, maintain discipline, go to the masses with a fervor and earnestness never before displayed, and be prepared to act intelligently in any emergency. Important responsibilities may come to us in various localities because of stupid officials lacking knowledge of what to do. Our philosophy is our guide; let us not forget it in any crisis."
—The New Leader.
The following resolution adopted at a joint meeting of the English Sections of Ibranchee 114 and 116, on March 8, 1933:
Whereas due to the economic crisis, Proletarec was forced from eight pagea to four pages, thus giv. ing the Slovene readers leas than three pages of reading material.
Whereas- a largfe -number of our subscribers are complaining that there is not enough Slovene reading material in the Proletarec.
Whereas the English page is mostly composed of copy work and most of the English Section readers read that material in other papers.
Be it resolved that English page be discontinued until the Proletarec is again published on eight pages and that only articles on activities of the English Sections of JSF sent in by members be published.
Matthew M. KUrich. Detroit, Mich.
VOL XXVI11.
Socialized Healing
The time is unquestionably coming when doctors in general will be hired by the public and the healing an will in general be practiced as a public function, just as education is mainly a public function now.
This will not mean that private healing will be abolished, any more than private schools are abolished. Any practitioner of any line of healing who wants to continue in private pratice will be as much at liberty to do so as any teacher or organization is at liberty to give private instruction.
But, just as the populace is not forced to depend upon private schools at the present time, so the time will come when no one will be forced to go to private healers, but these services win be supplied by the public for all who want them.
Then the days of outrageous fees for specialists, the days of unnecessary operations and the days of fee splitting will be over.
Doctors need not take umbrage at our implication that these things are happening, for we get our information from doctor* in good standing. It
is a part of capitalism. The competitive system, with its greed and its vicious incentives, lays its corrupt hand upon every phase of private industrial and professional life.
Health departments and public hospitals are already doing Splendid work. They need but to be expanded until they make healing and preventive service availale to all who wish them.
We use the term "healing" rather than "medicine" because "medicine" means drugs to most people. It has more than one meaning. It does mean drugs, if so used, but it also
The chief obstacles in the way of socialized healing are: 1. The private interests of specialists. 2. Inertia. 3. Th% antagonism of the different schools of healing against each other. It will require compromise, tolerance and statesmanship to' overcome these obstae* les.
J. F. Baldwin, M. D., . of Columbus, Ohio, has written a pamphlet on "State Medicine" which shows that more docton are favorable to socialist healing than we had thought; also that, with the except!^ of a comparatively few have lucrative practices, m<
ptioi moil
doctors would be better oft means the science and the art working on salary than ia of preventing and curing private practice, disease.	1 —The Milwaukee Leader.
^jBBfflpBi
^tIarc
_
ARCH LIGHT: S
Jiraiu
B^SSSSa
Detroit Comrades To Stage R. U. R. Sun. April 2.
Mud
Clear as
Teacher—William, very good, but it Robert's. What from that?
Pupil—That Robert's is very good, too.—Punch.
On April 2nd English Branches 114 and 116 will present R. U. R., the modern European and American succeas, by Karl Capek, Bohemian playwright, at the Slovene Workers Home, 437 Livernois St. Something new and something very modern is promised in the way of stage settings. Being a play of the future the tattings afford many opportunities for futuristic design. Those who atte id will undoubtedly witness an unusual production in Detroit Slovene dramatic ventures.
The robots spread over the world to the extent that they finally outnumber. the humans. One of them, Radius, stands out as the leader of the robots. He has some characteristics that are human and he firmly believes that he and his kind are superior to mankind because of their mechanical exactness. M is finally decided that he should be destroyed, but because of the young woman's pleas for his life he is allowed to live. His position among the robots be-
expoaure of man's position today in a world of advanced machinery and unemployment It unfolds the tragic downfall of a small group of men who have become vastly rich by selling improved robots to the world. The improvements are furthered and the coat of them ia reduced ao that from all parts of the world they are bought.
Believing that robots possess souls, a young woman approaches this group of men and appeals to them' to give robots human rights. This marks the beginning of trouble; the entire group of men fall in love with her and go to unusual lengths to please her.
.......... comes stronger until at last he moves
The story of thi play itselfis an ! * revolt	m*nkin<1- At
this pomt the play comes to a
draanatic climax aa the last small group of men are killed by the hands of Radious and hia followers, and a new day of mechanical people ia born.
Following the preaentation of R. U. R. two popular dance orchestras will furnish musk for dancii«. A special orchestra for those who like polkas will exhibit their stuff in the lower hall.
R. U. R. starts promptly at 3:00 Come everybody.
P. M. Come everybody,
Fred Oct irk, Detroit, Mich.
your essay is the same as shall I conclude
THERE IS A HELL
BY WILLIAM ALLEN WARD
There ia a hell . . . across the street Where grey walla hide two weary feet; Tliere waa no milk—a baby's cry, A tired mother—hear her sigh? A dingy room—outside the sleet!
The preacher shouts: "In hell there's heat I In judgment God you'll have to meet I' . . . That damning preacher told no lie. THere is a hell —
Acnoes the street—in dark retreat) There is no food, mu bread, preacher, men Foed jobless father» D. g deep t hei r gr a vea, and
(»a Mil
die—
L»
Amid the clamor of the masses tor bread, the catastrophic ruins of the earthquakes, the calamity brought about by bank failurea, the collapse of industry, the reign of terror of Fascism in Germany, Austria, Italy, etc., the roars of cannon and guns in Asia and South America, liberty loving comrades and workers everywhere are endeavoring to steer the course of the ship destiny thru all the troubled waters. Although dis-hartened, discouraged, disillusioned and disowned they are battling againat great odds, against reaction, against a complete slavery of the masses. We cannot conquer alone. We need help if we are to succeed. Now, more than at any other time; aow, greater than ever before; now, we need action a strong Socialist Party to stem the tide and stop the onslaught of reaction. The call has been toned. Heed it now! Build our «Federation. Strenghten our press. Lend your eervice. '
•	e e
Dictatorship means terror and tyranny. We must never let it come. Wa pride our democracy too greatly. We have struggled and labored too long to wipe it out with one stroke. Workers must not be swept off their feet with sentimental expressions. The bosses didn't feel sentimental when they could no longer make profits of our products. To the street they sent us. Don't let their spokesman strangle you with pitiful words,, now.—Don't expect thesn to throw their machinery out to give us jobs. They won't. They oppose government banks, the shorter workday and workweek; they oppose unions, labor groups; they continue to cut wages and help. So, don't expeci anything good from them and you won't be disappointed. If anything, the routine of the past four yearn shows plainly that they want to crush you, you the worker, the creator. It is not too late yet
to stem the tide. Get going, now!
•	• •
I tried a little soliciting for the "May Call", the special May issue of Proletarec, and have succeeded in interesting a few of our younger folks to subscribe. If each of u8 i a the Federation would secure or pay for ten subscriptions we could print 12,000 copies and this would enable ua to get the full value out of the magazine. Some of you may not be a&le to obtain ten subscribers. Peihaps you can secure a few dimes for the sustaining fund and some other member would go over the quota to make up. Why not set a quota and work on obtaining it Try it and see what success you will have. You don't know your own ability
or quality until you try them out
• • a
Milwaukee Socialists have come through again, la the primary elections held March 14, 1933, every Socialist candidate was returned victor aind most of them made great gains over their last primary vote. On April 4, these good people will mix again with their non-partisan ap-ponents and it is hoped that they will come out on top.
,1 • ♦ e
While we read of Milwaukeea success we received the report of the National Executive Committee of the Socialist Party to learn that our party has made a substantial growth during the fipt two months of 1933 as comparad te the same period of 1W2. Even though disastrous news pour in to us from Europe we are progressing. But our progress could be and must be mutiglied times.
Lagging in the rear will bring yon nothing. We must be strong to command respect.
see
Mayor Cermak's will was filed sal according to the will he was worth only a humble $250,000. We d<nt care about his humble $250,000, b«l a reliable source has informed us that hia estate at the very minimum was $6,000,000 and it is probable that It was as high as $10,000,000. They have so arranged, so that the people would not know how much money be was able to accumulate, thru fair means or foul, while in public office. However, they did discloss that the. Mayor possessed three homes, one in Chicago, another is Antioch, and a third in Miami, Flor-ida. Of course, they were all cheap shacks, the kind that you and I live in?
e e e
It as the sacred duty of every local comrade to attend the "Varietf Program" commemorating the 50th anniversary of the death of Kaii Marx, Sunday, March 26, at tfc SNPJ Hall. It m remarkable hoe the teachings of Marx have stood every aevere test and how he standi out today as the one remaining roei to freedom for the workers. All worker* should interest themselves enough to attend and thereby help the sustaining fund of Proletarec because the net profit is intended for that fund.
Shall The Elephant Come Back?
Herbert Hoover expects the Republican party to come back into power in 1936, and apparently he expects to lead it
The American people have done just such stupid things before, and there is no guarantee that they will not do it again unless in the mean-while they become educated to the point where they will know better. There is no one but the Socialists to do the job of educating them.
—T. M. L.
The English Page Should Remain
I have noticed the various pro and con arguments on abolishing ths English Page of the Proletarec and would like to add my little bit
1 am heartily opposed to any elimination of the English page. It seems to me that the English page fills a distinct need among those of the Foreign extraction among the Slovenes who like to and can read English. Many of our comrades and sympathizers cannot affort to subscribe to the various papers publish-ed in English and the English page in the Proletarec gives them that opportunity, with the paper at the
(«m« ♦iw>o Iw C Inifnn,
I myself, not being able to read Slovene (yet), read with interest the English Page which contains news and articles of interest to all Socialists and symphetisers. I probably could write a booklet on the many reasons why the English page ahould remain, but will content myself with the above. PLEASE, DO NOT ABOLISH THE ENGLISH PAGE. I like it — Bea Larks, state secretary, Chicago, 111.
So to the front comrades I
Tlie largest American fortunes vere founded on commercial trickery. And this jiation ia controlled by th* ••varal, big fortunan. Therefore—well, fif
i-
rt out for yourssWss.