Št. 24 (16.369) leto LV._______________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040 7786300, fax 040 772418
GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________________
Internet: http/www.primorskUt/ e-mail: redakcija@phmorski.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 ■ Filiale di Trieste
PETEK, 29, JANUARJA 1999
Alijih
zgodovina
šeni
izučila?
Vojmk Tavčar
V poslanski zbornici so včeraj ob prisotnosti naj-visjih predstavnikov države predstavili Studijo, ki jo je založil spodnji dom parlamenta, o rasističnih zakonih, ki jih je fašizem uvedel leta 1939.
Predsednik republike Scalfaro je v predgovoru poudaril, da so bili zakoni taka sramota, da madež ni bil zbrisan. Sramotni pa so bili, ker so žalili človekovo dostojanstvo. Predsednik zbornice Luciano Violante je dejal, da je treba na tiste zakone gledati tudi z današnjega zornega kota. Rasizem, je po njegovem mnenju eno od tistih klic, ki jih je zasejal nacifasizem in ki bi lahko spet obrodile prav zaradi veCetniCnosti sodobnih družb. Migracija pa bo ena od značilnosti, tudi problematičnih, prihodnjih desetletij.
Vecetničnost, je dejal Violante, je vrednota, vecetnic-ne družbe imajo znatno večji potencial. Študija, ki jo bodo delili po šolah, pa želi biti dokaz, kam slepota rasizma vodi, kolikšne so lahko posledice, kolikšna je cena, ki jo mora plačati vse Človeštvo.
Naključje je hotelo, da so skoraj istočasno s predstavitvijo knjige v Trstu, ki se sooča s problemi ilegalnih Pribežnikov, začele Miti misli o pristopu, M močno zaudarja po nepreboljeni preteklosti in M bi lahko zdrknile na zelo nevarno raven. Ali se ne bi v plastiko oviti kartončki za priseljence, M so sicer zakonito v državi, Vendar nimajo službe ali stalnega bivališča, lahko kaj kmalu spremenili v nove vnmene zvezde?
Nobenega dvoma ni, da Predstavniki oblasti v naših krajih pri reševanju proble-1113 pribežnikov niso imeli srečne roke, kar je tudi eden °d vzrokov za negodovanje Judi in upiranje nejasnim Projektom. Preseneča pa, da 86 skoraj nihče ne spopada s Predlogi, idejami, morda sa-Um dovtipi, M lahko vodijo daleč, nevarno daleC. Zakaj fu glasni samo tisti, M zlora-, bajo vprašanje priseljencev l!^ vso nedvomne težave, M J U njihova neorganizirana Prisotnost povzroča?
Zakaj ne bi ovrednotili Prispevka, ki ga priseljenci 6 dajejo državi (vsa opravljena težaška dela) in udarnosti tistega Trsta, M Priseljencem pomaga, skuša '‘Sevati njihove probleme, ujema, da je konec koncev Pomoč priseljenim naložba ov Pjrhodnost. Za tako n Todnotenje pozitivnega Prispevka bi se morala ak-sk 6 6 zavzeti tudi sloven-na9!11131?!8™8’ kr Je okusila astm kozi posledice ne-
KOSOVO / DIPLOMACIJA IŠČE IZHOD IZ KRIZE
Pred zasedanjem kontaktne skupine se boji še stopnjujejo
Z grožnjami o vojaškem posegu, naj bi sprte strani prisilili k pogajanjem
BRUSELJ - Medtem ko bo skoraj gotovo kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo danes »ostro opozorila« tako srbske sile kot kosovske Albance, naj sedejo za pogajalsko mizo, ker bodo morali v nasprotnem primeru seči po vojaških opcijah, pa se nasilje na Kosovu nadaljuje. Blizu Podujeva so srbske sile obstreljevale vas Lapaštico, na cesti Prizren-Djakovica sta padla dva pripadnika Osvobodilne vojske Kosova, najhujši spopadi pa so bili na meji z Albanijo.
Na 9. strani
RIM / D'ALEMA POUDARIL, DA JE CILJ VEČJE ŠTEVILO DELOVNIH MEST
Predlog o večji prožnosti ni prepričal sindikatov
Rasistični zakoni so bili neizbrisna sramota
RIM - Rasistični zakoni, ki jih je italija sprejela leta 1939, so bili velika sramota, madež, ki ga čas ni zbrisal. Sramota pa so bili predvsem zato, ker so žalili človekovo dostojanstvo.
Tako je v pregovoru študije o rasističnih zakonih v fašistični Italiji zapisal predsednik republike Oscar Lui-gi Scalfaro. Studijo je založila poslanska zbornica, ki jo bo tudi razdelila šolam.
PET LET PO SMRTI / SVEČANOST SINOČI V BORŠTU
Predsednik zbornice Violante je v kratki predstavitvi dejal, da je treba na študijo gledati predvsem iz današnjega zornega kota, saj je rasizem ena od tistih klic nacifašizma, ki bi lahko vzklile spet danes, ko se spoprijemamo s problemh večetnčne družbe. Predsednik zbornice je poudaril, da je večetničnost vrednota, večetnične družbe pa imajo veliko večji potencial.
Na 2. strani
RIM - Predsednik vlade Massimo D’AIema je včeraj spet pojasnil, da njegov predlog o večji prožnosti teži k večanju števila delovnih mest in ne k lažjemu odpuščanju delavcev. V intervjuju za dnevnik TG2 je povedal, da bi prožnost veljala samo za določen čas za majhna podjetja, ki bi hotela prestopiti prag 15 uslužbencev in bi se morala zato spoprijeti z novimi pravili.
Delodajalci so s podpredsednikom Confindustrie Carlom Callierijem pozitivno ocenili predlog, sindikati pa niso umaknili sredine negativne ocene. K napetosti prispevajo tudi težave v pogajanjih za novo delovno pogodbo v kovinarski stroki. Sindikati obtožujejo namreč zvezo podjetnikov te stroke Federmeccanico, da krši pravila pravkar podpisanega socialnega pakta.
Na 2. strani
Spomin na Sašo Olo in dmge padle je še vedno živ
TRST - V Borštu so se sinoči ob peti obletnici tragične smrti v Mostarju spomniti Saše Ota, ki je skupaj s kolegoma Dariom D’Angelom in Marcom Lucchetto umrl ob eksploziji granate, ko je snemal otroka sredi vojnega dogajanja.
Prav otrokom, žrtvam vojne, je posvečena ustanova, ki nosi ime padlih v Mostarju in Mirana Hrovatina, ki je kmalu zatem padel v Somaliji. Tej ustanovi bodo namenili izkupiček drevišnje-ga koncerta Luče Carbo-nija. Ob 11.30 pa bodo poimenovali po Hrovatinu gozdič v Barkovljah.
Na 4. strani
Za teden dni preložili razpravo o zaščiti manjšine
RIM - Komisija za ustavna vprašanja v poslanski zbornici včeraj ni razpravljala o zakonu za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Kot smo lahko izvedeli, komisija še ni izčrpala predhodnih točk dnevnega reda in bo zato o zaščiti slovenske manjšine razpravljala na prihodnji seji, ki bo predvidoma v sredo. Ni pa znano, če bo pred tem prišlo do novega sestanka predstavnikov strank vladne večine, Id naj bi vsaj uskladili popravke večine, tako da se bodo v komisiji soočali predvsem s stališči opozicije. Kot smo že poročali, so predstavniki večine s tem delom že začeli.
Trst: danes 4-uma stavka avtobusov
TRST - Avtobusi konzorcialnega podjetja za prevoze ACT danes med 9. in 13. uro ne bodo vozili. Sindikalne organizacije prevoznikov so namreč potrdile štiriurno stavko, potem ko je vodstvo podjetja ACT zavrnilo vse njihove zahteve. Sindikati so ocenili stališče vodstva ACT kot zelo grobo, v nekaterih primerih tudi izzivalno. Upravno in tehnično osebje bo stavkalo zadnje štiri ure delovne izmene, prav tako zadnje štiri ure pa bo stavkalo tudi turnusno
osebic---	Na 4. strani
. Projekt Urban je končno stekel
TRST - Po ponedeljkovi odobritvi v tržaškem občinskem svetu so včeraj predstavili načrt o preureditvi starega mesta, ki bo v kratkem stekel tudi z evropskimi prispevki v okviru projekta EU Urban. Slednji predvideva finansiranja za javne uprave, ki nameravajo poživiti stara mestna središča, jih rešiti propada in nastaniti tudi gospodarske dejavnosti. Že v prihodnjih dneh bodo stekla dela za kanalizacijo, plin idr. Med odobrenimi načrti je tudi družbeni in medkulturni večetnični center.
Na 6. strani
Drugo srečanje s slovensko kulturo
DEVIN - Sinoči je potekalo drugo srečanje s slovensko kulturo, ki ga je priredil literarni krožek Jadranskega zavoda združenega sveta v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo. Tokrat je bila na vrsti predstavitev Vo-rančevega romana o prvi svetovni vojni Doberdob. Dijaki zavoda so v obeh jezikih brali odlomke iz knjige, ki so jih spremljali glasbeni utrinki, o samem romanu pa je spregovoril Ezio Martin, ki ga je prevedel v italijanščino.
Na 6. strani
Italijanski računi Bruslja ne prepričajo
BRUSELJ - Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je Evropska komisija pripravila osnutek priporočil k italijanskemu načrtu stabilnosti (1999-2001) in v njem pozvala rimsko vlado k dodatnim posegom v javni proračun, k nadaljevanju privatizacij in k vnovični reformi pokojninskega sistema. Ce tega ne bo storila, zastavljenih ciljev zaradi prenizke gospodarske rasti ne bo mogla uresničiti.
Na 11. strani
RIM / POLEMIKE O PRIJEMIH ZA ZAPOSLOVANJE
RIM / PREDSTAVITEV ŠTUDIJE
D‘Alema spet pojasnil svojpredlog o prožnosti
Cilj predloga več delovnih mest ob krepitvi podjetij
Čas ni zbrisal sramote rasizma
V poslanski zbornici predstavili knjigo o rasističnih zakonih za časa fašizma
Predsednik vlade Massimo D'Alema. Včeraj so sporočili, da bo v začetku marca odpotoval v ZDA, kjer se bo srečal s predsednikom Billom Clintonom.
NOVICE
Italijanom v Indoneziji se zelo slabo piše
SINGAPUR - Razmere preko 50 italijanskim turistom, ki so že teden dni blokirani v Sarapui na Molukih, so iz dneva v dan slabše, na razpolago nimajo niti zdravil in se bojijo, da kdo sploh ne bo preživel, posebno starejši. Trenutno so v hotelu, danes pa bodo razne ambasade (italijanska, nemška, nizozemska, francoska, britanska) poslale svojega zastopnika v Ambon, okrog 50 km od Saparue, in skušale organizirati odhod turistov. Zastopnik bo od indonezijskega vojaškega poveljstva v Ambonu, ki ga pretresajo krvavi spopadi med kristjani in muslimani, skušal dobiti zagotovilo o varnem odhodu.
Gorelo je na domu Amintoreja Fanfanija
RIM - Bivši demokrščanski veljak Amintore Fan-fani je skupaj z ženo, skrbnico in dvema bolniškima sestrama, ki vseskozi pazita nanj, moral naglo zapustiti svoje stanovanje, ki so ga zajeli plameni. Ogenj je izbruhnil zaradi kratkega stika v prostoru, kjer je knjižnica, in se je hitro razširil. Kot je povedal eden od sedmih Fanfanijevih sinov, ki so po nesreči takoj prišli k očetu, je bilo uničenih tudi več dragocenih slik, vendar je poseg gasilcev preprečil, da se plameni razširijo v spalnico in študij, kjer 90-letni Fanfani in njegova žena Maria Pia imata predmete, ki so jim najbolj pri srcu.
Delna svoboda za Senzanija
BARI - Sodišče je 59-letnemu kriminologu Gio-vanniju Senzaniju, ki je znan kot »ideolog rdečih brigad«, priznalo delno svobodo. Zaposliti bi se moral kot koordinator palermske založbe »Letizia Battaglia«, in sicer v podružnici v Firencah. Sen-zani je med drugim vpleten v procese o ugrabitvah Čira Cirilla in sodnika Giovannija D’Ursa, o umoru Roberta Peclja in v proces »Moro ter«. Obsojen je bil na dosmrtno ječo, aretirali so ga leta 1982, potem ko se je dve leti izmikal roki pravi-
Vedeževalka kradla dragocenosti klientom
SIENA - Vedeževalka kart je klientom dopovedovala, da dragocenosti ne prinašajo sreče, temveč vse slabo, kar je na tem svetu. Zatem pa je pradmete spretno prodajala: vrednost tega, kar so finančni stražniki zaplenili, presega milijardo lir. Poleg vedeževalke Marie Salustri (njeno »umetniško« ime je Mariuccia) so aretirali tudi moškega, s katerim je živela, Giovannija Pieretta. V prevaro so bile vpletene še štiri druge osebe, ki jih sicer niso zaprli, samo prijavili so jih sodstvu.
Vedeževalka je imela svoj delokrog v Sieni, Arezzu in Grossetu. Klientom je napovedovala razne bolezni, zatem je odhajala na njihove domove in jim »zaplenila« dragocenosti, češ da jih bo uničila, vendar jih je pridno spravljala v denar, prodajala jij je drugim osebam, češ da prinašajo srečo. Finančni stražniki so ji med drugim zaplenili tudi štiri stanovanja.
RIM - Massimo Dilema se je včeraj že tretjič povrnil k svojemu predlogu o prožnosti v delovnih odnosih. V intervjuju z odgovornim urednikom dnevnika TG2 je italijanski premier dejal, da je cilj njegovega predloga dvigniti število delovnih mest, ne pa olajšati odpuste.
Predsednik vlade je tudi podčrtal, da je njegov samo predlog, o katerem bi se morali nato dogovarjati s sindikati in delodajalci. Nato pa je točneje orisal predlgog. Gre za to. Po njegovem mnenju se podjetja, ki imajo manj kot 15 uslužbencev, večkrat bojijo prestopiti to mejo, ker se spremenijo pravila in veljajo drugačni tovarniški odnosi. Zato premier meni, da bi lahko dovolili tem podjetjem, da zrasejo, se preizkusijo v vlogi srednje-malega podjetja in nato postopno uvedejo veljavna določila. »Če se okrepijo kot srednja podjetja, preidejo v višjo kategorijo, v nasprotnem primeru se svobodno vrnejo v izhodiščno kategorijo,« je povedal D’Alema. Na ta način bi dosegli dva cilja: povečalo bi se število delovnih mest, podjetja, ki bi zrasla, bi prešla v kategorijo srednjih podjetij, več delavcev bi lahko uživalo določila in zaščito, ki so predvidena v statutu delavcev.
Pojasnila predsednika vlade niso v celoti prepričala sindikatov. Glavni tajnik CGIL Sergio Coffe-rati, ki je v sredo kritiziral D’Alemov predlog kljub premierovim pojasnilom, se včeraj ni oglasil. Zato pa je tajnik CISL Sergio
D’Antoni, ki je bil na skupščini v Vidmu, dejal, da predlog še ni dovolj jasen. Premiera pa je branil podpredsednik Confin-dustrie Carlo Callieri. Po njegovem mnenju je prav, da se podjetje razvija glede na potrebe po večji konkurenčnosti, ne pa na druge omejitve, ki bi lahko bile nenaravne. Dodal je, da se mu zdi pravilen pristop, ki naj vsakemu podjetju omogoči optimalne dimenzije glede na tržišče, na katerem dela.
Odnose med sindikati, delodajalci in vlado pa zaostruje tudi problem mesničevanja družbenega dogovora, ki je bil dosežen 22. decembra. Sporen je namreč pristop zveze industrijcev v kovinarskem sektorju Federmec-canice, ki se po oceni sindikatov sploh ne ozira na socialni pakt in v njem zapisana pravila. Coffera-ti je dejal, da kršitve teh pravil ni mogoče zamolčati. Po njegovem mnenju bo ravnanje Federmecca-nice ustvarilo težave tudi Confindustrii, ki je dogovor podpisala. D'Antoni je dodal, da da je treba dogovore spoštovati, sicer bo nespoštovanje udarec za vse. Podpredsednik Confindustrie Callieri pa je branil svojo članico in zanikal, da bi hotela kršiti podpisani dogovor.
Ofenzivo proti premie-ru pa je zaostril tajnik SKP Bertinotti, ki obtožuje premera, da bi rad »oblekel suknjo močnega in zmernega kanclerja«, vlada pa vse bolj drsi proti dogovarjanju z desno sredino. Tajnik SKP zelo skrbi »postopno brisanje razlik med levico in den-sico«.
RIM - »Minilo je šestdeset let, to časovno razdobje pa ni zbrisalo sramote.« Tako je napisal v predgovoru knjigi o »Preganjanju Zidov med fašizmom«, ki jo je izdala in včeraj predstavila poslanska zbornica, predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na telefoto Ap skupaj z Mancinom) . Skupaj s predsednikom Scalfa-rom so predstavitvi publikacije, ki vsebuje med drugim rasistične zakone iz leta 1939, prisostvovali najvišji državni predstavniki, med katerimi predsednik senata Nico-la Mancino, obrambni minister Carlo Scogna-miglio, ministrica za enake možnosti Laura Balbo in seveda predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, ki je knjigo predstavil skupaj
z avtorji Corradom Vi-vantijem, Pietrom Scop-polo in Rosetto Loy.
Scalfaro je v svojem predgovoru (poleg njega je nekaj uvodnih misli napisalo še pet šefov držav, Jacques Chirac, Bill Clinton, Vaclav Havel, Roman Herzog in Ezer VVeizman) poudaril, da so bili rasistični zakoni »sramotni, ker so ponižali človeka in vnesli diskriminacijo po rasi, sramotni pa tudi, ker je fašizem hlapčevsko klonil nacistični norosti«. Poleg obujanja spomina, pa se je te nečastne strani zgodovine treba spomniti, ker perverzno seme, ki je bilo takrat zasejano, ne posuši nikoli. »To je seme poveličevanja svojega naroda kot nekaj višjega, kar naj bi dajalo pravico do nadvlade nad drugimi«.
Rasistične zakone je italijanski parlament sprejel decembra 1938, da bi »odpravil iz zgodovine nacije vse nečiste elemente preteklosti«. Istočasno je bila tudi ukinjena poslanska zbornica, ki so jo nadomestili s tedanjim časom bolj ustrezno zbornico »fa-sciov in korporacij«.
Predsednik zbornice Luciano Violante je med predstavitvijo povedal, da bo knjiga poslana vsem šolam. Pri tem je podčartal tesno vez, med parlamentarnimi jamstvi in državljanovo svobodo, dejal pa je tudi, da je treba na dogajanje »gledati tudi z današnjimi očmi in z današnjega zornega kota, ker bo prihodnost vse bolj v znamenju večetničnosti«. »Rasizem je morda tisti aspekt nacifašizma, ki se lahko vrne, ker bo prihodnost vse več v znamenju večetničnosti. Migracije bodo ena od značilnosti človeštva v prihodnjih desetletjih«.
Corrado Vivanti in Ro-setta Loy sta v kratkih ekspozejih obnovila vzdušje v fašistični Italiji ob koncu šestdesetih let, Pietro Scoppola pa je opozoril tudi na antisemitizem katoliškega izvora in dejal, da je bil papež Pij XI. dobesedno osamljen v svojem anti-rasizmu. Zgodovinar je tudi ostro kritiziral televizijo, ki »tvega potvarjanje zgodovine, saj le-te ni mogoče prikazati samo s posnetki uničevalnih taborišč. Zgražanje, ki ga ti posnetki povzročajo, je tako veliko, da se to dogajanje zdi oddaljeno, daleč od nas«.
RIM / FINANSIRANJE STRANK
Večina za hitri postopek
Levi sredini so se pridružili tudi Severno Liga, SKP in CCD
RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila z večino glasov sklep, po katerem bodo sprejeli po hitrem postopku nova pravila javnega finansiranja političnih strank. O sklepu bodo poslanci glasovali že sredi marca, to je znatno prej kot je bilo prevideno po prvotnem razporedu dela parlamenta.
Predlog so podprli poslanci večine, pa tudi Stranke komunistične prenove, Severne lige in Casinijevega KrSčansko demokratskega centra, proti so glasovali Berlusconijevi in Pinij e vi poslanci, pa tudi privrženci Di Pietrove skupine. Sklep je povzročil veliko polemik tudi okrog začetnega vprašanja, zakaj je sploh treba finansirati delovanje strank, predvsem pa zakaj je treba zadevna določila spremeniti po hitrem postopku.
Nacionalno zavezništvo je napovedalo, da bo predložilo več kot 2.000 popravkov, predlagalo pa tudi razpolovitev sedanjega predloga, ki predvideva
dodelitev 4.000 lir za vsak glas, ki ga je prejela stranka. Koordinator blagajničarjev parlamentarnih strank, poslanec Severne lige Maurizio Balocchi, ki je podprl predlog o razpravi po hitrem postopku, je obtožil Finije-vo stranko zavajanja javnosti, saj je tudi sama zainteresirana za prispevke (predlog bi jo prikrajšal za 19 milijard lir), njen predlog, da bi razpolovili prispevek (2.000 lir za vsak glas) pa ne sloni na nobeni stvarni osnovi: »Zakaj ne 1.600 ali 200 lir?« je dejal Balocchi.
Izredno ostra je bila reakcija Antonia Di Pietra, za katerega je šlo za nemoralno dejanje parlamenta, saj je nešteto drugih bolj urgentnih problemov. Tudi za Maria Segnija je sklep škandalozen in kaže, kako je potrebna reforma političnega sistema. Le neznatno število državljanov se je odločilo za prispevek 4 tisočink davkov za stranke, je dejal Segni, kar jasno kaže, kakšnega mnenja so državljani.
RIM / REFERENDUM
Levi demokrati: Potrebna nova volilna pravila
RIM - Referendum o volilnem zakonu, ki so ga vložili Mario Segni, Antonio Di Pietro in drugi, ustreza vsem kriterijem, ki jih je ustavno sodišče večkrat poudarilo, ko je govorilo o sprejemljivosti vprašanja.
Tako je rečeno med drugim v utemeljitvi, ki jo je včeraj objavilo ustavno sodišče. Po oceni sodnikov je vprašanje, kot je bilo zasnovano, organsko in jasno, predvsem pa tako, da bi odpravilo del sedanjih volilni pravil, ne da bi krnili celotnega normativa. Nobene praznine torej, če prodre referendum, ker so določila, ki bi ostala, uresničljiva takoj.
To je tudi ocena, ki jo zagovarjajo pobudniki referenduma. Tako je ustavni izvedenec Augusto Barbera, ki je bil med pobudniki referenduma, včeraj dejal, da bi zakon tudi brez določil o proporčni kvoti dober zakon. Zato je menil, da bi ga lahko prilagodili samo
po referendumu, ko bi očitno stranke lahko manj korenito posegle v pravila.
Drugačnega mnenja pa so Levi demokrati. Njihovo vodstvo, ki je včeraj razpravljalo o problemu, bo podprlo referendum, vendar meni, da bi zakon brez sedanjih določil o proporčni kvoti neorganski, predvsem pa ne bi imel pravega učinka in ne bi zagotovil stabilnosti. Zato bodo Levi demokrati pripravili predlog novih volilnih pravil, ki na] bodo v duhu referenduma, vendar naj ne krni j a strank-
LD so tudi z zaskrbljenostjo ocenili napovedano rojstvo Prodijeve stranke, sklenili pa so, da se bodo zavzeli zato, da bi rojstvo nove grupacije ne razbilo Oljke. Zaskrbljenost je tem
večjra saj javnomnenjske
raziskave kažejo, da bi Prodijeva lista nabrala lahko okoli 10 odstotkov glasov, dober del glasov pa bj odnesla LD in Ljudsk1 stranki. Tako izhaja iz raziskave SWG za Espresso.
LJUBLJANA / IZREDNA SEJA DZ
LJUBLJANA / PO DROBNIČEVEM ODSTOPU
LJUBLJANA / JAVNA OBRAVNAVA ZAKONA
Morda danes odločitev o zakonu o vzajemnosti
Poslanci odložili sklep zaradi razhajanj o naslovu zakona
Vlada evidentirala kandidate za generalnega državnega tožilca
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je na predlog Franca Zagožna (SLS) prekinil drugo branje v okviru hitrega postopka pri obravnavi predloga zakona o vzajemnosti in prešel na razpravo o predlogu za ratifikacijo slovensko-hr-vaskega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju.
Po premoru, ki ga je po sklenjeni splošni razpravi o predlogu zakona o vzajemnosti zahtevala poslanska skupina krščanskih demokratov (SKD), je Benjamin Henigman v imenu SKD podporo vsebini vladnega zakonskega predloga pogojeval s spremembo zakonskega naslova, ki bi se po prepričanju opozicijske stranke moral imenovati zakon o ugotavljanju vzajemnosti za izvajanje pridru-žitvenega sporazuma z EU (priloga 13). Minister za pravosodje Tomaž Marušič je opozoril, da je ta naslov v nasprotju z vsebino prvih dveh členov zakonskega predloga in da mu vlada nasprotuje, državna sekretarka v njegovem ministrstvu Nives Marinšek pa je poudarila, da predloženi zakon ureja ustavni pogoj vzajemnosti in da bi predlagano dopolnilo poslancev SKD podrlo celoten koncept zakona, saj bi se nanašal le na pridružitveni sporazum in njeovo prilogo 13. To bi posledično pomenilo, da bi moral DZ za vsako mednarodno pogodbo z zakonom določati pojem vzajemnosti, kar pa ni smiselno.
Na predlog Franca Zagožna (SLS) je DZ potem, ko je s 64 glasovi "za" in nobenim "proti" podprl vsebino zakonskega predloga do danes preložil odločanje o dopolnilu k naslovu zakona. (STA)
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji razpravljala o kandidatih za novega generalnega državnega tožilca, vendar konCne odločitve o izbiri še ni sprejela. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica urada vlade za informiranje Marta Kos, je izbor zožen, stališča zbližana, možen kandidat za generalnega državnega tožilca pa je vrhovni državni tožilec Jože Friedl.
Do končne odločitve naj bi po besedah Marte Kos prišlo v najkrajšem možnem Času, najkasneje v enem do dveh tednih. Eden od sedmih kandidatov, vrhovni državni tožilec Franci Mazi, je včeraj umaknil
LJUBLJANA / OSTER PROTEST SLOVENIJE
Hrvati odvedli slovenska delavca
Delavca Gradbenika sta delala v gramoznici pri Petišovcih
LJUBLJANA - Slovenija je zaradi nedavnega incidenta pri Petišovcih, ko je hrvaška policija iz bližnje gramoznice odpeljala delavce podjetja Gradbenik Lendava v Čakovec in jih kaznovala z denarno kaznijo, protestirala pri hrvaških oblasteh. Državni podsekretar v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Logar je zaradi dogodka poklical na pogovor hrvaškega yeleposlanika v Sloveniji Ivico Maštruka in mu izrazil ustni protest zunanjega ministrstva, so danes sporočiti z MZZ.
MZZ v izjavi za javnost navaja, da gre v praksi urejanja odnosov med državama za svojevrsten ukrep, ki je za Slovenijo povsem nesprejemljiv. Do incidenta je prišlo v casu, ko si obe državi prizadevata dokončno uskladiti potek meje in s tem v zvezi urediti tudi ostala vprašanja, ki še kako zadevajo interese prebivalstva in gospodarstva na obeh straneh meje.
MZZ dodaja, da za izkoriščanje omenjene gramoznice obstaja še neprektican dogovor lokalnih oblasti Slovenije in Hrvaške iz leta 1982, ob popolnem soglasju ustreznih republiških organov. Incident je izzvala hrvaška policija brez poskusa predhodne ureditve problema - v kolikor je sploh obstajal - po mirni poti in brez odvečnih spektakularnih akcij.
MZZ še poudarja, da mora biti prednostna skrb tako Slovenije kot Hrvaške preprečevanje vseh dejanj, ki škodujejo prebivalstvu in gospodarstvu obeh držav. Slovenija ostaja zavezana tej usmeritvi in enako pričakuje od sosednje Hrvaške. (STA)
Iz tehničnih razlogov v današnjem dnevniku ni rubrike Žarišče. Objavljena bo v jutrišnji številki dnevnika	Uredništvo
svojo kandidaturo, je še povedala Marta Kos.
Poleg omenjenih kandidatov Friedla in Mazija so se za mesto generalnega državnega tožilca potegovati še vrhovni državni tožilci Barbara Brezigar, Zdenka Cerar in Zvonko Fišer ter dva višja državna tožilca Anton Ribnikar in Marjan Bobič.
Donedavni generalni državni tožilec Anton Drobnič, ki ga je oktobra 1990 na to mesto za dobo osmih let imenovala še takratna skupščina, je konec minulega leta oz. natančneje 3. decembra po številnih polemikah in zapletih predsednika državnega zbora Janeza Podobnika pisno obvestil, da mu je potekel mandat ter da je skladno s tem vodstvene posle državnega tožilstva RS izročil naj starejšemu vrhovnemu državnemu tožilcu in vodji oddelka za splošne kazenske zadeve Jožetu Friedlu.
Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na predlog vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Generalni državni tožilec nastopi na položaj z dnem, ko zapriseže pred predsednikom državnega zbora.
Za generalnega državnega tožilca je lahko postavljen državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za vrhovnega državnega tožilca. Na slednji položaj pa je lahko imenovana oseba, ki je najmanj pet let uspešno opravljala funkcijo višjega državnega tožilca ati najmanj deset let funkcijo okrožnega državnega tožilca. (STA)
Ustavno sodišče vnovič o simbolih narodnih skupnosti
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj vnovič javno obravnavalo tiste določbe zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki urejajo uporabo simbolov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Postopek za oceno ustavnosti omenjenih zakonskih določb je najprej sprožil državni svet še v prejšnji sestavi, ki je pri obravnavi tega zakona sprejel odložilni veto, vendar pa je parlament po ponovnem odločanju omenjeni zakon potrdil. Pobudo za oceno ustavnosti omnejenih zakonskih določb pa je na ustavno sodišče kasneje vložila tudi poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS).
Ker tako pobudnik kot predlagatelj izpodbijata zakonski določbi, ki urejata isto vprašanje, to je uporabo simbolov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, je ustavno sodišče zadevi združilo. Prva obravnava v zvezi z izpodbijanimi zakonskimi določbami je potekala junija leta 1997, ker pa se je lani zamenjalo sedem od devetih ustavnih sodnikov in se je tako bistveno spremenila sestava ustavnega sodišča, je bila javna obravnava še enkrat razpisana.
Javne obravnave so se udeležiti v imenu predlagatelja nekdanji predsednik državnega sveta Ivan Kristan, poslanec Zmago Jelinčič v imenu poslanske skupine SNS, udeleženca v postopku in poslanca madžarske oz. italijanske narodne skupnosti v državnem zboru Marija Pozsonec in Roberto Battelli, namestnica sekretarja parlamentarne pravne službe Tina Bitenc Pengov ter predstavnika pomurske samoupravne skupnosti madžarske narodnosti in obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Silvano Sau.
Po mnenju Ivana Kristana lahko pride do zamenjave zastav narodnih skupnosti z državnimi simboli nacionalnih držav, saj iz izpodbijanih določb ni jasno, ali gre za posebno zastavo oziroma himno narodne skupnosti ali pa za zastavo oziroma himno tuje suverene države. Ker bi lahko nejasne določbe omogočile uporabo državne zastave in državne himne tuje države, bi se to štelo za poseg v suverenost slovenske države, je prepričan Kristan, ki meni, da simboli narodnih skupnosti ne smejo biti istovetni z državnimi simboli tujih držav. Državni simboli so simboli, s katerimi se država
identificira, v to identifikacijsko in pre-zentacijsko funkcijo pa se nikakor ne sme posegati, je poudaril Kristan. Slednji je ob tem izpostavil tudi potrebo med razlikovanjem državnih simbolov in simbolov narodnih skupnosti in dodal, da s sprožitvijo postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonoskih določb vsekakor ne želijo poseči v obseg zagotovolje-nih pravic narodnih skupnosti na območju Slovenije. Tako Kristan kot Jelinčič sta menila, da postopek pred ustavnim sodiščem ne bi bil potreben, Ce bi zakon določal, da simboli narodnih skupnosti ne smejo biti identični z državnimi simboli tujih držav.
Predstavnica državnega zbora Tina Bitenc Pengov je med drugim dejala, da z ustavo zagotovljena svobodna uporaba narodnih simbolov ne sme biti omejena, ker bi to pomenilo ne le kršitev z ustavo zagotovljenih pravic narodnostnih skupnosti, torej kršitev Človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč tudi neposredno kršitev mednarodno priznane in uveljavljene pravice etničnih skupnosti, da izražajo svojo pravico do lastne kulture in s tem do svoje lastne identitete.
Vendar pa po Kristanovem mnenju ta odgovor državnega zbora ne daje odgovora na bistvo stališča DS, zaradi katerega je vložil odložilni veto in sprožil ustavni spor. Zatrdil je, da gre za cisto pravno vprašanje, ki zadeva suverenost Slovenije in ki nastopi v primeru, Ce bi državljan Slovenije (lahko) imel dva državna simbola; zastavo in himno Slovenije ter zastavo in himno Italije oz. Madžarske.
Marija Pozsonec pa je izrazila »obžalovanje, da je sploh do takega procesa prišlo«, in menila, da predstavnikom narodnosti »za uporabo njihovih simbolov ustava daje trdno osnovo, saj je to človeška in civilizacijska norma. Ob slovenski zastavi izobešamo tudi zastavo narodnosti; slovenska zastava za nas pomeni, da smo lojalni državljani Slovenije in Slovenija nam je edini dom. Zastava madžarskega naroda, in ne države, pa je zveza z našo preteklostjo, kulturo...«je pojasnila Pozsončeva.
Predstavnika samoupravnih skupnosti madžarske in italijanske narodnosti pa sta izpostavila dejstvo, da je z ustavo določeno, da imata narodni skupnosti pravico do uporabe simbolov. (STA)
uubljana / metropolit je delo na šolah primerjal z dresuro
SEŽANA / PODZEMSKE LEPOTE KRASA
SVIZ osupel nad besedami dr. Rodeta
Sindikat zavrača vse poskuse politizacije šole in pričakuje, da se bo nadškof opravičil
Nova jama pri Filipčjem Brdu
Odkrili so jo pri kopanju temeljev za novo stanovanjsko hišo
LJUBLJANA - Izvršilni pdbor (IO) Sindikata vzgoje, 'zobraževanja in znanosti Slo-venije (SVIZ) odločno protesti-ra proti besedam na raCun uCi-|eljstva, ki jih je 20. januarja 'etos izrekel ljubljanski nad-Skof in slovenski metropoli! i' ' Franc Rode v dvorani kopr-®kega gledališča. IO SVIZ od i' Rodeta pričakuje, da se bc slovenskim učiteljicam in uCi-eljem opravičil za izrečene
“esede.
»Dr. Rode je strokovno in Pogovorno delo, ki ga učitelji 11 učiteljice opravljajo in ga odo opravljali v naših šolah. Primerjal z dresuro za nemške ovčarje. Ta primerjava je za s o venske učiteljice in učitelje ®krajno žaijiva << je v sporočilu Za javnost zapisal sindikat.
, R°t so zapisali v program-e usmeritve, sprejete ob kon-Ruskega leta na peti skup-lnl SVIZ v Portorožu, na-P^tujejo vsem oblikam nestr-, osti. Prizadevajo si, da nji-ni VoAel° temelji na spoštova-JU drugačnosti in medseboj-Sem razumevanju. Zavzemajo Za kakovostno javno šol-
stvo, ki zagotavlja otrokom obeh spolov enake možnosti šolanja ne glede na gmotni položaj, kulturni krog, socialno ali etnično pripadnost njihovih staršev. V sindikatu verjamejo, da »politične, socialne in kulturne razlike med učitelji v javnih vrtcih in šolah zagotavljajo spoštovanje do vseh prepričanj in nazorov, to pa prispeva k zmanjševanju rasnih, kulturnih in socialnih predsodkov, pri otrocih in mladostnikih in jih usmerja v dialog, medsebojno razumevanje in druge demokratične oblike vedenja.«
Ustanavljanje »katoliških«, »liberalnih« ali »naprednih« društev učiteljev je legitimno, dvomijo pa, da bo prispevalo k vzpostavljanju potrebne razdalje med izobraževalnim sistemom in dnevno politiko. V SVIZ-u, ustanovljenem leta 1990 - danes zastopa interese
32.000	zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in znanosti - se jim zdi ključno ohraniti politično neodvisnost učiteljskih strokovnih združenj in sindikalnih organizacij. Sele politi-
čna neodvisnost jim omogoča uveljavljanje njihovih strokovnih pogledov, sindikalnih interesov članstva ter samostojno opredeljevanje do družbenih dogajanj. To je tudi najboljši naCin, da se med prebivalstvom ohrani visoka stopnja zaupanja v njihovo strokovno in vzgojno delo, ki ga potrjujejo merjenja slovenskega javnega mnenja.
SVIZ je nekajkrat opozoril, da politizacija prenove slovenskega šolstva presega razumno mejo, ko je do nerazpoznavnosti pomešana strokovna in politična (strankarska) raven javnih diskusij. Z vso resnostjo opozarjajo, da lahko ideološki in politični spori okrog izobraževanja preskočijo v zbornice, med učitelje, kar bi jih pripeljalo v tragičen položaj prenove delitve slovenskega učiteljstva na »naše in vaše«. Skrajni Cas je, da se slovenske politične stranke, vplivne družbene skupine in inštitucije zavedo te nevarnosti, ki lahko spremeni in zavre ekonomski in kulturni razvoj naše države, je še zapisal IO SVIZ. (STA)
SEŽANA - Sežansko jamarsko društvo je prav pred kratkim se pri Filipčjem Brdu na Krasu razsikalo novo jama. Jama se je prikazala pri izkopu gradbenih temeljev za stanovanjsko hišo na parceli lastnika Janeza CaCa iz Domžal. Skupna dolžina izmerjenega poligona znaša 76 metrov, skupna globina pa 13 metrov, celotna jama pa je bogata s kapniki.
»Član komenske sekcije našega jamarskega društva Radivoj Lapajne iz Škrbine me je obvestil za to jamo, ki smo si jo v spremstvu lastnika ogledati in tudi izmeriti. Pri tem sta mi pomagala še jamarja Branko Pipan in Emil FrankiC,« pripoveduje Jože Coraci, vodja raziskovalnega odseka sežanskih jamarjev.
»Jama ima dva rova. Severovzhodni rov je dolg približno 50 metrov s povprečno višino 3 metre, drugi jugozahodni rov pa meri 14 metrov dolžine. Prvi rov je bil neprehoden in nekoC zapolnjen z zemljo, ki jo je odnašala meteorna voda, saj so v tleh vidni požiralniki (odtoki vode), na koncu pa je tudi meteorski ugrez. Tla so se pogrezala, ko jih je voda izpirala. Opazi se, da je
bil rov zapolnjen z zemljo, ker se je siga nabirala na zemlji v obliki okrogle ploskve, na kateri so nastajati stalagmiti. Danes so ti kapniki ostati v zraku, ker je voda odnašala zemljo. Pod stenami ni možnih večjih nadaljevanj, tako so možnosti za nova odkritja le minimalna,« meni Coraci.
Po njegovem mnenju je drugi jugozahodni rov starejšega nastanka, ker so na tleh vidni po-domi bloki, zaliti s sigo in so po vsej površini pokriti s polek-scentriCnimi kroglami oz. ježki, na tleh pa so zrasti kapniki in je tako ta rov bogato zakapan. Tudi celotna jama je izredno bogata s kapniki, vključno z vhodno dvorano oz. vhodnim delom, ki je dolg 9 metrov, širok pa približno 6 metrov. Skupna dolžina izmerjenega poligona, ko jamarji strokovno imenujejo celotno izmerjene rove, meri 76 metrov, globina pa znaša 13 metrov. Ker je vhod v jamo širok 3, 5 metre in je bogata s kapniki že na samem začetku, so zaradi radovednih obiskovalcev jamo zavarovati z mrežo, da bi preprečili lomljenje kapnikov in izropanje. Jamo so si ogledali tudi predstavniki Zavoda za varstvo narave
in kulturne dediščine iz Nove Gorice.
Po besedah sežanskih jamarjev bi se dalo kraško na novo odkrito jamo na Filipčjem Brdu, ki so jo poimenovali po lastniku parcele, Čečeva jama, preurediti v turistično jamo, tako kot jo ima zasebni lastnik v Šoštanju, kjer je nad 20 metrov dolgo jamo uredil gostilno in tako si lahko obiskovalci ogledajo tudi lepote podzemeljskega sveta.
Sicer pa kraško podzemlje vedno znova preseneča Kraševce in sežanske jamarje. Tako so v zadnjem slabem letu sežanski jamarji odkrili kar osem novih jam, za katere je zapisnike in nadte jam ter brezen izdelal prav Jože Coraci. Trenutno naj večje odkritje predstavlja brezno nad tunelom v Sežani, ki je globoko 195 metrov, na dnu je dvorana s 40 metri dolžine, v kateri je v škrapljah na tleh mogoče najti kroglice železove rude. To brezno ima tudi kapniško dvorano, dolgo 20 metrov, na globini 85 metrov. Gre za barvitost kapniškega sveta z vsemi odtenki od belih do rdečih kapnikov in sigovimi ponvicami z vodo.
Olga Knez
SVEČANOST / PET LET PO TRAGIČNI SMRTI V MOSTARJU
Spomin na Sašo Oto in kolege še ni zbledel
Danes koncert, pa tudi poimenovanje po Hrovatinu
Pet let še ni dovolj dolga doba, da bi zbledel spomin na Sašo Oto, na nesrečnega slovenskega snemalca z Brega, ki ga je ubila eksploziji granate v Mostarju skupaj z ostalima Raievima poročevalcema, Dariom D’Angelo in Marcom Luccheto, prav ko so snemali otroka, da bi prikazali televizijskim gledalcem najhujše vojno zlo: trpljenje najmlajših. Spomin še ni zbledel in tudi bolečina še skeli, in to ne samo v družini in v ožjem krogu prijateljev, paC pa v širši javnosti, ki je Sašo poznala in cenila.
Zato ni Čudno, da se je sinoči, prav na dan pete obletnice tragične smrti v Mostarju, zbralo toliko ljudi na spominski sve-
čanosti v Srenj ski hiši v Borštu. Priložnostni govor je imel Saša Rudolf, sledil je krajši kulturni program. Drevi ob 21. mi pa bo v športni palači pri Carboli dobrodelni koncert znanega italijanskega pevca Luče Carbonija: izkupiček bo šel ustanovi, ki se ukvarja z najmlajšimi žrtvami vojne in ki je poimenovana prav po D’Angelu, Luchetti, Oti in Hrovatinu.
Po slednjem pa bodo danes dopoldne ob 11.30 poimenovali gozdič v Barkovljah, nedaleč od kraja, kjer si je snemalec Miran Hrovatin uredil dom, preden so ga ubili v Mogadišu skupaj z novinarko Ilario Alpi, in to le slaba dva meseca po smrti kolegov v Mostarju.
PREVOZI / PROTEST
Danes od 9. do 13. ure stavka ACT
Sindikati obtožujejo vodstvo podjetja, do je zavrnilo vse njihove zahteve
Mestni avtobusi ACT danes med 9. in 13. mo ne bodo vozili. Prevozno, upravno in tehnično osebje bo stavkalo, ker se spor med sindikalnimi organizacijami prevoznikov in upravi ni zgladil, kvečjemu se je še poglobil. Zadnji sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij, predsednikom ACT Bormsom in glavnim direktorjem De Robertisom, se je namreč zaključil brez dogovora, ki bi morebiti preprečil stavko.
Sindikalisti obtožujejo vodstvo ACT, da je na vsej Črti zavrnilo njihove zahteve. Zahtevali so, naj ACT ponovno sprejme v službo tri mlade kolege, ki jih je sprejelo v službo na osnovi izobraže-valno-zaposlitvenih pogodb, vodstvo ACT pa jim je napovedalo nove odpuste od dela. Sindikalisti so želeli izvedeti za razvojni načrt podjetja, v odgovor pa jih je glavni direktor pozval, naj mu dovolijo izvajanje naCrta brez vsakega posega sindikatov. Sindikati so zahtevali, naj podjetje drži obljubo in naj izplača nagrade za produktivnost, vodstvo ACT pa je delavcem ponudilo »vbogajme«, kot je zapisano v tiskov-
nem sporočilu sindikalnih organizacij. Na vprašanje, ali bo podjetje izenačilo ekonomske pogoje delavcev, ki so bili sprejeti v službo pred oktobrom 1995. leta, in delavcev z izobraževalno-zapo-slitvenimi pogodbami, podjetje sploh ni odgovorilo.
Sindikati so zmadi takih »izzivalnih in arogantnih« stališč podjetja, ki ne ponujajo nobene možnosti za resno zgladitev spora, oklicali 4. runo stavko. Vozniki avtobusov boto tako stavkali danes od 9. do 13. me. Pred 9. mo bodo avtobuse popeljali v skladišča, odhod avtobusov iz skladišč pa je predviden za 12.30. Operativni oddelek bo stavkal z istim urnikom kot vozniki. Upravno osebje, dnevno in turnusno osebje bo izostalo z dela zadnje štiri me delovne izmene. Turnusno osebje, ki deluje v teku celega dneva, bo stavkalo zadnje štiri ure delovnega urnika. Ob urah stavke bo delovalo izključno osebje, ki mu je poverjena varnost struktur: v vsakem skladišču bodo to vodja oddelka in po dva delavca ter zaposleni v varnostni službi.
BEGUNCI / SREČANJA IN STALIŠČA
SLOVESNA OTVORITEV / V POSLOPJU NA TRGU UNIJA'
Pobude na strani beguncev
Zavrniti je treba zavajanje, po katerem so vsi priseljenci - kriminalci
Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil ter sindikat policije Siupl so posvetili izredno srečanje vprašanju priseljevanja oz. beguncev. Ugotovili so, da se je v javnosti uveljavila napetost zaradi neupravičenega enačenja med begunci in kriminalci. Treba je uveljaviti dostojne demokra-
tične odnose in učinkovito izvajati obsotjeCe zakone, so ugotovili, in zavrnili zamisel župana Illyja o militarizaciji teritorija, medtem ko so podčrtali nujno potrebo po koordinaciji med raznimi policijskimi silami, pa tudi neodložlji-vost javnega demokratičnega razmišljanja o
vprašanju odnosa do pribežnikov. V to smer kaže tudi srečanje, ki je bilo včeraj na tržaški občini z vrsto organizacij: na dnevnem redu je bilo vprašanje središča za sprejem beguncev, pa tudi koodrinacija posegov in nenazadnje odnos do javnosti.
Deželna svetovalka stranke komunistov Bruna Zorzini Spetič ugotavlja, da bo po ukinitvi deželne ustanove za izseljence in priseljence Ermi treba skrbno nadzorovati upravljanje dosedanjih pristojnosti s strani deželne uprave. Razpoložljiva sredstva, ki za letošnje leto znašajo 1.800 milijonov lir, bo treba nameniti v prvi vrsti reševanju krize priseljencev na Tržaškem. Prav tržaška občina bi morala pojasniti resnični obseg problema priseljevanja, neurejenost katerega ne sme plačati krajevno prebivalstvo. Zorzinijeva je zelo kritična do »rasističnega zakona«, ki ga je deželni svet odobril decembra, po katerem imajo prednost tukajšnji prebivalci pred ostalimi državljani: zakon je po mnenju svetovalke protiustaven. KonCno Zorzinijeva ugotavlja, da je od lanskih 100.000 beguncev s Kosova Italija sprejela samo 2.500 ljudi.
»Begunci so predvsem ljudje, ki bežijo pred vojno, revščino, pred hudimi težavimi, za katere niso nic krivi,« piše v tiskovnem sporočilu Humanistične stranke, katere deželni tajnik Pietro Rosenwirth je povabil odgovorne in javnost nasploh, naj se ogradijo od onih, ki zagovarjajo nasilje in diskriminacijo. Stranka zbira pomoC za priseljence na telefonski številki 040-413260.
SL: baklada drugič, kmalu referendum
Tajnik tržaške Severne lige Fabrizio Belloni je na tiskovni konferenci sporočil, da so zaradi napovedanega vala slabega vremena in burje odložili - verjetno za teden dni - sprevod z baklami proti centru za priseljence pri Banih, ki bi morala biti jutri na Opčinah. Za Bellonija je zadeva z banovsko vojašnico še bolj zaskrbljujoča, kot je kazalo doslej: ugotovili so namreč, da je tržaški župan Illy vložil prošnjo, da bi obrambno ministrstvo dodelilo objekt občinski upravi, da bi tam uredila sprejemni center za begunce. Sprejemni center pa pomeni, z razliko od centra za nelegalne tujce v pričakovanju izgona, da bi se begunci lahko prosto sprehajali po vasi in bi lahko priklicali svoje sorodnike, tako da bi se stanje javnega reda in varnosti poslabšalo do take mere, da bi celo imovina na širšem območju izgubila na vrednosti.
Na tiskovni konferenci sta bila tudi deželna in občinska svetovalka Federica Seganti, ki je naglasila, da val beguncev povzroča stroške za vec desettisoC milijard
lir, ter Danilo Slokar. Belloni je tudi napovedal, da bodo februarja po vsej Padaniji pričeli zbiranje podpisov za referendum, s katerim bi odpravili zakon o priseljevanju Turco-Napo-litano.
Treba je preprečiti nelegalni naval tujcev, ki so »največkrat zločinci,« je pristavil Belloni in orisal predlog Severne lige do vprašanja priseljevanja: nelegalni vstop v državo naj predstavlja zakonski prekršek, kot 'v ostalih državah Schengenskega sporazuma, naj brez na-daljnega izženejo nelegalne priseljence, naj omogočijo organizirano in načrtovano priseljevanje tujcev, katerim nuditi delo in druge osnovne življenjske pogoje, legalno priseljeni tujci brez dela ali stanovanja pa naj vedno nosijo na vidnem mestu obleke plastični karton s sliko in osebnimi podatki, in to po avstrijskem zgledu, je dejal Belloni. Naš dopisnik v Celovcu nam je povedal, da vsakodnevno srečuje priseljence, oznak na oblekah pa še ni videl, vsaj v povojnih letih ne.
DUS v primernejših prostorih
_________V NASELJU SV. SERGIJA____________
Mamilo usodno za 37-letnika
Njegovo truplo so odkrili v stanovanju neke njegove znanke
Karabinjerji opozarjajo
Mamila so terjala novo smrtno žrtev, vsaj tako kažejo prvi izvidi: prevelika doza je bila verjetno usodna 37-letnemu Francescu Pertichinu (37 let), Cigar truplo so našli včeraj zjutraj v stanovanju neke znanke v Ul. Catalani v Naselju sv. Sergija. S primerom se ukvarjajo karabinjerji.
Ustavili sedem Srbov
Obmejna policija s Peska je prejšnjo noC pri Bazovici ustavila skupino sedmih oseb, ki so prihajale iz Srbije, in sicer štiri ženske ter tri otroke. Mejo so prestopili na skrivaj. Odpeljali so jih do policijske kasarne pri Pesku, kjer so jih nahranili, vCeraj zjutraj pa so jih izročili pristojnim slovenskim organom.
Visoka kazen za Romuna
Tržaško sodišče je včeraj na štiri leta in dva meseca jeCe obsodilo romunskega državljana Pavla Aioaneia, ki je desetim svojim rojakom pomagal pri ilegalnem prihodu v Italijo. Zaporna kazen je visoka, a izredno visoka je tudi globa, ki so mu jo prisodili, kar 280 milijonov lir. Aioaneia je policija ustavila 28. septembra lani nedaleč od železniške postaje, spremljal je skupino rojakov, ki so po ugotovitvah preiskovalcev malo pred tem ilegalno prekoračili slovensko-ita-lijansko mejo.
Izdajajo se za pripadnike raznih združenj, ki naj bi bila sorodna rodu karabinjerjev, in sprašujejo po denarnih prispevkih, ki naj bi bili namenjeni svojcem padlih med opravljanjem dolžnosti in pa poravnavi naročnine na nekatere revije, ki naj bi jih izdajah karabinjerji.
Karabinjerji opozarjajo, da nimajo nič skupnega s podobnimi pobudami, ki se med drugim sploh ne skladajo z njihovo tradicijo: za sosodnike padlih skrbita posebna socialna služba glavnega poveljstva in ONAOMAC, edini dve ustrezni reviji pa sta »II Carabiniere« in pa »Rassegna delFArma dei Carabinie-ri«, ki ju izdajajo v Rimu in na kateri se naročimo neposredno.
Prijeli mlada tatiča
Mestni redar je včeraj s pomočjo nekega mimoidočega moškega v Ul. San Lazzaro uspel zaustavih fanta, za katerima je tekla uslužbenka trgovine Pittarello: zavedela se je, da je izginilo nekaj parov Čevljev. Takoj so poklicali izvidnico motoriziranega oddelka, ki je nepridiprava pospremila v urade sodne policije mestnih redarjev, kjer so ju identificirali. Ugotovili so, da sta hrvaška državljana, Z.M. in D.P., stara 19 let. Priznala sta, da sta kradla tudi v trgovini COIN, kjer pa ni nihče nic opazil, odnesla sta hlače, ki sta si jih kasneje oblekla.
Število prizivov pred Deželnim upravnim sodiščem (DUS) se je lani znižalo za 9,8% (januarja lani jih je bilo 6.858, januarja letos pa 6.174). Podatek je posredoval predsednik sodišča Gian-carlo Bagarotto med slovesno otvoritvijo novih prostorov na Trgu Unita, kamor se je sodišče preselilo. Bagarotto (na sliki) je še pojasnil, da je bilo lani vloženih 788 novih prizivov, objavili pa so 1.530 razsodb. Obenem so proučili 367 zahtev po suspenziji, izdali pa so jih 242. Poleg predsednika Bagarotta so na seznamu zaposlenih samo še trije sodniki.
Nove prostore n Trgu Unita so sicer o tvorili vCeraj, vendar je sodišče v njih .dela že od 15. januarja. Prej je bilo v poslopju v Ul. Cellini, kjer pa bi preureditev električne napeljave in podov zahtevala preveč denarja (podi morajo namreC zdržati zelo veliko težo, saj imajo spravljenih na stotine raznih fasciklov). To pa ni bil edini razlog: v istem poslopju sta bila tudi dva doma za ostarele s kuhinjo zraven, kar se s sodiščem ne sklada preveč, a vhod je bil zraven picerije in restavracije, v kateri so takoj ob vhodu namestili električno peC, v kateri so se že takoj ob vhodu pekli pišCance.
Sodišče ima v poslopju na Trgu Unita, ki ga je vzelo v najem od Generali, na razpolago okrog 900 kvadratnih metrov: tajništvo je v 2. nadstropju, sodna dvorana, knjižnica in uradi sodnikov so nadstropje višje-Poleg omenjenih treh
sodnikov in predsednika
so v organiku še glavni tajnik, deset državnih uslužbencev in štiri uradnike, ki so v službi za določen Cas.
NA OBČINI / TISKOVNA KONFERENCA
OBČINSKI SVET / SEJA
Kmalu bodo stekla dela projekta Urban
Tommasini: »Mestno staro središče nared leta 2000«
Dolina: odobren pravilnik davka ICI
Razpravo o medobčinski konvenciji ACEGAS preložili no kasnejši datum
Tržaški občinski odbor je dokončal birokratski postopek in v ponedeljek dokončno odobril načrt o preureditvi starega mesta, ki bo v kratkem stekel tudi z evropskimi prispevki v okviru projekta EU Urban. Slednji predvideva finansiranja za javne uprave, ki nameravajo poživiti stara mestna središča, jih rešiti propada in nastaniti tudi gospodarske dejavnosti. Zadeva med drugim 16 italijanskih mest in predvideva v Trstu vrsto posegov za preporod starega mestnega središča. Termin razpisov za prispevke bo končal 25. februarja, ko bodo tudi porazdelili dela, ki bi se morala začeti med aprilom in majem, končali pa jih bodo predvidoma poleti leta 2000.
Novosti v zvezi s projektom Urban je predstavil včeraj na tiskovni konferenci odbornik Mauro Tommasini, ki je tudi napovedal, da bodo v naslednjih dneh stekla dela za kanalizacijo, plin idr., ki bi se morala konCati do konca aprila. Med odobrenimi načrti so med drugim družbeni center, medkulturni vecetnicni center in center proti nasilju nad ženskami. Po predvidevanjih se bodo dela končala v teku 130-140 dni.
Tommasini je tudi spregovoril o nepovratnih finansiranjih, ki so v višini okoli 190 milijonov lir (100 tisoC evrov) Za največ tri leta, pogoji Za prispevke pa so med drugimi stabilnost pri zaposlovanju, kvalifici-
Prekopi grobov na openskem pokopališču
Zupan javlja, da se bodo od 15. februarja 1999 dalje na pokopališču na Opčinah - stari del - zaceli prekopi navadnih grobov na k in III. polju. Izkopi Posmrtnih ostankov zade-Vai° pokojne, ki so pokopani na L polju v vrstah 2, 'k 4, 5 in 6 ter deloma v 7. vrsti. Na III. polju pa so ZaPadli grobovi od 2. do N- vrste.
Kdor zeli ohraniti posmrtne ostanke svojcev in Poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, se lahko zglasi v uradu za okoliška Pokopališča pri Sv. Ani v tstrski ulici št. 206 tel. 040811374 ali 0337-35864, po naslednjem ur-‘ku: od ponedeljka do Potka od 14. do 15. ure.
nk za prijavo zapade 12. Mornarja 1999.
Nagrobna znamenja je ?eba odstraniti do 12. fe-Oruarja 1999. Potemdatu-Uprava odredila n danitev in odvoz vseh P oostalih nagrobnikov.
rano osebje, poznavanje novih tehnologij in sinergije med javnim in zasebnim sektorjem. Prednost gre valorizi-ranju umetniških, turističnih in tehnoloških sektorjev, pomembno je zaposlovanje, nov zagon je treba dati tudi mladim podjetnikom. Predvideni so tudi prispevki za terciarni sektor, finansiranja pa zadevajo nakup ali prenovitev prostorov oz. nepremičnin, opreme, strojev in stroške za upravljanje.
Za informacije se lahko interesenti obrnejo na občinsko upravo (urad Urban), ki nudi tudi katastrske podatke, na okence pri združenju obrtnikov Confartigiana-to in na Slovensko deželno gospodarsko združenje. Tommasini je tudi poudaril, da za vpis v le-stice ni še bistvena ugotovitev nepremičnine, saj je Cas do novembra. Odbornik je tudi predstavil dva javna naCrta, in sicer o študentskem domu ter o medkulturnem veCetniCnem cen-
Dolinski občinski svet je na sinočnji seji odobril občinski pravilnik za izvajanje občinskega davka na nepremičnine, tako imenovani ICI. To je bil po mnenju odbornika Lovrihe najvažnejši pravilnik, ki so ga doslej obravnavali, saj seže v žep vsakemu občanu. Višina davka je ostaja nespremenjena, 4,5 promile, prav odbornik Lovriha pa je k prvotnemu besedilu vložil vrsto amandmajev.
Vrsta jih je bila zgolj tehničnega značaja, drugi pa so imeli tehnično valenco. Tako je bil na primer odobren amandma, ki predvideva odtegljaj (v višini 200 tisoC lir) za prvo hišo tudi za tiste občane, ki živijo v domovih za ostarele in so njihova stanovanja ali hiše prazne. Poleg tega bodo odtegljaja deležni še občani, ki so stanovanje ali hišo v njihovi posesti dodelili v začasno uživanje ožjim sorodnikom. Odbornik Lovriha je pojasnil, da bodo te olajšave prikrajšale občinsko blagajno za kakih 20 milijonov lir letno, kar pa je relativno malo v primerjavi z 2 milijardama in pol, ki jih je občina iztržila lani z davkom na nepremičnine ICI. Primankljaj bodo skušali zapolniti s strožjim bojem proti utajevanju davkov.
Dolinski občinski svet je nato odobril (ob vzdržanju svetovalca Schettinija) še pravilnik za izvajanje davka na zasedbo
javnih prostorov in površin COSAP, pravilnik za izvajanje upravnih sankcij glede občinskih davkov in pravilnik za izvajanje ugotovitve s sprejemom občinskih davkov.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o medobčinski konvenciji za upravljanje javnih storitev v združeni in koordinirani obliki potom družbe ACEGAS. Konvencija je v okoliških občinah naletela na vrsto kritik, predvsem zato, ker bi družbo ACEGAS dejansko upravljala tržaška občina, ki je njen večinski partner. Zupan Pangerc je sporočil, da so se prav zaradi pomislekov o vsebini konvencije župani in pristojni odborniki okoliških občin sestali 22. januarja v Nabrežini in se dogovorili o sestavi komisije, ki bo do 6. februarja predstavila županom predloge za amandmaje k prvotnemu besedilu konvencije. Amandmaje bodo pregledali in ocenili konzulenti, ki se bodo o njih tudi pomenili s predstavniki družbe ACEGAS in tržaške občine. Ves ta postopek naj bi zaključili do konca februarja. Svetovalka Hrovatova je najavila, da je imenovana komisija skoraj zaključila svoje delo, tako bodo amandmaji gotovo predstavljeni županom do dogovorjenega roka 6. februarja. Na podlagi teh ugotovitev je župan Pangerc predlagal odložitev razprave o konvenciji, kar je občinski svet soglasno sprejel.
DEVIN - NABREŽINA / OBČINSKA SEJA
NOVICE
Odgovori uprave opoziciji
Odložitev odobritve konvencije med občino in Acegasom
tru.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki stanovskih organizacij, ki so podpisale konvencijo s Tržaško občino. V imenu Confartigianato in državne konfederacije obrtnikov CNA sta Bron-zi in Pinto poudarila pomembnost pobude, podpredsednik Sslovenske-ga deželnega gospodarskega združenja Robert Vi doni pa je podčrtal, da imamo končno priložnost nekaj novega, za kar gre upati, da se bodo Cez poldrugo leto videli rezultati.	A. G.
Sredina seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je bila posvečena skoraj izključno... opoziciji. Trditev zveni sicer nekoliko Čudno, vendar dejstvo je, da je razprava v zvezi s preko desetimi resolucijami in svetovalskimi vprašanji opozicije terjala skoraj celih pet ur zasedanja.
VeCino dokumentov je podpisal načelnik skupine Nacionalnega zavez-
ništva in bivši županski kandidat Romano Vlahov, zadevali pa so najrazličnejša odprta vprašanja na občinskem teritoriju. Kar tri resolucije so se nanašale na Dom za ostarele, s prvo resolucijo pa je desnica od uprave zahtevala obvezo, da prepreči zaprtje italijanske osnovne šole Carducci. Se največ diskusije je sprožila resolucija o bivšem hotelu Enalc v nabrežinskem
bregu, v zvezi s katerim je Vlahov predlagal ustanovitev mešanega podjetja za spremembo stavbe v igralnico. Zanimiva je bila tudi zahteva, da se spomenik ob vhodu v Rilkejevo pešpot posveti »istro-dalmatinskim padlim borcem«. Vse resolucije je občinski svet zavrnil.
Sele pozno zvečer je tako prišla na vrsto tudi odobritev sklepov uprave. Soglasno sta bila sprejeta nova pravilnika, ki urejujeta občinski davek na nepremičnine ter pristojbino za zasedanje javnih površin. Prav tako soglasno je bila prenesena na konec februarja odobritev konvencije med občinami in Acegasom. Vprašanje je v zadnjem obdobju dvignilo nemalo prahu, tako da je trenutno na delu medobčinska komisija, ki naj bi do 6. februarja predlagala potrebne popravke. Pred koncem februarja se bo v občinski svet vrnila tudi varianta k regulacijskemu naCrtu za postavitev na-brežinske obrtne cone. Voccijeva uprava je namreč vso dokumentacijo posredovala Ministrstvu za okolje predvsem zaradi suma, da je bila obrtna cona načrtovana na območju, ki jo šCiti Belcijev zakon.
Na zahtevo svetovalca Viktorja Tanceja (SSk) se je uprava preko odbornika za kmetijstvo Neva Radoviča obvezala, da bo ob priliki pohodov, izletov in ostalih manifestacij na občinskem teritoriju zahtevala konkretnejša jamstva in predvsem spoštovanje zasebne lastnine. (igb)
ZDRAVSTVO / POBUDA ZDRAVSTVENE USTANOVE
Dogovor o sodelovanju s Kubo
Skupaj z občino in Burlom za razvoj šibkejših slojev in otrok
Predstavništvo kubanske vlade se mudi na dvodnevnem obisku v Trstu, in sicer pri Zdravstveni ustanovi. Včeraj so na prvem srečanju določili okvir načrta o sodelovanju, ki ga bodo podpisali danes: poleg Zdravstvene ustanove bosta sode-lovali tudi tržaška Občina in mednarodni urad pri otroški bolnišnici Burlo Garofo-lo. Predvideno je, da bodo tukajšnje ustanove podprle vrste dejavnosti, v glavnem
zadružniškega značaja, za razvoj predvsem šibkejših slojev in otrok.
Sporazum spada v okvir pobud solidarnostnega značaja in mednarodnega obsega, ki so jih spožili na nedavnem svetovnem kongresu psihiatrije posvečenemu Francu Basaglii. Med drugim prav na Kubni razmišljajo, da bi prevzeli tržaški model psihiatričnih služb.
Tabaccu bodo sodili zaradi goljufivega stečaja
Franco Tabacco, bivši predsednik Ezita (ustanove za industrijsko cono v Trstu), se bo moral zagovarjati zaradi goljufivega stečaja, in sicer v zvezi s stečajem podjetja z omejeno odgovornostjo »And«. Podjetje je bilo aktivno na področju mednarodnega posredovanja s tujimi tržišči in z opremljanjem uradov. Skupno naj bi si nakopalo okrog tri milijarde lir dolga. Prva obravnava bo 12. aprila, kot civilne stranke pa se bodo predstavili drugi družabniki »An-da«, ki so tudi zahtevali, da Tabaccu zaplenijo imovino.
Proces proti polkovniku finance zaradi goljufije
Prihodnjega 19. aprila se bo zaCel proces proti nekdanjemu poveljniku tržaške 19. legije finančne straže polkovniku Vincenzu Tripodiju. Sodnik za predhodne preiskave Nunzio Sar-pietro ga je namreč obtožil, da je zakrivil goljufijo proti državi, ko je kupil z denarjem iz sklada za pomoC financarjem pohištvo za zasebo stanovanje takratnjega poveljnika finančne straže v Furlaniji-Julijski krajini generale Ser-gia Cicogno, ki si je tri leta pozneje sam vzel življenje.
Polk. Tripodija je vojaško sodišče v Padovi najprej oprostilo, nato pa obsodilo, in sicer na 8 mesecev zapora in odvzem cina, kasacijsko sodišče pa je razsodbo razveljavilo in zadevo predalo tržaškemu kazenskemu sodišču.
Vozil pijan kot čep in brez vozniškega
Ko je stopil iz avtomobila, je mestne redarje sam zaprosil, naj pokličejo rešilca: opotekal se je, zanesljivo bi padel, Ce ga agenti ne bi zadržali, nakar so mu pomagali do svojega vozila, v katerega je sedel. Na srečo mu ni bilo nic hujšega, ni ga obšla slabost, le pijan je bil kot Cep.
Moški (znani sta samo začetnici, P.B.) je sedel za .volanom avtomobila, ki je peljal po Ul. Or-landini: mestni redarji so takoj opazili, da nekaj ne gre, avto je nevarno zavijal. Nic Čudnega, saj je bil šofer pijan. Ko so ga povprašali za vozniško dovoljenje, je odvrnil, da ga je pustil doma. Kaj kmalu pa je prišlo na dan, da ga nima doma, saj so mu ga pred okrog 20 dnevi odvzeli karabinjerji iz Istrske ulice, tudi tedaj je bil pijan. Dovoljenje so mu odvzeli za 75 dni, sedaj pa bo verjetno dalj Časa brez njega: znova so ga prijavili sodišču zaradi vožnje v vinjenem stanju in pa zaradi vožnje kljub odvzetemu dovoljenju.
DEVIN / PREDSTAVITEV VORANČEVEGA DOBERDOBA
Novo doživeto srečanje s slovensko kulturo
Dijaki Zavoda združenega sveta brali odlomke iz knjige
Devinski uspeh Prešerna iz prejšnjega tedna se je v bistvu ponovil tudi sinoči z Vorancevim Doberdobom. Sinod se je namreč v Devinu odvijalo drugo srečanje s slovensko kulturo, ki ga je priredil bterami krožek Jadranskega zavoda združenega sveta v sodelovanju z občinsko upravo.
Kot je v svojem uvodnem pozdravu poudarila podžupanja Marija Skerk Kosmina, so tovrstna srečanja nadvse pomembna tako za nas kot tudi za naše itabjansko govoreče sodržavljanje, saj gre sožitje vselej skozi rešeto medsebojnega spoznavanja in razumevanja, bi predstavitev italijanskega prevoda Vorančevega Doberdoba temu sporočilu dodaja Se nauk, da vojna predstavlja grozoto za sleherni narod. Simbolnega pomena pa je tudi dejstvo, da tak večer prireja devinski mednarodni zavod, to je struktura, ki že načelno vzgaja k medsebojnemu spoznavanju in kulturi mini.
Devinski dijaki (na sliki) so dvojezično prebirali odlomke iz romana. Ustvarjalo se je vzdušje, ki so ga vojaki doživljali na kraških bojiščih med prvo svetovno vojno, isto vzdušje pa so dijaki razbremenjevali z glasbenimi utrinki: prvič letonska, drugič sardinska, tretjič ruska pesem. Na koncu pa Se slovenska v izvedbi Fantov izpod Grmade.
Številno občinstvo je morda še najbolj navdušil filolog, glotolog in Vorančev prevajalec Ezio Martin. Predstavil je Voranca in njegov preprosto čudovit pripovedni slog, poveličeval je slovenski jezik, ki ga je spoznal kot vojak na Tolminskem, kjer se je v cerkvi zaljubil tudi v slovensko pesem.
Kaj pa knjiga? »Gre za	skozi oči Slovenca«, je dejal	da bi ga lahko brez večjih
zgodovinsko poučni roman,	Martin, in še »branje Dober-	težav dramatizirali in postala izpričuje gnus do vojne	doba je tako živo in tekoče,	vib na oder«, (igb)
r RAZSTAVA / V POČASTITEV ČERNIGOJA n
Zarek ustvarjalnega duha
Razstava, kija prireja ZSKD, bo v Prosvetnem domu in prostorih ZKB
V okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture, se bo Zveza slovenskih kulturnih društev oddolžila tudi naši likovni dediščini. Po jubilejnih poklonih Spacalu in Hlavatyju, bo tokrat v žarišču pozornosti lik Avgusta Černigoja. Ob spominu na stoletnico njegovega rojstva je zamejski, tržaški in nasploh širši slovenski kulturni prostor v lanskem letu postavil na ogled večji del njegovega opusa bodisi na raznih razstavah.
Zveza slovenskih kulturnih društev pa želi opozoriti še na drugačen odtenek Černigojeve dediščine: bil je izjemen pedagog, tako da je za sabo zapustil dokaj kakovostno likovno potomstvo. Razstava, ki jo bodo o tvorili danes ob 18. uri na Opčinah, je nekakšen vpogled v zamejsko likovno stvarnost in obenem poklon velikemu umetniku. Na povabilo, da bi prispevali svoja dela za razstavo, se je odz-
valo več kot petdeset ustvarjalcev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega, iz Slovenije in iz nekaterih krajev Italije. V glavnem gre za likovne prispevke, veliko je npr. grafik, nekaj del pa zavzema druga področja' umetnosti. Svoja dela pod skupnim geslom »Zarek ustvarjalnega duha« bodo razstavili bodisi širše uveljavljeni umetniki pa tudi taki, ki umetniško ustvarjanje gojijo ob prostem času. Pestrost tehnik in raznolikost pristopa do ustvarjanja sta nekakšno jamstvo, da bomo priče precej objektivnemu pregledu likovnega izražanja pri nas. Z ozirom na obširnost razstave bodo dela na ogled tako v openskem Prosvetnem domu, kot v bližnji dvorani Zadružne kraške banke. Otvoritev, ki bo ob 18.30, bo pospremila pesem okteta Odmevi. V drugi polovici februarja pa se bodo dela preselila v go-riški Kulturni dom.	JPč
PORTRET / PREJ JE PRIZNANJE
Milko Cibic, organist s Proseka s pesmijo v srcu
Gospod Cibic, kako je bilo v Lju-
bljani? »Ah, na tisto sem že pozabil. A ne, ker bi mi bil opešal spomin. Bilo je seveda lepo. Kar vam bom pokazal, je otipljivo; ni mi treba, da se o tem pred javnostjo sramujem.« Tako je včeraj zjutraj na svojem domu na Proseku pričal Milko Cibic, letošnji nagrajenec Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti za svoje več kot 70-letno delovanje na pevskem in glasbenem področju. Slavljenec je sedel za mizo, z baskovko na glavi in s Primorskim dnevnikom, odprtem na strani Pisem uredništvu v rokah, ko je njegova žena Justina prinesla na ogled priznanje s plaketo, ki so mu jo podelili pretekli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Cibic je na Proseku in širom po Tržaškem znan predvsem kot organist. Orglati je začel s 16. letom. Decembra je hodil k zornicam, in ker je takratni proseški organist, brat župnika Križmana, zaradi zgodnje ure kdaj pa kdaj zamudil, ga je mladi Milko zamenjal za orglami. »Moj prvi učitelj je bil stric Karlo. Ko je kupil klavir, mi je zadal za nalogo brisanje prahu. Kmalu sem napredoval: postal sem nosilec not, nato sem začel pihati meh. Cez nekaj časa, ko je uvidel, kako me glasba strastno prevzema, pa mi je kupil notni priročnik, da sem se začel učiti. Se sedaj hranim tisti priročnik,« je pripovedoval organist.
Z orglami je prepleteno takorekoč vse njegovo življenje. Tudi družinsko. Ženo Justino je bil namreč spoznal na koru kriške cerkve, ko je začel 1931. orglati v bližnji vasi. Sedem let kasneje sta se vzela, lani pa sta v krogu naj dražjih praznovala 60-letni-co poroke. »Žena bolje poje kot pa jaz orglam,« je gentelmansko pokadil soprogi, ki ima za sabo tudi čudovito, za sedanje čase neverjetno zgodbo: štirideset let je nosila mleko v Trst. Svoje kliente je imela na območju Ul. Udine, Trga Oberdan in Ul. Commerciale. »Se vrabci so me tam poznali,« pravi sedaj gospa Justina.
Tudi Cibicevo življenje so zaznamovali zgodovinski dogodki tega
stoletja. Leta 1934 je bil konfiniran v Montemurro v Potenzi. Vrnil se je po dveh letih, med vojno (1942-1943) pa ga je čakala konfinacija v Aquili. Vmes in kasneje se je predajal slovenski pesmi in glasbi. »Peli smo v cerkvi, na procesijah, na pogrebih. To so bile priložnosti, ko je bilo mogoče slišati slovensko pesem. Tudi v gostilnah smo prepevali naše pesmi: eden od nas je stražil pred gostilno, da nas ne bi presenetili, drugi pa smo peli,« se je spominjal.
Milko Cibic je sledil bogati zgodovini podeželskih organistov, o kateri je tudi mnogo bral: vsi so bili kmetje. »Največja žalost je bila zame ta, da ne morem več v breg,« je potožil. »A še vedno dela na njivi,« je takoj pridala Justina. »Opešal sem v fizičnih močeh, a ne v duhovnih,« je povedal nagrajenec, ki je - takole je sam povedal - že prestopil prag 90 let, a ne še izpolnil. Za tisto bo moral počakati še do 11. septembra, ko bo na Proseku novo slavje. Takrat bo na Proseku spet zadonela pesem, za glasbeno spremljavo pa bo že poskrbel vnuk Iztok, ki je stopil po nonotovih sledeh, saj igra na orgle, violino in kitaro. Rod Cibičevih glasbenikov je tako dobil novega interpreta...
"'*~x
V tržaški knjigami Borsatti je pesnica Liliana Visintin (na sliki - foto KROMA) včeraj predstavila svojo zadnjo pesniško zbirko »Agonie e solitudine«. O zbirki in njeni avtoici je spregovoril Ace Mer-molja, nakar je pesnica prebrala nekaj svojih del v treh jezikih. Materin jezik avtorice je namreč slovenščina, piše pa tudi (morda predvsem) v italijanščini in
nato v španščini. Zbirka je splet besed in različnih svetov, ki se prepletajo, avtoričin mikrokozmos je nejvečkrat pust in samoten, vanj zasije tu pa tam luč iz makro sveta oziroma onostranstva. Vsekakor gre za zanimiv pesniški glas, ki je vzbudil zanimanje tudi med občinstvom, ki je prisostvovalo nocojšnji predstavitvi v kar lepem številu.
OD KRASA DO CRESA
PREDSTAVITEV V KNJIGARNI BORSATTI
Pesniška zbirka v treh jezikih
Zbirko Liliane Visintin je predstavil pesnik Ace Mermolja
Fotografije Krasa bodo razstavljene v Nabrežini
V nedeljo, 31. januarja, ob 10. uri, bo v Kamnar-ski hiši »Igo Gruden« potekalo nagrajevanje zmagovalcev fotografskega natečaja »Od Krasa do Cresa«, ki ga je priredila občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s tržaškim WWF in jadranskim Zavodom združenega sveta. V Kamnarski hiši »Igo Gruden« bo razstavljenih približno šestdeset "del, poleg slik, ki jih je posnela deželna Gozdarska služba, čeprav se z njimi ni udeležila natečaja. Natečaj, ki ima namen razkrivati in ovrednotiti naravne lepote območja, ki je še pretežno nepoznano, je bil deležen znatnega uspeha. Številne prošnje za udeležbo so namreč predložili kandidati bivajoči izven naše dežele, pa tudi kandidati z istrskega območja. »Ta razstava, ki smo jo priredili brez izdatkov,« je razložil Maurizio Rozza, predsednik Komisije za
okolje devinsko-na-brežinske občine, »bo lahko postala pravcati »testimonial« potencialnosti, s katerimi razpolaga naša občina. Vse fotografije bodo ostale v lasti občinske uprave. »Poleg tega,« je zaključil Rozza, »bodo slike, ki bodo v nedeljo razstavljene v Nabrežini, predmet potujoče razstave in bodo na ogled tudi na občinski spletni strani Interneta oziroma na spletni strani fotografske revije, ki je sodelovala pri organiziranju natečaja.« Razstava bo v nedeljo odprta za javnost neprekinjeno do 20. ure. Poleg Rozze so člani žirije, ki ima nalogo določiti zmagovalca, predsednik deželne delegacije WWF, devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, novinar Clau-dio Erne, poklicni fotograf Michele Menegon in " profesor fotografije Zavoda združenega sveta, Angelo Friolo.
JUTRI V SRENJSKI HIŠI
Večer istrske pesmi in besede v Borštu
V Srenjski hiši v Borštu bo jutri »Večer istrske pesmi in besede«. Prireditev bi morala biti že v začetku preteklega decembra, pa so jo morali zaradi izredno slabega vremena prenesti na jutrišnji dan. Odpadel bo nastop Mešanega zbora »Skala« iz Kubeda, ker so pevci zasedeni, bo pa prireditev posvečena gostom Studijskega krožka »Beseda slovenske Istre«, ki bo predstavil tretjo številko svojega glasila »Brazde s trmuna« (beseda trmun pomeni neobdelano zemljo).
Priložnostni govor bo imela Danila Tuljak, ki se v naši sredi že uveljavlja s svojimi pesmimi in slikami, z recitacijami bo nastopil Ivan Buzečan, diapozitivi, ki jih bodo prikazali, so delo Dominika Bizjaka, na citre in harfo pa bo nastopil Savo Batista s svojo vnukinjo Metko Avdič.
To bo prvič, da se bo
krožek uradno predstavil v enem od naših društev, v želji, da okrepi stike Slovencev to in onstran meje in tako prispeva k boljšemu poznavanju kulturnih dejavnosti, ki se še danes odvijajo v slovenski Istri.
Prvo številko glasila so predstavili leta 1996 v Lonjerju, drugo pa v Pučah v Istri. Pobudnik večera je torej študijski krožek »Beseda slovenske Istre«, ki šteje 20 članov, je Leda Dobrinja.
Tretjo številko glasila »Brazde s trmina« je H' kovno opremil v različnih tehnikah Alojz U' mek. Uvodno besedo je zapisala Leda Dobrinja, v njej pa so prispevki, ki jih je vodstvo revije porazdelilo na tri dele: »Korenine segajo globoko«, »Ale pU' pe, gremo žet čanico« J11 »Novi ti pognal bo cvet iz starih korenin«. Sodelovala je še vrsta avtorjev s svojimi prispevki.
Neva Lukeš
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
FRAN MILČINSKI
BUTALCI
Priredba in režija
Jaša Jamnik
Jutri, 30. t. m. ob 20.30
| v dvorani
KD Valentin Vodnik vDOUNI
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
29.	januarja 1999
KONSTANTIN
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 18.51
Jutri, SOBOTA,
30.	januarja 1999
MARTINA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,3 stopinje, zraCni tlak 1009 mb ustaljen, veter 2,5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se: Rachele Steffe in Gabriele Torrisi.
Umrli so: 68-letni Ga-gliano Azzano, 62-letni Gnido Mule, 79-letna Cle-nrentina Volk, 68-letna Pierina Braico, 71-letna lo-landa Momente, 786-letni Albino Bon, 88-letna Maria Capilla, 82-letni Giulio Malalan, 79-letna Orsolina Toffolo, 84-letna Umberti-na Zucchelli, 90-letni Er-nestp Metti, 73-letni Silvano Lovrinovich, 73-letni Luciano Libardo.
LEKARNE
Od ponedeljka, 25. do sobote, 30. januarja 1999
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 040308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 040633050), Milje - Lungo-niare Venezia 3 (tel. 040274998).
Nabrežina	(tel.
040200466) - s predhod-tirn telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30 . Ul. s. Giusto 1, Ul. Ti-riano Vecellio 24, Ul. Ro-1113 15, Milje - Lunsomare
Venezia 3.
Nabrežina	(tel.
040200466) - s predhod-?ini telefonskim pozivom ln z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 2o-30 do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. °40639042).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služ-ba (°d 20. do 8. ure, pred-
Praznicna od 14. do 20. Dre in praznična od 8. do
20. ure)
Za dostavljanje nujnih
Dobrodošla
Lara!
Srečnima mamici in očku Čestitamo, novo-rojenki pa želimo mnogo sreCe in razposajenih dni
Zenski komorni zbor Glasbene matice Trst
zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
S PRIREDITVE
PD SLOVENEC priredi v sodelovanju s Studijskim krožkom Beseda slovenske Istre jutri, v soboto, 30. januarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu predstavitev knjige Brazde s trmuna. Spored: priložnostni govor Danila Tuljak, recitacije Ivan Bu-zecan, diapozitivi Dominik Bizjak, citre in harfa Savo Batista - Metka Avdič.
OB 200. OBLETNICI organiziranega zborovskega cerkvenega petja v slovenščini in ob prazniku sv. Janeza Boška ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah prireja BOŽIČNI KONCERT, jutri, v soboto, 30. januarja ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja. Nastopili bodo: MPZ Vesela pomlad, CPZ Sv. Jernej in gostje MePZ AKADEMIK iz Trbovelj. Vabljeni!
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v sode-
lovanju z MarijanišCem, Finžgarjevim domom, skupino Salom, Slovenskim kulturnim klubom, Mladimi v odkrivanju skupnih poti, opensko in repenta-brsko župnijo prireja jutri, 30. januarja, ob prazniku sv. Janeza Boška, vzgojitelja mladih, FESTIVAL
MLADOSTI IN GLASBE. Ob 11. uri bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah mladinska maša, za mlade bo skupno kosilo v Marija-nišCu, v popoldanskem času se bodo na glasbenem festivalu predstavili mladi zamejski glasbeniki s svojimi skladbami. Ob 19. uri bo koncert duhovnih pesmi, po koncertu pa ples s Kraškimi ovčarji. Gostje festivala bodo pevsko-gla-sbena skupina Metulji z Rakovnika v Ljubljani in študentska glasbeno-vokal-na skupina Mladost pesem prijateljstvo iz Ljubljane Lepo vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi
v nedeljo, 31. januarja, na prireditev ob počastitvi dneva slovenske kulture. Gostovalo bo KD Rovte-Kolonkovec z lepljenko Mi smo z Rovt doma - Al’ s puško al solato, branli bomo našo zemljo zlato. Režija Drago Gorup. V Kulturnem domu na Colu,
s pričetkom ob 17.30.
SKD TABOR - OS
FRANCE BEVK - Prosvetni dom OpCine - v nedeljo,
31.	januarja 1999 ob 17. uri ponovitev mladinske igre Eveline Umek MAČJA SOLA. Glasba Borut Lesjak, petje Ana Lokatos, scena Magda Tavčar, režija Edita Frančeškin. Prisrčno vabljeni!
SKD BARKOVLJE prireja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v dvorani Sirene, v nedeljo, 31. t.m., ob 17.30. Nastopila bo Zenska pevska skupina Stu ledi, na diatonično harmoniko bo igral Igor Spetič. Slavnostni govornik Sergej VerC. - Ali so proslave še aktualne? Predstavniki štirih generacij bodo izrazili svoja mnenja. Na ogled bo tudi raziskava uCencev OS Finžgar iz Barkovelj, za katero so prejeli 1. BubniCe-vo nagrado na natečaju Primorskega dnevnika.
FINŽGARJEV DOM (Narodna ulica 89, OpCine) vabi v nedeljo, 31. januarja ob 19. uri na koncert vokalno-glasbene skupine MLADOST PESEM PRIJATELJSTVA iz Ljubljane. Izvajali bodo mladinske duhovne in posvetne pesmi.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Amo-ri & incantesimi« i. Nicole Kidman, Sandra Bullock, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 15.40, 17.20, 18.55, 20.35, 22.15 »Z la formica«.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Central do Brasil«, r. VValter Salles.
AMBASCIATORI -15.45, 18.45, 21.45, »Vi presento Jo Black« i. Brat Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Ro-nin« r. John Frankenhei-mer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE 2 - 16.00 »II principe d’Egitto«, r. S. Spielberg; 17.40, 19.50, 22.10 »Lost in Space -Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Old-man, Mimi Rogers.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Con-flitto di interessi«, r. Robert Altman, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall.
NAZIONALE 4-16.30,
18.00	»La gabbianella e il gatto«, risanka; 19.45,
22.00	»Nemico pubblico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will. Smith.
MIGNON - 16.00 -
20.30	»Ercole, la guerra del sesso«, prepovedan mladini pod 18. letom; 22.15»Panni sp orehi« r. Mario Monicelli.
CAPITOL -	17.00,
18.40, 20.20, 22.00 »Papa-razzi«, i. Diego Abbatan-tuono, Christin De Sica, Massimo Boldi.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Tango«, i. Angel Sola, Cecilia Narova.
3 ŠOLSKE VESTI
OBČINA ZGONIK -
občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1999/2000. Zain-
S/ že obnovil naročnino
za leto 1999?
Pohiti/
teresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu še danes, 29. januarja 1.1.
OBČINA DEVIN-NA-BREZINA obvešča, da se je zaCelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predvpis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do jutri, 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371.
s_____________IZLETI
OTROCI POZOR, POZOR! Jutri, 30. t. m. se ob
14.30	zberemo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, na Barkovljanskem nasipu in gremo na POPOLDANSKI SPREHOD in obisk Mira-marskega parka. VraCamo se ob 18. uri. Prijavite se na telefonsko številko 040-360324 še danes od 10. do 13. ure ali na sedežu Zadružnega centra za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8 v Trstu.
KS ST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMO-VANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ge se hočeš nam pridružiti, poklici cimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali poklici Katjo na tel. 040220525/03478520187 (v popoldanskih urah).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 1. in v sredo, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata dne 11. februarja t. 1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na. Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111.
H OBVESTILA
KRIŠKA SEKCIJA VZ-
PI »Evald Antončič Stojan« sklicuje občni zbor sekcije danes, 29. t.m., v Domu Albert Sirk. Nastopil bo ženski in moški pevski zbor Vesna. Sledilo bo razdeljevanje izkaznic ter družabnost. Prvo sklicanje ob 17.30, drugo sklicanje ob 18. uri.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK OBČINE DOLINA prireja 4. kongres danes, 29. januarja ob 19.30 v zgornji dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, v soboto, 30. januarja ob 18.30 na srečanje z dr. Andrejem Stekarjem, ki nas bo upeljal v SVET NUMIZ-MAIKE s predavanjem o tem, KAKO JE KROŽIL DENAR NA SLOVENSKEM OD KELTOV DO DANES. Odbor kluba vabi obenem mlade, ki bi se hoteli vključiti v GLEDALIŠKO SKUPINO, da se prijavijo pred ali po sestanku pri profesorici Lučki Susic.
REDNI OBČNI ZBOR POGREBNEGA DRUŠTVA TREBČE bo jutri, v soboto, 30. januarja ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v
drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Lete je treba oddati najkasneje do jutri, 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collaudo).
SKD VESNA - Križ sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 31. januarja ob
10.30	v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora, razno. Toplo vabljeni v Dom Alberta Sirka.
ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi so na razpolago za katerokoli pojasnilo.
KD L GRBEC (Skedenj-ska ul. 124) obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja 1999, v društveni dvorani LETNI OBČNI ZBOR, ob 17.30 v prvem sklicanju, ob 18. uri v drugem sklicanju. Prosimo elane za prisotnost ker bodo, med drugim, volitve za novi odbor društva. Potrebna je članska izkaznica.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi v ponedeljek, 1. februarja v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na srečanje s koprskim jadralcem Mitjo Ko-smino, zmagovalcem treh Barcolan. Srečanje se bo zaCelo ob 20.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS, celica Devin-Nabrežina vabi na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 1. februarja ob 18. uri v gostilni Gruden »Klop« v Nabrežini.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV.
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, v sredo, 3. februarja 1999, v društvenih prostorih, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor v sredo, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Peta-ros v Borštu.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih MarijanišCa od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni!
SKD PRIMORSKO sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigarni.
PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal!
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek,
5. februarja tl. ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA. Otvoritev bo v petek, 5. februarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Spored: predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina« s prikazom diapozitivov noš in nastop Zenske vokalne skupine Saurinke iz slovenske Istre. Razstava bo odprta v soboto, 6. februarja od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. februarja od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. ure. Narodne noše so izdelale domače ženske pod mentorstvom gospe Marte Košuta.
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
NAŠLI SMO Črnega mladega psa na Opčinah. Lastnik naj poklice na tel. št. 040-212013 ali 040-213701.
KMEČKO POMOČ v vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enk-rat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na št.
0481-390788.
PRODAM Fiat 500 S, 900 kub., letnik ’97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov lir. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih urah.
PRODAM kombi Wolk-
swagen, letnik ’80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri.
OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055.
SMUČARSKE ČEVLJE
Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marco št. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske Čevlje Alpina št. 5 in Tecnica št. 9. Tel. 0481-82087 v večernem
CaNUJNO ISCEM delo pri varstvu starejših oseb, otrok in pri gospodinjskih opravilih, ne v nočnih urah. Tel. št. 771769 od
12.30	do 14. ure in od 20. do 21.30.
PRIVATNIK nujno kupi stanovanje, približno 50 kv m., v dobrem stanju, zračno in svetlo, primerno za starejšo osebo, po možnosti na območju Rojana, Grete, Kon-tovela ali Proseka. Tel. 040-828189 ali 0347-4138222.
UGODNO PRODAM
malo rabljene 90 cm dolge smuči z vezmi Tyrolia in pancerji Nordy št, 17,5. Tel. 040-228984.
VAJENCA išCe podjetje električnih napeljav. Tel. št. 040-215288.
PRODAM dve stari kamniti posodi. Ogled v Doberdobu, v Ul. Bonetti
št. 2.
PRODAM MALO RABLJEN GOLF CTI 2000
Edision, letnik ’96. Tel. 040-327397 ob uri kosila.
PRODAM RAČUNALNIK Pentium 75 MHZ, 16 MB RAM ODROM 8X 259 MB s tipkalnico, mouse, floppy in monitor 15-, Win-dows 95, Office 97, sound blaster 16, autocad 10. Cena
900.000	lir. Tel. 040-327186, v večernih urah. MEHANIČNO
PODJETJE išCe vajenca,
največ 16 let starega, iz dolinske občine. Poklicati na tel. št. 0338-7794592, od 9. do 12. ure.
BOSS ME-5 Multiple effect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu se nadaljuje. V ponedeljek, torek in sredo zaprto. Tel. št. 0481-78140.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEVASI je osmi-ca pri Borisu.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
PRISPEVKI
V	dragi spomin na Vladimirja UršiCa darujejo žena, sin in hčerka 300.000 za TPK Sirena.
V	spomin na dragega svaka Antona Cesarja darujeta Zofija in Giusti z družinami (Dolina)
100.000	lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na Antona Cesarja daruje Mario Pu-ric z družino 50.000 lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na dragega svaka Antona Cesarja darujejo Silvana, Boris in Dušan z družinami
100.000	lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na gospo Minko Pahor darujeta družini Slama in Zobec 100.000
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Milenkine mame darujejo družine Zobec, Percich in Stok 30.000 lir za Sklad Ota-Luchet-ta-D’Angelo.
V spomin na Ude Hrvatic in Lina Pagana darujeta Božica in Ani z družinama 50.000 lir za PD Slovenec.
David Danieli daruje
200.000	lir za KD Rovte-Kolonkovec.
29. 1. 1998	29. 1. 1999
Minilo je leto odkar nas je zapustila naša nepozabna predraga žena, mama in nona
Marija Ban por. Cernjava
Z žalostjo v srcu se je spominjajo
mož Mario, hci Vanja z možem Radom, vnuki Martina in Matija ter ostalo sorodstvo
Božje polje,
29. januarja 1999
OPERNA ŠOLA V FARI OB SOČI
GORICA / POSVET O PRVI SVETOVNI VOJNI
Projekt »Mozart preko meja«
Projekt je zasnoval Aleksander Švab
Verjetno bi mnogo veC ljudi zahajalo v gledališča, ko bi jim le bilo dano, da spoznajo delo, ki stoji za vsako odrsko postavitvijo. Videli bi, kako se neokretna fantina spremeni v plemenitega grofa, kako plaho dekle postane strastna ženska, kako se lahko dobričina prelevi v brezčutnega osvajalca. Vsak amaterski igralec pozna težave in zadoščenje, ki spremljajo take metamorfoze. Tudi opera sloni na tem čaru, od gledališča pa jo ločuje nemajhna razlika: vse skupaj je treba peti, to se pravi, uporabljati najbolj izumetničeno obliko izražanja, ki pa ravno zaradi svoje abstraktnosti zadobi univerzalne vrednote. Zato je pevski poklic še posebej delikaten in zahteva dolgo in skrbno pripravo. Nekateri trdijo, da je večkrat pot zanimivejša od cilja, zato sem si prejšnji teden ogledala del priprav, ki so potekale v Fari ob Soči.
Fara je prijazna vasica, kamor se je pred par leti preselil kriški operni pevec Aleksander Švab, ki je tudi v daljnem sorodstvu s svetovno znanim kriškim tenoristom Carlom Cossutto (Karlom Košuto), ki se je pred nedavnim poslovil od svoje vrhunske kariere. Švab je komaj 17-leten pel v zboru tržaškega gledališča »G. Verdi«, njegov glas pa mu je obetal solistično kariero. Vneto se je lotil študija in je v Fiesolah obiskoval tečaje pod vodstvom priznanega italijanskega baritonista Claudia Desderija. Kmalu je kot solist začel nastopati v važnih italijanskih in tujih gledališčih, kjer se je že spoprijel z marsikatero zahtevno vlogo. Švab je star šele 35 let, kar je za basista-barito-nista skoraj še nezrela doba, zato se mu obeta Se dolg tehnični in interpretativni razvoj.
Desderi je medtem svojo nadvse uspešno pevsko kariero že zaključil in se sedaj posveča dirigiranju ter pedagoškemu delu. Njegove zasluge pa so mu odprle pot, ki ga je pripeljala do umetniškega vodstva turinskega opernega gledališča »Regio«. To je v Italiji redek primer, da je umetniško vodstvo res v rokah umetnika, sicer se tudi te funkcije navadno podeljujejo po drugačnih principih.
Aleksander Švab je Desderiju zelo hvaležen za nasvete, ki so ga usmerjali in vodili po strmi umetniški poti, zato
si je zaželel, da bi Desderi svoje dragocene izkušnje posredoval tudi drugim mladim pevcem. Tako je nastal projekt »Mozart preko meja«, ki ga je Švab organiziral v sodelovanju z Mednarodno Akademijo Musiči Artis. To glasbeno združenje ima svoj sedež v Devinu, vodi pa ga slovenski glasbenik Stefan Bembi. Mladi umetniki so si zastavili kar zahtevne cilje, do sedaj pa so že izpeljali vrsto tečajev, ki so se v prejšnjih letih vrteli okrog Mozartove trilogije.
Claudio Desderi ima kot umetniški vodja turinskega opernega gledališča le malo časa, zato potekajo tečaji v intenzivnih 3-dnevnih fazah, med katerimi pa Desderi nikakor ne štedi s svojimi silami. Aleksander Švab je pri teh tečajih asistent, pri klavirju pa sodeluje prof. Sabina Arru. Desderi mlade tečajnike opozarja, spodbuja, včasih dobrohotno zafrkne, a nikoli jih ne osmeši ali užali, kar je v odnosu med pedagogom in učencem še posebno važno. Posreduje jim svojo zavidljivo energijo in ljubezen do umetniškega dela, ki delo spremeni v pravo igro. Pevec mora vsako frazo, vsako najmanjšo kretnjo dodobra premisliti in motivirati, le tako bo lahko verodostojno oblikoval odrsko figuro.
Operna Sola je zabeležila preko 30 obiskovalcev iz cele Italije ter inozemstva, ki so bili razdeljeni na tečajnike in slušatelje. Claudio Desderi je že navezal stike z nekaterimi ustanovami, ki naj bi že v prihodnjem poletju omogočile krajše turneje po Italiji in Sloveniji. Mladi pevci skrbno in navdušeno pripravljajo Mozartov »Don Giovan-ni«, v prejšnjih letih pa so že obdelali »Gosi fan tutte« in Nozze di Figaro«. Tečaji so potekali v Devinu in Fiesolah, prišlo pa je tudi do koncertne postavitve obeh oper. Ključno vprašanje je, kot vedno, finančna podpora, ki naj bi prišla od javnih ustanov, pa tudi od privatnih pokroviteljev. Organizatorji si vendarle obetajo pozitiven odziv, operna šola pa bo spet zaživela prihodnjega marca. Pevci, ki bi radi obiskovali tečaje, se za informacije lahko zglasijo na sedežu Mednarodne Akademije Musiči Artis, tel./fax 040-208882.
Katja Kralj
Pogled na soško fronto
1	e ■ e	e gg
oriiz reiuriK^ liS iqži
Pogojevanja v sodobnem zgodovinopisju
Posvet o prvi svetovni vojni, ki ga je pripravila goriška pokrajina s pokrajinskimi muzeji, je nedvomno dosegel svoj namen, saj je s svojim resnim, raziskovalnim pristopom, ki ga dokumentirata tudi dve odlični razstavi v prostorih vojnega muzeja na Goriškem gradu, skušal preseči v.Gorici Se vedno močno retorično, zlagano podobo Velike vojne na naših tleh.
Prisotno občinstvo, med katerim smo pogrešali predvsem pedagoge obeh tu delujočih višjih srednjih šol in univerze, je pazljivo prisluhnilo najprej posegom predstavnikov slovenskih muzejev: Goriškega iz Nove Gorice in Muzeja prve svetovne vojne iz Kobarida. »Zgodovinopisje o veliki vojni«, kakor se je glasil posvet ob 80. letnici vojne in ga je vodil prof. Giampaolo Val-devit s tržaške univerze, je narekovalo glasna razmišljanja sodelujočih, predvsem pa oceno dela muzejev na obeh straneh meje, ki se niso mogli, pa se tudi niso hoteli izogniti tako pomembni obletnici konca strahovitega vojnega dogajanja ob Soči. In če je naslov go-riških svečanosti-razstav s provokativnim naslovom »1918, leto zmage« ter novogoriških »Prekleta vojna«, zbudil ne le zanimanje širše javnosti, celo nekatere ugovore in vprašanja, pa so posegi muzealcev, preučevalcev prve svetovne vojne z obeh strani meje lahko potešili zanimanje prisotnih. Ravnateljica Goriškega muzeja dr. Slavi-
ca Plahuta je uvodoma obžalovala, da se ni uresničila prvotna zamisel o skupni razstavi ob 80. letnici konca prve svetovne vojne; koncepti so bili različni, toda s tem ni ovirano že uspešno sodelovanje zgodovinarjev z obeh strani meje, ki se je razširilo tudi na Trst in Sardinijo. Razstavo »Prekleta vojna«, ki jo bo Goriški muzej prenesel v Številne države, katerih pripadniki so se borili na soški fronti, so organizatorji posvetili bojevnikom, poslanim v strahotne vojne obračune, katerih smisla sploh niso poznali. Avtorica razstave »Prekleta vojna« dr. Nataša Nemec je ob dveh uradnih jezikih, nemškem in italijanskem, navedla še najmanj 20 jezikov, v katerih je vojak preklinjal vojno, molil Boga, ali klical mater v zadnjih zdihljajih. Brisanje razlike med zmagovalci in premaganimi pa je vprašanje, do katerega se tudi zgodovinopisje ne more opredeljevati le na osnovi vojaških podatkov, ki lahko zame-glujejo cilje, s katerimi so generalštabi zbirali »topovsko hrano« za svoje umazane cilje. Tem malim ljudem, vojakom, ki so ždeli neskončno dolge dni v strelskih jarkih Krasa, ali na obronkih Krna in Rombona, so se poklonili ob 80. letnici konca vojne tudi v Kobaridu. Ravnatelj kobariškega muzeja dr. Željko Cimprič je predstavil program muzeja, ki je segel vse od zgodovinskega simpozija posvečenega preboju pri Kobaridu do
velike svečanosti na trgu v Kobaridu. Žal so organizatorji ob prisotnosti predstavnikov sedmih držav pogrešali uradne predstavnike italijanske republike. Le poslanik italijanske države v Ljubljani... Spinelli je z nagovorom v slovenščini pozdravil številne udeležence kobariške proslave. Mirovno sporočilo taksnih in podobnih proslav z udeležbo predstavnikov narodov, ki so bili pred več kot 80. leti pahnjeni v krvavi obračun, narekuje še večje, globlje sodelovanje tistih, ki jim je stroka naložila odgovorno nalogo: raziskovanje naše preteklosti. Kot nalašč sta v prostorih Vojnega muzeja na gradu na razpolago dve razstavi, ki bosta lahko poglobili naše vedenje o življenju tako posameznikov, ki so morali svoja življenja »poklanjati na oltar domovine« in njihovih družin, v katere je s takimi ali drugačnimi sporočili in predmeti silila prav svetovna vojna, kakor tudi »fotografska zgodba« generala Ar-manda Diaza. Slednji, rodom iz. Neaplja, imenovan tudi »Duca della Vit-toria« naj bi ob preboju pri Kobaridu s prevzemom vojaškega poveljstva umikajoče se italijanske vojske vrnil svojim vojakom in Italiji samozavest, ki ji je bila potrebna za uspešen konec vojnega spopada, za zmago pri Vittoriu Venetu. Vojaški profesionalec, kot je bil general Arman-do Diaz, ki je postal tudi prvi obrambni minister v Mussolinijevi vladi leta 1922, naj bi se prepustil
lažnim programskim obljubam prihajajočega fašističnega režima, ker je bil neomajno vdan svojemu kralju. O vsem tem in še o marsičem nas seznanita zanimiva razstava in katalog; oboje je pripravil zgodovinar Lu-cio Fabi tudi na osnovi bogatega zasebnega arhiva, ki ga je že leta 1987 podaril goriškemu vojnemu muzeju generalov vnuk.
In če je razstava, ki govori o pomembni vojaški osebnosti italijanske zgodovine in tudi zgodovine Evrope v začetku tega stoletja, pa lahko v drugi, ki jo je s pomočjo velikega števila italijanskih muzejev uredil prav tako Lucio Fabi, občudujemo sposobnost človeka, da si tudi v najtežjih časih, ko je njegovo življenje na kocki, iz vojaškega arzenala iz šrapnelov, granat, bomb in Se česa bolj nevarnega, izdela po svoji želji in podobi dragocene spominke, ki jih bo podaril najdražjim. »Vojna v glavi« je naslov te druge, pestre razstave predmetov ljudske umetnosti, ki jih je mogoče najti tudi Se na naših podstrešjih, ali v muzejskih depojih naše dežele. In kp se ob sprehodih po Krasu, v trnovskem gozdu ali po obsoških vaseh oko zazre v cvetočo rožo, ki uhaja iz vojaške čelade obešene pred hišo ali vrtu domačina, se v popotniku utrne misel, da nam brez zgodovinskega spomina ni mogoče dojeti sedanjosti in da je naša dolžnost z njo seznanjati mladi rod.
Dorica Makuc
Aliče na drugi strani ogledala
Čudežne dogodivščine deklice Aliče od nekdaj privlačijo male in starejše bralce; otroci najdejo v njih nenavaden domišljijski svet, v katerem se zrcali njim lastna logika, odrasli pa v njih spet in spet odkrivajo nove ravni pripovedovanja, igranje z besedami, duhovite dvoumnosti, poigravanje z logiko nesmisla, a tudi zabavno postavljena resna vprašanja s področja matematike in logike, tako da se tudi v bralcu zbudi dvojna osebnost njihovega avtorja, resnega profesorja matematike na oxfordski univerzi Charlesa L. Dogsona, ki je s psevdonimom Lewis Carroll objavljal presenečenj polne zgodbe. Takim bralcem je namenjena predstava Aliče oltre lo specchio, ki jo je Giorgio Gallione zgradil na dogodivščinah Carrollove Aliče na drugi strani ogledala; ki je bila ta teden na sporedu v tržiškem Občinskem gledališču in v goriškem Domu Lojzeta Bratuža. Gre za izredno intelektualistično zasnovan gledališki projekt za odraslega omikanega gledalca, ki terja zares veliko zbranosti. V predstavi se brez prestanka nizajo razne ravni pripovedi iz knjižnega dela, ki se poleg tega prepletajo še z elementi medsebojnega odnosa med avtorjem in Alico Liddell, hčerko Dogsonovega kolega, ki ji je vlila zgodba najprej namenjena. Predstava je v marsikaterem pogledu presenetila tržisko občinstvo, kakega nestrpnega gledalca je tudi prestrašila, da je še pred koncem zapustil dvorano. Sicer pa je bila tudi vizualno zelo zanimiva in očarljiva s scenografijo in kostumi Daniele Dal Cin in s koreografskimi elementi, ki jih je postavila Monica Casadei. Vse to je dopolnjevala Se glasbena kulisa Ivana Fossatija in Maria Arcarija.
Osrednji lik v predstavi je'bila Elisabetta Pozzi kot večplastna Aliča, poleg nje sta v različnih likih nastopila še igralca-plesalca Nicola Alcozer in Barbara Innocenti. (bov)
Richard Galliano: jazz haimonika
v svetu
FOKUS
Slava in priljubljenost, do katerih se je Richard Galliano povzpel v zadnjih letih, je edinstven pojav na harmonikarskem področju. Francoski harmonikar ni segel niti po ljudski ali etn o glasbi, niti po resni ali avantgardni, v katerih igra to glasbilo markantnejšo vlogo. Galliano se je odločil za neke vrste srednjo pot, ki se vsekakor poslužuje vplivov in sugestij najrazličnejših glasbenih zvrsti, vendar pa te vplive poustvarja s kreativno jazzov-
sko žilico. Pred kratkim je izšla njegova nova plošča z naslovom "French Touch", ki sledi zelo uspešnemu albumu v živo "Blow Up" iz leta 1996, v katerem je Galliano duetiral s saksofonistom Michelom Portalom. Ljubitelji bodo odlični glasbi dua Galliano-Portal lahko prisluhnili v sredo zvečer ob 21. uri v gledališču Toniolo v Mestrah. Za informacije: tel. 041-940200 ali 041-971666.
PLOŠČA TEDNA
Richard Galliano: "French Touch" (Dreyfuss Jazz, 1998)
Svoboda glasbenega izražanja, ki je predpostavka Galliano vih interpretacij, dosega na novi plošči pravi višek. Glasba francoskega harmonikarja se tokrat heterogeno razprostira po zelo širokem zemljepisnem prostoru. Gallianovo glasbeno popotovanje se dotika brazilskih melanholičnih ritmov ("Bebe"', "Passarinho"), argentinskega tanga ("Heavy Tango"), severnoameriških mestnih utripov ("Tacot Blues"), neapeljskega melosa ("Caruso"), vse do p rab iti njegovega izražanja, ki jo predstavljajo pariški "musette" šansoni ("Au-gusta"J. Gallianovo harmoniko
spremljajo odlični glasbeniki, med katerimi naj omenimo vsaj saksofonista Michela Portala in pred nedavnim preminulega kontrabasista Jean-Frančoisa Jenny-Clarka.
NOVE PLOŠČE
*	The Black Crovves, "By Your Side", Sony
*	Fabio Concato, "Fabio Concato", PolyGram
*	Steve Forbert, "Be Here Now - Solo Live" (v živo), Rol-ling Tide
*	Fiorella Mannoia, "Certe piccole voci", Sony
*	Michel Petrucciani, "Esta-te", IRD
*	Roberto Vecchioni, "Sogna ragazzo sogna", EMI
*	Razni izvajalci, "Tango -Paris-Buenos Aires", Last Gali
KONCERTI
Danes Luca Carboni, Trst, Carbola, športna palača, ob 21. uri, dobrodelni koncert
Danes Godalni kvartet Ago-ra', Gorica, Kulturni dom, ob 20.30, "Večerni koncerti"
Danes Giuliano Palma & The Bluebeaters, Zoppola (Porde-non), Rototom
Danes Maz Gazze, Roncade (Treviso), New Age
Danes Simfoniki RTV Slovenija, dir. L.Shambadal, violina A.Sorokov, Ljubljana, Cankarjev dom, ob 20. uri
Danes in jutri "VVelcome Blues & Rock'n'RoH", Trst, gledališče Miela, ob 20.30
Danes in 31.1. Orkester gledališča Verdi, dir. W.Božic, "Salome" (R.Strauss), Trst, gledališče Verdi, ob 20.30 oz. 16. uri, operna in baletna sezona
1.2.	B.VVohlfahrt (sopran), P.Vernikov (violina), V.Mendelssohn (viola), L.Claret (čelo), A.Specchi (klavir). Trst, gledališče Rossetti, ob 20.30
1.2.	Komorni orkester "Ferenc Liszt", Nova Gorica, Kulturni dom
3.2.	Michele Campanella (klavir), Stefania Cafaro (klavir), VViener Kammerchor, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.30
3.2.	Richard Galliano in Michel Portal, Mestre, gledališče Toniolo
4.2.	Zbor L.Bratuž in Glasbeni atleje E.Komel, "Stanko Jeri-cijo - Mladih let glasnica", Gorica, Kulturni center L.Bratuž, ob 19.30
4.2.	Edoardo Bennato, Mestre, gledališče Toniolo
4.2.	Gino Paoli, Padova, gl®' dalisče Verdi	AJ
KOSOVO / DIPLOMACIJA IŠČE SPREJEMLJIVO REŠITEV
Z grožnjami naj bi Srbe in kosovske Albance prisilili v začetek pogajanj
To naj bi potrdili na vrhu kontaktne skupine - Medtem se spopadi na Kosovu nadaljujejo
BRUSELJ, PRIŠTINA -Medtem ko se svetovna diplomacija na vse kriplje trudi, da bi prekinila začarani krog nasilja na Kosovu, se ta v uporni pokrajini nadaljuje z nezmanjšano ostrino.
Zveza Nato je včeraj ostro opozorila Beograd in kosovske Albance, naj izpolnijo zahteve mednarodne skupnosti in sedejo za pogajalsko mizo. V nasprotnem primeru je zveza Nato polno pripravljena vojaško ukrepati, je v Bruslju po zasedanju sveta zavezništva poudaril generalni tajnik Severnoatlantske zveze Javier Solana.
Opozoril je, da se morata strani v celoti strinjati z zahtevami, ki jima jih bo danes postavila kontaktna skupina, vključno s časovnim okvirjem za izpolnitev. Vse zahteve bo zveza Nato podprla, če bo potrebno tudi z vojaško silo, je zagotovil Solana. Pri tem je spomnil, da tokrat z zahtevami skupaj nastopa vsa mednarodna skupnost - nenazadnje je zavezniško vojaško grožnjo med včerajšnjim obiskom na zvezi Nato podprl tudi generalni tajnik Združenih narodov Koli Annan, ki pa je navedel, da mora imeti vojaški poseg pooblastilo Varnostnega sveta OZN
Solana je tudi napovedal, da bo izide sestanka kontaktne skupine, ki združuje Francijo, Nemčijo, Italijo, Veliko Britanijo, ZDA in Rusijo, zavezništvo podprlo z nadaljnjimi odločitvami. Te bodo sprejete najkasneje do jutri. Naslednjih nekaj dni bo usodnih, je opozoril generalni tajnik Severnoatlantske zveze in tudi tokrat opozoril, da »nobe-
na možnost«, vključno z nameščanjem mednarodnih kopenskih sil v pokrajini, ni izključena.
Po britanskih virih naj bi kontaktna skupina na Srbe in kosovske Albance naslovila oster poziv za mirovna pogajanja v tretji državi, ki bo najverjetneje Avstrija. Podlaga za dogovor naj bi bil Daytonski sporazum. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in njegov francoski kolega Hubert Vedrine pa sta včeraj v Parizu poudarila kako imata državi »enak pristop« do reševanja kosovske krize. Državi se seveda zavzemata za diplomatsko rešitev, ki naj hi jo podprle vojaške grožnje. Priča smo torej lanskoletni reprizi, ko je zveza Nato najostreje opozarjala Srbe
na skorajšnje vojaško kaznovanje. Sedaj pa je položaj še bolj zapleten, saj bodo grožnje namenjene tudi kosovskim Albancem.
Medtem se kosovska drama nadaljuje. V spopadu med’ srbskimi silami in gverilci Osvobodilne vojske Kosova (UCK) na cesti Prizren-Djakovica sta padla dva gverilca, dva srbska policista pa sta bila ranjena. Srbske sile so včeraj obstreljevale vas Lapaštica pri Podujevu. Najhujši spopadi pa naj bi bili na meji z Albanijo, kjer so srbske sile prestregle skupino gverilcev, ki je poskušala vdreti na Kosovo. Predvsem albanski viri navajajo, da civilisti ponovno bežijo pred spopadi v gozdove in hribe.
Glavna tožilka haaške-
ga Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour, ki ji srbske oblasti niso dovolile na Kosovo, je zatrdila, da se ne bo nikoli odpovedala preiskavam, ki so v skladu z mandatom sodišča. Dodala je, da je mogoče preiskavo izpeljati tudi brez obiska kraja tragedije v kosovski vasi Račak, čeprav bi za to potrebovali več časa. Arbour jeva je še dejala, da čaka na ugotovitve finskih sodnih izvedencev, ki so prav včeraj končali svojo preiskavo.
Kot zadnje naj še omenimo, da je vladajoča Srbska socialistična stranka včeraj kategorično izjavila, da se ne bodo pogajali s teroristi Osvobodilne vojske Kosova.
Pripadnik Osvobodilne vojske Kosovapred vasjo Lapaštica (Telefoto AP)
SAUDSKA ARABIJA / SAPAMA HUSEINA NAJ STRMOGLAVIJO IRAČANI
Proti zamenjavi iraškega režima iz tujine S«
r.	..........	.	MAMIT A _ T7
NOVICE
Američani spet napadli protiletalske baterije v severnem delu prepovedi poletov
RIAD, BAGDAD, ANKARA - Riad nasprotuje strmoglavljenju režima v Iraku, vsiljenemu iz tujine, je izjavil visok saudski predstavnik, medtem ko se v tej arabski državi mudi voditeljica ameriške diplomacije Madelei-ne Albright.
Prevrat, ki bi ga izzvala tuja država, bi bil jalov in neučinkovit, izvesti ga mora baško ljudstvo, poudarja neimenovani vb iz visokih krogov, ki ga časopisje v včerajšnjih izdajah objavlja ob poročilih o predsinočnjem sprejemu ameriške zunanje minisbice Ma-deleine Albright pri kralju Fahdu.
Madeleine Albright, ki je predsi-noči pripotovala v Riad po podporo ameriškim načrtom onemogočanja in zamenjave režima v kaku, je tudi med včerajšnjim obiskom oporišča princa Sultana 70 kilomebov južno od Ria-
da, odkoder ameriška letala vzletajo na nadzorne polete nad bakom, ameriškim vojakom jasno povedala, da si ZDA »dejavno« prizadevajo za strmoglavljenje režima Sadama Huseina. ZDA so javno napovedale, da bodo denarno in vojaško podprle sedem baških opozicijskih gibanj, in zadolžile diplomata, naj opoziciji pomaga strmoglaviti Sadamov režim. Albrightova je že predvčerajšnjim »obžalovala ponesrečen« padec ameriške rakete na stanovanjsko četrt največjega mesta na jugu Iraka Basro, ki naj bi po zadnjih podatkih Bagdada ubila 24 ljudi, 59 pa je ranjenih.
Saudski obrambni minister Sultan bin Abdel Aziz je obenem zavrnil iraške obtožbe, da so letala, ki so bombardirala Basro odletela s saudskih oporišč.
Medtem so ameriška letala včeraj ponovno raketirala neko baško protiletalsko baterijo v severnem delu prepovedi letenja za iraška letala. Ameriški viri v turškem Incbliku, od koder vzletajo letala, ki nadzomjejo prepoved letenja nad 36. vzporednikom, so sporočiti, da so letala izstrelila tri rakete in da so se nepoškodovana vrnila v Incb-tik. Tokrat so letala napadla, potem ko so jih na muho vzeti baški protiletalski radarji.
Predtem je prišlo na oporišču hicb-lik do lažnega alarma. Ob 12.30 po krajevnem času so sprožili alarm, ker so se bati, da bi oporišče bombardirale baške rakete. To se ni zgodilo, tako da so kaj kmalu preklicali alarm. Prejšnji teden so v Turčijo pripeljati protiraketne sisteme patriot, ker se bojijo morebitnega baškega protiudara.
’/J. l 'IVS H 'OKL /)
J/ATIKAN / PAPE2 SE JE VRNIL IZ ZDA IN MEHIKE
Prvi odziv na njegove pozive proti smrtni kazni
Guverner Missourija pomilostil obsojenca na smrt V Oklahomi pa pozivu Janeza Pavla II. niso prisluhnili
RIM - Papež Janez Pavel II. se je včeraj yr-Jtil s svojega pastoralnega obiska v Mehiki in v ameriškem St. Louisu. Njegovi odločni pozivi proti smrtni kazni pa so očitno roditi Prve sadove. Guverner Missourija Mel Car-oahan je namreč pomilostil večkratnega morilca Darrella Measea, ki bi ga morati usmrtiti prihodnji teden. Guverner je navedel, da le 1° izrecno storil zaradi papeževega pozi-Va- Demokratski guverner seveda ostaja zagovornik smrtne kazni in je tokrat napravil rzjemo zaradi papeževega posredovanja.
Oklahomska komisija za pomilostitev pa je zavrnila prošnjo za pomilostitev Seana Seller-sa> ki so ga obsoditi na smrt zaradi treh umo-rov, ki jih je zagrešil, ko je imel 16 let. Njegova eksekucija je predvidena za 4. februarja. Sel-ers> ki ima sedaj 29 let, bo tako po 40 letih prvi na smrt obsojen za zločine, ki jih je storil kot •nladoletnik. Eksekucija je sprožila proteste po vsem svetu, a kot kaže zaman. Zaman se je zanj zavzel tudi papež Janez Pavel II. ZDA so ene t,/]kih držav, ki predvidevajo smrtno obsodbo tildi za mladoletne. Družbo jim delajo Saudova Arabija, Pakistan in Jemen. Trenutno je v kritih siiirti 70 ameriških obsojencev na smrt za 0Cbie, ki so jih zagrešili kot mladoletni.
KOLUMBIJA / OBUP
Brezdomci začeli pleniti trgovine, ker pomoči še ne delijo
V spopadih je umrlo deset ljudi
BOGOTA’ - Predsi-nočnjim je morala kolumbijska policija v Armenii, mestu, ki ga je najbolj prizadel ponedeljkov pobes, seči po orožju, da bi zaustavila plenjenja trgovin in veleblagovnic s sbani prizadetih od potresa, ki so zaman prosili oblasti za vodo in hrano. Ljudje so se nato sprti za plen tako, da je bilo deset mrtvih. Zaradi težkega položaja je predsednik republike An-dres Pasbana sklenil, da se bo vrnil v Armenio, tako da bo osebno koordiniral delitev pomoči. Pasbana je tudi ukazal militarizacijo celotnega prizadetega območja. Na to območje bodo poslali še 2.000 vojakov in 700 policistov. Zupan Armenie Alvaro Patino je že predsinočnjim proglasil policijsko uro, tako da se
po mraku ne sme nihče sprehajati po ruševinah. Obenem je prepovedal točenje alkoholnih pijač. Da bi bila mera polna, je pomoč že prispela, a je niso začeli deliti, ker se bojijo, da bi med razdeljevanjem izbruhniti nemiri.
Medtem je mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca pozvala vse države, naj nakažejo vsaj 11, 7 milijonov švicarskih frankov za prvo pomoč prizadetim. S tem denarjem naj bi kupiti plastične folije, razkužila za vodo, obleke, živež in drugo. Kolumbijski Rdeči križ se je že mobiliziral in na prizadeto območje poslal 500 prostovoljcev in svojih elanov, ki delajo v sodelovanju s krajevnimi oblastmi, vojsko, civilno zaščito in policijo.
uporniki 60 talcev
MANILA - Filipinski muslimanski uporniki, ki so predvčerajšnjim zajeti neko šolo v Midsayapu (južni del Mindanaa), v kateri je bilo 500 dijakov in 70 profesorjev, so ponoči zbežali in s seboj vzeti 40 dijakov in 20 profesorjev. V akciji je bil ubit neki policist, skrajneži pa so se umakniti v svoja oporišča brez izgub.
Vojska je pripravljena dati neodvisnost Timorju
DJAKARTA - Poveljnik indonezijskih oboroženih sil general VViranto je včeraj presenetljivo sporočil, da se vojska ne bo uprla, če bo vlada sklenila podeliti neodvisnost Vzhodnemu Timorju, ki je bivša portugalska kolonija in si jo je Indonezija prisvojila.
Albanci vračajo odvzeto orožje
TUNJE (ALBANIJA) - V Vasi Tunje (120 kilometrov
uporom leta 1997. V
naj bi
ske povezave, električne generatorje, ceste in delo. Kot kaže pa so ljudje izročiti le »odvečno« orožje, saj si je vsaka družina pridržala zase vsaj en kos orožja, da bi se lahko branila pred napadi zločinskih tolp. Po uradnih podatkih so med uporom od piramidnih finančnih družb opeharjenih Albancev iz vojašnic in skladišč pokradli več kot en milijon kosov lahkega orožja, tri milijone ročnih bomb, en milijon protipehotnih min, 840 minometnih granat, eno milijardo streliva različnega kalibra in 3.600 ton eksploziva.
Pentagon se hoče boriti proti terorizmu
VVASHINGTON - Pentagon hoče imenovati vojaškega pšoveljnika, ki bi imel pristojnosti na ozemlju ZDA v boju proti terorizmu leta 2000. Ameriški predsednik Bill Clinton skrbno proučuje ta predloh vojske. V primeru, da bi ga sprejel, bi v bistvu izničil oblast zvezne policije FBI. Ta modro molči, oglasila pa so se združenja za človekove pravice, ki odločno nasprotujejo, da bi vojska prejela v svoje roke tako kočljive zadeve.
Vlak povozil šest prebežnikov iz Šrilanke
BRATISLAVA - Na železniškem prehodu pri Vak-mni (predmestje Bratislave) je vlak povozil šest oseb, starih od 25 do 30 let. Kot so kasneje ugotoviti so biti vsi državljani iz Šrilanke, ki so poskušati ilegalno prestopiti slovaško-avstrijsko mejo.
Poslanca ruske dume obtožili antisemitizma
MOSKVA - Moskovsko sodstvo je sprožilo sodni postopek proti komunističnemu poslancu in nekdanjemu generalu Albertu Mahašovu zaradi šču-vanja k rasni, etnični in verski mržnji. Mahašov je na številnih shodih navedel, kako so prav Židi krivi za gorje, ki ga doživlja Rusija. Sodniki pa bodo le s težavo soditi Mahašovu, ker mu mora pred tem duma odvzeti poslansko imuniteto. Prvo podobno zahtevo je duma že zavrnila z večino glasov.
OBČINA / STALIŠČE "OLJKE'
Zadižanje povsem v skladu z izbirami
Croceffi in Furlan zavračata tolmačenje, da je opozicija sokriva za dogajanje - Zadovoljstvo LD
PUST / DUCAT VOZ IN SKUPIN
Pospešene priprave na pustni
sprevod v Sovodnjah
Prireditev bo 14. februarja
Bruno Crocetti in Oli-viero Furlan v daljši izjavi za javnost pojasnjujeta dogajanje na zadnji seji občinskega sveta, predvsem pa zavračata tolmačenje, da naj bi za nastalo stanje bila v enaki meri odgovorna tako pozicija (upravna večina), kakor opozicija.
Crocetti in Furlan ob tem pojasnjujeta, da je bilo stališče predstavnikov Oljke ves čas povsem jasno in v skladu z znanimi izbirami: da je treba ohraniti bolnišnico na sedanji lokaciji, da je treba skrbeti za ohranitev kakovosti v zdravstvu in da si je treba v drugi fazi prizadevati za integracijo z bolnišnico v Šempetru. To sp tri glavne točke v
osnutku dokumenta, ki so ga predstavili v razpravo. In okrog tega dokumenta je bilo treba zbrati najvecje možno soglasje. Zato tudi sprejem "določenih” predlogov-drugega dokumenta. Izid glasovanja je tako izbiro potrdil, saj se je ustvarilo zelo široko navzkrižno zavezništvo vseh sil, ki nasprotujejo selitvi bolnišnice k Usmiljenim bratom, ker bi to pomenilo ponoven udarec za javno zdravstvo na Goriškem.
Crocetti in Furlan kritizirata stališče župana Valentija, ki je dokazal, da se za zdravstvo bori samo z besedami, ko pa je treba glasovati, si pi-latovsko umije roke.
Predstavnika Oljke
zavračata kakršnokoli odgovornost za dogajanje v občinskem svetu po izglasovanju prvega dokumenta. "Farsa”, ki se je zatem odigrala lahko samo koristi Deželi, da sprejme kakršnokoli odločitev glede bolnišnice.
KonCno pa je imela razprava tudi pozitivni učinek: razkrila je med strankami in skupinami v občinskem svetu osebke, ki delajo v interesu skupnosti in tiste, ki samo poslušajo navodila.
V zvezi s ponedeljkovo in torkovo razpravo v občinskem svetu so se oglasili tudi levi demokrati in izglasovanje dokumenta ocenili kot zmago go-riških občanov.
Ducat alegoričnih voz in skupin bo 14. februarja sodelovalo na pustnem sprevodu v Sovodnjah. Udeležbo so potrdili Doberdobci z "maksi” vozom, ki ga bo spremljalo preko sto šem. Voz pripravljajo Števerjan-ci, Sovodenjci, njihovi sosedje v Standrežu. Poseben naCrt imajo tudi v Gabrjah. Rok za prijavo alegoričnih voz se je iztekel, vendar pa računamo, ‘da bomo v prihodnjih dneh zbrali še nekaj prijav skupin v maskah. Za zdaj so sodelovanje napovedali Števerjan-ci (skupina Sedej), Prijatelji z JeremitišCa, elani društva Kremenjak iz Jamelj in nekatere manjše skupine, pravi Ladi Boškin, ki skrbi za organizacijske zadeve. Zanimanje za pustno manifestacijo v Sovodnjah se širi. Spodbuden je bil dose-
danji odziv trgovcev, gostincev in nasploh gospodarstvenikov. Za "sponzori-zacijo” se je odločilo preko petdeset gospodarstvenikov. ”To je za nas spodbuda, obenem pa nas obvezuje, da se za uspeh manifestacije še dodatno potrudimo in s tem poplačamo zaupanje”. Pustni sprevod se bo sklenil na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu, kjer bodo postavili velik šotor. Pustna prireditev pa se bo nadaljevala tudi v naslednjih dneh, Čeprav v drugačni obliki. Ob napovedanem sprevodu prireditelji razpisujejo tudi fotografski natečaj, seveda na temo pusta, oziroma pustnega sprevoda. V naCrtu je priprava razstave ”pust po pustu” in najboljše avtorje bodo nagradili. Natečaja se lahko udeleži vsakdo.
J PRIREDITVE
V OS "0.2UPANCIC” v
ulici Brolo bo danes ob 20. uri srečanje za starše, ki bi se radi naučili slovenščine. Srečanje prireja Odbor staršev v sodelovanju s skupino maldih družin.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave do 3. februarja.
KD DANICA vabi vse otroke na Pustni popoldan v soboto, 6. februarja, ob 15. uri v SKD Danica na Vrhu.
KRAŠKI KRTI vabijo v petek, 5. februarja 1999 na predstavitev zbornika Med Timavo SoCo in Vipavo.
11___________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo izleta je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 3. februarja.
NOVICE
Premiera "Zares čuden par”
Dramski odsek Prosvetnega društva Standrež pripravlja jutri novo premiero. Na odru župnijskega doma v Standrežu bodo ob 20.30 zaigrah komedijo v treh dejanjih sodobnega ameriškega avtorja Neila Simona Zares Čuden par. Igro je režiral Emil Aberšek, v glavnih vlogah pa nastopajo Cristian Benedetti, Marko Tabaj, David Vižintin, Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Danjela Piha in Federica Bello. Predstavo bodo ponovili v nedeljo ob 17. uri.
Rok za plačilo davkov
Združenje trgovcev ASCOM obvešča na skorajšnjo zapadlost roka za plačilo davka na zasedbo javnega prostora (TOSAP) in davka na reklamne napise. Obveznosti je treba poravnati do 31. januarja.
Obravnavali so 25 ilegalcev
Na kvesturi so med sredo in Četrtkom imeli v obravnavi preko petindvajset ilegalnih priseljencev. Največ je bilo državljanov ZRJ (17), ki so jih že vrnili v Slovenijo, prav tako so vrnili makedonskega državljana, dekret o izgonu pa so napisali za dva druga Makedonca, medtem ko so tri državljane Sri Lanke pospremili v Milan. Prijavili so tudi dva vodnika makedonske narodnosti.
Pozor pred goljufi
Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev ugotavlja, da se spet množijo primeri zlorabe imena karabinjerjev za dejavnosti, ki nimajo najmanjše zveze z nalogami in načinom delovanja tega zbora. Neznane osebe skušajo od občanov dobiti denarne prispevke za pomoč sirotam padlih karabinjerjev. Prav tako skušajo pridobiti denar za naročnino raznih revij. Poveljstvo kara-binjerjev posebej poudarja, da za sirote padlih skrbi posebna ustanova (ONAOMAC). Naročnino na mesečnik ”11 Carabiniere” ter na dvomesečnik ”Rassegna delFar-ma dei carabinieri”, oba izhajata v Rimu, pa se plaCuje direktno. Pojasnilo karabinjerjev naj služi tudi kot poziv k previdnosti pred goljufi.
1
m

Bolnišnica vTižičudo konca lela
Medtem ko je v občinskem svetu v Gorici potekala živahna razprava, so se v Tržiču pogovarjali o novi bolnišnici, ki bo odprta do konca leta. V sredo so iz urada za stike z javnostjo pri Zdravstveni ustanovi poslali daljše sporočilo o bodoči ureditvi oz. razporeditvi. V pritličju (takoimenovane plošCe) bodo sprejemne ambulante in uradi. Ambulantni dejavnosti bo namenjeno prvo nadstropje, medtem ko bodo v drugem uredili laboratorije . V tretjem nadstropju bodo prostori za anatomsko patologijo, rehabilitacijo, za preventivne dejavnosti.
Sezonsko
znižanie x# (M moška
oblačila
ul. Carducci 24
tel. 0481/537561
RAZSTAVE / DO 19. FEBRUARJA
V Kulturnem centm "Lojze Bratuž” razstavlja tržaška slikarka Zora Koren Škerk
V razstavni galeriji Kulturnega centra ”Lojze Bratuž” so v sredo odprli antološko razstavo tržaške likovnice Zore Koren Skerk, učenke mojstra Avgusta Černigoja. V nekem smislu je torej tokratna razstava povezana z bogato razstavo, ki so jo konec lanskega leta pripravili v istih prostorih, ob 100-letnici rojstva
mojstra Avgusta Černigoja.
Udeležence prireditve je v imenu organizatorja pozdravila Franka Žgavec. O umetniški poti Zore Koren Skerk je spregovoril novinar Jurij Paljk, medtem ko je za glasbeno kuliso poskrbel oboist Matija Faganel. Med številnimi udeleženci prireditve je bil tudi starosta slovenskih likovnih kri-
tikov Zoran Kržišnik, ki je Skerkovi izrekel tople čestitke in priznanje ter izrazil zadovoljstvo, da je lahko prisoten na tako odmevnem dogodku. Kržišnik je ob tem poudaril pomen ljubljanske grafične šole, kjer so se oblikovali številni danes mednarodno priznani ustvarjalci. Foto Bumbaca - otvoritev razstave v KC Lojze Bratuž.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Bruna Tabaja darujejo žena Dragica, hci Ketty in sin Robi 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
V spomin na Dimitrija darujeta Vida in Bernard 100 tisoC lir za KD "Skala” in 100 tisoC lir za KD Sovodnje.
Lani je v Kanadi preminil naš rojak in soborec Viljen Grilj. Namesto cvetja na grob daruje Franc Grilj 50 tisoC lir za dekliški pevski zbor KD Danica z Vrha in 50 tisoC lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Dolu na PalkišCu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.15-20.15-22.15 »Bači e ab-bracci«. P. Virzi.
VITTORIA 3 18.00-
20.00-	22.00 »Amori e in-cahtesimi«.
CORSO RdeCa dvorana: 18.00-21.30 »Vi pre-sento Joe Black«.
Modra dvorana: 17.45-20.00-22.15»Lost in space«.
Rumena dvorana: 16.30-22.15 »La Gabbia-nella e il gatto«. 20.00-22.15 »Panni sporchi«. M. Monicelli.
TR2IC
EKCELSIOR 17.40-
20.00-	22.20»Lost in space«.
[ ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497.
29. 1. 1998	29. 1. 1999
Bruno Tabai
SVOJCI
Sovodnje, 29. 1. 1999
Tbyota Corolla Clima ‘99
Preizkusite razliko!
Corolla Clima ‘99 vam serijsko nudi:
•	klima napravo • elektronski ABS • dvojni airbag
•	dvojne bočne ojačitve • servovolan • el. pomik stekel • ogrevana zunanja ogledala z el. pomikom
•	centralno daljinsko zaklepanje • protivlomno napravo immobilizer • garancijo 3 let ali 100.000 km motorji: 1.3 I6V (86CV), 1.6 I6V (110 CV), 2.,0 dizel
Lahko pa tudi izberete izredno finansiranje ToyotaFin 12.000.000 brez obresti na 36 mesecev.
TAN 0%, TAEG 1,38%. Strošek preiskave 250.000 lir. V primeru odobritve družbe Toyotafin.
ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO TER SPODNJO FURLANIJO
Autocrali Gorica, ul. III. armata 180, tel. 0481/524133
		
1.3 3 vrata	^Srte-TrOOd	23.650.000
1.3 G6	"2771615000.	25.650.000
1.3 5 vrat	"25^145000	24.400.000
1.3 SW	"2771655000	25.650.000
1.3 3v Luna	"273655000	26.150.000
1.6 5p Luna	"287055000	26.900.000
1.6 SW Luna	"29^655900	28.150.000
<$> TOVOTA
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
K******

ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EU / PO NEURADNIH VIRIH
Bruselj »svetuje« dodatne posege v javni proračun
Neustrezen tudi pokojninski sistem
BRUSELJ - Novica Se ni uradna, toda vse kaže, da Italija izpita pred Evropsko komisijo ne bo izpeljala tako briljantno, kot zagotavljajo v rimskih vladnih krogih. Neuradni viri v Bruslju namreč pravijo, da je v osnutku priporočil k italijanskemu programu stabilnosti (za triletje 1999-2001), ki ga je vlada pred božičem poslala komisiji, zapisano, da bo treba za izpolnitev javnofinančnih ciljev do leta 2001 zelo verjetno poseči po dodatnih proračunskih ukrepih. Predvideni posegi namreč ne zadostujejo, ker je upočasnitev konjunkture povzročila, da »makroekonomski scenarij, predviden za leto 1999, ni več realističen«. Italijanska vlada bo morala tudi pospešiti ritem privatizacij, sicer ne bo mogla v predvideni meri zniževati javnega dolga, Čaka pa jo tudi nov reformni poseg v pokojninski sistem, je zapisano v priporočilih Evropske komisje.
O teh zahtevah bo moral odločati svet ekonomskih in finančnih ministrov (Ecofin), ki bo dokumente s priporočili
za posamezne članice Evroposke unije dokončno odobril 8. februarja. Osnutek, o katerem je beseda, je šele preliminaren dokument, kar pomneni, da bo lahko doživel Se kako spremembo, vendar bo bistvo ostalo: poziv italijanski vladi, naj »se potrudi za dosego boljših proračunskih rezultatov, Ce hoče izpolniti zastavljene cilje«. Državni proračun mora namreč imeti tako varnostno mejo, ki bo Italiji omogočila spoštovati nepreklicno zgornjo mejo 3-odstotnega deleža proračunskega pir-manjkljaja na bruto domači proizvod (to je znani maastrichtski kriterij o razmerju med deficitom in BDP, ki je bil pogoj za sodelovanje v monetarni uniji).
Komisija sicer priznava, da so cilji italijanskega programa pravilno zastavljeni, a dodaja, da mora država Cim bolj omejiti negativno učinkovanje padanja gospodarske rasti na zniževanje javnega dolga, pri čemer ne bo mogla obiti potrebe po nadaljevanju privatizacij in reform v pokojninskem sistemu.
AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA / NOVA POROKA
Volvo izbral ameriški Ford, odpadla Fiat in GM
Za prevzem proizvodnje osebnih avtomobilov bo Ford odštel 11.000 milijard lir - Fiat je hotel tudi tovornjake
STOCKHOLM - Čeprav se je vedelo, da so pogajanja v teku, je včeraj mednarodno gospodarsko javnost presenetila vest, da je ameriški Ford kupil avtomobilski del švedskega podjetja Volvo, za katerega sta se zanimala tudi tu-rinski Fiat in ameriški General Motors. Američani bodo za ugledno avtomobilsko hišo iz Goteborga odšteli 6, 5 milijarde dolarjev (okrog 11 tisoč milijard lir), blagovna znamka pa bo v skupni lasti matične hiše in novega ameriškega lastnika, ki jo bo lahko uporabljal tudi za svoje avtobuse in tovornjake. Volvo bo po oddaji sektorja osebnih vozil lahko svoje moCi usmeril v proizvodnjo industrijskih strojev, kjer se namerava - po besedah predsednika grupe Haakana Frisin-
gerja - uvrstiti med najveCje svetovne proizvajalce.
Novica iz Goteborga je v Italiji odjeknila z rahlo grenkim priokusom, saj je bil Fiat v tekmi za prevzem Volva, vendar je poleg proizvodnje osebnih vozil hotel tudi tovornjake, za kar je ponujal približno 12 tisoC milijard lir, torej bistveno manj od Forda, ki je samo za avtomobilsko področje odštel 11 tisoč milijard. Razočaranje za propad »poroke«, do katere je po naključju prišlo prav na predvečer prvega pisma delničarjem o raCunih za leto 1998, ki nosi podpis Paola Fresca, je bilo najbolj vidno na milanski borzi, kjer je Fiatova delnica takoj zdrsnila, a se je na koncu borznega sestanka ujela in uspela skoraj povsem odpraviti škodo (-0,18%).
Začenja se svetovni gospodarski forum v Davosu
DAVOS - Letošnji svetovni gospodarski forum, ki se bo danes zaCel v švicarskem alpskem središču Davosu, bo osrednjo pozornost namenil regionalnim krizam in še posebno najnovejši zaostritvi v Braziliji, na pohtiCnem področju pa bo imel opravka predvsem z iraškimi in kosovskimi problemi. Na srečanju se bo zbralo najmanj 40 državnikov - med njimi tudi slovenski premier Janez Drnovšek - uradno odprtje pa bo pripadlo predsednici švicarske konfederacije Ruth Dreifuss in nemškemu predsedniku Romanu Hercogu. Med naj višjimi političnimi udeleženci naj omenimo ameriškega podpredsednika Ala Gorea, južnoafriškega predsednika Nelsona Mandelo, ruskega premiera Evgenija Primakova, palestniskega liderja Arafata in generalnega sekretarja OZN Kofija Annana.
Gospodarski del letošnjega foruma bo namenjen analizi dveh let dogajanj v svetovni financi in na trgih, od poletja 1997, ko je izbruhnila azijska kriza, prek japonske recesije, lanske ruske krize, najnovejšega pretresa v Latinski Ameriki in vzdržljivosti kitajskega gospodarstva pred močnimi pritiski na tamkajšnjo valuto. V Davosu Pričakujejo približno 300 ekonomistov in izvedencev iz svega sveta, naed njimi nekdanjega argentinskega finančnega ministra Dominga Cavalla.
V treh desetletjih so se nekatere cene obrnile na glavo
RIM - Po zanimivi raziskavi, ki jo je objavil ekonomski dnevnik II Sole-24 Ore, so se v zadnjih 30 letih pocenila živila in elektrogo-spodinjski stroji, zvišale pa so se cene nekaterih storitev, predvsem za prosti Cas, za gospodinjstva in za motorna vozila. Primerjava z današnjimi cenami je bila izvedena na snovi revalutiranih cen po vrednosti lire leta 1998.
V seznamu blaga, katerega cena se je realno moCno znižala, najdemo mineralno vodo (70% manj), televizorje (-48%), živilske izdelke in gospodinjske stroje nasploh. Na nasprotni strani lestvice pa je npr. stanovanje, ki stane danes v primerjavi z letom 1968 okrog 50% veC, medtem ko se je vstopnica za kinodvorano podražila za trikrat, ogled nogometne tekme pa je enkrat dražji kot pred 30 leti. Dražji je tudi obisk pri frizerju, več je treba odšteti krojaču za obleko po meri, občutno veC stane nakup para Čevljev, Časopisa ali zobne paste. Bolj ugodno kot pred tremi desetletji pa je potovati, bodisi z vlakom kot z letalom ali osebnim avtomobilom po avtocesti. Toda nakup vozila srednjega razreda je precej dražji: danes stane najmanj 31 milijonov lir, medtem ko je leta 1968 zadostovalo 1.035.000 lir ali v današnji vrednosti približno 14, 4 milijona.
NOVICE
Zlatarno Celje kupil ljubljanski AL Inženiring
CELJE- Stečajni senat Okrožnega sodišča v Celju se je po dveh neuspelih javnih dražbah odločil, da bo delniško družbo Zlatama Celje v stečaju prodal ljubljanskemu podjetju AL Inženiring, in sicer za 296 milijonov tolarjev. Izklicna cena je bila 291, 6 milijona tolarjev (67, 5% likvidacijske vrednosti), na javni razpis pa sta prispeh dve ponudbi. Na podlagi ocene programa in glede na finančno ugodnejšo ponudbo se je stečajni senat odločil za ljubljansko podjetje AL Inženiring. To je uveljavljeno podjetje z referencami na projektih v turizmu, v predloženem programu pa predvideva veC kot podvojitev prometa in tudi števila zaposlenih. (STA)
V Sloveniji industrijska proizvodnja lani za 3,7% večja
LJUBLJANA - Obseg industrijske proizvodnje je bil decembra lani po podatkih državnega statističnega urada za 16, 4% nižji kot novembra in za 2% nižji kot decembra 1997, v vsem letu pa je bil za 3, 7% večji kot leto prej. Glede na namen uporabe proizvodov se je v primerjavi z novembrom najbolj (za 19, 6%) zmanjšala proizvodnja investicijskih dobrin, ki pa je bila v primerjavi z decembrom 1997 večja za 19, 3%. Proizvodnja blaga za široko porabo se je glede na november zmanjšala za 17, 2%, glede na december 1997 za 3, 7 %, medtem ko je bila proizvodnja izdelkov za vmesno porabo glede na november manjša za 14, 7%, v primerjavi z decembrom 1997 pa za 6%. (STA)
Tržaška CRT Banca prešla v Unicredito
TRST - Predsednika Unicredita Lucio Rondelli in Fundacije CRTrieste Renzo Piccin sta včeraj podpisala pogodbo o prehodu 30, 6% delniškega deleža Fundacije v Unicredito Italiano. Delež bančnega koncema se je tako zvišal na 58%, kar pomeni, da je prešla zgodovinska tržaška hranilnica v večinsko last Unicredita, manjšinske deleže pa ohranjajo Fundacija (20%), Generali (5, 8%) in drugi zasebniki (15, 6%). Kot je bilo zagotovljeno že ob podpisu pisma o namenih, se je Unicredito obvezal, da bo v okvim nedavno uveljavljene federalne ureditve koncema šCitil in ovrednotil zakoreninjenost tržaške banke na njenem ozemlju.
TEČAJNICE
J EVRO= 1.936,.
.936,27 LIRE
		
28. JANUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	28.01.	27.01.
ameriški dolar	1,1410	1,1529
japonski jen	132,25	131,91
grška drahma	321,60	321,85
danska krona	7,4359	7,4358
švedska krona	8,8650	8,8820
britanski funt	0,69280	0,69680
norveška krona	8,5700	8,5985
češka krona	36,432	36,464
ciprska lira	0,58122	0,58146
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	249,34	250,08
poljski zlot	4,1381	4,1588
slovenski tolar	189,6400	189,7167
švicarski frank	1,6129	1,6082
kanadski dolar.	1,7374	1,7526
avstralski dolar	1,8262	1,8313
novozelanski dolar	2,1365	2,1594
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
26. JANUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
Španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE
NAKUP
EVRO
PRODAJA
ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski florint
1,1546 0,7016 1,6268 7,5792 8,7365 9,0555 1,7736 338,00 136,85 1,9149 193,72 8,0719 45,052 55,35 298,04
1,1366 0,6878 1,5935 7,2932 8,3449 8,6223 1,7082 294,21 128,57 1,7888 188,08 7,3104 36,552 44,028 242,15
. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST

KMEČKA BANKA GORICA
28. JANUAR 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1688	1,1367	1674	1703
britanski funt	0,7074	0,6904	2737	2804
kanadski dolar	1,7702	1,7283	1094	1120
japonski jen	134,6101	131,4499	14,38	14,73
švicarski frank	1,6384	1,5997	1182	1210
norveška krona	8,7196	8,5146	222,06	227,40
švedska krona	8,9620	8,7511	216,05	221,26
grška drahma	326,9953	319,4373	5,92	6,06
danska krona	7,5606	7,3793	256,09	262,39
avstralski dolar	1,8550	1,8128	1044	1068
slovenski tolar	191,71	188,35	10,10	10,28
hrvaška kuna	8,00	7,45	242	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA
EVRO
LIRE
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira
1,95583
6,55957
2,20371
40,3399
13,7603
5,94573
166,386
200,482
0,787564
1936,27
989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555
MILANSKI BORZNI TRG
28. JANUAR 1999			INDEKS MIB 30: +2,07%	
delnica	cena €	var.%	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,068	-1,57	ITALGAS	5,646 -0,52
ALLEANZA	10,843	+0,83	MEDIASET	8,833 -3,86
COMIT	5,462	-1,03	MEDIOBANCA	10,070 +0,50
BCADI ROMA	1,263	-2,39	MEDIOLANUM	6,714 +1,77
FIDEURAM	5,601	+3,14	MONTEDISON	0,906 +0,14
NTESA	4,438 +0,54		OLIVETTI	3,366 +2,59
BENETTON	1,439	-0,75	PARMALAT	1,378 +3,45
COMPART	0,624	-0,14	PIRELU SPA	2,325 -1,89
EDISON	9,718	-2,74	RAS	10,280 +1,32
ENI	5,097	-1,31	ROLO BOA 1473	22,420 +0,08
FIAT	2,691	-1,10	SAIPEM	3,265 -1,68
FINMECCANICA	0,983	+4,53	SAN PAOLO IMI	14,167 -2,77
GENERALI	37,200 +1,08		TIM	5,701 +0,33
HDP	0,600	-2,94	TELECOM ITA	8,231 +0,47
INA	2,100	+0,38	UNICREDIT	4,702 -0,84
m
ljubljanska banka
Podružnica Milano

Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI
Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu
Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%).
Opazovalnica za ptiče na otoku Cone. Spodaj, mednarodna tekmovanja v kajaku na Soči
Pobude za ovrednotenje izjemno lepega rečnega toka s pomočjo finančnih sredstev Interreg 2 Italija-Slovenija
Soča, skupna dediščina dveh držav
Reka, ki izvira v Sloveniji in se izliva pri rtu Sdobba postaja privlačna za “ekološki” turizem
V načrtu, ki ga je zasnovala Pokrajina je tudi vrsta infrastruktumih objektov v obmejnem območju, v Turjaku in na otoku Cone
Med obema Goricama kolesarska steza in pešpot
V naravno bogastvo, ki si ga “delita" Furlanija-Julijska krajina in Slovenija sodi še posebej dragocen biser, ki nikakor ni mogel izostati iz različnih
Načrtovano partnerstvo z občino Nova Gorica, ki ga je zasnovala Pokrajina Gorica (ta sodi v širši okvir programa družbeno-go-spodarskega razvoja, ki ga tvori čezmejni pakt) predvideva tako izvedbo vrste in-fratsruktur turistično-šport-nega značaja v obmejnem pasu med Gorico in Novo Gorico in južneje na italijanskem ozemlju (predvsem v Turjaku in na samem otoku Cone), kakor tudi promocijsko dejavnost za povečanje turističnega obiska vzdolž celotnega toka reke Soče. Posebej zanimiva naj bi bili kolesarska steza in pešpot med Gorico in Novo Gorico (med ulico Degli Scogli v Gorici in Solkanom v Slo-
veniji), privez za kanuje in kajake na desnem bregu reke v takoimenovanem soškem parku v ulici Ponte del Torrione v Gorici in na levem bregu pri nekdanjem mlinu v Solkanu, na slovenski strani. Naslednji poseg turistično-športnega značaja bo izpeljan v Turjaku, kot dopolnilo obstoječi ponudbi na levem bregu, v načrtu pa so tudi nove popolnejše informativne table na otoku Cone. Posebna propagandna kampanija, s pomočjo strani na Internetu in zgibank , pa nag bi prispevala k promociji posameznih zgoraj omenjenih krajev ob otvoritvi čezmejne turistične kolesarske steze in pešpoti.
S tovrstnimi akcijami želi goriška Pokrajina pritegniti več obiskovalcev v omenjene kraje, namerava pa pripraviti posebne turi-stično-okoljevarstvene pakete, ki bi jih ponujale turistične agencije, kar bi imelo ugodne družbenogospodarske posledice za
vse območje skozi katerega teče reka Soča. Zanimivi so tudi zaposlovalni pokazatelji povezani z novimi pobudami: zaposlitev bi dobilo 100 oseb v pripravljalnem obdobju, na-daljnih 200-300 še posebej mladih, tudi part-time, pa v času prehoda na izvedbo
in upravljanje. Kar zadeva časovni rok za izpeljavo načrta vse kaže, da bi jeseni leta 2000 že lahko predali namenu nove infrastrukturne objekte. Glede potrebnih finančnih virov za čezmejne pobude pa goriška Pokrajina računa na kakih 500 milijonov lir.
vensko ozemlje in vstopi na italijansko, prečka Gorico (Go-rizia), teče ob Sovodnjah (Sa-vogna d’ Isonzo), Gradišče ob Soči (Gradišča d’ Isonzo), San Pier d’ Isonzo (gre za kraje katerih ime je, kakor vidimo, tesno povezano s Sočo), priteče do Turjaka (Tu-riacco) in se v lepem rokavu ob rtu Sdobba izlije
vr"™ h?1;8]626 23
izjemno privlač- CJOFSka KOlesa no in slikovito m naravni rezervati
pokrajino tako
Načrtovani privezi za plovila (kajake in kanuje), st aorska kol
oblik čezmejnega sodelovanja v dobrobit italijanski in slovenski skupnosti: gre za reko Sočo (Isonzo v italijanskem jeziku), ki se rodi v dolini Trente v sosednji Republiki, teče mimo Bovca (Plezzoj, prečka Kobarid (Caporetto) in Tolmin (Tolmino), doseže Solkan (Salcano) pri Novi Gorici (Nuo-va Gorizia), kjer zapusti slo-
ob njenem gorskem toku v Sloveniji, kakor v dolinskem v Furlaniji-Julijski krajini kar je omogočilo, da so bile izpeljane že številne zanimine in odmevne turistično-nara-vovarstvene pobude, ki izkoriščajo in valorizirajo to skupno dobrino: gre predvsem za pobude na slovenski strani, za vključitev območja izvira Soče v Triglavski narodni park, za postavitev številnih infrastruktur športnega značaja- privezi za plo-
vila (kajake in kanuje) in kolesarsko stezo za gorska kolesa na zahodnem bregu. Na italijanski strani pa sta bila ustanovljena in urejena deželni naravni rezervat, bolj znan kot Park otoka Cona ob izlivu Soče in park Pev-ma (Piuma), v istoimenskem kraju v svero-zahodnem predmestju Gorice, nedaleč od katerega teče Soča. mmmmmm Zavedajoč se, da na tem področju lahko naredita Furlanija-Julijska krajina in Slovenija veliko več, še posebej če se povežeta, je Pokrajina Gorica z obilo modrosti pripravila načrt za turistično ovrednotenje celotnega toka Soče od izvira pa do izliva, ki je našel svoje mesto med projekti, ki lahko računajo na finančno pomoč iz sklada Interreg 2 Italija-Slovenija.
Priprava keramike. Pobuda iz programa Interreg Italija-Slovenija teži k ovrednotenju čezmejne obrti z internacionalizacijo malih in srednjih podjetij Furlanije-Julijske krajine vzdolž meje
Razvijati čezmejno obrt in pri tem preverjati možnosti za “joint-venture”. Gre torej za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini, vzdolž meje s Slovenijo. To so cilji, ki si jih zastavlja projekt o obrti, ki je vključen v operativni program Interreg 2 Italija-Slovenija. Izpeljala ga bo ESA, Ustanova za razvoj obrti v Furlaniji-Julijski krajini, stala pa bo 400 milijonov lir. Namen raziskave je preverjanje možnosti, ki jih imajo mala in srednja podjetja za povezovanje in sodelovanje s slovenskimi podjetji in/ali za usta-
Raziskava bo morala preveriti možnosti za nove proizvodne in trgovske dejavnosti na slovenskem ozemlju
Krajevna podjetja se tržno odpirajo
Čezmejna obrt, internacionalizacija podjetij vzdolž meje
navijanje novih proizvodnih in trgovskih dejavnosti v Sloveniji. S pomočjo srečanj, seminarjev in informativnih vodičev naj bi razširili vedenje o čezmejnem sodelovanju. V informativnem materialu, ki gaje pripravila Dežela Furlanija-Julijska krajina je navedeno, da projekt izhaja iz ugotovit-
ve, da imajo zainteresirana območja (pokrajine Trst, Videm in Gorica na italijanski strani in vsa Slovenija) take morfološke in gospodarske značilnosti, zaradi katerih jih lahko obravnavamo kot proizvodno homogene. Podjetja so po večini mala in srednja, kar povzroča velike težave pri iskanju novih
tržišč, pri iskanju novih izdelkov, pri uvajanju inovativnih upravnih prijemov, težave pa izvirajo tudi iz pomanjkanja informacij o gospodarskih, pravnih, davčnih značilnostih evropskih trgov, še posebej pa držav, ki bodo v kratkem postale članice Evropske unije.
Vse te težave predstavljajo resno oviro razvojnim možnostim obstoječih proizvodnih dejavnosti, še posebej pa ovirajo nastajanje novih podjetniških pobud. Nekaj
pa je razvidno že sedaj: posegi, ki so potrebni za razvijanje območja, ki bi slonelo na čezmejnem sodelovanju so izven dometa programa Interreg, ker zahtevajo dodatne posege na finančnem, izobraževalnem in poklicnem področju. Vsekakor pa je lahko prvi korak v smeri tovrstnega povezovanja ravno neposredno spoznavanje razvojnih možnosti in s tem povezanih problemov tostran in onstran meje.
Za dodatne informacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst. Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it
Projekti čezmejnega sodelovanja- kako lahko pride do grobe napake ob prehodu iz enega v drug jezik. Seminar v Boznu.
Prevodi, jezikovne “pasti”
“Falsche Freude, false friends, fal-si amici" (lažni prijatelji): vsi jeziki jih poznajo in kažejo na to, kako velike napake se lahko pojavijo ob prehodu iz enega v drug jezik.
Ce ti v Italiji izmaknejo denarnico greš na Kvesturo (Guestura), v Avstriji na Rolizeidirektion, toda v Boznu mora celovški turist poiskati “duaestur”, povsem neznano besedo, ki je ni v nobenem nemškem slovarju. Ce v Trstu iščemo odgovornega na občinskem uradu povprašamo za “direktorja", toda v Innsbrucku moramo poiskati Leitender Beamte, direktor pa je odgovoren le za vodenje orkestra. Pozorni bodite tudi v kavami: “cappuccino" ni kapucin
in “espresso” ni hitri vlak. Italijanski Senat je institucija sicer podobna avstrijskemu Bundesratu, toda za Avstrijce je Senat sodni organ. In kaj reči o “postavkah" (“poste") deželnega proračuna, ki so v netočnem prevodu postale kar Deželni poštni urad? Povečini gre za banalne napake, ki povzročajo le nepotrebne dodatne neprijetnosti v vsakdanjem življenju.
Toda, ko partnerja iz Furlanije in Koroške sodelujeta pri projektu čezmejnega sodelovanja, lahko “lažni prijatelji" povzročijo vrsto resnih neljubih zapletov, saj v sklopu programa Interreg ne gre le za različne jezike, ampak tudi za različne finančne sklade (iz Unije,
vsedržavne in deželne) in različne upravne sisteme. Kako različni so upravni postopki v Venetu, Boznu, na Tirolskem, Salzburškem, Koroški in v Furlaniji-Julijski krajini-gre za partnerje v Interreg Italija-Avstrija- smo se lahko prepričali v preteklih dneh med izpopolnjevalnim seminarjem, ki ga je na pobudo bozenske Pokrajine priredila tamkajšnja Evropeistična akademija. Že leta se ukvarja ravno s proučevanjem različnih oblik povezave med jezikoslovjem, pravom in upravo.
Seminar je bil le prvi v vrsti pobud, ki bodo potekale v deželah italijan-sko-avstrijskega Internega, vanje pa naj bi zajeli tudi območje ob
italijansko-slovenski meji. V načrtu niso le seminarji in slovarji, ampak tudi izpopolnjevalni obiski, jezikovni tečaji, posveti in različne publikacije. Jasno je, da so rezultati tovrstnih pobud koristni tudi v vsakdanjem življenju. Prav zanimiva pa je ugotovitev, da je že ob zadnjem zasedanju tehnične delovne skupine Italija-Avstrija, ko sta se partnerja seznanila s posebnostmi v upravnih postopkih in pravnimi obveznostmi, ki v negativnem in pozitivnem smislu pogojujejo dejavnost različnih Uprav, prišla na dan vrsta napotkov o tem kako se soočiti z metodologijo in vodenjem čezmejnih projektov.
Predhodnica za Mjansko-slovenske joint-venture
Raziskava bo morala še posebej nakazati kakšne so možnosti za ustanovitev “joint-venture" ter navesti možnosti za internacionalizacijo podjetij ter postaviti temelje za skupne projekte v katerih udejaniti sodelovanje.
Studijo bodo izvedli strokovnjaki z bogatimi tovrstnimi izkušnjami.
Potrebno bo tudi osvetliti vse možne probleme tako birokratskega kot pravnega in strokovnega značaja, ki bi se lahko pojavili ob ustanavljanju “joint-venture", ob internacionalizaciji podjetij, pri postavljanju prodajnih mrež, promociji proizvodov ter ustanavljanju novih proizvodnih dejavnosti onstran meje. Gre za zelo občutljivo fazo načrta , saj je določanje in prepoznavanje tovrstnih problemov usodnega
Statve za tkanje preprog. študija bo morala preveriti možnosti za nove joint-venture za ustanovitev prodajnih mreč, promocijo izdelkov ter za odpiranje proizvodnih obratov onstran meje
pomena zlasti za mala podjetja, ki na tem področju niso dovolj pripravljena; tako se lahko izognejo gospodarskim in proizvodnim projektom , ki so težko izvedljivi ali celo povsem neizvedljivi. Osnovni cilj načrta je posredovati podjetjem inštrument s pomočjo katerega spoznati in izkoristiti razvojne možnosti, ki jih ponujata EU in enotni evropski trg ter spodbuditi tvorne čezmejne oblike sodelovanja na področju obrti.
V prihodnje pa naj bi bila to tudi pot za iskanje novih sogovornikov, za ustvarjanje ugodnih pogojev za rojstvo novih obrtnih podjetij in novih delovnih mest, za spodbujanje tehnološke in organizacijske rasti podjetij, za odpiranje novih prodajnih mest in pospešiti komercializacijo obrtnih proizvodov.
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
Fiorentina s težavo
Proti Atalanti le 1:0
Fiorentina - Atalanta 1:0
(1:0)
Strelec: Robbiati v 10. minuti.
FIORENTINA (1-3-4-2): Toldo 6, Padalino 6, Falcone 6, Repka 6.5, Heinrich 6, Ta-rozzi 6, Cois 6.5, Rui Costa 7, Robbiati 7 (Bettarini), Esposi-to 5.5, Batistuta 6.5.Trener: Trapattoni.
ATALANTA (1-3-4-2): Fontana 6.5, Carrera 6, C.Ze-noni 6 (Doni 6), Rustico 5, 5, Siviglia 5 (Zanini), D. Zenoni 6, Gallo, 5.5, Bonacina 5.5, M. Orlando 6.5, Banchelli 5 (1' st Caccia 6), Cossato 5.5.Trener: Mutti.
Sodnik: Bettin (Padova) 5.
FIRENCE - Gol, ki ga je po prostem strelu že v 10. minuti dosegel Robbiati, je precej olajšal delo Fiorentine v prvem polčasu. Trapattonije-vo moštvo je po golu nadzorovala igro, organizirala
CONI
Izvoljen
bo
Petrucci
RIM - Dosedanji predsednik košarkarske zveze Gianni Petrucci bo danes izvoljen za novega predsednika italijanskega olimpijskega odbora CONI. Baje lahko raCuna na podporo najmanj 33 članov državnega sveta od skupnih 41 volil-cev. Njegov protikandidat Mamo Checcoli je včeraj zaman zahteval sklicanje neformalnega sestanka državnega sveta, na katerem naj bi prišlo dokonfrontacije med kandidatoma.
»Bitka« pa se je razvnela okoli podpredsedniških mest. Eden od dveh predsednikovih namestnikov bo skoraj gotovo dosedanji vršilec funkcije predsednika (po odstopu Pescan-teja) Bruno Grandi, drugi pa naj bi bil predsednik zveze kanuistov Francesco Conforti. Žrtev spletk naj bi bil predsednik atletske zveze Gianni Gola. »Moja edina krivda je v tem, da se nisem takoj opredelil za Petruccija. Checcoli pa mi je ponujal podpredsedniško mesto tudi potem, ko sem mu povedal, da ne bom volil zanj,« se )e pritožil Gola.
Checcoli je v pismu vsedržavnemu svetu rotil Petruccija, ^mj umakne svojo kandidaturo, ki bi jo lahko istovetili z nogometom, kar bi v lem trenutku CONI-l*1 in v končni fazi tudi samemu nogome-m lahko le škodila.
nekaj nevarnih nasprotnih napadov, nekaj več težav je imela samo proti koncu polčasa.
V drugem delu je Atalanta igrala še bolj napadalno in bila boljša od toskansega prvoligaša, ki je preživel več težkih trenutkov. Vendar- je bila Atalanta v konici napada preveč neučinkovita. Ker se je prva tekma v Bergamu končala z zmago Atalante s 3:2, je bila tekam do konca negotova.
Zal je že pred tekmo prišlo do običajnih izgredov. Spet so se »izkazali« zloglasni navijači iz Bergama, ki so na ulicah s palicami ustrahovali pešče in poškodovali avtomobile in motoma kolesa ter razsajali vse dokler jih ni pred stadionom Franchi napadla pohcija.
Polfinalna para: Fiorentina - Bologna, Mer - Lazio.
KOŠARKA / SINOČI V Al IN A2 LIGI
Polom Sdaga proti Sonyju Važna zmaga za Lineltex
Goričonom ni šlo prav nič od rok, Timinskas vnovič razočaral Tržačani so se zelo potrudili, pomagal pa jim je tudi Marič
Sdag-Sony 80:55 (23:36)
SDAG: Pecile (0/1), Baza-revič 14 (3/10, 1/3), Tonut 8 (1/1, 1/3), Timinskas 3 (0/5, 0/1), Stazič 11 (2/3, 2/7), Nobile, Mian 12 (3/6, 2/2), Zwikker 2 (1/4), Pol Bodetto 5 (0/1), Bellina.
SONY: Mordente (0/1 da 3), Portaluppi 2 (1/3, 0/2), Montanaro (0/1), VVucherer 16 (5/8, 0/2), Michelori 6 (3/3), Booker 22 (5/10, 4/6), Baldi 4 (2/2), Cazzaniga 2 (1/1), Johnson 26 (10/14), Monti 2 (1/1).
Sodnika: Pallonetto iz Neaplja in Grossi iz Rima
Prosti meti: S dag 17:29; Sony 12:14. Skok: S dag 30, Sony 31. Tri točke: Sdag 6:16, Sony 4:11.
GORICA - Polom je napovedal že začetek -14:0 za goste. Goričanom ni šlo prav nič od rok, grešiti so tudi mete izpod koša. Niti za trenu-
tek niso zaigrali sproščeno, tako da so Milančani stalčno večali prednost, čeprav razen dveh dobrih tujcev niso pokazali ničesar. Nizozemce Zvvikker je igral malo (Zorzi je dejal, da je bil za milanske centre prepočasen), s slabim odstotkom je metal tudi Ba-zarevič, Timinskasa pa lahko pred oslovitvijo reši samo dejstvo, da klub zaradi pomanjkanja denarja na tržišču ni zmožno najti ustreznejše nadomestitve.
Ostala izida: Pompea Rim - Miiller Verona 75:71, Polti -Zucchetti 82:66. Vrstni red: Varese 34, Kinder 32, Team-system 30, Benetton 28, Pompea 26, Sony 18, Pepsi 16, Polti, Ducato, Termal in Muller 14, Zucchetti 12, Sdag 8, Mabo 6.
A2LIGA
Lineltex - Bini 56:54 (27:28)
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Francozinja Mauresmo izločila Davenportovo
Hingisova prekinila serijo 34 zmag Seleševe
MELBOURNE - Amebe Mauresmo in Martina Hingis sta finalistki letošnjega odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu -nagradni sklad je 7, 45 milijona ameriških dolarjev. V finalu je tudi "leteči" Šved Thomas Enqvist.
V Franciji v teniškem svetu ne pogledujejo več le za vitko Mary Pierce, ampak vse bolj v oči bode tudi mlada Amebe Mauresmo, ki je tokrat s 4:6, 7:5, 7:5 premagala prvo damo svetovnega tenisa Američanko Lindsay Davenport. Ce je Američanka po prvem nizu (6:4) mislila, da ima vse niti igre v svojih rokah, potem se je gotovo zmotila. Francozinja se je dvakrat vrnila in drugi ter tretji niz dobba s 7:5.
»Na odprtem prvenstvu Francije sem leta 1983 videla zmagati Vannicka Noaha in takrat sem pomislila, da bi to rada tudi jaz.
Tokrat pač ničesar nisem mogla izgubiti in na koncu se mi je izplačalo,« se je veselila Francozina, Daven-portova pa je o svoji nasprotnici povedala: »Je zelo močna in nadarjena punca.
Zdi se mi tudi, da je psihično zelo stabilna. Včasih se mi je že zdelo, da sem igrala s fantom. Udarjala je namreč tako močno, poleg tega pa ima tako močna ramena...«
Bolečino je občutila verjetno tudi naturalizirana Američanka Monica Seleš, ki je na odprtem prvenstvu Avstralije po 34 zmagah proti Hingisovi (6:2, 6:4)
izgubila prvič v karieri.
»Martina je začela odlično, jaz pa sem na drugi strani udarjala premalo močno.
Danes je bila boljša. Seveda sem zelo razočarana, da je moja zmagovalna serija končana,« je povedala Se-leševa, Švicarka pa je na
Amelie Mauresmo, presenečenje Melbourna
LINELTEX: Laezza 8 (-prosti meti, 4:4 za dve točki, 0:1 za tri točke), Alibegovič 14 (4:7, 5:8, 0:2), Bullara (-, 0:2, 0:2), VVilliams 9 (-, 0:2, 3:4), Ansaloni 10 (3:4, 2:4, 1:3), Miccoli n.v., Vianini 7 (1:2, 3:6, -), Semprini 8 (2:2, 3:5, 0:1), Ogrisek n.v., Spiga-gba (-, 0:1, -).
BINI: Parente (-, -, 0:1), Marič 7 (-, 2:4,1:7), Sperduto 3 (1:2,1:1, 0:2), Bertocci n.v., Thomas 12 (-, 6:9, -), Mon-zecchi 9 (-, 0:2, 3:5), Conti n.v., Santarossa 15 (-, 3:5, 3:4), Podesta 6 (-, 3:4, -), Gi-gena2 (2:2, -, -)..
Sodnika: Taurino iz Vi-gnole in Sabetta iz Termobja
Delni izidi: 13:9 (5), 15:14 (10), 21:23 (15), 39:32 (25), 46:44 (30), 48:52 (35)
TRST - Lineltex se je vendarle oddolžil za slabo igro zadnjih treh nastopov in še posebno za katastrofo v Pesa-m, s tesno a zasluženo zmago. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, ekipi pa sta se večkrat izmenjali v vodstvu. Tokrat so biti Tržačani v zadnjih minutah vendar le bolj prisebni, nadoknadbi 6 točk zaostanka in tudi preprečili nasprotniku, da bi prišel do zadnjega meta.
S to zmago ni Pancottova ekipa še rešila problemov, ki jih ima dejansko že od začetka prvenstva: velika nihanja v igri, nepazljivosti v obrambi, slaba igra nekaterih posameznikov, od katerih bi bilo pričakovati kaj več (Bullara, Vianini). Vendar pa so tokrat dali vse od sebe v obrambi, prestregli več žog in skušali s preudarno igro v napadu najti čim-boljše mete.
Tržaški navijači so pred tekmo športno pozdravili z dolgim aplavzom priljubljena tujca Mariča in Thomasa. Bivša ljubljenca tržaške publike sta odigrala dobro, .a ne izredno tekmo. Marič je dober nastop pokvaril v zaključnih minutah, ko je zagrešil nekaj napak, ki so odločilno pripomogle k zmagi Lineltexa. -
V nedeljo proti Montecati-niju bo tržaški Lineltex lahko računal tudi na doprinos 23-letnega srbskega play makerja z grškim potnim h-stom Srdjana Jovanoviča.
drugi strani že razmišljala o mestu na lestvici WTA: "Razmišljam o mestu na lestvici. Sem že prva? " Na to bo Švicarka morala še malo počakati, saj bo Davenpor-tova številka ena še nekaj časa, tudi po polfinalnem porazu.
S serijo zmag nadaljuje Šved Thomas Enqvist. S 6:3, 7:5 in 6:1 je namreč premagal Nicolasa Lapent-tija in letos osvojil že 14. zmago. »Zelo sem vesel, da bom lahko igral v finalu turnirja za Grand Siam,« pravi Enqvist, Lapentti pa je bil kljub porazu dobre volje: »Počutim se odlično. To leto sem torej začel uspešno in iz Avstralije odhajam popolnoma drug človek« Šved se bo v finalu srečal z zmagovalcem dvoboja med Nemcem Tommyjem Haasom in Rusom Jevgemjem Kafelniko-
Danes igra za vas Totocalcio
Jaš
Gregori
Bari - Lazio	2
Cagliari-Juventus	X 2
Fiorentina - Vicenza	1
Milan-Salernitana	I
Parma-Venezia	1 X
Perugia - Sampdoria	1 X 2
Piacenza - Inter	X 2
Roma - Empoli	1
Udinese - Bologna	1 X 2
Genoa - Atalanta	1
Pescara-Verona	X 2
Rimini-Viterbese	1 -
Catania - Benevento	X
Jaš Gregori (letnik 1981) se je začel ukvarjati z nogometom že pri šestih letih kot mlajši ciciban pri Zarji. Nato je igral eno sezono z Borovimi cicibani, 2 leti z Zarjinimi začetniki, v prvenstvu najmlajših je nastopil z Borom in z Gajo, v narašCajniški ligi pa z Zarjo in s Primorjem. Sedaj igra kot mladinec z Zarjo/Gajo in letos je opravil tudi krstni nastop s članskim moštvom. Za srednjo šolo je igral tudi rokomet in odbojko. Prejšnji teden je Mitja Stefančič pravilno napovedal 8 rezultatov.
Dosedanji član milanskega Sonyja (prej je igral za solunski Aris, še prej pa debitiral pri beograjski Crveni zvezdi) že nekaj dni trenira v Trstu, pogodbo pa je podpisal šele včeraj.
Ostali sinočnji izidi: Po-
polare Ragusa - Scavolini 88:86, Snai Montecatini - R. Calabria 102:83, Fila Biella -Sassari 100:97, Montana Forli - Žara Fabriano 75:62, Roseto - Select Avellino 89:78, Sicc Jesi - Serapide Pozzuoli 85:70.
Vrstni red: Snai Montecatini 30, Scavolini Pesaro in BiniViaggi Livorno 26, Reg-gio Calabria in Lineltex Trst 22, Cordivari Roseto in Sicc Jesi 20, Monata Forli in Po-polare Ragusa 18, Fila Biella 16, Serapide Pozzuolio 14, Žara Fabriani in Select Avel-tino 12, Banco Sardegan Sassari 10.
KOŠARKA
Varese
prvi
pokalni
finalist
Roosters Varese - Team-System Bologna 74:73 (38:42)
VARESE: Pozzecco 12 (2/3, 1/4), Mršič 12 (3/5, 1/3), Vescovi 3 (0/1, l/l), De Pol 14 (2/5, 2/2), Galan-da 10 (2/2,1/1), Meneghin 8 (2/6,1/5), Zanus Fortes 7 (3/3), Santiago 8 (3/7), Bianchi.
TEAMSVSTEM: Mu-laomerovič (0/1 za tri), Jerič 4 (2/3), Fučka 16 (4/9), Damiao, Del Negro 8 (3/8, 0/1), Myers 28 (4/4, 4/8), Karnišovas 13 (2/2, 3/6), Chiacig 4 (l/l), Betts, Pi-lutti.
PM: Varese 19/27, TeamSystem 20/26. PON: Betts (44-40), Galanda (65-62), Karnišovas (71-69). Tri točke: Varese 7/16, Team-System 7/16. Skok: Varese 21, TeamSystem 27.
Danes: Kinder Bologna -Benetton
NOVICE
Končane igre Alpe Jadran Neodgovorni strel mladega slovenskega biatlonca
CAVALESE (TRENTO) - V tem kraju so se včeraj končale 9. zimske igre Alpe Jadran, ki se jih je udeležilo blizu 700 športnikov in športnic do 17 let iz sedmih držav. Na zaključni slovesnosti je deželni odbornik za šport Hansjoeig Gruber izročil zastavo iger predstavnikom FJK, ki bodo prihodnje leto v Gorici prirediti poletne igre AJ. Zadnji dan so podelili medalje v hokeju in namiznem tenisu. Slovenija je z 19 odličji (5 zlatih, 7 srebrnih, 7 bronastih) končala na drugem mestu med dobitniki medalj, v slabo luč pa je njen nastop postavil mladi član biatlonskega moštva, ki so ga ustavili orožniki., ker je »za trening« s tekmovalno zračno puško s hotelske terase streljal na mačko in jo prikrajšal za oko. Slovenska odprava je poravnala stroške za poseg pri živinozdravniku, upati je, da bo primemo ukrepala tudi proti mladeniču, ki očitno ni razumel bistveno sporočilo športa, s katerim se ukvarja.
Juventussi: nagradi Pressichu in Boerijevi
Štirinajstletni tržaški jadralec Mattia Pressich in sedemnajstletna videmska kanuistka Margherita Boe-ri sta zmagovalca letošnje nagrade Juventussi, ki jo deželno združenje italijanskih športnih novinarjev vsako leto podeljuje mladim športnikom iz FJK. Pressich, član sesljanskega društva Pietas Juha, je minulo leto osvojil naslov svetovnega in državnega prvaka v razredu optimist, Boerijeva pa je na SP v kanuju osvojila ekipno srebro in bron v individualni preizkušnji. Štipendiji za hkratne športne in šolske uspehe, ki jo podeljuje Fundacija Marco Lu-chetta, bosta prejela videmski kolesar Nicola Fran-ceschini in tržaški strelec Alessio Scheri. Med starostniki bo nagrajen Tržačan Fulvio Dessenibus, ki je v športu aktiven že 50 let, najprej kot košarkar, nato pa kot funkcionar plavalne zveze. Podelitev bo v ponedeljek, 8. februarja.
Romano zavrnil bajno ponudbo
RIO DE JANEIRO - Brazilski nogometaš Romario je zavrnil ponudbo nekega kluba iz Savdske Arabije, ki mu je za 70 dni nastopanja ponudil dva milijona dolarjev (3 milijarde 200 milijonov lir). »Pomišljal nisem niti trenutek. V Flamengu se počutim dobro, če bi se preselil v Savdsko Arabijo pa bi name vsi pozabili«, je dejal 33-letni napadalec, ki še upa, da ga bo selektor kariok Wanderley Lrocemburgo poklical v reprezentanco.
Obvestila
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 1. in v sredo, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V ponedeljek, 1. febraarja ob 18.00, »Eno uro z ... Ulrichom Diinnebachom«.
Gledališče Rossetti
Danes,29. in jutri, 30. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče -
Diana Orsi podalo delo Peppina De Filippa »Don Raffaele il trombone cupido scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando.
V torek, 2. ob 20.30 in v sredo, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Famiglia delle Or-tiche, podalo delo »La solitudine nei campi di co-tone«. Režija Cherif.
Od 5. do 14. februarja bo na sporedu delo »Le fal-se confidenze«, ki ga bo podalo gledališče iz Genove. Režija Marco Sciaccaluga. Predstave: 5. in
6. feb. ob 20.30, 7. feb. ob 16.00, 9., 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od danes, 29. januarja do 7. februarja, George Bernard Shaw »La professione della signora War-ren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes, 29. in jutri, 30. januarja ob 20.30, 31. januarja ob 16.30, 2. februarja ob 16.30, 3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo jutri, 30. ob
20.30	in v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 ter ponovitvi v soboto, 6. in v nedelno, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 10. februarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali »Ma vie en rose« Alaina Berlinerja.
DOLINA
Dvorana KD »Valentin Vodnik«
Jutri, 30. januarja ob 20.30 gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
GORICA
Kulturni center »L. Bratuž«
V	ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 (red A) in v torek, 2. februarja, ob 20.30 (red B) gostuje SSG s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 29., 30. in 31. januarja bo Piccolo Teatro di Milano podalo delo »La grande magia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler.
11., 12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tos-se, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte.
Gledališče delle Mostre
Danes, 29. in 30. januarja bo Stalno gledališče iz Parme podalo delo »Aliče oltre lo specchio«. Režiser Giorgio Gallione.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
V	sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Compagnia Pic-ciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessu-no«. Režija Maria Pia Pagliarecci.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	petek, 5. februarja ob 17. uri »Mali strah bav -bav« v izvedbi Mladinskega gledališča A’PART Sežana.
V	torek, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Kolijada »Mur-lin Murlo«.
KOPER
Srednja šola »A. Ukmarja«
V	četrtek, 4. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 31. januarja ob 18.00 in 20.30, akcijska drama »Snake Eyes«. Režija Brian De Palma.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 5. februarja ob 20. uri.
Danes, 29. januarja ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer. Reprize: 4., 6., 12. in 13. februarja vedno ob 20.00.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
3. in 5. februarja ob 19.30 William Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
Danes, 29. in 30. januarja, 1. in 4. februarja ob
19.30	Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
2. februarja ob 19.30, Curth Flatow »Mož, ki si ne upa«.
V	soboto, 6. februarja ob 19.30 Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
Sežana bo počastila spomin sociologa Danila Dolcija
Ljudska univerza iz Sežane in tamkajšnji Kulturni center »Srečka Kosovela prirejata danes ob 18. uri v veliki dvorani Občine Sežana (Partizanska 4) kulturni veCer, ki bo posvečen spominu velikega italijanskega sociologa, književnika, publicista in družbenega delavca Danila Dolcija, ki je bil po materi slovenskega rodu in se je rodil v Sežani leta 1924 in umrl pred letom dni v Palermu. Njegov lik bodo na današnjem srečanju osvetlili akademik, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec, zamejski pesnik Marko Kravos, pesnik Aleksander Peršolja in publicistka in prevajalka Jolka Milič.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	nedeljo, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa.
Dvorana Tripcovich
V	petek, 5. ob 20.30 in v soboto, 6. februarja ob 17.00, Gioachino Rossini »II signor Bruschino«.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 1. februarja ob 20.30 nastop A. Spec-chi - »Accademici della Fondazione A. Toscanini« - B. VVohlfarth.
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v
ponedeljek, 8. februarja ob 20.30 nastopil Andrea Lucchesini.
Športna palača (Čarbola)
Danes, 29. januarja dobrodelni koncert, ki ga bo imel Luca Carboni ob 5. obletnici smrti Marka Lucchetta, Saša Ote, Darija D’Angela, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi.
Gledališče »Silvio Pellico«
V	torek, 2. februarja ob 20.30 muzikal, ki ga bodo izvajali dijaki zavoda združenega sveta.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilf-sverein, Ul. Coroneo 15, Cetri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan - sopran, Marko OzbiC - klavir.
GORICA Kulturni dom
Jutri, 30. januarja ob 21.00 muzikal, ki ga bodo izvajali dijaki zavoda združenega sveta.
_____________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Vrabčeva dvorana GŠ Sežana
V	soboto, 6. februarja ob 19. uri, VeCer slovenske glasbe, nastopajo uCenci in komorne skupine GS Sežana in Baročni kvartet iz Ljubljane s solistko sopranistko Marto Močnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 30. januarja ob 20.30 koncert zabavne glasbe v izvedbi Big band RTV Slovenija, solistka Anika Horvat.
IZOLA
Dvorano glasbene šole (palača Besenghi)
V	torek, 2. februarja ob 19.30 bo koncert tria Luwigana. Darko Brlek - klarinet, Igor Škerjanec -violončelo in Vladimir Mlinaric - klavir.
NOVA GORICA Kulturni dom
V ponedeljek, 1. februarja nastop komornega orkestra »Ferenc Liszt« iz Budimpešte.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 29. januarja ob 20. uri Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Lior Shambadal, solist Anton So-rokow, violina.
______________KOROŠKA___________________
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 29. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera -G. Verdi).
Jutri, 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Art Gallery (UL s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Art Gallery (Ul. Locchil9/A): danes, 29. januarja ob 18.30, otvoritev osebne razstave Annamarie Ducaton.
OPČINE
V	Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu
bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha. Otvoritev bo jutri, 29. januarja ob 18.30.
BORŠT
V	Srenjski hiši bo v petek, 5, februarja ob 20.30. otvoritev razstave »Borštanska narodna noša«. Urpik ogledov: v soboto, 6. feb. od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. feb. od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. feb. od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Umik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: razstavlja Zora Koren Skerk.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: v Četrtek 4. februarja ob 18. uri otvoritev pregledne razstave grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
NOVA GORICA
Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Umik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod
zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. Več-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
IT Slovenija 1 $T Slovenija 2
S
RAI 1
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Dingus, quello sporco individuo (vestern, ZDA ’70, i. Frank Sinatra, G. Kennedy) Dnevnik
Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: 11 tocco di un ange-lo (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi in nan. Zorro
Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Kronika v živo: Vita in diretta (vodi Michele Cu-cuzza), vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 mimu Loto ob 8-ih
Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: II mago (dram., It. '93, i. A. Quinn)
RAI 3
	Danes v parlamentu	
	Aktualna odd.: Prima -	iEM»l
	Predvsem kronika	ItTnj
	Dnevnik	
	Variete: In bocca al lupo!	iHPii
		
	(vodi Carlo Conti)	
	Vremenska napoved	
	Dnevnik	
	Aktualna odd.: Il fatto	
	Kviz: La Zingara	
	Dokumenti: Potovanje v	
	naravo, znanost in tehno-	
	logijo - SuperKvark (vo-	
	di Piero Angela)	
	Dnevnik	
	Film: Isotta (kom., It. ’96, r. M. Fiume, N. Magalot-ti, T. Saponangelo)	
	Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme	
	Aktualno: Il grillo	
		
		
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Kinematografija, 9.00 Zgodovina smo mi, 10.00 Mondo 3 J Film: Risale ali’ italiana (kom., It. ’64)
KO Dnevnik in šport 3 Aktualno: Telesogni, 13.00 Umetnost, itd. Deželne vesti, dnevnik
Pravljice in risanke Športno popoldne: snovvboard, košarka Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo)
Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman TV film: Analisi di un assassino - Profile for murder (thriller, ZDA '96, i. L. Henriksen) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Islam, 0.00 Media/Mente Dnevnik, pregled tiska
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Peste e corna 5 Dnevnik Sij Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Tormento d’ amore (dram., It.-Sp. '58, i. M. Thore, M. Serato)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik Nan.: Colombo Nan.: Amico mio (i. M. Dapporto, K. Bohm)
Film: A proposito della notte scorsa (kom., ZDA '86, i. R. Lowe, D. Moore) Pregled tiska Film: Magic (ZDA 78)
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Normo Felice Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: La časa di Jane (dram., ZDA '93, i. James VVoods, Anne Archer) Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-'zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Marco Clumbro)
Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti)
Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Tele-visioni
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Dodiči lo chiamano papa (kom., ZDA '50, i. Clifton Webb, M. Loy) Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod streho Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills (i. Jasen Priestley)
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata (i. Fran Drescher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film:	Accerchiato -
Novvhere to Run (pust., ZDA '92, i. J.-Claude Van Damme, Rosanha Arquet-te, Joss Ackland)
Film: Strange Days (fant, ZDA '95, i. Ralph Fien-nes, Angela Bassett) Odprti studio, 1.45 Šport Film: Qualcuno dietro la porta (krim., Fr. 70)
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Informativna oddaja Gledališče v Gorici Kotiček za zdravje Zoom umetnost Glasba: Musichiamo Zoom umetnost Film

MONTECARLO
19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Agencija Rockford, 13.05 Ellery Queen Film: Massacro a Phan-tom Flill (vestern, ’86) Variete: Tappeto volante Film: 007 zona pericolo (pust., VB '67, i. T. Dalton, Miryam D Abo) Šport: Mondocalcio Film: L’ ultimo Ireno della notte (dram., It 75)
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor:
Glejte, kako rastejo: Netopir, 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže Oddaja za otroke Oddaja o izobraževanju Znanstveni razgledi TV drama: Strahovi (Norveška, H. Ibsen, 2. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Pomagajmo si Po domače Ne/Znani oder Slovenci po svetu Po Sloveniji Rdeči grafit (2. odd.) Dokumentarna nan.: Mačke in psi (Nizozemska, 3. del)
Obzornik, vreme, šport Dok. serija: Izzivi prihodnosti (ZDA)
Razpoke v času: Slovenski miti in legende -Zvon želja Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Nan.: Seinfeld - Predlog (ZDA, 3.)
Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Izraelski komorni orkester
Dok.: Izzivi priiihodnosti (19. del, pon.)
Razpoke v času: Slovenski miti in legende -Zvon želja (pon.)
TV PRIMORKA
116.50 Videostrani ^ Hermes - ATV Signal Kviz: Crkarija Kako biti zdrav? In zmagovati - Rudi Klarič Vi sprašujete...
Dedek pripoveduje Videostrani Dnevnik, vreme Misel dneva Šahovski turnir Gostišče Kamp Bovec Pogovor z...: A. Juri V znamenju vodnarja Dnevnik TV Primorka
Vremenska panorama Tedenski izbor. Nanizanka: Lukas (Nem., 10.) Nanizanka: So leta minila (VB. zadnja ep.)
Film: Key VVest (ZDA)
SP v smučarskih skokih TV prodaja Tenis: Grand Siam Evropski kulturni magazin: Aliča
Dokumentarna serija: Spoznavajmo - Spoznavajmo letenje (ZDA, 4. del)
Nadaljevanka: Črni in beli - Če Ali vidi Mangeja, ga bo sesul (Švedska, 4. del)
Nan.: Davis, ravnatelj (ZDA, 10. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring z Nikolajem Dokumentarna serija: Moški in ženske (VB, 4.) Film: Temno srce (VB 1996, r. Michael VVinter-bottom, i. Christopher Eccleston, Kate VVinslet) Nan.:	Nash Bridges
(ZDA, 12. epizoda) Nanizanka: Poročila (Kanada, 3. ep.)
EP v umetnostnem drsanju: Plesni pari
Koper
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja EP v umetnostnem drsanju
Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi)
EP v umetnostnem drsanju
Vsedanes - TV dnevnik Tenis: Mednarodno prvenstvo Avstralije Folkest ’98 Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19,00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Radio, kamera, ekran; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (prip. M. Sardoč); 9.45 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 mladinska VS Vox; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo Po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
n .30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8-30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,17.30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska Poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo /VMS; 10.00 Intervju; 11.00 ^a in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Dai- Povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
\Zelja
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla singie; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla singie; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla singie; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.05 Country glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov; 19.30 Nokturno; 20.00 Koncert, vmes Razkošje v zelenem; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18,10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ulčdei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
A.. SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.41 najnižje -13 cm, ob 7.33 najvišje 46 cm, ob 14.28 najnižje -61 cm, ob 21.06 najvišje 34 cm.
Jutri: ob 2.28 najnižje -17 cm, ob 8.14 najvišje 48 cm, ob 15.03 najnižje -65 cm, ob 21.41 najvišje 39 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............1
1000 m.............-3
1500 m.............-8
°C
2000 m............-12
2500 m ...........-15
2864 m............-18
.".N p o .
S^RNOMEU
V soboto se bo pooblačilo, le na Primorskem bo še deloma jasno. V nedeljo bo pretežno oblačno, v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo snežilo. Mrzlo bo, pihal bo severni veter na Primorskem pa močna burja.
		
ni		umi-
Jeruzalemski časnik trdi, da Izrael hrani virus koz
JERUZALEM - Izraelsko ministrstvo za zdravstvo hrani v laboratoriju virus Cmih koz, s Čimer krši mednarodne konvencije, piše v včerajšnji izdaji Časnik Jediot Aharonot. Na izraelskem ministrstvu za zdravstvo so pisanje Časnika že zanikali, češ da ne delajo poskusov z virusom Cmih koz.
Sporni laboratorij naj bi po pisanju Časopisa stal v industrijskem središču velikega izraelskega mesta in bil brez ustreznih varnostnih ukrepov odprt za javnost, kar je zelo nevarno. Kot dodaja časnik, lahko virus Cmih koz hranijo le ZDA in Rusija, pa tudi ti državi je Svetovna zdravstvena organizacija lani prosila, naj ga uničita, da bi ga za vedno izkoreninili. Smrtonosne epidemije Cmih koz so v preteklosti terjale vec deset milijonov življenj, vendar pa je Svetovna zdravstvena organizacija konec 70-ih let razglasila, da so jih izkoreninili in da preventivno cepljenje ni vec potrebno. (STA/AFP)
V Rusiji bodo oprostili
94.000 zapornikov
MOSKVA - Ruska vlada bo parlamentu predlagala oprostitev 94.000 zapornikov, z ukrepom pa želi vlada izboljšati razmere v prenapolnjenih zaporih, v katerih prestaja kazen veC kot milijon zapornikov.
Razmere v ruskih zaporih so izredno slabe, saj vlada zaradi finančne krize za oskrbo zapornikov dnevno namenja komaj 67 kopejk ali preračunano približno štirideset lir. Po uradnih podatkih je v letu 1997 zaradi lakote in bolezni za rešetkami umrlo približno
10.000	zapornikov, trenutno pa v zaporih živi približno
100.000	oseb, okuženih s tuberkulozo. Amnestija naj bi zajela predvsem nekdanje frontne vojake, ženske, mladoletne, nosečnice, moške nad 60 let in ženske nad 50 let, invalide in bolnike s tuberkulozo. Se naprej pa naj bi za rešetkami ostali storilci težkih kaznivih dejanj in dezerterji. Kot je povedal pravosodni minister Krešeni-nikov, naj bi vlada zakon v parlament poslala še ta teden. (STA/dpa)
Uf, kakšen dolgčas!
Ko bi vsaj prišla mimo kaka volkulja
Kanadski volk v berlinskem živalskem vrtu dolgočasno zeha in premišljuje, kako bi popestril vsakdanjo puščobo
V Moskvi zasegli dve toni živega srebra
MOSKVA - Ruska tajna služba je vCeraj v neki garaži v Moskvi zasegla skoraj dve toni živega srebra, je sporočil dnevnik Sevodnja. Ta kobcina živega srebra, ki velja za zelo strupeno snov, napade namreC živčni sistem in dihalne poti, bi zadostovala za zastrupitev polovice Moskve, so časniku potrdili mnogi izvedenci. Živo srebro je bilo po navedbah pobcije shranjeno v sodih, ki so že zaCeb rjaveb. (STA/AKP)
Eksplozija v središču Cape Tovvna
CAPE TOWN - Pred pobcij-sko postajo v središču južnoafriškega mesta Cape Towri je včeraj dopoldne odjeknila bombna eksplozija, v kateri je bilo po poh-cijskih podatkih ranjenih pet ljudi. To je že druga eksplozija letos v tem mestu na jugozahodnem robu afriške celine, v katerem so bombne eksplozije v revnih Četrtih sicer precej pogoste. Policija za večino eksplozij krivi islamske militantne skupine. (STA/AP)
Močan potres v Beringovem morju
STRASBOURG - V Beringovem morju v bhžini Aljaske so po podatkih francoskega geofizikalnega inštituta v Strasbourgu danes zjutraj ob 9.09 uri zaznali potres z moCjo 6, 4 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres ni povzročil gmotne škode ali zahteval Človeških žrtev. (STA/dpa)
Stroške za obrambo diktatorja bodo zbrali z »generalovim« vinom
SANTIAGO - V sredo je na Čilski trg prišlo novo vino kabernet sauvignon, ki ga prodajajo pod imenom Capitan General (na sliki AP) . Ime je izbrano nalašč, saj označuje Cin, ki ga je nosil bivši Čilski diktator Augusto Pinochet. Vino prodaja desničarska organizacija Korporacija prijateljev domovine, ki je v Pinochetovem boju s sodstvom odločno
na diktatorjevi strani. Izkupiček od prodaje - steklenica tega vina stane 22 dolarjev - bo šel v sklad za kritje stroškov za obrambo Augusta Pinocheta. Doslej so ti že presegli milijon dolarjev. Nekdanji diktator Pinochet je že dolgo prisilni »gost« v Angliji, kjer Čaka na odločitev o morebitni ekstradiciji Španiji, ki Pinocheta obtožuje zločinov proti Človeštvu.