Posamezna Številka 6 vinarjev.
ŠieV. 297. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjUDIjaDl, V M 27. Ma 1912.
Leto XL.
» veijapo pošti: s	mm iflk mm mm mmam mm mm mamam	-ssinserati:—.
^ ¥ flllrMPP »S^T:
:£3E±5:£ ^ 1 1111 k M BB H
T L|nbl|anl u lom:	B | I I U H I W Hf H	Poslan.ij.reU nottce:
ijst.^ kJlAO ¥ Li 11 LiLi
»Mr,,i pni««« 1-70 •^F	W	A M Mi	j^srssss
Bar Urodmlitro jo t Kopitarjevi 1U0I iter. 6/m. Rokopisi n bo vračajo; aotranklraaa pisma ss so ma sprejemalo. — Uredniškega tolofou itev. 71 =
Političen list za slovenski narod.
Upravalitro ]e * Kopitarjevi nllol štor. 6. Tto Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske
bran. račnn it 28.511.
itno
Upravnlikega teleiona It. 188.
niki, general, župan, usmiljene sestre, sa-marijanke in mnogo meščanov. A naj-ganljivejši je bil prizor, ko so se prišli poslovit od svojega dobrotnika vsi vojaki-invalidi, ki so že toliko okrevali, da so mogli hoditi ob bergljah, ali pa naslanjajoči se na tovariše, nosili v obvezanih rokah šopke ter jih izročali odhajajočemu zdravniku, bratu Čehu, v skromno znamenje velike hvaležnosti. To je ganilo vse navzoče, a zdravnik se je razsolzil in ves ganjen rekel: »Te cvetlice bom ohranil za vse čase kot spomin na svoje prebivanje med brati Bulgari.« Mestni župan mu je podaril raznih originalnih bulgarskih proizvodov v spomin, drugi so mu podarili slike plevenskih znamenitosti itd.
Po tej oddaljitvi od glavnega predmeta vrnem se zopet k poročilu o delovanju narodnega sobranja. Finančni minister je vložil predlog, da se glasuje za kredit 6 milijonov levov za četrtletne potrebe Makedonije, in to samo za administrativno, finančno in telegrafsko-poštno osobje. Ta proračun je oddeljen od občnega državnega proračuna.
Bulgarska narodna banka je preskrbela v novem proračunu za novoosvobo-jene dežele svoje podružnice v 28 mestih. Te bodo izvrševale vse bančne operacije, posebno bodo skrbele za kredit trgovcem, in dajale pomoč onim, ki hočejo staviti poslopja, kakršnih je v teh zapuščenih krajih prav treba. Glavne podružnice bodo: v Odrinu, , Solunu, Dede-Agaču, Kanali, Bitolju, Seresu, Štipu in Skoplju; a manjše podružnice (agenture) po vseh drugih mestih.
Finančno ministrstvo je ukazalo, da se uredi novo carinsko ustrojstvo po Makedoniji in po Odrinskem.
Prosvetno ministrstvo za zdaj ne bo odpiralo tam novih učnih zavodov, Ostale bodo dosedanje gimnazije in učiteljske pripravnice, kakor so bile poprej pod upravo bulgarskega eksarha v Carigradu; samo da bodo zanaprej pod oblastjo ministra prosvete v Sofiji.
Za zdaj bo še primanjkovalo učnih moči, a prihodnje šolsko leto se bo odprlo več srednjih in strokovnih šol.
Poslani so tje tudi organizatorji za ljudsko šolstvo, rojeni Makedonci, ki so služili kot učitelji, ravnatelji in nadzorniki več let v Bulgariji. Torej poznajo potrebe v svoji sedaj osvobojeni domovini, a so tudi znani v svoji stroki kot izborni pedagogi; med prvimi sta šla tje vseučiliščni profesor Miletič in knjižničar Argirov.
Tako se počenja upravno in kulturno delo v Makedoniji v vsaki stroki z vso
energijo, in ne bo minulo niti deset let, ko bo Evropa — kulturna, obrtna in trgovska — občutila, da bije v Makedoniji in Odrinskem žila novega i ntenzivnega življenja, katero se bo razvijalo na korist osvobojenih, na radost vseh njihovih slovanskih bratov in na ponos vsega civilizovanega sveta.
Trgovske zveze evropejskih industri-alnih držav z bližnjim iztokom bodo povečane in razširjene. Svodobna in dobro urejena Makedonija, s premožnim prebivalstvom, z večjimi duševnimi in gmotnimi potrebami, bo v korist ne samo Bulgarom in drugim balkanskim sosedom, ampak tudi celi kulturni Evropi.
Tega so si popolnoma svesti predsta-vitelji bulgarskega naroda v sobranju, katero bo sigurno nadaljevalo v februarski sesiji svoje zakonodajno delo za preporod in uspešno razvitje z orožjem osvobojene in z bratsko krvjo napojene lepe — širje domovine.
Svetovni dooodKL
MIROVNA POGAJANJA. — MIR GOTOV? — PRIPRAVE PRI ČATALDŽI. VPRAŠANJE ODRINA.
Carigrad, 26. decembra. General Sa-vov je došel inkognito kot bankir Kalčev v Carigrad, kjer se je dolgo časa posvetoval z velikim vezirjem o bodoči turško-bulgarski meji in o drugih vprašanjih, o katerih se je baje dosegel sporazum. Sodi se, da je mir zagotovljen.
Carigrad, 26. decembra. Ministrski svet je sestavil protipredloge, ki jih imajo turški delegati v Londonu staviti delegatom balkanske zveze v soboto.
Carigrad, 25. decembra. Vsi častniki čataldške armade, ki so bili na dopustu, so poklicani nazaj in se morajo v 24 urah zglasiti vsak pri svojem polku.
Sofija, 26. decembra Nasproti cari-grajskim poročilom o Odrinu, ki ga Turki zase zahtevajo, izjavljajo bulgarski politični krogi, da je Odrin oblegan in da je po usodi obsojen, da pade. Bulgari miru ne sklenejo, če Turki Odrina ne odstopijo.
Carigrad, 24. decembra. Poslaniki velevlasti so zopet nagovarjali Kiamil pašo, naj se uda in ne izzove nevarnosti, da se mirovna pogajanja v Londonu raz-bijejo. Baje dela ruski poslanik Giers na to, da Turčija Odrin obdrži, a trdnjavo podere.
Carigrad, 24. decembra. Tu se trdi, da so velevlasti Porti sporočile, da bodo, ako se mir kmalu ne sklene, z vso močjo pritisnile, da se mir sklene.
Berolin, 24. decembra. »Vossische Zeitung« poroča, da je Turčija vsled poravnave med Avstrijo in Srbijo uvidela, da ji zavlačevanja ne pomagajo in je zato mir zagotovljen.
XXX
AVSTRIJSKO - SRBSKI SPOR POPOLNOMA REŠEN? — VPRAŠANJE ALBANSKIH MEJA. London, 25. decembra. Balkanske države in velevlasti se zdaj dogovarjajo med seboj že o mejah avtonomne Albanije proti Stari Srbiji in zastopajo načelo, da naj spada pod Albanijo ozemlje, ki je namakajo reke, katere se izlivajo v Jadransko morje, kar pa baje ne ugaja Avstriji.
Brlgrad, 26. decembra. »Stampa« piše: Iz informiranih krogov se poroča, da so vsa avstrijsko-srbska sporna vprašanja rešena in da so trdno uverjeni, da bodo že bodoče dni vladale med obema državami normalne razmere. Državi sta se tudi glede na meje Albanije popolnoma zedinili in se pristaniško vprašanje v obojestransko zadovoljnost reši. Listi poročajo, da so odposlali Srbi vse čete s severne meje proti Čataldži, kar tudi po-trja, da niso razmere med Avstrijo in Srbijo več napete.
Dunaj, 24. decembra. Tukajšnji turški poslanik Hilmi paša je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da postane Albanija avtonomna pod sultanovo suvereniteto, ker je večina Albancev mohamedanska. ! Skader in Janina ostaneta albanska.
Belgrad, 24. decembra. »Tribuna« iz raza mnenje, da bodo pogajanja, ki se vrše zdaj med Belgradom in Dunajem, imela popoln uspeh. V Belgradu so zelo zadovoljni, ker je cesar Franc Jožef srbskega poslanika zelo prisrčno sprejel.
XXX AFERA PROHASKA.
Olicielni avstrijski komunike Dunaj, 24. decembra. »Fremdenblatt« piše, da je avstro-ogrski poslanik glede Prohaske zahteval od srbske vlade sledeče zadoščenje:
1. Srbska vlada obžaluje nepravilnosti. 2. Ko se bosta Prohaska in Tachy zopet vrnila v svoja sedeža, naj jima vojaška oddelka izkažeta vojaške časti in se razobesi avstrijska zastava. 3. Konzula prisostvujeta ccremoniji v uniformi.
Očitki proti konzuloma so se izkazali za neosnovane. Pač pa so srbske vojaške oblasti zagrešile sledeče nepravilnosti: Aretirale so konzulovega kavasa na poti , iz Prizrena v Verisovič in mu odvzele v
Današnja številka obsega 8 strani. "»C
Današnji številki Je priložena »Naša Gospodinja«.
Nujno
prosimo vse cenjene naročnike in vse, ki se nameravajo z novim letom naroČiti na »Slovenca« naj naročnino za 1.1913 blagohotno takoj
odpošljejo, da more upravništvo delo pravočasno zmagovati. - Povsod agi-tirajte za »Slovenca . — Pomnožite število » SlovenCevih « naročnikov 1. 1913!
Hno sobranje in uredba Makedonije.
Piše prof. An t. Bezeniek.
Sofija, 21. decembra 1912.
Narodno sobranje, katero je bilo po-četkom meseca sklicano na kratko zasedanje, je odobrilo potrebne izvanredne kredite in 2/,2 od proračuna za prihodnje leto. Prihodnji teden pa bo odloženo do meseca februarja.
Za proslavo umrlih junakov in zahval-nost živim boriteljem za svobodo bratov v Makedoniji je postavilo sobranje poseben dnevni red in z dotičnimi izjavami je izpolnilo svojo dolžnost.
V	prestolnem govoru, katerega je pre-Čital ministrski predsednik Evstratij Gešov, zahvalil se je car za vsa darila, ki so prihajala in še prihajajo od blizu in od daleč za ranjene vojake in za sirote v boju padlih junakov. O tej najvišji zahvali naj izvedo tudi vsi oni Slovenci, ki so žrtvovali po svojih močeh v ta blagorodni namen.
Sploh pa so Bulgari od najvišjega dostojanstvenika do poslednjega državljana jako hvaležni za vsako njim storjeno dobroto v teh težkih časih. O tem priča med drugim sledeči slučaj, ki se je dogodil te dni v Plevnu, znanem mestu že iz rusko-turške vojne.
V	plevensko bolnišnico je bil prišel precej po objavi sedanje vojne češki zdravnik dr. Gotera. Vršil je svoj poklic z vso gorečnostjo in si pridobil simpatije vseh ranjencev, katere je zdravil, in hvaležno priznanje celega mesta. Te dni se je moral vrniti v domovino, ko je izpolnil glavni del svoje blagorodne misije. Na postajo so ga spremili vsi plevenski zdrav-
LISTEK.
Ma sveti.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Nekako miljo daleč je jezdila Masuda naprej ob skalnatem prepadu, kjer so mogli radi kamenja le korakoma potovati; prišli so pa do globeli na levi, odkoder so začeli jezditi navkreber. Mesec je že zašel za gorami, a še tista slabotna svetloba, ki so jo dajale zvezde, so zatemnevali črni oblaki. A vzlic temu so prodirali dalje in dospeli do male jase, kjer je voda curljala in trava rastla.
»Tukaj moramo počakati do zore,« je rekla Masuda, »kajti v taki temi konji ne morejo varno stopati po kamenju, ker so okrog in okrog nas prepadi.«
»Pa nas bodo zasledovali,« vsklik-ne Rozamunda.
»Ne prej, dokler nimajo luči, da vidijo iskati,« odgovori Masuda, »a vsekakor se moramo podati v to nevarnost, kajti iti naprej, bi bilo naravnost blazno. Sedite pa se malo odpočijte ter dajte, da se konji napojijo in najedo trave; predno zaide jutrišnje solnce,
bomo mi in konji potrebovali vseh svojih moči. Sir Wulf povej, ali si hudo ranjen?«
»Ne prehudo,« odgovori vesel; »par prask pod oklepom — to je vse. Povej mi pa, prosim, kaj se je zgodilo, ko sva midva odjezdila od mostu.«
»Tole viteza. Prineezinja je bila vsled sile dogodkov brez vsake moči in sužnje so jo odpeljale v njene sobane; meni pa je Sinan velel ostati nekaj časa, da govori z mojo pomočjo z vama. Ali vesta, kaj je imel v mislih? Na mestu je vaju hotel dati umoriti, ker mu je bil Lozel povedal, da sta ljubimca te gospice, ne brata. Le ker ga jc bilo strah ljudstva, ki je bilo zadovoljno z bojem, ni vzdignil svoje roke. Zato vaju je povabil na večerjo, od katere se ne bi bila nikdar vrnila. Ko pa je Wulf povedal, da je ranjen, sem mu zašepc-tala na uho, da more svojo namero najboljše izvršiti drugi dan na ženitnini, ko bo v svojih dvoranah in v sredi svojih stražnikov.«
»Tako jc,« odgovori, brata se naj borita ž njimi, dokler ju ne vržejo v brezdno. Krasen prizor bo to zame in za mojo kraljico.«
»Grozno!« je rekla Rozamunda. Godvin pa jc zamrmral:
»Prisegam, da sc bi boril, a nc z
njegovimi stražami, ampak edino le s Sinanom.«
»Tako je dovolil, da sta odšla in tedaj sem tudi jaz odšla. Pred odhodom mi je naročil, da pripeljem dve uri po večerji princezinjo k njemu, ker želi ž njo na samem govoriti o poročni slavnosti ter jo obdarovati. Odgovorila sem mu, da se povelje izvrši in odhitela proti gradu za goste. Tu sem našla gospico, ki se je žc opomogla; bila pa je skoraj blazna od strahu in le s težavo sem jo pregovorila, da je nekoliko zavžila.
Drugo je hitro povedano. Predno sta pretekli dve uri, je prišel sel z naročilom, da mi Al Džebal ukazuje storiti, kar mi je bil zapovedal.«
»Vrni se k njemu,« sem mu odgovorila: »prineezinja sc kiti. Takoj pri-dva za teboj sami, kakor je ukazano.«
»Nato sem ji oblekla tole oblačilo, ji velela, da naj bo pogumna in da naj se odloči za Sinana ali smrt, če sc nam načrt ponesreči. Vzela sem tvoj prstan, sveto znamenje pokojnega Al Džebala, ki ga je bil podaril tvojemu sorodniku, ga pokazala sužnjam, ki so se priklonile in naju pustile dalje. Dospevši do straž sem tudi njim pokazala prstan. Tudi oni so se priklonili, ko pa so videli, da sva se obrnili na levo in ne na desno, kot bi morali, da bi prišli do vrat notranje palače, so nas hoteli ustaviti.
»Ali vidite sveto znamenje?« sem rekla. »Psi, kaj pa vam mar, na katero stran se to sveto znamenje obrne?« Nato naju niso več zadržavali.
»Tako sva ostavili hišo za goste ter prišli na vrtove, odtod pa sem jo vodila do jetniškega stolpa, kjer je speljana skrivna pot. Tukaj ob vratih so bile zopet straže, ki sem jim ukazala v Si-nanovem imenu, da jih odpro. Oni pa so rekli: Ta kraj je zaprt vsakomur izvzemši svetemu znamenju.«
»Poglejte ga!« sem odgovorila. Častnik ga je pogledal ter dejal: »Zares, pravo sveto znamenje je.« Vseeno pa se je obotavljal ter motril črni kamen z rudečim bodalom in starodavnim pisanjem.
»Ali si se morda naveličal življenja?« ga vprašam. »Bedak, sam Al Džebal hoče imeti dogovorjeni sestanek v tem poslopju, kamor pride skrivaj s svoje palače. Gorje ti, če ne najde te gospice tukaj!«
»Sveto znamenje je, ki ga je moral gotovo on poslati,« je rekel stotnik, »nepokorščina pomeni smrt.« — »Od* pri, odpri!« so mu šepetali tovariši.
»In odprli so, medve pa sva vstopili tor zapahnili vrata za seboj. Nato sva se plazili, da povem na kratko, po temi, tipali ob steno, in iskali poti, ki mi je bila znana. Odtod, skozi rešilna vra*
Skoplje adresirano pošto. Obdale so konzulata v Prizrenu in Mitrovici z vojaštvom, tako da se konzula nista mogla gibati. Aretirale so častne uradnike prizrenskega konzula. Izvršile so preiskave pri prizren-skih katoličanih, ki so pod avstrijskim protektoratom.
Dunaj, 24. decembra. Prof. Masaryk /e izjavil o aferi Prohaska sledeče: Pro-haska se je pritožil, da so srbske čete preiskale katoliško cerkev in samostan usmiljenih sester ter pretile katoliškemu duhovniku s smrtjo, so odvzele kavasu pošto in odpeljale nekega ponyja, ki je bil Pro-haskova last. Srbska oblast pa na to odgovarja, da je to neutemeljeno. Katoliški duhovnik je sam dementiral, da bi bili Srbi cerkev in samostan preiskali. Kar se tiče ponyja, ki se je pasel na pašniku, Srbi niso vedeli, da je konzulov. Edino fakt s pošto je vpoštevanja vreden. Prohaska pa se je sicer tako vedel, da je srbsko in tudi katoliško prebivalstvo v Prizrenu proti njemu, ko je odhajal, priredilo demonstracijo, ki pa ni veljala toliko Prohaski kot neki ženski slabega glasu, ki jo je s seboj peljal. Pač pa trdi srbska oblast, da se je iz avstrijskega konzulata na srbske čete streljalo, vendar noče srbska vlada to reč delj preiskovati.
XXX
BOJ ZA SKADER. — PORAZ SRBOV?
Rim, 24. decembra. »Tribuna« poroča iz Bara, da so celo noč 23. t. m. turške čete napadale srbske pozicije pred Skadrom. Srbi niso imeli artiljerije in zato Turkov, ki so izpadli, niso mogli zadržati. Srbi so se morali v neredu umakniti. Turki so Srbe zasledovali z dvema bataljonoma in dve srbski kom-paniji odrezali. Srbi so se morali umakniti do Leša, kjer so se utaborili na gričih okoli mesta.
Cetinje, 25. decembra.. Včeraj se je vršil boj med turškimi in črnogorskimi predstražami. Boj je trajal od 6. ure do polnoči. Turki so poizkusili izpad, a so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj. Črnogorci so imeli 7 mrtvih in 24 ranjencev.
Rim, 26. decembra. Vesti iz Ulčinja poročajo, da se je Turkom vsled zadnjih vspešnih bojev posrečilo oskrbeti se z municijo in živežem. Srbi so poslali v Drač ojačenja. Med srbsko garnizijo v Lešu je izbruhnil legar. Članek:
XXX
BRŠKOTURŠKA VOJSKA. — ZAČENJA SE ODLOČILNI BOJ ZA JANINO.
Atene, 24. decembra. Grške čete Janino žc par dni oblegajo. Kmalu do-spo pred fort Bizarni, ki Janino varuje, tri sveže grške divizije. Iz privatnega vira se izve, da te divizije prodirajo iz Makedonije in so v vednem kontaktu i ostanki pri Bitolju poražene turške armade. Ostanki turških čet povsod masakrirajo kristjane.
Atene, 25. decembra. Vojno ministrstvo javlja, da se je pred Janino začel artilerijski boj, ki je trajal ves včerajšnji dan. Druga divizija, ki je bila zapletena v boj pri predstražah, ni svojih pozicij zapustila. Des,no krilo, oja-čene po novih četah, ki so došle iz Aten, je z velikim uspehom izvršilo rekogno-ecicijo in našlo 120 turških trupel.
Atene, 25. decembra. Privatno se poroča, da imajo ostanki bitoljske turško armade, ki se pomikajo proti La-skovici, namen prodiranje grških Čet proti Janini ustaviti. Trdi se, da sc mora v kratkem začeti odločivni boj.
XXX
POMORSKA BITKA MED TURKI IN GRKI. — NOBENA LADJA NI POŠKODOVANA. — CARIGRAJSKA VOJNA
STRANKA.
Carigrad, 25. decembra. Očividci pomorske bitke 22. t. m. poročajo, da so videli, ko so proti poldnevu trije turški torpedni rušilci na severu otoka Gada-ros streljali proti Tenedosu. Videli so, kako so na Tenedosu odstavili grško in razvili turško zastavo, nakar so Turki prenehali streljati in odjadrali proti rtu Hellas, kjer je čakala križarica Me-djidije z ostalimi torpednimi rušilci. Z zahoda je nenadoma nato prijadrala grška ladja »Averov« s šterimi torpednimi rušilci proti turškemu brodovju. »Medžidie« in turški torpedni rušilci so se nato vrnili v Dardanele. Očividci niso zapazili, da bi bila kaka ladja poškodovana.
Carigrad, 25. decembra. Tu so prepričani, da so Turki na morju zmagali. Vsled tega so zlasti častniški krogi za to, da se vojska nadaljuje in delajo na to, da Kiamil-paša odstopi. Baje je tudi sultan o turških zmagah prepričan. Članek:
XXX
RUMUNSKO - BULGARSKO VPRAŠANJE. — RUMUNIJA NE MOBILIZUJE.
Bukarešt, 24. decembra. V finančnih krogih se trdi, da v Bukareštu z obiskom dr. Daneva niso bili zadovoljni. Rumunija bo mobilizirala, da na Bul-garijo pritisne, da Rumuniji prizna teritorialne kompenzacije.
Bukarešt, 25. decembra. Oiiciozna »Roumanie« dementira poročila, da namerava Rumunija mobilizirati. Rumunija bi le mobilizovala, ako bi pričela vojsko, a zanjo zdaj ni nikakega povoda. Treba je zavrniti glasove nekega časopisja, ki z bolestno trdovrat-nostjo vedno take vesti ponavlja. V sedanjem trenutku ni za mobilizacijo nobenega povoda.
XXX
SOLIDARNOST MED SRBIJO IN
ČRNOGORO.
Belgrad, 26. decembra. Vladna s>Samouprava« piše: Vesti dunajskega časopisja, da vlada vsled neuspehov pred Skadrom v Črnigori nezadovoljstvo proti kralju Nikolaju, in da vlada tudi spor med Karagjorgjeviči in črnogorsko dinastijo, so tendenčne in pohajajo iz intrig, ki imajo svoj izvor tam, kjer si te vesti izmišljajo. Med Srbijo in Črnogoro vlada najprisrčenejše prijateljstvo. Skader bo postal črnogorski, ker bodo črnogoro, če treba, vsi zavezniki podpirali. Srbija ne rabi črnogorskih pristanišč, ker so ji velevlasti priznale albansko. Srbija je vedno pripravljena Črnogorcem pomagati in se ne straši materielnih in moralnih žrtev, da tudi dejansko svoje simpatije in zavezniške dolžnosti črnogorskim bratom in hrabremu kralju dokaže.
ita na koncu, ki sem jih tako zaprla, da jih razen veščih zidarjev z orodjem nikdo drugi ne more odpreti, prišli sva
V jamo, kjer sva našli vaju. S pomočjo svetega znamenja stvar ni bila posebno težavna, brez njega pa bi to noč ne bila mogla ničesar doseči, ker so vsa vrata zastražena.«
»Stvar ni bila posebno težavna!« je dehnila Rozamunda. »Godvin, Wulf, Da bi vidva znala, kako je na vse mislila in pripravila! Da bi videla, kako so krvoločni možje zijali v naju, kakor da nama hočejo videti v dno duše! Da bi bila slišala, kako izborno jim je odgovarjala, jim molila tisti prstan pred oči ter tim velela biti ji pokorni ali pa umreti!«
»Kar se je zdaj gotovo že zgodilo,« je posegla Masuda mirno v besedo, »vendar jih ne pomilujem, saj so bili zlobni ljudje. Ne, nobene hvale. Storila sem, kar sem obljubila, in vrhu tega — jaz ljubim nevarnost in drzovite čine. Sedaj nama pa še ti povej vajino zgodbo, gospod Godvin.«
In sedeč v temi na travi je pripovedoval o divji ježi, in o poboju straž, Rozamunda pa je povzdignila svoje roke ter zahvalila Boga za tolike milosti.
»Predno solnce zaide, se zna kaj lahko zgoditi, da si zopet tam,« je rekla Masuda.
»Res je,« odgovori Wulf, »a ne živa. Pa kakšen načrt imaš sedaj? Da jo mahnemo proti obrežnim mestom?«
»Ne,« odvrne Masuda, »vsaj naravnost ne, ker moramo v tem slučaju r' /.i deželo morivcev, ki bodo podnevi žc opozorjeni na nas. Jezditi moramo
skozi deželo pustinjskih gora v Emezo mnogo milj daleč, prekoračiti moramo reko Orontes, zatem v Balbek in odtod nazaj v Bejrut.«
»Emezo?« je rekel Godvin. »Ta kraj ima vendar Saladin v svoji oblasti in gospica Rozamunda ima naslov princezinja balbeška.«
»Kaj je najbolje?« vpraša Masuda. »Da pride Saladinu v roke ali zopet gospodarju morivcev nazaj? Izvolite si, kar drago.«
»Jaz si izvolim Saladina,« je rekla Rozamunda, »kajti on je vsaj moj stric ter mi ne bo nič žalega storil.«
Ko se. je zdanilo, so se pokrepčali, pritrdili si sedla in odrinili. A komaj so naredili kakih sto korakov pota, začuli so iz prepada, ki so ga zakrivale sive megle, peket konjskih kopit in človeške glasove,
»Naprej!« je rekla Masuda, »Al Džebal nam je za petami.«
In plezali so ob robu strahovitih prepadov vkreber, kjer bi v temi ne mogli hoditi in prišli so na veliko planoto, ki se je razprostirala do nekega gorovja v daljavi kakih dvanajst ali še več milj. Iznad tega gorovja sta se vzdigovala blizu skupaj dva vrhunca. Tja je pokazala Masuda rekoč, da drži sredi med njima, pot, zadaj pa leži dolina reke Orentes. Vtem se je začulo daleč za njimi glasno vpitje, radi goste megle pa ničesar niso mogli videti.
»Naprej!« je rekla Masuda, »zdaj ne smemo trositi časa,« in hiteli so dalje, a lc v počasnem diru, kajti tla so bila še vedno skalo vita iu svetloba negotova.
(Dalje.)
Cetinje, 25. decembra. Črnogorski
tiskovni urad odločno dementuje vse vesti o nezadovoljstvu črnogorskega narodn proti dinastiji in o sporu med Srbijo in Črnogoro.
XXX
VPRAŠANJE SOLUNA.
Dunaj. Iz Sofije se poroča, da je vest, da sta se car Ferdinand in kralj Jurij glede Soluna deiinitivno domenila, neosnovana.
Soiija, 26. decembra. Nasproti poročilom, da je en polk bulgarskih čet v Solunu odrinil v Serres, se izjavlja, da je v Serres odmarširala le ena stotnija. Resnična tudi niso poročila, da ostale bulgarske čete zapuste Solun.
X X X
RUSIJA MOBILIZIRA DALJE ?
Berolin, 24. decembra. »Kreuzzeitung« tolmači carjev ukaz, da časopisi ne smejo o vojaških zadevah poročati, tako, da Rusija mobilizira dalje, kar evropsko javnost zopet razburja. — »Berliner Tage-blatt« se nad carjevim ukazom jezi, češ, ruske čete se od meje v resnici odmikajo, torej je ta ukaz nepotreben in neoportun-nen. Ukaz se tolmači tako, da se je hotelo postavno fiksirati nekaj, kar dosedaj v Rusiji ni obstajalo.
Pariz, 24. decembra. »Matin« sodi, da Rusija nima agresivnih namenov.
XXX
ANGLIJA JE PRIPRAVLJENA.
Pariz, 24. decembra. »Matin« je dobil iz Londona potrdilo, da angleško pomorsko moštvo za Božič ni dobilo dopusta. Vse torpedovke so koncentrirane v Severnem morju, križarke pa v kanalu La Manche.
XXX
KOLERA.
Peterburg, 26. decembra. »Novo Vreme« poroča: Gučkov, ki je vodil na Balkanu »Rdeči križ«, se je vrnil v Peterburg in poroča, da je za kolero in za legar-jem pri Čataldži obolelo 23.000 oseb.
XXX
FRANCIJA POPOLNOMA NA STRANI BALKANSKE ZVEZE.
Dunaj. »Reichspost« priobčuje razgovor z nekim francoskim državnikom, ki je izjavil:
»Čim močnejša bo balkanska zveza, tem bolj bo imela z njo opravka Avstro-Ogrska. Zato se bo od naše strani vse storilo, da se balkanska zveza politično, finančno in zlasti vojaško utrdi. Mi bomo za balkansko zvezo storili toliko kakor za Rusijo, ali še več. Naša politika se drži svete dedščine iz leta 1870./1871. Dokler se Avstrija drži Nemčije, se naša politika nasproti nji ne bo izpremenila.«
XXX
GROZOVITOSTI BULGARSKIH ČETA-ŠEV. — BULGARSKI DEMENTI. —
ENKETA.
Solun, 24. decembra. Poroča se, da so bulgarski četaši v vasi Petriču ustrelili 170 moških, ki so se, nič hudega sluteč, v vas vrnili, Ženske so oropali in jim odrezali ušesa in roke,
Carigrad, 24. decembra. Porta predlaga velevlastem, da se glede bulgarskih in grških grozovitosti v Makedoniji skliče enketa.
Soiija, 25. decembra. Poročila turškega izvora glede grozovitosti bulgarskih vojakov v Makedoniji, se odločno demen-tujejo. Bulgarska armada ni počenjala nobenih grozovitosti. Mogoči so le taki slučaji od strani četašev, katerih pa je Turčija sama kriva. Večjidel so pa Turki na četaše streljali. Število žrtev pri tem pa je fantastično pretirano. Laž je, da Bulgari silijo mohamedance, da se pokristjanijo, kakor je tudi laž, da silijo Bulgari turške žene v zakon z Bulgari, Turčija, ki je baje velevlasti pozvala, da se skliče enketa o grozovitostih v Makedoniji, naj to le stori, Bulgari se nimajo ničesar bati.
XXX
CAR FERDINAND IN KRALJ PETER.
Belgrad, 24. decembra. Tu se govori, da se car Ferdinand in kralj Peter v kratkem sestaneta.
XXX
TURŠKI GOLJUFI.
Carigrad, 24. decembra. Pod predsedstvom Ismail-paše se zbere vojno sodišče, ki bo sodilo šefa intendance Ismail Hakki-pašo, kateri je izvršil velike defrav-dacije.
XXX
LAHI RUSOM POJASNJUJEJO SVOJE
STALIŠČE.
Rim, 24. decembra. Polemizujoč z »Birž. Vjedomosti« izvaja »Tribuna«, da Italija ni vplivala na to, da se Avstrija odpove Sandžaku in ga prepusti Srbiji in Črnigori, marveč se je Avstrija sama Sandžaku odpovedala. Avstrija sc tudi ni upirala trgovskemu pristanišču,
ki naj se dovoli Srbiji. Italija se ni upirala težnji Avstrije, da se Srbija gospodarsko Avstriji zasužnji, ker Avstrija kaj takega sploh ni nikoli nameravala. Kar se tiče Albanije, je Italija podpirala Avstrijo, Avstrija pa Italijo.
X X X STANJE PRINCA JURIJA.
Belgrad, 24. decembra. Stanje princa Jurija se je v zadnjih 24 urah zelo poslab-šalo.
XXX
HARTWIG ZOPET MISLI DEMISIONI-RATI.
Belgrad, 24. decembra. Trdi se, da st je Hartwig svojega poslanikovanja res naveličal in bo v kratkem zapustil svoje mesto. Podal se bo ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov na dopust in se ne bo več v Belgrad vrnil,
XXX
»MIR« SVARI NEKATERE LISTE.
Sofija, 26. decembra. »Mir« se peča z Bulgarom sovražnim stališčem nekaterih listov zveznih balkanskih držav in obžaluje, ker nekateri časnikarji niti zdaj, ko še skupno delo ni izvedeno, izrabljajo eno balkansko državo proti drugi. List nagla-ša, da se bulgarsko časopisje ogiba vsega, kar bi bilo podobno kritiki zaveznikov in rajši čaka, da se položaj pojasni in da bodo znana dejstva, predno se prične kritiko-vati. »Mir« opozarja vlade zveznih držav na skupnemu delu nevarno ruvanje teh listov, ki razburjajo duhove, povzročajo nezaupanje in žalijo bulgarsko ljudstvo in bulgarsko armado.
XXX
GRŠKI DREADNOUGHT,
Atene, 25. decembra. Ministrski svet je sklenil izpremeniti načrt nove krtža-rice, ki je že naročena, in sicer tako, da se ofenzivna in defenzivna moč križarice in hitrost poveča. Nova grška križarica bo odgovarjala vsem zahtevam in bo imela dimenzije dreadnoughta.
Prolifllkoholni kongres.
+ Protialkoholna družba »Sveta vojska« se je včeraj, sv. Štefana dan, ustanovila pri sv. Jakobu v Ljubljani. Vpisalo se jih je lepo število, skoro samih popolnih abstinentov. Prihodnjič pride na vrsto stolna župnija sv. Nikolaja. Ljubljana naprej — dežela za njo! Za ustanovitev te organizacije je posebno primerna prihodnja nedelja, ko bo kongres v Ljubljani, — kjer morejo in hočejo to napraviti brez tuje pomoči.
-f Za protialkoholni kongres je, kakor se čuje, po deželi dokaj zanimanja. Protialkoholna misel prodira vedno bolj v ljudstvo. — Tukaj še par pojasnil: Vprašuje se, kdaj se bodo popoldne začela predavanja, ker ura ni naznanjena. Ker se bo vnanjim udeležnikom proti večeru najbrž mudilo domu, zato bo najbolj kazalo, da se prične ob dveh. Sicer se bo pa to lahko še posebe naznanilo ob sklepu dopoldanskega zborovanja. — Pozdravi raznih zastopnikov bodo pripuščeni samo oni, ki so naprej dogovorjeni, ker več jih čas ne dovoli. Ako bi želel še kdo drug pozdraviti, mora izročiti pismen pozdrav. — Debata bo mogoča v toliko, kolikor bo čas pripuščal. Le želeti je, da bi se slišala razna mnenja in nasveti. Ako pa čas ne bo pripuščal dolgih debat, se posamezni nasveti in predlogi lahko iz-roče pismeno. — V preddvorani bodo na razpolago društvene tiskovine, knjige, brošure, sprejemnice, »Zlata Doba« itd.; istotako mrzle in gorke brezalkoholne pijače: mleko, grog, sadni sok i. dr. — Opozarjamo tudi še enkrat na večerno predstavo v gledališču. Igra »Ubijalec« učinkuje mogočno; predstavlja posledice alkohola drastično. Želeti je, da bi bila hiša napolnjena. Pričetek ob 7. uri.
— Ob priliki III. slovenskega proti-alkoholnega kongresa, ki ga — kakor smo že poročali — dne 29. in 30. t. m. skupno priredita Društvo zdravnikov na Kranjskem in Slovenska protialkoholna zveza, ima Društvo zdravnikov v nedeljo, dne 29. t. m. ob 6. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« svoje redno mesečno zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Kako morejo zdravniki sodelovati v boju proti alkoholu: a) s predavanji, b) s sodelovanjem pri oskrbovalnicah za alkoholike, c) s snovanjem protialkoholnih muzejev. 3. Slučajnosti.
Slomškova zveza. Odbor vabi vse člane in članice na protialkoholni kongres dne 29. in 30. t. m. v Ljubljani. Če kdo, je učitelj v prvi vrsti dolžan uvrstiti se med protialkoholne bojevnike! Ni dovolj, da smo samo učitelji, ampak sedanja doba zahteva, da smo predvsem tudi vzgojitelji ljudstva! Vsaka podružnica naj pošlje v ponedeljek svoje za-stounike na orotialkoliplni kongres.
AbstlnenSnl ods-k »Danice«. Tovariši visokošolci! V »Danici imamo že svoj odsek, ki je član »Svete vojske«. Tudi »Zarja« ima svoj odsek. Idealizem in dobre strani abstinence so nam pred očmi, slabe strani zavživanja alkohola za se, za rod, družino in družbo pa nas straše pred alkoholom. Kakor v vsakem boju, tako moramo tudi tu ravnodušno, odločno, brez bojazni korakati dalje Zato vas vabim, pridite v obilnem številu, če vam čas, finance in skušnje etc. dovoljujejo. 29. t. m. je protialko-holni kongres. Pridite zlasti člani aka-demičnih odsekov. Tudi oni naj pridejo, ki gledajo skeptično na gibanje.
Načelnik abst. odseka »Danice«.
Slojerske novice.
š Za božičnico slovenski Štajerski.
Martin Meško, župnik, Kapela, 5 K. — Fran Strrašek, kaplan v Št. Vidu na Planini, 2 K. — Župni urad Sv. Duh na Ostrem vrhu, 1 K. — Al. Markež, zavod sv. Stani-ilava v Št. Vidu nad Ljubljano, 1 K. — Jak. Korošak, kaplan v Sv. Duhu v Ločah, 2 K.
—	Josip Pečnak, kaplan v Trbovljah, 20 K.
—	Anton Turnšek, trgovec v Rečici pri Celju, 6 K. — Anton Šijanec, župnik v Sv. Juriju v Slov. goricah, 3 K. — Fran Gerec, trgovec v Pišecah, 10 K. — Mat. Sinko, prof. in župnik v pok., Središče, 4 K. — Josip Kranjc, župnik v Zibiki, 2 K. — J. Selih, župnik v Sv. Kunigundi na Pohorju, 10 K. — Fran Golčer, Čadram, p. Oplot-nica, 1 K. — Mihael Barbič, kaplan v Dobrni pri Celju, 3 K. — Ivan Zupan, Trbovlje, 2 K. — V. Kraner, kaplan v Zavrču, 1 K. — Franjo Agrež v Pišecah, 1 K. — J. Doberšek, kaplan, Žalec pri Celju, 2 K.
šZmaga. Pri občinskih volitvah v Drvanjah pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je zmagala S. K. Z. Za župana je bil izvoljen g. Simon Kurbos.
š Državni predujem za Štajersko. Finančno ministrstvo je kot predujem štajerski deželi nakazalo 500.000 K iz davčnih nakazil deželam.
š Sadovi nemškutarske vzgoje v po-nemčevalnicah. Iz Ormoža poročajo: Te dni je napadel nek šolar tukajšnje nemške šole učenca slovenske šole Ča-toriča ter ga tako močno vrgel ob tla, da si je čatorič zlomil nogo. To so posledice vednega hujskanja proti Slovencem, katerega otroci dan za dnem slišijo po šulferajnskih ponemčevalni-cah.
š Is Celja. Piše se nam: Celjski liberalni Zadružni zvezi mora presti še hujše, kakor njenim članicam. Vkljub temu, da zahteva od vsake večje članice po 300 kron in še več letnega prispevka, ne more izhajati. Kaj si torej izmislijo »izvrstni« in »skrbni« gospodarji pri Zadružni zvezi? Zahtevati so začeli letne prispevke od onih posojilnic, ki so ie davno izstopile iz celjske ■veze, menda v zahvalo za to, da so se vsled pravočasnega izstopa izognile vsaki zvezi s »Glavno«, pri kateri je celjska zveza izgubila stotisoče in bi bilo to povzročilo skoro njen propad.
šRazplsano je mesto učiteljice na trirazredni ljudski šoli v Runčah, pošta Ivanjkovci. Prošnje do 31. januarja leta 1913.
š Častnim občanom je imenoval mariborski občinski svet župana dr. Schmidererja.
š Tečaj za kletarstvo, se vrši na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 20. do 25. januarja 1913.
š Utonil v pijanosti. Posestnik Fran Drozg od Zgornje Sv. Kumgote je bil te dni v Mariboru na semnju. Zvečer se je vinjen vračaj domov ter zašel v Pesnico ter utonil. Drugi dan so ga mrtvega potegnili iz vode.
š Ubilo je pri podiranju drevja pri Sv. Lovrencu nad Mariborom drvarja Gregorja Mesariča. Bil je na mestu mrtev.
š Umrl je v Ješenici pri Framu 91-letni Jurij Pungertnik, p. d. Malej.
š Električno razsvetljavo dobi vas Družmurje pri Šoštanju.
š Za župana v Radgoni je bil izvoljen dr. Friderik G o t s c h e r.
š Prijet roparski morilec. Nedavno smo poročali v našem listu, da je bil na Ostrožnem pri Celju roparsko umorjen raznašalec kruha Mihael Sumrek. Umora je bil osumljen neki Alojz Led-nik. V Ivniku pa so prijeli te dni pravega morica v osebi nekega Jurja Krem-pUša iz Velike Pirešice. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju.
š Sestra nehote povzročila bratovo sum. Pri posestniku Maloprovu v vranski okolici sta rezala slanino Matilda Maloprov in njen brat Janez. Janez je v šali večkrat drezal sestro in ta ga je hotela udariti po roki. Izpozabila se je in ga udarila ravno s tisto roko, v kateri je imela nož ter mu po nesreči prcv^ala glavno žilo na roki. Brat jc umri na izkrvavljenju, še predno je jrišla zdravniška comoč.
§ Vlom v poštni urad. Pred kratkim je nek zlikovec udri v poštni urad v Rimskih toplicah in hotel krasti. Poštna upraviteljica se je morala braniti z revolverjem. Zlikovca se je orožnikom posrečil oaretovati.
š Razpisani učiteljski mesti. Pri Sv. Jederti nad Laškim trgom (II. kraj. razr.) je razpisano definitivno učiteljsko mesto. — Na Ljudski šoli v okolici Laški trg (I. kraj. razr.) je razpisano definitivno ali pa provizorično učiteljsko mesto. Prošnje do 15. januarja.
š Smrtna kosa. V Vukovskem dolu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je umrl župan g. J. Šantl. — V Dramljah pri Celju je umrl nadučitej g. Franc Ko-šutnik.
š Umrl je bivši »Štajerčev« urednik Dervenšek.
š Prijazna zakonska. Zakonska Matija in Neža Pučko pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah živita že več let v vednem prepiru. Prepir in pretep sta v hiši na dnevnem redu. Te dni sta se zopet stepla. Žena je zgrabila sekiro in ga tako hudo udarila po roki, da je mož zadobil težko poškodbo- Mož je nato vzel ženi sekiro iz rok ter ji jo vrgel v glavo. Žena se je vsa v krvi zgrudila na tla. Pučkota je sodišče obsodilo na 20 mesecev.
Glasbo.
»Cerkveni Glasbenik« ima v 12. številki 1912 sledečo vsebino: V obrambo umetnega cerkvenega petja. Kaj pri nas ovira lepo cerkveno glasbo (Lovro Hafner). Koncert v ljubljanski stolnici (P. H.). Milavčeve orgle za Punat na otoku Krku (P. Hugolin Sattner). Dopisi (Ljubljana, Idrija). Razne reči. Oglasnik. Fr. Gerbič: Slovenska sv. maša v čast sv. Frančišku Serafinskemu za mešani zbor. Darovi za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli. Poziv in prošnja do slovenskih cerkvenih skladateljev. Ob koncu leta. — Glasbena priloga obsega sledeče: Ave Maria I. in II., zl. P. Gregorij Zahlfleiscb, Marijina, zl. Stan. Premrl, Mašna, zl. A. Jobst. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja sredi vsakega meseca ter velja z glasbeno in eventualnimi drugimi prilogami vred na leto 5 K, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake samo 3 K. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I.
Dnevne novice.
4- Deželne doklade za leto 1913. Cesar je potrdil sklep deželnega odbora kranjskega, da se pobirajo za leto 1913 deželne doklade v isti višini kakor doslej. Vsled tega ni treba, da bi bil sklican deželni zbor pred novim letom. Deželni zbor se snide k daljšemu zasedanju šele v drugi polovici januarja.
+ Lepe besede. Med Nemci se sem-tertje dobi vendar kak človek, ki ima jasnejši pogled, kakor pa. od nemškona-cionalne strasti zaslepljena množica nemških politikov. Taka bela vrana je tudi božični člankar »Tagespošte«, ki piše, da Nemci vsakemu privoščijo prostorček na solncu, celo najmanjšemu. Člankar pravi: Mi hočemo mir. S porazom Turčijo mora biti konec orientske politike naše monarhije. Mi moramo sedaj računati z mladim krepkim življenjem, ki se pojavlja na Balkanu na lak eruptni način. Mi smo vendar največja jugoslovanska država z okoli šest milijoni Jugoslovani. Zgodovina, geografija, preteklost in sedanjost nam kažejo na Balkan. — Člankar se zavzema za ozko politično in gospodarsko vez z balkanskimi državami. »Ta politika,« pravi člankar, »ni politika slabosti, ampak politika moči, samozavesti. Mi moramo v Avstriji in na Ogrskem razumeti, da eksistira Jugoslovansko vprašanje v monarhiji, ki ima tudi mednarodno nevarnost. Deviza mora biti: vladati za državno skupnost, ne pa nasprotno. Di-nastična zvestoba, historični razvoj in skupnost interesov so trdne vezi, ampak trajne ne. Politična enakopravnost in svoboda, zasiguranje narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja — to se še potrebuje za kit. Nujna kot kedaj Je rešitev narodnostnega problema. Eno mora biti dogma: na Dunaju, v Budimpešti, v LJubljani, v Zadru, v Zagrebu, v Sarajevu se mora delati ena politika. Trenotek je velik — eden največjih monarhije. Če se pojmi prav, pomenja bodočnost, če sc zamudi, — je izguba, ki se ne bo dala poravnati.« — Tako člankar »Tagespošte«. Morda bodo »Deutsche Stimmen aus Krain«, ki so sedaj najbolj zloben pa obenem neumen nemški list v Avstriji in ne vidijo preko kazinske kavarne, trdile, da je člankar od Srbije podkupljen. Pa naj se le potolažijo — na lepe besede brez dejanj tudi mi mnogo ne damo. Najlepšim nemškim besedam bomo šele takrat nekoliko verjeli, kadar Nemci dajo pravice koroškim Slovencem! Da pa je do razmer, kakršnih si božični člankar »Tagespošte« želi. šc jako daleč, do-
kazuj? v isti številki članek Doberni-gov, ki zagovarja preganjanje Slovanov.
+ Tudi nemški krščanski soclalci so prišli do spoznanja? Krščanskim so-cialcem je že Jošt Fink povedal, da jugoslovanskega vprašanja ni mogoče rešiti z napadi na Srbijo, marveč s pametjo in pravičnostjo. Isto dopoveduje Nemcem v božični številki »Reichs-pošte« državni poslanec dr. Schopfer. Schopfer izvaja, da so simpatije za zmagovito Srbijo med avstrijskimi Srbi, Hrvati in Slovenci popolnoma naravne. Vsi Jugoslovani se čutijo kljub verski razliki kot en sam narod. Schopfer vidi na avstrijskem jugu iredento, o čemer se z njim ne bomo pričkali. Popolnoma pa mu je treba pritrditi, če pravi dalje: »To dejstvo kaže, da Je v državi Avstriji mnogo gnjilega, posebno kar se tiče jugoslovanskega vprašanja.« Schopfer pa tudi označuje izvor vsega zla, namreč dualizem, ki je Hrvate, Srbe in Slovence ločil. Andrassy je že pred 30 leti v delegacijah izjavil, da Je dualizem ovira, da bi se mogla Avstrija teritorialno povečati. To se je te dni jasno videlo. Mažari naj ne iščejo samo stika z Nemci. To je napačno. Protislovenska politika mora pasti! »Kar monarhija, kar Mažari, kar vsi narodi rabijo, je zbližanje med Avstrijo in Ogrsko, zbližanje med vsemi narodi. Triali-zem se Schopferju ne zdi pripraven. To je njegova reč. Priporoča pa temeljito izpremembo ustave na federativno-na-rodni podlagi. — Ugledne krščanskoso-cialne politike so torej balkanski dogodki korenito izmodrovali. Prišli so do rezultatov, ki smo jih mi že davnej označili kot nujne. Schopfer omenja tudi slovenski odpor v parlamentu kot izraz jugoslovanske solidarnosti in dokaz dejstva, da se Jugoslovani čutijo kot eno telo in se nc dajo več potlačiti. S. L. S. je lahko zadovoljna, da je od svoje strani toliko pripomogla k temu, da je ideja jugoslovanskega edinstva v Avstriji prodrla v vse uvaževanja vredne kroge. Balkanske zmage so storile svoje, da je avstrijsko nemštvo uvidelo, kam bi utegnila država priti, ako se protislovanska politika nadaljuje.
+ Kaj morajo Slovenci ob Novem letu pomniti? V balkanski vojski smo videli, kaki prijatelji so nam Nemci. Redki so med njimi oni, ki bi se mogli povspeti do pravične sodbe in pravičnega ravnanja. Zal, tudi katoliški, oziroma krščansko-socialni Nemci so se ob tej priliki slabo izkazali. Vse pre-šinja strah pred Slovani. In da ne bi prišli Slovani do moči, — naj rajši Turek zmaguje, gospodari in uganja svoje zverinske krvoločnosti na Balkanu! Človek bi ne verjel, da je to mogoče, in vendar smo doživeli. Pomnimo dobro, kako so pisali nemški listi o nas Jugoslovanih! In hujskarije še sedaj tni konec! Ti isti nemški listi pa imajo jako radi — Slovanske naročnike. Domače liste radi kritikujemo, — tujim pa vse spregledamo. Ali bi sc ne mogli emanci-pirati na vseh poljih in stopiti na lastne noge? Ali mar nimamo razmeroma toliko inteligence kakor oni? Ne podce-injujmo in ne zaničujmo samih sebe! Cenimo to, kar je domačega! Podpiraj-mo domače časopisje duševmo in gmotno, da se bo moglo vedno bolj izpopo-polniti! To naj pomni vsak zaveden Slovenec ob Novem letu!
Dr. Vladimir Prebeg o položaju. Član hrvaške stranke prava dr. Vladimir Prebeg je v intervievu s »Prešinim« dopisnikom izjavil o položaju na Hrvaškem tole: »Ako se monarhija bori za avtonomijo in svobodo Albanije, kako so potem mogli na Hrvaškem suspendirati ustavo? Tako se najlojalnejši narod tira na druge poti. Upajmo, da ni prepozno. O kooperaciji z drugimi strankami bo odločil strankin svet, ki obstoji iz članov iz obeh polovic monarhije. Toda kooperirali bomo samo s stranko, ki teži za samostojnostjo in svobodo hrvaškega naroda. Nasproti vladi bo stranka prava uravnala svoje postopanje po tem, kakor bo vladin program. Mi se borimo proti sistemu in ne proti osebam. Odstranitev železničarske pragmatike ni vse. Ako gre Balkan Balkancem, potem gre tudi Hrvaška Hrvatom. To je najmanj, kar more in mora kralju in državi vedno zvesti hrvaški narod zahtevati.«
-4- Novi dunajski župan, ekscelenca dr. Weiskirchner, priobčuje v »Reichs-pošti« članek, v katerem sumniči opozicijo slovanskih strank v parlamentu, da »ponižuje državo in pod zaščito imunitete domovino izdaja«. Ne vemo, kaj ima žu-panovanje na Dunaju opraviti s situacijo v parlamentu in ne razumemo, kaj naj pavšalno denunciranje slovanskih strank dunajskemu mestu pomaga. Take inavgural-ne besede ekscelence dr. Weiskirchnerja ne bodo na slovanski strani nobenih simpatij izzvale.
4- V »Ljudski sklad« so prispevali meseca novembra: Posl. Jaklič in dr. Pegan 60 K; zbirka g. Orehek-Moste 31 K 52 vin.i posl. Gcstiučar 30 K. Po 20 K; i.
knezoškof, dr. Lampe, idr. Zajec, J. Lončarič. Neimenovani 10 K. Po 5 K: dr. Der-gane, prelat Kalan, vikarij Smolnikar, ravnatelj Traven, župnik Petrič, prof. Der-mastia in dva neimenovana. G. rr. Krhne 4 K. Po 3 K: Dr. Dermastia in g. Ogrin. Po 2 K: ravn. Jovan in dva neimenovana. Po 1 K: Dr. Adlešič, g. Ložar in dr. Natlačen. — Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta š t. 6.
+ Novo leto voščite samo na novih razglednicah »Slovenske Straže«!
—	Imenovanja v mornarici. Korvetna kapitana Jožef Kubelka in Adolf Mladič sta postala fregatna kapitana, korvetni kapitan je postal linijski poročnik Ernst pl. Račič, fregatni poročnik Gilbert Schneditz je postal linijski poročnik. Korvetni kapitan je postal linijski poročnik Alfred baron Winkler.
—	V Krškem se je vršila 21. decembra volitev zastopnika občin sodnega okraja Krško za okrajni šolski svet. Članom je bil izvobljen krški podžupan Ivan Pfeifer, poštar v Leskovcu, namestnikom pa Vinko Bom, posestnik na Raki. Volitev je bila soglasna.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Spodnji Šiški hčerka višjega deželnosodnega svetnika g. dr. M. Travnarja, gdčna. Milka Travnar, stara 25 let, — V Spodnji Šiški je umrl oče g. mag. komisarja Jan-čigaja, g. Martin Jančigaj, star 62 let. Naše iskreno sožalje. — V Travniku v Bosni je umrl podravnatelj gimnazije in semenišča o. Josip H e r z o g D. J. — V Sarajevu je umrl posestnik Ivan R i h t a r -š i č , star 28 let. — V Podgori pri Gorici je umrl gosp. Ignacij T e r p i n. — Umrl je v Dubrovniku Klimo pl. Ghetaldi, višji upravitelj poštnega in brzojavnega urada v pokoju.
—	Železniška nesreča v Bosni. Pri
železniški nesreči pri Polugovu je bfl težko ranjen strojevodja P o v š e.
—	Nov odvetnik v Gorici. V Gorici
je prijavil otvoritev odvetniške pisarne g. dr. Fran G a b r š če k.
—	Železniški most čez Sočo pri Gorici proti Podgori je zopet otvorjen za prehod občinstvu.
—	Utopljenca je našel. Ribič Lukšič je našel pod bolnico usmiljenih bratov v Kandiji popolnoma slečenega utopljenca. Kdo je ta, se še ni dognalo. Znakov nasilja na telesu ni videti.
—	Odborova seja »Matice Slovenske« dne 23. decembra t. 1. — Predsednik se v toplih besedah spominja f prof. Fr. Orožna, načelnika zemljepisnemu odseku in sotrudnika »Matice Slovenske«; nadalj« t dobrotvora Iv. Fabijančiča, ki je svoje imetje zapustil »Družbi sv. Cirila in Metoda« in »Matici Slovenski« zapisal 500 K, konečno f ustanovnika Valentina Krisper-ja. S smrtjo Orožnovo je »Matica« izgubila iznova pisatelja za Štajersko v spisu »Slovenske zemlje«; pri tem bo v bodoče ločiti zemljepisni opis dežele od zgodovinskega in ga poveriti posebnemu pisatelju.
—	Delo za »Jugoslovansko enciklopedijo« napreduje; popolnoma je urejen sedaj tudi načrt za šolstvo in narodopisje, napol pa načrt za »Sredstva prosvete« in arheologijo. — Tehniški slovar, ki ga je pripravila »Matica«, bodo izdale združene inženirske organizacije jugoslovanske ter se bodo v terminologiji ozirale na čim večjo skupnost in enakost izrazov. — Zemljevid slovenskega ozemlja je v Matičini pisarni v svrho poprav in nasvetov vsakomur na ogled. — »Matica« uvažuje popolnoma vrednost zgodovinske slovnice slovenskega jezika, kakor jo je v mnogih partijah izdelal f prof. Štreklj, a misli, da bi tako delo bilo najprimernejše za edicije Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu.
—	Spričo ilustracij Trdinovih »Bajk«, ki jih je izvršil prof. S. Šantel, se sprejme načeloma resolucija, da Matica hoče gojiti slovensko obrazovalno umetnost. — Znanost jc v letošnjih publikacijah slabše zastopana nego beletristika, a to vsled tega, ker so Narodne pesmi po smrti urednikovi morale izostati in se je »Bibliografija« (v zadnjih letih) žc radi svoje obsežnosti morala preložiti na leto 1913. — Določijo se honorarji pisateljem in urednikom. — Program za leto 1913.: 1. Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka (»Zbornik«, uredil dr. Drag. Lončar). 2. Dr. J. Šlebinger: Bibliografija (kakih 14 tiskanih pol). 3. Narodne pesmi. 4. Zabavna knjižnica (s Funtkovo dramo: Tekma). 5. Knezova knjižnica z beletristično vsebino. 6. Hrvatska knjižnica (skupno z »Matico Hrvatsko«): ilustrirani »Čengič-aga«. Uvaževale so se tudi srbsko - hrvatske narodne pesmi. — Mencingerjevih Izbranih spisov II. zvezek.
—	Odobrava se namera »Malice Hrvatske« za leto 1913. izdati izbor Aškerčevih pesmi v uredništvu dr. A. Bazale.
—	Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1912. so došle. P. n. gg. člani jih dobe pri poverjeniku g. Dragotinu Hribarji' (tiskarna na Dunajski cesti.)
—	Nov liberalen list za Gorenjsko nameravajo izdajati liberalci z novim letom. Listu bo ime »Sava«.
—	Slovenec v Ameriki napaden in okraden v svoji postelji od dveh maskira-nih roparjev za 280 dolarjev. U Geve-
landa pišejo: V sredo zjutraj se je prebudil Jakob Bonča, ki ima na 5911 St. Clair Ave trgovino s slaščicami in igračami, ter je zrl v mal električen reflektor ter dva napeta revolverja. Pred njegovo posteljo stojita dva maskirana roparja, ki zahtevata denar od njega. Prestrašeni Bonča sprva reče, da nima denarja pri hiši, ko sc pa roparja spravita na ženo, jima izroči 280 dolarjev, katere je imel pod zglavjem. To so bili celoletni prihranki, s katerimi je hotel plačati dolg, ki ga je naredil tedaj, ko je začel trgovino. Ko sta roparja dobila denar, sta takoj pobegnila. V stanovanje sta prišla na ta način, da sta z diamantom izrezala šipo in odprla kljukico na oknu. O roparjih seveda ni sledu, pač pa pravi Bonča, da enega skoro pozna, ker je bil pred enim tednom pri njem in se ogledoval hišo, o kateri se je izjavil, da jo hoče kupiti. Enakih napadov je vse polno v okolici. Nihče ni več varen. Mesto ne more dati prave pomoči, ker primanjkuje policistov.
—	Graščino Zalog (Breitenau) brez opekarne je kupila »Ljudska posojilnica« v Ljubljani pri c. kr. okrajnem sodišču v Novem mestu na javni dražbi za kupno ceno 225.000 kron.
—	Imenovanja pri južni železnici. Strojni nadkomisar in načelnik kurilnice v Ljubljani Ignacij Šega je dobil naslov nadzornik, nadzornik je postal tudi višji stavbni komisar Evgen Stern, načelnik ljubljanske stavbne sekcije; prožni mojster Friderik Luschiitzky je imenovan za revidenta, prožni mejster Karel Luschiitzky pa za ad-junkta. Nadalje so povišani: revidenti Jožef Fortič na Rakeku, Ivan Končan v Litiji in Ivan Kejžar v Mariboru so postali višji revidenti; adjunkti Karel Vučnik, Andrej Keršmanc in Ivan Pavliczek v Ljubljani, Franc Kocjančič v Trnovo—Bistrici so postali revidenti; asistenti Emilijan Petek, Franc Rebec, Anton Gregorc in Ivan Jaklič v Ljubljani, Andrej Kezele v Zalogu, Jožef Gergič in Aleksander Pitschmann v Št. Petru so postali adjunkti; začasni asistenti Albin Loschnig v Zalogu, Leopold Gruden v Št. Petru, Karel Pili v Borovnici in Božidar Grzetič na Rakeku so definitivno nastavljeni; začasni asistenti so postali uradniški aspiranti Ciril Vrančič v Brežicah, Franc Gorše in Franc Šircelj v Trstu.
—	Društvo c. kr. geometrov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v Ljubljani dne 5. januarja 1913 v uradnih prostorih. Vodnikov trg št. 5, II. nadstropje, ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom, ki se bo gg. Članom pravočasno dostavil.
—	S šenturske gore 23. dec. Tudi na. Gorenjskem imamo spomlad o božiču. Trobentic in marjetic je tu vse polno, ves dan nam sije jasno solnce, med tem ko je pod nami v dolini vse zagrnjeno v gosto meglo.
— Iz konkurza »Glavne posojilnice«. Te dni se je vršila dražba posestva Vinka Ogorevca na Škofljici vsled zahteve Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico. Posestvo je kupila Ogorevčeva žena. Vinko Ogorevec je član »Glavne posojilnice«.
—	Petkratna smrtna razsodba. Mi-Iiajlo Miodrapič v Dubravi v Bosni je skienil spraviti s sveta svojega starega strica Marjanoviča, da bi podedoval njegovo imetje. Stvar je zaupal ciganu Lalu Haliloviču. Oba skupaj sta potem pregovorila cigane Oma Ferhato-viča, Sama Husila in Hašima Hulilovi-ča, da so Marjanoviča ubili in oropali. Okrožno sodišče v Banjaluki je te dni v tej stvari izreklo razsodbo, po kateri so vsi peteri krivci radi roparskega umora obsojeni na smrt.
—	Fuzija srbske narodne banke v Sarajevu z ljubljansko kreditno banko. Listi poročajo: V Sarajevu se je mudil g. Ivan Hribar, predsednik ljubljanske kreditne banke. Dogovarjal se je z upravo srbske narodne banke o fuziji teh dveh zavodov. Sedaj ima srbska narodna banka v Sarajevu 1 milijon kron temeljne glavnice, ki se ima povišati na 3 milijone. Od nove dvemilijonske emisije bi večji del prevzela ljubljanska kreditna banka. Glavni delničar srbske narodne banke je Gligorije Feftanovič.
—	Afera Gagliardi-Odilon. Zagrebškega odvetniškega koncipienta dr. Emila Gagliardija, ki je bil radi znane menične afere z Odilcmko aretiran, so proti 2000 K varščine spustili na svobodo. Preiskava se nadaljuje.
—	Sumljive osebe v Kotoru? Iz Ko-tora se poroča, da so v eni tamošnjih go-stilen neke neznane osebe žalile avstrijsko armado in hujskale vojake k uporu. Oblast je uvedla preiskavo in gostilno zaprla. Aretirali so več Črnogorcev.
—	Vojaški pretep v Kotoru, Med vojaki v Kotoru se je te dni razvil običajni pretep; pri tem je bilo nekemu Mažaru izdrto oko.
—	Atentat na cesarjev spomenik v Kotoru. 24. t. m. so neke pijane osebe v parku Frana Josipa I. v Kotoru podrle dva kipa ter se nato spravile tudi na cesarjev spomenik, da bi vrgle kip na tla. To se jim pa ni posrečilo, ker je kip železen. Ko so neznance opazili, so zbežali.
—	Iznajdba. Matko Maloviču v Novem mestu se je po dolgem trudu posrečilo iznajti model za vlivanje voščenih sveč. Na ta način se bode izdatno pospešilo izdelovanje sveč. Izumitelj računa nasproti prejšnji izdelavi po sto komadov za en dnn po njegovi iznajdbi desetkrat več, to je tisoč komadov za eno delavno moč enega dne, kar je velepomembno pri današnji delavski plači. Ima pa iznajdba še druge važne prednosti, o katerih izumitelj iz um-ljivih razlogov molči. Prvi izdelek sveče rumene barve je pogorel 16. t. m. pred oltarjem Matere božje v kapiteljski cerkvi. Izum se je priglasil patentnemu uradu.
—	Srednješolci pri vojaških vajah, Minoli teden je celokupno goriško srednješolsko dijaštvo prisostvovalo artiljerijskim vojaškim vajam. O tem poročajo: Pripeljali so topove iz Gorice in težke havbice iz Vipave, in ostro streljanje, oziroma pouk se je pričel: kaka razlika je med granato in šrapnelom, kako škodo povzročuje ekrazit, kdaj se udeleži vojne akcije artiljerija itd. Nato so granate in šrapneli pokali v ozračju in raznašali skale in zemljo na vse strani. Vsa ta predstava z ostrimi streli je stala državo 4—5000 kron.
Koroške novice.
k Za božičnico slovenski Koroški.
Stanko Premrl, Ljubljana, 3 K. — Marija Vrančič, Ljubljana, 2 K. — Dr. Fr. Detela, Ljubljana, 3 K. — A. Sušnik, Ljubljana, 2 K. — Andrej Kranjec, Ljubljana, 2 K. — Ivan Šiška, tovarnar v Ljubljani, 2 K. — V. Kraner, kaplan, Zavrče, 1 K. — Anton Kržič, c. kr. prof. v Ljubljani, 3 K. — Katarina Auer, Ljubljana, 2 K. — Julija Sig-lund, Ljubljana, 2 K. — Hani Grčar, Ljubljana, 3 K. — Elizabeta Zaje, Ljubljana, 2 K. — Rok Kolar, Ljubljana, 1 K. — Ivan Lesnikar, Ljubljana, 4 K.
k Koroški nemški nacionalci so za božič storili veliko delo. V Borovljah se je zbral njih »Volksrat« in sklenil resolucijo, v kateri pravi, da pričakuje od vseh nemških poslancev odločen nastop proti vsakemu stremljenju, ki gre za tem, da bi se raztrgale sedanje kronovine in naj odločno nastopijo proti trializmu. Ubogi naciji zaslužijo pač pomilovanje vsakega človeka, ki ima še kaj srca v prsih. Čudno je, kako znajo nacionalci sami sebe udariti po zobeh, pa niti ne čutijo tega! Na Češkem se bojujejo nemški nacionalisti z vso strastjo za to, da bi se češka dežela raztrgala in da bi oni dobili svoj posebni »Deutsch-bohmen«. V volivnih oklicih za Kočevje smo čitali — ne da bi se bila zaraditega razburjali — izraz »unser Gottscheer Landl«. Ali na Koroškem, na Štajerskem, na Tirolskem je zločin, kar je drugod prav! Če protestirajo koroški nacionalisti zoper raztrganje dežel, se bodo češki Nemci lepo zahvalili pri njih. In kje je potem enotnost nacionalizma? . . . Take resolucije so s svojo neslanostjo seveda popolnoma neškodljive. Zakaj neizogibnega razvoja ne morejo ustaviti taki brez duha popisani koščki papirja.
Razne stvari.
Dimnikar zadel glavni dobitek. Kakor znano je ob zadnjem cesarjevem bivanju v Budimpešti neki dimnikarski pomočnik, ki je na dvoru opravljal svoj posel, ukradel mrzlo pečenko, ki je bila pripravljena za cesarjev zajutrek. Tatu so našli na stopnicah še na »delu«, to se pravi pri zavživanju okusne pečenke. Vtaknili so ga v policijski zapor, a sreča je že čakala nanj. Ko je prišel iz zapora, je videl, da je v razredni loteriji zadel glavni dobitek. Iz njegovega življenja se to-le pripoveduje: Svoj kruh je začel jesti kot raznašalec vabil neke gledališke potovalne družbe. O božiču se je pa družba razšla in fant je bil na cesti. Stradal je in premišljeval, kaj bi. Pa si jo je izmislil. Ponekod velja prazna vera, da srečanje z dimnikarjem prinese srečo. Prebrisanec se je torej preoblekel v dimnikarja ter se na Silvestrov večer postavil ob vratih nekega velikega hotela. Vsem gostom, ki so po polnoči zapustili hotel, je molil čepico in jim voščil srečno novo leto. Ljudje so si od tega srečanja z dimnikarjem obetali srečo in srebro je kar teklo v čepico. Ker se mu je »dimnikarstvo« tako izvrstno sponeslo, se mu je iz hvaležnosti res posvetil; vstopil je k nekemu dimnikarju kot vajenec in kmalo postal pomočnik. Dimnikarsko srečo je pa še poslej ponujal lahkovernim ljudem. Ob prostih dneh je postajal pred glavnimi kolekturami razredne loterije in ogovarjal ljudi: »Dimnikar ima srečo, jaz vam potegnem srečko, milostivi gospod!« Nekoč si je pa fant mislil, da bi tudi zase poizkusil srečo ter si je kupil srečko. In res: zadel je glavni dobitek. Vsled tega pa prebrisanec ni postal blazen od veselja, kakor se časih zgodi, marveč je pred blagajnikom, ko mu je našteval denar, še zabavljal, češ: »Neumnost, da sem si kupil samo os-minsko srečko; sedaj je sedem drugih ljudi zastonj od mene zadelo.«
Ženska izobrazba na Pruskem.
Ženske napredne (v nepolitičnem smislu) kroge na Pruskem je neprijetno iz-nenadil odlok pruskega naučnega ministra v stvari ženskih srednjih šol. Ivu-ratorij evang. višje dekliške šole v Mo-nastiru (Minister) je namreč na prošnjo starišev storil potrebne korake za ustanovitev zasebne ženske gimnazije. Na svojo vlogo je pa dobil od ministra odgovor, da ministrstvo sploh ni voljno dovoliti ustanovitve novih učnih zavodov, t. j. gimnazij za dekleta. To se torej pravi, da so se ženske gimnazije na Pruskem kontingentirale in starišem je onemogočeno, da bi svojim hčeram — četudi na lastne stroške — omogočili primerno srednješolsko izobrazbo, ki brez nadaljnega usposablja za vstop na vseučilišče. Svojo odločbo je minister utemeljil s tem, da liceji oziroma višji liceji popolnoma zadostujejo za žensko izobrazbo in nudijo tucli zadostno pi*ed-izobrazbo za vstop na univerzo. Temu pa seveda — vsaj kar se tiče nadaljevanja naukov na univerzi — nikakor ni tako. Absolventkam višjega liceja je odprta le modroslovna fakulteta, a tudi za ta študij niso dovolj pripravljene. Res je, cla se po dokončanem višjem li-ceju lahko pripravijo na maturo, ki jim odpre pot tudi na druge oddelke vseučilišča; toda pomisliti je treba, koliko truda, časa in stroškov stane, predno si dekle osvoji potrebno znanje v latinščini in grščini, kakor tudi matematiki in naravoslovju, da more tvegati zrelostno izkušnjo. Namesto ravne poti skozi gimnazijo mora po dolgih, mučnih in dragih ovinkih na vseučilišče. Nevolja v ženskih vrstah na Pruskem je torej umljiva.
Elektrika kot redilno sredstvo. Znani fiziolog prof. Bergonie se na podlagi preiskav profesorja Arsonvala bavi z elektriko kot pripomočkom za zvišanje telesnih moči. Poizkusi so imeli presenetljiv uspeh. Električni tok dveh, treh amper da človeškemu telesu približno 1000 kalorij toplote, več tedaj nego je proizvede tretjina vsakdanje hrane. Neki mož, 176 m visok, ki je tehtal samo 49 kg in bil tako slab, da je mogel brez opore le 100 m daleč iti, je služil za poizkus z diathermatičnim postopanjem. Po večkratnem dovodu 1700 kalorij se mu je teža zvišala na 63 kg. Jč sedaj mnogo manj, izgleda pa jako dobro in lahko hodi. Prof. Bergonie meni, da se da elektrika na primeren način prav dobro uporabiti v redilne svrhe.
Prerokova nezgoda. »Čas« je svoje dni prinesel podlistek, v katerem je pesnik Machar z nenavadnim navdušenjem slavil liberalni režim mlado-turške struje. Ta podlistek se je zdel Macharju tako važen, da ga je sprejel celo v svojo slaboznano Čitanko. O preobratu v Turčiji je tedaj pisal Machar tako-le: Bolgarski vladar je že sanjal o kraljevi kroni, o priklopitvi Macedoni-je in bogovi vedo o čem še vse — a med tem je zapihala druga sapa in mu ni odnesla samo vseh sanj, ampak še strah mu je prinesla, strah . . . Ali dejstva prihajajo, se ironično posme-liujejo in pripravljajo presenečenja... Narod, čegar dnevi so bili v Evropskem koncertu rekel bi sešteti, se je zbudil k velikemu delu svojega življenja. In morda je celo določen za reditelja usode naših jugoslovanskih bratov: morda bo šc i o silno, zdravo, pravično (!) azijsko pleme kristalizajoče sredstvo, krog katerega se osnuje velika konfederacija (združitev) balkanskih narodov . . .« Pač nas ni volja, da bi že danes prerokovali, kaj in kako bo naposled z evropskimi Turki, ali ono vendar lahko rečemo, namreč, cla se je Machar motil. »Pravično in odkritosrčno« azijsko pleme je na tem, na skoči zdajzdaj iz Evrope. Kdor si ne zakriva oči, ne maši ušes, ve prebito dobro, kakšna je turška pravičnost, kakšna turška odkritosrčnost. Res da rabi Machar v svojem prerokovanju besedico ,>morda«, ali ta »morda« ne zmanjšuje nič njegove blamaže.«
Roparski napad na trgovca perutnine. Domov v Peiskreschen pri Vrati-slavi se je pred hišo pripeljal voz trgovca perutnine Reinholda. Ko so šli začudeni domači voz pregledovat, so našli na vozu mrtvega Reinholda in njegovo ženo. Mrliča sta strašno razmesarjena. Policija je dognala, da je na Rcinholdova čakala v gozdu roparska tolpa petih oseb, ki je Reinholda in njegovo ženo zaklala in ju oropala. Konja sta voz z mrličema sama pripeljala domov.
Ne puščajte otrok samih! V Chro-pinu pri Kromerižu je pustila Jožefa Adamazek, ker je šla na delo, svoja 5 in 7 let stara dečka, sama doma. V njeni odsotnosti se je pa postelja vnela in otroka sta se zadušila. — V Veski je pa pustila dva otroka sama doma Marija Veselka. Otroka sta se pri zakurjeni peči igrala, žrjavica je padala iz peči in pričela je goreti obleka. Ko se je mati vrnila domu. ie našla mrtva zgorela
otroka. -- V Stolnem Belgradu so pa zgoreli trije otroci tvorniškega delavca Kolomana Somogyija.
Zanimivo povelje kornega poveljstva v Temešvaru. Korno poveljstvo v Temeš-varu je izdalo povelje, v katerem se med drugim nahaja tudi tole: »V noči od 26. na 27. novembra je straža pri municijskem skladišču v Bekeš — Csabi ponovne poizkuse napada na skladišče vsled čuječno-sti vojaka, ki je stal na straži, in vsled pravilnega postopanja cele straže — zavrnila. Zato izrekam poveljniku straže, titularne-mu poddesetniku 11. stotnije pešpolka št. 101, Gabrielu Sziicsu, moje pohvalno priznanje ter se ima isti povišati za pravega korporala. Obenem izrekam lovcu Andreju Palagyi 23. lovskega bataljona v imenu najvišje službe svoje popolno priznanje, ker je na straži stojč, obstreljevan z onstran Donave, ogenj takoj na odločen način vrnil.«
Mednarodne tekme v Parizu leta 1913. VI. mednarodna tekma se bo vršila v Parizu v mesecih oktobra in novembra leta 1913. Pogoji bodo mnogo težji kakor pri dosedanjih tekmah, ker je mednarodni odbor sklenil preko odpora Čehov (z glasovi Belgije, Francije, Italije in Luksenburga), da bo prosta tekma (skok, tek, metanje kroglje itd.) klasificirana le s polovično znamko orodne telovadbe, t. j., da bo popolna izvedba orodnih vaj znamkovana z 20 točkami, medtem ko vrhunške vaje v prosti tekmi le z 10 točkami. Ta sklep je namerjen predvsem proti Čehom, kojih premoč v prosti tekmi je vedno odločevala.
KNJIGOTRŽTVO.
* Tolažba dušam v vicah. Pod tem
naslovom je izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ravnokar nov molitvenik, ki stane z rdečo obrezo samo 1 K 20 vin. Molitvenik obsega poleg mašnih in vseh drugih navadnih molitev v prvi vrsti premišljevanja in molitve v korist in blagor našim ranjkim. Sveta in dobra je misel moliti za mrtve, pravi sveto pismo in upati smemo, da bo vsak, ki skazuje dušam v vicah delo usmiljenja, našel tudi usmiljenje pred pravičnim očesom nebeškega Sodnika in mu bo ta pobožnost v veliko korist. Pri vsakem, ki goji pieteto do svojih ranjkih in moli zanje, lahko sklepamo, da ima dobro srce in blago dušo.
Do sedaj še nismo imeli slovenskega molitvenika, ki bi služil predvsem vzvišenemu namenu pomagati dušam v vicah in ker ima molitvenik, katerega je izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani zelo nizko ceno, bode gotovo slovensko ljudstvo po njem zelo pridno poseglo.
Ljnmjanske novice.
lj Na protlalkoholnl kongres v
Ljubljani je delegiral goriški deželni odbor g. primarija dr. Gosti a.
lj V Rokodelskem domu bode Novega leta dan, 1. januarja 1913, priljubljena vsakoletna prireditev katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Na sporedu je poleg pevskih točk Shakespearova igra: »Beneški trgovec«. — V nedeljo po Novem letu, 5. januarja, pa bo v Rokodelskem domu božičnica kat. mladeniške-ga društva. Uprizorila se bode nova božična igra »Ob gozdnem znamenju«. Obisk obeh prireditev prav toplo priporočamo.
lj Božičnica na pomožni šoli. Pomožna šola za manj nadarjene otroke je pripravila 21. decembra svojim gojencem mično božičnico. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. Anton Maier je ob razsvetljenem, z dobrimi in koristnimi darovi opremljenem božičnem drevescu nagovoril gojence, jim obrazložil pomen slavlja in jih spodbujal k ubogljivosti in pridnosti, Otroci so peli in deklamovali božične pesmi in sreče žarečih obrazov prejeli darove, deloma toplo obleko, deloma obutev, vsi pa pecivo in slaščice. Obdaritvi so prisostvovali šolski vodja, g. Ivan Leveč, mestni katehet g. Ignacij Zaplotnik in matere obdarjenih otrok. — Blagim dobrotnikom, ki so najrevnejšim revnih pripravili tako božično veselje, izreka pomožna šola najtoplejšo zahvalo; na prvem mestu dobrodelnosti slav. magistrata deželnega stolnega mesta, ki je z izdatno podporo sploh omogočil božičnico; blag. gdčni. Jo-sipini Jančarjevi za 33 kosov dobrega peciva in blag. gospe Franki Edmund-Kav-čičevi za denarni prispevek. Bog povrni!
lj Iz gledališke pisarne. V soboto se ponovi za nepar-abonente fantastična Offenbachova opera »Hoffmannove pri-povesti«. V nedeljo popoldne (izven abonnementa, za lože nepar) melodijoz-na opereta »Ptičar«; zvečer o priliki an-tialkoholistiškega zborovanja »Ubijač«, drama po velikega Zole-romanu »L'As-somoir«, ki kaže v pretesljivih slikah gonobeče posledice alkoholizma. Predstava se začne ob 7. url, da se je lahko udeleže tudi tujci, ki se hočejo odpeljati še zvečer iz Ljubljane. Opera pripravlja
»Naskok na mlin«, drama Strindbergo-vega »Upnika«.
lj Agrarni nadzornik je postal agrarni tiadinženir Ivan Prešel.
lj Umrli so v Ljubljani: Ignacij Egger, železniški sprevodnik v pokoju, star 87 let. — Gustina Jeršek, bivša predilniška delavka, stara 71 let. — Jožef Kralj, čevljar, 46 let. — Kontoristi-tnja pri Fr. X. Souvanu, Milena Pelan, stara 21 let.
Telefonska in brzojavna poročila.
ŠKOF FLAPP UMRL.
Poreč, 27. decembra. Danes zjutraj so našli poreško-puljskega škofa dr. Iv. Krstnlka Flappa mrtvega. Zadela ga je po noči kap.
Dana], 27. decembra, škofa so našli zjutraj v spalnici mrtvega. Sluga je poklical škofovo nečakinjo, a se Je dalo le konstatlratl, da je škof mrtev. (Rajni je bil rojen 18. aprila 1845 v Korminu, v mašnika posvečen 19. februarja 1868, za škofa poreškega posvečen 11. januarja 1885. Bil je tudi tajni svetnik Nj. c. in kr. Veličanstva, imetnik reda železne krone II. vrste.)
XXX
ZBORNICA.
Dunaj, 27. decembra. Danes se je zbornica zopet zbrala k seji in razpravlja o službeni p r a g m a t i k i uradništva. Začela se je že specialna debata. Zbornica sprejme pragmatiko v obliki, kakor jo je redigi-rala gosposka zbornica. Jutri reši zbornica budgetni provizo-rij. Pogajanja med Rusini in Poljaki se nadaljujejo. Dozdaj se sporazum še ni dosegel. Zbornica se zopet zbere v času od 17. do 21. januarja in bo zborovala do 8. februarja. V tej dobi upajo rešiti mali finančni n čl č r t.
OGRSKE ZADEVE.
Budimpešta, 27. decembra. Ministrski predsednik Lukacs se poda na Dunaj in bo od cesarja sprejet v Schon-brunnu v posebni avdijenci. V tej avdi-jenci pade odločitev glede volilne reforme.
BORZA DOBRA.
Dunaj, 27. decembra. Kljub dragoti denarja je predborza jako dobro poslovala in so se papirji dvignili.
XXX
BULGARSKA KRALJICA PRED ODRI-NOM. — HRISTOV.
(Izvirna brzojavka našega plovdivskega
poročevalca.)
Plovdiv, 25. decembra. Bulgarska kraljica je hotela v spremstvu adjutan-ta Červenakova obiskati oblegani Odrin. V mestu Mustafa Paša je prosila generala Ivanova, naj ji pri Šukri-paša izposluje vstop v Odrin; general tega ni mogel doseči. Z veliko težavo je Ivanov dosegel, da se je naše pismo na tri katoliške duhovnike v Odrinu izročilo Šu-kri-pašu. Izvedeli smo, da so vsi trije katoliški duhovniki v Odrinu še živi; tudi Slovencem dobro znani duhovnik Pavel Hristov je živ in zdrav. — Obširneje poročilo sledi.
XXX
KAJ BO TURČIJA BALKANSKI ZVEZI JUTRI ODGOVORILA.
Carigrad, 27. decembra. Turški delegati so že dobili iz Carigrada instrukcije, kakšne protipredloge naj v jutrišnji seji mirovne konference stavijo. Protipredlogi so bistveno sledeči:
Turčija odklanja absolutno odstop Odrina in Dedeagača.
Turčija akceptira avtonomijo Albanije.
Glede Krete opozori Turčija Grčijo, naj se obrne do velesil, ki izvršujejo nad Kreto protektorat. Ako nimajo te nič proti aneksiji, se bo Turčija odpovedala svoji suvereniteti.
Vseh egejskih otokov Turčija ne odstopi.
Nadalje se poroča: Ako bi Turčija Odrin odstopila, nastane revolucija in bi armada izsilila nadaljevanje vojske, ki bi se pa za Turčijo neugodno končala. Zato je Turčija konferenco poslanikov obvestila, naj delujejo pri balkanski zvezi na to, da akceptira turške protipredloge vsaj v principu.
»Ikdam« poroča, da bo Turčija tudi predlagala, naj ostali del Tracije in vsa Makedonija s Solunom postane avtonomna pod suvereniteto Porte, Bulgarija pa naj dobi le trgovski dohod k morju. Informirani krogi pa menijo, da Turčija takega predloga ne bo stavila, ker se je že prepričala, da z njim ne prodre. Porti se gre v glavnem le za to, da se meja od Ksero-škega zaliva do Črnega morja potegne tako, da ostane Odrin turški.
KAJ MENIJO V SOFIJI.
Sofija, 27. decembra. Oficielni krogi smatrajo, da je vprašanje bultfarsko-turške
meje v zmisiu velevlasti rešeno, če ne, ne bi bil mogel Poincare v senatu izjaviti, da bo Balkan pripadel Bulgariji, Srbiji, Grčiji in Črnigori in ne bi bil mogel reči, da Francija garantira odslej le azijsko posest Turčije. Turčija le čaka pritiska velesil v Carigradu, da se uda. Pritiska si želi, da ima izgovor nasproti vojaški stranki,
TURŠKI ZUNANJI MINISTER UPA NA MIR.
Carigrad, 27. decembra. Turški minister za zunanje zadeve Noradung-h i a n je izjavil, da upa, da se mir kljub vsem težkočam sklene. Pesimizem, je dejal minister, se je zato pojavil, ker imajo v vseh velikih evropskih mestih vtis, da so zahteve balkanskih držav pretirane. Nobena turška vlada ne bi mogla takega miru podpisati. Ni mogoče, da bi velesile storile v Carigradu korak, da bi Turčijo prisilile, da bi tak mir podpisala. Armada se je poživila in bi, ako bi se tak mir sklenil, povzdignila svoj glas. Kdor pozna razpoloženje v Turčiji, ve, da ne moremo skleniti miru, ki bi pomenil popolno resignacijo. Če je kljub temu upati na mir, pohaja to iz tega, ker so balkanske države miru potrebne, ker so pozicije pri Čataldži take, da ne bo lahko ondi doseči še kakšne zmage in ker je verjetno, da se bodo balkanske države dale voditi od duha zmernosti, ki bi omogočil prijateljske odnošaje s Turčijo za bodočnost. Mi moramo zato najti srednjo pot. Na vprašanje, ali je res, da se Turčija posebič pogaja z Bulgarijo (misija generala Savova), minister ni dal odgovora,
MIR PRED NOVIM LETOM?
Sofija, 27. decembra. More se čisto za sigurno računati s tem, da se mir sklene. Velevlasti so jasno izrekle mnenje, da z ozirom na velike finančne izgube vojske na noben način ne žele. Turčiji se je izjavilo, da ne more računati ne na needinost balkanskih zaveznikov, ne na avstrijsko-srbski spor. Nadaljevanje vojske bi moglo imeti le za posledico, da Turčija v Evropi izgine. Velevlasti so celo odločene, Turčijo s silo k miru prisiliti. Ako Kiamil-paša to premotri, je mogoče, da se bo že pred Novim letom vedelo, da se bo mir sklenil.
VELESILE SVETUJEJO TURČIJI, DA ODNEHA.
Pariz, 27. decembra. Velesile so se zedinile, da Turčiji svetujejo, naj zaradi Odrina mirovnih pogajanj ne prekine. Mir se mora skleniti, naj Turčija Odrin obdrži ali ne.
ZOPETNA IZJAVA RUSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA O ZUNANJEM POLOŽAJU.
Peterburg, 27. decembra. Ministrski predsednik Kokovcev je v dumi izjavil:
»Kakor so mnenja o položaju v notranjosti različna, tako izginjajo vse razlike pri presoji zunanjega položaja. To nam je v veliko tolažbo in nas uver-ja, da je vodstvo zunanje politike modro in pravično in sloni na zgodovinskih tradicijah Rusije.«
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 27. decembra. V konferenci poslanikov, ki se začne zopet po Božiču, se bo razpravljalo vprašanje meja Albanije in egejskih otokov. Politični krogi ne prikrivajo, da bo prvo vprašanje jako težavno rešiti.
BULGARIJA SE ODRINU NE ODPOVE?
London, 27. decembra. Nek bulgarski delegat je na vprašanje, ali bi bila Bulgarija, ako ji Turčija odstopi Solun, pripravljena odpovedati se Odrinu, odgovoril, da je to popolnoma izključeno. Bulgarija se Odrinu ne odpove.
ANGLEŠKI PREDLOG GLEDE ODRINA.
Pariz, 27. decembra. »Temps« poroča iz Londona, da se je v ondotnih finančnih krogih pojavil predlog, naj Odrin ostane sicer turški, vendar naj pa mesto Bulgarija okupira, dokler Turčija ne plača vojne odškodnine.
TURŠKE PRIPRAVE.
Carigrad, 27. decembra. Semkaj je dospelo 40.000 mož vojaštva iz črnomor-skih provinc.
PRASKE PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 27. decembra. Pri Čataldži so baje bulgarski prostovoljci metali bombe na turške predstraže, ki so od-gorile na to s streljanjem. V vsakem slučaju se gre za brezpomemben dogodek.
KOLERA V CARIGRADU DIVJA DALJE.
Carigrad, 27. decembra. Včeraj se je naznanilo 34 slučajev kolere; 16 slučajev je še od preje. Vsega skupaj je dozdaj obolelo na koleri 2228 oseb, 1107 pa umrlo.
OGRSKA OBMEJNA POLICIJA ARETIRALA SOPROGO NEMŠKEGA BEL-GRAJSKEGA POSLANIKA.
Zemun, 27. decembra. Ogrska obmejna policija je aretirala soprogo
Ravnokar je izšla II. knjiga
Prva in druga
knliga tvorita c loto.
Cena:
I. knjiga elegantno vezana K 4'—
Roman „Pod svobodnim solncem" je prvi slovenski leposlovni umotvor.
Cena:
II. knjiga elegantno vezana K 4'80
Najlepše novoletno darilo
Istočasno priporočamo sledeče posebno upoštevane knjige:
Dva zvezka vezana v eno
Potop. (Sienkiewicz.) Zgodovinski roman, knjigo K 8-40.
Brez dogme. (Sienkie\vicz.) Roman. K 3—, vez. K 450.
Quo vadiš? (Sienkiewicz.) Roman iz Neronove dobe. Vez. K 550.
Skozi pustinje in puščavo. (Sienkievvicz.) Roman iz Mahdijevih časov. K 2-80, vez. K 3*90.
Ben Hur. (Waliace.) Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 450.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. 2 dela.
K 3-80, vez. K 5"40.
Dekle z biseri. (Haggard.) Povest iz Neronove dobe. K 2'20, vez. K 3-20.
Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. (De Waal.) Zgodovinska povest. K 1-50, vez. 2'10.
Kraljica Dagmar. (Beneš Trebizsky.) Zgodovinski roman. K 3-20, vez. K 4-30.
Povest o dveh mestih. (Dickens-Cankar.) K 5-20, vez. K 620.
Dolina krvi. (Sheehan-Bregar.) Povest iz irskega življenja. K 4*20, vez. K 5-80.
Mož Simone. (Champol.) Roman. K 190, vez. K 3 —. Razporoka. (Bourget-Kalan.) Roman. K 2'—, vez. K 3'—. Ponižani in razžaljeni. (Dostojevsky.) Roman. K 3.—, vez. I\ 420. Zaobljuba. (Bečič.) Povest. K 180, vez. K 2 60.
Juan Miseria — Janez Nevolja. (Goloma.) Povest. K 1-—, vez. K 160.
Vstaja škender-begova. (Disraeli.) Zgodovinska povest. K —60 vez K --80.	'
Straža. (Glowacki.) Povest. K 240, vez. K 340.
Kako sem se jaz likal. (Alešovec.) Povest slovenskega trpina. 3 zvezki vsak K 1-20, vez. Iv 2—.
Malo življenje. (Detela.) Povest. K p—, vez. K 190.
Prihajač. (Detela.) Povest. K —90, vez. K 170.
Skrivnosti srca. (Bourget-Kalan.) Novele. K 120, vez. K 140.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. (Kalan.) K — SO vez
K 1-20.	'
Krmar Milanovič. Povest. K L40, vez. K 2-20.
Skrivnost najdenke. (Reimmichl.) K —'60, vez. K — 90.
Romarica. (Buol.) Povest iz naroda. Iv 1'20, vez. K 160.
Pet tednov v zrakoplovu. (Verne Juh) Trije Angleži raziskujejo \friko. K 3-80.
Kapitan Hateras ali Angleži na severnem tečaju. (Verne Jul.) K 440. Vojska na daljnem vzhodu. (Lampe. K 480, vez. K 6.—.
Za naše ženstvo najkoristnejša knjiga
Magdalene Pleivveisove:
Sesti natis priredila S. M. Fclicita Kalinšek.
To je najobširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter jc bogato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6'—.
Mala izdaja z okrajšanim besedilom ln brez slik. Cena K 3, vezana K 3'60.
nemškega poslanika v Belgrada, barona Griesingerja. Policija je v elegantno oblečeni dami, ki je šla v Zemun nekaj nakupovat, sumila špionko in jo je kljub njenim protestom, češ, da je žena poslanika in uživa imuniteto, odvedla v zapore. Poslanik, ki je bil takoj o tem obveščen, je takoj protestiral in dosegel. da je bila njegova soproga po dveh urah izpuščena. Policija je morala prositi za oproščenje. Na vse kroge je ta aretacija napravila mučen vtis.
BOJI OKOLI JANINE.
Atene, 27. decembra. Janinska turška posadka noč in dan izpada, da zavzame izgubljene pozicije. Grki so pa vse izpade odbili in so postavili svojo artiljerijo kljub terenskim težkočam na ugodna mesta. Essad paša, poveljnik Janine, je dal 46 Albancev ustreliti. Pro-vizorična albanska vlada v Valoni je vsled tega zelo vznemirjena.
ČRNAGORA KONCENTRUJE ČETE OB AVSTRIJSKI MEJI?
Dunaj, 27. decembra. »Bosnische Correspondenz« poroča, da jc Črnagora razpostavila ob avstrijski meji bataljon »Njeguš«.
IZ SOLUNA.
Atene, 27. decembra. Kralj Jurij je podelil grškemu metropolitu v Solunu veliki častniški križ reda Sv. Izveličarja. — Solunska mohamedanska občina je poslala grškemu kralju adreso, v kateri pravi, da hočejo mohamedanci živeti pod grško oblastjo.
VOJAŠKA OBLAST V STARI SRBIJI.
Belgrad, 27. decembra. »Pravda« poroča, da jc ministrski svet na predlog vojvode Putnika sklenil, da v novo-osvojenih pokrajinah ustanovi za 3 leta vojaško oblast namesto civilne.
TURKI ZAJELI PROVIANT ZA EUL-GARE.
Carigrad, 27. decembra. Turška top-ničarka je v Marmarskem morju zajela devet jadrnic, ki so peljale proviant za Bulgare
XXX
ANGLEŠKE PRIPRAVE.
Pariz, 27. decembra. »Matin« poroča iz Londona, da mornarjev angleške vojne mornarice niso pustili ob Božiču na dopust, kakor druga leta. Vse angleške torpeclovke so koncentrirane v Severnem morju, oklopnice pa v kanalu.
VPOKLICANJE VOJAKOV POD OROŽJE NA BAVARSKEM.
Monakovo. »Miinchener Zeitung« poroča s posebne strani, da bodo vojake, ki so na dopustu, pozvali pod orožje že februarja in ne majnika, kakor druga leia.
XXX
BOMBNI ATENTAT NA TAFTA.
New York, 27. decembra. Tu se je poizkusil b:>mbni atentat na bivšega predsednika Taita. Bil je postavljen peklenski stroj na cesti, koder se je Taft peljal mimo. Stroj pa se je razpočil prepozno in razgnal v zrak nek časniški kiosk.
PREPREČEN ANARHISTIČEN NAPAD
NA LAŠKEGA KRALJA.
Rim, 27. decembra. Zaplenili so pisma anarhista Dal Ferro, ki se je poizkusil usmrtiti in navedel za vzrok samoumora, da je bil določen usmrtiti laškega kralja, a ni bil za to dovolj pogumen. Iz zaplenjenih pismov je razvidno, da so anarhisti več napadov nameravali izvesti. Zaprli so pet anarhistov.
POINCARE PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
Pariz, 27. decembra. Poincare je sprejel kandidaturo za predsedništvo.
ANGLEŠKI KRALJ OBOLEL.
London, 27. decembra. Kralj je lahko obolel na prehlajenju.
ATENTAT NA INDIJSKEGA PODKRALJA.
London, 27. decembra. Pri atentatu na indijskega podkralja lord Hardinga v Delhiju so bile tri osebe ubite, 13 pa ranjenih.
RUSKO-KITAJSKI SPOR.
Bruselj, 27. decembra. Pričakuje se, da Rusija v kratkem odpokliče svojega poslanika iz Pekinga. Kitajska vlada dela na vso moč, da bo do pomladi zbrala dobro oboroženo in pripravljeno armado.
POLOŽAJ V MAROKU.
Pariz. V Dar el Kaidu zajeta Mas-soutierjeva kolona 400 mož je dozdaj izgubila 1 častnika in 12 mož.
V TRIPOLISU JE šE VEDNO VOJSKA.
Frankobrod, 27. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča, da vojska v Tripolisu nikakor ni ponehala. Italijani morajo vsako ped zemlje s krvjo plačati. Šejk Senu-sijev je vrnil vse darove, katere mu je laški kralj poslal. Vojsko je organiziral Enver bej, ki se je sicer vrnil v Evropo, toda zapustil dobro oboroženo vojaštvo. V oazi Kulra so se sestali arabski Doilavarji, ki
so se posvetovali o organizaciji odpora proti. Lahom v Tripolisu in Francozom v Maroku.
CHILENSKA VLADA NE PRODA VOJNIH LADIJ.
Santlago de Chile, 27. decembra. Vojno ministrstvo demontira poročila o nameravani prodaji chilenskih vojnih ladij Angliji.
MINISTRSKA KRIZA NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 27. decembra. Portugalski ministrski svet je sklenil, da vlada odstopi. Nova vlada se bo težko sestavila, ker nima v zbornici nobena stranka večine.
VOHUNSTVO V DANCIGU.
Dancig, 27. decembra. Policija je aretirala več lovcev, ki so osumljeni, da so v prilog Francije vohunili. Preiskavo vodi državno sodišče.
XXX
UKRADENA POLKOVNA BLAGAJNA.
Šopronj, 27. decembra. Polkovna blagajna 5. ulanskega poka, v kateri je bilo 27.000 K, je bila ukradena. Aretirali so nekega ulanca rezervista, o katerem sumijo, da je tat.
STRAŠNI SNEŽNI VIHARJI V SEVERNI AMERIKI.
Pariz, 27. decembra. »New York Herald« poroča iz Nevv Yorka: Na zahodu so divjali strašni snežni viharji, V newyor-škem pristanišču počiva vsa paroplovba. Vsled snežnih viharjev je izgubilo življenje veliko ljudi.
NOVO MILIJONSKO MESTO.
Hamburg, 27. decembra. Mesto Hamburg je doseglo 1 milijon prebivalcev,
VELIKA NESREČA V RIMU.
Rim, 27. decembra. Neki voz električne poulične železnice je zavozil v nek zid. Ranjenih ie 17 oseb.
VELIKA NESREČA NA POULIČNI ŽELEZNICI.
Hamburg. Med Hamburgom in War-burgom je zadel voz poulične železnice z vlakom industrijske železnice. Voz poulične železnice se je prekucnil, en voz industrijske železnice je pa skočil iz tira. Nevarno ranjenih je pet oseb.
VODA POPLAVILA ŽELEZNIŠKI PREDOR.
Curih, V predor skozi Mont d'Or je 4472 metrov od vhoda vdrla voda. Delavci, ki so v predoru delali, so se rešili. Vode pridere 40.000 litrov v sekundi.
500.003 KRON DELAVCEM.
Viikovice. Ravnateljstvo plavžev v Vitkovicah je določilo 500.000 kron za dobrodelne namene. Iz obresti te glavnice clobe vdove delavcev renie od 180 do 240 kron.
S.
a o W
carici.
O bulgarski carici Eloonori se pripovedujejo najlepše stvari glede njenega usmiljenja in požrtvovalnosti, kar je izkazala za časa vojne. S. Adelhajda P o d 1 e s n i k , ki se nahaja v bolnišnici v Plovdivu poroča domu starišem:
»Carica Eleonora je tukaj z dvema princezinjama. Vse tri pomagajo streči bolnikom. Carica je prava mati, ki skrbi, da bolnikom v postrežbi nič ne manjka. Z nami sestrami deli siromaštvo. Pri vsakem vremenu je na nogah'. To je oseba, da bi človek skoraj ne mislil, ko jo gleda pri postrežbi, da je — carica. Pošljem vam njeno sliko z lastnoročnim njenim podpisom, ki mi jo je naklonila. Tudi princezinje se ravnajo po zgledu materinem. Po fotografiji razvidite, kako strežejo z nami sestrami bolnikom. Ker je tu zelo slabo vreme in mnogo blata, katero moramo gaziti in sem imela jaz zelo slabe čevlje, mi je kupila carica Eleonora nove, visoko galoše. Bolnikov imamo polno. Ura je 10 in pravkar smo dobili telefo-nično poročilo, da nam jih pripeljejo zjutraj še 310 . . .«
Slovenci, branile slovensko posest!
Ta klic se mi zdi posebno važen danes, ko gineva vedno bolj in bolj ljubezen do rodne grude, ko drvi nepremišljena mladina trumoma v mesta in ko nam med tem ugrablja tujec kos za kosom naše zemlje. Ta klic bi se naj ponavljal dan na dan v našem časopisju, razpravljalo bi se naj o njem v naših društvih, predvsem v krajih, kjer razsaja posebno ta nalezljiva bolezen, ta strast po tujini, da se končno omeji nesrečno izseljevanje. Da, Slovenci, hranite slovensko zemljo! Zavedajte se velikega narodnostnega pomena posesti I Zemlja je že od nekdaj predmet bojev. Odkar je postala predmet zasebne lastnine, datira stremljenje posameznika, pridobiti si posest kot eksistenčno pod-
lago. Vsi boji, vse vojske, ki jih našte-
va zgodovina, so nastale radi tega hrepenenja po zemlji, radi hrepenenja po nepremični posesti.
In to se godi še danes.
Narodnostni boj, ki je bil v prvi polovici preteklega stoletja samo jezikovni, idejni, se je spremenil v gospodarski boj, v boj za materielno eksistenco milijon poedincev, v boj za glavno narodnostno posest, za zemljo.
Kdor nima zemlje, nima domovine. Narodi, ki so si ohranili zemljo v lastnih rokah, so preživeli stoletja, izginili pa so tisti, ki si niso znali ohraniti svoje zemlje. To nas uči zgodovina.
Pri nas še ne cenimo dovolj pomena zemlje v narodnostnem boju. Pogosto zremo na premembo posesti kakor na privatno zadevo kupca in prodajalca.
Toda to ni pravo stališče! Zemlja nam ne sine biti samo zasebna lastnina, ne, mora biti obenem last naroda. Kajti zemlja je podlaga domoljubja. Narod, ki nima lastne zemlje, nima lju-bozen do grude, ki živi od nje.
Zemlja je porok eksistence naroda. Zemlja, združena z drugim narodnogospodarskim činiteljem, z delom, jc predpogoj bogastva naroda. Iz nepremične raste premična imovina. Brez nepremične ni možna premična.
Zemlja je porok skupnosti naroda. Ona veže k sebi posameznike, navezuje jih na rodno grudo, združuje posameznike v naselbine.
Brez zemlje, brez to vezi, bi bili raztreseni med tujimi narodi kakor danes židje, ki nimajo skupne narodne zemlje.
Narodi, ki nimajo lastne zemlje, nimajo lastne kulture. Žive od kulture onih narodov, med katerimi so raztreseni, žive cd milosti tujcev.
Zato pa branimo slovensko zemljo! Ona je opora naše narodne eksistence, ona je porok, da se vzdržimo tudi v bodoče, ona je naše vse. Na njej je vzrast-la naša preteklost na njej počiva ru'ša sedanjost iu na njej nam vzraste, dal Bog. lepša bodočnost.
rošlva.
lj Občni zbor Slomškove pc'nt¥«:ce za Ljubljano žn okolico se je vršil dne 19. decembra t. 1., ob 3. uri v dvorani Tiskovnega društva v Ljubljani. K sijajno uspelemu shodu je največ pripomegla izredno obilna udeležba. Opažali smo veliko novega naraščaja koleginj in kolegov. Tako je prav! Vsi smo pa pazljivo sledili temeljitemu referatu g. kateheta Čadeža in iz-bornim izvajanjem g. predsednika J. Jegliča, ki je v temperamentnem govoru očrtal delovanje podružnice v preteklem letu. — Novo voljeni odbor se je sestavil takole: Janko Jeglič, predsednik; Ivan Bajec, namestnik; Matija Janežič, tajnik; Vicla Šorn, blagajničarica; Anton Čadež in Anton Smerdelj, odbornika.
Vsako večje društvo naj bi imrlo sv;j skioptikon. Vsa potrebna navodila daje »Slovenska Straža«, ki preskrbi, da društva dobe skioptikon po njej ceneje, kakor če bi direktno naroče-vala.
ARETIRAN RUSKI VOHUN.
17. t. m. je bil na Krakovskem kolodvoru aretiran sedmošolec Ignjat U n b e , ki so ga že dalj časa sumili vohunstva v prid Rusije. V podlogi njegove suknje so našli zašit jako obsežen vohunski material, iz katerega se razvidi, da je Unbe svojemu očetu, ki je bil častnik v jaroslavski posadki, sistematično kradel podatke o gibanju in stanju avstro-ogrske vojske v Galiciji in jih pošiljal nekemu ruskemu polku v Varšavi. Našlo so pri njemu tudi ruski pisano navodilo, kako se morejo z dinamitom razdreti mostovi in železniške proge. Vrhu tega so našli pri njem tudi neko brzojavko, ki obtežuje dva častnika avstro - ogrske armade, katera so že tudi zaprli.
ZA KRATEK ČAS.
Uslišana molitev.
V neki družini sta se sprla mož in žena. Kot po navadi žena ni odprla cel dan svojih ust in na nobeno vprašanje svojemu možu ni odgovorila. Dan je mirno potekel, prišel je večer. Kot po navadi so molili zvečer vsi skupaj rožni venec, in sicer oče naprej. Ko je že zmolil celi rožni venec in dodal še več očenašev za različne potrebe, je pristavil konečno: »Zdaj pa še en očenaš, da bi Bog dal naši materi nazaj dar govorjenja!« — Komaj je izpregovoril te besede, je žena, ki je molčala cel dan kot grob, se zadrla na ves glas: »Ti dedec grdi, kaj me boš v sramoto deval vpričo cele družine!« — Mož pa mirno odgovori: »Čas bodi Bogu, smo že uslišani, ne bomo nič več molili, samo da se je naši materi zopet jezik razvezal.«
KNJIGOTRSTVO.
»Agramer Tagblatt« je v št. 283. z dne 7. decembra 1912 posvetil Finžgar-jevemu Romanu »Pod svobodnim solncem« obširno oceno. Med drugim ozna-čeje vrline tega romana sledeče:
»Der voliegende Roman hat erst jetzt in der Buchausgabe in der slove-nisehen Offentlichkeit die Wurdigung gefunden, die ihm gebuhrt. Franz Finžgar hat eine hohe kvinstlerische Am-bition, seine Phantasie ist reich, die Sprache kraftig und klar, oft von farbi-gen Plastik. Der Roman zeugt von einer seltenen Disziplin des schaffenden Kiin-stlers. Die grossartigen, farbenreichen, vom brausenden Leben iibersprudein-den Szenen sind mit grosser Kraft, mit einem nie versagenden Reichtum der Phantasie, mit prachtiger Natvirlich-keit und Ungezwungenheit hingemalt, die Finžgar lioch iiber das bisherige Niveau eines guten Volkserzahlers emporheben. Nicht eine Seite des Bu-ches ist iiberfliissig, nie ermvidet die leichtfliessende Erzalilung. Finžgars Bucli hat in der slovenischen Offentlichkeit eine warme Aufnahme gefunden, os ist der beste historisclie Roman, (len die Slaven haben. Die Katoliška bukvama gab dem Werke eine schone, vornehm elegante Ausslattung.«
Splošna sodba slovenske javnosti brez izjeme je torej v tem edina, da ni roman »Pod svobodnim solncem« samo najboljše Finžgarjevo, temveč sploh najboljše slovensko leposlovno delo.
Anton Medved, Poezije I. del 3 K 80 vin., vezano 5 K, Poezije II. del 4 K, vez. 5 K 40 vin.
Medved je pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Zunanja oblika njegovih pesmi je ostra, obrušena in svetla kot diamant, njihova vsebina in pomen pa zamišljen, globok ter prešinjen toplote globoko čutečega srca. Kdor se zna utopiti v njegove pesmi, mu nudijo preobilo užilka; čim večkrat jih beremo, tem krasnejše misli se odpirajo pred nami. Vsaka vrsta, da, vsaka beseda nam pove mnogo več, kakor si moremo predstavljati, ko vzamemo knjigo prvikrat v roko.
Sienkiewicz: »Quo vadiš«? Roman iz Neronove dobe. Vez. 5 K 50 li. — Najlepše povesti, kar nam jih nudi svetovno slovstvo, se vrše ob Kristusovem času ali v dobi prvih kristjanov. Res pa je tudi, da nudi ta doba požrtvovalne ljubezni in svetega junaštva najbogatejšo snov pripovednemu pisatelju. Kdo ne pozna po vsem svetu razširjenih in na vse jezike prestavljenih romanov »Bcn Iiur«, »Zadnji dnevi Jeruzalema«, »Dekle z biseri«, »Valerija« itd., med katerimi pa zavzame bodisi po zanimivosti, bodisi po umetniški dovršenosti »Quo vadiš« prvo mesto. To je roman, ki je Sienkievvicza proslovil širom sveta.
Wallace: »Ben Hnr«. Roman iz Kristusovih časov. Vez. 4 K 50 h. — V tem krasnem romanu najdemo več oseb, ki so nam znane že iz svetopisemskih zgodb in so bile več ali manj udeležene pri Gospodovem trpljenju in smrti.
De Waal: »Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb«. Zgodovinska povest. 1 K 50 h, vez. 2 K 10 h. — V »Valeriji« se zrcali konec najhujšega boja med ginečim paganstvom in procvitajo-čim krščanstvom, ki je z zmago Konstantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in zadobilo svobodo.
* Vojska na Balkanu 1.1912. Četrti
sešitek tega prezanimivega dela j e ravnokar izšel. Sešitek je lepo opremljen in bogato ilustriran; poleg tega mu je pa pridejan natančem zemljevid balkanskih dežel v sedmih barvah, krasno izveden, ki bo vsakemu dokaj pomogel do lažjega razumenja silnih dogodkov, ki so na mah izpremenili položaj balkanskih Slovanov. Radi zemljevida se je ta sešitek nekaj zakasnil. Vsled praznikov ta teden ne izide peti sešitek, pač pa izideta takoj po Novem letu dva sešitka skupaj.	,
Četrti sešitek smo že razposlali vsem cenj. naročnikom, in kdor bi ga ne bil dobil, naj ga takoj reklamira.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
* Župne urade opozarjamo, da je
knezoškofijski ordinariat ljubljanski s 1. januarjem 1913 oficijelno predpisal novo izdajo »Lesar, Berila in evangeliji« kot edino dovoljenje za porabo v vseh cerkvah ljubljanske škofije. (Glej Ljubljanski škofijski list št. 10, 1.1912). Isto velja tudi za tržaško škofijo in goriško nadškofijo.
- vsi se spomnile .Slovenske Straže"!
Agoslel katoliškega časopisja no
> Francoskem.
. _ . ■ • ..... t
Ni še dojgo, odkar je katoliški Pariz pokopal moža, ki je zaslužil ime apostola katoliškega časopisja na Francoskem. To je, bil asumpcionist F. Bailly, ustanovitelj velikega katoliškega lista »La Croix«, ki je še danes vodnik katoliških Francozov. Ko. je »La Croix« prvič izšel,Je njegov izdajatelj okrasil čelo lista z velikim križem — »boljše, kot vsaka reklama«, je menil P. Bailly. Razprostrte roke križa bodo privabile cele vrste čitateljev. In pogumni izdajatelj, ki je vse svoje trudapolno življenje zastavil v prospeli katoliške misli, se ni motil. Kmalu je postal »La Croix« eden izmed najuglednejših listov francoske prestolnice in je po velikosti na
Eetem mestu. Imel pa je P. Bailly težke oje, kajti nekateri so se spodtikali ob znamenje križa in dosegli, da je tedanji pariški nadškof prosil Baillyja, naj ga opusti. S težkim srcem se je ta udal in dal natisniti manjši križ. Čez nekaj dni pride P. Bailly zopet k nadškofu in mu prinese prav velik zavoj pisem od naročnikov, ki vsled te novotarije niso hoteli več sprejemati lista. Temu argumentu tudi nadškof ni mogel kaj in takoj drugi dan je izšel list zopet z velikim križem na čelu. Še iz nekega drugega slučaja odseva jasni in odločni značaj P. Baillyja. Ko je masonska vlada bila na tem, da oropa cerkev njene lastnine, so tudi asumpcionisti pričakovali, da jih izženo iz Francije. Pater Bailly je ravno maševal, ko prispe v samostan policijski komisar z vladnim ukazom. Ne meneč se zanj je dalje či-tal mašo in tako tudi drugi menihi. Komisar, ki je vedel, da maša nc more dalj trajati kot pol ure, hoče počakati konca. Toda minula je cela ura, še več. a Bailly je še vedno bral. Konečno se komisar naveliča in pristopi k oltarju, po-vprašajoč, kako dolgo bo še trajalo sv. opravilo. »Ne dolgo,« jc odvrnil P. Bail-ly ter pričel s čitanjem trpljenja Kristusovega. Na ta način je moral policijski komisar prisostvovati dveurni službi božji in je šele potem izvršil vladni ukaz.
Tudi sicer so se stavile Baillyju mnogotere ovire. Ko je Croix prvič izšel, je imel pod naslovom besede »Journal a un sou«. Toda že naslednjega dne mu je oblast zabranila ta stavek, češ, da je Francija v veliki revoluciji slovesno odpravila decimalni sistem in da »sou« več ne eksistira, ampak samo frank in centim. Kdor tedaj govori o »sou-u«, prelamlja s tem temeljna načela države. P. Bailly se ie pač moral udati neumnostim in šikanam birokri-tizma ter je odslej pisal »Journal a 3 centimes«. Ali število naročnikov je kljub temu rastlo in se mnežilo.
P. Bailly je visoko cenil apostolat katoliškega časopisja. Zato ga je nemilo zadel ukaz Leona XIII., da naj se umakne s politiškega torišča. S težkim srcem se je udal. Eden njegovih zvestih sotrudnikov piše v »XX Siecle« o tej stvari sledeče: Ko sem nekega jutra prišel v Rue Francois, zagledam policijo, ki je udrla v samostan asumpcio-nistov, da izvede tu hišno preiskavo. Par tednov pozneje se je asumpcioni-stom iz Rima prepovedalo nadaljno sodelovanje pri »La Croixu«. Kljub temu, da je bil list delo njegovega duha in srca, se Bailly ni niti najmanj ustavljal papeževemu ukazu ter mirno predal priljubljene uredniške posle naslednikom, toda drugo jutro sem ga našel v injegovi celici — jokajočega. Ko se jc nekoliko umiril, mi reče: »Poglejte, usoda stori vse prav, kar stori, toda nevarnost grozi delom, ki so odvisna od edine osebe. Bog je vezi razdrl, ki so me družile z listom.«
Po odstopu od lista »La Croix« se je Bailly odtegnil javnemu življenju. Toda njegovo ime je slovelo dalje, kar je jasno dokazala njegova smrt. Vse časopisje, tudi nasprotno, je počastilo spomin umrlega plemenitega časnikarja. Zato je bila tudi naša dolžnost, da smo temu apostolu francoske katoliške žur-nalistike posvetili par vrst. O priliki zadnjega evharističnega kongresa je ta mož šc prihitel na Dunaj, da vidi slovesnosti. Sedaj se je tucli nad njim zagrnila zemlja in ga objokujejo tisoči.
Pisani Masi.
Sarajevski »Hrvatski Dnevnik«, ki kakor znano zavzema Turkom prijazno stališče, ponatiskuje iz »Cetinjskega. Vjestnika« tole: Neki očividec pripoveduje, da so krog Elbasane arbanaške vasi, katerih prebivalci izpovedujejo doma pravoslavno ali rimskokatoliško vero, ko pa pridejo na ulico, ali gredo v mesto, se pa lzpremene V prave pravoverne muslimane. Doma se n. pr. zo-vejo Peter, PaVel, Jovan, Angjelija, Stanija itd., izven hiše pa": Hasan, Hu-sein, Mahinut, Eatima itd. Doma med
štirimi stenami se križajo in molijo k Bogu in Jezusu Kristusu, zunaj hiše se pa klanjajo in molijo k Muhamedu-' Take Arbanase imenujejo tam »škata-f raci«, kar pomenja »pisan« (raznobar-t ven). Tega imena so Čisto vredni. Taki! Arbanasi pa niso samo v okolici Elbasane, nego jih je po vsej Albaniji dovolj; pa se radi tega tucli prav nič ne sramujejo — zanje jc to čisto naravno. »Pomoz Bog čaršijo na obije strane«, tega gesla se drže. Kaj takega se menda ne najde nikjer drugod na svetu. Če se pa upošteva, cla je pri Arbanasih sploh vse »pisano«, se njih verski mnogostra-nosti ne bo nihče čudil. — Dobro je, cla se ve, kakšen je element, ki. vsled prizadevanja Evrope dobi avtonomijo!
izpred sodfifa.
—	Pri tepežu denar izgubil. Te dni se
je okoli polneči pred Bitencevo gostilno na Brodu vnel prepir mecl Janezom Reberni-kom, Jožefom Bitenc in Jožefom Petelinom, sodarskim pomočnikom v Tacnu, ki se je končal s spopadom. Pri tej rabuki ie bil Petelin podrt na tla in nekaj obrcan. Slednji trdi, da mu je medtem, ko je na tleh ležal, eden od teh dveh pretepačev vzel bankovec za 100 K, katerega je imel shranjenega v beležni knjižici v žepu svojega suknjiča, ln res je izgubljen denar s svetilko na licu mesta iskal, ne da bi ga našel. Koliko je na tem resnice, bo dognalo sodišče.
—	Nevaren kurji tat je France Kropar iz Velesovega. Znano je, da je v Smledniku več takih tatvin izvršil. Neki krčmar ga je nekoč zalotil v gozdu, ko si je kuhal kure, a je takoj zbežal, ko ga je zagledal. Pretečeni mesec je pa zmanjkalo posestniku Martinu Kozjeku v Zbilah 12 kokoši in ena kokoš, vredna 14 K. Mariji Kalan istotam je iz hleva vzel tri kure in posest-nici Mariji Strupi dve kokoši. Dognalo se je, da oddaja svoj plen neki neznani ženski, ki ga razpečava po ljubljanskih gostilnah.
—	Rajši v ječo nego na delo. Mihael Travvoger, 49 let star, pristojen v Altmin-ster pri Gmundnu, je pravi tip delomrž-neža, ki mu je vse ljubše nego delo. To spričujejo njegove predkazni, kajti nič manj kakor 62 krat je bil že kaznovan, največkrat zaradi vlačuganja in beračenja. Ni čuda, da se mu je preskrbelo v tukajšnji prisilni delavnici bivališče, s katerim pa ni bil čisto nič zadovoljen. Dne 21. oktobra t. 1. zglasil se je bolnega, češ da ga boli križ. Hišni zdravnik ga je pa spoznal za zdravega in za delo sposobnega. Ker je nadpaznik poznal nasilnost obdolženca, pustil ga je ta dan doma. Drugo jutro se je Trawoger zopet polenil in ni maral iti na delo, treba ga je bilo s silo spraviti med j druge delavce na dvorišče. Med potjo na delo je pa vpričo paznikov in drugih pri-siljencev na posebno surov način žalil cesarja, kar sam priznava, zagovarja se le z veliko razburjenostjo. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev težke ječe.
Bogokletnež. Pavel Kern, 40 let star, tovarniški kovač iz Jezerskega, je 19. novembra t. 1. po Tržiču od hiše do hiše beračil. To so otroci naznanili občinskemu redarju, ki je Kerna aretoval in ga odpeljal v občinski zapor. Tu je začel obdolženec razgrajati in Mater božjo preklinjati ter redarja z raznimi psovkami obkladati. Zagovarja se, da je bil takrat tako vinjen, da se ne ve na ničesar spominjati, kar zaslišane priče zanikajo. Sedel bo zato šest mesecev v ječi.
NOVO VSEUČILIŠČE V HAMBURGU.
Hamburški senat je sklenil, da ustanovi v Hamburgu vseučilišče, ki se otvori z juridično, filozofično in s kolonialno znanstveno fakulteto.
JM Imate že Slomškove razgled-.'. niče,,Slovenske Straže"?
Zahirala.
Povodom smrti našega preljubega
ioika
nam jc došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Bodi vsem skupaj izrečena najprisrčnejša zahvala.
Srčna hvala vsem, ki so predragemu pokojniku izkazali pri pogrebu zadnjo čast. Posebej se še zahvaljujemo g. županu Dorniču, ki nam je ob teh težkih dneh pomagal vsestransko, veleč. g. kanoniku Novaku, g. c. kr. okr. glavarju Zupneku, g. ravn. Fajdigi, vsem gg. profosorjem iz Kranja, gg. tovarišem, gg. pevcem in vsem darovalcem prekrasnih vencev. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim.	4141
Lancovo, 26. decembra 1912.
Žalujoča rodbina Zupančcva.
Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je llogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati danes v boljše življenje gospoda
Martina Jančigaja
po težkem in dolgem bolehanju.
Nepozabnega ranjkega, ki je preminul ob 3. uri zjutraj v starosti 62 let, spremilo so bo iz hiše žalosti na sv. Jerneja cesti v Spod. Šiški k sv. Križu, v petek, dne 27. t. m. ob pol 3. popoldne in tamkaj njegove pozemske ostanke položilo k večnemu počitku.
Blag mu bodi spomin in molitev spremljaj ga onkraj groba!
Spod. šiška, 25. decembra 11)12.
Dr. Martin Travner, c. kr. viš. dež. sod. svetnik v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok za njega prežalostno vest, da jo njegova edina nad vse ljubljena hčerka
za praznike, že od 2 v naprej, priporoča
Marija TIčar
Ljubljana, Sv. Petra cesta, nasproti „Zlate kaplje".
dne 26. decembra 1912 popoldne ob 4. uri v 25. letu svojega življenja po dolgem, mukepolnem trpljenju, pre-videna s sv. zakramenti, izdihnila svojo preplemenito dušo. 3999 Pogreb prerano umrle se vrši v soboto dne 28. deccmbra ob pol .'3. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 28 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se umrla pokoplje v rodbinskem grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Spodnja šiška, dne 26. decembra 1912.
I'rvi kranjski pogrebni zavod K. l)oborlet.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nini pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
Krakov 340.
3734
Za neugajajoče denar nazaj.
na zelo prometnem kraju v Ljubljani se odda takoj ali z 1. febr. 1913 v najem. Več pove Davorin Rovšek, fotograf v Ljubljani.	39t»;>
Capsici
compos.	i
V
Nadomestilo za Pain-Expeller ■ slfl-rorn. — Bolečino ublažujoče sredstvo za vdrpienje pri preliiajenju, revma-tizmu, protinu itd. — Steklenica K —-en, 1'40, 2'—.
Železncto beljakovinasta tinktura s sidrom, za malokrvnost in bledicnost.
Steklenica K 140. Steklenica K 140.
Dobiva se po lekarnah ali pa narav -nost ocl Dr. RICHTEBJEVJS lekarno „Pri zlatem levu", Praga X. Eltzabetnd ti lfla D
J
s posebnim vhodom se ceno odda stalnemu gospodu. Več se izve v Rožni ulici št. 25, II. nadstr. 3997
se n touarnis
IZIltieil
SfsHop Ža5>.0|. Ponudbe naj se dopošljejo
na upravo „Slovenca" pod štev. 4143.
Tvrdka Franc Ksav. Souvan naznanja tužno vest, da je na Božični večer po kratki in hudi bolezni, preminula nje zvesta so-trudnica, blagajničarka gospica
Milena Petan
Prenaglo umrli blag spomin! 4000	V LJUBLJANI, dne 25. decembra 1912.
Dražbeni oklic.
E 571/12
Vsled sklepa z dne 12. decembra 1912, opr. štev. E 581/12 pro-
~ 2
dado se dne 20. in 21. januarja 1913 dopoldne ob 9. uri v Št. Jerneju in Kobili na javni dražbi:
Velika množina bukovega oglja, bukovih desk, različne dolžine in debelosti, različni stroji in stropni deli, vozovi, konji itd. si Reči se smejo ogledati dne 20. in 21. januarja dopoldne med 8.
|nr9. uro.
r 's
r C. kr. okrajno sodišče Kostanjevica odd. II.
4142
dne 20. decembra 1912.
Štajersko Id Torki.
»Kobilice, Turki in kuga« so bile tri strašne šibe božje, ki so skozi stoletja obiskovale našo štajersko deželo. Velikokrat so priletele velikanske množice kobilic v deželo in kamor so se vsedle, so vse uničile. Njih posledica je bila lakota. Nato je zopet prišla v deželo »črna smrt« in uničila na tisoče človeških življenje. Ljudje so bili brez moči pred to strašno boleznijo, ki ni izbirala med bogatim in revnim. Ljudstvo je po teh nesrečah že popolnoma obubožalo. In sedaj še Turki! Tri stoletja so živeli ljudje v vednem strahu pred njimi. Mnogokrat so vdrli v deželo, ropajoč, moreč in požigajoč vse, kar jim je bilo napoti. Niti predstavljati si nam ni mogoče, kako hudo so takrat trpeli štajerski prebivalci. Kdor pregleduje kupe zapiskov, katerim so izročene vse strahote tistih časov, temu more takratni položaj seči v srce. Na kako visoki stopinji bi stala lahko danes štajerska dežela in kako bi se bilo ljudstvo lahko razvijalo, ako bi jima bili prihranjeni ti težki dnevi.
Najhujša nesreča za našo deželo so bili turški upadi. Turkom ni bilo na tem, da bi se bili stalno naselili v deželi. Moreč, ropajoč in požigajoč so samo vdirali v razne dele dežele ter odpeljali na tisoče in tisoče ljudi v strašno turško sužnost. Z malimi izjemami so bili ti roparski pohodi delo samo nekaterih turških poveljnikov, ki so na svojo pest vdirali v notranje avstrijske dežele (Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko) ter v svoji divjosti vse opustošili. Vsa posredovanja pri visoki porti, da bi se turški ropi omejili, so bila brezuspešna, Zmigavali so samo z ramami in rekli: »Kar se je zgodilo, se je zgodilo.«
V hitrem zmagoslavnem pohodu so Osmani po svojem prvem nastopu v Evropi (1. 1356.) skoro celo bizantinsko cesarstvo podvrgli, izvzemši glavno mesto. Nato so podvrgli Albance, Bošnjake, Srbe, Vlahe in Bulgare in postali po zmagah pri Odrinu (1. 1375.) in na Kosovem (1. 1389.) neposredni ogrski sosedje. Poizkus ogrskega kralja Sigmunda, se neprijetnega turškega soseda iznebiti in ga v lastni deželi napasti, se je nesrečno končal. Njegova vojska, v kateri se je pod vodstvom celjskega grofa Hermana II. vojskovalo tudi mnogo Štajercev, je bila leta 1396. pri Nikopolju popolnoma poražena, le mali del je ušel smrti. To je bilo prvo srečanje Štajercev s smrtnim sovražnikom krščanstva.
Od tega časa naprej je bila Osmanotft odprta pot v vse avstrijske obmejne dežele. In res, kakor beleži neki kronist, so še tisto leto vdrli Turki na Štajersko, napadli mesto Ptuj, ga oropali ter požgali. Tudi ptujsko okolico so strašno opustošili.
Posebno veliko je trpela Štajerska pod vlado cesarja Friderika III. Njega so težila druga vprašanja, zato ni imel smisla za obrambo svojih obmejnih dežel. Štajersko in Kranjsko je bilo vedno izpostavljeno turškim roparskim pohodom. Devetkrat so obiskali Turki pod njegovo vlado Štajersko. Posebno južni del, kraji okrog Celja, Konjic, Ptuja, Brežic in Slovenjgradca so imeli veliko trpeti. Odprto deželo so požgali, oropali, ljudi deloma pomorili, deloma jih v verigah odpeljali v turško sužnost. Edino varstvo so nudili ljudem ob tistem času utrjeni prostori, katere pa so si Turki tudi sčasoma osvojili. Strašen je bil pogled na opustošene kraje po turškem odhodu.
Leto 1440. je prineslo izredno mnogo bede v našo deželo. Na svojem odhodu iz Koroške je vdrla turška četa pri Neu-marktu na Zgornjem Štajerskem v deželo, šla ropajoč in moreč mimo Teufenbacha in Scheiflinga v zgornjo mursko dolino in se utaborila pri Judenburgu. En del armade je ubral pot po murski dolini navzdol proti Brucku, drugi pa čez Zeiring, Črnec, Kammern in Ljubno ter se potem pri Brucku združil z drugim delom. En del je nato opustošil muričko dolino. Nato sta oba dela šla proti Gradcu in pri Radgoni zapustila deželo. Strašni so bili nasledki tega turškega vpada. Turško divjaštvo je po celi deželi slavilo res prave orgije. Veliko krajev in vasi je bilo požganih, mnogo ljudi umorjenih na najstrašnejši način, drugi pa so bili odpeljani v turško sužnost. Isto leto so priletele v deželo še kobilice in uničile še tisto, kar je pustil Turek. Pod vlado Maksimilijana so prišli Turki samo dvakrat in opustošili kraje okrog Planine, Celja, Studenic, Slovenske Bistrice in Ptuja.
Največja nevarnost za deželo je pa bila po bitki pri Mohaču (1526), ko je velik del Ogrske padel v roke Turkom. Habsburške dedne mejne dežele so neposredno mejile na turško cesarstvo. In res, že leta 1529. je prišel sultan Soliman II. na čelu velike vojske pred Dunaj. Med takratnimi branilci Dunaja je bilo tudi mnogo Štajercev. Med obleganjem Dunaja so posamezne čete podvzele roparske pohode, dve sta udarili tudi na Zgornje Štajersko in jo opustošili.
Sultan Soliman svojega prvega poraza pred Dunajem ni mogel preboleti in je zato
s svojo armado leta 1532. zopet podvzel roparski pohod, da bi Dunaj zavzel. Na tem pohodu pa mu je delala neprilike mala trdnjavica Gtins, ki jo je junaško branil Nikolaj Jurišič in tako rešil Dunaj. Zato je morala zopet trpeti Štajerska. Soliman se je s svojo vojsko obrnil proti zahodu, vdrl v Štajersko in šel mimo Gleisdorfa proti Gradcu. Med potjo so njegove čete strašno deželo pustošile. Oblaki dima podnevi in plameni ponoči so kazali, kod so šli turški divjaki. Trdnjave Gradec se je sultan ognil, v veliki naglici prekoračil Muro ter šel čez Lipnico proti Mariboru. Tukaj so turški vojaki hitro postavili most čez Dravo in sultan je odrinil čez Ptuj na Hrvaško.
Za varnost mej proti vednim turškim vpadom se v 15. in v prvi polovici 16. stoletja ni skoro ničesar storilo. Šele pod nadvojvodo Karlom II. se je veliko storilo v obrambo dežele. Gradec je dobil novo trdnjavsko obzidje, okoli Radgone, Ptuja, Maribora, Celja, Fiirstenfelda in Fried-berga se je napravilo novo obzidje. Vse te prostore so opremili z velikimi vojnimi pripravami. Ko je leta 1578. prevzel nadvojvoda Karol poveljstvo nad slovensko in hrvaško mejo, so naložili prebivalcem notranjih avstrijskih dežel ogromna denarna bremena, ker je od cesarja obljubljena denarna pomoč v obrambo dežele izostala. Prebivalci so morali za obrambo dežele sami skrbeti. Vsako leto so se porabile za vedno pripravljeno vojsko ogromne svgte, ki so jih prebivalci dežele z velikim trudom spravili skupaj. Vsak, bogat in ubog, je moral prispevati v ta namen. Obrnili so se za pomoč na državo, pošiljali poslance na različne državne zbore, ki so tam slikali bedo dežele, pa vse ni nič pomagalo.
Velik je bil strah, ko je leta 1594. padla v turške roke trdnjava Raab. Za morebitne turške napade se je prebivalstvo takrat dobro pripavilo.
Še slabši je bil položaj, ko je leta 1600 padla Kaniža. Turki so nato pogostokrat obiskali kraje okrog Radgone in Mureka. Nadvojvoda Ferdinand II. je poskušal Turkom trdnjavo zopet vzeti, kar se mu pa ni posrečilo. Z velikimi izgubami je moral zopet oditi. Veliko bedo v deželo je zopet prinesel turški vpad leta 1605. Cel vzhodni del od Radgone do Vorana so Turki opustošili.
Leto 1664. je prineslo krščanstvu pri Sv. Gotthardu ob Raabi slavno zmago nad osmanskimi četami. V zahvalo za to zmago je postavilo prebivalstvo v Gradcu na Karmeliškem trgu Marijno soho, katero so pozneje prenesli na Jakominiski trg. V tej krvavi bitki se je veliko štajerskih plemenitnikov izkazalo. To je bila prva bitka na odprtem polju, v kateri je zmagal križ nad polumesecem.
Od tega časa so turški vpadi v deželo ponehali. Leta 1677. je turška četa opusto-šila rabsko dolino. Še hujša nesreča je zadela vzhodni del Štajerske, ki jo je opu-stošila izpred Dunaja se vračajoča turška armada velikega vezirja Kare Mustafa. Pri Friedbergu so vdrli bežeči Turki v deželo, šli ob meji proti jugu ter ropali in požigali po krajih okrog Hartberga, Vo-rave, Fiirstenfelda in Fehringa. Med potjo so vse požgali ter veliko ljudi odpeljali v turško sužnost. Tudi za Gradec je bila velika nevarnost. Prebivalstvo se je oddahnilo, ko so divjaki zapustili deželo. Spod-štajerski so tokrat prizanesli.
S turškim gospodarstvom na Ogrskem je šlo hitro nizdol, kakor hitro se jim je ponesrečil poizkus zavzeti Dunaj, ki je bil ključ do severnih dežel. Vpadi na Štajersko so sami od sebe prenehali. Samo še leta 1704!'. je vdrla četa turških roparjev pri Fiirstenfeldu na Štajersko in porazila graškega poveljnika Rabata, ki se jim je s premalo močjo postavil nasproti. Čez Voravo in Friedberg so odšli Turki zopet na Ogrsko nazaj. Od takrat se Turki na Štajerskem niso več prikazali. —č,—
^HMBBanaNMBMHHaMM
Ofermvalloz
železnato JGna-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6 :
Urimo oMovanjB li tastni diplom k zlati MM.
Povzroča slast do Jedi, okrepča živce, zboijša kri in je re-konvalesceatom tn malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izbami okns.
Večkrat otflkonao.
M TON itmm itfčnsL

j. sanmi e. ii Ir. StotI Mmrittll
==» TBST-BarkoTlJe. ■ ""»
■a
: Haročajte ..Slovenca'
H. S i e n k i e w i c z : V pustinjah ln puščavi. Roman iz Malidijevih časov. 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 vin., se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Sienkiewicz je pač tako znan kot najslavnejši poljski in sploh eden prvih svetovnih pisateljev, da je odveč na tem mestu o tem govoriti. Kdo ne pozna njegovih romanov »Quo vadiš«, »Potop«,
»Brez dogme« itd., ki so prestavljeni v
vse svetovne jezike in so njegovo slavo takorekoč v poletu raznesli po celem
svetu.
SienkiewicB: »Brez dogme«. Roman. 3 K, vez. 4 K 50 h. — V tem romanu nam slavnoznani pisatelj pred-očuje človeka, ki o vsaki stvari dvomi in nima nobenih trdnih nazorov, katero bi lahko porabil za temelje, na katerih bi zgradil srečo svojega življenja. Iz romana doni klic, da je živa in trdna vera prvi pogoj srečnega in zadovoljnega življenja.
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Št. 41.739.
Razglas.
Podpisani mestni magistrat prepoveduje na podlagi občinskega sveta z dne 5. avgusta 1887, št. 22 dež. zak., § 26 a, b, promet tovornih in sploh obloženih voz ter avtomobilov čez Šentpeterski most, ker obstoja nevarnost, da se most sesede.
Promet lahkih, neobloženih vozov je sicer dopuščen, toda voziti je le korakoma.
Prestopki se bodo strogo kaznovali.
mestni magistrat u Ljubljani,
dne 21. decembra 1912.
3995
Župan: Dr. loan Taočar l.r.
sko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
»I. Kcpsc «Jfc I. Jeršek
J^ijs!<l>ljrsi»», Kongresni trg štev. S.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela po tovarniških cenah prodajo. ::
Izvrševanje društven, zastav, trakov :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznana nizke cena. — Zunanja naročila se toSno Izvršujejo. — Ugoden nakup boilCnlh daril.
Naznanilo prodaje.
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverc) naznanja s tem, da se bode
dne 30. decembra 1912
vršila na licu mesta na Laverci prodaja nekaterih v konkurzno maso spadajočih, do sedaj še neprodanih premičnin. Prodajalo se bode mnogo pod cenilno vrednostjo. Proda se pa: nekaj velikih sodov (Lagergebinde), lege pri teh sodih, aparat za žganje kuhati, kopališče (les in material) itd.
Začetek prodaje ob 8. uri zjutrai.
Ljubljana, dne 23. decembra 1912.
Dr. Ivan Tavčar,
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturnl trgovini
W	2934
Ljubljana Pfj SkOfU zra»- žhot|ie
Št, 40.242.
Pobiranje
Razglas.
pasjega davka za leto 1913
se bode pričelo z 2. dnem januarja 1913.
Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. februarja 1913 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1913 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark.	•
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 8. decembra 1912.
390n
Zupan: Dr. Ivan Tavčar I. r.
Izdaja konzorcij »Slovenca««
Slik; »Katoliška Tiskarne«,
UCLrovorni usodnik; Mika Motkere.