60. številko. V UoMlmiL v sredo. 11 m Izhaja vsak da« zvečer, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-egrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanje« na dom' za vse lete 24 K, aa pol lete 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje de tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na BarOČbO brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl — Rokopisi se ae vračajo. — D redni* tro In upravnistvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravniirvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Oredn&tva telefon ftt 34. JKesetna priloga: „Slovenski Tehnik". Pmumiii itavilka po 10 h. Upravnlstra telefon it. 85« Hinavci. Nasi klerikalci so čisto navadne opice. JLastnih idej nimajo nič in vse, kar deiajo, so posneli po drugih sorodnih strankah, seveda slabo posneli, kajti njihova duševna impo-tenca je velikanska. Stroje dni, ko so med klerikalnimi Nemci vladali konservativni klerikalci, so bili tudi naši klerikalci konservativni, in tisti dr. ŠusteršiČ, ki se danes kar cedi demokratizma, je tedaj javno zasmehoval splošno in enako volilno pravico. Ko je začel na Dunaju pihati krščansko - socijalni veter in je prišlo med nemškimi klerikalci do prepira, so si bili kot prave opice tudi slovenski kleiikalci v laseh. Morda bi bilo prišlo do takega boja med klerikalci, kakršen je nastal na Tirolskem, da niso kranjski klerikalni konservativci iz samega strahu za svoje mandate zlezli pod klop. Čimbolj se med Nemci razširja kršcansko-riocijalna stranka na stroške konservativne, toliko zvesteje jo posnemajo slovenske klerikalne opice. y,Wie er sich rauspert, wie er spuckt, habt ibr ihm treulich abgeguckt." Svoj čas so klerikalci vsaki stvari obešali katoliško ime. Vse je bilo katoliško. Stranka se je imenovala katoliško - narod no« vsaKo društvene je bilo katoliško in vsaka priredba katoliška. Ko pa so dunajski krščanski socijalisti uvideli, da je katoliška firma najslabša med vsemi firmami, so tudi slovenske opice začele pljuvati na katoliško ime. Klerikalci so vrgli katoliški naziv iz svojega ofici-jelnega imenovania in se prekrstili v S. L. S. tudi katoliških društev več ne ustanavljajo in ne uprizarjajo katoliških priredb. Katoliško ime je nekaj, česar se klerikalec dandanes ogibije, kakor smradu. Seveda je to le hinavstvo. Do kler se je dalo slepariti pod katoliško krmo. so jo klerikalci rabili, čim so videli, da bo njih sleparstvo bolje uspevalo, če zavržejo to kompromitirano firmo, so jo kot prave opice po duuajskem vzgledu zavrgli. Lansko leto so krščanski socijalisti začeli zatajevati celo svoj kleri-kalizem. Tisti duhoviti krščanski so-cijalec, ki sliši na ime Bielohlawek in ki se je ovekovečil z izjavo; „Wann i a Buachel sen/, hab i schon gfressn" je bil prvi. ki je javno povedal, da njegova stranka ni klerikalna. Storil je to v državnem zboru v znanem, socijalnemu demokratu Seitzu namenjenem medklicu: „So, Pulcher, so elendiger, wie konnen mir klerikal san, wo 's doch bei uns gnua Protestanten giebt." V dunajski krščansko - socijalni stranki je res nekaj protestantov in zaradi tega je Luegerjeva stranka že od tistih časov, ko je imela konflikt s škofi, rada poudarjala, da ni klerikalna. Od lanskega leta pa goni to prav posebno. Splošna in enaka volilna pravica je to provzroČila. Slovenske opice posnemajo tudi v tem oziru krščanske socijalce. Su-steršič je bil kot duševni sorodnik Bielohlawkov prvi, ki je oznanil, da kranjski klerikalci niso klerikalni. Takoj mu je sledil Janez Evangelist Krek, ki se je povzpel v Kamniku do trditve: rMi nismo klerikalci, ker teh sploh ni, temveč smo ljudska stranka, ki hoče ljudstvo privesti do najvišje kulture..... Slov. ljudski stranki očitati klerikalstvo je hudobnost; dotični je reakcijonarec, ki je prespal najmanj 400 let". To je že vrhunec hinavstva. Kreku se menda možgani kravžljajo, kajti drugače si ne moremo tolmačiti te urnebesne hinavŠčine in gorostasne budalosti. Da so naši klerikalci pravi in pristni klerikalci, to kažejo njihova dejanja in to kaže njihov program. Vse njihove politične zahteve, vsa njihova stremljenja razodevajo, da so strupeni fanatični klerikalci, če tudi sto- krat opljujejo in zataje katoliško ime. Kakor hitro bi klerikalci d ej anj sko nehali biti klerikalci, bi imeli največje nasprotje s svojim škofom in s katoliško i-erkvijo. Sicer pa je dunajski nVater-landJ ravno zdaj, ko je dunajski Gessmanu zopet enkrat trobental, da njegova stranka ni klerikalna, dal tem hinavcem moraliČno zaušnico, ki jo bodo pomnili. Tisti „Vaterland", v katerem je dr. ŠusteršiČ svoj Čas razglasil, da je Celje za nas Slovence ^fiemdes Gebiet", pravi: Klerikalna stranka je tista stranka, ki zastopa specijalne interese katoliške cerkve, in kierikalizem je prizadevanje, uresničiti te interese. V tem zmislu mora biti vsak katoličan klerikalen. Tako je glasilo avstrijskih škofov udarilo po čeljustih Gessmanna, Susteršiča in Kreka ter njih zatajevanje klerikalizma pripoznalo kot navadno hinavstvo. Deželni zbori. Gradec 12. marca. Poslanec minister dr. Dersohatta si je zopet izprosil 14dnevni dopust. — Poslanec Vošnjak je utemeljeval svoj predlog, naj se deželni zakon spremeni tako, da se od izvrševanja lovske pravice pobira posebna pristojbina v prilog štajerskemu deželnemu ubožnemu zakladu. —Posl. Roška v je utemeljeval predlog za varstvo domače živinoreje. Dokazoval je, da od draženja mesa nima kmečki stan koristi, in da bi Avstrija s primerno povzdigo živinoreje lahko svoje potrebe glede mesa doma pokrivala. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Pri razpravi o izpremembi občinskega reda za mesto Ptuj je poslanec dr. Schacherl ostro napadal župana Orni ga in njegovo kliko. Da si ta klika ohrani nadvlado, je imenovala glavnega ravnatelja Južne železnice dr. Egerja in ministra dr. p L Derschatto za častnega meščana, zadnjega zato, ker se ni mogel pravočasno tega ubraviti. Deželni glavar je pozival govornika, naj preneha z očitanji, toda dr. Schacherl je še hujše napadal Orniga ter imenoval Ptuj Ornigov pašalik. Ker so se vsi Nemci čutili soprizadete, ker imajo Orniga v svoji sredini, so zapustili vsi dvorano, tako da je dr. Schacherl govoril le Slovencem. Potem je skušal Ornig na dolgo in Široko opravičevati mestno gospodarstvo ter zahteval, naj se sestavi častno razsodišče. Dr. Schacherl je odgovarjal, da ne prizna v tej stvari častnega sodišča, temuč le porotno sodišče. Izjavil je, da hoče vse napade ponoviti izven zbornice, kjer ga ne ščiti imuniteta. Ako pa Ornig tudi potem ne toži, mora ali sam izginiti, ali pa mora stranka poskrbeti, da izgine. Na predlog poslancev AVastiana in Stiirgkha se je sprejela resolucija, v kateri se deželni odbor prosi, naj preišče mestno gospodarstvo v Ptuju ter o tem poroča deželnemu zboru v prihodnji seji. Praga 1*2. marca. Komisija za volilno reformo je sprejela volilno obveznost. Proti so glasovali Mla-dočehi in češki radikalci. — V plenarni seji se je nadaljevala razprava o razmerju z Ogrsko. Vsi tozadevni predlogi so se izročili posebni komisiji 15 članov. Lvov 12. marca. Ker je vlada napovedala, da se gališki dež. zbor zopet skliče, je komisija za volilno relormo sklenila, da se bode sklepalo o deželnozborski volilni reformi šele v jesenskem zasedanju. Volilno gibanje. Praha 12. marca. V deželni zbor je prišla deputacija nižjeavstrijskih cehov posredovat, naj bi se jim dala dva državnozborska mandata. Dr. Herold in Pražek sta deputaciji obljubila izpolnitev želje. — Vsi češki škofje so izdali volilno pastirsko pismo, v katerem ščuvajo voJilce, naj volijo le prave katoliške može. Dunaj 12. marca. V Lilienfeldu, kjer kandidira bivši minister grof Bylandt-Bheydt, je sklenil shod krščanskih socijalistov pod predsedstvom dr. Gressmanna, da pošlje k grofu deputacijo kmetov, meščanov in delavcev, in ako se grof ugodno izjavi za vse te stanove, bodo podpirali njegovo kandidaturo. Nemški kmetje se otre-sajo k!erikalnega j^rma Dunaj 12. marca Preteklo nedeljo je bil v Hornu shod volilcev. Kmet Stoger je dokazoval potrebo, da pride kmečko zastopstvo v državni zbor in zakaj se ne more sprejeti krudidatura krščansko socijalnega kandidata, opata Z a c h a. Govornik je kritiko val kršč. socijalno glavno vodstvo in njihovo agitacijo na deželi, češ, da se stranka nepoklicana vsiljuje ter se vmešava v vsako kmečko zadevo. Ko je skušal govoriti prelat Zach, so ga prekinili burni medklici, kar se je ponavljalo toliko časa, da je moral zapustiti zborovanje. Stoger je potem nadaljeval, kako jim hočejo krščanski socijalisti z Dunaja narekati kandidate kakor Šu-steršiČeva stranka na Kranjskem! Ured.) in da bi kmečki volilni odbori morali svoje kandidate prijaviti pri dr. Gessman|nu. Na shodu navzoči načelnik domaČega krščansko socijalnega društva, prof. Habel, je tudi pozival vse navzoče, naj zastavijo ves vpliv, da se dunajskim gospodom dokaže, da kmetje ne trpe, da bi se kdo vtikal v njihove pravice in dolžnosti. Pri glasovanju je bila kandidatura prelata Zacha skoraj soglasno odklonjena. Kdaj se bodo naši slovenski kmetje upali tako emancipirati duhovniške nadvlade?) Madžarsko nasilstvo v šoli. Budimpešta 12. marca. Dasi so Apponvijevi predlogi glede ljudskega šolstva za nemadžarske narod- LISTEK. u očeh. (Spisal Ferdo Plemič.) (Konec.) Šli smo vsi trije. Kmalu nas je bilo večje številce na verandi in pomenkovali smo se o bližajočih se počitnicah. Vročina mi je zbudila željo po hladu in pričel sem govoriti o svojih koroških planinah. V tem slučaju postanem skrajno navdušen in poetičen. Tako sem tudi sedaj zaključil svoj govor: -.Tja. gospoda, poj dem dolgočasit in zabavat se A zvečer, ko zapoje zvon iz line in Leže megla na poljane, stal bom včasih ob dveh malih holmcih, ob grobu svoje babice in ob gomili svoje sestre, prerano umrle devojke.u Udaril sem bil proti svoji navadi in volji ob tužne strune in molk je zavladal v družbi. Tedaj pa sem se ozrl radoveden v njeno oko. Niso trpele njene oči nasiistva, resnica je kmalu priplavala iz dna njene duše v njeno zenico : rNi sreča ono, kar opazuješ na- vadno v mojih nasmehih in kretnjah A zakaj mi zbujaš žalostne spomine? Vedi, tudi meni je nekaj umrlo, umrlo, predno se je rodilo." Plačali smo in se razšli. Tako je končalo tretje poglavje. Vrnili smo se s počitnic, čili za silo, okrepčani toliko, da smo zopet lahko skozi vse leto prebirali ter prežvekovali razne okrožnice od raznih strani, polne one detajlirane pedagoške znanosti. Vračali smo se od otvoritvenega banketa tam iz neke vasi na strmi pečini kraj morja. Ploha se je ulila proti večeru in sedli smo v zobcaste železnice eleganten voz. Jaz sem sedel tik nje ter govoril tja v en dan o tem in onem. Tedaj sem pa zagledal zunaj okna, ob katerem je ona sedela, v temi m dežju siv moški klobuk in moški glas je klical tiho in proseče: „Zora, Zora!u Bilo je mnogo poezije v njegovem glasu in mnogo tragike. „Gospića, nekdo vas kliče," jo opozorim. Nejevoljno se je obrnila proti oknu ter se naslonila vun. Jaz pa sem pričel razgovor z že nekoliko vinjenim kolegom Sobotkom, ki je v takem in sličnom razpoloženju govoril dosledno o pravem glagolskem deležniku in njegovi uporabi v ljudski Šoli. O tem je bil celo nekdaj spisal fulminanten Članek menda za rPopotnika", mislim pa, da ga niso tiskali. Med tem, ko sva za silo skončala svojo debato, pričel je železniški voz drčati. Zora se obrne zopet k meni. rTo je bil kolega Brkin, oni zunaj?" jo vprašam. »Da« „Je bila slednja vaša beseda lahka?" „Ha, ha, ha!" „Gospića, ne smejite se tako cinično, ljubezen ni igrača." „Ha, ha, vi pa vaša ljubezen." „Ne moja, njegova, prosim " Namrdala se je zasmehljivo. Pogledal sem ji ostro v oci. Seveda so govorile te drugače: „Ljubezen, da, ljubezen je moje hrepenenje, a ona ljubezen, ki je ne poznam, ki je ne bom nikoli spoznala, ona vladajoča ljubezen. Moški, ki ljubi, mora vladati, a ta ki je stal zunaj pred oknom, tega ni znal. Od njega so bežale moje misli drugam, drugam, daleč daleč, a vendar blizu." To je bilo četrto poglavje. V konferenčni sobici smo bili zbrani in mnogo nas je bilo v onem tesnem prostoru, toliko da je bil čez pol ure zrak tako gost in debel, da mi je bilo že vsako izgojeslovno načelo prav. Opozicijonist sem bil samo prve pol ure, pozneje sem molčal, da bi le prej skončali. Danes pa sem bil popolnoma magnetizovan. Dvoje pro-sečih, rotečih me oči je počivalo nepremakljivo na meni. In v te oči sem se zazrl za nekaj hipov in žal mi je bilo. Tam v onih očeh je prebivala moja sreča in njena sreča. Tedaj so govorile te oči : »Zakaj ta zlobni nasmeh okoli tvojih usten? Tvoje ustne so rojene k poljubovanju, k neskončnemu poljub o vanju. Tvoje ustne morajo biti moje, moje, veš. Ne vidiš boja v teh očeh V Se ti ne smilim?" Takrat mi je bilo, kakor bi se moral nasloniti s svojimi ustni na one fine ustnice in napiti se svoje sreče. A vstal je naš predsednik - voditelj, mož kratkih besed, in rekel je: „Sklepčno moram Še omeniti, da zapusti nas učiteljski stan gospod Rezki ter se obenem poroči z go-spioo Milanovo. Izražam tedaj svojo zahvalo na njegovem neumornem de- lovanju v prid naše šole in mu želim mnogo sreČe na novi poti skozi življenje." Novica je prišla nepričakovano, zato so moji kolegi obnemeli. Slednjič se ohrabri najstarejša učiteljica: „Z gospico Milanovo V To je bo-t gata partija. Čestitam!" Čestitali so mi sedaj vsi po vrsti, le Zora ne Zato sem jo dotekel po sklepu seje na hodniku. „A vi gdč. koleginja mi ne čestitate?" „Ah res," reče veselo, nčestitam, prav iz srca Čestitam!" Podala sva si roke, poslednjiČ. Njena je bila hladna, mrzla. OČi pa so ji govorile doslovno: „Rabelj!" To je slednje poglavje najnega romana: epiloga ni imel. Našel sem te zapiske nekdanjega učitelja Rezkega, ko sem prebil neko noč pod njegovo streho. V zahvalo sem mu jih odnesel. Zameril mi menda ne bo, saj sem tudi jaz prišel tedaj v škodo, pozabil sem namreč svojo ovratnico pri njem. nosti skrajno nasilstvo, je naučni odsek določbe še poostril s sledečo iz-premembo : nV šolan, ki jih obiskuje vsaj 20*;0 madžarskih otrok, je učni Jezik madžarski: v šolah, v katere se je enkrat uvedel madžarski učni jezik, se to stanje ne sme več izpremeniti. V nadaljnih šolah je povsod madžarščina izključno uČni jezik.* Umor bolgarskega ministrskega predsednika. Sofij a, 12. marca. Morilec Petro? je izpovedal, da ni socijalist, ne terorist, vendar ni navaden morilec, temnč je v imenu bolgarskega naroda ustrelil ministrskega predsednika Petkova, da osvobodi Bolgarijo. Ministrsko predsodstvo se je začasno poverilo ministru zunanjih del Stanciovu, doČim je prevzel trgovinski minister Genadjev začasno ministrstvo notranjih del. Sofija, 12. marca. Pri drugem zasliševanju je morilec priznal, da pripada skupini zarotnikov ter je bil izžreban, da umori ministrskega predsednika. Svojo namero je povedal prejšnji dan uredniku „Balkanskje Tribune**, Ikonovu. Ikonova se zaprli V spomin umorjenemu ministrskemu predsedniku je imelo sobranje danes izredno sejo. Posmrtnico je govoril trgovinski minister Genadjev, ki je izjavil, da umori ne bodo ministrov omajali, da bi ne delovali neustrašeno za blagor domovine, tudi ako naj bodo vsi umorjeni. Sobranje je sklenilo, da se Petkov pokoplje na državne stroške. Boji bolgarskih in srbskih vstašev v Macedoniji. Bel grad 12. marca. V Starem gradu je srbska četa odvedla štiri Bolgare. Dne 23. m. m. so bolgarski vstaši v Rankovcu (okraj Palanka) umorili dva duhovnika, ki sta prestopila iz eksarhata v patrijarhat. Istega dne so Bolgari v Sopištu pri Skoplju zažgali neko srbsko hišo, da so zgoreli v njej trije Srbi. Sploh se opaža z bližajočo spomladjo na celi Črti podvojeno gibanje in staro sovraštvo med Bolgari in Srbi. DogodkPna Ruskem. Petrograd 15. maroa. Uradno se razglasa, da so vesti o razpustu dume popolnoma neutemeljene. Položaj v dumi je zelo resen. Po zbornici in hodnikih je nastavljenih mnogo tajnih policistov, ki za-branjujejo občevanje med poslanci in časnikarji. V ar šav a It. marca. Y Jalti se je izvršil na generalnega guberna-torja Dumbaševa atentat z bombo. Gubernator in njegov voznik sta lahko ranjena. Napadalec se je ustrelil. Škof o ločitvi cerkva od države. Rim 12. marca. Znani kremonski škof Bono melli je govoril z ured- Straiioualci dueti kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Pot, po kateri sta brodila Kržan in Tomo, je bila tako nevarna, da se je Tomo začel spominjati matere božje trsatske in ji obetati različne vsakokratnim njegovim okoliščinam primerne sveče, čim bolj sta se s Kržanom bližala gorečim ladjam, tem več je bilo teh obljubljenih sveč in tudi debelile so se Čudovito hitro. Naposled so se zedinile v eno samo, ki naj bi bila tako visoka in debela, kakor največji jambor največje turške galere. Nevarnost je bila res velika. Kržan in Tomo sta se morala prerivati med gorečimi ladjami, kjer ni bilo nobenega skrivališča. V svitu mogočnih plamen, so turški vojaki seveda kmalu zapazili sode, na katerih sta se vozila Kržan in Tomo. Tudi so se kmalu oglasili turški oficirji in jima klicali različne ukaze, a ker nista ne Kržan, ne Tomo umela turškega jezika, in se torej nista ravnala po teh ukazih niti kaj odgovarjala, sta postala sumljiva vzlic temu, da sta bila preoblečena kot turška vojaka. — Skočiva v vodo in plavaj va nikom „Giornale d' Italia" o razmerju cerkve in drŽave. Rekel je, da bi cerkveni spor na Francoskem bil izbruhnil tudi, ako bi še Živel Leo XIII. Posvetno papeževo vladanje smatra škof za mrtvo in pokopano ter je izjavil, da bi papež pametno storil, ako opusti staro fikcijo o svojem ujetništvu ter poljubno zapusti Vatikan. Casimir Perier f. Pariz 12. marca. Umrli Casimir Perier, bivši predsednik francoske republike, je bil rojen leta 1847. Njegov ded je bil sloveči ministrski predsednik, ki je umrl leta 1832. za kolero. Njegov oče je bil minister notranjih del. Casimir Perier se je udeležil kot 23 letni stotnik nemško -francoske vojske ter se opetovano odlikoval. Leta 1893. je postal predsednik zbornice, in še istega leta nii-strski predsednik. Po umoru Carnota je bil leta 1894. z veliko večino izvoljen za predsednika republike, a je že prihodnje leto odstopil. Po mišljenju je bil vedno demokrat. Vsled njegovo poslednje želje je rodbina odklonila pogreb na drž. stroške. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 12. marca. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je najprej predstavil občinskim svetnikom novega magistratnega policijskega svetnika g Ivana Lau-terja. Potem je preči tal zahvale za dovoljene podpore, oziroma prispevke sledečih društev: „Gospejuega društva za Strossmaverjev spomenik v Zagrebu", „Boiniškega in podpornega društva zasermih pomožnih uradnikov" in „Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih". Sprememba občinskega reda. Poročevalec občinski svetnik dr. O raž en. Najprej je predlagal nekatere spremembe v zadnji seji sprejetega novega občinskega volilnega reda, in sicer se naj >? 1. spremeni v sledeče besedilo: Upravičeni, da volijo, so: 1. občani obojega spola, katerim je predpisan v mestni občini ljubljanski kak direktni davek vsaj že leto dni: 2. ljubljanski častni meščani ali meščani sploh: 3. ne glede na davek in na dobo bivanja v Ljubljani vsi dejansko tu bivajoči avstrijski državljani, ki so: a) člani knezoškofijskega stolnega kapitJja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseh priznanih konfesij ; b) častniki in vojaški s I užu i ki s Častniškim naslovom, ki so stalno upokojeni ali so stopili iz vojaške službe, pridržavši si vojaški čin; c) služeči kakor tudi upokojeni vojaški služniki brez častniškega naslova, potem služeči in upokojeni vojaški uradniki, v kolikor te osebe ne spadajo v stan kak ega vojaškega krdela; d) doktorji, ki so svojo akademiŠko stopnjo dosegli na kakšui tuzemski visoki šoli; nadalje oblastveno potrjeni civilni tehniki in rudniški inženirji, ki so prebili stroge preskušnje na kakšni tuzemski tehniški visoki šoli; e) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih šolah, ki so v občini, in ravnatelji, profesorji in učitelji, pod vodo, je dejal Kržan, ko je videl, da se pripravljajo vojaki ju prijeti in izvršila sta svoj namen kar drug za drugim, čula sta še, da je počilo nekaj pušk in da so krogle udarile poleg njiju v morje, a utekla sta srečno tej nevarnosti. Zdaj in zdaj sta dvignila glavi izpod vode, da zajameta sape in vidita, kaj se godi. Zapazila sta, da so vojaki z ladje, na kateri je bil ogenj že pogašen, spustili čolnič v morje in se pripravili jima slediti. — Ostani pri sodih in počakaj me, je ukazal Kržan svojemu slugi in izginil pod vodo. Plaval je tik do ladje. Tam je dvignil glavo in zagledal čoln z vojaki, ki je veslal proti sodom in se zopet skril v morje. Čim je doŠel čoln, se ga je oprijel na strani in ga srečno prevrnil. Vojaki, ki niso bili pripravljeni na tako presenečenje, so popadli v morje, Kržan pa je bežal k Tomi, zapeljal sode med druge ladje in se tako vsaj za nekaj časa rešil svojih p r eganj al oev. Zdaj sta pri&la Kržan in Tomo do ladje, na kateri je bila vojvodinja Asunta in zagledala sta strahovit prizor. Ladja je bila vsa v ognju. Goreli so jambori in tudi kajute na krovu. Na zadnjem koncu ladje so %tfHift& 9*«■ v * * it iMitlif nameMeni na dragih javnih učiliicih v občini; f) služeči, stalno ali začasno upokojeni dvorski, državni, deželni, občinskih in javnih zakladov uradniki, katerim se od njihovih plač, pokojnin in počitnin predpisuje douoaarina v Ljubljani; 4. vsi avstrijski državljani moškega spola, katerim ne pri-stoja volilna pravica že na podlagi odstavkov i, 2 in 3 tega S, ki so pa dopolnili 24. leto svoje starosti ter bivajo vsaj dve leti nepretrgoma v Ljubljani. § 8. naj se spremeni v sledeče besedilo: Za občinskega svetnika sme biti izvoljen le oni moški, ki ima pravico voliti, je dopolnil 30. leto svoj'e dobe, uživa vse državljanske pravice in ima svoje stalno bivališče v Ljubljani. Pri $ 10 odpade zadnji odstavek, ki se glasi : „Naposled so za tri leta od aktivne in pasivne volilne pravice izključene one osebe, ki so te dve pravici izgubile za to dobo v zmislu določil § 3. zadnjega odstavka," doda pa se naj k staremu besedilu . . , „nadalje vse osebe, katerim je odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica v zmislu § 14. zakona z dne 26. januarja 1907 št. 18 drž zakonika za tam določeno dobo." Tse te spremembe so se sprejele tudi v tretjem branju. Nato bi imela slediti razprava o novem občinskem redu, a poročevalec je predlagal v imenu pravnega in persoualnega odseka sledeče: Občinski svet je zadostil duhu časa s sprejemom novega občinskega volilnega reda, s katerim se je podelila dosedaj v občinskih zadevah brezpravnemu prebivalstvu volilna pravica. O dosedanjem občinskem redu, kateri je postal zakon 5. avgusta 1837 se pa ne more trditi, da ne odgovarja več sedanjim občinskim razmeram mesta Ljubljane, in ker je od gospoda župana nasvetovani novi občinski red v mnogih točkah preobširen in bi s sprejetjem tega reda naraslo občini novo breme, zato predlagam v imenu personalnega in pravnega odseka: Slavni občinski svet skleni, da se nasvetovani novi občinski red za sedal odstavi z dnevnega reda in da se naroči mestnemu magistratu, da spravi dosedanji občinski red v sklad z novim občinskim volilnim redom. Predlog je bil sprejet, nakar se je seja zaključila. Dopisi. Z Dvora. G. Može je v 49. štev. ^Slovenskega Naroda" napadel mojega očeta in mene v dopisu, ki ž« vsled svoje bahatosti in konfuznosti ne zasluži, da bi se nanj odgovarjalo. Zato si dovolim samo nekaj opomb. Pred vsem naj si g. Može zapomni, da bi ga moj oče gotovo bolje prijel nego jaz. Pa čemu? Nima nobenega pomena, da bi se on bavil ž njim v časopisju, ker je drugod dosegel oziroma si ohranil to, kar je hotel imeti, če ga pa hoče g. Može sumničiti z oziroma na njegovo mišljenje, je to le smešno, poznajo ga ljudje tukaj in drugod, pozna ga pa tudi g. M ože iii se ta le dela, ko hoče o tem dvomiti- Sicer je pa znano, da se g. Može rad poslužuje neumestnih šal. Drugače je seveda s političnim mišljenjem g. Mo-žeta; kar se tega tiče, g. Može ni ovrgel nobene mojih trditev in se je dejstvom kar naravnost izognil. To moram poudariti Da potem v svoji onemegli jezi napada, je umljivo. bile stisnjene poropane deklice, ki so obupno kričale, jokale in klicale boga in ljudi na pomoč. Nihče se ni zmenil zanje, tudi vojaki ne več, zakaj vnel se je bil boj med vojaki in med sužnji, ki so bili priklenjeni na galero. Ti jetniki in sužnji, boječ se smrti v ognju, so se bili spuntali. Poskušali so se osvoboditi in kakor besni tolkli z noži in z drugimi orodji na vojake. Kri je tekla in tu in tam se je kdo s strašnim krikom zgrudil na tla. Z enim samim pogledom je spoznal Kržan položaj. Zasukal je sode k zadnjemu koncu ladje in po močni verigi, ki je držala sidro, splezal na krov. Nihče ga ni zapazil in ko je bil na krovu, se ni nihče zanj zmenil. Preril se je med ženskami do mesta, kjer je stala vojvodinja Asunta, vsa bleda in upadla, kakor bi vsak tr eno tek pričakovala smrti. Ko jo je Kržan rahlo prijel za roko, tega niti zapazila ni, gledala je kakor zamaknjena na plamen na spodnjem konou ladje. — Vojvodinja Asunta . . . V hipu, ko je čula svoje ime, se je zganila in se ozrla. Pred njo je stal Kržan. Vsa je zatrepetala in v brezmejnem začudenju zrla Kržanu v lice. Je-li ga je Nimam prav nič proti temu, da vlači moje privatne zadeve v svoje napade, s tem si po svoje hladi jezo in ustreza svojemu okusu, meni pa to v nobenem oairu ne škoduje. In tako sva zadovoljna oba. G. Može pa v svojem dopisu tudi trdi, da nosim od kaplana podarjen slamnik. Jaz pa trdim, da ni pošteno, če se hoče z lažjo komu škodovati na ugledu. Popolnoma izmišljena, navadna lažje ta trditev g. Možeta, trgovca in predsednika kraj nega šolskega sveta. Končno pa nimam tudi proti temu nič, da posega g. Može pri svojih napadih po t a-k e m orožju, saj ima laž kratke noge. Ceiestin Jelene. Opazka uredništva: S tem je ta polemika za nas definitivno končana. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. marca. — Driavnozborska volitev. Gospod Ivan Gruden z Jelič-nega vrha je oglasil svojo kandidaturo za volilni okraj Idrija-Logatec-Vrhnika- Cerknica. — Klerikalni volilni shod v Sežani. Včeraj je priredil v Sežani volilni shod klerikalni kandidat — okrajni glavar v Bukovini dr. L a-h a r n a r. Kakor se nam iz Sežane poroča, se je tega shoda udeležilo okoli 400 oseb, med katerimi pa je bila pretežna večina naprednjakov. Ko je Laharnar razvil svoj program, so klerikalci začeli vpiti: „Živio La-harnar", toda živio-klici na naprednega kandidata Streklja so docela udušili klerikalno vpitje. Nato bi se imelo vršiti glasovanje o kandidaturi, toda nemir v dvorani je bil tolik, da se ni moglo ničesar slišati, kamoli da bi se glasovalo. Zavedno kraško ljudstvo je torej z vso odločnostjo odbilo kandidaturo dr. Laharnarjevo, ker ga kot vladnega moža in klerikalnega pristaša ne smatra za sposobnega, da bi mogel uspešno zastopati v parlamentu narodne interese in koristi svojih volilcev. Ako je dr. Laharnar razsoden mož, bo sedaj, ko se je na svoje oči prepričal, da ga ljudstvo odločno odklanja kot svojega poslanca, odstopil od svoje kandidature, saj se je vendar že sedaj jasno pokazalo, da hoče zavedno kraško ljudstvo za svojega poslanca v vsakem oziru neodvisnega in svobodnega moža, takšnega, kakršen je napredni kandidat Štrekelj! — Sladke sanje pasarja Kre- garja. Kar je stari šimelj med iskrimi konji prijatelja Turka, to je pasar Kregar med klerikalnimi agitatorji. Staremu šimeljnu se vedno sanja o jaslih, polnih ovsa, Kregarju pa o poslanskih dijetan. Stari šimelj se je naveličal voziti dan na dan premog in mrvo, pasar Kregar pa se je naveličal prodajati monstrance in kelihe. Šimelj in Kregar sta tudi enih misli, da sta oba z delom za svoja gospodarja zaslužila mirno in brezskrbno ^stališče": šimelj z vožnjami, Kregai* z agitacijo. Šimelj bo moral spoznala? Ustne njene so se gibale, ali nobene besede ni bilo slišati. Samo njena roka se je oprijela Krža-nove roke tako krčevito, kakor bi je ne hotela nikdar več izpustiti. — Vojvodinja Asunta .... kaj me ne poznate? je šepetaje vprašal. Jaz sem pri Vas, Andrej Kržan. V Asuntinih očeh se je zasvetilo. Oklenila se je Kržana in dihnila: — Andrej, reši me .... Molčite! Stopite na konec ladje, kjer je veriga, ki drži sidro. Tam me počakajte. Kržan seje hitro ločil od Asunte, da bi ne obrnil nase pozornosti vojaštva in plakajoČih žensk. Napravil je mal ovinek in našel pri velikih zabojih, ki so bili na zadnjem koncu krova nagromadeni, primerno vrv. Ko je prispel do verige, je vrv privezal Asunti okrog pasa. čez tre-notek je Asunto dvignil čez ograjo ladje in jo spustil v morje, kjer jo je sprejel Tomo in jo posadil na sode. Vse to se je izvršilo tako hitro, da ni nihče izmed vojakov tega zapazil. Pač pa so videle nekatere ženske in kričaje silile v Kržana, proseč ga rešitve. Kržanu je bilo pač težko pri srcu, a ker pomagati ni mogel, je vsaj obljubil, da pride, in se po verigi splazil za Asunto. Se nekaj Časa Čakati, Kregar ima pa trdno upanje, da postane — državni poslanec stolnega mesta Ljubljane. O tem sanja zdaj noč in dan. Celo pisma razpošilja po mestu. Klasična pisma, v katerih vabi posamične skupine volilcev, da prirede sestanke, na katerih bi se ž njim dogovorili o svojih željah in potrebah. In tako je prepričan Kregar, da bo izvoljen, da piše: ^Poudarjam pa, da bo imel sestanek popolnoma samo informativen značaj in da želim, da bi se to že sedaj zgodilo, ker je po volitvah do sklicanja drž. zbora prekratek čas. da bi se mogel v slučaju izvolitve o vseh stvareh informirati Na razpolago sem vsako urou. Lepe so te sanje, ki jih sanja Kregar. Tako je mož prepričan o svoji zmagi, da že računa in je že disponiral s časom po volitvi in do sklicanja drž. zbora. Oj, kako bi bilo grenko, če bi Kregar propadel! — Srečna Slovenija! Posebna sreča je zadela slovensko ljudstvo: papež je sprejel v avdijenci dr. L a m p e t a, ki se klati po svetu, da bi ga zaradi njegovih zločinov ne zagrabila roka avstrijske pravice. Vsled Lampetove intervenoije je podelil papež apostolski blagoslov vsem članom „Cecilijanskega društva*, „Slovenske kršČansko-socijalne zvezeu, „Leonove družbeu, ^Katoliškega tiskovnega društva*, „Društva sv. Marte" in Marijaniškim gojencem, mladeničem krščansko-socijalne zveze pa še „posebenu blagoslov. Vsi ti žegni so že dospeli v Ljubljano in so že razdeljeni med vse člane, katerim so veljali. Tudi mladeniči krščansko-so-cijalne zveze so že „posebno" blagoslovljeni. Zdaj je sreče v Slovencih, da jo bomo lahko kar z loparjem metali od sebe, pa je še ne bo nikoli zmanjkalo ! Od raznih papeževih žeg-nov smo se Slovenci že tako prokleto zredili, da beže naši ljudje v Ameriko, kot bi jih s korobačem podil. Naj obdrži papež svoje navadne in posebne blagoslove zase, Slovenci pa tiste vsote, ki se vsako leto pošiljajo „ vatikanskemu jetniku". Bo boljše za nas! Ako ima papež toliko srca za Slovence, pokazal bi jim lahko na drug način svojo naklonjenost, od katere bi vsaj kaj imeli! Klerikalci in Gregorčič. Klerikalci so najprej Gregorčiča umorili, sedaj ga pa ti morilci - proslavljajo. V falitnem hottlu »Union", kjer so zdaj med upravitelji večni prepiri zaradi silnih deficitov, je bila v nedeljo Gregorčičeva slavnost. prirejena ne iz pijetete do Gregorčiča, nego zaradi kljubovalnosti „Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu". V „Uniomr* se je zbralo precej ljudi. Za njih zabavo so skrbeli katehet Opeka, dva slaba nek,danja igralca in neka skupina ljudi, ki hočejo veljati za pevce, pa ne znajo peti. Mizerija, da je bilo joj! Najlepše pa je, da so izostali klerikalni meščani, da je bilo le jako malo duhovnikov in da ni bilo nič klerikalnih dam. Klerikalna dame pač prezirajo delavke in se nečejo niti siavnosti udeležiti, kjer imajo delavke pristop. — Gospodarski odbor za meščansko premoženje v Kamniku. Bliža se imeniten dan, volitve gospodarskega odbora za meščansko premoženje so tu. Važen je ta dan, da bi ga zaspani Kamničanje hoteli prav spoznati in upoštevati. Kličem Vam, posestniki, upravičenci do tega premoženja, spreglejte še pravi Čas, zedinite se tu vsi le za svojo korist, osamosvojite se! Kaj ima dekan v vaših zadevah govoriti ? On nima ne enega ne drugega kritizirati, kdor je le pošteno delal za korist meščanstva. Ali se vas res ne more dobiti petorica, ki bi odločno rekla, dosti je teh kolobocij, farovž enkrat aa vselej proč, kaplanija enkrat za vselej proč, to je naše premoženje pa nikogar drugega, odločnost veljaj. Preračunite, koliko tisoč in tisoč so odbori zagospodarili samo pri samostanu! Kako bi bila ta korporacija že lahko bogata samo od tega, kar se je bogatemu kloštru stlačilo v bisago. Vsi dosedanji odbori bi se v tem oziru morali poklicati na odgovornost radi HT BaUo v prUftfti. ~M Priloga „glovsaskena jjgg it BO, lae 13. marca 1907. slabega gospodarstva. Da svet izve, kake možakarje so imeli Kamničanje v teh odborih, naj povemo tole: Drva iz bistriških gozdov so v prej-šnih časih stala na prod postavljena po 4 gld. seženj, kasneje po 5, 6; Čim dražji so bili delavci, temveč so stala drva, tako da danes stanejo 7 gld. 50 kr. A odborniki so dajali samostanu seženj (5 kub. metrov) trdih drv po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. Slednjič se je pa vendar ohrabril eden, ki ni hodil na klobase v klošter, in zaračunal po 3 gld. seženj; s tem se je pa zelo zameril gotovim backom. Samostan hoče imeti vsako leto menda okrog 50 sežnjev drv. Ako gremo samo 30 let nazaj, je dokazano, da je tu meščanstvo bilo oškodovano z obrestmi vred za več kot '25.000 K lastnega denarja. Naše mnenje je, da, če se že patrom prepušča drva po isti ceni, kakor faktično veljajo me* šČane, t. j. danes po 7 gld. 50 kr. ali vec, bi bilo to že predobrotno, ker v to še ni vračunjeno vzdrževanje osobja, vodstvo računov, odkazovanje za sekanje itd. Da bi pa korporacija morala za menihe za vsak seženj po 4 gld. in še več doplačati, to je pa že preneumno. — To je eden slučaj, prihodnjič navedemo še druge. Kam-ničanje, spreglejte že vendar enkrat! V enomer se toži o splošni gospodarski mizeriji, a ljudem, ki ravnajo s svojim premoženjem tako malomarno in popustljivo, ni pomagati. Torej preudarite dobro, predno postavite koga, da vam gospodari z vašim premoženjem in izberite si resne in energične može. Kamni čan. — Senzacionalna kazenska pravda se je te dni vršila pred celovškimi porotniki. Cel profesorski zbor celovške realke je tožil tovarnarja beljaškega g. H Pogačnika, ker je v „Villacber Zeitung" v nekem članku se javno potegnil za svojega brata, katerega so nemškonacijonalni profesorji, zlasti pa nekateri, na nečuven način zatirali, in nepravično klasificirali iz maščevalnosti, — ker je njegov brat imel pogum se pritožiti na pristojnih mestih. Ker je znano, da v Avstriji vse pritožbe nič ne pomagajo v takih slučajih, nego dosežejo baš nasprotno, kar se je tudi Pogačniku pripetilo, namreč da so z njegovim bratom potem še nepraviČ-nejše ravnali, je nastopil pot javnosti ter se zatekel k peti velemoči — k časopisju, ki je spravilo stvar na dan. Brat Pogačnikov je bil sicer zato izključen, — a maturo je vender napravil kot privatist pred posebno komisijo ter dokazal s svojim znanjem, kako nepravično so ravnali njegovi r dragi" profesorji v svoji r nepristranosti". To je dosegel energični dijakov brat in — časopisje. Radi očitanj v časopisu pa je tožil zdaj profesorski zbor pred poroto Pogačnika, ki je nastopil dokaz resnice in ga tudi — doprinesel. Bil je soglasno oproščen, zagovarjal ga je dr. Uranič iz Gradca, ker med nemškimi odvetniki ni mogel na Koroškem dobiti zastopnika, — za nemškona-cijonalne profesorje sta se seveda dobila ker dva odvetnika, prikrito „stimmungo" pa so delale zanje — znane nFrei Stimmenu ; a V3e skupaj ni nič pomagalo. Ljudski glas je šel preko njih ter dal sijajno zadoščenje obtožencu in njegovemu zatiranemu bratu, — obenem pa brco, ki ni bila prva, — nemškim kričačem, profesorjem in — njihovim zastopnikom. Občinstvo je obtožencu prirejalo ovacije ter dalo velikansko moralično klofuto tistim, ki so jo zaslužili, pri tem pa tudi tisti znani heilovski kliki oelovški. Drugi dan so imeli profesorji razpravo zoper istega obtoženca pred posameznim kazenskim sodnikom radi očitanj, ki jih je izustil Pogačnik profesorjem v obraz javno na hodniku pred šolo. Upali so na zmago vsaj tu, Češ porotniki sodijo po — Čuvstvu, učeni sodnik po strogih paragrafih. Tudi pri tej razpravi je bilo v sodni dvorani natlačeno polno občinstva, ki je nestrpno pričakovalo sodbe. Tudi okrajni sodnik je smatral dokaz resnice dognanim in oprostil obtoženca na celi črti. O obeh razpravah izide pravkar cela brošura, ki bo pojasnila marsikaj, a bo imela tudi velik moraličen uspeh, ker bo v »va- rilo vsem krivičnim zatiralcem mladine, ki se najdejo celo med profesorji — pedagogi. Pravijo, da se tudi na Slovenskem najdejo slovenski profesorji, ki niso pravični proti vsem dijakom in celo take, ki protežirajo — čujte! — nemške in laške dijake pred slovenskimi! Za celovške nemŠkonacijonalne realčne pro fesorje, ki so v svoji nacijonalni ne strpnosti spravili nedavno slovenskega suplenta iz svojega „lepega" kolegija, — je prišla zdaj „povračujoČa pravica usode" ka-li in mi jim to blamažo, ki so jo doživeli, prav radi tega iz srca privoščimo. Vse pravično, tudi nemško celovško občinstvo je zoper nje pod elementarnim vtiskom, ki gaje napravila na vse zadnja pravda, o kateri poroča danes vse večje avstrijsko časopisje. — Odlikovanje. G g. Vinko Ogorelec, IvanAnžič in Ivan Trtnik iz letno delovanje pri gasilnem društvu častno svetinjo. — Iz justićne službe. Pisarniški predstojnik trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu, gosp. Rudolf K o v a č i č, je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika okrožnega sodišča v Gorici. — Za cestnega mojstra je imenovan g. Ivan Keršmanc v Vipavi. — Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek (par) se uprizori prvič v sezoni Gounodova opera „Faust*4 kot Častni večer dičnega in marljivega basista, gosp. Juli j a Be-tetta, ki bode pri tej priliki prvič pel vlogo Mefista. Gospod Betetto, ki se je s svojo neumorno delavnostjo povzpel na mesto prvega basista slovenske opere, zasluži v polni meri simpatije, ki jih ima v vseh krogih, in ni dvoma, da ga bode hvaležno občinstvo odlikovalo s popolnim pri znanjem o priliki njegovega prvega častnega večera. — Slovensko gledališče. Snoči je sicer resni hram slovenske dramske umetnosti bučal prešerne razposajenosti. Kaj čuda? Po lak ova in Ve-rovšek — On in njegova sestra v vsakem pomenu besede — tej dvojici se ni moč ustavljati in najsi je jgra še tako velik Stumpfsinn — smejati se moraš, dokler ti ne usahnejo prav vse solze pretresljivega smeha. Buchbinder je napisal to svojo burko, ki je pravzaprav več kot burka, na kožo Hansi Niese in Girardija in torej ni namerjal ž njo nič drugega, nego prav korenito zrahljati in pretresti trebušno mreno tudi največjemu pustežu. In tako so prišli snoči v najbogatejši meri na svoj račun tudi tisti gledališki sloji, ki v gledališču ne iščejo toliko umetnosti, kakor razvedrila in bučeče zabave. On, prefrigan, pa v dno srca dobrodušen pismonoša spravi svojo sestro — izreden igralski talent po neverjetno pretkanih potih do zmage pri njenem prvem nastopu v gledališču. Ni dosti, da je burka zabeljena z ocvirki satire na igralce, snično nepremagljiva dvojica. — V zvezi tretji pa g. B o 1 e š k a kot sluga Hvala. Iz male epizodične figure je ustvaril g. Boleška figuro neodoljive, drastične komike in se zopet pokazal mnogostranskega, vedno dovršenega umetnika. Gosp. Danilo je bil kot lahkoživi baron v svojem elementu in izzival s svojim izbornim nastopom salve bučnega smeha. Ga. Danilova pa je bila imenitna Gerdinka in Jo-lanta, vredna partnerica. G. nadrežiser Taborsky je bil izboren v svoji ne znatni vlogi dr. Vesela, istotako so storili po svojih močeh vse, da je večer uspel tako imenitno v svojih epizodah, dame Noskova, Barjaktaru v ič ev a, Ronovska,KoČevar-jeva, Thalerjeva, ves ženski operni zbor, gg. Dragutinovič, NuČič,Povhe,Bukše k, Betetto, Barj aktaro vič, Kinsky,Molek — z eno besedo, bil je imeniten večer, za svoj genre — ki mu nimamo ničesar grajati. Igra se menda ponovi, kar bi bilo z ozirom na blagajno in na množico, ki ni mogla več dobiti b cl t- j ac I vstopnic toplo želeti. Oe bi odmori Školjiće so dobdi za 2o- | m ^ bi pag n[6 ^ fikQ- dovalo. Fr. K. — Akademija. V nedeljo, dne 17. t. m., predava ob osmih zvečer v nMestnein domu" univ. prof. dr. Izidor Kršnjavi iz Zagreba „O prosvetnem delovanju frančiškanov na Hrvatskema. Prof. dr. Fran Markovič predava o „Simonu Gregorčiču" dne 24. t. m. namesto 17. t. m. — Klerikalci In slovenska krajevna imena. Naši klerikalci si prevzetno nadevajo ime, da so vseslovenska stranka, pa se taki duševni reveži, da Še ne vedo imen znanih slovenskih krajev. Ni ti treba biti posebno izobražen, da veš, da je na Slovenskem kraj, ki se mu pravi Bovec. Pri „Slovencu" pa ne vedo tega. V sobotni številki tega lista se imenuje „Flič", katero ime je „Slo-venčevu prestavljalec naredil iz nemškega „Flitsch". Naj bi ljudje, ki očitajo drugim pri vsaki priložnosti nevednost, rajši pogledali v leksikon o tistem, kar jim je še neznano in mnngo jim bo še opraviti, preden skončajo ta posel. — 9,Slo venec" In magistrat. Kakor že nekaj let sem, tako se je bavil „Slovenec" od minolega petka in sobote zopet s smradom, ki ga pro-vzročuje milarna na sv. Petra nasipu. Mestnemu magistratu očita, da še ni nič ukrenil proti tem neznosnim razmeram. To pa ni istina, zakaj magistrat je vsled neke akcije g. dr. Gregoriča, ki se je takrat v obližju te milarne naselil, že pred več leti nadaljnje izvrševanje te obrti prepovedal. Na tozadevni priziv je bila tudi deželna vlada istega mnenja kakor magistrat in ni prizivu ugodila. Pač pa je ministrstvo notranjih zadev to storilo, ker vendarle ne gre, da bi se 90 let obstoječo obrt, ki se od treh generacij iste rodbine izvršuje, kar meni nič tebi nič oblastveno zaprlo. Smrdi — pa največ v uredništvu „Slovenca". V žargonu ljubljanskih barab in žganjarjev pisani sobotni podlistek „Slovenca" pravi: Ardek! Tu je pa že hudiman, de pr nas Sluvencih na morma nekol eden urednike, ljubimce igralk, ne, do vr- I drugmo ustiečt. De b saj u en reč hunca drastike treba le še, da se igra | enkat skp držal, pa b blu prec bulš, tku pa reče edn „ja", ta druh pa prou gvišn prec na tu: „nak". Pu sluven-skh cajtngah učash upijeja: industrija, fabrke zidite in naprej pelte, de na u vs naš gnar u nemškutarske roke pršou. Kedr pa res kašn Sluvenc kasna fabrka začne, pa začneja udrihat po nem, tulk cajta, de mu vesele preženeja du dela. — Na drugem mestu iste številke pa se »Slovenec" zaganja v naprednega domačina, ki je zgradil lepo tovarno, katere pa faktično še ni uredil in pričel, in kjer se priprave šele poskušajo, Češ, da — smrdi. Mislimo, da smrdi samo v uredništvu „Slovenca". Ti ljudje ne vedo, kaj so pisali na eni strani ter na drugi strani sami sebe bijejo po ustih. 9 — Občni zbor „Gremija trgovcev V Ljubljani" se včeraj popoldne ni vršil radi prepičle udeležbe. Zato se vrši jutri popoldne ob 3. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih članov. ZborovališČe je mala dvorana „Mestnega doma". — „Družinski večer" Narodne Čitalnice v LJubljani. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja Narodua čitalnica v ponedeljek, dne 18. t. m. v mali dvorani „Narodnega doma" — „družinski večer." Program je sledeči: 1. Čajkovski j: „Chant sans parole s", trio za klavir, gosli in harmonij; 2. Verdi: „Trovat o r e", fantazija, duo za klavir in gosli; 3. a) G r i e g: n J a z te ljubim!" b) Schumann: „Posve-č e n j eu in c) dr. G o j m i r Krek: Jam zunaj je sne g", solospevi za bariton s spretnije vanj eni klavirja. Poje g. dr. G v i d o n Serneciz Celja. 4. Offenbaoh: „B a r c a-rola iz Hoffmanovih pripovedk", trio za klavir, gosli in harino- ne vrši samo na odru, ampak tudi po ložah, po galeriji in da pride On končno sam v parter, se razgovarja s publiko in z nepremagljivo komiko dirigira orkester. In če je ta On V e-rovŠek, Njegova sestra pa Polako v a — saj ne moreš drugače, nego da se brez pomislekov udaŠ štumpf-sinu in se smeješ, kakor da s.i ti je nasmejati za vse življenje. — Umevno je, da je bilo gledališče že par dni preje totalno razprodano in da je občinstvo svojo ljubljenko go. Irmo Polakovo sprejelo z nepopisnim viharjem aplavza, ki se je neutešljivo ponavljal pri odprti sceni kakor koncem vsake slike. Čisto odveč bi bilo. pisati o umetnosti ge. Polakove, vsem nam je predobro znana — ista gracij polna umetnica je, kakršno se nam je kazala prilikom njenih prejšnjih gostovanj, in njen glas je ohranil isto svežo milino. Originalnim kuplejem je dodala iz svojega troje vložk: pesem krotiteljice kač iz Albinijeve operete Nabob, pesem Geishe iz istoimenske opeiete in pesem Vile iz Leharjeve Vesele vdovice — in očarala vse poslušalstvo, ki jo je odlikovalo s krasnimi cvetličnimi košaricami. — Obeta se nam, da pride ga Polakova vkrat-kem zopet — in pozdravljamo jo z odkritim veseljem. —G. Verovšek, ki mu gredo vrhu vsega vse zasluge izborne režije, je imel snoči zopet svoj veliki večer. In s tem je tudi povedano vse. Oblagodarjen z obilico naravnega humorja, igral je svojega Lipeta s presunljivo realistiko in dosegel uspehe, kakršnih zmore edinole pravi umetnik. In ko so morale vsled posebnih uložk ge. Polakove nastati vrzeli v tekstu, jih je g Verovšek s svojim naravnim humorjem spretno maskiral, da jih je bilo jedva opaziti. Skratka: On in njegova sestra — re- nij; 5. Rouvier: „Loutf, veseloigra v enem dejanju in 6. P1 e s. — Začetek ob polu 9. uri zvečer. — Ker so vse umetniške točke v priznano vrlih rokah, pričakuje čitalnični odbor, ponavljajoč na tem mestu svoje obi Čajno vabilo, z vso gotovostjo prav obilne udeležbe. Posebna vabila se ne razpošljejo. — Penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov. Ministrstvo notranjih del je že pričelo z delom za tozadevni zakon. Ministrstvo zasliši v ta namen razun trgovinskih in obrtnih zbornic tudi druge strokovne zveze, kakor kmetijske, industrijske, trgovske, odvetniške, notarske in zdravniške zbornice. Zaradi tega je ministrstvo že poslalo vsem deželnim vladam okrožnice, naj zaslišijo kompetentne korporacije. Taka mnenja se morajo oddati najpozneje do 1. junija t. 1. — Javno predavanje. V petek ob 8. uri zvečer bo predaval g. A nt. Chraska v zimski dvorani „pri Maliču" (Hotel Stadt Wien) o temi: Kako je Peter zatajil svojega Gospoda". Bode se tudi pelo. Vstop p/ost. — V Parizu bivajoči Slovenec R—f K—k iz Medvod, absolvirani učenec ljubljanske obrtne Šole, izkorišča dobrotnike v domovini, izvabljajoč jim podpore z lažnjivimi podatki, češ, da je dovršil tukajšnjo tehniko in je sedaj nastavljen v neki tovarni. Prošnjam prilaga fotografijo, na kateri se nahaja on v družbi tu živečih slovenskih dijakov, ki so skraja z njim občevali, ker niso poznali njegove „obrti". R. K. je izrabil to znanje v zelo grde namene j želeči, da jih ne bi kompromitiral v domovini, svetujejo pariški Slovenci vsakomur, komur se smili denar, naj ne odgovarja na dopise dičnega in podjetnega rojaka. — Bakrena pločevina se podraži znova za 10 K pri 100 kg. — Letošnji veli al manevri se bodo vršdi med Ljubljano-Gorico-Beljakom in Celovcem. Udeležita se jih 3 in 14. voj. Vaje bodo zelo naporne ter bo moral priti 3. voj preko visokih Tur. Manevriralo se bo, kakor da bi udri sovražnik preko italijanskih mej na Koroško. — Roditeljski večer bo dne 17. marca ob 3. uri popoldne v I. razredu ljudske šole v Litiji. — Krško UČifeljstvO priredi dne 16 t. m. ob 7. uri zvečer v telodvad-niči meščanske Šole v Krškem roditeljski večer. — Poziv kranjskim vinskim producentom! Društvo za varstvo avstrijskega vinstva na Dunaju priredi v torek, dne 2 6. t. m. zanimivo vinsko p okus njo raznih avstrijskih vin iz leta 1905. Izjemoma bo tudi nekaj vrst kineškega vina iz Chefov (Či-iu), ki je pošljeta tamošnja avstrijska producenta barona M. in A. Babo. Ker je ta prireditev izključno strokovnega in kup-Čijskega pomena, ne bo javna, marveč omejena na gotovo število posebej vabljenih oseb, in sicer skupaj 95, med temi so trije ministri. Da se udeleženci prireditve te pokušnje prepričajo o dobroti tudi kranjskih vin, naj oni kranjski vinogradniki, ki imajo prav dobra, po možnosti izbrana, pravilno napravljena in popolnoma Čista, 2 ali več let stara, rdeča in bela vina, pošljejo samo po 2 sedemdesetinski steklenici dotiČnega vina nefranko-vanO naravnost na Dunaj pod naslovom: Ferdinand Reckendorfer, Lan-des-Weinbaudirektor in Wien L, Her-rengasse 13, in sicer do 20. t. m. bteklenice — za bela vina visoke (renske ), za črna pa nizke (bordo-steklenice) morajo biti čedno adjustirane, t. j. opremljene z etiketo in s kapicami. Na etiketah je napisati vrsto, ime producenta in kraj pridelovanja ter letnik. Želeti bi bdo, da se temu vabilu odzovejo zlasti oni pridelovalci, ki imajo fina, izbrana vina domaČih in tujih žlahtnih vrst, kakor zelen vrhpoljec, tiČina, španjol, silvanec, burgundeo, rizling, portugalka, kar-meuet i. dr., posebno pa še pikolit. — O izvršeni poŠiljatvi blagovoli vsakdo, ki se ne obrne direktno na gori imenovanega vodjo, pismeno obvestiti deželnega vinarskega komisarja gosp. Frančiška GombaČa v Ljubljani zaradi eventuvalne preskrbe napisov in zaradi potrebnih pojasnil o posku-suem lokalu. — K umoru na Ratežu. Dodatno k naši tozadevni notici se nam iz Novega mesta poroča: Danes, t. j. torek popoldne, se je vršilo sodno raztelesenje pri napadu nad Ratežem umorjenega Jožefa Skrbca, doma iz Ratežav To raztelesenje je doznalo, da je Skrbeč preminul na izkrvav-ljenju, povzročenem po zabodu z velikim ostrim nožem v žilo dovodnico nad srcem (nad ključnico). Vrhu tega je umorjeni imel še eno rano na hrbtišču, ki pa sama zase ne bi bila 8mrtnonevarna. Umor se je izvršil, kratkim stvarnim posnetkom iz cele afere sporočeno, na sledeči način: Sovraštvo med fanti okolice Rateža traja že dalje Časa. Že dopoldne tistega dne se je neka druga tolpa teh pretepačev ravsala na takozvanih „Blatnikihu ob državni cesti med Gikavo in Ratežem. Ker §o pustili precej krvavih sledov, se je spočetka sploh mislilo, da se je umor Skrbca vršil na tem mestu. Toda tisti, ki so to izprva trdili, so se pozneje prepričali, da ti fantje sploh niso tako daleč prišli in da niso bili v nikaki zvezi s pretepom na Blatnikih. To poudarjamo, ker se od raznih strani ti zadevi še sedaj zamenjavati. Umor Škrb ca je tragedija sama zase. V gostilni Taborskega, po domače „pri Šeckotu" na Ratežu so sedeli v nedeljo večer fantje iz domače in sosednjih vasi. Navidezno iz malenkostnih vzrokov je nastal med fanti iz Slatnika in domačini prepir, koncem katerega je umorjeni Skrbeč vrgel (ali vsaj skušal vreči) Koširja iz Slateneka na tla. Ker je grozil vsled tega nastati splošni poboj, raz-podil je gostilničar celo tolpo venkaj iz hiše in bil je mir. Oba SlatenČana Košir in Mikec sta se napotila proti domu, domačina Škrbec in Pavlin pa sta ostala še na cesti. Ko prideta SlatenČana blizu takozvanih „na Ve-jerjih" (ne daleč od gostilne, v smeri proti Novemu mestu j zavpije Košir „na korajžoa in izziva sosebno Skrbca, Češ: Ce imaš korajžo, sem-le pridi! No, Skrbeč je imel korajžo in šel je s tovarišem Pavlinom proti izzivalcu. Komaj je bil v njegovi bližini, že je dobil krepak zabodljaj V prsi in ker je Pavlin najbrže hotel tovarišu pomagati, jih je tudi ta dobil z nožem po hrbtišču. Natančneje se prizor danes še ne more in tudi še ne sme razpravljati. — Preostane tedaj le še rezultat. Skrbeč je na mestu obležal, Mikec pa, ki se napada aktivno ni udeležil, je baje hitro šel po orožnike (drugi trdijo, da ne); oba ranjenca so na odredbo orožnikov prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Škrbeo je hotel sleči vrhovno obleko, a pri tem hipu je omahnil in se mrtev zgrudil na posteljo. Pavlin je sicer močno ranjen, vendar pa njegove poškodbe niso nevarne in bo zopet ozdravel. Dejanje ne je vršilo nekako med 10. in 11. uro ponoči. Morilec je rabil za svoj zločin velik oster nož, ki ga je imel najbrže skritega za golenicami. Tako Košir in Mikec, kakor tudi Škrbec in Pavlin so še mladi fantje 18—20 let. Umorjeni Šsrbec je bil obče priljubljen, lepo raščen dečko, Košir je že znan pretepač in izzivač. — Aretirali so sicer oba SlatenČana, toda ker je Košir kmalu vse priznal, so Mikeca, ki je baje celo branil, kot od obtožbe prostega izpustili. — Tako ob kratkem poročilo iz verodostojne strani. Včerajšnji „Slovenec" je bil seveda bolj poučen in hoče povzročiti nekak drugi zavratni umor na ugled orož-niške postaje na Ratežu. Čuje se pa, da se bode tudi „Slovenca" na pri-merno-dostojni način od prizadete strani — in to je na svoji Časti žaljeno orožništvo dolžno storiti — poučilo, da posebno v takih slučajih, ko so prva poročila le z veliko rezervo vzprejemati, nikakor ne gre, brez dokazov skoraj gotovo popolnoma nedolžnega orožništva bre* povoda napadati. Sicer pa bomo o tem, za resni postni Čas jako primernem slučaju tudi mi še katero rekli. — Idrijsko dramatično društvo uprizori v soboto, dne 16. in v ponedeljek, 18. t. m. žaloigro „Raz-bojniki". — Iz Idrije. V nedeljo, 10. t. m., se je vršil po dolgem presledku desetih let zopet enkrat občni zbor idrijske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležilo se ga je 13 članov. Iz poročila prvomestnika g. F. Vončina posnemamo, da je imela podružnica zadnjih deset let povprečno 20 Članov in da se je to število letos podvojilo. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Oblak J., Pire A., Sve-teo F., Seljak M., Seljak J. in Von-Čina Fr. Nadejamo se, da se bode podružnica pod nanovo spopolnjenim vodstvom krepkeje razvijala, kakor dosedaj, in rerlektujemo posebno na pomoč naših inteligentnih krogov, katerih do sedaj po veČini še ni v Članskem zapisniku Prijave za vstop sprejemajo vsi odborniki. Letnina znaša 2 K in se bode pobirala v dveh obrokih. — Tatvina. Posestnikovi hčeri Beti Burger v Postojni je 6. t. m. najbrže neki tujec, ki je tamkaj prenočil, ukradel več zlatnine in srebr-nine, vredne več sto kron. Tujec se je vpisal SigmundKlinger, konjski mešetar iz Badena pri Dunaju in je govoril nemški in slovenski v Štajerskem narečju. Po tatvini je izginil. Star je okoli 35 let. — V Boh. Bistrici je dne 10. t. m. ljubljanski sekstet v gostilno g. Rau-hekarja priredil koncert v veliko za-dovoljnost občinstva. Določilo se je, da letošnje leto meseca avgusta priredi v hotelu „Zlatorog" ob znožju izvira Savice koncert, tako da se izletnikom tudi v tem divjeromantič-nem kraju nudi mala zabava. — Zanikrnost poštne ambu-lance na Bohinjski železnici. Poštno ambulančno osobje na Bo-biDJski železnici menda vso svojo službeno pot prespi, ker pošiljatve ne prihajajo skoraj nikoli o pravem Času adresatom v roke. Po njeni krivdi dobe naši naročniki „Slov. Narodu dva ali celo tri dni po njegovem iz-idu, večkrat se pa zgodi, da ga sploh ne dobe. Redno se namreč dogaja, da ga zapelje poštna ambulanca v Gorico ali Trst, odkoder ga dobe naročniki vsega raztrganega in umazanega in brez ovitkov. Ako ta nered ne preneha, pritožimo se na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, ki bo gotovo storilo potrebne in primerne korake, da se bo „Naroda dostavljal pravočasno. — Shod „Štajerčeve" stranke V Mariboru« Prtteklo nedeljo je priredila takozvana „btajerČevaa stranka shod v Mariboru, katerega so se pa udeležili z malimi izjemami sami Nemci. VobČe je bila udeležba tako minimalna, da nemški listi niti ne navajajo Števila udeležencev, ker se nečejo blamirati pred javnostjo. Pred vsem pa je treba z zadoščenjem konstatirati, da je prišlo na ta shod tako malo takozvanih „štajerčianskihu kmetov, da se jih je dalo na prste ene roke prešteti. Naši ljudje so pač uvideli, da jih hoče nemška gospoda samo izrabljati v svoje svrhe, zato so tudi jeli zapored obračati hrbet Ornigu in njegovi družbi. Shod je otvorit Ornig, ki je bil na to izvoljen za predsednika. Shoda so se vdeležili ti-le „slovenski kmetje": bivši vsenemški poslanec Wastian, mariborski župan dr. Schmiderer, ravnatelj kmetijske šole v Mariboru Schmid:, bivši poslanec Karel Pfrimer, znani France 1 j Girst-mavor, nemškutarski nadučitelj na slovenski šoli v Št. Ilju v Slovenskih goricah Sadu in nŠtajercev" urednik Linhart, ki nosi sedaj kot bivši socialni demokrat veliki zvonec med štajerskimi nemškutarji. Na shodu je imel seveda prvo besedo Linhart, ki je navzoči nemški gospodi podajal svojo modrost o slovenski zgodovini. Govoril je o kmetskih uporih, o kmetskem kralju Matiji Gubcu, o ilirskem gibanju, o Bleiweisu in Deschmannu, o Hrvatih in JelaČiću, o ^Slovenskem Naroduu in dr. Tavčarju, sploh o vsem, kar mu je pač prišlo na misel. Dotaknil se je tudi protestantske dobe, govoril o Trubarju ter se popel do trditve, da je Trubar, ustanovitelj slovenske književnosti, pisal zgolj n e m s k e k n j i g e. To navedeno dejstvo že zadostuje kot dokaz, kako temeljit in resen je bil Linhartov govor. Mož nima niti pojma o dogodkih v slovenski zgodovini in njihovih vzrokih, a hoče igrati sodnika nad slovenskim narodom! Koncem svojega govora je razpravljal o bodočih državno-zborskih volitvah te z emfazo zatrjeval, da se „Štajerčeva" stranka neČe družiti z nobeno slov. narodno stranko, pozabil je pa povedati, da se neče družiti samo radi tega, ker ji je grozdje prekislo. Kateri pošten Človek pa se bo družil s tako stranko, ki nosi na čelu pečat največje hinavščine, s stranko, ki lovi neumne politične kaline s tem, da zatajuje svoj nemški značaj, stranko, katere duša je takšen možakar, kakor je Linhart, ki so ga iz socialuo-demckratske sramotno iz-tirali!? Ob koncu svojega govora je Linhart zatrjeval, da upa „Štajerčeva" stranka na gotovo zmago v slovenskih volilnih okrajih na levem in desnem dravskem bregu. Govorili so še Girstmaver, nadučitelj Sadu in neki Reppnik, na kar se je sklenila rezolucija, da se shod izjavi solidarnega s sklepi „Štajerčevega" strankarskega shoda v Ptuju in sklene, v vseh spodnještajerskih volilnih okrajih postaviti svoje kandidate, ki jih naj postavi strankino vodstvo. Ornig in drugovi so zapustili shod docela deprimirani, saj so uvideli, da je jel slovenski kmet vendarle spoznavati nemškutarske volke v slovenski ovčji obleki! Prihodnje volitve bodo pokazale, da se „Štajerčeva" stranka nahaja odločno na potu navzdol. In to je izključno zasluga nove slovenske napredne organizacije na Štajerskem — „Narodne stranke!" — Odseku žalskega „Sokola" ¥ Braslovćah je daroval gosp. dr. Travnar, sod. svet, v Ljubljani, 10 kron; gospica Ivanka Vranko-vič je nabrala '62 kron. Vsem bla-godušnim darovalcem iskrena sokolska hvala ! — Zaradi ponarejanja delavskih knjižic je obsodilo celjsko sodišče zidarje Fr. Panka, Josipa Panka, Avg. Vidoviča in Ivana Hazabenta, in sicer je dobil prvi dva meseca, drugi en mesec, tretji šest tednov in zadnji eden mesec ječe. Zidarski mojster Fr. Panko je namreč prišel predlanskim z imenovanimi tremi zidarskimi učenci v Ljubljano, da dobe delo pri Toniesu. Ker pa je podjetje sprejemalo le izučene zidarje, je Panko vsem trem popravil delavske knjižice tako, kakor da so zidarski pomočniki. — Škandalozne razmere na postajah Južne železnice. Prijatelj našega lista nam piše: V postajni restavraciji I. in II. razreda na Zidanem mostu sem zahteval te dni od nekoliko oddaljenega natakarja črno kavo. „Ich versteh' nit" mi odgovori in se obrne proč. Kaj takega je škandal, ki je mogoč le na slovenskih tleh. Čudno je to, da se mi je kaj enakega že marsikje drugod na postajah Južne železnioe pripetilo; celo v beli Ljubljani me niso hoteli nekoč ume t i slovensko, medtem ko je omizje črnih Italijanov bilo postreženih v laškem jeziku in se je na peronu ofrakan natakar v potu svojega obraza trudil postreČi Francozu s francoščino. — Tem razmeram je zelo kriva naša potujoča inteligenca, ki se povsod po-slušuje nemščine. Sram nas bilo Slovencev, lastnega ponižanja! Bodimo vsepovsod bolj odločni, spoštujmo sami svoj jezik in spoštovali ga bodo tudi drugi in celo „mogoČni" (!) natakarji! — Kako oblastno se povsod šopiri Nemec s svojo nemščino tudi med nami, prav kakor da bi bil doma. Mi smo pa boječi in preponižni oelo na domaČih tleh. — Slovensko akad. društvo „Adrija" v Pragi je na svojem 1. rednem občnem zboru dne 2. t. m. sestavilo sledeči odbor: Franjo Li-pold, cand. iur., predsednik; Viktor Zalar, cand. phil., podpredsednik; Lev Brunčko, stud. iur., tajnik; Milan Orožen, stud. iur., blagajnik; Franjo Še m rov, stud. iur, knjižničar; Andrej Veble, stud. iur., gosp o dar-arhivar; Josip K lepe c, stud. iur., časnikar ; Stanislav Brinšek, Ivan Domicelj, namestnika; Ivan Lah, Josip Wie-ser, preglednika. — Opekla se Je v Longen pri Trstu 14mesečna Josipina Grmeč, ki je prišla preblizu ognja, da so jo morali oddati v tržaško bolniščnico. — Strela Je ubila v Ajelu v Lahih nekega Bujatija. Sedel je v kuhinji pri ognjišču in kosil, kar je udarila strela skozi dimnik in ga ubila. Neki ženski, ki je bila v kuhinji, je o žgal a lase. — Nov komet je odkril znani razkrivalec kometov Giacobini, astronom zvezdarne v Nizzi. Komet je 11. velikosti in torej prostemu očesu nevidljiv, ker vidimo le še zvezde 6. velikosti. — Mačka rešiteljica življenja. V Gradcu pri Virovitici na Hrvatskem je nastal ogenj v hiši St e -£ a n a Markovič a. V sobi, kjer je gorelo, je sedela v naslanjaču 80-letna Markovičeva mati in spala. Že je gorela obleka starice, a ta se ni zbudila. Tu je začela mačka, ki je ležala poleg starke, mijavkati, vleči žensko z zobmi za rokav in ker še to ni nič pomagalo, skočila ji je v naročje, kjer ji je sprva lizala roke, naposled jo pa opraskala do krvi, da se je Markovičevka zbudila. Prihiteli sosedje so pogasili ogenj in rešili starko in seveda tudi mačko gotove smrti. — V Panorami-ko smorami n a Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden Čarobno Vzhodno Indijo. Kd r si ogleda to serijo, dobi docela jasno sliko o življenju in navadah ondotnih prebivalcev ob različnih slovesnostih in v navadnem življenju. Opozarjanj o na slavnosti o priliki kronanja v Delni, znana mesta Kalkuta, Bombav in Damura, prekrasne in bujne nasade palm in drugega južnega drevja. Serija je v resnici vredna pogleda tudi zaradi zanimivih verskih šeg Indijcev. Prihodnji teden v e s el j e in zabave po snegu in ledu. — Samomor Karla Snoja. Zavarovalnica „Allianz" je bila napravila ovadbo, da jo je Karel Snoj, ki se je usmrtil, oškodoval za 300 kron, sedaj nas pa prosi konstatirati, da so vse njene terjatve do pokojnika popolnoma pokrite. — Premogarski hlapci so vobče na slabem glasu in vedno na sumu, da goljufajo. A dela se jim dostikrat tudi krivica, Tako je bil premogarski hlapeo Anton Zaletel obdolžen, da je oddal neki stranki samo 18 vreč premoga namesto 20. Zaletel pa je zahteval, naj se premog pretehta, in se je izkazalo, da je premog tehtal še nekaj kilogramov več kot 20 stoto v. — Nepošten hlapec. Predvčerajšnjim je neki gospodar poslal svojega hlapca 201etnega Jožefa Žagarja prodajat po mestu premog in mu dal s seboj 2 K 60 vin. za mitnino. Žagar pa, mesto da bi bil mitnino plačal, je denar pognal po grlu. Ker ga je imel le preveč pod kapo, se mu je na Zaloški cesti v glavi začelo tako vrteti, da je padel raz voz. Voz in konje je potem nekdo odvedel gospodarju nazaj, hlapec pa se je ves orno-ten lovil po cesti in iskal svojega voza. Ker je bil pa le preneroden, ga je moral opozoriti stražnik, kar je temu tako razljutilo možgane, da je varnostnega organa pograbil za suknjo in se mu zoperstavil, in le s pomočjo pa san to v je potem stražnik nerodnega Žagarja mogel spraviti v savetje. — Ogenj. Danes zjutrai okoli Eolu 9. je nastal ogenj v podstrešju iše g. Frana Hribernika na Martinovi cesti štev. 7. Na lice mesta je prišel oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki je ogenj pogasil. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker se je vnel poleg dimnika neki zaboj s staro Saro. Hribernik je zavarovan za 3500 K in ima okoli 200 K škode. .— Delavsko (tkanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 174 Slovencev, 40 Maoe-donoev in 8 Hrvatov, V Mohlbruck je šlo 24 Hrvatov, v Budimpešto 280 Lahov, z Dunaja je pa prišlo 11 Koče varjev. — Izgubljene in najdene reći. Služkinja Marta Kleinova je izgubila srebrno žensko uro z verižico. — Fr. Krauland je izgubil srebrno uro z ni-kelnasto verižico, vredno 10 K, katero je našel šolski učenec Ernest Somnitz in jo oddal na magistratu. — »Ljubljanska društvena godba1' priredi danes zvečer v restavraciji „Novi svet" (Mrak), Marije Terezije cesta društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Slovanska vzajemnost in zveza jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Predavanje pod tem naslovom je imel, kakor poroča sofijski „Dnevnik", g. Ilija S. Bob-Čev, odvetnik in član zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, v „Narodnem Domu" v Plov-divu. Bobčev je dokazoval potrebo slovanske vzajemnosti in medsebojnega spoznavanja med slovanskimi narodi ter naglašal, da je med Jugoslovani že dozorela ideja kulturnega zbližanja, kar potrjuje zlasti „Zveza jugoslovanskih književnikov in časnikarjev", ki se je lansko leto ustanovila v Sofiji. Ta zveza ima namen, da deluje na to, da se zlasti Jugoslovani čim najbolj med sabo spoznajo in zbližajo. Da se pa ta cilj doseže, je zvezi potrebna ne samo lastna življenska sila, nego predvsem izdatna podpora s strani občinstva v vseh slovanskih deželah. Na Bolgarskem je predvsem treba, da prihite zvezi na pomoč profesorji, ki so na svojih kongresih v Zagrebu in lani v Sofiji dokazali, da so odločni zagovorniki jugoslovanskega edinstva, sokolska društva, ki so v drugih slovanskih zemljah navdušeni bojevniki za slovansko edinstvo; mladina, ki je že lani v ime srbskih, bolgarskih, hrvatskih in slovenskih akademikov izjavila, da je prožeta z idejo konfederacije jugoslovanskih narodov. Predavatelj je poživljal bolgarsko občinstvo, naj pristopi v čim največjem številu k društvu „Slavjan. blagotvor. družestvo", ki izdaja svoje glasilo „Slavjanski Glas", katerega dobivajo drnštveniki proti naročnini 4 levov, in ki deluje z vso energijo za uresničenje slovanske, zlasti pa jugoslovanske ideje. — Napredna kandidatura v Dalmaciji. „Hrvatsko demokratsko društvo" v Splitu je priredilo 10. t. m. zaupni shod, na katerem se je proglasil za kandidata „Hrvatske ljudske napredne stranke" v splitskem volilnem okraju odvetnik dr. J o s. Smodlaka, glavni urednik „Slobode". Kakor poroča „Pokret", ima kandidatura dr. Smodlaka mnogo nade na uspeh. Ako prodre pri volitvah dr. Smodlaka, ki je odločen pristaš napredne in jugoslovanske ideje, bo Šusteršičev klub izgubil zopet enega pristaša. Ker v Trstu in Istri izvoljeni poslanci najbrže ne bodo pristopili klerikalnemu klubu in ker bodo Malorusi in klerikalni Mo-ravani osnovali svoje klube, se bo „lepi klub" znatno skrčil. — Srbsko časopisje. Preteklo leto so imeli Srbi 225 listov. V Srbiji se jih je tiskalo 141, v Črni gori G, v drugih srbskih deželah 65, v Ameriki pa 13. V Belgradu samem je izhajalo 96 listov, med temi 27 političnih in T> književnih, v notranji Srbiji pa 44 listov. Po strokah je bilo 98 političnih listov, 15 književnih, 10 pedagoških, 9 trgovsko-obrtnih, 8 kmetijskih, 11 cerkvenih, 3 pravniški, 3 ženski, 3 športni in 3 otroški listi. Pred petimi leti so imeli Srbi komaj 100 časopisov; po petih letih se je torej število srbskih listov bolj kakor podvojilo. * Najnovejše novice. Japonska umakne iz Mandžurije svoje čete. Pusti le 15.000 mož za stražo železnicam. — Umrl je v Lvovu bivši moravski namestnik in poznejši minister za Galicijo baron L »'»bi. — Politični umor. V Gjur-gevu na Rumunskem je Macedonec Nikola ustrelil grškega milijonarja Konstandotosa, ker je daroval za grško propagando v Macedoniji velike vsote. — Zopet poštni ponever-jaleo oproščen. V Dunajskem Novem mestu so porotniki oprostili poštnega ofioijanta S U asa, dasi je priznal večje poneverjenje. Porotniki so bili mnenja, da je bila Sussova plača nezadostna za življenje. — Pogrebna društva je prevzelo mesto Dnnaj v svojo upravo ter je pogrebno družbo „Entreprise" za 1,700000, „Concor-diou pa za 650.000 K odkupilo. — Župan dr. Luegerje dobil zaradi bolezni polletni dopust. —- Štrajk italijanskih tobačnih delavk. Delavke v vseh italijanskih tobačnih tovarnah so ustavile delo, ker finančno ministrstvo noče ugoditi njihovim zahtevam. Izpred sodišča. Kazenske obravnavo prod deželnim sodiščem. V prst ga Je vgriznil. France Žele, samski delavec v Matenji-vasi, je nekoliko opit ležal na klopi v Žnidaršičevi gostilni, kjer se je v enakem položaju nahajalo več-drugih domaČih fantov. K njemu je pristopil Ferdo Valenčič in iz nagaji-vosti na njem izvršil neko surovo delo. To je Zeleta razjezilo, zato ga je po obrazu klofuil. Zdajci se pa oglasi Jože Seme, ČeŠ, da je on to storil. Žele dobro vedoČ, da to ni res, pograbil je Semena, ga vgriznil v prst in ga bil s pestjo po glavi. Žele je bil obsojen na 4 tedne ječe. Službo božjo Je motil. Fant Tone Habe iz Predgriž je šel zvonit k popoldanski službi božji v zvonik farne cerkve v Ornem vrhu. Po dokončanem zvonenju so se fantje vračali iz zvonika na kor, katerega duri so bile odprte. Ker pa je Habe preveč trdo stopal, so ga fantje na to opozorili. Vsled tega se je jel Habe jeziti in pridušati, češ , da se ne da od nikogar „rihtat". Ta hrup se je slišal po cerkvi tako. da so se jeli navzoči spogledovati, in je župnik propoved za nekaj Časa prekinil. Habe taji mu podtikano krivdo. Obsojen je bil na 5 dni strogega zapora. Z lopato Je udaril delavec Janez Pleško v Škofjih ulicah v Ljubljani nadzornika Jožefa Hauptmana, ker ga je ta pri polaganju električnega kabelja opominjal, naj bolje dela. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Telefonska m brzojavna poročila, Dunaj 13. marca Iz jako ve rodo stoj nega vira se poroča, da se je min sirski predsednik Beck že odločil, de ne predloži v sankcijo volilne reforme, ki jo je sklenil tržaški deželni zbor. Zagreb 13. marca Povodom umora ministrskega predsednika Petkova so tukajšnji bolgarski vi-sokošolci priredili slavnostni komer s. Vsi govorniki so pojas njevali grezovlado umorjenega Petkova ter izrekali nado, da nastanejo zdaj bolgarskemu narodu srečnejši časi. Sof j a 13. marca. Morilec mi n;strskega predsednika Petkova se ja pri zaslišan,u danes ponoči (!) zapletel v protislovja in je priznal, da ima nekaj sokriv cev ter da je nekaj mladih ljudi vedelo 7 a njegov naman Belgrad 13. marca. Tukajšnji bolgarski viso^ošolci so vedeli, da seje pripravljal umor ministrskega predsednika Bero!in 13. marca. Vsa po ročila iz Petrograda potrjujejo, da razpusti vlada že v naj krajšem času dumo. Vlada že postopa taao, kakor pred raz pustom prve dume, prepovedala je namreč izhajanje treh časopisov. San Remo 12 marca. Bivši ruski minister zunanjih del, grof Lam8dorff, je smrtnonevarno obolel. Pariz 13. marca. Eksplozija na vojni ladji „Jena" v tulonskem pristanu, je bila tako strahovita, da se je celo mesto streslo. Ljudje so kričaje bežali iz hiš, misleč, da je potres Moč eksplozije je bila tolika, da je vrgla ude raztrganih mornarjev do 500 metrov daleč. V bližini stoječe ladje niso poškodovane. Ogenj na *Jenia se je posrečilo udušiti in bo možno ladjo zopet popraviti. Ubitih je, kolikor se je moglo doslej dognati, 8 0 mož Ranjeni so: admiral Man geron, fre atni kapitan, korvetni kapitan, 7 oficirjev, 2 praporščaka, zdravnik, prvi mašinist in 40 mož. Za prebivalo« mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasled-nom mnogega sedenja in napornega duStv-kega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni ltMoll-ov Seidlitc praček", ker vpliva na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen ačinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A.. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom 3 16-4 FRANC JOZEFOVA grenka voda. Izvrstno odvajalno sredstvo. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline kvrctnl sladkorni griži zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih. Dobiva se pri firmah M. Kastner ia Peter Lassnik v Lju uljani Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluj« najboljše priznana Taio-cliiiiii tinktura katera okrepčuje lasišće, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 MUkUnlru /. nu« oilom _l kroM. Razpošilja se z obratno pošto ne * manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio. mil. medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, R.si jeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega Inhil. mostu 10 -11 Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v LJubljani". Uradni kurzi dim. borze 13 marca 1907. a*i«»*8i a***-**. majska renta. . rl*/, srebrni renti . . . ** g xvstr kronska renta . . IV, , »lata 9 . . IV. egrska kronaka renta . IV zliti 9 Pf| posojilo dež. Kranjske *! »° » posojilo mesta Spljet !«/••/, - - Zadar i«,% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . j*, češka dež. banka k. e . . . ž. #. I1///, zast. piama gal. det. hipotečne banke . . ¥ pest. kom. k. e. i I0f pr...... i1 , aast. pisma Innertt hranilnice..... H , rast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . I' ,•/« z. pis. ogr. hip. ban. I1 V/t obl. cgr. lokalnih železnic d. dr. ... I4 ,*c obl. češke ind. banke I" . prior. lok. Želez. Trst-Pcreč..... P.# pricr. dolenjskih žel. . r» # prior. jui. žel. kup. ' J •. i* . avstr. pos. za žel. p. e. n«nw kečke od 1. 18150«/, . . . . od 1. 1804 . . . . „ Hzske ...... , sem kred. I. emisije ; „ » u . „ egrske kip. banke . _ srbske a frs. 100-— . turSke...... •■ isti A- sreč« . . . Creditne • • t . toomoške » • • . Krakovske » ... ljubljanske 9 ... tvstr. rdeč. križa . ... Ogr. , m • • • • 3udolfove » • • . »aleburške . • • * Dunajske kom. , • • • Detatoe. južne železnice..... Državne železnice. . • • ivstr.-ogrske bančne dam. • \vstr. kreditne banke . . »grške » ■ • • •ivnostenske » • • ?remogokop v Mostu (Braa) Mpinske mentan .... iraške žel. M. ar. . . . 3ima-Mura«yi..... frboveljake are \vstr. orožae tarr. Ceiae elidkanat ST. CSMb • • • • • franki i • • • • • • • • • • • • • t • » e t • e e t • t e Denar i 99'— 10" 0* 99 05 117 OS 94 85! 113 - 98 6o| 104-bO 99'86! 99 t>b 99 76 99 30 100— 106-- 100 — 100 — 100 — 100-100 — 99 90 98 7* 3^625 99 50 \Sl 25 L'65 — 160 - 272 5?5 248 50 95 •--183 25 21 70 438 -80 -92 66 -46 76 26 50 58* 84 50 49t> — 161 50 67 i 10 1765 -*83 50 8U6 50 244 -767 -617 2^ ž6 0 664 60 281 50 669 -138 - 11 36 19 10 2362 *4-10 117-70 963* 263 4'84 Blag 99 2f) 100 25 9920 117 26 96 06 113-2 > U9 50 101 60 100'86 100-65 100- 75 99 76 100 90 107 — 101 — 100 60 100 20 100 20 101- — 99 75 308-25 10060 154 25 2r7 _ 162 — 279 — 282 25 268 M) 106 60 184 15 23 70 448 — 90- ior- 61 70 47 75 28 60 60 -90 50 5^0 - 162 60 680 10 775 — 684 bO 807 50 2*5 761*— 61825 640 — 565 60 283 — 562-— 140 SO 11-40 1912 23 60 2416 117 90 93 65 tbS D — Žitne cene v BudlmpeStl. Dn« 13. maroa 1907. Te Plenica si april , „ „ oktober H 9 april Coruss „ maj . e Ja**) 3ras , april ai 60 kg K 768 • 60 , . 7*91 m BO . . 6-76 . 60 , , 524 • 60 . . 6-38 . 60 . . 7 66 Vsdriao. Darila. UpravniStvu naSega lista so poslali: la družbo «v. ClrlU In Metoda: Gosteč Josip Rohriuan, c. kr. notar v Cerknici, k 100 — kot poravTi.ilnino v neki kasenski zadevi. i|wa«l pri C.J.HAMANN Ali imate luskine na glavi in Vam izpadajo lasye? č<- je tako, pa poizkusite evetovnoznani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna k So. v Brazdanih In Dećinu na Labi prej Bergmannov originalni Sham-pooing Bay-Rum (znamka 2 škrata). Hitro ae prepričate o izrednem učinka 2349 te izvrstne lasne vode. 19 V steklenicah po 2 K jo prodajata v LJubljani: drogerija A KA\C in parf. O FETTICH-FKANKHEIM. Prostovoljna prodaja. V koukarzno maso zapuščine po umrlem Francetu Kočarju Z JOSOniC spadajoče špecerijsko 'Q drugo blagOf cenjeno na ii2i K 55 v, proda 80 en blOC najboljšemu ponnduifcu. § 1. Konkarzna ma*a ne jamči ne za kakovost ne za množino prodanega blaga. § 2. Sprejemajo se ponndbe črez, za in pod sodno ceniino vrednostjo. 3. Poondbe je pošiljati podpisanemu oskrbnika koukurine mase dO dne 24. marca t« L in priložiti 10 :. ponnjene cene kot varščino. Oakrbmft kon-kurzne mase daje tudi vsa pojasnila. § 4. Vsak ponudnik je toliko ća-ta vezan na svojo ponudbo, dokler ne dobi obvestila ali je njegova ponudba sprejeta ali ne. § 5. Po obvestiln o sprejeti ponudbi pa mora nemudoma plačati vso po nudbeuo ceno v roke oskrbnika konkurzne mase. 875-1 Kranjska gorav dne 10. marca 1907. Janko Hudovernik, c. kr. notar kot upravnik konkurzue mase. Kmetovalci, po^or! na izložbo 5cmcn5K« trgovine sea-i ki ima resnično v zalogi semena v prav veliki množini, da tahko ustreže vsem zahtevam, da ni potreba nikomur naročati z Dunaja ali Buda-Peite, n. pr : 15 vrst čistih travnih semen najboljše vrste, 6 vrst meš. travnih semen za vsaka tla, 8 vrst deteljnega semena najboljše vrsta, 6 vrst krmilne pese, 4 vrste repe in še mnogovrstna druga krmilna in zelenjadna semena. Semena prodajam že več let. Cenovaik brezplačno. Naročila se sprejemajo v slovenskem in nemškem jozikn. JA m\AZ£M SVOJE - Hy„ pa nosu P cronANPOvooi , —** HODATI BEZ A-Jk1 OASUMI BOfifVIAiFf , ^ Lovci! Turisti! vojaki! Vprašajte svoje tovarile o vapehn m nepremočljive masti za osnje m Glavna 2Joga /a Ira ista: FR. S2ANTNER Ljubljana, selleotiurg. ul. i 9 141S-S8 Prospekte prSilja LabornLpn,KubanyloSlshuna HrepIKem LabortL Knbanvl v llikn. Z Vafiim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremožljivo mazilo za nanje, kar jih poznam. Kmmllo Morgan lovski piaateli (častni preda, „kluba lovcev11 na'Dnnajn). liso sralbo v pisarnL Naslov pove iz prijaznosti uprava. ,Slov. Naroda*4. 873 — 1 zdrav in krepak, star 14—16 let, poštenih staršev, ki je dovršil ljudsko šolo, sprejme takoj Hinko Eos, mesar in posestnik v Idriji. 874 i Vabilo a Posojilnice in hranilnice v Moravčah rog. zadruga % mm, zavezo ki se bode vriil dne 25. marca 1907 v Moravčah št. 1. j Vzpored: 1. Poročilo račelstva in čitanje revizijskega poročila. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev načelni št* a in nadzorni št va. 4. Slučajnosti. 871 Ifačelstvo* Slouenci, Hromite sueja 5tcmouenja slcuensKo! Simon Gregorčič: SOha v velikosti 42 cm, modeliral akad. kipar Kepic, cena kron 8*—, zabojček 60 vinarjev. Slika z okvirom 65:85 cm velika, na pravem platiniranem bromtpapirjn za kron 20'—, zaboj K 120, kakor tudi sohi Prešerna in Vodnika v isti velikosti za 7 Kron, v velikosti 29 cm: Prešerna. Vodnika, Kersnika, Levstika m Slomška [priporoča Jernej Bahovec v Ljubljani »u-s polež PreHernooesa spomenika. Gospodje in dome! Velikansko skrivno sredstvo in pojasnilo za obuditev 1 j n besni pri obeh spol b se ras po Sija dttkrrtno sa S K ▼ znamkah pod naMovom »Sreča 1007" poete reatante Ljabljaaa. Popolooma aeskodljivo, ospeb tako) brez dvoma. Na tisoče zahvalnih pisem. 776 8 Zm mesarstvo dobro situiranoga konsumnega drnitva so U6o strogo reelen zakupnik bolj odrastel, samec ali pa oženjen in brez otrok- Nastop 8. aprila 1907. Zakupni pogoji se zvedo pri premogovniškem kons. drnstvu v Kočevju. sij-2 Pozor! na Sv. Petra cesti tt 47 sprejemalo abonenti na kosilo in večerjo. Prostori za društva, klube, shode in veselico so vedno na razpolago. Mnogobrojnega obiska prosi 780-3 Jt' l(0elakn A I 60/7 7 848-3 Objava. S sklepom c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 6. marca 1907 opr. št. A I 60 7 6 dovoljena je lavna proslov, dražba v zapuščino zamrlega gosp. c. kr. majorja v p. Viktorja Ruperta spada joče hišne oprave, obleke, perila, mizarskega orodja itd. Ta dražba se bode vršila dne 14. marca t. L od 9.—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne v hisi št 3 na Kongresnem trga v Ljubljani. Vse te reči se bodo prodale le proti gotovemu plačila skupila in proti takojšnji odstranitvi iz stanovanja zamrlega. V Ljubljani, dne 9. marca 1907. Ivan Plantan, c kr. notar kot sodni komioar Pozor gospodje in mlsdemči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ve5 neeo 3o let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj ia vsako drugo kotno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družioa. Imam mnogo prunalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K- Narocajte samo pri meni pod naslovom I 4666 19 lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji. O+o, kr. arvotrtJoko (£| aVlavno ioloznloov Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna 1. Odkod la LJubljano jus, ftsLi r>«o aiutra) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomoat, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nova mesto. Straža-Toplice, Kočevje. ?<-30 Drsip 'idno. Osebni vlak v smeri: Je- senice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. aei., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. (■OB popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 popove. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trat c. kr. drl. Žel, Trbil, Beljak, Franzensfeste. Ce- lovec, Stajer, Line, Budejevice. Prati, Dunaj zahodni kolodvor. r-09 z veder Osebni viak v smeri: Nove mesto, Kočevje. 7 SO zvaear. Osebni vlak v smeri: Trbli. ro-as peneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica «, kar. dri. žel., Trst c. kr. dri. zai, Beljak, hostosi, Moeakovo. snasssi m atstait|snso soli sjutmj. osebni vlak is Trbiža. ajutrsa. Osebni viak iz Novega mesta, KoOSV^SL oktobra 1906. leta. I« iS pradpoldno. Ottbai viak is faske c. kr. dri. žal., Trbiža, Celovca, Ltaiai, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. •■32 popoldne Osebni vlak is StraŽe- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-so popoldne. Osebni vlak ia seletelsv Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljak« Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. hr. dr«. S 0-9s zvefter. Osebni vlak la Straše Topile, Novega mesta, Kočevja. • 40 zvečer. Osebni vlak ix Prage. Uaca, Dunaja juž. žel., Celo vem, Beljaka, TrbitSj Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c kr. drž. SeT M«S4 ponoči. Osebni vlak Is Poetsblja. Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorice c. kr stf Odkod Is LjsUjans ara, ksioivori 7 29 ijuuij, Me$ani vlak v Kamnik. a-oo popoldne. Mešani viak V IO zvo6or. MeSani vlak v Kantnlk. hO 4S oonoAl Mešani vlak r kamaik v oktobru in le ob nedelja! is loko« v ajabljsM ari, o 4* zjutraj. Mešani viak ia •OBS podpoidno. Mešani vtak is •■IO zveoer. Mešani vlak ia Kamnika. • B6 ponoči. Mešani vlak ii Kamnika v oktobru in le ob nedeljah (Odhodi in dohodi so SSnSSjp evropejskem flsssi J ,ai m ss» v^ni mnika. (nasta io prajsSG se v nisan G. kr. mrnateljstro irtainib želemic t Tretu nssaaaaaaaaaaaaaaaaaaaassa „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podrainica w STCJETU. Stritarjeve ulico it. 2. Poarainiea v CELOVCU. lMlaka 0lamw ne lekarn MU S9O00.000. Stemiei-srsil Sfe»smeS SUC 200.000, srnnmsBaa ae, a9oou.uuu. ssm«» ee>i-wMm sr« ponuja vsakovrstne oro6ko po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom Dovoljuje predujma na oredke In druge vrodnootne papirje* Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu. dlokontuje kulantno devize v laških lirah. Vlosjo na IsjSjMInO in lokoH racnn obrestuje od dne vloge do dne vidika po 4l/. %• Rentni davek plača banka sama. KMQ 91 84 Zaradi opustitve trpin prodajajam sss moške in damske čevlje dokler bo kaj zaloge, isredo■• ceno. Najboljše in najsoIiduejSe blago s a-no lastni izdelek. Tudi se proda vsa prodajalniSka oprava. Jernej Žitnik ,.s8 v Ljubljani, Kongresni trg. Dobravah je izšla _ je izšla t založništvu La Sebieatnerja t Liakljani. same voiana; cona G K, po posti 6 K 99 b. Obseaa as 676 straneh vež nego ISjO receptov sa pripravljanje najokosnejiih Jedi do-aaacs in roje kuhe, ims 8 fino koloriranih tabel ia J« trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica 0 svojega strokov njassegs stališča, literarna kritik* ga adi Ispast lahko umevnega jezika, fina da ti a saradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nem fike kuharske knjige. 59 li Dobičkonosnega in joto-uego zaslužka dobe v tej deželi pridni Ijsdjt, ki it hočejo pečati z izdeluvaujeai žganja, rama iu likerjev. Izkočen s ausesljiv strokovnjak taka izdelnvahaia pepel-noma nredi za delo in ;a*i preskrbi koncesijo za izdelovanje. Pisma na nnravn. „Sl#v. Martda" pod H8trokovDjair. BSSI 701-k 4682-4 o slavo Krepke živce povzroči redna raba Zdrav spanec z iabolenika Novina! Precej ceneje! Jfajfinejša in na j prijetnejša osvežilna pijača na plcsovih. - JURI SCHtCHT, de!n. dr. « k Oddelek „izdelovalnice za Ceres" Ustje na LabL ej V letu 1856. ustanovljeni denarni 25avod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom 47—14 ■v Upia. telja,m.1 «. Židovske ULlice S sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9.— 12. nre X dopoldne ter od pol 3. do pol 6. nre popoldne 9 41/a% brez odbitka Srentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša K 126*305. S aSsssl Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu rajvise odlikovanih m & »o xx i xtl r m \ * kakor: gnjat (šunke Ji la praške...........k^ a K 180 salame iz gnjati, krakovske J..........„ „ „ 2-— brunšviške salame..... ........„„„140 hreDOvke (frankobrodske) 12^ kosov........„ „ „ 2 — cervelatne klobasice 26 kosov..........„„„2 — fine kranjske klobase, velike 1 kos........„ „ „ --36 fine kranjske klobase, male, 12 kosov.......„„„2 — Razpošiljam po pošti in po železnic) na drobno in na debelo po povzetju vse po najnižjih cenah. Za izvrstno blago ju točno postrežbo se jamči. Pričakujoč mno gobrojnih naroČil, beležim z veltspošTovanjeni Franc Golob, me*ar m prekajevalec 810—2 v Spodnji Šiški pri Ljubljani. r3 O V! C JVA' - Dovoljujem si p. t. občinstvo naznaniti, da je moja /.aloga no vodošie koc/tckcijc za gospode, dame, dečke, deklice »o otroke sa pomladil jO sezono popolnoma preorana in jo prodajam po brez kOLikurenču.h ceDab. »68-1 0. Bernatovič, Angleško skladišče oblek llrffru/foU&aa-St, Zk^Cestri-i trg- štrr. B. ID dva vajenca 8 prej me takoj Fran Beliča kovaški mojster, Triaška cesta 7, LJirihlana. »■•1 2 domačega izdelka priporoča JOSIP ■.futv.lls.na* Pred Skotijo 19, Start trg 4, Prešernove ulice 4. 10 Pred miupom Si oglejte velikansko 11 sukneno zalogo R. Miklauc v Uubljanl, Spftalsfit 10 ulica ste .-•. S. O 8trl O hi pod cono! um Bratouž !u. Moba nabrežje Z5 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206- 10 svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Restavracija „Drenikov vrh". Slavnemu občinatvu vljudno nainanjam, da sem prevzela restavracijo Drenikov vrh". ss Točila bodem samo pristna vina najboljše kakovosti, kakor MroniHJraNS, Is, i- *« -do%e» p«-*l. r«*fo*lfc**l in pt«o iz pivovarne bratov .Ko-Ser*. Potradila — modem cenjenim t- -»t--m postreči z izborno lasaves, J čokolado ter 7. Maral t asa I J* alt II. Na obilen poset vabi vljudno *r8— 2 Nežika Kukman, B„. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem 3 sobno slikara« ia ploskarsi« pod tvrdko Ivan Terdan vodila tudi za '.naprej v mtem obaegu ter z isto točnostjo in vestnostjo, kakor moj preminuli soprog ter prosim vse dosedanje naročnike, kakor tudi občinstvo splob, da mi ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče. Za mnogobrojna naročila se priporoča Ana Terdan. 2 Zelo važno za trgovce in obrtnike! Vsak trgovec gotovo gleda, da kupi ceno, posebno sedaj, ko se vse draži, zatorej naj nihče ne zamudi prilike, dati si predložiti krasno in bogato kolekcijo 83*-7 Ker sem sklenil s tremi največjimi tvornicami pogodbe sa 300.000 koledarjev mi je edinemu moči nasproti vsej tuji konkurenci jih oddajati s tiskom in blokom ie kos od 12 vinarjev naprej. Pripravni so za vsako obrt Prepričaše lahno vsakdo, zadostuje samo navadoa dopisnica, na katero mu dopoŠljem iranco celo kolekcijo. FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 1 Rastlinska mast ■ ■VegeTali ■ Najčistejša kakovost- Dobi 5G povsod VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zaloga nve$etalaH: bernhard scmpira, Dunaj, m 2. Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner JssMsV1 Pred. it.373. Boxealf z močnimi podplati K i 3- pred. št. 690. Irhovina s Siv.podplati K6 a 4?3. Lakovina......n 16-50 . 720. Lakovina 6*30 v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št. 4 % dobavlja kakor znano najboljše čevlje, Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročillb zadostuje pred. itev. 2120-41 Neprlletnl izdelki ie zamenjajo. irnlkl bresplseno In im«tnlnr prosto. Pred št. 1148. Chevrette s polkoates podpet. Siv. podpl. K 9-—. — Pred. &t. 1149. Prane. Chevream, St. Lonia XV. podpetki K 12— Pred. št 663. Sabahid ... K tObL n m 667. la Boxcalf. . . , 18 — . 610. Lakovina ... .15' Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Fnstoslemfiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11 71